JUTRI NAM BODO TI DANAŠNJI

O T R O C I

PRINESLI SKODELICO

N A D R O B L J E N E G A

KRUHA V BELI KAVI.

Nenavadno - kako drzni smo v našem uredništvu!Kam se rinemo v tem vročem juliju!

Na mize prepolne dela tistih, ko so še v službi.Na cele kupe čakajočega dela tistih, ki so po dopustu spet vslužbi.Do tistih, ki bi imeli največ časa za branje na zasluženem lena-rjenju verjetno ne bomo uspeli priti.Le naši upokojenci se ne dajo zmesti počitniškim vr-toglavicam in bodo to številko zvesto prebrali doma.

NJIM PRAV POSEBEN POZDRAV!

Spustimo misli iz okovja togih teles!Ste se kdaj zalotili, da gremo na izlet, svoje misli pa tesnopovežemo v nekakšen trd sveženj in ga pustimo na dnu srca!

Pošiljam vam mehkobo razgibanih meja pokrajine naše prelepe dežele.Bela breza rahlo šelesti in pridni ljudje so seno že povili v bale. Tam zadaj nekje tiho vabijogozdovi. Naj bo čas dopustov tudi čas prevetrenja starih misli! Naj bo to čas potepanja poskritih poteh in kotičkih, ki smo jih že zdavnaj pozabili!

In utrgajte kdaj kakšen cvet samo zase!Urednica

interni bilten

številka 16leto 4julij 2003

Novi dan 2

VsebinaVsebinaVsebinaVsebinaVsebinaZDRAVO OKOLJE, ZADRAVIOTROCI, LEPA PRIHODNOST

STROKOVNI NASLOV ZAZOBOZDRAVNIKE SPREMEN-JEN

UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMIVIRI IN USPOSABLJANJE ZA KA-KOVOSTNO DELO

KAKO SE ZAŠČITITI PREDSONČNIMI ŽARKI

INFOMED 21 MBX

DEJAVNIKI, KI NEUGODNOVPLIVAJO NA MOTIVIRANOSTMEDICINSKIH SESTER INZDRAVSTVENIH TEHNIKOVV SLUŽBI NUJNE MEDICINSKEPOMOČI ZDRAVSTVENEGADOMA NOVO MESTO

ŠE VEDNO O TUBERKOLOZI

STROKOVNI SESTANEK MALODRUGAČE

1. JADRANSKA KONFERENCAO ODVISNOSTI

20 LET TEKMOVANJA ZA ČISTEZOBE OB ZDRAVI PREHRANI

SARS

NOVA PRIDOBITEV VČAKALNICI

“SODELOVANJE LAIKOV PRIOŽIVLJANJU”

UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN

stran 5

stran 6

stran 24

stran 8

stran 10

stran 12

stran 14

stran 16

stran 17

stran 18

stran 21

stran 23

stran 3

MISLI UREDNICE ŠE

ENKRAT

Saj ne vem čisto dobro, kaj si mislite o našem časopisu? Tako nekakoneopaženo odide nova številka iz uredništva med vas, da imam včasih kar malcenelagoden občutek.

Ampak - mi se trudimo. In vsak vaš prispevek krepko obogati naše delo.Da ne bomo samo pikali z iglami, tipkali na računalnik, prevezovali ran na

nogah, čistili hodnikov, pošiljali pošto, obnavljali ambulant!Prav je, da tudi pišemo. Tudi o jezi in slabi volji. Cenzura bo zelo prizanesljiva

- to vam lahko obljubim. Čakam vas.

Naj se pohvalim: DOBILI SMO NA-GRADO. Aktiv novinarjev v podjetjihin zavodih je naše glasilo ocenil kotnajboljše med bilteni. 27.maja letossem v Ljubljani dobila en meter dolgokano z zelenkasto belim cvetom in po-hvalo. Mi vsi pa priznanje, da zaresSMO, DELAMO in ZNAMO o tem tudikaj napisati.

Smo lahko še boljši? Seveda, velikoje še za nerediti, da bomo naše “nov-ice” še raje brali.

Glavna urednica našega biltena vdružbi z ostalimi nagrajenci

Društvo novinarjev Slovenije - Aktivnovinarjev v podjetjih in zavodih je

podelilo najvišjo pohvalo našemubiltenu Novi dan

3 Novi dan

ZDRAVO OKOLJE, ZDRAVI

OTROCI, LEPA PRIHODNOST

(PREVOD A.GRAHEK CUJNIK, UNIV.DIPL.EKON.)

UVOD IN NAGOVOR

Dr. Gro Harlem

Brundtlanda

Svetovni dan zdravja je letos namen-jen zdravemu okolju za naše otroke.Vse aktivnost tega dne so usmerjene kenemu cilju – spremeniti javno mnen-je, ki lahko nato vpliva na politiko intiste, ki odločajo.

· Otroci imajo pravico, da živijo, seigrajo in hodijo v šolo v zdravemokolju.

· Prihodnost je odvisna od zdravjanaših otrok.

· Najpomembnejša naloga je ohran-iti okolje za naše otroke.

· Današnji otroci so prihodnjiodrasli – zaslužijo si, da podeduje-jo varen, čist in zdrav svet.

· Eden od petih otrok, ki živijo v na-jrevnejših delih sveta, ne dočakapetega rojstnega dneva, v glavnemzaradi bolezni, ki so povezane zokoljem.

Največje nevarnosti prežijo naotroke tam, kjer bi zanje moralo bitinajvarneje: doma, v šoli in v okolici,kjer živijo. Vsako leto umre več kot 5milijonov otrok v starosti od 0 do 14 let– v glavnem v nerazvitem svetu – zara-

di bolezni, ki sopovezane z nji-hovim bližnjimokoljem. V glav-nem gre za drisko,malarijo, infe-kcije dihalnih potiin poškodbe.

Nekatere bolez-ni, ki jih povzročanezdravo okolje,povzročajo dol-goročno prizade-

tost, druge spet vplivajo takoj in so nji-hovi učinki kratkoročni. Otroci, ki sovečkrat bolni ali prizadeti, ne morejoredno obiskovati šole, kar zopet vplivana njihov socialni položaj.

Vse bolezni otrok pomenijo velikobreme in zavoro socialnega in ekonom-skega razvoja dežele. Otroci s kroničn-imi boleznimi ne bodo zrasli v zdravein polno produktivne ljudi. Ljudje sonamreč največje bogastvo države in virstalnega napredka.

ZAKAJ SO OTROCI

ŠE POSEBEJ

OGRO•ENI?

Zaradi hitre rasti pojedo več hrane inpopijejo več pijač kot odrasli (vrazmerju na težo). Njihov imunski, pre-bavni in centralno živčni sistem se ševedno razvijajo, preživijo pa več časana tleh, kjer se nalagajo prah in kemi-kalije. Pomanjkanje znanja in radoved-nost sta dva faktorja, ki še dodatno pov-ečujeta možnost obolenja.

Otroci pa so lahko nevarnim vplivomokolja izpostavljeni že pred rojstvom,npr. preko matere, ki kadi ali uživadruge nevarne substance.

KJE PRE•IJO NE-

VARNOSTI NA

OTROKE?

Otroci ponavadi niso izpostavljenidelovanju samo enega dejavnika nevar-nosti, ampak večim hkrati. Poleg tegaso velikokrat podhranjeni, kar še pov-ečuje dovzetnost za nevarnosti iz okol-ja.

Kako izgleda dan Devi

Prizadarshina v Aziji

S starši in dvema bratoma živim vmajhni hiši, ki je narejena iz bambusa inblata. Še nikoli nisem bila v šoli, saj mo-ram pomagati mami pri nabiranju drv,da lahko zakurimo ogenj in kuhamo.Vsako jutro vstanem zelo zgodaj in grempo z velikim glinenim vrčem po vodo vpotok, ki je uro in pol oddaljen od mojevasi. To je težko delo, ki ga opravimdvakrat na dan. Ko prinesem vodo do-mov, kuham za celo družino. Kuhamona odprtem ognju. Ker naša hiša nimadimnika, je včasih zelo težko dihati. Ima-mo samo eno majhno okno. V času mon-suna mora ogenj goreti neprestano, tudiponoči, saj je zelo mrzlo. Takrat je hišavsa zadimljena. Moj mali bratec sevečkrat pritožuje ,saj se mu močno solzi-jo oči. Voda, ki jo uporabljamo, je umaza-na in vsi otroci velikokrat dobimo drisko.Ker nimamo kopalnice se umivamozunaj, trikrat tedensko, kar z vedromvode. Na stranišče gremo blizu naše hiše.Ponavadi grem zvečer, ko je temno, dame nihče ne vidi. Ljudje iz sosednjih vasivelikokrat vržejo odpadke v potok. Vemtudi, da lahko zbolim zaradi komarjev indrugih insektov, ki so tu…. Ampak kajlahko storim?

07.04.2003 - SVETOVNI DAN ZDRAVJA

Novi dan 4

Poleg tega je potrebno vse ljudi –otroke in odrasle – vzpodbujati k dobriosebni higieni - predvsem umivanjerok z milom ali pepelom pred jedjo inpo opravljeni osebni potrebi.

Pomembno je urediti vsa odlagališčasmeti, tudi strupenih in preprečiti “črnaodlagališča”.

3. Onesnažen zrak zunaj in znotrajJe glavni vir kroničnih dihalnih

bolezni in tudi drugih bolezni. Vsako

leto umre okoli 2 milijona otrok dopetega leta starosti zaradi akutnih di-halnih infekcij.

V razvijajočih se državah je glavnatežava v izpostavljenosti dimom priizgorevanju premoga in nafte, slaboprezračevanje stanovanjskih prostor-ov in drugih prostorov, kjer se ljudjezadržujejo.V razvitemsvetu pa jeglavna te-žava v sla-bem prez-račevanju,veliki vla-gi, prisot-nosti ples-ni in velikikoličini ke-

mikalij pri izdelavi pohištva in gradnji.V velikih mestih je še vedno velik

problem onesnaženje zraka zaradiprometa in industrije.

Četrtina svetovnega prebivalstva jeizpostavljena prevelikim koncentraci-jam prahu, žveplovega dioksida indrugo.

4. Bolezni, ki jih prenašajo prenašalciVse te bolezni so velika nevarnost za

otroke, saj njihov imunski sistem še nidovolj močan. Te bolezni so:

Malarija, ki jo prenaša komar, ubijevsako leto več kot milijon otrok podpetimi leti starosti. Filariaza, okužba sparaziti, lahko povzroči deformacije(limfedem in hidrokela).

Šistomiaza, ki jo povzročijo črvi, kiživijo v krvnem obtoku, prizadeneotroke in mladostnike. Kroničnaokužba pripelje do invalidnosti in de-generacije. 200 milijonov ljudi nasvetu je okuženih s to boleznijo.

Japonski encefalitis je bolezen, ki ob-staja na področjih, kjer v Aziji pride-lujejo riž. 90% bolnih so otroci pod peti-mi leti starosti, smrtnost je 20%. Odpreživelih je 50% umsko prizadetih dokonca življenja.

Leišmaniaza, parazitska bolezen, kijo prenašajo muhe, se kaže v kožnihspremembah ali v poškodbahnotranjih organov. Vsako leto se pojavipribližno 2 milijona novih primerov inokoli 95% le-teh so otroci pod petimileti starosti.

Rumena mrzlica močno prizadeneotroke. Najbolj huda oblika le-te jehemoraška vročica, ki ubije več kot10.000 otrok vsako leto.

5. KemikalijeZaradi pov-

ečane proiz-vodnje in pora-be raznih kemi-kalij, je celapaleta le-tehvedno prisot-

na v domačem okolju, v šolah, igriščihin okolici. V okolje jih spuščajo indus-trije, ki niso urejene z zakoni ali pa z iz-pušnimi plini iz prometa ali z odlagal-

Obstaja šest skupin dejavnik-ov okolja, ki vplivajo na zdravje:

1. Čista in pitna vodaVoda doma bi morala biti varna za vse

namene. Dostop do zdrave vode ječlovekova pravica in omogoča rednohigieno – umivanje rok in hrane, pranjeperila, čiščenje doma in njegove oko-lice. Nečista voda povzroči bolezni,njeno pomanjkanje pa premalo higiene,da bi ohranili zdravje.

N a j p o g o -stejša bolezenzaradi nečistevode je dris-ka, ki je druginajvečji ubi-jalec otrok nasvetu (1,3 mil-ijona otrok le-tno umre zara-di nje). Ostaleso hepatitis Ain E, griža, kol-

era in salmoneloza. Nečista voda pustiposledice na očeh in koži (ječmen in šis-tosomiaza).

Ponekod v svetu je mogoče v pitnivodi najti tudi kemikalije, npr. fluoridin arzenik, ki tudi povzročata mnogebolezni. Ne pozabimo na naše bližnjeokolje, kjer je bila voda nedolgo nazajonesnažena s PCBjem.

2. Higiena in kanalizacijaVarno odlaganje človekovih odpadk-

ov in izločkov je osnova za zdravookolje. Če kanalizacija ni urejena, sepreko onesnaževanj okolja prenaša ve-

liko bolezni (dris-ka, šistosomiaza,hepatitis A in E,griža, kolera in sal-moneloza. Pravtako vpliva naokužbe s paraziti inz ječmenom. Ječ-men povzroča sle-poto in danes je vsvetu 6 milijonovljudi, ki zaradi tebolezni ne vidijo.

2.4 milijarde lju-di na svetu nimaurejene kanaliza-cije. Najslabše je vAziji in Afriki.

5 Novi dan

išč strupenih snovi. Vsako leto umrezaradi nehotenih zastrupitev okoli50.000 otrok v starosti od 0 do14 let.

Kaj so nevarne kemikalije? Pesticidi,uporabljani nekontrolirano, čistila, kijih uporabljamo doma, bencin, zdravi-la, topila, in drugo. Nevarni postanejotakrat, če jih shranjujemo v neprim-ernih embalažah (plastenke navadnevode ali soka) in na prostorih, kjer sodostopni otrokom. Majhni otroci soraziskovalci – lahko popijejo kemičnesnovi in se zastrupijo.

Stalna izpostavljenost onesneževal-cem v okolju povzroči škodo na živč-nem in imunskem sistemu ljudi, nasposobnost razmnoževanja in razvoja.Na primer, otroci so zelo občutljivi naučinke svinca v barvah in zraku. Lahkozniža njihov inteligenčni kvocient inpovzroči težave pri učenju.

6. Nezgode

Nezgode so lahko nesreče v prometu,poškodbe, zastrupitve, padci, opeklinein utopitve. V letu 2001, je približno685.000 otrok pod petnajstimi leti um-rlo zardi takih nesreč. Za svet kot celo-to velja, da sta glavna razloga smrtiotrok zaradi nesreče nesreča vprometu (21%) in utopitve (19%).

REŠITVE

Obstaja veliko rešitev. Najdemo jih tako v politiki, je vzgoja inizobraževanje, ozaveščanje ljudi, razvoj tehnologij, spremembe vedenja. Kdoje odgovoren za njihovo uresničevanje ? Politiki in tisti, ki odločajo, gospodin-jstva, skupnosti, vzgojitelji in učitelji, vladni uradniki in še mnogi drugi.

Veliko lahko storimo tudi sami. Vsak posameznik je odgovoren za zdravookolje in za zdravje svojih bližnjih.

Ne odlašajmo, USTVARIMO SI ZDRAVO OKOLJE, za nas in za naše otroke.

Onesnaženje okolja z lučmi – nočni posnetek Zemlje iz vesolja.

Onesnaženje morja v španski Galiciji v letu 2002

V Uradnem listu RS št. 55/03 z dne9. 6. 2003 je bil objavljen Zakon ospremembah zakona o strokovnih inznanstvenih naslovih, ki določa, da sez 10. junijem 2003 strokovni nazivdoktor stomatologije (dr.stom.) pre-imenuje v naziv “doktor dentalnemedicine”. Pravilna okrajšava teganaziva je “dr.dent.med.” Visokošols-ki zavodi morajo novi strokovni na-ziv začeti podeljevati najkasneje vtreh mesecih. Zobozdravniki, ki sonaziv prejeli pred novelo, bodo od vi-sokošolskih zavodov lahko zahteva-

li, da jim izdajo nov strokovni naziv.Novela zakona, ki so jo v državnem

zboru obravnavali konec maja, naj biupoštevala pripombe Evropske ko-misije oziroma načela prostega pretokaoseb. Ta namreč terja, da se strokovninazivi za doktorje stomatologije pre-imenujejo v doktorje dentalne medi-cine, ki ga je po posvetu z zobozdravni-ki predlagalo zdravstveno ministrstvo.S tem bo zobozdravnikom, ki bodokončali študij v Sloveniji, omogočenoopravljanje njihovega dela tudi vdržavah Evropske unije.

STROKOVNI NASLOV ZA

ZOBOZDRAVNIKE SPREMENJEN

Pripravila: Jelka Fajdiga

Novi dan 6

Upravljanje s človeš-kimi viri tradicionalnoobsega planiranje ka-drov, iskanje, izbiro inzaposlovanje kadrov,obračunavanje in iz-plačevanje plač, motivi-ranje kadrov, usposabl-janje, izobraževanje inrazvoj kadrov, varstvo inzdravje pri delu, ohran-janje ključnih kadrov,razporejanje, odpuščan-je in upokojevanjekadrov, opravljanje ad-

ministrativnih kadrovskih del invodenje evidenc. V mnogih okoljih jeto delo povezano še z drugimi splošn-imi in pravnimi opravili.

Razlog za sodoben, povečan interesza “človeški dejavnik” v organizacijahin poslovnih subjektih ni naključen. Vospredje končno prihaja spoznanje,da konkurenčno prednost sodobnihposlovnih subjektov v odnosu na nji-hove tekmece ne predstavlja le novizdelek, storitev, izpopolnjen tehno-loški proces, vrhunska oglaševalskaakcija ali razvojna inovacija. Vse naš-teto je namreč moč razmeroma hitroposnemati, zato ni dovolj, da si dober,boljši. Biti moraš drugačen, težje alisploh neposnemljiv! Takšnokonkurenčno usposobljenost ponujale en organizacijski vir, zaposleni -človeški kapital. Ljudje in procesipovezani z njimi so zagotovilodolgoročne konkurenčne sposobnos-ti, saj poslovni subjekt naredijo pose-ben, drugačen. Od tega kako ravnamoz njimi, kako omogočamo njihov os-ebni in strokovni razvoj, kako jih izbi-ramo in motiviramo, je vse bolj odvi-sna tudi usoda poslovnih subjektov inkako bodo zaposleni ravnali s porab-niki, zato ne preseneča, da postajajovse pomembnejša tudi merilaposlovne uspešnosti povezana zzaposlenimi.

Sodobno upravljanje s človeškimi

viri mora slediti prizadevanjemposlovnega subjekta in njenega vodst-va za povečanje prodaje, zvišanje marž,večji prihodek, hitrejši proizvodnji inpredstavitvi na trgih, večji produk-tivnosti, zmanjševanju stroškov ipd.Sicer potrebna administrativna opravi-la in transakcije k tem prizadevanjembistveno ne pripomorejo. Odličenobračun plač ob slabem plačnem siste-mu, ki ne motivira in ni pravičen, ne bopripomogel k doseganju ciljev poslov-nega subjekta.

Običajno je delovanje kadrovskihslužb vse preveč usmerjeno v pretek-lost. To je sicer potrebno za analiziranječloveških virov, vendar ni dovolj. Po-trebna je usmerjenost v prihodnost,potrebno je napovedovati pojave pove-zane s človeškimi viri. Operativni vod-je potrebujejo opozorila, nasvete innavodila, kaj jih čaka v prihodnje in jevezano na zaposlene. Ko nastopijotežave ali problemi, je za njih že pre-pozno. Tudi za kadrovsko dejavnostvelja, da bo uspešno tako kot poslovnisubjekt, če bo njeno vodstvo pri uprav-ljanju s človeškimi viri sposobno pred-videvati spremembe in se jim hitro pril-agajati.

Obstaja nevarnost, da postanekadrovska služba “zastarela”, neupor-abna, v kolikor ne bo sposobna spreml-jati prizadevanj operativnih vodij zauspešnejše poslovanje poslovnegasubjekta. V večini organizacij ni poseb-nega razloga za zadovoljstvo ugledaglede kadrovskih služb. Že sedaj skorajpo pravilu v letnih poročilih razennekaj podatkov o številu in strukturizaposlenih, ni kaj prida napisanega. Totudi kaže pomembnost, ki jo vodstvaposlovnih subjektov pripisujejokadrovskim službam in kadrovskimstrokovnjakom.

Vse to zahteva spremembo v os-novnem pristopu in v delu kadrovskihslužb, predvsem v njihovih zaposlenih.Preiti bodo morali od transakcijskegana strateški način dela. Običajno tudi

ne poznajo poslovanja. Potrebno bopremeščanje, morda odpuščanje, apredvsem usposabljanje. Pomembnobo merjenje uspešnosti human re-sources oddelkov in strokovnjakovin njihovo motiviranje, nagrajevanje,kar se do sedaj ni izvajalo.

Kupci, varovanci, drugi zainteresi-rani in zaposleni dajejo vse večji pou-darek kadrovskim procesom znotrajorganizacije, ki morajo postatistrateška funkcija menedžmenta,kadrovski menedžerji pa svetovalciin strateški partnerji vrhnjemumenedžmentu. Za to vlogo je trebapreseči ozko znanje svojega področjain ga oplemenititi še z drugimi znanji,da bi bili kompetenten sogovornikmenedžmenta. Praksa kaže, da so na-juspešnejši kadrovski menedžerji tis-ti, ki imajo poleg strokovnega znanja,poznavanje delovno pravne zakon-odaje in znanja s področja informa-tike, še vedenje o konkurenci, trženju,odnosih s strankami, ipd.

Funkcija upravljanja s človeškimiviri bo v pogojih nove ekonomije post-ala še pomembnejša. Danes sokadrovski menedžerji pred velikimiizzivi! Nikoli niso delali v bolj vzne-mirljivih časih in morajo biti zatoosredotočeni in usmerjeni tudi nazunanji svet. Odličnost v stroki jim bozagotavljalo le široko poslovno znan-je in poznavanja sveta zunaj organiza-cije oziroma tudi poznavanje želja inpotreb strank, katerim poslovni sub-jekt – zavod služi.

Predvideno se bo nadaljevaloizločanje upravljanja s človeškimiviri, ki naj bi se v naslednjih letihmočno razširilo. Enote kadrovske de-javnosti se bodo premaknile od vlogeizvajalca storitev v vlogo navezoval-ca stikov, koordinatorja, usmerjeval-ca v omrežju zunanjih dobaviteljevkadrovskih storitev. Glavna odgovor-nost ključnih strokovnjakov kadrov-ske dejavnosti poslovnih subjektovbo nudenje pomoči menedžerjem, da

UPRAVLJANJE S ÈLOVEŠKIMI VIRI IN

USPOSABLJANJE ZA KAKOVOSTNO

DELO (HUMAN RESOURCES)

7 Novi dan

bodo ugotovili socialno primernost inpsihološke posledice posameznikovin njihovega vključevanja v skupineter nudenje pomoči zaposlenim zaprilagoditev na neprestano vključe-vanje v nove in nove projekte in sk-upine. Izločanje upravljanja sčloveškimi viri je v zadnjih letih v vz-ponu. Dodatno ga pospešuje širšeizločanje poslovnih procesov (angl.Business Processes Outsourcing) - vposlovnih subjektih. Ti običajno neizločajo procesov osnovne dejavnos-ti, kot so npr. proizvodnja izdelkov vproizvodni organizaciji, trgovanje vtrgovski organizaciji, zdravstvena os-krba v zdravstvenih organizacijahipd. in procesov, ki jih delajo drugačneod konkurence, temveč podporne pro-cese. To so procesi, ki omogočajo iz-vajanje osnovnega procesa: adminis-trativne storitve, računovodstvo in fi-nance, upravljanje s človeškimi viri,obračun plač in z njim povezanestoritve, distribucijo, prodajo, trženjein skrb za kupce, itd.

Izobra•evanje za

kakovost

Lahko rečemo,da je znanje zaposameznika in družbo najpomemb-nejša vrednota, katero lahko mirnopostavimo pred lastništvo zemlje inkapitala. Znanje je tržno zelo iskanoblago. Ni ga namreč več mogoče pri-dobiti samo z medgeneracijskimprenosom ali izkušnjami, temveč le sstalnim dopolnjevanjem in vkl-jučenostjo v izobraževalne procese.Danes človek enostavno ne more večpreživeti z znanjem, ki si ga je pridobilv svoji mladosti, temveč se je prisil-jen učiti celo življenje! Vsakposameznik, pa tudi vsak poslovnisubjekt je prisiljen stalno dopolnje-vati svoje znanstvene potenciale, čehoče ostati v konkurenčni tekmi. Tatrditev pa še posebno velja za vseposameznike in poslovne subjekte, kinenehno stremijo k napredku, novimproduktom, izboljševanju obstoječihproduktov in vsestranskemu pos-večanju k dvigu njihove kakovosti.

Iz tega sledi, da stalno ali perma-nentno izobraževanje narekujejonaslednji razlogi:· življenjski izzivi;

· hitre spremembe na vseh področjih,ki jih ni mogoče prepoznati samo napodlagi izkušenj;

· potrebnega znanja ni več mogoče pri-dobiti samo na šolski način;

· med rednim študijem je človek so-cialno odvisen, stalni študij omog-oča socialno neodvisnost;

· znanje hitro zastareva, zato lahkohitro zaostanemo za konkurenco;

· država regulira izobraževanje posvojih potrebah, posameznik pa posvojih;

· izobraževanje je lahko koristna izra-ba prostega časa.

Posebno pomembne za področjezdravstva so tretja, četrta in peta alinea,saj v zdravstvu vedno govorimo o stal-nem strokovnem izobraževanju, ki ješe posebno evidentno pri zdravnikih,kateri po končanem študiju in pred-pisanem podiplomskem izobraže-vanju skoraj praviloma opravijo šespecializacijo, magisterij in doktorat.

Danes se v izobraževalnih procesihza prenos znanja uporabljajo številnemetode, kot so: predavanja, razgovori,diskusije, igranje vlog, proučevanjeprimerov, svetovanje in mentorstvo,krožki kakovosti, samoizobraževanje,delo s pisnimi viri, učenje na daljavo,izobraževanje s pomočjo računalnika,izobraževanje preko elektronskihmedijev.

Ko obravnavamo izobraževanje zvidika potreb po izboljševanju kako-vosti, imamo v mislih dve ključni po-dročji: pomanjkljivo usposobljenostposameznika in pomanjkljivosti siste-ma (zavoda).

Objektivno nemogoče je zapolnitivse vrzeli v pomanjkanju znanja vzavodu, zato je potrebno k reševanjutega problema pristopiti sistematično

in dolgoročno. Izobraževalne potrebemoramo opredeliti, ovrednotiti in pri-oritetno razporediti, ter jih vključiti vvse planske akte zavoda kot njihovsestavni del. Praviloma je potrebno vprvo prioriteto razvrstiti izobraže-vanje, ki ima največji vpliv na ugotov-ljene pomanjkljivosti v sistemu.

Tako je smiselno, da prednostneizobraževalne naloge izberemo vštirih korakih:1. Pregledamo razpoložljive po-

datke in po potrebi izberemododatne.

2. Izberemo kazalce, ki opredel-jujejo težavo. S tem si omogoči-mo zbiranje izhodiščnih podat-kov, kar omogoča kasneje ugo-tavljanje vplivovizobraževanja.

3. Odkriti moramo tiste vzroke, kinajveč prispevajo k opazo-vanim težavam.

4. Izberemo tiste vzroke, ki jih jemogoče odpraviti zizobraževanjem. Nekaterihvprašanj namreč ni mogoče reš-iti z izobraževanjem ali samo zizobraževanjem, ker so poveza-na s sistemom zdravstvenegavarstva ali organizacijozdravstvene službe.

Za samo tehnično, lokacijsko in or-ganizacijsko izvedbo izobraževanj seje potrebno poslužiti vseh možnosti vokviru zavoda, ožjega komunalnega,državnega in mednarodnega izobra-ževalnega okolja.

Izvleèek iz diplomske nalogeJelka Fajdiga: Kakovost v Zdravstvenem

domu Novo mesto, izra•ena z zadovoljstvomzaposlenih in varovancev

Tabela 1

Novi dan 8

Pogostost in pojavnost raka povsem svetu naraščata. Naši varo-vanci se vedno bolj zavedateškodljivih učinkov izpostavljanjasoncu. Še vedno pa se ohranja miš-ljenje privlačne in zdrave zagore-losti. Pogosto pa je javnost zbega-na in napačno informirana. Ljudjesprašujejo zdravnike, kakoohraniti mladosten videz, kako seizogniti postarani koži in kakozmanjšati tveganja za nastanekkožnega raka.

Kaj pomeni

FOTOSTARANJE?

To so spremembe v koži, ki jih pov-zroči ponavljajoče in dolgotrajno iz-postavljanje ultravijoličnemu sevanjuin sicer ultravijoličnim žarkom A in B.Pride do pojava rjavih lis na koži, nas-tanejo drobne, globoke gube, zaprti inodprti ogrci, površinsko razširjenekrvne žilice. Koža ima rumenkastobledikav ten, izgubila je elastičnost indaje pergamenten videz. Na površini jesuha in se lušči. Pogosto taka koža srbi.Stopnja fotostaranja je odvisna od tra-janja in intenzivnosti izpostavljanjasoncu ter melaninske zaščiteposameznika. Prekomerno izpostavl-jaje soncu povzroča tudi sončne okvarekeratoze (to so okvare kože iz katere selahko razvije rak) in seveda nevarnekožne tumorje :* bazaliome* karcinome* melanome (slednji so znani kot črni

tumorji kože).

Seveda pa moramo fotostaranje raz-likovati od običajnega biološkega sta-ranja, ki nastane zaradi staranja vsehdelov telesa.

Kako nevarno je

UV sevanje za

èlovekovo ko•o?

Poznamo štiri glavne kritične pos-ledice vpliva ultravijoličnih žarkov načloveško kožo :* spremembe zaradi sončnih opeklin

in nelagodje* kronične spremembe, zlasti nevar-

nih (malignih) rašč na koži* zavrtost obrambnega sistema in* fotostaranje.

KAKO SE

POÈITNICE SO TU

Poletje je spet tu. Nekateri ste žeodšli na počitnice, drugi boste to sto-rili kmalu.

Vse naše zaposlenein upokojence, ki sose letos odločili leto-vati v naših apartma-jih v Gajcu na otokuPagu, čaka tam karnekaj izboljšav.

Pri apartmaju št. 44,ki je v pritličju inbližje morju, so nare-jene nova pot, stop-nice in vrata, ki omog-očajo neposredendostop na cesto. Ska-kanje preko ograjetako ne bo več potreb-no. Iz otroške oz.manjše sobe s pogra-di je sedaj izhod naurejeno teraso.

Pri apartmajih št. 16in 32, ki sta malce dljeod morja, je narejenanova fasada, ki ne boveč prepuščala vode.Prebarvana so vsapolkna in na njih sonovi “panti”. Pri spod-njem apartmaju jeterasa podaljšana,senco na teraso bo da-

jala nova tenda. V zgornjem apartma-ju je balkon zaprt z okni, ki se lahko vceloti odprejo. V primeru neviht indežja je potrebno okna zapreti, sajodtok s terase ne deluje in bi vsa vodatekla preko stropa na spodnjo teraso.

Prosimo vse, ki letujete v teh apart-majih, da poleti vsak dan malce zali-vate rože in grmovnice na vrtu okoliapartmajev. Tako bomo imeli šemalce lepšo okolico.

Vsem želimo prijetne počitnice,doma ali v tujini.

Andreja Grahek Cujnik, univ.dipl.ekon.

9 Novi dan

Nenadna poškodba človeške kožezaradi ULTRAVIJOLIČNEGA SEVAN-JA se kaže v obliki rdečine (ali kotstrokovno pravimo - eritema), ki se lah-ko razvije v mehurček ali celo prerastev mehur. V takem primeru govorimo o“akutni – nenadno nastali sončni opek-lini”. To lahko povzroči tudi trajne spre-membe v pigmentaciji kože. Hudesončne opekline v otroštvu pogostejepovzročajo nevarne rakaste spremem-be kože v odrasli dobi. To še zlasti veljaza otroke, ki so vedno le opečeni in ni-koli rjavi. Dve taki opeklini v otroštvulahko podvojita pogostost raka na koži.Več kot dve hudi sončni opeklini v ob-dobju pred 18. letom starosti pa pov-ečata tveganje kožnega raka kar za 10krat.

Večje izpostavljanje ULTRAVIJO-LIČNEMU sevanju v zgodnjem otrošt-vu torej zvišuje tveganje za nevarnarakasta obolenja kože v odraslem ob-dobju. Najbolj dovzetni za ULTRAVI-JOLIČNO sevanje so rdečelasi ljudjein ljudje z belo poltjo, svetlimi lasmi,modrimi očmi ter pegasto kožo.Dolgoletno izpostavljanje soncupovzroča rdeče, luskaste spremem-be na koži in dve najpogostejši vrstikožnega raka: bazaliom in ploščatocelični karcinom. Najnovejšaspoznanja raziskav kažejo, da jeobrambna sposobnost kože, ki je iz-postavljena UV sevanju, zmanjša-na. Na srečo zaščitna sredstva protisoncu to uspešno preprečujejo.

Prav tako je fotostaranje pomem-bna tema, saj prebivalstvo postaja vsestarejše in tudi bolj zdravo. Ob daljšemživljenju pa bi bili radi tudi tako dobre-ga videza, kot se počutimo. Iskanje“vrelca mladosti” je zato močnejše kotkdajkoli prej.

Glavni vzrok sončnih opeklin so UL-TRAVIJOLIČNI žarki B. Ti so tudi glav-ni krivec za nastanek kožnega raka infotostaranje.

Zadnje raziskave pa so potrdile, datudi ULTRAVIJOLIČNI žarki A prispe-vajo k sončnim opeklinam, kožnemuraku in fotostaranju. ULTRAVIJOLIČNIB žarki bolj poškodujejo kožo in pro-drejo globlje, ULTRAVIJOLIČNI žarkiA pa so bolj koncentrirani.

Ali obstaja prava zaščita pred son-cem?

Ljudje se vse bolj zavedamo škodl-jivih učinkov izpostavljanja soncu inspreminjamo svoj življenjski slog.Sredstva za zaščito pred soncem daneslahko najdemo v vlažilnih sredstvih zanego kože in celo v ličilih za oči. Nekat-eri oblačijo otroke v oblačila, ki boljščitijo pred soncem. Tako preprečijoopekline, ko so na plaži ali ob plavalnih

bazenih.Vendar pa kljub opozorilom veliko

ljudi še vedno odklanja redno uporabosredstev za zaščito pred soncem. Inzakaj je uporaba zaščitnih sredstevpred soncem še vedno deležna takomalo zaupanja ?

Glavna sestavina večine sredstev zazaščito pred soncem so organske ke-mične snovi. Da dosežejo široko zašči-to, jih uporabljajo v kombinaciji. Ne-katere moti pekoči občutek v očeh, ki sepojavi ob znojenju ali pri plavanju.Drugi imajo alergijske ali fototoksičnereakcije na določene sestavine, ki so vzaščitnih sredstvih. Nekateri imajotežko določljivo preobčutljivostnoreakcijo na take preparate, nekateri pa

jih enostavno ne marajo občutiti nasvoji koži.

Draženje kože najpogosteje pov-zročajo dodatki za odišavljenost,konzervansi, dodatki za zgostitev indruge sestavine, ki jih vsebujejo zaščit-na sredstva.

Splošno pravilo je, da sredstva zvišjim zaščitnim faktorjem pomenijotudi večjo zaščito pred ULTRAVI-JOLIČNIMI žarki A in B. Laboratorijskipodatki tudi kažejo, da lahko zaščitnasredstva pred soncem zmanjšajo nas-tanek “sončnega raka”. Vendar panobeno še tako popolno zaščitno sred-stvo, ne zavaruje popolnoma pred UL-TRAVIJOLIČNIM sevanjem. Strok-ovnjaki zato svetujejo uporabo zaščit-nih sredstev s faktorjem 30 ali več.

Zaščitna sredstva so koristna zato,ker ščitijo pred žarki ULTRAVI-JOLIČNIMI ŽARKI A in B kar v 97 ods-totkih. Pred soncem ščitijo tudi kadar jena koži manj sredstva zaradi znojenjaali ker smo ga nanesli premalo. Staršiali skrbniki otrok bi morali preden

odidejo OTROCI v šolo ali vrtec na nji-hovo kožo nanesti zaščitno sredstvopred soncem čim bolj na debelo. Priotrocih, ki se veliko zadržujejo na pros-tem, pa morajo nanos vsakih nekaj urponoviti.

Ljudi je potrebno poučiti o nevarnos-ti izpostavljanja soncu, sončenja ssončnimi lučmi in še posebej o nevar-nostih naključnega izpostavljanja, kiga doživljamo ob vsakodnevnihopravilih na vrtu in pri hoji do avtomo-bila ali trgovine. Močnemu opoldan-skemu soncu se izognemo tako, da sitakrat ENOSTAVNO privoščimopočitek ali pa si poiščemo senco: sencodreves ali senco pod dežnikom, saj je topraktičen način zmanjševanja iz-postavljenosti soncu na prostem.

IN KAKO NAJ SE

OBLAÈIMO, DA

BOMO ZAŠÈITENI

PRED DELOVANJEM

ŠKODLJIVIH

SONÈNIH •ARKOV?

ZA ZAŠČITO JE pomembna tudi upo-raba ustreznih oblačil. Biti morajo sic-er udobna, vendar morajo imeti zaščit-ni faktor 30 in več.

Narava in gostota tkanja sta pomem-bnejši od vrste tekstila. Stopnjo zaščiteoblačil pred soncem preprosto oceni-mo tako, da blago dvignemo proti virusvetlobe in ugotovimo, koliko svetlobeprepušča. Klobuk naj ima krajce širšeod 7,5 centimetrov. Oči in kožo okolinjih zaščitimo z varovalnimi očali privseh opravilih na prostem .

Naše varovance, ki vztrajajo prizagorelosti telesa, moramo seznaniti sproizvodi za potemnitev polti. Opozo-riti pa moramo, da sintetična zagore-lost ni zaščita pred sončnimi žarki.Tako nastala temna polt prav tako nizaščitna!

Čeprav sta zgodnje odkrivanje inzdravljenje kožnega raka pomembna,bi morali posebno skrb namenitipreprečevanju njegovega nastanka !!

Prim.mag. TATJANA M. GAZVODA, dr.med.,svetnica,

spec. medicine dela, prometa in športa

ZAŠÈITITI PRED SONÈNIMI •ARKI?

Novi dan 10

POROÈILO S STROKOVNEGA

SESTANKA SEKCIJE ZA OTROŠKO

NEVROLOGIJO

V okviru Slovenskega zdravni-škega društva od leta 1998 delujeSekcija za otroško nevrologijo.Združuje pediatre in ostale zdravnikespecialiste, ki obravnavajo otroke znevrološkimi boleznimi in motnjamiv razvoju.

Tokratno spomladansko srečanjesmo organizirali 16. 5. 2003 v našemZdravstvenem domu. Okrog 40udeležencev srečanja je najprej pris-luhnilo kratkem pozdravnem govorupredsednice sekcije J. Frelih in direk-torja Zdravstvenega doma E. Balažiča.

Po pozdravnih nagovorih sem sode-lujočim predstavila organizacijskoshemo Razvojne ambulante. Delo zotroci z motnjami v razvoju je z vidikadelovnega terapevta predstavila D.Galič. V nadaljevanju smo se pred-stavili s strokovnimi prispevki, vsaks svojega področja delovanja. Skupnavez vseh predstavitev pa so bili otrociz motnjami v duševnem razvoju, kerje to najbolj pogosta motnja s katerose srečujemo pri delu. Najpogostejšiznani vzrok duševne manjrazvitostije alkohol kot škodljivi dejavnik vnosečnosti. Predstavili smo družinoz tremi otroci pri katerih je ugotovljenfetalni alkoholni sindrom. Terapevtiso opisali potek obravnav ter razvojotrok na posameznih področjih funk-cioniranja ( motorika, govor, social-izacija ).

D. Osredkar je v sodelovanju z našoambulanto pripravil naslednjiprispevek. Prikazali smo primerdedne bolezni s hudo nevrološko sim-ptomatiko za katero diagnoza ni post-avljena niti po smrti treh otrok.

Med odmorom so si udeleženciogledali prostore Razvojne ambulan-te in se okrepčali s kavo.

Po odmoru je N. Kranjc predstavilazdravljenje heredodegenerativnebolezni adrenoleukodistrofije s pre-saditvijo kostnega mozga na primerudveh otrok, ki se zdravita na Pediatrič-ni kliniki.

Zanimiva je bila predstavitevfunkcijskega magnetno – rezonančne-ga slikanja možganov mladega razisk-ovalca B. Koritnika iz Nevrofiziološk-ega inštituta KC Ljubljana.

Na koncu je predstavnica Krke A.Stojanov predstavila zdravilo zalajšanje alergijskih simptomov. To-varna zdravil Krka je poskrbela tudiza pogostitev ob koncu srečanja. Obdomačih kulinaričnih specialitetih inob sproščenem klepetu so udeležencipohvalili organizatorje srečanja inizrazili vse pohvale organizacijskemin strokovnem nivoju Razvojne am-bulante Zdravstvenega doma Novomesto.

D. Majstoroviæ, dr.med., spec.pediater

Podpora elektronskega

ološkega laboratorija

Obstojeèe stanje

in izhodišèa

Naročniki v Mikrobiološki labora-torij (MBL) Zavoda za zdravstvenovarstvo Novo mesto (ZZVNM) pošilja-jo naročila za preiskave s pomočjospremnega lista, iz katerega so razvidniosnovni podatki o naročniku, plačnikuin pošiljatelju preiskave, pacientu,vzorcu in zahtevanih preiskavah. Kerso obstoječi spremni listi v papirni ob-liki, morajo delavci sprejemne pisarneMBL podatke ročno vnesti v svojo ap-likacijo, dopolniti s svojimi podatki insprožiti postopek obdelave naročila.

Obstoječi sistem MBL1pokrivanaslednje funkcije:

• Evidentiranje pacientov, vzorcev,preiskav, mikro-organizmov, antibi-otikov;

• Zajemanje, ažuriranje in vodenje evi-dence podatkov o naročilih - sprem-nih listih;

• Zajemanje, ažuriranje in vodenje evi-dence podatkov o rezultatih preiskavin izvidov;

• Avtorizacija izvidov in ohranitev iz-virne oblike izvida po spreminjanjupodatkov v katalogih;

• Obračun in fakturiranje;• Različne statistične analize podatk-

ov;• Administracija sistema - dostop do

baze, nastavitev pooblastil uporab-nikov.

Neposredna elektronska povezavamed MBL ZZVNM in naročniki v temtrenutku še ne obstaja, je pa tehnično sstrani ZZVNM izvedljiva takoj.

Smislenost vzpostavitve povezavemed potencialnimi naročniki in MBLZZVNM izhaja iz naslednjih dejstev terpredpostavk:

11 Novi dan

InfoMed21 – MBX

a naroèanja, spremljanja preiskav in pošiljanja izvidov mikrobi-

• Naročniki v svojem okolju že imajopripravljene podatke za naročilo.Praviloma so v elektronski obliki, aše niso pripravljeni za elektronskopošiljanje in trenutno še niso vednodovolj natančni za avtomatsko ob-delavo v MBL2;

• Večina naročnikov ima možnostdostopa do interneta;

• Naročniki imajo ali pa bodo v krat-kem imeli možnost samostojne inter-aktivne priprave podatkov za naroči-lo3;

• Uporabljene internetne tehnologijein XML4 zagotavljajo sodobnost,združljivost ter prilagodljivost in-formacijskih rešitev tudi na daljširok;

• Zagotovljena povezljivost obstoječeprogramske rešitve MBL ter pro-gramskih rešitev nekaterih naročnik-ov s pomočjo novih tehnologij;

• Zagotovljena primerna stopnja var-nosti in zanesljivosti izmenjave po-datkov ter upoštevanje zahtev gledezasebnosti podatkov.

Ocena možnosti - povečanja dodanevrednosti obstoječega sistema MBLZZVNM in naročnikov:• Trenutna informacijska podpora

pokriva notranje potrebe MBL ZZ-VNM v celoti;

• Premajhna učinkovitost komuni-kacij z okoljem oziroma naročniki;

• Ne moremo računati na velik interesnaročnikov za uporabo rešitve, če nevidijo neposrednih prednosti.

Rešitev

MBX je spletna aplikacija za pregledizvidov mikrobiološkega laboratorija.Uporabniki lahko do nje dostopajoprek spletnega portala InfoMed21<http://www.infomed21.com>.

Namenjena je vsem naročnikom pre-iskav laboratorijev, torej bolnišnicam,

zdravstvenim domovom in zasebnimzdravnikom. Omogoča vpogled vnaročila in spremne liste oziroma iz-vide preko spleta.

Vsebino seznama lahko uporabnikenostavno prilagodi svojim željam. Vpoljih na zgornjem delu ekrana lahkouporabnik določi časovno obdobje instatuse izvidov, ki ga zanimajo. Izvideposameznega pacienta lahkoiščemo po njegovi KZZštevilki.

Rezultat iskanja je seznamizvidov, ki ustrezajo izb-ranim pogojem. Izvidi, ki jihše nismo prebrali so vizualnopoudarjeni. Prebrane izvidelahko označimo in odstrani-mo s seznama. Izvide lahkosortiramo v naraščajočem alipadajočem vrstnem redu. Sklikom na gumb ‘Pregled’dobimo vpogled v samo vse-bino izvida.

Izvid je oblikovan enakokot izvidi, ki jih pošilja MBL ZZVNM, stem, da ima v zgornjem levem kotuoznako ‘WEB IZVID’. Seveda lahko iz-vid tudi izpišemo, kar nam omogoča, dahitro pridemo do izgubljenih izvidov,saj se izognemo ponovnemu pošiljan-ju.

Uporabnik lahko z nastavitvami do-loči, kateri stolpci in v kakšnem vrst-

nem redu se prikazujejo. Izpis seznamaizvidov lahko prilagodi svojim željamtako, da določi:

• kako naj bodo običajnonastavljeni filtri na straniizvidov;

• katere kolone v seznamuizvidov naj se prikazuje-jo;

• po katerem polju naj sesortirajo izvidi;

• vrstni red stolpcev nastrani.

Izvedba podpore elektron-skega naročanja in pregledo-vanja izvidov v MBL ZZVNMtemelji na strežniku s spletno

aplikacijo za učinkovito oblikovanje inposredovanje naročil, spremljanje sta-tusov naročil, pregleda ter posredovan-ja izvidov. Aplikacija je povezovalni el-ement med obstoječimi programskimi

rešitvami naročnika in rešitvijo v MBLZZVNM.

Dodana vrednost

Dodana vrednost, ki jo ponuja reš-itev MBX, se odraža v:

• Hitrejši obdelavi podatkov o naročil-

Novi dan 12

ih;• Manjšem številu napak pri zbiranju,

vnosu in posredovanju podatkov;• Razbremenitvi osebja MBL ZZVNM z

administrativnim delom;• Razbremenitvi osebja naročnika z

administrativnim delom;• Izvidi so na voljo takoj po vnosu in

avtorizaciji, odpade čakanje na pošt-arja ali telefoniranje;

• Izgubljene izvide se lahko poišče naenostaven način;

• Dostop do spletnega portala In-foMed21 ter v njegovem sklopu ap-likacije MBX je mogoč na kateremko-li računalniku, priključenem na inter-net, na katerem je nameščen spletni

brskalnik s podporo za 128-bitnokodiranje;

• Naročniku je omogočen ažuren vpo-gled v posredovane izvide v lastnihaplikacijah ter vpogled na spletnihstraneh;

• Odprtosti sistema za nadaljnjepriklapljanje novih naročnikov.

Pomembno je, da predlagana rešitev:

• ni povezana z odločujočimi stroškiza uvedbo rešitve na strani naročni-ka,

• ohranja vrednost vloženih sredstev vobstoječe programske rešitve MBLna strani ZZVNM ter sočasno

• dodaja novo kakovost in načinenaročanja.

Predhodno omenjene rešitve so ob-likovane tako, da so samostojne funk-cionalne celote in ne zahtevajobistvenih sprememb obstoječih reš-itev – ne organizacijskih ne tehnološk-

ih – jih pa omogočajo. Kljub njihovi sa-mostojnosti menimo, da bi jih bilosmiselno nadgraditi še z neposrednointegracijo poslanih izvidov v ap-likacije naročnikov.

Menimo, da predlagane rešitve pred-stavljajo sodoben temelj za nadaljnjirazvoj aplikacij in zanesljivega poslo-vanja ter dolgoročnega in trdnega part-nerstva med MBL ZZVNM in naročniki.

Informacije

Uporabnik MBX oziroma InfoMed21lahko postanete s pridobitvijo us-

treznega kvalificiranegaspletnega digitalnega po-trdila. Bodoči imetnik inpooblaščena oseba orga-nizacije, v kateri je zapos-len, morata pravilno iz-polniti in podpisati vlogoza pridobitev spletnegapotrdila, ki je dostopnona prijavni službi ZZ-VNM, Tatjana Harlandertatjana.harlander@zzv-nm.si ali Janez Bauerjanez.bauer@zzv-nm.si,ali na spletnih straneh In-foneta. Postopek za izda-jo potrdila odobri oziro-

ma zavrne pooblaščena oseba MBL ZZ-VNM.

Dodatne informacije v zvezi z ap-likacijo MBX so vam na voljo na splet-nih straneh InfoMed21 <http://www.infomed21.com>.

1 V MBL ZZVNM kot rešitev, ki omog-oča spletno naročanje in pregledovanjeizvidov, uporabljamo aplikacijo MBLpodjetja Infonet d.o.o.

2 Rešitev oziroma aplikacija.3 V rešitvah podjetja Infonet d.o.o.

ISOZ21 in BirPis21, ki predstavljata te-meljni informacijski rešitvi primarne-ga in sekundarnega zdravstva(zdravstvenih domov in bolnišnic).

4 XML – angl. EXtensible Markup Lan-guage pomeni razširljiv opisni jezik, kije namenjen opisu podatkov, ki se iz-menjujejo preko interneta.

Janez BauerPomoènik direktorja ZZV Novo mesto

DEJAVNIKI, KI

MEDICINSKIH S

V SLU•BI NUJN

DOMA NOVO ME

Med.sestra dispečerka v neprimernihdelovnih pogojih

Dne 20.5.2003 sem uspešnozagovarjal v naslovu omenjenodiplomsko nalogo na Visokišoli za zdravstvo v Ljubljani.Ker sem si izbral raziskovalnonalogo s področja del in opravilmed.sester in zdravstvenih te-hnikov v naši sredini, bi vamželel na kratko predstavitiizsledke raziskave o iskanjudejavnikov, ki neugodnovplivajo na motiviranost med-icinskih sester in zdravstvenihtehnikov dispečerjev.

Namen raziskave je bil opozoriti nadejavnike, ki ovirajo zaposlene pridoseganju ciljev in zmanjšujejo mo-tiviranost za delo, veselje do dela inpovzročajo upad delovne storilnosti.S prikazom stopnje oviranosti pridelu in celotnega vpliva na splošnomotiviranost zaposlenih pri delu innjihove izgube veselja do dela ter up-ada delovne storilnosti, želim vpli-vati na zmanjševanje dejavnikov, kineugodno vplivajo na motiviranost. Skonkretnimi predlogi pa želim vodst-

13 Novi dan

NEUGODNO VPLIVAJO NA MOTIVIRANOST

SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV

NE MEDICINSKE POMOÈI ZDRAVSTVENEGA

ESTO

vo zavoda prepričati, da posredno pov-eča zadovoljstvo zaposlenih pri doseg-anju zastavljenih ciljev z uvajanjemizboljšav.

Metode dela: Rezultate sem dobil spomočjo anketnega vprašalnika in jihobdelal s pomočjo rač.programov. Vvzorec je bilo vključenih 33 anketi-ranih, zaposlenih v službi Nujne med-icinske pomoči.

Rezultati: dokazujejo, da je slabamotivacija, kot dejavnik v dispečerskislužbi Nujne medicinske pomočiZdravstvenega doma Novo mesto,prisotna in ovira delo zaposlenih pridoseganju zastavljenih ciljev.

Najbolj kritični so tisti dejavniki, kijih je navajalo največ anketiranih med.sester in zdravstvenih tehnikov in sobili hkrati ocenjeni kot močno ovira-joči. Izkazalo se je, da so to zlasti:• dodatna dela in opravila, ki niso nep-

osredno povezana z dispečerskoslužbo;

• nezadostna oprema delovnega mesta;• velik vpliv stresnih situacij na sploš-

no počutje in zdravje;• ne nagradi in ne pohvali se dobro

opravljeno delo;• pomanjkanje vizije - poti prihodnos-

ti;• nezadosten sistem vzpodbud;• nejasna odgovornost dispečerja;• pomanjkljivo zanimanje za delo;• pomanjkljivo sodelovanje med

sodelavci;• ogrožanje fizičnega in psihičnega

zdravja;• prekrivajoča se odgovornost dis-

pečerja;• manjkajoča kultura reševanja

sporov;• medicinska sestra in zdravstveni te-

hnik ne vesta, kaj se od njijupričakuje;

• nezadosten sistem soudeležb pri na-grajevanju;

• premalo možnosti za napredovanje;• prevelika strokovno pravna odgo-

vornost dispečerja ;• neugodni delovni pogoji.

Prikaz povprečne stopnje izgube volje do dela, delovne vneme,energije, produktivnosti in delovne storilnosti

Ocena stanja, kako močno so v celoti gledano anketirani za svojedelo…

Predlogi za odstranitev dejavnikov, ki negativnovplivajo na motivacijo zaposlenih:

• S spremembo lokacije delovnegaokolja, z nabavo ustrezne opreme de-lovnega mesta in z ukinitvijo dodat-nih del in opravil, ki niso neposrednopovezana z deli in opravili medicin-ske sestre in zdravstvenega tehnikadispečerja, bi vodstvo zavoda v veli-ki meri odpravilo nizko motivacijo vdispečerski službi in izboljšalo voljodo dela, delovno vnemo, energijo indvignilo povprečje produktivnosti indelovne storilnosti.

• Z dodatnim strokovnim usposabl-janjem zaposlenih za potrebe dis-

pečerske službe in izobraževanjempredpostavljenih o sodobnih načelihkomunikacije in vodenja bi tudi del-no vplivali na dvig splošnegazadovoljstva in počutja zaposlenih indvignili nivo delovne storilnosti inorganizacijske produktivnosti.

• Ker so rezultati raziskave v diploms-ki nalogi pokazali, da so zaposlenipredvsem izpostavljeni velikemuvplivu stresnih situacij, ki vplivajona splošno počutje in zdravje terogrožanje fizičnega in psihičnegazdravja, predlagam da bi bilo smisel-

Novi dan 14

no uvajati tudi supervizijo kotkonkretno pomoč pri zmanjševan-ju dejavnikov, ki vplivajo na moti-vacijo in počutje zaposlenih. Super-vizija je učna metoda, ki je v pomočpri obvladovanju stresa terpreprečevanju sindroma izgorelos-ti. Naj bi bila prisotna kot oblikapodpore in vodenja pri reševanjupoklicnih problemov ter del stalne-ga izobraževanja, ki naj pripomorek osebni in poklicni rasti.

Dobri odnosi in timsko delo so edenglavnih temeljev zadovoljstvazaposlenih

Zaključek:Mnogo energije lahko ohrani dobro

vodstvo, dobra organizacija del, nači-ni motiviranja, primerni dogovori oskupnih ciljih, timsko delo in pred-vsem dobri medsebojni odnosi.Pomembno je, kakšna je vloga mo-tiviranosti pri delu, kaj pomeni razgo-vor za medsebojne odnose in učinko-vitost pri delu ter način komuniciran-ja.

Dokazano je, da visoko motiviraniljudje dosegajo rezultate, za katere os-tali trdijo, da so nemogoči. Prav takoje dokazano, da trajno ali pogostopomanjkanje motivacije delujeizrazito razdiralno na človeško telo inpsiho, tako da tak človek dobesedno“privablja nase” vse, kar je hudega. Stem demotivira še ostale sodelavcepri doseganju kakovostnih ciljev.

V službi preživljamo tretjino dnevain včasih tudi več. Zato krepimo dobremedsebojne odnose, jih nadgrajujmoin marsikateri delovni cilj ne bo večtako oddaljen in nedosegljiv!

Robert SotlerFotografije: Stanko Kos

Dobri odnosi so eden od temeljev kvalitetnega dela

Na Bledu, v objemu prelepihgorenjskih gora, smo se zbralina seminarju Pulmološkesekcije 23. in 24. maja 2003. IzZdravstvenega doma Novomesto smo se seminarjaudeležile štiri medicinske sestre.

Vsak dan poslušamo o AIDSU,SARSU…, številu okuženih, umrlih;mi pa smo svoje delo in izobraževanjeposvetili starodavni bolezni TU-BERKULOZI.

“Bela kuga” je morila tisočletja. Pra-va epidemija pa je divjala v drugipolovici 19. stol. in v

prvi polovici 20. stol.. Po podatkihSvetovne zdravstvene organizacije jez bacilom TBC okužena tretjinasvetovnega prebivalstva, vsako letozboli 8 milijonov ljudi, od tega jihumre več kot 2 milijona, predvsem vrevnih državah. Da še vedno ne more-mo izkoreniniti te bolezni, čepravvemo o njej zelo veliko, imamo odlič-na diagnostična sredstva in učinkovi-ta zdravila, je kriva opustitev nadzoranad TBC, pojav okužbe z virusom HIV,pomanjkanje denarja (Afrika, Azija).

V Sloveniji, ki se uvršča meddržave z nizko incidenco, še vednozboli vsako leto okoli 350 ljudi.

As. Damijan Eržen, dr. med., je pred-stavil epidemiologijo, diagnostiko inzdravljenje tuberkuloze danes, pou-daril vprašanje prenosa okužbe odbolnika na bolnika, kar lahko danes žedokažemo z molekularno genotipiza-cijo.

Tuberkuloza lahko prizadene kat-erikoli organ, najpogosteje pa so to pl-juča. Prenaša se s kužnim aerosolom,ki nastaja pri kašljanju, kihanju, go-vorjenju, pri nekaterih diagnostičnihpostopkih (indukcija sputuma, bron-hoskopija), zato je tu odgovornostmedicinske sestre zelovelika.Verjetnost prenosa je odvisnaod števila bakterij, ki jih bolnik iz-kašlja, od koncentracije v zraku, odčasa izpostavljenosti, od odpornosti.

Za preprečevanje prenosa okužbemoramo dosledno izvajati preven-tivne ukrepe. Bolnik, ki je napoten izsplošne ambulante v pljučni dispan-zer na pregled, bi moral že v spl. amb.dobiti masko na obraz.

15 Novi dan

ŠE VEDNO O TUBERKULOZI

V čakalnici ne sme sedeti z drugimibolniki, prednost naj ima priobravnavi, da se čim krajši časzadržuje v čakalnici. Z maskami oz. res-piratorji se moramo zavarovati tudizdravstveni delavci.

Ob sumu na TBC bolniku slikamo pl-juča, naredimo tuberkulinski test inodvzamemo sputum.

Če je diagnoza potrjena, povabimo napregled kontakte – to so družinskičlani, sodelavci, prijatelji.

Sprejem tuberkuloznega bolnika vbolnišnico naj bo napovedan, načrto-van, da ga lahko izoliramo. Svojo sobosme zapustiti samo zaradi diag-nostičnih in terapevtskih postopkov,najbolje v spremstvu med. sestre.

Po obravnavi TBC bolnika prostordobro prezračimo, uporabljene instru-mente pa temeljito razkužimo. Na-jučinkovitejši način prezračevanja jeventilacija s podtlakom in uporabaHEPA filtrov.

Na žalost pa v naših bolnišnicah sobs podtlakom ni, zato si pomagamo z ul-travijoličastimi svetilkami, ki imajoodlično baktericidno moč.

Organizacijo dela pri preprečevanjuprenosa okužbe v Bolnišnici Golnik jepredstavila njihova sestra . Organiza-cija zajema administrativne in tehno-loške ukrepe ter osebno zaščito. Bolni-ki uporabljajo zaščitne maske, kipreprečujejo širjenje infekcije v okol-je, zdravstveni delavci pa obraznemaske oz.respiratorje, ki zagotavljajovisoko stopnjo filtracije.

Poleg rentgenske diagnostike jeizredno pomembna tudi laboratorijs-ka. Ta naj bi bila hitra, zanesljiva in čimcenejša- tako idealne pa ni, nam jezatrdila mag. Manca Žolnir Dovč. Na-jhitrejši je mikroskopski pregled spu-tuma, vendar odkrije le polovico bolni-kov. Nekoliko bolj občutljiva je mole-kularna diagnostika (testipomnoževanja nukleinskih kislin- am-plifikacijski test). Najbolj zanesljivapa je kultivacija – osamitev bacilov nagojišču, za kar se še vedno potrebujevsaj 10 dni.

Medicinska sestra je odgovorna zaodvzem kužnin. Še vedno velja pravilo,da je rezultat preiskave lahko lažno

negativen, če odvzeta kužnina ni kako-vostna, ali če ne zadošča minimalnimstandardom glede količine. Najprim-ernejši je odvzem jutranjega sputumanekaj dni zapored. Pred odvzemom najbolnik spere usta z vodo, da odstranimorebitne ostanke hrane.

Pazi naj, da pride izmeček res iz pljuč.Kužnino moramo poslati v laboratorijše isti dan; če to ni možno, jo shranimov hladilniku do naslednjega dne.

Za diagnostiko TBC opravimo tudituberkulinski test. V kožo podlaktivbrizgamo 0,1 ml tuberkulina(prečiščena beljakovina tuberkulozne-ga bacila). Nastopi alergična reakcija namestu aplikacije, ki jo odčitamo po 48-72 urah. Vedno merimo le prečni prem-er infiltrata. Naloga med. sestre jepravilna izvedba testa, interpretacijarezultata pa je v pristojnosti zdravnika.

Zdravljenje tuberkuloze traja običa-jno 6 mesecev. Prva 2 meseca prejemabolnik v bolnišnici 4 vrste antibiotikovv enkratnem odmerku ob prisotnostisestre (DOTS). Nato nadaljuje s terapi-jo 2 antibiotikov doma. Izredno važnoje, da jemlje terapijo do konca, drugačekmalu pride do recidiva ali rezistencebacila.

V bolnišnici Golnik izvajajo pro-gram zdravstvene vzgoje tuberkuloz-nega bolnika.Poučijo ga o bolezni,načinu prenosa, zdravljenju- začuti najvarnost, pridobi naj samozavest, vdomačem okolju naj bo sposobensamooskrbe. Z boljšim poznavanjembolezni želimo zmanjšati možnost nas-tanka rezistentne tuberkuloze inpreprečiti širjenje okužbe.

Pri nadzorovanju TBC mora sodelo-vati tudi patronažna služba, posebno čegre za varovanca

iz neurejenega okolja, ko morapritegniti k sodelovanju tudi center zasocialno delo, Rdeči križ…Običajno sotežko vodljivi bolniki brezdomci, alko-holiki, ki ne hodijo na redne kontrole vdispanzer, prekinejo s terapijo, imajoneurejene stanovanjske prostore,slabe higienske razmere.

Pri svojem delu se mora patronažnasestra zavedati, da je tuberkuloza viso-ko kužna bolezen.

Naše srečanje je obogatila tudi

kolegica iz Zagreba. Predstavila je orga-nizacijo sestrske službe pri oskrbiotrok s TBC v Specialni bolnici zabolesti dišnog sustava djece i mladeži vZagrebu.

Spregovorili smo o ukrepih medicin-ske sestre pri bolniku s hemoptoe, okajenju kot dejavniku tveganja, ozdravstveni negi tuberkuloznegabolnika na umetni respiraciji. Med.sestra iz Klinike za infekcijske bolezniin vročinska stanja pa je predstavilaposebnosti zdravstvene nege HIV pozi-tivnega bolnika s pljučno tuberkulozo.

V času, ki je bil namenjen debati, jebilo res živahno. Kritično smo ovred-notili svoje delo, prikazali nekaj prob-lemov na področju zdravstvene nege inzdravljenja, ki jih prinaša brezobzirnikapitalizem.

Na svoja vprašanja smo imelipriložnost dobiti odgovore tudi oddveh strokovnjakov s področja tu-berkuloze: as. Damjana Eržena in mag.Mance Žolnir Dovč.

Po končanih predavanjih so nasčakale še kratke delavnice o tuberku-linskem testiranju, o epidemiološkemspremljanju bolnika s tuberkulozo in orespiratorni zaščiti zdravstvenega ose-bja pred izpostavljenostjo biološkimdejavnikom- uporaba mask in respira-torjev.

Da bi čim lepše zaključili srečanje inizkoristili prelep majski dan, smo sepopeljali okoli Blejskega jezera še s tur-ističnim vlakcem in si zaklicali: Na sv-idenje v jeseni!

Marta Banèov

Novi dan 16

STROKOVNI SESTANEK MALO DRUGAÈE

Zadnji majski dan. Lep, sončen, poln pozitivne energije.Kot naročen za piknik ob prelepi Krki in čudovitem okoljuStraže.

Poklepetale smo kolegice otroškega, šolskega in gineko-loškega dispanzerja, pa tudi predstavnica otroškega oddelkaje bila z nami. Kljub manjši udeležbi, morda je temu botrovalpraznik 31. maj “Dan brez cigarete”, smo se imele lepo. Izko-ristile smo druženje in opravile tudi sestanek pediatričnesekcije Slovenije. Predsednica nam je podala nekaj novosti v

zvezi z vodenjem in organiziranjem seminarja in izleta, kisledi v naslednjih mesecih. Sklenile smo, da se jih bomo zag-otovo udeležile. Ob prijetnem klepetu, dobi hrani in pijačismo utrdile tudi naše medsebojne odnose. Obljubile smo si,da se vidimo jeseni, prav gotovo pa maja naslednje letoponovimo to, še kako potrebno druženje sester.

Darja Bukovec

PRI ZDRAVNIKU JE LAHKO TUDI LEPO

Sreča je sestavljena iz trenutkov –majhnih, hitro pozabljenih dobrotlji-vosti, kot so nasmeh, prijazen pogled,prijetno srečanje…

S svojim nalezljivim smehom in neš-tetimi vprašanji so nam polepšali danotroci iz oddelka skrajšane priprave našolo Trebnje.

V veselje mi je bilo druženje z njimi!

Mojca Šenica

Nives Hočevar, dr. med. je otrokom predstavila svoje del

Mojca Šenica, zdrav.teh. z radovednimi malčki Otroci pri ogledu reševalnega vozila

17 Novi dan

DERÈEVI DNEVI

(Ljubljana, 6. – 7.junij 2003)

Letošnje tradicionalno podiplomsko izobraževanje za pe-diatre in šolske zdravnike “Derčevi dnevi” je bilo posvečenoproblematiki zasvojenosti pri odraščajoči mladini in novost-mi v pediatriji.

Po besedah pedopsihiatrinje Mojce Brecelj Kobe se v Slov-eniji vse bolj pogosto srečujemo z otroki in mladostniki, kiuživajo različne droge. Nujno je, da poznamo njihove učinkein posledice kakor tudi vso zapleteno pot nastajanja odvisnos-ti, vzroke uživanja, fazo odvisnosti, družinsko dinamiko. Po-zorni moramo biti na varovalne dejavnike pri otroku v nje-govi okolici. Po raziskavi iz leta 1999 (slovenska raziskava –3660 učencev 1.letnika srednje šole) je 90 % anketiranih pet-najstletnikov že uživalo alkohol, četrtina jih že kar rednopije.To je tudi dokaz o smotrnosti omejevanja dostopa do alko-hola. Delež dijakov, ki kadijo marihuano in vdihavajo hlape jevečji od evropskega povprečja. Četrtina anketiranih je žekadila hašiš ali marihuano, 4% jih je poizkusilo ekstazi, ostaledroge pa 1%.

Kar 16% anketiranih je ob marihuani pilo alkohol. Hlape jevdihovalo 15% anketiranih.

Razen na zasvojenost so predavatelji opozorili na zvišankrvni pritisk pri otrocih in mladostnikih, na porast sladkornihbolnikov in uporabo inzulinske črpalke, zdravljenje levkemijopredeljenih z molekularno-genetičnimi preiskavami.

Poseben sklop predavanj je bil posvečen tujkom v dihalih spoudarkom na prepoved dajanja kikirikija, lešnikov alizvečilnih gumijev majhnim otrokom in novostim v zdravljen-ju bronhitisa.

Ponovno hvale vredno srečanje.Levstek-Plut Maruška, dr.med., spec.šol.med.

1. JADRANSKA KONFERENCA O ODVISNOSTI,

1. SIMPOZIJ DE•EL SREDNJE IN JUGOVZHODNE

EVROPE O ODVISNOSTI

(Poreè, Piran)

1. Jadranska konferenca o odvisnosti je potekala od 21.-22.5.2003 v Poreču in 23.5.2003 v Piranu. Iz našega Centraza preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od pre-povedanih drog smo se lahko udeležili vsi trije, ki smo vCentru zaposleni: Ervin Strbad, dr.med., specializant psi-hiatrije, Anica Tomšič, v.m.s. in Violeta Krampelj,zdr.tehnik.

Konferenco so organizirale ustanove iz treh sosednjihdržav:Centri za zdravljenje odvisnosti iz Hrvaške, Koordi-nacija Centrov za zdravljenje odvisnosti iz Slovenije, Odd-elek za psihiatrijo in odvisnosti Univerze iz Trsta terUstanova Odsev se sliši iz Ljubljane.

Svečana otvoritev se je začela v hotelu Pical s pozdravn-imi govori predsednikov Centrov, temu je sledil še kratekglasbeni program.

Po odmoru za kavo smo začeli z našim delovnim progra-mom, ki je bil zapolnjen vse do večera. Spoznali smo deloin programe različnih Centrov iz držav vseh prisotnihudeležencev. Čeprav je bil naš dan delaven, smo si našli tudičas za kavo in druženje s kolegi iz drugih Centrov in držav,saj so bili prisotni iz držav bivše Jugoslavije, iz Albanije,

Bolgarije, Avstrije, Italije.Naslednje jutro smo začeli s predavanji že ob 9.uri

zjutraj. Program je potekal po ustaljenem redu vse dovečera, ko so nas popeljali na krajši izlet z ladjico. Pokrižarjenju po Zeleni in Plavi laguni smo odšli v hotel Mat-erada, kjer nas je čakala svečana večerja.

Zadnji dan smo delavno nadaljevali najprej v Poreču,popoldne pa v Piranu s sprejemom županje gospe VojkeŠtular v Občinski palači. Sprejemu je sledila Okrogla mizao regionalnem sodelovanju. Tu smo se dogovorili, da bosrečanje postalo tradicionalno (naslednje bo verjetno čez 2leti v Črni gori), formiralo se bo telo, ki bo koordiniralo deloCentrov na tem širšem področju, sestavili naj bi seznamvseh, ki bi radi sodelovali v tem izmenjavanju izkušenj.Izšel naj bi tudi zbornik podrobnejših prispevkov, ki so bilipredstavljeni na tem trodnevnem srečanju. Po tako kon-struktivnem sestanku je bil na mestu sproščen ogled Piranain nato le še vrnitev z avtobusom zvečer v Poreč.

Violeta Krampelj, zdrav.teh.Ervin Strbad, dr.med.

1. JADRANSKA KONFERENCA O ODVISNOSTI,

1. SIMPOZIJ DE•EL SREDNJE IN JUGOVZHODNE

EVROPE O ODVISNOSTI

(Poreè, Piran)

Slovensko združenje za urgentno medicino je organiziralodne 11. - 14. junija 2003 Mednarodni simpozij o urgentnimedicini v Portorožu. Udeležili so se ga tudi naši delavci.

Simpozij je bil namenjen zdravnikom vseh strok,zobozdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim te-hnikom ter drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z urgen-timi primeri ali se želijo za to področje dodatno izobraziti inusposobiti oziroma želijo predstaviti svoje dosežke ali ugo-tovitve.

Mednarodni

simpozij o urgentni

medicini v

Portoro•u

Novi dan 18

20 LET “TEKMOVANJA ZA

ÈISTE ZOBE OB ZDRAVI

PREHRANI”

Vzpodbujati otroke k rednemu inučinkovitemu umivanju zob je zahtev-na in nehvaležna naloga, ki jo izvajamozobozdravstveni delavci, ki delamo zmladino do njihovega 19.leta starosti.To smo: medicinske sestre vzobozdravstveni preventivi, zobneasistentke v šolskih ambulantah inzobozdravniki, ki smo tudi koordina-torji zobozdravstvene preventivne de-javnosti v vrtcih in šolah.

Zato je bila pred 20.leti zelo dobrodo-šla novost “Tekmovanje za čiste zobeob zdravi prehrani”, ki poteka še danesin vzpodbuja otroke k redni negi zob inustne votline. V “psiholoških krogih”in nemalokrat med starši se je pojavilonegativno mnenje glede tega tekmo-vanja, češ da posega v področje otrok-ovega čustvovanja in samopodobe, ka-dar je otrok pri pregledu zon slaboocenjen. “Preventivne sestre” namrečprihajajo v razred enkrat na teden in na-ključno izberejo pet otrok, ki jih pre-gledajo. Tisti s čistimi zobmi razreduprinesejo točko, tisti z oblogami pa zničlo zmanjšajo možnost, da bi se nji-hov razred na koncu uvrstil na 1. mesto.Ker pa vemo, da otroci tekmujejo pred-vsem zato, da bodo dobili neko nagra-do, ostali otroci pritiskajo na tistega zumazanimi zobmi, naj si jih bolj rednoumiva. V večini primerov je to pozitiv-en učinek, zato v tekmovanju vztraja-mo in ga vsako leto tudi uspešno zakl-jučimo.

Do letošnjega leta so se učenci zma-

govalnih razredov udeleževali zakl-jučne prireditve ob koncu tekmovanja“Tekmovanje za čiste zobe” v Ljubljani,letos pa lahko s ponosom zapišem, danam je tako prireditev uspelo organizi-rati na regijskem nivoju. Potrudili smose in poiskali sponzorje. Izkazali so sedolenjski zobozdravniki zasebniki,Flegis d.o.o., občini Žužemberk inNovo mesto, ki so prispevali denarnasredstva, Šolski center Novo mesto

nas je gostil v dvoraniLeona Štuklja, Hiper-market Mercator je po-daril 400 plastenk vode,v Dolenjskih pekarnahpa smo po polovičniceni kupili “sirovke” zapogostitev otrok.Vrhunec prireditve je bilnastop pevke RomaneKrajnčan, ki je ustvarilanepopisno veselo vz-dušje in je otroke “dvig-nila” s stolov.

Regijski zmagovalec4.razred Osnovne šole Dolž se jeudeležil tudi zaključne prireditve vLjubljani.

Pri organizaciji prireditve so mi zelopomagale naše “preventivne” sestre,zato se jim za vso pomoč najlepše zah-valjujem. “Tekmovanje za čiste zobe” jele del njihovega dela, gotovo pa zelopomemben, saj skozi to tekmovanjeposredno vidijo rezultate svojega delana drugih področjih ( predavanja,demonstracija čiščenja zob, poduk ozdravi prehrani…). Zobozdravniki pazaradi njihovega uspešnega dela obpregledih zob in ustne votline najdemomanj kariesa in izvajamo manj bolečihposegov, zato se nas otroci tudi vednomanj bojijo. To pa je naš skupni cilj.

Tanja Rihtar, dr.stom.Strokovni vodja mladinskega zobozdravstva

ZDRAVILA - Generièna

Kot pojasnjuje Martin Možina,predstojnik Centra za zastrupitve vKC Ljubljana, je generično substituci-jo zdravil mogoče razumeti v strok-ovno medicinskem in organiza-cijskem pomenu.

V prvem primeru gre za menjavooriginalnega zdravila s podobnimoziroma z generičnim zdravilomdrugega proizvajalca. Bolnik takodobi zdravilo, ki ima enako učinkovi-no kot originalno. Tem zdravilomrečemo, da so essencialy similar -bistveno podobna. Za bolnika je vvečini primerov to zdravilo popolno-ma enakovredno originalu, redkeizjeme pa so posebej definirane.

V organizacijskem pomenu pa je gen-erično substitucijo (kot eno odmožnosti za prihranke v zdravstvu) ra-zumeti kot zamenjavo že predpisanegaoriginalnega zdravila v lekarni s cene-jšim generičnim zdravilom s strani far-macevta. Gre za zamenjavo in enakpostopek kot velja v strokovnem po-gledu substitucije. Toda v nekaterih ter-apevtskih primerih je treba to zamenja-vo zdravila opraviti le pod neposred-nim nadzorom zdravnika, na primer prizdravljenju epilepsije, motenj srčnegaritma, pri preprečevanju venske trom-boze oziroma srčnega infarkta in šenekaterih drugih zdravljenjih.

19 Novi dan

Slovenski medicinski slovar

Izšel je Slovenski medicinskislovar, največji knjižni projektslovenske medicine. Slovarje tevelikosti in obsega imajo lenekateri veliki narodi, v prvivrsti tisti, ki imajo zaledje ve-likih jezikovnih področij. Slov-enska medicinska terminologi-ja sega v 18. stoletje, ko je Mak-ovic, “magister porodniškeumetnosti”, izdal prvo slovens-ko medicinsko knjigo, kratkobesedilo z navodili za babice.Delo na Slovenskem medicin-skem slovarju se je pričelo pred25 leti, ko se je tehtala odločitev,ali prevesti enega od obstoječihslovarjev ali pričeti delo odsamega začetka s slovenskimistrokovnjaki. Slednje je bilosprejeto kot boljša, čeprav težjain časovno bolj odmaknjena reš-itev, pojasnjuje prof. dr. DušanSket, odgovorni urednik Sloven-skega medicinskega slovarja inpredstojnik oddelka za do-diplomski študij na ljubljanski Med-icinski fakulteti.

Slovar je pripravljala skupina, ki jeobčasno štela 140 ljudi, večinomaučiteljev z Medicinske fakultete vLjubljani, pa tudi z nekaterih drugih

fakultet ter leksikografski in jezikovnisvetovalci. Besedilo slovarja ne ponujale najpogostejših medicinskih izrazov,temveč vključuje tudi mejna področjakot so biologija, kemija, farmacija, vet-erina, mikrobiologija in zdravstvenanega. Oblikovalci slovarja so med de-lom prišli do spoznanja, da je potrebnovključiti tudi slovensko zgodovinomedicine, ki je v tujih slovarjih sevedani najti.

Slovar bo tako koristen ne le zazdravnike, stomatologe, biologe in far-macevte, temveč tudi veterinarje invse, ki delajo v zdravstvu in zdravstve-ni administraciji. Ne nazadnje pa tudi

substitucija

V večini tistih evropskih držav, ki sože pred leti uvedle generično substi-tucijo zdravil, zahtevajo, da jezdravnik na ustrezen način obveščen,da je pri njegovem bolniku prišlo doizdaje drugega zdravila. Pomembnobesedo ima bolnik; če ne soglaša s tak-šno zamenjavo, generična substituci-ja ni možna in v takih primerih v večiniteh držav originalno zdravilo bolnikdoplača.

Povzeto po Biltenu ZIB, št. 836

za prevajalce, lektorje in novinarje,saj ima vsako geslo tudi vseslovnične kvalifikatorje, kot naprimer spol in sklanjatev, pa tudiizgovorjavo in naglas.

Knjiga ima nekaj več kot 1000strani velikega formata in vsebujeokrog 75.000 pojmov s področjaslovenske biomedicinske termi-nologije, poslovenjeno zapisanalatinska ali latinizirana grška ges-la, zdravilne substance, mednar-odno sprejete kratice in okra-jšave, osebnosti iz slovenske intuje zgodovine medicine, pa tudinekatere latinske citate, ki se pog-osto uporabljajo. Poleg tega ods-vetuje žargonske, nestrokovne,poljudne ali starinske izraze inponuja ustrezne slovenske.

Zdravniki uporabljajo v med-sebojni komunikaciji sloven-ščino, za pisanje diagnoz je ševedno v veljavi latinščina, ki jepri drugih narodih že skoraj alipopolnoma, na primer na an-

glosaksonskem govornem področju,izginila. Na mednarodnem področju padanes prevladuje angleščina, ki ni post-ala le jezik strokovne komunikacije,temveč tudi večjega dela literature.Tako se vriva v slovensko izrazoslovjevse več angleških izrazov ne le v pogo-vornem jeziku, temveč tudi v strokov-ni pisani besedi. Slovar tu ponuja vrstopravilnih slovenskih izrazov, za katereuredništvo po besedah dr. Dušana Ske-ta upa, da se bodo “prijeli”.

Slovar se že nahaja tudi v naši strok-ovni knjižnici.

Novi dan 20

HIGIENA ROK je temeljni ukrep pri prepreèevanju vseh nale-

zljivih bolezni.

21 Novi dan

,,NEZNANEGA SE LJUDJE BOJIMO,,

SARS

V novembru leta 2002 so se pričelipojavljati v južni Kitajski provinciGuandong primeri zelo težke pl-jučnice, katere povzročitelj ni bil pojas-njen. Iz province se je razširil v HongKong, Vietnam, Singapur in Toronto vKanadi. Posamezne primere so zaznalitudi v Evropi, vendar do širjenja obo-lenja ni prišlo. Bolezen so poimenovalitežak akutni respiratorni sindrom (an-gleško: severe acute respiratory syn-drome ali SARS). Po obsežnih mikrobi-oloških preiskavah in s sodelovanjemvečih raziskovalnih centrov je znan-stvenikom uspelo identificirati pov-zročitelja. Za okužbo je kriv virus izskupine koronavirusi, ki povzročajookužbe pri ljudeh in živalih. Pri ljudehso drugi koronavirusi povzročiteljiblažjih prehladnih okužb. Tako težkeklinične slike kot je SARS pri ljudeh dosedaj poznani koronavirusi niso pov-zročali.

Po zadnjih podatkih približno 85%ljudi ozdravi, medtem ko se približno15% infekcij konča s smrtjo. Smrtnostje odvisna od starosti bolnika. Umirajopredvsem starejše osebe in tisti, ki ima-jo kronične bolezni srca, dihal ali pres-novne bolezni kot npr. sladkornobolezen.

Bolezen se kaže z visoko temperaturonad 38° C in enim od navedenih znak-ov: suh kašelj, oteženo dihanje oz disp-neja, hipoksija, rentgenski znaki pl-jučnice in anamnestičen podatek o po-tovanju v okužena področja ali tesenstik z osebo, ki ima takšne znake.Bolezen lahko spremljajo tudiglavobol, bolečine v mišicah,utrujenost, izpuščaji in driske.

Bolezen se verjetno širi s tesnim kon-taktom. Obolevajo družinski člani,partnerji obolelih in zdravstveno oseb-je. Prenos je najbolj verjeten z vdiha-vanjem zraka in kužnih delcev.

Točna inkubacijska doba od okužbepa do pojava prvih znakov in simptom-ov bolezni ni znana, izgleda pa, da trajanekje med 2 do 10 dni.

Svetovna zdravstvena organizacijaspremlja pojav in širjenje SARS-a terdržavam predlaga ukrepe. Svetovna

zdravstvena organizacija trenutno ods-vetuje potovanje v ogrožene Kitajskeprovince (tudi Tajvan), kjer je širjenjenajbolj intenzivno. Seznam ogroženihobmočij se spreminja in je dostopen naspletnih straneh SZO.

DEFINICIJA PRIME-

RA SARS

Sumljiv primerOseba, ki je po 1.11.2002 zbolela z:

• visoko vročino (38° C ali več)• kašljem ali težkim dihanjem• je bila v obdobju 10 dni pred pojavom

bolezenskih znakov v tesnem stiku zosebo, ki je sumljiva ali verjetnookužena ali je potovala na območje,ki se ocenjuje za ogroženo ali živi naobmočju, ki se uvršča kot ogroženo.

Verjeten primerJe tisti pacient, ki ima poleg vseh

značilnosti sumljivega primera na rent-genogramu pljuč vidno pljučnico aliRDS (respiratory distress syndrome).

Kako ukrepamo pri osebah, ki pri-hajajo iz ogroženih področij in sozdrave?

Za zdrave osebe, ki so se vrnile s poto-vanj ali bivanja na ogroženih ob-močjih, ni nobenih omejitev ali ukrepov!Osebe lahko normalno živijo, delajo aliobiskujejo šolo.

Priporočamo, da zdrave osebe, ki sopotovale ali bivale na ogroženih ob-močjih, 10 dni spremljajo svojezdravstveno stanje. Svetujemo, da sidvakrat dnevno izmerijo telesno tem-peraturo in so pozorni na težave z di-hanjem ali na pojav kašlja.

Če se v obdobju 10 dni po vrnitvi izogroženega območja pojavijo vročinaali simptomi s strani dihal, priporoča-mo, da ostanejo doma in se izogibajostikom z drugimi ljudmi. Po telefonu najse takoj dogovorijo z osebnim zdravni-kom za pregled. Ob sumu na SARS jihnaj zdravnik ob ustreznih navodilihnapoti v bolnišnico.

Kako ukrepamo pri bolniku s suml-jivim ali verjetnim SARS?

Če ima bolnik klinično sliko in epide-miološke podatke, ki ustrezajodefiniciji primera, ga zdravnikobravnava kot sumljiv ali verjetenSARS.

Zdravnik se telefonično posvetuje zinfektologom in se dogovori za spre-jem na Kliniko za infekcijske bolezni invročinska stanja KC Ljubljana ali na in-fekcijski oddelek SB Maribor ali SB Cel-je.

Zdravnik takoj obvesti epidemi-ologa Območnega zavoda zazdravstveno varstvo.

Obravnava bolnika1. Bolnika, pri katerem po telefonskem

razgovoru posumimo na SARS,obišče zdravnik na domu.

2.Bolnik do prevoza v bolnišnico poča-ka doma. Če je sum na SARS postavl-jen v času pregleda na primer vZdravstvenem domu, počaka vizolacijskem prostoru oz. zagotovi-mo, da je ločen od ostalih pacientov.Prosimo ga, da si nadene zaščitnomasko (kirurška maska), ki jo nadenetako, da pokriva nos in brado in dobrotesni.

3.Če potrebuje kisik, mu ga dajemo pre-ko cevke, čeznjo damo masko.

4.Pred prevozom si bolnik razkužiroke.

Zaščita osebja, ki je v stiku z bolni-kom s sumom na SARS1. Zdravnik in drugo zdravstveno oseb-

je pri stiku z bolnikom uporablja os-ebno varovalno opremo kot priokužbah, ki se prenašajo kapljično, sstikom in aerogeno. Uporabljajo najzaščitno masko, zaščitna očala(običajna očala za korekcijo dioptrijene zadostujejo), zaščitno haljo,zaščitno pokrivalo in rokavice. Ose-bje reševalnega vozila opozorimo, dapri stiku z bolnikom uporabi enakaosebna zaščitna sredstva.

2. Ko uporaba zaščitnih sredstev ni večpotrebna, si odstranimo masko,zaščitna očala, zaščitno haljo,

Novi dan 22

pokrivalo in nato rokavice ter opre-mo za enkratno uporabo odložimokot kužni odpadek.

3.Roke nato razkužimo z alkoholnimrazkužilom. Če so vidno umazane, sijih temeljito umijemo z milom in top-lo vodo.

Čiščenje, razkuževanje in ravnanje zinfektivnimi odpadki1. Zaščitno opremo in druge

onesnažene predmete kot so pregrin-jala za enkratno uporabo itd,odložimo v vreče oz. posode za kužneodpadke, ki naj bodo ustreznooznačene. Infektivne odpadkeodstranjujemo po predpisihPravilnika o ravnanju z odpadki.

2.Uporabljajmo po možnosti opremoin pripomočke za enkratno uporabo,sicer pa jih po uporabi razkužimo ponavodilih za razkuževanje respira-torne opreme oz. navodilih zarazkuževanje opreme in pripomočk-ov.

3.Oseba, ki čisti prostore mora biti us-trezno poučena in zaščitena. Po upor-abi zaščitno opremo odvrže kot kužniodpadek. Roke si razkuži.

4.Prostor in opremo razkužimo in očis-timo s kombiniranim čistilno-razkužilnim sredstvom z virucidnimdelovanjem, ko bolnik prostor za-pusti. Pri pripravi razkužila je potre-bo dosledno upoštevati navodilaproizvajalca in podatke o potrebnemčasu učinkovanja. Očistijo inrazkužijo se vse horizontalne površ-ine (površina, kjer je bil bolnik pre-gledan ali je ležal, miza itd.), mesta, kise jih pogosto dotikamo (rob postel-je, kljuke, stikala za luči, držala pred-alov itd.) in tiste vertikalne površine,ki so bile vidno onesnažene ali se jihje bolnik dotikal. Očistimo inrazkužimo vse, kar je bolnik uporabl-jal ob transportu (npr. bolniškivoziček). Sten, šip, torej vertikalnihpovršin, ki niso vidno onesnažene inse jih bolnik ni dotikal nerazkužujemo. Prostor v katerem se jenahajal bolnik do prevoza v bolnišni-co pred in po čiščenju prezračimo.

Odvzem kužnin

Zdravniki osnovnega zdravstvenegavarstva ne odvzemajo kužnin pri osebis sumljivim ali verjetnim SARS- om.

Kužnine se odvzamejo bolnikom, ko sohospitalizirani na infekcijskih oddel-kih.

Kako ukrepamo po stiku z blagom inpredmeti, ki so uvoženi iz ogroženihobmočij?

Zaenkrat ni nobenega znanstvenegadokaza, da se koronavirus, ki povzroča

PLAN RAZKU•EVANJA V ZDRAVSTVENEM

DOMU Novo mesto

Dekontaminacija je postopek, ki uniči mikroorganizme do te stopnje, da post-ane predmet, naprava ali površina varna za uporabo. Ta postopek lahko vključuječiščenje, razkuževanje in sterilizacijo.

Čiščenje je postopek, ki odstrani tuje, predvsem vidne snovi kot so umazanija,organske snovi in mikroorganizme s predmetov in površin.

Razkuževanje je postopek, ki zmanjša število patogenih mikroorganizmov (ninujno, da tudi bakterijskih spor) na predmetih, površinah ali na koži do te stopnje,da le ti niso več škodljivi za zdravje.

SARS, prenaša preko uvoženega blaga,predmetov ali živali.

Povzeto po spletni strani Inštituta zavarovanje zdravja (http://www.sigov.si)19.6.2003

Pripravila Andreja •nidaršiè

23 Novi dan

NOVA PRIDOBITEV V ÈAKALNICI

Podjetje Vita Media,ki v našem zavodurazstavlja plakate,nam je skupaj s pod-jetjem Elektrolux po-darilo nov Elek-troluxov aparat čisti-lec zraka Oxygen, ki

stoji v čakalnicipred pulmološkoambulanto. S temželijo olajšati ča-kanje pacientom, kiobolevajo na diha-lih.

Ta akcija je delElektroluxovegaprojekta Zdravdom, v okviru kat-

erega javnost osvešča o pomenu kako-vosti zraka v bivalnih prostorih,

KADROVSKO POROÈILO

opozarja na vedno več alergijskih inastmatičnih obolenj in na pomen čis-toče v naših domovih.

Aparat zaradi svojih izjemnih last-nosti filtracije s pomočjo antistatične-ga filtra zadržuje delce kot socvetni prah, trosi, hišni prahin alergeni domačih živali.Patentirana zgradba filtraznižuje nivo glasnosti. Filterprepušča zrak brezšumno,pri tem pa učinkovitozadržuje vse delce. Ker je up-ornost zraka tako majhna, selahko ventilator obrača poča-si in kljub temu potisne skozifilter veliko količino zraka.Poraba energije je zato zelomajhna.

Če čistilec deluje z največ-jo močjo, lahko očisti 330 m3

zraka na uro. Ohranja svež zrak v pros-toru s 66 m2 talne površine.

Aparat je odobrilo Britansko aler-gološko združenje.

Andreja Grahek Cujnik, univ. dipl.ekon.

APRIL – JUNIJ 2003

PRIŠLI:

Enota za zobozdravstveno varstvo:Zdravstvena postaja Šentjernej-

Škocjan1.Boris Uzelac, dr.stom. – določen

čas

ODŠLI:

Enota za zobozdravstveno varstvo:

Zdravstvena postaja Šentjernej-Škocjan1.Dragan Smiljanić, dr.stom.– do-

ločen čas

Zobozdravstvena ambulanta Mirnapeč:1.Blaž Knez, dr.stom.- sporazumna

prekinitev

IZOBRA•EVANJE:

Robert Sotler in Andreja Šenica sta uspešno končala študij na Visoki šoli zazdravstvo in si pridobila naziv diplomirani zdravstvenik in diplomirana med-icinska sestra.

ISKRENE ČESTITKE!

Opravičilo uredništva : V prejšnji številki biltena je prišlo do napake v naslovukadrovskega poročila – objavljeni podatki so bili za obdobje JANUAR – MAREC 2003.

ZDRAVSTVENI DNEVI

AVGUST

Prvi teden avgusta -Svetovni dan dojenja

SEPTEMBER

Tretji teden septembra -Evropski teden mobilnostiTretji teden septembra -Slovenski teden aktivnosti zapreprečevanje kajenjaTretja sobota v septembru -Mednarodni dan gluhihZadnja nedelja v septembru -Svetovni dan srca14. september -Slovenski dan inkontinence18. september -Evropski dan brez tobaka

OKTOBER

Prvi teden oktobra -Evropski teden boja proti rakuPrvi ponedeljek oktobra sezačne Slovenski teden otroka1.oktober -Mednarodni dan starejših2. oktober –Svetovni dan stomistov9. oktober –Svetovni dan duševnega zdravja15. oktober –Mednarodni dan bele palice16. oktober –Svetovni dan hrane17. oktober –Mednarodni dan boja proti revščini20. oktober –Svetovni dan osteoporoze

Novi dan 24

Povzetek diplomske naloge

“SODELOVANJE LAIKOV PRI O•IVLJANJU –

NA VZORCU ODRASLIH NOVOMEŠKE

REGIJE” avtor: Jelka Repar, dr. med.

“Komplicirati pre-proste stvari - jeznačilno za norce,

poenostavljatizapletene - pa zapametne.”

Tega se bom držalav tem članku, kjerbom predstavila svo-jo diplomsko nalogo.Ta me je z zbiranjempodatkov, anketiran-

jem in statistično analizo zaposlovalacelotno lansko jesen, na koncu pa jedala kratke in jasne rezultate in pred-loge, ki so naslednji:

REZULTATI:1. Laiki so pričeli z oživljanjem v pe-

tini primerov.2.Delež preživelih v tej skupini je 4-

krat večji.3.Laiki poznajo temeljne ukrepe

oživljanja v dobri petini primerov(v 22 %).

4.Na njihovo znanje vpliva le izo-brazba; ne vpliva pa spol, starostniti opravljen tečaj PP izoživljanja.

5.Med laiki obstaja velik interes (v78 %) za udeležbo na tečaju tehnikoživljanja.

PREDLOGI:1. Potrebno je ojačati prvi člen verige

preživetja tj. laično prvo pomoč.2.To je možno doseči s prenovo ob-

stoječih tečajev PP za voznike –poudarek mora biti na enos-tavnosti postopkov in praktičnemdelu.

3.Tečaje bi bilo dobro organiziratitudi v šolah in podjetjih.

4.Pomembno bi bilo izobrazitisvojce kroničnih srčnih bolnikov.

5.Pridobljeno znanje na tečaju bibilo potrebno obnavljati na 3 leta.

Diplomsko nalogo sestavljata dvadela:

v prvem sem dejansko stanje ugo-tovila z analizo 120 protokolovoživljanja ( ki jih v naši urgentni službiuporabljamo za primer reanimacij) začas štirih let (sept. 1998 – oktober2002). Protokole sem razdelila v tri sk-upine: laiki so pred prihodom ekipeoživljali / nepravilno oživljali/ nisooživljali. V vsaki skupini sem izraču-nala procent preživetja.Slika 1: oživljanje s strani lajkov

Slika 2: Preživetje v skupini, kjer laiki niso oživljali

Slika 3: Preživetje v skupini, kjer so laiki oživljali pravilno

Slika 4: Preživetje pacientov v celotni skupini

Slika 5: Samoocena znanja oživljanja

Slika 6: Vpliv izobrazbe na poznavanje TPO

V drugem delu sem anketirala 100naključno izbranih obiskovalcevsplošnih ambulant v starosti 18 do 65let. Anketa je zajemala vprašanja ospolu, starosti, izobrazbi in opravljen-em tečaju iz oživljanja, saj me je zani-

malo, kaj od tega vpliva na poznavanjetemeljnih postopkov oživljanja (TPO).S petimi praktičnimi vprašanji sempreverila znanje le-teh pri anketiranih.

Rezultati ankete: 22% laikov poznapostopke oživljanja, 78% laikov pa ne.Samoocena pa je bila neprimerno bol-jša!

Interes med laiki za udeležbo na teča-ju tehnik oživljanja je visok – 78% in jepodoben v obeh skupinah – tisti, kjerlaiki že poznajo ukrepe in v tisti, kjer jihne.

Ugotovila sem, da od zgoraj naštetihspremenljivk (spol, starost, izobrazba,opravljen tečaj) samo izobrazba vplivana poznavanje ukrepov oživljanja (sli-ka 6). Opravljen tečaj iz PP pred šofer-skim izpitom nima vpliva (slika 7).

KAJ NAM TO POVE O IZVEDBI INKVALITETI TEČAJA? IN KAJ O ZANI-MANJU UDELEŽENCEV, ki so poveči-ni mladi odrasli in zdravi ljudje?

Slika 7: Vpliv opravljenega tečaja oživljanja napoznavanje TPO

25 Novi dan

ENKRAT NA LETO PA LAHKO

KAM SKUPAJ GREMO

Bili smo na izletu. Bila bi grda, če bivas sedaj dražila, da ste manjkali, sajje v avtobusu ostal prazen le en sedež.Tako sem jaz lahko med vožnjo malopodremala, kar pa ni znak dolgočasja.Koroška - zibelka našega Slovenstva -skoraj nič nisem vedela o njej. Imelismo čudovitega vodiča, ki je s srcemborca za Slovenijo v nas budil narod-no zavest. Videli smo predmete iznaše zgodovine, čisto pravo kostnico,

spoznali kraje daleč od naših domov inlizali najboljši sladoled. Jedli smoocvirke s čebulo na kruhu in pili mladopivo.

Bilo nas je zelo strah, ko smo se kotkure v gajbah brez luči peljali v rovurudnika svinca in bili srečni, da nismonikoli užili trdega rudarskega kruha.Peljali smo se na flosu in jedli najboljšigolaž. Ker nam sindikat ni častil pijačena flosu, smo malce abstinirali, kar je

bilo tudi prav - vsaj nihče ni v vodopadel.

Imeli smo tudi večerjo. A priznaj-mo, bila je odveč.

Vam povem, kdaj smo prišli do-mov? Krepko čez polnoč je bilo, kosmo Dolenjci spet videli ljubi domačikraj.

IN KAM GREMO PRIHODNJE LETO?

Ne•ka Dular, dr.med.

Tu pa je anketa, v kateri lahko preverite svoje znanje:

8. Koga bi oživljali?a) nezavestnegab) tistega , ki ne diha in mu ne bije srcec) hudo poškodovanega

9. Kako bi ugotovili, da človek ne diha?a) se ne odziva na vaša vprašanjab) prsni koš se ne dvigujec) se ne premika in je bled

10. Kako se izvaja masaža srca pri odrasli osebi?a) z obema rokama pritiskamo na prsni koš, da se vgrezne 4 do 5

cm, 100 krat v minutib) z eno roko pritiskamo na prsni koš, vgrezne se 1 do 2 cm, 100

krat v minutic) z obema rokama pritiskamo na prsni koš, vgrezne se 4 do 5 cm,

80 krat v minuti

11. Kje bi pri odrasli osebi masirali srce?a) spredaj levo na prsnem košub) na spodnji tretjini prsnicec) na zgornji polovici prsnice

12. Kaj bi storili pri nezavestni osebi, ki diha in ima tipen pulz?a) nič, poklical bi na 112b) obrnil bi jo na bok in poklical 112c) obrnil bi jo na hrbet in poklical 112

Naš pacient se je navdušil nad reševalno službo innapisal:

REŠEVALNA

V življenju se zgodimarsikaj, ko se živi,

nesreče vsak se pač boji,vendar, lahko se pripeti.

Takrat rešilec brž drvi,se s sekundami bori,da nudi prve pomoči,za življenje poskrbi.

Vrednote večje ni od življenja,reševalna pač to spremlja.

Je dežurna noč in dan,da ob nesreči brž je tam.

Franci Mežnar

Novi dan 26

HUMOR

Starejša dama se je oglasila pri lepotnem kirurgu in se po-zanimala za lepotno operacijo obraza. Spet je želela imetimladostni videz, zato je vprašala doktorja:

“In koliko bi me stala operacija?”“Okoli pol miljona tolarjev!” ji je pojasnil kirurg.“Kaj?” se je začudila. “Ali ni nobene cenejše rešitve?”“Je. Kupite si klobuk s tančico!”

V bolnico je bil pripeljan pacient. Doktor ga je vprašal, kajse je zgodilo.

“Nesreča na lovu! Nekdo me je ustrelil direktno v jajca!”Oskrbeli so mu rane, mu dodelili sobo, zjutraj pa ga je

obiskal doktor in rekel:“Danes se lepše izražajte in ne omenjajte jajca. Obiskal

nas bo kardinal.”Ko je kardinal vstopil v bolniško sobo je vprašal našega

pacienta:“Kaj se je zgodilo vam?”“Na lovu me je nekdo ustrelil med noge!”“Še dobro, da vas ni ustrelil v jajca!” je rekel kardinal.

Pacientka zdravniku:“Veste, doktor, nikoli si nisem belila glave s tem, koliko

moških je bilo v mojem življenju. Mene je zanimalo bolj,koliko je življenja v njih.”

Dudek pride k zdravniku in potoži:“Gospon doktor, moj je pimpek kak pes!”“Kako to mislite?” ga vpraša zdravnik.“Tak, ženi neče niš, a susedu bi rastrgal!”

Zaradi aidsa bomo manj seksali,zaradi norih krav bomo manj jedli,če se pojavi še nora trta, bomo pa spet seksali.

“Profesor, nam boste danes predavali o možganih?” jevprašala študentka medicine.

“Ne, danes imam nekaj drugega v glavi!”

ALI STE VEDELI?

• Majhni otroci se lahko v nekaj sekundah utopijo v vodi, kije globoka manj kot en prst.

• Nekateri otroci se po nepotrebnem opečejo, ker mislijo, dajih oblačila varujejo pred ognjem.

• Če majhen otrok spije ustno vodo lahko pade v alkoholnokomo.

• Otrok lahko pade skozi okno, ki je odprto približno dvana-jst centimetrov.

• Pri trčenju s hitrostjo 50 km na uro lahko neprivezan otrokudari v armaturno ploščo s tako silo, kot bi padel s trinad-stropne hiše.

V Sloveniji so poškodbe in zastrupitve glavni vzrok umrl-jivosti otrok mlajših od 15 let in tretji najpogostejši vzrok zasprejem otrok v bolnišnico. Vsako leto terjajo nezgode 50žrtev med otroki, mlajšimi od 15 let, nad 5.000 pa jih je spre-jetih na zdravljenje v bolnišnico.

Pogosto jim pravimo nesreče, vendar je večino poškodb inzastrupitev mogoče predvideti in tudi preprečiti.

Kako lah-ko zavarujete svoje otroke pred poškod-bami?

Pomislite na nevarnost in ravnajte varno!Preprečevanje poškodb ni težko, ne stane veliko

in ne vzame veliko časa, zahteva pa veliko vaše pozornostiin nekaj truda. Potrudite se za vaše otroke in zase! Verjetnone boste uspeli preprečiti vsake buške, ureznine ali praske.Nekaj varnostnih ukrepov pa bo zmanjšalo možnost zahude poškodbe in tudi vašo zaskrbljenost.

Skrb za varnost otrok naj postane navada v vaši družini.Dajajte dober zgled svojim otrokom in jih učite, kako naj sevarno vedejo.

(Iz brošure inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije)

•ENEVSKA ZDRAVNIŠKA ZAOBLJUBA II

Tudi grožnje me ne bodo prisilile, da bi svoje zdravniško znanje uporabljal zoper zakone človeštva.Vse to zaobljubljam svečano, svobodno in pri svoji časti.

27 Novi dan

AFORIZMI

Glavna in odgovorna urednica: Ne•ka Dular, dr.med.; Tehnièna urednica: Irena Èešarek; Èlani uredniškega odbora: Andreja Grahek Cujnik, Nevenka Gošnik, Marija Kuzmanoviè;Foto: Dušan Erhovnic, Andreja Èešarek; Arhiv ZD NM, Oblikovanje in raèunalniški prelom: Špes grafika Novo mesto; Tisk: •arko Šepic s.p. Novo mesto; Naklada: 500 izvodov

KOPANJEVESELE IZ AMBULANTE

Nekatere ženske so kot prezeblanadčloveška sonca, ki jih lahkoogreje le zagreta in pristna moškapodduša.

Povprečneži dolgo živijo vsamozadovoljstvu in so podobnidestilirani vodi: brez vonja, okusa inbarve.

Razklal sem se v sebi, nekje medušesi, a vendar ne v svojem srcu.Napako še vedno iščejo. Popravljal-ci napak pa je ne bodo nikoli našli,ker je njihova napaka še hujša.

Tvoja napačna rešitev si želi nazajtvojih pravih in pristnih problemov.

Človeku, ki je izgubil svojo mora-lo, ostane le njegov prazni moralninagon ali pa kameleonski moral-izem.

Pomilovanje človeka ponižuje,odpuščanje pa ga odrešuje.Tisti, kise išče v labirintu lastne sebičnosti,je vselej razočaran.

Spolnost je v mlajših letih podob-na horizontalnemu vnebovhodu, vstarejših pa udobnemu križevemupotu.

Cveto Gradišar, dr.med.

LJUDSKI PREGOVORI

JULIJ - MALI SRPAN

Ako je drugi dan malega srpana grdo, še štirideset dni bo mokro.Ako je dež na Cirila in Metoda (5.7.), oreh in kostanj domala ogloda.Če je Aleš (17.7.) suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh.Ako Magdalena (22.7.) deži, se dež še rad obdrži.Če na Jakoba (25.7.) dežuje, ostro zimo napoveduje.

AVGUST - VELIKI SRPAN

Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske dni.Vreme, ki ga Lovrenc (10.8.) naredi, celo se jesen drži.Če na veliki šmaren sonce sije, vino samo v sode lije.Po vremenu Jerneja (24.8.) se vsa jesen nareja.Kakor je zadnji dan avgusta, taka jesen bo - lepa ali pusta.

SEPTEMBER - KIMAVEC

Ako je Ilja (1.9.) jasno gorko, bo štiri tedne vedro.Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši.Ako je Matevž (21.9.) vedren, bo prijetna jesen.Če o Mihaelu (29.9.) sneg naletuje, dolga se zima obljubuje.Če o Mihaelu žerjavi še ne gredo, pred božičem zime k nam ne bo.

V poletnem času zaposleni vZdravstvenem domu nimamo ure-jene preventivne rekreacije, imamopa novo možnost samorekreiranja.

V času od ponedeljka do petkaimamo v popoldanskem časumožnost rekreacijskega plavanja vzunanjem bazenu v ŠmarješkihToplicah. Na blagajni bazena seboste vpisali v evidenčni list.

Prijetne urice na bazenu vamželimo!

Pacient se je doma uspešno mazal s KUTERIDOM. Pa me nato ponovno prosi zaKUTERAJD.

Ob alergiji nam pomaga NASONEX, pacient pa malo zameša in vstrajno hočeSANISEX.

CERSON nekateri pacienti poimenujejo CERTIS, BALUDON pa BUTAN.

Prav všeč mi je, ko pacient srčnim zaklopkam reče ZAPORNICE.

V bolnici včasih dobijo EMULZIJO v žilo - infuzijo.

Včasih se kakšen pacient pohvali, da je zdravilo jemal po vseh PARAGRAFIH.

Še nekaj iz •u•emberka

Včasih malo “pojamram”, da so Žužemberčani težki pacienti, pa mi hitro po-trdijo: “Veste, je res to en “zagaman” kraj. Če angelček nad Žužemberkom leti,cel hudič dol pade.”Tistemu, ki se nikoli ne nasmehne, na našem koncu rečemo PSTJAK, če je pa šezoprn in tečen, pa rečemo, da je ZAGATEN.

Ne•ka Dular, dr.med.

Novi dan 28

Rešitev kri•anke iz prejšnje številke vodoravno :OSKRBA, PATRIOT, ATEIZEM, SAP, AMA, TL, ULAN, JOGI, RADIATOR, MANES, MO, ADA, OPAL, PERAK, KAVALIR, BAKARA, URIN, RIMAÈ, PAD, TELOP, NOÈ,

SORA, SARA, KRAPAR, FS, ASTON, RATKA, RASKAR, IKAR, LC, ELA, DOSKOK, MAE, SARGENT, MRKOST, KAMEN, OPATINJA, OMAMA, AED, TAEL