konferenca o diabetesu na festivalu za tretje …

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

Številka 96• oktober 2012Cena 1,54 €

www.diabetes-zveza.si

Aktualno:

KONFERENCA O DIABETESU NA FESTIVALU ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

CEPLJENJE IN DIABETIKOsrednja tema:

SLADKORNI BOLNIK IN PREBAVILA

Aktualno:

KONFERENCA O DIABETESU NA FESTIVALU ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

CEPLJENJE IN DIABETIKOsrednja tema:

SLADKORNI BOLNIK IN PREBAVILA

Sladkorna bolezen 3OKTOBER 2012

Najbolj nas je strah stvari, ki so neznane.

»Strah me je pregleda, zato sem se odločil, da bom z njim odlašal, ko-likor se bo dalo,« je iskrena izpoved posameznika med podobnimi mi-slimi, ki jih lahko najdete na spletnih forumih ob besedah kolonosko-pija in podrobna preiskava debelega črevesa.

Tokrat smo ustvarjalci revije spregovorili o težavah s prebavili, bolez-nih, ki jih v povezavi z diabetesom ne omenjamo dovolj pogosto. Ka-kovostno vodenje sladkorne bolezni je največkrat povezano z vsebina-mi, kot so hipoglikemija, izzivi debelosti in osnove pravilne prehrane.

Na splošno velja, da vse, kar se dogaja “tam spodaj”, velja za nepri-jetnost, to radi odlašamo oziroma o tem ne spregovorimo. V zadnjih le-tih zdravniki skupaj z različnimi društvi, ki se borijo proti raku, velikopozornost namenjajo raku debelega črevesa. Število novih primerov ko-lorektalnega raka oziroma raka debelega črevesa in danke se statisti-čno vzpenja, doseglo je že nezavidljivo drugo mesto pri moških, takojza pljučnim rakom, in tretje pri ženskah, takoj za rakom dojke. Pri nasraka debelega črevesa in danke ugotovijo pozno, ko je v napredovali faziin marsikdaj razširjen že na druge organe v telesu. Zato je kolonosko-pija neprecenljiva metoda pri reševanju življenj, pa čeprav spada mednepriljubljene posege pri bolnikih. V državnem programu Svit, ki je na-menjen presejanju zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb inraka na debelem črevesu in danki, so od leta 2009 odkrili okoli 800 pri-merov raka v zelo zgodnji fazi bolezni, ko onkološko zdravljenje ni bilopotrebno. Vsi, ki so se odzvali na prejeto povabilo, so si tako rešili ži-vljenje, sicer bi raka debelega črevesa odkrili prepozno.

So sladkorni bolniki zaradi številnih spremljajočih zdravstvenih te-žav pred rakom debelega črevesa varni? Še zdaleč ne, ugotavljajo stro-kovnjaki in opozarjajo na povezavo med znatno večjim tveganjem zarazvoj raka na debelem črevesu pri osebah s sladkorno boleznijo kotpri tistih, ki sladkorne bolezni nimajo. Za sladkorne bolnike je zelo po-membno, da gredo na kolonoskopijo, če test pri njih v blatu odkrije kri.Kljub temu tudi diabetik po navadi nesmiselno odlaša s preiskavo, ugo-tavljajo pri Svitu, saj se boji predvsem čiščenja črevesa in odvajanja, po-stopka, ki je povezan s posebno dieto. Vendar pa so v sodelovanju z dia-betologi v programu Svit tehtno sestavili smernice za pripravo sladkor-nih bolnikov na kolonoskopijo, ki se razlikujejo glede na režim zdra-vljenja sladkornega bolnika. Načrt za pripravo na kolonoskopijo je to-rej pri diabetiku sestavni del pregleda, zato je tudi zapletov in neprijet-nosti veliko manj.

Odlašanje je kot tempirana bomba, ki prej ali slej eksplodira. Skrb zbu-jajoč je podatek, da vsaj 700 ljudi, ki so dobili vabilo v Svit in se pregle-du izogibajo, že ima raka debelega črevesa. Lahko bi rekli, da neved-nost ubija. Dovolimo si torej, da spoznamo neznano, in si tako rešimoživljenje.

BE

SE

DA

U

RE

DN

ICE

® Živa Janež Višnar, urednica

Izdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,

e-pošta: [email protected],e-pošta uredništva:

[email protected],na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),

Marjan Šiftar, Dominik Soban (čla na)

Uredniški odbor:Živa Janež Višnar

(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Milojka Mansoor (lek to ri ca), Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živil. teh.,

Aleš Skvarča, dr. med.,Maja Južnič Sotlar, Ivan Hrastnik (čla ni),

Špel ca Ru dolf (taj ni ca in trženje oglasnega prostora)

telefon: 01 430 54 44, e-pošta: [email protected]

Grafična priprava: BomArt, d.o.o., Rakek

Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o., Medvode

Natisnjenih 18.000 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo

za kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.Projekt glasilo Slad kor na bo le zen

je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo

zdravja v letih 2011 in 2012 finančnopodprl Zavod za zdravstveno zavarovanje

SlovenijePodjetje GSK d.o.o., Ljubljana je v letu 2012

doniralo sredstva za delovanje ZDDS.Izdajo Sladkorne bolezeni je omogočila

FIHO – Fundacija za financiranjeinvalidskih in humanitarnih organizacij

Novo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Foto:Brane Bombač

4 Sladkorna bolezen OKTOBER 2012

VSEBINA

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in prebavila

14 Upočasnjena prehodnost skozi prebavno cev– gastropareza

16 Program Svit

18 Zamaščena jetra

20 Težave pri požiranju – disfagija

24 Kronična vnetna črevesna bolezen

AKTUALNO

6 Konferenca o diabetesu na Festivalu za tretje življenjsko obdobje

8 Diabetološka ambulanta UKC Ljubljanakončno v novih prostorih

10 Cepljenje in diabetik

12 Sladkorni bolnik in vožnja

32 Uporaba belega recepta pri sladkornem bolniku

36 Novosti v Mednarodni diabetični zvezi za evropsko regijo

37 Sladkorna bolezen in mladi

ZA NAŠE ZDRAVJE

26 Referenčne ambulante v družinski medicini

30 Paliativna oskrba bolnika s sladkornoboleznijo

33 Obravnava stanovalca z diabetesom po modelu Marjory Gordon

14

6

10

16

18

24

8

3728

30 33

Nekdanji predsednik zveze ter soorganizator in somodera-tor konference Janko Kušar se je poleg pozdrava vsem nav-zočim zahvalil tudi strokovnjakom, ki so se srečanja lahko ude-ležili. Skupaj z njihovo pomočjo je bila konferenca priložnost,da najdemo odgovore na vprašanja, kako lahko s sladkornoboleznijo čim bolj kakovostno živimo.

Organizacija s pomembno vlogo v slovenskem prostoru

Zveza društev diabetikov Slovenije je organizacija s tradi-cijo, je poudaril Peter Miklavčič, predsednik zveze. V 56 le-tih delovanja od trenutka, ko je bilo ustanovljeno prvo dru-štvo, Društvo diabetikov Ljubljana, pa vse do danes se jemarsikaj spremenilo. Zveza trenutno združuje štirideset dru-štev s približno 18 tisoč člani, ki sodelujejo pri organizacijištevilnih, predvsem pa raznolikih programov. Zveza je akti-vna tudi v mednarodnem okolju, saj je od leta 1994 članicaMednarodne diabetične zveze (IDF), društva pri nas pa so osre-dinjena predvsem na izobraževanje tako diabetikov kot tudidrugih, je še poudaril Peter Miklavčič. Vse navzoče je pozdra-vil tudi predsednik Danilo Türk z mislijo, da ima zveza dru-štev diabetikov, ki spada med starejše slovenske organizaci-je, pomembno poslanstvo. Pohvalil je delo zveze z mladimizavedajoč se, da imajo ti še vedno prešibko razumevanje po-mena discipliniranega prehranjevanja in zdravega načina ži-vljenja. Ker je mladost načeloma povezana z dobrim zdrav-jem in dobro kondicijo, je pomembno, da se zavest o nevar-nostih diabetesa razvije dovolj zgodaj, je pojasnil predsednik.

Aktivno nad zmanjševanje pravic diabetikovUspešna pa je zveza lahko le v sodelovanju z ministrstvom

in drugimi zdravstvenimi institucijami. Somoderatorka sre-čanja dr. Jelka Zaletel, dr. med., je spregovorila o najpomemb-nejših izhodiščih ministrstva za zdravje namesto odsotne Ve-sne Kerstin Petrič, dr. med. Ministrstvo namreč spoštuje vlo-go zveze pri ozaveščanju in poudarjanju pomena zdravega na-čina življenja. Pogosto imajo le bolniki moč, ki je potrebnaza spremembe, je poudarila dr. Zaletelova in dodala: »Povej-te, kako živite s sladkorno boleznijo, skupaj bomo poskrbe-li, da se bo vaš glas slišal.« Smo pred spremembami na po-dročju zdravstva, zato je pomembno, da imajo bolniki obprihajajočih spremembah aktivno vlogo v sodelovanju s stro-ko, sicer se bomo v prihodnje soočali s slabšo zakonodajo inmočno okrnjenimi pravicami diabetikov. Število sladkornihbolnikov pri nas narašča, zato se tudi stroški zdravljenja zvi-šujejo. Drago Perkič, vodja oddelka za medicinske pripomoč-ke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je oce-nil strošek zavarovalnice v letu 2011 za vse medicinske pri-

pomočke na več kot 57 milijonov evrov, od tega je zavaroval-nica za pripomočke pri zdravljenju sladkorne bolezni name-nila približno 18 milijonov evrov. Stroški medicinsko-tehni-čnih pripomočkov za diabetes so se od leta 2005 do leta 2011povečali za 64 odstotkov, pri tem pa naj bi se število oseb, kiprejemajo pripomočke, povečalo za 31 odstotkov. Največje bre-me so po besedah Draga Perkiča testni trakovi. Lani je zava-rovalnica zanje odštela 13 milijonov evrov, najštevilnejše po-rabnike le-teh so zabeležili v starostni skupini od 60 do 69 let.

Vroča razprava zaradi doplačil za testne lističeDoplačevanje testnih lističev se kljub javnim polemikam v

nekaterih lekarnah nadaljuje, pri tem pa je Drago Perkič po-udaril, da zavarovalnica nima pristojnosti za reševanje nasta-lih problemov. Diabetike je pozval, naj preverijo na spletni stra-ni ZZZS, katere zasebne lekarne pa tudi specializirane trgo-vine izdajajo lističe brez doplačila, preden gredo ponje. Pe-

Stroški zdravljenja naraščajo, število obolelih pa tudi

Izhodišče letošnjega Festivala za tretje življenjsko obdobje je bilo evropsko leto aktivnega staranja in solidarnostimed generacijami. Cankarjev dom je že dvanajstič odprl vrata razstavljavcem ter organizatorjem konferenc insrečanj s sorodno vsebino. Tokrat je na odprtju festivala aktivno sodelovala tudi Zveza društev diabetikov Slovenijes konferenco S sladkorno boleznijo lahko živimo povsem normalno.

AKTUALNO: Konferenca o diabetesu na Festivalu za tretje življenjsko obdobje


® Živa Janež Višnar

Zavarovalnica ocenjuje, da je bilo v letu 2011 namenjenih sedemodstotkov sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,

ocenjujejo pa tudi, da so posredni stroški še višji in znašajo 40odstotkov vseh sredstev. V letu 2011 je bilo torej 164 milijonov evrov

neposrednih stroškov.

foto

graf

iji: B

RAN

EBO

MBA

čV

ir: D

RAG

OPE

RKIč

, ZZZ

S

ter Miklavčič pa je prisotne bolnike pozval, naj vendar za-pustijo lekarno, ki želi doplačilo, in gredo raje drugam, sajje lekarn in trgovin, kjer ni doplačila, še vedno veliko.

Diabetes – trend med moškimi in mladimiV prihodnje lahko pričakujemo, da se bodo razmere gle-

de dosegljivosti zdravil in medicinskih pripomočkov še po-ostrile, saj se bo število sladkornih bolnikov v prihodnjihletih podvojilo, je na podlagi raziskave Živimo vse bolj ne-zdravo, sladkorne bolezni je vse več, poudarila Sonja Pav-lin, dr. med., z Inštituta za varovanje zdravja. Opazno je na-raščanje diabetesa med moškimi in mladimi. Nacionalna ra-ziskava Cindi je potrdila, da se trend debelosti v Slovenijinadaljuje, ob tem pa se močno zmanjšuje uživanje zelenja-ve in sadja. Skrb zbujajoč je tudi podatek, da se je tudi medsladkornimi bolniki poraba zelenjave občutno zmanjšala.Nad predstavljenimi izsledki raziskave se je zamislil mar-sikateri obiskovalec konference, vendar pa to še ni dovolj,da se bodo slabe napovedi obrnile na bolje. Potrebnega boveliko sodelovanja med ministrstvom, bolniki in strokovnja-ki, organizacija takšne konference je zgolj začetek.

V drugem sklopu srečanja so se strokovnjaki posvetili za-pletom sladkorne bolezni in njihovemu preprečevanju, očemer bomo pisali v prihodnji številki.

Preostale aktualne teme konference:

Gregor Veninšek, dr. med., Sladkorna bolezen in staranje

Melita Cajhen, DMS, Zakaj so ogljikovi hidrati pri sladkornibolezni tako pomembni

Mira Slak, SMS, Ali lahko preprečimo amputacijo nog zara-di sladkorne bolezni?

Asist. dr. Draženka Pongrac Barlovič, Ali lahko preprečimoledvično odpoved zaradi sladkorne bolezni?

Dr. Mojca Globočnik Petrovič, Ali lahko preprečimo slepotozaradi sladkorne bolezni?

Jana Klavs, DMS, in dr. Jelka Zaletel, Merjenje krvnegasladkorja doma – kdaj in zakaj?

Stroški zdravljenja naraščajo, število obolelih pa tudi

Obiskovalci konference so bili seznanjeni z izsledki raziskave, daslovensko prebivalstvo postaja čedalje bolj debelo, pri tem pa se

tudi poraba zelenjave in sadja v vsakdanji prehrani manjša.

»Selitev v številnejše in večje prosto-re zagotovo pomeni boljšo obravnavonaših sladkornih bolnikov. Zdaj imamomožnost razširiti program preventivnihpregledov diabetične noge. Pomembnapridobitev so prostori za edukacijo, sajdobra urejenost sladkorne bolezni te-melji na ustreznem usposabljanju osebs sladkorno boleznijo za samovodenje.Prej nismo imeli možnosti še bolj se po-svetiti tistim, ki pri tem potrebujejo večpomoči, zdaj jo imamo. Naša dostop-nost bolnikom je s selitvijo postala ve-liko boljša.« Daljši ordinacijski čas sta do-bili urgentna in triažna ambulanta, ki jepet ur na dan na voljo vsem nujnim bol-nikom, pa tudi tistim, ki potrebujejo dia-betologovo pomoč še pred rednim pre-gledom.

Vsi skupaj »Prostori so občutno večji in med se-

boj povezani. Najpomembnejša prido-bitev je, da smo vsi skupaj, saj nam to

občutno olajša delo,« se mnenju dr. To-mažičeve pridružuje nadzorna medi-cinska sestra ambulant Melita Cajhen,prof. zdr. vzg., univ. dipl. teol. »Velikonam pomeni tudi naš poseben prostorza strokovne sestanke in izobraževa-nje, o katerem prej nismo mogli nitirazmišljati. Seveda ločitev od matičnehiše prinaša kakšno nevšečnost, ven-dar nam jih nadvse učinkovito odpravljanaša kurirka.«

Nosečnicam poseben prostorNa novo pridobljena ambulanta za

funkcionalno diagnostiko po besedahsogovornic omogoča celovitejšo obrav-navo nosečnic. »Zdaj imajo svoj pro-stor, v katerem je na voljo vse potrebnoza odvzem krvi,« razlaga Melita Caj-

Odslej na pregled na Vrazov trg

Diabetološka ambulanta UKC Ljubljana se je pred nekaj meseci preselila iz odločno premajhnih sobic v pritličjuPoliklinike. Odslej deluje na Vrazovem trgu v Ljubljani, v prostorih nekdanje pediatrične klinike. »V službo prihajamz nasmehom, vsi skupaj se na splošno več smejemo. To čutijo tudi naši bolniki,« svoje veselje nad tem, da je konecnevzdržnih razmer v prejšnjih prostorih, z nasmehom opisuje vodja diabetoloških ambulant Kliničnega oddelka zaendokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana dr. Marjeta Tomažič, dr. med., spec. internistkadiabetologinja.

AKTUALNO: Diabetološka amublanta UKC Ljubljana končno v novih prostorih


® Tina Kralj

Prej • Tri ambulante (dve za redno izmensko delo, v tretji sta se

menjali urgentna ambulanta in ambulanta za nego diabeti-čne noge).

• Dve sobi in pol za edukacijo – majhen prostor za skupinskoedukacijo; soba nadzorne sestre, namenjena individualniedukaciji; ambulanta za slikanje očesnega ozadja, kjer so iz-vajali tudi edukacijo.

• Ena soba za odvzem krvi z ločenim laboratorijem. • Enota za Funkcionalno inzulinsko terapijo v središču mesta,

ločena raziskovalna dejavnost.

Zdaj • Štiri redne ambulante in dodatna urgentna. • Dva prostora za oskrbo diabetične noge.• Prostor za odvzem s povezavo s sosednjim laboratorijem. • Pet prostorov za edukacijo, dva večja za skupinsko, trije za

individualno. Dodatno posebna sobica za nujen posvet zbolnikom, če povsod drugod zmanjka prostora.

• Posebna soba za slikanje očesnega ozadja.• Ambulanta za funkcionalno diagnostiko.• Funkcionalna inzulinska terapija – skupinska edukacija in

prostor za individualno svetovanje.

»Na selitev smo čakali deset let.Novi prostori na Vrazovem trguso velikanska pridobitev, ki namkončno prinaša normalnedelovne razmere. Dejavnost jebila v minulih letih zagotovookrnjena, zdaj smo dobilimožnost strokovnega razvojaoddelka.« Vodja diabetološkihambulant UKC Ljubljana dr.Marjeta Tomažič v eni od novihambulant na Vrazovem trgu v Ljubljani.

Melita Cajhen, nadzornamedicinska sestra diabetološkeambulante UKC Ljubljana, jemorala prej svoj prostor deliti zvsemi, ki so potrebovaliindividualno edukacijo. Zdaj tehtežav ni več, v obeh večjih in trehmanjših sobah je dovolj prostoraza edukacijsko dejavnost, zakatero pripravljajo nov program.Ujeli smo jo v eni večjih sob zaedukacijo.

vse

foto

: BRA

NE

BOM

BAč


hen, »omogočimo jim lahko počitek obobremenilnih testih. Prej smo jih pole-gali vsepovsod, kar je bilo neprijetnotako zanje kot za naše bolnike, ki nisoimeli možnosti za zasebni pogovor ssvojim zdravnikom ali edukatorko.«

Težava – zapornica in nevarna klančina

Vsak dan pride na pregled k svojemudiabetologu tudi približno 20 odstotkovsladkornih bolnikov, ki potrebujejo pod-poro oziroma so na invalidskem vozič-ku. Dr. Marjeta Tomažič: »Zavedati semoramo, da je to populacija s prav takostarejšimi svojci, ki naše strme klanči-ne ne zmorejo. Zaradi nevarnosti jim

moramo pomagati, seveda pa bi naše te-žave lahko rešilo le dvigalo.«

Druga težava je oviran dostop zaradizapornice na začetku uvoza na cestiščeVrazovega trga ob Ljubljanici, ki zame-juje javno parkirišče. »Svojci težko giblji-vih bolnikov velikokrat ne morejo pripe-ljati do vhoda v našo stavbo. Velikokratjih namreč pričaka napis, da je parkiriš-če zasedeno, uslužbenca za mestno par-kirišče, ki bi jim lahko pomagal, pa nivedno na voljo. Ob tem ne vedo, da jedostop do vhoda v ambulante za tiste,ki ne zmorejo hoditi, brezplačen. Izda-mo jim potrdila, na voljo so jim zanje na-menjena tri posebej za invalide označe-na parkirna mesta.« Premik zapornice bite težave odpravil.

Čez nekaj let med najboljšimiProjekt vzpostavljanja novih prostorov

diabetoloških ambulant UKC Ljubljanaje vodil predstojnik KO za endokrinolo-gijo, diabetes in presnovne bolezni UKCLjubljana doc. dr. Andrej Janež: »Veselsem, da nam je na kliniki uspelo v tehtežkih časih izpeljati ta projekt. Zaveda-mo se, da moramo odpraviti še številne

pomankljivosti, da bo našim bolnikomna novi lokaciji prijetneje. Ob tej prilož-nosti bi se rad zahvalil vsem farmacevt-skim podjetjem in posameznikom, ki soz donacijami finančnih sredstev ali ka-korkoli drugače pomagali, da smo lah-ko prostore obnovili. Posebna zahvalagre vodstvu Interne klinike UKC Ljublja-na, ki je ključno pomagalo, da nam jeuspelo pridobiti tako velik prostor. Hva-ležni smo tudi Zvezi društev diabetikovSlovenije in Društvu diabetikov Ljublja-ne, ker so verjeli, da nam bo uspelo.Zdaj imamo končno možnost, da ambu-lantno obravnavo posodobimo. Verja-mem, da se bomo v nekaj letih lahko pri-merjali z najboljšimi evropskimi diabe-tološkimi centri.«

»Naši bolniki lahko parkirajo v garaž-nih hišah pri UKC Ljubljana Šentpeter,pri novi urgenci Meksiko in v garažnihiši Kapitelj na Poljanskem nasipu. Znekoliko sreče bodo našli prostor v ne-posredni bližini naših prostorov. Obstavbi želimo urediti tudi prostor zaparkiranje koles.«

Dr. Marjeta Tomažič: Nismo potrebovalinikakršnega prilagajanja, saj se človek hitro

navadi na boljše ....

... Smo velik centerza obravnavonosečnic s sladkornoboleznijo. Zato je pridobitevposebnegaprostora zadiagnostiko, kjer potekajodiagnostični testiza odkrivanjenosečnostnesladkorne bolezni,med ključnimi.

... V starih prostorih smo imeliambulanto za odkrivanje in

oskrbo diabetične noge, ki si jedelila prostor z urgentno in

triažno ambulanto. V novih sta na voljo kar dva

prostora, ki omogočatakakovostno obravnavo inpredvsem – zasebnost ...

»Vsem kroničnim bolnikom stroka pri-poroča, da se zaščitijo predvsem pred gri-po in pnevmokoknimi okužbami. Protigripi se je treba cepiti vsako leto, saj dol-gotrajne zaščite s cepljenjem še ne po-znamo, medtem ko se je proti pnevmo-koknim okužbam mogoče zavarovati zaveč let, če opravimo predpisano shemocepljenja,« razlaga sogovornik.

GripaGripa je bolezen, za katero lahko zbo-

limo vse leto, vendar je več možnostiza to v jesensko-zimskem času. Takratnamreč lahko virusi gripe veliko laže inpredvsem neovirano krožijo med popu-lacijo. V našem geografskem območju jenajveč možnosti, da se okužimo z viru-som gripe tipa A, redkeje z virusom tipaB, medtem ko je za klinično sliko oku-žba z virusom tipa C tako rekoč nepo-membna, saj bolj kot ne mine v oblikiprehlada. Virusna gripa je precej pogo-sta med sezono. Ker je kot večina virozsistemska bolezen, je nevarna zlasti te-daj, ko zajame večji del dihalnega siste-ma, predvsem njegove nižje dele. Iz gri-pe se lahko razvije tako imenovana su-perinfekcija z bakterijami, ki je precejhujša oblika. Ljudje s hujšimi kronični-mi boleznimi, med katere uvrščamo tudisladkorne bolnike, so za tovrstne infek-cije še zlasti občutljivi. Če se pri njihrazvije denimo obsežna pljučnica, lah-ko zaradi oslabljenega imunskega siste-ma, kar je za kronične bolnike prav takoznačilno, hitro pride do dihalne stiske.Vse to so razlogi, zaradi katerih se jepred gripo pametno zaščititi. Kot svetu-je dr. Vudrag, je pravi čas za to zgodajjeseni, obdobje, v katerem je gripa po-gostejša, pa traja vse do konca marca.

Zadošča en odmerekZa zaščito pred sezonsko gripo zadoš-

ča en odmerek cepiva. V cepivu, ki gauporabljajo naši cepilci, so protitelesa za

najpogostejše tipe virusov, ki nas ogro-žajo (virus tipa Kalifornija A, virus tipaB ter virus H1N1, ki se ga še spomnimokot virusa znamenite prašičje gripe). Ce-pimo se lahko na kateri koli enoti zavo-dov za zdravstveno varstvo ali pri oseb-nem zdravniku. Sladkorni bolniki soplačila cepljenja proti gripi oproščeni.

Pnevmokokne okužbeZa sladkorne bolnike je še posebno

priporočljivo cepljenje proti pnevmo-koknim okužbam. Pnevmokok je sicerpovsem navadna bakterija, ki se naha-ja v našem nosno-žrelnem predelu inpraviloma ne povzroča težav. Šele priimunski oslabelosti organizma, kroni-čnih ali drugih boleznih, pa tudi pri ne-znanih vzrokih, se lahko aktivira in pov-zroči pnevmokokno bolezen. Teh jepravzaprav več, najpogostejše so vseka-kor pnevmokokna pljučnica (ta prizade-ne zlasti starejše ljudi in kronične bol-

nike), vnetje srednjega ušesa (ta boljprizadene male otroke), gnojni menin-gitis, vnetje nosnih in obnosnih votlinter invazivna pnevmokokna bolezen(bakteriemija – sepsa), ta pa se v obli-ki težjih kliničnih slik lahko razvije kjer-koli v telesu. Kot pravi sogovornik, jepljučnica, ki je že sicer huda bolezen,eden glavnih krivcev oziroma vzrokovsmrti pri starejših ljudeh in kroničnihbolnikih. Zaradi vsega napisanega innarave same sladkorne bolezni je ce-pljenje proti pnevmokoku zelo priporoč-ljivo. Na voljo sta dve cepivi: 23-valent-no polisaharidno cepivo, ki je pri nas re-gistrirano za vse starostne skupine, ternovejše, 13-valentno konjugirano cepi-vo, ki je za zdaj v Sloveniji registriranoza otroke do petih let in starejše od 50let. Cepljenje, ki je za sladkorne bolni-ke brezplačno, je smiselno skozi vseleto. Cepimo se lahko v kateri od enotzavoda za zdravstveno varstvo ali priosebnem zdravniku.

Klopni meningoencefalitisOb tem dr. Vudrag zelo resno pripo-

roča še eno cepljenje, in sicer proti klop-nemu meningoencefalitisu (KME). »Slo-venija spada med države, ki so po po-javnosti KME v samem evropskem vrhu,pri boreliji, ki jo prav tako prenašajo klo-pi, pa smo celo na prvem mestu po po-javnosti bolezni na število prebivalcev.Skorajda ni več območja, kjer ne bi bilookuženih klopov. Klopi za nameček neživijo le v globokih gozdovih, temveč galahko dobimo na domačem vrtu, bliž-nji zelenici, travnikih, tudi sredi me-sta. Klopi na našem geografskem ob-močju prenašajo predvsem lymsko bo-reliozo (cepiva zanjo še ne poznamo)ter KME. Obe bolezni sta po svoji kli-nični sliki in poteku različni, a skupnojima je, da imata hude, lahko vseži-vljenjske posledice za zdravje. KMElahko povzroči tudi smrt. Zato se je

Zdaj je pravi čas, da se zaščitimo

Jesen je čas, v katerem so pogostejša najrazličnejša virusna obolenja, ki večinoma sama po sebi resda niso nevarna,so pa nadležna in lahko sprožijo določene zaplete zlasti pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih, kamor se uvrščajozaradi narave svoje bolezni tudi sladkorni bolniki. Pred nekaterimi boleznimi se lahko obvarujemo s cepljenjem, zato je ravno zdaj pravi čas, da to tudi naredimo. O priporočenih vrstah cepljenja smo se pogovarjali z dr. Markom Vudragom, dr. med., specialistom higiene in v. d. direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica.

AKTUALNO: Cepljenje in diabetik


® Maja Južnič Sotlar

Dr. Marko Vudrag, dr. med., specialisthigiene in v. d. direktorja Zavoda za

zdravstveno varstvo Nova Gorica: Vsemkroničnim bolnikom stroka priporoča, da se

zaščitijo predvsem pred gripo inpnevmokoknimi okužbami.

foto

: DIA

NA

AN

đEL

Ić

zelo pametno proti temu zaščititi in ce-pljenje je za zdaj še vedno najučinko-vitejši način, da to storimo. Proti bore-liji se še ne moremo, proti KME pa vse-kakor lahko,« pojasnjuje sogovornik indoda, da trije odmerki cepiva omogo-čajo dolgotrajno zaščito.

Cepimo se lahko kadarkoli v letu, ven-dar je najbolj smiselno, da za tovrstnozaščito poskrbimo v času, ko klopi mi-rujejo, torej od novembra do marca. Ce-pimo se lahko na kateri od enot zavodovza zdravstveno varstvo ali pri osebnemzdravniku. Za zdaj je še samoplačniško,vendar si zdravstvena služba na zavodihza zdravstveno varstvo prizadeva, da bidržava z določenimi ukrepi ceno cepi-va znižala in tako omogočila lažjo do-stopnost do tega cepiva.

Neželeni učinki blagiKljub nespornim dobrim in koristnim

učinkom cepljenja proti navedenim bo-leznim je še vedno veliko ljudi skeptičnihdo cepljenja, saj jih skrbijo predvsemneželeni učinki. Dr. Vudrag pomislekesicer razume, a pomirjajoče odgovarja:»Vsa navedena cepiva so varna in učin-

kovita. Morebitni neželeni učinki po ce-pljenjih so zanemarljivi (rdečina in ote-klina na mestu cepljenja, kratkotrajna bo-lečina, rahlo povišana telesna tempera-tura, rahel glavobol), predvsem pa hitroin brez posledic minejo. Zlasti so zane-marljivi z vidika njihove koristi in dol-gotrajne zaščite. Vzemimo za primer

KME. Približno odstotek ljudi, ki zboli-jo za KME, za posledicami bolezni umre,nekako tretjina ljudi pa ima trajne posle-dice. In te so zelo hude. Govorimo o del-ni ali popolni ohromelosti, motnjah spo-mina, glavobolih, motnjah pozornosti... skratka, normalno življenje in njego-va kakovost sta močno okrnjena.«

foto

: BRA

NE

BOM

BAč

V prejšnji številki revije je dr. Jelka Zaletel, dr. med., predstavila novosti v zakonodaji prometne varnosti in obveznih zdravniških pregledov, kipomembno spreminjajo uveljavljeno prakso in ureditev na tem področju tudiza sladkorne bolnike. Člani Društva diabetikov tipa 1 Slovenije smo se s totematiko seznanili že na letošnjem občnem zboru marca 2012. Spremembein novosti, ki jih prinašata novi Zakon o voznikih in Pravilnik o zdravstvenihpogojih voznikov motornih vozil, pridobitvi in podaljšanju vozniškega

dovoljenja, ki sta bila sprejeta lani, nam je predstavila prav dr. Jelka Zaletel, ki je pri oblikovanju omenjenihpredpisov tudi tvorno sodelovala. Tokratni prispevek je nadaljevanje članka, objavljenega v prejšnji številki.


Ob predstavitvi obravnavane tematikeso se članom društva porodila različnavprašanja, pomisleki in morebitni za-pleti in problemi, ki jih bosta prinesla iz-vajanje in uporaba zakona v praksi. V na-daljevanju navajamo nekaj primerov, kise nam v vsakdanjem življenju lahkokaj hitro pripetijo. Z zdravnico smo po-skušali najti ustrezno rešitev zapleta ozi-roma odgovoriti na vprašanje, kako rav-nati in ukrepati v različnih okoliščinah.

Prvi dogodek: Voznik diabetik je ude-ležen v prometni nesreči. Policist odnjega ne sme zahtevati, da si izmerikrvni sladkor. Ali je v bolnikovem in-teresu, da si ga izmeri? Je morebitnahipoglikemija olajševalna ali obreme-nilna okoliščina za voznika, če je dia-betik povzročil nesrečo? Odgovor / nasvet za ravnanje: Voz-

nik je sam odgovoren za svoje ravnanjev prometu, v kazenskem postopku bo otem, ali je hipoglikemija olajševalna aliobremenilna okoliščina, odločal sodnik,izkušnje na tem področju pa so različne.

Drugi dogodek: Voznik diabetik je vavtomobilu začutil znake hipoglike-mije, zato je nemudoma, vendar ne-pravilno parkiral avto, da je šel na sok,medtem pa mu je redar napisal ka-zen. Voznik kot olajševalno okolišči-no v pritožbi napiše, da je imel hipo-glikemijo. Odgovor / nasvet za ravnanje: Voz-

nik je sam odgovoren za svoje ravnanjev prometu; hipoglikemija kot stanje niolajševalna okoliščina.

Tretji dogodek: Oseba je pred mese-cem odšla na zdravniški pregled k po-oblaščenemu zdravniku medicine dela

in športa za podaljšanje vozniškegadovoljenja (ima sladkorno bolezentipa 1 in dioptrijo). Zdravnik ji je na-pisal zdravniško spričevalo za podalj-šanje vozniškega dovoljenja za desetlet brez kakršnih koli omejitev (nikjerni zapisano, da ima sladkorno bolezen,dioptrija pa je zelo majhna). Ali morav tem primeru ta oseba po petih letihznova opraviti pregled in podaljšativozniško dovoljenje?Odgovor / nasvet za ravnanje: Za pre-

glede, ki jih zakonodaja časovno pred-videva za sladkornega bolnika, je odgo-voren voznik sam in ne zdravnik.

Četrti dogodek: Oseba je za diabete-som tipa 1 zbolela že v odrasli dobi,ko je že imela opravljen vozniški izpit,in ima vozniško dovoljenje do svoje-ga dopolnjenega osemdesetega leta,tako kot drugi zdravi posamezniki.Ali mora tudi ta oseba znova na zdrav-niški pregled in podaljšanje vozniške-ga dovoljenja? Vprašanje je krčenje žepridobljene pravice.Odgovor / nasvet za ravnanje: Vsi

bolniki, ki že imajo vozniški izpit (ne gle-de na to, kdaj so ga opravili), morajoglede na tolmačenje pravilnika opraviti

kontrolni pregled pri pooblaščenem spe-cialistu medicine dela, prometa in špor-ta v naslednjih petih letih. Za upošteva-nje rokov obveznih pregledov za podalj-šanje vozniškega dovoljenja je odgovo-ren voznik sam. Pravica voznika se si-cer skrči, vendar je sladkorna bolezenspremenila zdravstveno stanje voznika.Spremeni se rok veljavnosti zdravniške-ga spričevala in vozniško dovoljenje jetreba obnoviti.

Ključne ugotovitve in napotkiza vse voznike z diabetesom

Zdravniški pregled pri pooblaščenemspecialistu medicine dela, prometa inšporta je treba opraviti najpozneje petlet po uveljavitvi pravilnika, to je do 1.junija 2016. Za pregled v navedenemroku je odgovoren vsak posameznik!Pomembno se je zavedati, da je v pro-metu vsak voznik odgovoren za svojeravnanje. Odgovoren je za to, da je psi-hofizično sposoben za vožnjo. To pome-ni, da je poleg splošnega dobrega zdrav-stvenega stanja pomembno, da pose-bej skrbimo za svoj vid in druga čutila,da imamo pri vožnji ustrezno uravnankrvni sladkor, da se zavedamo hipogli-kemije in da znamo ob njej tudi ustre-zno ravnati. Čeprav se na prvi pogledzdi, da je z novo zakonodajo poseženov naše pravice oziroma da so le-te ome-jene in smo v primerjavi z zdravimi voz-niki izpostavljeni strožjemu nadzoru,poudarjamo tudi drugo plat: ko smoudeleženi v prometu, želimo in pričaku-jemo, da so tudi vsi drugi udeleženci, skaterimi se srečujemo v prometu, čimbolj zanesljivi in varni vozniki, ki nas innaših najbližjih ne ogrožajo. Kajti k čimboljši splošni varnosti v prometu pripo-moremo vsi!

Varen voznik zase in za druge

AKTUALNO: Sladkorni bolnik in vožnja

® Špela Pangerc in Eva Bolčič


Gastropareza pogosteje prizadene ose-be s sladkorno boleznijo tipa 1. Kljubtemu jih je več s to diagnozo med tisti-mi, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2.Večje število gre na račun večjega števi-la sladkornih bolnikov s tipom sladkor-ne bolezni, ki smo mu še pred kratkimrekli starosten.

Hrana ostane čez noč Diagnozo diabetične gastropareze po-

stavijo na podlagi anamneze, kliničneslike, rentgenskega slikanja želodca skontrastom – scintigrafije ali gastrosko-pije. Včasih na upočasnjeno praznjenježelodca lahko sklepajo z ultrazvočnopreiskavo trebuha (večji želodec). »Upo-časnjeno praznjenje želodca moramodokazati, vendar v nekaterih primerihlahko začnemo zdraviti bolnika tudi pred končno potrdit-vijo. Ustrezen dokaz je prisotnost hrane v želodcu po pre-tekli (postni) noči,« nam je pojasnil asist. mag. Aleš Praž-nikar, dr. med., spec. nevrologije ter fizikalne medicine inrehabilitacije.

Vegetativna nevropatija Vzroki za nastanek gastropareze so različni. Težave oseb,

ki jo imajo, so sicer zelo podobne tistim, ki jih imajo bolni-ki z okvaro živca klateža (nervus vagus), vendar je pojav ga-stropareze bolj zapleten in vzroki večplastni. Na praznjenježelodca vplivajo tako raven krvnega sladkorja in hormon-ski vplivi kot avtonomno živčevje. Najpogostejši vzrok ga-stropareze je sladkorna bolezen. Pri sladkornih bolnikih vnapredovalem obdobju bolezni so gibi želodčne stene, ki sopotrebni za praznjenje njegove vsebine, počasnejši, šibkej-ši in krajši. Mag. Pražnikar: »Največ bolnikov odkrijemomed tistimi, ki imajo diagnozo sladkorna bolezen več kot de-

set let in pri katerih se že kažejo tudi drugi pozni zapleti,predvsem nefropatija in retinopatija. Gastroparezo sicer tra-dicionalno razumemo kot simptom diabetične nevropatije,čedalje večji pomen v razlagi in zdravljenju gastropareze padajemo hormonalnim vplivom.«

Včasih motnje gibljivosti želodčne stene bolniku s sladkor-no boleznijo ne povzročajo težav. Takrat kljub morebiti do-kazanemu počasnejšemu praznjenju želodčne vsebine sta-nja ne poimenujejo gastropareza. »Takšen bolnik ne potre-buje zdravljenja, lahko pa mu svetujemo prilagoditev pre-hranjevalnih navad.«

Bodite pozorni na bolečine v želodcu

Slabost in bruhanje, občutek napihnjenosti, hitra sitost, bolečina v zgornjem delu trebuha, glasno spahovanje, tudi izguba teže. Našteti klinični znaki praviloma kažejo na katero od bolezni prebavil. Če vam ob tem s posebnopreiskavo ugotovijo oziroma dokažejo upočasnjeno prehodnost skozi prebavno cev, se to stanje imenujegastropareza. Vzrokov za nastanek omenjenega sindroma je več, gastropareza pa je lahko tudi eden poznihzapletov sladkorne bolezni. Gre za vrsto diabetične nevropatije, in sicer za okvaro avtonomnega živčevja.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in prebavila – gastropareza

® Tina Kralj

Nevrolog asist. mag. AlešPražnikar, dr. med.,Nevrološka klinika UKCLjubljana: Vsi zdravniki, kispremljamo sladkornebolnike, se moramovprašati, ali jih dovoljsprašujemo o težavah, ki bikazale na gastroparezo alidruge simptome okvareavtonomnega živčevja.Hkrati se moramozavedati, da, kot kažejoizkušnje in raziskave, nadva bolnika s sladkornoboleznijo in gastroparezopride en bolnik s sladkornoboleznijo in prehitrimpraznjenjem želodca. Tudito stanje je lahkoproblematično.fo

to: T

INA

KRA

LJ

Podatki o pogostnosti gastropareze se nekoliko razlikujejo, vendar so o tem,da je gastropareza pri bolnikih s sladkorno boleznijo pogosta, soglasni. Gle-de na nekatere študije naj bi kar tretjina vseh ljudi, ki imajo ta sindrom, bilosladkornih bolnikov. Imelo naj bi jo od pet do 12 odstotkov diabetikov v druž-bi in do 50 odstotkov v specialističnih ambulantah – ne glede na tip diabete-sa. Spet drugi podatki kažejo naslednje deleže: 0,1 odstotka splošne popula-cije; en odstotek tistih, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2, ter 4,8 odstotkaoseb s sladkorno boleznijo tipa 1. Kot opozarja naš sogovornik, lahko trdimo,da gastroparezo pri bolnikih s sladkorno boleznijo premalokrat prepoznamo.

Je smrtno nevarna?»Sama po sebi ne,« odgovarja sogovornik, »vpliva pa na več-

jo obolevnost in predvsem poslabšuje kakovost življenja.«Bolnike praviloma boli, najpogosteje ponoči. Pogosteje pri-zadene ženske.

Ali gastropareza vpliva na nihanje ravni sladkorja v krvioziroma ali prisotnost tega sindroma zahteva spremembozdravljenja same sladkorne bolezni? »Menimo, da je pri bol-nikih s sladkorno boleznijo tipa 2 z gastroparezo smiselnodopolniti ali zamenjati oralno zdravljenje sladkorne bolezniz inzulinskim.« Je zaradi dlje časa polnega želodca in posle-dično manj predvidljive presnove gastropareza lahko indi-kacija za inzulinsko črpalko? »Na podlagi nekaterih opisa-nih izkušenj lahko sklepamo, da inzulinska črpalka zlasti bol-nikom s sladkorno boleznijo tipa1 lahko pomembno olajšatežave zaradi gastropareze.«

Povečana gibljivost želodčne steneGastroparezo je mogoče zdraviti na več načinov. Namen

zdravljenja je olajšati težave, izboljšati prehranski status inposkusiti uravnati nadzor krvnega sladkorja. Mag. Pražni-kar: »Bolnikom s sladkorno boleznijo in gastroparezo lahkoposkušamo olajšati težave s prilagoditvijo prehranskih na-vad in farmakološkim zdravljenjem. Osebam s to diagnozopraviloma predpišemo prokinetična zdravila, najpogosteje me-toklopramid, lahko tudi domperidon. Kadar gre za akutneprimere, predpišemo antibiotik, in sicer eritromicin ali azi-tromicin. Zdravljenje praviloma traja 45 dni, nato se vrne-mo k prokinetikom.« Zdravljenje praviloma vodi družinskizdravnik oziroma diabetolog. Pri hujših primerih pomagajotudi drugi strokovnjaki.

Imajo omenjena zdravila kakšne pomembnejše stranskeučinke? »Metoklopramid lahko povzroči t. i. ekstrapiramid-ne sindrome, ki se kažejo kot različni zgibki ali motnje drže.Zato moramo biti na to pozorni, saj – če zdravila umakne-mo zgodaj – prenehajo. V nasprotnem primeru lahko osta-nejo nepovratni (ireverzibilni). Vendar je ta stranski učinekzelo redek.« Bolnikom, ki jih pestijo bolečine, pomagajo laj-šati tudi te.

Botulinov toksin ne učinkujePri bolnikih z gastroparezo, pri katerih zdravljenje z zdra-

vili ne učinkuje, se je mogoče odločiti za operativni poseg naželodcu. »Še novejša metoda je električna stimulacija želod-ca. V tujini jo že uporabljajo, pri nas po meni znanih podat-kih še ne. Pred leti popularne injekcije botulinovega toksinase niso izkazale za učinkovite,« razlaga mag. Aleš Pražnikar.

Kaj naj naredimo samiNa prvem mestu je urejen krvni sladkor, odgovarja sogo-

vornik. Strokovnjaki bolnikom z gastroparezo odsvetujejo ma-stne obroke in obroke, bogate z vlakninami – to so na pri-mer polnozrnati izdelki, stročnice, pa tudi nekatere vrste ze-lenjave. Pomembna je prilagojena shema obrokov. »Teh najbo več, štiri do šest manjših na dan. Obroki naj vsebujejo več-ji delež tekočine. Tako bo želodec potreboval manj dela inčasa, da se bo izpraznil. Prav tako odsvetujemo uživanje al-kohola in kajenje, ki dokazano zavirata praznjenje želodca.«

»Leta 2009, ko smo začeli izvajati pro-gram Svit, je bilo to nekaj povsem nove-ga. Prvič so bili v preventivni presejalniprogram za zgodnje odkrivanje raka si-stematično vključeni tudi moški. Zave-dali smo se, da ni mogoče realno priča-kovati, da bi nekaj tako popolnoma no-vega, povezanega z iskanjem nevarne bo-lezni in še z zadnjo platjo povrhu, karčez noč vsi sprejeli kot del skrbi za zdra-vje po petdesetem letu. V letu 2009 seje vanj vključilo 39 odstotkov povablje-nih. Lani je bila odzivnost na vabilo že66-odstotna, v prvi polovici leta 2012 paje zdrknila nazaj na 60 odstotkov. Dom-nevamo, da predvsem zato, ker so neka-teri dobili vabilo, naj se testirajo, že dru-gič in so zmotno mislili, da ponovno te-stiranje ni potrebno,« pojasnjuje JožicaMaučec Zakotnik, dr. med. spec., pred-stojnica Centra za krepitev zdravja inobvladovanje kroničnih bolezni na Inšti-tutu za varovanje zdravja in vodja pro-grama Svit. »Seveda pa je mnenje, da je

dovolj, če človek v programu Svit sode-luje le enkrat, zelo napačno.

Postopek testiranjaTestiranje v programu Svit temelji na

iskanju prikrite krvi v blatu – kri v bla-tu namreč pomeni, da se v črevesu do-gaja nekaj, kar je treba razjasniti. Pogo-sto pomeni, da so v črevesu polipi – raš-ča, ki ni rak, se pa z leti iz polipa rak lah-ko razvije. Polip ne krvavi vedno in pravzato udeleženci programa Svit dobijopo pošti na dom dva testna kompleta zaodvzem vzorcev blata. Če vzorec odvza-memo dvakrat ob dveh različnih odva-janjih, je verjetnost, da bomo našli po-lip, veliko večja. Seveda pa kljub temutest ni stoodstotno zanesljiv – nekateripolipi so tako potuhnjeni, da ne krvavi-jo ali pa le zelo redko.

Zato je izjemno pomembno, da ljudjepo petdesetem letu redno sodelujejo vpresejanju in vsakokrat, ko dobijo vabilov Svit, pošljejo dva vzorca blata v našlaboratorij!

Kolonoskopija – neutemeljeni bavbav

Če test pokaže, da je v blatu sled krvi,je oseba s pozitivnim izvidom testa naprikrito krvavitev napotena še na kolo-noskopijo. To je podrobna preiskava de-belega črevesa, pri kateri zdravnik spe-

Program Svit in bolniki s sladkorno boleznijo

Program Svit je program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Na državni ravni poteka v Sloveniji od aprila 2009. Namenjen je moškim in ženskam, starim od 50 do 69let. Vsi v tej starosti, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje, so načeloma vsaki dve leti po pošti z osebno naslovljenim pismom povabljeni v program. Konec letošnjega leta se bo iztekel že drugi krog izvajanjaprograma Svit – torej je marsikdo v svojem nabiralniku že dvakrat našel kuverto z modrimi oznakami in vabilom,naj se vključi v presejalni program.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in prebavila – program presejanja


® Marjeta Keršič Svetel

foto

: BRA

NE

BOM

BAč


cialist s posebno miniaturno kameropregleda celo debelo črevo in se prepri-ča, kaj se tam dogaja. »Zelo razveselji-vo je, da se velikanska večina tistih, prikaterih odkrijemo v blatu kri, res ude-leži kolonoskopije. Dobrih 90 odstotkovpacientov pride na preiskavo. To je zelodobro. Skrbijo pa nas seveda tisti, ki sene odločijo za to. Opravijo test, potempa ne pridejo na najpomembnejšo pre-iskavo in s tem seveda zelo tvegajo. Opu-stitev tega pomembnega diagnostičnegapostopka je veliko večje tveganje kot pakolonoskopija – tudi pri ljudeh s kroni-čnimi boleznimi. S pomočjo izbranegaosebnega zdravnika je treba kroničnegabolnika pač posebno skrbno pripraviti napreiskavo in jo v skrajnem primeru na-mesto ambulantno opraviti bolnišnično.Kolonoskopija dandanes, ko so na voljosodobne naprave, ni več tak bavbav, kotje bila morda nekoč. V programu Svit vsepaciente, ki opravijo kolonoskopijo, sposebnim vprašalnikom povprašamo,kako je bilo. Velika večina ocenjuje pre-iskavo kot morda malo neprijetno, a po-zitivno izkušnjo. Veseli smo, da tudi tokaže kakovost izvajanja našega presejal-nega programa, ki res rešuje življenja.

V prvih dveh letih izvajanja Svita smoodkrili kar okoli 800 primerov raka, nanaše veselje večino (več kot 70 odsto-tkov) v zelo zgodnji fazi bolezni, ko on-kološko zdravljenje ni bilo potrebno. Vsiti ljudje brez programa Svit ne bi nitislutili, da so bolni, in potuhnjena bole-zen bi napredovala, marsikdaj bi jo od-krili prepozno. Pred uvedbo programaSvit se je rak debelega črevesa in dankeodkrival v zgodnji fazi bolezni le v 12 do14 odstotkih in to se žal lahko zgoditudi tistim, ki vabilo v Svit vržejo v koš.Vsaj 700 ljudi, ki so v tem krogu vablje-nja dobili vabilo v Svit, se sprehaja poSloveniji z že prisotnim rakom debelegačrevesa in tega ne vedo zgolj zato, kerse niso odzvali v program. Škoda.

Sladkorna bolezen poveča tveganje

Znanstveniki z univerze Berkeley vKaliforniji so lansko jesen objavili re-zultate obsežne raziskave, ki je pokaza-la, da imajo bolniki s sladkorno bolez-nijo znatno večje tveganje za razvoj rakana debelem črevesu kot tisti, ki sladkor-ne bolezni nimajo. Primerjali so rezul-tate 14 različnih mednarodnih raziskav

pojavnosti raka na debelem črevesu indanki.

članek, ki so ga objavili v reviji Ameri-can Journal of Gastroenterology, govoricelo o 38-odstotnem večjem tveganju,da nastane rak na debelem črevesu kotpri ljudeh, ki nimajo sladkorne bolezni.Za sladkorne bolnike je torej res zelo po-membno, da gredo na kolonoskopijo, četest pri njih v blatu odkrije kri.

Strah pred preiskavo med diabetiki

»Morda se sladkorni bolniki bojijo pre-iskave predvsem zaradi priprav nanjo –čiščenje črevesa je namreč povezano zenodnevno dieto in seveda z odvaja-njem, da je debelo črevo na preiskavi pri-merno čisto. Nekoč je bilo treba popitiveliko tekočine – zdaj pa je na voljo so -dob no čistilno sredstvo, ki ga je treba po-piti le dvakrat po en liter in še nekaj do-datne tekočine, da telo ne izgubi prevečvode. V sodelovanju s strokovnjaki – dia-betologi smo v programu Svit skrbnosestavili smernice za pripravo sladkor-nih bolnikov na kolonoskopijo. Načinpriprave je odvisen predvsem od zdra-vil, s katerimi obvladujejo svojo slad-korno bolezen, razlike pa se nanašajo nanačin jemanja zdravil pred preiskavo.Če sladkorni bolnik skupaj s svojim oseb-nim izbranim zdravnikom naredi načrt

za pripravo na kolonoskopijo po tehsmernicah in če se ga bolnik drži, lah-ko opravi kolonoskopijo brez zapletov.Seveda pa lahko bolnik, ki je v dvomih,pokliče tudi Klicni center Svit, kjer vsakdelavnik od 9. do 14. ure lahko dobi do-datne nasvete,« svetuje Jožica MaučecZakotnik.

Moški se slabo odzivajo,čeprav pogosteje zbolevajo

V prvem polletju letošnjega leta je vSloveniji v programu Svit sodelovalo 60odstotkov povabljenih. Moški sodeluje-jo bistveno slabše kot ženske, kar je ve-lik problem, saj so prav oni še bolj ogro-ženi – rak na debelem črevesu in dankije pri moških še pogostejši kot pri žen-skah. Poleg tega pa so razlike v posamez-nih okoljih zelo velike. »V Sloveniji ima-mo občine, v katerih sodeluje v prese-jalnem programu Svit 80 odstotkov po-vabljenih, žal pa tudi take, kjer se vklju-či komaj 30 odstotkov ljudi. Čaka nas šezelo veliko dela, da bodo ljudje povsodsprejeli Svit in se tudi redno testirali.Verjamemo, da nam bo uspelo. Največlahko pripomorejo k večji odzivnostidružinski zdravniki, ki jih vsake štirimesece obveščamo o njihovih opredelje-nih pacientih, ki se ne odzivajo v pro-gram Svit, bodisi da se ne odzovejo navabilo bodisi da ne vrnejo testerjev. Oosebah, ki ne gredo na kolonoskopijo popozitivnem testu na prikrito krvavitev vblatu, družinske zdravnike obveščamosproti. S spodbudo in motivacijo oseb-nega izbranega zdravnika se bodo ljudjezanesljivo bolje odzivali v program Svit,saj pacienti zelo zaupajo osebnim iz-branim zdravnikom. To kažejo raziska-ve javnega mnenja.

Konec dober, vse dobroKako pomembno je, da nevarno bole-zen, kot je rak na debelem črevesu alidanki, iščemo in tudi pravočasno najde-mo, najbolje dokazujejo zgodbe našihpacientov. Ko dobimo pismo, v kateremnam kdo napiše, da se ima lepo in se jerešil grozeče bolezni po zaslugi progra-ma Svit, smo vsi neizmerno veseli in do-bimo nov zagon za še bolj zavzeto delo.Zelo se trudimo, da bi bil program Svitkar se da kakovosten in tudi uporabni-kom prijazen. Upamo, da bo čedaljemanj tistih, ki vabilo v Svit vržejo v smeti– s tem pa tudi priložnost, da si ohrani-jo zdravje.

Jožica Mavčec Zakotnik: Bolniki s sladkornoboleznijo imajo znatno večje tveganje za

razvoj raka na debelem črevesu kot tisti, kisladkorne bolezni nimajo. Zato je še tolikopomembnejše, da sodelujejo pri programu.

foto

: ???

????

??

Zamaščena jetra so posledica kopiče-nja maščob v jetrnih celicah. O zamaš-čenih jetrih lahko govorimo, če so maš-čobe prisotne v več kot pet odstotkih je-trnih celic. Težave z zamaščenimi jetriso lahko posledica alkoholizma, največ-krat pa spremenjenega metabolizma ozi-roma presnove, zato so čedalje pogo-stejši spremljevalec oziroma sopojav me-tabolnega sindroma, o katerem se v zad-njem desetletju vse več govori in opozar-ja na njegov pomen in posledice. Sprem-ljevalci metabolnega sindroma so lahkomed drugim sladkorna bolezen tipa 2,povišane maščobe v krvi, čezmerna te-lesna teža in tudi zamaščenost jeter. Tanastane pri nekako 80 odstotkih tistihbolnikov, ki imajo že kakšne druge ka-zalnike metabolnega sindroma. V 20 od-stotkih primerov pa vseh naštetih težavni in ima človek lahko celo primerno te-lesno težo, nima sladkorne bolezni alipovišanih maščob, aima vseeno zamaščenajetra in ga vsi pozni za-pleti tega stanja enakoogrožajo kot druge.

Zamaščenost jeter jev osnovi posledicazmanjšane občutljivo-sti različnih tkiv nahormon inzulin, takoimenovane inzulinskerezistence, zaradi če-sar se po eni strani izmaščobnih tkiv v kriizločajo povečane ko-ličine maščobnih ki-slin, po drugi pa se vjetrih dodatno tvorijoše iz sladkorjev. V je-trih iz njih nastajajomaščobe v prebitku.Presežka maščob jetr-ne celice niso sposob-ne izločiti v krvni ob-tok, temveč ga kot

maščobne mehurčke kopičijo – tako na-stane zamaščenost jeter.

Z navadnimi preiskavami, denimo z ul-trazvokom, lahko zamaščenost jeter do-kažejo šele, ko je zamaščena že vsaj če-trtina jetrnih celic, razlaga dr. Hafner. Je-tra so tudi na pogled spremenjena. Sicer-šnja tipično rjava barva se spremeni injetra postanejo rumeno rjave barve. Četkivo pogledamo pod mikroskopom, palahko v celicah vidimo kupčke rumenobele barve. Na zamaščenost jeter lahkoposumimo tudi z laboratorijskimi pre-iskavami, kjer je treba biti pozoren na po-višane vrednosti nekaterih jetrnih enci-mov. Najnatančnejša pa je vsekakor biop-sija jeter. A ker gre za invaziven posegv telo, ki je zahteven za izvedbo in tudidrag, ga ne opravljajo rutinsko, ampakle tistim bolnikom, pri katerih sumijo,da imajo še katero pridruženo jetrnobolezen.

Zamaščena jetra so problem!

Stroka zamaščenim jetrom dolgo ninamenjala pretirane pozornosti, saj jemenila, da na zdravje ne vpliva. Danesvemo, da ni tako, pravi sogovornik. Za-maščenost jeter ima namreč različne po-sledice, od katerih so nekatere celo zelohude. Kot pojasnjuje dr. Hafner, se pripribližno desetih do petnajstih odstotkihbolnikov z zamaščenimi jetri razvije vne-tje jeter ali hepatitis. Temu stanju stro-kovno rečemo steatohepatitis. Zakaj seto zgodi, še ni povsem jasno, razlagasogovornik, vsekakor pa gre za zaplete-ne mehanizme, ki so najverjetneje po-vezani tudi z genetsko predispozicijo. Tupa se problem ne konča, saj se pri deluteh bolnikov (okoli 10 odstotkov) v pe-tih do desetih letih razvije ciroza ali celorak jetrnih celic. To je skrb zbujajoče, zla-sti glede na to, da se odstotek ljudi, ki

imajo zamaščena je-tra, povečuje in nič nekaže, da se bo to kajspremenilo. Postal bopomemben javno-zdravstveni problem,pravi sogovornik.

Spremembaživljenjskegasloga ediniukrep

Seveda se nujno po-stavi vprašanje, kajlahko storimo, da za-maščenost jeter od-pravimo. Dr. Hafnerje tukaj zelo jasen.Čudežnega zdravilapreprosto ni. »Vsi sestrinjamo, da so prvi,najbolj logični inhkrati najučinkovitej-ši ukrepi povezani sspremembo življenj-

Nikakor ne zanemarljiva tema

O zamaščenih jetrih ne slišimo prav veliko, a to nikakor ne pomeni, da bi smeli to obolenje jeter prezreti. To je problem, ki je bolj kot ne povezan predvsem z nezdravim življenjskim slogom, razlaga dr. Matjaž Hafner,gastroenterolog hepatolog z Gastroenterološke klinike UKC Ljubljana. Zamaščenost jeter, ki je že daljši čas velikproblem v razvitih delih sveta, čedalje hujši problem postaja tudi v razvijajočih se državah. Še zlasti pa nas skrbi,da je čedalje bolj razširjena tudi med mlajšimi ljudmi.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in prebavila – zamaščena jetra



foto

: BRA

NE

BOM

BAč


skega sloga. Treba je normalizirati tele-sno težo in že samo s tem dosežemo, dase raven jetrnih encimov normalizira.Dobra novica je, da zamaščenost jeter ninepovratno stanje, zato se resnično spla-ča potruditi. A zgolj zmanjšanje telesneteže še ni dovolj, saj vemo, da je še bi-stveno pomembnejša in zelo koristnatudi telesna dejavnost. Dve do tri ure te-lesnega gibanja na teden zadošča. Ideal-no je seveda, če naredimo oboje – zmanj-šamo telesno težo in smo telesno deja-vni,« poudarja sogovornik.

To je še zlasti pomembno zato, ker po-sebnega zdravila, s katerim bi lahkomaščobe v jetrih stopili, ni. »Delali sorazlične raziskave o vplivu na zamašče-nost jeter z zdravili, s katerimi skušamopovečati občutljivost za inzulin in ki jihže sicer predpisujemo za zdravljenjesladkorne bolezni tipa 2 (denimo met-formin). Žal se je izkazalo, da zdravilabolj vplivajo na normaliziranje ravniencimov kot na samo histološko slikozamaščenosti jeter. Poleg tega imajozdravila različne neželene učinke. Ideal-nega zdravila žal še nimamo. Določenučinek so dokazali z nekaterimi zdra-vili, ki jih predpisujemo pri kroničnemzastoju žolča, tudi vitamin E in omegamaščobe so se izkazali za blagodejne,a zamaščenosti jeter ne pozdravijo. Takoše vedno kot primaren in najpomemb-nejši ukrep priporočamo gibanje inzmanjšanje telesne teže,« pojasnjuje so-govornik.

Paziti morajo tudi mladiTako hude posledice zamaščenosti je-

ter pa nas še zlasti skrbijo, ker vemo, daje čedalje več patološke debelosti in celosladkorne bolezni tipa 2 med mladimi.Posledično je več tudi mladih, ki imajože povečane vrednosti maščob v krvi.Zato so enako ogroženi za zamaščenostjeter in za vse pozne zaplete tega stanjakot odrasli. »Tudi za mlade veljajo vsazgoraj našteta priporočila o zdravem ži-vljenju. Pomembno je, da uživajo zdra-va živila, da imajo urejeno prehrano, dane jedo med obroki in da se čim več gi-bljejo. Vse, kar velja za odrasle, še toli-ko bolj velja za mlade, ki imajo pred se-boj še vse življenje in imajo ob nespre-menjenem slogu življenja še toliko večmožnosti, da se pri njih iz zamaščeno-sti jeter razvijejo resne bolezni, kot stajetrna ciroza in jetrnocelični rak,« opo-zarja sogovornik.

Poleg prevelikega vnosa nasičenih in transmaščob, soli in enostavnih slad-korjev zdravniki pri nas opažajo pretirano porabo in uživanje pijač z doda-nim sladkorjem. Sodoben življenjski slog z nezdravim načinom prehranje-vanja ob sočasni telesni nedejavnosti je pomemben krivec za porast debe-losti in drugih kroničnih bolezni ter posledično tudi za povečevanje doda-tnih stroškov za zdravstveno blagajno. Strokovnjaki iz različnih ustanovimajo skupni cilj izboljšati zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije, zlastidojenčkov, otrok in mladostnikov, ter zmanj-šati obolenja za sodobnimi civilizacijskimi bo-leznimi, kot so debelost, sladkorna bolezen,srčno-žilne bolezni, rak, karies in druge. Takobi lahko prihranili pri stroških zdravljenja in stem razbremenili zdravstveno blagajno. V tanamen so pripravili predloge za nove zakonskeukrepe ministrstva. Med osrednjimi ukrepi je fi-nančni dodatek za neželen zdravstveni učinek pijač z dodanim sladkorjemin živil z visoko vsebnostjo maščob, zlasti transmaščob, soli, sladkorja, terfinančni dodatek za neželen ekološki učinek pijač v plastenkah in pijač v ba-lonih. Strokovnjaki so pozvali ministra, naj zbrani denar izdelovalcev name-ni za subvencioniranje zelenjave in sadja, zlasti lokalnih slovenskih pride-lovalcev, izobraževanje in ozaveščanje o škodljivosti pijač z dodanim slad-korjem ter za promocijo zdrave prehrane. Hkrati so predlagali povrnitevškode, nastale zaradi bolezni, ki so posledica uživanja pijač z dodanim slad-korjem, in živil z visoko vsebnostjo maščob, zlasti transmaščob, soli in slad-korja, kot so debelost, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rakava obo-lenja in karies, ter nadzor kakovosti pitne vode in urejanje virov pitne vodev Sloveniji.

Ministra so v pismu opozorili tudi na pomen varstva otrok in mladostni-kov pred škodljivim oglaševanjem teh pijač v medijih javnega obveščanja terv vrtcih in šolah, pozvali so tudi k odstranitvi pijač z dodanim sladkorjemiz avtomatov in s prodajnih mest v javnih zavodih.

Znova je treba dati prednost pitju vode neposredno iz pipe, sadnim ali ze-liščnim čajem in mineralnim vodam, ki imajo zdravilne učinke. Med pred-laganimi ukrepi je tudi spodbuditev živilske industrije k preoblikovanju ži-vil in pijače v bolj zdrave, vključno z opustitvijo sladil.

Ministra so vsi podpisani povabili k skupnemu sestanku, na katerem binatančneje predstavili problematiko uživanja pijač z dodanim sladkorjem,poiskali pa bi tudi morebitne skupne rešitve za zmanjševanje bremena te pro-blematike za zdravje državljanov.

ŽJ

Poziv k obdavčitvi sladkih pijač

Slovenski zdravniki in drugi strokovnjaki so v oktobru na ministra za zdravje Tomaža Gantarja naslovili pobudo za zmanjšanje pitja pijač

z dodanim sladkorjem. Pobudi se je pridružila tudi Zveza društevdiabetikov Slovenije.

Večini ljudi se zdi uživanje hrane inpijače samoumevno. Konec koncev je tonaravna fiziološka funkcija, ki je pogla-vitna za ohranitev življenja. Hrana in pi-jača sta pomemben del našega vsakda-na, saj sta nam v veselje in užitek, spod-bujata pa tudi družbeno povezanost.Ugotovitev, da ne moremo več jesti inpiti, ker požiranje ne deluje pravilno, po-meni za prizadetega primanjkljaj v ka-kovosti življenja, to pa lahko privededo velike duševne obremenitve.

Živeti z disfagijo je tveganoTežave s požiranjem, imenovane dis-

fagija, vplivajo na milijone odraslih povsem svetu. Disfagija je motnja, ki po-meni moteno ali ovirano požiranje, nez-možnost pogoltniti in/ali žvečiti. Takoto ni bolezen sama po sebi, temveč jebolj simptom, ki izhaja iz drugih zdrav-stvenih težav, ali pa je stranski učinekzdravljenja. Disfagija je pogost zaplet prištevilnih bolnikih in je lahko smrtnonevarna. Povzroča veliko tveganje zaaspiracijo, ki lahko povzroči akutno za-dušitev, v blažji obliki pa je pomembendejavnik pljučnice. Največjo skrb zbu-ja ugotovitev, da veliko bolnikov s tihoaspiracijo ne kaže znakov stiske.

Potencialno smrtno nevarne težave za-radi disfagije:• izguba teže/podhranjenost• motnje hidracije• bruhanje• ponavljajoče se nepojasnjene okužbe

pljuč• nepojasnjena temperatura• aspiracijski pnevmonitis

Najpogostejši vzroki za težave s požira-njem:• možganska kap, rahla možganska

kap ( TIA )

• stranski učinki nekaterih zdravil• sindrom suhih ust• parkinsonova bolezen• poškodba ali operacija vratu• tumorji• refluks želodčne kisline• sladkorna bolezen • alzheimerjeva in druge vrste demen-

ce• multipla skleroza in druge

Disfagija pri sladkornih bolnikih

Kakršno koli stanje, zdravljenje alioperacija, ki oslabi ali poškoduje miši-ce in živce, ki sodelujejo pri požiranju,lahko povzroči disfagično obolenje. Pri-bližno 51 odstotkov bolnikov trpi zara-di aspiracije, 48 odstotkov je podhranje-nih in 75 odstotkov bolnikov je dehidri-ranih. V Evropski uniji živi že več kot 30milijonov odraslih ljudi s sladkorno bo-leznijo. Pogostnost te bolezni se je priodraslih povečala s 7,6 odstotka v letu2003 na 8,6 odstotka v letu 2006, napo-vedujejo pa, da bo do leta 2025 imelo tobolezen že več kot 10 odstotkov prebi-valcev Evropske unije.

Sladkorna bolezen lahko privede do po-škodbe živcev (nevropatija) in diabeti-čna poškodba živcev lahko privede dožrelne disfagije. Pogostnost motenj poži-ranja pri sladkorni bolezni tipa 1 pri sta-rosti od 30 do 39 let je 12-odstotna, priskupini od 40 do 49 let je 17-odstotna,med 55. in 60. letom pa 30-odstotna inpo 60. letu 42-odstotna. Pri sladkornibolezni tipa 2 je pri starosti od 30 do39 let 1,78-odstotna, pri starosti od 40do 49 let je 8,5-odstotna, med 55. in60. letom naraste na 25 odstotkov inpo 60. letu se bolezen pri diabetikih po-javi v 65 odstotkih. Prevalenca disfagijepri bolnikih v splošnih bolnišnicah je do20-odstotna, v domovih za ostarele do50-odstotna, na nevroloških oddelkihbolnišnic pa ima tudi do 80 odstotkovbolnikov takšno simptomatiko.

Najpogostejši znaki disfagije Pri prepoznavanju težav s požiranjem

moramo biti pozorni na naslednje simp-tome: • Izlivanje hrane ali tekočine iz ust• Težave z začenjanjem požiranja• Čezmerno slinjenje ali težave pri po-

žiranju sline in nadzoru slinjenja• Težave z žvečenjem ali neustrezno

žvečenje hrane• Pogosto odsoten refleks požiranja• Regurgitacija (vzdigovanje želodčne

vsebine) skozi nos• Hripav/mokro grgrajoč glas po uži-

vanju hrane ali pijače• Izogibanje trdi hrani• Ponavljajoče se okužbe prsnega

koša• Kašljanje ali dušenje med uživanjem

obrokov• Nezmožnost ali težave s požiranjem

določene hrane ali tekočin• Občutek, da je hrana po zaužitju ob-

tičala v grlu

Težave pri požiranju

Ali imate težave pri uživanju najljubše hrane in pijače? Ali pogosto kašljate in se vam priobrokih zaletava? Ali se vam živila ali tablete zatikajo v grlu? Če so odgovori pritrdilni, vam ponujamo nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali odpraviti težave pri požiranju. Tako se boste lahko vrnili k sproščenemu uživanju hrane in pijače. Veliko ljudi s težavami pri požiranju, ki se imenujejo disfagija, ima možnosti za izboljšanje. Za tiste z disfagijolahko tudi majhni koraki pomenijo veliko izboljšanje kakovosti življenja.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in prebavila - disfagija


® Dr. Vlasta Ivana Zupanc Isoski, univ. dipl. logopedinjafo

to: O

SEBN

IA

RHIV

V. I.

Z. I

.


• Nepojasnjeno hujšanje• Spremenjen glas po zaužitju• Nepojasnjeno hujšanje• Spremembe pri okušanju• Zgaga ali refluks po zaužitju hrane• Suha usta• Solzenje med hranjenjem in pitjem• Ostajanje hrane med dlesnimi in lici• Pomanjkanje občutka ostankov hra-

ne v ustih• Daljši čas žvečenja• Ponavljajoča se pljučnica• Iz neznanih razlogov povišana tele-

sna temperatura• Tesnoba, medtem ko jeste, in izogi-

banje prehranskim izdelkom• Aspiracija• Drugi s tem povezani simptomi

Možnosti zdravljenja Govorno-jezikovni terapevt bo ocenil

bolnikovo funkcijo požiranja in nato pri-poročal najprimernejšo teksturo hranein tekočine, ki jo bolnik lahko varno uži-va. Dietetik mora oceniti bolnikove pre-hranjevalne zahteve in poskrbeti, da soizpolnjene. Najpomembnejši korak prizdravljenju disfagije je zagotoviti varenin ustrezen mehanizem hranjenja sko-zi usta. Kot smo že omenili, težave lah-ko nastanejo v kateri koli fazi požira-nja, ustrezne spremembe pa se uvede-jo glede na fazo požiranja.

Možnost zdravljenja torej lahko poveča-mo s spremembo teksture hrane in te-kočine z zgoščevalcem pijače. S tem kozgostimo hrano in pijačo, ju je laže nad-zorovati v ustih in pogoltniti.

Funkcionalno rehabilitacijo požiranjalahko razdelimo na tri različne pristope:rehabilitacijo ob požiranju, kompenza-cijske strategije in uporabo prehranskihdopolnil. Zdravljenje požiranja je sesta-vljeno iz vaj za usposabljanje posebnihciljnih mišic ali mišičnih skupin, na pri-mer iz vaj, ki izboljšujejo delovanje mi-šic jezika, tako da je bolnik sposoben na-rediti v ustih pred požiranjem boljši inbolj homogen grižljaj. Obstajajo tudivaje za izboljšanje delovanja.

Prehranske prilagoditve in disfagične diete

Prehranska terapija obsega štiri razli-čne stopnje prehranjevanja, ki se razli-kuje v teksturi in gostoti: od hrane vobliki pirejev, prek sesekljane, zrnate inzrezane hrane, do prilagojene navadne

hrane. Izbrana naj bo stopnja, ki je za po-sameznega bolnika tisti trenutek gledena zmožnosti požiranja najprimernej-ša. Tekočine so zgoščene do ene izmedštirih stopenj viskoznosti; redke, nek-tarju podobne, medu podobne in goste,da jih lahko jemo z žlico. Bolniki lahkozačnejo s katerokoli stopnjo prehranein glede na sposobnost požiranja lahkonapredujejo tudi za več kot eno stop-njo. Zato je treba bolnika periodičnoprehransko spremljati in s ponovno oce-no stanja prehranjenosti in oceno stanjapožiranja preveriti ustreznost prehran-skega načrta. Priporočila o teksturi hra-ne in pijače oziroma prehranjevanjupoda specialist za motnje hranjenja –govorno-jezikovni terapevt ali drug ustre-zno strokovno usposobljen zdravstvenidelavec. Namen modificirane disfagi-čne diete je, da varuje pred zapleti, kotso aspiracijska pljučnica zaradi hrane, kije zašla v sapnik in nato naprej v plju-ča, in da omogoči lažje žvečenje in pre-mikanje hrane v ustih. Pri tem je trebazadostiti bolnikovim individualnim po-trebam po energiji in hranilih, upošte-vati obseg in stopnjo prizadetosti žrelater bolnikove lastne tolerance in prefe-rence. Temeljna strategija uravnavanjadisfagije je splošna sprememba prehra-ne. Številne raziskave so bile izvedeneza standardno prehrano bolnikov z dis-fagijo. Raziskave se opirajo predvsemna konsistenco hrane in doslednosti pritekoči prehrani. Glede na viskoznost indoslednosti hrane je prehrana ob disfa-giji razvrščena na štiri stopnje (NHS,2011): B l

ClDlE l

Naša dolžnost je, da bolnikom z disfa-gijo zagotavljamo hrano varne teksturein pijače varne viskoznosti, da z zados-tnim vnosom energije in hranil prepre-

čujemo podhranjenost in da spodbuja-mo bolnika, da še naprej uživa ob jedi.Disfagična dieta mora zadostiti bolni-kovim individualnim potrebam po ener-giji in hranilih, upoštevati mora obseg instopnjo prizadetosti žrela ter bolnikovelastne tolerance in preference. S pre-hranskega vidika je disfagična dieta pri-merna, dokler bolnik uživa normalnekoličine hrane pri vsakem obroku. Pribolnikih, ki uživajo gladko hrano brezgrudic, ki je homogene teksture, je za-radi podaljšanega časa hranjenja pove-čano tveganje, da ne bodo pokrili svo-jih prehranskih potreb. Če je potrebno,je disfagična dieta lahko dopolnjena z vi-sokoenergijsko in visokobeljakovinskohrano, kakršna je npr. visokoenergijskain visokobeljakovinska enteralna hranakremne teksture. Če oralno hranjenjekljub temu ni uspešno, je vredno razmi-sliti o sondni prehrani. Vitaminska, mi-neralna in druga farmacevtsko pripravlje-na dopolnila k prehrani se lahko doda-jajo oralno ali po drugi poti vnosa hra-nil (nazogastrična sonda, perkutana ga-stostoma, parenteralno). Bolniki lahkozačnejo na kateri koli stopnji prehranein glede na sposobnost požiranja lahkonapredujejo tudi za več kot eno stop-njo. Zato je treba bolnika prehranskospremljati in s ponovno oceno stanjaprehranjenosti in oceno stanja požiranjapreveriti ustreznost prehranjevalneganačrta. Disfagične diete imajo manjšovsebnost prehranskih vlaknin, kar selahko odrazi v obstipaciji bolnikov. Te-daj so potrebni nadomestki prehranskihvlaknin.

Razvrščanje hrane in opisteksture hrane po stopnjah

Stopnja B – v obliki žele pirejevHrana je gladka, brez grudic, homogene teksture, pomembni sta gostota pudinga in uporaba sredstva za zgostitev.

Splošni nasveti pri stopnji B:

• Popijte vsaj 10 skodelic zgoščenih pi-jač na dan.

• Pri pripravi pirejev upoštevajte raz-merje med hrano in tekočino, ki najbo 3/4 : 1/4.

• Uživajte pireje, ki imajo enako gosto-to kot otroška hrana, in pretlačenkrompir.

• Uporabljajte zamenjavo za hrano,npr. mesne pireje z omako namestomesa.

• Za izboljšanje okusa dodajajte sol, za-čimbe in omake.

• Sprostite se in jejte počasi.

Uporabljajte samo živila, ki se lahko se-sekljajo v gladko maso. Hrana, pripra-vljena na tej stopnji, mora biti gladka inbrez grudic. Ker je pitje tekočin oteženo,se tekočine lahko zgoščujejo z gostili.Svojo priljubljeno hrano boste moraliuživati v spremenjeni teksturi, dokler nebo napredka. Vsa hrana naj bo postre-žena v primerni teksturi: kot puding alikot pire.

Stopnja C – pireŽivila v tej skupini so prepro-sta za žvečenje, pri njih zapripravo potrebujemo mešal-nik, hrana ne sme vsebovatisemen, lupin, živila morajo

biti brez grobe teksture. V tej skupini sesveža zelenjava in sadje ne uporabljata,z izjemo pretlačene banane.

Splošni nasveti za prehrano pri stopnji C

• Popijte 10 skodelic pijač primerne go-stote na dan.

• Tekočine, uporabljene v pirejih, lahkonadomestijo živilo, npr. testenine sparadižnikovo omako ali sadje s sad-nim sokom.

• Pijače lahko zgostite vnaprej in jihshranite v hladilnik, vendar največ zadva do tri dni; pri tem sledite navodi-lom izdelovalcev gostil.

• Za izboljšanje okusa dodajajte sol, za-čimbe in omake.

• Tudi pireje (zlasti sadne, zelenjavne inmesne) lahko pripravite v večjih količi-nah in jih shranite v hladilnik ali za-mrzovalnik.

Izogibati se je treba piškotov, lupin,oreščkov, semen, kokosa, ananasa, su-hega sadja, riževega pudinga, svežegaali zamrznjenega sadja, suhega in pre-kajenega mesa, celih koščkov mesa, re-zin ali kock sira, pice, krompirjevega čip-sa, krompirja v olupku, pečenega krom-pirja ali ocvrtega krompirčka ter riža,juh z velikimi koščki mesa in zelenjave,riža, koruze in graha (jušne zakuhe najbodo lahko žvečljive in lahke za požira-nje). Gostota juhe naj bo prilagojenapriporočilu specialista za motnje hranje-nja ali zdravnika.

Stopnja D – mehkoHrana na tej stopnji je sko-raj običajna. Biti mora vla-žna in koščki dovolj majhni, da se z lah-koto prilegajo v usta.Uživanje hrane, ki vam na tej stopnji šeni dovoljena, bo povečalo možnost zanastanek težav s požiranjem in mož-nost, da hrana zaide v sapnik in pljuča.

Splošni nasveti za prehrano pri stopnji D

• Poskusite jesti raznovrstno hrano, kivam je dovoljena, iz vseh skupin živil,in si zagotovite hranila, ki jih potrebu-je vaše telo.

• Poskrbite, da boste dobili dovolj ener-gije in beljakovin; zaužijete lahko ka-terega izmed farmacevtsko pripravlje-nih energijsko-beljakovinskih napitkov,primerno zgoščenih.

• V tujini so na voljo tudi visokoenergij-ski visokobeljakovinski pudingi.

• Uživajte majhne, pogoste obroke, šezlasti če ne morete jesti velikih obrokov.

• Postrezite si tople jedi tople in hladnejedi hladne, da bodo v prehrani jedirazličnih temperatur in da se preprečiokuženje živil.

Stopnja E – redna V to stopnjo štejemonormalno prehrano.

Zgoščevanje pijač za varnejšepitje in požiranje

Nekaterim bolnikom z disfagijo lahkopitje redkih pijač pomeni težavo. Za var-no požiranje hrane in pijače vam bo lo-goped predlagal zgoščevanje tekočin inredkejših jedi. Glede na gostoto in tek-sturo razdelimo tekočine na več stopenj: • gostota vode: sem spadajo redke pi-

jače, kot so voda, mleko, naravnisok, kava, čaj, gazirane pijače, dže-mi, sladoled, sorbeji, čiste juhe,

• gostota sirupa: sem spadajo pijače,podobne nektarju, npr. sadni nek-tar, javorjev sirup, formule osnovnesondne prehrane, liker, paradižni-kov sok, kremne juhe,

• gostota kreme: sem spadajo pijače,ki imajo gostoto in teksturo medu,

• gostota pudinga: sem spadajo zgoš-čene tekočine, ki jih jemo z žlico,npr. puding.

Nekatere pijače so naravno goste, red-ke pijače pa lahko zgostimo s posebnimškrobom ali gelom. Način zgoščevanjase razlikuje glede na vrsto uporabljene-ga gostila. Poznamo dve vrsti gostil:škrobna gostila, po navadi je to modifi-ciran koruzni škrob, in gele za zgošče-vanje. Gostila spremenijo gostoto pijač,ne da bi pri tem vplivala na okus. Doda-jajo se lahko toplim in hladnim napitkomin so na voljo v lekarnah. Logoped se bopo oceni bolnikovih težav s požiranjem(stopnja požiranja) odločil, kakšna go-stota jedi in pijač je za bolnikovo varnopožiranje najprimernejša. Gostilo pa jetreba upoštevati pri določanju potrebnekoličine inzulina, če se zdravite z njim.

Kako lahko odpravimo motnje požiranja?

V večini primerov lahko motnje poži-ranja popolnoma odpravimo ali jih vsajuredimo. Glede na vrsto motnje obsta-ja veliko koristnih načinov in postop-kov. Ti vključujejo spremembe v nava-dah in uporabo posebnih pripomočkov,kot so skodelice in žlice, ki preprečuje-jo razlitje hrane, zdravila in operacijskeposege. Zdravila in operacijski posegi

pridejo v poštev pri nekaterihmotnjah požiranja, zato se o temposvetujte s svojim zdravnikom.Če so vaše motnje požiranja po-vezane z nezmožnostjo rezanjahrane na manjše koščke, ker tež-

ko uporabljate eno od rok, boste mora-li upoštevati nekatere spremembe. V po-moč so vam lahko posebni pripomočki,s katerimi boste laže nosili v usta hranoali tekočino. Druga možnost je, da vampri jedi pomagajo svojci ali medicinskasestra. Pomembno je zavedanje, da mot-nje požiranja lahko odpravite oziromaobvladate ne glede na vzrok. Ne bojte se.Pogovorite se s svojim zdravnikom alimedicinsko sestro ali pa naj se kateri odsvojcev namesto vas pogovori z njima,saj boste skupaj laže našli najboljši na-čin za zdravljenje.

Pomoč in koristne informacijepri težavah s požiranjem

Pred obroki pazite, da dobro sedite inda pravilno držite glavo. Zobna protezanaj bo dobro prilegajoča. Izključite ra-dio in televizor, osredinite se na hranje-nje. Če je treba, si količino hrane zmanj-šajte ali jo pripravite tako, da bo meh-kejša, in po potrebi jejte s čajno žličko.



Tablete je velikokrat laže pogoltniti spasirano hrano, npr. s čežano ali z go-stejšim napitkom.

Na krožnik si naložite majhne porci-je. Dihajte, ko jeste! Jed okušajte! Alivam okus ustreza? Dodatno si jo začini-te. Jejte majhne grižljaje, npr. v veliko-sti čajne žličke. Hrano nosite v usta s čaj-no žličko in ob tem rahlo pritisnite na je-zik, zaprite usta in izvlecite žličko. Hra-no dobro oslinite in prežvečite. Po po-žiranju še enkrat ali dvakrat pogoltnite.Pred ponovnim grižljajem izprazniteusta. Med žvečenjem in požiranjem negovorite. Zavestno pogoltnite!

Preden pogoltnete hrano, konico jezi-ka pritisnite ob nebo in hkrati s tem za-žvečite; zaprite ustnice in glavo rahlopotisnite naprej in zdaj pogoltnite.

Diagnostični pristop Zlati standard za diagnostiko pri dis-

fagiji so klasična rentgenska preiskavas kontrastom in endoskopija, nato pH-metrija z impedanco in manometrija. Vrabi so tudi novejše diagnostične meto-de (CT, UZ, MRI), ki pa dajejo pretežnostatične informacije in večinoma ne mo-rejo razjasniti funkcijskih motenj poži-ranja. Prehajanje grižljaja iz ust skozižrelo v požiralnik je mogoče dobro oce-niti le z dinamično preiskavo – kinora-diografijo, ki s filmskim prikazom poži-ranja omogoča funkcijsko analizo tegaakta in morebitnih motenj.

SklepDisfagija resno ogroža posameznika, saj

je povezana s številnimi zapleti, kot so:dehidracija, podhranjenost, lakota, huj-šanje, tiha aspiracija, aspiracija ali okuž-be v prsnem košu in v dihalnih poteh. Pre-hranska obravnava pa je pomemben in-tegralni del zdravljenja posameznika zdisfagijo. Posledice disfagije: ni samo fi-zična, ampak tudi čustvena, vpliva nabolnikovo moralo in vodi do občutka so-cialne izolacije. Disfagija močno vpliva nakakovost življenja. Pri bolnikih z disfagi-jo sta potrebni pomoč govorno-jezikov-nega terapevta in uvedba prehrane s spre-menjeno teksturo ustrezne stopnje. Kaj-ti namen disfagične diete je, da varujepred zapleti, kot so aspiracijska pljučni-ca zaradi hrane, ki zaide v sapnik in plju-ča, ter da omogoči lažje žvečenje in pre-mikanje hrane v ustih. Disfagična dietamora zadostiti individualnim potrebamposameznika po energiji in hranilih.

Kako prepoznati težave s požiranjem?Katere težave od navedenih imate? Prosimo, izpolnite vprašalnik. DA NE

Ali morate pri jedi pogosto kašljati? � �

Ali se vam pri požiranju tekočin pogosto zaleti? � �

Ali je požiranje tablet težavno? � �

Ali vam požiranje trde hrane povzroča težave? � �

Ali vam vlaknasta hrana povzroča težave? � �

Ali imate težave pri prežvekovanju?�

Ali imate občutek, da so vaša usta suha? � �

Ali se vam hrana lepi na nebo? � �

Občutite v grlu cmok? � �

Ali imate pekoč občutek in bolečino?

Se pogosto ugriznete v jezik? � �

Ali ostaja hrana pogosto nezaželeno dolgo v ustih in je ne morete pogoltniti?

Ali morate pogosto/veliko popiti, da pogoltnete grižljaj? � �

Ali vam ostajajo ostanki hrane med dlesnimi in lici? � �

Ali vam povzroča težave, če morate ostanke hrane odstraniti iz ust z jezikom? �

Ali so obroki za vas naporni? � �

Ali vas je strah, da se boste pri hranjenju zadušili? � �

Ali ste v zadnjem času opazili razliko v telesni teži? � �

Ali se izogibate hranjenju v družbi?� �

Rezultat: če ste na več kot tri vprašanja odgovorili z DA, je mogoče, da že imate za-četne težave s požiranjem, ki jih lahko odpravite s pravilnim in ciljnim zdravljenjems pomočjo govorno-jezikovnega terapevta. Za dodatne informacije se, prosim,obrnite na svojega zdravnika.

Vzroka za nastanek bolezni še ne po-znamo, a stroka meni, da se skriva v čez-mernem imunskem odzivu na čreve-sno vsebino. Najverjetneje so v vsemprocesu nastanka bolezni zelo po-membne bakterije in njihovi razgradniprodukti. Zagotovo je porušena tudiimunost. A dokončnih odgovorov nato vprašanje znanost še nima, pojas-njuje sogovornik.

Driska prvi in najočitnejšiznak

Diagnozo kronične vnetne črevesnebolezni je razmeroma lahko postaviti,pravi dr. Ferkolj in sam ne ve za nobe-nega bolnika, ki bi zelo dolgo zaradi svo-jih težav iskal pomoč pri zdravnikih,ne da bi mu ti znali pomagati in pove-dati, kaj mu pravzaprav je. Najpogo-stejši in tudi najočitnejši znak in simp-tom bolezni je dolgotrajna driska, kičloveka žene na stranišče večkrat nadan. Če so driski pridružene še boleči-ne v trebuhu, neješčnost in hujšanje, priotrocih pa zaostanek v rasti, z obiskompri zdravniku nikakor ne smemo odla-šati, takoj pa je treba iti, če opazimokrvavo drisko. Omenjenim simptomomse lahko pridružijo še povišana telesna

temperatura, boleči sklepi, vnetje oči,kožni izpuščaji (npr. nodozni eritem),slabost in bruhanje, bolniki navajajoutrujenost. Kot pravi sogovornik, jeprva pot obisk svojega osebnega zdrav-nika, ki praviloma tudi izda napotnicoza specialistični pregled pri gastroente-rologu. Gastroenterologi po besedahsogovornika to tudi najraje vidijo, saj že-lijo sami opraviti vse potrebne preiska-ve, predvsem kolonoskopijo, pri kateripregledajo še zadnji del tankega čreve-sa. Po njej je praviloma vse jasno. Te-žave so včasih blage, same po nekaj

dneh ali tednih minejo in bolnikomniso tako moteče, da bi obiskali zdrav-nika, in tudi ne potrebujejo nikakršne-ga zdravljenja. Približno polovica bol-nikov pa zdravljenje potrebuje bolj alimanj redno.

Crohnova bolezenVečina bolnikov z ulceroznim koliti-

som ima bolezen, ki poteka kronično,vmes pa so obdobja akutnih zagonovvnetja. Zanimivo je, da vnetje pri ulce-roznem kolitisu vedno zajema le debe-lo črevo in nikoli ne prizadene tanke-ga črevesa ali višjih delov prebavne cevi,medtem ko Crohnova bolezen lahkoprizadene kateri koli del prebavne cevi.Res pa je, da ima večina bolnikov spre-membe, ki so bodisi v tankem bodisi vdebelem črevesu ali pa je vnetje prisot-no v obeh. Bolniki, ki imajo prizadetotanko črevo, imajo pogosteje zaplete, kise izražajo kot zožitev črevesa in posle-dično kot motenje v prehajanju čreve-sne vsebine. Bolniki s Crohnovo bolez-nijo debelega črevesa imajo pogostejesimptome in znake vnetja ali krvavi-tve. Vnetje pri Crohnovi bolezni zaja-me vse plasti črevesne stene, zato lah-ko nastanejo tudi drugi črevesni zaple-

Kronična vnetnačrevesna bolezen

Kronična vnetna črevesna bolezen je v primerjavi z drugimi kroničnimi boleznimi razmeroma redka, a zato ničmanj neprijetna. Med kronične vnetne črevesne bolezni uvrščamo dve bolezni, in sicer ulcerozni kolitis in Crohnovobolezen. To sta vnetni bolezni črevesa, ki po navadi potekata v obliki izmenjujočih se zagonov vnetja in različnodolgih obdobij, v katerih bolnik nima težav, razlaga doc. dr. Ivo Ferkolj, gastroenterolog z Gastroenterološkeklinike UKC Ljubljana.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in prebavila



Doc. dr. Ivo Ferkolj, Gastroenterološka klinika UKC Ljubljana

foto

: OSE

BNI

ARH

IVI.

F.

ti, kot so fistule (nenormalne, bolezen-ske povezave med črevesnimi vijugamiali med črevesjem in drugimi votlimi or-gani v trebuhu, npr. sečnim mehurjem,nožnico ali maternico, ali med čreves-jem in kožo) in ognojki, ki nastanejo pri16 do 26 odstotkih bolnikov. Bolniki zulceroznim kolitisom in Crohnovo bo-leznijo debelega črevesa imajo večjetveganje za razvoj raka debelega čreve-sa in danke, pri bolnikih s Crohnovo bo-leznijo pa je značilno večje tudi tvega-nje za nastanek raka tankega črevesa inzadnjika.

Zdravljenje Obe bolezni, tako ulcerozni kolitis

kot Crohnovo bolezen, zdravijo s pro-tivnetnimi zdravili, ki so odvisna od ja-kosti vnetja. Lažje oblike bolezni obvla-dujejo s 5-aminosalicilno kislino (me-salazin). Pri hujših oblikah bolezni tazdravila ne zadoščajo in zdravnik pred-piše glukokortikoide. To so močna zdra-vila, ki hitro in učinkovito umirijo vne-tje v črevesu, a si zaradi neželenih učin-kov zdravniki prizadevajo, da jih bolni-

ki jemljejo čim krajši čas. Nekateri bol-niki so lahko po umiritvi akutnega za-gona vnetja dlje časa v remisiji brezzdravil, vendar več kot polovica bolni-kov potrebuje trajno zdravljenje. Če zavzdrževanje remisije ne zadošča me-salazin in bi bolnik prepogosto ali dol-gotrajno potreboval glukokortikoide,zdravniki predpišejo imunomodulator-na zdravila, ki vplivajo na imunski si-stem in zelo učinkovito zavirajo čez-merno vnetno dogajanje v črevesu. Za-radi morebitnih neželenih učinkov pamorajo bolnike še toliko natančnejespremljati.

Preboj bioloških zdravilV zadnjih desetih letih so v zdravlje-

nju najtežjih bolnikov naredili velik ko-rak naprej z uporabo bioloških oziromatarčnih zdravil. Kot pravi sogovornik, soprispevala zelo veliko, vendar obenempoudarja, da niso čudežna, kot jih je nazačetku marsikdo rad poimenoval. Tre-nutno so za naše bolnike zelo dobro do-stopna. Odločitev o tem, kateri bolnikiso primerni kandidati za zdravljenje skaterim od bioloških zdravil, sprejmekonzilij zdravnikov (konzilija sta v Lju-bljani in Mariboru). Sogovornik še opo-zarja, da je zdravljenje s temi zdravilizelo zahtevno tako za bolnika kot zazdravstveno osebje, ki skrbi zanj, naj-bolj pa se bojijo neželenih učinkov, kiso lahko tudi zelo resni in jih ima ne-kako 13 odstotkov bolnikov. Približnotri četrtine bolnikov se nanje odzoveodlično, od tega pri polovici dosegajozares dobre rezultate in v 40 odstotkihcelo popolno zazdravitev.

Za obema oblikama kronične vnetnečrevesne bolezni zbolevajo mlajšibolniki, čedalje pogosteje otroci. Vrhpojavljanja ulceroznega kolitisa je med25. in 35. letom, pri Crohnovi boleznipa je prvič zaznanih največ bolnikovmed 15. in 25. letom starosti. Obebolezni lahko nastaneta tudi pozneje.V Sloveniji je skupaj okrog štiri tisočbolnikov s katero od oblik kroničnevnetne črevesne bolezni.

Naj znova začnem nekoliko poetično:zdravnik, ki je pred stoletjem in pol vzelv roke zdravniško torbo in šel na domzdravit zbolelega, je bil splošni zdravnik.Njegov interes za posameznika v doma-čem okolju je rdeča nit razvojasplošne/družinske medicine. (Bolniš-nična oskrba je povezana z razvojemasepse, laboratorijskih in rentgenskihpreiskav, ki so bile vezane na posebnepogoje in so se zato izvajale v bolnišni-cah, praviloma zunaj bolnikovega do-mačega okolja.)

Danes je ob zdravstvenih težavah našaprva pot v zdravstveni dom, ki jih ima-mo v Sloveniji nekaj manj kot sto let.Zdravstveni domovi so središče skrbi zanaše zdravje. Zdravniki splošne/družin-ske medicine so specialisti svojega po-dročja. Delajo po t. i. dispanzerski me-todi dela, kar pomeni, da aktivno skrbi-jo za zdravje vseh ljudi, ki so si ga izbra-li za “svojega”. Na preglede povabijotudi tiste, ki ne veljajo za bolne, da bi prinjih z osebnim pregledom in preiskava-mi preverili, ali je katera od kroničnih,še prikritih bolezni morda že prisotna.V Sloveniji tako ugotovijo, kako velikoje tveganje osebe, da bi imela katero odbolezni srca in žilja, ali je prisotna arte-rijska hipertenzija, motena presnovamaščob, pa rakaste spremembe debele-ga črevesa in danke, prostate, dojke. Intudi, ali je morda že prisotna sladkornabolezen ali pa ima ta oseba veliko mož-nost, da za njo zboli.

Je samo zdravnik dovolj?Medicinske sestre so stoletja skrbele

za bolne, zapuščene, revne, za zaporni-ke in druge, ki jih je družba izločila. Za-nimanje za človekove osebne potrebein zdravljenje skozi potrebe bolnika sovsajene v zgodovino tega poklica. Z

zdravniškim poklicem se dopolnjuje inoblikuje zametek zdravstvenega tima.V družinski medicini je v zadnjih deset-letjih delala srednja medicinska sestra,ta je poleg nalog svojega poklica prev-zela tudi velik del administrativnegadela, ki je nujna posledica čedalje zah-tevnejše medicine.

Diabetologi z medicinskimisestrami skupaj delamo večkot pol stoletja

Sladkorna bolezen je ob bolnika žepred desetletji postavila tudi medicinskosestro. Ta je bolnika učila o ravnanju spriborom za dajanje inzulina še tedaj, koje bilo treba igle in steklene brizge pre-kuhavati, razložila je osnove prehrane indajala nasvete za zbiranje urina v por-cijah, na podlagi katerega se je takrat od-merjala količina inzulina. Diabetologijase je razmahnila, medicinske sestre sopostale diplomirane medicinske sestrein smo jih na področju sladkorne bole-zni poimenovali edukatorke. Razvile sosvoje strokovno področje in so suvere-na opora bolniku; tako zdaj zdravnik,medicinska sestra in bolnik skupaj se-stavljajo zdravstveni tim.

Preprečevanje kroničnih bolezni,njihovo zgodnje odkrivanje in vodenje kronično bolnih

Velik delež kroničnih bolezni je mo-goče preprečiti z zdravim načinom življe-nja. Številne kronične bolezni se da od-kriti tako zgodaj, da je škoda na telesučim manjša, in ko je bolezen odkrita, po-trebuje dolgotrajno zdravljenje. To sonovi izzivi sodobne medicine, ki jim jelahko kos samo družinska medicina. VSloveniji je razvoj medicine v tej smeripodprlo Ministrstvo za zdravje s projek-tom referenčnih ambulant.

Kaj so torej referenčneambulante družinske medicine?

Referenčne ambulante so obstoječeambulante, v katerih že delajo zdravni-ki družinske/splošne medicine in sred-nje medicinske sestre in že imajo ose-be/bolnike, ki so tega zdravnika izbra-li za “svojega”. V ta tim sta dodana delodiplomirane medicinske sestre (za po-lovični delovni čas) in dodaten denar zapreiskave.

Referenčne ambulante nov način delaizvajajo s svojo že doslej opredeljenopopulacijo, k njim se osebe ali bolnikiod drugih zdravnikov ne napotujejo. Za-radi uveljavljanja enakosti za zdravjeprebivalcev so ambulante regijsko raz-porejene.

Referenčne ambulante in preprečevanje sladkornebolezni tipa 2

Med prve tri kronične bolezni, s kate-rimi so ambulante začele svoje delo,spada tudi sladkorna bolezen tipa 2. Vskladu s splošnim namenom delovanjareferenčnih ambulant bo delo na po-dročju sladkorne bolezni zajemalo pre-prečevanje sladkorne bolezni tipa 2 sspodbujanjem zdravega načina življe-nja ter iskanje oseb z dejavniki tveganjaza sladkorno bolezen tipa 2 in oseb z ve-likim tveganjem za sladkorno bolezentipa 2 (osebe z mejno bazalno glikemi-jo in moteno toleranco za glukozo). Šezlasti za osebe z velikim tveganjem ve-lja, da potrebujejo vnaprej načrtovanooskrbo, kjer se pri posamezniku gradimotiviranost za zdrav način življenja inga hkrati postopno usmerja v dejanskespremembe. Osebe se lahko udeležuje-jo številnih programov, ki jih izvajajozdravstveno-vzgojni centri. Te imajo vsi

Kaj referenčne ambulante so in kaj niso

Šele pred dvesto leti so zdravniki začeli skrbeti za zdravje ljudi na sistematičen način. Napoleon je za ohranjanjesposobnosti svojih vojakov za vojskovanje poskrbel za organizirano zdravljenje ran, poškodb in prenosljivihbolezni. V dveh stoletjih je postala dobra oskrba z zdravstvenimi storitvami družbena vrednota, zdravljenjupoškodb in okužb so se pridružile številne smeri medicine. V zadnjih desetletjih so se razmahnile bolezni zdolgotrajnim potekom (kronične bolezni), ki so povrhu vsega povezane še z načinom življenja. Številne od njih sezačnejo prikrito in jih bolnik sam ne more prepoznati pravočasno. Zato se je v medicini zdravljenju nenadnih,akutnih stanj pridružilo preprečevanje bolezni, njeno čim zgodnejše odkrivanje in nato dolgoletno vodenje bolezni.Sladkorna bolezen je ena izmed njih.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Referenčne ambulante v družinski medicini


® Dr. Jelka Zaletel, dr. med., UKC Ljubljana


zdravstveni domovi. Obstajajo naslednjiprogrami (povzeto po IVZ RS):

• Življenjski slog: osnovne informacijeo zdravem življenjskem slogu;

• Preizkus hoje: ugotovitev stopnje te-lesne sposobnosti osebe s preizku-som hoje na dva kilometra;

• Dejavniki tveganja: predstavitev fizio-loških dejavnikov tveganja, načinazdravljenja in posebnosti pri zdravlje-nju – arterijska hipertenzija, motenapresnova maščob, sladkorna bolezen;

• Zdrava prehrana: ocena prehranjeva-nja osebe in uvajanje ene ali dvehsprememb v lastno prehranjevanje;

• Telesna dejavnost – gibanje: ugotovi-jo stopnjo telesne sposobnosti osebeter posredujejo znanja in veščine zaustrezno izvajanje telesne dejavnosti;

• Zdravo hujšanje: ocena življenjskegasloga osebe in uvajanje takšnih spre-memb (prehranske navade, samopodo-ba, gibanje), da bi se telesna teža zmanj-šala za 5 do 10 odstotkov v pol leta;

• Da, opuščam kajenje: strokovno vode-no opuščanje kajenja;

• Individualno svetovanje tveganim piv-cem alkohola za prepoznavanje tvega-nega pitja ter škodljivih vplivov alko-hola na zdravje in pomoč za zmanj-šanje tveganega pitja alkohola.

V prve tri programe lahko posameznikvstopa prostovoljno, v preostale pa le znapotnico splošnega/družinskega zdrav-nika oziroma diplomirane medicinske se-stre. Vsi našteti programi so na voljotudi vsem drugim osebam ne glede nato, ali se zdravijo v referenčni ambulan-ti ali ne. Tim referenčne ambulante selahko povezuje tudi z drugimi aktivnost-mi v svojem okolju, npr. z društvi dia-betikov, ali pa se povezuje s projekti re-gijskega zavoda za zdravstveno varstvo.

Referenčne ambulante in zgodnjeodkrivanje ter zdravljenjesladkorne bolezni tipa 2

Del načrtovane oskrbe oseb z velikimtveganjem je tudi redno določanje glu-koze na tešče oz. izvajanje oralnega glu-koznega tolerančnega testa. Pri teh ose-bah namreč ves čas dejavno iščemo, alise je sladkorna bolezen tipa 2 že poja-vila. Zgodnje odkrivanje in takojšnjezdravljenje omogočata dobro prognozobolnika s sladkorno boleznijo. Pri zdra-vljenju je pomembno, da se poleg krvne-

ga sladkorja ustrezno zdravita tudi arte-rijska hipertenzija in motena presnovamaščob. Zdravljenje se izvaja v skladus strokovnimi smernicami, ki smo jihtudi s sodelovanjem predstavnikov dru-žinskih zdravnikov pripravili leta 2011.

Kdaj vodenje v referenčniambulanti in kdaj pri diabetologu

Pri sladkorni bolezni tipa 2, zdravlje-ni samo z zdravim načinom življenja aliperoralnimi sredstvi (tabletami), pregle-di pri diabetologu niso potrebni, če so do-sežene za vsakega posameznika določe-ne ciljne vrednosti zdravljenja oziroma češe niso izčrpane vse splošnemu/družin-skemu zdravniku dostopne terapevtskemožnosti. Po presoji splošnega/družin-skega zdravnika je bolnik napoten k dia-betologu takrat, ko je potrebna uvedbazdravljenja z inzulinom ali preparata, kideluje na inkretinski sistem. Obvezna jenapotitev k diabetologu za vse bolnike ssladkorno boleznijo tipa 1 in nosečnices sladkorno boleznijo.

Naloge diplomiranemedicinske sestre v timu referenčne ambulante

Diplomirana medicinska sestra pre-poznava osebe z visokim tveganjem zasladkorno bolezen tipa 2 med opredelje-no populacijo, usmerja in delno izvajanjihovo oskrbo. Njena naloga je, da pre-poznava stopnjo motiviranosti osebe zaspreminjanje življenjskega sloga in jopri tem spodbuja, da izvaja kratka sve-tovanja, da osebo usmerja v programesvetovanja za zdravje (zdravstvenov-zgojnih centrov) in jo spodbuja k sode-lovanju v njih ter da osebo pravočasnonapoti na ponovne določitve koncentra-cije glukoze na tešče oziroma OGTT(metodo izbere zdravnik). Diagnostikoin zdravljenje vodi zdravnik.

Diplomirana medicinska sestra uskla-juje oskrbo bolnika s sladkorno bolez-nijo tipa 2 in je skrbnik letne ocene sta-nja bolezni, v katerem so zapisani npr.uspešnost zdravljenja glede krvnegasladkorja, krvnega tlaka in maščob, pre-gled očesnega ozadja, oživčenja in pre-krvitve nog ter delovanje ledvic idr. Iz-vaja tudi kratko edukacijo bolnikov ssladkorno boleznijo tipa 2, ki se zdravi-jo z nefarmakološkimi ukrepi in z zdra-vili za peroralno uporabo, ter bolnikausmerja v dodatno edukacijo, ki jo do-loči zdravnik oziroma presodi o potre-

bi sama. Izvaja tudi načrtovane obiskeza bolnike, ki stabilno dosegajo ciljezdravljenja (cilje določi zdravnik).

Kaj pa, če sem do zdaj hodil k diabetologu?

Bolniki, ki so se do zdaj zdravili pri dia-betologu, pa bi se glede na vrsto zdra-vljenja in stanje bolezni lahko zdravili prisplošnem/družinskem zdravniku, najzdravljenje nadaljujejo tam, kjer se jimlahko zagotovi kakovostnejša oskrba.Ker je bolnik lahko že leta voden prisvojem diabetologu in se je v tem časumed njima vzpostavilo zaupanje, je edi-no prav, da se nadaljnje vodenje izvajatako, kot se bodo sporazumno dogovo-rili diabetolog, splošni/družinski zdrav-nik in seveda bolnik. Tu ni nikakršnihprepovedi in zapovedi.

Moj zdravnik nima referenčne ambulante; kako lahko pridem vanjo?

Referenčna ambulanta po teh načelihoskrbuje osebe, ki so za svojega zdrav-nika izbrale tistega, ki je nosilec referen-čne ambulante. Če si torej želite takšnooskrbo, lahko sicer zamenjate izbrane-ga splošnega/družinskega zdravnika,ali še bolje – pozovete svojega, naj kan-didira na prihodnjih prijavah. Število re-ferenčnih ambulant se je tudi letos po-večalo in takšne želje obstajajo tudi zaprihodnja leta. Tako naj bi bile v dogled-nem času vse ambulante splošne/dru-žinske medicine ustrezneje opremljeneza uspešnejše obvladovanje kroničnihbolezni.

Vaše izkušnje so pomembneNapisane besede lepo zvenijo – še dra-

gocenejše pa so vaše izkušnje. Dobre, sla-be izkušnje, nove zamisli, vsaka povrat-na informacija je pomembna. Pišite vtajništvo Zveze društev diabetikov Slo-venije, poskrbeli bomo, da se bo vašemnenje slišalo.

»Ciljne vrednosti parametrov glikemi-čne urejenosti pri vsakem bolniku dolo-čimo individualno, pa naj gre za tiste spričakovano dolgostjo življenja več let alidesetletij ali pa za bolnike v terminalnihstadijih bolezni – vse moramo obravna-vati celostno. Druga nesporna zahtevaje, da bolnik ne sme trpeti zaradi simp-tomatske hiperglikemije,« dodaja doc.Urbančičeva.

Ali bolnik lahko jé?Pri prilagajanju zdravljenja sladkorne

bolezni pri bolnikih, ki potrebujejo pa-liativno oskrbo, so ključni naslednji po-datki: pričakovana dolgost življenja, splo-šno stanje bolnika (njegova pokretnost),»predvsem pa se moramo vedno vpraša-ti, ali ta bolnik lahko jé. Pa ne le to, am-pak tudi, koliko in kakšno hrano. Vede-ti moramo, ali ponujeno hrano zmorezaužiti in prebaviti ali pa morda pravi-loma bruha in je to tudi predvidljivo,« po-jasnjuje sogovornica.

Bolnike, ki potrebujejo paliativno nego,lahko razdelimo v tri skupine: • tisti, ki so neozdravljivo bolni, a so

relativno stabilni in je njihovo priča-kovano preživetje od nekaj mesecevdo leta, lahko tudi več let;

• tisti, ki so huje bolni in pričakujemopreživetje nekaj tednov ali mesec dodva;

• najhuje bolni, ki so tik pred smrtjo. Razvrstitev v katero od teh kategorij je

ključnega pomena pri odločitvi gledenačina vodenja spremljajočih bolezni,opozarja dr. Urbančič Rovanova, medkaterimi ni le hiperglikemija, ampak tudivse preostale, npr. zvišane maščobe vkrvi, zvišan krvni tlak in druge.

Kaj je nevarnejše, hiper ali hipa?

Pri bolnikih tik pred smrtjo prepreče-vanje t. i. poznih zapletov sladkorne bo-

lezni ni več smiselno, saj jih ne bodo do-čakali. Smiselno pa je preprečevanjeakutnih simptomov hiperglikemije. Doc.Vilma Urbančič Rovan: »Takega bolnikaogroža akutna hiperglikemija, ob kate-ri odvaja velike količine urina, je zaraditega žejen, izsušen, pa tudi veliko boljogrožen za glivične in bakterijske okuž-be, ki še dodatno poslabšajo njegovopočutje. Previsokih vrednosti glukoze vkrvi ne smemo dopustiti. Neka splošnameja, pri kateri se glukoza izloča skoziledvice z urinom, je pri koncentraciji vkrvi nad 10 mmol/l, vendar moramo ve-deti, da ledvični prag za glukozo ni privseh bolnikih enak. Mnogi so tako viso-kih vrednosti že vajeni in ob njih ne ob-čutijo nikakršnih težav, vse dokler krvnisladkor ne naraste nad 20 ali 25 mmol/l.«A večja nevarnost preži na drugi strani.»Medtem ko številni sladkorni bolniki nebodo občutili rasti sladkorja čez nekosplošno dopustno mejo, pa bodo zago-tovo prav vsi občutili njegov padec v hi-poglikemično območje. Pri 1,5 mmol/lbo imel prav vsak motnjo zavesti in ti-sti, ki so še pokretni, lahko ob tem pa-

dejo in se poškodujejo. Zlom kolka pristarostniku se pogosto zaplete s plju-čnico, ta pa je praviloma usodna. Hipo-glikemija je v teh primerih torej življe-nje ogrožajoč varnostni zaplet in zara-di tega nevarnejša kot hiperglikemija.«

Ne strogost, varnostPa smo znova pri individualni obrav-

navi. Dobro vodenje sladkorne boleznije nujno tudi pri starostnikih, ki imajopred seboj predvidoma še dolga leta ži-vljenja, pa čeprav jih že pestijo pozni za-pleti. »Ti morajo vedeti, da tudi zdaj nesmejo popustiti, sicer bodo zapleti hitre-je napredovali.« Pri zelo starih ali bolnihpa je treba v večji meri upoštevati tudivse preostale okoliščine. »Zagotovo cilj-ne vrednosti pri teh bolnikih ne smejobiti več tako strogo zastavljene. Takoj obtem pa nastopita novi ključni vprašanji– zakaj je boljša izbira za uravnavanjesladkorja v krvi inzulin, tudi pri bolni-kih, ki ga doslej niso potrebovali, in dru-go – do kdaj je urejanje sladkorne bole-zni sploh smiselno,« našteva dr. Urban-čičeva.

Nikar na urgenco, če ni res nujno

»Paliativna medicina je ocean, v katerega smo šele dobro zabredli. Zagotovo pa je pri vsakem bolniku, ki seposlavlja, naša dolžnost, da mu omogočimo slovo brez bolečin, žeje in dušenja. Vse našteto je mogoče tudi domaali na primer v domovih za starejše,« je ključne zahteve paliativne oskrbe (tudi) bolnikov s sladkorno boleznijo na kratko opisala doc. dr. Vilma Urbančič Rovan, dr. med., spec. internistka diabetologinja s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Bržkone je največ nejasnosti pri vprašanju, kakoin do kdaj pri umirajočih bolnikih urejati sladkor v krvi.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Paliativna oskrba bolnika s sladkorno boleznijo


® Tina Kralj

Doc. dr. VilmaUrbančič Rovan,

dr. med., spec.internistka

diabetologinja:Umirajoči

bolniki ssladkorno

boleznijo nepotrebujejo več

tako strogegaurejanja ravni

krvnegasladkorja. Ne

glede na vse pamoramo vedno

poskrbeti, da nebo simptomovhiperglikemije. fo

to: B

RAN

E BO

MBA

č


Terapije ne smemo kar opustiti!

V strokovni javnosti je mogoče zasle-diti številna mnenja (vendar to niso mne-nja diabetologov, poudarja sogovorni-ca), naj bi pri bolnikih s sladkorno bo-leznijo tipa 2, ki spadajo v tretjo skupi-no paliativnih bolnikov, terapijo za ure-janje glikemije kar opustili. »K sreči sokolegi nekoliko bolj zadržani pri bolni-kih s sladkorno boleznijo tipa 1. Ti so na-mreč v resnici bolj ogroženi in le stro-kovnjak, ki resnično razume patofizio-logijo sladkorne bolezni, bi se lahkoodločal o spremembi terapije, ne gledena to, ali ima bolnik pred seboj le šekakšen dan življenja.« Tudi umirajoče-mu bolniku je treba namreč nenehnododajati količino inzulina, ki mu še po-kriva osnovne presnovne potrebe. »Vča-sih je res minimalna, a vedno nujna. Čeinzulin povsem opustimo, se bo razvi-la diabetična ketoacidoza, ob kateri bobruhal, odvajal velikanske količine uri-na in trpel neznosno žejo. To so ljudje,ki že tako ne jedo, ne spijo, in praviceše bolj jih prizadeti, nimamo!«

Tudi tip 2 na inzulinPri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa

2 je nekaj več rezerve, največkrat ima-jo v resnici še dovolj lastnega inzulina,da ta prepreči razvoj diabetične ketoa-cidoze. »Da bi se o tem prepričali, je tre-ba opraviti več kontrolnih meritev. Bol-nike, katerih vrednosti krvnega sladkor-ja so pod 10 mmol/l krvi, lahko pusti-mo brez terapije. Če se vrednost gluko-ze v krvi zvišuje, kar je še posebej zna-čilno ob terapiji s kortikosteroidi, pa jetreba zdravljenje sladkorne bolezni na-daljevati,« razlaga dr. Vilma Urbančič. Sčim? Vedno z inzulinom. In pri prema-govanju predsodkov pred to vrsto zdra-vljenja se velikokrat zatakne. Zdi se, raz-mišlja sogovornica, da se ljudje paničnobojijo inzulina, po drugi strani pa vladasplošno prepričanje, da je tabletka lah-ko do konca tista prava, hitra in nena-porna rešitev. Pa ni tako.

Pomemben miselni vzorecvzrok–posledica

Inzulin je zdravilo, ki omogoča natan-čno odmerjanje in veliko manevrskegaprostora. »Z injiciranjem inzulina lahkodobro vodimo tudi bolnike, ki se ne-predvidljivo hranijo.« Za kritje osnov-

nih presnovnih potreb je primerna majh-na doza srednje- ali dolgodelujočega in-zulina. Tako je mogoče najvarneje ohra-njati raven glukoze, ki še ne povzroča hi-perglikemičnih simptomov. Bolnik, kinepredvidljivo jé ali občasno bruha, po-trebuje analoge kratkodelujočega hu-manega inzulina, ki jih po potrebi lah-ko damo šele po jedi. »Torej lahko poča-kamo in opazujemo, ali bolnik obroklahko obdrži v sebi ali ga izbruha. Hkra-ti tako lahko preračunamo količino in-zulina glede na to, koliko je zaužil. Česmo se ušteli, pa so nam na voljo tudi ko-rekcijski odmerki.«

Bolniki, ki so že pred poslabšanjemzdravstvenega stanja ali nastopom dru-ge, neozdravljive bolezni izvajali sa-movodenje sladkorne bolezni, naj topočno, dokler le lahko. Bolniki, ki somorda zboleli mladi, še preden so pre-šli na inzulin, in ne zmorejo niti jesti,potrebujejo predvsem mir. »Pri bolnikih,ki imajo pred seboj še nekaj mesecev,pa je nujno, da se njihovi svojci nauči-jo voditi sladkorno bolezen, sicer nititistega, kar bodo še zaužili, ne bodomogli porabiti. Osebni zdravnik naj to-rej njihove bližnje pošlje k nam v dia-betološko ambulanto, kjer jih bomoustrezno opremili z gradivom in jih po-učili o pravilni uporabi.« In še – preti-rano pogosto kontrolno merjenje glu-koze v krvi pri umirajočem bolniku za-gotovo ni potrebno.

Strah pred umiranjem in smrtjo doma

Umiranje in smrt sta postala tabu, kiju ne želimo imeti blizu, kar med dru-gim pomeni nenehno prihajanje na ur-

genco, kamor bolnike tik pred smrtjoneredko tudi iz domov za starejše, ne leod doma, pripeljejo tako rekoč le umret.»Kaj ima bolnik od tega?« se sprašujenaša sogovornica. »Ne znamo več pusti-ti, da bi kdo naravno ugasnil v domačipostelji. Mislim, da je to narobe.« Bole-čine svojcu lahko učinkovito lajšamotudi doma ali v institucionalni oskrbi –če protibolečinski obliži ne zaležejo, jemogoče dobiti črpalke s stalno podko-žno aplikacijo mešanice analgetikov.»Ne smemo biti nasilni niti pri hranje-nju. Bolnikom, ki bi radi jedli, pa bru-hajo, sonda res lahko prinese olajšanje.Tistim s številnimi drugimi težavami pacevka v grlu povzroča le še dodatne bo-lečine.« Zagotovo nikomur ni treba trpe-ti neznosne žeje. »Pomagamo lahko tuditistim, ki ne morejo piti. Povsem zado-stuje, če bolniku nenehno močimo usta.«

Kdaj vendarle na urgenco?Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa

1 zagotovo takrat, ko začnejo bruhati inzvišana raven krvnega sladkorja opo-zarja na ketoacidozo. Pri bolnikih z dia-betesom tipa 2 pa res le takrat, ko je tonujno. »Če tak bolnik nenadoma začnenenormalno veliko urinirati in je kar na-prej žejen, če je že na prvi pogled dehi-driran. In vendar – če imamo pri roki vsepripomočke, se skušajmo še pred od-hodom od doma posvetovati s strokov-njakom po telefonu in bolniku sami po-magati. Naj bo večurno čakanje v ur-gentnih ambulantah, ki so zaradi pre-majhnih zmogljivosti nezmožne hitroposkrbeti za vse, ki pridejo po pomoč,res zadnja možnost,« je tudi ob koncupoudarila naša sogovornica.

Pravila obveznega zdravstvenega za-varovanja poudarjajo bolnikovo osebnoodgovornost, da pri zdravljenju aktivnosodeluje. V zvezi z zdravili naj vsak bol-nik vodi svoj seznam, na katerem ima na-vedena vsa zdravila, ki jih prejema. Naj-bolje je zapisati lastniško ime – kakor jenapisano na škatlici zdravila (npr. Aspi-rin), splošno ime zdravilne učinkovine(npr. acetilsalicilna kislina), jakost (100mg) in odmerjanje (1x na dan, opoldne)ter terapevtsko indikacijo oz. razlog zajemanje. Tak seznam vam pride pravtudi v tujini, kjer imajo zdravilne učin-kovine lahko drugačno ime ali pa so pri-sotne v drugačnih odmerkih. Pri inzuli-nih je tudi pomembno zapisati, kolikoenot inzulina je v mililitru raztopine; zanekatere inzuline namreč velja, da jihlahko izdelujejo tudi v drugačnih kon-centracijah. Dobro je tudi, da poznateime aplikatorja, s katerim si dajete inzu-lin. Če v tuji državi inzulina v vašemaplikatorju ni na voljo, naj vam na kra-ju samem v zanesljivi lekarni pokažejo,kako se ta drugačni aplikator uporablja,da ne bi zaradi tehničnih težav aplicira-li napačne količine inzulina. Če potuje-te v eksotične kraje ali kraje z zelo

mrzlim ali zelo vročim podnebjem, za-varujte tudi svojo količino inzulina predtemperaturnimi spremembami. Inzulinje beljakovina, pri skrajnih temperaturahlahko postane neučinkovit. Te skrajnetemperature tudi niso tako daleč – žeob daljši smuki ob nižjih temperaturahinzulin raje hranite ob telesu, na toplem.Dovolj vroče je že pod avtomobilskimsteklom. Podobno varujte tudi inzulin-sko črpalko in merilnike za določanjeglukoze.

Koliko zdravil je dovolj?Ob obisku kateregakoli zdravnika imej-

te seznam zdravil vedno s seboj. Pravtako natančno si zapišite ali zapomnite,koliko zdravil še imate doma in kolikojih potrebujete do naslednjega pregleda.To je še posebno pomembno, če vamzdravila predpisuje več zdravnikov. Takoboste imeli doma vedno vsa zdravila, česi jih boste pravočasno priskrbeli.

Kdo predpisuje zdravila?Zdravila po navadi predpisuje osebni

– za primer sladkorne bolezni družin-ski/splošni zdravnik oziroma v prime-ru njegove odsotnosti njegov nadome-

stni zdravnik (57. člen pravilnika). Koosebni zdravnik napoti bolnika v specia-listično ambulantno obravnavo, lahkozdravila predpisuje tudi napotni specia-list (202. člen), npr. diabetolog. Napo-tni specialist sme predpisovati zdravilale s svojega delovnega področja in v skla-du s pooblastili osebnega zdravnika. Obuvedbi zdravila zdravnik predpiše leeno, najmanjše pakiranje, da preveri nje-govo učinkovitost in varnost. Če gre zazdravilo za dolgotrajno zdravljenje, kidaje želeni učinek in ga bolnik dobro pre-naša, zdravnik ob naslednjem pregledupredpiše večjo količino zdravila, vendarnajveč za tri mesece (57. člen).

Ali lahko prejmem recept, ki velja dlje kot tri mesece?

Zdravnik lahko zdravila za dolgotraj-no zdravljenje predpiše na obnovljivirecept, kar pomeni, da na podlagi iste-ga recepta lekarna zdravilo izda večkrat.Tak recept je smiseln takrat, ko bo zdra-vljenje s tem zdravilom dolgotrajno in jevelika verjetnost, da se ne bo spreminja-lo. Po navadi se predpišejo na obnovlji-vi recept zdravila za tri mesece, kar seše trikrat ponovi. Najdaljše obdobje pred-pisa zdravila na obnovljivi recept je enoleto. Zdravnik mora bolniku pojasniti, damu je predpisal obnovljivi recept. Tegalahko namreč dviguje le v eni lekarni.Zato je zelo pomembno, da bolnik dvi-guje vsa svoja zdravila le v eni lekarni.Dokler ne bo uveden elektronski recept,ki bo omogočil neposredno komunika-cijo med zdravnikom in lekarno, je tre-ba biti pri zdravilih, predpisanih na ob-novljivi recept, še posebno pozoren. Čeje nekaj zdravil predpisanih na navad-ni, nekaj pa na obnovljivi recept, lahkopride do podvajanja zdravil, ki jih bol-nik prejme, in do nesporazuma, kolikomora katerih zdravil jemati, kar je lah-ko tudi nevarno. Še zlasti je potrebna po-zornost takrat, ko se spremeni lastni-ško ime zdravilne sestavine ob motnjahv preskrbi z zdravili ali zaradi doplačil.

Vam je na dopustu zmanjkalo zdravil?

Zdravila za sladkorno bolezen so bolnikov vsakdan. In vendar se lahko zgodi, da jih med pripravami na potovanjezaložite, vzamete s seboj premalo – ali pa nepričakovano podaljšate dopust. Ostati brez zdravil je nevarno, za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 1 lahko celo smrtno nevarno. Kaj je zato dobro vedeti?

AKTUALNO: Uporaba belega recepta pri sladkornem bolniku


® Jurij Fürst, dr. med., vodja Oddelka za zdravila, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in dr. Jelka Zaletel, dr. med., UKC Ljubljana


Kaj pa, če zdravilaizgubim ali pozabim?Zdravnik po pravilih ne sme bolnikupredpisati nadomestnih zdravil, če jihje ta izgubil, pozabil doma oziromakje drugje, ali če se mu je razbila em-balaža (59. člen). Prav tako ne smepredpisati zdravil za potovanje, čeniso del rednega zdravljenja.

Kako do zdravil v teh primerih?

Če bolnik zaradi predpisa recepta zazdravilo za trajno zdravljenje obiščezdravnika, ki ni njegov osebni (izbra-ni družinski zdravnik), nadomestni(zdravnik, ki nadomešča osebnega) alinapotni zdravnik (h kateremu je bol-nika napotil osebni zdravnik, npr. dia-betolog), sme ta v skladu s pravilipredpisati le beli, samoplačniški re-cept. Takrat pride zelo prav seznamzdravil z vsemi potrebnimi podatki, dabo predpisal prava zdravila. Ob temlahko zdravnik zaračuna tudi pred-pis recepta oz. storitev, ki jo je opra-vil. To velja tudi za obisk dežurneslužbe ali ambulante nujne medicin-ske pomoči. Če torej pozabimo zdra-vila, ko gremo na dopust, v zdravi-lišče, jih lahko tamkajšnji zdravnikpredpiše le na beli, samoplačniškirecept.

“Tista mala bela tabletka za srce”

Sladkorno bolezen in njena zvestaspremljevalca – previsok krvni tlak inmoteno presnovo maščob – pogostozdravimo z večjim številom različnihzdravil. Imena so včasih podobna,čeprav gre za različne zdravilne sno-vi, včasih se zaradi doplačil spreme-nijo lastniška imena zdravil in pod-obno. S povečevanjem števila zdravilse veča tudi verjetnost za medseboj-no delovanje, ki lahko privede do hu-dih neželenih učinkov. Seznam zdra-vil bo zagotavljal vašo varnost, zdrav-nikom in drugim zdravstvenim stro-kovnjakom pa bo v pomoč, ko bomoposkušali izbrskati ime »tiste malebele tabletke za srce«. Več ko imabolnik zdravil, bolj je potrebnoskrbno ravnanje. Naj bo to uvod vnaslednji prispevek o varnem jema-nju zdravil.

Diabetiki v domovihupokojencev in njihovi svojci

ZA NAŠE ZDRAVJE Obravnava stanovalca z diabetesom po modelu Marjory Gordon

® Monika Kubelj

Metoda, ki jo je pri svojem delu uporabila dipl. m. s. mag. zdrav. negeGabrijela Valenčič iz Obalnega doma upokojencev Koper, poudarjaindividualne izkušnje in doživljanje udeležencev raziskave: stanovalke,svojcev ter članov zdravstvenega in negovalnega tima. Metodo, ki jo jepravzaprav razvila Marjory Gordon, je Valenčičeva uporabila v svojiraziskavi pri delu v domu, predstavila pa jo je na letošnjem, 30. strokovnemsrečanju v Portorožu z naslovom Obravnava starostnika s sladkornoboleznijo. Skozi raziskavo so ugotavljali, v katerih življenjskih aktivnostihstanovalka ni samostojna, da ne prepozna nevarnosti kroničnih zapletov,da nima ustrezne diete in da se svojci ne zavedajo pomembnosti svojevloge. Sodelovanje svojcev je torej zelo pomembno, čeprav so bolniki v strokovnih rokah.

V Obalnem domu upokojencev Koper(ODU), kjer je bil uporabljen model Gor-don, je nastanjenih 205 stanovalcev, odtega je kar 59 sladkornih bolnikov. In kotje poudarila avtorica raziskave, jim re-zultati študije primera dajejo možnostiza sistematično obravnavo stanovalcevs sladkorno boleznijo pri vseh zazna-nih primanjkljajih z vidika zdravstvenenege. Poenostavljeno, cilj sta kakovost-nejše zdravljenje in skrb za diabetike vdomovih.

Epidemične razsežnostiŽe v uvodu Valenčičeva, ki se vsak

dan srečuje z bolniki, pove, da je slad-korna bolezen četrta napogostejša kro-nična nenalezljiva bolezen na svetu inpoleg bolezni srca in ožilja eden najpo-gostejših vzrokov smrti. »Sladkorna bo-lezen ima danes epidemične razsežno-sti. Po podatkih Mednarodne zveze zasladkorno bolezen (IDF 2007) jo imakar 230 milijonov ljudi po svetu. Z njoživi skoraj šest odstotkov svetovnegaprebivalstva. V manj kot 20 letih naj bito število preseglo 350 milijonov, če nebomo ukrepali,« še dodaja sogovornica.

V Sloveniji je podobno kot po svetu inje potrebna vsa pozornost. Naraščanještevila stanovalcev s sladkorno bolez-nijo zaznavajo tudi v Obalnem domuupokojencev Koper. Vloga zdravstvenenege in s tem delo medicinske sestre jenepogrešljivo pri obolelih s sladkorno bo-leznijo. Zdravstveno-vzgojni vidik delamedicinske sestre je v interdisciplinar-ni obravnavi prepoznaven.

»Sladkorna bolezen zahteva velike spre-membe v načinu življenja in osebnih na-vadah. Nestvarno bi bilo pričakovati, dabo bolnik pripravljen korenito spremeni-ti svoj življenjski slog, ne da bi popolno-ma razumel svoje stanje in se zavedal, za-kaj je to potrebno. Cilj vzgoje je pomaga-ti bolniku, da bo razumel svoje stanje, inmu omogočiti, da bo lahko dosegel invzdrževal dobro urejeno sladkorno bole-zen. Ob tem pa naj se mu ne bi poslab-šala kakovost življenja, ta naj bi se celoizboljšala. Vsak član vzgojiteljske skupi-ne oziroma tima igra pomembno vlogoin ima opredeljeno področje, za katero jeodgovoren. Biti mora sposoben posredo-vati osnovno znanje o sladkorni bolezni.Člani tima morajo biti medsebojno tesnodelovno povezani in njihovi nasveti bol-niku morajo biti usklajeni,« je prepriča-na mag. zdravstvene nege.

Zdravstvena vzgoja je osnova za zdra-vljenje in uspešno urejenost bolezni.Njen cilj je usposobiti bolnika za deja-vno sodelovanje v zdravljenju lastne bo-lezni. Sodelovanje posameznika je od-

Gabrijela Valenčič, dipl. m. s. mag. zdrav. nege

foto

: MO

NIK

A K

UBE

LJ

visno od njegove motivacije. Motivacijaje notranja in zunanja. Notranja motiva-cija pomeni, da se posameznik zavedasvojih potreb in teženj in si sam želisprememb. Zunanja motivacija traja, do-kler je posameznik pod kontrolo strokov-nega osebja in vzgojiteljev. Zdravstvenovzgojno delo sladkornega bolnika se se-stoji iz petih osnovnih področij. Ta po-dročja so: osebna higiena, telesna de-javnost, prehrana, samokontrola gluko-ze v kapilarni krvi in kontrola sladkor-ja v urinu ter vzgoja za samoaplikacijoinzulina. Zato je v raziskavi uporabilamodel za boljše načrtovanje aktivnostizdravstvene nege.

Model po GordonoviMarjory Gordon je razvila model oce-

njevanja pacientovih potreb, ki je zasno-van na enajstih vzorcih zdravega obna-šanja. Vsak funkcionalni vzorec zdra-vega obnašanja je izraz bio-psiho-social-ne enkratnosti in celovitosti posamezni-ka in je pod vplivom bioloških, razvoj-nih, kulturnih in socialnih ter religioz-nih dejavnikov. Disfunkcionalni vzorcizdravega obnašanja vodijo v bolezen.Presoja, kakšen je vzorec (funkciona-len ali disfunkcionalen), je mogoča sprimerjavo individualnih načel, ustalje-nih norm obnašanja ter na podlagi kul-turnih, socialnih in drugih norm.

Priročnik Negovalne diagnoze avtoriceMarjory Gordon vsebuje smernice za ugo-tavljanje potreb na podlagi vzorcev zdra-vega obnašanja. Ugotavljanje poteka vdveh fazah: anamnezi in preiskavi. Ne-govalna anamneza nam opiše funkcional-ne vzorce obnašanja, ki jih spoznamo ne-posredno od posameznika ali njegovihbližnjih ali lokalne skupnosti. Do podatkovpridejo raziskovalci na podlagi vprašanj,odgovori nam povedo podatke o zdravstve-nem stanju v preteklosti in sedanjosti. Izodgovorov izvemo, kako je posameznikobvladoval zdravstvene probleme.

Konkreten primer je videti približno ta-kole. »Opravili smo voden intervju s sta-novalko in posebej z njenimi svojci. Obaintervjuja sta temeljila na modelu funk-cionalnih vzorcev zdravega obnašanja.Pogovorili smo se s člani negovalnega inzdravstvenega tima: zdravstvenimi teh-niki, bolničarji, zdravnikom, dipl. medi-cinsko sestro, dipl. fizioterapevtko indipl. del. terapevtko. Stanovalko smopregledali: izmerili smo njene vitalneznake. Ocenili smo tudi njene zmožno-

sti pri izvajanju naslednjih aktivnosti:prehranjevanju, česanju, kopanju, splo-šni mobilnosti, osebni negi, kuhanju,mobilnosti v postelji, gospodinjstvu,oblačenju in nakupovanju. S pridoblje-nimi podatki smo prišli do naslednjih ak-tualnih problemov: neupoštevanje reži-ma jemanja zdravil, saj je stanovalkapovedala, da se včasih ne spomni, ali jepopila zdravila,« je pojasnila Valenčiče-va. Proučevani posamezni primer je pri-peljal do naslednje rešitve: dogovoriliso se, da ji bodo pustili količino zdravilza deset dni. Zdravstveni tehnik pa bovsak dan ob določenem času kontroliraluživanje zdravil.

Z uporabo modela so sistematično prišlido aktualnih in potencialnih problemov.Kot ključne pomanjkljivosti pri obravna-vi sladkornega bolnika v ODU so se po-kazale:• neustrezna dietna prehrana;• pomanjkljivo znanje pri odgovornih

za sestavo jedilnika;• ni organizirane zdravstvene vzgoje

bolnikov;• ni organizirane zdravstvene vzgoje

svojcev;• zanemarjanje vloge svojcev pri obrav-

navi kroničnih bolnikov;• pomanjkljiv nadzor nad uživanjem

predpisanih zdravil.

Prišli so do spoznanja, da se svojci ledeloma zavedajo pomembnosti svojevloge pri vzdrževanju zdravstvenega sta-nja kronično bolne sorodnice. »Zaveda-jo se, da je njihova vloga biti aktivnoprisoten v življenju svojke pomembna.Zavedajo se tudi, da oskrba v domu ninajprimernejša, saj ni individualno pri-lagojena potrebam vsakega posamezni-ka. Zato svojci prinašajo priboljške, sa-dje in hrano, ki jo je doma rada jedla. Asvojci sami kot posamezniki nimajo pra-vilnega odnosa do vzdrževanja in ohra-njanja zdravja,« je opozorila avtorica ra-ziskave. Zato je treba pri načrtovanjuzdravstvene vzgoje načrtovati tudi vklju-čevanje svojcev v zdravstveno nego.

Zavedajo se vrednosti omejitve štu-dije, ker so rezultati študije primera priposploševanju na celotno populacijolahko zavajajoči. Menijo pa, da z upo-rabo modela avtorice Marjory Gordonlahko naredimo pomemben korak v raz-voju zdravstvene nege sladkornih bol-nikov ter tako izboljšamo kakovost nji-hovega življenja.

Kako izmeriti sladkor v krvi

Vsa oprema za uporabo mora biti pripravljena na mizi. Po-trebujete merilnik glukoze, vsebnik z merilnimi lističi in pro-žilno napravo s svežimi lancetami. Meriti je treba v prostorus temperaturo med 10 in 40 stopinj Celzija, vlažnost zraka nesme biti previsoka, zato ne merite v kopalnici, saj lahko vla-ga v kopalnici uniči merilni listič. Roke si je treba umiti s to-plo vodo in jih temeljito osušiti. Razkuževanje ni potrebno,saj bi ostanki dezinfekcijskih sredstev lahko privedli do na-pačnih rezultatov.

Odvzem krvi

Iglo vbodemo na bočni strani prstov, da dobimo svež vzo-rec kapilarne krvi. Izogibamo se zbadanja v sredino prsta, kerbi to bolj zabolelo. Prsta ne stiskamo, da bi dobili več krvi.Zadostuje masiranje prstov pred vbodom, s čimer v zadostnimeri izboljšamo prekrvitev.

Merjenje

Merilni listič vstavite v režo merilnika. Večina sodob-nih merilnikov se vklopi samodejno, pokaže ikono ka-pljice na zaslonu in s tem pozove uporabnika za vzorče-nje krvi na merilni listič. Po nekajsekundnem odšteva-nju se rezultat meritve prikaže na zaslonu merilnika.

Morebitni viri napak – uporaba merilnikov različnih blagovnih znamk

Vsi merilniki glukoze v krvi morajo biti pred prihodomna trg v skladu s standardom ISO 15197, kar se nanašana točnost in natančnost. Pri uporabi različnih merilni-kov bo uporabnik zelo pogosto ugotovil, da rezultati nebodo enaki.

Vzroki odstopanja pri rezultatih

Posredno merjenje glukoze v krvi: ne meri se glukozav krvi neposredno. Glukoza v krvi izzove reakcijo z bio-loškim encimom, ki se nahaja na merilnem lističu. Ta reak-cija povzroči določen tok, ta se preračuna v vrednostkrvnega sladkorja, ki se pojavi na zaslonu merilnika. Za-radi te biološke metode normativ ISO 15197 omogoča prirezultatih meritev odklon +/- 20 odstotkov, kar naj nebi motilo nadzora nad terapijo. Zato je smiselno, da po-sameznik uporablja eno blagovno znamko merilnika inda ne primerja rezultatov različnih merilnikov, kajti ka-libracije merilnikov se med seboj lahko razlikujejo.

Odstopanje rezultatov med merilniki za domačo uporabo in laboratorijskimi napravami

Po navadi se za opravljanje laboratorijskih preiskav glu-koze v krvi uporablja venozni vzorec krvi. Venozna kri

vsebuje manj glukoze kot kapilarni vzorec. Izid je mogoče pri-merjati med domačim in laboratorijskim merilnikom le natešče! Poleg tega moramo vedeti, ali laboratorijska naprava meriplazmo ali polno kri, to je plazmo in rdeče krvne celice. Me-rilniki za domačo uporabo so umerjeni na plazmo tako, da bibil lahko to vir razlike med rezultati, če laboratorijska napra-va meri polno kri. Obstajajo tudi študije, ki kažejo razliko vrezultatih, ko merijo ljudje, ki so jih ustrezno usposobile iz-kušene medicinske sestre ali zdravniki, ali pa če merijo ljudjebrez kakršnega koli usposabljanja. Dokazano je, da so uspos-obljeni ljudje dosegli boljše in natančnejše rezultate.

Čedalje pomembnejša je praktičnost merilnikov glukoze vkrvi, saj so namenjeni bolnikovim potrebam, zato morajobiti funkcije preproste in obvladljive. Napravica, ki spremljasladkornega bolnika vsak dan, mora imeti dobro osvetlitev,velike številke in preprosto delovanje.

Merjenje glukoze v krvi - izziv?

Glukoza v krvi je eden najbolj merljivih parametrov po vsem svetu. Po navadi raven glukoze v krvi meri oseba s sladkorno boleznijo, potem ko je zdravnik postavil diagnozo. Doma raven glukoze spremljajo večinoma osebe, kiniso seznanjene s postopkom. Zato je primerna usposobljenost bistvenega pomena in jo je treba doseči z izkušenimizdravstvenimi strokovnjaki. Prav gotovo ne bi verjeli, koliko napak lahko nastane pri tako "preprostem" testu.

OGLASNO SPOROčILO

® Mag. Pharm. Sylvia Weissebacher, Scientific Department MED TRUST Handelges.m.b.H.

Na srečanju z naslovom Skupaj smomočnejši so nas seznanili z najstarejšoZvezo društev diabetikov Portugalske, kije bila ustanovljena 1926. leta predvsemza revne ljudi s sladkorno boleznijo.Zdaj je to velika organizacija, ki se ukvar-ja s temeljnimi področji sladkorne bole-zni. Obravnavajo socialni vidik diabete-sa, borijo se za pravice bolnikov, jimsvetujejo, izdajajo brošure in knjige. Vo-dijo ambulante za bolnike s specializi-ranimi ambulantami za oči, noge in dru-go. Imajo raziskovalni oddelek za od-krivanje novih možnosti zdravljenja slad-korne bolezni. Organizirajo izobraže-vanje za zdravnike in medicinsko oseb-je, ki so v stiku s sladkornimi bolniki. Iz-obraževanje poteka na treh ravneh, prvetri dni se seznanijo z osnovami sladkor-ne bolezni, nato do pet dni traja specia-lizirano izobraževanje o nefropatiji, ne-vropatiji, angiopatiji, hiperglikemiji indrugih spremljajočih boleznih, nazadnjepa obravnavajo tudi psihosocialni vidik,kjer izobraževanje poteka od dva do petdni. Povedali so nam, da je na Portugal-skem približno milijon ljudi s sladkor-no boleznijo, še več pa je takih, ki nevedo, da so zboleli, pogostnost sladkor-ne bolezni je kar 12,7-odstotna. Zani-mivo je, da ima diabetes veliko več ženskkot moških.

Spodbuda delovanju evropskih zvez

Udeležila sva se dveh delavnic Življe-nje z diabetesom in zapleti z očmi, kjernaju je pretresla življenjska zgodba Ka-tie Hirst, hčere bodočega predsednikaIDF. Povedala je, da je zbolela pri petihletih, zaradi bolezni bi pri dvaindvajse-tih letih lahko povsem oslepela, vendarso ji oftalmologi v Veliki Britaniji z ope-racijo omogočili, da zdaj skoraj normal-no vidi. Druga delavnica je imela naslovSpodbujanje delovanja diabetičnih zvezpo Evropi in vloga Mednarodne diabeti-čne zveze za evropsko regijo pri našemdelovanju. Ugotovili smo, da je za vse naspomembna organizacija pri uveljavlja-nju pravic bolnikov, vendar pa se orga-

nizacije sladkornih bolnikov po Evropisrečujemo s pomanjkanjem kadrov injezikovnimi ovirami, tako da je razume-vanje vseh sporočil oziroma udeležbana vseh aktivnostih okrnjena. Z udeležen-ci srečanja smo izmenjavo različnih po-gledov nadaljevali pri večerji. Prevetrilismo probleme znotraj zvez in dobili noveideje za nadaljnje delo.

Le skupaj lahko vplivamoNaslednje jutro pa je bilo za naju še po-

sebno pomembno. Najprej je bodočipredsednik Mednarodne diabetične zve-ze Michael Hirst predstavil načrte delaorganizacije v prihodnjih treh letih. Po-udaril je pomen povezovanja in sodelo-vanja za boljšo oskrbo oseb s sladkornoboleznijo. Pozval je mlade, naj se vklju-čijo v delo zvez, in pri tem pohvalil novogibanje Mladi diabetiki. Posebej je ome-nil Kamp za mlade, ki ga je organizira-la Mednarodna diabetična zveza za ev-ropsko regijo pri nas na Rogli. Prav takoje zagotovil, da se bo mednarodno zdru-ženje vedno borilo proti vsakršni diskri-minaciji oseb s sladkorno boleznijo. Sle-dilo je poročanje o delu IDF Europa v letu2011, kjer sem predstavil poročilo o pro-jektu DEPAC. Ta projekt združuje drža-

ve, ki smo leta 2004 vstopile v EU, po-vabljeni so bili tudi predstavniki iz Hrva-ške in Srbije. Po poročilih o delu v Ru-siji in severnoevropskih državah sempredstavil finančno poročilo za leto 2011,nato pa finančno poročilo do julija 2012ter načrt za leto 2013. O finančnem po-ročilu za leto 2011 in načrtu za leto 2013so morali glasovati tudi delegati. Obadokumenta sta bila soglasno sprejeta.

Uspešne volitve v Mednarodni diabetični zveziza evropsko regijo

Sledile so volitve bodočega predsedni-ka IDF Europe, ki bo svoj mandat nasto-pil čez tri leta. Za navedeno funkcijo jebila izvoljena Sehnaz Karadeniz iz Tur-čije. Sledile so še volitve v izvršni odborin med desetimi kandidati smo volili se-dem članov, med temi kandidati za čla-na izvršnega odbora sem kandidiral tudisam. S 117 glasovi sem dosegel drugomesto med vsemi kandidati, tako da semupravičeno ponosen in vesel, da so de-legati iz 47 držav in 65 zvez diabetikovprepoznali moj prispevek k razvoju IDFEurope.

Žal uradnega zaključka generalneskupščine s Špelco nisva mogla počaka-ti, saj sva imela povratni let. Polna vti-sov, zadovoljna z opravljenim delom inmojo izvolitvijo sva se v nedeljo poznozvečer vrnila iz Lizbone. Obljubila svasi, da se v Lizbono še kdaj vrneva in sijo dobro ogledava, kajti v tem delovnemvikendu to ni bilo mogoče.

Generalna skupščina IDF v Lizboni

Letos smo se zbrali v Lizboni na Portugalskem, kjer so nas pričakale poletne temperature. S Špelco Rudolf sva odšlana Generalno skupščino in sejo izvršnega odbora Mednarodne diabetične zveze za evropsko regijo (IDF Europe).

AKUTALNO: Novosti v Mednarodni diabetični zvezi za evropsko regijo


® Alojz Rudolf


Udeležba na kampu je bila za nas mla-de pomembna življenjska izkušnja. Vsedmih dneh sem se naučila toliko no-vega, predvsem pa sem bogatejša za za-let in pozitivno energijo, ki sem jo do-bila. Meja ni, so le ovire na poti, ki jihje treba premagati tako pri sladkorni bo-lezni kot tudi v življenju. Če v nekajtrdno verjamemo, potem se pot do za-stavljenega cilja zariše sama. Ne smemose omejevati glede na naravo bolezni, iz-zvati moramo svoje potenciale, da ved-no znova dosegamo in presegamo mejesvojih zmožnosti.

Pestra vsebina tedenskegaizobraževanja

Vsakdanjik v kampu je bil sestavljeniz dveh športnih aktivnosti in dveh de-lavnic. Športne aktivnosti so bile zelo raz-nolike, igrali smo skvoš in tenis, pleza-li in kolesarili. Delavnice so mi dalenovo, predvsem pa koristno znanje.Teme delavnic so bile lepota življenja zdiabetesom, kako ustanoviti skupinomladih, kako pripraviti sporočilo za jav-nost, pogovori s predstavniki različnihsvetovnih izdelovalcev medicinskih pri-pomočkov za sladkorne bolnike, kako

komunicirati z evropsko zvezo in dru-gimi diabetološkimi institucijami. Dne-ve smo zaključevali s predstavitvami ra-zličnih držav, na katerih smo govorili opoložaju v posamezni državi, zvezi in se-veda nas samih. Na podlagi povedane-ga lahko zatrdim, da je položaj v Slove-niji kar se dostopnosti zdravljenja tiče vprimerjavi z drugimi državami zelo do-ber. Nad kampom so bili navdušeni tudi

tujci in Aleksandre iz Portugalske je de-jal: »Najboljša stvar pri diabetesu je po-znati pozitivne ljudi!«

Pozitivna energija je porodila številne ideje

Kamp mi je dal zalet za uresničitev za-misli, da ustanovim skupino mladih dia-betikov, starih od 18 do 30 let, tudi pri nas.To ne bo še ena skupina, ki bo skupaj ko-lesarila in se odpravljala na pohode, ciljiskupine so veliko širši, saj bosta njen na-men povezovanje s tujimi diabetiki invključevanje v aktivnosti, ki se odvijajona svetovni ravni. Organizacija meddržav-nih projektov in medsebojna izmenjavaizkušenj čim večjega števila mladih staosrednji načrt nove skupine. Verjetno simislite, velike sanje za tako malo dekli-co, a to niso samo sanje, to so cilji, ki bodopostali resničnost, saj trdno verjamemvanje. Kamp in njegovi udeleženci so seme dotaknili, pozitivno so vplivali tudi namoje življenjske cilje. Najboljše stvari sezgodijo, ko jih ne pričakuješ, zato je bilkamp Rogla tako dragocen. Za vse poda-no znanje, vizijo in zalet, ki sem ga za-čutila, sem nadvse hvaležna.

Meja ni, so le ovire

Na Rogli je potekal kakovosten evropski izobraževalni seminar, ki ga mnogi, tudi mladi, še vedno precej slabopoznajo. Od 13. do 20. julija smo se na Evropskem kampu mladih zbrali sladkorni bolniki tipa 1, stari od 18 do 30let. Namen kampa je bil spoznati delovanje Evropske zveze (IDF Europa), izuriti se v različnih načinihzagovorništva in izboljšati promocijo pomena preventive pri preprečevanju sladkorne bolezni. Posebna pozornostje bila namenjena tudi delovanju mladih skupin v diabetičnih zvezah po Evropi, ki je za zdaj Slovenija še nima.

AKTUALNO: Sladkorna bolezen in mladi

® Urška Perc

Pozitivna plat sladkorne bolezni so pozitivni ljudje!

www.diabetes-zveza.si

NAPOVED DOGODKOV: Svetovni dan sladkorne bolezni


Letošnjo državno proslavo bo v soboto, 17. novembra 2012, pripravilo

Društvo diabetikov Trbovlje. Vabila še sledijo.

Pohodi ob svetovnem dnevusladkorne bolezni

Tako kot lani tudi letos ob svetovnem dnevu sladkorne bo-lezni društva diabetikov v domačih krajih organizirajo poho-de, predavanja, proslave, razstave in druge aktivnosti. S po-hodi, ki smo jih letos združili pod skupno ime Pohodi slad-korno bolezen, želimo ne samo povečati ozaveščenost o slad-korni bolezni, temveč predvsem opozoriti na nujnost takojš-njega ukrepanja, še posebno na telesno dejavnost in pravil-no prehrano. Akcijo najdete na socialnem omrežju Facebo-ok: www.facebook.com/Pohodisladkornobolezen, kjer red-no objavljamo vse o sladkorni bolezni in informacije o poho-dih po posameznih krajih. Delite našo stran Pohodi sladkor-no bolezen s prijatelji ter tako podprite naša prizadevanja. Po-hode spodbuja podjetje Novo Nordisk.

Stop diabetes - Sladkost je izziv, mi smo ga sprejeli

Zveza društev diabetikov Slovenije, Urška Perc in številnidrugi ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, v soboto, 10.novembra 2012, od 10. do 12. ure na Prešernovem trgu v Lju-

bljani prirejamo dogodek, na katerem bomo ljudi seznanjalis sladkorno boleznijo, merili krvni sladkor in izvedli akcijo“flash mob”, s katero želimo povedati, da športna aktivnostpripomore k boljši prihodnosti. Da se bo o dogodku slišal glasv še tako tiho vas, potrebujemo čim več sodelujočih. Na do-godek vabimo vse, niso pomembni telesna pripravljenost,starost, spol, sladkost … šteje le dobra volja. Če želite akti-vno sodelovati pri “flash mobu”, sporočite to na: [email protected]. Letošnje geslo je: Poskrbimo za prihodnost, pre-poznajmo sladkorno bolezen pravočasno. Glavna sponzorjadogodka sta MSD in Johnson & Johnson, d. o. o., Lifescan.

Zumba partyZazumbajmo za urejen krvni sladkor je naslov prireditve,

ki bo potekala 10. novembra ob 18. uri v avli dvorane Zlato-rog Celje. Zumba party je akcija dodatnega ozaveščanja obsvetovnem dnevu sladkorne bolezni. Sodelovali bodo naj-boljši inštruktorji zumbe iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Kubein Tunizije. Mladi se bodo lahko torej neposredno srečali znjimi in se tako učili plesnih korakov od najboljših učiteljevv tem trenutku. Obenem pa bo to priložnost za skupinske inposamične pogovore o sladkorni bolezni in možnost, da seob prisotnosti večjega števila novinarjev naša bolezen in našaproblematika v medijih predstavita še v drugačni luči, neo-bremenjeno in s plesnim korakom. Za več informacij se lah-ko obrnete na predsednico Društva diabetikov Velenje Roma-no Praprotnik.

Diabetes na amaterskih radijskih valovih

Med 16. in 18. novembrom 2012 bo Zveza društev diabe-tikov Slovenije skupaj z Zvezo radioamaterjev Slovenije sposebnima kli-cnima znakomaS55T in S50G žeštirinajstič poča-stila svetovni dandiabetesa naamaterskih radij-skih valovih. Ge-sla o širjenju oza-veščenosti o slad-korni boleznibodo radioama-terji sporočali nadržavni in med-narodni ravni. Vpreteklih letih jebilo vzpostavlje-nih 30.000 stikovz radioamaterji izskoraj vseh državsveta. Več kot630 ur so neneh-no sporočali in-formacije o dia-betesu.

JS Oddajnik na Slivni

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo diabetikov Idrija

Krajše letovanje v Dalmaciji

Ob vrnitvi z lanskega septembrskega izleta smo sklenili, dabo naše letošnje letovanje štiridnevno. V četrtek smo se v obla-čnem in vetrovnem vremenu odpravili proti Trogirju. Kmalupo prihodu v hotel se je zjasnilo in preživeli smo čudovite, ssoncem obsijane dni.

Petkovo dopoldne je bilo namenjeno obisku Splita, z lokalnovodnico smo si ogledali Dioklecijanovo palačo in se nato povz-peli na razgledno ploščad na bližnjem Marjanu ter si ogledaliSplit še iz ptičje perspektive. Na poti proti hotelu smo se usta-vili še v dalmatinskem biseru Trogirju, ki je pod okriljem Unes-ca. Mestno obzidje, ohranjena stolpa, mestna vrata, Katedra-

la sv. Lovre s čudovitim Radovanovim portalom in mestna ložaso nas očarali.

Popoldne plavanje, zvečer pa druženje in plesV soboto smo se po zajtrku odpravili na celodnevni izlet z lad-jico in obpluli otoke Čiovo, Drvenik in Šolta. Spremljal nas jelokalni glasbenik in popestril naš dan, ki je bil zapolnjen s pla-vanjem, kosilom na kopnem in plovbo po mirnem morju. Karneradi smo zapustili ladjico. V nedeljo dopoldne smo si privo-ščili še zadnje kopanje in se po kosilu odpravili proti domu. Do-bra volja in smeh sta bila naša stalna spremljevalca in vsi smose strinjali, da smo si »napolnili baterije« za turobne jesenskein zimske dni in da prihodnje leto spet obiščemo Dalmacijo.

Zdenka Bogataj

V začetku julija nas je pretresla vest,da nas je po hudi bolezni zapustilnaš dolgoletni član in predsednikDruštva diabetikov Idrija Franc Ru-dolf. Bil je aktiven na številnih področjih, ne samo v dru-štvu: aktivno se je ukvarjal s čebelarjenjem, bil je lovec,sadjar, pevec … Zadnja leta pa sta mu življenje lepšalavnučka, o katerih je tako rad pripovedoval. Predvsem panam je bil naš Franko zgled kot človek in prijatelj, saj jeznal prisluhniti vsakomur in si je zanj vzel čas. Sodelo-val je pri vseh športnih in družabnih ter strokovnih dejav-nostih društva, dokler so mu moči to dopuščale. Franko, hvala za vse. Pogrešali vas bomo.

Društvo diabetikov Idrija

V spomin

Franc Rudolf1939-2012

Ogled Splita in Trogirja nas je očaral

n Društvo diabetikov Kamnik

Bili smo v deželi ostrnicV soboto, 12. maja letos, smo se odpeljali v Loško dolino in na Ba-bno Polje (kraju rečejo tudi slovenska Sibirija). Najprej smo si ogle-dali Križno jamo, nato smo se usta-vili na ekološki domačiji Kandarev vasi Dane in občutili utrip življe-nja na kmetiji v neokrnjeni naravi.Videli smo, kako delajo “ostrnice”,to je način sušenja detelje. Sledi-la sta kosilo in ogled gradu Snež-nik, ki je edini ohranjeni romanti-čni grad na Notranjskem. Po na-pornem ogledu smo imeli še ma-lico in se odpravili proti domu. Takosmo oznamovali prvega ledenegamoža, svetnika sv. Pankracija.

Marjeta Bukovšek, fotografiji: B. B.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Sežana

Delovno poletjeV poletnih mesecih nismo počivali, saj smo kljub dopustni-škem vzdušju sodelovali na sežanskem občinskem praznikus predavanji. Tudi na svoje zdravje tudi nismo pozabili, zatoje bil vzpon na Sviščake in ogled snežniških posebnosti pri-jetno za dušo in telo.

Na SviščakihOdzvali smo se povabilu diabetikov Ilirske Bistrice in se z av-tobusom odpeljali do Sviščakov, v podnožje Snežnika, kjer sonas pričakali domačini Ivan, Vilko in Jožef. Po uvodnem po-zdravu in meritvah sladkorja in krvnega tlaka smo se odpravi-li na ogled zanimivosti, ki so skrite v snežniških gozdovih naobmočju Sviščakov.

Povzpeli smo se na Veliki Razor, visok 1300 metrov, od koderje sicer lep razgled, če je lepo vreme. Ogledali smo si tudi spo-menik letalcu, inštruktorju Josipu Križaju na Jarnovcu, našemu

kraškemu rojaku iz Koprive na Krasu, ki je leta 1948 iz nezna-nih razlogov med poletom iz Ljubljane proti Pulju strmoglavil.Pot smo nadaljevali do ostankov vojaških objektov italijanskevojske iz prve in druge svetovne vojne. Na Volovji rebri smo siogledali veliko utrdbo, tudi iz italijanskih časov, ki se menda ninikoli uporabljala. Polni lepih vtisov in novih spoznanj smo iz-let in pohod zaključili ob malici v planinskem domu na Svišča-kih ter se zadovoljni vrnili domov. V poletnem času smo šli tudina vzpetino Kokoš, ki spada med že tradicionalne pohode.

Besedilo in fotografija: Pavel Škamperle

Predavanja za občinski praznikDruštvo diabetikov Sežana je v poletnih mesecih kljub vročiniin dopustom izpeljalo aktivnosti za sežanski občinski praznik,ki je bil konec avgusta. V sklopu predavanj je sodelovala tudidiabetologinja mag. Iris Marolt, spregovorila je o novostih priodkrivanju in zdravljenju sladkorne bolezni in vodenju bolnika. Čeprav so zbrani že veliko slišali o zapletih pri sladkorni bole-

zni, je dr. Maroltovakljub temu osvežila, kajje sladkorna bolezen,predvsem pa se je do-taknila smernic prizdravljenju bolezni mla-dih s tipom 1, kot tudistarih s tipom 2. Deja-la je, da diagnozo slad-korne bolezni postavi-jo na podlagi kliničneslike in izvida glukoze

v krvi na tešče ali naključno. Podrobno je predstavila zgodo-vino inzulina z evolucijo inzulinskih črpalk in pri tem poudari-la individualni pristop pri zdravljenju. Ob obravnavi bolnika, kijo izvaja strokovno usposobljen tim, je prikazala pomen prve-ga pregleda, začasne ukrepe, redno spremljanje bolezni in de-javnike tveganja. Obiskovalce je pozdravil tudi predsednik se-žanskih sladkornih bolnikov Vojko Turk in jih povabil na nasled-nje predavanje o spremembi življenjskega sloga ob odkritju slad-korne bolezni. Besedilo in fotografija: Olga Knez


Članom Društva diabetikov Ilirska Bistrica se zahvaljujemo za lepo pripra-vljen in organiziran pohod in izlet

Diabetologinja mag. Iris Marolt in predsed-nik društva Vojko Turk

n Društvo diabetikov Novo mesto

“Gobarski” pohod Na pohod smo prišli z grenkim prioku-som, saj nam je na začetku jesenskesezone umrla ena zvestih pohodnic,trije člani pa imajo trenutno zdrav-stvene težave, želimo jim čimprejš-nje okrevanje. Smo pa dobili pred od-hodom tudi veselo novico, da našaDanica danes ne more na pohod, kerje dobila vnukinjo Karlo – iskrene če-stitke babici in staršem.

S kandijske postaje smo se odpeljali doUršnih sel. Ugotavljali smo, da moramo

prihodnje leto pohod načrtovati tako, da se bomo z vlakom pe-ljali vsaj eno uro, ker je tako potovanje zanimivejše. Mimo vasiUršna sela smo se spustili v Dobindol in naprej proti Verdunu.Takoj ko smo stopili na gozdno pot, so se pohodniki razpršili po

gozdu in glej ga zlomka, ne brez vzro-ka. Ven so prihajali vsak s svojo berojurčkov in dežnikaric. Med potjo nam jeprijazen vaščan Verduna postregel skrepčilnim napitkom. Pred sabo smoimeli še tri četrtine poti, zato smo se hi-tro poslovili in odhiteli naprej po gozd-ni poti, kjer se je znova začel “lov” najurčke. Tudi tukaj smo bili prijetno pre-senečeni nad bero. Po prihodu v Dolenj-ske Toplice smo imeli še čas za kavo,nato smo se polni gob z avtobusom od-pravili domov.

Besedilo in fotografija: Fani Vovk Gobji lov se je več kot obrestoval, saj smo domov pri-šli z jurčki in dežnikaricami.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Tržič

Pekli smo s stevioV društvo smo že spomladi dobili na preizkus stevio Pure via,ki nam jo je posredovalo ljubljansko podjetje Procel. Ker ima-mo že dolgoletne izkušnje s pripravo zdravih jedi z naših ku-harskih delavnic, smo se tokrat lotili peke peciva.

Dela se je lotila Mirjana Eržen. Vzela je sladilo v prahu. Odlo-čila se je za pripravo kakavovih kock. Recept je bil preprost,potrebno količino sladkorja pa je nadomestila z že omenjenim

sladilom. Po navodilih naj bipotrebovala polovično količinosladila, a se je odločila, da bovzela le tretjino.

Pokušnja pecivaBilo je zelo okusno, morda zanas, sladkorne bolnike, še ved-no malce presladko, saj zara-di izogibanja sladkorju tegaokusa nismo vajeni. Smo sepa lahko prepričali, da kaka-vove kocke niso imele nobe-nega priokusa, kot ga zaznamo

pri drugih sladilih. Jeseni, ko bodo delo in dejavnosti v društvuspet zaživeli, bomo poskusili speči še kakšno slaščico, mordav naši kuharski delavnici, in seveda količino stevie še dodatnozmanjšati. Ana Marija Hafner

Gorenjski diabetiki na obiskuVsako leto se šest gorenjskih društev diabetikov proti konculeta dogovori o datumih skupnih pohodov, ki jih vsako dru-štvo organizira enkrat na leto. Tako smo tudi v Tržiču organi-zirali zadnji letošnji meddruštveni pohod.

Udeležencem smonajprej pokazali staromestno jedro, oboga-teno z zanimivimi zgo-dovinskimi pričanji. Pri-jetna turistična vodni-ca nas je popeljala postranskih poteh do mu-zeja, kjer smo si ogle-dali predstavitve sta-rih tržiških obrti.

Prijeten vzponSledil je obisk Kamneka, saj brez tega “vzpona” pohod ne bibil popoln. Tja namreč hodi zelo veliko obiskovalcev in prav je,da smo tja popeljali tudi naše goste. Manjša skupina pa je oglednadaljevala po sprehajalni poti pod gradom do Slapu in malopočila Pr' Krvin'. Potem smo se vsi skupaj odpravili na kosilo.S pomočjo Turistično-informativnega centra Tržič in župana Bo-ruta Sajovica smo preživeli lep dan.

Ana Marija Hafner, fotografija: Anton Benedik

Ogledali smo si že izumrle tržiške obrti

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Aktivni oddih in sprostitev

Poleti smo se razvajali v Dalmaciji, poleg počitka smo se tudiveliko rekreirali, pri tem pa nismo izpustili obveznih meritevkrvnega sladkorja. Letos so nas presenetili dijaki srednješole, saj so svoje ročne spretnosti v znanju klasične masa-že trenirali kar na naših članih.

Stari grad pri Paklenici V načrtu našega društva je bil tudi sedemdnevni oddih našihčlanov v Dalmaciji. Kljub zdajšnji krizi smo člani društva mar-ljivo varčevali za ta oddih.Že dan po prihodu smo se zbudili v lep sončen dan in to je bilpovod, da so se nekateri šli kopat. Vendar dopust ni bil name-njen samo kopanju in posedanju. Družile so nas animacijskeigre, ki jih je vodila predstavnica Relaxa. Organizirali smo dne-vno merjenje krvnega sladkorja in tlaka, enkrat v tednu pa tudivrednost holesterola v krvi. Za meritve sta poskrbeli naši čla-nici Olga in Zdenka, ki sta meritve beležili pred zajtrkom. Sta-ne Oblak je poskrbel za izjemno dobro organizacijo pohodovv gorovje Paklenice in ogleda kraške jame na višini 700 me-trov nad morjem. Izjemna odgovornost je voditi skupino ljudipo skalovju pri 35 stopinjah Celzija! V okviru animacijskega pro-grama smo vsako popoldne balinali in igrali mini golf.Tako je hitro minilo sedem dni in morali smo domov, zato smosi rekli, da se vidimo jeseni v drugem kraju, a zopet ob morju.

Ivan Gašper

Gorovja Paklenica smo se lotili v peklenski vročini

Masaža povezuje generacijeDijaki tretjih letnikov Zdravstvene šole Slovenj Gradec v okvi-ru učnega programa pridobijo osnove znanja o klasični masa-ži. Na tem področju pridobivajo ročne spretnosti pod skrbnimočesom mentoric. Ob koncu šolskega leta se nam je porodilamisel, da bi lahko pridobljeno znanje in prvi pravi pristop douporabnikov tudi praktično prikazali. K sodelovanju smo po-vabili člane Diabetičnega društva Slovenj Gradec, ki so se zveseljem odzvali.Masažna miza, profesionalen odnos dijakov, dišeče olje ter zna-nje in ročne spretnosti so hitro premagali začetne težave pri

prvem nastopu. Člani društva so masažo in njen blagodejni uči-nek na telo sprejeli z nasmehom, dobro voljo in toploto v srcih.Med člani in dijaki se je razvila spontana, prisrčna komunika-cija, ki ni napisana v nobenem učbeniku. Zadovoljstvo udele-žencev je vlilo novo moč dijakom in so se še bolj potrudili. Kot razredničarka ne znam opisati zadovoljstva z obrazov ude-ležencev, ki so zapuščali prostore specialne učilnice. Prijetnoutrujeni, rdečih lic in nasmejani. Ne vem, komu je bilo lepše,njim ali dijakom izvajalcem, kajti cilj je bil dosežen in izpolnjen.Zmagovalci so bili tudi dijaki, ki so dokazali, da so se nekaj na-učili in usvojili znanja klasične masaže. Ob tem so stkali nitiprijateljstva s člani in zanje naredili nekaj dobrega.

Mentoricama Zdenki Kočivnik Lesjak in Dariji Katanec se za-hvaljujem za pomoč pri izpeljavi projekta, hkrati pa tudi vsemudeležencem, ki so se odzvali povabilu. Dijaki in mentorji setakega sodelovanja veselimo tudi v prihodnje, ne samo zato,da preverimo svoje znanje in veščine, ampak da gradimo me-dosebni odnos, spoštovanje in srčno kulturo do sočloveka.Če so bili naši gostje zadovoljni, smo zadovoljni tudi mi in našnamen je v celoti izpolnjen.

Erika Pevnik


Razredničarka Erika Pevnik, ki je tudi članica društva, je diabetike in dija-ke povezala v koristen in prijeten projekt

n Društvo diabetikov Litija in Šmartno

Naši pohodniki tudi poleti ne mirujejo in tako so se konec julija odpravilina Debelo peč

Fotografija: Irena Videc

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Pestri programi in veliko druženja

Diabetiki našega društva dobro skrbimo za uravnavanje slad-korja v krvi in za preprečevanje drugih bolezni, ki se lahkopojavijo potihoma, brez vnaprejšnjega opozorila. Naše le-tošnje aktivnosti so bile precej pestre, imeli smo različna iz-obraževanja in se do sedaj veliko rekreirali.

BalinanjePoleg dobro organiziranih predavanj, telovadbe in nordijskehoje se ukvarjamo tudi z različnimi športnimi dejavnostmi.Imamo ekipo balinarjev in šahistov, ki nastopata na različnihprireditvah in tekmovanjih. S tem ohranjamo dober pogled insi bistrimo um.

Zadnja sobota v avgustu je bila vremensko naklonjena sre-čanjem in druženju v naravi. Balinarji smo se tega dne na po-vabilo organizatorjev festivala Jenamena, ki tradicionalno po-teka v občini Črenšovci, udeležili tekmovanja v balinanju. Znami je prišel tudi naš trener Slavko, ki je prevzel vlogo sod-nika. Na zanimivem tekmovanju je sodelovalo 16 ekip. Prvidel je odločal o uvrstitvi v finalni krog. Tudi naša ekipa si jepriborila mesto med osmimi najboljšimi in se potegovala začim boljšo končno uvrstitev. Po napeti končnici smo si prislu-žili tretje mesto. Dobili smo lepo stekleno skulpturo, vstopni-ce za koncert in bovling v Lendavi. Še posebej se zahvalju-jemo vsem organizatorjem festivala Jenamena za povabilo,nagrade in dobro pogostitev.

Potegovali smo se za dobro uvrstitev in zasedli tretje mesto

Okrevanje v zdravilišču LaškoV sodelovanju z drugimi pomurskimi društvi diabetikov smo iz-vedli edukativno okrevanje v Zdravilišču Laško. Ponedeljek smozačeli z jutranjim prebujanjem z rekreacijo, dopoldne smoopravili preglede pri zdravnikih, ti so nam predpisali ustreznoterapijo za ves teden glede na naše zdravstveno stanje. Torek smo začeli z jutranjo rekreacijo, nato je sledila kuhar-ska delavnica, zvečer smo prisluhnili potopisnemu predava-

nju S kolesom okoli Jadrana. V sredo smo imeli po jutranjirekreaciji barvno terapijo, zatem smo se odpravili peš naHum, popoldne na vodeni ogled Pivovarne Laško, večer pasmo zaključili s predstavitvijo avtobiografije Aljaža Pegana Mi-sli, ki jokajo. V četrtek zjutraj smo nadaljevali z jutranjo telo-vadbo, zatem je sledilo predavanje Predstavitev pitja in do-brih učinkov termalne vode. Popoldne pa je sledilo predava-nje Jacinte Mlakar o sladkorni bolezni. Petek je minil v zna-menju jutranjega prebujanja z rekreacijo, zatem smo se od-pravili peš na Hum, popoldne je sledil vodeni ogled Pivovar-ne Laško za zamudnike, organiziran je bil tudi obisk čebelar-ja in medičarja. Zvečer je sledila glasba za ples in razvedri-lo. Sobota se je začela z jutranjo telovadbo, nadaljevala s po-poldansko rekreacijo in vodno aerobiko. Zvečer je sledilaglasba za ples in razvedrilo. V nedeljo smo razočarani ugo-tovili, da je teden prehitro naokrog in da se bo treba poslovi-ti od prijaznega okolja.

Vsakodnevno jutranje merjenje vsebnosti sladkorja v krvi je po-kazalo, da nam je okrevanje koristilo, saj so bile vrednostisladkorja v krvi proti koncu tedna čedalje nižje. Za vsakodne-vno jutranjo in popoldansko vadbo v bazenu so poskrbeli pri-jazni športni animatorji. Sledili smo predpisani terapiji in si pri-voščili masažo v zdravilišču. Zahvaljujemo se celotnemu ko-lektivu za prijaznost in ustrežljivost, Valeriji Kufner za dobro or-ganizacijo okrevanja, osebju Zdravstvenega doma Laško paza prvo pomoč pri naših nerodnostih in vsem drugem.

Helena Copot

Strokovna predavanja od maja do septembraLetos skrbimo za številna predavanja. Tako smo imeli maja de-lavnico Janje Korošec z naslovom Ostanimo zdravi z izdelkiiz Medexa. Junija smo prisluhnili strokovnemu predavanju odiabetičnem stopalu in imeli predstavitev nogavic za diabeti-ke Reflexa, ki jih izdeluje podjetje Mikro+Polo. Julija smo or-ganizirali strokovno predavanje A. Menarini Diagnostic z na-slovom Kako preprečiti zaplete pri sladkorni bolezni (ketoaci-doza in nevropatija) ter predstavitev merilnika Glucofix mio plusin Neuropada. Septembra smo izvedli strokovno predavanjeVisok krvni tlak – prikrita nevarnost za naše zdravje in pred-stavitev Diafitovih izdelkov Omron in Glucolab. V prihodnostinačrtujemo še več podobnih predavanj in delavnic, zato ste vsivljudno vabljeni.

Srečanje pomurskih diabetikovPod okriljem diabetikov Gornje Radgone smo se srečali v pri-jetnem okolju kmečkega turizma Benko na Spodnji Ščavniciše s člani društva Murska Sobota, Lendava in Ljutomer na žetradicionalnem srečanju pomurskih diabetikov 2012.

Naročili in dočakali smo lepo in sončno vreme, ki je v Spod-njo Ščavnico privabilo več kot sto sladkornih bolnikov, njiho-vih svojcev in vseh, ki se kakorkoli srečujejo s sladkorno bo-leznijo. Ob prijetnem programu, ki je obsegal kulturni program,pohod do mogočnega, tristo let starega Niderlovega hrasta, kije največje in najstarejše tovrstno drevo v Pomurju, in družab-ne igre so nas skoraj celo sobotno popoldne družile in veseli-le. Prehitro se je približal večer, ko smo se prepolni prijetnihvtisov počasi razšli z obljubo, da se prihodnje leto srečamo vše večjem številu.


IZ NAŠIH DRUŠTEV

Zabavno-rekreativni programiDogajanje v Društvu diabetikov Murska Sobota je precej pe-stro in bogato. Tako smo se pridružili ljutomerskim diabetikomin se udeležili Težjega zabavno-rekreativnega dne s spreho-dom po Triglavskem narodnem parku, soteski Vintgar in Po-kljuški soteski. Opravljali smo 5-točkovni profil meritev krvne-

ga sladkorja, kjer smo ugotovili, da nam gibanje zelo koristi priohranjanju ustreznih vrednosti sladkorja v krvi.Teden dni pozneje smo se prav tako v organizaciji društva Lju-tomer udeležili Lažjega zabavno-rekreativnega dneva v Dolenj-skih Toplicah. Ob prihodu smo imeli predstavitev zdraviliščain strokovno predavanje, po kosilu pa kopanje v zdravilišču aliogled Baze 20 v Kočevskem rogu. Po ogledih in kopanju smose rahlo utrujeni odpravili do romarske cerkve Matere božje naZaplazu pri Čatežu, kar se je splačalo pogledati.Dobra volja, šale in pesem so nas nato spremljali vse do doma.Naj bo takšnih izletov čim več.

Darko Miholič


n Društvo diabetikov Ljutomer

Tematska dnevaV začetku letošnjega leta smo se predsedniki vseh štirih po-murskih društev diabetikov (Gornja Radgona, Lendava, Lju-tomer in Murska Sobota) na posvetu v Ljutomeru dogovori-li, da bomo v letu 2012 nekatere programe izvedli skupaj. Ugo-tavljamo namreč, da je udeležba na posameznih preventiv-nih dogodkih, ki jih pripravljamo v društvih, čedalje slabša.

Cene storitev naraščajo, standard naših članov, večinomaupokojenih delavcev s sramotno nizkimi prejemki, gospodinjbrez dohodkov, zgaranih kmetov v jeseni življenja in brezpo-selnih pa žal ne zadošča več niti za osnovne izdatke. In karje najhujše, pri tem smo brez moči, saj niti eno od štirih dru-štev nima zanesljivega donatorja ali sponzorja, ki bi resničnofinančno podprl naša prizadevanja za preventivno izobraže-vanje članov društva in širše družbene skupnosti ter sevedatudi za lajšanje življenja s sladkorno.

Sodelovanje je obrodilo sadove»Morda nam bo skupaj laže, morda bo vsem štirim društvom sku-paj vendarle uspelo zbrati dovolj prijav za dogodke, saj sta cenain izvedba odvisni od števila prisotnih,« smo sklenili na sestan-ku in razdelili naloge. Skupaj smo imeli preventivno okrevanjev Rogaški Slatini, ki ga je organiziralo društvo Gornja Radgona,nato smo se avgusta v organizaciji ljutomerskih diabetikov od-Prehodili smo več kot 15 kilometrov po Triglavskem narodnem parku

Prihod pred toplice v naši uniformi – društvenih majicah in kapicah

Sprehod po soteski Vintgar

‡

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Škofja Loka

Naše poletjeVročina, ki je zaznamovala letošnje poletje, je vsekakor vpli-vala tudi na rekreativne dejavnosti društva. Vendar smo ime-li srečo, saj smo Poljansko dolino obredli ravno na svež po-letni dan. Ponosni pa smo tudi na našo predsednico, ki je pre-jela občinsko pohvalo za požrtvovalno delo.

Pohod Pri organizaciji pohodov gorenjskih diabetikov smo včasih karmalo v zadregi, saj na začetku poletja izberemo kraj, ki bo kljubvročini prijeten, a ne preveč naporen. Tudi letos smo se odpravili v Poljansko dolino v okolico Gore-nje vasi, da bi si ogledali cerkev sv. Urbana nad Gorenjo Do-bravo. Zadnje dneve pred pohodom je bilo že pravo poletje stemperaturami nad 30 stopinjami Celzija, a je nevihta na pred-večer pohoda prijetno ohladila ozračje.

Izobraževanje in rekreacijaV teh krajih je dobil navdih za svoje zgodbe V Zali tudi poljan-ski pisatelj Ivan Tavčar. Na začetku je bila pot strma, vendar

senčna, tempo smo prilagodili tistim, ki so upočasnili korak. Obpoti pa smo si ogledovali in nabirali zdravilne rastline, ki jih vbližini naselij ne najdemo več. Cerkev je v osnovi gotska, naj-starejši je mrežasto obokan prezbiterij z začetka 16. stoletja.Natančno sta nam cerkev in potek obnove predstavila doma-čina Olga in Slavko Andreuzzi.

Brez glasbe ne grePo ogledu smo posedeli v prijetni senci in se nato vrnili do go-stišča Pri Brodarju, kjer nas je čakalo kosilo. Radi smo v druž-

bi glasbenikov, za dobro raz-položenje so poskrbeli Matejin zakonca Jože in Valerija sharmoniko in svojimi glasbiliin nas navdušili, da smo za-plesali.

Bernarda Lukančič, fotografija: Marko Proj

ČestitkaObčina Škofja Loka vsako letopodeljuje priznanja najzasluž-nejšim občanom, ki so s svo-jim delovanjem prispevali ve-lik delež v dobro občanov. Zveseljem smo sprejeli sklepobčinskega sveta, da podelibronasti grb občine naši pred-sednici Silvi Žontar za požrt-vovalno, solidarno in prosto-voljno delo z diabetiki. Kotpredsednica si vseskozi priza-deva, da bi društvo v svojemdelovanju izpolnjevalo tri te-meljne cilje: izobraževanje,preventivno delo in socialo,pri tem pa nikoli ne pričakujekakršnegakoli plačila. Zadoš-čenje vidi v zadovoljstvu čla-nov našega društva. V imenudruštva diabetikov Škofja Lokaji za to priznanje iskreno če-stitamo. Maruša Kržišnik


Pohodniki smo imeli srečo, saj smo se rekreirali v sicer vročem poletju na hladen dan po nevihti

Silva Žontar, predsednica našegadruštva, je prejela priznanje najza-služnejšim občanom, ki ga pode-ljuje občina Škofja Loka

pravili na težji rekreacijsko-izobraževalni dan v Triglavski narod-ni park. Ta dan smo najbolj vztrajni prehodili skupaj več kot 15kilometrov skozi čudovito sotesko Vintgar, nato naokrog poHomu, nazaj do parkirišča, popoldne pa še do Pokljuške sote-ske, kjer smo se povzpeli do luknje pod galerijami, in znova doavtobusa med krasotami naravnih danosti Triglavskega parka.

Zabeležili smo profil meritev krvnega sladkorja Vsak posameznik je spremljal in ugotavljal, kaj počne njegov“cuker” glede na porušeni ustaljeni dnevni red, hojo, hrano, mo-rebitne “priboljške”, zdravila in kaj bi morda vendarle lahko spre-menil, če se rezultati meritev niso ujemali z njegovimi priča-kovanji. Pet tednov pozneje pa smo se prav tako v organiza-ciji diabetikov Ljutomer skupaj odpravili na Dolenjsko. Po pri-jaznem sprejemu v zdravilišču Dolenjske Toplice smo se med

zanimivim sprehodom najprej seznanili z njihovo ponudbo, senato pod strokovnim vodstvom fizioterapevtke razgibali in v učnidelavnici usvojili nekaj vaj za gibčnost telesa ter prisluhnilipredavanju o osteoporozi, ki je tudi pri diabetikih zelo pogo-sta, ter o tem, kaj lahko sami storimo za ohranjanje kostne masein zmanjševanje tveganja zlomov naših kosti. Po kosilu so ne-kateri člani skupine “pokurili” kalorije s plavanjem, preostali pasmo se zamislili nad dogodki druge svetovne vojne in se spre-hodili med lesenimi hišicami Baze 20 v Kočevskem rogu.Oba tematska dneva, ki smo ju izvedli skupaj, sta bila zanimi-va, poučna, razvedrilna in sproščajoča. Ob pridobljenem zna-nju in novih izkušnjah sta v veselem razpoloženju krepila tudidruženje in tkala nove vezi med ljudmi na obeh bregovih Mure.

Majda Slavinec

‡

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov tipa 1 Slovenija

Pohod na KrnDruštvo diabetikov tipa 1 Slovenije HbA1c je v začetku sep-tembra pripravilo dvodnevni pohod na Krnska jezera in Krn.Priljubljeno pohodniško turo iz Lepene, mimo Krnskih jezerproti Krnu smo zastavili kot planinski izlet, da bi potrdili svo-jo telesno pripravljenost, predvsem pa uživali v lepotah Ju-lijcev in dobri družbi prijateljev in znancev.

Pohod smo izvedli z dodatnim spremstvom gorskega vodni-ka. Skupino sedemnajstih pohodnikov je vodila trojica vodij, karnam je omogočilo, da smo se lahko prilagajali različni telesnipripravljenosti udeležencev. Kot je omenila ena izmed udele-ženk pohoda, so se zopet izkazali naše tovarištvo, medseboj-na pozornost, skrb in pomoč.

Spoznavanje in pridobivanje izkušenjVsak pri sebi, ob opazovanju drugih in izmenjavi izkušenj smoopazovali gibanje krvnega sladkorja čez dan, ki je v takšnihokoliščinah bistveno drugačno od našega vsakdanjika. Z med-sebojno pozornostjo in v tovariškem duhu smo si redno sku-paj merili krvni sladkor, drug drugega opozarjali na morebitnehipoglikemije in se spodbujali v sicer redkih trenutkih utruje-nosti na dolgi poti. Zastavljeni cilj smo brez težav dosegli.Brezmejni razgled z vrha pa nas je navdal z navdušenjem in

idejami za nove planinske podvige. Soočili smo se tudi z ne-ljubimi nočnimi težavami s hipoglikemijo, ki pa smo jih skupin-sko obvladali in razrešili. Vsekakor nam ti dogodki niso pokva-rili dobrega razpoloženja, še manj pa vzeli volje in poguma zanadaljnje športne aktivnosti. Spomnili so nas, da moramo bitinanje pripravljeni in da nas ne smejo presenetiti. Zato nosimos seboj sete glukagona, sladke sokove in pijače, sadne rezi-ne, glukozne gele in tablete.

Eva Bolčič, fotografija: Darko Bedjanič


V celoti smo dosegli zastavljene cilje: narediti kaj koristnega za svojezdravje, biti v prijetni družbi ter ob tem pridobivati tudi nova znanja in iz-kušnje za življenje z diabetesom

n Društvo diabetikov Postojna

Tržnica nevladnihorganizacij v Postojni

V vročih avgustovskih dneh nismo počivali, pripravljali smose na jesenske aktivnosti društva. Prva v nizu številnih na-log je bilo sodelovanje na tržnici nevladnih organizacij v Po-stojni, kjer smo se predstavili s panoji in odgovarjali na šte-vilna vprašanja obiskovalcev o sladkorni bolezni in delu pro-stovoljcev.

Imeli smo številne zgibanke z osnovnimi informacijami o do-ločenih zdravstvenih problemih z napotki. Seveda je bila osred-nja problematika sladkorna bolezen. Pri naši stojnici je bilo naj-več zanimanja za merjenje krvnega sladkorja, holesterola inkrvnega tlaka. Vse to je bilo v rokah Liljane Kocman, dipl. me-dicinske sestre iz Zdravstvenega doma Postojna, in Ivanke Brus,mag. farmacije iz Lekarne Postojna. Z njuno pomočjo in s po-močjo Lekarniške zbornice Slovenije, območne enote Ljublja-na, smo izvajali brezplačne meritve. Opravili smo 87 meritevin bili deležni številnih pohval za preventivno akcijo in izobra-

ževanje obiskovalcev. Opaziti je, da prihajajo k merjenju našistari znanci prejšnjih podobnih akcij, ki jim ni vseeno, kaj je znjihovim zdravjem. Čedalje bolj se ljudje zavedajo, da se za zdravje splača potru-diti. Ko smo starejšega gospoda pohvalili za njegove normal-ne vrednosti krvnega sladkorja, tlaka in holesterola, je dejal:»Denarja imam zelo malo ali skoraj nič, moje največje boga-stvo je zdravje in srečen sem.«

Stanka Horvat, fotografija: Marica Batis

Akcija je požela precej pohval, opravili smo kar 87 meritev

DIA-FON - brezplačni svetovalni telefon za sladkorne bolnike. Na vaša vprašanja odgovarjajo strokovnjaki vsako sredo med 18. in 22. uro.


AK TIVNOSTI DRUŠTEV

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Aajdovščine in Vipavevsako sredo Vodena telovadba v bazenu ob 18.00, Ajdovščina Sonja Groznik, 041 900 952vsak četrtek Skupinski pohodi okrog Ajdovščine ob 16.00, Ajdovščina Joža Bratina, 05 366 13 76Društvo diabetikov Cerknicavsak 1. četrtek Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 087november Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni gostišče En Krajcar - obvestila naknadno Doroteja Nared, 031 652 087november Merjenje sladkorja HbA1C ZD Cerknica - obvestila naknadno Doroteja Nared, 031 652 087december Strokovno predavanje in zaključek leta v novembru ali decembru - naknadno Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 društvena pisarna, 01 721 42 7914. november Pohod: Oklo nad Ihanom ob 9.30, pri Mgan Tone Košmerlj 041-679-78722. november Predavanje ob 16.00 pisarna društvaDruštvo diabetikov Hrastnikvsak ponedeljek Uradne ure od 9.00-11.00, društveni prostori L. Majes, V. Železnik, G. Ferlič, 081 611 340vsak 1. torek v mesecu Merjenje sladkorja, holesterola in pritiska od 8.00-10.00, društveni prostori Alenka Ostrožnik, 040 841 828vsako 1. sredo v mesecu Pohod v okolico Hrastnika ob 9.00, pred društvenimi prostori Marjan Bastič, 041 732 723vsako 3. sredo v mesecu Celodnevni pohod z DU Hrastnik in planinskim društvom ob 7.00, na tržnici v Hrastniku Marjan Bastič, 041 732 72320. oktober Enodnevni izlet: kopanje in pohod - Snovik ob 7.00, pred društvenimi prostori Vojka Železnik 17. november Izlet v neznano ob 7.00, pred društvenimi prostori Andrej Logar 7. november Drugi ciklus predavanj ob 18.00 Leopold Majes 14. november Pohod ob dnevu diabetikov ob 9.00, pred društvenimi prostori Marjan Bastič, 041 732 7236. december Tretji ciklus in zaključek izobraževanja ob 18.00 Leopold Majes med 12. in 16. decembrom Obisk diabetikov v domu starejših v Hrastniku Vojka Železnik Društvo diabetikov Idrijavsako sredo Telovadba ob 16.00, Športni center D. Kavčič, 041 448 424vsak petek Nordijska hoja ob 16.00, UTA D. Kavčič, 041 448 42420. oktober Kopalni izlet v Laško s kuharsko delavnico ob 7.00, AP Idrija Zdenka Bogataj, 031 307 08911. november Pohod po Rakah ob 10.00, AP Idrija Zdenka Bogataj, 031 307 08917. november Martinovanje v Mariboru ob 8.00, AP Idrija Zdenka Bogataj, 031 307 089Društvo diabetikov Ilirska Bistrica1. in 16. v mesecu Dežurstvo na sedežu društva z meritvami KS in KT od 10.0 do 12.00 Ivan Bergoč, 041 726 036Vsak ponedeljek Organizirana telovadba ob 19.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Dežurstvo na sedežu društva z meritvami KS in KT od 11.00 do 12.00 Ivan Bergoč, 041 726 036vsako sredo Balinanje za ženske in moškr ob 17.00, dvorana Zabiče Silva Čotar, 031 234 444vsako sredo Vaje za sprostitev ob 19.30, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404Društvo diabetikov Jesenicevsak torek in četrtek Telovadba od 17.00 do18.00, TVD Partizan društvo, 040 565 828vsako sredo Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola ... od 17.00 do 19.00, KS Sava na društvu10. november Martinovanje avtobus na društvu, 040 565 82814. november Pohod ob dnevu sladkorne bolezni ob 10.00, pred društvom Čazim Babič, 041 909 96114. december Prednovoletno srečanje s predavanjem ob 16.00. Dom F. Berglja društvo, 040 565 828Društvo diabetikov Kamnik16. oktober Meritve krvnega sladkorja od 8.00 do 9.00, društvena pisarna23. oktober Predavanje dr. Tomaža Camleka ob 17.00, ZD Kamnik Savica Juntez, 041 285 34114. november Meritve krvnega sladkorja od 8.00 do 9.00, društvena pisarna Savica Juntez, 041 285 34121. november Predavanje - Zdravstveni zavod Revita ob 17.00, ZD Kamnik Savica Juntez, 041 285 341v decembru Obiski starejših nad 80 let Savica Juntez, 041 285 34115. december Prednovoletno srečanje obvestila naknadno Meta Benkovič, 041 212 56318. december Meritve krvnega sladkorja od 8.00 do 9.00, društvena pisarna Savica Juntez, 041 285 341Društvo diabetikov Kočevjevsak ponedeljek Telovadba s fizioterapevtko ob 17.00, v avli SŠ Kočevje Štefka Ule, 051 410 577vsak 1. torek v mesecu Voden pohod po okolici Kočevja ob 14.30, pred pisarno društva Sofija Cvitkovič, 01 895 20 05vsako sredo Zdravstvena delavnica refleksoterapija ob 18.00, v pisarni društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsako sredo Uradne ure, merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov ... od 8.00 do 10.00, pisarna društva diabetikov dežurni član in Špela Imenšek, 059 947 202vsako 2. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 10.00 do 12.00, pisarna društva diabetikov Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak četrtek Uradne ure, merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov ... od 16.00 do 18.00, pisarna društva diabetikov Branka Kovačič in Milena Kaligarič, 059 947 202vsak četrtek Joga za diabetike od 20.00, v avli SŠ Kočevje Darinka Suljevičvsak 1. četrtek v mesecu Klepetalnica ob 18.00 do 19.00, pisarna društva zunanji strokovnjak, 059 947 202vsak zadnji četrtek v mesecu Kopanje v Dolenjskih Toplicah ob 9.00, AP Kočevje B. Kovačič, 041 518 256, K. Vidoševič, 031 299 555Društvo diabetikov Kranjvsak ponedeljek in sredo Uradne ure v Diabetičnem centru od 16.00 do 18.00, društvena pisarna društvena pisarna ali 04 202 83 10vsako sredo Meritve KS, HOL, trigliceridov, krvnega tlaka od 8.30 do 9.30, Diabetični center Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 10vsak četrtek Organizirana telovadba od 19.10 do 20.10, Diabetični center Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 1018. oktober SOS svetovalnica od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 1025. oktober SOS svetovalnica - individualno svetovanje od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 1013. november Delavnica: Jedi iz zelja in repe od 16.00 do 20.00, Biotehniški center Strahinj društvena pisarna ali 04 202 83 1014. november Dan odprtih vrat DD Kranj od 10.00 do 13.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 1014. november Pohod in shod ob Svetovnem dnevu diabetesa ob 15.30, Slovenski trg, Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 1015. november SOS svetovalnica od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 1022. november SOS svetovalnica - individualno svetovanje od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 1027. november Delavnica: Jedi na žlico od 16.00 do 20.00, Biotehniški center Strahinj društvena pisarna ali 04 202 83 1013. december SOS svetovalnica od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 1014. december Prednovoletno srečanje članov DDK ob 17.00, Dom krajanov Stražišče društvena pisarna ali 04 202 83 1020. december SOS svetovalnica - individualno svetovanje od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 10Društvo diabetikov Lenartvsak 1. ponedeljek v mesecu Pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsak 3. ponedeljek v mesecu Kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob 9.00, trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 283vsako 1. sredo v mesecu Merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 2833. november Predavanje: Kronična bolezen ven. ob 11.00, v Centru Slovenskih goric Jožica Vračko, 0316612833. november Predavanje in ponudba izdelkov firme Diafit ob 10.00, v Centru Slovenskih goric Jožica Vračko, 0316612835. november Pohod ob 14. novembru Lenart-Voličina ob 10.00, trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 5735. november Predavanje o proti virusni zaščiti in hujšanju ob 12.00, gostilna Kmetič Jožica Vračko, 031 661 283Društvo diabetikov Lendavavsak ponedeljek Uradne ure od 10.00 do 12.00, UE Lendava Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsak torek in petek Balinanje ob 16.00, Mohorjeva ulica Anica Varga, 041 757 23520. oktober Piknik ob 13.00, v Gaberju vaški dom Zsuzsi Kepe, 051 488 10013. november Predavanje na temo: Srčno žilna obolenja ob 15.00, v ZKD Zsuzsi Kepe, 051 488 100november Predavanje v madžarskem jeziku o diabetesu ob 15.00, Banfi Zsuzsi Kepe, 051 488 100od 4. do 15. novembra Okrevanje v Hotelu Žusterna v Kopru (4 dni) po prijavah (min. 10 prijavljenih) Magda Graj, 041 478 905



Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.14. november Pohod v počastitev svetovnega dneva diabetesa ob 14.00, parkirišče pri Mercatorju Zsuzsi Kepe, 051 488 100december Obisk bolnih članov na domu in v domu za starejše občane Zsuzsi Kepe, 051 488 10011. december Predavanje: Kako se pripravimo na praznovanje ob 15.00, v ZKD Zsuzsi Kepe, 051 488 100Društvo diabetikov Litija in Šmartnovsak ponedeljek in sreda Telovadba ob 19.15, športna dvorana društvena pisarna, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sreda Uradne ure od 8.00 do 11.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsako sredo Plavanje v bazenu v Šmartnem od 16.00 do 17.00, bazen v Šmartnem društvena pisarna, 01 898 15 84vsako 1. sredo Merjenje sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 8.00 do 10.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Ustvarjalne delavnice ob 17.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Pohodi po bližnji in daljni okolici ob 8.00, razen če je drugače dogovorjeno društvena pisarna, 01 898 15 84od 4. do 11. novembra Okrevanje v Dolenjskih Toplicah ob 14.00, pred Občino Litija društvena pisarna, 01 898 15 84Društvo diabetikov Ljubljanacelo leto Tematske učne delavnice (po predhodni prijavi) Judita Erjavec, 041 708 500 vsak ponedeljek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, in holesterola od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33 in 041 708 500vsak ponedeljek Kegljanje od 10.00 do 11.00, predhodna najava na društvu Marija Pust, 040 388 966vsak 1. ponedeljek v mesecu Merjenje glikiranega hemoglobina (Hba1c) in mikroalbuminov od 15.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33vsak torek in četrtek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja,krvnega tlaka,holesterola od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33 in 041 708 500vsako sredo Voden sprehod na Grad od 10.00 do 12.00, Ulica stare pravde 2 Hermina Šteh, 041 338 372vsako 1. in 3. sredo v mesecu Vodna telovadba od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Hermina Šteh, 041 338 372vsak četrtek Aerobna telovadba od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Hermina Šteh, 041 338 372vsako 1. soboto v mesecu Daljši sprehod po okolici Ljubljane (ob lepem vremenu) po dogovoru Hermina Šteh, 041 338 372Društvo diabetikov Ljutomervsak torek od 30. oktobra dalje Strokovno vodena telesna vadba ob 17.00, v ŠIC (plesna dvorana) Majda Slavinec, 070 896 834vsako 3. sredo v mesecu Pohod pisarna društva, ura po dogovoru Anica Halabarec, 02 582 19 5924. oktober Predavanje: Infekcije, prehladna obolenja in slad.b. ob 16.00, v DSO Ljutomer Majda Slavinec, 070 896 83413. november Predavanje: Kako živeti s sladkorno ob 18.00 v OŠ Veržej Majda Slavinec, 070 896 83414. november Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob. 8.30, pred pisarno društva Anica Halabarec, 02 582 19 5921. november Učna delavnica: Prehrana sladkornega bolnika je zdrava prehrana ob 16.00, v DSO Ljutomer Majda Slavinec, 070 896 83412. december Predavanje:Živčevje in sladkorna ob 16.00, v DSO Ljutomer Majda Slavinec, 070 896 834Društvo diabetikov Mariborvsak dan Plavanje in savna v Fontani od ponedeljka do petka, 4 ure recepcija Fontanevsak pon., tor., čet. in pet. Uradne ure od 8.00 do 12.00, Partizanska 12 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak ponedeljek Kegljanje, namizni tenis od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Anica Rep, 041 571 580vsak torek Meritve sladkorja v krvi od 8.00 do 12.00, trgovina Bio Zdravo Mojca Golobinek, ms19. oktober Terme Dobrna: predavanje, kopanje, kosilo ob 9.00, trgovina Gorenje Lidija Salamon, 02 228 23 10vsako sredo Uradne ure od 12.00 do 16.00, Partizanska 12 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak petek Pikado od 15.00 do 18.00, vsak 1. petek 10.00-12.00, ŠD Branik Anica Rep, 041 571 58011. november Martinovanje ob 11.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 1016. november Zdravilišče: predavanje, kopanje, kosilo ob 9.00, trgovina Gorenje Lidija Salamon, 02 228 23 1013. december Novoletno srečanje ob 13.00, Arena pod Pohorjem Lidija Salamon, 02 228 23 10

Razne športne aktivnosti obvestila na spletni strani in oglasni deski društva www.diabetiki-mb.siDruštvo diabetikov Mežiške dolinevsak ponedeljek in četrtek Pohodi po okolici Leš ob 15.00, pri Lukanu na Lešah Jaroš Kodrun, 041 420 131vsak torek Pohodi po okolici Mežice ob 16.00, avtobusna postaja Fanika Verhnjak, 02 823 56 29vsak torek Pohodi po okolici Kotelj ob 15.00, po dogovoru skupaj z društvom osteoporoze Marjeta Macur, 041 847 401vsak torek Rekreacija v telovadnici (odbojka) ob 17.30, telovadnica OŠ Koroški jeklarji Bojan Proje, 040 712 559vsako sredo Pohodi po okolici Črne ob 16.00, avtobusna postaja Branko Lepičnik, 041 283 029vsak četrtek Pohodi po okolici Raven na Koroškem ob 15.00, pred zdravstvenim domom Dragica Cizerl, 040 397 784Društvo diabetikov Murska Sobotavsak ponedeljek Nordijska hoja ob 18.00, grajska ploščad v Murski Soboti Darko Miholič, 041 364 953vsak torek Balinanje od 8.00 do 10.00, balinišče DU Helena Copot, 041 343 630vsak zadnji torek v mesecu Uradne ure v prostorih društva od 11.00 do 13.00, Tomšičeva 15 Helena Copot, 041 343 630vsako sredo Šahiranje od 8.30 do 10.00, Tomšičeva 15 Jože Šadl, 041 806 826vsako 1. sredo v mesecu Sestanek društva ob 17.00, v klubu PAC, za zav. Triglav, Lendavska ul. 5 Jožica Gibčar, 041 953 874november (točen datum kasneje) Delavnica: Pomen telesne aktivnosti pri obvladovanju SB v ŠD nove ekonomske šole na Noršinski ulici 13 v MS Darko Miholič, 041 364 95314. november Pohod po Murski Soboti ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 16.00, pred klubom PAC MS, Lendavska 5/a Darko Miholič, 041 364 953december Zaključek leta točen dan dogodka sporočimo naknadno Jožica Gibčar, 041 953 874

Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/Društvo diabetikov Novo mestovsak dan Plavanje v Termah Šmarješke Toplice od 12.00 do 14.00 ali od 19.00 od 21.00 Katarina Šincek, 059 039 855, 064 160 300vsak dan Plavanje v Termah Dolenjske Toplice cel dan Katarina Šincek, 059 039 855, 064 160 300vsako sredo Uradne ure Društva diabetikov Novo mesto od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10 Katarina Šincek, 059 039 855, 064 160 300vsako 2. sredo v mesecu Pohod ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 85524. oktober Pohod: Ždinja vas-Kamenje ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 8557. november Pohod: Po novomeških gričih ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 85514. november Prireditev ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 17.00, Hotel Krka Novo mesto Katarina Šincek, 059 039 855, 064 160 300od 18. do 25. novembra Okrevanje v Zdravilišču Strunjan Jožefa Rolih, 059 039 85521. november Pohod: Hudo-Daljnji vrh-Hudo ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 8555. december Pohod: Po Straškem hribu ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 85519. december Pohod: Po Andrijaničevi poti ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 855

Koledar dogodkov društva, aktualne objave, članki spletna stran: http://ddnm.siDruštvo diabetikov Postojnavsako sredo Športne dejavnosti ob 16.00, Srednješolski center Postojna Ivica Bergoč, 031 708 322vsak četrtek Uradne ure, meritve krvnega sladkorja in pritiska od 9.00 do 11.00, ZD Postojna Marica Batis, 051 233 510oktober Kuharske delavnice: Žitarice spor. naknadno, ZD Postojna Marica Batis, 051 233 510november Nega nog po dogovoru Horvat Stanka 031 624 48210. november Izlet in martinovanje na pivškem po dogovoru Popovič, 051 313 146november Svetovni dan sladkorne bolezni, razstava avla ZD Postojna Ivanka Brus, 041 585 351november Merjenje krvnega sladorja, tlaka ZD Postojna, ZD Pivka Ivanka Brus, 041 585 351november Pohodimo sladkorno bolezen po dogovoru, Postojna Ivica Bergoč, 031 708 322november Pohodimo sladkorno bolezen po dogovoru, Pivka Ivica Bergoč, 031 708 322december Obiski na domu socialno ogroženih diabetikov po dogovoru vsi člani IO društvadecember Kuharske delavnice: Žitarice sporočijo naknadno, ZD Postojna Marica Batis, 051 233 510december Novoletno srečanje sporočijo naknadno člani IO društvaDruštvo diabetikov Ptujvsako sredo Dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije ... od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804 in Marija Velikonjavsako 1. sredo v mesecu Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Z. Vučak, 051 272 804, in M. Velikonja, 02 755 15 81vsako 2. sredo v mesecu Razdelitev vstopnic, merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Z. Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41 in M. Velikonja3. november Zdravstveno predavanje ob 9.00, Gastro Ptuj


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.14. november Polurni pohod ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni Bolnišnica Ptuj20. december Družabno srečanje ob zaključku leta ob 16.00, Gastro Ptuj Zalika Vučak, 051 272 804, 02 755 15 81Društvo diabetikov Slovenj Gradecvsako sredo in četrtek Uradne ure na društvu od 9.00 do 11.00, društvena pisarna telefon 02 884 10 61, faks 02 882 99 61vsak četrtek Kolesarjenje ob 17.00vsak petek Kegljanje, namizni tenis od 16.00 do 17.0017. oktober Homec Šmartno - Legen Slovenj Gradec ob 15.30, NOVA OP24. oktober Nebojset - Kremžarica po dogovoru31. oktober Puščavnikova pot po dogovoru7. november Serušnik - Čuješ - Legen po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 66410. november Levstikova pot AP Slovenj Gradec Olga Repotočnik, 041 945 66414. november Sv. Jedart - Pameče - Sl. Gradec ob 15.30, NOVA OP Olga Repotočnik, 041 945 66421. november Gmajna - Čuješ - Grajska vas Do Pameč z avtom Olga Repotočnik, 041 945 66428. november Luštna pot5. december Pameče - Gradišče - Sl. Gradec ob 15.30, NOVA OP Olga Repotočnik, 041 945 66412. december Tičarica - Sv. Jurij - Šmartno ob 15.30, NOVA OP Olga Repotočnik, 041 945 66419. december Zaključek pohodov po dogovoru po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 66422. december Čez goro k očetu, zimski nočni pohod po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 664Društvo diabetikov Škofja Lokaod marca dalje Telovadba pod vodstvom fizioterapevta datum in ura bo objavljena kasneje Silva Žontar, 031 390 284vsak torek Plavanje v bazenu CSS v Stari Loki od 19.00 do 20.00, v pokritem bazenu CSS Janez Jemecvsak torek in sredo Uradne ure, meritve holesterola in sladkorja, prijave, informacije od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Silva Žontar, 031 390 284vsak četrtek Pohod v okolico Škofje Loke ob 9.00, Podlubnik AP Marija Mančevski, 031 572 12527. oktober Strokovno izobraževanje diabetikov (dr. Camlek ) ob 9.00, Šolski center Poden Silva Žontar, 031 390 2843. november Izlet v Haloze ob 7.00, AP Podlubnik in Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 28410. november Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 10.00, iz Podlubnika in Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 28414. november Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 10.00, iz Žirov Silva Žontar, 031 390 28421. december Prednovoletno srečanje diabetikov ob 17.00, Crngrob Silva Žontar, 031 390 284Društvo diabetikov Velenjevsak ponedeljek Dežurstvo ob 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, sejna soba DD M. Vertačnik, 070 875 519 in M. Ugovšek, 031 769 141vsako sredo Rekreacija: kopanje, telovadba v vodi, druženje ob 8.30 do 11.30, bazen Topolšica Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595vsako sredo Tedenski pohod po Velenju ob 16.00, ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 404 564vsak četrtek Tedenski pohod po Šoštanju ob 16.00, ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 59520. oktober Družabni piknik piknik prostor Lokovica Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 59510. november Promocija sladkorne bolezni v Ritmih Zumbe ob 18.00, Dvorana Zlatorog Celje Romana Praprotnik, 041 745 5881. december Zaključni izlet odhod in zbirališče naknadno javljeno Fanika in Franc Jurjovec, 03 891 10 85Zveza društev diabetikov Slovenije10. november Aktivnost z meritvami krvnega sladkorja v Ljubljani od 10.00 do 12.00, vabilo bo objavljeno na spletni strani www.diabetes-zveza.si14. november Svetovni dan sladkorne bolezni aktivnosti na lokalnem nivoju17. november Republiška proslava ob svetovnem dnevu vabila prejmejo društva diabetikov24. november Državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni za prijavljene učence in dijake istočasno v Litiji, Mariboru in Vipavi

NEMŠKIFIZIK

IN KEMIK,NOBELOVEC

LETA 1920(Walter)

TEMNIDEL

DNEVA

ZBIRKAODLOMKOV

IZBIBLIJE

RADORIHAR

JEZERO VBELORUSIJI

(iz: ČARNO)

VRSTAZAIMKA

(dvebesedi)

KRADLJIVEC

7

OPREMA

ZLOGV BESEDIKOČIJA

NAŠ PISEC(Andrej)REČNA

RIBA

REŠITEJO,NI

TEŽKA!

PLASTMEZDNADELAVKA

3Sestavil

JožePetelin

ŽIVALI,KI

LETIJO

5VEDA

OGRBIH

SIMBOL SONCAPRI STARIH

INDIJCIHINDIJANSKI

VODJAPRAZNO-GLAVEC

PREBIVALCISLAVONIJE

SKUPINEPTIC ERBIJ KRIŽANKE

SO ANTISKLEROTIK

RONALDKRAJ NA

ŠTAJERSKEM

6 LIONELHAMPTON

ANTONČEHOV

ZBRANISPISI

IME VEČSLOVENSKIH KRAJEV

NAŠ POLITIK(Jože)

NAŠAPESNICA

(Mira)

9IZOBRA-ŽEVALA

USTANOVA

RAZJEDANA

SLUZNICI

SORODNIKPO

MOŠKISTRANI

NEKDANJIPRVAK

LJUBLJANSKEDRAME

DUHOV-ŠČINA

NASKOK

10 400 KMDOLGA REKA

VNEMČIJI

24. IN 1.ČRKA

GR. BOGVOJNE

VELI-ČASTNA

PRIREDITEV

4PRITOKLABE

(iz: LASA)

12

PRITOKPADA

VITALIJI

ŽRTEV UGRA-BITELJA

PLAČILO ZAEL. TOK

KORIST

AVTOR“CVETJA

VJESENI”

NEODLOČENIZID

LOJZEROZMAN

2

POPEVKA

8VKLESANOZNAMENJE

TRGOVSKIPREDMET,

BLAGO

DOLGAREKA

VŠVICI

ZLOGV

BESEDIMIKADO

ATLETSKADISCIPLINA

RAZISKO-VALEC

KITAJSKE(Marco)

REKA MEDSLOVAŠKO

INMADŽARSKO

SREDIŠČEVRTENJADOKTOR

ZNAMKAČEŠKIH

MOTOCIKLOV

MOTORNADIRKA(naša

pisava)

RASTLINA,KI OB

DOTIKUSPEČE

VZKLIKNA

BIKOBORBI

- - - YORK,- - - ORLEANS,

- - - JERSEY

1

DELLESENEGA

PLOTA

11PREDUJEM


NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

Kupon za nagradno križanko št.96 (oktober 2012)

Ime in priimek: ......................................................................................................

Ulica: ...................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..............................................................................................

Davčna številka in izpostava: .....................................................................................

Črke iz oštevilčenihpolj križanke prenesitev sosednja polja indobili boste tokratnogeslo.

#

Rešitev križanka iz prejšnje številke (95) je: PROLIFE - PROBIOTIK NA POTOvANju.Nagrade za tokratno križanko podarja podjetje MED TRuST d.o.o. iz Ljubljane. Rešeno križanko s kuponom pošljite do 5. decembra2012 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom “Nagradna križanka”. Ne pozabi-te napisati vaše davčne številke in davčne izpostave.

1

8

2

9

3

10

4

11

5

12

6 7

konferenca o diabetesu na festivalu za tretje …

Documents