JUŽNA EVROPA Značilnosti turizma v Evropi:

- Zibelka modernega turizma (prometnice in prenočitvene kapacitete, - Polovica svetovnega turističnega prometa in polovica svetovnega zasluţka - Pokrajinsko zanimiv kontinent z ugodnimi klimatskimi značilnostmi - Politično razdrobljen kontinent – statistično velik deleţ mednarodnega turizma - Povprečno visok standard prebivalstva – več potencialnih turistov - Središčni poloţaj Evrope – omogoča turistično komunikacijo v vseh smereh - Med Evropo in ostalimi kontinenti so prepletene številne povezave zračnega prometa - Slabši gospodarski razvoj (pomanjkanje industrijskih dejavnosti) je prispevalo k

ohranjanju čistejšega okolja - Koncentracija turizma v Sredozemlju in Alpah

EVROPSKO SREDOZEMLJE

Zaprto in toplo morje z neizrazitimi fizikalnimi značilnostmi. Prijetne podnebne razmere, ki pogojujejo nastanek specifične mediteranske vegetacije – makije in garige. Ugodni ţivljenjski pogoji kot zibelka grške in rimske kulture Sredozemski prostor je doţivel tri obdobja druţbene in gospodarske uspešnosti:

- zibelka grške in rimske civilizacije - v srednjem veku središče pomorstva in trgovine - v moderni dobi razvoj turizma

1. ŠPANIJA

Španija je vodilna turistična drţava Evrope, čeprav do 1960 leta precej zaostajala (za Italijo, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo in Švico), medtem ko je 1970 leta ţe prehitela vodilno Italijo. To je dosegla s prilagodljivim tečajem tedanje valute pezete, z velikim lastnim in tujim vlaganjem v turistično infrastrukturo. Veliko je k razvoju turizma pripomogel tudi razvoj letalskega čarterskega prometa, ki je omogočil večji dotok turistov iz Velike Britanije in Nemčije, poleg ţe tradicionalnih gostov iz Francije. Sredozemsko primorje

Pirenejski polotok ima najbolj izrazite značilnosti sredozemskega podnebja, saj na Balearih in na obali juţne Španije lahko traja kopališka sezona polovico leta, na Kanarskih otokih pa celo leto. Obale Sredozemlja sestavlja niz obal t. i. coste: Costa Brava, Costa Dorada, Costa del Azahar, Costa Blanca, in Costa del Sol. Costa Brava (Vetrna obala), obala lepih peščenih plaţ, se je razvila kot prva turistična

regija v Španiji zaradi bliţine Francije in razvoja avtomobilskega prometa Costa Dorada (Zlata obala), od

Barcelone do izliva reke Ebro, turistično ponudbo gradi tudi na privlačnostih Barcelone (arhitektura Antonia Gaudia), spomeniki iz kolonialne dobe – Kolumbov spomenik, imitacija Santa Marie, ulica Rambla,…

Costa del Azahar (obala pomarančnega

cveta), peščene plaţe se v zaledju ponašajo s številnimi plantaţami agrumov

Costa Blanca (Bela obala), s turističnima središčema Alicante in Benidorm, je znana po

najobseţnejših nasadih datljevih palm v Evropi, kar je tudi dober pokazetelj ugodnih podnebnih razmer.

Costa del Sol (Sončna obala) se zaključuje ob Gibraltarju, z dvema turističnima središčema – Torremolios in Marbella, ki sta zrasla iz majhnih ribiških vasic. Atraktivnost tega območja pa povečuje dejstvo, da se turisti lahko istočasno kopajo in smučajo na Sierra Nevadi

Atlantsko primorje

Costa de la Luz (Obala svetlobe) se nadaljuje od Gibraltarja do meje s Portugalsko se je

zaradi oddaljenosti začel razvijati pred dvemi desetletji, klju precej atraktivnim 120 km plaţam ob izlivu reke Gvadalquivir.

Costa Verde (Zelena obala) ob Biskajskem zalivu je resnično zelena zaradi obilice padavin

in bujnega zelenega rastja. Kljub občasnemu deţevju, hladnejšemu, valovitemu Atlantiku, je ta obala zelo privlačna zaradi bliţine Francije kot emitivnega področja in kot zelo dobrega izhodišča za raziskovanje Baskije (Guernica), Altamire ali morda popotovanja po romarski poti v Santiago de Compostelo.

Baleari

Zajemajo komaj 1/100 površja Španije (1/4 Slovenija) in 1/3 vseh prenočitvenih kapacitet. Turistični razvoj sega ţe v ½ 19 st, ko se najprej uveljavijo kot zimovališče pozneje postanejo privlačni tudi ljubiteljem poletnega turizma, kar jim omogočijo številne trajektne in letalske povezave. Vsi trije otoki imajo svoja letališča: Ibiza, Mallorca in Menorca, glavno turistično središče na vsem otočju pa je Palma de Mallorca.

Kanarski otoki

Otoki leţijo ob 28˚ s.g.š.,ob afriški obali, slovijo po slikoviti pokrajini, subtropski vegetaciji, slikoviti vulkanski pokrajini ter večni pomladi in poletju ( Januarska temperatura je 17˚C, julija pa 24˚C. Podnebje je primerno tudi za razvoj zdraviliškega turizma, celotna infrastruktura pa je rezultat vlaganja tujega kapitala. Glavni turistični središči sta Las Palmas na otoku Gran Canaria in Puerto de la Cruz na otoku Tenerife.

Notranjost Španije

Zimski turizem ima dobre moţnosti v Pirenejih, Sierra Nevadi (Mulhacen)3478 in Sierra

de Guadarrami, na kateri se nahaja največje zimsko športno središče Nevaccerada, 80 km oddaljeno od Madrida.

Stara Kastilja se ponaša z dvema starima univerzama Burgos in Salamanca

Stara prestolnica Toledo (od 11 do 16 st), ki se ponaša z veliko pestrostjo arhitektonskih spomenikov in umetnostnih stilov (ostanki amfiteatra in akvedukta, mavrsko obdobje in španski barok …) stoji na slikovitem pomolu nad reko Tajo.

Madrid (nastal iz mavrske trdnjave Majrit (1o st.)slovi po katedralah, bikoborbah, znamenitem muzeju Prado in 50 km oddaljenem renesančnem dvorcu Escorial, ki ga zaradi 4565 sob imenujejo tudi 8 čudo sveta.

Andaluzija slovi po številnih ostankih Mavrske kulture, saj je v Cordobi bil tudi sedeţ kalifata (dţamija z 900 stebri, ki so jo pozneje spremenili v katedralo. Značilnosti mavrske arhitekture sta ohranila tudi Sevilla z nekdanjim kraljevo rezidenco Alcazar in Granada z Alhambro, ki je najznamenitejši ostanek arabske kulture na evropskih tleh (najbolj slovi levje dvorišče)

2. PORTUGALSKA

Portugalska v turističnem pomenu precej zaostaja za Španijo, čeprav imata podobne pogoje za razvoj turizma. Tudi Portugalska se ponaša s pestrim rastlinstvom, razgibano obalo, ugodnimi podnebnimi razmerami ter ostanki rimske in mavrske arhitekture. Kljub obrnjenosti Atlantiku (pogojuje nekoliko hladnejše podnebje z večjimi količinami padavin) ima značilnosti sredozemskih deţel, kar se najlepše odraţa v razširjenosti hrasta plutovca in vinogradništvu. Kljub nekaterim starim turističnim krajem (Estoril in romarsko središče Fatima), se obseţnejša turistična območja razvijajo šele v zadnjih dveh desetletjih. Beira Litoral

Regija Beira Litoral zajema 150 km obale ob reki Mondego. Obala neprekinjene peščene plaţe ima središče v kraju Figuera da Foz, v zaledju katerega se nahaja staro univerzitetno mesto Coimbra in znameniti romarsko središče Fatima.

Lisbona

Glavno mesto, kateremu so pečat pustili Feničani, Rimljani, Mavri (400 let), leţi ob estuariju reke Tejo (prečka jo 8 km dolg most), kar mu je dalo tudi pečat pomorske prestolnice. Ţal ge je katastrofalni potres 1775 precej uničil, a hkrati omogočil preoblikovanje v mesto s sodobno urbanistično zasnovo. Zanimivi sta predmestji Lisbona Belem – znameniti Belemski stolp in Spomenik odkriteljem v spomin Vascu da Gami, ki je odkril pot v Indijo. Turistična posebnost je tudi najzahodnejši rt Evrope, Cabo di Roca.

Algarve

Najpomembnejša turistična regija Portugalske, ki doţivlja najhitrejši razvoj, predvsem v smeri kopališkega turizma z modernimi turističnimi središči : Lagos, Albufeira, Olhao, Vila Real. Glede na nekoliko ugodnejše padavinske razmere je jug Portugalske postal zaradi lepo urejenih igrišč pribeţališče ljubiteljev golfa. Turisti pogosto obiskujejo tudi mestece Sagres, v katerem je stara pomorska šola, ki je dala najboljše svetovne pomorščake.

Madeira

Otoška skupina, ki se zaradi ugodnih klimatskih pogojev, tako kot Kanarski otoki lahko pohvali s celoletnim turizmom, ki privlači obiskovalce zaradi prekrasne narave, predvsem subtropskega rastja.

Porto

Mesto ob reki Duero ima dolgo tradicijo vinogradništva in kletarstva od koder prihaja tudi eno najkvalitetnejših desertnih vin. Slikovitost, kleti ob reki, litoţelezni most Gustava Eiffela so Porto vpisali v dediščino UNESC-a.

3. ITALIJA

Italijanski turizem temelji na ugodnem prometno-turističnem poloţaju v Sredozemlju, številnim naravnim in kulturno-zgodovinskim atraktivnostim in dolgi turistični tradiciji. Italija je kljub navidezni prometni zaprtosti proti severu postala prometno dostopna po zgraditvi številnih cestnih i ţelezniških tunelov pod Alpami, dostopnost pa še povečuje 30 velikih letališč, ki povečujejo prihod turistov iz bolj oddaljenih destinacij. Prometne povezave v Italiji pa poleg tradicionalno dobrih avtocestnih povezav (Serenissima in Avtostrada del Sole) dopolnjuje 1600 km sodobnih ţelezniških prog in številne dobre trajektne povezave. Glavna motiva sta 8000 km obale in številna dobro ohranjena kulturna središča kot rezultat politične, trgovske in kulturne vloge Italije v preteklosti . Ligursko primorje Oblikovale so se tri riviere:

- Riviera di Ponente imenovana zaradi vzgoje rezanega cvetja tudi Riviera dei fiori, ima središče v znamenitem San Remu. Njegov razvoj je pogojevala izgradnja ţelezniške proge v 2/2 19 st, ko so ga predvsem v zimskem času začeli obiskovati petični turisti iz Velike Britanije in Carske Rusije

- Riviera di Levante, od Genove, Portofina, Rapala do La Spezie, je izjemna na področju poselitve strmih obal znanih pod imenom Cinque Terre

- Riviera Versiliese zajema obale Toscane kot tudi njeno notranjost: Piso, Luco, Firenze, ki so nenadkriljivi biseri romanike in renesanse, kjer so ustvarjali Giotto, Da Vinci, Michelangelo, Rafaelo itd.

Tirensko primorje Dominantni točki sta dve mesti Rim in Neapelj ter njuna okolica

- Rim je kot središče nekdanjega imperija in bogastvu antičnih spomenikov brez primerjave v svetu. Dodatno vrednost mu daje Vatikan s papeško palačo in cerkvijo sv. Petra. Slikovita okolica Rima s številnimi ugaslimi vulkani in kraterskimi jezeri je oblegana predvsem s strani Rimljanov v poletnem času, ravno tako tudi kopališči v bliţini: Ostia in Lido di Roma.

- Neapelj je pomembno pristaniško mesto ob obali pokrajine Kampanje, ki je dobro izhodišče za obisk privlačnosti v

okolici. Vezuv s Pompeji in Herkulanumom je obdan s številnimi termalnimi izviri, privlačna so tudi slikovita mesteca Sorrento, Salerno, Amalfi, kot tudi otoka Ischia in Capri.

- Ostale znamenitosti ob Tirenskem morju obiskujejo večinoma domači turisti: Liparski otoki vulkanskega nastanka, Costa Aranci na Siciliji in Costa Smeralda na Sardiniji.

Jadransko primorje

- Riviera Romagnola, s 30% vseh turističnih kapacitet v Italiji, vključuje mesta Rimini, Cattolica, Riccone in vmesne dolge peščene plaţe, med katerimi najbolj slovi 25 km dolga plaţa Evrope. V zaledju veliko atraktivnost predstavljajo republika San Marino, Ravenna, Urbino ….

- Beneška laguna z naselji na 118 otočkih z mestom vpisanim v dediščino UNESC-a

Alpsko - predalpska regija

- kljub poudarku na gorskem svetu, je najzgodnejši turistični razvoj bil značilen za številna ledeniška jezera Maggiore, Como, Garda, ki imajo dobro izhodiščno zaledje v industrijski regiji severne Italije

- Z razvojem smučarskega turizma sta se oblikovali dve sezoni: poletna (kopališka in planinsko alpinistična) in zimska – smučarska. V Italiji je nastalo več kot 300 smučarskih središč, med katerimi izstopajo Sestriere v bliţini Torina, Cervinia v provinci Aosta in Cortina d'Ampezzo v Dolomitih.

4. GRČIJA

Grčija je ena najrevnejših drţav EU, ki rešitve svojega gospodarskega razvoja vidi v prilagojenem kmetijstvu, pomorstvu (najmočnejše trgovsko ladjevje) in turizmu.

Grčija je prve turiste privlačila zaradi velikega zanimanja za njeno zgodovino in arheološke ostanke, saj Grčija upravičeno velja za zibelko zahodne civilizacije, k čemur je prispevala tudi poznejša prevlada Rima in bizantinsko obdobje od 4 do 15. st.. Čeprav je veliko ostankov uničila dolgotrajna turška zasedba, so tisti, ki so se ohranili, danes najatraktivnejše turistične točke sveta. Velika prednost te najjuţnejše evropske drţave je v zelo razgibani obali ter številnimi otoškimi skupinami. Za razvoj sodobnega turizma, so tako kot ostale sredozemske deţele, potrebovali veliko tujega kapitala, ki pa je večino investicij usmeril ravno na obalna področja. Notranjost kljub vsem naporom ostaja na obrobju turističnih poti, kar jo še dodatno potiska v nerazvitost. Polotok Atika Atika je področje največje zgodovinske vrednosti saj zajema področje od Parnasa do Aten. Gora pesnikov in muz Parnas je od leta 1953 tudi NP, na severu je Termopilski klanec, na juţnem preročišče Delfi, ostanki znamenitega mesta Tebe, pri Atenah Maratonsko polje, na rtu Sunionu pa Pozejdonovo svetišče. Atene so turistično središče Grčije z Partenonom, Dionizovim gledališčem ter Olimpijskim stadionom.

Polotok Peloponez Polotok je ločen s Korintskim prekopom (6,3km) od Atike, ki je zaradi kanjonskega izgleda posebna turistična atrakcija. Olimpija (olimpijske igre), Sparta, amfiteater v Epidarusu in Mikene so na Peloponezu najbolj obiskana središča. Otok Kreta Kreta je najjuţnejši evropski otok, zaradi česar je podnebje pogojevalo daljšo turistično sezono. V obdobju od 3000 do 2200 je tu cvetela kultura, katere ostanki so ohranjeni v Knososu in Faistosu. Sporadsko-kikladsko otočje Rodos, Kos, Lamos, Lesbos, so največ pridobili na osnovi prometne dostopnosti s sodobnimi trajektnimi in letalskimi povezavami ter z razvojem navtičnega turizma. Krf Najstarejše otoško turistično središče s prijetnimi zimami, toplimi poletji je imelo prve obiskovalce ţe v 19.st., danes pa je najpomembnejše izhodišče navtičnega turizma za vzhodno Sredozemlje.

Polotok Halkidika Polotok je razdeljen na tri manjše polotoke, med katerimi je najbolj obiskan tisti, na katerem je teokratska drţava na gori Atos z 20 pravoslavnimi samostani.