Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

KAKOVOST ŽIVLJENJA

UPORABNIKOV STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

dr. Aleksandra Tabaj

Vodja Razvojnega centra

za zaposlitveno rehabilitacijo

URI SOČA

mag. Robert Cugelj

Generalni direktor URI SOČA

2

Naročnik: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja,

Kotnikova 28, 1000 Ljubljana

Izvajalec: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča

Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

Linhartova 51, 1000 Ljubljana

Naslov poročila: KAKOVOST ŽIVLJENJA UPORABNIKOV STORITEV

ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

Naloga: Evalvacija zaposlitvene rehabilitacije na letni ravni

Vodja delovne skupine mag. Valentina Brecelj, URI SOČA

Člani delovne skupine mag. Valentina Brecelj, URI SOČA

mag. Andreja Švajger, URI SOČA

Črtomir Bitenc, URI SOČA

Datum izdaje poročila: 31. 1. 2015

Kopije: MDDSZ – Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega

nasilja

URI SOČA – Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, knjižnica;

spletna stran: http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/

Odgovorna oseba: mag. Robert Cugelj, generalni direktor URI SOČA

dr. Aleksandra Tabaj, vodja Razvojnega centra za zaposlitveno

rehabilitacijo - URI SOČA

3

KAZALO VSEBINE

1. MODEL KAKOVOSTI ŽIVLJENJA UPORABNIKOV STORITEV ZAPOSLITVENE

REHABILITACIJE .................................................................................................................. 4

2. ANALIZA VPRAŠALNIKA »KAKOVOST ŽIVLJENJA UPORABNIKOV STORITEV« ...... 7

2.1 Metodologija in opis vzorca ......................................................................................7

2.2 Rezultati in ugotovitve ..............................................................................................7

2.3 Demografski podatki .............................................................................................. 13

3. PRIMERJAVA UGOTOVITEV ZA OBDOBJE 2012 IN 2013 TER LETOM 2014 ............16

4. ZAKLJUČKI ...................................................................................................................17

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški ali ženski slovnični obliki, so uporabljeni kot

nevtralno poimenovanje, uporabljeni za oba spola.

Besedilo ni lektorirano.

4

1. MODEL KAKOVOSTI ŽIVLJENJA UPORABNIKOV STORITEV ZAPOSLITVENE

REHABILITACIJE

V preteklosti je bil primarni cilj izida zaposlitvene rehabilitacije zaposlitev, temu so sledile tudi

storitve in programi. Čez čas se je pomen uspešne rehabilitacije spremenil – postal je širši od

samo izhodov v zaposlitev. V zadnjih letih so raziskovalci na področju rehabilitacije

identificirali kakovost življenja kot prednosten koncept na področju rehabilitacije. Kakovost

življenja je bila opisana kot splošno sprejet prednosten psihosocialni koncept, ki vključuje

načrtovanje rehabilitacije, svetovanje in vrednotenje programa1.

Učinek zaposlitvene rehabilitacije na izboljšano kakovost življenja smo v Sloveniji pričeli

sistematično meriti leta 2013. Pred tem so posamezni izvajalci že spremljali spremembe v

kakovosti življenja uporabnikov storitev, pri tem so uporabljali različne metode. Z namenom

poenotenja spremljanja kakovosti življenja smo želeli vzpostaviti enoten način, kar omogoča

tudi primerjavo med posameznimi leti in tudi med izvajalci zaposlitvene rehabilitacije.

Za merjenje učinkov zaposlitvene rehabilitacije na izboljšano kakovost življenja smo uporabili

model in vprašalnik, ki sta bila razvita v okviru delovne skupine Evropske platforme za

rehabilitacijo (EPR)2, v katero so bili vključeni različni strokovnjaki in strokovni delavci iz več

evropskih držav. Iz Slovenije je v učni skupini od leta 2010 dalje sodeloval Center za

poklicno rehabilitacijo URI SOČA. Za evalviranje učinkov zaposlitvene rehabilitacije smo v

Sloveniji v letu 2013 prevzeli model, ki ga je uporabila učna skupina EPR in so ga razvili

Shalock in drugi (2002)3. Na osnovi modela so vprašalnik QOLIS razvili v CRPG - Centro de

Reabilitação Profissional de Gaia, Portugalska.

MODEL KAKOVOSTI ŽIVLJENJA

Model kakovosti življenja obsega 3 glavne dimenzije in 8 poddimenzij. Za vsako od

poddimenzij obstaja set specifičnih vprašanj, odgovori nanje temeljijo na posameznikovem

dojemanju. Vprašalnik omogoča merjenje in beleženje sprememb pri uporabnikih storitev, ki

jih je mogoče neposredno pripisati učinkom programa zaposlitvene rehabilitacije ter

omogoča vrednotenje rezultatov s sistematičnim zbiranjem in beleženjem podatkov o stopnji

uspešnosti pri doseganju zastavljenih ciljev.

1 Bishop M., Chapin H. M., Miller S., Quality od Life Assesment in the Measurement of REhabilitation Outcome.

Journal of Rehabilitation 2008, Volume 74, No. 2, 45-54 2 http://www.epr.eu

3 Shallock R, Brown I, Cummins RA, Felce D, Matikka L, Ketih KD, Parmenter T. (2002) Conceptualisation,

Measurement and application of Quality of Life for Persons With Intellectual Disabilities: Report of an International panel of Experts. Mental Retardation 6(40); 457-470

5

Strukturo modela kakovosti življenja prikazuje spodnja slika.

Slika 1: Dimenzije kvalitete življenja

Dimenzija osebni razvoj: odnosi, na podlagi katerih se oblikujejo kompetence posameznika,

ki vplivajo na aktivnosti v družbi; poddimenzije:

medosebni odnosi: povečanje socialne mreže, izboljšanje odnosov z bližnjimi, boljše

sporazumevanje z drugimi, večje zadovoljstvo z družinskimi odnosi, učinkovitejše

reševanje sporov in sodelovanje v skupnosti;

odločanje o sebi: samoodločanje, samostojnost, postavljanje ciljev, uveljavljanje

pravic, asertivnost, razumevanje posledic dejanj, nove priložnosti v življenju, aktivno

sodelovanje, premagovanje ovir in težav, sposobnost reševanja težav.

Dimenzija dobro počutje/blagostanje: želeni življenjski pogoji; poddimenzije:

čustveno blagostanje: samozaupanje, čustvena stabilnost, samopodoba,

obvladovanje stresa, poznavanje lastnih težav in sposobnosti, občutek osamljenosti;

fizično blagostanje: zdravstveno stanje, prehranjevalne navade, prosti čas, mobilnost,

vsakodnevne aktivnosti, skrb zase, fizična aktivnost;

materialno blagostanje: obvladovanje denarnih zadev, preživljanje samega sebe.

Dimenzija socialna vključenost: priložnosti za nadzor nad okoljem in vpliv na odločitve, ki

učinkujejo na življenjske projekte; poddimenzije:

državljanstvo: aktivnosti v skupnosti, iskanje pomoči, obveščenost o aktualnih

zadevah, sodelovanje v kulturnih in prostočasnih aktivnostih, sodelovanje v skupnosti;

pravice: sodelovanje v družbi, poznavanje finančnih spodbud, razumevanje pravic,

poznavanje državljanskih dolžnosti;

6

zaposljivost: možnosti za zaposlitev, veščine iskanja zaposlitve, sposobnosti za delo,

poznavanje dela, zaposlitvene cilje, premagovanje ovir pri reševanju zaposlitvene

problematike ipd.

Dimenzije in poddimenzije so podrobneje opisane v strokovnem poročilu RCZR iz leta 2014,

dostopno je na spletni strani Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo URI SOČA:

http://www.uri-

soca.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/Naloge_Razvojnega_centra_za_z

aposlitveno_rehabilitacijo/.

V letu 2013 je potekala pilotna faza pri 9 izvajalcih ZR (URI SOČA, Centerkontura, Papilot,

Šentprima, Želva, Ruj, Jelša, ZIP center, Želva). Pri izbiri izvajalcev smo se osredotočali na

ciljno skupino uporabnikov storitev, obseg tima in regijo delovanja. Pred izpolnjevanjem

vprašalnika smo model kakovosti življenja in vprašalnik izvajalcem ZR predstavili. Z ozirom,

da se države nekoliko razlikujejo pri nekaterih vsebinah zaposlitvene rehabilitacije, smo

spremenili demografske podatke oziroma jih prilagodili slovenskem razmeram. Pripravili smo

tudi navodila za izpolnjevanje, za vnos odgovorov pa smo uporabili vnosnik, ki je bil ravno

tako kot vprašalnik razvit v okviru delovne skupine EPR.

Pilotna uporaba vprašalnika je pokazala, da gre za učinkovit in zanesljiv pripomoček za

merjenje učinkov zaposlitvene rehabilitacije na kakovost življenja uporabnikov storitev.

V letu 2014 smo z merjenjem učinkov zaposlitvene rehabilitacije nadaljevali. Tokrat je

sodelovalo vseh 14 izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Skupno smo prejeli vrnjenih 304

vprašalnikov.

7

2. ANALIZA VPRAŠALNIKA »KAKOVOST ŽIVLJENJA UPORABNIKOV STORITEV«

2.1 Metodologija in opis vzorca

Vzorec predstavljajo uporabniki storitev, vključeni v proces zaposlitvene rehabilitacije pri 14

izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije in so proces zaposlitvene rehabilitacije zaključili v letu

2014. Vprašalnik je bil dan v izpolnjevanje pri zaključni obravnavi. Izpolnjevanje vprašalnikov

je bilo prostovoljno in anonimno.

Vprašalnik obsega 55 trditev. Oseba, ki izpolnjuje vprašalnik, pri vsaki trditvi izraža strinjanje

s tem, v kolikšni meri je proces zaposlitvene rehabilitacije vplival na izboljšanje opisane

dejavnosti oziroma lastnosti (npr. Moje sodelovanje v storitvah zaposlitvene rehabilitacije je

povečalo mojo motiviranost za iskanje dela.). Na posamezne trditve so sodelujoči uporabniki

storitev odgovarjali na šeststopenjski lestvici, kjer 1 pomeni, da se s trditvijo sploh ne

strinjajo, 6 pa, da se s trditvijo povsem strinjajo. V primeru, da oseba, ki izpolnjuje vprašalnik,

na posamezno trditev ne more podati ocene, vprašalnik vključuje tudi možnost, da sodelujoči

na trditev ne odgovori.

2.2 Rezultati in ugotovitve

V nadaljevanju so predstavljeni rezultati in ugotovitve po posameznih poddimenzijah

kakovosti življenja.

Iz spodnje tabele je razvidno, da so se uporabniki storitev, ki so izpolnjevali vprašalnik, v

povprečju strinjali s trditvami, saj so vse povprečne ocene višje od 3,5 (najnižja je 3,8).

Povprečna ocena 3,5 namreč predstavlja mejo strinjanja oziroma nestrinjanja s trditvami, pri

čemer ocene strinjanja s trditvami segajo od 1 (najnižje strinjanje) do 6 (najvišje strinjanje).

Tabela 1: Povprečne ocene in deleži po posameznih komponentah kakovosti življenja

1. Medosebni odnosi

1 2 3 4 5

Medosebni odnosi

4,6 4,6 4,7 4,5 4,4

71%

2. Odločanje o sebi

6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

Odločanje o sebi

4,5 4,5 4,6 4,7 4,7 4,7 4,5 4,8 5,2 4,7 4,7

74%

3. Zaposljivost 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

Zaposljivost

4,7 4,5 4,5 4,9 4,6 4,7 4,8 4,7 4,8 4,7 4,5 4,6 4,8 4,7 74%

4. Državljanstvo 33 34 35 36 37

Državljanstvo

4,3 4,7 4,6 3,9 4,5

68%

5. Pravice 38 39 40 41

Pravice

4,6 4,7 4,6 4,2

71%

6. Čustveno 17 18 19 20 21 22 23

Čustveno blagostanje 4,7 4,6 4,7 4,6 4,7 4,9 4,6

73%

7. Fizično 24 25 26 27 28 29 30

Fizično blagostanje

4,1 3,8 4,3 4,4 4,5 4,6 4,3

66%

8. Materialno 31 32

Materialno blagostanje 4,4 4,5

68%

Skupna povprečna ocena znaša 4,6, kar pomeni, da se uporabniki storitev, ki so sodelovali

pri izpolnjevanju vprašalnika v povprečju dokaj strinjajo s trditvami.

8

Iz grafa 1 so razvidne povprečne ocene strinjanja po posameznih poddimenzijah, iz grafa 2

pa je razviden delež uporabnikov, ki so se strinjali s trditvami po poddimenzijah kakovosti

življenja. Razvidno je, da se največji delež strinjanja nanaša na izboljšanje zaposljivosti,

čustvenega blagostanja in samoodločanja (v vseh treh primerih je delež 74 %). Ne glede na

poddimenzijo, se uporabniki storitev v vseh primerih strinjajo s trditvami v več kot 60 %, pri

čemer je najnižje strinjanje izraženo glede izboljšanega fizičnega blagostanja (66 %).

Graf 1: Povprečne ocene po poddimenzijah kakovosti življenja

*povprečna ocena 3,5 predstavlja mejo med strinjanjem s trditvami: če je povprečje nižje

od 3,5 se večina ni strinjala s trditvami; če je povprečje višje od 3,5, se je večina strinjala

s trditvami.

Graf 2: Povprečno vrednotenje izida

V nadaljevanju so predstavljeni deleži strinjanja z glavnimi dimenzijami kakovosti življenja

(osebni razvoj, socialna vključenost in dobro počutje/blagostanje) ter povprečne ocene

posameznih trditev po poddimenzijah.

9

KOLIČNIK OSEBNEGA RAZVOJA: 72 %

Tabela 2: Medosebni odnosi – povprečne ocene po trditvah

trditev 1: socialna mreža

trditev 2: odnosi z bližnjimi

trditev 3: sporazumevanje

trditev 4: zadovoljstvo z odnosi v družini

trditev 5: reševanje sporov

Tabela 3: Samoodločanje – povprečne ocene po trditvah

trditev 6: poznavanje priložnosti za sodelovanje v skupnosti

trditev 7: odločanje

trditev 8: samostojnost

trditev 9: postavljanje ciljev

trditev 10: uveljavljanje pravic

trditev 11: asertivnost

trditev 12: uvid v posledice lastnih dejanj

trditev 13: poznavanje novih priložnosti

trditev 14: aktivno sodelovanje v programu

trditev 15: premagovanje ovir in težav

trditev 16: sposobnost za reševanje težav

10

KOLIČNIK SOCIALNE VKLJUČENOSTI: 71 %

Tabela 4: Državljanstvo – povprečne ocene po trditvah

4,34,5

4,03,8

4,3

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

5,5

6,0

33 34 35 36 37

Državljanstvo

trditev 33: vključenost v aktivnosti v skupnosti in prostovoljne dejavnosti

trditev 34: poznavanje možnosti pomoči

trditev 35: obveščenost o aktualnih zadevah

trditev 36: sodelovanje v kulturnih in prostočanih aktivnostih

trditev 37: občutje koristnosti pri sodelovanju v skupnosti

Tabela 5: Pravice – povprečne ocene po trditvah

trditev 38: sodelovanje v družbi

trditev 39: poznavanje finančnih spodbud

trditev 40: razumevanje pravic

trditev 41: poznavanje državljanskih pravic

11

Tabela 6: Zaposljivost – povprečne ocene po trditvah

trditev 1: izboljšanje možnosti za zaposlitev

trditev 2: poznavanje načinov iskanja zaposlitve

trditev 3: zmogljivost za delo

trditev 4: zavedanje o pomenu zaposlitve

trditev 5: zaupanje v možnosti na trgu dela

trditev 6: možnosti za ohranitev zaposlitve

trditev 7: postavljanje realnih poklicnih ciljev

trditev 8: več možnosti za ustrezno delo

trditev 9: zmožnost za delo v skupini

trditev 10: zavedanje lastnih prednosti in potreb pri iskanju dela

trditev 11: premagovanje težav pri iskanju dela

trditev 12: motiviranost za iskanje dela

trditev 13: občutek odgovornosti

trditev 14: spoprijemanje s spremembami

KOLIČNIK BLAGOSTANJA: 69 %

Tabela 7: Čustveno blagostanje – povprečne ocene po trditvah

trditev 17: samozaupanje

trditev 18: čustvena stabilnost

trditev 19: samopodoba

trditev 20: obvladovanje stresa

trditev 21: poznavanje lastnih težav

trditev 22: poznavanje lastnih sposobnosti

trditev 23: manjša osamljenost

12

Tabela 8: Fizično blagostanje – povprečne ocene po trditvah

trditev 24: zdravstveno stanje

trditev 25: prehranjevalne navade

trditev 26: preživljanje prostega časa

trditev 27: večja mobilnost v domačem okolju

trditev 28: opravljanje vsakodnevnih aktivnosti

trditev 29: skrb zase

trditev 30: izvajanje fizičnih aktivnosti

Tabela 9: Materialno blagostanje – povprečne ocene po trditvah

trditev 31: ravnanje z denarjem

trditev 32: sposobnost preživetja

13

2.3 Demografski podatki

Na vprašalnik je odgovorilo skupno 304 uporabnikov storitev, od tega 146 moških in 156

žensk. Starost uporabnikov je segala od 19 do 60 let, povprečna starost je bila 38 let. V času

izpolnjevanja vprašalnika so bili uporabniki vključeni v storitve ZR od najmanj 4 tedne do

največ skoraj treh let in pol.

Graf 3: Porazdelitev po spolu (N = 302)

48% 52%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

moški ženske

Porazdelitev po spolu

89 uporabnikov je dokončalo osnovno šolo ali manj, 57 nižjo poklicno šolo, 82 srednjo

poklicno šolo in 60 srednjo šolo, 14 uporabnikov pa je pridobilo višjo/visoko izobrazbo.

Graf 4: Porazdelitev po dokončani izobrazbi (N = 302)

29%27%

20% 19%

5%0%

10%

20%

30%

40%

50%

OŠ ali manj srednja poklicnašola

srednja šola nižja poklicnašola

višja/visokaizobrazba ali več

Dokončana izobrazba

Glede zaposlitvenega statusa po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji je 49 uporabnikov

navedlo, da bodo ostali brezposelni, 144 se jih namerava zaposliti, noben od njih se ne

namerava izobraževati, 62 se jih namerava vključiti v program socialne vključenosti in 12 se

jih je opredelilo kot neaktivne. Pri tem gre za podatke, ki se nanašajo na predvidevanje

uporabnikov storitev in (še) ne za dejansko stanje.

14

Graf 5: Nameravan zaposlitveni status po zaključenem procesu ZR (N = 267)

54%

23%

18%

4% 0%0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

zaposlitev program SV brezposelnost neaktivni izobraževanje

Nameravan zaposlitveni status

Največ sodelujočih uporabnikov (123) živi s primarno družino (starši, bratje/sestre), 121 s

partnerjem, 56 sodelujočih pa živi samih. Glede skrbi za druge je 166 sodelujočih

uporabnikov navedlo, da ne skrbijo za druge, 97 jih je navedlo, da skrbijo za otroke in 24 jih

je navedlo, da skrbijo za starše ali brate/sestre.

Graf 6: Porazdelitev po bivanjskem statusu (N = 300)

41% 40%

19%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

živi s primarno družino živi z zakoncem/partnerjem živi sam

Bivanjski status

15

Graf 7: Porazdelitev po skrbi za druge (N = 287)

58%

34%

8%0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

ne skrbi za druge skrb za otroke skrb za starše/brate/sestre

Skrb za druge

Glede vrste invalidnosti so sodelujoči uporabniki v 86 primerih navajali težave v duševnem

zdravju, v 67 primerih telesno oviranost, v 53 primerih senzorno oviranost, v 46 primerih

kombinirano oviranost, v 22 primerih motnje v duševnem razvoju, v 20 primerih nevrološke

težave in v 6 primerih druge zdravstvene težave.

Graf 8: Porazdelitev po vrsti invalidnosti (N = 300)

29%

22%18% 15%

7% 7% 2%0%

10%

20%

30%

40%

50%

Vrsta invalidnosti

16

3. PRIMERJAVA UGOTOVITEV ZA OBDOBJE 2012 IN 2013 TER LETOM 2014

V letu 2013 smo prvič izvedli sistematično merjenje kakovosti življenja uporabnikov storitev

zaposlitvene rehabilitacije. Pri tem so sodelovali tisti uporabniki storitev, ki so proces

zaposlitvene rehabilitacije zaključili v drugi polovici leta 2012 (september – december) in

uporabniki storitev, ki so proces zaključili v prvi polovici leta 2013 (januar – julij). Sodelovali

so uporabniki storitev, vključeni pri 9 izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije.

V letu 2014 so v evalvaciji kakovosti življenja sodelovali uporabniki storitev, vključeni pri vseh

14 izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije in so s procesom zaposlitvene rehabilitacije zaključili

v letu 2014.

Iz spodnjega grafa vidimo, da so poddimenzije, razen zaposljivosti, v povprečju višje

vrednotene, vendar pa se vrstni red poddimenzij glede na višino povprečnih ocen med

primerjanima obdobjema ne razlikuje. Tako ostaja zaposljivost v povprečju še vedno najvišje

vrednotena, enako povprečno oceno in višjo kot v prejšnjem obdobju imata poddimenziji

čustveno blagostanje in odločanje o sebi. Vse ostale poddimenzije so v letu 2014 v

povprečju višje vrednotene, vrstni red pa je sledeč: medosebni odnosi, pravice, materialno

blagostanje in državljanstvo, tako kot v obdobju 2012 in 2013 ostaja tudi v letu 2014 fizično

blagostanje najnižje, vendar še vedno dokaj visoko vrednotena poddimenzija (4,3).

Do največ razlik, tj. za 0,3 povprečne ocene, prihaja pri poddimenziji medosebni odnosi

(porast s 4,3 na 4,6), pri poddimenzijah čustveno blagostanje, odločanje o sebi in pravice pa

je razlika v povprečnih ocenah 0,2. najmanj razlik je pri poddimenzijah materialno

blagostanje, državljanstvo in fizično blagostanje, kjer so razlike v povprečnih ocenah

minimalne (0,1).

Graf 3: Povprečne ocene po posameznih področjih kakovosti življenja – primerjava med

obdobjema 2012 in 2013 ter 2014

4,2

4,3

4,3

4,3

4,3

4,5

4,5

4,7

4,3

4,4

4,4

4,5

4,6

4,7

4,7

4,7

3,9 4 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 4,8

Fizično blagostanje

Državljanstvo

Materialno blagostanje

Pravice

Medosebni odnosi

Odločanje o sebi

Čustveno blagostanje

Zaposljivost

Kakovost življenja - primerjava 2012 in 2013 z 2014

2014 2012, 2013

17

Predvidevamo lahko, da je več vzrokov za višje povprečne ocene v letu 2014, vendar bi za

končno utemeljitev/oceno potrebovali dodatne raziskave. Pri interpretaciji ugotovitev moramo

upoštevati velikost vzorca sodelujočih uporabnikov, ki je bil v letu 2014 precej večji

(304 uporabniki v letu 2014 in 153 uporabnikov v obdobju 2012 – 2013) – večji kot je vzorec,

zanesljivejši so rezultati.

Z evalvacijo kakovosti življenja na letni ravni lahko spremljamo spremembe med leti, ne

spremljamo pa vzrokov, ki so privedli do sprememb med posameznimi leti. Za ugotavljanje

dejavnikov znotraj programa zaposlitvene rehabilitacije, ki vplivajo na izboljšano kakovost

življenja, bi bilo potrebno postaviti ustrezne kriterije, ki bi jih spremljali na letni ravni oz. v

obdobju, v katerem merimo kakovost življenja.

Dosedanja študija kaže, da uporabniki storitev zaznavajo zaposlitveno rehabilitacijo kot

pomemben dejavnik za izboljšanje kakovosti življenja (v vprašalniku se vsaka trditev prične z

»moje sodelovanje v storitvah zaposlitvene rehabilitacije je …«).

4. ZAKLJUČKI

Na področju socialnih storitev je merjenje izidov v splošnem lahko opredeljeno kot merjenje

sprememb, ki so odraz sodelovanja v programu, storitvi, obravnavi ali po intervenciji.

Merjenje izidov ima več namenov in številne koristi, kot so razvoj standardnih praks,

vrednotenje učinkovitosti in uspešnosti, omogoča pa tudi primerjavo med posameznimi leti in

med programi.4.

Koncept kakovosti življenja je relativno nov, pojavljati se je začel v 60. letih 20. stoletja.

Merjenje kakovosti življenja je pomembno z vidika spremljanja sprememb, ki jih prinaša

vključitev v določen proces.

V Sloveniji smo pričeli s sistematičnim merjenjem kakovosti življenja na področju

zaposlitvene rehabilitacije v letu 2013 in nadaljevali v letu 2014. Uporaba vprašalnika za

merjenje vpliva zaposlitvene rehabilitacije na kakovost življenja uporabnikov storitev je

pokazala, da gre za učinkovit in zanesljiv pripomoček.

Uporabniki storitev so v obeh obdobjih evalvacije (obdobje 2012 in 2013 ter leto 2014)

ocenjevali, da proces zaposlitvene rehabilitacije pozitivno vpliva na kakovost življenja.

Menijo, da se je najbolj povečala njihova zaposljivost, čustveno blagostanje in

samoodločanje. Izboljšanje so sodelujoči uporabniki storitev zaznavali tudi glede

medosebnih odnosov, pravic, materialnega blagostanja, državljanstva in kot zadnje fizičnega

blagostanja.

Na podlagi ugotovitev lahko sklenemo, da proces zaposlitvene rehabilitacije vpliva na

kakovost življenja uporabnikov storitev. Za ugotavljanje dejavnikov, ki znotraj zaposlitvene

rehabilitacije povzročajo spremembe med primerjanimi obdobji, pa bi bile potrebne dodatne

raziskave.

4 Bishop M., Chapin H. M., Miller S., Quality od Life Assesment in the Measurement of REhabilitation Outcome.

Journal of Rehabilitation 2008, Volume 74, No. 2, 45-54