kako povem,

KAKO POVEM,

KAKO NAPIŠEM

SLOVENŠČINA

Učbenik

8. razred

DANILA HROVAT

2

KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED

Danila Hrovat

KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEMUčbenik za slovenščino8. razred osnovne šole

Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom

Ilustrirala: Sandra Sep, prof.

Strokovno pregledale: dr. Egidija Novljan, Darinka Rosc Leskovec, prof.

Breda Ferčec Muršak, prof.

Lektorirala: Alenka Kozinc, prof.

Uredili: mag. Darinka Ložar, Alenka Kozinc, prof.

Oblikoval: Žiga Valetič, Skupina Potens

Računalniški prelom:LITTERA PICTA d.o.o.

Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo

Predstavnik založbe:mag. Gregor Mohorčič

Izvedba:Racman, Audio Video Studio, d.o.o.

Naklada:120

Ljubljana, 2008, prva izdaja

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na svoji 116. seji

dne 23. 10. 2008 na podlagi 25. člena Zakona o organizaciji in fi nanciranju vzgoje

in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 -- ZOVFI-UPB3) in 15. člena Pravilnika

o potrjevanju učbenikov (Ur. l. RS št. 57/06) sprejel sklep št. 6130-1/2008/226

o potrditvi učbenika avtorice Danile Hrovat KAKO POVEM; KAKO NAPIŠEM,

slovenščina za 8. razred osnovne šole, prilagojeni izobraževalni program z nižjim

izobrazbenim standardom.

Učbenik je izdan s fi nančno podporo Ministrstva RS za šolstvo in šport.

© Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2008Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenje gradiva ni dovoljeno

reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako

na mehanske (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na

kakršen koli pomnilniški medij) oblike reprodukcije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica,

Ljubljana

811.183.6(075.2)(076):376(086.034.4)

HROVAT, Danila

Kako povem, kako napišem [Elektronski

vir] : slovenščina.

Učbenik : 8. razred : prilagojeni izobraževalni

program z nižjim

izobrazbenim standardom / Danila Hrovat ;

ilustrirala Sandra Sep. -

1. izd. - Ljubljana : Zavod Republike Slove-

nije za šolstvo, 2008

ISBN 978-961-234-739-0

241529088

3


UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

KUPUJETE AVTO? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

JAKA KUPUJE AVTO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

POGAJALNI POGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

ANŽE JE ZBOLEL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

TELEFONSKI POGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

SOSED MATJAŽ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

KNJIŽNE IN NEKNJIŽNE BESEDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

NAREČNI GOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

OH, TA MLADINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

SLENG . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

NAKUP AVTOMOBILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

KRAJŠAVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

STISKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

TRI PIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

KONJI SO ČUDOVITE ŽIVALI . . . . . . . . . . . . . . . . 21

KONJE IMAM RAD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

INTERVJU. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

FAST FOOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

PREVZETE BESEDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Z NAHRBTNIKOM PO SVETU. . . . . . . . . . . . . . . . 29

KAJ JE AVIARNA ALI PTIČJA GRIPA? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

NEUMETNOSTNO BESEDILO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

NOVA GVINEJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

PRIPOVED O POTEKU DOGODKOV. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

GOSTOLJUBNI DOMAČINI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

PREDLOG. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

PREDLOGA K ALI H . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

PREDLOGA S ALI Z . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

ŠPORTNI DOSEŽKI LEONA ŠTUKLJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

PRIPOVED O ŽIVLJENJU ZNANE OSEBE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

NAŠI ŠPORTNIKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

ŠTEVNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

SI ŽELITE INTERNET? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

SI GA RES ŽELITE? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

REKLAMA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

KAZALO

4


POGLEJ TV SPORED . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

JAVNA OBVESTILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

VELIKO ŽE ZNAM, ŠE VEČ SE BOM NAUČIL . . 49

ROČNA IZDELAVA PAPIRJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

OPIS DELOVNEGA POSTOPKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

VAJA DELA MOJSTRA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

GLAGOL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

-TI ALI -ČI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

NEDOLOČNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

NIMA, NOČE, NI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

ZANIKANI GLAGOL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

PREJ, HKRATI, POTEM … KDAJ SI REKEL? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

ČASOVNO RAZMERJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

ESTONIJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

OPIS DRŽAVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

JURČEK ALI JESENSKI GOBAN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

PRIDEVNIK. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

STARI, POHODNI, OČETOVI … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

VRSTE PRIDEVNIKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

LEPI, LEPA, LEPO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

SPOL PRIDEVNIKA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

JE EDEN, STA DVA, SO TRIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

ŠTEVILO PRIDEVNIKA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

DRAŽJE JE BOLJŠE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62

STOPNJEVANJE PRIDEVNIKA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62

NA OBISKU V ESTONIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

STALNE BESEDNE ZVEZE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

NAJRAJE IMAM PRAZNIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

VELIKA IN MALA ZAČETNICA . . . . . . . . . . . . . . . 66

MALO PO SLOVENIJI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

VEČBESEDNA ZEMLJEPISNA IMENA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

RAZPRODAJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

IMENA PREBIVALCEV NASELJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

KLARA RADA POTUJE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

PRIDEVNIKI IZ ZEMLJEPISNIH IMEN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

PRAZNUJETE?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

IMENA PRAZNIKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

NARAVA SE JE POIGRALA . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71

KAJ JE CUNAMI? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

RAZLAGA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

ZATO…KER… . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

VZROČNO IN POSLEDIČNO RAZMERJE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

5


BI SI OGLEDALI EVROPSKA MESTA? . . . . . . . . . 77

URADNO ALI NEURADNO, KAKO BI ŽELELI? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

URADNO IN NEURADNO BESEDILO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

TA ČUDOVITA MESTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

PISMO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

TI MENI, JAZ TEBI … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85

KDO BI MI OPRAL AVTO? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86

OSEBNI ZAIMEK. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86

PROSIM, MI POMAGAŠ? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89

PROSIM! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

NEURADNA PROŠNJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

MED NAREKOVAJI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

PREMI GOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

ČE BI ZNAL … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94

POGOJNO RAZMERJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94

SAMO NAMEN NI DOVOLJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95

NAMERNO RAZMERJE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95

OPROSTI! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96

OPRAVIČILO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96

HVALA! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99

ZAHVALA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99

KAJ JE NOVEGA?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103

SI ŽE SLIŠAL …. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

NOVICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

DESKARSKI PROFESIONALCI V LJUBLJANI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106

POROČILO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106

POVEJ NAPREJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109

ALI JE TO TUDI DRUŽINA?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110

BESEDNA DRUŽINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110

GOBE … JURČEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112

NADPOMENKA, PODPOMENKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112

MAMA … MAMICA, ODLIČNO – CVEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114

SOPOMENKA, PROTIPOMENKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114

6


Spoštovani učenci, starši in učitelji!

Neumetnostna besedila, s katerimi se srečujemo v

vsakdanjem življenju, so številna in raznovrstna glede na

namen, okoliščine in vsebino. So komunikacijsko sredstvo, s

katerim v življenju zadovoljujemo svoje potrebe in interese

ter izpolnjujemo svoje obveznosti. Od naših sporazumevalnih

in jezikovnih zmožnosti, tj. zmožnosti tvorjenja in kritičnega

sprejemanja neumetnostnih besedil različnih vrst, je tudi

velikokrat odvisno, kako uspešni bomo pri tem.

Učbenik in delovni zvezek, ki sta pred vami, sta namenjena

razvijanju funkcionalne pismenosti, to je čim boljšemu

obvladovanju štirih sporazumevalnih zmožnosti: poslušanja,

branja, govorjenja in pisanja.

Tematske vsebine in vaje ter naloge za sporazumevalne in

jezikovne dejavnosti v učbeniku in delovnem zvezku izhajajo

iz naših skupnih vsakdanjih izkušenj. Namenjene so učencem,

da se uče svoje materinščine s samostojnim raziskovanjem

in spoznavanjem. Staršem naj pomagajo spremljati otrokovo

učenje in izvajati skupne sporazumevalne dejavnosti z

otrokom. Učiteljem naj bodo vodilo in opora pri doseganju

učnih ciljev v učnem načrtu.

Posamezna poglavja in vsebine ter predlagane dejavnosti v

učbeniku so usklajeni z dejavnostmi v delovnem zvezku. To

pomeni, da se nadgrajujejo z nalogami za pridobivanje in

utrjevanje znanja v delovnem zvezku, na kar nas opozarjajo

posamezne označbe.

Raznovrstnost vsebin in dejavnosti omogoča učitelju

upoštevanje individualnih posebnosti učencev. Učenci imajo

tako priložnost za praktično in aktivno uporabo in doživljanje

slovenskega jezika. Ob tem naj razvijajo logično mišljenje,

poimenovalno in upovedovalno zmožnost, pogovorne

zmožnosti in govorno nastopanje. Hkrati urijo pravorečne in

pravopisne zmožnosti ter se ob reševanju posameznih nalog

navajajo na samostojno razmišljanje in natančno prebiranje

navodil.

7


Učitelj naj samostojno odloča, katere vsebine in koliko jih bo

obravnaval za dosego določenih ciljev in katere vsebine ter

koliko nalog bo rešil posamezni učenec. Pri tem naj upošteva

predznanje, sposobnosti in vedoželjnost učencev.

Naloge so v delovnem zvezku razporejene po težavnostnih

stopnjah − od lažjih k bolj zahtevnim. Pri nekaterih nalogah je

težavnost omiljena z opombo »ob pomoči učitelja«, kar pomeni,

da se učitelj odloča po lastni presoji in glede na učenca, ali bo

le-ta naloge reševal z njegovim vodenjem in usmerjanjem ali

samostojno. Tako lahko povečuje ali niža težavnostno stopnjo

naloge.

Učbenik in delovni zvezek sta pretežno namenjena delu v šoli:

skupinskim in individualnim oblikam učenja in delu v dvojicah.

Le manjši del nalog v delovnem zvezku je namenjen domačemu

delu za samostojno utrjevanje učne snovi. Torej le tiste naloge, ki

jih učenec lahko reši samostojno.

Naj vam bo delo z učbenikom in delovnim zvezkom v pomoč in

veselje in naj vam pridobljeno znanje slovenskega jezika odpira

vrata v znanje in svet.

Veliko uspeha in zadovoljstva pri učenju vam želi avtorica

učbenika in delovnega zvezka

Danila Hrovat

8


PREPIŠI TEŽJE BESEDE!

ZAPOMNI SI!

POIŠČI POMEN BESED!

NAJDI V UČBENIKU!

Dobro si me oglej.

Kadarkoli me boš zagledal v učbeniku, bo

to pomenilo, da ti hočem povedati nekaj

pomembnega in da želim, da si to tudi

zapomniš.

Iščiva, iščiva!

Le kaj bova iskala?

Skrite pomene besed, razlage za manj

razumljive besede in morda še kaj

zanimivega.

Zdaj pa na delo!

Pisati bo treba. Reševala bova zanimive

naloge, se učila pravilnega zapisa težjih

besed, pisala pisma, zahvale, poročila in še

kaj drugega zanimivega.

Nahajam se v delovnem zvezku. Poglej

si številko, zapisano na moji strani. Poišči

številko v učbeniku in reši nalogo.

BILO JE LEPO

PO GOBE

• PRIPOVED O DOGODKU

• BRANJE IN PISANJE K/H, Z/S …

V NARAVI

• POROČILO O DOGODKU

KUPUJETE AVTO?

JAKA KUPUJE AVTO

• POGAJALNI POGOVOR

ANŽE JE ZBOLEL

• TELEFONSKI POGOVOR

SOSED MATJAŽ

• KNJIŽNE IN NEKNJIŽNE BESEDE

NAREČNI GOVOR

OH, TA MLADINA

SLENG

NAKUP AVTOMOBILA

• KRAJŠAVE

STISKA

• TRI PIKE

10


POGAJALNI POGOVOR

1. Pozorno poslušaj in poskušaj ugotoviti, za katere vrste pogovora gre.

a) Pogovor med prijateljema.

b) Telefonski pogovor.

c) Pogovor, v katerem se sogovorca pogajata.

JAKA KUPUJE AVTO

Miha: Dober dan. Želite, prosim?

Jaka: Dober dan. Kupujem manjši avto. Je tisti clio še naprodaj?

Miha: Mislite rdečega ali modrega?

Jaka: Rdečega.

Miha: Da, tisti je še naprodaj.

Jaka: Koliko pa je star?

Miha: Je letnik 2004 in ima 60 000 prevoženih kilometrov.

Jaka: Ima poleg osnovne še kakšno dodatno opremo?

Miha: Ima dve zračni blazini, električni pomik stekel, centralno zaklepanje in

servo volan.

Jaka: Si ga lahko ogledam?

Miha: Seveda.

Jaka: Je bil avto kdaj poškodovan?

Miha: Ne, ne, nikoli.

Jaka: Odbijači so pa sveže pobarvani, kajne? Še po barvi dišijo.

Miha: Ja, pa ni bilo nič posebnega, samo manjše poškodbe od

kamenčkov. Popravili smo jih v naši delavnici, da kupec ne bi imel

stroškov s popravilom.

Jaka: No, potem pa najbrž niso bile samo manjše poškodbe. Pa zadnje

steklo je tudi zamenjano?

Miha: Kaj res, tega pa nismo opazili!

Jaka: Koliko lastnikov je zamenjal?

Miha: Mi smo ga kupili od drugega.

Jaka: Aha. Kolikšna je vaša cena?

Miha: Kakor vidite, je avto lepo ohranjen. 7000 evrov na roko in smo

dogovorjeni.

11


POGAJALNI POGOVOR

Jaka: Ste nori, 7000! Za ta denar dobim leto dni mlajši avto,

nepoškodovan.

Miha: No, ja. Če ste resen kupec, se lahko še malo dogovorimo.

Jaka: Za tako ceno se nimamo kaj dogovarjati.

Miha: Saj pravim, da se lahko dogovorimo.

Jaka: Če avto še nekoliko bolje pogledam, ni vreden več kot 6000 evrov.

Miha: Ne, za 6000 ga pa ne moremo prodati.

Jaka: Žal, več ni vreden. Notranjost avtomobila je precej zanemarjena.

Potrebno bo globinsko čiščenje, če se bo sploh dalo odstraniti

madeže. Poleg tega sem opazil, da manjka notranje ogledalce na

sopotnikovi strani. Na zadnjem sedežu pa je strgana prevleka.

Miha: To so samo malenkosti! Pa se dogovorimo za 6700 evrov.

Jaka: Ne, ne. 6000 ali pa nič. Avtomobilov je na pretek. Bom že našel ustreznega.

Miha: 6500. Poleg tega vam podarimo zaščitne preproge.

Jaka: Morajo biti pa res enkratne, da jih cenite na 500 evrov.

Miha: Glejte. Zame je 6000 evrov premalo, za vas 6500 evrov preveč. Kolikšna

je vaša zadnja ponudba?

Jaka: 6250 evrov.

Miha: Prodano.

Jaka: Kupljeno. Pa ne pozabite na obljubljene preproge.

12


POGAJALNI POGOVOR

2. Preberi besedilo po vlogah.

a) Kdo se je pogovarjal?

b) Kdo je pogovor začel?

c) Kje je potekal pogovor?

č) O čem sta se udeleženca pogovarjala?

3. Odgovori na vprašanja.

a) Kakšna je bila izhodiščna cena avtomobila?

b) Se je kupec strinjal s ceno avtomobila ali se je pogajal?

c) Kaj meniš, zakaj se ni mogel ali hotel strinjati s prodajno ceno avtomobila?

č) Sta si bila sogovorca naklonjena ali sovražna?

d) Ali sta imela ves čas isto mnenje?

e) Se je pogajanje končalo sporazumno ali ne? Utemelji.

f ) Kaj meniš, se je kupec dobro pogodil glede cene avtomobila?

g) Kako bi ti ravnal v vlogi kupca?

h) Kako bi ti ravnal v vlogi prodajalca?

4. Prepiši besedi v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori nove povedi:

manjši, zadnji.

POGOVOR

Ljudje se pogovarjamo.

Pogovor lahko poteka med dvema

ali več ljudmi.

Vlogi govorca in poslušalca se ves

čas menjavata.

13


TELEFONSKI POGOVOR

1. Pozorno poslušaj pogovor.

ANŽE JE ZBOLEL

Dr. Matjašič: Dober dan. Otroška ambulanta dr. Matjašiča. Želite, prosim?

Helena Novak: Dober dan. Helena Novak pri telefonu. Moj sin Anže je bolan

in potrebujem vaš nasvet.

Dr. Matjašič: Povejte vaš problem, prosim.

Helena Novak: Andrej že tretji dan močno kašlja, smrka in ima visoko

temperaturo. Skoraj nič ne je, še tisto, kar poje, izbljuva.

Zanima me, če naj ga pripeljem na pregled.

Dr. Matjašič: Kako ste ga zdravili do sedaj?

Helena Novak: Zdravil ni imel, proti temperaturi smo mu dajali lekadol.

Dr. Matjašič: Verjetno ima virozo. Poskrbite, da bo pil veliko tekočine in ne

silite ga s hrano. Povišano temperaturo pa mu znižujte z

lekadolom. Če se stanje v dveh dneh ne bo izboljšalo, ga

pripeljite na pregled.

Helena Novak: Najlepša hvala za nasvet. Nasvidenje.

Dr. Matjašič: Nasvidenje.

14


TELEFONSKI POGOVOR

2. Odgovori.

a) Kdo se je pogovarjal?

b) O čem sta se pogovarjala?

c) Zakaj je bila ga. Novak zaskrbljena?

č) Kaj ji je svetoval dr. Matjašič?

3. Preberi telefonski pogovor, nato odgovori na vprašanja.

a) Kako sta se sogovornika drug drugemu predstavila?

b) Sta se sogovorca tikala ali vikala?

c) Sta poslušala drug drugega ali sta si segala v besedo?

č) Kaj je bil namen pogovora?

d) Je ga. Novak izvedela, kar je želela?

e) Je bil pogovor uraden ali neuraden? Utemelji svoj odgovor.

4. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori nove povedi:

kašelj, bljuvati, peljati, izboljšanje.

URADNI TELEFONSKI POGOVOR

Sogovorcu se predstavimo z imenom in priimkom.

Povemo, zakaj kličemo.

Ne govorimo predolgo.

Smo vljudni.

Sogovorca vikamo.

Pozorno poslušamo in ne prekinjamo pogovora.

Zahvalimo se za nasvet ali informacijo.

Pogovor zaključimo z uradnim pozdravom.

15


KNJIŽNE IN NEKNJIŽNE BESEDE

1. Preberi besedilo.

SOSED MATJAŽ

Prejšnji teden je sosed Matjaž v štacuni kupil veliko novo sekiro. Z njo je posekal

drevje in tako zaslužil nekaj keša s prodajo drv. Z zasluženim kešem si bo kupil

novo lojtro, saj si stare ne upa več nucati. Podiranje dreves je bilo težko delo

in bil je zelo zmatran. Dobro, da je imel bicikl, s katerim se je odpeljal domov.

Zaradi hitre vožnje je postala njegova faca podobna zrelemu paradižniku.

a) Ponovno preberi le krepko tiskane besede.

b) So ti besede znane? Si jih že slišal?

c) Bi za njih našel tudi drug izraz?

Krepko tiskane besede so

neknjižne besede.

16


NAREČNI GOVOR

Ilustracija: Kostja Gatnik, Na pragu besedila, učbenik za

slovenski jezik v 1. letniku gimnazij strokovnih in tehničnih šol

Slovenski jezik se deli na več kot 52 narečij,

ki so porazdeljena na sedem narečnih skupin.

V narečju so nekatere ljudske pesmi.

V narečju prepevajo tudi nekateri današnji

znani pevci in glasbene skupine.


17


1. Oglej si karto glavnih narečnih skupin.

a) Koliko si jih naštel? Jih lahko poimenuješ?

b) Na karti narečnih skupin poišči, v katero narečno skupino spadaš.

c) Ali poznaš kakšno narečno besedo, ki jo uporabljate v tvojem

okolju? Napiši jo v zvezek, nato pa jo ob pomoči učitelja zamenjaj s knjižno

besedo.

2. Si že slišal govoriti Primorca? Kaj pa Štajerca in Prekmurca? Katerega si

najtežje razumel? Zakaj si težko razumel njihov govor?

3. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:

prejšnji, težko, uporabljati.


18


1. Preberi besedilo. Bodi pozoren na krepkeje natisnjene besede in povedi.

OH, TA MLADINA

Pred nami se je znašlo nekaj, kar je spominjalo na dekle, in čeprav je bilo v čakalnici še

polno praznih stolov, se je počila ravno poleg mene.

»Mater, spet sem zamudila!« je sopihala in vrgla torbo na sredo čakalnice.

»Ste naročeni?« sem se vljudno pozanimala.

»Šur, ampak za prejšnji teden. Kje mam pa cajt! Tale teden so se mi namreč

dogajale blazne reči! Kaj pa je s tabo? A si v depri?«

»Oh? Mar sem videti v depresiji?« sem se hudomušno nasmehnila. Ta je pa dobra! Kje

pa imam čas za malodušje, potrtost in podobne neumnosti! »Taka si, kot bi ti milijon

dolarjev padlo v drek,« je dejalo dekle.

Povzeto po: Desa Muck, Blazno resno zadeti, str. 5, 6.

2. Odgovori.

a) Po čem se to besedilo razlikuje od besedil v tvojem učbeniku?

b) Katere besede so za učbenik nenavadne?

KNJIŽNE IN NEKNJIŽNE BESEDE, SLENG

SLENG

Je neknjižna zvrst jezika.

Je govorica mladih.

Se zelo hitro spreminja.

Pojavlja se predvsem v govorjenih besedilih.

V zadnjem času se pojavlja tudi v elektronski pošti

in v kratkih sporočilih na prenosnih telefonih.

19


KRAJŠAVE


NAKUP AVTOMOBILA

Gospod Malkoč se je odločil kupiti avto. Za pomoč pri nakupu je poprosil

svojega prijatelja dr. Perača. Dr. Perač je zobozdravnik in dela v ZD na Viču.

Njegova žena je prof. slovenskega jezika in dela na OŠ Marije Vere. Pred leti je

bila zaposlena na SŠ.

Gospod Malkoč je ing. strojništva in poučuje v programih NPI.

Prihranki Malkočevih so skromni, zato si ne morejo kupiti novega

avtomobila.

V nedeljo sta g. Malkoč in dr. Perač odšla na avtomobilski sejem v LJ. Bila

sta presenečena, koliko avtomobilov iz različnih predelov Slovenije je bilo na

sejmišču. Po avtomobilskih tablicah sta prepoznala, da so avtomobili iz vseh

predelov Slovenije. Tomovemu očetu je bila najbolj všeč zelena škoda iz MS.

Vendar je bila poraba avtomobila kar 9 l na 100 km, kar se je g. Malkoču zdelo

nekoliko preveč.

Dr. Perač ga je opozoril na opla z MB tablico. Avto mu je bil takoj všeč. Njegova

lastnica ga. Hace je bila zelo prijazna in jima je potrpežljivo razkazala avto in

odgovarjala na vsa njuna vprašanja. Posel je bil hitro sklenjen in g. Malkoč se je

odpeljal s svojim novim avtom proti domu.

20


2. V besedilu bodi pozoren na krepko tiskane besede. Preberi jih.

a) Kako si jih prebral?

b) Se izgovor razlikuje od zapisa?

c) Kako rečemo tako zapisanim besedam?


prijatelj, najbolj, potrpežljiv.

KRAJŠAVE

So besede, ki jih pozna večina ljudi.

V zapisanih besedilih niso zapisane v celoti.

Pišemo jih z velikimi in malimi črkami.

KRAJŠAVE, TRI PIKE


STISKA

»Andreja, oprosti, ker te motim! Zelo mi je

nerodno … Ne vem, kaj naj naredim … Ti imaš vedno

dovolj denarja, jaz pa … Darja ima rojstni dan …

Veš, jaz nimam denarja, pa sem mislila … Saj ti bom

vrnila. Obljubim! Vem, da ne maraš posojati denarja,

ampak … «.

Si opazil kaj nenavadnega?

Bi znal razložiti, kaj pomenijo tri pike?

TRI PIKE ...

zaznamujejo

nedokončano poved.

KONJI SO ČUDOVITE ŽIVALI

KONJE IMAM RAD

• INTERVJU

FAST FOOD

• PREVZETE BESEDE

22


1. S čim zanimivim se ukvarjaš v svojem

prostem času?

Pripoveduj sošolcu o svojem hobiju.

2. Pozorno preberi naslednje besedilo.

Tadeja Močnik: Intervju z Matejem Klopčičem

KONJE IMAM RAD

Matej Klopčič iz Komende ima veliko različnih

hobijev. Na prvem mestu je zagotovo jahanje. Z

jahanjem se je pričel ukvarjati že kot majhen fantič.

Zdaj je star dvanajst let. Že pet let enkrat tedensko

preživlja del svojega prostega časa v konjeniškem

klubu Komenda.

Imaš svojega konja?

Svojega konja nimam. Na treningih jaham različne konje. Konji so zelo dragi in si

jih ne more vsakdo privoščiti. Z njimi je tudi precej dela in stroškov.

Kakšna je tvoja oprema za jahanje?

Imeti moram čelado, rokavice, posebne jahalne hlače in gamaše namesto

škornjev.

Kako poteka tvoj trening?

Najprej konja očistim in skrtačim. Potem ga osedlam. Sledi ogrevanje, nato pa

jahanje, kas in galop. Jaham v maneži in na terenu. Med treningi se konj zelo

segreje, zato ga moram po jahanju ohladiti in na koncu še razsedlati. Trening

traja približno eno uro.

Kaj ti pomenijo konji? Kakšni so?

Konje imam zelo rad. So del mojega življenja. Najraje imam kobilo Rebeko. Konji

so navadno zelo prijazni in tudi ubogljivi.

Kako pa dosežeš, da te konj uboga? Se z njim pogovarjaš?

Tako kot ljudi moraš tudi konja večkrat pohvaliti. Pobožaš ga. Če želiš, da gre

INTERVJU

Hobi

– ljubiteljska dejavnost

v prostem času, konjiček.

23


hitreje, tleskneš z jezikom, in ta zvok je zanj ukaz. Za dobro izpolnjevanje ukazov

ga lahko tudi nagradiš s kakšnim posladkom.

Te je na konju kdaj tudi strah?

Ne, prav nikoli. Tudi ko sem pričel z jahanjem, me ni bilo niti malo strah.

Je jahanje lahko tudi nevarno?

Seveda, kadar situacije ne obvladaš, lahko pride do poškodb. Konj čuti, če te je

strah, če si dobre ali slabe volje. Take volje kot si ti, je tudi konj.

Bi rad v prihodnjih letih v tem športu kaj več dosegel?

Predvsem bi rad užival. Konje imam rad, prav tako tudi jahanje in s tem sem

zadovoljen.

Zahvaljujem se ti za pogovor. Želim ti še veliko lepih trenutkov s konji.

Tadeja Močnik

Prirejeno po: Meta Ornik, Najraje jaham na terenu, Pil, letnik 56, maj 2004.

3. Preberi besede v slovarčku. Prepiši jih v zvezek.

gamaše – golenica, prevleka za čez čevlje

galop – hiter tek konja

kas – zelo hiter tek konja

teren – zemljišče, svet

trening – organizirano urjenje športnikov

INTERVJU

24


4. Ponovno preberi izhodiščno besedilo in odgovori na

vprašanja.

Odgovore poišči v besedilu.

a) S čim se ukvarja Matej Klopčič?

b) Koliko časa že trenira ta šport?

c) Kakšne konje jaha na treningih?

č) Kakšno jahalno opremo uporablja?

d) Kako poteka njegov trening?

e) V katerih primerih bi lahko prišlo do

poškodb pri jahanju?

5. Odgovori na vprašanja o intervjuju.

a) Zaradi česa je potreben uvodni del?

b) Kaj izvemo iz njega?

c) Kako so natisnjeni odgovori?

č) Kaj je natisnjeno v krepkem tisku?

d) Kdo je spraševal?

e) Kdo je odgovarjal?

f ) Kje je bilo objavljeno besedilo?

g) Ali je vprašani pripovedoval o resničnih dogodkih?

h) Kateri del besedila se ti je zdel najbolj zanimiv?

i) Zakaj ravno ta?

INTERVJU

INTERVJU

je pogovor z osebo, o kateri

želimo nekaj izvedeti, ali

ugotoviti kaj novega,

zanimivega.

UVOD

JEDRO

ZAKLJUČEK

25


INTERVJU

6. Tvori intervju. Intervjuvaj sosedo, babico, prijatelja, učitelja …

Intervju zapiši v zvezek.


zadovoljstvo, ubogljivost, konj, razsedlati, preživljati, škorenj, ogrevanje.

PRED SPRAŠEVANJEM

gosta predstavimo,

četudi je znan.Z OSEBO SE DOGOVORIMO

o kraju,

o času,

o temi intervjuja.

POGOVOR

TELEFONSKI

POGOVOR

INTERVJUPOGAJALNI

POGOVORFON

OGAJALNI

26


PREVZETE BESEDE

FAST FOOD

1. Preberi pogovor med dedkom in Manco. Bodi pozoren na podčrtane

besede.

27


PREVZETE BESEDE

a) S katerimi slovenskimi besedami bi lahko nadomestil besede hot dog,

pomfrit, kebab, hamburger, pleskavica, pica? Jim lahko poiščemo slovenske

besede?

b) Morda veš, iz katerega jezika smo jih prevzeli?


zadovoljstvo, ubogljivost, konj, razsedlati, preživljati, škorenj, ogrevanje.

3. Katere besede bi vi še udomačili?

Pogovorite se.

V današnjem času je prevzemanje besed

zelo pogosto, čeprav ni vedno potrebno.

Nekatere so se popolnoma udomačile

(pica, kebab …)

28


4. Ali je torta udomačena beseda?

http://www.najdi.si/search.jsp?q=torte

5. Kako bi poslovenil napis na torti?

Miki: «Ali je torta

udomačena beseda?«

Jaka: »Pri meni je, saj bi jo

rad vsak dan jedel …«

PREVZETE BESEDE

BILO JE LEPO

PO GOBE



V NARAVI


Z NAHRBTNIKOM PO SVETU

KAJ JE AVIARNA ALI PTIČJA GRIPA

• NEUMETNOSTNO BESEDILO

NOVA GVINEJA

• PRIPOVED O POTEKU DOGODKOV

GOSTOLJUBNI DOMAČINI

• PREDLOG

PREDLOGA K ALI H

PREDLOGA S ALI Z

ŠPORTNI DOSEŽKI LEONA ŠTUKLJA

• PRIPOVED O ŽIVLJENJU ZNANE OSEBE

NAŠI ŠPORTNIKI

• ŠTEVNIK

30


NEUMETNOSTNO BESEDILO

1. Preberi naslednje besedilo.

KAJ JE AVIARNA ALI PTIČJA GRIPA?

Ptičja gripa je nalezljiva bolezen ptic. Povzročajo jo virusi. Dobijo jo lahko vsi

ptiči, še posebej pa je nevarna domači perutnini. Domača perutnina je za bolezen

najbolj dovzetna.

Poznamo več različnih oblik te bolezni. Bolezen lahko poteka v blagi ali zelo

hudi obliki. Huda oblika je zelo nalezljiva. Ptice zaradi nje poginejo v nekaj urah

ali nekaj dneh. Okuži se lahko perutnina pa tudi konji. V redkih primerih pa so se

z njo okužili tudi ljudje.

Prirejeno po Kaloper, U.: Bolezen je v zraku, Pil plus, 11. november 2005.

a) O čem govori besedilo?

b) So podatki v besedilu resnični ali izmišljeni?

c) Ali lahko informacije, zapisane v besedilu, tudi preverimo?

č) Kako imenujemo taka besedila?

d) Kje so zapisana?

2.

Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:

nalezljiv, izmišljen.

NEUMETNOSTNO BESEDILO

Govori o resničnem svetu.

Podatki v besedilu so točni.

Podatke lahko tudi preverimo.

31


PRIPOVED O POTEKU DOGODKOV

1. Poslušaj besedilo.

NOVA GVINEJA

Priletel sem v Goroko. To je mesto v Novi Gvineji. Kmalu sem ugotovil, da gre

za drago in nevarno državo.

Hiše so bile obdane z dvometrskimi ograjami in bodečo žico. Okna so bila

zamrežena. Ko je padel mrak, so tudi vrata zaščitili z rešetkami.

Navezal sem stik z enim od domačinov in noč prespal v njegovi koči. Zjutraj

sva se stisnila med množico Papuancev, ki so že čakali na vozilo javnega prevoza.

»Oddrveli« smo šele, ko se je kamionček pošteno napolnil (z ljudmi, vrečami in

škatlami). Po nekaj urah smo se primajali do končne postaje.

Pot sva nadaljevala peš. Cesta je bila tako razrita, da si je komaj še zaslužila

ime cesta. Prišla sva v vas Hegise, ki leži na višini 2000 metrov. Zaradi mrzlih

noči imajo kolibe le vrata, skozi katere pride vsa svetloba. Iz kolib so prihajali

radovedni otročaji in tudi starejši prebivalci. Belega človeka tu le redko vidijo.

Prvi dan me niti za trenutek niso pustili samega. Sledili so mi tudi do stranišča.

Naslednje jutro sem se skupaj s petimi domačini odpravil proti 3647 metrov

visokemu vrhu Mt. Michael. Vsak je dobil malico: štiri v žerjavici pečene gomolje

(sladek krompir) in pohodno palico (sladkorni trs) za oporo.

Najprej smo prečkali vrtičke oziroma njive z zelenjavo. Nato so stezice

postajale vse bolj zaraščene, dokler niso dokončno izginile. Sledil je strm vzpon

skozi gozd. Med ostrimi šopi trave smo se povzpeli do zamegljenega vrha.

Med spustom je pričelo močno deževati in dež nas je premočil do kože.

Bredli smo po naraslih potokih in se zvečer uspešno vrnili v Hegise.

Po nekaj dneh sem se vrnil v Goroko. Tam sem se srečal s preostalimi tremi

slovenskimi popotniki.

Prirejeno po: Tomaž Marolt, Papua Nova Gvineja, Pil Plus, 12. maja 2006.

32


2. Kaj je besedilo? Izberi odgovor.

a) Razlaga.

b) Pripoved o poteku dogodkov.

c) Novica.

Svoj odgovor utemelji.

3. Preberi besedilo in skušaj odgovoriti na vprašanja.

a) Kam je pripotoval popotnik?

b) S kom je navezal stik?

c) Kako je potoval?

č) V katero vas je prispel?

d) Zakaj pravi, da so se »primajali« do končne postaje?

e) Kaj je dobil za popotno malico?

f ) Kdaj je pričelo deževati?

g) Po čem so bredli?

h) Kam se je vrnil?

4.


metrski, oddrveti, odpraviti, štiri, gomolj, dež.

PRIPOVED O POTEKU DOGODKOV

33


1. Opiši, kje se nahajajo:

škatla, maček, deček in žoga.


Bodi pozoren na krepko tiskane

besede.

GOSTOLJUBNI DOMAČINI

Pot sva nadaljevala peš po , ki si je komaj še zaslužila to ime. Prišla sva

v Hegise, ki leži na višini metrov. Zaradi mrzlih noči imajo

kolibe le , skozi katere pride vsa svetloba v . Iz

so prihajali radovedni otročaji in tudi starejši prebivalci, saj belega človeka le

redko vidijo. Prvi dan me niti za trenutek niso pustili samega. Sledili so mi tudi do

…

Naslednje jutro sem se skupaj s odpravil proti metrov visokemu

vrhu Mt. Michael.Prirejeno po: Tomaž Marolt, Papua Nova Gvineja, Pil Plus, 12. maja 2006.

PREDLOG

Besede po, na, skozi, iz, za,

do, s, proti so PREDLOGI.

2000

3647

34


PREDLOGA K ALI H

H komu ali k čemu se je napotil gospod H?

H komu ali k čemu se je napotil gospod K?

PREDLOG

Pred besedami, ki se začnejo s K in

G, pišemo predlog H, pred vsemi

ostalimi pa predlog K.

35


PREDLOG

PREDLOGA S ALI Z

Pred besedami, ki se začnejo na

p, t, k, f, s, š, h, c, č, pišemo predlog S,

pred vsemi ostalimi pa predlog Z.

Ta suhi škafec pušča.

36


PRIPOVED O ŽIVLJENJU ZNANE OSEBE


ŠPORTNI DOSEŽKI LEONA ŠTUKLJA

Leon Štukelj je živel za šport. Njegovi tekmovalni dosežki, njegov odnos do športa in vse njegovo življenje so vzor mladim športnikom.

Z gimnastiko se je začel ukvarjati pri devetih letih v novomeškem telovadnem društvu Sokol.

Kar dvajsetkrat je bil med prvimi tremi. Osemkrat je bil prvi, šestkrat drugi in šestkrat tretji. Vse te uspehe je dosegel na sedmih svetovnih prvenstvih.

Trikrat se je udeležil olimpijskih iger. Njegove najuspešnejše olimpijske igre so bile leta 1924 v Parizu. Dobil je zlato medaljo v gimnastiki in zlato medaljo za izvajanje vaj na drogu.

Na drugih OI v Amsterdamu leta 1928 je dosegel prvo mesto na drogu, tretje mesto v mnogoboju in tretje mesto pri ekipnem tekmovanju.

Na tretjih olimpijskih igrah v Berlinu, leta 1936, je dosegel srebrno odličje na krogih.

Skupna zbirka Štukljevih olimpijskih medalj so tri zlata priznanja z OI.

Sodeloval pa je tudi na mnogih mednarodnih tekmovanjih, kjer je dosegal vrhunske rezultate za izvajanje vaj na bradlji, drogu, krogih, konju z ročaji pa tudi v plavanju in skoku v višino. Bil je vsestranski športnik.

Kot najstarejši dobitnik zlate olimpijske kolajne je bil leta 1996 povabljen na otvoritev olimpijskih iger v Atlanto v Združenih državah Amerike.

Za dosežke na športnem področju je leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje – Zlati častni znak Republike Slovenije.

V zgodovini slovenskega športa je zapisan kot tekmovalec z največ uspehi

na velikih mednarodnih športnih tekmovanjih.

Poletne olimpijske igre 1924, gimnastika:



37


PRIPOVED O ŽIVLJENJU ZNANE OSEBE

2. Odgovori na vprašanja. Pomagaj si z besedilom.

a) Kdaj se je Leon Štukelj pričel ukvarjati z gimnastiko?

b) Katere so bile njegove najuspešnejše olimpijske igre?

c) Koliko medalj šteje Štukljeva zbirka?

č) Kaj je prejel leta 1996?

d) Na koliko odstavkov je členjeno besedilo?

e) Kaj izveš v uvodu?

f ) Na koliko odstavkov je členjeno jedro?

g) Kaj izveš v zaključku?

h) Ali si dogodki v pripovedi sledijo v časovnem zaporedju?

i) S katero športno panogo ali področjem se je ukvarjal Leon Štukelj?

Izberi odgovor:

• s smučanjem,

• z gimnastiko,

• z drsanjem.

3.


življenje, olimpijski, tretji, bradlja.

PRIPOVED

Besedilo je členjeno na tri dele: uvod,

jedro in zaključek.

Jedro lahko sestavljajo eden ali več

odstavkov.

Sporoča o enem ali več dogodkih.

Vsebina pripovedi je zanimiva,

smiselno povezana.

Dogodki si sledijo v časovnem

zaporedju.

38



NAŠI ŠPORTNIKI

Tako kot prejšnja leta je bilo tudi preteklo šolsko leto zelo športno. Celo najbolj

športno do sedaj, saj se je 12 športnih dogodkov udeležilo 208 učencev in učenk

več kot v letu 2005. Prvič se je 42 odbojkarjev pomerilo na igrišču z mivko.

Prirejeno po: Slamnik, glasilo občine Domžale, 29. junij 2007.

Kaj je v besedilu natisnjeno v krepkem tisku?

2. Preberi povedi in se vprašaj po krepko natisnjenih besedah/številkah.

a) Tekmovalo je petintrideset tekmovalcev.

Tekmovalo je 35 tekmovalcev.

Bil je petintrideseti v vrsti.

Bil je 35. v vrsti.

b) Pet let že zidata hišo.

5 let že zidata hišo.

Šele v peti trgovini je našla, kar je iskala.

Šele v 5. trgovini je našla, kar je iskala.

Si opazil različni zapis krepkeje natisnjenih besed oziroma številk? Primerjaj jih

med seboj. Povej, v čem opaziš razliko, in jo poskušaj razložiti.

ŠTEVNIK

KOLIKO?

KATERI?

KOLIKO?

KATERI?

39


ŠTEVNIK

GLAVNI ŠTEVNIK KOLIKO?

Izražajo količino.

1, 2, 5, 7, 9, 100, 1256, 2587, 200, 8457 …

ena, dve, pet, dvanajst, osemintrideset …

sto, tristo, devetsto, tisoč dvesto petdeset,

osemsto šestinpetdeset …

PIŠEMO SKUPAJ

SAMO DO 100 IN

STOTICE.

Števniki so besede, s katerimi kaj štejemo, izražamo količino in mesto v vrsti.

Delimo jih na GLAVNE in VRSTILNE števnike.

Po števnikih se vprašamo KOLIKO in KATERI.

40


ŠTEVNIK

VRSTILNI ŠTEVNIK KATERI?

Izražajo mesto v vrsti.

1., 2., 5., 7., 9., 100., 1256., 200., 8457. …

prvi, drugi, peti, enajsti, dvaindvajseti,

petintrideseti, stoti, petstoti, tristoti,

devetstoti,

osemtisočštiristosedemdeseti …

VSE

PIŠEMO

SKUPAJ.

41


ŠTEVNIK

3. Odgovori.

a) Kateri dve vrsti števnikov razlikujemo?

b) Po čem se razlikuje zapis glavnih in vrstilnih števnikov, kadar jih zapišemo s

številkami?

c) Po čem se razlikuje zapis glavnih in vrstilnih števnikov, kadar jih zapišemo z

besedami?

4. Oglej si naslikane geometrijske like in odgovori na vprašanja.

a) Koliko likov je na sliki?

b) Koliko predmetov je vijolične barve?

c) Koliko je likov modre barve?

č) Kateri lik po vrsti je rumene barve?

d) Kateri lik po vrsti je najmanjši?

e) Kateri lik po vrsti je šestkotnik?

f ) Koliko je pravokotnikov?

g) Koliko je kvadratov?

5. Oglej si naslednje like in sošolcu postavi čim več vprašanj po zgledu iz

naloge. Pomagaj si z vprašalnicama KOLIKO? In KATERI?

42


6. Tudi to so števniki. Le kaj štejejo?

Prenosna naprava za štetje EVRO

bankovcev.

Prenosna naprava za štetje EVRO kovancev.

http://www.manutan.si/prenosni-detektor-avtenticnosti-bankovcev_MOD885430.html

7. Prepiši besedi v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:

odbojkar, prejšnji.

ev.

ŠTEVNIK

ŠTEVNIK

SI ŽELITE INTERNET?

SI GA RES ŽELITE?

• REKLAMA

POGLEJ V TV SPORED

• JAVNA OBVESTILA

44


SI GA RES ŽELITE?


Razlika med revijo, ki jo listate, in internetom je tudi ta, da je revija omejena

in vsebuje omejeno količino informacij, internet pa ne. Internet je skoraj

brezmejen. Pri tem je zelo pomembno, da je povezava z njim hitra in zanesljiva,

saj vam bo samo tako koristil kot neskončen vir informacij o vsem, kar vas

zanima.

REKLAMA

45


REKLAMA

2. Preberi besede v slovarčku. Prepiši jih v zvezek.

internet – medmrežje, računalniško omrežje

informacija – podatek, ki ima določen pomen

interakcija – sodelovanje, medsebojno vplivanje

Mb – megabajt – enota za količino podatkov

So ti besede znane? Jih tudi sam uporabljaš v pogovoru s prijatelji?

3. Ponovno preberi besedilo.

a) Kaj je najprej pritegnilo tvojo pozornost: fotografi ja ali besedilo?

b) Preberi podatke, napisane v raznobarvnih krogih.

c) Kaj meniš, zakaj so napisani na tak način?

č) Kakšne ugodnosti pri nakupu nam ponuja?

d) Kaj hoče sporočevalec doseči s ponujenimi ugodnostmi?

e) O čem nas želi prepričati oglaševalec s svojo reklamo?

f ) Zakaj poudarja, da je njihov internet brezmejen, hiter, zanesljiv, neskončen

vir informacij?

g) Meniš, da se bodo ljudje zaradi te reklame pogosteje odločali za priklop na

Telemachov kabelski internet? Utemelji svojo odločitev.

4. Oglej si reklame po televiziji. Bodi pozoren tudi na reklame,

mimo katerih hodiš na poti v šolo.

a) Katera reklama ti je ostala najbolj v spominu? Zakaj?

b) Kaj meniš, bi moral res kupiti vse tisto, kar se reklamira? Utemelji svojo

odločitev.

5. V različnih revijah in časopisih poišči primere reklam ali oglasov in jih

nalepi v zvezek.

V razredu se pogovorite o njihovi ustreznosti.

REKLAMA

je besedilo, s katerim hoče sporočevalec vplivati na

naslovnika, naj kupi njegov izdelek ali storitev.

46


JAVNA OBVESTILA

POGLEJ TV SPORED

Kaj bo jutri na sporedu po televiziji, radiu?

Kakšno bo vreme v naslednjih dneh?

Ob kateri uri odpelje zadnji vlak iz Celja proti Mariboru?

Kje vse lahko najdemo odgovore na zastavljena vprašanja?

1. Oglej si spodnje obvestilo.

Kako ga poimenujemo?

Kje ga najdemo?

Katere podatke razberemo na njem?

47


VOZI OD PONEDELJKA DO PETKA VELJA OD 01. 09. 2007

POSTAJE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

LJUBLJANA - 5,45 6,25 10,00 11,00 11,40 12,30 - - 14,10 15,03 15,40 17,30 20,10 _

- 6,00 6,40 10,15 11,15 11,55 12,45 - - 14,25 15,20 15,55 17,45 20,25 _

DOMŽALE 5,45 6,11 6,51 10,26 11,26 12,06 12,56 14,10 14,35 14,36 15,40 16,06 17,56 20,36 22,10

PRESERJE - 6,17 - - - - - 14,16 - - - - - - 22,16

DOB 5,50 6,28 6,56 10,31 11,31 12,11 13,01 14,27 14,40 14,41 15,45 16,11 18.01 20,41 22.27

MORAVČE 6,09 6,47 7,15 10,50 11,50 12,30 13,20 14,46 15,04 15,00 16,04 16,30 18,20 21,00 22,46

PEČE - - 7,25 - 12,04 12,44 - - - 15,14 - - 18,34 21,14 23,00

INFORMACIJE: POTNIŠKA BLAGAJNA, TEL. 8309-414 KAM-BUS d.d.

K A M N I K

JAVNA OBVESTILA

2. Oglej si naslednje javno obvestilo.

IZVLEČEK IZ VOZNEGA REDA: LJUBLJANA – MORAVČE – PEČE


a) Kako imenujemo zgornje obvestilo?

b) Komu je obvestilo namenjeno?

c) Kje bi ga lahko našli?

č) Katere podatke lahko razbereš iz voznega reda?

d) Naštej nekaj vrst voznih redov.

e) Kateri pomemben podatek je zapisan kot naslov? Zakaj je to pomembno?

f ) Se ti zdi potreben napis v levem zgornjem kotu? Utemelji.

g) Kateri podatek najdeš v desnem zgornjem kotu? Bi ta podatek lahko izpustili?

Utemelji.

h) Oglej si podatke pod preglednico. Se ti zdijo potrebni? Bi jih lahko izpustili?

Utemelji svoje odgovore.

4. V dnevnem časopisju poišči javno obvestilo in ga prilepi v zvezek.

5. Pri pouku računalništva lahko izdelaš svojo preglednico za šolski urnik,

razpored kulturnih, naravoslovnih in športnih dni v tekočem šolskem letu.

JAVNA OBVESTILA

so vozni redi, teleteksti, radijski in televizijski sporedi, vremenske

napovedi, športni sporedi, telefonski imeniki ...

48


6. So tudi to obvestila? O čem nas obveščajo?

Le kaj pomenijo vsa

ta obvestila?

http://www.manutan.cz/is-bin/INTERSHOP.enfi nity/

JAVNA OBVESTILA

VELIKO ŽE ZNAM, ŠE VEČ SE BOM NAUČIL

ROČNA IZDELAVA PAPIRJA

• OPIS DELOVNEGA POSTOPKA

VAJA DELA MOJSTRA

• GLAGOL

-TI ALI -ČI

• NEDOLOČNIK

NIMA, NOČE, NI

• ZANIKANI GLAGOL

PREJ, HKRATI, POTEM … KDAJ SI REKEL?

• ČASOVNO RAZMERJE

ESTONIJA

• OPIS DRŽAVE

JURČEK ALI JESENSKI GOBAN

• PRIDEVNIK

STARI, POHODNI, OČETOVI

• VRSTE PRIDEVNIKOV

LEPI, LEPA, LEPO

• SPOL PRIDEVNIKA

JE EDEN, STA DVA, SO TRIJE

• ŠTEVILO PRIDEVNIKA

DRAŽJE JE BOLJŠE

• STOPNJEVANJE PRIDEVNIKA

NA OBISKU V ESTONIJI

• STALNE BESEDNE ZVEZE

50


OPIS DELOVNEGA POSTOPKA

Iz česa je narejen učbenik, ki ga imaš pred seboj?

Ali morda veš, kako izdelajo papir?

1. Pozorno poslušaj besedilo.

ROČNA IZDELAVA PAPIRJA

Ročno izdelan papir ima na Slovenskem že tradicijo. Izdelujejo ga iz

bombažnih ali lanenih vlaken. Ročno izdelan papir je dragocen unikaten

izdelek. Preden nastane, mora skozi mnogo faz ročne obdelave.

Mojster najprej v posebnem mlinu pripravi bombažno maso. Maso pripravi

tako, da bombažnim vlaknom dodaja vodo. Nato s posebnim sitom maso

zajame. Sito previdno dvigne v vodoravno lego in ga pri tem rahlo potresava.

Med potresavanjem voda odteče in vlakna se lepo razporedijo.

Nato loči papirno maso s površine. Mojster z občutkom sito obrne in ga

pritisne na pripravljen fi lc. Filc vsrka vodo in hkrati odlepi odcejeno papirno

maso s sita. Sito je sedaj čisto in pripravljeno za

izdelavo naslednjega lista.

Papir na fi lcu pa še vedno ni papir. Mojster ga

položi v stiskalnico. V stiskalnici pod močnimi pritiski

odteče približno 70 % vode. Nato nastajajočo polo

previdno odstrani s fi lca. Polo osuši v sušilnici.

Popolnoma osušeno polo namoči v vroč kožni

klej. Nato polo zopet stisne, da odvečni klej odteče,

in ponovno osuši. Nazadnje polo pogladi v gladilnih valjih.

Zložene pole za nekaj časa stisne v ročni stiskalnici, da se vlakna popolnoma

uležejo.

Šele tako pripravljen papir je primeren za vse vrste tiska, za poslikavo, pisanje

in kaligrafi jo, pa tudi za oblikovanje v številne unikatne izdelke.

Ročno izdelan papir prepoznamo po nepravilnem »naravnem robu«.

Prirejeno po: http://www.vevce.si/izdel_papirja.htm

51


OPIS DELOVNEGA POSTOPKA


a) O čem pripoveduje besedilo?

b) Komu je besedilo namenjeno?

c) Poznaš kakšno tovarno, v kateri izdelujejo papir?


4. Preberi besede in njihove razlage v spodnjem slovarju. Besede in

njihove razlage zapiši v zvezek.

tradicija – kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz

roda v rod; navada, običaj

lan – kulturna rastlina z modrimi cvetovi, ki se goji zaradi vlaken in zaradi

semena

unikat – edina, navadno originalna listina ali predmet

filc (neknj.) – polst (knj.), blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih

naravnih ali umetnih vlaken

kaligrafija – pisanje z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisje

klej – lepilo


a) Bi lahko s pomočjo opisa sam ročno izdelal papir? Utemelji svoj odgovor.

b) Bi bil tvoj papir enako kvaliteten kot tisti, ki je v tvoji knjigi, in tisti, ki ga

kupimo?

c) Kaj bi se zgodilo, če bi tiskarski škrat pomešal posamezne dele opisa

delovnega postopka?


valj, pripravljenost, odcediti.

52


GLAGOL

1. Opiši ilustracije. Ugotovi, kaj dela mojster, kaj se dogaja? Pomagaj si z

besedilom.

VAJA DELA MOJSTRA

Mojster najprej v posebnem mlinu pripravi bombažno maso tako, da dodaja

vodo. Nato s posebnim sitom maso zajame. Sito previdno dvigne v vodoravno

lego in ga pri tem rahlo potresava, da voda odteče in se vlakna lepo razporedijo.


a) Kaj delaš v šoli?

b) Kaj delaš doma?

c) Kaj delaš ob prostem času?

č) Kaj delajo učitelji?

d) Kaj delajo tvoji starši v službi?

e) Kaj delajo tvoji stari starši?

f ) Kaj dela zdravnik?

g) Kaj dela poštar?

GLAGOLI

so besede, ki povedo,

kaj kdo dela ali kaj se

godi (dogaja).

53


GLAGOL

-TI ALI -ČI

1. Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.

Soseda Manca je bila stara 85 let. Noge so jo tako bolele, da ni mogla ne stati, ne

hoditi, ne sedeti. Večino časa je morala ležati, saj se skoraj ni mogla gibati. Brez

pomoči ni mogla leči na nosila. Do zdravnika so jo morali pripeljati z rešilcem.

Ostati bi morala v bolnišnici, a ni hotela.

a) Česa ni mogla in česa ni hotela narediti

soseda Manca?

b) Kaj je delala večino časa?

c) Kako je prišla do zdravnika?

č) Ali je ostala v bolnišnici?

2. Tvori nedoločnike iz glagolov (npr.: je strigel – striči): je stal, je hodil, je vlekel,

je legel …

NEDOLOČNIKI

so glagoli, ki se

končujejo na -ti ali -či.

1. Preberi spodnje besedilo.

NIMA, NOČE, NI

Borutov oče nima prenosnega telefona. Noče, da bi mu ga Borut kupil. Noče

odgovarjati na klice, nikogar ne kliče, ne pošilja SMS sporočil, ne sprejema

SMS sporočil, ne fotografi ra z njim. Tega Borut ne more razumeti. To ni prav.

2. Oblikuj kratke odgovore na vprašanja. Pomagaj si z besedilom.

Ali ima Borutov oče prenosni telefon? Nima.

Ali odgovarja na telefonske klice? Ne odgovarja.

Ali koga kliče po telefonu?

Ali pošilja SMS sporočila?

Ali sprejema SMS sporočila?

Ali fotografi ra s pomočjo prenosnega telefona?

Ali hoče kupiti prenosni telefon?

Ali Borut to lahko razume?

Ali je to tvoj telefon?

Glagole zanikamo tako,

da prednje postavimo

besedico ne.

Zapomni si:

ima - nima

hoče - noče

je - ni

54


ČASOVNO RAZMERJE

PREJ, HKRATI, POTEM … KDAJ SI REKEL?

1.

Peter leži na kavču. Bere časopis.

Peter leži na kavču in bere časopis.

Peter bere časopis in leži na kavču.

Medtem ko Peter bere časopis, leži na kavču.

Medtem ko Peter leži na kavču, bere časopis.

a) Ali vse povedi opisujejo isto?

b) Kaj dela Peter?

c) Ali dela stvari istočasno ali

najprej eno, potem drugo?

č) Kaj so krepko tiskane besede?

d) Kateri vezniki so uporabljeni v povedi?

2.

Skuhala je kosilo. Odšla je v službo.

Ko je skuhala kosilo, je odšla v službo.

V službo je odšla, ko je skuhala kosilo.

Potem ko je skuhala kosilo, je odšla v službo.

V službo je odšla, potem ko je skuhala kosilo.

a) Ali vse povedi opisujejo isto?

b) Kaj je naredila?

c) Ali je delala stvari istočasno ali najprej eno,

potem drugo?

č) Katero dejanje je naredila prej in katero potem?

d) Kaj so krepko tiskane besede?

e) Kateri vezniki so uporabljeni v povedi?

3. S pomočjo učitelja ugotovi, v čem se razlikujejo povedi iz prve in druge

naloge.

Peter istočasno

bere časopis in leži

na kavču.

Najprej je skuhala

kosilo, potem je

odšla v službo.

55


Š

OPIS DRŽAVE

Ljudje radi potujemo. Preden pa odidemo na potovanje, želimo kaj izvedeti o državi,

v katero potujemo. Navadno nas zanima, katere zanimivosti si bomo ogledali, kakšen

denar potrebujemo in kaj lepega bomo lahko kupili domačim in prijateljem.


ESTONIJA

Estonija leži v severozahodni Evropi. Na severu meji na Finski zaliv, na jugu na

Latvijo in na vzhodu na Rusijo.

Spada med majhne države, čeprav je dvakrat večja od Slovenije. Ima približno

1,4 milijona prebivalcev. Prebivalci Estonije so Estonci, njihov materni jezik je

estonščina.

Kot v drugih severnih državah je tudi v Estoniji vreme zelo raznoliko. Zimski

dnevi so dolgi le šest ur, poletni pa do osemnajst ur. Od začetka maja do konca

julija ni nikoli popolnoma temno.

Površje Estonije je ravnina z dolinami, vzpetinami in nižinami. Za severni del

so značilne sipine, na jugu se nahajajo najvišja hribovja. Najvišja gora je Velika

jajčna gora in meri 318 metrov. Estonija ima mnogo rek in manjših jezer. Največji

otok je Saaremaa. Na njem je največji meteorski krater v Evropi, ki se imenuje

Kaali.

Estonija ima mnogo naravnih lepot, med katere spadajo stari gozdovi in

močvirja. Živalski in rastlinski svet teh območij so zaščitili in ohranili tako, da

so jih razglasili za narodne parke. Ena največjih zanimivosti so jame Piusa, ki so

nastale zaradi pridobivanja peščenca.

Večja mesta ležijo večinoma ob Baltskem morju. Ob Finskem zalivu leži

glavno mesto Talin. Je eno najlepših baltskih mest in je zaradi mnogih kulturnih

znamenitosti pod zaščito Unesca. Mesto je edinstven muzej na prostem, z dobro

ohranjenimi obzidji, cerkvami in srednjeveškimi hišami. V njem so veleposlaništva,

gledališča, muzeji, verska poslopja, veliki trgovski centri. Je pomembno pristanišče

z velikimi ladjedelnicami. Znano je po kovinski in prehrambeni industriji.

56


OPIS DRŽAVE

2. Odgovori.


b) S katerim namenom je napisano?

c) Komu je besedilo namenjeno?

3.

S pomočjo učitelja poišči v SSKJ ali leksikonu besede in besedne zveze

ter jih razloži:

materni jezik, raznoliko, meteorski krater, narodni park, edinstven.

4.


estonščina, manjši, večji, vzpetina, razglasiti, trolejbus.

Najstarejše baltsko mesto je Tartu. V njem je ena najstarejših univerz v severni

Evropi, najstarejše estonsko gledališče in Estonski narodni muzej.

Glavno prevozno sredstvo so avtobusi in vlaki, v nekaterih mestih, kot je

Talin, pa prebivalci lahko potujejo tudi s tramvaji in trolejbusi.

57


PRIDEVNIK

1. Preberi besedilo in bodi pozoren na krepko tiskane besede.

O njih si se učil že v sedmem razredu.

JURČEK ALI JESENSKI GOBAN

Jesenskega gobana spoznamo po zelo mesnatem in trdem klobuku, ki je

ob dežju sluzast in svetleč. Goban ima najprej polkrožen in izbočen klobuk,

pozneje pa se ta zravna in postane blazinast. Premer klobuka je od 5 do 25 cm.

Lahko je belkaste, rjave, včasih celo rdečerjave barve. Njegova barva je odvisna

od tega, v kakšnem podnebju raste, na kakšnih tleh raste, in od tega, koliko je

star.

Bet je debel, okroglaste ali jajčaste oblike,

po navadi svetlorjav, visok do 20 cm. Trosovnico

sestavlja nešteto drobnih cevčic. Najprej je bele, nato

rumenkaste in nazadnje zelenkaste barve. Meso je

čvrsto in belo, prijetnega vonja in okusa.

Prirejeno po: Tina Pavlovič, Gobe,

Moj planet, september 2007.

Katero rastlino opisuje besedilo?

Ponovno preberi samo krepko tiskane besede.

Kaj so te besede?

a) Samostalniki.

b) Glagoli.

c) Pridevniki.

2. V skupini z nekaj pridevniki opišite mušnico, ki jo vidite na sliki.

Pridevnike zapišite v delovni zvezek in jih po skupinah primerjajte med

seboj. Kdo jih je našel največ?

58


PRIDEVNIK

STARI, POHODNI, OČETOVI …

Kakšen je deček na sliki? Katere vrste stroji so v izložbi? Čigavi prijatelji pridejo na

novoletno večerjo?

1. Preberi naslednje besedilo.

NOVO STANOVANJE

Romana in Borut sta se poročila. Preselila sta se v novo stanovanje. Ker je bilo

stanovanje prazno, sta si morala priskrbeti pohištvo. Starši so jima podarili staro

spalnico. V hodnik sta postavila babičino garderobno omaro in dedkovo stojalo

za oblačila. Po oglasu sta izbrala rabljeno kuhinjo. Pralni stroj, pomivalni stroj in

sušilni stroj pa sta morala kupiti v trgovini.


a) V kakšno stanovanje sta se preselila?

b) Kakšno spalnico so jima podarili starši?

c) Kakšno kuhinjo sta kupila?

č) Čigavo garderobno omaro sta dobila?

d) Čigavo je bilo stojalo za oblačila?

e) Katere vrste strojev sta morala

kupiti?

PRIDEVNIKOV JE VEČ VRST.

Po njih se vprašamo:

KAKŠEN, KAKŠNA, KAKŠNO?

KATERI, KATERA, KATERO?

ČIGAV, ČIGAVA, ČIGAVO?

59


PRIDEVNIK

LEPI, LEPA , LEPO

1. Boruta in Romano so obiskali prijatelji. Razkazala sta jima stanovanje.

To je TISTI To je TISTA To je TISTO

pralni stroj. babičina omara. dedkovo stojalo

2. S pomočjo besedic TISTI, TISTA in TISTO določi besednim zvezam spol:

novo stanovanje, stara spalnica, rabljena kuhinja, pomivalni stroj, pralni stroj.

ŽENSKI SREDNJIMOŠKI

Samostalnik in pridevnik se ujemata v spolu.

TISTI TISTA TISTO

ŽENOŠKI NSKI SREDNJNSKN KNSK

SPOL PRIDEVNIKA

60


PRIDEVNIK

JE EDEN, STA DVA, SO TRIJE

1. Oglej si ilustracije. Kaj prikazujejo?

prenosni telefon prenosna telefona prenosni telefoni

JE STA SO

knjižna omara knjižni omari knjižne omare

JE STA SO


TRIKRAT HURA ZA RAZPRODAJE

Moja mama strašno rada nakupuje. Najraje ima razprodaje. Takrat nakupi

vse mogoče. Očetu vsaj tri črtaste srajce, dvoje športne čevlje in seveda pisano

kravato. Sestri Dani najmodernejše krilo, da lahko potem »šminkira« po šoli. Sam

ne potrebujem ničesar, a mami tega ne morem dopovedati. Vsako leto mi kupi

rjave hlače, ki mi »itak« niso všeč, potiskane majice, v katerih sem po maminem

mnenju »tako luštkan Saško« in vsaj dva para belih nogavic.

61


PRIDEVNIK

a) Koliko črtastih srajc dobi oče?

b) Kaj dobi sestra Dana?

c) Koliko parov belih nogavic dobi Saško?

č) Katera števila lahko ima pridevnik??

d) Ali se tudi v številu ujema s samostalnikom? Primere poišči v besedilu o

razprodaji.

DVOJINA MNOŽINAEDNINA

JE STA SO

DVONINA OJINA MNOŽINOJINO NOJIN

ŠTEVILO PRIDEVNIKA

Samostalnik in pridevnik se ujemata v številu.

KATERA JE LEPŠA? KATERI JE BOLJ PIKAST?

1. Oglej so ilustracije. Primerjaj zapise pod njimi. Kaj opaziš?

lepa torbica lepša torbica najlepša torbica

pikast pulover bolj pikast pulover najbolj pikast pulover

62


PRIDEVNIK


DRAŽJE JE BOLJŠE

Sosed Janez si je kupil novo kvalitetno gorsko kolo. Bilo je drago. Ko ga je Peter

videl, je bil nad njim navdušen. Tudi sam si je šel kupit kolo. Toda njegovo je bilo

kvalitetnejše in dražje. Zdaj pa že moj oče govori, da si bo kupil najkvalitetnejše

in najdražje kolo, da se bo lahko bahal pred Janezom in Petrom. Odrasli so res

otročji. Bolj otročji so kot otroci. Med vsemi najbolj otročji pa se mi zdi ravno

moj oče.

3. Ustno dopolni povedi.

Janezovo kolo je bilo kvalitetno, Petrovo in očetovo .

Janezovo kolo je bilo drago, Petrovo in očetovo .

Odrasli so otročji, so kot otroci, oče je .

4. Še sam izberi nekaj pridevnikov in jih stopnjuj!

STOPNJEVANJE

PRIDEVNIKA

PRIMERNIK

srečnejši

bolj bel

PRESEŽNIK

najsrečnejši

najbolj bel

OSNOVNIK

srečen

bel

MERNPRIMNOVNIK ME NIK PRESEŽRN

63


STALNE BESEDNE ZVEZE


NA OBISKU V ESTONIJI

Prebivalci Estonije so Estonci, njihov materni jezik je estonščina. Denarna

enota je estonska krona.

Zimski dnevi so dolgi le šest ur, poletni pa do osemnajst ur. Naravna okolja

pokrajin se med seboj zelo razlikujejo. Estonija ima mnogo naravnih lepot, med

katere spadajo stari gozdovi in močvirja. Živalski svet in rastlinski svet teh

področij so zaščitili in ohranili tako, da so jih razglasili za narodne parke.

Ob Finskem zalivu leži glavno mesto Talin. Je eno najlepših baltskih mest in

je zaradi mnogih kulturnih znamenitosti pod zaščito Unesca. Glavno prevozno

sredstvo so avtobusi in vlaki, v nekaterih mestih, kot je Talin, pa prebivalci lahko

potujejo tudi s tramvaji in trolejbusi.


b) Katere besedne zveze so tiskano poudarjene?

c) Izberi si pet besednih zvez in jih uporabi v povedih. Povedi zapiši v zvezek.

2. Preberi naslednje besedne zveze.

a) Priden kot .

b) Siten kot .

c) Rdeč kot kuhan .

č) Počasen kot .

d) Tih kot .

Krepko tiskane besede so

besedne zveze.

Pomenijo natanko tisto, kar

pomenijo besede.

64



Ali besedne zveze pomenijo isto kot besede, iz katerih so sestavljene?

Bi lahko povedal tudi drugače?

S pomočjo učitelja poskušaj razložiti pomen besednih zvez.

3. S sošolcem ali ob pomoči učitelja razloži, kaj pomenijo besedne zveze.

a) Rana ura, zlata ura.

b) Kjer osel leži, dlako pusti.

c) Kadar mačke ni doma, miši plešejo.

č) Kar se Janezek nauči, to Janez zna.

Kako navadno rečemo takim besednim zvezam?


polkrožen, razprodaja, čevelj.


Ne pomenijo vedno tistega, kar

pomenijo besede.

Tudi PREGOVORI so stalne

besedne zveze.

NAJRAJE IMAM PRAZNIKE

VELIKA IN MALA ZAČETNICA

MALO PO SLOVENIJI

• VEČBESEDNA ZEMLJEPISNA IMENA

RAZPRODAJA

• IMENA PREBIVALCEV NASELJA

KLARA RADA POTUJE

• PRIDEVNIKI IZ ZEMLJEPISANIH IMEN

PRAZNUJETE?

• IMENA PRAZNIKOV

66




MALO PO SLOVENIJIVEČBESEDNA ZEMLJEPISNA IMENA

Moja prijateljica Katarina je doma v Kranjski Gori. Tam so lepa smučišča.

Pozimi jo rada obiščem.

Mi stanujemo v Polhovem Gradcu. Poleti gremo večkrat s celo družino

na kopanje v Dolenjske Toplice ali v Rogaško Slatino. Včasih povabimo tudi

Katarino. Kopanje ima zelo rada. Lansko leto smo šli na dopust na Hrvaško.

Spomnim se, da smo se peljali skozi Ilirsko Bistrico.

Prejšnji teden je prišel k nam na obisk stric Lojze iz Avstralije. Želel si je ogledati

čim več naravnih in kulturnih znamenitosti.

Prve dni v Sloveniji si je ogledal Logarsko dolino, Postojnsko jamo in

Blejsko jezero. Zelo je bil navdušen nad njihovimi lepotami. V naslednjih dneh

se je podal na Šmarno goro in Veliko planino. Dva dni je preživel tudi v Čateških

toplicah.

Pred odhodom si je želel ogledati Ljubljano. Popeljali smo ga na Prešernov

trg in Zmajski most.


NASELBINSKA IMENAso imena strnjenih naselij,

zaselkov, vasi, mest ...

NENASELBINSKA IMENAso imena gora, rek, vod, kotlin,

jam, polj, pokrajin, celin,

planetov ....

67




a) Kje je doma Katarina?

b) Kam hodi Katarina poleti?

c) Kaj vse si je ogledal stric Lojze?

č) Kako so v besedilu zapisana imena krajev?

d) Primerjaj zapisa Dolenjske Toplice in Čateške toplice.

e) Razloži razliko v zapisih obeh krajev.

VEČBESEDNA NASELBINSKA

IMENA

(Kranjska Gora, Nova Gorica, Polhov

Gradec, Mala Loka pri Višnji Gori …)

VEČBESEDNA NENASELBINSKA

IMENA

(Logarska dolina, Šmarna gora,

Postojnska jama, Prešernov trg,

Zmajski most …)

Z malo začetnico pišemo besede

mesto, vas, selo, trg ...

(Novo mesto, Gorenja vas, Stari trg,

Uršna sela …)

VELIKA ZAČETNICA

68



1. Preberi besedilo in odgovori na spodaj zastavljena vprašanja.

RAZPRODAJA

Eno naših najlepših mest je Škofj a Loka in Škofj eločani so prav prijazni

ljudje.

Na škofj eloških ulicah se je trlo meščanov. Nič čudnega, saj so se danes pričele

razprodaje. V mesto so prišli tudi vaščani iz bližnjih vasi Bukovice in Poljan. Že v

zgodnjih jutranjih urah so se Bukovčanke in Poljanke odpravile po nakupih.

Med kupci pa ni manjkalo niti hribovcev iz Dražgoš in dolincev iz Dolnje vasi.

Vsi Dolnjevaščani, Dražgoščani,

Poljanci in drugi so drli s polnimi

denarnicami evrov in plačilnih

kartic v trgovine.

Iz trgovin so prihajali utrujeni,

s polnimi vrečkami nakupljenih

stvari in z dobro izpraznjenimi

denarnicami.

2. Kako pišemo imena prebivalcev naselij?

a) Kako imenujemo prebivalce, ki živijo v mestih?

b) Kako imenujemo prebivalce vasi?

c) Kako bi poimenoval nekoga, ki živi v hribovitem ali gorskem predelu

Slovenije?

č) Prebivalce dolin lahko poimenujemo tudi …

d) Kako bi poimenoval sebe?

e) S kakšno začetnico so zapisane krepko tiskane besede?

Zakaj so nekatere zapisane z veliko in druge z malo začetnico?

3. S pomočjo učitelja sestavi pravilo in ga zapiši v zvezek.

69




KLARA RADA POTUJE

Sem Lara Rogelj. Moja najboljša prijateljica je Klara. Klara je zelo pametno dekle.

Zna veliko tujih jezikov. Govori angleško, nemško, italijansko, francosko in malo

tudi špansko. Rada potuje v tuje dežele in zelo rada nakupuje. A

ne kupuje samo zase, temveč tudi za svoje prijatelje. Lani je bila

v Franciji, Italiji, Španiji in Švici. Iz Francije mi je prinesla opojno

dišeče francoske parfume. V Italiji je za vse prijatelje nakupila

italijanske testenine v vseh mogočih barvah. Iz Španije mi je

prinesla prave španske kastanjete. Še danes pa se mi cedijo

sline po švicarski čokoladi.

Letos bo obiskala Kubo. Le kaj mi bo prinesla? Morda znane

kubanske cigare? Zelo lepo je imeti prijatelje, ki se tudi daleč

od doma spomnijo nate.

a) S kakšno začetnico so zapisana rdeče obarvana imena držav v besedilu?

b) S kakšno začetnico so zapisane krepko tiskane besede?

2. Odgovori na vprašanja in odgovore zapiši v zvezek.

a) Katere tuje jezike govori Klara?

b) Katere parfume je Klara prinesla iz Francije?

c) Katere testenine so dobili njeni prijatelji, ko se je vrnila iz Italije?

č) S katerim darilom je Klara presenetila Laro, ko se je vrnila iz Španije?

d) Po kateri čokoladi se Lari še danes cedijo sline?

e) Kakšne cigare si obeta Lara po Klarini vrnitvi s Kube?

MALA ZAČETNICA

Besede francoske, italijanske, španske,

švicarski in kubanske so pridevniki.

Pišemo jih z malo začetnico.

70


PRAZNUJETE?IMENA PRAZNIKOV

a) Katere besede so krepko tiskane? Kaj pomenijo?

b) So zapisane z malo ali z veliko začetnico?

c) Bi znal zapisati pravilo? Imena praznikov pišemo z .

č) Pravilo napiši v zvezek.


smučišče, kopanje, prejšnji, razprodaja, izprazniti, kastanjete.

Ob božiču zeleno,

ob veliki noči sneženo.


Če na štirideset

mučencev piha, bo

pihalo še štirideset dni.

Ob pustu so zrele

neveste,

ob postu pa preste.

Imena praznikov pišemo z malo začetnico,

razen Prešernov dan.

NARAVA SE JE POIGRALA

KAJ JE CUNAMI?

• RAZLAGA

ZATO … KER …

• VZROČNO IN POSLEDIČNO RAZMERJE

72


RAZLAGA

a) Si že slišal za naravne nesreče?

b) Katere naravne nesreče poznaš?

c) Zakaj jim tako pravimo?

č) Si katero izmed njih že doživel? Te je bilo strah?

Česa si se najbolj bal?


KAJ JE CUNAMI?

Potresni sunki ne vplivajo samo na kopno, ampak tudi na morsko dno. Zaradi

njih v morskih globinah nastanejo izjemno visoki valovi.

Večji potres lahko povzroči, da se morsko dno dvigne in spusti. Tako nastanejo

ogromni morski valovi. Imenujemo jih cunami. Cunami je japonska beseda in

pomeni poplavljajoč.

Na morju so valovi cunami zelo dolgi. Razdalja med dvema grebenoma je

lahko tudi 200 km. Valovi potujejo s hitrostjo 800 km na uro. Kjer je morsko dno

bolj plitvo, se upočasnijo, vendar postanejo višji.

S kopnega ta pojav lahko

opazujemo. Vidimo, kako se

morje umakne zelo daleč nazaj,

nato pa se požene naprej v vrsti

orjaških valov. Če tak val doseže

kopno, poplavi velika območja,

poruši hiše, ogroža življenja ljudi

in povzroči veliko škodo.

Pirejeno po: Kaj je tsunami,

Encikoliopedija vprašanj in odgovorov, Kaj?,

MK 1989.

Cunami je japonska beseda in pomeni poplavljajoč.

73

RAZLAGA



b) Kaj je cunami?

c) Kaj je vzrok za nastanek cunamijev?

č) Kakšne so posledice tega pojava?

2. S pomočjo učitelja poišči v SSKJ ali leksikonu besede in jih razloži:

cunami, greben, plitev, orjaški, območje, opustošenje.

Več razlag si lahko prebereš v knjigi Kaj, MK, Enciklopedija vprašanj in

odgovorov.

3. Prepiši besedi v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:

razdalja,višji.

RAZLAGA

je besedilo, v katerem so

predstavljeni vzroki in posledice

določenega pojava.

74


VZROČNO IN POSLEDIČNO RAZMERJE

ZATO … KER …

Kaj je vzrok za nastanek cunamija?

Kakšne so posledice potresa v morskih globinah?

Kaj povzročijo orjaški valovi?

1. V spodnjih povedih skušaj ugotoviti vzroke posameznih dejanj.

Prišlo je do nesreče. Voznik je spregledal rdečo luč.

a) Do nesreče je prišlo, ker je voznik spregledal rdečo luč na semaforju.

b) Danes bom prišel pozno domov, ker imam v službi sestanek.

c) Pri matematiki je dobila petico, ker se je dobro naučila.

č) Ne bosta šla na počitnice, ker nimata dovolj denarja.

2. V spodnjih povedih skušaj ugotoviti posledice posameznih dejanj.

V službi imam sestanek. Prišel bom pozno domov.

a) V službi imam sestanek, zato bom prišel pozno domov.

b) Nimata dovolj denarja, zato ne bosta odšla na počitnice.

c) Voznik je spregledal rdečo luč na semaforju, zato je prišlo do nesreče.

č) Ima sladkorno bolezen, zato ne sme jesti torte.

Vzrok:

ker, ker, ker …

Posledica:

zato, zato, zato …

75



3. Prepiši povedi v zvezek in podčrtaj tisti del povedi, ki izraža vzrok.

a) Prehladil se je, ker je hodil po dežju brez dežnika.

b) Ker je pojedla preveč sladoleda, ji je bilo slabo.

4. Prepiši povedi v zvezek in podčrtaj tisti del povedi, ki izraža posledico.

a) Računalnik se je pokvaril, zato ni mogel odgovarjati na elektronsko pošto.

b) Zamudil je na kosilo, zato je bila mati nanj zelo huda.

5. Ustrezno združi povedi v eno samo. Pomagaj si z zgledi.

a) Pomagal sem Sandri pri domači nalogi. Prosila me njena mama.

b) Jerneja ni bilo v šolo. Zlomil si je nogo.

c) Tadeja je imela prometno nesrečo. Poklicala je policijo.

č) Včeraj je Matej delal pozno v noč. Moral je dokončati načrt.

d) Alenka zopet ni imela matematične naloge. Ni je znala narediti.

Pri zapisu ne pozabi na

pravilno uporabo vejice.

76


6. Razišči vzroke (ker …) in posledice (zato …) »cunamija« v Juretovi sobi.

Kaj si ugotovil? Naštej vzroke in posledice.

Saj je. Zato sem se pa

kar skril v varno zavetje.

Mami, najbolje bo, da se

tudi ti skriješ. Morda še ni

konec.O, groza. Jure, kaj se je

zgodilo s tvojo sobo?

Takšna je, kot bi po njej

divjal cunami.


BI SI OGLEDALI EVROPSKA MESTA?

URADNO ALI NEURADNO, KAKO BI ŽELELI?

• URADNO IN NEURADNO BESEDILO

TA ČUDOVITA MESTA

• PISMO

78


URADNO IN NEURADNO BESEDILO

URADNO ALI NEURADNO, KAKO BI ŽELELI?

1. Preberi besedili.

Ljubljana, 12. 2. 2007

Osnovna šola Majde Vrhovnik

Gregorčičeva 16

1000 Ljubljana

Spoštovani starši!

Obveščamo vas, da bo športni dan učencev 3. razreda v petek,

25. februarja 2007. Učenci naj se zberejo pred šolo ob 8.00 uri.

Športni dan bomo zaključili predvidoma ob 12.00 uri.

Poskrbite za ustrezna oblačila in obutev svojega otroka.

S spoštovanjem,

Janja Kranjc, razredničarka

NASLOV

KRAJ IN DATUM

NAGOVOR

VS

EB

INA

PODPISPOZDRAV

7

S spošt

redničarka

ana,2 cm

2 cm

SS2 cm

79


URADNO IN NEURADNO BESEDILO

2. Kaj je prvo besedilo?

a) Zahvala.

b) Obvestilo.

c) Prošnja.


a) Kdo sta naslovnik in sporočevalec v prvem besedilu?

b) Kdo sta naslovnik in sporočevalec v drugem besedilu?

c) Primerjaj nagovora v obeh besedilih.

č) Zamenjaj nagovor v prvem besedilu, vendar pazi, da ohraniš enak odnos

do naslovnika.

d) V katerem besedilu se sogovorca vikata?

e) Primerjaj pozdrava v obeh besedilih. Razloži, v čem se razlikujeta.

VRSTE BESEDIL

URADNO

– kraj in datum

– uradni nagovor

– naslovnika vikamo

– uradno besedilo

– uradni pozdrav

– natančnost pri obliki

– lep izdelek

– ustrezni stranski robovi

NEURADNO

– kraj in datum

– neuradni nagovor

– naslovnika tikamo

– neuradno besedilo

– neuradni pozdrav

– natančnost pri obliki

– lep izdelek

– ustrezni stranski robovi

5. Primerjaj, kaj je skupnega uradnemu in neuradnemu besedilu in v čem

se razlikujeta. Razlike napiši v zvezek.

3. Kaj je drugo besedilo?

a) Zahvala.

b) Obvestilo.

c) Prošnja.

80


PISMO

TA ČUDOVITA MESTA

1. Preberi besedilo. Bodi pozoren na njegovo obliko.

Amsterdam, 5. 4. 2007Hoj, Pet ra!

Amsterdam je super. Ves ela sem, da sem tu, kjer lahko vidiš veliko zanimivih stvari.

Včeraj zveč er smo šli na izlet z ladjico po kanalih. Vzdušje na ladji je bilo prijet no, pa tudi hrana ni bila slaba (enolončnica in riba z zelenjavo). Zanimivo je bilo predvsem to, kako so pred nami dvigali mostove. Videli pa nismo prav veliko, ker je bilo temno, pa tudi kanali so prec ej ozki.

Tu res lahko sreč aš kul ljudi z vsega svet a. Nizozemci so zelo prijazni. Zelo dobro govorijo angleško. Vsi se vozijo s koles i. O tem čivkajo že vrabci, ampak vseeno nisem pričakovala, da bo toliko koles . V centru Amsterdama je zelo malo promet a. No, pa saj tudi ni prostora za avtomobile, ker so ulice zelo ozke in po več ini enosmerne.

Zjutraj smo se peljali s tramvajem in obiskali bolšji trg, kjer je mami uživala pri barantanju s prodajalci.

Ogledali smo si Židovsko čet rt in Kraljevo palačo. Trenutno počivamo in na turist ičnem zemljevidu iščemo hišo Ane Frank in Rembrandtovo hišo.

Jutri gremo iskat mline na vet er. Moraš videt i vsaj en mlin na vet er, če si na Nizozemskem, a ne?

KRAJ IN DATUM

NAGOVOR

VS

EB

INA

7dam2 cm

2 cm

kj2 cm

81


PISMO

Zadnji dan si bomo ogledali vrtove Keukenhof a v Liss eju. Pravijo, da tam raste na milijone tulipanov v različnih barvah. Tudi tega ne smemo zamuditi.

Komaj čakam, da ti bom lahko o vsem tem pripovedovala.

Pozdravček iz Amsterdama,Mateja

VS

EB

INA

POZDRAV

PODPIS

2. Kaj je to besedilo? Izberi:

a) zahvala,

b) pismo,

c) opis.

82


PISMO


Besedam na levi poišči ustrezno razlago na desni. Besede in njihovo razlago

zapiši v zvezek.

4. S pomočjo učitelja poišči v SSKJ ali leksikonu knjižne besede z istim

pomenom in jih razloži: kul, super, barantanje, bolšji trg.


a) Kdo je napisal pismo?

b) Komu je bilo pismo namenjeno?

c) Kje je bilo napisano?

č) Kdaj je bilo napisano?

d) S katerim namenom je Mateja napisala to pismo?

e) Kdo je naslovnik v pismu? Kako ogovarjamo naslovnika?

f ) Kdo je sporočevalec v pismu?

g) O čem govori vsebina pisma?

Ana Frank

kanal

Rembrandt

– umetno narejen jarek, napolnjen z vodo

– nizozemski slikar in grafi k, najpomembnejši

umetnik v 17. stoletju

– nizozemska Židinja, ki je v dnevniku

popisala svoja doživetja ob nemški

okupaciji

83


PISMO

6. Pozorno preberi besedilo. Bodi pozoren na njegovo obliko.


a) Kdo je naslovnik v drugem pismu? Kako ogovarjamo naslovnika?

b) Kdo je sporočevalec v drugem pismu?

c) V kakšnem razmerju sta naslovnik in sporočevalec v drugem pismu?

č) Kaj je vsebina drugega pisma?

d) Oglej si zaključek prvega in drugega pisma. Kaj opaziš?

Marjana Skoberne Ljubljana, 4. 10. 2007Tržaška 35 1000 Ljubljana

Založba Rokus Klett , d.o.oStegne 9 b1000 Ljubljana

Spoštovani! Preklicujem naročilo revije National Geographic Junior,

sklenjen z naročilnico št. 65743 dne 2. 10. 2007.

Sin je že prejšnji teden v šoli naročil revijo po ugodnejši ceni. Zaradi moje odsot nosti me o tem ni mogel obves titi in tako je prišlo do dvojnega naročila.

Upam, da boste preklic ugodno reš ili.

S spoštovanjem, Marjana Skoberne

NAGOVOR

VS

EB

INA

POZDRAV

7ne 2 cm

Up2 cm

KRAJ IN DATUM

i 2 cm

PODPIS

NASLOVNIK

Marja

SPOROČEVALEC

p

84


PISMO

8. Je prvo pismo uradno ali neuradno? Utemelji.

9. Kakšno je drugo pismo?

a) Uradno.

b) Neuradno.

10. V čem opaziš razlike med uradnim in neuradnim pismom?

PISMO

Pisma so lahko neuradna ali uradna.

Osebe, s katerimi se sporazumevamo, so lahko

znane ali neznane.

Pošiljamo ga po pošti ali elektronski pošti.

NEURADNO PISMO

Osebo nagovorimo npr.: Draga teta, Dragi

prijatelji, Klemen ...

Pismo zaključimo s pozdravom, npr. Lep pozdrav,

Pozdravček, Pošiljam ti poljubček …

Neuradno pismo pišemo prijatelju, znancu,

sorodniku …

Ker osebo dobro poznamo, jo lahko TIKAMO.


ladja, zelenjava, ozek, boljši, zemljevid, odsotnost.


TI MENI, JAZ TEBI …

KDO BI MI OPRAL AVTO?

•OSEBNI ZAIMEK

86


OSEBNI ZAIMEK


KDO BI MI OPRAL AVTO?

Mama: Matej, mi boš opral avto?

Matej: Ja, zakaj pa zopet jaz? Saj sem ti ga že prejšnji teden. Kaj pa Andrej?

On nikoli ne pride na vrsto za tako delo. Pa tudi Darja se spretno

izogiba. Seveda, ona je študentka, ona nima časa. Žal ti ga ne morem!

Midva s Tadejem sva se zmenila, da greva danes v kino in res nimam

časa.

Mama: Mi je prav vseeno, kaj sta se zmenila vidva. Avto je potreben pranja in

konec.

Matej: Pa reci Andreju ali pa Darji.

Mama: Sem jima že rekla, a onadva ravno tako nimata časa.

Matej: Saj sem vedel, da bo tako.

Mama: Daj no, Matej. Saj veš, da se mi vsi radi vozimo v čistem avtu.

Matej: Ja, vi bi se vozili v čistem avtu, jaz naj pa garam. Sosedovi ga peljejo v

pralnico. Vi pa mene izkoriščate. Res ne vem, zakaj ne morete biti kot

oni.

87


OSEBNI ZAIMEK

2. Preberi povedi.

a) Nadja je opravila zdravniški pregled.

Ona je opravila zdravniški pregled.

Samostalnik Nadja smo nadomestili z osebnim zaimkom ona.

b) Zaradi Uroša sem bila pozna.

Zaradi njega sem bila pozna.

Samostalnik Uroš smo nadomestili z osebnim zaimkom njega.

3. Po zgornjem zgledu naredi nekaj podobnih primerov in jih zapiši v zvezek.

OSEBA EDNINA DVOJINA MNOŽINA

1. jaz midva/ medve/ midve mi/me

2. ti vidva/ vedve/ vidve vi/ve

3. on/ona onadva/ onedve/ onidve oni/one


prejšnji, pranje, peljati, izogibati, izkoriščati.

OSEBNI ZAIMKIjaz, ti, ona, oni, mi, ga,

vidva, on …

88


JAZ, TI, MI, VI, … SMO VSI PRIJATELJI

Samo poglej ga, kako uživa ob

Mikijevem branju. Njega je res

prijetno poslušati.

Kaj mislite, kaj počnejo oni?

Verjetno gledajo špansko

nadaljevanko. Le ona jih lahko

tako umiri.

To so Fifi , Belko in Smrčko. Oni so

dobri prijatelji, čeprav so si med

seboj zelo različni.

To je Fonzi. On je

detektiv. Vi ste to

verjetno takoj ugotovili.

Samo poglejte ga, kako

napeto razmišlja. Njega

stvar res zanima.

Ooo, kakšna eleganca.

Onadva sta zares izvrstna

plesalca. Saj se jima takoj

vidi, kajne?

Mi vsi smo zelo dobri

prijatelji. Bi bil ti tudi rad naš

prijatelj? Jaz te z veseljem sprejmem

v klub Mikijevih prijateljev.

OSEBNI ZAIMEK

PROSIM, MI POMAGAŠ?

PROSIM!

• NEURADNA PROŠNJA

MED NAREKOVAJI

• PREMI GOVOR

ČE BI ZNAL …

• POGOJNO RAZMERJE

SAMO NAMEN NI DOVOLJ

• NAMERNO RAZMERJE

OPROSTI!

• OPRAVIČILO

HVALA!

• ZAHVALA

90


NEURADNA PROŠNJA

PROSIM!

Prosim, posodi mi radirko.

Prosim, odpri okno, tako mi je vroče.

Mi prineseš pulover, prosim,

zebe me.


Jernej!

Ajda me je povabila na valet o. Nujno pot rebujem birmansko obleko, ki sem ti jo

posodil za ses trino poroko. Prosim, pošlji mi jo po pošti, ker nimam časa priti po

njo.

Adijo,

Milče


a) Kdo je sporočevalec tega besedila?

b) Komu je besedilo namenjeno?

c) Kaj sporočevalec prosi?

č) Zakaj piše prošnjo prav temu naslovniku?

d) Je njegova prošnja upravičena?

e) Ali upravičeno pričakuje, da bo njegovi prošnji odobreno?

Utemelji svoj odgovor.

f ) Za kaj je potrebno, da se podpišemo?

g) S čim se zaključi besedilo?

h) Je besedilo uradno ali neuradno? Po čem lahko to presodiš?

i) Je tak zaključek primeren? Utemelji svoj odgovor.

a) Katera beseda se pojavlja v vseh

treh povedih?

b) Kdaj jo izrečemo?

c) Si že kdaj koga kaj prosil?

č) Za kaj si ga prosil?

91


NEURADNA PROŠNJA

PROŠNJA

Je uradna ali neuradna.

Lahko jo izrečemo ustno, lahko pa jo tudi

napišemo.

Je besedilo, ki ga izrečemo takrat, kadar

nekoga nekaj prosimo.

Besedilo mora biti kratko, jasno in vljudno.

Če prošnjo napišemo, se vedno podpišemo.


kratek, vljudnost, zaključek, prošnja.

92


PREMI GOVOR

MED NAREKOVAJI

1. Preberi obe besedili.

Rok je zaklical: »Anita! Si že doma?«

S hodnika se je zaslišal Anitin glas: »Ja, ravnokar sem se vrnila iz šole. Kaj

nimaš ob torkih dramskega krožka?«

Rok je hitro odgovoril: »Ja, imam.«

Anita je začudeno vprašala: »In zakaj potem nisi tam?«

Rok je počasi in žalostno odgovoril: »Nisem.«

»Anita! Si že doma?« je zaklical Rok.

»Ja, ravnokar sem se vrnila iz šole.«

»Kaj nimaš ob torkih dramskega krožka?« se je s hodnika zaslišal Anitin glas.

»Ja, imam,« je hitro odgovoril Rok.

»In zakaj potem nisi tam?« je začudeno vprašala Anita.

»Nisem,« je počasi in žalostno odgovoril Rok.

a) V čem se razlikujeta prvo in drugo besedilo?

b) Kateri del govora je krepkeje natisnjen?

c) Sta vsebini besedil enaki ali različni? Utemelji svoj odgovor.

»Anita! Si že doma?« je vprašal Rok.

Rok je vprašal: »Anita! Si že doma?«

93


PREMI GOVOR

»Dva dni boste morali počivati,«

je rekel zdravnik.

Zdravnik je rekel: »Dva dni boste

morali počivati.«

»Zapri vrata!« je zavpil dedek.

Dedek je zavpil: »Zapri vrata!«

PREMI GOVOR

sestavljata ga spremni stavek in

dobesedni navedek,

iz njega izveš, kdo je komu kaj

sporočal in kako je bilo to

povedano (spremni stavek),

je natančen posnetek pogovora

(dobesedni navedek).

Mama mu je rekla,

naj se uči.

Oče ga je vprašal,

kam gre.

Petra mu je rekla,

da ga ima rada.

ODVISNI GOVOR

»Uči se!« je rekla mama.

»Kam greš?« je vprašal oče.

»Rada te imam,« je rekla Petra.

»Dobesedni navedek,« spremni stavek.

PREMI GOVOR

Mama je rekla: »Uči se!«

Oče je vprašal: »Kam gre?«

Petra je rekla: »Rada te imam.«

Spremni stavek: »Dobesedni navedek.«

PREMI GOVOR

seddn seddnremn ni stav

94


POGOJNO RAZMERJE

ČE BI ZNAL …

1. Katere pogoje moraš izpolnjevati, da lahko

samostojno voziš avto? Izberi pravilne odgovore.

a) Biti bogat.

b) Imeti opravljen vozniški izpit.

c) Imeti drag avto.

č) Biti star 18 let in več.

d) Imeti primerno družbo.

2. Preberi povedi in odgovori na vprašanja.

a) Če bi znal nemško, bi odšel na delo v Nemčijo.

Pod katerim pogojem bi odšel v Nemčijo?

b) Popravil bi ključavnico, če bi imel ustrezno orodje in znanje.

Pod katerim pogojem bi lahko popravil ključavnico?

c) Če bi pravočasno poskrbeli za varnost, ne bi prišlo do nesreče.

Pod katerim pogojem ne bi prišlo do nesreče?

č) Tatovi ne bi mogli vlomiti, če bi imel na vratih varnostno ključavnico.

Pod katerim pogojem tatovi ne bi mogli vlomiti?

Kaj izražajo krepko napisani deli povedi?

S katerim veznikom je izražen pogoj?

POGOJ:

Če, če, če ...

95


SAMO NAMEN NI DOVOLJ

S katerim namenom je Črt pomagal Žanu pri matematiki?

1. Razmisli in odgovori.

a) S katerim namenom hodijo odrasli v službo?

b) S katerim namenom odpreš hladilnik?

c) Čemu učitelj od učenca zahteva opravljanje domačih nalog?

č) S katerim namenom kupimo časopis?

2. Preberi spodnje povedi in odgovori na vprašanja.

V katerem delu povedi je izražen namen?

a) Kupil je časopis, da bo iz njega izvedel kaj novega.

S katerim namenom je kupil časopis?

b) Odgrnila je zavese, da bi laže opazovala otroke na ulici.

S katerim namenom je odgrnila zavese?

c) Da bi varneje kolesaril, si je kupil kolesarsko čelado.

S katerim namenom si je kupil kolesarsko čelado?

NAMERNO RAZMERJE

NAMEN:

Da, da, da ...

96


OPRAVIČILO

OPROSTI!

1. Odgovori.

a) Se ti zdi prav, da se je Klemen opravičil učitelju, ker je zamudil pouk?

b) S katero besedo se je opravičil?

c) Si tudi ti že kdaj zamudil pouk?

č) Si se opravičil?

d) Kako si se opravičil?

e) Si že kdaj za dalj časa izostal od pouka?

f ) Kako si se takrat opravičil?

g) Si se opravičil sam ali so za to poskrbeli starši?

Verjetno so tudi tebi starši že kdaj napisali opravičilo za odsotnost od pouka.

97


OPRAVIČILO

2. Preberi spodnji besedili.

2 cm2 cm

2 cm2 cm

NAGOVOR

NAGOVOR

VS

EB

INA

VS

EB

INA

POZDRAV

POZDRAV

KRAJ IN

DATUM

PODPIS

PODPIS

Živijo, Tadeja!

Prosim, oprosti, ker te jutri ne morem peljati na

trening. Avto imam v popravilu in ne vem, ali bo

pravočasno popravljen. Priskrbi si drug prevoz.

Pozdravček

Pet ra

Cerknica, 15. 11. 2007

Spoštovani gospod razrednik!

Moj sin Andrej je imel od 8. do 13. novembra hudo

angino, zato je ostal doma. Prosim, da mu izostanek

opravičite.

Lepo Vas pozdravljam,

Matej Kovač

a!2 cm

Cerk2 cm

98


OPRAVIČILO


a) Kdo je naslovnik prvega in kdo drugega besedila?

b) Kdo je sporočevalec v prvem in kdo v drugem besedilu?

c) Kako je Andrejev oče ogovoril razrednika? Je tak nagovor ustrezen?

č) Kako je Petra nagovorila Tadejo?

d) Od česa je odvisno, kako nagovorimo naslovnika?

e) Katero izmed obeh besedil je uradno in katero neuradno? Utemelji svoj

odgovor.

f ) S katerim namenom je bilo napisano prvo besedilo?

g) Bi si lahko Matej tudi sam napisal opravičilo za izostanek od pouka? Utemelji

svoj odgovor.

OPRAVIČILO

Lahko je uradno ali neuradno.

Lahko je ustno ali pisno.

Čitljivo napisano.

Lastnoročno podpisano.

Pošljemo ali izročimo ga v beli ovojnici.

99


ZAHVALA

HVALA!

Sošolka ti je prinesla CD tvojega najljubšega pevca. Kako se boš odzval?

Najditelj ti je prinesel tvoj izgubljeni prenosni telefon. Kaj boš storil?

Prijateljici si prinesel uro, ki jo je izgubila pri športni vzgoji. Kaj pričakuješ od nje?

1. Preberi naslednji besedili in razmisli. Sta ti dve besedili zahvali?

OŠ Milene Vilar

Cankarjeva 5

1000 Ljubljana Ljubljana, 5. 1. 2007

Računalniško podjet je RIS d. o. o.

Triglavska 7

1000 Ljubljana

ZAHVALA

Spoštovani!

Zelo ste nam pomagali, ker ste names to poslovnih daril

in voščilnic namenili sredstva naši šoli.

Zbrana sredstva bodo namenjena nakupu sodobnejše

računalniške opreme.

Učenci OŠ Milene Vilar se Vam iskreno zahvaljujemo.

Lepo vas pozdravljamo.

Učenci šolske skupnosti

OŠ Milene Vilar

ene V2 cm

Zb

č 2 cm2 cm

NAGOVOR

NASLOVNIK

SPOROČEVALEC

VS

EB

INA

POZDRAV

KRAJ IN

DATUM

PODPIS

100


ZAHVALA

2. Ponovno si preberi obe zahvali in nato odgovori na vprašanja.

a) Imenuj sporočevalca in naslovnika v prvi zahvali.

b) Imenuj sporočevalca in naslovnika v drugi zahvali.

c) V čem se razlikujeta prva in druga zahvala?

č) Zakaj sta nagovora v zahvalah različna?

d) Katera izmed obeh zahval je uradna? Utemelji.Hvala.

101


ZAHVALA

4. V časopisu poišči primer zahvale in jo prilepi v zvezek.

ZAHVALA

je besedilo, s katerim se sporočevalec

zahvaljuje naslovniku,

lahko je namenjena posamezniku, skupini

ljudi ali ustanovi,

lahko je ustna ali pisna.


voščilnica, zgoščenka, razprodano, ljubek, izgubljen, sredstvo.

3. Odgovori.

a) Si sam že kdaj izrekel ali napisal kakšno zahvalo?

b) Za kaj si se zahvalil?

c) Na katero besedo pri pisanju zahvale

nikakor ne smemo pozabiti?

102


6. Preberi naslednji zahvali in odgovori na vprašanja.

Kdo se zahvaljuje?

Komu se zahvaljuje?

Za kaj se zahvaljuje?

ZAHVALA

Maribor, december 2004

Od srca se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali

pri uspešni izvedbi četrtega Prazničnega bazarja. Spet

smo skupaj doživeli zelo lep

šolski praznik, ki je pokazal

ustvarjalne sposobnosti in

pripravljenost za vzajemno

podporo dobrih namenov.

Prihodek od bazarja nam

bo omogočil uresničitev

projekta pomoči učencem

z dislektičnimi težavami.

Množični obisk nam je potrdil, da smo na pravi poti.

Učenci in učitelji Osnovne šole bratov Polančičev

Prirejeno po: http://ptriada.o-bp.mb.edus.si

Messijeva zahvala Barceloni

Peking, 09.08.2008

Hvala vsem, vodstvu

Barcelobne, navijačem, še

posebej trenerju Josepu

Guardioli, ki mi je uresničil

olimpijske sanje.

(Foto: Reuters)

Lionel Messi

Prirejeno po: 24ur.com/sport/peking2008

ZAHVALA

KAJ JE NOVEGA?

SI ŽE SLIŠAL …

• NOVICA

DESKARSKI PROFESIONALCI V LJUBLJANI

• POROČILO

104


ZARADI POŽARA VEČ STO LJUDI

ZAPUSTILO DOMOVE

Los Angeles – Na jugu Kalifornije je v

nedeljo, 11. 3. 2007, zaradi odvržene

cigarete izbruhnil požar, ki se je razširil

na več kot 800 hektarjev zemlje. V

beg je pognal več sto tamkajšnjih

prebivalcev. Zaradi močnih vetrov in

suhe vročine se je požar razširil južno

do Los Angelesa. Za seboj je puščal

popolno uničenje.

Na območje požara se je že podalo

okoli 800 gasilcev, ki se borijo z

ognjenimi zublji. Ob tem je zgorelo

tudi eno izmed njihovih vozil.

Vremenoslovci opozarjajo na veliko

nevarnost požarov, saj je bila letošnja

zima izjemno suha.

Povzeto po:

Zaradi požara več sto ljudi zapustilo domove,

Dnevnik, 13. marca 2007.

NOVICA

SI ŽE SLIŠAL …

Ali imate doma naročen kakšen časopis? Katerega?

Kaj najraje bereta oče in mama?

Ali tudi ti kdaj bereš časopis? Kaj te zanima?

1. Preberi naslednji besedili.

V GRŠKEM MORJU NASEDLA

KRIŽARKA

Atene – V bližini grškega otoka

Santorini je včeraj zaradi plitvega

morja in podvodnih čeri nasedla

ladja križarka s 1200 potniki in 400

člani posadke. Ladja Sea Diamond je

počasi tonila, medtem pa so njene

potnike evakuirali. Življenje potnikov,

večinoma Američanov in Nemcev, ni

bilo v nevarnosti. Potem ko so prejeli

klic na pomoč, je proti križarki krenilo

več reševalnih helikopterjev in ladij.

Prirejeno po:

V grškem morju nasedla križarka,

Dnevnik, 6. aprila 2007.

105


NOVICA


a) O čem pripoveduje prvo besedilo?

b) O čem pripoveduje drugo besedilo?

c) Ali se je to že zgodilo ali se šele bo?

č) Sta dogodka resnična ali izmišljena?

d) Kje sta bili objavljeni besedili?

e) Komu sta namenjeni?

3. V SSKJ poišči razlago za besedo dnevnik in jo zapiši v zvezek.

Zakaj je beseda dnevnik lahko zapisana z veliko ali z malo začetnico? Razloži.

V časopisu poišči, kaj se je danes zgodilo novega v svetu in pri nas.

Besedilo nalepi v zvezek.


odvreči, razširiti, tamkajšnji, uničenje, zubelj, pušča, letošnji.

5. Ponovno preberi obe besedili in reši naloge v delovnem zvezku.

NOVICA

je kratka,

je zanimiva,

hoče pritegniti, zbuditi zanimanje,

v časopisu je navadno na prvi strani,

da »pade « bralcu v oči.

106


POROČILO


DESKARSKI PROFESIONALCI V LJUBLJANI

Ljubitelji deskanja smo si 15. februarja lahko ogledali predstavo profesionalnih

deskarjev na snegu (sodelovalo je tudi nekaj naših). Nastopili so v Ljubljani na

parkirišču pred Kolosejem. Odjuga je nekoliko ponagajala pripravljalcem, saj se

je skakalnica dvakrat »udrla«. Za skakalnico, visoko okoli 5 metrov, so porabili

250 kubičnih metrov umetnega snega. Vse, tudi sneg, so pripravili sami. Naslednji

dan je vse izginilo brez sledu. Kljub temu smo bili priča najbolj spektakularnim

»poletom« in trikom deskarjev na snegu. Leave No Trace Nokia je naslov tega

spektakularnega dogodka, ki se je prvič ustavil v Ljubljani. Samo letošnjo zimo pa

bo Leave No Trace Nokia obiskal več kot 30 mest v 144 evropskih državah.

Prirejeno po: Robert Bogataj, Deskarski profesionalci v Ljubljani, Pil Plus, 17. februar 2006.

2. Iz besedila izpiši v zvezek krepko natisnjene besede. Razložene besede

uporabi v povedih.

profesionalen – poklicen

odjuga – otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju

spektakularen – slikovit, veličasten, sijajen

trik – dejanje, postopek, s katerim kdo skuša spretno kaj doseči


a) Kdo je pisec besedila?

b) Kje je bilo besedilo objavljeno?

c) O čem govori besedilo?

č) Ali se je dogodek že zgodil ali se šele bo? Kako to veš?

107


POROČILO

POROČILO

je kratko besedilo,

natančno predstavi okoliščine in potek dogajanja,

je bolj natančno kot novica,

podatki v njem so resnični in jih lahko preverimo.


ljubitelj, predstava, pripravljavec, naslednji.

108


5. Tudi to je poročilo. Preberi ga in povej, o čem poroča.

Poročilo igre na srečo Loto

Datum žrebanja: 14. 9. 2008

Krog: 74

Izžrebane številke za LOTO:

Izžrebana številka za LOTKA:

Izžrebane številke za LOTO PLUS:

8 14 18 20 31 38 39 dodatna 4

1 2 3 6 7 3

1 7 13 18 21 22 31 dodatna 17

Vrsta

dobitkaŠtevilo dobitkov

Vrednost

dobitkaKraj

7 PRENOS 617.095,99 €

6+1 PRENOS 43.305,27 €

6 24 1.404,39 €

5 1.416 47,88 €

4 27.345 4,93 €

3+1 28.169 1,84 €

Lotko 6 PRENOS 223.168,00 €

Lotko 5 2 1.000,00 €

Lotko 4 13 100,00 €

Lotko 3 156 10,00 €

Lotko 2 1.390 5,00 €

Lotko 1 14.805 1,00 €

7 PLUS 1 20.000,00 € Koper

6+1 PLUS 0 2.000,00 €

6 PLUS 20 200,00 €

5 PLUS 638 20,00 €

4 PLUS 9.908 2,00 €

3+1 PLUS 8.363 1,00 €

POROČILO

BILO JE LEPO

PO GOBE



V NARAVI


POVEJ NAPREJ

ALI JE TO TUDI DRUŽINA?

• BESEDNA DRUŽINA

GOBE … JURČEK

• NADPOMENKA, PODPOMENKA

MAMA … MAMICA, ODLIČNO – CVEK

• SOPOMENKA, PROTIPOMENKA

110


BESEDNA DRUŽINA

ALI JE TO TUDI DRUŽINA?


Pismo je besedilo, ki ga pošiljamo po pošti ali elektronski pošti. Za pisanje

pisma si moramo vzeti čas. Pisanje mora biti čitljivo, zato si pripravimo dobro

pisalo. Pozorni smo na pravopis. Ne smemo pozabiti na podpis. Kadar se na

koncu še česa spomnimo, lahko napišemo pripis.

2. Primerjaj zgradbo krepko tiskanih besed. Kaj si opazil?

a) Da so besede popolnoma različne.

b) Da je v besedah en del enak.

c) Da so besede popolnoma enake.

3. Poišči del besede, ki je v vseh besedah enak.

111


BESEDNA DRUŽINA

4. Oglej si sličice. Poimenuj jih. V čem so si besede podobne?

Kateri del besede je v vseh besedah enak?

BESEDNA DRUŽINAso besede, ki so sorodne po pomenu in imajo

skupen koren.

glas – benik

koren obrazilo

glas – bilo

koren obrazilo

glas – ba

koren obrazilo

112


NADPOMENKA, PODPOMENKA

GOBE … JURČEK

1. Poimenuj narisane predmete v posameznih okvirčkih.

2. Z eno besedo poimenuj vse predmete v posameznem okvirčku. Kako bi jim

lahko rekel?

3. Z eno besedo poimenuj skupine besed.

a) drsanje, plavanje, sankanje, smučanje;

b) tovornjak, avtobus, vlak, letalo;

c) Saša, Klara, Melita, Gordana, Sanja;

č) Delo, Dnevnik, Novice;

d) Leopold, Gregor, Črt, Vid.

4. Besedam in besednim zvezam poišči besede s širšim pomenom

(nadpomenke) in jih zapiši v zvezek:

a) dež, toča, sneg;

b) lev, tiger, panter;

c) potres, poplava, vulkanski izbruh;

č) lopata, grablje, motika.

113


NADPOMENKA, PODPOMENKA

5. Oglej si spodnjo shemo in poimenuj naslikane živali.

DIVJE MAČKE

So te živali res divje mačke? Poznaš še katero, ki ni našteta? Kje živi večina teh

živali?


a) Katere učne pripomočke uporabljaš pri učenju?

b) Naštej vrste lesa.

c) Naštej vrste sadnega drevja.

č) Kakšne vrste obutev nosiš poleti?

d) Katere vrste oblačil nosiš pozimi?

e) Katere vrste avtomobilov poznaš?

114


SOPOMENKA, PROTIPOMENKA

7. Besednim zvezam poišči čim več besed z ožjim pomenom (podpomenke)

in jih zapiši v zvezek: končna ločila, domače živali, meseci v letu, letni časi,

pravljice, vrste orožja, celine.

MAMA … MAMICA, ODLIČNO – CVEK

1. Katere besede poimenujejo narisano?

mamica

mami

ženska

mati

Ali vse besede poimenujejo isto osebo? Katera ne?

2. Oglej si še naslednja primera.

a) Babica, babi, nona, stara mama.

b) Oče, ati, atek, očka, ata.

3. Besedam spodaj poišči ustrezne besede z enakim ali sorodnim

pomenom (sopomenke) in jih napiši v zvezek: punca, deček, roža, gozd.

4. Poimenuj, kar vidiš na slikah.

Kaj si opazil? V kakšnem razmerju so besede?

Navedi nekaj podobnih primerov.

115


PROTIPOMENKA


S prijateljem Danijem sva zanimiv par. On je debel in majhen, jaz velik in suh.

On na izlete nosi velik nahrbtnik, jaz čisto majhnega. V njegovem nahrbtniku

je vedno veliko hrane, v mojem pa zelo malo. Njegova denarnica je polna

evrov, moja pa na žalost skoraj vedno prazna. Dani je vedno glasen, jaz pa tih

kot miška. Zelo sva si različna, a sva vseeno dobra prijatelja.

6. V besedilu 5. naloge poišči besede z nasprotnim pomenom in jih zapiši

v zvezek.

PROTIPOMENKEso besede z nasprotnim pomenom.

Sem Jošt in rad

hodim na izlete. Meni je ime Dani.

Izlete obožujem

zaradi dobre

malice, ki mi jo

pripravi mami.

Dobro si naju oglej in povej, kakšna sva.

Primerjaj najina nahrbtnika. Kakšna sta?

116


SOPOMENKA, PROTIPOMENKA, NADPOMENKA, PODPOMENKA

Besede so lahko med seboj v različnih pomenskih razmerjih.

SOPOMENKE PROTIPOMENKE NADPOMENKE PODPOMENKE

KUŽA – PES MAJHEN KUŽEK – DIVJE MAČKE RIS

VELIK PES

Pomenijo isto. Imajo širši pomen.

7. Besednim zvezam poišči čim več besed z ožjim pomenom (podpomenke)

in jih zapiši v zvezek: končna ločila, domače živali, meseci v letu, letni časi,

pravljice, vrste orožja, celine.

Pomenijo nasprotno. Imajo ožji pomen.

kako povem,

Documents