Etiološke (vzročne) teorije (razlage) teorije (razlage) odklonskosti

(XX. stoletja)

Moralni in znanstveni (pozitivistični) model razumevanja odklonskosti (ter kasneje konstruktivistični model).

V času srednjega veka (in prej) prevladuje moralni model razumevanja odklonskosti. moralni model razumevanja odklonskosti. �Odklonskosti (kakor tudi ničesar drugega) ni treba posebej razlagati. Svet in morala sta danosti (od boga). Ljudje lahko delajo dobro ali slabo, domnevno zaradi svoje odločitve, implicitna je torej predpostavka svobodne volje.

Z moralnim modelom in predpostavko svobodne volje je skladna ideja kaznovanja. Bog in hudič sicer personalizirata dva tekmujoča principa v (tem ČB) svetu, a človek se odloča za eno ali drugo. Podpiše pogodbo s hudičem. Čarovniški procesi v 17. stoletju.

Z razsvetljenstvom se v 18. stoletju odpre možnost in naloga uporabe razuma, ki naj v nasprotju z dotlej uveljavljeno cerkveno in teološko usmerjeno kulturo svet razlaga in pojasni na nov, znanstven način.

Pojavi se vprašanje “Zakaj?” in razvijanje Pojavi se vprašanje “Zakaj?” in razvijanje znanstvenih pojasnitev (teorij), s tem tudi razvoj znanstvenih disciplin. Na področju človeka najprej medicina in biološke vede, kasneje (koncem 19. stoletja) pa psihologija in družbene vede (sociologija, antropologija, socialno delo, socialna pedagogika …).

NEKATARE DELITVE ETIOLOŠIH TEORIJ ODKLONSKOSTI SKOZI XX. STOLETJE

• Glede na znanstveno disciplino (biološke, psihološke, sociološke, psihiatrične, hormonske, etološke, itd.)

• Indvidualistične/družbene: glede na to, ali pojasnjujejo odklonskost z nekimi značilnostmi posameznika ali družbe(nega okolja)družbe(nega okolja)

• Ki pojasnjujejo odklonskost prav določenega posameznika ali pa (celoten) obseg odklonskosti v neki družbi

• Deterministične – nedeterministične (voluntaristične, konstruktivistične)

Razliko med teorijami, ki pojasnjujejo nek pojav pri prav določenemu posamezniku ali pa njegov (celoten) obseg v neki družbi, smo spoznali pri Durkheimu. On nikjer ne trdi, da kaj ve o tem, zakaj prav določen posameznik naredi samomor, vendar pa razlaga, zakaj je samomorov v neki družbi iz leta v leto podobno število.družbi iz leta v leto podobno število.

Podobno ne razlaga, zakaj najdemo incestne odnose pri nekih določenih ljudi, poskuša pa razlagati, zakaj je incest tabuiran.

Primer prometnih nesreč, ali npr. nesreč s smrtnim izidom.

Ugotavljajo, da je mnogo ljudi, ki so povzročili tako nesrečo, bilo pijanih. Iz tega ljudje (tudi javna občila) potegnejo sklep, da je bil alkohol vzrok nesreče, nato pa preskočijo na povsem drug sklep, da imamo zaradi alkohola v Sloveniji letno v prometu 400 smrti. Pri tem alkohola v Sloveniji letno v prometu 400 smrti. Pri tem kar seštevajo posamezne od 400 smrti (in njihove individualne vzroke).

S tem družbeno reducirajo na individualno: celoten obseg smrti na alkohol ali morda “hudobno” osebnost ljudi, ki v prometu pijejo.

Primer ovinka, ki je ena od “črnih točk”, kjer se nesreče dogajajo tedensko: je tam kriv alkohol?

Primer (še v času pred Evropo) tolerantnih gradbeniških kriterijev za minimalen oprijem na cestah?

Kaj če je za celoten obseg smrti v prometu krivo nekaj drugega, nekaj družbenega, način organizacije družbe: vrednote, kultura, običaji, prepričanja … A kateri?

Na Japonskem je denimo obseg smrti v prometu veliko manjši kot v Evropskih državah.

Vrednote, kultura, običaji, prepričanja:

- avto je statusni simbol � SUV- individualizem, vsak mora imeti svoj avto, biti individualno mobilen- država ne spodbuja javnega prevoza- ni kulture točnosti v prometu- prostor ni vrednota (oz. je poceni)- itd.

NEKATARE DELITVE ETIOLOŠIH TEORIJ ODKLONSKOSTI SKOZI XX. STOLETJE

• Glede na znanstveno disciplino (biološke, psihološke, sociološke, psihiatrične, hormonske, etološke, itd.)

• Indvidualistične/družbene: glede na to, ali pojasnjujejo odklonskost z nekimi značilnostmi posameznika ali družbe(nega okolja)družbe(nega okolja)

• Ki pojasnjujejo odklonskost prav določenega posameznika ali pa (celoten) obseg odklonskosti v neki družbi

• Deterministične – nedeterministične (voluntaristične, konstruktivistične)

VLOGA IN POMEN ETIOLOŠKIH TEORIJ

Stvarnost• razlagajo, a jo tudi • utemeljujejo, opravičujejo in s tem oblikujejo.

Teorije imajo svoj Teorije imajo svoj • empirični del (ki je osnovan razlaganju stvarnosti na

osnovi opazovanj)• normativni (metateoretični) del. Metateorija zajema ne-

eksplicirane, pred-teoretske, izven-znanstvene implicitne vsebine, predvsem o naravi človeka, naravi družbe in o njunem odnosu.

Deterministične in nedeterministične teorije: - Sem jaz bil nekako določen, da bom šel študirat

socped?- Je bilo določeno (ali slučajno ali namenoma?),

da sem šel tisti dan v mesto v kino, za las zamudil avtobus, prišel na naslednjega, stopil iz njega tik za tem, ko j nekdo odvrgel bananin njega tik za tem, ko j nekdo odvrgel bananin olupek, na njem padel in si zlomil roko?

- Bi bilo mogoče “prisiliti” nekoga, da bi me ljubil?- Bi bilo mogoče nekako pripraviti profesorja do

tega, da bi me na izpitu spustil?

Če smo ljudje določeni/determinirani, potem se da na nas vplivati. Potem se naučimo, kako smo določeni in kako lahko vplivamo. (Morda tudi, kako se lahko tem vplivom izognemo?) Če imamo dobre namene, potem se morda lahko dopusti, da na ljudi vplivamo, tudi če oni tega nočejo?

Če se vse zgodi slučajno … potem itak ni kaj Če se vse zgodi slučajno … potem itak ni kaj storiti. Potem se niti nima smisla kaj spraševati.

Tretja možnost: Če se stvari zgodijo neslučajno, a tudi nedoločeno, potem se morda zgodijo po naši volji (ali volji koga drugega). Potem se moramo vprašati, kaj hočemo, oz. kako delati z ljudmi, ki tudi kaj (svojega) hočejo!?

Pregledali bomo

- teorije- njihove meta-teoretske vsebine- njihove obravnalne ideologije/filozofije

Primeri obravnalnih filozofij:Primeri obravnalnih filozofij:- resocializacija, korekcionizem, reformizem;- abolicionizem, tolerantnost, odklanjanje;- samopomoč oz. družbena akcija;- administrativna kriminologija oz. socialni menedžment, itd.

Lombroso, konec 19. stoletja: pozitivistična šola, kriminalna antropologija.

Osnovna je ideja “rojenega zločinca”.

Lombroso kot “prvi” znanstvenik:

- imel/postavil je izrecno teorijo- izbral si je teoretsko ozadje - izbral si je teoretsko ozadje (Darwin)- svojo teorijo je empirično testiral –preverjal na osnovi opazovanj

… vse to za razliko od ne-znanstvenih od ne-znanstvenih predhodnikov –frenologov.

Lombrosova teorija:

1. darvinistično (teoretično) izhodišče: dokaz za živalski izvor človeka so atavizmi

2. poleg telesnih atavizmov je predpostavljal tudi moralne atavizme – težnja k zlu oz. nagnjenost h moralne atavizme – težnja k zlu oz. nagnjenost h kriminalu. Tu ima predpostavko, da so živali nemoralne, (neatavističen) človek pa moralen

3. kdor ima telesne atavizme, ima tudi moralne

4. človek je torej rojen kot zločinec (ali pa ne)

Lombroso, konec 19. stoletja: pozitivistična šola, kriminalna antropologija.Osnovna je ideja “rojenega zločinca”

1. darvinistično (teoretično) izhodišče: dokaz za živalski izvor človeka so atavizmi2. poleg telesnih atavizmov je predpostavljal tudi moralne atavizme – težnja k zlu oz. nagnjenost h kriminalu. Tu ima predpostavko, da so živali nemoralne, (neatavističen) človek pa moralen3. kdor ima telesne atavizme, ima tudi moralne4. človek je torej rojen kot zločinec (ali pa ne)

Nekaj vidikov Lombrosove teorije

- Zveza med telesom in duševnostjo (vedenjem)- Determinizem – zunanja določenost, subjektivnost ni pomembna- Biologizem, ki nudi iztočnico k rasizmu- Družbeno apologetstvo

Kdo od spodnjih je kriminalec?

http://reverent.org/criminal_or_not/

Človek je torej določen z zunanjimi dejavniki (dednostjo). To pomeni več stvari:

Prvič, da ni sam kriv za svoje vedenje, niti odgovoren. Zato kaznovanje ni smiselno. Kaznovanje se vedno povezuje s krivdo in lastno (osebno?) odgovornostjo; kdor ni kriv, ga ni mogoče kaznovati.

Nastane ključna sprememba paradigme:

- ne več Kazen naj ustreza zločinu,- ampak Obravnavanje naj ustreza človekovim značilnostim.človekovim značilnostim.

V Lombrosovih časih so bile relevantne predvsem fizične (ker še ni bilo psihologije), kasneje predvsem psihične (vedenjske, doživljajske).

Zato se namesto kaznovanja razvijejo (in pravzaprav bolj točno rečeno, lahko utemeljujejo) druge oblike obravnavanja, kot so:

Zato se namesto kaznovanja razvijejo (in pravzaprav bolj točno rečeno, lahko utemeljujejo) druge oblike obravnavanja, kot so: - odstranjevanje (iztrebljevanje)- kastriranje (ker smo humani)- kastriranje (ker smo humani)- ubijanje- preventivno delovanje � delovanje vnaprej, na osnovi napovedovanja, predvidevanja bodočnosti …

Drugič, lombrosova teorija uvaja, implicira, rasističen pogled. Namreč zato, ker eni smo (temeljno drugačni) “rojeni zločinci”, drugi pa ne.

Zato uporaba te teorije s tem, ko osvobaja Zato uporaba te teorije s tem, ko osvobaja odgovornosti, pripiše “rasno”, če ne tudi “vrstno” razliko; podeli stigmo, demonizira in popošasti človeka; monstrume oddalji od nas ”drugih” in nas s tem razreši naloge empatičnosti in etičnosti.

Teorija, obravnalne ideologije, empirija (raziskovalno preverjanje teorije) in metateorija

Metateorija je:

“teorija o teoriji”; ko se dvignemo nad teorijo in razmišljamo (teoretiziramo) o tem, kaj je “še pred razmišljamo (teoretiziramo) o tem, kaj je “še pred teorijo”, kaj je “izza nje”, oz. kaj ustvarjalci ali tisti, ki v teorijo verjamejo, o stvareh mislijo in so o njih prepričani, še preden se lotijo razvijati ali preverjati teorijo. Temu se reče tudi pred-teoretične, predznanstvene predpostavke ali verovanja.

Te pred-teoretske pred-postavke ali verovanja se v glavnem nanašajo na predstave o naravi človeka in družbe (vsaj v družboslovju in vedah o človeku, ki se pač nanašajo na človek in družbo).

Ker je človek moralno in moralizirajoče bitje, pomemben del predznanstvenih predpostavk vključuje moralno oceno človeka in družbe: kdo je dober in kdo slab? Koga je treba (hočeš nočeš) spreminjati, ko gre nekaj narobe?

Metateoretski vidiki (vsebine) Lombrosove teorije

Dober ali slab je lahko le človek, ki je lahko rojeni zločinec ali pa ne. Teorija govori in se ukvarja samo s človekom, s čimer sporoča, da je posameznik objekt problematiziranja, ne pa družba ali pa družbeni vplivi (npr. vzgoja ali politika ali družbene vrednote). (npr. vzgoja ali politika ali družbene vrednote).

S tem še naprej implicitno sporoča, da je družba torej dobra (ali vsaj ne slaba). Družbe ne problematizira, ni jo treba spreminjati, kvečjemu človeka diagnosticirati in narediti nekaj z njim. Implicitno družbeno apologetstvo.

Teorije, ki pojasnjujejo odklonskost z biološkimi (telesnimi) razlogi so v večinskem delu prebivalstva vedno z navdušenjem sprejete, ker moralna večina itak vedno tolmači, da sama (npr. pripadniki “naše” rase, barve, porekla, značilnosti) predstavlja “zdravo” (raso, narod, poreklo, itd), drugačni pa bolano.

V slovenskem parlamentu npr. teza, da imajo Bosanci V slovenskem parlamentu npr. teza, da imajo Bosanci zločinske gene (Slovenci torej nezločinske, dobre).

Ali da heteroseksualci predstavljajo zdravo “raso”, homoseksualci pa bolano. Od tu tipično vprašanje “Kaj je vzrok (te “bolezni”) homoseksualnosti?”.

Zlorabe (ali povsem “naravne” in pričakovane uporabe?) Lombrosovih teorij:

- Musolinijev fašizem: “preventivno odstranjevanje”- Hitlerjev fašizem in na človeka aplicirana evgenika

(Židje, Slovani, invalidi, duševno bolani, homoseksualci, Cigani, komunisti)

- Najvišji preventivni ukrep v Stalinovi Sovjetski zvezi- Najvišji preventivni ukrep v Stalinovi Sovjetski zvezi- Administrativno (torej ne sodno) oddajanje v

resocializacijska taborišča v Jugoslaviji (Goli otok)- Psihiatrizacija političnih oporečnikov v nekdanji

Sovjetski zvezi in današnji Rusiji- Kastracija v Skandinaviji do sredine 60. let in še danes

v nekaterih državah USA

Teorija, obravnalne ideologije, empirija (raziskovalno preverjanje teorije) in metateorija

Metateorija je:

“teorija o teoriji”; ko se dvignemo nad teorijo in razmišljamo (teoretiziramo) o tem, kaj je “še pred razmišljamo (teoretiziramo) o tem, kaj je “še pred teorijo”, kaj je “izza nje”, oz. kaj ustvarjalci ali tisti, ki v teorijo verjamejo, o stvareh mislijo in so o njih prepričani, še preden se lotijo razvijati ali preverjati teorijo. Temu se reče tudi pred-teoretične, predznanstvene predpostavke ali verovanja.

Te pred-teoretske pred-postavke ali verovanja se v glavnem nanašajo na predstave o naravi človeka in družbe (vsaj v družboslovju in vedah o človeku, ki se pač nanašajo na človeka in družbo).

Ker je človek moralno in moralizirajoče bitje, pomemben del predznanstvenih predpostavk vključuje moralno oceno človeka in družbe: kdo je dober in kdo slab? Koga je treba (hočeš nočeš) spreminjati, ko gre nekaj narobe?

Zelo kmalu po objavi Lombrosovih teorije (in po tem, ko je ta paradigma močno vplivala na kazensko pravo celotnega zahodnega sveta) se pojavijo raziskave Lombrosovih nasprotnikov, ki Lombrosove teorije ne potrjujejo. Lombroso zato svojo teorijo relativizira in omejuje na posebne primere in podskupine.posebne primere in podskupine.

Vendar pa se ciklično spet in spet pojavljajo nove teorije iz iste paradigme.

H kriminalu naj bi po Sheldonu bili nagnjeni mezomorfi.

Empirično preverjanje često v začetku vodi k potrditvam, kasneje pa k zavrnitvam istih teorij (ali pa k oženju polja veljavnosti teh teorij). Ali pa: pristaši potrjujejo, nasprotniki zavračajo. Kako to?

Goljufije?Goljufije?Nezavedno spregledovanje, raziskovalni osip …Socialni vpliv pričakovanja raziskovalca.Morda pa zveza med telesom in vedenjem zares

obstaja, vendar je sekundarna, posredovana s stigmo in socialnimi interakcijami, konstruirana.

Izključujočemu (telesnemu) determinizmu diametralno nasprotna (ekstremna) metateoretska pozicija je pozicija popolne nedoločenosti oz. nedoločenosti oz. svobodne volje (ali pa pozicija družbenega individualizma).

Manifest prostozidarja in magika Aleisterja Crowleya:

Odkritje gena za homoseksualnost: Je to odkritje odrešitev ali prekletstvo za homoseksualce?

Moralna večina trdi: “Končno je znanost potrdila, da homoseksualci niso sami krivi, da so homoseksualci, ker so krivi za to njihovi geni”. Med vrsticami pa ta izjava pomeni: “Bolani so, homoseksualnost ni stvar njihove odločitve, ampak njihove bolezni, ki bo (morda) kmalu dostopna zdravljenju (genetskemu inženiringu)”. (genetskemu inženiringu)”.

Gejevski aktivisti pa ugotavljajo: “S tem odkritjem (!?) je postalo možno, da moralna večina upravičeno (!?) trdi, da smo drug(ačn)a rasa, “nemoralne pošasti”, neljudje, s čimer je tlakovana pot za novi (znanstveni) rasizem. Z njim nam odrekajo pravico do samoodločbe oz. samoizbire življenjskega stila, identitete, prepričanj. Postanemo drugorazredni državljani, ki jim bolezen preprečuje možnost (oz. nam odrekajo pravico) odločanja.

Kaj pa je prava resnica? - Prirojeno ali pridobljeno; (pošastna, nečloveška) bolezen ali stvar lene volje, premalo molitve ali prepuščanja skušnjavcu hudiču?

Iskanje resnice na sredini? – Malo prirojeno in malo pridobljeno?

Iskanje in/in resnice (namesto ali/ali)?Iskanje in/in resnice (namesto ali/ali)?Spoznanje, da smo ljudje samokonstruirana bitja,

ki konstruiramo tudi (pogoje življenja) za druge. Spraševanje o tem, kako drugim konstruiramo življenje s teorijami, ki jih razvijamo in uporabljamo?

S teorijo o prirojenosti odpravljamo krivdo posameznika, vendar ga patologiziramo, infantiliziramo, mu vzamemo pravico do odločitev oz. mu vzamemo človeško subjektnost. … (prisilno) zdravljenje …

S teorijo o svobodni volji pripišemo človeku krivdo in vso odgovornost zase. … kaznovanje …in vso odgovornost zase. … kaznovanje …

S teorijo okoljskega (družbenega) determinizma prestavimo odgovornost in krivdo na družbo, ki jo torej treba spremeniti.

Z analizo uporabe teh teorij se ozaveščamo svojih prispevkov in pomena (samo)konstrukcije.