DatumDatumDatumDatum 22.11.2010 TrajanjeTrajanjeTrajanjeTrajanje 2,97 min PovzetekPovzetekPovzetekPovzetek Biser slovenske kulturne dediščine po uničujočem plimovanju izpredBiser slovenske kulturne dediščine po uničujočem plimovanju izpredBiser slovenske kulturne dediščine po uničujočem plimovanju izpredBiser slovenske kulturne dediščine po uničujočem plimovanju izpreddveh let in letošnjih poplavah čaka prenova. Piranske soline bodo podveh let in letošnjih poplavah čaka prenova. Piranske soline bodo podveh let in letošnjih poplavah čaka prenova. Piranske soline bodo podveh let in letošnjih poplavah čaka prenova. Piranske soline bodo po700 letih dobile novo podobo.700 letih dobile novo podobo.700 letih dobile novo podobo.700 letih dobile novo podobo.MedijMedijMedijMedij TV Kanal A

Boj za ohranitev solinNaslovNaslovNaslovNaslov

AvtorAvtorAvtorAvtor Tadeja Magdič

TELEKOM SlovenijeTELEKOM SlovenijeTELEKOM SlovenijeTELEKOM SlovenijeMedijski pregled za obdobje 01.02.2011

1 / 3    OBSERVER Genion Clipping d.o.o. 1. februar 2011

TV Kanal A, 22.11.2010TV Kanal A, 22.11.2010TV Kanal A, 22.11.2010TV Kanal A, 22.11.2010

Trajanje:Trajanje:Trajanje:Trajanje: 2,97 minOddaja:Oddaja:Oddaja:Oddaja: SvetŽanr:Žanr:Žanr:Žanr: poročiloTermin:Termin:Termin:Termin: 18:00

GREGOR TREBUŠAK, voditelj: Biser slovenske kulturne dediščine po uničujočem plimovanju

izpred dveh let in letošnjih poplavah čaka prenova. Piranske soline bodo po 700 letih, toliko

časa namreč sol že pridobivajo na tradicionalen način, na leto pa pridelajo med 2.000 in

3.000 tonami tega belega zlata, dobile novo podobo. Zdaj bodo obnovili 8 kilometrov

kamnitih nasipov ob vodotokih, kilometer in pol nasipov, ki delijo soline od morja ter 8

hektarjev sladkovodnega močvirja z želvami. Vse to bo zneslo dobrih 7 milijonov evrov, delo

pa naj bi končali v petih letih. In vse skupaj ima samo en cilj, da tradicionalna pridelava soli

na slovenskem ne bi zamrla, zato morajo solinarji, ki jih je zgolj nekaj 10, garati vse leto in

ne zgolj samo tri mesece, ko se žanje sol. In čeprav se nam ob vožnji mimo solin, ko gremo

Slovenke in Slovenci na Hrvaško, zdi, da naše soline niso kaj prida, je treba povedati, da je

naš način pridobivanja soli edinstven na svetu, sol pa je ravno zato tako bela in bogata z

rudninami in to našo sol dela še kako vredno. Tadeja Magdič.

TADEJA MAGDIČ, novinarka: Čeprav je sezona pobiranja soli mimo, solinar Angelo Žužič v

posebnih lesenih drsalkah obdeluje svoji dve vrsti.

ANGELO ŽUŽIČ: Zdaj moramo to. Vse moramo potolči, da postane lepo gladko.

TADEJA MAGDIČ: Podlago nato premaže z minerali prepojenim blatom. Za dober pridelek je

ključna priprava, pravi Andrej Sovinc.

ANDREJ SOVINC, direktor Krajinskega parka Sečoveljske soline: In tvorijo eno živo preprogo,

ki postane tako trda, da se lahko po njej hodi in jo sestavljajo alge in ti mikroorganizmi.

TADEJA MAGDIČ: Kjer danes stojijo leseni piloti, je bilo pred dvema letoma takole, poplave

so lesene nasipe odnesle, voda pa je zalila soline. Da se to ne ponovi, bodo zdaj postavili

betonske zidove.

2 / 3    OBSERVER Genion Clipping d.o.o. 1. februar 2011

ANDREJ SOVINC: Se pravi bo postavljen tako kot je bil nekoč. To je bilo zdaj nekaj desetletij

popolnoma nevzdrževano.

TADEJA MAGDIČ: V naslednjih petih letih bo Alojz Jurjec z ekipo poskrbel, da se leto 2008 ne

bi več pomenilo, da voda ne bi več poplavila najvišje ležečih solin v Mediteranu.

ALOJZ JURJEC, direktor podjetja Soline: Bomo obnovili visokomorske nasipe in s tem

preprečili tudi propad, nadaljnji propad solin.

TADEJA MAGDIČ: Tako bo Žužič še naprej vsako leto pripravljal podlago.

ANGELO ŽUŽIČ: Ko grabite sol, da s tem ne pobirate še blata.

TADEJA MAGDIČ: In bodo trgovine po Sloveniji in po svetu polne soli, ki bi jo danes Martin

Krpan z veseljem zamenjal za angleško.

GREGOR TREBUŠAK: Da je sečoveljska sol res vredna zlata, se zaveda tudi minister za okolje

Roko Žarnič, ki je soline obiskal in podprl obnovo. Ta bo namreč odprla več kot 20 novih

delovnih mest. Minister pa je zelo zadovoljen tudi s trenutnim upravljanjem s solinami.

Slovensko sol sicer izvažajo po vsem svetu, najbolj pa jo cenijo Japonci, ki verjamejo v njeno

posebno moč. Govori minister Žarnič.

ROKO ŽARNIČ, minister za okolje: Ja, to je tudi eden od simbolov Slovenije. Pač to je

blagovna znamka piranska sol, ki je prepoznavna že v slovenskem prostoru, nekoliko v tujini,

saj turisti si take spominke kot so vrečke soli s sabo nosijo in mislim, da bo potreben v

bodoče še bolj agresivni nastop tudi na tujih trgih.

3 / 3    OBSERVER Genion Clipping d.o.o. 1. februar 2011