klub keramikov kanal - 20 let

15
IZDAL BESEDILA LEKTORIRALA FOTOGRAFIJE OBLIKOVANJE TISK 20 let Klub keramikov Kanal Klub keramikov PD Soča Kanal, zanj Milica Zimic. Izdajo kataloga je omogočila Občina Kanal ob Soči Milica Zimic, Andrej Maffi, Alenka Vidrgar, Ana Cajnko, Dragica Čadež Lapajne, Duba Urban, Tone Rački, Ferdo Žorž, Zvonko Bizjak, Petra Paravan Andreja Krpan avtorji www.mavricnahisa.si Medium Žirovnica Kanal, maj 2014 250 izvodov

Upload: gregormaver

Post on 24-Nov-2015

95 views

Category:

Documents


5 download

TRANSCRIPT

  • IZDAL

    BESEDILA

    LEKTORIRALAFOTOGRAFIJEOBLIKOVANJE

    TISK

    20 letKlub keramikov Kanal

    Klub keramikov PD Soa Kanal, zanj Milica Zimic. Izdajo kataloga je omogoila Obina Kanal ob SoiMilica Zimic, Andrej Maffi, Alenka Vidrgar, Ana Cajnko, Dragica ade Lapajne, Duba Urban, Tone Raki, Ferdo or,Zvonko Bizjak, Petra ParavanAndreja Krpanavtorjiwww.mavricnahisa.siMedium irovnicaKanal, maj 2014250 izvodov

  • Ko smo z Darjo in Ferdom orem pred dvajsetimi leti v okviru Prosvetnega drutva Soa Kanal v pisarni drube Gitos d.o.o. na Gradnikovi 21 v Kanalu postavili prvo pe za peko keramike, si niti v sanjah nisem mogla predstavljati kaken razcvet bo doivela ta dejavnost. Ker v drutvu vse sekcije ves as delujejo popolnoma samostojno, sem tudi vodji keramine sekcije zaupala in se sproti veselila vedno novih izobraevanj in pridobivanj novih znanj ter vein pri oblikovanju keramike. Sekcijo drutva smo sasoma preimenovali v klub in po zmonostih pridobivali vedno nove tehnine pripomoke, naprave in prostore. Prostore na Gitosu smo zamenjali s prostori na Kidrievi ulici v Hvalievi hii. Ker pa je tevilo lanov sproti naraalo, smo ob skrbi Prosvetnega drutva Soa in ob podpori Obine Kanal ob Soi uspeli urediti kvalitetni delavnici v Bavdaevi in Fievi hii, ki sedaj zadovoljujeta vsem tehninim in drugim potrebam za ustvarjalno delo keramikov. Kot predsednica drutva se veselim tevilnih uspehov naih lanov, tako v domaem slovenskem prostoru, kot tudi ire v Evropi. Predvsem pa se veselim medsebojnega ezmejnega sodelovanja s prijatelji keramiki iz Gorice. Veseli me, da so mnogi nai lani prejemniki najvijih priznanj in nagrad. Tako poskrbijo za prepoznavnost drutva in kraja Kanal ob Soi. V vseh teh letih pa ste uspeli ljubezen do ustvarjanja z glino pribliati tudi naim najmlajim, ki se z veseljem udeleujejo tevilnih delavnic. Ob dvajsetletnem jubileju se veselim z vami vsemi, dragi lani kluba, in vam voim tudi v bodoe veliko ustvarjalnega nemira in obilo zadovoljstva pri vaem ustvarjanju. Sama se bom trudila, da boste zato imeli idealne pogoje. Iskrene estitke ob jubileju. Milica Zimic, predsednica PD Kanal ob Soi

    Najprej iskrene estitke ob vai obletnici. Vztrajnost in zaetna radovednost je pripeljala do velike prepoznavnosti vaega kluba doma in tudi v iri okolici. Malo je obin, ki imajo tako skupino umetnikov, ki lahko ponosno pokae svoje delo na tevilnih razstavah. Novi prostori, v katerih delujete, so oplemenitili dogajanje v kraju in prispevajo k dolgoletni kulturni tradiciji Kanala in okolice. Preprian sem, da je pred vami e veliko izzivov in umetnikih zamisli, ki jim boste zagotovo kos.Veselim se vaih uspehov in z radovednostjo priakujem novih stvaritev vaih pridnih rok. Andrej Maffi, upan obine Kanal ob Soi

    Kiparska izkunja, pa naj bo to poveava naravnih oblik, kot so leniki, orehi in lupine koljk ter polev, ali modeliranje reliefa z opazovanjem renesannega mavnega portreta, daje keramikom drugaen vpogled v oblikovanje volumna z glino, ki jo najpogosteje uporabljamo kot osnovni ma-terial za tudij, saj omogoa tako dodajanje kot odvzemanje volumna. Alenka Vidrgar

    Tisti, ki se zaljubijo v umetnost, ne da bi se prej posvetili marljivemu tudiju njenih zakonitosti, so podobni mornarjem, ki izplovejo z ladjo brez krmila in kompasa in ne morejo vedeti, ali bodo pristali v pristaniu, v katerega so se namenili . Kajti res je, da se velika ljubezen rodi iz velikega poznavanja stvari, ki jo ljubi. Leonardo da Vinci. To bi sicer lahko povedala po svoje, ampak Leon-ardo je bolji. Ana Cajnko

    Oblika pripoveduje. Umetnost spremlja loveka od najstarejih asov. lovek je e od nekdaj izraal svojo potrebo po likovno individualni izpovedi. Ljubiteljsko ustvarjanje je eno od osnovnih pristopov oblikovanja, ki nastaja iz lovekove nuje po vsestranskem izraanju in posredovanju misli in ustev. Kiparstvo je ena od temeljnih zvrsti vizualne umetnosti. Rona spretnost in likov-no gledanje se morajo v likovnem delu dopolnjevati z idejo. Njihova povezanost in soodvisnost sta podlaga vsakega likovnega ustvarjanja. Pri ljubiteljskem ustvarjanju je obasno potrebna men-torska pomo. Mentor je posrednik med avtorjevo idejo in tehnino izvedbo. Biti mentor pomeni vivljanje v skupne probleme, ustrezno svetovanje, raziskovanje, odkrivanje novih monosti. Pomeni pa tudi druenje s podobno misleimi, doivljanje skupnih naporov in na koncu biti deleen ustvarjalne sree, ki napolni vsakogar, ki zapua skupino. Dragica ade Lapajne

    Biti uitelj je lepo, biti uitelj keramike pa izjemno lepo. Ko te obiejo keramiarski vnuki se zave, da je imelo vse e kako velik pomen. Hvala, da ste mi to brez besed povedali z vao kera-miko. Duba Urban

    Mentorji o nas

  • Poiljam en odlomek iz knjige Veina likovne kompozicije, e smo se e ob kompoziciji sreevali. Cilj likovne kompozicije ni, da bi jo gledalci obudovali, je pa pomemben za likovno delo samo. Poznavanje kompozicijskih nael, odnosov in zakonitosti je potrebno predvsem zato, da ustvar-jalec med nastajanjem dela ne ie odloujoih reitev v detajlih, kot je to znailno za neolane ustvarjalce, ampak v medsebojnih odnosih glavnih elementov likovnega dela. Znanje pri kom-poniranju pomeni, da v procesu nastajanja dela ustvarjalec ve, kaj bi bilo treba pri neizrazitem osnutku spremeniti, da se bo uinek ibkega ali moteega likovnega elementa izboljal. To ne pomeni, da reitev ve vnaprej, ampak da pozna poti, po katerih jo lahko najde. Ta pot pa je lahko tudi dolgotrajna in trda. Samo diletant lahko kaj naredi brez truda in tavanj do konnega cilja. Tone Raki

    Dvajsetkrat pomlad prinese dvajset veselj in zim. Lepota spoznanja in razumevanja je odsev lepot, ki jih nosimo v naih srcih in mislih. Vsa druenja nas nagradijo z izkunjami, spoznanji in ra-dostmi. SAMO DOBRE ZDRUBE SE OHRANJAJO IN IVIJO, IVIJO, IVIJO. Vse najbolje in veselja, veselja, veselja... Zvonko Bizjak

    Jeseni 1992 se je rodila ideja, da ustanovimo v Kanalu keramino olo za otroke in odrasle. Tedanji tajnik ZKO Nova Gorica Ivan Mignozzi je prevzel organizacijo, prostore je v svojem podjetju Gitos odstopila predsednica PD Soa Kanal Milica Zimic, mentorstvo pa je prevzela Darja or, ki se je izobraevala pri keramiarki Dubi Urban. V letu 1992/93 je olo v tirih skupinah obiskovalo 32 otrok in odraslih. olsko leto 1993/94 smo zakljuili s pregledno razstavo v Gotski hii in se prei-menovali v klub. Kot Klub keramikov smo se prikljuili Prosvetnemu drutvu Soa Kanal, ki je e vedno nae matino drutvo. Klub keramikov je bil osnovan z namenom zdruevanja ljubiteljev keramine dejavnosti in neneh-nega zbiranja znanja o tehnologiji in umetnikem izraanju, kar naj vsakomur pripomore pri uresniitvi njegovih zamisli. Izobraevanje je osnovni pogoj za umetniko rast, zato smo preko ZKOS poiskali najbolje mentorje. Vsako leto smo organizirali vsaj en tematski teaj, kar se je odraalo v vedno boljih letnih preglednih razstavah, ki jih od 1997. leta prirejamo v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu. Ker smo v letu 1996 ostali brez prostora, nam je naa lanica Andreja Krpan omogoila sreevanja v domai garai. Naslednje leto smo se preselili v prostore nekdanje trgo-vine Bistra. Po temeljiti obnovi smo tu lahko prieli tudi z rednim ciklusom razstav, ki smo jih poimenovali Avtor meseca. Z velikim veseljem smo se leta 2011 lotili prenove nekdanje pote. S pomojo Obine in KS Ka-nal ter mnogo prostovoljnega dela smo pridobili prostore na katere smo zelo ponosni, saj nam omogoajo nemoteno delo in redno razstavljanje. tevilo sodelujoih se, od ustanovitvenih tirih (Alenka Gololii, Andreja Krpan, Darja or, Ferdo or), nenehno spreminja skupaj s tevilom lanov kluba, ki z vsakim zaetnim teajem naraste. Prav tako raste tevilo lanov kluba, ki se na domae in mednarodne razpise odzivajo samostojno, saj le tako zadostijo svojim ambicijam. Po tej poti se navezujejo stiki s sorodnimi drutvi in posamezniki, s katerimi sodelujemo na skup-nih razstavah in delavnicah. Povezali smo se z drutvi keramikov iz Ajdovine, Bilj in Ljubljane. ezmejno razstavo Transforma smo oblikovali z drutvom Tullio Crali iz Gorice.Posebno mesto v naem delovanju zavzema peka glinenih izdelkov na prostem, ki smo jo poi-menovali Prvinska peka. Zaradi preproste izvedbe in povezanosti z naravo predstavlja zakljuno druenje v sezoni, obiskovalce pa oara s svojo neposrednostjo.Jubilejno leto vzpodbuja nove ideje za boljo prepoznavnost in vpetost v prostor, kjer delujemo. Keramika ponuja neizrpne monosti izraanja in umetnikega snovanja. Upamo, da nae delo pripomore k dvigu likovnega okusa in kulturnega zavedanja. Ferdo or

    Zgodovina kluba

  • Klub keramikov Kanal spremljam e vrsto let. Kot umetnostna zgodovinarka sem svojo misel pogosto usmerjala v teorijo in ikonografski moment likovnega dela. Obudovala sem izpovednost vsebine, kakor tudi oblike, asociacije so se kopiile in napletale v interpretacije. Kot opazovalka sem si elela zgodbe, vsebini sem dajala prednost. Vse dokler se nisem tudi sama rokovala z glino. Nauila sem se postopkov oblikovanja elenega predmeta, pravilnosti priprave glinenega izdelka za peko, spoznavala sem se z razlinimi tehnikami peke, barvnimi nanosi, glazurami itd. ele ko zanemo ustvarjati, spoznamo pomembnost materiala in oblike. Stremeti zanemo za popolno obliko, ki nas zadovoljuje. Teimo k natanni, zamiljeni izvedbi. Hlepimo po raznolikih izraznostih, ki jih glina premore. S keramiko pogosto povezujemo uporabnost, kot tako jo uvramo v zvrst umetne obrti. Skozi zgodovino zahodne umetnosti umetna obrt ni bila ravno islana, saj ji je v primerjavi z velikimi zvrstmi arhitekture, slikarstva in kiparstva pripadala manja vloga rokodelskih vein, ki sluijo vsakdanjemu ivljenju kot olepevalno dopolnilo nasproti isti umetnosti, ki slui vijim potre-bam duhovnega ivljenja. V umetnostnozgodovinskih poudarkih je keramika obudovana v neolitiku, zgodnjih kulturah, najzgodnejem grkem obdobju, antiki, potem pa poasi izzveneva. Keramika ima funkcijo uporabnega in lepega. Teorija vsebina estetika na eni strani, praksa oblika uporabnost na drugi; starodavni, a veni dualizem. Ko izdelujemo v glini, razmiljamo praktino in ustvarimo nekaj, kar bi eleli uporabljati. Kar seveda ni nujno, saj je glina lahko tudi material kiparskega ustvarjanja. Razmiljamo pa tudi estetsko in oblikujemo tako, da nam je ve, da je lpo. e prazgodovinski lovek je ustvarjene uporabne predmete okrasil, da so bili oem prijetneji. Potreba po lepem je v loveku ukoreninjena. Pri Klubu keramikov Kanal lahko opazimo omenjeni tenji: ustvarjanje v slunosti oblike, izvedbe in uporabe ter ustvarjanje v pripovednosti in sporoilnosti. Opazno je tudi stalno raziskovanje in iskanje novih monosti ter izpopolnjevanje. V dvajsetih letih delovanja kluba se je izoblikoval izredno zanimiv nabor keramike tako v oblikovnem kot v vsebinskem smislu, v nainu izvedbe ter peke. Vrtenine, polni volumni, kaaste sestave, reliefi, izdelki prvinske peke, raku, sagar Ne-komu so blije pripovedni motivi, pri drugem obudujemo preprostost, natannost, domiselnost kompozicije, presenea nas neverjetna izdelava, detajli. Ko sem se spoznala z ustvarjalci, sem ugotavljala izredno zanimivo povezavo osebnosti z njihovim izdelkom. Kar pa me vedno znova navduuje je izvirnost, ki se kae tako v oblikovni izraznosti, kakor tudi v izpovednosti. Da klub deluje na raznolikih kakovostnih izvedbah, pretanjenem izrazu ter sporoilnosti potrju-jejo tudi odmevne razstave in nagrade lanov kluba. estitke ustanovni etverici, ki je klub pri- vedla do mednarodne prepoznavnosti in pridala keramino ustvarjalnost v bogat kulturni mozaik Kanala. Petra Paravan

    Oblika vsebina / estetika uporabnost

    RAZSTAVLJALCI

    AnkaTatjana

    RobiAlenka

    SilvaThea

    GabrijelAlan

    VerenaAna

    AndrejaGregor

    AfraGea Tanja

    IvanAna

    NadicaDejanDarjaFerdo

    BarbiBlaejGaparinGololiiGornjakHuthIpavecKingKodermacKragelj KrpanMaverPriniRusjanSkubinValentiniVidmarabaroror

    2014

  • Portret herkeTatjana Blaej

    patinirana terakota51 x 20 cm

    rno - beloAnka Barbi

    engobirana glazirana terakota55 x 40 x 15 cm

  • ZateAlenka Gololii

    glazirana terakota, kamen51 x 20 cm

    Brez romantikeRobi Gaparin

    glazirana terakota,kovina33 x 16 x 10 cm

  • Rdee - modro / Rot - blauThea Huth

    glazirana terakota17 x 6 cm

    VazaSilva Gornjak

    glazirana terakota20 x 23 cm

  • Nadih Soe / Spirit of SoaAlan King

    glazirana kamenina19 x 8 cm

    PronjaGabrijel Ipavec

    engobirana terakota30 x 22 cm

  • SlonAna Kragelj

    terakota, pesek, les37 x 33 cm

    AprilVerena Kodermac

    engobirana glazirana terakota17 x 11 cm

  • PticaGregor Maver

    raku9 x 8 cm

    ObjemAndreja Krpan

    glazirana terakota, porcelan36 x 18 cm

  • FlorentinaGea Tanja Rusjan

    terakota z oksidi33 x 19 x 32 cm

    BrikaAfra Prini

    glazirana terakota42 x 25 cm

  • PomladAna Valentini

    engobirana glazirana terakota32 x 13 cm

    IkarosIvan Skubin

    kamenina14 x 12 x 98 cm

  • Stojim v movirju in...Dejan abar

    glazirana terakota22 x 11 cm

    ObalaNadica Vidmar

    terakota46 x 25 cm

  • Egejski odsevi-HipokreneFerdo or

    engobirana terakota33 x 24 cm

    GregorjevoDarja or

    engobirana glazirana terakota,ica72 x 21 cm

  • Mateja KodermacVeronika KofolPrimo KouhDragi LazovskiMilenka UriVida Zei

    Udeleenci letonjega zaetnega teaja. Mentor Alenka Gololii.

    engobirana terakota