KDO NAM PIJE NAŠO SRČNO KRI?KDO S KLADIVOM UNIČUJE SLOVENSKO

PRVOBITNOST? KDO S SRPOM REŢE GLAVE TISTIM, KI NISO UJETI IN INDOKTRINIRANI V NJIHOV

KALUP? KDO? KAJ JE SVOBODA?KDO VODI (JE VODIL) NAŠA ŢIVLJENJA…KDO KREIRA (JE KREIRAL) NAŠE USODE…

UDBA!Slovenija

ZAKLJUĈEK

UDBA (srbohrvaško Uprava drţavne bezbednosti, slovensko Uprava drţavne varnosti) je bila jugoslovanska tajnapolicija, ki je po drugi svetovni vojni opravljala podobno vlogo kot NKVD v Sovjetski zvezi.

UDBA je nastala leta 1946, ko je bila OZNA razdeljena na civilni in vojaški oddelek: civilni del - UDBA in vojaškaKontraobavještajna sluţba - KOS. KOS je bil leta 1955 preoblikovan v Organ bezbednosti (OB), UDBA pa leta 1966 v Sluţbu drţavne bezbednosti (SDB).

UDBA je v doloĉenem ĉasu svojega delovanja, posebej po resoluciji Informbiroja leta 1948, pogosto zapirala (denimona Goli otok) drţavljane na podlagi nezadostno utemeljenih obtoţb. Nekateri obtoţenci so v postopku celo izgubiliţivljenja. UDBA kot jugoslovanska oziroma slovenska politiĉna policija je bila organ za prepoznavanje in sankcioniranje politiĉnih nasprotnikov v nekdanji socialistiĉni Jugoslaviji. Zakon ji je dajal skoraj neomejenepristojnosti, ki so jih udbovci striktno izkorišĉali pri nadziranju in zatiranju drugaĉe misleĉih. Udba pa je delovala tudiv tujini, kjer takšnih pristojnosti ni imela, zato je delovala podtalno. Opravila je niz podtalnih akcij, umorov, izsiljevanjin ugrabitev. Pri tem je uporabljala svoje agente in sodelovala z jugoslovanskimi in tudi tujimi civilisti. UDBA je bilarazpušĉena leta 1990 z razpadom Jugoslavije. *Opomba: Morda je bila uradno razpušĉena, deluje še vedno, še bolj na skrivaj. Uporablja enake ali še slabše metode. Mnogi nekdanji pripadniki organizacije so ostali na visokih drţavnih funkcijah v nekdanjih jugoslovanskih republikah.*Opomba: Veliko jih je.

Leta 2003 je bivši ĉastni konzul na Novi Zelandiji Dušan Lajovic na internetu na naslovu www.udba.net objavilgradivo iz Centralne aktivne evidence, ki je vsebovala podatke o ljudeh, ki so sodelovali s tajno policijo.Kasneje pa je Lajovic objavil podatke tudi v knjigi z naslovom Med svobodo in rdeĉo zvezdo. Imena pa so bilaokrnjena, izbrisan je namreĉ ves slovenski politiĉni vrh.*Opomba: Slovenski politiĉni vrh se vsa leta neumorno trudi prepreĉiti javnost z RESNICO, to jim je do sedaj kar uspevalo. Nekoĉ je dr. Miha Brejc izjavil, da bi z razkritjem dosjejev UDBE nekateri radi samo sprli ljudi. Kakšna skrb, da slovenski narod ne bi bil sprt med seboj! A ţe vsa leta nas prav oni spravljajo v medsebojne spore, saj je tako vladavina veliko laţje obvladljiva, ljudje pa bolj dovzetni za raznorazne manipulacije, katerih jim resniĉno ne zmanjka. RESNICA boli in je paĉ kakršna je. Gre za odkritje hudih resnic, brez ĉesar Slovenija ne more svobodno zaţiveti. Predolgo ţe traja ta tiranija, mnogi se še vedno ne zavedajo, v kakšni bedi ţivimo.ZATO: pozorno preglejte sledeĉe strani. Sestavili boste zanimiv mozaik, ki vam bo jasno izrisal vzroke današnje katastrofalne moralne, ekonomske in socialne situacije.Vir: Wikipedija

Po brionskem plenumu 1966, ki je kadrovsko zelo razredĉil vrste UDV, se je ta preimenovala v Upravo sluţbe drţavne varnosti. Ta naziv je obdrţala do 9. 5. 1991, ko se je preimenovala v Varnostno informativno sluţbo, ta pa 7. 1. 1993 v Slovensko obvešĉevalno varnostno agencijo (SOVA), hkrati pa se je izloĉila iz Ministrstva za notranje zadeve in postala neposredno podrejena Vladi Republike Slovenije. Vir: http://www.ozna.si/

Opomba: Tu lahko opazimo neskladnost podatkov: razpadla naj bi leta 1990, z imenom SDV je obstajala do 9.5. 1991, potem pa naj bi se preimenovala v VIS, ta pa v Sovo. Iz tega sklepamo in mirne duše trdimo, da njeno delovanje ni prenehalo, paĉ pa deluje še danes, po istih ali hujših principih, uporablja bolj sofisticirane, prikrite metode.

LEGENDA

Poleg osebnih maticnih podatkov so v CAE se tri glavne vrste podatkov:

1. Dosje javne varnosti, kjer so zabelezeni ukrepi ljudske milice in sodnikov za prekrske

2. Dosje kazenskih obravnav, kjer so zabelezena kazniva dejanja, za katera je bil posameznik obsojen

3. Dosje drzavne varnosti, kjer so navedene stevilke dosjejev obcanov iz evidence SDV (stevilke za crtico (-) predstavljajo

stevilcno oznako konkretne osebe v doloceni kategoriji) in sicer:

a. 60000 – oznaka za usluzbenca SDV in pripadnika rezervne sestave SDV

b. 50000 do 50999 – stevilke dosjejev in hkrati registracijske številke rednih registriranih sodelavcev SDV

c. 55000 – oznaka za bivse (opuscene) redne sodelavce SDV

d. 20000 – oznaka za sodelavca varnostne sluzbe Oborozenih sil SFRJ (organa varnosti) JLA ali TO

e. 14000 do 14999 – stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilke stalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikov

rezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV,

f. 15038 – številke dosjejev rezidentov SDV na funkcijah v gospodarskih in drugih organizacijah

g. 15156 – stevilke dosjejev funkcionarjev SDV

h. 15696 – stevilke dosjejev posebnih sodelavcev SDV

i. 13100 in 13588 – stevilke dosjejev posebnih virov (rezidentov) SDV

j. 13606 – številke dosjejev stalnih in obcasnih virov v RKC (rimokatoliski cerkvi)

k. 13790 – sodelavec ali usluzbenec SDV na politicni funkciji

l. 13820 – stevilke dosjejev nadzorovanih oseb, duhovnikov RKC in studentov TF

m. 16000 do 18000 – registracijske stevilke in oznake nadzorovanih oseb po kategorijah

n. Oznake ukrepov RSNZ (Depesa SDV ali operativni glasnik SDV): A (aretacija), N (nadzor), P (preiskava)

Ostale manj uporabljane stevilke in oznake: za razjasnitev njihovega pomena primerjamo iste stevilke ali oznake pri razlicnih

osebah

V zaĉetku meseca maja 2010 smo se za pomoĉ pri razjasnjevanju šifer obrnili na Arhiv Slovenije. Ţeleli smo pojasnila na konkretne

neznane šifre in pojasnilo na naslednja vprašanja:

16000 do 18000 – registracijske stevilke in oznake nadzorovanih oseb po kategorijah – katere so te kategorije in kaj pomeni nadzorovana oseba?

Kaj je to rezervna sestava SDV?

Kaj pomeni redni registrirani sodelavec SDV?

Kaj pomeni: stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilke stalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV

Kaj pomeni funkcionar SDV?

Kaj pomeni posebni sodelavec SDV?

Kaj pomeni posebni vir (rezident) SDV?

Odgovor si poglejte na naslednji strani!

Odgovorili smo z naslednjim dopisom:

Gibanje OPSRuska ulica 21000 Ljubljana

ARHIV SLOVENIJEKongresni trg 11000 LJubljana

ZADEVA: ODGOVOR NA DOPIS ŠT. 62530-152/2010/2 z dne 20.05. 2010

Spoštovani!

Prejeli smo vaš dopis z zgoraj navedeno številko. V dopisu navajate, da dosje nepravilno imenujemo »dosje UDBA«, ker kot takšen ne obstaja. Pa naj bo dosje SDV. Pomembno je, da ob izreĉeni splošno znani besedi UDBA vsi vemo, o ĉem se pogovarjamo. Konec koncevtudi gospod Lajovic v svoji knjigi »po domaĉe« uporablja poimenovanje Udba.

V nadaljevanju navajate, da ob prevzemu gradiva od Sove in njenih predhodnikov niste prejeli nobenega šifranta. To teţko verjamemo! Poleg tega pa se opraviĉeno sprašujemo, zakaj niste prejeli šifranta in zakaj je bil del gradiva uniĉen ter kdo je za to odgovoren? Kdo je naroĉil uniĉenje? Zakaj niste sproţili zahtev za kazenske postopke, ko ste ugotovili manjkajoĉe arhivsko gradivo? Katere osebe (z imeni in priimki) so vnašale podatke v ta seznam? Gotovo je vsaj kdo izmed njih še ţiv! Zakaj ne pridobite arhivov iz Beograda? Napišite nam, kaj je problem, da tega arhivskega gradiva iz Beograda še ni.

Menimo, da takšna institucija, kot je Arhiv Slovenije, mora poznati vsaj osnovne razlage dosjeja SDV. In sicer:

16000 do 18000 – registracijske stevilke in oznake nadzorovanih oseb po kategorijah – katere so te kategorije in kaj pomeni nadzorovana oseba? (katere naloge je opravljala, kdaj jih je opravljala ipd.)

Kaj je to rezervna sestava SDV? (za katere naloge so usposobljeni, kdaj so bili vpoklicani, na kakšen naĉin so jih opravljali, kje so se šolali)

Kaj pomeni redni registrirani sodelavec SDV? (je to usluţbenec ali zunanji sodelavec, katere naloge je opravljal in kdaj, kje je bil šolan)

Kaj pomeni: stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilke stalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV ?

Kaj pomeni funkcionar SDV? (katere naloge je opravljal, kje je bil šolan, kdaj je dobil naloge, kako jih je izvajal)

Kaj pomeni posebni sodelavec SDV? (je to usluţbenec ali zunanji sodelavec, katere naloge je opravljal, kje je bil šolan)

Kaj pomeni posebni vir (rezident) SDV? (kdo je lahko bil posebni vir – rezident, katere naloge je opravljal, kje je bil šolan)

Pregledali smo nekaj literature, ki jo kot uporabno navajate za razjasnitev pojmov. Ţal moramo povedati, da je navedeno precej neuporabno. Še posebno knjiga Joţeta Puĉnika z naslovom “Iz arhivov slovenske politiĉne policije”, iz katere je moĉ razbrati celo “hvalo” tej organizaciji, ĉeš da je “branila” takratno drţavo pred negativnimi ali sovraţnimi pojavi!Ponovno prosimo, da nam obrazloţitve za navedene nejasne pojme pošljete v najkrajšem moţnem ĉasu.

V zvezi z Vašim dopisom bi dodala še naslednje:Od ĉloveka na poloţaju, ki ga zasedate trenutno VI, bi priĉakovali spoštljiv odnos do drţavljanov, ki imamo pravico izvedeti, kaj se je in se dogaja v naši drţavi. Tako naj Vas ob tej priloţnosti opozorim na pravila vljudne in spoštljive kominkacije, ki se ponavadi zaĉne s pozdravom ali nagovorom “Spoštovani”. Poleg tega iz Vašega dopisa veje nekakšna nestrpnost, nezadovoljstvo, ker smo Vam postavili takšna vprašanja. A ne pozabite, da ste plaĉani prav od nas, davkoplaĉevalcev, in se boste spoštovanja prej ali slej morali nauĉiti, ĉe boste v tem okolju ţeleli ţiveti in delati. Kajti tak naĉin dela in takšen odnos do ljudi v tej drţavi ne bo veĉ dolgo prisoten!

Hvala in sreĉno!OPS-ovci, za njih tokrat Andreja Repše

V Ljubljani, 09.07.2010

Prejeli smo naslednji odgovor:

Gibanje OPS – Gibanje Osvešĉenih Prebivalcev SlovenijeRuska ulica 21000 Ljubljana

SOVASlovenska obvešĉevalno-varnostna agencijaStegne 23c1000 Ljubljana

ZADEVA: POIZVEDBA ZA ŠIFRANTOM DOSJEJA UDBA

Spoštovani!

Na vašo organizacijo se obraĉamo na priporoĉilo Arhiva Slovenije. Pred ĉasom smo namreĉ ţeleli pridobiti informacije o šifrahdosjeja UDBA, vendar ţal neuspešno.

V prvem odgovoru nam Arhiv Slovenije navaja, da ob prevzemu gradiva od Sove in njenih predhodnikov niso prejeli nobenega šifranta ter da je bil del gradiva uniĉen. Sprašujemo se, zakaj niso prejeli šifranta in zakaj je bil del gradiva uniĉen ter kdo je za to odgovoren? Kdo je naroĉil uniĉenje? Zakaj niso bile sproţene zahteve za kazenske postopke, ko je bilo ugotovljeno manjkajoĉe arhivsko gradivo? Katere osebe (z imeni in priimki) so vnašale podatke v ta seznam? Gotovo je vsaj kdo izmed njih še ţiv! Kje je gradivo iz arhivov iz Beograda? Napišite nam, kaj je problem, da tega arhivskega gradiva iz Beograda še ni.

Menimo, da takšna institucija, kot je Arhiv Slovenije, mora poznati vsaj osnovne razlage dosjeja SDV. Oĉitno pa ni tako, zatovam postavljamo ista vprašanja, kot smo jih postavili Arhivu Slovenije:

1. 16000 do 18000 – registracijske stevilke in oznake nadzorovanih oseb po kategorijah – katere so te kategorije in kaj pomeni nadzorovana oseba? (katere naloge je opravljala, kdaj jih je opravljala ipd.)

2. Kaj je to rezervna sestava SDV? (za katere naloge so usposobljeni, kdaj so bili vpoklicani, na kakšen naĉin so jih opravljali, kje so se šolali)

3. Kaj pomeni redni registrirani sodelavec SDV? (je to usluţbenec ali zunanji sodelavec, katere naloge je opravljal in kdaj, kje je bil šolan)?

Kaj pomeni: stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilke stalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV ?

Kaj pomeni funkcionar SDV? (katere naloge je opravljal, kje je bil šolan, kdaj je dobil naloge, kako jih je izvajal)

Kaj pomeni posebni sodelavec SDV? (je to usluţbenec ali zunanji sodelavec, katere naloge je opravljal, kje je bil šolan)

Kaj pomeni posebni vir (rezident) SDV? (kdo je lahko bil posebni vir – rezident, katere naloge je opravljal, kje je bil šolan)

Pregledali smo tudi nekaj literature, ki so nam jo kot uporabno za razjasnitev pojmov navedli v svojem dopisu. Ţal je vsa ta literatura precej neuporabna.

Prosimo, da nam obrazloţitve za navedene nejasne pojme pošljete v najkrajšem moţnem ĉasu.

Preden zakljuĉim dopis, naj posebej opozorim, da priĉakujemo spoštljiv odnos do drţavljanov, ki imamo pravico izvedeti, kaj se je in se dogaja v naši drţavi. Ĉas bi ţe bil, da bi enkrat za vselej razĉistili, kdo in kako je sodeloval z zloĉinsko organizacijo. Ĉas bi bil, da bi nekateri tudi dogovarjali za svoja neĉedna dejanja.Dejstvo je, da ste plaĉani od nas, davkoplaĉevalcev, in se boste spoštovanja prej ali slej morali nauĉiti, ĉe boste v tem okoljuţeleli ţiveti in delati.

Hvala in sreĉno!

OPS-ovci, za njih tokrat Andreja Repše

V Ljubljani, 04.08.2010

Priloga: 2.dopis Arhiva Slovenije

Gibanje OPSRuska ulica 21000 Ljubljanae-mail: info@gibanje-ops.comspletna stran: www.gibanje-ops.com

gospa Ljuba Dornik ŠubeljARHIV SLOVENIJEKongresni trg 11000 Ljubljana

ZADEVA: CAE UDBA, OZNA ZA SLOVENIJO

Spoštovana gospa Dornik Šubelj!

Dne 01.11.2010 je bila na programu TV SLO 2 predvajana oddaja Dosje: Zloĉin, ki ne zastara. V tej oddaji smo zasledili Vas, veliko ste se ukvarjali s tajno politiĉno policijo v Sloveniji, Vaše podroĉje je bila OZNA za Slovenijo.

Prosimo, da nam sporoĉite, kdaj bi lahko prišli na ogled vsega gradiva, ki ga imate v zvezi z OZNO v Sloveniji, tudi tistega, ki ga v oddaji omenjate kot “nedostopnega” (nepoklicanim).

Naj Vas ob tem spomnimo še na “dolg” o šifrantu UDBE, za katerega trdite, da ga nimate. V Vaših dopisih ste navedli nekaj literature o tajni politiĉni policiji v Sloveniji, med drugim tudi knjigo Dušana Lajovica. Ţal si z Vašimi predlogi nismo mogli prav veliko pomagati.

Prebivalci Slovenije imamo pravico izvedeti, kaj se je na tem podroĉju dogajalo v preteklosti, še posebno zaradi dejstva, ker jeta preteklost še vedno tesno prepletena s sedanjostjo. S tem mislimo na delovanje drţavnih organov.

Ĉas je ţe, da se tudi ta tema predstavi javnosti.

Za Vaše prijazno sodelovanju se zahvaljujemo in Vas lepo pozdravljamo!

Ekipa OPS, za njih tokrat Anja Novak, ĉlanica Gibanja OPSV Ljubljani, 02.11.2010

KDO SO LJUDJE, KI VODIJO ARHIV SLOVENIJE?

1. LJUBA DORNIK ŠUBELJ, višja svetovalka – arhivistkaNEKDANJA USLUŢBENKA NEKDANJEGA RSNZ – Republiški sekretariat za notranje zadeve

2. DRAGAN MATIĆ, direktorDosje SDV sicer nismo našli, ker nikjer ni javno dostopen datum rojstva gospoda Matića.

Na svetovnem spletu smo našli naslednje informacije:

»Matić se je leta 1999 zaposlil na Inšpektoratu Republike Slovenije za podroĉje kulturne dedišĉine, kjer je bila njegova sluţbena dolţnost opravljati nadzor nad izvajanjem varstva arhivskega gradiva in ostale premiĉne kulturne dedišĉine. Kasneje je postal tudi vršilec dolţnosti glavnega inšpektorja na Inšpektoratu RS za kulturo in medije.«

V ĉasu njegovega sluţbovanja je prišlo do oĉitno nevestnega dela, saj je »Dne 3. marca 2009, je prišlo do uradne predaje prve knjige lutenjskih tabulatur Giacoma Gorzanisa iz leta 1561 Republiki Italiji. Navedeno knjigo, ki predstavlja izjemno pomemben in zanimiv glasbeni tisk, ki ga je trţaški lutnjist juţnoitalijanskega izvora posvetil gospodu Janezu Khislu z gradu Fuţine pri Ljubljani, je septembra 2007 kupil Muzikološki inštitut ZRC SAZU. Nato je italijansko kulturno ministrstvo zatrdilo, da navedena knjiga pripada Univerzitetni knjiţnici v Genovi. Slovenija pa je knjigo mirno izroĉila Italiji.”

V javnost je prišla tudi informacija, “da Hrvatje posedujejo zemljevid, ki ga je leta 1983 izdal kartografski oddelek Geodetskega zavoda Socialistiĉne Republike Slovenije. Po hrvaških trditvah naj bi omenjeni zemljevid dokazoval, da je bilo ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi takrat na Hrvaškem, in sicer v obĉini Mursko

Središĉe. Hrvaška oblast je prišla do spornega zemljevida preko zagrebške druţbe Geofoto, ki je postala veĉinski lastnik Geodetskega zavoda Slovenije.”

Vemo, da je danes v slovenskih knjiţnicah zanemarljivo malo izvirnih dokumentov o naši glasbeni preteklosti. Pridobitev Gorzanisove knjige tabulatur je pomenila veliko obogatitev nacionalne kulturne dedišĉine, zato je povsem nerazumno, kako je lahko Slovenija takšen kulturni spomenik mirno izroĉila Italiji! Za to so seveda odgovorne institucije.

Na podlagi 48. ĉlena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih ima Republika Slovenija pri prodaji zasebnega gradiva, ki je last fiziĉnih ali pravnih oseb, predkupno pravico. Lastnik zasebnega arhivskega gradiva bi moral ponudbo za prodajo svojega arhiva najprej poslati ministrstvu, pristojnemu za arhive. Kot kaţe, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ni uveljavljalo predkupne pravice pri nakupu Geodetskega zavoda Republike Slovenije!

47. ĉlen Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih doloĉa celo za gradivo, za katero se zgolj domneva, da ima lastnosti arhivskega gradiva, da se lahko izvozi oziroma iznosi le na podlagi dovoljenja pristojnega ministra za arhive. Ali so torej bila izdana dovoljenja za izvoz slovenskih arhivov na Hrvaško? Poleg tega se postavlja vprašanje, ali je bilo izdano tudi dovoljenje za izroĉitev izjemno pomembne knjige Italijanom?

Nadzor tako nad slovensko kulturno dedišĉino, kot tudi nad slovenskim arhivskim materialom opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije. Ĉisto na mestu je torej vprašanje: kaj dela tak ĉlovek na mestu direktorja Arhiva RS? Odgovor je lahko samo eden…

Iz dopisa Dušanu Lajovicu:

»S pomoĉjo svojih prijateljev po svetu in s primerjavo posameznih kategorij in imen posameznikov smo razvozlali skoraj vse šifre.«Posebno me zanimajo šifre od 16000 do 18000 – katere so kategorije nadzorovanih oseb in kaj pomeni nadzorovana oseba? Nadzorovani so bili v tistem ĉasu pravzaprav vsi!

Kaj pomeni funkcionar SDV? Kaj pomeni posebni sodelavec SDV? Kaj pomni šifra 0000198-*****Poleg tega me zanima še naslednje:

1.Ĉe ste si tako ţeleli, da bi se kaj zgodilo v smeri koraka, ki so ga naredile druge postkomunistiĉne drţave, zakaj ste seznam objavili šele po izglasovanju vstopa v Nato in EU???

2. Poznali ste situacijo, vedeli, kdo vodi drţavo, kdo ima vzvode odloĉanja v svojih rokah, in ste še vedno verjeli v demokratiĉne spremembe, hkrati pa pišete, da mreţe še vedno obstajajo in še vedno kreirajo usodo Slovenije?

3. V knjigi so slike, kjer se pojavljate z raznimi osebami, ki izhajajo iz prejšnjega, zloĉinskega sistema, ki na enak naĉin (po naĉinu UDBE) delujejo še danes, npr. Janez Janša, Lojze Peterle, Barbara Brezigar…Kako to, da se hoĉete distancirati od tega? Kaţe, da ste vendarle bili del zloĉinskega sistema, ste knjigo izdali, da bi si delno oprali vest in ustvarili meglo?

4. Govorite o Milanu Kuĉanu kot nasledniku Ivana Maĉka Matije. Kaj ste v tem ĉasu naredili, da bi ga ţe kot predsednika drţave onemogoĉili??? Ali pa ste o njegovi vlogi izvedeli »prepozno«?

6. Teţko me prepriĉate, da ste v tujino odšli po svoji volji. Glede na podatke, ki jih navajate v knjigi, sumim, da ste bili tja poslani, kot eden izmed mnogih. Poznano je, da je UDBA poskrbela za izseljenske Slovence, da je pošiljala vsepovsod preverjen kader, osebe, ki so rušile vse, kar bi se pametnega med Slovenci v tujini postavilo. Poleg tega ste »nakljuĉno« velikokrat imeli »sreĉo«, imeli ste zagotovljene bivanjske pogoje, zaposlitev, itd. »Navadnemu« emigrantu ne gre vse tako po »sreĉi«…?

7. Omenjate, da ste neke dokumente (ki ste jih dobili skupaj s filmi) predali Janezu Janši. Kaj niste vedeli, kdo in kaj je Janez Janša??? Kje so zdaj ti dokumenti, zakaj niso objavljeni in zakaj jih ne zahtevate nazaj?

8. Omenjate tudi Igorja Bavĉarja. S katerim ste se nekega veĉera tudi fotografirali. Tudi za njega niste vedeli, kdo in kaj je????

9. Glede na Vaše številne funkcije, ki ste jih poleg svojega podjetja imeli (ĉastni generalni konzul in vodja odposlaništva za Novo Zelandijo, itd), Vam niti pribliţno ni moĉ verjeti, da niste v tej zloĉinski organizaciji sodelovali! Zelo dobro vemo, da ĉlovek, ki ni bil lojalen tej organizaciji, niti pribliţno ni mogel tako uspevati in napredovati!

10. Ob koncu naj Vas spomnim, da je s seznama brisan ves slovenski politiĉni vrh. Zakaj ţe???

Prosimo, ĉe nam posredujete ne prirejene dosjeje UDBE.

Glede na to, da ob koncu knjige pravite, da ste pripravljeni pomagati vsakomur in vsemu, kar je za Slovenijo dobro, si preberitenaslednje …….in z dejanjem to tudi dokaţite, da ne bo ostalo samo pri besedah. Saj veste, papir prenese vse…

Dopis je bil poslan z navadno pošto (ker nismo našli naslova elektronske pošte) v zaĉetku avgusta (6. ali 8. avgust), minilioje…izraĉunajte sami.

ODZIVA NI.

UVOD

STOPITE NEKOLIKO STRAN “OD MOZAIKA”, OMOGOĈITE RAZUMU PROSTO POT IN

ZAGLEDALI BOSTE JASNO SLIKO REALNOSTI SLOVENIJE…

Politik, in predsednik vlade Republike Slovenije, * 2. november 1963, Postojna,Slovenija.Leta 1987 diplomiral iz politologije s temo Prizadevanja neuvršĉenih za mirnoreševanje sporov med ĉlanicami gibanja, za kar je prejel tudi nagrado Prešernovegasklada in Zoretovo nagrado. Med letoma 1990 in 2004 je bil poslanec v slovenskemDrţavnem zboru in leta 1995 predsedoval odboru za zunanjo politiko. Med leti 1993in 2000 je bil tudi vodja slovenske delegacije v Parlamentarni skupšĉini Sveta Evrope.Leta 1997 je od Janeza Kocijanĉiĉa prevzel vodenje Zdruţene liste socialnihdemokratov, stranko vodi še danes. Po volitvah leta 2000 je postal predsednikDrţavnega zbora in to funkcijo opravljal skoraj do konca mandata. Leta 2004 je bilkljub zadnjemu mestu na listi ZLSD izvoljen v Evropski parlament, kjer je opravljalfunkcijo evropskega poslanca kot ĉlan poslanske skupine socialistov. Bil je ĉlan veĉodborov Evropskega parlamenta in ĉlan predsedstva Stranke evropskih socialistov.Na predsedniških volitvah 2007 je dolgo veljal za kandidata z moţnostmi za zmago,vendar se je po dolgotrajnem premisleku in upoštevaje stališĉ stranke 22. junijaodloĉil, da bo stranko raje popeljal na parlamentarne volitve leto pozneje.Pod njegovim vodstvom je stranka Socialnih demokratov na drţavnozborskih volitvah21. septembra 2008 dosegla relativno zmago in potrojila število poslanskihmandatov. 7. novembra istega leta pa je bil v Drţavnem zboru potrjen za novegamandatarja. 21. novembra 2008 je bila na njegov predlog v Drţavnem zboruizvoljena nova koalicijska vlada.Leta 1998 je prejel strokovnega viktorja za najbolj elegantno obleĉeno medijskoosebnost.Vir: Wikipedija

DIPLOMIRAL 1987, OD 1990 DO 2004 POSLANEC V DZ

-0013588-00015stevilke dosjejev posebnih virov (rezidentov) SDV

Danes: Predsednik Vlade RS

Borut Pahor

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Politik, poslanec in pravnik, * 20. oktober 1941.Leta 1993 je postal ĉlan 1. drţavnega zbora Republike Slovenije, ko je zamenjal Rada Bohinca; v tem mandatu je bil ĉlan naslednjih delovnih teles:- Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko (do 7. februar 1996) in od 28. maja 1996), - Odbor za mednarodne odnose (do 7. februarja 1996 in od 28. maja 1996) in - Odbor za notranjo politiko in pravosodje (do 7. februarja 1996 in od 28. maja 1996). Od leta 1991 je predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije.Vir: Wikipedija

PODATKA O NJEGOVI PRETEKLOSTI PRED LETOM 91 PREPROSTO NI!

-0014388-00000stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilke stalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV

Danes: Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije ţe od leta 1991!

Janez Kocijančič

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

-0013100-01163stevilke dosjejev posebnih virov (rezidentov) SDV

Danes: Predsednik Društva slovenskih pisateljev, podpredsednik Foruma21

Slavko Pregl

Pisatelj, * 9. september 1945, Ljubljana.Je mladinski pisatelj, pripovednik, basnopisec, zaloţnik in urednik. Piše kratko in povestno prozo za mladino in tudi odrasle. Objavlja prozna dela, basni, satiriĉne in humoristiĉne tekste, poljudnoznanstvena dela.Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani leta 1972. V letih od 1969 do 1991 je bil zaposlen v zaloţbi Mladinska knjiga. Od 1991 do 2002 je bil samostojni zaloţnik, direktor zaloţbe EWO. Od leta 2003 ima status samozaposlenega v kulturi. Od leta 2004 je bil predsednik društva Bralna znaĉka (mandat mu je potekel marca 2008). Od leta 2005 do 2007 je bil podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, konec leta 2007 pa je postal predsednik Društva slovenskih pisateljev. Podpredsednik Foruma 21 je od njegove ustanovitve leta 2004.Za satiro je leta 2003 prejel nagrado Grand prix Aleko na mednarodnem teĉaju v Sofiji. Prejel je tudi Levstikovo nagrado leta 1978, Veĉernico za knjigo Srebro iz modre špilje leta 2004 in Desetnico leta 2005 za knjigo Usodni telefon.Z novinarskim in literarnim delom je zaĉel v gimnaziji, ko je deloval kot urednik šolskega glasila Utripi. Ves ĉas urednikovanja se je ukvarjal s pisanjem. Pisal je humoristiĉne ĉrtice, basni, povesti, satire, ki so najprej izhajale v revijah in ĉasopisih in za katere je dobil tudi veĉ priznanj. Leta 1972 je dobil Srebrno ćivijo na jugoslovanskem festivalu humorja in satire v Šobcu za zgodbo Zadnja ţelja. Osvojil je tretjo nagrado na jugoslovanskem nateĉaju Radoje Domanoviĉ v Beogradu leta 1973 za zgodbo Razkošje v glavi. Leta 1978 je usvojil drugo nagrado za satiro na teĉaju Primorskega dnevnika.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990 ZAPOSLEN NA MLADINSKI KNJIGI, OD LETA 1991 DO 2002 SAMOSTOJNI ZALOŢNIK (EWO)

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Ekonomist, bivši predsednik in drţavnik, * 17. maj 1950, Celje, † 23. februar 2008, Zaplana.Takoj po opravljeni diplomi leta 1973 zaposlil v podjetju IGM Zagorje in leta 1981 magistriralna temo analize organizacijskega razvoja tipiĉnega gradbenega podjetja. V zaĉetku 80. let 20.stoletja je bil zaposlen kot direktor Ljubljanske banke v Trbovljah. Eno leto je sluţboval kotekonomski svetovalec jugoslovanske ambasade v egiptovskem Kairu. Leta 1986 je na Univerziv Mariboru doktoriral s temo Mednarodni denarni sklad in Jugoslavija.17. januarja 2006 je v intervjuju za hrvaški ĉasnik Nacional izjavil, da so mu leta 2001 odkrilinovonastale metastaze na pljuĉih, pozneje pa še na jetrih; proti raku se je do januarja 2004boril z alternativno medicino, nato pa opustil vsakršno zdravljenje, kar je sproţilo javnodebato o odgovornosti politikov do svojega zdravja. Na koncu je 25. oktobra 2007 ob otvoritvinovega Onkološkega inštituta v Ljubljani dejal, da je onkološko zdravljenje raka edinauĉinkovita metoda.Leta 1986 je postal slovenski delegat Zbora republik in pokrajin SFRJ; to dolţnost je opravljaldo leta 1989, ko je bil izvoljen za ĉlana predsedstva SFRJ. 15. maja 1989 je postal tudipredsednik Predsedstva SFRJ; dolţnost predsednika je opravljal eno leto do 15. maja 1990.1992 je postal predsednik stranke LDS, kar je ostal do 2003. Istega leta je postal tudipredsednik Vlade Republike Slovenije; ta poloţaj je zasedal do 2002, razen z nekajmeseĉnoprekinitvijo za ĉasa Bajukove vlade leta 2000. 1. decembra leta 2002 je bil izvoljen zapredsednika republike Slovenije s predvidenim koncem mandata leta 2008. Marca 2004 je bilimenovan za ĉastnega senatorja Evropske akademije znanosti in umetnosti. 30. januarja 2006je po 14 letih formalno izstopil iz stranke LDS. Kot razlog je navedel, da se ţeli popolnomaposvetiti novoustanovljenemu civilno-druţbenemu Gibanju za praviĉnost in razvoj. 23. aprila2007 je uradno sporoĉil, da se na naslednjih predsedniških volitvah ne namerava potegovatiza drugi mandat.Ob sprejemu tajnika Svetega sedeţa za odnose z drţavami aprila 2007, je Drnovšek dejal, daje Ahtisaarijev naĉrt najveĉ, kar je lahko bivši finski predsednik ponudil sprtima stranema naKosovu, vendar pa idealne rešitve nakopiĉenih problemov, ki bi bile sprejemljive za vse,oĉitno ni. Zato je pomembno, da mednarodna skupnost in politiĉno vodstvo Srbije podpretanaĉrt.Vir: Wikipedija

Janez Drnovšek

-0055000-00000oznaka za bivse (opuscene) rednesodelavce SDV

Bil ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Dušan Kidrič

Danes: predsednik izredne uprave Zavarovalnice Vzajemna d.d.

-0000198-01706

Rojen 13.12.1944. Drugih ţivljenjepisnih podatkov ni bilo moĉ najti.Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj je 26 let vse do leta 2007 vodil sektor za socialno blaginjo in razvoj.Znan kot nekdanji odloĉni predsednik senata AZN, ki je odvzel licenco takrat zelo spornemu predsedniku uprave Vzajemne Marku Jakliĉu.In zagotovo znan še po kakšni funkciji in “dobrem” delu.

PRED LETOM 1990 VODJA SEKTORJA ZA SOCIALNO BLAGINJO IN RAZVOJ NA URADU RS ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ

Dr. France Arhar, slovenski pravnik, in politik, * 24. april 1948,Ljubljana.Leta 1971 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Poklicno kariero jezaĉel v Narodni banki Slovenije, v obdobju med leti 1988 in 1991 pa jebival v Frankfurtu, kjer je bil eden od direktorjev Banke LHB.Po vrnitvi v Slovenijo je bil 10 let guverner Banke Slovenije. Leta 2001ga je na tem mestu zamenjal Mitja Gaspari.V politiko je aktivno vstopil leta 2002, z neuspešno kandidaturo zapredsednika Slovenije. Leta 2006 je s podporo neuspešno kandidiral zaţupana Ljubljane in prejel 20,85% glasov.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990 EDEN IZMED DIREKTORJEV BANKE LHB VFRANKFURTU, LETA 1991 SE VRNE V SLOVENIJO IN POSTANEGUVERNER BANKE SLOVENIJE ZA NASLEDNJIH 10 LET!

France Arhar

Danes: Predsednik uprave banke Unicredit Slovenija

-0000198-26782

Barbara Brezigar (rojena Gregorin), pravnica in politiĉarka, *1.12.1953, Ljubljana. Po konĉani beţigrajski gimnaziji je študirala pravov Ljubljani, leta 1976 pa se je poroĉila z Bogoslavom Brezigarjem.Leta 1993 je na toţilstvu prevzela vodenje oddelka za splošne ingospodarske zadeve, leto pozneje pa je postala namestnica vodjeljubljanskega okroţnega drţavnega toţilstva .Od aprila do novembra 1995 je opravljala funkcijo vršilke dolţnosti vodjeljubljanskega toţilstva. Ob koncu leta 1995 je neuspešno kandidirala zavodjo toţilstva. Na povabilo takratnega generalnega drţavnega toţilca jefebruarja 1996 prevzela vodenje . Leta 1997 je postala ĉlanica odboraizvedencev Sveta Evrope za podroĉje , leto pozneje pa vrhovna drţavnatoţilka. Leta 1999 se je neuspešno potegovala za poloţaj generalnedrţavne toţilke.Junija 1999 je odstopila s poloţaja vodje skupine toţilcev za posebnezadeve. Leta 2000 je sprejela poloţaj pravosodne ministrice v Bajukovivladi. Neuspešno je kandidirala na volitvah za predsednika drţave 2002,s podporo desnih politiĉnih strank (SDS, Nsi, SLS+SKD).20. maja 2005 je bila v Drţavnem zboru RS potrjena za generalnodrţavno toţilko, kjer je še danes.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990 OKROŢNA DRŢAVNA TOŢILKA NALJUBLJANSKEM TOŢILSTVUDanes: Generalna drţavna toţilka

Barbara Brezigar

-0000198-07363

Borut Brezovar je bil rojen 8.3.1953 v Ljubljani.Leta 1977 je diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti. Dolga leta je bilzaposlen v gospodarstvu na razliĉnih delovnih mestih. Od leta 1993 daljekot glavni inšpektor RS za delo vodi in predstavlja inšpektorat, organizirain koordinira delo inšpektorjev ter v okviru svojih pooblastil odgovarja zazakonitost, kakovost in uĉinkovitost dela inšpekcije. Dne 22. marca 2005je na ljubljanski pravni fakulteti uspešno zagovarjal magistrsko nalogo znaslovom "Inšpekcija za delo na Slovenskem" in si tako pridobil nazivmagister pravnih znanosti. V letu 2009 je bil po opravljenem javnemnateĉaju v skladu z Zakonom o javnih usluţbencih ponovno imenovan napoloţaj glavnega inšpektorja RS za delo za dobo petih let.Vir: Spletna stran Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve

PRED LETOM 1990 NI PODATKA, ZAPOSLEN JE BIL VGOSPODARSTVU NA RAZLIČNIH DELOVNIH MESTIH

Borut Brezovar

Danes: glavni inšpektor RS za delo (OD LETA 1993)

-0052598-00000-0060000-01401oznaka za usluzbenca SDV in pripadnika rezervne sestave SDV

Politik, politolog in gospodarstvenik , * 28. november 1955, Ljubljana.Med leti 1990 in 1993 prvi minister za notranje zadeve Republike Slovenije.Leta 1992 je bil izvoljen v 1. drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bilĉlan naslednjih delovnih teles:- Preiskovalna komisija o politiĉni odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij zaaretacijo, obsodbe ter izvršitev obsodb proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, DaviduTasiĉu in Franciju Zavrlu (predsednik),- Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve,- Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obvešĉevalnih sluţb,- Odbor za infrastrukturo in okolje in- Odbor za notranjo politiko in pravosodje.Leta 1996 je bil ponovno izvoljen v 2. drţavni zbor Republike Slovenije; v temmandatu je bil ĉlan naslednjih delovnih teles:- Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (predsednik; 16. januar1997-29. oktober 1997),- Komisija po Zakonu o nezdruţljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitnodejavnostjo (16. januar - 29. oktober 1997),- Komisija za poslovnik (16. januar - 29. oktober 1997) in- Ustavna komisija (12. junij - 29. oktober 1997).29. oktobra 1997 je bil imenovan za ministra brez resorja, odgovoren za evropskezadeve. Ponovno je bil imenovan 30. novembra 2000; ta poloţaj je zasedal do 24.januarja 2002.11. oktobra 2005 je bil izvoljen za predsednika sveta zaupnikov Univerze naPrimorskem.Potem je bil postavljen za predsednika Istrabenz, ki ga je spravil v kolaps.Vir: Wikipedija

Igor Bavčar

Danes: namesto v zaporu je s polnimi ţepi na svobodi (PRED L. 1990 VODI ODBOR ZA VARSTVO ĈL.PRAVIC)!!!

-0056149-00000-0060000-10966oznaka za usluzbenca SDV in pripadnika rezervne sestave SDV -0013588-00280

dosjejev posebnih virov (rezidentov) SDV

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Zmago JelinčičPlemeniti

Rodil se je 7. januarja 1948 v Mariboru. Starša sta bila partizanska prvoborca – komunista. Oĉe je bil tudi pripadnik zloĉinske komunistiĉne likvidatorske organizacije VOS, iz katere je kasneje nastala OZNA ter UDBA. Tudi mama je bila sodelavka UDBE (za laţje razumevanje, so vse obvešĉevalne sluţbe VOS, VDV, UDBA, SDV, KOS, VIS in SOVA, imenovane z najbolj znanim imenom – UDBA. VIS in SOVA sta sicer za razliko od ostalih jugoslovanskih komunistiĉnih sluţb, slovenski obvešĉevalni sluţbi, vendar obe »prestreljeni« z dvojnimi agenti UDBE, zato sta tudi oni poimenovani UDBA).Še preden je zaĉel obiskovati osnovno šolo, se je njegova druţina preselila v Ljubljano. Oĉe Rado je bil v 60-ih letih zaposlen v trgovini z umetninami Borec pod Slavijo, v kateri je bil sedeţ UDBE za Slovenijo. Konec 60-ih let je bilo v stanovanju njegovega oĉeta Rada ustreljeno 18-letno dekle, kar je UDBA uspešno prikrila.Veĉ na:

http://www.gibanje-ops.org/strani/index.php?stran=Dosje-o-o-vprasljivih-plemenitostih--Zmaga-Jelincica&pozicija=156017&jezik=SI

-0014027-00000stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilke stalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV-0039000-00535-0004300-00000 ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Danes: poslanec v DZ, predsednik Slovenske nacionalne stranke (PRED LETOM 1990 NI PODATKA)

Dimitrij Rupel

Danes: usluţbenec Ministrstva za zunanje zadeve (PRED LETOM 199O IZREDNI PROFESOR NA FDV V LJUBLJANI)

Sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist, * 7. april 1946, Ljubljana.1970 diplomiral iz primerjalne knjiţevnosti in sociologije na FF v Ljubljani ter 1976 doktoriral iz sociologije na Univerzi Brandies v Walthamu (Massachusetts). Leta 1970 se je zaposlil na FDV v Ljubljani, od 1986 kot izredni in od kot 1992 redni profesor.Leta 1989 je bil med ustanovitelji stranke SDZ in predsednik njenega izvršilnega telesa. Dr. Rupel je bil prvi zunanji minister Slovenije (maj 1990 - maj 1992). Leta 1992 je bil izvoljen v 1. drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil ĉlan naslednjih delovnih teles:Odbor za kulturo, šolstvo in šport (predsednik; do 23. aprila 1995), Odbor za mednarodne odnose (do 2. junija 1995) in Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj (do 2. junija 1995). Decembera 1994 je bil izvoljen za ljubljanskega ţupana, med leti 1997 do 2000 je bil veleposlanik v ZDA, nato zunanji minister, 5. februarja 2003 je pristopil k Vilniuški izjavi zunanjih ministrov Vilniuške skupine (Albanija, Bolgarija, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Makedonija, Romunija, Slovaška, Slovenija), ki so podprle vojaški poseg ZDA v Iraku.V verbalni noti št. N-25/05 z dne 25. 1. 2005 je Republiki Hrvaški sporoĉil, da skupni slovensko-hrvaški Mejni prehod Hotiza stoji na »hrvaškem teritoriju«. Zaradi te njegove ugotovitve je hrvaška stran štela do tedaj sporno ozemlje med tem mejnim prehodom in reko Muro za nesporno hrvaško ozemlje; zgradila je sporni most ĉez reko Muro ter cesto do Mirišĉa, kjer je kasneje prišlo celo do incidenta z oboroţenimi slovenskimi specialci.Potem, ko je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk zavrnil njegovo imenovanje za veleposlanika v Avstriji, ga je 27. novembra 2008 predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor imenoval za posebnega odposlanca za zunanje zadeve in svetovalca v kabinetu predsednika Vlade.Konec marca 2009 je s poloţaja posebnega odposlanca odstopil in postal usluţbenec ministrstva za zunanje zadeve.Vir: Wikipedija

-0013838-00000

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Politolog, pedagog, diplomat in politik, * 10. marec 1937, Moskva.Prof. dr. Anton Bebler je redni profesor na Fakulteti za druţbene vedeUniverze v Ljubljani. Je sin partizana Aleša Beblerja, poroĉen pa je sposlanko Darjo Lavtiţar Bebler.Predsednik Atlantskega sveta.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990 PROFESOR NA FDV

Anton Bebler

Danes: redni profesor na FDV v Ljubljani

-0014000-00406stevilke dosjejev posebnih virov (rezidentov) SDV-0020000-00000oznaka za sodelavca varnostne sluzbe Oborozenih sil SFRJ (organa varnosti) JLA ali TO

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Ljubo Bavcon

Danes: “zasluţni” profesor dr. na Pravni fakulteti v Ljubljani, t.i. strokovnjak za ĉlovekove pravice

Doktor pravnih znanosti ter zasluţni profesor za kazensko pravo na Pravnifakulteti v Ljubljani. Bil je prodekan in dekan Pravne fakultete v Ljubljani. Jestrokovnjak za kazensko pravo, mednarodno kazensko pravo, kriminalitetnopolitiko ter ĉlovekove pravice. Prvi je v Sloveniji priĉel sistematiĉno prouĉevatimednarodno kazensko pravo, kar je bilo pri nas in v tujini v številnih pogledihpionirsko delo. Ţe v petdesetih letih prejšnjega stoletja se je uveljavil kotteoretik kriminalitetne politike (in jo uspešno dvigoval na raven znanosti),splošnega in posebnega dela slovenskega kazenskega prava, ţe od samegazaĉetka pa tudi ĉlovekovih pravic (v kazenskem pravu). Bil je vodja inpoglavitni avtor mnogih raziskovalnih projektov in ĉlan raziskovalnih skupin s

podroĉja kriminologije in kazenskega prava. Bil je mandatar in predsedniknekdanjega Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnihsvoboščin, predhodnika Varuha človekovih pravic od leta 1988do 1994.

Raziskovalec in avtor številnih strokovnih ĉlankov o naslednjih vprašanjih(navedena le nekatera): mednarodno kazensko pravo; prepreĉevanjekriminalitete in njeno obvladovanje; smrtna kazen; razmerje med politiko inkazenskim pravom; prizadevanja za spoštovanje ĉlovekovega dostojanstva,njegove svobode in pravic; uveljavljanje naĉela ustavnosti in zakonitosti;politiĉna in nacionalna nestrpnost; pravo ĉlovekovih pravic kot nova pravnadisciplina; kriminalitetna politika; legitimnost represivnih posegov v ĉlovekovepravice; kazenskopravno varstvu ĉlovekovih pravic in temeljnih svobošĉin.

Vir: www.varuh-rs.si/fileadmin/user.../Zivljenjepisi_govorcev_-_SLO.doc

-0013100-00940stevilke dosjejev posebnih virov (rezidentov) SDV

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Novinarka in sociologinja, * 5. marec 1948, Maribor.Koširjeva je leta 1969 je na Pedagoški akademiji v Ljubljani diplomirala izmatematike in fizike, 1975 je na nekdanji FSPN iz novinarstva, leta 1979je magistrirala iz socioloških znanosti, 1987 pa je na Filozofski fakulteti vZagrebu doktorirala na podroĉju filoloških znanosti.Koširjeva je sprva delovala kot svobodna filmska igralka (glavna vloga vfilmu Breza, 1967) in igralka v filmu (Sreĉa na vrvici), bila novinarkatednika ITD (1973-1976) ter Teleksa (1979-1980), leta 1980 pa se jezaposlila na Fakulteti za druţbene vede v Ljubljani, kjer predavanovinarstvo od 1993 kot izredna profesorica.Vir: Wikipedija

Manca Košir

Danes: izredna profesorica na FDV v Ljubljani

-0055000-00000oznaka za bivse (opuscene) rednesodelavce SDV-0000198-26782

Mihael (v javnosti znan tudi kot Miha) Brejc, slovenski politik, * 15. november1947, Beograd, danes Srbija in Ĉrna gora.Sin slovenskega druţbenopolitiĉnega delavca T. Brejca je leta 1975 diplomiral natemo Neposredno odloĉanje na nivoju temeljne organizacije zdruţenega dela, leta1982 magistriral na temo Vloga normativnih sprememb v usmerjanju druţbenegarazvoja in leta 1985 doktoriral na temo Organiziranje neproizvodnih dejavnosti vrazmerah socialistiĉnega samoupravljanja. Je redni profesor na ljubljanski Fakultetiza upravo, kjer predava predmete s podroĉja organiziranja upravnih dejavnosti.

Med letoma 1990 in 1993 je vodil Varnostno informativno sluţbo,naslednico Sluţbe drţavne varnosti in predhodnico današnjeSlovenske obveščevalno-varnostne agencije. Po zamenjavi je s seboj

odnesel nekaj dokumentov in jih šele pozneje predal Drţavnemu zboru. V kratkemobdobju Bajukove vlade leta 2000 je bil minister za delo, druţino in socialne zadeve.Na volitvah leta 2000 je bil na listi SDS izvoljen v Drţavni zbor in zasedel mestopodpredsednika, ki po poslovniku pripada opoziciji.Sodeloval je v Konvenciji o prihodnosti EU, kjer je bil namestnik Lojzeta Peterleta.Opazovalec v Evropskem parlamentu je postal leta 2003, leta 2004 pa je bil na listiSDS izvoljen za evropskega poslanca. Deluje v poslanski skupini Evropske ljudskestranke.Njegov sin je Tomo Brejc, slovenski fotograf, njegov brat pa Tomaţ Brejc, slovenskiumetnostni zgodovinar.Vir: Wikipedija

Miha Brejc

Danes: poslanec v Evropskem parlamentu

-0000198-18472

Politik in ekonomist, * 4. december 1954.Trenutno je minister za finance Republike Slovenije.2008-2012 V ĉasu 5. drţavnega zbora RS ĉlan Socialnih demokratov, jebil ĉlan naslednjih delovnih teles:- Odbor za gospodarstvo (ĉlan)- Odbor za finance in monetarno politiko (ĉlan)-Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj (ĉlan).Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Med drugim je poleg poloţaja predsednikastrokovnega sveta Agencije RS za zavarovalni nadzor in članasveta za gospodarski ravoj pri predsedniku vlade bil tudipredsednik nadzornega sveta Rdečega kriţa Slovenije in člansveta Agencije za energijo RS.Franc Kriţanič

Danes: minister za finance

-0000198-31085-0004300-00000

Alojz Peterle (tudi Lojze Peterle), slovenski politik, diplomat,* 5. julij 1948, Ĉuţnja vas pri Trebelnem, Slovenija.Bil je prvi predsednik slovenske vlade, ki je izpeljalaosamosvojitev v letih 1990 in 1991. Med drugim je bildvakrat zunanji minister RS, podpredsednik Evropske zvezekršĉanskih demokratov, predsednik Slovenskih kršĉanskihdemokratov, poslanec v Drţavnem zboru RS, predsednikKomisije DZ za evropske zadeve, ĉlan predsedstva Komisijeza prihodnost EU ter predsednik Ĉebelarske zveze Slovenije.Trenutno je poslanec Evropskega parlamenta v poslanskiskupini ELS-ED, podpredsednik Evropske ljudske stranke,podpredsednik Evropskega zdruţenja federalistov (UEF).Poleg tega je tudi dobitnik veĉ drţavnih in mednarodnihnagrad in odlikovanj.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: 15 let urednik Revije 2000 invrsto let glavni urednik revije Tretji dan , dela naZvodu za druţbeno planiranje, marca 1989 ustanoviSlovensko krščansko socialno gibanje, ki se istegaleta preoblikuje v stranko Slovenskih krščanskihdemokratov, leta 1990 postane prvi predsednikvlade RS

Alojz Peterle

Danes: poslanec v Evropskem parlamentu

-0013606-00207številke dosjejev stalnih in obcasnihvirov v RKC (rimokatoliski cerkvi)

Politik, ekonomist in partizan, * 4. avgust 1922, Ljubljana.Danes deluje kot predsednik Zveze zdruţenj borcev za vrednote NOBSlovenije.Njegov bratranec Tine Velikonja je nekdanji predsednik Nove slovenskezaveze, bratranec Justin Stanovnik pa je aktualni predsednik.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Od 1988 do 1990 predsednik PredsedstvaSR Slovenije (njegov naslednik je bil Milan Kučan)

Janez Stanovnik

Danes: veĉkrat omenjan kot “oĉe naroda” (eden izmed mnogih!), predsednik Zveze zdruţenj borcev za vrednote NOB Slovenije

-0001008-00000

Vlado Miheljak

Danes: visokošolski uĉitelj, izredni profesor

Miheljak Vlado (1954), doktor znanosti, izredni profesor za socialno in politiĉno psihologijo na FDV.

Ukvarja se z raziskovanjem javnega mnenja, vrednot in vrednotnih orientacij, s študijem politiĉne socializacije, z raziskovanjem mladinske populacije ter s spoznavno-teoretskimi vprašanji psihologije. Kot publicist je ţe precej ĉasa prisoten tudi v slovenskem medijskem prostoru in v dnevnem ter revialnem tisku objavlja politiĉne analize ter komentarje.Vir: http://www.cjm.si/Vlado_Miheljak

PRED LETOM 1990: Ni natančnega podatka, bil je asistent na Fakulteti za druţbene vede, kot publicist sodeloval s prokomunističnimi časopisi, npr. Dnevnik in Republika, bil je tudi član Sveta Fokusa, naslednika Komunista.

-0000001-04866

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Boris Ţnidarič

Danes: guverner Zdruţenja slovenskih Lions klubov distrikt 129, ĉlan uprave Zavarovalnice Triglav

Delal je v policiji, kjer je bil najbolj znan po nakupu zloglasnega ĉolnaP111. Kmalu po izpeljavi tega posla je na hitro zgradil hišo v Kranju, naotvoritvi pa so bile same znane osebe, med katerimi je bil tudi MilanKuĉan. Po aferi s tem ĉolnom se je prezaposlil na Ministrstvo za obrambona mesto drţavnega sekretarja, kjer je bil odgovoren za kadre instanovanjski sklad.Bil je podpisnik kar nekaj spornih (škodljivih) pogodb, med kateriminajbolj izstopata pogodba z Rigelnikovim Intercarjem d.o.o. in podjetjemKamax d.o.o. (ki je brez ustreznih referenc dobil posel za pranje), ki najbi pralo vojaško opremo ter bilo najemnik nekaj vojaških okrepĉevalnic,kjer so prodajali vojakom pijaĉo po gostilniških cenah.Ko je postalo vroĉe tudi v MORS-u, se je prezaposlil v Avtocommercd.o.o. pri Hermanu Rigelniku, od tam pa je šel v Zavarovalnico Triglav kNadi Klemenĉiĉ.

-0060000-09437oznaka za usluzbenca SDV in pripadnika rezervne sestave SDV

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Janez (uradno Ivan) se je rodil 17. septembra 1958 v Ljubljani. Šolal se je vdomaĉem Grosupljem in kasneje v Ljubljani. Leta 1982 je na takratni FSPN konĉalštudij Splošne ljudske obrambe in druţbene samozašĉite (danes obramboslovja).Janša je bil ĉlan Zveze komunistov Slovenije. Širši javnosti je postal znan 31. maja 1988, ko je z njegovim prijetjem Sluţba drţavne varnosti sproţila afero JBTZ. Proces proti ĉetverici, v katerem so Janšo, Davida Tasića in Francija Zavrla ter ĉastnika JLA Ivana Borštnerja pred vojaškim sodišĉem obtoţili izdaje vojaške skrivnosti o razpustitvi slovenskega armadnega poveljstva, je sproţil moĉan odziv javnosti. Januarja 1989 je bil eden od soustanoviteljev Slovenske demokratiĉne zveze (SDZ), maja istega leta pa je odšel na prestajanje zaporne kazni.Janša je bil na prvih veĉstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 izvoljen za poslanca in je maja postal minister za obrambo v Demosovi vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Obrambni minister je ostal tudi v dveh Drnovškovih vladah, do marca 1994, ko so ga razrešili zaradi afere Depala vas. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ter predstavlja opozicijo vladi LDS, na prvih volitvah v evropski parlament pa je dobila dve poslanski mesti. Janša jo vodi od maja leta 1993, leta 2002 pa se je preimenovala v Slovensko demokratsko stranko (kratica SDS je ostala).Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi v sedemmeseĉnem obdobju Bajukove vlade leta 2000. Njegova stranka SDS je prejela najveĉ glasov na parlamentarnih volitvah leta 2004 in 3.decembra je Janez Janša postal predsednik vlade.Na drţavnozborskih volitvah leta 2008 je Janševa stranka SDS dosegla nekoliko slabši rezultat kot Pahorjevi Socialni demokrati (SD), ki so oblikovali koalicijsko vlado. SDS je daleĉ najmoĉnejša stranka v opoziciji in s tem Janez Janša neformalni vodja opozicije.Vir: Wikipedija

Janez Janša

Danes: predsednik stranke SDS, PRED LETOM 1990 Član Zveze komunistov Slovenije, januarja 1989 je bil eden od“soustanoviteljev” Slovenske demokratične zveze (SDZ). Aprila leta 1990 “izvoljen” za poslanca, maja istega leta postane minister za obrambo v Demosovi vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta

-0017126-00000registracijske stevilke in oznake nadzorovanih oseb po kategorijahOpomba: To pomeni delovanje pod nadzorom.

Obramboslovec, politik, * 26. november 1955, Celje, Slovenija.Leta 1981 diplomiral iz obramboslovja na temo Ţenske v oboroţenih silah. Nato je pisal ĉlanke za revijo Obramba in med drugim leta 1986 konĉal poljudno znanstveno knjigo Sodobna letala in helikopterji.Po prvih demokratiĉnih volitvah leta 1990 je postal namestnik takratnega obrambnega ministra Janeza Janše. Leta 1991 je kot ĉlan Slovenske demokratiĉne zveze postal minister za informiranje, ustanovil Slovensko tiskovno agencijo in med slovensko osamosvojitveno vojno zaslovel z vsakodnevnimi tiskovnimi konferencami.Ob razpadu SDZ se je pridruţil Bavĉarjevi Demokratski stranki (ki se je leta 1994 zdruţila z LDS) in leta 1992 neuspešno kandidiral na volitvah za predsednika Slovenije. Marca 1994, po aferi Depala vas, je nasledil odstavljenega Janeza Janšo na poloţaju ministra za obrambo in to funkcijo opravljal do parlamentarnih volitev leta 1996. Leta 1995 je opozicija zaradi spornih komunikacijskih treningov na ministrstvu neuspešno izvedla interpelacijo proti njemu.V letih 1996 in 2000 je bil na listi LDS izvoljen v Drţavni zbor in med obema mandatoma bil predsednik Odbora za mednarodne odnose. 16. oktobra 1998 je v besednem dvoboju z Ivom Hvalico podlegel provokaciji in ga udaril s ĉasopisom. To velja za prvi fiziĉni »obraĉun« v zgodovini slovenskega parlamenta. Bil je ĉlan slovenske delegacije v Parlamentarni skupšĉini Sveta Evrope, eden prvih slovenskih opazovalcev v Evropskem parlamentu, leta 2004 pa je bil izvoljen za evropskega poslanca, kjer deluje v poslanski skupini liberalcev in demokratov. 15. oktobra 2005 je na poloţaju predsednika LDS nasledil Antona Ropa. Ker mu stranke ni uspelo konsolidirati po porazu na parlamentarnih volitvah 2004, ga je 30. junija na poloţaju predsednice LDS nasledila Katarina Kresal.V letih 1994, 2001 in 2004 je sodeloval pri organizaciji poteka kolesarske dirke Giro d'Italia skozi Slovenijo.Vir: Wikipedija

Jelko Kacin

Danes: poslanec v Evropskem parlamentu, PRED LETOM 1990 opravlja funkcije kot načelnik občinskega štaba za civilno zaščito na Mestni občini Kranj.

-0000198-17778- 0000198-31487

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Politik, poslanec in pravnik, * 23. julij 1949, Trboje.Leta 1971 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Zaposlil se je v Metalki. Leta 1976 je opravil pravosodni izpit in se zaposlil v Gospodarski zbornici Slovenije. Leta 1986 je doktoriral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1988 je postal minister za gospodarstvo SFRJ, a je celotna vlada odstopila v nekaj mesecih. Pozneje je opravil diplomatski izpit, a ni prevzel nobenega diplomatskega poloţaja.Po osamosvojitvi Slovenije je ustanovil Socialdemokratsko unijo, ki se pozneje pridruţi Zdruţeni listi socialnih demokratov (ZLSD). Leta 1992 je bil izvoljen v 1. drţavni zbor Republike Slovenije. 25. januarja 1993 je bil imenovan za ministra za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, tako da ni mogel opravljati funkcije poslanca. Mesto poslanca je ponovno zasedel od 7. februarja 1996, ko je odstopil s ministrskega sedeţa; poslanski mandat mu je prenehal 15. februarja 1996.Nato je prevzel vodstvo Slovenskega raziskovalnega inštituta za management in predaval na fakultetah. Leta 1996 je odstopil s poloţaja predsednika sveta ZLSD zaradi neuspeha na drţavnozborskih volitvah tega leta. Leta 1997 je ustanovil Obĉanski forum. V tem ĉasu je bil tudi gostujoĉi profesor na Univerzi v San Diegu in na Univerzi na Dunaju. Leta 1999 je prejel Fulbrightovo štipendijo, tako da je en semester preţivel na Univerzi Kalifornije, Los Angeles.Leta 2000 je neuspešno nastopil na drţavnozborskih volitvah tega leta, decembra istega leta pa je postal minister za notranje zadeve Republike Slovenije.Trenutno je rektor Univerze na Primorskem.Vir: Wikipedija

Radoslav Bohinc

Danes: rektor Univerze na Primorskem

-0000198-32784

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

PRED LETOM 1990:Leta 1988 postane minister za gospodarstvo v SFRJ (vlada Branka Mikuliĉa), bil jegeneralni sekretar GZS, minister za znanost in tehnologijo v Drnovškovi vladi, podpredsednik SDU, predsednik sveta Zdruţene liste.

Ekonomist, * 12. november 1952, Celje.Prof. dr. Bogomir Kovaĉ je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani iz markistiĉneekonomije magistriral leta 1979, doktoriral pa leta 1985. Do koncaosemdesetih let je bil eden vodilnih teoretikov marksistiĉne ekonomije insamoupravljanja v Sloveniji. Bil je ĉlan Zveze komunistov Slovenije. Leta1985 je postal profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ingostujoĉi profesor na ekonomskih fakultetah v Beogradu in v Splitu. Leta1987 je postal ĉlan komisije predsednika Zveznega izvršnega sveta (ZIS)Jugoslavije Branka Mikuliĉa, ki je pripravljala reforme centralno-planskegasocialistiĉnega gospodarstva v Jugoslaviji. Zaradi neuspeha reform je bilakomisija razpušĉena. Leta 1989 je postal ĉlan komisije ZIS, ki ga je vodilAnte Markoviĉ. Pripravljala je nove gospodarske reforme. Komisija jerazpadla leta 1991, z razpadom Jugoslavije. Stranka Liberalne demokracijeSlovenije (LDS) je Bogomirja Kovaĉa leta 1992 imenovala za predsednikaEkonomskega sveta pri vladi Republike Slovenije. Na poloţaju predsednikaje bil do leta 1996. Dr. Kovaĉ je bil leta 1996 kandidat stranke LDS napredsedniških volitvah, vendar ni bil izvoljen. Je ĉlan Liberalne akademije inForuma za levico. Piše politiĉno ekonomske komentarje za ĉasnike Delo,Mladina in Finance.Vir: Wikipedija

Bogomir Kovač

Danes: redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, PRED LETOM 1990 Leta 1989 član Zveznega izvršnega sveta (ZIS) pod vodstvom Anteja Markovića

-0000198-31871

Duhovnik, ljubljanski nadškof, ljubljanski metropolit, lazarist, kardinal, * 23. september 1934, Rodica. Po koncu druge svetovne vojne je z mnogimi Slovenciodšel v Argentino, kamor se mu je uspelo umakniti. Študiral je v Buenos Airesu, kjer je vstopil k lazaristom. Po devetletnem študiju filozofije je odšel na študij v Rim, kjer je študiral teologijo. Študij je nadaljeval v Parizu, kjer je leta 1963 promoviral za doktorja teologije. Njegova disertacija nosi naslov Le miracle dans la controverse modérniste, obravnava pa modernistiĉno gibanje v Cerkvi.Leta 1965 se je vrnil v domovino in delal dve leti na pastoralnem podroĉju. Leta 1968 je postal honorarni predavatelj veroslovja in misiologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Pozneje je prevzel še predavanja iz modernega ateizma. Leta 1971 je napredoval v docenta in zaĉel predavati osnovno bogoslovje ter leta 1976 postal izredni profesor. Kot strokovnjak je bil leta 1973 imenovan za konsultatorjaTajništva za neverne v Rimu. Od leta 1977 je bil ĉlan podobnega tajništva priJugoslovanski škofovski konferenci. Bil je tudi provincial slovenskih lazaristov, urednik revije Znamenje in Bogoslovnega vestnika. Mohorjeva druţba je leta 1978 izdala njegovo knjigo Ţiva verstva, v Tinjah na Koroškem pa je izšel njegov Uvod v moderni ateizem. Veliko je deloval na teoloških teĉajih za laike in predavanjih za študente. Ljubljansko nadškofijo je vodil od 1997 do 2004.Papeţ Benedikt XVI. je 22. februarja leta 2006 sporoĉil, da ga je imenoval za kardinala, kar je izvršil na konzistoriju 24. marca. Sveti oĉe Benedikt XVI. je leta 2009 dr. Franca kardinala Rodeta imenoval za posebnega odposlanca na slovesnostih, ki so se odvijale 29. septembra 2009 v Romuniji. Kmalu potem, ko je bil Rode imenovan in posveĉen, je slovenska javnost zaĉutila drugaĉen naĉinkomunikacije s strani slovenske Rimokatoliške cerkve. V nasprotju s Šuštarjem, ki je deloval umirjeno in vedno verjel v dialog, je Rodetov nastop, predvsem pa njegove pridige, odraţal drţo odloĉnega in samozavestnega ĉloveka. Novi nadškofse ni ustavljal pred odpiranjem koĉljivih vprašanj, ki so se dotikala tudi politike. Odkrito je spregovoril o uvajanju verskega pouka v šole, o denacionalizaciji, splavuter tudi o splošni politiĉni situaciji v Sloveniji. Zaradi tega, vĉasih tudi za vernikevprašljivega naĉina komunikacije, je bil Rode pogosto kritiziran s strani medijev. Najveĉkrat mu je bilo oĉitano neposredno vpletanje slovenske Cerkve v politiko.Vir: Wikipedija

Franc Rode

Danes: kardinal, PRED LETOM 1990 1981 prevzel sluţbo v takratnem papeţevem Tajništvu za dialog z neverujočimi

-0010918-00000

Miro Senica

Danes: “priznani” slovenski odvetnik

Rodil se je leta 1958 v Celju in otroštvo preţivel v Dravogradu. Pri 27. letih je postal odvetnik , leta 1986 pa je ustanovil lastno pisarno.Vir: Wikipedija

V svoji karieri je zastopal veliko “odmevnih” in znanih primerov.Znan je kot ţivljenjski partner ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, zelo odmevno pa je bilo tudi njegovo prijateljevanje s pokojnim, od svojih psov umorjenim, zdravnikom dr. Bariĉevićem.

PRED LETOM 1990 PODATKA NI, SVOJO ODVETNIŠKO PISARNO PA IMA ŢE NAJMANJ OD LETA 1986

-0000198-33059

Pravnik, politik in sociolog, * 14. januar 1940, Ljubljana.Med letoma 1990 in 1991 je sodeloval v projektuosamosvojitve. Skupaj z Francetom Buĉarjem velja za oĉetaslovenske ustave. Med 1991 in 1999 je bil ĉlan Ustavnegasodišĉa Republike Slovenije. Med junijem in novembrom 2000je deloval kot minister za notranje zadeve v desno-sredinskivladi dr. Andreja Bajuka. Med 2004 in 2008 je predsedovalZboru za republiko.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Leta 1989 soustanovitelj SDZ,skupaj s Francetom Bučarjem so ga “ustoličili” za očetaslovenske ustave, leta 1990 “izvoljen” za sodnikaustavnega sodišča.Peter Jambrek

Danes: lastnik zasebne Fakultete za podiplomske drţavne in evropske študije

-0014000-00213stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilke stalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV

Rodil se je v uĉiteljski druţini. Leta 1953 je konĉal I. gimnazijo v Celju, leta 1959 pa diplomiral na slavistiki ljubljanske univerze. Asistent na katedri za zgodovino slovenske knjiţevnosti je bil med leti 1960 in 1971, nato pa docent za zgodovino slovenske literature. Leta 1970 je doktoriral z disertacijo Uvod v razlago sodobne slovenske novele in leta 1977 postal izredni profesor, 1982 pa je bil izvoljen za rednega profesorja. Med leti 1977 in 1979 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani. V tujini se je veĉkrat študijsko izpopolnjeval (Dunaj, Moskva) ali predaval (univerze v Celovcu, Regensburgu, na Dunaju, Benetkah, Tübingenu, Sidneyju, Melbourneu, Trstu, Gorici). Nato se je kot redni profesor upokojil.Leta 1963 je bil voljeni odbornik obĉinske skupšĉine Ljubljana Center. Med letoma 1982 in 1986 je bil ĉlan IS SRS in predsednik Republiškega komiteja za kulturo, po letu 1982 ĉlan CK ZKS. Od leta 1990–92 je bil ĉlan Predsedstva RS. V drţavniški funkciji je potoval v Avstrijo, Nemĉijo, nekdanjo Sovjetsko zvezo, Italijo, Francijo, Avstralijo in na Poljsko.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Član ZK ZKJ. Od leta 1990 do 1992 je bil

član predsedstva RS

Matjaţ Kmecl

Danes: upokojen

-0055000-00000oznaka za bivse (opuscene) rednesodelavce SDV-0013100-01184stevilke dosjejev posebnih virov(rezidentov) SDV

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Politik, pravnik, pedagog in diplomat, * 1936, Trţiĉ.Diplomiral 1960 na Pravni fakulteti v Ljubljani, 1965 doktoriral iz pravnih znanosti. Po prvi zaposlitvi na Inštitutu za narodnostna vprašanja je bil najprej docent in izredni profesor, nato pa redni profesor za mednarodno pravo in mednarodne odnose na sedanji Fakulteti za druţbene vede. Na tej fakulteti je bil direktor raziskovalnega inštituta, prodekan in dekan (1986-1988). Obĉasno je predaval tudi na Pravni fakulteti v Ljubljani in kot gost na številnih tujih uglednih univerzah. Tri leta (1983-1986) je bil profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Addis Abebi.Dodatno se je izobraţeval na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju, na Max Plank Institutu za javno in mednarodno pravo v Heidelbergu, na Haaški akademiji za mednarodno pravo ter na Institutu za mednarodno pravo v Solunu. Bil je in je še ĉlan številnih mednarodnih zdruţenj:ILA , IPSA ter Jugoslovenskega in sedaj Slovenskega društva za mednarodno pravo. Je ĉlan ILC, kjer aktivno sodeluje pri delu za bodoĉo mednarodno pravno ureditev ugovorov zoper zadrţke k mednarodnim pogodbam, izgona tujcev, odgovornosti mednarodnih organizacij, uĉinkov oboroţenih konfliktov na mednarodne pogodbe, mednarodno pravno zašĉito naravnih virov, še posebej podzemeljskih rezerv vode, ki segajo na obmoĉja veĉih drţav, ter problem izroĉanja oz. sojenja.V letih 1967-1972 je bil ĉlan takratne slovenske vlade (Izvršni svet), odgovoren za probleme znanosti in tehnologije. Po letu 1989 je bil veleposlanik v Indiji, ZDA in Avstriji ter nerezidenĉni veleposlanik v Nepalu, Mehiki in Braziliji. Bil je stalni predstavnik/veleposlanik pri OZN (New York) in IAEA, UNIDO, CTBTO, ODC in OVSE (Dunaj). V ĉasu od 1997 – 2000 je bil drţavni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, v letu 2006 in 2007 je predsedoval Svetu guvernerjev IAEA (Mednarodne agencije za atomsko energijo). Tudi v ĉasu diplomatske sluţbe se je ukvarjal s pomembnimi mednarodnimi vprašanji, kot je nasledstvo po bivši drţavi v mednarodnih organizacijah in pogodbah, mejna vprašanja, problematika ĉlovekovih in manjšinskih pravic.Še vedno obĉasno predava mednarodno pravo na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici ter na Fakulteti za evropske in drţavne študije. Funkcijo ustavnega sodnika je nastopil 25. aprila 2008.Vir: Spletna stran Ustavnega sodišĉa

Ernest Petrič

Danes: ustavni sodnik

-0014261-00000stevilke dosjejev in hkratiregistracijske stevilke stalnihvirov na zvezi usluzbencev,pripadnikov rezervne sestave inregistriranih sodelavcev SDV

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

PRED LETOM 1990 Ni natančnega podatka, bil pa

je naslednje: Redni profesor na FSPN za

mednarodne odnose in dekan, član Kavčičeve

vlade od leta 1967, veleposlanik SFRJ v New

Delhiju.

Po letu 1989 je bil veleposlanik v Indiji, ZDA in

Avstriji ter nerezidenčni veleposlanik v Nepalu,

Mehiki in Brazliji

Marjan Podobnik

Danes: direktor Zavoda 25. junij, PRED LETOM 1990 Leta 1988 član iniciativnega odbora Zveze slovenske kmečke mladine in soustanovitelj prve “demokratične” politične stranke v Sloveniji po 2. sv. vojni

Politik, podjetnik, poslanec, , * 24. december 1960, Cerkno.Maturiral na gimnaziji Jurije Vega v Idriji in diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani leta1986. Na zaĉetku je delal na podroĉju kmetijstva kot kmetijski svetovalec in direktorKmetijske zadruge v Idriji. Leta 1988 je bil med ĉlani iniciativnega odbora Zveze slovenskekmeĉke mladine in soustanovitelj prve demokratiĉne politiĉne stranke v Sloveniji po drugisvetovni vojni, Slovenske kmeĉke zveze. Na prvih demokratiĉnih volitvah je bil na listi SKZ,ki je bila najštevilĉnejša poslanska skupina koalicije DEMOS, izvoljen v takratno skupšĉinoRS. Postal je vodja poslanske skupine SKZ. 1992 je postal predsednik stranke, ki je razširilaprogram in se preimenovala v SLS. 1996 je s SLS na volitvah dosegel skoraj 2o% glasov inpo neuspešnih poskusih za oblikovanje programsko sorodne koalicije stopil v vladno koalicijoz LDS dr. Janeza Drnovška. S svojim kabinetom je v tem ĉasu med drugim odloĉilnopripomogel, da je ostalo v slovenski lasti veĉ pomembnih slovenskih podjetij, bank inzavarovalnic, ter skupaj s sodelavci oblikoval zašĉitno zakonodajo pred v vstopom Slovenijev EU. Kot podpredsednik vlade RS je bil 1998 sopokrovitelj prvega zbornika o slovensko-hrvaški meji v Istri. Leta 2000 se je po neuspešni zdruţitvi z SKD umaknil iz profesionalnepolitike, aktiven je ostal v Slovenski narodni zvezi pri SLS. Po enoletnem vodenju podjetjaTelekom, kjer je skupaj s hĉerinskimi druţbami oblikoval Skupino Telekom Slovenije, vkateri je povezal vse druţbe, se je odloĉil za samostojno podjetniško pot. Deluje najveĉ napodroĉju nepremiĉnin v Srbiji in na nekaterih drugih trgih JV Evrope. 2007 je skupaj ssomišljeniki ustanovil Zavod 25. junij.Leta 1992 je bil izvoljen v 1. drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil ĉlannaslednjih delovnih teles:•Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja druţbene lastnine,•Odbor za gospodarstvo (do 29. junija 1994) in•Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil vposlovanju podjetij HIT d.o.o., Nova Gorica, Elan, Slovenske ţelezarne, banke, ki so vsanacijskem postopku, dodelitev koncesij za uvoz sladkorja tudi za potrebe drţavnih rezerv.Vir: Wikipedija

-0000198-28267

Joţe Pučnik

Rojen 9. marca 1932 v Ĉrešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Zaradikritiĉnih ĉlankov je prišel navzkriţ z oblastjo ţe na mariborskigimnaziji, po konĉanem študiju filozofije in primerjalne knjiţevnostina ljubljanski filozofski fakulteti pa so ga na politiĉnih procesihdvakrat obsodili na zaporno kazen. Po prihodu iz zapora je emigriralv tujino v Nemĉijo, kjer je ob delu študiral in leta 1971 v Hamburgudoktoriral. Leta 1989 se je vrnil v domovino, sodeloval priustanavljanju Socialdemokratske zveze, ki se je leta 1990preimenovala v Socialdemokratsko stranko. Med novembrom 1989in majem 1993 je bil njen predsednik. Bil je predsednik Demosa inhkrati njegov kandidat za predsednika republiškega predsedstva.Kasneje je bil podpredsednik vlade in do leta 1996 poslanec vdrţavnem zboru. Umrl je 12. januarja 2003. Štiri leta po njegovismrti je 7. junija 2007 Vlada RS sprejela sklep o preimenovanjuAerodroma Ljubljana v Letališĉe Joţeta Puĉnika Ljubljana.Vir: Wikipedija

-0005854-00000-0008551-00000

Pravnik, sodnik, politik, pisatelj in pedagog, * 30. junij 1947, Ljubljana.Ribiĉiĉ je redni profesor za ustavno pravo in pravo Sveta Evrope na Pravnifakulteti Univerze v Ljubljani. Je tudi edini sodnik Ustavnega sodišĉa Slovenijepo letu 1990, ki je bil pred imenovanjem za ustavnega sodnika predsednikpolitiĉne stranke in ĉlan Drţavnega zbora Republike Slovenije.Leta 1992 je bil izvoljen v 1. drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatuje bil ĉlan naslednjih delovnih teles:- Komisija za lokalno samoupravo (predsednik; do 19. oktobra 1994),- Komisija za poslovnik (predsednik; do 22. junija 1995),- Komisija za poslovnik (do 22. junija 1995) in-Komisija za narodne skupnosti.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Redni profesor na PF v Ljubljani, bil je tudipredsednik SDP ter predsednik slovenske teniške zveze, registriransodelavec Udbe

Ciril Ribičič

Danes: redni profesor na PF v Ljubljani, ustavni sodnik

-0055000-00000oznaka za bivse (opuscene)redne sodelavce SDV

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Zgodovinar, 6. marec 1956, Spodnje Gorje pri Bledu.Leta 1979 je na prvi stopnji diplomiral iz zgodovine in slovenšĉine naPedagoški akademiji v Ljubljani in leta 1985 dosegel diplomo druge stopnjeiz zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tam je leta 1992 tudidoktoriral. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru je bil leta 1992izvoljen za docenta za novejšo zgodovino. Leta 1994 je kot honorarnisodelavec zaĉel predavati sodobno slovensko zgodovino tudi na Oddelku zazgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Na ljubljanski Filozofski fakultetise je zaposlil leta 1996 in bil leta 1997 izvoljen za izrednega, leta 2002 pa zarednega profesorja za sodobno slovensko zgodovino. Raziskuje sodobnoslovensko, juţnoslovansko in srednjeevropsko zgodovino. Je avtor ali soavtorveĉ knjig in šolskih uĉbenikov.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Ni natančnega podatka, bil pa je docent na Pedagoški fakulteti v Mariboru,svetovalec na Marksističnem Centru CK ZKS

Boţo Repe

Danes: zgodovinar, redni profesor na FF v Ljubljani

-0000198-18000

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Rojena 1965 v Slovenj Gradcu. Od 2003 je direktorica in voditeljica treningov managementa in prodajehĉerinskega podjetja GKTI Slovenija v okviru švicarskega podjetja Gustav Kaeser Training International, ssedeţem v Zurichu. Svetuje slovenskim podjetjem in direktorjem na podroĉju odnosov z javnostmi tervodenja in upravljanja. Od 2000 – 2003 je bila podpredsednica Gospodarske zbornice. Pod njenimvodstvom je GZS pripravila strategijo pomoĉi slovenskim podjetjem pri vkljuĉevanju v EU in zaĉela odpiratimreţo zunanjetrgovinskih predstavništev (Beograd, Sarajevo, Priština), s ĉimer je GZS postala tistainstitucija v Sloveniji, ki je najbolj pomagala slovenskim podjetjem pri uveljavljanju na trgih jugovzhodneEvrope. Vodila je številne gospodarske delegacije po celem svetu. Kot podpredsednica GZS je aktivnodelovala v Komisiji za pospeševanje izvoza pri Slovenski izvozni druţbi, SID, in v Delovni skupini za deloekonomskih svetovalcev na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini in na predstavništvihGZS v tujini. 1999 je zaĉela delati na Gospodarski zbornici Slovenije. Najprej je vodila kabinet predsednikaGZS, vzpostavila je sluţbo za odnose z javnostmi in bila hkrati tiskovni predstavnik GZS. V letih 1997-1999je bila direktorica Urada Vlade RS za informiranje in tiskovna predstavnica vlade Republike Slovenije. Natej funkciji je bila hkrati predsednica protokolarnega odbora za izvedbo drţavnih proslav in predsednicaNacionalnega sveta EXPO, ki odloĉa o obliki in naĉinu sodelovanja Slovenije na svetovnih razstavah. Podnjenim vodstvom je Urad za informiranje organiziral prvi nastop Slovenije na svetovni razstavi EXPO vLizboni, Portugalska, leta 1998. V ĉasu njenega mandata je Urad za informiranje oblikoval in zaĉel izvajatiKomunikacijski program obvešĉanja slovenske javnosti o Evropski uniji in vkljuĉevanju Slovenije v EU,delovno imenovan “evrokampanja”, kot tudi komunikacijski program vkljuĉevanja Slovenije v zvezo NATO.Od 1990-1997 je ţivela v Nemĉiji. Najprej je delala na nemškem radiu Deutsche Welle in leta 1993 jepostala prva dopisnica nacionalne RTV Slovenija iz Nemĉije. Glede na to, da je Nemĉija postajala vsepomembnejši trgovinski partner Slovenije, je bil velik del njenih prispevkov za nacionalno televizijo in radio

ekonomske vsebine. Leta 1989 je diplomirala na Fakulteti za sociologijo, politične vede innovinarstvo v Ljubljani in pridobila naziv univerzitetne diplomirane novinarke. Zadiplomsko nalogo je prejela fakultetno Prešernovo nagrado. Leta 2002 je na Fakulteti za druţbene vede vLjubljani pridobila naslov magistrice znanosti. Uspešno je zagovarjala magistrsko delo v programumagistrskega študija politologije, usmeritev ameriške študije z naslovom »Odnosi z javnostmi v ameriškizvezni vladi. Vladne komunikacije kot funkcija vladanja«. V osnovni in srednji šoli je trenirala plavanje, bilaveĉkratna slovenska in jugoslovanska mladinska in ĉlanska prvakinja in imela v letih od 1978 do 1984status vrhunske plavalke. Aktivno govori nemški, angleški in srbohrvaški jezik.Vir: Wikipedija

Marta Kos

Danes: direktorica in voditeljica treningov managementa in prodaje hĉerinskega podjetja GKTI Slovenija

-0014000-05448stevilke dosjejev inhkrati registracijskestevilke stalnih virov nazvezi usluzbencev,pripadnikov rezervnesestave in registriranihsodelavcev SDV

Rojen 24. 12. 1941, Spodnja Nova vas, Slovenska BistricaOsnovna šola Slovenska BistricaEkonomska srednja šola MariborVišja pravna šola v Mariboru - I. stopnja Pravna fakulteta v Ljubljani - II. stopnja, diploma 1970 Pravna fakulteta v Ljubljani - magisterij 1989Pravna fakultet v Ljubljani - doktorat 1991Dr. prava, izredni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, Fakulteti za upravo in Fakulteti za podiplomske drţavne in evropske študije. Od leta 1955 do 1962 kmetoval na veliki domaĉi kmetiji (pet otrok, ki so vsi nadaljevali šolanje na srednji šoli in fakulteti, sam pa sem moral študij za nekaj ĉasa odloţiti, 1970 pripravnik v Skupšĉini SRS, 1971 pripravnik na Okroţnem sodišĉu v Ljubljani, 1972 do 1980 referent, svetovalec, samostojni svetovalec Skupšĉine SRS v Zakonodajnopravni komisiji 198o do 1984 sekretar Zbora obĉin Skupšĉine SRS, 1984 do 1986 sodnik Vrhovnega sodišĉa SRS, 1986 do 1990 predsednik Zakonodajnopravne komisije Skupšĉine SRS, 1990 do 1998 sodnik Ustavnega sodišĉa SRS in Republike Slovenije, vmes en triletni mandat predsednik, 1994 do 1996 predsednik Ustavnega sodišĉa Republike Slovenije, 1998 do 2000 izredni profesor na Pravni fakulteti in Visoki upravni šoli Univerze v Ljubljani, 2000 minister za zakonodajo v Vladi Republike Slovenije, 2000 dalje izredni profesor na Pravni fakulteti in Visoki upravni šoli Univerze v Ljubljani.

Tone (Anton) Jerovšek

Javno delovanje:- sekretar Zbora Obĉin Skupšĉine SRS - sodnik Vrhovnega sodišĉa SRS - 1984 do 1986 - predsednik Zakonodajnopravne komisije Skupšĉine SRS - 1986 do 1990 - sodnik Ustavnega sodišĉa SRS in Republike Slovenije - 1990 do 1998 - predsednik Ustavnega sodišĉa Republike Slovenije - 1994 do 1996 - minister za zakonodajo v Vladi Republike Slovenije - 2000 - ĉlan ĉastnega razsodišĉa na znanstveno raziskovalnem podroĉju (sedaj) - ĉlan Sveta za visoko šolstvo RS - ĉlan Sveta za upravo Ministrstva za notranje zadeve Častni naslovi, priznanja, nagrade, odlikovanja- prejel dve drţavni odlikovanjiVir: Spletna stran Fakultete za upravo

PRED LETOM 1990: Predsednik Zakonodajno pravne komisije Skuščine SRS od 1986 do 1990

Danes: izredni profesor na Pravni fakulteti in Visoki upravni šoli Univerze v Ljubljani

-0000198-07028-0000001-01225

Rojen 15.12.1942 v Donaĉki gori. Osnovno šolo je konĉal v Gaberjupod Donaĉko goro, niţjo gimnazijo v Rogaški Slatini, višjo gimnazijo

pa v Zagrebu. 22. avgusta 1960 je v Beogradu vstopil med lazariste;veĉne zaobljube je poloţil 25. marca 1967 v Parizu.Nadaljeval je s študijem teologije v Ljubljani in Parizu. 20. aprila1968 je prejel duhovniško posveĉenje. Naslednje leto je diplomiral iz

teologije, leta 1971 iz filozofije in leta 1972 je opravil magisterij. Vletih 1974 je doktoriral iz teologije, leta 1984 pa iz filozofije.Tega leta je tudi zaĉel predavati filozofijo na Teološki fakulteti v

Ljubljani, sprva kot asistent, honorarni predavatelj (1974), docent(1977), izredni profesor (1985) in redni profesor (1990). Odleta 1983 do 1993 je bil predstojnik katedre za filozofijo. Leta1988 je postal predstojnik. Med leti 1985 in 1987 ter 1997 in 1999je bil prodekan Teološke fakultete. 1. oktobra 1999 je bil izvoljen za

dekana le-te fakultete.Poleg akademske kariere je hkrati opravljal veĉ dolţnosti vlazaretskem redu.13. maja 2000 ga je takratni papeţ Janez Pavel II. imenoval zamariborskega pomoţnega škofa in naslovnega škofa Ptuja.Ob veliki reorganizaciji rimskokatoliške cerkve v Sloveniji 7. aprila2006 je postal prvi škof novoustanovljene celjske škofije.

Papeţ Benedikt XVI. ga je 31. januarja 2009 imenoval za nadškofakoadjutorja nadškofije Maribor.

Isti papeţ ga je 28. novembra 2009 imenoval za ljubljanskegarezidenĉnega nadškofa in metropolita. Na tem mestu je nasledil

Alojza Urana, ki je s poloţaja odstopil.Vir: Wikipedija

Anton StresDuhovnik, teolog, filozof, pedagog innadškof

Danes: ljubljanski nadškof in metropolit

-0002214-00000

Ivan Vajgl

Danes: poslanec v Evropskem parlamentu

V javnosti poznan kot Ivo Vajgl. Politik, * 3. marec 1943, Maribor.Po konĉanem študiju na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je bil zaposlen kot novinar. Od leta 1984, ko je postal konzul SFR Jugoslavije v Clevelandu (ZDA), deluje na področju diplomacije oziroma je politični funkcionar. Leta 2004 je bil minister za zunanje zadeve Republike Slovenije.Vir: Wikipedija

-0015972-00000

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Politik, poslanec in magister ekonomije, * 29. marec 1942.Magister ekonomskih znanosti, poleg tega je konĉal tudi študij metalurgije. Prvegospodarske izkušnje je pridobil v slovenjgraškem Fecru, nato je bil v mariborskiMetalni ĉlan poslovodnega odbora in kasneje v celjski Kovinotehni njen generalnidirektor. V letih 1982 in 1983 je bil minister za industrijo, gradbeništvo in energetikoVlade Republike Slovenije. Od leta 1983 do 1991 je kot predsednik uprave koncernaGorenje uspešno vodil najveĉjo sanacijo podjetja v tedanji Jugoslaviji. Leta 1991 jepostal direktor predstavništva Nove Ljubljanske banke, d.d.Leta 1992 je bil imenovan za podpredsednika Vlade republike Slovenije. Decembraistega leta je bil izvoljen v 1. drţavni zbor Republike Slovenije in v tem mandatupostal 1. predsednik Drţavnega zbora Republike Slovenije (do 14. septembra 1994)ter ĉlan naslednjih delovnih teles: Odbor za gospodarstvo (do 29. oktobra 1993) inOdbor za finance in kreditno-monetarno politiko (do 14. septembra 1994).Leta 1994 je prevzel mesto generalnega direktorja ACH, druţbe za gospodarjenje znaloţbami, d.d., (bivši Autocommerce, d.d.), kmalu za tem pa tudi vodenjepredstavništva DaimlerChrysler AG za Slovenijo. Od leta 2000 do 2007 je bil tudiĉastni konzul Republike Brazilije v Sloveniji.Za izjemne gospodarske in podjetniške doseţke je prejel nagradi Gospodarskezbornice Slovenije in AVNOJ (1989), v letu 2000 pa priznanje Manager leta. Obpoĉastitvi 15. obletnice Drţavnega zbora Republike Slovenije je leta 2007 prejelposebno priznanje, spominsko znaĉko in zlato plaketo Drţavnega zbora RepublikeSlovenije.Vir: Wikipedija

Herman Rigelnik

Danes: generalni direktor in lastnik ACH d.d.

-0000198-26137

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

PRED LETOM 1990: Ni natančnega podatka, bil paje direktor Kovinotehne, član Zemljaričeve vlade, član CK ZKS, prisilni upravitelj Gorenja, predsednik upr. odbora Ljubljanske banke in uradnik izpostave Ljubljanske banke v Muenchnu, podpredsednik Drnovškove vlade, predsednik Drţavnega zbora Republike Slovenije.

Rojen 25.02.1955. S starši je najprej ţivel v Starem trgu pri Loţu, nato pa od leta 1960 v Medvodah. Na srednji šoli je maturiral leta 1974 v Kranju in se istega leta zaposlil v tedanjem Republiškem sekretariatu za notranje zadeve kot kriminalist pripravnik. Po srednji šoli je konĉal šolo za pehotne rezervne oficirje v Bileći in po odsluţenem vojaškem roku postal rezervni ĉastnik. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1987. V kriminalistiĉni sluţbi notranjega ministrstva je ostal do razrešitve junija 1994, kariero je konĉal na mestu direktorja kriminalistiĉne sluţbe. Razrešen je bil po odloĉitvi vlade brez obrazloţitve, povezano pa s tako imenovano afero Depala vas, po kateri je bil razrešen tedanji minister za obrambo Janez Janša. V letih 1997-2005 je bil zaposlen v druţbi Petrol d.d. kot svetovalec in kot izvršni direktor. V letu 1995 je pri zaloţbi DZS izdal knjigo ZDRS, napisal je preko 50 kolumen v dnevniku Dnevnik pot psevdonimom Samo Burja. V letu 2005 se je ponovno upokojil in bil imenovan na mesto prokurista v druţbi Fenolit d.d.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Na Pravni fakulteti diplomira 1987, potem dela v kriminalistični sluţbi Ministrstva za notranje zadeve

Mitja Klavora

Danes: predsednik detektivske zbornice Slovenije

-0000198-15517

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Niko Toš (1934), dipl. pravnik, doktor socioloških znanosti, redni profesorza sociologijo na Fakulteti za druţbene vede Univerze v Ljubljani;ustanovitelj in predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja inmnoţiĉnih komunikacij (1966 - ); direktor Centra za razvoj Univerze vLjubljani (1974 - 1980), predsednik Slovenskega sociološkega društva(1957 - 1967) in Jugoslovanskega sociološkega zdruţenja (1981 - 1985);direktor Raziskovalnega inštituta Fakultete za druţbene vede (1980 -1989); dekan Fakultete za druţbene vede (1989 - 1991), predstojnikSociološkega oddelka FDV (1994 - 1995); ĉastni ĉlan Slovenskegasociološkega društva; bil je tudi nacionalni koordinator za podroĉjesociologije pri MZT, bil je predsednik Sveta za znanost in tehnologijoVlade Republike Slovenije, itd.Vir: www.cjm.si

PRED LETOM 1990: Dekan FDV od 1989 do 1991

Niko Toš

Danes: predstojnik Centra za raziskave javnega mnenja

-0013100-01200stevilke dosjejev posebnih virov (rezidentov) SDV

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Pravnik, magister pravnih znanosti in sindikalni delavec, * 8. avgust 1947,Prvaĉina, Slovenija.Svojo poklicno pot je kot diplomirani pravnik je zaĉel v podjetju zamednarodno trgovino Intertrade. Na prvih veĉstrankarskih parlamentarnihvolitvah v letu 1990 je bil izvoljen v parlament Republike Slovenije, kjer jebil vodja Kluba poslancev Socialistiĉne stranke Slovenije.Leta 1991 je bil izvoljen za predsednika novoustanovljene Zveze svobodnihsindikatov Slovenije, na ĉelu katere je ţe ĉetrti mandat.Novembra 1997 je bil prviĉ izvoljen za ĉlana Drţavnega sveta RepublikeSlovenije, svoj drugi mandat v Drţavnem svetu je zaĉel s ponovnoizvolitvijo novembra 2002.Z vĉlanitvijo ZSSS v Evropske konfederacije sindikatov leta 1999 je postalĉlan njenega Izvršnega odbora.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Diplomirani pravnik, zaposlen v podjetju zamednarodno trgovino Intertrade. Leta 1990 “izvoljen” vparlament RS, leta 1991 postane predsednik ZSSS

Dušan Semolič

Danes: predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

-0000198-05536

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Bolj poznan kot Mirko, slovenski odvetnik, poslovneţ in politik, * 11.september 1958, Postojna.Bil je generalni sekretar Vlade Republike Slovenije (4. junij 1992–27.februar 1997), minister za notranje zadeve Republike Slovenije (27. februar1997–16. februar 1999) in ponovno generalni sekretar Vlade RepublikeSlovenije (december 2000–2005).Vir: Wikipedija

V ĉasu politiĉne kariere je bil vpleten v afere Viĉ-Holmec, Operacijske mize,Falcon, Vega,…

PRED LETOM 1990: Ni natančnega podatka, a bil je Sekretarposlanskega kluba LDS, član republiške volilne komisije,svetovalec v Šinigojevi vladiMiroslav Bandelj

Danes: odvetnik

-0013588-00255stevilke dosjejev posebnih virov (rezidentov) SDV

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Andrej Šter

Danes: drţavni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve – vodja konzularnega sektorja

-0014283-00354stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilke stalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV

Rojen leta 1958. Drugih ţivljenjepisnih podatkov ni bilo moĉ najti.

PRED LETOM 1990: NI PODATKA, A BIL JE NA POMEMBNEJŠIHFUNKCIJAH.

Mitja Deisinger

Danes: ustavni sodnik, PRED LETOM 1990 Leta 1988 vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču RS, med drugim vodja kazenskega oddelka in predsednik senata za računsko upravne spore

-0000198-00660

Rojen 17.02.1942 kot Mitja Valentin.Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani in se zaposlil kot pripravnik na Okroţnem sodišĉuv Ljubljani. Leta 1970 je postal namestnik obĉinskega javnega toţilca, leta 1976 panamestnik republiškega javnega toţilca. Od leta 1988 je bil vrhovni sodnik na Vrhovnemsodišĉu Republike Slovenije, kjer je bil med drugim vodja kazenskega oddelka, predsedniksenata za raĉunsko upravne spore. Leta 1997 je bil imenovan za predsednika Vrhovnegasodišĉa in je to funkcijo opravljal do leta 2003. Od leta 2003 do izvolitve za ustavnegasodnika je bil sodnik svetnik na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišĉa in predsednikdrugostopenjskega senata za zadeve zavarovalništva, revidiranja in trga papirjev. Kotpredsednik Vrhovnega sodišĉa je bil soustanovitelj stalne konference vrhovnih sodišĉSrednje Evrope, v sodelovanju z ministrom za pravosodje pa soustanovitelj Centra zaizobraţevanje v pravosodju. Od leta 1984 je vodil veĉ delovnih skupin za pripravozakonodaje s kazenskega podroĉja in kot svetovalec sodeloval pri delu posameznih delovnihskupin za pripravo zakonov. Sodeloval je tudi v pristopnih pogajanjih za vkljuĉitev vEvropsko unijo. Doktoriral je s podroĉja kazenskega prava (Odgovornost za kazniva dejanja).Veliko je objavljal v tujih in domaĉih strokovnih revijah in je avtor (Kazenski zakon SRSlovenije s komentarjem in sodno prakso leta 1985 in 1988, Kazenski zakon s komentarjem– posebni del leta 2002, Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja leta 2007) oziromasoavtor strokovnih monografij (Komentar Ustave Republike Slovenije in Zakon oodgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja s komentarjem leta 2000). Ukvarja se tudi spedagoškim delom kot predavatelj predmeta Gospodarsko kazensko pravo na Pravnifakulteti v Ljubljani, kjer obĉasno tudi predava na podiplomskem študiju. Leta 2007 in 2008je opravljal tudi delo predstojnika Katedre za kazensko pravo na Evropski pravni fakulteti vNovi Gorici. Obĉasno sodeluje tudi z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani ter predava naseminarjih in sodniških šolah. Funkcijo ustavnega sodnika je nastopil 27. 3. 2008.Vir: Spletna stran Ustavnega sodišĉa

Geza Erniša

Danes: evangeliĉanski škof

-0015173-00000-0014000-03611stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilke stalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV

Rojen 01.02.1952 v Tešanovcih. Drugih ţivljenjepisnih podatkov ni bilo moĉnajti.PRED LETOM 1990 NI PODATKA.

Dušan Rebolj

Danes: predsednik sindikata Pergam

-0000198-03509

Rojen 08.12.1948. Drugih ţivljenjepisnih podatkov ni bilo moĉ najti.

PRED LETOM 1990: NI PODATKA!

Ingo Paš

Danes: predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja

-0010409-00000

Rojen 14.01.1941. Drugih ţivljenjepisnih podatkov ni bilo moĉ najti.

PRED LETOM 1990: NI PODATKA!

Franc Kramberger

Danes: nadškof in metropolit

Slovenski rimskokatoliški teolog, nadškof in metropolit, * 7. oktober 1936, Lenart v Slovenskihgoricah.Mašniško posveĉenje je prejel 29. junija 1960 v mariborski stolnici. Leta 1965 je postal prefektSlomškovega dijaškega semenišĉa v Mariboru, kar je opravljal do leta 1972, ko je postalravnatelj tega zavoda. Naslednje leto (1973) je doktoriral na Teološki fakulteti v Ljubljani.10. novembra 1980 ga je papeţ Janez Pavel II. imenoval za rednega mariborskega škofa;posveĉen je bil 21. decembra istega leta v mariborski stolnici.•7. aprila 2006 je bila mariborska škofija povzdignjena v mariborsko nadškofijo, tako da jeKramberger postal prvi nadškof te nadškofije, hkrati pa je bila ustanovljena tudi metropolijaMaribor, tako da je Kramberger prevzel tudi dolţnost metropolita. 3. novembra 2006 ga jepredsednik Slovenije dr. Janez Drnovšek odlikoval z zlatim redom za izjemne zasluge RepublikeSlovenije. Po mnenju mariborskih novinarjev pa je postal naj Mariborĉan leta 2006.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Mariborski škof, 1. maja 1990 postane predsednik SlovenskeKaritas

-0055000-00000oznaka za bivse (opuscene) redne sodelavce SDV- 0003768-00000

Boţidar Dimnik

Danes: predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva, ĉastni hrvaški konzul v Sloveniji, lobist

-0050112-00000stevilke dosjejev in hkrati registracijske številke rednih registriranih sodelavcev SDV -0014093-00000stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilke stalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV

-0071000-00000

Rojen 27.02.1932 v Beogradu. Drugih ţivljenjepisnih podatkov ni bilo moĉnajti.

PRED LETOM 1990: Visok funkcionar Mednarodne ribiške zveze, članrazličnih zdravniških in gospodarskih zdruţenj v Evropi

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Tone Fornezzi - Tof

Danes: upokojenec

-0055000-00000oznaka za bivse (opuscene) redne sodelavce SDV -0014283-00103stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilke stalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV

Humorist in novinar, * 12. april 1934, Ljubljana.Tof je na slovenski satiriĉni in humoristiĉni sceni prisoten od leta 1960. Svojehudomušne domislice prispeva za slovenske ĉasnike; dnevnike in tednike(npr. Delo, Dnevnik, Nedeljski dnevnik), bil je dolgoletni idejni vodjahumoristiĉne oddaje Moped show na Radiu Slovenija, avtor številnih skeĉevin skritih kamer. Znan je tudi kot navdušen popotnik.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Ni točnega podatka, a bil je dolgoletni novinarin humorist, pripevke objavljal v časopisih Delo, Dnevnik, Nedeljskidnevnik

Franco Juri

Danes: poslanec v DZ

-0015978-00002

-0000198-17790

Politik in geograf, * 24. oktober 1956.Trenutno je poslanec 5. drţavnega zbora Republike Slovenije (2008-12).2008-2012 V ĉasu 5. drţavnega zbora Republike Slovenije, ĉlan Zares - novepolitike, je bil ĉlan naslednjih delovnih teles:- Odbor za zadeve Evropske unije (ĉlan)- Komisija za narodni skupnosti (ĉlan)- Odbor za zunanjo politiko (ĉlan)- Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino (podpredsednik)-Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (ĉlan)Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Ni natančnega podatka, a bil je član vodstvaZSMS, član skupine 89, član Transnacionalne radikalne stranke,poslanec LDS v Skupščini RS, karikaturist Dela

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Danilo Slivnik

Danes: politiĉni komentator

-0013100-01860stevilke dosjejev posebnih virov (rezidentov) SDV

Rojen 29. oktobra 1950 na Koroškem v druţini vrtnarjev, a tudi politikov: njegov oĉe je bil ţe pred drugo svetovno vojno organizacijski sekretar slovenske partije. Osnovno šolo je skupaj z Maksom Tajnikarjem obiskoval na Prevaljah, srednjo metalurško na Ravnah. Po vojski v Pulju, kjer je osvajal radiotelegrafske vešĉine, je odšel na FSPN. Ţe med študijem je postal ĉlan partije. Prvo sluţbo je dobil pri sindikatih, ki jih je takrat vodil Vinko Hafner. Ker je vmes tu in tam kaj napisal, ga je leta 1981 povabil k Delu Jak Koprivc in mu ponudil dopisništvo v Moskvi. Svojo moskovsko izkušnjo je v knjigi Potnikovo poroĉilo zaokroţil z mislijo, da "tranzicije ne bi razumel, ĉe ne bi bil v nekdanji rdeĉi prestolnici in ne bi videl njene dvoliĉnosti". S tem obdobjem je povezan zdaj ţe prosluli udbovski dosje Potnik, s katerim se je pozabaval tudi sam. Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1989 postal notranjepolitiĉni urednik, nato pa namestnik glavnega in odgovornega urednika Dela. Na tem mestu je bil do leta 1995, ko se je zgodila Depala vas, potem pa je "spokal in šel delat Mag".Slivnik, ki je za svoje novinarsko delo prejel obe Tomšiĉevi in potem še Jurĉiĉevo nagrado, seveda ni povsem brez zaslug za zgodbe o svojem konvertitstvu: leta 1989 je postal , leta 1990 je neuspešno kandidiral na volitvah na listi socialistov, leta 1996 pa na listi Janševe SDS. Kar se je zgodilo vmes, je bil obrat iz goreĉega komunista v goreĉega antikomunista.Tik pred padcem komunizma 1989 on postane ĉlan CK ZKS.Vir: www.mobisiux.si

PRED LETOM 1990: Leta 1989 postane član CK ZKS in notranjepolitični urednik, nato pa namestnik glavnega in odgovornega urednika Dela.

Jurij Gustinčič

Danes: politiĉni komentator v pokoju, PRED LETOM 1990: Od leta 1985 upokojen, leta 1988 mu je podeljena najvišja jugoslovanska novinarska nagrada Moše Pijadeja

-0013547-00000stevilke dosjejev posebnih virov (rezidentov) SDV

Rojen 30. avgusta 1921 v Trstu. Ker sta bila njegova starša komunista in sta se zavzemala za oboroţenorevolucijo po zgledu oktobrske revolucije v Sovjetski zvezi, sta imela veliko teţav zaradi pritiskov slovenskihoblasti. Zato so se pogosto selili. Druţina je do leta 1922 ţivela na Vrdeli pri Trstu, se nato preselila za nekajmesecev v Idrijo in za leto dni na Dunaj ter se leta 1924 preselila v Ljubljano.Zaradi simpatij do Sovjetskezveze in njenega voditelja Stalina se je druţina leta 1932 preselila v Moskvo. Tam je Jurij konĉal desetrazredov skupne osnovne in srednje sovjetske šole. Vĉlanil se je v organizacijo sovjetske komunistiĉne mladineKomsomol. Leta 1939 je vpisal študij zgodovine. Ţe pred vojno se je kot sin takrat vodilnega jugoslovanskegakomunista zaposlil na Radiu Moskva, ki je pripravljal oddajo tudi v slovenskem jeziku. Po prodoru nemškearmade pod poveljstvom nacistiĉnega voditelja Adolfa Hitlerja do Moskve so vse ruske študente moskovskeuniverze napotili na fronto, Jurija in ostale otroke tujih in domaĉih komunistiĉnih funkcionarjev pa evakuirali vAšhabad, glavno mesto Turkmenistana. Od tam je bil Jurij poslan v Gruzijo in v Tbilisiju ponovno delal za RadioMoskva. Leta 1944 se je kot prostovoljec javil v jugoslovansko brigado v Rdeĉi Armadi. Kot ĉlana Komunistiĉnepartije so Jurija imenovali na mesto politkomisarja. Njegov bataljon je bil iz Moskve poslan v Romunijo. IzBukarešte so jih napotili v Srbijo. Po osvboditvi Beograda se je nastanil v srbski prestolnici.Po vojni je njegov oĉe Dragotin postal visoki drţavni in partijski funkcionar, Jurij je dobil drţavno sluţbo in biljeseni 1945 poslan v London kot tolmaĉ za rušĉino v jugoslovanski delegaciji na konferenci velikih sil, ko sorazpravljali o trţaškem vprašanju. Z namenom konĉanja študija se leta 1946 vrnil v Moskvo, a študija ni nikolikonĉal. V Moskvi je delal za Borisa Ziherla, tamkajšnjega predstavnika Centralnega komiteja komunistiĉnepartije Jugoslavije. Leta 1948 je z resolucijo Informbiroja prišlo do spora med Stalinom in Titom. Jurij se jezato vrnil iz Moskve v Beograd. V letih od 1948 do 1951 so ga v Zveznem sekretariatu za informiranje zaposlilikot naĉelnika oddelka Agitprop, za zunanjo politiĉno propagando.Glavni urednik beograjskega dnevnika Politika je leta 1951 zaposlil Gustinĉiĉa kot novinarja zunanjepolitiĉneredakcije. Leta 1955 so ga za devet let poslali za dopisnika v London. Iz Velike Britanije je pošiljal zgodbe izzasebnega ţivljenja britanskih politikov, kar je bilo v komunistiĉni Jugoslaviji novost, saj mediji takrat ozasebnem ţivljenju politikov niso poroĉali. V Srbiji se je poroĉil in leta 1963 se mu je rodil sin Andrej. Leta 1967je poroĉal iz Grĉije, Turĉije, Cipra in Izraela. Leta 1968 je bil eden od desetih jugoslovanskih novinarjev, ki soporoĉali o invaziji sovjetskih sil na Ĉeškoslovaško. Gustinĉiĉ je iz Prage poroĉal tudi za RTV Beograd in RTVLjubljana. Leta 1969 so ga kot dopisnika Politike poslali v New York. V New Yorku je preţivel 13 let. Po vrnitviiz ZDA se je v osemdesetih letih iz Beograda preselil v Ljubljano in se zaposlil na RTV Ljubljana. Deloval je kotpolitiĉni komentator in voditelj zunanjepolitiĉnih oddaj. Leta 1985 se je upokojil, vendar je v drugi poloviciosemdesetih let nadaljeval s predstavljanjem politiĉnih komentarjev na RTV Ljubljana in pisanjem za srbskitednik Vreme ter hrvaški dnevnik Slobodna Dalmacija. Leta 1988 so mu podelili najvišjo jugoslovanskonovinarsko nagrado Moše Pijadeja. Od leta 1995 piše tudi komentarje za slovenski tednik Mladina.Vir: Wikipedija

Slavko Debelak

Danes: višji predavatelj na Fakulteti za upravo, na Fakulteti za policijsko varnostne vede v Mariboru

-0060000-10721oznaka za usluzbenca SDV in pripadnika rezervne sestave SDV

Rojen 19.06.1947 v Murski Soboti. Svojo poklicno pot je preţivel v Ministrstvu za notranje zadeve, kjer je opravljal razliĉne operativne, pozneje pa tudi vodstvene naloge, na Policijski postaji, Policijski upravi in Visoki policijsko varnostni šoli. V letih 1987 do 1989 je bil tudi prodekan te šole. Leta 1989 je bil imenovan za direktorja Uprave za upravno-pravne notranje zadeve, od leta 1994 do oktobra 2000, ko se je upokojil, pa je bil drţavni sekretar za podroĉje upravnih notranjih zadev.Je habilitirani višji predavatelj za podroĉje javne uprave in upravnega prava in nosilec predmeta Upravno pravo na Fakulteti za policijsko varnostne vede, Univerze v Mariboru ter predmeta Upravno pravne notranje zadeve na Fakulteti za upravo, Univerze v Ljubljani. Aktiven je v raznih civilnodruţbenih organizacijah. Je predsednik Zdruţenja strokovnih delavcev upravnih notranjih zadev, ĉlan društva za Upravne znanosti in prakso, dejaven pa je tudi v humanitarnih organizacijah in v naravovarstvenih ter športnih društvih. Z ukazom Predsednika Republike Slovenije je bil leta 1993 odlikovan s ''Srebrnim ĉastnim znakom svobode Republike Slovenije'' za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti drţave, kot najvišjim drţavnim odlikovanjem.Vir: Spletna stran FU

PRED LETOM 1990: Leta 1989 imenovan za direktorja Uprave za

upravno – pravne notranje zadeve. Član Ertlovega in vseh naslednjih

kolegijev ministra za notranje zadeve, pisec in realizator sedanjega

zakona o drţavljanstvu. ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Miran Bogataj

Danes: poveljnik Civilne zašĉite RS, drţavni sekretar na Ministrstvu za obrambo (ţe 20 let!)

-0000198-14701

Ĉastnik, * 16. maj 1948, Breţice. Drugih ţivljenjepisnih podatkov ni bilo moĉnajti.

PRED LETOM 1990: Na različnih visokih funkcijah na obrambnemministrstvu, prej sekretar v podjetju Veriga Lesce

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Tone Krkovič

Danes: predsednik sekcije MSNZ pri Zvezi veteranov vojne za Slovenijo

-0000198-11290

Anton Krkoviĉ, ĉastnik in veteran vojne za Slovenijo, * 18. maj 1956,Koĉevje.Predsednik sekcije MSNZ pri Zvezi veteranov vojne za Slovenijo. Dve najboljpomembni toĉki Krkoviĉeve vojaške kariere sta bili poveljevanje 1. specialnibrigadi MORiS in reportiranje predsedniku drţave Kuĉanu 26. junija 1991 obrazglasitvi neodvisnosti.- Verifikacijski center Slovenske vojske (2002) povišan v brigadirja (19. junij1993)- poveljnik 1. specialne brigade MORiS (1990 - )- poveljnik MSNZ- generalni tajnik SDS- ĉlan izvršnega odbora SDS- srebrni znak svobode Republike Slovenije (1992)- red generala Maistra 2. stopnje z meĉi (26. december 1991)- red generala Maistra 1. stopnje (1992)- spominski znak Obranil domovino 1991-spominski znak Poveljnik specialne brigade MORiS 1991 (23. junij 1998)Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Ni podatka, najbrţ zaposlen v vojski.

1990 poveljnik prve specialne brigade Moris

Franc Hočevar

Danes: svetovalec predsednika RS za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja

-0000198-07872-0020000-00000-oznaka za sodelavca varnostne sluzbe Oborozenih sil SFRJ (organa varnosti) JLA ali TO

Od leta 2005 do 2007 je bil svetovalec direktorja Inštituta za rehabilitacijo, v letih 2004 ter 2005 pa je bil generalni direktor Kliniĉnega centra Ljubljana.Od leta 1999 do 2002 je bil svetovalec predsednika republike Milana Kuĉana, pred tem pa 20 let (1984-2004) direktor Inštituta za rehabilitacijo. Od leta 1978 do 1984 je bil namestnik predsednika Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, od 1970 do 1973 pa je v predsedstvu Zveze mladine Slovenije vodil študijsko raziskovalni center in center mladinskih klubov.Magisterij je konĉal na Ekonomski fakulteti (1996), kjer je leta 1992 tudi diplomiral, s specializacijo na podroĉju managementa. Leta 1973 je v Zagrebu diplomiral na Visoki defektološki šoli, leta 1968 pa tudi na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Na srednji zobotehniški šoli v Ljubljani je maturiral leta 1965, osnovno šolo pa je obiskoval v Mokronogu. Od leta 2005 predava na Šoli za direktorje v socialnem varstvu, pred tem (od 2001) pa je kot višji predavatelj predaval na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru ter kot profesor (1974-1984) na Višji šoli za socialno delo.Mag. Franc Hoĉevar se je rodil 4. julija 1946 na Gorenjih Jesenicah.Vir: spletna stran Urada predsednika RS

PRED LETOM 1990: Od leta 1984 do 2004 je bil direktor Inštituta za rehabilitacijo

Mitja Gaspari

Danes: minister za razvoj v trenutni vladi

-0000198-27875

Ekonomist, banĉnik in politik, * 25. november 1951, Ljubljana.Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1975 se jezaposlil v Narodni banki Slovenije, kjer je bil v 80-ih direktor analitskoraziskovalnega centra, junija 1987 pa je postal namestnik guvernerja. Leta1988 je postal namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije. Leta 1989je konĉal magistrski študij na Ekonomski fakulteti v Beogradu. V letih 1991 in1992 je delal kot senior financial economist Svetovne banke v Washingtonu,junija 1992 pa je postal minister za finance v vladi Janeza Drnovška.Leta 2000 je bil na parlamentarnih volitvah kot neodvisni kandidat na listiLDS izvoljen v Drţavni zbor. Aprila 2001 je bil na predlog predsednikaRepublike Milana Kuĉana v drţavnem zboru izvoljen za Guvernerja BankeSlovenije. Kot guverner je bil tudi ĉlan Sveta Evropske centralne banke in ĉlanrazširjenega sveta Evropske centralne banke v Frankfurtu. V tem obdobju jeSlovenija kot prva izmed novih ĉlanic Evropske unije izpolnila pogoje zauvedbo evra in ga 1. januarja 2007 tudi uvedla. Kljub temu mu Drţavni zbor2. februarja ni izglasoval še enega šestletnega mandata.17. julija se je odloĉil kandidirati na predsedniških volitvah 2007 kot neodvisnikandidat, podprla ga je tudi stranka LDS. V prvem krogu volitev je zasedeltretje mesto, takoj za Danilom Türkom (konĉnim zmagovalcem volitev), in setako ni uspel uvrstiti v drugi krog.Vir: Wikipedija

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Direktor analitsko-raziskovalnega centra Narodne banke Slovenije, namestnik guvernerke (Milice Ozbić) Narodne banke Slovenije, namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije, nato po zvezah (Škapin) zaposlen v Svetovni banki v ZDA kot "starejši finančni ekonomist" (kjer se je ukvarjal s finančnimi reformami nekaterih bivših drţav Sovjetske zveze).Bil dejaven tudi na sejah ekonomske sekcije Marksističnega centra CK ZKS.

Ivan Svetlik

Danes: minister za delo, druţino in socialne zadeve; redni profesor na FDV v Ljubljani, prorektor za študentske zadeve in kakovost univerze

- 0000198-07154 - 0000198-14214

Rojen 4. septembra 1950 v Srednji Kanomlji v obĉini Idrija. Po konĉani gimnaziji v Idriji jedodiplomski in podiplomski študiji iz sociologije opravil na Fakulteti za druţbene vedeUniverze v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Angliji in na Švedskem, kjer je prouĉeval aktivnopolitiko zaposlovanja. Doktoriral je leta 1983 s temo Sociološka konceptualizacijabrezposelnosti.Od leta 1974 do imenovanja za ministra je bil zaposlen na Fakulteti za druţbene vedeUniverze v Ljubljani. Je redni profesor za kadrovsko in socialno podroĉje, bil je predstojnikCentra za prouĉevanje organizacij in ĉloveških virov. Predaval in prouĉeval je tematiko delain zaposlovanja, managementa kadrovskih virov, izobraţevanja, kakovosti ţivljenja insocialne politike. Od leta 2005 je bil zaposlen tudi na rektoratu Univerze v Ljubljani kotprorektor za podroĉje kakovosti in študentov. Med drugim je bil dekan Fakultete zadruţbene vede, predsednik Slovenskega sociološkega društva, prvi predsednik Sveta zavisoko šolstvo v samostojni Sloveniji in predsednik nacionalne komisije za prenovo šolskihprogramov, predsednik Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraţevanje inpredsednik Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije.Vir: Spletna stran min. za delo, druţino in socialne zadeve

PRED LETOM 1990: Od leta 1974 zaposlen na FDV v Ljubljani

Marjan Kramar

Danes: na varnem

-0060000-05355oznaka za usluzbenca SDV in pripadnika rezervne sestave SDV

Rojen 21.11.1955 na Jesenicah. Drugih ţivljenjepisnih podatkov ni bilo moĉ najti.Znan kot “ĉlovek za milijon dolarjev”, nekdanji direktor in predsednik uprave Nove Ljubljanske banke,…

PRED LETOM 1990: V času, ko je bil Janez Drnovšek predsednik predsedstva SFRJ (1989 – 1990), je sluţboval v njegovem uradu kot njegov svetovalec.

Miroslav Mozetič

Danes: podpredsednik Ustavnega sodišĉa RS

-0000198-32529

Politik, poslanec in pravnik, * 7. februar 1950.Leta 1992 je bil izvoljen v 1. drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil podpredsednik Drţavnega zbora Republike Slovenije in ĉlan naslednjih delovnih teles:- Mandatno-imunitetna komisija (predsednik; do 26. februarja 1993), - Komisija za poslovnik (podpredsednik), - Odbor za mednarodne odnose in -Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Opravljal je dela na različnih pravnih področjih v gospodarstvu, predvsem na statusnem in delovnopravnem ter zunanjetrgovinskem področju in zastopanju podjetij pred sodišči.

Ivan Bizjak

Danes: generalni direktor direktorata za pravosodje in notranje zadeve v Generalnem sekretariatu Sveta EU

-0013606-00435številke dosjejev stalnih in obcasnih virov v RKC (rimokatoliski cerkvi)

Matematik in politik, * 6. januar 1956, Kranj.Leta 1982 je diplomiral na FMF v Ljubljani. Sprva se je zaposlil v gospodarstvu, med drugim v Iskri Avtomatiki in Iskri Delti v Ljubljani. Z nastankom parlamentarne demokracije v Sloveniji je bil na listi Peterletove SKD izvoljen v parlament. Bil je predsednik zbora obĉin v takratnem parlamentu. V obdobju od 25. januarja 1993 do 8. junija 1994 minister za notranje zadeve , s tega poloţaja pa je zaradi afere s policijskimi specijalci v Celovcu odstopil. Med leti 1994 do 2000 je bil prvi varuh ĉlovekovih pravic v Sloveniji. Od 30. novembra 2000 pa do 8. aprila 2004 je bil minister za pravosodje RS.Sedaj je generalni direktor direktorata za pravosodje in notranje zadeve v Generalnem sekretariatu Sveta EU in ţivi v Bruslju.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Do l. 1990 je bil šef KOS v RSLO v Ljubljani. Še vedno ima dobre zveze z bivšimi pripadniki KOS na Primorskem in širše. Vzdrţuje mreţo v Sloveniji.

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Vinko Vasle

Danes: generalni direktor Radia Slovenija

-0000198-07852

Rojen 04.06.1949. Drugih ţivljenjepisnih podatkov ni bilo moĉ najti.Novinar in urednik, ki se je v tridesetih letih svojega delovanja sprehodil tako rekoĉ po celotni pisti slovenskih tiskanih medijev, od Kmeĉkega glasa, Mladine, Teleksa, Dela in Maga do Jane.

PRED LETOM 1990: Ni točnega podatka, a se je v cca tridesetih letih “sprehodil” takorekoč po celotni pisti slovenskih (kastnih!) tiskanih medijev

Joţe Zagoţen

Danes: eden kljuĉnih moţ SDS-a, predsednik nadzornega sveta Gorenja

-0013588-00000stevilke dosjejev posebnih virov (rezidentov) SDV- 0014000-00000stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilke stalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV

Rojen 03.03.1951 v Ljubnem ob Savinji. Drugih ţivljenjepisnih podatkov ni bilo moĉ najti.Nekdanji direktor Uprave za logistiko v Ministrstvu za obrambo, nekdanji minister za gospodarske dejavnosti, nekdanji prvi ĉlovek Holdinga Slovenske elektrarne,…Znan tudi po domnevni vpletenosti v afero Patria.

PRED LETOM 1990: 1989 se včlani v SDS, po njenem razpadu pav Janševo SDS, kjer je pozneje član izvršilnega odbora in šef strankinega gospodarskega foruma. 1991 sprejme sluţbo vodje uprave za logistiko na obrambnem ministrstvu, ki ga takrat vodi Janša. Še isto leto svoje lastniško 70m2 veliko stanovanje v Velenju, ki ga je dobil od Gorenja, zamenja za 91 m2 veliko stanovanje v nekdanjih oficirskih blokih v Šentvidu. Za razliko 21m2 doplača pičlih 289 tisoč tolarjev. Ker je ocena vrednosti stanovanja, ki jo pripravi sodni cenilec, sumljivo nizka, javni pravobranilec sproţi toţbo, vendar je ta pozneje zavrţena.

Franc Zagoţen

Danes: redni profesor na Biotehniĉni fakulteti v Ljubljani

-0015696-00002stevilke dosjejev posebnih sodelavcev SDV

Politik, poslanec in doktor kmetijskih znanosti, * 3. december 1942, Volog v Zadreĉki dolini.Leta 1992 je bil izvoljen v 1. drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil ĉlan naslednjih delovnih teles:- Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko (podpredsednik; 23. december 1993-29. junij 1994), - Komisija za evropske zadeve, - Komisija za poslovnik, - Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, - Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj in -Odbor za nadzor proraĉuna in drugih javnih financ (od 25. maja 1995). Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Leta 1988 “izvoljen” za rednega profesorja na BF. Leta 1992 “izvoljen” v 1. DZ, v tem mandatu je bil član številnih delovnih teles.

Red. prof. dr. Anton Grizold je bil rojen 7. januarja 1956 v Radljah ob Dravi. Diplomiral in magistriral je iz obramboslovja na Fakulteti za druţbene vede UL (usposabljal se je tudi v okviru dvosemestrskega specialistiĉnega študijskega programa na School of Public Affairs na University of Maryland, ZDA). Doktoriral je leta 1989 na FDV s podroĉij obramboslovja in varnosti v mednarodnih odnosih. Med leti 1989 in 1994 je bil predstojnik katedre za Obramboslovje na FDV, kasneje pa tudi prodekan in predstojnik Obramboslovnega raziskovalnega centra Raziskovalnega inštituta za druţbene vede. Leta 1999 je bil predsednik Strateškega sveta na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije, med leti 2000 in 2004 pa minister za obrambo RS. Danes je kot redni profesor na FDV nosilec razliĉnih predmetov na do-in podiplomskem študiju, od leta 2007 pa je tudi dekan fakultete. Njegovo temeljno raziskovanje je usmerjeno na podroĉja nacionalnovarnostnih sistemov, primerjalnih obrambnih politik, reševanje konfliktov in varnosti v mednarodnih odnosih. Je vodja številnih raziskovalnih projektov, med najnovejšimi sta Raziskovanje mehanizmov in instrumentov drţav in mednarodnega sistema za prepreĉevanje in reševanje konfliktov (študija primera konflikta 2001 v Makedoniji) ter Globalizacija in varnostna paradigma v 21.stoletju.Vir: Spletna stran FDV

PRED LETOM 1990: Doktoriral je leta 1989 na FDV s področijobramboslovja in varnosti v mednarodnih odnosih. Med leti1989 in 1994 je bil predstojnik katedre za Obramboslovje naFDV, kasneje pa tudi prodekan in predstojnik Obramboslovnegaraziskovalnega centra Raziskovalnega inštituta za druţbenevede.

-0014000-05883stevilke dosjejev in hkratiregistracijske stevilke stalnih virov nazvezi usluzbencev, pripadnikovrezervne sestave in registriranihsodelavcev SDV- 0000198 - 28652

Danes: redni profesor na FDV v Ljubljani, Katedra za obramboslovje, Obramboslovni raziskovalni center

Anton Grizold

Vodil institucijo Varuha ĉlovekovih pravic RS od 21. 2. 2001 do 21. 2. 2007. Rodil se je 13. avgusta 1949 v Slovenj Gradcu, Slovenija. 1977 Diplomiral iz sociologije na Univerzi v Ljubljani. 1978 - 2001 Zaposlen na Zavodu za druţbeno planiranje, ki se leta 1980 preimenuje v Urad za makroekonomske analize in razvoj. Kot eden izmed analitikov se strokovno poglablja v razna podroĉja druţbenega bivanja in delovanja, med drugimi tudi v problematiko varovanja ĉlovekovih pravic kot dela ĉlovekovega razvoja. 1998 -2001 - v Uradu za makroekonomske analize in razvoj poleg aktivnega raziskovanja ureja Poroĉila o ĉlovekovem razvoju. 1978 - 2001 - je avtor številnih strokovnih ĉlankov in publikacij, poleg ţe omenjenega ureja tudi IB revijo in revijo SRP. Izdal tri pesniške zbirke. 1989 - v neposrednih akcijah na Kosovu se kot aktivni borec za ĉlovekove pravice in kot ĉlan Mednarodne federacije za ĉlovekove pravice zavzema za upoštevanje mednarodnih temeljnih aktov o ĉlovekovih pravicah. O kršitvah poroĉa tudi na zasedanju Zdruţenih narodov o ĉlovekovih pravicah v Ţenevi leta 1990. 2001 - 21. februarja v drţavnem zboru s 73 glasovi ZA in tremi glasovi PROTI kot nepolitiĉni kandidat izvoljen za drugega varuha ĉlovekovih pravic z mandatom šestih let. 2003 - od februarja je bil ĉlan Evropskega zdruţenja ombudsmanov (EOI - European Ombudsman Institute). Novembra tega leta do izteka mandata je prevzel funkcijo enega izmed štirih Evropskih direktorjev v IOI (Mednarodni inštitut ombudsmanov) in je bil pooblašĉen za Vzhodno in Srednjo Evropo. Kot Varuh ĉlovekovih pravic je od leta 2001 do 2004 objavljal svoja razmišljanja v kolumni Štirinajstdnevnik v Dnevniku.Po konĉanem mandatu leta 2007 ni ponovno kandidiral in se je vrnil na Urad za makroekonmske analize in razvoj. Vir: http://www.varuh-rs.si/index.php?id=544

Danes: delo na UMAR-ju

Matjaţ Hanţek

-0000198-07817

-0014062-00000stevilke dosjejev in hkratiregistracijske stevilke stalnih virovna zvezi usluzbencev, pripadnikovrezervne sestave in registriranihsodelavcev SDV

Danes: urednik in tajnik pri Slovenski matici

Drago Jančar

Pisatelj, dramatik in esejist, * 13. april 1948, Maribor, Slovenija.Drago Janĉar je eden najbolj dejavnih sodobnih slovenskih pisateljev.Drago Janĉar je dokonĉal osnovno šolo in Tehniško šolo za kemijsko stroko v Rušah. Vpisal se je na mariborsko Višjo pravno šolo, kjer je tudi postal glavni urednik študentskega lista Katedra. Zaradi »razširjanja sovraţne kulture« so ga leta 1974 zaprli. Nekakšen povod za obtoţnico je bila prepovedana knjiga V Rogu leţimo pobiti, ki jo je Janĉar prinesel iz Avstrije. Izgubil je sluţbo pri ĉasniku Veĉer in bil obsojen na zaporno kazen enega leta. Po skrbno napisani prošnji so ga ĉez 3 mesece izpustili, a so ga še istega leta poslali na sluţenje vojaškega roka v Srbijo, kjer je doţivljal poniţevanje nadrejenih. Ko je odsluţil vojaški rok, se je odloĉil, da se bo ukvarjal samo še s pisateljevanjem. Ker pa to ni zadošĉalo za meseĉno plaĉo, se je ponovno zaposlil na Veĉeru, kjer pa je kmalu dal odpoved, ker je namesto pisanja ĉlankov samo še lektoriral in korigiral. Preselil se je v Ljubljano in se zaposlil pri Viba filmu. Ĉez dve leti je to druţbo zapustil zaradi medsebojnih nesoglasij. Sprejel je delo urednika in tajnika Slovenske matice in od takrat se je njegova pisateljska pot samo še

vzpenjala. Med letoma 1987 in 1991 je bil predsednik Slovenskega centra PEN, v okviru katerega je tudi veliko pripomogel k slovenski osamosvojitvi (Opomba:

Pomagal je pri izvrševanju reţije perestrojke komunistov).Dobil je veĉ slovenskih in mednarodnih nagrad, med drugim Prešernovo nagrado za ţivljenjsko delo (1993), evropsko nagrado za kratko prozo mesta Augsburg (1994), Herderjevo nagrado za knjiţevnost (2003) in nagrado nagrado Jean Amery za esejistiko (2007). Je tudi dvakratni dobitnik nagrade kresnik za romana Katarina, pav in jezuit ter Zvenenje v glavi.Danes je zaposlen pri Slovenski matici kot urednik in tajnik ter je eden izmed najbolj plodovitih slovenskih pisateljev. Znan je tudi kot esejist; v svojih esejih se je velikokrat ukvarajal tudi s problemi politike in civilne druţbe. Skupaj z Vaskom Simonitijem je pripravil odmevno razstavo in zbornik Temna stran meseca, o znaĉilnostih avtoritarne vladavine v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni.Vir: Wikipedija

Opomba: Zaradi nazornega opisa ţivljenjepisa osebe Drago Janĉar je potrebno dodati nekaj besed oz. pojasnilo.Njegova pot in kariera sta t.r. šolski primer delovanja UDBE. Storil je “kaznivo” dejanje , sledile so posledice – zapor, izgube sluţbe, nesoglasja v sluţbi,…Vendar po doloĉenem ĉasu jim je uspelo – verjetno je bil postavljen pred dejstvo ali ne dobi sluţbe nikjer veĉ ali pa sodeluje z njimi – ob tem so mu ponudili delo urednika in tajnika Slovenske matice, kasneje je postal tudi predsednik Slovenskega centra PEN. Njegova pisateljska pot je bila v vzponu. Vsemu temu so sledile tudi razne nagrade, za katere (je) UDBA zna (znala) poskrbeti. Tako deluje sistem še danes – vrtoglave denarne nagrade, odpravnine, vikendi, vile, jahte, zemljišĉa doma in v tujini,….

Pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, urednik, nekdanji politik, * 4. julij 1925, Ponikve. Rodil se je v kmeĉki druţini kot najmlajši med sedmimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval v vasi Avber, gimnazijo pa v Gorici in Kopru. Iz gimnazije je bil zaradi pisanja pesmi leta 1941 izkljuĉen. Po drugi svetovni vojni je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer je tudi doštudiral slavistiko ter nato delal kot novinar. Poznan je tudi kot prevajalec, zlasti iz italijanšĉine (Dante Alighieri, Leopardi, Carducci, Montale, Ungaretti, Quasimodo ...) in srbohrvašĉine (Daviĉo, Popa, Mihalić). Od leta 1985 je ĉlan SAZU. Leta 1990 je postal ĉlan predsedstva Republike Slovenije.Za svoje knjiţevno delo je prejel ţe veĉ nagrad, med drugim Tomšiĉevo (1956), Prešernovo (1982), Ţupanĉiĉevo (1976) in Veronikino nagrado.Je dopisni ĉlan Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Od leta 1985 član SAZU.Leta 1990 član predsedstva RS. Pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, urednik.Njegov sin Jaša poleg SDV dosjeja član mafijske hobotnice.

Ciril Zlobec

Danes: upokojenec, ĉlan Hrvaške akademije znanosti in umetnosti

-0013100 - 0057stevilke dosjejev posebnih virov(rezidentov) SDV

Majda Širca

Danes: ministrica za kulturo RS

M. Š. Ravnikar, novinarka, politiĉarka, poslanka in umetnostna zgodovinarka, * 20. april 1953. 2004-2008 ĉlanica stranke Liberalne demokracije Slovenije, je bila leta 2004 izvoljena v Drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bila ĉlanica naslednjih delovnih teles:- Komisija za peticije ter za ĉlovekove pravice in enake moţnosti, - Odbor za kulturo, šolstvo in šport, - Odbor za delo, druţino, socialne zadeve in invalide, - Ustavna komisija in - Odbor za zadeve Evropske unije.

Kot ĉlanica stranke Zares - nove politike, je bila leta 2008 izvoljena tudi v 5. drţavni zbor Republike Slovenije in je v tem mandatu ĉlanica naslednjih delovnih teles:- 2008-2012 Komisija za peticije ter za ĉlovekove pravice in enake moţnosti (ĉlanica) - Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino (ĉlanica) - Odbor za delo, druţino, socialne zadeve in invalide (ĉlanica) - Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj (ĉlanica) Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Umetnostna zgodovinarka publicistka in poslanka si je pred vstopom v politiko svoj kruh sluţila kot urednica kulturno-informativnega programa in umetniškega dokumentarnega programa TV Slovenija.

-0000198-11287

Stane Valant

Danes: predsednik nadzornega sveta NFD d.d., zaposlen kot direktor

Ţivljenjepisnih podatkov nismo našli. Predsednik Smuĉarske zveze Slovenije (v sedlu je ţe 17 let!), ustanovitelj akcije Podarim –dobim,… Vir: razliĉni viri na svetovnem spletu

Pred letom 1990: ni podatka!

-0000198-04385

Ţivljenjepisnih podatkov nismo našli. Iz razliĉnih virov smo nabrali naslednje:Bil je svetovalec za zunanjo politiko v uradu predsednika drţave Janeza Drnovška. Njegova ţena Dragoljuba Benĉina je bila veleposlanica v Berlinu.Bil je drţavni sekretar in direktor Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, nekdanji drţavni sekretar na MZZ, vodil diplomatsko-konzularno predstavništvo v Beogradu,…Vir: razliĉni viri na svetovnem spletu

PRED LETOM 1990: Ni podatka, najbrţ profesor na FDV ali padrţavni sekretar na MZZ ali direktor Urada za Slovence vzamejstvu in po svetu ali pa je vodil diplomatsko-konzularnopredstavništvo v Beogradu…

Iztok Simoniti

Danes: Študij mednarodnih odnosov – predavatelj, izredni profesor na FDV v Ljubljani

-0000198-22517

Od leta 1970 na RTV Ljubljana, kjer se je ukvarjal z dekolonizacijo neuvršĉenosti inmednarodnimi gospodarskimi odnosi ter poroĉal o islamski revoluciji v Iranu - o temje pozneje napisal knjigo Iran proti Iranu, za dokumentarec Alijeva revolucija pa jeleta 1980 dobil 2. nagrado na festivalu dokumentarnih filmov v Leipzigu. Od leta1985 je kot dopisnik TV Slovenija z dveletnim premorom 12 let poroĉal iz ZDA,decembra vmes pa postal odgovorni urednik informativnih in izobraţevalnihprogramov na TV SlovenijaVir: http://www.ljudmila.org/media/host/lipuscek.htm

Dr. politoloških znanosti, je bil veĉ kot desetletje dopisnik RTV Slovenije iz ZDA, kjer je zaĉel prouĉevati problematiko odnosa ZDA do balkanskih in srednjeevropskih drţav pred in v ĉasu prve svetovne vojne. Rezultat tega skoraj desetletje trajajoĉega raziskovanja je tudi priĉujoĉe delo, ki odkriva nove, doslej še neznane vidike vpletenosti ZDA v slovensko zgodovino. Lipušĉek se je kot TV komentator vrsto let ukvarjal tudi s prouĉevanjem problematike nerazvitih, posebej z iransko islamsko revolucijo. Pripravil je veĉ odmevnih TV dokumentarcev na to temo, objavil pa je tudi knjigi o iranski revoluciji Iran proti Iranu (1982) in o vojni med Iranom in Irakom z naslovom Spopad na Šat el Arabu (1980). Vir: http://www.zalozba-sophia.si/avtor.php?avtor=20

PRED LETOM 1990: Od leta 1985 je kot dopisnik TV Slovenija z dveletnim premorom 12 let poročal iz ZDA

Uroš Lipušček

Danes: zunanjepolitiĉni komentator RTV Slovenija, posebni poroĉevalec, ĉlan Slovenske matice

-0014000-03684stevilke dosjejev in hkrati registracijskestevilke stalnih virov na zveziusluzbencev, pripadnikov rezervnesestave in registriranih sodelavcev SDV

Poslovneţ, * 22. avgust 1963, Ljubljana.Danes je solastnik in predsednik uprave skupine KD Group in eden najbogatejšihSlovencev. V mladosti je bil glasbenik, punker, ĉlan skupin Lublanski psi in Pankrti.Vir: Wikipedija

Zanimivo branje: http://www.mladina.si/tednik/200519/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/

PRED LETOM 1990: Leta 1989 se zaposli v finančno-računovodskem sektorju Kompas TOZD Turizem, kmalu pa postane samostojni borzni posrednik. Dve leti pozneje karierobrokerja nadaljuje v Kompasu Consultingu, nato prevzamefunkcijo direktorja v podjetju Kompas Fintrade.Matjaţ Gantar

-0014000-04862stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilkestalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikovrezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV

Danes: solastnik skupine KD Group

Boţo Kovač

Danes: ĉlan predsedstva Zveze zdruţenj borcev za vrednote NOB

Ţivljenjepisnih podatkov nismo našli.Ĉlan Foruma21, nekdanji ĉlan Slovenske izseljenske matice, ĉlan predsedstva Zveze zdruţenj borcev za vrednote NOB (odgovoren za informativne in medijske zadeve), nekdanji glavni urednik Dela, nekdanji Kuĉanov svetovalec, nekdanji predsednik Akademske športne zveze Olimpija,…Fotografije Boţa Kovaĉa nismo našli, na sliki je sin Miha, ki je redni profesor na Filozofski fakulteti in glavni urednik zaloţbe Mladinska knjiga zaloţba d.d.Vir: razliĉni viri na svetovnem spletu

PRED LETOM 1990: Ni podatka, bil pa je glavni urednik Dela, Kučanov svetovalec, predsednik Akademske športne zveze Olimpija.

-0055000-00000oznaka za bivse (opuscene) rednesodelavce SDV

Rojen: 1938, BlokeStanuje: Skojevska 32, Ljubljana2. SEDANJA FORMALNA FUNKCIJA IN ZAPOSLITEVGeneralni direktor SCT, predsednik nogometnega kluba Olimpija3. DOSEDANJE FUNKCIJE IN OSTALI PODATKI S TEM V ZVEZIDolgoletni generalni direktor SCTII. PODROČJE DELOVANJA1.STROKOVNO PODROĈJEPodroĉje gradbeništva, diplomant strojne fakultete2. PODROĈJE V MAFIJSKEM LOBIJUGradbeništvo, obvešĉevalno delo, nogometIII. MESTO V HIERARHIJI1. MESTO V HIERARHIJI LOBIJAIzvajalec2. NADREJENIStane Dolanc, Janez Zemljariĉ, Janez Kocjanĉiĉ3. SODELAVCI NA PRIBLIŢNO ENAKI RAVNIHerman Rigelnik, Dušan Šešok, Ivan Marjek, Mermol, Lojze Zupanĉiĉ, 4. PODREJENIMatjaţ Maĉek5. SORODSTVOIV. MOTIV SODELOVANJA V MAFIJSKEM LOBIJUSodelavec UDBE, Maĉkov kaderV. PERSPEKTIVE1. MOŢNO NAPREDOVANJE V JAVNEM ŢIVLJENJUNi moţno zaradi pijanĉevanja2. MOŢNO NAPREDOVANJE V MAFIJSKEM LOBIJUNeVI. PREDNOSTI IN SLABOSTI1. PREDNOSTIPrilagodljiv, elastiĉen, konformistiĉen2. SLABOSTIPrekomerno uţivanje alkohola, kompromitiranost iz prejšnjega sistema, robatih navadVII. DRUGI POMEMBNI PODATKI

Prek njega je Maĉek izvajal veĉino svojih projektov na gradbenem podroĉju, je izjemno bogat.Vir: shrani.si/files/hobotnic12nn6.doc

GLAVNI MOŢ SCT-JA ŢE OD LETA 1974!

IVAN ZIDAR

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Rojen: 30.12.1928, Bukovci, PtujStanuje: Murgle 147, Ljubljana2. SEDANJA FORMALNA FUNKCIJA IN ZAPOSLITEVUpokojenec3. DOSEDANJE FUNKCIJE IN OSTALI PODATKI S TEM V ZVEZIVisoke policijske, Udbovske in partijske funkcije v prejšnjem reţimu, direktor UKCII. PODROČJE DELOVANJA1.STROKOVNO PODROĈJEFinance in trgovina2. PODROĈJE V MAFIJSKEM LOBIJUGospodarstvo, finance, tajne sluţbeIII. MESTO V HIERARHIJI1. MESTO V HIERARHIJI LOBIJAUpravitelj dela partijskega kapitala v tujini.2. NADREJENIMilan Kuĉan, Stane Dolanc, Mitja Ribiĉiĉ3. SODELAVCI NA PRIBLIŢNO ENAKI RAVNIMarko Bulc, Miran Potrĉ, Janez Drnovšek, Peter Rigl, Dušan Šinigoj, Niko Kavĉiĉ4. PODREJENIFranc Premk, Ivan Zidar, Ivan Erţen, Joţe Brodnik, Pavle Car, Uroš Korţe, Dušan Šešok, Janez Vipotnik5. SORODSTVOŢena Tina Tomlje, predsednica mestne partije v LjubljaniIV. MOTIV SODELOVANJA V MAFIJSKEM LOBIJUOsebne koristi, vpletenost v sumljive posle, ideologijaV. PERSPEKTIVE1. MOŢNO NAPREDOVANJE V JAVNEM ŢIVLJENJUNi moţno2. MOŢNO NAPREDOVANJE V MAFIJSKEM LOBIJUNeVI. PREDNOSTI IN SLABOSTI1. PREDNOSTIPozna politĉno obrt in ima veliko zvez za uveljavljanje poslovnih potez, prebrisan, formalno se je umakniliz politiĉnega prizorišĉa, operativno izjemno sposoben2. SLABOSTIĉlovek starih ĉasov, trda roka, ideološko omejenVII. DRUGI POMEMBNI PODATKIVpleten v afero Slovin in v vse ostale, kjer so ĉrpali denar za mafijski lobi. Strateg nekaterih iger nasreĉo, ki so lahkovernim Slovencem pobrale veliko denarja.

Vir: shrani.si/files/hobotnic12nn6.doc

PRED LETOM 1990: Visoke policijske, Udbovske in partijskefunkcije v prejšnjem reţimu, direktor UKC

JANEZ ZEMLJARIČ

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Rojen: 1952, MariborStanuje: Praţakova 7, Ljubljana2. SEDANJA FORMALNA FUNKCIJA IN ZAPOSLITEVVeleposlanik RS pri OZN v New Yorku3. DOSEDANJE FUNKCIJE IN OSTALI PODATKI S TEM V ZVEZIRedni prof. na Pravni fakulteti, ĉlan vodstva SZDL, ĉlan Bavconovega odbora zaĉlovekove pravice, ĉlan univerzitetnega komiteja ZKS LjubljanaII. PODROČJE DELOVANJA1. STROKOVNO PODROĈJEPravna fakulteta, mednarodno pravo in ĉlovekove pravice2. PODROĈJE V MAFIJSKEM LOBIJUDiplomacijaIII. MESTO V HIERARHIJI1. MESTO V HIERARHIJI LOBIJAIzvajalec2. NADREJENIMilan Kuĉan, Ljubo Bavcon, Alenka Šelih3. SODELAVCI NA PRIBLIŢNO ENAKI RAVNIErnest Petriĉ, Anton Bebler, Zvone Dragan4. PODREJENI5. SORODSTVOIV. MOTIV SODELOVANJA V MAFIJSKEM LOBIJUKariera, kompromitacijaV. PERSPEKTIVE1. MOŢNO NAPREDOVANJE V JAVNEM ŢIVLJENJUMinister2. MOŢNO NAPREDOVANJE V MAFIJSKEM LOBIJUDaVI. PREDNOSTI IN SLABOSTI1. PREDNOSTIVisoko izobraţen2. SLABOSTINeodloĉenost, nekreativnostVII. DRUGI POMEMBNI PODATKIVir: shrani.si/files/hobotnic12nn6.doc

PRED LETOM 1990: Ni točnih podatkov, bil je redni prof. naPravni fakulteti, član vodstva SZDL, član Bavconovega odbora za človekove pravice, član univerzitetnega komiteja ZKS Ljubljana

DANILO TϋRK

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Mag. Helena Kamnar, univ. dipl. ek.(prokuristka, prorektorica za finanĉno gospodarske zadeve)Je strokovnjakinja za javne finance. Njeno oţje podroĉje je tudi financiranje javnih zavodov, kar dokazuje tudi njena knjiga Javni zavodi med drţavo in trgom, kjer je strnila svoje bogate izkušnje in razkrila svoje poglede na nadaljnji razvoj zagotavljanja socialnih storitev, njihovo financiranje in upravljanje javnih zavodov. Njene izkušnje so bogate in raznolike. Svojo delovno pot je zaĉela kot srednješolska uĉiteljica ekonomskih predmetov, nadaljevala na podroĉju zdravstvene ekonomike, socialne politike in metodike drţavnega revidiranja. Veĉ kot deset let je delovala na podroĉju drţavnega proraĉuna, kjer je zadnja štiri leta opravljala funkcije drţavne sekretarke za proraĉun, javna naroĉila, javno raĉunovodstvo, evropska sredstva, drţavne pomoĉi in financiranje lokalne skupnosti. Delovanje Univerze v Ljubljani dobro pozna, saj je bila nekaj let tudi ĉlanica upravnega odbora UL, pa tudi Upravnega odbora Univerze v Mariboru.Vir: http://www.uni-lj.si/medijsko_sredisce/vodstvo_univerze/prorektorica_mag_helena_kamnar.aspx

PRED LETOM 1990: “prva dama ministrstva za finance”, s proračunom in javnimi financami se ukvarja ţe od leta 1991

-0013606 - 00000številke dosjejev stalnih in obcasnih virov v RKC(rimokatoliski cerkvi)

Danes: drţavna sekretarka na Ministrstvu za finance, prorektorica na Univerzi v Ljubljani

Helena Kamnar

Politik, poslanec, * 1949.Pavel Gantar, ĉlan Liberalne demokracije Slovenije, je bil leta 2004 izvoljen v Drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil ĉlan naslednjih delovnih teles:Odbor za okolje in prostor (podpredsednik), Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje in Odbor za zadeve Evropske unije. Leta 2006 je izstopil iz Liberalne demokracije Slovenije in se kasneje pridruţil stranki Zares.Leta 2008 je bil kot predstavnik stranke Zares izvoljen na mesto predsednika Drţavnega zbora Republike Slovenije.Vir: Wikipedija

“Sem Pavel Gantar, rojen leta 1949. Diplomiral in magistriral sem na Fakulteti za sociologijo, politiĉne vede in novinarstvo. Leta 1989 sem doktoriral na Oddelku za sociologijo Univerze v Zagrebu. Bil sem ustanovni ĉlan Odbora za zašĉito ĉlovekovih pravic. Od marca 1994 do junija 2000 sem bil ĉlan Vlade RS in minister za okolje in prostor, od januarja 2001 do decembra 2004 pa minister za informacijsko druţbo.”Vir: http://www.pavelgantar.si/tag/pavel-gantar/

PRED LETOM 1990: Leta 1989 doktoriral v Zagrebu, bil je ustanovni član Odbora za zaščito človekovih pravic (?).

Danes: predsednik Drţavnega zbora RS

Pavel Gantar

-0017178 – 00000registracijske stevilke in oznake nadzorovanih osebpo kategorijah

-0020000 – 00000oznaka za sodelavca varnostne sluzbe Oborozenih silSFRJ (organa varnosti) JLA ali TO

Mojca Drčar Murko

Danes: poslanka v Evropskem parlamentu

-0055000-00000oznaka za bivse (opuscene)redne sodelavce SDV

Novinarka in politiĉarka, * 2. julij 1942, Ljubljana, Slovenija.Leta 1965 v Ljubljani diplomirala iz prava, leta 1973 pa v Zagrebu magistrirala s podroĉja mednarodnega javnega in zasebnega prava.Ţe med študijem je priĉela pisati politiĉne komentarje za Radio Ljubljana in nekatere druge revije. Leta 1977 se je zaposlila pri Delu in bila dopisnica iz Bonna, Rima in na koncu z Dunaja. Med letoma 1984 in 1986 je bila predsednica ĉastnega razsodišĉa Društva novinarjev Slovenije. Leta 1988 je bila med kandidati za predsednika predsedstva SR Slovenije, vendar je skupšĉina izbrala Janeza Stanovnika. Leta 2004 je bila na listi LDS izvoljena za poslanko v Evropskem parlamentu.Njen moţ Matija je umetnostni zgodovinar.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Članica CK ZKS, članica Mestnega komiteja ZKS, predstavnica civilne druţbe v RK SZDL, leta 1988 kandidatka za predsednico predsedstva SRS, članica Bavconovega sveta za varstvo človekovih pravic, svetovalka Vlade RS za odnose z Italijo, dopisnica Dela v Bonnu in Rimu, sodelavka Udbe, novinarka Teleksa, urednica novinarka Dela.

ČLANICA MAFIJSKE HOBOTNICE

Ţivljenjepisnih podatkov nismo našli.Nekdanji minister za trgovino - imenovan 14/5-1992, razrešen 23/9-1992,nekdanji generalni konzul v Celovcu. Najbrţ pa opravlja še katero pomembno funkcijo in za svoje delo prejema lepe honorarje.

Bil je prvi predsednik Kluba zgornjesavinjskih študentov (leta 1961) , tedaj študentBiotehniške fakultete, pozneje zaposlen v Ljubljanskih mlekarnah, Sedaj ţivi v Ljubljani in uţiva sadove svojega dela.Vir: http://www.kzss.org/?m=1

PRED LETOM 1990: Od leta 1963 do 1990 je bila zaposlen v zunanji trgovini in inţeniringu v Agrotehniki, v Ljubljanskih mlekarnah in v Mercatorju na vodilnih mestih, kjer je sodeloval tudi z avstrijskimi firmami. Leta 1990 je bil “izvoljen” za podpredsednika Mestnega izvršnega sveta v Ljubljani.V letu1992 je bil nekaj časa minister za trgovino.

Joţe Jeraj

Danes: ĉastni predsednik Društva slovensko – avstrijskega prijateljstva

-0015949-00000

Politiĉarka, poslanka in biologinja, * 2. oktober 1946, Ljubljana.Leta 1992 je bila izvoljena v 1. drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bila ĉlanica naslednjih delovnih teles:- Komisija za lokalno samoupravo (predsednica; od 21. decembra 1994), - Komisija za lokalno samoupravo (do 21. decembra 1994), - Komisija za evropske zadeve, - Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, - Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja druţbene lastnine, - Komisija za lokalno samoupravo (do 21. decembra 1994), - Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo in -Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti javnih funkcij v zvezi z najdbo oroţja na mariborskem letališĉu.

Ĉlanica stranke Socialnih demokratov, je bila leta 2004 drugiĉ izvoljena v Drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bila ĉlanica naslednjih delovnih teles:- Komisija po Zakonu o nezdruţljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (namestnica ĉlana), - Komisija za narodne skupnosti, - Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, - Komisija za nadzor proraĉuna in drugih javnih financ (podpredsednica) in - Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj. Vir: Wikipedija

Bila je tudi ţupanja Izole ob istoĉasni funkciji poslanke.

PRED LETOM 1990: 1989–1992 vodja proizvodnje Delamaris; 1986–1989 Sekretarka Sekretariata za inšpekcijske sluţbe Skupnosti Obalnih občin Koper; 1972–1986 vodja Centralne kontrole kvalitete Delamaris Izola, Droga Portoroţ.Danes: poslanka v parlamentu RS

Breda Pečan

-0000198 - 30600

Ţivljenjepisnih podatkov nismo našli.Vodja pogajalske skupine SVIZ (Najveĉji “neodvisni” sindikat v javnem sektorju s 40.000 ĉlanicami in ĉlani!), profesor zgodovine in strokovni svetnik.Vir: razliĉni viri na svetovnem spletu

Janez Stergar

Danes: zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja RS kot strokovni svetnik, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani

-0055000-00000oznaka za bivse (opuscene) rednesodelavce SDV

Ţivljenjepisnih podatkov nismo našli. Rojen 30.10.1952. Iz razliĉnih virov smo nabrali naslednje:Vodil je Gospodarsko zbornico Slovenije 14 let, nato pa na pobudo upravnega odbora odstopil.Pribliţno leto dni pa je na ĉelu gledališĉa v Novi Gorici.Vir: razliĉni viri na svetovnem spletu

PRED LETOM 1990: Kot študent je bil predsednik Študentskih pokrajinskih klubov Slovenije. Po končani strojni fakulteti se je zaposlil v podjetju Vozila Gorica kot tehnolog, konstruktor in projektant. Kot član partije se je politično angaţiral in dobil zaposlitev na Republiškem komiteju za energetiko, industrijo in gradbeništvo, kjer je delal kot samostojni svetovalec. Nato se je zaposlil v podjetju Saturnus, kjer je bil vodja projekta strojegradnje, pomočnik direktorja Orodjarne, vodja razvoja in investicij ter dva mandata glavni direktor Saturnusa. To podjetje je bilo pod budnim očesom partije, včasih so bili v njem zaposleni znani revolucionarji, med njimi Pepca Kardelj, roj. Maček. Nato je, za časa Dagmarja Šusterja, postal podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

Joţko Čuk

Danes: direktor gledališĉa v Novi Gorici

-0060000 – 08127oznaka za usluzbenca SDV in pripadnika rezervne sestave SDV

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Nataša Kovač

Danes: drţavna sekretarka v kabinetu predsednika vlade RS

Univ. dipl. politologinja, rojena 27. decembra 1958 v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno in srednjo šolo. Z odliko je maturirala na VII. Gimnaziji Viĉ in po konĉanem študiju v letu 1985 diplomirala na takratni Fakulteti za sociologijo, politiĉne vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani – smer politologija. V ĉasu študija se je aktivno ukvarjala z mladinsko problematiko, en mandat vodila takratno mladinsko organizacijo (ZSMS) obĉine Viĉ in v letih 1978-86 dva mandata opravljala funkcijo delegatke druţbeno-politiĉnega zbora obĉinske skupšĉine.

Vrsto let je bila mednarodna sekretarka Socialnih demokratov in v tem ĉasu vzpostavila izvrstne stike stranke predvsem v evropskem prostoru, kar je bilo posebej pomembno v ĉasu prizadevanj Slovenije za vkljuĉitev v evropske povezave. V zadnjih letih je ob tem kot sekretarka organov stranke med drugim opravljala delo vodje volilnega štaba predsedniškega kandidata Leva Krefta, sekretarke sveta predsednika stranke Boruta Pahorja in koordinatorke za usklajevanje v Partnerstvu za razvoj kot oblike sodelovanja vlade z opozicijo v prejšnjem mandatu.

Vir: http://www.kpv.gov.si/si/kabinet_predsednika_vlade_rs/zivljenjepisi/natasa_kovac_drzavna_sekretarka/

-0000198-28746

Politik, poslanec in politolog, * 19. avgust 1960, Breginj.V svoji politiĉni karieri je zasedal veĉ pomembnih funkcij, bil je predsednik stranke ZSMS, ki se je pozneje preimenovala v ZSMS-Liberalna stranka in nenazadnje na 14. kongresu stranke, 10. novembra 1990, v LDS (Liberalno demokratiĉno stranko). Na mestu predsednika ga je leta 1992 zamenjal Janez Drnovšek.Leta 1992 je bil izvoljen v 1. drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil predsednik Drţavnega zbora Republike Slovenije (od 17. septembra 1994) in ĉlan naslednjih delovnih teles:- Komisija za poslovnik (do 6. oktobra 1994), - Komisija za ţensko politiko (do 6. oktobra 1994) in - Odbor za mednarodne odnose (do 6. oktobra 1994). Od 27. februarja 1997 do 7. junija 2000 je bil minister za kulturo Republike Slovenije.Ĉlan stranke Liberalne demokracije Slovenije, je bil leta 2004 izvoljen v Drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil ĉlan naslednjih delovnih teles:- Komisija za narodni skupnosti, - Odbor za zunanjo politiko, - Odbor za kulturo, šolstvo in šport in - Mandatno-volilna komisija. 22. novembra 2008 je postal drţavni sekretar Republike Slovenije v sestavi 9. vlade Republike Slovenije.Vir: Wikipedija

Lastnik vikenda v Trenti, v bliţini izvira Soĉe.PRED LETOM 1990: Vodja centra za mladinsko prostovoljno delo pri RK ZSMS, predsednik ZSMS, predsednik ZSMS - LDS

Joţef Školč

Danes: v kabinetu predsednika vlade zadolţen za stike z nevladnimi organizacijami

-0000198 - 22484

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Politik, poslanec, pravnik, redni profesor prava in publicist, * 15. december 1962, Ljubljana.Mednarodno priznan pravni strokovnjak, v obdobju 2004-2008 pa tudi viden slovenski politik. Študiral je v Ljubljani, Splitu in Montrealu, vrsto let je delal v gospodarstvu (Splošna plovba, Kompas, Pozavarovalnica Sava in Jedrski pool GIZ), potem pa se je zaposlil na Univerzi v Ljubljani, kjer je bil vrsto let (in je zopet) predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na Fakulteti za pomorstvo in promet in tudi prodekan, dokler ni bil leta 2004 izvoljen v slovensko vlado kot minister za promet, kasneje pa kot poslanec in podpredsednik drţavnega zbora. Prof. Pavliha se je po konĉanem poslanskem mandatu vrmil v akademski svet, kjer predava na fakulteti za pomorstvo in promet, pravni fakulteti in ekonomski fakulteti ljubljanske univerze ter na Inštitutu za mednarodno pomorsko pravo na Malti, gostoval pa je tudi na prestiţnih univerzah v Belgiji, Avstraliji in na Malti. Je ĉlan številnih domaĉih in mednarodnih organov ter strokovnih zdruţenj, je eden od ustanovitvenih ĉlanov in predsednik Društva za pomorsko pravo Slovenije, v obdobju 2003-2004 je bil generalni sekretar Mednarodnega pomorskega odbora (CMI), je avtor in soavtor 20 knjig in veĉ kot 500 ĉlankov, za svoje delo pa je prijel vrsto priznanj, med katerimi je še posebej pomembna nagrada “Pravnik leta 2001”, ki mu jo je podelila Zveza društev pravnikov Slovenije, šestkrat pa je bil v okviru akcije Ius Software izbran med deset najvplivnejših slovenskih pravnikov. Marca 2007 je skupaj s še tremi ĉlani izstopil iz LDS in prestopil v poslansko skupino Socialnih demokratov. V mandatu 2004-2008 je bil med drugim podpredsednik Drţavnega zbora Republike Slovenije, predsednik dveh skupin prijateljstva (s Kanado in Malto), vodja slovenske delegacije v Evro-sredozemski parlamentarni skupšĉini in ĉlan naslednjih delovnih teles:- Odbor za promet, - Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Drţavnega zbora Republike Slovenije - Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, - Ustavna komisija in - Kolegij predsednika Drţavnega zbora Republike Slovenije. Vir: Wikipedija

Marko Pavliha

Danes: redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, predstojnik kateder za pomorsko in prometno pravo na Fakulteti za pomorstvo in promet, predsednik Društva za pomorsko pravo Slovenije

-0000198 - 20443

Novinar in urednik ter voditelj na Televiziji Slovenija. Na nacionalni radioteleviziji dela vse od konĉanega študija na FSPN, danes FDV, njegova specialnost je zgodovina. Pred leti je na katedri za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisal in uspešno konĉal tudi magistrski študij, in sicer s temo Edvard Kocbek kot politik.Vir: http://modrijan.netgen.biz/slv/Knjizni-program/Knjizni-program/Avtorji/A-C/Ambrozic-ml.Lado

Lado Ambroţič ml.

Danes: še vedno urednik in voditelj na TV Slovenija

-0013100 - 01073stevilke dosjejev posebnih virov(rezidentov) SDV

Politik in drţavnik, * 14. januar 1941, Kriţevci v Prekmurju, Slovenija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).Zadnji predsednik Predsedstva Socialistiĉne republike Slovenije, in sicer od izvolitve leta(1990) do 23. decembra 1991, ko je z sprejetjem Ustave republike Slovenije postal predsednik Slovenije. 6. decembra 1992 je bil za predsednika še izvoljen ob prvihrazpisanih volitvah. Leta 1997 je bil izvoljen tudi za drugi mandat, ki se mu je iztekel 1. decembra 2002.Prvi pomemben politiĉen poloţaj, ki ga je zasedal, je bil predsednik ZSMS od 1968-1969. Nato je postal ĉlan sekretariata Zveze komunistov Slovenije. Na tem poloţaju je ostal do leta 1973, ko je postal sekretar SZDL. Leta 1978 je postal predsednik Skupšĉine Socialistiĉne republike Slovenije; to dolţnost je opravljal do leta 1982, ko je postal slovenski predstavnik v predsedstvu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Med leti 1986 in 1990 je bil predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.Leta 1990 je bil izvoljen za predsednika Predsedstva Socialistiĉne republike Slovenije. Bil je predsednik Predsedstva Republike Slovenije med slovensko osamosvojitveno vojno. Tik pred to vojno je podpisal Deklaracijo za mir 1991, katere podpisniki so se zavzemali za razoroţitev Slovenije in Slovenijo brez vojske. Predsednik Republike Slovenije je bil nato še dva mandata in sicer med 1992-1997 in 1997-2002.Leta 2004 je soustanovil gibanje Forum 21.Vir: Wikipedija

Pomemben podatek (ki nikjer ni izpostavljen): Milanov mati je bil Madţarka.

Leta 1995 je Vrhovno sodišĉe ugotovilo, da je bilo ob Kuĉanovi predvolilni kampanji leta1992 utajenih za okoli 15 milijonov SIT davka.Ob prodaji druţbenega stanovanjskega fonda je protizakonito privatiziral tudi drţavnoreprezentanĉno hišo v Murglah, zanjo je plaĉal le piĉlih 30.000 DEM.Leta 1996 je bilo v knjigi Kuĉanov klan navedeno, da je Kuĉan v letih 1986 - 1990 prejelsamo od Elana za okoli 400.000 DEM razliĉnih daril in denarja. Kuĉanov urad je pomnogih javnih vprašanjih potreboval veĉ kot dva meseca, da je objavljeno trditev medlozanikal. Kuĉan sam pa je molĉal.Vir: shrani.si/files/hobotnic12nn6.doc

PRIPOROĈAMO OGLED: http://www.youtube.com/watch?v=NRM4dP4GvW4

MILAN KUČAN

Opomba: “veliki” maestro v “farbanju” Slovencev.

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Predsednik socialistične mladinske organizacije

Slovenije, član sekretariata CK ZKS, član

predsedstva CK ZKS, predsednik skupščine

SRS,član predsedstva CK ZKJ, predsednik CK ZKS,

predsednik predsedstva RS

Leta 1991 postane predsednik Slovenije.

Zdravnik in politik, * 17. september 1959, Cerkno.Leta 1984 je diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Naslednjih 8 let je deloval kot zdravnik splošne medicine v Idriji in v Cerknem.Leta 1990 je vstopil v politiĉno ţivljenje in postal ţupan Idrije in obĉinski svetnik (obĉinski svetnik je še zdaj). Po osamosvojitvi Cerkna v samostojno obĉino, je bil med leti 1994 in 1998 ţupan Cerknega.Leta 1992 je bil izvoljen v 1. drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil ĉlan naslednjih delovnih teles:- Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (podpredsednik; od 26. februarja 1993), - Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (do 26. februarja 1993), - Komisija za lokalno samoupravo, - Komisija za vprašanja invalidov in - Odbor za zdravstvo, delo, druţino in socialno politiko. V letih 1992, 1996 in 2000 je bil izvoljen za poslanca Drţavnega zbora Republike Slovenije, v letih 1996-2000 pa je bil tudi predsednik Drţavnega zbora Republike Slovenije.Leta 2000 je postal vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. V letih 2000-2004 je bil tudi poslanec v Evropskem parlamentu.Nekdanji minister za okolje in prostor RS. Tudi njegov brat, Marjan, je politik.Vir: Wikipedija

-0014858 - 00000stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilkestalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikovrezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV

Danes: ĉlan izvršilnega odbora Slovenske ljudske stranke

Janez Podobnik

Rojena 27.01.1944. Ţivljenjepisnih podatkov nismo našli.Nekdanja ravnateljica in podpredsednica društva Pobuda za šolo po meri ĉloveka, “moralistka”, strastna zagovornica tradicionalnih vrednot. Ĉlanica

KDS,ĉlanica strokovnega sveta RS za splošno izobraţevanje, Veĉkrat nastopa v oddaji Piramida.Janševa uĉiteljica.Vir: razliĉni viri na svetovnem spletu

Danes: upokojenka, ki se pogosto oglaša v javnosti

Angelca Likovič

-0000198 - 25051

Zoran Thaler

Danes: direktor svojega podjetja Mednarodni consulting

Politik, mednarodni politolog, diplomat in podjetnik, * 21. januar 1962, Kranj.Politiĉno kariero je zaĉel kot študent v ZSMS. Na prvih svobodnih in demokratiĉnih volitvah 8. aprila 1990 izvoljen v slovenski parlament. Na Ministrstvu za zunanje zadeve RS je bil sprva namestnik ministra (1990 - 1993). Leta 1992 je bil izvoljen v 1. drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil predsednik Odbora za mednarodne odnose. 26. januarja 1995 je postal minister za zunanje zadeve Republike Slovenije; bil decembra 1996 tretjiĉ izvoljen v parlament in bil 1997 drugiĉ minister za zunanje zadeve RS. Konec 90. let 20. stoletja iz politike odšel v podjetništvo. Predsednik uprave Simobila 2004 - 2006. Od takrat aktiven na podroĉju ekološkega kmetijstva v Slovenski Istri. Nosilec liste SD na evropskih volitvah 2009.Vir: wikipedija

PRED LETOM 1990: V ZKS vstopi 1980, 1984 je izvoljen v predsedstvo univerzitetne konference ZSMS. 1986 diplomira iz mednarodnega terorizma, še istega leta se zaposli v Beogradu v razvpitem domu političnih organizacij, postane strokovni sodelavec sveta za mednarodne odnose in član ZSMJ. V Beogradu opravi tudi tečaj v Centru varnostnih sluţb (Udba), med tečajniki je tudi Martin Jakše (računsko sodišče), 1988 se vrne v Ljubljano in se zaposli na RK ZSMS (mednarodni odnosi), 1989 postane član italijanske radikalne transnacionalne stranke.-0000198-29536

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Rojena 20.12.1952, Jesenice; univ.dipl.pravnica, magistrica znanosti. Drugih ţivljenjskih podatkov nismo našli.Nekdanja ministrica za delo, skoraj 30% lastnica Radia Triglav, nekdanja predsednica strokovne komisije za podelitev drţavnih sredstev medijem, dejavna v gorenjskem SD, samostojna podjetnica MHE KLINAR Rina Klinar s.p., Proizvodnja elektriĉne energije v hidroelektrarnah.Prva dolgoletna nadzornica SOD-a.

Vir: http://www.gorenjskiglas.si/novice/gorenjska/index.php?action=clanek&id=32043http://www.pirs.si/Subject/Profile/331838/mhe-klinar-rina-klinar-sphttp://www.demokracija.si/index.php?sekcija=clanki&clanek=661

PRED LETOM 1990: Predsednica IS skupščine občine Jesenice, funkcionar SIS, sekretarka občinske ZKS na Jesenicah, ministrica za delo, druţino in socialne zadeve.Rina Klinar

Danes: direktorica in skoraj 30% lastnica Radia Triglav

-0000198 – 07819 ČLANICA MAFIJSKE HOBOTNICE

Neva Miklavčič Predan

Danes: predsednica Helsinškega monitorja Slovenije za ĉlovekove pravice

-0015036 – 00000-0014634 – 00010stevilke dosjejev in hkrati registracijskestevilke stalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranihsodelavcev SDV

Ţivljenjepisnih podatkov nismo našli.Rojena 01.04.1947 v Ljubljani.Znamenita “raziskovalka” vojnih zloĉinov na Slovenskem, neuspešna kandidatka za varuhinjo ĉlovekovih pravic,…Vir: razliĉni viri na svetovnem spletu

PRED LETOM 1990: Ni podatka, sicer publicistka in prevajalka.

Izobrazba: diploma iz ekonomije, Ekonomska fakulteta v Zagrebu.Delovna mesta:- 1974-1975: Pripravništvo v podjetju Siemens Austria;- 1976: Republiški komite za mednarodno sodelovanje RS;-1986-1990: Ĉlanica slovenske vlade in predsednica Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, odgovorna za zunanjo trgovino in devizni sistem;- 1991: SKB banka, odgovorna za podroĉje mednarodnega poslovanja kot namestnica direktorja banke;- 1995: SKB banka, izvršna direktorica za mednarodno poslovanje;- 1997: SKB banka, ĉlanica uprave banke, odgovorna za mednarodno poslovanje, investicijsko banĉništvo in kapitalske naloţbe;- 1999: SKB banka, predsednica uprave banke.Članstva:- od leta 1989: Ĉlanica Svetovnega gospodarskega foruma;- od leta 1994: Ĉlanica BIAC-a (Business and Industry Advisory Committee to the OECD) Steering Committee for Central and Eastern Europe;- od leta 1995: Predsednica Nacionalnega pododbora BIAC za Slovenijo;- 1997-2001: Ĉlanica in od leta 1998 predsednica nadzornega sveta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev;- 1996-2003: Ĉlanica nadzornega sveta podjetja Merkur;- 1999-2001: Predsednica nadzornega sveta zavarovalnice Generali v Sloveniji;-2000-2006: Ĉlanica mestnega sveta obĉine Ljubljana;

- 2001-2003: Predsednica nadzornega sveta Pokojninske druţbe SKB;- 2001-2005: Ĉlanica nadzornega sveta zavarovalnice Generali v Sloveniji;-2003-2008: Ĉlanica nadzornega sveta SKB Leasing-a;- od 2003: Ĉlanica nadzornega sveta Pokojninske druţbe A.Vir: http://www.skb.si/banka/banka-vodstvo.html

PRED LETOM 1990: Članica slovenske vlade in predsednika Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, odgovorna za zunanjo trgovino in devizni sistem, članica svetovnega Gospodarskega foruma

Cvetka Selšek

Danes: predsednica uprave Banke SKB

-0000198 - 05418 - 0000198 - 32803

Ţivljenjepisnih podatkov nismo našli.Nekdanji poslanec v DZ.

PRED LETOM 1990: NI PODATKA!

Emil Milan Pintar

Danes: generalni sekretar Zbornice avtoprevoznikov

-0000198 - 13246-0020000 – 00000oznaka za sodelavca varnostne sluzbe Oborozenihsil SFRJ (organa varnosti) JLA ali TO

Politik, poslanec in ekonomist, * 26. september 1941, Kuštanovci.Leta 1992 je bil izvoljen v 1. drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil ĉlan naslednjih delovnih teles:- Odbor za gospodarstvo (predsednik), - Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, - Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko in - Komisija za evropske zadeve. Franc Horvat, ĉlan stranke Socialnih demokratov, je bil leta 2004 ĉetrtiĉ izvoljen v Drţavni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil ĉlan naslednjih delovnih teles:- Odbor za gospodarstvo (predsednik), - Odbor za finance in monetarno politiko in - Odbor za zadeve Evropske unije. Istega leta je postal tudi predsednik Drţavnega zbora Republike Slovenije; potem ko je na tem poloţaju zamenjal Boruta Pahorja, ki je bil izvoljen za evropskega poslanca.Vir: Wikipedija

V sedemdesetih vodil Radensko.

PRED LETOM 1990: 22 let je bil zaposlen v Radenski, od leta 1975 do leta 1986 je bil njen direktor. Od leta 1974 do leta 1986 je bil podpredsednik Evropskega zdruţenja za naravne mineralne vode. Po odhodu iz Radenske je bil dve leti član poslovodnega odbora Ljubljanske banke, nato pa od leta 1989 do 1991 zvezni sekretar Socialistične federativne republike Jugoslavije za ekonomske odnose.

Feri Horvat

Danes: najbrţ v pokoju

-0014499 – 00010-stevilke dosjejev in hkratiregistracijske stevilke stalnih virov nazvezi usluzbencev, pripadnikovrezervne sestave in registriranihsodelavcev SDV

Ĉastnik, policist, pravnik in veteran vojne za Slovenijo, * 9. januar 1954, Srednja vas pri Ĉrmošnjicah.Med 1. julijem 2005 in 8. januarjem 2009 je bil generalni direktor policije.- red Slovenske vojske z zvezdo (11. maj 1998) - red Slovenske vojske (16. maj 1993) - spominski znak ob deseti obletnici vojne za Slovenijo (9. julij 2002) Vir: Wikipedija

Nekdanji tesni sodelavec nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše in nekdanji kadrovik na Ministrstvu za obrambo.

PRED LETOM 1990: Samostojni svetovalec za organizacijo in razvoj poţarnega varstva v upravi za splošne zadeve pri takratnem republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo

-0000198 – 16111- 0015413 - 00327

Danes: od 2009 “upokojenec”

Joţe Romšek

Rojen leta 1944 v Celovcu na avstrijskem Koroškem. Med letoma 1960 in 1965 je obiskoval Zvezno slovensko gimnazijo v Celovcu in skupaj s Florjanom Lipušem in Erikom Prunĉem izdajal literarno revijo »Mladje«. Ţe od mladih nog je dejavno sodeloval v gibanju za pravice koroških Slovencev v Avstriji, od leta 1986 do leta 1990 je bil poslanec v avstrijskem parlamentu na listi Zelenih in nato še dve leti, leta 1998 in 1999, poslanec Enotne liste, ki je bila v koaliciji z Liberalnim forumom. V letih od 1990 do 1992 je bil zastopnik slovenske vlade v Avstriji in po priznanju častni konzul v Celovcu in s tem tesni sodelavec gospodov Peterleta in Rupla. Letos je postal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ene izmed treh krovnih slovenskih organizacij na Koroškem. Karel Smolle je bil v ĉasu osamosvajanja Slovenije tudi ĉastni konzul Republike Slovenije na Dunaju. Vir: http://www.mladina.si/tednik/200936/karel_smolle__predsednik_narodnega_sveta_koroskih_slovencev

Danes: podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev

Karl Smolle

-0014142 – 00055stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilkestalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikovrezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV

Dušan Hočevar

Danes: direktor Zdruţenja bank Slovenije

-0000198 – 13570- 0000198 - 13807

2.SEDANJA FORMALNA FUNKCIJA IN ZAPOSLITEVSplošna banka Koper, vodja Konzorcija bank za gradnjo avtocestnega omreţja v Sloveniji3. DOSEDANJE FUNKCIJE IN OSTALI PODATKI S TEM V ZVEZIĉlan koordinacijskega odbora Izvršnega sveta SRS za izvajanje politike krepitve materialne osnove slovenske narodne skupnosti v zamejstvu (to je odbora, ki ga je vodila ga.Cvetka Selšek-sedaj SKB banka, ki je tesno povezan s "podporo" manjšini v Italiji preko slovenskega podjetja Adit in Finanĉno delniško druţbo za mednarodni promet Safti (S. A. Finanziaria per I Traffici Internazionali), ministrstvo za finance RS-svetovalec Vlade RS, ĉlan pogajalske skupine vlade RS za odplaĉilo dolgov bivše Jugoslavije, kjer se je trudil za poplaĉilo ĉimveĉjega dela dolgov, kajti velik del je prej odkupil Safti.II. PODROČJE DELOVANJA

1. STROKOVNO PODROčJEPravnik, finance2.PODROčJE V MAFIJSKEM LOBIJUSodelovanje pri oblikovanju denarnih skladov v tujini.III. MESTO V HIERARHIJI1. MESTO V HIERARHIJI LOBIJAZagotavljanje pogojev za izvoz kapitala iz Slovenije oz. mafijsko financiranje.2. NADREJENIMitja Gaspari, dr. France Arhar3. SODELAVCI NA PRIBLIŢNO ENAKI RAVNIStanko Debeljak v DARS, Cvetka Selšek v SKB banki, Janez Kopaĉ v Drţavnem zboru, Milojka Kolar v Ministrstvu za finance RSVir: shrani.si/files/hobotnic12nn6.doc

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Član koordinacijskega odbora Izvršnega sveta SRS za izvajanje politike krepitve materialne osnove slovenske narodne skupnosti v zamejstvu (to je odbora, ki ga je vodila ga.Cvetka Selšek-sedaj SKB banka, ki je tesno povezan s "podporo" manjšini v Italiji preko slovenskega podjetja Adit in Finančno delniško druţbo za mednarodni promet Safti (S. A. Finanziaria per I Traffici Internazionali), ministrstvo za finance RS-svetovalec Vlade RS, član pogajalske skupine vlade RS za odplačilo dolgov bivše Jugoslavije, kjer se je trudil za poplačilo čimvečjega dela dolgov, kajti velik del je prej odkupil Safti.

2. SEDANJA FORMALNA FUNKCIJA IN ZAPOSLITEVPredsednik sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije, ĉlan drţavnega sveta, neprekinjeno ĉlan ZKS od 19643. DOSEDANJE FUNKCIJE IN OSTALI PODATKI S TEM V ZVEZIBil je sodelovec Jugoslovanske UdbeII. PODROĈJE DELOVANJA1. STROKOVNO PODROĈJEGimnazijski maturant2. PODROČJA V MAFIJSKEM LOBIJUZloraba sindikatov za potrebe lobija.III. MESTO V HIERARHIJI1. MESTO V HIERARHIJI LOBIJAIzvajalec2. NADREJENIJanez Kocjanĉiĉ, Dušan Semoliĉ3. SODELAVCI NA PRIBLIŢNO ENAKI RAVNIDušan Rebolj (sindikati Pergam), Alenka Orel (KNSS)IV. MOTIV SODELOVANJA V MAFIJSKEM LOBIJUOsebna korist, diskreditacija

Vir: shrani.si/files/hobotnic12nn6.doc

PRED LETOM 1990: Bil je sodelovec Jugoslovanske Udbe, neprekinjeno član ZKS od 1964.

Albert Vodovnik

Danes: sekretar SKEI

-0020000 – 00000oznaka za sodelavca varnostne sluzbeOborozenih sil SFRJ (organa varnosti)JLA ali TO ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Rojen 29.12. 1950. Ţivljenjepisnih podatkov nismo našli.Nekdanji vodja podjetja za proizvodnjo in uvajanje novih tehnologij Perftech d.o.o., nekdanji direktor Sklada RS za razvoj, in morda še kaj.

PRED LETOM 1990: NI PODATKA!

Danes: namestnik direktorja podjetja Snaga

Valter Nemec

-0015038 – 00471številke dosjejev rezidentov SDV nafunkcijah v gospodarskih in drugihorganizacijah

Ţivljenjepisnih podatkov nismo našli.Nekdanja drţavna sekretarka za ekonomske odnose s tujino, bila je ĉlanica oţje pogajalske skupine Slovenije za vstop v EU, ambasadorkaFundacije Pustimo jim sanje.

PRED LETOM 1990 : NI PODATKA!

Vojka Ravbar

Danes: izvršna direktorica SKB banke

-0000198 – 05274

Bojan Veselinoviĉ, rojen 20.02.1965, je po izobrazbi univerzitetni diplomirani novinar in izpolnjuje pogoje, ki jih za imenovanje direktorja STA d.o.o. predvideva ustanovna listina druţbe. Leta 1988 se je redno zaposlil na RTV Ljubljana, od leta 1989 do 1991 je bil dopisnik Radia Slovenija iz Beograda, nato je bil štiri leta urednik Uredništva notranjepolitiĉnih in gospodarskih oddaj Radio Slovenija. V letih 1995 do 2006 je bil odgovorni urednik informativnega programa Radia Slovenija. Pred imenovanjemdirektorja STA pa je opravljal funkcijo urednika v ĉasopisni hiši Dnevnik.

Vir: http://www.vlada.si/nc/si/aktualno/sporocila_za_javnost/sporocilo_za_javnost/article/489/1461/

Bojan Veselinovič

Danes: na ĉelu STA (direktor)

-0014000 - 05447stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilke stalnihvirov na zvezi usluzbencev, pripadnikov rezervnesestave in registriranih sodelavcev SDV

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Bruno Korelič

Danes: predsednik nadzornega sveta in predstavnik delniĉarjev Interevrope d.d.

Rojen 10.7.1944, je leta 1967 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Je univerzitetni diplomirani ekonomist, upokojenec, bil je dolgoletni direktor in predsednik uprave Luke Koper, d.d., direktor predstavništva Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu z bogatimi izkušnjami s podroĉja logistike, naftne industrije, farmacije, avtomobilske industrije, ţivilske industrije, banĉništva, zavarovalništva. Je tudi ĉlan nadzornega sveta druţbe Petrol d.d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana. 10.4.2009 je postal ĉlan nadzornega sveta Intereurope d.d. in z 20.5.2009 prevzel funkcijo predsednika nadzornega sveta Intereurope d.d.Vir: http://intereuropa.hal.si/slo/predstavitev_nadzorniS.asp

PRED LETOM 1990: Ni natančnega podatka, bil je dolgoletnidirektor in predsednik uprave Luke Koper d.d. , član CK ZKS leta1989

-0014163 – 00023stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilkestalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikovrezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Univ. dipl.inţ.grad., solastnik in direktor poslovnega sistema Intering Holding, najbogatejši Prekmurec, ĉigar premoţenje je ocenjeno na 52MIO EUR.Vir: razliĉni viri na svetovnem spletu

PRED LETOM 1990: Leta 1988 je skupaj s takratno Jeklotehno ustanovil podjetje na Madţarskem – Jeklotehna Budapest, leta 1992 pa je še z dvema partnerjema ustanovil druţbo Intering Consulting v Sloveniji, preko katere so čez 4 leta kupili Pomgrad.

Stanko Polanič

Danes: lastnik Panvite

-0000198 – 11740

“Skupina Panvita zdruţuje podjetja, katerih dejavnost je nadzorovana in okolju prijazna pridelava in predelava hrane od njive do mize. Ţe desetletja nas gostite v vaših domovih, prenovljeni in z novo ţivljenjsko energijo ter vitalnostjo pa prihajamo k vam sedaj tudi kot ponudnik prehrane višje kakovosti.”Vir: http://www.panvita.si/

-0016162 - 00000

Danes: redni profesor na Fakulteti za druţbene vede v Ljubljani

Rastko Močnik

Sociolog, * 27. avgust 1944, Ljubljana.Josip Rastko Moĉnik (pogosteje se podpisuje samo z drugim osebnim imenom: Rastko Močnik) je diplomiral leta 1968 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz sociologije in svetovne knjiţevnosti z literarno teorijo. V letih 1968-1970 je bil ĉasnikar pri dnevniku Delo. V letu 1969-1970 je študiral na podiplomskem študiju na École pratique des hautes études en sciences sociales v Parizu, v letih 1973-1975 na École des hautes études en sciences sociales in študij dokonĉal pod mentorstvom Algirdasa Greimasa.Leta 1983 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije. Bil je zastopnik sociologije pod Althusserjevim vplivom; smeri, ki jo sam Moĉnik imenuje historiĉni materializem. Od leta 1970 je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1997 redni profesor sociologije kulture. Raziskuje na podroĉjih teorije ideologije, teorije diskurzov, teoretske sociologije, teoretske psihoanalize, semiotike, epistemologije humanistiĉnih in druţbenih ved. Prevaja strokovna besedila iz anglešĉine in zlasti francošĉine, na primer dela Lacana, Durkheima, Maussa.V politiĉnem ţivljenju zrelih let je Moĉnik nastopal s stališĉ radikalne levice. Leta 2003 je postal aktiven ĉlan Foruma za levico. Opredelil se je do nekaterih aktualnih politiĉnih vprašanj. Nasprotoval je razbitju Jugoslavije (ne pa tudi v kasnejšem kontekstu osamosvojitvi Slovenije). Javno pa je nasprotoval vstopu Slovenije v zvezo NATO. Nasprotuje tudi bolonjskemu procesu.Vir: Wikipedija

Opomba: nekdo je moral tudi nasprotovati, a nadzorovano!

PRED LETOM 1990: Ultralevičar, Profesor na Filozofski fakulteti, vodja izpostave Soros v Ljubljani

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Nekdanji partijski funkcionar, direktor Energetike (njegova ţena Helena je direktorica Magistrat International), ki je bil v zaĉetku devetdesetih predsednik izvršnega sveta skupšĉine mesta Ljubljane, na grbi pa ima znamenito afero Sonce, ko je mesto saniralo ljubljansko Toplarno z izdajo obveznic. Njegovemu izvršnemu svetu pa so oĉitali tudi "poslovno" sodelovanje s SCT, saj so gradbena dela za popravilo ljubljanskega gradu in zidanje ĉistilne naprave Zalog dobivala draţja namesto cenejših podjetij. Draškoviĉ se je pozneje, vsaj navzven, umaknil iz druţabnega in politiĉnega ţivljenja, ukvarjal se je z banĉništvom, energetika pa je bila, glede na to, da je slovel kot dober poznavalec uporabnosti premoga, njegova strast ţe od nekdaj. Vir: http://www.mladina.si/tednik/200317/clanek/m-zlsd/

Danes: direktor Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o.

Hrvoje Drašković

-0000198 - 00775

Politiĉarka, ekonomistka in pedagoginja, * 12. junij 1961.Leta 2006 je bila na Socialnih demokratov izvoljena v Mestni svet Mestne obĉineLjubljana.Vir: Wikipedija

PRED LETOM 1990: Pred letom 1990 je bila še študentka. Od leta 1990 je članica Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, kjer je bilav različnih obdobjih predsednica Druţbeno političnega zbora, podpredsednica Mestnega sveta, predsednica Komisije zamednarodno in medmestno sodelovanje ter predsednica Odbora za finance. Sodelovala je tudi v več nadzornih svetih podjetij in drugih organizacij (med njimi Trimo Trebnje, Nadzorni odborRTV Slovenija, SDK Slovenije in potem Agencija za plačilnipromet, Holding Ljubljana, NLB , PID Triglav).Metka Tekavčič

-0014000 – 06109stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilke stalnih virov nazvezi usluzbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranihsodelavcev SDV- 0000198 - 31189

Danes: redna profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, vodja Svetniškega kluba Socialnih demokratovv Mestnem svetu MOL

Uroš Aljančič

Danes: Vila A Poslovno svetovanje, Uroš Aljanĉiĉ s.p.

-0015038 – 00477številke dosjejev rezidentov SDVna funkcijah v gospodarskih in drugih organizacijah

Rojen: 1952, Jesenice2. SEDANJA FORMALNA FUNKCIJA IN ZAPOSLITEVSamostojni podjetnik in lastnik podjetij, deleţev in delnic3. DOSEDANJE FUNKCIJE IN OSTALI PODATKI S TEM V ZVEZILeta 1989 je bil med kandidati za CK ZKJ, generalni direktor Elana, vodja hĉerinskega podjetja Elana naŠvedskemII. PODROČJE DELOVANJA1. STROKOVNO PODROĈJEGospodarstvo2.PODROĈJE V MAFIJSKEM LOBIJUFinanciranjeIII. MESTO V HIERARHIJI1. MESTO V HIERARHIJI LOBIJAIzvajalec2. NADREJENIJanez Kocjanĉiĉ, Ţivko Pregl, Joţe Ţagar, Janez Zemljariĉ, Herman Rigelnik3. SODELAVCI NA PRIBLIŢNO ENAKI RAVNIAleksander Lovec, Stanko Debeljak, Dušan Hoĉevar, Roman Jegliĉ, Joţe Duhovnik4. PODREJENIMatija ŠkofIV. MOTIV SODELOVANJA V MAFIJSKEM LOBIJUOsebne koristi, kompromitacijaV. PERSPEKTIVE1. MOŢNO NAPREDOVANJE V JAVNEM ŢIVLJENJU2. MOŢNO NAPREDOVANJE V MAFIJSKEM LOBIJUOdvisno od sodnega razpleta procesa Elan. Moţno, da bo naslednja ţrtev, ĉe Koder ne bo zadostoval.

VI. PREDNOSTI IN SLABOSTI1. PREDNOSTIPretkan zagovornik trţne ekonomije, vešĉ v finanĉnih poslih in skrivanju pred javnostjo, pozna podatke

o darilih visokih vrednosti, ki so jih dobili slovenski komunistiĉni politiki (Kuĉan, Popit, Marinc) med 1980 in 1990.2. SLABOSTIVII. DRUGI POMEMBNI PODATKIŢena Mojca je lastnica in direktorica podjetja Vila gostinsko, turistiĉno in trgovsko podjetje Trţiĉ d.o.o., z dejavnostjo gostinstvo in turizem, drugi hoteli in moteli.Vir: shrani.si/files/hobotnic12nn6.doc

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Leta 1989 je bil med kandidati za CK ZKJ, generalni direktor Elana, vodja hčerinskega podjetja Elana na Švedskem

Rojen: 26.10.19322. SEDANJA FORMALNA FUNKCIJA IN ZAPOSLITEVDirektor slovenskega elektrogospodarstva3. DOSEDANJE FUNKCIJE IN OSTALI PODATKI S TEM V ZVEZIĉlan vodstva SOZD Iskra in eden od kandidatov za predsednika KPO, zadolţen za PODROĈJE organizacije in informatike, bil na Inštitutu za ekonomske raziskave, drţavni sekretar na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, zadolţen za industrijo.II. PODROČJE DELOVANJA1.STROKOVNO PODROĈJEDiplomant fakultete za elektrotehniko 2. PODROĈJE V MAFIJSKEM LOBIJUPrivatizacija, financiranje III. MESTO V HIERARHIJI1. MESTO V HIERARHIJI LOBIJAŠef podroĉja2. NADREJENIJanez Zemljariĉ, Janez Vipotnik, Janez Kocjanĉiĉ3. SODELAVCI NA PRIBLIŢNO ENAKI RAVNIMaks Tajnikar, Davor Valentinĉiĉ, Ivan Ţagar, Peter Rigl4. PODREJENIRoman Jegliĉ, Janez Vipotnik ml.5. SORODSTVOHĉi Baniĉ Wolfand Helena je bila organizator goljufive igre Catch the cash.IV. MOTIV SODELOVANJA V MAFIJSKEM LOBIJUFinanĉne koristi, kompromitacijaV. PERSPEKTIVE1. MOŢNO NAPREDOVANJE V JAVNEM ŢIVLJENJURaĉuna na ministrsko mesto v primeru zmage ZL in LDS.2. MOŢNO NAPREDOVANJE V MAFIJSKEM LOBIJUEden od kandidatov za Zemljariĉevo mestoVI. PREDNOSTI IN SLABOSTI1. PREDNOSTIPretkan, samozavesten, številna znanstva2. SLABOSTINedelaven, zaverovan vase, kompromititan s Catch the CashVII. DRUGI POMEMBNI PODATKIPri organizaciji igre Catch the cash je tesno sodeloval z Romanom Jegliĉem. Varovanje akcije so izvajali pripadniki Specialne enote policije, ki so pozneje izvršili znani Celovški rop, zaradi katerega je odstopil minister SKD Ivo Bizjak. Je podpisnik pobude za izvolitev Kuĉana za predsednika.Vir: shrani.si/files/hobotnic12nn6.doc

Ivo Banič

Danes: upokojenec morda

Ivo Banič

-0055000 – 00000oznaka za bivse (opuscene) rednesodelavce SDV

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Član vodstva SOZD Iskra in eden od kandidatov za predsednika KPO, zadolţen za PODROČJE organizacije in informatike, bil na Inštitutu za ekonomske raziskave, drţavni sekretar

Egon Conradi

-0015156 – 00013stevilke dosjejev funkcionarjev SDV-0013790 – 00091sodelavec ali usluzbenec SDV napoliticni funkciji

Rojen: 1925, Kuzma pri Murski Soboti2. SEDANJA FORMALNA FUNKCIJA IN ZAPOSLITEVUpokojenec3. DOSEDANJE FUNKCIJE IN OSTALI PODATKI S TEM V ZVEZIObvešĉevalec VOS na koĉevskem obmoĉju, šef VOS za Štajersko, visok funkcionar OZNE, šef Udbe za

Slovenijo, direktor Kompasa, dolgoletni predsednik NK Olimpija.II. PODROČJE DELOVANJA1. STROKOVNO PODROĈJETurizem, tajne sluţbe2. PODROĈJE V MAFIJSKEM LOBIJUVarnostno obvešĉevalni sistem, financiranje mafijeIII. MESTO V HIERARHIJI1. MESTO V HIERARHIJI LOBIJAŠef podroĉja, svetovalec2. NADREJENIMitja Ribiĉiĉ, Niko Kavĉiĉ, Stane Dolanc3. SODELAVCI NA PRIBLIŢNO ENAKI RAVNIPavle Car, Štangelj, Polde Maĉek, Niko Kavĉiĉ4. PODREJENIIvan Erţen, Ivan ZidarIV. MOTIV SODELOVANJA V MAFIJSKEM LOBIJUIdeologija, kompromitacija, osebne koristiVI. PREDNOSTI IN SLABOSTI1. PREDNOSTIIzkušen, potrpeţljiv, zna ostati v ozadju2. SLABOSTIPohlepen na denar, manj inteligentenVII. DRUGI POMEMBNI PODATKIZnan po neuspelem bombnem atentatu, ki ga je po njegovem naĉrtu organizirala slovenska SDV na

avstrijskem Koroškem, v katerem sta bila huje poškodovana dva sodelavca SDV. Atentat je hotela SDV podtakniti koroškim desniĉarjem in v Sloveniji ustvariti protiavstrijsko razpoloţenje. Bomba je v muzeju eksplodirala prezgodaj in ranila atentatorja.Vir: shrani.si/files/hobotnic12nn6.doc

Danes: upokojenec

Slike nismo našli!

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Obveščevalec VOS na kočevskem območju, šef VOS za Štajersko, visok funkcionar OZNE, šef Udbe za Slovenijo, direktor Kompasa, dolgoletni predsednik NK Olimpija.

-0000198 - 15019

Danes: tajnik Republiške volilne komisije

Marko Golobič

ĉetrtek, 10.02.2005 Tekst: (sta) LJUBLJANA - Policija je vĉeraj zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega poloţaja in pravic na toţilstvo vloţila ovadbo zoper tajnika Republiške volilne komisije (RVK) Marka Golobiĉa, je poroĉala POP TV. Ovadba temelji na revizijskem poroĉilu raĉunskega sodišĉa, ki je leta 2002 ugotovilo neupraviĉeno izplaĉilo avtorskih honorarjev Golobiĉu in še enemu zaposlenemu na RVK v višini 2,5 milijona tolarjev za izobraţevanje ĉlanov volilnih organov pred parlamentarnimi volitvami leta 2000.Vir: http://dnevnik.si/novice/kronika/112211

In kaj se je zgodilo do danes? G. Golobiĉ je še vedno na istem mestu….

Opomba: Ţivljenjepisa nismo našli. V zaĉetku aprila 2010 smo klicali na sedeţ Republiške volilne komisije, da bi dobili podatek o rojstvu Marka Golobiĉa. Povedali smo tudi razlog, zakaj ta podatek potrebujemo. Dobili smo “navodilo”, naj zahtevek pošljemo po elektronski pošti. To smo nemudoma naredili. A po veĉ kot mesecu dni tega podatka še vedno nimamo…danes je 13.maj 2010. (zdaj ţe 8. december 2010…)

ŢE 8. december…

PRED LETOM 1990: NI PODATKA…

Franc Grad se je rodil leta 1948 v Ljubljani, kjer je konĉal gimnazijo in leta 1970 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Tega leta se je zaposlil na Skupšĉini SR Slovenije, kasneje na Okroţnem sodišĉu v Ljubljani in je leta 1973 opravil pravosodni izpit. Zatem je bil zaposlenna Sekretariatu Izvršnega sveta za zakonodajo in v letih 1982 ter 1983 ponovno na republiški skupšĉini. Od leta 1984 dalje je zaposlen naPravni fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1996 redni profesor zaustavno pravo. Od leta 1991 do 2006 je bil predstojnik katedre zaustavno pravo, sedaj pa je predstojnik Centra za ustavno pravo naInštitutu za primerjalno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Na pravnifakulteti predava poleg ustavnega prava še primerjalno ustavno pravo, volilno in parlamentarno pravo, evropsko ustavno pravo ter lokalnosamoupravo.

Vir: http://www.us-rs.si/index.php?sv_path=3616,3619,4493

PRED LETOM 1990: Zaposlen na Pravni fakulteti, leta 1991 je postal predstojnik katedre za ustavno pravo

Franc Grad

Danes: redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani in predstojnik Centra za ustavno pravo na Inštitutu za Primerjalno pravo na isti fakulteti

-0000198 – 07645

Boštjan Marija Zupanĉiĉ, v strokovni javnosti znan pod trţno znamkoBMZ, je pravnik šele na koncu. Najprej je filozof. S svojim iskanjemtemeljev, na katerem poĉiva Zakon, je oĉaral generacije slovenskih, ameriških, tudi grških ali kitajskih študentov. Zadnjih deset let je sodnikEvropskega sodišĉa za ĉlovekove pravice v Strasbourgu, pred tem je bilustavni sodnik, profesor na ljubljanski Pravni fakulteti in na univerzi v Harvardu. Sicer ga je mogoĉe opredeliti kot strokovnjaka za kazensko, procesno in ustavno pravo, a je v nasprotju s podobnimi akademskimikalibri širši javnosti znan po seriji monografij in esejev, napisanih v izvirnipolitiĉno-filozofski maniri.Vir: http://www.mladina.si/tednik/200829/bostjan_m__zupancic__sodnik_in_filozof

PRED LETOM 1990: Predavatelj po različnih ameriških univerzah in na Pravni fakulteti. Leta 1990 se zaposli na Pravni fakulteti kot redni profesor.

Boštjan M. Zupančič

Danes: sodnik Evropskega sodišĉa za ĉlovekove pravice v Strassbourgu

-0000198 - 22039

Rojen v Mariboru. Po konĉani osnovni šoli in Gimnaziji je študiral zgodovino in umetnostnozgodovino v Ljubljani in si pridobil naslov profesor zgodovine in profesor umetnostne zgodovine.Prvo zaposlitev je leta 1968 našel v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, kjer je bil ravnatelj od leta 1972do 1976 nato se je zaposlil v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer je bil med leti 1982 do 1994 direktorin nato do upokojitve (16. 9. 2007) je bil vodja oddelka za fonde s podroĉja gospodarstva.Podiplomski študij je opravil na Univerzi v Zagrebu, kjer je leta 1986 magistriral in leta 1991doktoriral. Strokovno se je izpopolnjeval v arhivih, arhivskih sluţbah ter v drugih arhivom sorodnihustanovah v Angliji, Avstriji, Italiji, Nemĉiji, Nizozemski, Franciji, Kanadi, Zdruţenih drţavahAmerike, Kitajski, Madţarski, Ĉeški, Slovaški, Poljski, v skandinavskih drţavah in v drţavah nekdanjeJugoslavije na podroĉjih; mednarodnih strokovnih stikov, zgodovine, arhivistike, arhivskih strokovno- tehniĉnih vprašanj, uvajanja novih informacijskih tehnologij v arhivsko znanstveno -raziskovalno in strokovno delo, itd. Leta 1997 si je pridobil najvišji moţen strokovni naziv "arhivskisvetnik" in nekaj let prej tudi "znanstveni svetnik". Objavil je okoli štiristo strokovnih, znanstvenihin arhivsko praktiĉnih ter teoretiĉnih prispevkov doma in v tujini. Imenovan v razliĉne naše in tujestrokovne komisije, sodeluje z Filozofsko fakulteto Univerze v Zagrebu in Filozofsko fakultetoUniverze v Tuzli. Pred leti je bil imenovan za konzultanta Okrogle mize arhivov sveta (CITRA/ICA),nato je bil redni ĉlan sekcije profesionalnih arhivistov (SPA/ICA) pri Mednarodnem arhivskem svetus sedeţem v Parizu (MAS-ICA), bil je ĉlan opazovalec Mednarodnega komiteja za gradnje in opremopri MAS (CBQ/ICA) in ĉlan Mednarodnega komiteja za zgradbe in opremo v zmernih klimatskihrazmerah pri Mednarodnem arhivskem svetu (ICA-CBTE). Od leta 1994 je aktiven v politiki. Od leta1994 do 1997 je bil podţupan Mestne obĉine Maribor za druţbene dejavnosti, ĉlan mestnega svetaMOM do leta 1998 in je bil do leta 2007 tudi ĉlan MO SLS Maribor. Sedaj je aktiven pri delu v SLSin v MO SLS v Ljubljani. Je predstojnik Mednarodnega instituta arhivskih znanosti Univerze vMariboru in direktor izpostave tega inštituta v Trstu, podpredsednik Odbora za Glaserjeve nagradeMOM, ĉlan sveta Mariborske knjiţnice in Umetnostne galerije Maribor predsednik Arhivskegadruštva Maribor in podpredsednik društva Heraldica Slovenica. Kot profesor zgodovine inumetnostne zgodovine, kot arhivski in znanstveni svetnik ter kot doktor informacijskih znanosti spodruĉja humanistiĉnih znanosti je opravil vrsto predavanj na slovenskih in mednarodnihkonferencah in je nosilec ali sodelavec v mnogih slovenskih in mednarodnih projektih.Vir: http://www.25junij.si/index.php?module=strani&stranid=26&podstranID=41

PRED LETOM 1990: Od 1982 do 1994 direktor Pokrajinskegaarhiva Maribor.

Peter Pavel Klasinc

Danes: Mednarodni inštitut arhivskih znanosti (MIAZ)-direktor izpostave v Trstu, ostalo beri zgoraj…

-0013606 - 00636številke dosjejev stalnih in obcasnihvirov v RKC (rimokatoliski cerkvi)

Matjaţ Zanoškar

Rodil se je v Slovenj Gradcu, leta 1951. Veĉino svojega ţivljenja je preţivel prav tu v mestu Slovenj Gradec. Tukaj si je ustvaril tudi druţino. Ima veĉ kot 30 let sluţbovanja, poleg sluţbovanja je deloval tudi v kulturi, šolstvu in gospodarstvu.Vir: http://www.dogaja.se/znani-slovenci/31531/matjaz_zanoskar/

PRED LETOM 1990: 1986 postane vodja Oddelka za notranjezadeve na Izvršnem svetu Občine Slovenj Gradec (do leta 1995).

-0000198 – 12187-0060000 – 01627-oznaka za usluzbenca SDV in pripadnikarezervne sestave SDV

Danes: ţupan obĉine Slovenj Gradec

Ţivljenjepisnih podatkov nismo našli. Zanimivo branje pa se nahaja na:http://www.novogradnje.com/sl/Novice/Novogoriski_Hit_in_Daimond_sta_se_dokoncno_razsla.html

http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042355600

In verjetno še kaj.

Dragan Valenčič

Danes: ţupan obĉine Šempeter – Vrtojba, direktor podjetja Daimond d.o.o.

-0020000 – 00000oznaka za sodelavca varnostne sluzbeOborozenih sil SFRJ (organa varnosti) JLA ali TO

Danes: podpredsednik Zdruţenja lastnikov nepremiĉnin, lastnik in najbrţ direktor svojega lastnega podjetja Edo Pirkmajer upravljanje d.o.o.

Ţivljenjepisnih podatkov seveda nismo našli.

Slovenci se ga še spomnimo kot drţavnega sekretarja za privatizacijo in notranji trg. V pokoju je 8 let, saj je delal do 70. leta. Ker je bil v drţavni sluţbi, druţinskega premoţenja, ki so ga Pirkmajerjem vrnili ob denacionalizaciji, drţavi ni in ga tudi sedaj ne oddaja, izjema je bila le najemnina, ki jim jo je za Zvezo zdruţenj borcev do leta 1999 plaĉevala drţava. O tem, kako premoţna druţina so, pove le, saj se vidi, nepremiĉnin ni mogoĉe skriti. Vir: http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2010/07/24/2010-07-24_STR-01-01_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-SOBOTNA-PR.pdf

PRED LETOM 1990: Ni podatka, a zaposlen v drţavni sluţbi

Edo Pirkmajer

-0055000 – 00000Oznaka za bivše (opušĉene) redne sodelavce SDV-0014575 – 00000stevilke dosjejev in hkrati registracijske stevilke stalnih virov na zvezi usluzbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV

Danes: medijska zvezda, “borec” za ţivljenja ljudi

Popotnik, * 26. avgust 1954, Jesenice.Kriţnar je bil od 20. julija 2006 zaradi ilegalnega vstopa v Sudan in zaradi obtoţbe vohunstva do 5. septembra 2006 zaprt v tamkajšnjem zaporu. Kriţnar, ki naj bi bil Drnovškov posebni odposlanec za krizno ţarišĉe sudanske pokrajine Darfur, se je napotil v Sudan brez vizuma, ker mu ga veleposlaništvo na Dunaju ni izdalo v nekaj dneh. Sodišĉe v kraju El Fašir ga je 14. avgusta obsodilo na dve leti zaporne kazni in plaĉilo kazni v višini 2000 evrov. Po pomilostitvi so ga izgnali iz drţave. To reševanje ga je stalo dobrih 20.000 evrov. Ozadje tega dogodka je politika Janeza Drnovška, oziroma njegovo prizadevanje pri morebitni prepreĉitvi genocida nad prebivalci Darfurja, zato so se na obsodbo odzvali tudi slovenski politiki. Sodišĉu je pismo poslal tudi predsednik Drnovšek in prosil za njegovo pomilostitev. Po navodilih zunanjega ministra Dimitrija Rupla je v Sudan odpotoval slovenski konzul v Kairu, Andrej Dernovšĉek.Po diplomatskem posredovanju Slovenije je sudanski predsednik Omar al Bašir 2. septembra 2006 podpisal sklep o njegovi pomilostitvi. 5. septembra se je Kriţnar vrnil v Slovenijo.Vir: Wikipedija

Tomo Kriţnar

-0000198 - 17856

Dopisnik slovenskih listov, Lojze Kos, oĉitno kosovec, je s Koroške od ĉasa do ĉasa rad posredoval po tv v Slovenijo (to še vedno dela) prizor, v katerem sta se kak zaripel koroški nemškutar ali nemškutarica, drla proti Slovencem in se pri tem skoraj zadušila. Šlo je oĉino za dogovor s Srbi. Prizor z »nevarnimi« Korošci naj bi ljudem v Sloveniji dokazoval, kako jih koroško nemštvo stalno ogroţa in kako jih pred njih lahko zašĉiti samo moĉna Jugoslavija. V resnici so tudi nemško govoreĉi Korošci povsem normalni ljudje in kakšen nestrpneţ je lahko le kak posameznik, ki v ta namen pozira. Lahko tudi plaĉanec. Toda prizor na tv ima paĉ v javnosti svoj uĉinek. Vir: http://www.primorski-panterji.info/index.php?option=com_content&view=article&id=153:adriatisches-kuestenland-&catid=45:sdj&Itemid=76

Danes: novinar, poroĉa iz avstrijske Koroške (Celovec)

Lojze Kos

-0014000 – 02260stevilke dosjejev in hkratiregistracijske stevilke stalnih virovna zvezi usluzbencev, pripadnikovrezervne sestave in registriranihsodelavcev SDV

-0014499 – 00046stevilke dosjejev in hkratiregistracijske stevilke stalnih virovna zvezi usluzbencev, pripadnikovrezervne sestave in registriranihsodelavcev SDV

Danes: upokojeni poslovneţ

Danilo Kovačič

Poslovneţ, * 1940.Kovaĉiĉ je znan kot ustanovitelj in direktor podjetja HIT iz Nove Gorice.Vir: Wikipedija

Danilo Kovaĉiĉ je primorski podjetnik, rdeĉi direktor, ki si je izmislil osnovno Hitovo zgodbo, o ĉemer ni nobenega dvoma. Prihaja iz Tomaĉevice na Krasu, kjer so njegovi starši nekoĉ imeli vaško gostilnico. Poĉasi, prav poĉasi je napredoval kot finanĉnik in direktor razliĉnih podjetij na Goriškem, konec 70. let prejšnjega stoletja pa je konĉal v zametkih sedanjega Hita. V podjetju je kot uspešen direktor ostal do leta 1996. Vzrok za njegovo zamenjavo naj bi bila afera Hit, zaradi katere je bil obsojen na skoraj štiri leta zapora, a je predsednik drţave Janez Drnovšek pozneje podpisal odlok o njegovi pomilostitvi. Vir: http://www.dobrojutro.net/intervju/119227

PRED LETOM 1990: Seţanska tovarna Mitol, MIP Nova Gorica, Primorje Gorica, Gostinstvo Roţna dolina, 1986 se podjetje preimenuje v HIT. Direktor HIT-a.

ČLAN MAFIJSKE HOBOTNICE

Funkcija: poslanecSDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (ĉlan)

Osebna izkaznicaRojen 2. 4. 1955 v Ljubljani.

Izobrazba in delovne izkušnje-2008– poslanec v Drţavnem zboru- 2004–2008 poslanec v Drţavnem zboru- 2002–2006 podţupan Obĉine Škofja Loka-2002–2006 vodja svetniške skupine- 2002–2006 svetnik Obĉine Škofja Loka- 2001–2004 Termo d. o. o., Škofja Loka- 1996–2001 Sava Tires (GOOD YEAR) - 1994–2006 ĉlan Odbora za okolje in prostor, Obĉina Škofja Loka- 1990–1996 Sava Continental (ZRN) -1981–1990 Sava Semperit (Avstrija ) -1980 diplomsko delo na Oddelku za kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani --1974 dokonĉanje šolanja na Srednji druţboslovno jezikovni šoli BorisaZiherla v Škofji Loki

Milenko Ziherl

Danes: poslanec v DZ

-0014283– 00496stevilke dosjejev in hkratiregistracijske stevilke stalnih virovna zvezi usluzbencev, pripadnikovrezervne sestave in registriranihsodelavcev SDV

Delovna telesa- Odbor za okolje in prostor (ĉlan) - Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (ĉlan) - Odbor za zunanjo politiko (podpredsednik) - Odbor za zadeve Evropske unije (ĉlan) Delegacije-Delegacija Drţavnega zbora v Parlamentarni skupšĉini Mediteranskih drţav (nadomestniĉlan) -Delegacija Drţavnega zbora v Evro-mediteranski Parlamentarni skupšĉini (nadomestni ĉlan) - Nacionalna skupina Interparlamentarne unije v Drţavnem zboru (ĉlan)

Skupine prijateljstva- Skupina prijateljstva z Albanijo (ĉlan) - Skupina prijateljstva z Avstralijo (ĉlan) - Skupina prijateljstva z Avstrijo (ĉlan) - Skupina prijateljstva z Azerbajdţanom (ĉlan) - Skupina prijateljstva z Belgijo (ĉlan) - Skupina prijateljstva z Brazilijo (ĉlan) - Skupina prijateljstva z Dansko (ĉlan) - Skupina prijateljstva z Estonijo (ĉlan) - Skupina prijateljstva s Finsko (ĉlan) - Skupina prijateljstva z Indijo (ĉlan) - Skupina prijateljstva z Izraelom (ĉlan) - Skupina prijateljstva s Kanado (ĉlan) - Skupina prijateljstva z Latvijo (predsednik) - Skupina prijateljstva z Litvo (ĉlan) - Skupina prijateljstva z Madţarsko (ĉlan) - Skupina prijateljstva z Nemĉijo (ĉlan) - Skupina prijateljstva z Rusijo (ĉlan) - Skupina prijateljstva s Turĉijo (ĉlan) -Skupina prijateljstva z Veliko Britanijo (ĉlan) - Skupina prijateljstva z ZDA (ĉlan) - Skupina prijateljstva s Ciprom (ĉlan) - Skupina prijateljstva s Poljsko (ĉlan)

Vir: http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&docid=P087

Milenko Ziherlnadaljevanje

TAKO. POVEDALI SMO VELIKO.

Sprenevedanje odgovornih za katastrofalno stanje Slovenije se nadaljuje. In vse huje je, vse bolj ogabno in nehumano. Nevredno naziva ĈLOVEK.

Opaţamo, da elita zelo spremlja naše vsebine, še vedno pa potrebujejo veliko ĉasa, da uspejo karkoli spraviti v javnost in prodati kot svoje. Eden od primerov je primer Borisa Pahorja, ki se je na izvolitev temnopoltega ţupana obĉine Piran “pritoţil” šele ĉez dva meseca po našem pisanju o tem!

Drugi primer je Goran Klemenĉiĉ, ki zdaj “ugotavlja”, da so nam “lobiji ukradli drţavo”…Naj ga spomnimo, da smo pri Gibanju OPS o tem pisali ţe pred leti!!!

Gospod Ţerjav opozarja na dejstvo, da je Slovenija le še pribliţno 30% samozadostna deţela glede pridelave hrane…

Gospod Pezdir…ah, kaj bi omenjali, sledite prispevkom na spletnih straneh.

Navada je res ţelezna srajca, ne morejo iz svoje koţe, kradejo naš davkoplaĉevalski denar, kradejo ideje, kradejo intelektualno lastnino. Pokradejo paĉ vse, kar se ukrasti tako ali drugaĉe da ukrasti.

Pozabljajo na stari rek: za vsako zadnjico raste palica. Mi dodajamo še tole: in dlje ko raste, bolj je debela…

JANUAR 2011

www.gibanje-ops.com