K O A L I C I J S K I

S P O R A Z U M Spodaj podpisani predstavniki list in strank v mestnem svetu Mestne občine Maribor:

• Lista župana Andreja Fištravca (17),

• DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije (2),

• Gasilci Maribora – neodvisna lista (2),

• Nova Slovenija – krščanski demokrati (1),

• Stranka mladih – zeleni Evrope (1), sklepamo koalicijski sporazum o sodelovanju za obdobje 2014 – 2018. Maribor, 23. februarja 2015

2

I. TEMELJNA IZHODIŠČA IN PROGRAMSKA VIZIJA

Rezultati lokalnih volitev 2014 zahtevajo medsebojno povezovanje strank in list v MOM. Povezovanje je mogoče na ravni vsakokratnega programskega sodelovanja ob razpravah v Mestnem svetu ali na ravni koalicijskega sporazuma. Glede na stanje politične kulture in splošnega položaja v mestu in državi ocenjujemo, da mesto v tem trenutku potrebuje politično koalicijo, ki se formalizira z ustreznim koalicijskim sporazumom. S sporazumom bomo za obdobje 2014 – 2018 opredelili:

a) skupno vizijo, b) temeljne cilje, c) ključne projekte po posameznih področjih in/ali ključne procese po posameznih področjih, d) strateško kadrovsko politiko.

Od zloma socializma in bivše državne organizacije je Maribor v procesu socialno-ekonomske stagnacije. To se kaže v zelo šibki rasti števila prebivalcev in akutni brezposelnosti, ki je med najvišjimi v državi. Socialno-ekonomsko situacijo delno blaži bližina meje, vendar tega učinka ne moremo preliti v strukturni pogoj, ki bi omogočil razvojne spremembe v mestu. Občina lahko s takšnimi temeljnimi izhodišči svojega delovanja deluje le v razmerah stabilnega dolgoročnega sodelovanja, ki ima svoje temelje najprej v skupnih koristih ter potrebah občank in občanov in šele nato v strankarskih načelih. Vsi partnerji sporazuma težimo k oblikovanju komunalnega sistema, ki bo sposoben zadovoljevati vse potrebe občank in občanov. Občinska politika se ne bo ustavila zgolj pri ustvarjanju pogojev za razvoj gospodarstva, ampak bo ustvarjala tudi politiko za neposredno zagotavljanje novih delovnih mest. Prednost bodo imeli tisti projekti, ki:

a) so usmerjeni v ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem z višjo dodano vrednostjo,

b) zadovoljujejo osnovne potrebe občank in občanov (kot primer: oskrba z vodo in kanalizacija),

c) jih je mogoče realizirati s pomočjo financiranja: - iz privarčevanih sredstev (npr. javna razsvetljava), - s pomočjo denarja EU, - s pomočjo denarja iz nacionalnega proračuna, - s pomočjo zasebnih investicij.

Vzpostaviti je potrebno dodatne preventivne mehanizme za prepoznavanje korupcijskih tveganj v delovanju institucije ali družbe, ki zagotavljajo zakonito in transparentno poslovanje mestne občine ter vseh javnih podjetij, javnih zavodov, skladov in agencij, kjer se MOM pojavlja kot večinski lastnik. Ocenjujemo, da za razvojni preboj mesta ne moremo realno pričakovati dovolj finančnih virov, ki bi jih zagotovil bodisi lokalni ali državni proračun, bodisi fondi EU. To ne pomeni, da se tem virom odpovedujemo, ampak ugotavljamo, da je edino realno mogoče pridobiti dovolj finančnih virov za razvojni preboj s pritegnitvijo zasebnih domačih in tujih investicij.

3

Partnerji se strinjamo, da je potrebno vzpostaviti model učinkovite javne uprave ter preoblikovati javne zavode, občinska podjetja in njihova hčerinska podjetja na način, da bodo sledili programski viziji in ciljem koalicijskega sporazuma:

- skrb za ustvarjanje novih delovnih mest, - skrb za ustvarjanje pogojev za razvoj gospodarstva, - skrb za kvalitetnejše življenje občanov Maribora.

Podpisniki koalicijskega sporazuma bomo zagotavljali razvojno usmerjenost občine (gospodarska rast, samozadostno gospodarstvo, ustvarjanje novih delovnih mest, infrastrukturna urejenost). Razvoj bo temeljil na aktivaciji lastnih razvojnih prednosti (industrijska tradicija, naravni viri, geostrateški položaj in razvit terciarni sektor). Razvoj občine mora biti trajnosten in ekološko sprejemljiv ter hkrati ključni del naše dolgoročne vizije. To pomeni, da občina s svojim delovanjem spoštuje in zadovoljuje potrebe vseh današnjih in prihodnjih generacij. Sodelovanje občine pri odpiranju novih delovnih mest ni povezano samo z zadovoljevanjem potreb občank in občanov po delu, ampak predstavlja realni vir novih prihodkov za občinski proračun. Prispevki iz davka na osebne dohodke so namreč največji vir financiranja občine. Koalicijska pogodba se izvaja preko letnih izvedbenih načrtov za vsako področje posebej. Letne izvedbene načrte sprejemajo člani koalicijske koordinacije. II. KLJUČNI PROJEKTI IN PROCESI PO PROGRAMSKIH PODROČJIH

1.1 Gospodarske javne službe in občinska podjetja Podjetja v večinski lasti Mestne občine Maribor predstavljajo pomemben steber razvoja gospodarstva v Mariboru. Da bi podjetja dosegla maksimalen učinek, je potrebno v vseh podjetjih, ki so v večinski občinski lasti, začeti s strateškim prestrukturiranjem in s procesi racionalizacije trenutnega poslovanja in spodbujanja tržnih dejavnosti. Podjetja morajo razvijati tako koncesijske kot tudi tržne dejavnosti, v letih 2014–18 morajo vsa podjetja povečati razmerje med koncesijsko in tržno dejavnostjo, z namenom, da ustvarijo večjo dodano vrednost in tudi več stabilnih delovnih mest. Javna podjetja bomo racionalizirali in postavili merljive cilje (donosnost, dolgoročni razvoj), ki jih bodo transparentno in profesionalno nadzirali nadzorni sveti, ki bodo sestavljeni iz strokovnih ljudi. Prihodki iz naslova koncesijskih dejavnosti javnih podjetij morajo biti v sorazmerju z odhodki. Dobiček morajo javna podjetja ustvarjati v tržnih dejavnostih. Delež dobička se usmeri v občinski proračun, ta sredstva so namenska in jih potrdi mestni svet.

Istočasno morajo skrbeti, da svoje koncesijske dejavnosti opravljajo kvalitetno in da to kvaliteto z leti zvišujejo.

Izvedli bomo javno in transparentno poslovanje hčerinskih družb občinskih podjetij in tako posledično skrbeli za tok dobička iz hčerinskih podjetij v občinski proračun. Jasno bomo definirali nadzorstvo kakovosti dela javnih služb. Podjetja v večinski lasti MOM morajo do sprejetja proračuna MOM pripraviti izvedbene načrte dela podjetja, ki vključuje doseganje ciljev določenih v koalicijski pogodbi.

4

1.1.1 Energetika Maribor Strateške usmeritve Energetike Maribor so oskrba s toplotno energijo, katere proizvodnja temelji na visokih izkoristkih in alternativnih virih, oskrba z energetskimi plini, energetska izraba odpadkov, alternativne oblike pridobivanja in rabe energije – bioplin, biometan in svetovalna dejavnost s področja energetike s poudarkom na učinkoviti rabi energije. Strateški in razvojni cilji podjetja so usmerjeni v razvoj in širitev sistema daljinskega ogrevanja in priključevanje novih odjemalcev, izgradnjo energetskega objekta za uporabo obnovljivih virov energije (OVE) in visokoučinkovito proizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE), uvajanje stisnjenega zemeljskega plina CNG – metan v promet, aktivno sodelovanje pri projektu energetske izrabe odpadkov, izkoriščanje biogoriv (deponijski plin, bio oglje ...) za proizvodnjo toplotne in/ali električne energije, uporabo bioplina za produkcijo in implementacijo biometana v plinovodne sisteme. Pristopili bomo k spremembam prostorske in pravne podlage o načinu ogrevanja v Mestni občini Maribor, s tem pa bomo omogočili svobodno izbiro energentov v skladu z evropsko zakonodajo. Zadali si bomo cilj, da bodo do leta 2020 vse javne stavbe imele inteligentni merilni sistem, kot ga opredeljuje Direktiva 2012/27/EU o energetski učinkovitosti. Na območju MOM bomo uveljavili »inteligentne merilne sisteme« porabe energije, pri katerem lahko uporabnik urno spremlja porabo energije in tudi stroške, ki so v praksi nižji do 10 % zaradi prihrankov energije na račun tega, da se objekti ne ogrevajo, ko niso v uporabi. Skupina Energetika Maribor opravlja gospodarsko javno službo oskrbe s toplotno energijo, ki obsega 76 % celotnih prihodkov, ostalo pa predstavljajo tržne dejavnosti, te pa načrtujemo do leta 2018 povečati za 10 %. 1.1.2 Mariborski vodovod Osnovni cilj podjetja je zagotoviti zadostne količine zdrave pitne vode, doseganje najvišje kakovosti vode tako na vodnih virih kot na distribuciji, nizek delež vodnih in energetskih izgub, investiranje v posodabljanje vodooskrbnega sistema ter integriranje rezervnih vodnih virov in trajnostnega razvoja sistema, prav tako pa znižati vodne izgube v vodovodnem omrežju do leta 2018 za 2 %. Povečali bomo razmerje tržnih in koncesijskih dejavnosti podjetja iz letošnjega razmerja 60:40 na razmerje 70:30. 1.1.3 Nigrad Primarne dejavnosti Nigrada so nizke gradnje, kanalizacija in javna razvetljava. Ob upoštevanju zakonskih določil bomo vzpostavili pogoje za redno vzdrževanje in izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Sprejeli bomo akcijski načrt izgradnje kanalizacijskega omrežja. V okoljih, kjer ni ekonomsko upravičljivo povezovanje na centralno kanalizacijsko omrežje, se bo občanom preko sistema malih čistilnih naprav zagotovilo lokalno odvajanje odpadne vode in njeno čiščenje skozi manjše sisteme. Vzpostavili bomo zahteve in posledično prekinili s prakso podvajanja del ter s tem povezanih stroškov pri posameznih izvedbah sanacij s strani več javnih služb. Realizirali bomo izvedbo kanalizacije v Limbušu (Zaselek ob železnici) s priklopi že obstoječih delov kanalizacijskega omrežja.

5

Temeljna razvojna naloga Nigrada je širitev tržnih programov z naslednjimi projekti: - pridobitev sedemletne koncesije za vzdrževanje državnih cest, - razvoj dejavnosti visokih gradenj, - izgradnja komunalne infrastrukture doma in v tujini, - v sodelovanju z družbo Snaga vzpostavitev centra za predelavo gradbenih in

industrijskih odpadkov ter predelavo lesa in zemljin, - izgradnja malih čistilnih naprav, - izkoriščanje odpadne toplotne energije v kanalizacijskem sistemu, - vzpostavitev nadzornega sistema (Smart City) za potrebe vseh gospodarskih javnih

služb, ki bo omogočal nižje stroške vzdrževanja javnih služb in ki bo javnost informiral o kvaliteti izvajanja storitev v mestu.

S povečanjem prodaje na trgu se do leta 2018 pričakuje razmerje tržna-koncesijska dejavnost 70:30 v korist prodaje na trgu. Strateški cilj Nigrada je, da se preoblikuje v d. o. o. in postopno pristane v 100 % javni lasti. Predvidena rast prihodkov od leta 2014 do leta 2018 je vsako leto za 10 %, kar pomeni iz letošnjih cca. 15.000.000 EUR na cca. 21.000.000 EUR. 1.1.4 Snaga V preteklem letu je bil na nivoju občine dosežen dogovor, da v občini ne bomo imeli odlagališča komunalnih odpadkov. Zaradi tega je temeljni razvojni projekt izgradnja objekta za predelavo odpadkov (zagon 2016/2017). V sodelovanju s podjetjem Nigrad bo zgrajen center za predelavo gradbenih in industrijskih odpadkov ter predelavo lesa in zemljin. Znanje pri razvoju dveh centrov za predelavo odpadkov bo podjetje Snaga tržilo globalno v okviru blagovne znamke W-Cycle. Prav tako pa bo zagnalo programe za predelavo masnih tokov v uporabne reciklabilne frakcije. Projekti za predelavo odpadkov bodo zastavljeni na podlagi smotrnosti in dolgoročnega zagotavljanja zmanjševanja stroškov za občana. Snaga bo sprejela strateški dokument, v katerem bo opredelila nove standarde storitev na področju javne higiene ter vzdrževanja utrjenih in zelenih javnih površin v mestu. Dejavnost tržnice bo Snaga prenesla na drugo podjetje. Trenutno razmerje v letu 2014 med tržnimi in koncesijskimi dejavnostmi je 18:82, do leta 2018 se bo razmerje tržnih povečalo na 30:70. Zavzemali se bomo in pozvali državo, da pristopi k sprejetju pravnih podlag za izgradnjo objekta za termično obdelavo odpadkov ter ponovno proučili ekonomičnost skupnega projekta z občino Ormož. 1.1.5 Marprom V obdobju 2014–18 bo podjetje Marprom: - zamenjalo celoten vozni park z okolju prijaznimi vozili na električni in CNG pogon, - reorganiziralo avtobusne linije mestnega prometa in uvedlo krožni avtobusni promet okoli centra mesta, - povečalo frekvenco voženj z vpeljavo »mini avtobusov« v času izven prometnih

konic oz. manjših potreb po javnem prevozu,

6

- čakalno dobo na avtobusni javni prevoz v prometnih konicah skrajšalo na največ 10 minut,

- vpeljalo mobilno aplikacijo spremljanja čakalnih dob na javni avtobusni prevoz in s tem omogočilo ažurno spremljanje čakalne dobe s strani uporabnikov pametnih telefonov,

- v sodelovanju z občino izgradilo vsaj dva Park&ride centra na vpadnicah v mesto, - mestni promet integriralo z železniškim prometom in krožno-kabinsko žičnico. Strateški cilj Marproma je vključitev obmestnih občin v javni mestni potniški promet, zato se bodo obmestne občine povabile v lastništvo podjetja Marprom d. o. o. Obseg poslovanja skupine Marprom v letu 2014 bo znašal 6 mio €, promet v letu 2018 pa 11 mio €. Trenutno razmerje med tržnimi in koncesijskimi dejavnostmi je 10:90, do leta 2018 se bo spremenilo v razmerje 50:50. Marprom bo upravljal s krožno kabinsko žičnico. 1.1.6 Pogrebno podjetje Maribor

Sprejeli bomo nov odlok o določitvi nadaljnje krajinske zasnove pokopališča Dobrava ter določili osnovo enotnih standardov in normativov opravljanja dejavnosti na območju MOM. S tlakovanjem glavnih poti bomo zaključili projekt »Invalidom prijazno pokopališče«. S postavitvijo drevoreda se bo uredila brežina oz. dostop do pokopališča Dobrava ob kanalu reke Drave.

1.2 Gospodarske javne službe in zasebna podjetja

1.2.1 Aquasystems Gre za podjetje, ki je pridobilo koncesijo za izgradnjo in upravljanje centralne čistilne naprave (CČN) v Mestni občini Maribor s podpisom koncesijske pogodbe leta 1998. Z zaključkom izgradnje objekta leta 2002 se je pričelo 22-letno koncesijsko razmerje, ki poteče leta 2024. Na podlagi koncesijskega razmerja nastaja in se povečuje dolg. Za ureditev te problematike se bo izdelala podrobna analiza pogodbenega razmerja in poiskala se bo optimalna rešitev, ki ne bo v škodo občine.

1.2.2 Plinarna Maribor Podjetje, ki na trgu z zemeljskim plinom deluje kot sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina na geografskih območjih sedmih občin in kot dobavitelj zemeljskega plina na področju celotne Republike Slovenije. Na območju Mestne občine Maribor ima z MOM sklenjeno koncesijsko pogodbo do leta 2027.

7

1.3 Druga podjetja v večinski občinski lasti 1.3.1 Lekarne Maribor Temeljni cilj Lekarn Maribor je sanacija hčerinskega podjetja Marifarm in stabilizacija poslovanja velegrosista Farmadent. Lekarne bodo izdelale strategijo prehoda podjetja v tržno naravnan marketing in bolj aktivno naravnano vlogo na tržišču. Prav tako pa bodo izdelale načrt prodaje svojih blagovnih znamk na tujih trgih in načrt širitve lekarniške mreže s postavitvijo novih lekarn (letno vsaj ena nova lekarna v mreži JZZ MLM). V Javnem zavodu Lekarne Maribor predstavljajo prihodki, ustvarjeni iz naslova izdaje zdravil na recept, katere krijejo zdravstvene zavarovalnice, cca. 80 % realizacije. Tržna dejavnost predstavlja dobrih 20 % celotne realizacije. Glede na zniževanje cen na področju zdravil na recept in posledično nižjih prihodkov iz tega naslova, je projekcija dviga prihodkov iz tržnih dejavnosti do leta 2018 na 30 %. 1.3.2 JP GSZ d. o. o. Izhajajoč iz sklepa Računskega sodišča bo podjetje integrirano v sistem mestne uprave, kjer bo vzpostavljena centralna točka upravljanja z vsem nepremičnim premoženjem MOM. 1.3.3 MID-MB d. o. o. Naloge novoustanovljenega podjetja v javni lasti MOM so v inženiringu, nadzoru, recenzijah postopkov, kjer MOM izbira izdelovalca projektne dokumentacije ter izvajalca gradbenih del na objektih splošne javne rabe in kolektivne komunalne rabe. Podjetje je namenjeno izključno zaščiti javnega interesa pri javni gradnji in vzdrževanju javnih objektov ter naprav.

1.4 Javni zavodi MOM, pomembni za razvoj gospodarstva

1.4.1 Mariborska razvojna agencija Agencijo bomo statusno preoblikovali s hkratno odločitvijo o tem, ali bo delovala kot družba z omejeno odgovornostjo, ali kot javni zavod. Zavzemali se bomo, da bo delovanje MRA ciljno usmerjeno in sposobno črpati najrazličnejša sredstva, tako na državnem kot evropskem nivoju ter jih nameniti za ustvarjanje novih delovnih mest, zagonu gospodarstva, kulturnih, umetniških in izobraževalnih projektov. Mariborska razvojna agencija mora postati povezovalni člen med različnimi institucijami, ki se ukvarjajo s spodbujanjem in ustvarjanjem pogojev za razcvet gospodarstva. V ta namen mora oblikovati strategijo in poslovni načrt glede na regionalni razvojni program. MOM bo le-to oblikoval in pozval druge občine, da jasno podajo svoja pričakovanja.

8

1.4.2 Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor – JMSS Razdružili bomo JMSS s sosednjimi občinami na način, da pristane v 100 % lasti Mestne občine Maribor. Izdelali bomo nov popis stanovanj, ki bo analiziral: kvaliteto, lastništvo, zasedenost in ekonomsko upravičenost prodaje ali renoviranja. 1.4.3 Zavod za turizem Maribor-Pohorje Prioritete do leta 2018 so: - povečanje letnega obiska turistov v Mariboru (povečanje nočitev) za 20 % do leta 2018, - znamčenje mesta in prerazporeditev dogodkov ter prireditev po tematiki in časovnosti skozi vse leto, - razpon prireditev na tematiko Stare trte skozi vse leto, - ureditev vinogradniškega muzeja na Lentu, - izdelava operativnih letnih dokumentov za promocijo turizma doma in v tujini, - revitalizacija rednega letnega Sejma vina, kulinarike in turizma, - izdelava operativnih letnih dokumentov na področju kulturnega turizma, - izdelava operativnih letnih dokumentov za izvajanje športnega turizma, - vzpostavitev novih info točk: Mariborsko letališče, Pohorje, Ljubljana, - priprava odloka o plovbi na mirnih vodah, - priprava odloka o javnih prireditvah v MOM, - prijava na EU razpis za oživitev projekta »mestna plaža«, - povečanje aktivnosti za izgradnjo turistične kolesarske poti, ki bo povezovala zanimive turistične točke, turistične kmetije idr., - v sklopu trajnostnega turizma prizadevanje za okrepitev promocije zelenega turizma, - krepitev železniških povezav v kontekstu zgodovinskih poti in povezovanja regij – s kolesom na vlak, park and ride, - med ustanovitelje zavoda vključiti druge občine iz mariborske regije. Potrebno je zagotoviti celovito promocijo in povezovanje med vsemi subjekti (SNG, pokrajinski muzej, sinagoga, hotelirji, vinarji, društva …)

Pripraviti je treba strategijo oživitve starega mestnega jedra in pripraviti nove programe/produkte (tematska vodenja).

1.5 Mestni holding

Občinska komunalna podjetja, ki so v večinski lasti MOM, bomo povezali v Mariborski holding, s čimer bomo zagotovili učinkovito, konkurenčno in k uporabnikom usmerjeno javno službo. Racionalizacijo stroškov znotraj holdinga bomo dosegli z enotnim javnim naročanjem in z racionalizacijo na nivoju delovanja skupnih služb. Cilj mestnega holdinga je tudi povečati nadzor nad javnimi podjetji in njihovimi hčerinskimi družbami. Ponovno bomo preučili možnost pošiljanja enotne položnice, skozi perspektivo elektronskega poslovanja.

9

2. Ustvarjanje novih delovnih mest Dosedanje občinske politike se niso ukvarjale z intenzivnim ustvarjanjem novih delovnih mest. Maribor poleg politike zagotavljanja pogojev za razvoj gospodarstva izvaja tudi politiko neposrednega zagotavljanja novih delovnih mest. Ustvarjanje novih delovnih mest ni pomembno samo za brezposelne soobčane, ampak istočasno ustvarja tudi dodatni prihodek za občinski proračun. Vlada RS je v letu 2013 sprejela ukrepe za regijo z veliko brezposelnostjo, v katero sodi tudi Mestna občina Maribor, vendar ocenjujemo, da tudi 100 % realizirani ukrepi ne bodo omogočili razvojnega preboja mesta in regije. Cilj je v Mestni občini Maribor do jeseni leta 2018 ustvariti novih 5.000 delovnih mest glede na statistiko Zavoda za zaposlovanje. Kar pomeni, da je cilj povečati število delovnih mest iz 55.900 (podatek na datum 31. 10. 2014) na 60.900 delovnih mest, in sicer do 30. 9. 2018. Ukrepi za ustvarjanje novih delovnih mest v MOM:

2.1 V Mariboru je približno 3 % podjetij, ki rastejo nadpovprečno hitro, zaposlujejo in izkazujejo pa nadpovprečne poslovne rezultate. Gre za mala in srednje velika, zelo okretna podjetja, ki so nišno usmerjena, tako proizvodna kot tudi storitvena in bodo rasla ter obstajala v vsakem časovnem obdobju (tako v času konjunkture kot recesije). Vzpostavili bomo projekt erMOM, katerega cilj je pospešitev investicijskega ciklusa navedenih podjetij, medsebojno povezovanje lokalnih podjetij in spodbujanje nastajanja velikih podjetij, katerim bi bili kooperanti manjša lokalna podjetja. Načrtovani rezultat je 1.500 novih delovnih mest. 2.2 Podjetja v večinski občinski lasti in drugi javni zavodi, ki so pomembni za razvoj gospodarstva, bodo s povečanjem svojega deleža tržne dejavnosti ustvarjali dodatna delovna mesta. Vsako podjetje v večinski občinski lasti bo izdelalo vsaj en poslovni projekt, katerega namen je prodajati lastne izdelke oz. znanje na globalnem trgu. Načrtovani rezultat je 250 novih delovnih mest. 2.3 Zaradi pomanjkanja kapitala v mestu in državi nasploh, je smotrno investitorje privabljati predvsem iz kapitalsko bogatih trgov izven Evropske unije. Za dosego tega cilja bomo ustanovili pisarno za nove investicije, ki bo skrbela za koordinacijo pri sestavi projektnih načrtov, izdelavo promocijskega materiala in organizacijo mednarodnih poslovnih konferenc za privabljanje investitorjev v Maribor ter za ponovno obuditev sejemske dejavnosti. Načrtovani rezultat je 1.500 novih delovnih mest. 2.4 Pomemben dejavnik spodbujanja lokalnega gospodarstva je zagotovo izpeljava vsaj enega večjega investicijskega projekta. Trenutno so aktualni naslednji projekti: Logistični center Letališče Maribor, Data Center in Črpalna hidroelektrarna Kozjak. Oblikovali bomo projektno skupino, ki bo v sodelovanju z državnimi organi vzpostavila pogoje za zagon in v nadaljevanju za realizacijo naštetih investicijskih projektov. Načrtovani rezultat je 1.000 novih delovnih mest. 2.5 Povečali bomo vpliv in prisotnost mesta v krogih odločanja na nacionalni in evropski ravni.

10

2.6 V preteklem letu smo v občinskih prostorih odprli coworking center, ki spodbuja predvsem socialno podjetništvo. V obdobju 2014–2018 bomo vzpostavili nov Coworking Startup center, ki bo omogočal ustanavljanje in delovanje inovativnih malih in mikro podjetij. Vzpostavitev in delovanje Coworking Startup centra se bo izvajala v sodelovanju s Tovarno podjemov, in sicer v okviru programa Start:up Maribor, ki ga v sodelovanju z drugimi organizacijami podpornega okolja že uspešno izvaja Tovarna podjemov. V okviru programa Start:up Maribor je posebna pozornost namenjena ciljni skupini mladih (dijaki, študentje, alumni in drugi inovativni mladi) ter vsem drugim, ki vidijo priložnost v podjetniški aktivaciji, pa pri tem potrebujejo celovito podporo (svetovanje, prostor, povezovanje z investitorji in kupci, mentorstvo, olajšan dostop do virov financiranja …) Med Start-upi in MRA bomo vzpostavili več sinergije, da bo delovanje v celoti vzajemno in bolj učinkovito. Načrtovani rezultat je 500 novih delovnih mest. 2.7 Iz naslova samozaposlitev bomo s sofinanciranjem in spodbujanjem samozaposlitev ustvarili 100 novih delovnih mest. 2.8 Za zemljišča, ki so v lasti občine in niso strateškega pomena, bomo v okviru zakonskih pristojnosti občine izdelali rešitev za zelo ugodno oddajo zemljišč potencialnim investitorjem. Pri tej izdelavi rešitve bo posebno vrednost imel kriterij ustvarjanja novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

2.9 Znižali bomo občinske dajatve in komunalne prispevke za tista podjetja, ki bodo omogočila nove investicije in odpiranje novih delovnih mest.

2.10 Izvedli bomo ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti stanovanj in zgradb, kar bo med drugim imelo pozitivni učinek na gradbeno dejavnost in zaposlovanje.

2.11 Na lokalnem nivoju bomo aktivno spodbujali zadružništvo in manjše kooperative ter invalidska podjetja.

11

3. Mednarodno sodelovanje Maribor je pobraten z dvanajstimi mesti. V preteklem letu in pol so se intenzivirali stiki z mesti v državah, ki so kapitalsko močne, saj se preko njih skuša pridobiti investitorje v Maribor. Enaka mednarodna politika se bo izvajala tudi do leta 2018. Vzpodbujalo se bo sodelovanje na kulturnem, izobraževalnem, športnem, predvsem pa na gospodarskem področju.

3.1 Skladno z mednarodno politiko občine se bomo osredotočili na sodelovanje z mesti, pri katerih lahko pričakujemo pozitivne gospodarske rezultate. 3.2 Sporazum imamo sklenjen s šestimi kitajskimi mesti (Chongqing, Hangzhou, Ningbo, Huai'an, Wuxi, Yangcheng), s katerimi se intenzivira sodelovanje na gospodarskem področju. Sodelovanje je potrebno okrepiti še z vsaj dvema mestoma; enim na jugu Kitajske in drugim na severu države. Cilj te politike je izboljšati gospodarske odnose, predvsem pri organiziranju vsakoletnih gospodarskih konferenc in sodelovanju mariborskih podjetij na rastočih trgih. 3.3 Vzpostavili bomo partnerske odnose tudi z mesti na drugih hitro rastočih trgih: območja Perzijskega zaliva, Indije in Rusije. 3.4 Služba za mednarodno sodelovanje bo intenzivirala stike s tujimi diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi v Republiki Sloveniji, še posebej z gospodarskimi zbornicami, ki delujejo v sklopu veleposlaništev v Sloveniji. O svojih rezultatih bo poročala koordinaciji koalicije dvakrat letno. 3.5 Glede na razpoložljive resurse in okoliščine se bo občina posvečala tudi iskanju tujih investitorjev iz območja Evropske unije.

4. Urejanje prostora

Temelj za razvoj gospodarstva in kvaliteto življenja predstavlja politika do urejanja prostora. Cilj je skladen razvoj mesta, z zaščito zelenih površin, trajnostno mobilnostjo in oblikovanjem fleksibilnih industrijskih con ter drugih con namenske rabe, ki zadovoljujejo najširši krog interesov in potreb občank in občanov ter vseh gostov, ki pridejo v mesto. S tem razumemo prostorsko in urbanistično načrtovanje ter gospodarjenje z zemljišči (nakup, prodaja in komunalno opremljanje zemljišč).

4.1 Aktualen prostorski načrt mesta je bil sprejet leta 1986. Najpozneje do konca leta 2016 bomo sprejeli občinski prostorski načrt, ki bo zagotavljal razvoj, ponovno industrializacijo, pogoje za razvoj logistike in trgovine ter kvalitetno življenje občank in občanov. 4.2 Strategija Maribora je tudi v zeleni industrializaciji mesta in vzpostavitvi ekonomske cone, kjer bomo določili takšne pogoje, ki bodo stimulativni tako za lokalna, slovenska, kot tudi za globalna podjetja. Ekonomska cona se bo izgradila na zemljišču v lasti MOM.

12

4.3 Začeli bomo z obnavljanjem mestnega jedra (obnova objektov, ulic in trgov). Ukrepi: - subvencioniranje obnove fasad v mestnem jedru, za spomeniško zaščitene stavbe v mestnem jedru bomo vzpostavili sklad, ki bo lastnikom omogočal najem neprofitnih kreditov za obnovo fasad spomeniško zaščitenih stavb in objektov, - razširitev peš cone in povečanje cone umirjenega prometa na Glavnem in Slomškovem trgu, Koroški cesti in Lentu, - izvedba vsaj ene dodatne garažne hiše, - izdelala se bo nova strategija cen in con za parkiranje avtomobilov v mestu, po vzoru drugih večjih mest v Sloveniji in Evropi, - spremenili bomo odlok o varovanju mestnega parka tako, da bo v parku lažje sobivanje rastlin, živali in ljudi, - vzpostavili bomo mehanizem, ki bo vzpodbujal zasebne lastnike, da se jim ne bo splačalo imeti praznih poslovnih lokalov, - sodelovanje s kulturnimi institucijami, dnevi odprtih vrat, enoten delovni čas, vključevanje v turistične pakete in povezovanje zgodb v mestu (aktivnosti so v teku). 4.4 Izvedli bomo infrastrukturo za zaprtje prometa na Lentu; v prvi fazi samo med vikendi, kar bo omogočilo organizacijo dogodkov na poti med Vodnim in Sodnim stolpom. Pred dejanskim zaprtjem prometa na Lentu (druga faza) bomo ostalo prometno infrastrukturo v mestu predhodno celostno uredili in prilagodili novemu prometnemu režimu. Proučili bomo možnosti povezave Lenta z mariborskim otokom po reki Dravi. 4.5 Ureditev kolesarske poti, pešpoti in označitve med Piramido, Kalvarijo, Mestnim vrhom, revitalizacija in vzdrževanje obstoječih poti. Ureditev kolesarske poti Maribor – Ruše in druge mrežne poti na Pohorju, na Kozjaku in krožne povezovalne poti.

4.6 V okviru pooblastil bomo nadaljevali in podpirali čimprejšnjo izgradnjo Ceste proletarskih brigad, ureditev počivališča Maribor ob avtocesti, prostora za avtodome (pri spodnji postaji Vzpenjače), sistema najema kolesa, piknik mesta ob Dravi, ograjenega igrišča za pse na prostem.

4.7 Uredili bomo stanje na področju funkcionalnih zemljišč, ki so v lasti MOM.

4.8 Uredili bomo rekreativne poti v mestu in jih opremili z manjšimi vadbišči. 5. Varstvo okolja V preteklem letu je bil sprejet Odlok o zraku, ki predvideva strategijo politike znižanja prašnih delcev, CO2 in hrupa v mestnem okolju. Vsako leto bomo organizirali Teden mobilnosti, s katerim se ozavešča javnost o pomenu ekološko sprejemljivejših transportnih možnosti. Še naprej bomo izvajali vse tiste ukrepe, ki podpirajo strategijo trajnostne mobilnosti.

13

6. Finančno poslovanje Trenutno je pri javnih financah zaostrena finančna situacija. Tekoči prihodki se iz leta v leto znižujejo. Pri financiranju opreme in infrastrukture predvidevamo, da bi vzpostavili model financiranja skozi prihranke. Izdelali bomo mehanizem prihrankov pri vseh fiksnih stroških z uvedbo centraliziranega upravljanja sistema nabave za celoto ali posamezne sklope lastništva MOM: občino, javna podjetja, javne zavode, agencije in sklade. Zaključni računi vseh javnih podjetij in javnih zavodov bodo javno dostopni na spletni strani občine.

6.1 Uvedli bomo princip sprejemanja dvoletnih proračunov s ciljem, da omogočimo kontinuirano poslovanje mestne uprave, javnih podjetij, javnih zavodov, agencij in skladov. 6.2 Prednost pri financiranju bodo imeli tisti projekti, ki v svoji finančni konstrukciji ne bodo imeli samo občinskih virov.

7. Kultura Prizadevali si bomo ohraniti raven kulturne ponudbe v mestu. Od pogajanj z vlado in resornim ministrstvom je odvisno, ali bo to mogoče in ali bo možno realizirati nujne investicije na področju kulture (projekti uvrščeni v nacionalni kulturni program do leta 2018). V pogajanjih z vlado je potrebno doseči, da Ministrstvo za kulturo prevzame celotno financiranje Lutkovnega gledališča (obljuba prejšnjega ministra) in da pri investicijah v infrastrukturo MOM prevzema samo DDV.

7.1 Načrtujemo investicijo v Mariborsko knjižnico. 7.2 Načrtujemo investicijo v Umetnostno galerijo. 7.3 Načrtujemo investicijo v Mariborski grad.

7.4 Festival Lent je največji multikulturni festival v tem delu Evrope, potreben prilagoditve zaostrenim ekonomskim razmeram. Pristopili bomo k pripravi dokumentacije za izvedbo investicije za načrtovan trajni amfiteater –prireditveni prostor za prireditve na prostem ob nabrežju Drave in podaljšali aktivnosti, vezane na Festival Lent čez celo poletje. Omenjeni amfiteater bo nadomestil dosedanji montažni oder na Lentu. Predlagamo, da družabno in kulturno dogajanje ni omejeno samo na čas trajanja festivala Lent, ampak da se razporedi čez vso poletno sezono. 7.5 Lokalni program kulture 2015–2020 bomo sprejeli v prvi polovici leta 2015. Kulturna društva, ki prejemajo sredstva s strani proračuna, bomo programsko usmerili, da svoje aktivnosti načrtujejo za oživitev mestnega jedra, s ciljem povečati dostopnost brezplačnih kulturnih dogodkov v centru mesta.

14

8. Sociala Socialna stiska občanov še vedno narašča. V nobenem primeru ne bomo zniževali sredstev za občinske socialne programe za ekonomsko najšibkejše občane Maribora.

V sodelovanju z zavodom za zaposlovanje bomo aktivno delovali v okviru zagotavljanja javnih del na področju MOM. Nadaljevali bomo s podporo ustanavljanja socialnih podjetij. 9. Zdravstvo Zaradi ukrepov zdravstvene politike Vlade Republike Slovenije, ki ima največji vpliv na sistem zdravstvenega varstva v državi, je prišlo vsaj do stagnacije, če ne do poslabšanja stanja v javni zdravstveni službi v Sloveniji. Kljub temu bomo skrbeli, da kvaliteta in obseg izvajanja zdravstvenih storitev v MOM ostane na vsaj enakem nivoju kot doslej. MOM bo zato v skladu s finančnimi možnostmi krepila in razvijala zdravstveno dejavnost na primarni ravni. Zagotovili bomo, da ima vsa populacija, posebej pa najbolj ranljive skupine, kot so otroci, nosečnice in starostniki, dober dostop do zdravstvenih storitev.

9.1 Dokončanje Fiziatrije v skladu s terminskim planom. 9.2 Izgradnja novega zdravstvenega doma na Teznem in prenova zdravstvenega doma v Jezdarski ulici. 9.3 MOM bo aktivno podpirala vse dejavnosti, ki bi s pridobitvijo koncesij na nivoju države ali z evropskimi sredstvi zvišale obseg in kvaliteto zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni v MOM. 9.4 Podpirali bomo vse strokovno utemeljene spremembe organizacije na nivoju primarnega zdravstva.

Aktivno se bomo vključili k spodbujanju preventivnih dejavnosti na področju zdravja in izobraževanja.

Spodbujali bomo področja zdrave lokalne prehrane in gibanja otrok v vrtcih in šolah. Podprli bomo projekt HOSPIC na način, da povečamo kapacitete iz dveh na štiri postelje, in sicer v občinskih prostorih, ki jih že dlje časa funkcionalno ne uporabljajo. 10. Medgeneracijsko sodelovanje Mestno prebivalstvo je starajoče se prebivalstvo, potrebe starejše in mlajše populacije so zelo različne, zato je potrebno veliko energije usmeriti za usklajevanje teh dejavnosti. V ta namen se ustanovi urad oz. služba za medgeneracijsko sodelovanje.

10.1 V okviru mestne uprave bomo ustanovili posebno organizacijsko enoto, ki bo skrbela za usklajeno delovanje na področju otrok, mladine in starejših. Ena izmed nalog urada bo priprava zakonskih predlogov za uvedbo negovalnih bolnišnic, ki jih v mestu nujno potrebujemo.

15

10.2 V okviru skrbi za starejše bomo izvajali naslednje programe: - pomoč na domu, - pomoč na daljavo, - ustanovitev dnevnih centrov aktivnosti, - pomoč osebam v oskrbovanih stanovanjih, - priprava zakonskega predloga za uvedbo negovalnih bolnišnic, - sodelovanje med domovi upokojencev v občinski, državni in zasebni lasti, - arhitekturno svetovanje prostorskih rešitev in opreme za starejše ljudi. 10.3 Posebno skrb bomo namenili poslovanju in delovanju občinskega doma za starejše (Dom pod Gorco) ter v mandatu 2014–2018 povečali kapaciteto obstoječega Doma pod Gorco in si prizadevali za vzpostavitev enot v sosednjih občinah. 10.4 Skrbeli bomo za razvoj osnovne športne infrastrukture mladine in otrok na prostem: Skatepark, BMX proga, fitnes na prostem, plezalne stene, preplastitev športnih površin. 10.5 Razvili bomo lastno politiko, s katero bomo mladim omogočili lažji dostop do prvega stanovanja. Občina bo pričela z aktivnostmi, ki bi lahko v prihodnje omogočila ureditev komunalno opremljenih zemljišč za potrebe mladih, ki načrtujejo gradnjo prebivališča in nadaljnje življenje v MOM. 10.6 V sodelovanju z ZPM in RKM bomo podpirali programe letovanja otrok iz deprivilegiranih družbenih skupin. 10.7 Posebno skrb bomo posvečali problematiki invalidov v mestu (npr. arhitektonske ovire, ipd.) 10.8 Po zgledu dobrih praks bomo pripravili plan izvedbe, ki preko javnega razpisa predvideva vpeljavo socialne pomoči – žepnine dijakom, ki ne prejemajo nobene pomoči, se redno šolajo in ne presegajo socialnega praga prejetih družinskih prihodkov. 10.9 Še naprej bomo finančno in moralno podpirali delovanje društev upokojencev in drugih nevladnih organizacij – Zveza združenj borcev za vrednote NOB, veteranske organizacije ...

11. Izobraževanje in šolstvo Ob izvajanju z zakonsko predpisanimi obveznostmi bomo: - nadaljevali z energetsko sanacijo objektov šol in vrtcev, - podpirali povezovanje šol in vrtcev z lokalnim okoljem, - podpirali programe za dvig ekološke ozaveščenosti ter uporabe domače in ekološko pridelane hrane, - nadaljevali z rednim investicijskim vzdrževanjem in nujnimi novogradnjami v skladu s sprejetimi prioritetami, - v skladu z možnostmi sodelovali pri razreševanju problemov zasebnih vrtcev in šol z javno veljavnimi programi, - podpirali informatizacijo šolstva in s tem sodobnega načina izobraževanja s sodobnimi učnimi pripomočki in tehnologijami.

16

11.1 Zavzemali se bomo za čimprejšnjo izgraditev Vrtca Pekre (novogradnja). 11.2 Zavzemali se bomo za gradnjo Podružnične šole Bresternica.

12. Šport in rekreacija Sistem financiranja športa in s tem povezana strategija sta zastarela in potrebna prenove. Zato bomo: - spremenili sistem financiranja športa s sprejemom strategije, ki bo zagotavljala celoviti razvoj športa, - spremenili sistem financiranja športnih objektov s sprejemom strategije razvoja športnih objektov v okviru skupne strategije na področju športa, - pripravili nov model upravljanja športnih objektov, ki so v večinski lasti MOM.

12.1 Nujna sanacija srednjega bazena kopališča Pristan: proučili bomo možnost vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva pri celovitem reševanju kopališč Pristan, Mariborski otok in TAM. 12.2 Sanacijo zahodne tribune Ljudski vrt bomo reševali s celovito prenovo kompleksa Ljudski vrt. Pri tem bomo uporabili model javno-zasebnega partnerstva izgradnje podzemne parkirne hiše pod pomožnim nogometnim igriščem ob vzhodni tribuni ter dokončanje poslovnih prostorov na severni in južni tribuni. 12.3 Obnova dvorane Tabor – izkoristiti priložnost Evropskega prvenstva v odbojki: z Odbojkarsko zvezo Slovenije in Vlado RS bomo oblikovali takšen model obnove, ki bo finančno vzdržen za MOM. 12.4 Športni park Tabor bomo s pridobitvijo nepremičnine GO-Centra zaokrožili v celovito stavbno celoto.

13. Kmetijstvo in celostni razvoj podeželja Ob tekočih programih bomo posebej podprli projekt komunalnih ekovrtov. Skupaj z nevladnimi organizacijami bomo zagotovili ureditev 500 vrtov do leta 2018. Spremenili bomo »odlok varovanja treh ribnikov« tako, da bo na robu varovalnega območja lastnikom zemljišč omogočena sonaravna, trajnostna kmetijska pridelava hrane za lastne potrebe (samooskrba) in v okviru tega sprožili pobudo za dopolnitev ureditve varovanja na državni ravni. Prizadevali si bomo za oskrbovanje šol in vrtcev z lokalno prehrano, zlasti bomo spodbujali oskrbo s pomočjo zadrug. Intenzivirali bomo sodelovanje s Kmetijsko gospodarskim zavodom Maribor.

17

14. Zaščita in reševanje Na področju zaščite in reševanja bomo prioritetno zagotavljali profesionalno opravljanje službe vsem potrebnim organizacijam in posameznikom, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V ta namen bomo ob skrbi za varnost občank in občanov ter živali, rastlin in okolja, opredelili in identificirali kritično infrastrukturo v MOM ter vzpostavili ustrezne ukrepe za vzpostavitev njene zaščite. Kot ključno operativno silo sistema zaščite in reševanja prepoznavamo Javno gasilsko službo MO Maribor, ki vključuje poklicno gasilsko enoto Javni zavod za zaščito in požarno reševanje Maribor in 11 prostovoljnih gasilskih društev. Kakovostno izvajanje službe bomo zagotavljali s sodobno in normativno opredeljeno osebno in skupno opremo, organiziranostjo, izobraževanjem ter pogoji dela. Da bomo lahko sledili zastavljenemu cilju, bomo sistem financiranja na področju zaščite in reševanja ohranili vsaj na nivoju iz preteklega obdobja. Skupaj z URSZR si bomo prizadevali zagotoviti poligonske kapacitete za usposabljanje gasilcev na lokaciji Pekre. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo, da se bodo v prihodnosti usposabljanja URSZR izvajala na drugi lokaciji zaradi prostorskih omejitev (Ig). 15. Lokalna samouprava Preko mestnih četrti in krajevnih skupnosti želimo občanom omogočiti večjo participacijo pri porabi dela proračuna neposredno v MČ ali KS. S tem namenom bomo preučili možnosti po povečanju pristojnosti le-teh pri porabi dela proračunskih sredstev. Pri oblikovanju modela t. i. participatornega proračuna bomo k sodelovanju povabili tudi institucije in skupine, ki se ukvarjajo z večjo uveljavitvijo participacije občanov v družbi. 16. Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT)

16.1 Zaradi hitrega razvoja in novih načinov komunikacije je ključno pospešeno uvajanje medijskega opismenjevanja. Zato bo občina namenjala sredstva tudi za promocijo, spodbujanje in vpeljavo medijskega opismenjevanja in uporabo edukacijskih (IKT) orodij že v šoli, prav tako bomo v medijsko opismenjevanje vključili še druge starostne skupine prebivalstva. 16.2 Zavzemali se bomo za sistemsko, postopno (kombinirano) vpeljavo dela na daljavo z uporabo IKT za tista delovna mesta v občini oz. na področju javne uprave, ki to možnost dela dopuščajo. 16.3 Optimizirali bomo postopke in razpise javnega naročanja s pomočjo IKT. 16.4 Digitalizirali bomo storitve v odnosu »občan – občina«. 16.5 Preučili bomo tehnične zmožnosti brezžičnega spletnega omrežja v centru mesta, s ciljem povečati zmogljivosti.

18

17. Mestna uprava Temeljni cilj mestne uprave je povečati učinkovitost, strokovnost, transparentnost in racionalnost poslovanja. Eden izmed pomembnejših ciljev je upravo približati občankam in občanom ter jo narediti prijazno.

17.1 V prvi polovici leta 2015 bomo izvedli reorganizacijo in racionalizacijo mestne uprave. III. Protokol delovanja v koaliciji

Podpisniki koalicijskega sporazuma soglašajo, da bodo na mestnem svetu in pred javnostjo sprejemali in podpirali vsebino koalicijske pogodbe. 1. Delovanje koalicije Za usklajeno delovanje koalicijskih partnerjev v mestnem svetu skrbi vodja največjega koalicijskega svetniškega kluba. Za uresničitev tega cilja se sklicuje koalicijska koordinacija pred sejami mestnega sveta oziroma po potrebi posameznih partnerjev. Za sklic koordinacije je pristojen vodja največjega koalicijskega svetniškega kluba. Odločitve na koordinaciji se praviloma sprejemajo s soglasjem koalicijskih partnerjev. V kolikor ima koalicijski partner ločeno mnenje oz. svoje stališče glede posameznega vprašanja, se zavezuje, da bo ločeno mnenje najprej skušal uskladiti na koalicijski koordinaciji, kjer bodo vsi partnerji skušali doseči soglasje in uskladiti nasprotujoča si stališča. V kolikor skupnega stališča ni možno doseči, koalicijski partner obvesti, kako bo glasoval na seji mestnega sveta in kako bo o tem obvestil medije. Koalicijski svetniki na vseh delovnih telesih mestnega sveta in sejah mestnega sveta podpirajo koalicijsko usklajene predloge sklepov. V primeru, da bodo podpisnice koalicijskega sporazuma ocenile, da ostaja potreba za sklenitev širšega sporazuma v mestnem svetu, imenovanega »partnerstvo za razvoj«, se morajo pred začetkom razprave o širšem sodelovanju o tem zediniti vse podpisnice tega sporazuma. Koalicijski partnerji so pri sprejemanju odločitev in doseganju soglasja med seboj enakovredni, ne glede na dosežen volilni rezultat. 2. Odločanje o spremembah ali kršitvah koalicijskega sporazuma O spremembi tega sporazuma vse podpisnice odločajo s soglasjem. V kolikor posamezna podpisnica sporazuma meni, da bi bilo potrebno spremeniti sporazum ali da je katera izmed podpisnic kršila določbe tega sporazuma, o tem pisno obvesti vse ostale podpisnice tega sporazuma s predlogom sprememb ali navedbo kršitve. Vsi podpisniki se morajo do sprememb oz. kršitev pisno opredeliti v roku 7 dni.