javno mnenje v evropski uniji -...

EUROBAROMETER 70

JAVNO MNENJE V EVROPSKI UNIJI

JESEN 2008

NACIONALNO POROČILO

SLOVENIJA

Sta

ndar

dni E

urob

arom

eter

70

/ Jes

en 2

008

– TN

S O

pini

on &

Soc

ial

Poročilo je naročil Generalni direktorat Evropske komisije za komuniciranje. Raziskava je bila narejena za Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Publikacija ne predstavlja uradnih stališč Evropske komisije.

Interpretacije in mnenja izražajo izključno stališča avtorja.

Standard Eurobarometer Evropska komisija

EUROBAROMETER 70 / JESEN 2008 Nacionalno poročilo - SLOVENIJA

2

UVOD Eurobarometer (EB70) časovno pokriva drugo polovico leta 2008, to je obdobje po koncu predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije oziroma čas predsedovanja Francije. Slednja je 1. julija 2008 pričela 18-mesečni ciklus programa predsedovanja novega tria (Francija, Češka in Švedska). Prednostne naloge, ki si jih je Francija zadala za obdobje predsedovanja, so bile: boj proti podnebnim spremembam, priseljevanje, pregled skupne kmetijske politike, obrambna politika ter sosedska politika (v njenem okviru tudi sprožitev Unije za Sredozemlje). Franciji je uspelo narediti napredek na vseh zastavljenih prioritetah. Med največje dosežke sodi uspešen zaključek dolgotrajnih in napornih usklajevanj glede podnebno–energetskega svežnja. Decembra 2008 so namreč države članice potrdile zakonodajne predloge, s katerimi so si zadale, da bodo do leta 2020 zmanjšale izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov, povečale delež obnovljivih virov za 20 odstotkov ter izboljšale energetsko učinkovitost za 20 odstotkov. Sveženj je potrdil tudi Evropski parlament. S sprejemom paketa, ki ga je Evropska komisija predložila državam članicam januarja 2008 in o katerem so intenzivna usklajevanja potekala že pod slovenskim predsedstvom, je Evropska unija potrdilo vodilno vlogo na področju boja proti podnebnim spremembam. Prav tako sveženj predstavlja pomembno izhodišče Unije za mednarodna pogajanja, ki bodo potekala decembra 2009 v Københavnu, na katerih bodo države poskušale skleniti nov celovit globalni sporazumu o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012. Celotno predsedovanje Francije so zaznamovali tudi nepričakovani dogodki, kot so reševanje usode Lizbonske pogodbe po njeni zavrnitvi na referendumu na Irskem, rusko-gruzinski spor ter poglabljanje finančne in gospodarske krize, ki so v veliki meri zahtevali sprotno prilagajanje evropske agende. Usoda Lizbonske pogodbe se je razrešila na Evropskem svetu decembra 2008, na katerem se je Irska zavezala, da bo referendum ponovila pred iztekom mandata Evropske komisije novembra 2009. V zameno je dobila zagotovilo, da bo tudi v prihodnje vsaka država imela svojega člana Evropske komisije in jamstva na področjih, ki so irske državljane v zvezi s pogodbo najbolj skrbele (davki, sociala, obramba). V prvih tednih predsedovanja se je francosko predsedstvo soočilo s krizo v Gruziji. Uspešno je posredovalo v reševanju gruzinsko-ruskega spora in doseglo premirje ter umik ruskih enot iz Gruzije. V nadaljevanju je Franciji uspelo obuditi pogajanja o novem partnerskem sporazumu med EU in Rusijo, ki je zastalo prav zaradi gruzijske krize. Sicer pa je obdobje, ki ga pokriva Eurobarometer EB70 bolj kot karkoli drugega zaznamovala huda finančna in gospodarska kriza, ki ni zajela le Evrope, ampak cel svet. Tudi v tem obdobju se je nadaljeval porast inflacije in dražitev dobrin, ki smo ga beležili že v prvi polovici leta 2008. Napovedi o svetovni recesiji so podkrepljevali padci na borzah in zlomi nepremičninskih trgov in finančnih hiš po vsem svetu. Temu so sledili tudi pretresi v evropskem finančno-bančnem sistemu. Francosko predsedstvo se je v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo spopadlo s krizo in sklicalo vrsto srečanj na različnih ravneh, tudi izredni vrh EU ter srečanje voditeljev držav članic območja evra. Evropska komisija je konec oktobra predstavila dokument o tem, kako preprečiti posledice finančne krize, ki mu je novembra sledil še načrt za oživitev evropskega gospodarstva. V slednjem je Komisija predložila nabor ukrepov v višini 200 milijard evrov, ki so ga voditelji držav članic potrdili na decembrskem zasedanju Evropskega sveta. Načrt temelji na dveh elementih, in sicer na kratkoročnih ukrepih za spodbuditev povpraševanja,


3

zaščito delovnih mest in povrnitev zaupanja v evropsko gospodarstvo ter na "pametnih naložbah" za dolgoročno rast in trajnostno blaginjo. V luči tovrstnih globalnih razmer se je Eurobarometer (EB70) v večji meri osredotočil na vprašanja, ki so vezana na ocenjevanje kakovosti življenja in razmer v nacionalnih in evropskem gospodarstvu. Pričakovano se vpliv finančne krize na gospodarske razmere močno odraža tudi v odgovorih, saj je moč opaziti, da se je od prejšnjega merjenja (EB69, spomladi 2008) zmanjšala stopnja zaupanja, ki ga imajo evropski državljani v gospodarstvo svoje države in v evropsko gospodarstvo. S tem se ujema tudi slaba ocena trenutnih gospodarskih razmer po svetu, ki je bila tokrat prvič vključena v raziskavo. Anketirani v večini držav so kot glavni težavi, s katerima se srečujejo države EU, navedli inflacijo in gospodarsko stanje. Nadaljuje se trend upadanja optimizma glede prihodnosti, ki ga je nakazal že prejšnji Eurobarometru. Raziskava beleži tudi razdeljeno evropsko mnenje glede učinkov globalizacije na zaposlovanje in rast. Kljub tovrstnemu naraščanju zaskrbljenosti pa stopnja zaupanja v EU, njene institucije in posamezne evropske politike ostaja stabilna. Poleg ocene gospodarskih razmer Eurobarometer tokrat vključuje tudi vprašanja o poznavanju strukture evropskega proračuna in državljane sprašuje o tem, za katere politike naj bi se v prihodnje prednostno namenjala sredstva evropskega proračuna. Evropska komisija predsednika José Manuela Barrosa namerava namreč pred zaključkom svojega 5-letnega mandata podati predlog reforme strukture evropskega proračuna po letu 2013. Evropska komisija je o tem vprašanju že opravila obsežno posvetovanje z širokim naborom zainteresiranih strani. Prav tako Eurobarometer vključuje vprašanja, povezana s prihajajočo 5. obletnico širitve EU 1.5.2004, ko se je Uniji priključilo 10 držav članic, tudi Slovenija. EB70 je sestavljen iz sedmih vsebinskih sklopov: 1. Življenje v Sloveniji (EU in svetu) 2. Slovenija v EU 3. EU v očeh slovenskega državljana 4. Globalizacija 5. Prihodnost evropskih politik 6. 5. obletnica širitve iz maja 2004 7. Evropski proračun Raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometer, ki zajema prebivalstvo 27 držav članic EU, starejše od 15 let, s stalnim bivališčem v državah članicah EU, se je v Sloveniji na terenu izvajala med 7. oktobrom in 4. novembrom 2008. V raziskavo v Sloveniji je bilo vključenih 1006 anketirancev. Raziskava se izvaja tudi v državah kandidatkah za članstvo v EU (Hrvaška, Turčija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) in na severnem delu Cipra.


4

Pomen kratic, s katerimi se srečujemo v besedilu:

EU Evropska unija EU27 27 držav članic EU EU10 10 držav članic, ki so se EU priključile 1. maja 2004

EU12 10 držav članic, ki so se EU priključile 1. maja 2004, ter Bolgarija in Romunija

EU15 15 držav članic EU (do 1. maja 2004) EB Eurobarometer EB70 Aktualni Standardni Eurobarometer št.70 (jesen 2008) EB69 Standardni Eurobarometer št. 69 (pomlad 2008) EB68 Standardni Eurobarometer št. 68 (jesen 2007) EB67 Standardni Eurobarometer št. 67 (pomlad 2007) EB66 Standardni Eurobarometer št. 66 (jesen 2006) ECB Evropska centralna banka EMU Evropska monetarna unija BE Belgija BG Bolgarija CZ Češka DK Danska DE Nemčija EE Estonija EL Grčija ES Španija FR Francija IE Irska IT Italija CY Ciper CY(tcc) severni del Cipra pod turško zasedbo LV Latvija (Letonija) LT Litva LU Luksemburg HU Madžarska MT Malta NL Nizozemska AT Avstrija PL Poljska PT Portugalska RO Romunija SI Slovenija SK Slovaška FI Finska SE Švedska UK Združeno kraljestvo (Velika Britanija) HR Hrvaška MK Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija TR Turčija ZDA Združene države Amerike


5

POVZETEK

I. ŽIVLJENJE V SLOVENIJI (EU IN SVETU) Slovenci ostajajo zadovoljni s svojim življenjem. Ocene gospodarskega položaja Slovenije so boljše kot ocene evropskega in svetovnega gospodarstva. Slovenci so bolj kritični do situacije na področju zaposlovanja in glede rasti življenjskih stroškov. S svojim življenjem je zadovoljnih 85% vprašanih Slovencev, kar je za 4 odstotne točke manj kot pred pol leta. Slovenija se nahaja nad evropskim povprečjem (76%) in je hkrati s Ciprom najbolj zadovoljna nova država članica v EU27. 52% Slovencev ocenjuje trenutni gospodarski položaj Slovenije kot dober, kar je za 6 odstotnih točk manj kot pred letom dni. V državah Evropske unije ima dobro mnenje o gospodarstvu v svoji državi le 29% vprašanih, od prejšnjega merjenja pa se je stopnja ocene »dobro« na ravni EU27 zmanjšala za 19 odstotnih točk. Prav tako ocenjuje polovica anketiranih Slovencev ocenjuje gospodarski položaj Evrope kot dober (55%). Ta ocena je sicer v enem letu upadla za 21 odstotnih točk. V povprečju 33% evropskih državljanov ocenjuje gospodarski položaj Evrope kot dober – ocena, ki se je od merjenja pred letom dni znižala za 25 odstotnih točk. Še slabše so ocene trenutnih gospodarskih razmer po svetu. 61% Slovencev in v povprečju 71% evropskih državljanov ocenjuje, da so razmere v svetovni ekonomiji slabe. Na osebni ravni Slovenci situacijo ocenjujejo nekoliko manj pesimistično: 62% ocenjuje finančno stanje svojega gospodinjstva kot dobro, 63% pa kot dober ocenjuje svoj osebni položaj v zvezi z zaposlitvijo. Najslabše Slovenci ocenjujejo trenutno situacijo na področju življenjskih stroškov, ki jo je kar 84% vprašanih ocenilo kot slabo. Več kot polovica vprašanih (55%) se je strinjalo, da imajo konec meseca težave s plačevanjem računov. Čeprav se je delež Slovencev, ki ocenjujejo situacijo na področju zaposlovanja v Sloveniji kot dobro, v zadnjih šestih mesecih povečal za tri odstotne točke, večina anketiranih situacijo še vedno ocenjuje kritično. 62% anketiranih situacijo ocenjuje kot slabo, 35% vprašanih jo vidi kot dobro . Prednostni nalogi Slovenije sta boj proti inflaciji in izboljšanje gospodarskega položaja. Pesimističen pogled v prihodnost: v prihodnjih 12 mesecih večina Slovencev pričakuje poslabšanje gospodarskega položaja v Sloveniji, Evropi in svetu. Med najpomembnejšimi zadevami, s katerimi se Slovenija trenutno sooča, je najpogostejši odgovor dvig cen / inflacija (57%). Od prejšnjega merjenja je sicer delež teh odgovorov občutno upadel (za 14 odstotnih točk). Kot drugo najpomembnejšo zadevo, s katero se sooča Slovenija, so vprašani opredelili gospodarski položaj (29%). Ti dve področji trenutno vidijo kot prednostni tudi drugi državljani Unije (v povprečju 37% vsako). V prihodnjih 12 mesecih večina (52%) Slovencev pričakuje, da se njihovo življenje na splošno ne bo spremenilo, pričakuje pa spremembe na gospodarskem področju: v poslabšanje gospodarskega položaja Slovenije je prepričanih 46% vprašanih, 32%, da bo le-ta ostal enak in 18%, da se bo izboljšal (na ravni EU27 je 51% vprašanih prepričanih v poslabšanje gospodarstva v državi).


6

Glede gospodarskega položaja v Evropi Slovenci razmišljajo takole: 38% jih pričakuje, da se bo poslabšal, 37% da bo ostal enak in 18% da se bo izboljšal. V EU27 so razmerja naslednja: 41% jih pravi, da se bo gospodarski položaj v Evropi poslabšal, 31% da bo ostal enak in 16%, da se bo izboljšal. Pričakovanja glede gospodarskega položaja v EU so se v zadnje pol leta poslabšala tako v Sloveniji kot tudi v ostalih članicah EU. Zelo podobne napovedi kot za gospodarski položaj v Sloveniji so Slovenci podali za gospodarski položaj v svetu (16% vprašanih pričakuje izboljšanje, 46% poslabšanje, 31% ne pričakuje sprememb). Mnenje Slovencev pa je podobno tudi evropskemu povprečju. Kar v 17 od 27 držav EU več kot polovica vprašanih pričakuje poslabšanje svetovnega gospodarskega položaja Med anketiranimi narašča mnenje, da gredo stvari v Sloveniji v pravo smer. Skoraj polovica Slovencev je mnenja, da gredo stvari v Sloveniji trenutno v pravo smer, s čimer se Slovenija uvršča na sam vrh lestvice držav Evropske unije. Četrtina vprašanih je mnenja, da stvari trenutno ne gredo v pravo smer, 21% pa meni, da niti eno niti drugo. Delež tistih, ki menijo, da gre Slovenija v pravo smer, je od prejšnjega merjenja porasel za 7 odstotnih točk. V EU27 je povprečje vprašanih bistveno nižje (28% vprašanih v EU27 meni, da gredo stvari v njihovi državi v pravo smer).

II. SLOVENIJA IN EU Članstvo Slovenije v EU je dobra stvar, Slovenija je s članstvom v Uniji pridobila. Podpora članstvu med Slovenci se je ponovno povečala, v manjši meri tudi na ravni EU. Članstvo Slovenije v EU kot dobro stvar ocenjuje 59% vprašanih Slovencev, 29% kot niti dobro niti slabo in 11% kot slabo stvar. Od prejšnjega merjenja (EB69) se je v Sloveniji ocena članstva kot dobrega povečala za 7 odstotnih točk. Podpora je porasla tudi na ravni EU27, in sicer za odstotno točko (na 53%). Enako kot pred pol leta 71% vprašanih Slovencev meni, da je Slovenija s članstvom v EU pridobila. Takšnega mnenja je v povprečju 56% državljanov Unije, 2 odstotni točki več kot pri zadnjem merjenju. Evro zagotavlja gospodarsko stabilnost Slovenije. Glas posameznika in Slovenije v EU šteje. Interesi Slovenije v EU so upoštevani. Slovenci v manjši meri kot evropski državljani prepričani, da EU Sloveniji vsiljuje svoja stališča in hkrati med najbolj prepričanimi, da je EU občutljiva tudi za vprašanja, ki zadevajo slovenske državljane. 65% Slovencev je prepričanih, da članstvo v območju evra zagotavlja večjo gospodarsko stabilnost, kar za 17 odstotnih točk presega povprečje držav območja evra in Slovenijo postavlja na tretje mesto med članicami območja evra. Od prejšnjega merjenja je to mnenje v Sloveniji naraslo za 3 odstotne točke. Slovenija je na vrhu seznama držav EU27, ko gre za mnenje, da glas posameznika šteje v Evropski uniji; s trditvijo se strinja 51% vprašanih. 79% jih meni, da glas Slovenije šteje v EU, 51% pa je prepričanih, da so interesi Slovenije v EU dobro upoštevani. 57% vprašanih se strinja, da Evropska unija vsiljuje stališča Sloveniji. V povprečju se s tem strinja 60% evropskih državljanov, kar pomeni da Slovenci spadajo med tiste državljane, ki v


7

najmanjši meri menijo, da Unija vsiljuje stališča. Najmanj so o tem prepričani Luksemburžani in Nemci, kjer pa je delež prav tako 48 oz. 49-odstoten. 38% Slovencev pa meni, da je EU občutljiva za vprašanja, ki zadevajo slovenske državljane. S tem rezultatom se Slovenija uvršča nad povprečje EU27 (30%) in na četrto mesto lestvice držav, na vrhu katere so Danska (49%), Belgija (45%) in Malta (39%). 65% Slovencev ocenjuje, da razumejo delovanje Evropske unije, s čimer ostajajo najbolj informirani državljani med sedemindvajseterico. III. EU V OČEH SLOVENSKEGA DRŽAVLJANA

Visoka stopnja zaupanja Slovencev v EU. EU med Slovenci uživa pozitiven ugled. Stvari gredo v pravo smer v Evropski uniji. 60% Slovencev zaupa v EU, medtem ko ji v EU27 zaupa 47% državljanov. Za Slovence ima EU nadpovprečno pozitiven ugled (58% v Sloveniji, 45% v EU27). Raziskava sicer beleži, da je stopnja ugleda od prejšnjega merjenja rahlo upadla tako med Slovenci kot na ravni Unije (za dve odstotni točki v Sloveniji, za tri v EU). Več kot polovica Slovencev (53%) meni, da gredo stvari v Evropski uniji v pravo smer (pred pol leta 42%). Evropski državljani so sicer glede tega bolj kritični in razdeljeni: 35% meni, da gredo stvari v EU v pravo smer, 34% pa se s tem ne strinja. Za Slovence EU v največji meri pomeni svobodo potovanja, študija in zaposlitve kjerkoli v EU (51%). Visok delež odgovorov dosega tudi odgovor evro (41%). Okrog četrtina vprašanih povezuje EU z mirom, gospodarskim razcvetom ter večjo vlogo Unije v svetu. Stopnja poznavanja evropskih institucij je nekoliko porasla. Ocena pomembnosti institucij in stopnja zaupanja vanje med Slovenci precej nad evropskim povprečjem. Stopnja poznavanja institucij je od prejšnjega Eurobarometra nekoliko porasla, Slovenija pa s tem ostaja v samem vrhu med državami članicami EU po poznavanju njenih institucij. Največ vprašanih je slišalo za Evropski parlament (94%), sledita mu Evropska centralna banka (91%) in Evropska komisija (90%), na zadnjem mestu pa je Svet Evropske unije (88%), kateremu je Slovenija predsedovala v prvi polovici leta 2008. Evropskim institucijam pripisujejo Slovenci pomembno vlogo, ocena pomembnosti vsake od njih je za več kot 10 odstotnih točk nad evropskim povprečjem. Enako velja tudi glede stopnje zaupanja v posamezne institucije. Slovenci najbolj zaupajo Evropski centralni banki in Evropskemu parlamentu (oba po 62%), sledita pa Evropska komisija (61%) in Svet Evropske unije (60%). Od prejšnjega merjenja se je stopnja zaupanja med Slovenci še nekoliko povečala, medtem ko je na ravni EU v povprečju upadla. Dobra informiranost Slovencev glede držav, ki predsedujejo Svetu EU. Slovenci najuspešnejši pri odgovarjanju na vprašanja, ki preverjajo poznavanje evropskih zadev Slovenija je po informiranosti glede vodenja Sveta Evropske unije kot tudi poznavanja posameznih dejstev o Uniji v samem vrhu držav članic. Kot dobro informirani so se Slovenci izkazali pri poznavanju aktualne in prihodnje predsedujoče članice Svetu EU. Hkrati pa so dokazali, da so dobri poznavalci temeljnih informacij o EU, saj so dosegli največ pravilnih odgovorov v sklopu štirih tematskih vprašanj o EU.


8

Odločanje v okviru Evropske unije pridobiva na teži. Med Slovenci se je povečala težnja, da naj bi se odgovornost sprejemanja nekaterih odločitev prenesla iz slovenske vlade na evropsko raven. Področja, za kateri Slovenci še vedno večinsko menijo, da bi morala odločitev o njih sprejemati slovenska vlada, so pokojnine, zdravstvo, obdavčevanje in socialna varnost. Skupno v okviru Evropske unije pa bi želeli sprejemanje odločitev glede boja proti terorizmu, znanstvenih in tehnoloških raziskav, boja proti kriminalu, obrambe in zunanjih zadev, priseljevanja, energetike ter varstva okolja. IV. GLOBALIZACIJA

Mnenje glede globalizacije ostaja nespremenjeno kot pred pol leta. Globalizacija za polovico Slovencev pomeni grožnjo za zaposlovanje in podjetja v Sloveniji. Globalizacija za skoraj polovico Slovencev (47%) pomeni grožnjo za zaposlovanje in podjetja v Sloveniji, v nekoliko manjši meri (41%) pa dobro priložnost za slovenska podjetja zaradi odpiranja trgov. Zelo podobno razmišljajo tudi državljani EU. 48% Slovencev se ne strinja s trditvijo, da EU pomaga ščititi pred negativnimi učinki globalizacije, s trditvijo pa se strinja 41% vprašanih (v EU27 se strinja 43%, nasprotuje pa 37%). Najmanj med državami Unije pa se Slovenci strinjajo s trditvijo, da »Evropska unija omogoča svojim državljanom, da imajo večje koristi od pozitivnih učinkov globalizacije« (40% se strinja, 44% se ne strinja; v EU27 se 48% strinja, 31% ne strinja). V. PRIHODNOST EVROPSKIH POLITIK

Slovenci še vedno izražajo visoko podporo evropskim politikam. Najvišjo podporo v vsej sedemindvajseterici izražajo evropski monetarni uniji (90%) in nadaljnji širitvi Unije (70%). Podpora Slovencev širitvi je visoko nad evropskim povprečjem. Slovenija je ena največjih podpornic evropskih projektov in politik med članicami EU, kljub temu da je podpora posameznim pobudam v primerjavi s prejšnjim merjenjem nekoliko upadla. Najvišjo podporo Slovenci izkazujejo skupni Evropski monetarni uniji z enotno valuto – evrom (90%, v EU27 61%), sledi podpora skupni obrambni in varnostni politiki držav članic EU (86%, v EU27 75%), na tretjem mestu pa je skupna zunanja politika (79%, v EU27 68%). Slovenci so največji zagovorniki nadaljnje širitev EU v naslednjih letih. S 70-odstotno podporo so visoko nad evropskim povprečjem (44%).


9

VI. 5. OBLETNICA ŠIRITVE EU IZ LETA 2004 Evropska unija je po mnenju Slovencev imela koristi od padca železne zavese. Na državni ali osebni ravni Slovenci koristi od padca železne zavese zaznavajo v manjši meri. Širitev EU od leta 2004 je po mnenju Slovencev Evropsko unijo okrepila. 64% vprašanih v Sloveniji je mnenja, da je Evropska unija imela koristi od padca železne zavese, 22% pa jih temu nasprotuje, kar je tik pod povprečjem EU27 (65% odgovorov, da je EU imela koristi, 19% pa da EU ni pridobila koristi). Koristi od padca železne zavese za Slovenijo vidi 39% Slovencev, 48% pa ne (v EU27 52% vidi koristi za svojo državo, 34% ne). Na osebni ravni pa koristi občuti 22% Slovencev v nasprotju z 68%, ki jih ne (v povprečju v EU27 osebne koristi zaznava 26%, 63% ne). 62% Slovencev ocenjuje, da je širitev EU od leta 2004 okrepila Evropsko unijo, da jo je širitev oslabila, je prepričanih 32% vprašanih v Sloveniji (v EU27: 48% - okrepila, 36% - oslabila). VII. EVROPSKI PRORAČUN Slovenci so v glavnem slišali za proračun Evropske unije, a njegove sestave ne poznajo podrobno. Po mnenju Slovencev se največji delež proračuna porabi za obrambo in varnost. Največ Slovencev si želi, da se sredstva iz proračuna v prihodnje v večji meri namenijo za zaposlovanje in socialne zadeve. Več kot dve tretjini (68%) vprašanih v Sloveniji je že slišalo za proračun Unije, vendar ga zelo natančno ne pozna (14% vprašanih je slišalo za proračun in ga zelo dobro pozna, 17% vprašanih pa za proračun EU še ni slišalo). V EU so vprašani o proračunu informirani slabše kakor Slovenci (10% vprašanih proračun dobro pozna, 51% je slišalo zanj, a ga zelo natančno ne pozna in 33% zanj še ni slišalo). Po mnenju Slovencev se največji del proračuna porabi za obrambo in varnost, kmetijstvo in razvoj podeželja ter za stroške administracije, osebja in vzdrževanja poslopij. V EU27 prevladuje mnenje, da se največji del proračuna porabi za stroške administracije, osebja in poslopij, za gospodarsko rast oziroma za kmetijstvo in razvoj podeželja Več kot polovica Slovencev (56%) si želi, da bi se proračun Evropske unije porabljal za zaposlovanje in socialne zadeve, sledita pa gospodarska rast in javno zdravstvo.


10

I. ŽIVLJENJE V SLOVENIJI (EU IN SVETU) QA3 Gledano v celoti, ali ste zelo zadovoljni, razmeroma zadovoljni, ne preveč

zadovoljni ali sploh niste zadovoljni s svojim življenjem?

85% vprašanih Slovencev je zadovoljnih s svojim življenjem. S tem Slovenija podobno kot pri prejšnjih merjenjih ostaja v zgornjem delu lestvice zadovoljstva z življenjem in za 9 odstotnih točk nad povprečjem držav EU (76%). V primerjavi z merjenjem pred šestimi meseci (EB69) je delež Slovencev, ki so zadovoljni z življenjem, padel za 4 odstotne točke (89% v EB69). Padec zadovoljstva z življenjem beležimo tudi na ravni EU, kjer je delež zadovoljnih upadel za odstotno točko.


11

Na splošno je zadovoljstvo z življenjem večje med EU15 (80%) kot med EU12 (64%). Med slednjimi so podobno kot pred pol leta z življenjem najbolj zadovoljni prav Slovenci in Ciprčani, sledijo Maltežani. S svojim življenjem so sicer najbolj zadovoljni Nizozemci (98%), Švedi (97%), Danci (96%) in Finci (95%). Najbolj nezadovoljni so vprašani v Bolgariji (59%), na Portugalskem in Madžarskem (54%). QA4a Kako bi ocenili trenutno situacijo na naslednjih področjih?

QA4.1 Gospodarski položaj Slovenije

Gospodarski položaj Slovenije

48%58%

49%40%

69%

46%

29%

52%

3%2%2%2%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

EU27SI 68.1 EU27SI 70.1

EB68EB70

Dober Slab Ne vem

52% Slovencev ocenjuje gospodarski položaj Slovenije kot dober, 46% pa jih meni, da je le-ta slab. V primerjavi z zadnjim merjenjem tega vprašanja pred 12 meseci (EB68) se je število tistih, ki ocenjujejo gospodarski položaj kot dober, zmanjšalo za 6 odstotnih točk. Za prav toliko se je povečal delež tistih, ki ga ocenjujejo kot slabega. V povprečju v EU27 vprašani ocenjujejo gospodarski položaj svoje države slabše kot v Sloveniji. Na ravni EU je le 29% anketiranih gospodarski položaj svoje države opredelilo kot dobrega, 69% pa ga je označilo kot slabega. Od prejšnjega merjenja se je delež odgovorov »dober« v EU27 znižal bistveno bolj kot v Sloveniji, in sicer za 19 odstotnih točk (iz 48% v EB68 na 29% v EB70). Občutno – za 20 odstotnih točk - se je povečal delež tistih, ki so gospodarski položaj ocenili kot slabega (iz 49% v EB68 na 69% v EB70). Najboljše ocenjujejo gospodarski položaj svoje države Finci (78%), Danci (70%) in Nizozemci (67%), najslabše pa Madžari, Latvijci in Portugalci, kjer manj kot 10% vprašanih ocenjuje gospodarski položaj kot dober. Za več kot polovico je upadel delež odgovorov »dober« na Irskem (iz 76% v EB68 na 14% v EB70), v podobni meri pa tudi v Veliki Britaniji (iz 63% na 18%), Estoniji (iz 67% na 28%), Belgiji (iz 65% na 28%) ter Španiji (iz 50% na 19%).


12

QA4.2 Gospodarski položaj Evrope

Gospodarski položaj Evrope

30%32%

58%

11%15%

18%19%20%22%24%

29%31%32%33%35%35%35%

40%43%45%47%

51%52%52%54%54%55%56%56%57%

62%

52%58%

29%

83%82%

71%66%

71%69%

75%52%

67%61%58%56%

59%50%

47%54%

40%48%

45%31%

36%42%

21%41%41%

30%39%31%

18%10%

13%

6%3%

11%15%

9%9%

1%19%

2%7%

9%9%

6%15%13%

3%15%

5%4%

17%12%

4%25%

4%3%

14%4%

7%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

TRHRMK

PTITIE

UKFRESELMTBEHU

EU27SELUCYLVATEEDECZROLTDKBG

SIFI

PLNLSK

Dober Slab Ne vem

Gospodarski položaj Evrope ocenjuje kot dober 55% vprašanih Slovencev, 41% meni, da je le-ta slab. Od predhodnega merjenja pred letom dni se je delež vprašanih v Sloveniji, ki menijo, da je gospodarski položaj Evrope dober, zmanjšal za 21 odstotnih točk (iz 76% v EB68 na 55% v EB70). Na ravni EU se je delež tistih, ki gospodarski položaj Evrope ocenjujejo kot dober, v zadnjih 12 mesecih znižal za 25 odstotnih točk (iz 58% v EB68 na 33% v EB70). Slovenci sicer ocenjujejo stanje evropskega gospodarstva kot »dobro« v večji meri kot v povprečju vprašani v EU27 (33%), le v štirih državah je pozitivna ocena kondicije evropskega gospodarstva višja kot v Sloveniji. Najbolje ocenjujejo gospodarski položaj Evrope Slovaki (62%), sledijo Nizozemci (57%) ter Poljaki in Finci (56%). Po drugi strani se s tem strinja le 11% Portugalcev, 15%Italijanov in 18% Ircev.


13

QA4.3 Gospodarski položaj v svetu

Gospodarski položaj v svetu

19%22%

46%

7%9%11%11%11%12%12%12%12%14%15%

19%20%20%21%22%24%

27%28%29%

32%32%34%34%35%35%

38%41%

63%67%

40%

85%83%

89%81%80%77%

84%74%

81%77%

82%80%

71%71%

77%75%71%

69%67%

56%64%

51%35%

43%58%

61%45%41%

18%11%

14%

8%8%

0%8%9%

11%4%

14%7%

9%3%1%

9%9%

2%3%

5%4%5%

15%4%

17%31%

23%7%

4%17%18%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

TRHRMK

PTFRELIE

CYESIT

MTSEUKLUBE

EU27HUNLFI

DKATDELVCZEEBGROSKSI

LTPL

Dober Slab Ne vem

Gospodarski položaj v svetu ocenjuje kot dober 35% vprašanih v Sloveniji, 61% vprašanih pa meni, da je ta slab. S tem se Slovenija tudi pri tej oceni uvršča nad povprečje vprašanih v EU27, kjer 20% vprašanih meni, da je gospodarski položaj v svetu dober. Višji delež odgovorov »dober« so podali le še Poljaki (41%) in Litvanci (38%). 71% vprašanih v EU27 trenutno ocenjuje gospodarski položaj v svetu kot slab. Najmanj vprašanih ocenjuje svetovni gospodarski položaj kot dober na Portugalskem, v Franciji, na Cipru, Irski in v Grčiji.


14

QA4.5 Finančno stanje vašega gospodinjstva

Finančno stanje vašega gospodinjstva

62%

36%2%

Dobro

Slabo

Ne vem

62% Slovencev ocenjuje finančno stanje svojega gospodinjstva kot dobro, dobra tretjina (36%) pa kot slabo. Slovenija se s tem rezultatom nahaja tik pod povprečjem lestvice držav EU27, kjer ocenjuje finančno stanje svojega gospodinjstva kot dobro 64% vprašanih Evropejcev, kot slabo pa 34% vprašanih. Na vrhu lestvice držav EU27 se ponovno nahajajo skandinavske države; največ Nizozemcev (92%), Švedov (91%) in Fincev (89%) ocenjuje finančno stanje svojega gospodinjstva kot dobro. Enake ocene pa je podalo le 25% Madžarov, 30% Portugalcev in 34% Bolgarov.


15

QA5a Kako bi ocenili trenutno situacijo na naslednjih področjih?

QA5.5 Življenjski stroški v Sloveniji

4%7%

13%

4%5%5%6%7%8%8%10%10%12%13%14%14%15%15%

21%21%22%22%23%25%

29%30%31%

38%54%

62%64%

94%92%

85%

95%92%

95%93%93%90%90%

89%88%

87%85%83%84%84%83%

78%79%77%78%77%74%

70%69%68%

61%44%

37%33%

2%1%2%

1%3%

0%1%0%

2%2%1%2%1%2%3%2%1%2%1%0%1%0%0%1%1%1%1%1%2%1%

3%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

HRMKTR

HUBGPTLVELIE

ROFRLTIT

PLEEMTSI

SKEU27

LUESCYCZUKFI

BEDEATDKNLSE

Dobro Slabo Ne vem

Kako bi ocenili trenutno situacijo na naslednjih področjih? - Življenjski stroški v Sloveniji

Na področju življenjskih stroškov ocenjuje trenutno situacijo kot dobro 15% Slovencev, 84% pa jo opisuje kot slabo. S tem se Slovenija uvršča v spodnji del lestvice med državami sedemindvajseterice. Povprečje odgovorov »dobro« v EU27 je 21%, kot »slabo« pa situacijo na področju življenjskih stroškov ocenjujejo skoraj štirje od petih Evropejcev (78%). Med državami Unije se pri tem vprašanju pojavljajo velike razlike. Na vrhu lestvice, kjer situacijo v državi še vedno ocenjujejo kot pretežno dobro, so Švedi (64%), Nizozemci (62%) in Danci (54%), v drugih državah vidi situacijo kot dobro manj kot polovica vprašanih. Med državami, kjer situacijo glede življenjskih stroškov v državi vidi kot dobro najmanj vprašanih, so Madžarska (4%), Portugalska in Bolgarija (5%).


16

QA21 Prosim povejte mi, v kolikšni meri se strinjate s sledečo trditvijo: ob koncu

meseca s težavo plačate vse svoje račune. 55% Slovencev se ob koncu meseca srečuje s težavami pri plačevanju vseh računov, 44% pa tovrstnih težav nima. V primerjavi s prejšnjim merjenjem (EB69) je v zadnjega pol leta število tistih, ki imajo težave s plačevanjem računov ob koncu meseca, upadlo za 4 odstotne točke. Sunkovit porast težav, ki ga je bilo moč zaznati v prejšnjem merjenju (v EB69 se je namreč delež tistih, ki so izrazili težave s plačevanjem računov, v pol leta povečal za 20 odstotnih točk), se je tako ustalil. Stanje v drugih članicah je primerljivo. V povprečju v EU27 polovica (51%) vprašanih nima težav s plačevanjem računov, 46% vprašanih pa te težave ima. Tudi na ravni EU je opaziti podoben trend kot od zadnjega merjenja v Sloveniji. Delež ljudi, ki se s težavami pri plačevanju računov srečuje, rahlo upada – na ravni EU je v šestih mesecih upadel za odstotno točko. Najtežje pridejo skozi mesec Portugalci, Bolgari in Ciprčani, najmanj težav pa imajo Švedi, Danci in Nizozemci. Največje poslabšanje na tem področju pa so v primerjavi s prejšnjim merjenjem izrazili vprašani na Malti, kjer se je delež tistih, ki s težavo plačujejo račune povečal za 21 odstotnih točk (iz 44% v EB69 na 65% v EB70).


17

QA4.6 Stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji

Stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji / "vaši državi"

9%11%11%

4%5%

8%10%10%

13%16%17%18%

21%25%

28%29%30%

33%35%37%39%41%43%44%45%

48%52%

61%72%

88%91%

89%87%86%

95%93%

92%89%88%

86%80%80%77%70%62%

69%64%

65%65%62%

56%60%58%56%

52%47%

50%38%

37%27%

9%8%

2%2%3%

1%2%0%1%2%1%

4%3%

5%9%

13%3%

7%5%

2%3%

7%1%1%1%

4%8%

2%10%

2%1%

3%1%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

MKHRTR

PTHUELESFRIT

LVIE

ROLTBG

EU27EEUKSKSI

PLBEDECZLUMTSECYATFI

NLDK

Dobro Slabo Ne vem

Situacijo na področju zaposlovanja v Sloveniji (oz. lastni državi) vprašani tako v Sloveniji kot v povprečju v EU27 ocenjujejo nekoliko bolj kritično kot stanje gospodarstva. Dobra tretjina Slovencev (35%) vidi stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji kot dobro, 62% pa kot slabo. V povprečju v EU27 stanje na področju zaposlovanja v državi kot dobro ocenjuje 28% Evropejcev, 69% pa kot slabo. Pri tem se ocene vprašanih po posameznih državah izrazito razlikujejo; približno 9 od desetih Dancev (91%) in Nizozemcev (88%) ocenjuje stanje na področju zaposlovanja v lastni državi kot dobro in manj kot 10% kot slabo. Na dnu lestvice držav sedemindvajseterice so Portugalci, Madžari in Grki, kjer ocenjuje situacijo v državi kot dobro manj kot 10% vprašanih, več kot 90% pa kot slabo. Od prejšnjega merjenja pred letom dni (EB68) je delež vprašanih v Sloveniji, ki situacijo na področju zaposlovanja v državi ocenjujejo kot dobro, porasel za tri odstotne točke (iz 32% v EB68 na 35% v EB70). V nasprotju s tem je na ravni EU27 delež tistih, ki situacijo v državi ocenjujejo kot dobro, upadel za 8 odstotnih točk. V kar nekaj državah članicah je bil tovrsten upad izredno drastičen, kot na primer na Irskem (iz 72% v EB68 na 17% v EB70), v Estoniji (62% v EB68, 29% v EB70), na Švedskem (iz 79% v EB68 na 48% v EB70) ter v Veliki Britaniji (iz 56% v EB68 na 30% v EB70). Razen v Sloveniji pa je delež ocen »dobro« porasel še v Nemčiji (za


18

10 odstotnih točk), na Slovaškem in Cipru (v obeh za 7 odstotnih točk) ter Bolgariji in na Poljskem (v obeh za 3 odstotne točke). QA4.4 Vaš osebni položaj v zvezi z zaposlitvijo Večina vprašanih v Sloveniji (63%) ocenjuje svoj osebni položaj v zvezi z zaposlitvijo kot dober. Da je le-ta slab, meni dobra četrtina (26%) vprašanih. Na ravni EU 56% vprašanih Evropejcev osebni položaj v zvezi z zaposlitvijo vidi kot dober, kot slabega pa, zelo primerljivo s Slovenijo, vidi 27% Evropejcev. Svoj osebni položaj v zvezi z zaposlitvijo so kot dober najpogosteje ocenili na Danskem (78%), Švedskem (73%), Nizozemskem in Finskem (po 72%). Najnižji delež ocen »dobro« so v odgovorih podali Madžari (25%), Portugalci (36%) in Grki (37%). QA4.7 Stanje okolja v Sloveniji Več kot dva od treh Slovencev (68%) menita, da je stanje na področju okolja v Sloveniji dobro, s čimer se Slovenija uvršča v sam vrh lestvice držav EU27. V primerjavi z merjenjem pred letom dni (EB68) se je delež Slovencev, ki stanje okolja v Sloveniji ocenjuje kot dobrega, povečal za 4 odstotne točke (iz 64 na 68%). Trend v EU27 je drugačen. V primerjavi s predhodnim merjenjem je delež Evropejcev, ki stanje okolja v svoji državi ocenjujejo kot dobro, tokrat upadel za odstotno točko. V EU manj kot polovica vprašanih (45%) meni, da je stanje na področju okolja v njihovi državi dobro, 51% vprašanih v EU27 pa meni, da je le-to slabo. Bolj zadovoljni s stanjem okolja kot v Sloveniji so vprašani na Finskem (89%) in v Avstriji (80%), v najmanjši meri pa stanje na področju okolja ocenjujejo kot dobro Bolgari, Romuni, Grki in Italijani.


19

QA8a Kateri sta po vašem mnenju dve najpomembnejši zadevi, s katerima se

Slovenija trenutno sooča? Vsak vprašani je lahko izbral največ dva izmed spodaj ponujenih odgovorov na vprašanje.

Kateri sta po vašem mnenju dve najpomembnejši zadevi, s katerima se Slovenija trenutno sooča?

(primerjava SI 70 / SI 69)

0%

0%

2%

2%

3%

3%

6%

5%

13%

8%

14%

15%

12%

19%

19%

71%

1%

1%

2%

3%

3%

4%

4%

6%

9%

10%

10%

12%

22%

16%

29%

57%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80%

NV

Terorizem

Drugo (SPONTANO)

Zadeve, povezane z energijo

Imigracija (priseljevanje)

Izobraževalni sistem

Obramba \ Zunanje zadeve

Varstvo okolja

Obdavčevanje

Stanovanjska problematika

Kriminal

Sistem zdravstvenega varstva

Pokojnine

Brezposelnost

Gospodarsko stanje

Dvig cen \ inflacija

SI 70.1

SI 69.2

Najpomembnejša zadeva, s katero se Slovenija trenutno sooča, je tako kot v merjenju pred pol leta (EB69) tudi tokrat po mnenju anketiranih daleč pred vsemi odgovori dvig cen/inflacija (57%). Od prejšnjega merjenja je delež teh odgovorov sicer občutno upadel (za 14 odstotnih točk). Kot drugo najpomembnejšo zadevo, s katero se sooča Slovenija, so vprašani opredelili gospodarski položaj (29%). Sledijo pokojnine (22%) in brezposelnost (16%). Tako zaskrbljenost glede gospodarskega položaja kot glede pokojnin sta v zadnjih šestih mesecih pridobili 10 odstotnih točk, medtem ko je skrb glede brezposelnosti od zadnjega merjenja upadla za 3 odstotne točke. Področja, ki jim od prejšnjega merjenja Slovenci pripisujejo nekoliko manjši pomen, so še kriminal, obdavčenje (oboje upad za 4 odstotne točke) ter sistem zdravstvenega varstva (upad za 3 odstotne točke). Inflacijo ter trenutni gospodarski položaj države so kot ključni prednostni nalogi države opredelili tudi vsi ostali državljani Unije. V državah EU27 sta oba odgovora v povprečju dobila 37-odstotni delež odgovorov. Inflacijo so kot prednostno nalogo na prvo mesto uvrstili v 15 članicah, zaskrbljenost nad kondicijo gospodarstva pa v devetih članicah. Na ravni EU27 se pogosteje kot v Sloveniji izpostavljajo še področja nezaposlenosti (26%), kriminala (17%) in zdravstvenega varstva (16%).


20

QA8b In za vas osebno, kateri sta dve najpomembnejši zadevi, s katerima se trenutno vi soočate?

In za vas osebno, kateri sta dve najpomembnejši zadevi, s katerima se trenutno vi soočate?

3%

8%

0%

0%

1%

2%

5%

6%

9%

10%

11%

11%

12%

13%

21%

57%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%

NV

Drugo (SPONTANO)

Terorizem

Obramba \ Zunanje zadeve

Imigracija (priseljevanje)

Kriminal

Zadeve, povezane z energijo

Varstvo okolja

Stanovanjska problematika

Obdavčevanje

Brezposelnost


Sistem zdravstvenega varstva

Gospodarsko stanje

Pokojnine

Dvig cen \ inflacija

Tudi na to vprašanje so lahko vprašani podali največ dva izmed ponujenih odgovorov. Za več kot polovico Slovencev (57%) je trenutno osebno najbolj pereče področje dvig cen/ inflacija. Na drugem mestu se je znašlo področje pokojnin, ki je na osebni ravni najpomembnejše za vsakega petega Slovenca (21%). Sledijo še gospodarska situacija (13%), sistem zdravstvenega varstva (12%), nezaposlenost in izobraževalni sistem (vsak po 11%). Razlike med odgovori vprašanih Slovencev in evropskim povprečjem so pri vprašanjih, ki se nanašajo na osebno raven, manjše kot pri odgovorih, ki se nanašajo na raven države. Podobno kot v Sloveniji tudi polovico Evropejcev na osebni ravni najbolj skrbi problem naraščanja cen oz. inflacije, slaba četrtina (23%) vprašanih v EU pa je kot najpomembnejši problem izpostavila gospodarski položaj.


21

QA6a Kakšna so vaša pričakovanja za naslednjih dvanajst mesecev: ali bo naslednjih

dvanajst mesecev boljše, slabše, ali enako, ko gre za…? QA6.1 Vaše življenje na splošno

22%

25%

52%

1%

Boljše

Slabše

Enako

Ne vem

52% Slovencev meni, da se njihovo življenje v naslednjih 12 mesecih ne bo spremenilo, slaba četrtina (22%) jih pričakuje izboljšanje življenja, četrtina (25%) pa meni, da se bo njihovo življenje v naslednjih 12 mesecih poslabšalo. V primerjavi z merjenjem pred pol leta (EB69) je zaznati večji pesimizem glede prihodnosti. Za 2 odstotni točki se je namreč zmanjšalo število tistih, ki pričakujejo izboljšanje življenja, za 8 odstotnih točk pa delež tistih, ki pričakujejo, da bo njihovo življenje ostalo enako. Poleg tega se je za 12 odstotnih točk povečal delež tistih, ki pričakujejo, da se bo njihovo življenje v naslednjih 12 mesecih poslabšalo. Rezultati vprašanih v Sloveniji so zelo podobni povprečju odgovorov v EU27. V povprečju je v državah EU nekoliko več tistih, ki menijo, da se bo njihovo življenje v prihodnjih 12 mesecih izboljšalo (24%), in nekoliko manj tistih, ki v prihodnjih 12 mesecih pričakujejo poslabšanje življenja (22%). Delež tistih, ki menijo, da bo njihovo življenje ostalo nespremenjeno, je 51%. Največja pričakovanja glede prihodnosti imajo Švedi, kjer jih 38% pričakuje, da bo njihovo življenje v prihodnjem letu boljše, 55% pa, da bo ostalo enako. Sledijo Danci, kjer boljše življenje pričakuje 34% vprašanih, ter Francozi s 30-odstotnim deležem vprašanih, ki pričakujejo izboljšanje življenja. Na drugi strani si izboljšanje svojega življenja v prihodnjih 12 mesecih obeta le 10% Portugalcev (36% jih je mnenja, da se bo njihovo življenje poslabšalo in 48% da bo ostalo enako), 12% Madžarov (47% slabše, 39% enako) ter 15% Avstrijcev (21% slabše, 61% enako).


22

QA6.2 / 6 / 7 Gospodarski položaj v Sloveniji, v EU in v svetu

46% vprašanih Slovencev meni, da se bo v prihodnjih 12 mesecih gospodarski položaj Slovenije poslabšal. Slaba tretjina vprašanih (32%) jih je prepričana, da bo gospodarski položaj v Sloveniji ostal enak, in 18% meni, da se bo izboljšal. Od preteklega merjenja izpred pol leta se je delež tistih, ki pričakujejo poslabšanje gospodarskega položaja v Sloveniji, povečal za 4 odstotne točke, prav tako pa se je za odstotno točko povečal delež tistih, ki pričakujejo izboljšanje. Vprašani v Sloveniji so nekoliko bolj optimistični glede gospodarskega položaja v svoji državi, kot so v povprečju državljani EU27, kjer jih več kot polovica vprašanih (51%) v naslednjem letu pričakuje poslabšanje gospodarskega položaja.


23

V primerjavi s predhodnim merjenjem se je na ravni EU za 5 odstotnih točk povečal delež odgovorov, da bo gospodarski položaj države slabši. Več pesimizma je v povprečju zaznati v EU15, kjer poslabšanje položaja pričakuje 54% vprašanih, kakor v EU12, kjer poslabšanje pričakuje 39% vprašanih. Največ zaupanja v izboljšanje gospodarskega položaja so izrazili v Romuniji, na Švedskem in Danskem, najvišji delež odgovorov za poslabšanje gospodarskega položaja v državi pa so zabeležili na Madžarskem, Irskem, v Grčiji in na Nizozemskem.

Podobno, nekoliko manj kritično kot za gospodarski položaj Slovenije, so vprašani odgovarjali tudi na vprašanje o pričakovanju glede gospodarskega položaja Evrope čez 12 mesecev. Največ, 38% vprašanih Slovencev meni, da se bo ta v prihodnjih 12 mesecih


24

poslabšal, 37%, da bo ostal enak, v izboljšanje gospodarskega položaja Evrope pa verjame 18% vprašanih. V povprečju so državljani EU nekoliko bolj pesimistični: 41% jih pravi, da se bo gospodarski položaj v Evropi poslabšal, 31% da bo ostal enak in 16%, da se bo izboljšal. Pričakovanja glede gospodarskega položaja v EU so se v primerjavi s prejšnjim merjenjem (EB69) poslabšala tako v Sloveniji kot tudi v EU. V Sloveniji je za 4 odstotne točke upadel delež tistih, ki pričakujejo izboljšanje gospodarskega položaja, za 12 odstotnih točk pa se je povečal delež tistih, ki pričakujejo njegovo poslabšanje. Na ravni EU27 je upad optimizma še nekoliko večji: delež tistih, ki pričakujejo izboljšanje, se je zmanjšal za 2 odstotni točki, za 15 odstotnih točk pa se je povečal delež vprašanih, ki pričakujejo, da bo evropskemu gospodarstvu v prihodnosti šlo slabše. Največ vprašanih verjame v izboljšanje gospodarskega položaja v glavnem v novih članicah: ne vrhu seznama so Romunija, Poljska, Bolgarija, Malta. Države z najbolj črnogledimi napovedmi pa so Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Finska, Grčija, Irska in Avstrija. V slednjih več kot polovica vprašanih pričakuje poslabšanje gospodarskega položaja EU v prihodnjih 12 mesecih. Zelo podobne napovedi kot za gospodarski položaj v Sloveniji so Slovenci podali za gospodarski položaj v svetu: 16% vprašanih pričakuje izboljšanje, 46% poslabšanje, slaba tretjina (31%) ne pričakuje sprememb. V EU27 so bili odgovori naslednji: 15% izboljšanje, 49% poslabšanje in 25% ne pričakuje sprememb. Kar v 17 od 27 držav EU več kot polovica vprašanih pričakuje poslabšanje svetovnega gospodarstva. Najvišje deleže (dva od treh vprašanih ali več) so zabeležili na Nizozemskem, Finskem in v Luksemburgu. Najbolj optimistično gledajo na prihodnost svetovnega gospodarstva v Romuniji, na Poljskem, Danskem in v Italiji. QA6.5 / 4 Vaš osebni položaj v zvezi z zaposlitvijo in stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji 44% vprašanih Slovencev meni, da se bo stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji v prihodnjih mesecih poslabšalo. Nekoliko manj, 38% meni, da na področju zaposlovanja v Sloveniji ne bo sprememb in 13% Slovencev verjame, da se bo stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji izboljšalo. V primerjavi s prejšnjim merjenjem sedanji Eurobarometer beleži upad za 5 odstotnih točk tistih, ki menijo, da se bo stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji izboljšalo (v EB69 je bil delež 18-odstoten). Za 10 odstotnih točk pa je v zadnjega pol leta porasel delež tistih, ki verjamejo v poslabšanje položaja. V EU27 je v povprečju mnenje vprašanih nekoliko manj pozitivno; več kot polovica vprašanih (53%) namreč meni, da bo situacija na področju zaposlovanja v njihovi državi v prihodnjih 12 mesecih slabša, 29% meni, da bo ostala enaka in 13%, enako kot v Sloveniji, meni, da se bo izboljšala. V primerjavi z rezultati izpred pol leta je delež tistih, ki pričakujejo izboljšanje zaposlovanja, upadel za 8 odstotnih točk (v EB69 21%), delež tistih, ki pričakujejo poslabšanje, pa se je povečal za 14 odstotnih točk (v EB69 39%). Največ optimizma so izrazili vprašani v nekaterih novih državah članicah. Poljaki (24%), Maltežani (23%), Romuni (21%) in Slovaki (21%) najbolj verjamejo, da se bo v prihodnjih 12 mesecih situacija na področju zaposlovanja izboljšala. Prepričanje, da se bo situacija na področju zaposlovanja v državi poslabšala, pa so v največji meri izrazili Irci (74%), Madžari


25

(69%) ter Finci (68%). V povprečju je v EU15 več kot polovica takih, ki menijo, da se bo situacija v prihodnosti poslabšala, v 12 novinkah pa je v povprečju takih le dobra tretjina. Več kot dva od treh Slovencev (69%) pa v prihodnosti ne pričakujeta sprememb v zvezi z lastno zaposlitvijo. 14% vprašanih ocenjuje, da se bo v prihodnjih 12 mesecih njihova zaposlitev izboljšala in le 12% jih meni, da se bo ta v prihodnjih 12 mesecih poslabšala. V EU27 je v povprečju zaznati nekoliko bolj spodbudne odgovore kot v Sloveniji. Da se bo njihov osebni položaj v zvezi z zaposlitvijo izboljšal, v povprečju verjame 18% Evropejcev, 12% jih verjame, da se bo poslabšal, 58% pa jih meni, da bo ostal enak. Največ zaupanja v izboljšanje osebne situacije so izrazili vprašani v Franciji (23%), na Danskem in Švedskem (oboji 22%) ter v Veliki Britaniji (21%). Da se jim bo osebni zaposlitveni položaj poslabšal, pa najpogosteje mislijo Madžari (35%), Litvanci (33%) in Portugalci (24%). Litva je tudi država, kjer je od zadnjega merjenja zaznati največji premik k večjemu pesimizmu, medtem ko sicer v drugih državah ni beležiti bistvenih sprememb v odgovorih. QA6.3 Finančno stanje vašega gospodinjstva

Skoraj polovica Slovencev (49%) pričakuje, da se finančno stanje njihovega gospodinjstva v prihodnjih 12 mesecih ne bo spremenilo, 17% jih meni, da se bo finančno stanje njihovega gospodinjstva spremenilo na boljše in skoraj eden od treh (32%) meni, da se bo v prihodnjih 12 mesecih finančno stanje njihovega gospodinjstva poslabšalo. V primerjavi z merjenjem pred pol leta (EB69) se je delež tistih, ki pričakujejo izboljšanje finančnega stanja svojega gospodinjstva, zmanjšal za 2 odstotni točki (EB69 19%) ter za 9


26

odstotnih točk povečalo število tistih, ki pričakujejo, da se bo finančno stanje njihovega gospodinjstva poslabšalo (EB69 23%). V primerjavi s povprečjem v EU je v Sloveniji več tistih, ki menijo, da se bo finančno stanje njihovega gospodinjstva v prihodnjih 12 mesecih poslabšalo (v EU27 27%), medtem ko je na ravni EU za odstotno točko več vprašanih kot v Sloveniji mnenja, da bo finančno stanje njihovega gospodinjstva v prihodnjih 12 mesecih boljše. Sicer je tudi v EU zaznati rahel trend upada odgovorov »boljše« in porast deleža odgovorov »slabše«. Najvišja pričakovanja glede finančnega stanja v gospodinjstvu v prihodnjem letu imajo vprašani na Danskem (29%), v Romuniji in na Švedskem (oboji 28%). Na drugi strani poslabšanje finančnega stanja v svojem gospodinjstvu pričakuje več kot polovica Madžarov (58%), sledijo vprašani na Portugalskem (42%) ter v Litvi (36%), na Irskem (34%), Grčiji in Bolgariji (33%). QA6.8 Stanje okolja v Sloveniji Večji del, 52% Slovencev, ne pričakuje sprememb stanja okolja v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih. Skoraj vsak peti Slovenec (19%) pričakuje, da se bo stanje na področju okolja v prihodnjem letu izboljšalo, 27% odstotkov pa jih meni nasprotno, to je, da se bo stanje okolja v prihodnjem letu poslabšalo. Na ravni EU je v povprečju zaznati podobno mnenje kot med vprašanimi Slovenci. Nekoliko manj je v EU27 takih, ki verjamejo, da bo stanje okolja v prihodnjem letu ostalo enako (46%), več pa takih, ki menijo, da se bo stanje okolja spremenilo na boljše (21%). Največ vprašanih pričakuje spremembe na boljše na Malti (39%), Švedskem (36%) ter v Franciji (31%). Poslabšanje pa pričakujejo predvsem vprašani v sredozemskih državah: v Grčiji (52%), na Portugalskem (38%) ter v Italiji (36%).


27

QA11a Bi rekli da gredo trenutno stvari na splošno v pravo smer ali v napačno smer

v…? QA11a.1 … Sloveniji

Bi rekli da gredo trenutno stvari na splošno v pravo smer ali v napačno smer v Sloveniji?

28%

49%32%

25%

19%24%21%

4%2%5%

49%42%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

EU27 70.1SI 69.2SI 70.1

Ne vem

Ne eno nedrugo(Spontano)

Stvari gredov napačnosmer

Stvari gredov pravosmer

Skoraj polovica (49%) Slovencev je mnenja, da gredo stvari v Sloveniji trenutno v pravo smer, s čimer se Slovenija uvršča na sam vrh lestvice držav Evropske unije. Četrtina vprašanih je mnenja, da stvari trenutno ne gredo v pravo smer, 21% pa meni, da niti eno niti drugo. Od prejšnjega merjenja (EB69) je med anketiranimi Slovenci za 7 odstotnih točk porasel delež tistih, ki menijo, da gredo stvari v pravo smer, prav za toliko pa je upadel delež tistih, ki menijo, da gredo stvari v napačno smer. S tem je od prejšnjega merjenja v Sloveniji opaziti drugačen trend kot na ravni EU, sploh v državah, ki so v prejšnjem EB69 še beležile večji delež zadovoljnih kot Slovenija (Poljska, Romunija, Estonija). Slovenija se glede tega vprašanja tokrat nahaja na vrhu lestvice pred Švedsko, Dansko in Estonijo. V primerjavi s Slovenijo je v povprečju na ravni EU precej manjši delež tistih, ki verjamejo, da gre njihova država v pravo smer (28%) ter večji delež tistih, ki menijo, da gredo stvari v njihovi državi v napačno smer (49%). Od prejšnjega merjenja beležimo na ravni EU upad odgovora »stvari gredo v pravo smer« za 4 odstotne točke, prav za toliko pa je porasel odgovor »stvari gredo v napačno smer«. Da gredo stvari v dobro smer, je v povprečju pogosteje zaznati v odgovorih vprašanih v EU12 (34% v EU12 v primerjavi z 27-odstotnim deležem v EU15).


28

II. SLOVENIJA IN EU QA9a Splošno gledano, ali mislite, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji …?

Članstvo Slovenije v Evropski uniji kot dobro stvar ocenjuje 59% vprašanih Slovencev, 29% kot niti dobro niti slabo in le 11% kot slabo stvar. Od prejšnjega merjenja (EB69) se je v Sloveniji ocena članstva kot dobrega povečala za 7 odstotnih točk, za prav toliko pa je upadla ocena, da članstvo ni niti dobro niti slabo. Delež odgovorov o pozitivni oceni članstva Slovenijo uvršča nad povprečje držav EU27, kjer je v povprečju članstvo označilo kot dobro stvar 53% Evropejcev (od EB69 je ocena na ravni EU porasla za eno odstotno točko).


29

Na vrhu lestvice držav so nahajajo Nizozemci, Luksemburžani in Irci, najmanj pa so članstvo kot dobro označili Latvijci, Madžari in Britanci. QA10a Če upoštevate vse vidike, bi rekli, da je Slovenija s članstvom v Evropski uniji v

splošnem pridobila ali ne?

Z mnenjem, da je Slovenija s članstvom v EU na splošno pridobila, se strinja 71% Slovencev, kar je enako kot pred šestimi meseci (EB69). S tem se uvršča v zgornji del lestvice držav – na sedmo mesto – in precej nad povprečje EU27. Na ravni EU27 je namreč takšnega mnenja 56% vprašanih državljanov Unije. V povprečju se je v EU27 delež tistih, ki vidijo članstvo svoje države kot pridobitev, od prejšnjega merjenja povečal za dve odstotni točki. V pozitivne posledice članstva za svojo državo so v največji meri prepričani Irci (79%), Estonci (78%) in Slovaki (77%). Največ tistih, ki menijo, da njihova država s članstvom ni pridobila, je na Madžarskem (51%), v Veliki Britaniji in na Cipru (oboji po 46%). Ciper je hkrati tudi država, v kateri je ocena članstva kot dobrega od prejšnjega merjenja v največji meri upadla (za 12 odstotnih točk), medtem ko se je v Avstriji ocena članstva države v EU kot pozitivnega najbolj povečala (za 11 odstotnih točk).


30

QA15a Za vsako naslednjo trditev mi prosim povejte, ali se z njo bolj strinjate ali bolj

ne strinjate? QA15a.2 Menim, da smo gospodarsko bolj stabilni, ker je Slovenija članica območja evra

38%

40%

43%

43%

48%

48%

49%

52%

56%

59%

62%

63%

64%

65%

66%

75%

48%

50%

52%

42%

42%

40%

43%

34%

33%

41%

36%

29%

23%

30%

28%

21%

14%

10%

5%

15%

10%

12%

8%

14%

11%

0%

2%

8%

13%

5%

6%

4%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

IT

CY

FR

PT

OBMOČJE EVRA

DE

AT

ES

MT

EL

BE

LU

IE

SI

FI

NL

Se bolj strinjam Se bolj ne strinjam Ne vem

65% vprašanih Slovencev meni, da članstvo v območju evra zagotavlja večjo gospodarsko stabilnost, kar predstavlja porast za tri odstotne točke od prejšnjega merjenja (EB69). S tem se Slovenija uvršča na tretje mesto med 15 članicami, kolikor jih je v času izvajanja raziskave štelo območje evra. V povprečju so vprašani v državah območja evra dokaj razdeljeni glede tega vprašanja. Da je evro vzrok večji gospodarski stabilnosti, jih meni 48% vprašanih, 42% jih je nasprotnega mnenja. Od prejšnjega merjenja EB69 je tako za odstotno točko upadlo število tistih, ki menijo, da evro botruje večji gospodarski stabilnosti, prav za toliko pa se je v pol leta povečalo število tistih, ki se s tem ne strinjajo. Da evro pozitivno vpliva na gospodarsko stabilnost, meni največ Nizozemcev, sledijo Finci, Slovenci ter za njimi Irci. V najmanjši meri to mnenje delijo vprašani v Italiji, na Cipru, Portugalskem in v Franciji.


31

QA15a.3 Moj glas šteje v Evropski uniji

Moj glas šteje v Evropski uniji

24%27%

32%

14%17%18%19%20%20%

23%24%24%26%26%28%28%29%30%31%33%33%34%35%

41%42%43%

46%49%49%49%51%

66%54%

58%

79%71%

76%59%

76%61%

68%65%67%

66%73%

64%57%

67%61%

57%52%54%

57%56%

51%49%

52%52%47%

34%46%

45%

10%19%

10%

7%12%

6%22%

4%19%

9%11%

9%8%

1%8%

15%4%

9%12%

15%13%

9%9%8%9%

5%2%

4%17%

5%4%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

MKTRHR

LVIT

UKBGCZROEEPTSKATELHULTFI

EU27CYIEPLESDESELUFRBEDKMTNLSI


51% Slovencev meni, da njihov glas šteje v Evropski uniji, kar je najvišji delež med vsemi državami v Uniji in edini, ki presega 50 odstotkov vprašanih. Od prejšnjega merjenja (EB69), ki je bilo izvedeno v času, ko je Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije, se je delež tistih, ki verjamejo, da njihov glas v EU šteje, povečal za 10 odstotnih točk (iz 41% v EB69). Slovenski odgovori so precej nad povprečjem odgovorov na ravni EU27, kjer je 30% vprašanih mnenja, da njihov glas v Evropski uniji šteje. Prebivalci posameznih držav sedemindvajseterice pomembnost svojega glasu v EU občutijo zelo različno: na vrhu lestvice Sloveniji sledijo Nizozemci, Maltežani in Danci (49% vprašanih v teh državah občuti, da njihov glas v EU šteje). Na drugi strani pa ima občutek, da njihov glas velja, le 14% Latvijcev, 17% Italijanov ter 18% Britancev. QA15a.5 Razumem, kako deluje Evropska unija Skoraj dve tretjini Slovencev (65%) ocenjujeta, da razumeta delovanje Evropske unije, medtem ko se 30% vprašanih s to trditvijo ne strinja. Slovenci se s tem ponovno uvrščajo na vrh seznama držav sedemindvajseterice, sledijo pa vprašani na Cipru (59%), v Luksemburgu (57%) in na Nizozemskem (56%). Kot najvišje uvrščena država je Slovenija precej nad povprečjem odgovorov v Uniji, kjer v povprečju 41% vprašanih državljanov meni, da razume delovanje Unije.


32

Od prejšnjega merjenja (EB69) je razumevanje Slovencev poraslo za tri odstotne točke (iz 62% na 65%), medtem ko se je na ravni EU27 razumevanje poslabšalo za tri odstotne točke (iz 44% na 41%). QA15a.6 Glas Slovenije šteje v EU

Glas države šteje v EU

23%24%

36%

35%36%

39%40%41%43%44%46%46%47%47%49%

52%52%

56%59%60%62%62%

69%73%

77%77%79%79%79%

83%83%

61%55%

54%

40%45%

52%59%

49%49%49%

40%39%

43%43%41%

31%40%

37%27%

31%24%

29%28%

26%20%

16%16%18%19%

14%12%

16%21%

10%

25%19%

9%1%

10%8%7%

14%15%

10%10%10%

17%8%7%

14%9%

14%9%

3%1%

3%7%5%3%2%3%

5%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

MKTRHR

BGROLVELIT

ATCZLTPTHUUKSKESCYEEIE

EU27MTPLFI

BEDKLUDENLSI

SEFR


Več kot tri četrtine Slovencev (79%) meni, da glas Slovenije šteje v EU. Od zadnjega merjenja pred pol leta (EB69), t.j. ob zaključku predsedovanja Slovenije Svetu EU, se je strinjanje s to trditvijo povečalo za 6 odstotnih točk. S tem se je Slovenija na lestvici držav EU še dodatno odmaknila od povprečja EU27, ki je od prejšnjega merjenja upadlo za odstotno točko na 60%. Na vrhu seznama držav je Francija (83%), ki je v času izvajanja ankete predsedovala Svetu EU. S trditvijo se strinja tudi enak odstotek vprašanih na Švedskem, Slovenija pa si z Nemci in Nizozemci deli tretje mesto. Najmanj so v moč glasu svoje države v EU prepričani vprašani v obeh novinkah zadnjega kroga širitve Bolgariji (35%) in Romuniji (36%).


33

QA15a.7 Interesi Slovenije so v EU dobro upoštevani Dobra polovica (53%) Slovencev je prepričanih, da so interesi Slovenije v EU dobro upoštevani. Od predhodnega merjenja (EB69) je to prepričanje upadlo za tri odstotne točke, še vedno pa ostaja nad povprečjem EU27 (43%). Najbolj verjamejo, da so interesi njihove države v EU upoštevani, na Švedskem (62%), sledijo Belgijci (59%) in Luksemburžani (58%). Slovenija je na seznamu držav na sedmem mestu. Najmanj se s trditvijo strinjajo v Latviji (22%), na Finskem (24%) in v Avstriji (30%). Opazne razlike se pojavljajo med skupinama držav članic območja evra, kjer v upoštevanje interesov posamezne države verjame 46% vprašanih državljanov, ter med državljani držav, ki niso v območju evra. Med slednjimi v upoštevanje interesov države verjame 38% vprašanih. Podobno razmerje je opazno tudi med EU15 in EU12. Med državljani 15 starih članic se s trditvijo v povprečju strinja 45% vprašanih, v 12 novih državah pa 36% vprašanih. QA15a.8 Evropska unija vsiljuje svoja stališča Sloveniji

Evropska unija vsiljuje svoja stališča Sloveniji / "naši državi"

56%68%

78%

48%49%51%52%

55%55%57%57%58%59%59%60%

63%63%63%64%65%65%65%65%66%67%68%69%

72%75%76%76%

23%18%

15%

37%38%34%

23%38%

35%31%

36%25%24%23%

27%14%

32%27%

28%19%

28%19%19%

23%26%

20%23%

25%19%

23%16%

21%14%

7%

15%13%

15%25%

7%10%

12%7%

17%17%18%

13%23%

5%10%

8%16%

7%16%16%

11%7%

12%8%

3%6%

1%8%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

TRMKHR

LUDEIT

ESNLSKHUSILTIE

PTEU27

BGDKEESEMTATPLROFRCZUKFI

BELVELCY


57% Slovencev je podprlo trditev, da Evropska unija vsiljuje svoja stališča Sloveniji. To je pod povprečjem držav EU27 (60%). S trditvijo se ne strinja 36% Slovencev.


34

V največji meri se s to trditvijo strinjajo Grki in Ciprčani (76%), sledijo pa Latvijci (75%). Zanimivo je, da so visoko nad povprečjem EU tudi Belgijci (72%), ki sicer čutijo, da je njihov glas upoštevan in interesi njihove države dobro zastopani. Manj kot polovica vprašanih se s trditvijo strinja le v Luksemburgu (48%) in v Nemčiji (49%). Sicer je pri tem vprašanju opazen visok delež odgovorov »ne vem«. QA15a.10 EU je občutljiva za vprašanja, ki zadevajo slovenske državljane

EU je občutljiva za vprašanja, ki zadevajo slovenske državljane

38%

49%

13%

Se boljstrinjam

Se bolj nestrinjam

Ne vem

Da je EU občutljiva za vprašanja, ki zadevajo slovenske državljane, je prepričanih 38% Slovencev. S tem rezultatom se Slovenija uvršča nad povprečje EU27 (30%) in na četrto mesto lestvice držav, na vrhu katere so Danska (49%), Belgija (45%) in Malta (39%). Enak rezultat kot Slovenija beležijo tudi odgovori vprašanih v Španiji in na Slovaškem. Da EU ni občutljiva za vprašanja, ki zadevajo slovenske državljane, meni 49% Slovencev. Med državami, kjer se v manjši meri strinjajo s senzibilnostjo EU za nacionalno obarvana vprašanja, so Avstrijci (19%), Finci in Latvijci (23%).


35

III. EU V OČEH SLOVENSKEGA DRŽAVLJANA QA12 Koliko zaupate posameznim institucijam. Za vsako od naslednjih institucij mi

povejte, ali ji bolj zaupate ali bolj ne zaupate? QA12.6 Evropska unija

27%32%

51%

47%

25%41%42%43%44%46%47%47%49%50%50%50%51%

55%55%55%58%58%58%59%59%60%60%61%63%64%67%70%

58%58%

38%

44%

57%47%48%45%

41%45%

41%39%

46%35%34%

42%35%

31%28%28%21%

33%42%

31%23%

36%33%

37%26%

28%21%

23%

15%10%11%

9%

18%12%10%

12%15%

9%12%

14%5%

15%16%

8%14%14%

17%17%

21%9%

0%10%

18%4%

7%2%

11%8%

12%7%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

TRHRMK

CY (tcc)

UKIT

ATDELVFR

EU27LUFIIE

PTSEHUESLTPLBGCZELCYMTDKSI

BERONLEESK

Bolj zaupam Bolj ne zaupam Ne vem

Slovenija ostaja država z visoko stopnjo zaupanja v Evropsko unijo. Uniji zaupa 60% vprašanih. Od prejšnjega merjenja je stopnja zaupanja v Sloveniji sicer upadla za 6 odstotnih točk, vendar pa Slovenija ostaja nad evropskim povprečjem (47%). Tudi na ravni EU je zaznati trend upada zaupanja. V zadnjih šestih mesecih je zaupanje v EU med državljani Unije upadlo za 3 odstotne točke. Najvišjo stopnjo zaupanja v EU so izrazili vprašani na Slovaškem (70%), v Estoniji (67%) ter na Nizozemskem (64%). Daleč najnižjo stopnjo zaupanja v EU imajo Britanci (25%), nato pa sledijo Italijani, Avstrijci in Nemci. Od prejšnjega merjenja (EB69) je opazen visok upad zaupanja – za 12 odstotnih točk – na Irskem in Cipru ter za 11 odstotnih točk v Španiji, sicer pa drugod ni zaslediti bistvenih premikov v zaupanju EU med državami.


36

QA13 Ali ima Evropska unija za vas na splošno zelo pozitiven, dokaj pozitiven,

nevtralen, dokaj negativen ali zelo negativen ugled? Evropska unija ima za 58% vprašanih Slovencev pozitiven ugled (za 10% zelo pozitivnega, za 48% pa dokaj pozitivnega). Od prejšnjega merjenja (EB69) predstavlja ta delež upad za dve odstotni točki. Podoben trend se kaže tudi na ravni EU (za 3 odstotne točke, na 45%). EU največji ugled uživa med Romuni (63%), sledijo jim Irci (59%) ter Slovenci in Bolgari (58%).

SI 70.1

8%

58%

33%

1%

PozitivenNevtralenNegativen Ne vem

EU27

17%

45%

36%

2%

PozitivenNevtralenNegativen Ne vem

Najnižji ugled uživa EU v Veliki Britaniji, na Finskem in v Avstriji. V Veliki Britaniji in Avstriji ima EU za več vprašanih negativen kot pozitiven ugled, čeprav največji delež odgovorov v teh dveh državah predstavlja nevtralno mnenje (niti pozitiven niti negativen ugled). QA14 Kaj pomeni vam osebno Evropska unija?

Kaj pomeni vam osebno Evropska unija?(primerjava Slovenija - EU27)

2%

1%

9%

11%

12%

11%

13%

24%

17%

19%

24%

25%

20%

17%

41%

51%

4%

1%

11%

11%

9%

17%

16%

23%

19%

21%

17%

27%

20%

14%

34%

44%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%

NV

Drugo (SPONTANO)

Brezposelnost

Izgubo lastne kulturne identitete

Socialno varstvo

Birokracija

Premalo nadzora na zunanjih mejah

Močnejšo besedo v svetu

Zapravljanje denarja

Demokracija

Gospodarski razcvet

Mir

Kulturna raznolikost

Več kriminala

Evro

Svobodo potovanja, študija in zaposlitve kjerkoli v EU

SI EU


37

Za največji delež vprašanih v Sloveniji (51%) Evropska unija pomeni svobodo potovanja, študija in zaposlitve kjerkoli v EU. Kot drugi najpogostejši odgovor se med Slovenci pojavlja skupna valuta, evro (41%). Četrtina vprašanih povezuje EU z mirom, odstotek manj pa z gospodarskim razcvetom in z večjo vlogo Unije v svetu (več besede v svetu). Odgovori Slovencev so v glavnem podobni povprečnim odgovorom v EU. Nekoliko pogosteje (za 7 odstotnih točk) se v Sloveniji pojavljajo odgovori »gospodarski razcvet«, »svoboda potovanja, študija in zaposlitve« ter »evro«. V primerjavi s prejšnjim merjenjem (EB69) so sicer v Sloveniji najbolj upadli odgovori »kulturna raznolikost« (iz 26% na 20%), »več kriminala« (iz 26% na 17%) ter »birokracija« (iz 16% na 11%). Najbolj je porasel odgovor »več besede v svetu«. QA16 Ali ste slišali za...?

Poznavanje institucij Evropske unije

94%87% 90%

77%88%

64%

91%

77%

5%12% 9%

21%11%

33%

8%

21%

1% 1% 1% 2% 1% 3% 1% 2%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Da Ne Ne vem

Ne vem 1% 1% 1% 2% 1% 3% 1% 2%Ne 5% 12% 9% 21% 11% 33% 8% 21%Da 94% 87% 90% 77% 88% 64% 91% 77%

SI EU27 SI EU27 SI EU27 SI EU27

Evropski parlament Evropska komisija Svet Evropske unije Evropska centralna banka

Stopnja poznavanja evropskih institucij v Sloveniji je od prejšnjega merjenja (EB69) nekoliko porasla. Vrstni red poznavanja evropskih institucij med Slovenci ostaja nespremenjen. Največ jih je slišalo za Evropski parlament, sledita mu Evropska centralna banka in Evropska komisija, na zadnjem mestu pa je Svet Evropske unije, kateremu je Slovenija predsedovala v prvi polovici leta 2008. Evropski parlament pozna 94% vprašanih Slovencev, kar je za odstotno točko več kot pred pol leta in 7 odstotnih točk nad povprečjem EU27, ki znaša 87%. Največ vprašanih je za Evropski parlament slišalo v Luksemburgu, na Slovaškem, Finskem (vsi po 97%), Danskem (96%) ter Nizozemskem in Švedskem (95%). V najmanjšem, a še vedno večinskem deležu (78%), pa so za Evropski parlament slišali v Veliki Britaniji. Na drugem mestu po poznavanju je enako kot pred pol leta Evropska centralna banka. Zanjo je že slišalo 91% Slovencev. Tudi ta delež je v primerjavi s predhodno meritvijo (EB69) porasel za odstotno točko. Slovenija je tako po poznavanju ECB visoko nad povprečjem držav EU27 (77%), in si deli tretje mesto med državami sedemindvajseterice. Največ


38

vprašanih pozna ECB na Finskem (96%), sledijo Irci (92%), enako stopnjo poznavanja kakor v Sloveniji pa so zabeležili tudi na Nizozemskem. Evropsko centralno banko v povprečju bolje poznajo vprašani v članicah območja evra (82%) v primerjavi z vprašanimi v državah izven območja evra (66%). V času finančne krize in številnih razpravah o sprejemu potrebnih ukrepov je ECB v povprečju na ravni EU27 doživela največji porast v poznavanju med vsemi štirimi navedenimi institucijami. Evropsko centralno banko pozna za 4 odstotne točke več vprašanih kot v prejšnjem merjenju (73% v EB69). Evropska komisija je med Slovenci po poznavanju na tretjem mestu. Pozna jo 90% vprašanih. Poznavanje Evropske komisije se je od predhodne meritve EB69 povečalo za tri odstotne točke. Slovenija je na lestvici držav na tretjem mestu za Finci (96%) in Luksemburžani (94%). Pol leta po zaključku predsedovanja Svetu Evropske unije je poznavanje te institucije med Slovenci 88-odstotno. S tem je Slovenija najboljša poznavalka te institucije med sedemindvajseterico. Za Slovenijo so se zvrstili Slovaki (83%), Ciprčani (82%) in Estonci, Grki ter Finci (vsi po 79%). V povprečju je poznavanje Sveta EU v EU27 64-odstotno. V državah trenutnega tria predsedujočih Svetu Evropske unije (Francija, Češka, Švedska) je najvišje poznavanje na Češkem (75%), sledi Francija (68%), medtem ko je delež Švedov, ki pozna institucijo, kateri bodo predsedovali v drugi polovici 2009, pod evropskim povprečjem (52%). QA17 Bi lahko za vsako od naslednjih evropskih teles povedali, ali igra pomembno

vlogo v delovanju Evropske unije ali ne?

Bi lahko za vsako od naslednjih evropskih teles povedali, ali igra pomembno vlogo v delovanju Evropske unije ali ne?

87%74%

84%

68%

83%

61%

87%

73%

5%

12%

6%

11%

6%

12%

5%

8%

8% 14%

1%

21% 11%27%

8%19%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Da Ne Ne vem

Ne vem 8% 14% 1% 21% 11% 27% 8% 19%Ne 5% 12% 6% 11% 6% 12% 5% 8%Da 87% 74% 84% 68% 83% 61% 87% 73%



Slovenci pripisujejo evropskim institucijam pomembno vlogo. Ocena pomembnosti posamezne institucije je v vseh primerih nad evropskim povprečjem.


39

87% vprašanih meni, da Evropski parlament igra pomembno vlogo v delovanju Evropske unije, kar je 13 odstotnih točk nad povprečjem EU27 (74%). Delež tistih v Sloveniji, ki Evropskemu parlamentu pripisujejo pomembno vlogo v EU, je od prejšnjega merjenja še porasel za 3 odstotne točke. Največ pomena mu med vprašanimi v EU27 pripisujejo na Slovaškem (91%), v Grčiji (90%) in Luksemburgu (89%). Evropski komisiji pripisuje pomembno vlogo za delovanje Evropske unije 84% vprašanih v Sloveniji, kar za 16 odstotnih točk presega povprečje držav EU. Najpomembnejša za delovanje Evropske unije se Evropska komisija zdi vprašanim v Grčiji (87%), Cipru (86%), Luksemburgu (85%) in Sloveniji (84%). Svet Evropske unije se zdi za delovanje EU pomemben 83% Slovencev, kar predstavlja porast za 4 odstotne točke od prejšnjega merjenja (EB69). Slovenija se nahaja na tretjem mestu na seznamu držav, visoko nad evropskim povprečjem (61%). Bolj pomemben se Svet EU zdi vprašanim v Grčiji (87%) in Cipru (86%). 87% Slovencem se zdi Evropska centralna banka pomembna za delovanje Evropske unije. Od zadnjega merjenja je ta delež porasel za 3 odstotne točke. Tudi tukaj se Slovenija nahaja v samem vrhu, za Finci (89%) in Grki (88%). Enak delež pomembnosti kot Slovenci so ji pripisali tudi Nizozemci in Švedi. Povprečje EU27 je 73-odstotno. QA18 In za vsakega od njih mi prosim povejte, ali se bolj nagibate k temu, da mu

zaupate, ali da mu ne zaupate?

Zaupanje institucijam Evropske unije

62%

51%61%

47%60%

42%

62%

48%

28%

31%

27%

30%

27%

29%

28%

30%

22%10%

29%13%23%

13%18%

1%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Da Ne Ne vem

Ne vem 1% 18% 13% 23% 13% 29% 10% 22%Ne 28% 31% 27% 30% 27% 29% 28% 30%Da 62% 51% 61% 47% 60% 42% 62% 48%



Slovenci podobno kot pri prejšnjih merjenjih ostajajo nad evropskim povprečjem, ko gre za zaupanje posameznim evropskim institucijam. Stopnja zaupanja se je od prejšnjega merjenja (EB69) še nekoliko povišala. Med štirimi institucijami Slovenci najbolj zaupajo Evropski centralni banki in Evropskemu parlamentu (oba po 62%), sledita pa Evropska komisija (61%) in Svet Evropske unije (60%).


40

V povprečju je zaupanje vsem institucijam na ravni Evropske unije upadlo. Evropskemu parlamentu zaupa dobra polovica (51%) Evropejcev, Evropski komisiji 47%, Svetu Evropske unije 42%, Evropski centralni banki pa 48%. Med posameznimi državami je zaupanje v institucije tradicionalno zelo visoko v Belgiji, povzpelo pa se je tudi na Slovaškem, ki je ponekod na vrhu lestvice zaupanja. Slovaki od vseh držav najbolj zaupajo Evropskemu parlamentu (70%) ter Svetu Evropske unije (62%). Belgija je država z najvišjo stopnjo zaupanja Evropski komisiji (64%). Evropski centralni banki najbolj zaupajo Nizozemci, kjer ji enako kot pri prejšnjem merjenju zaupa 79% vprašanih. Enako kot pri prejšnjem merjenju pa država z najmanj zaupanja v vse naštete institucije ostaja Velika Britanija, kjer večji del vprašanih naštetim institucijam ne zaupa. QA29 V Evropski uniji vsaka država članica izmenoma predseduje Svetu Evropske

unije za šest mesecev. Trenutno je na vrsti Francija. Ste zadnje čase prebrali v časopisih ali slišali na radiu ali televiziji ali zasledili na internetu karkoli o predsedovanju Francije?

Slovenija je s 77% pritrdilnih odgovorov na vrhu seznama držav Unije glede informiranosti o predsedovanju Francije Evropski uniji in kar 27 odstotnih točk nad povprečjem EU (50%). Velik delež vprašanih je za francosko predsedovanje slišal še v Luksemburgu (70%), Nemčiji (68%), Avstriji in na Finskem (66%). Zanimivo je, da je o predsedovanju svoje države Svetu Evropske unije slišalo »le« 63% Francozov. Na dnu seznama držav se je znašla Velika Britanija. V primerjavi z meritvijo izpred pol leta, ko je Svetu EU predsedovala Slovenija, se je delež Slovencev, ki so slišali za tekoče predsedovanje, znižal za 15 odstotnih točk. Na ravni EU je trend obraten. V primerjavi z merjenjem pred pol leta se je tokrat v času predsedovanja Francije Svetu EU delež tistih, ki so zasledili karkoli o državi, ki predseduje Svetu Evropske unije, povečal za 30 odstotnih točk. QA31 V Evropski uniji vsaka držav članica izmenoma predseduje Svetu Evropske

unije za šest mesecev. Od 1. januarja 2009 bo za ta položaj na vrsti Češka republika. Ali ste v zadnjem času brali v časopisih ali slišali po radiu ali televiziji ali zasledili na internetu karkoli o predsedovanju Češke?

38% Slovencev je zasledilo poročanje o predsedovanju Češke Svetu Evropske unije, medtem ko 60% vprašanih o predsedovanju Češke v medijih ni zasledilo ničesar. Kljub temu, da je informiran manjši del vprašanih Slovencev, pa je Slovenija po informiranosti še zmeraj na tretjem mestu med državami EU, saj so v večini ostalih držav vprašani informirani še slabše. Bolj seznanjeni s češkim predsedovanjem kot v Sloveniji so vprašani na Češkem (69% vprašanih) in na Slovaškem (41%). V EU27 je v povprečju 19% takšnih, ki so zasledili informacije o češkem predsedovanju, 75% vprašanih pa ne. To je občutno manj kot v prejšnjem merjenju (EB69), ko je o naslednjem predsedovanju - ko se je na prevzem predsedstva iz rok Slovenije pripravljala Francija) - slišalo 27% vprašanih Evropejcev, 67% pa ne. Najmanj vprašanih je slišalo kaj o Češki na čelu Sveta Evropske unije v Veliki Britaniji, na Danskem in Švedskem. Le 13% vprašanih v Franciji, ki je Svetu EU predsedovala neposredno pred Češko, je slišalo, da bo Francija štafeto predsedovanja predala Češki.


41

QA24 Za vsako od naslednjih trditev o Evropski uniji mi prosim povejte, ali po vašem mnenju drži ali ne?

Eurobarometer je z nekaterimi vprašanji ugotavljal tudi stopnjo poznavanja dejstev o EU med državljani. Slovenci skozi vsa merjenja veljajo za dobre poznavalce EU in njenega delovanja. Tudi tokrat se je izkazalo, da so po znanju na vrhu med državami Unije, saj je pravilnost odgovorov na zastavljena vprašanja v Sloveniji visoko nad evropskim povprečjem. Med vsemi državami je ravno največ vprašanih Slovencev pravilno odgovorilo na vsa 4 zastavljena vprašanja (36% vprašanih). Hkrati je v primerjavi z rezultati v predhodnih merjenjih opaziti tudi upad deleža pravilnih odgovorov pri posameznih vprašanjih. QA24.1 EU trenutno sestavlja petnajst držav članic (Ne drži) Tri četrtine (75%) Slovencev je trditev, da EU trenutno sestavlja 15 držav članic, ustrezno prepoznalo kot napačno. To je visoko nad povprečjem odgovorov EU27, kjer je trditev kot nepravilno prepoznala polovica vprašanih (55%). Slovenija se po pravilnosti odgovora uvršča na drugo mesto na lestvici držav EU27, v večji meri so pravilno odgovorili le še Luksemburžani (78%). Na dnu lestvice je Velika Britanija, kjer je na trditev pravilno odgovorilo 32% vprašanih. V primerjavi s prejšnjim merjenjem (EB69) je sicer odstotek pravilnih odgovorov med Slovenci upadel za 3 odstotne točke, prav za toliko pa je naraslo evropsko povprečje. QA24.2 Vsakih šest mesecev druga država članica predseduje Svetu Evropske unije (Drži) V obdobju po predsedovanju Svetu Evropske unije je 83% vprašanih Slovencev prepoznalo pravilnost trditve, da vsakih šest mesecev druga država predseduje tej evropski instituciji. To je visoko nad povprečjem EU27 (54%). Slovenija za Avstrijo (84%) zaseda drugo mesto na lestvici držav EU27. Na dnu te lestvice so Velika Britanija, Litva in Latvija. V primerjavi z merjenjem izpred pol leta se je stopnja pravilnosti odgovora v Sloveniji znižala za 4 odstotne točke, za 3 odstotne točke pa se je pravilnost odgovorov povečala na ravni EU27. QA24.3 Območje evra trenutno sestavlja dvanajst držav članic (Ne drži) Vprašanje o številu držav članic območja evra je med vsemi trditvami imelo najmanj pravilnih odgovorov. V času anketiranja je območje evra sestavljalo 15 držav članic, tako da je ponujena trditev napačna. V Sloveniji jo je kot napačno ustrezno prepoznala polovica (50%) vprašanih, s čimer se Slovenija po poznavanju situacije ponovno uvršča na vrh seznama držav Unije. Boljši rezultat so dosegli le še vprašani na Portugalskem (53% je trditev označilo kot napačno), v Belgiji in Luksemburgu pa enakega kakor v Sloveniji. V povprečju v EU27 38% vprašanih ve, da je ponujena trditev napačna, 31% jih zmotno misli, da trditev drži. 31% jih na trditev ni znalo odgovoriti. Od prejšnjega merjenja (EB69) se je v Sloveniji zvišal delež pravilnih odgovorov za odstotno točko, medtem ko je v EU27 v povprečju porasel kar za 10 odstotnih točk. Največji porast pravilnih odgovorov so zabeležili na Portugalskem (19 odstotnih točk), v Italiji (16 odstotnih točk) ter v Avstriji in na Češkem (15 odstotnih točk).


42

QA24.4 Švica je članica Evropske unije (Ne drži) 83% Slovencev ve, da Švica ni članica Evropske unije, s čimer se Slovenija zopet nahaja visoko na seznamu držav EU. Več znanja kot Slovenci so tokrat pokazali Avstrijci (92%), Luksemburžani (91%) ter Nemci (84%). Vse štiri države so nad povprečjem EU, kjer je trditev kot napačno prepoznalo 64% vprašanih. Najslabše so na trditev odgovarjali vprašani v nazadnje pridruženih članicah Romuniji in Bolgariji. Od prejšnjega merjenja je sicer delež pravilnih odgovorov v Sloveniji, pa tudi v povprečju v Evropski uniji, upadel za 4 odstotne točke.


43

QA25 in QA26

Za vsako od naslednjih področij mi povejte, ali bi odločitve po vašem mnenju morala sprejemati slovenska vlada ali pa naj se odločitve sprejemajo skupno v okviru Evropske unije?

16%

27%

29%

31%

36%

48%

49%

56%

59%

82%

71%

69%

66%

63%

50%

49%

41%

40%

2%

2%

2%

3%

1%

2%

2%

1%

3%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Boj proti terorizmu

Boj proti kriminalu

Obramba in zunanjezadeve

Imigracije

Varstvo okolja


Boj protinezaposlenosti

Obdavčevanje

Pokojnine

Slovenska vlada Skupno v okviru EU NV

24%

32%

34%

34%

35%

41%

44%

44%

46%

55%

56%

74%

66%

62%

64%

62%

57%

54%

54%

52%

43%

43%

2%

2%

4%

2%

3%

2%

2%

2%

2%

1%

2%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Znanstvene in tehnološke raziskave

Energija

Konkurenca

Podpora regijam, ki jim grozijo ekonomske težave

Prevozi

Boj proti inflaciji

Kmetijstvo in ribolov

Varstvo potrošnikov

Gospodarstvo

Socialna varnost

Zdravstvo

Slovenska vlada Skupno v okviru EU NV

Področja, za kateri Slovenci nedvoumno menijo, da bi morala odločitev o njih sprejemati slovenska vlada, so pokojnine (59%), zdravstvo (56%), obdavčevanje (56%) in socialna varnost (55%).


44

Glede boja proti nezaposlenosti je slovensko javno mnenje deljeno. 49% jih želi sprejemanje odločitev pod okriljem slovenske vlade, drugih 49% pa skupno v okviru Evropske unije. Področja, na katerih bi se naj odločitve sprejemale predvsem skupno v okviru Evropske unije, pa so boj proti terorizmu (82%), znanstvene in tehnološke raziskave (74%), boj proti kriminalu (71%), obramba in zunanje zadeve (69%), priseljevanje (66%), energetika (66%), ter varstvo okolja (63%). Od zadnjega merjenja izpred pol leta se želena razmerja niso bistveno spremenila. Opazen pa je upad težnje, da naj na posameznih področjih odloča slovenska vlada (tako pri pokojninah kot pri obdavčevanju in boju proti nezaposlenosti raziskava beleži upad za 5 odstotnih točk). Sorazmerno se je pri teh povečala želja po odločanju v okviru EU. QC3 Glede področij, na katerih Evropska unija lahko odloča, katero od sledečih

mnenj je najbližje vašemu osebnemu mnenju?

Slovensko javno mnenje je precej razdeljeno glede odločanja Evropske unije: 31% vprašanih meni, da obstaja preveč področij, na katerih EU lahko odloča, 29% vprašanih pa je mnenja, da ne obstaja dovolj področij, na katerih EU lahko odloča. 27% vprašanih je mnenja, da je število področij, na katerih Evropska unija lahko odloča, ravno pravo. Mnenje državljanov Unije je v povprečju ravno tako razdeljeno, kljub temu pa večji del vprašanih državljanov Unije meni, da obstaja preveč področij, na katerih EU lahko odloča (39%). Da ne obstaja dovolj področij, na katerih EU lahko odloča, jih v povprečju meni 22% vprašanih v EU. V največji meri menijo, da EU odloča na preveč področjih, na Slovaškem, v Veliki Britaniji in na Češkem. Romunija, Italija in Belgija pa so države, kjer več vprašanih meni, da področij, na katerih bi EU lahko odločala, ni dovolj.


45

QA11a Bi rekli da gredo trenutno stvari na splošno v pravo smer ali v napačno smer

v…? QA11a.2 … Evropski uniji

25%27%

52%

20%21%

26%26%

29%29%29%29%30%30%32%33%34%35%36%37%

40%40%41%

45%45%47%48%

53%53%53%55%57%

40%42%

18%

39%35%

44%47%

37%51%

31%26%

39%54%

25%38%

31%34%

43%42%

44%23%

31%23%

28%24%

14%14%14%

19%7%

10%

27%2%

16%

30%26%

24%11%

18%9%

29%24%

16%12%

18%19%

16%19%

19%20%10%

16%21%

26%16%

23%27%19%19%

22%12%

16%

8%29%

14%

11%18%

6%16%16%

11%11%

21%15%

4%25%

10%19%

12%2%1%

6%21%

7%6%

11%6%

11%14%14%

6%26%

17%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

HRTRMK

ITIE

ATUKESFRHUPTLTFI

CYLULV

EU27BEELDKMTDENLSECZSKEEPLSI

BGRO

Stvari gredo v pravo smer Stvari gredo v napačno smer

Ne eno ne drugo (SPONTANO) NV

Bi rekli da gredo trenutno stvari na splošno v pravo smer ali v napačno smer v Evropski uniji?

Polovica Slovencev (53%) meni, da gredo stvari v EU v pravo smer, manj kot petina (19%) pa jih meni, da stvari ne gredo v pravo smer. Mnenje Slovencev je precej nad povprečjem EU27, kjer so vprašani razdeljeni: 35% državljanov EU meni, da gredo stvari v pravo smer, 34% pa jih meni, da stvari ne gredo v pravo smer v EU. Najbolj prepričani v pravilen potek stvari v EU so Romuni (57%) in Bolgari (55%), enak delež kot v Sloveniji beležita še Estonija in Poljska. V EU15 so precej bolj kritični: večina vprašanih na Finskem (54%), v Franciji (51%), Veliki Britaniji (47%), Avstriji ter na Danskem (44%) meni, da stvari v EU ne gredo v pravo smer. Od prejšnjega merjenja je opazen upad mnenja, da gredo stvari v pravo smer v EU (iz 42% na 35%) ter hkrati povečanje deleža skeptikov (iz 25% na 34% se je povečalo mnenje, da gredo stvari v napačno smer).


46

IV. GLOBALIZACIJA

QA33a Katera od sledečih dveh trditev je najbližja vašemu mnenju o globalizaciji?

42% 48% 10%

36% 42% 22%

41% 47% 12%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

SI 6

9.2

EU27

SI 7

0.1

Katera od sledečih dveh trditev je najbližja vašemu mnenju o globalizaciji?

Globalizacija pomeni dobropriložnost za slovenskapodjetja zaradi odpiranjatrgov

Globalizacija pomenigrožnjo za zaposlovanje inpodjetja v Sloveniji

Ne vem

Večji del Slovencev (47%) je mnenja, da »globalizacija pomeni grožnjo za zaposlovanje in podjetja v Sloveniji«. Nekoliko manjši delež (41% vprašanih) pa je prepričanih, da »globalizacija pomeni dobro priložnost za slovenska podjetja zaradi odpiranja trgov«. Razmerje ostaja zelo podobno kot pred pol leta, vsaka od skupin se je le zmanjšala za odstotno točko, povečal pa se je delež neopredeljenih. Podobno razmerje je na ravni EU27, le da je tu nekoliko večji delež neopredeljenih in posledično manj pristašev vsake od podanih trditev. V EU 36% vprašanih meni, da je globalizacija dobra priložnost za podjetja zaradi odpiranja trgov, 42% vprašanih pa jih meni, da globalizacija predstavlja grožnjo za zaposlovanje in podjetja v posamezni državi. Trditev, da globalizacija pomeni dobro priložnost za podjetja v državi, podpira več kot polovica vprašanih na Danskem, Švedskem in Nizozemskem. Trditev, da globalizacija predstavlja grožnjo za zaposlovanje in podjetja v državi, beleži več podpore: več kot polovica vprašanih se je odločila zanjo v Belgiji, na Madžarskem, Cipru, Luksemburgu, Grčiji, Franciji in Latviji.


47

QA34a V kolikšni meri se strinjate ali ne strinjate z naslednjo izjavo: Evropska unija

nas pomaga ščititi pred negativnimi učinki globalizacije?

Evropska unija nas pomaga ščititi pred negativnimi učinki globalizacije

27%30%

48%

26%36%36%37%38%39%40%40%40%41%41%43%43%43%44%45%45%45%46%46%47%48%49%49%50%51%

55%56%

52%34%

25%

57%56%

39%29%26%

60%43%

40%30%

23%48%

37%25%26%

17%39%

36%44%

32%35%

41%41%

24%40%

26%29%

40%32%

21%36%

27%

17%8%

25%34%

36%1%

17%20%

30%36%

11%20%

32%31%

39%16%

19%11%

22%19%

12%11%

27%11%

24%20%

5%12%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

HRTRMK

LVFRUKLTIE

ELLUHUMTESSI

EU27PTROBGCZEEATIT

SEDEDKPLFI

CYSKBENL

Se strinjam Se ne strinjam Ne vem

41% vprašanih Slovencev se strinja z izjavo, da nas Evropska unija pomaga ščititi pred negativnimi učinki globalizacije. Večji del vprašanih, 48%, se s to trditvijo ne strinja. Pri tem vprašanju se Slovenija nahaja na sredini lestvice držav EU27, malo pod evropskim povprečjem, kjer se z izjavo strinja 43% vprašanih, 37% pa ji nasprotuje. Slovenci torej EU v manjši meri vidijo kot ščit pred negativnimi posledicami globalizacije kakor v povprečju vprašani v drugih državah. Opazen je velik delež vprašanih, ki se do vprašanja niso znali ali želeli opredeliti. Delež odgovorov »ne vem« je celo do 39-odstoten. V največji meri se s trditvijo strinjajo vprašani na Nizozemskem (56%), v Belgiji (55%) in na Slovaškem (51%), najmanj strinjanja pa je požela v Latviji, Veliki Britaniji in Franciji. V primerjavi s prejšnjim merjenjem je stopnja strinjanja s to trditvijo med anketiranimi Slovenci padla za dve odstotni točki, na ravni EU27 pa za odstotno točko. Največji upad strinjanja so zabeležili Danci (za 14 odstotnih točk), največji porast strinjanja s trditvijo pa v Avstriji (za 15 odstotnih točk).


48

QA34b V kolikšni meri se strinjate ali ne strinjate z naslednjo izjavo: Evropska unija

državljanom Evrope omogoča, da imajo večje koristi od pozitivnih učinkov globalizacije?

Evropska unija državljanom Evrope omogoča, da imajo večje koristi od pozitivnih učinkov globalizacije

38%41%

55%

35%37%

40%41%41%41%42%44%46%47%47%47%48%48%48%48%49%50%50%50%

54%54%56%

59%62%63%

66%73%

24%37%

16%

50%39%

44%24%

57%19%

28%24%

44%16%

32%37%

31%32%

17%36%

22%14%

38%24%17%

40%13%

23%28%

23%15%

17%

38%22%

29%

15%24%

16%35%

2%40%

30%32%

10%37%

21%16%

21%20%

35%16%

29%36%

12%26%

29%6%

31%18%

10%14%

19%10%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

TRHRMK

FRLVSI

ESEL

ROCYPTATBGHULU

EU27IT

LTCZEEIE

DEUKPLBEMTSKFI

NLSEDK

Se strinjam Se ne strinjam Ne vem

40% Slovencev se strinja s trditvijo, da Evropska unija državljanom omogoča večje koristi od pozitivnih učinkov globalizacije, 44% pa se s trditvijo ne strinja. Obratno v povprečju je v EU stopnja strinjanja večja od nestrinjanja: s trditvijo se strinja 48% državljanov EU, 31% pa ne. Slovenija se je tako znašla na spodnjem delu lestvice evropskih držav, v manjši meri se s trditvijo strinjajo le še v Latviji in Franciji. V največji meri pa se s trditvijo strinjajo vprašani na Danskem (73%), Švedskem (66%) in Nizozemskem (63%).


49

V. PRIHODNOST EVROPSKIH POLITIK

QA28 Evropsko združevanje se je v zadnjih letih osredotočalo na različne zadeve. Kateri vidiki bi po vašem mnenju morali biti v prihajajočih letih bolj poudarjeni s strani evropskih institucij, da bi v prihodnosti še okrepili Evropsko unijo?

3%

1%

0%

5%

9%

11%

12%

14%

18%

22%

24%

27%

28%

34%

43%

0% 10% 20% 30% 40% 50%

NV

Drugo (SPONTANO)

Nič izmed naštetega (SPONTANO)

Kulturna politika

Evropska obrambna politika

Evropska zunanja politika

Zadeve, povezane s priseljevanjem

Evropska izobraževalna politika

Znanstvene raziskave

Energija

Solidarnost z revnejšimi regijami

Boj proti kriminalu

Notranji trg

Okoljske zadeve

Socialne zadeve

Kateri vidiki bi po vašem mnenju morali biti v prihajajočih letih bolj poudarjeni s strani evropskih institucij, da bi v prihodnosti še okrepili Evropsko unijo?

Po mnenju Slovencev bi evropske institucije za krepitev Evropske unije morale bolj delovati na področju socialnih zadev (43%), okolja (34%) in notranjega trga (28%). Manj pomena Slovenci pripisujejo kulturni politiki (5%), evropski obrambni politiki (9%) ter evropski zunanji politiki (11%).

QA27 Kakšno je vaše mnenje o vsakem od naslednjih predlogov? Za vsakega mi

prosim povejte, ali ste za ali proti. Eurobarometer je državljane Evropske unije spraševal, v kolikšni meri podpirajo posamezne projekte, s katerimi bi Unija v prihodnosti še okrepila politično integracijo, in sicer evropsko monetarno unijo, skupno zunanjo politiko držav članic EU, skupno obrambno in varnostno politiko in nadaljnjo širitev EU. Spraševala je tudi o podpori konceptu Evrope dveh hitrosti. Čeprav je podpora vprašanih Slovencev posameznim pobudam rahlo upadla, ostaja Slovenija v samem vrhu podpornic prihodnjih evropskih projektov.


50

90%

61%

79%

68%

86%

75%

70%

44%

48%

39%

8%

32%

14%

20%

9%

16%

24%

43%

42%

42%

10%

19%

13%

6%

9%

5%

12%

7%

7%

2%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

SI

EU27

SI

EU27

SI

EU27

SI

EU27

SI

EU27

Evro

pska

mon

etar

naun

ija s

skup

nova

luto

-ev

rom

Skup

nazu

nanj

apo

litik

adr

žav čl

anic

EU d

oos

talih

drža

v

Skup

naob

ram

bna

inva

rnos

tna

polit

ika

drža

v čl

anic

EU

Nad

aljn

jaši

ritev

EU

zvk

ljuči

tvijo

drug

ih d

ržav

v na

sled

njih

letih

Gra

dite

vEv

rope

jehi

trej

ša v

eni s

kupi

nidr

žav

kot v

drug

ihdr

žava

h

Za Proti Ne vem

Evropska monetarna unija s skupno valuto – evrom Eurobarometer časovno pokriva obdobje, ko je območje evra sestavljalo 15 držav članic. Slovenija je kot trinajsta članica in kot prva med novimi članicami uvedla evro 1.1.2007. 1.1. 2008 sta se območju evra pridružili še dve novi članici Malta in Ciper. Obdobje izvajanja raziskave EB70 je bilo tudi obdobje priprav za Slovaško, ki v času merjenja še ni bila članica območja evra. To je postala s 1.1. 2009. Slovenci so s kar 90-odstotno podporo naklonjeni evropski monetarni uniji (EMU) s skupno valuto – evrom. Ta delež je najvišji v EU27, enako kot v predhodnem merjenju (EB69), in visoko nad povprečjem sedemindvajseterice (61%). Skoraj tako visoko podporo kot v Sloveniji so izrazili tudi Irci (87%), Luksemburžani in Nizozemci (oboji po 83%). Od zadnjega merjenja je podpora EMU v Sloveniji ostala na isti ravni, medtem ko je na ravni EU27 porasla za odstotno točko. Sicer je med članicami Unije zaznati nihanje podpore v obe smeri. Največji padec podpore so zabeležili v Litvi in Malti, ki je novo valuto komaj uvedla (upad za 9 odstotnih točk), pa tudi v Latviji. Največji porast podpore (za 10 odstotnih točk na 76%) je bilo zaznati na Slovaškem, ki je junija 2008 dobila zeleno luč za vstop v območje evra s 1.1.2009. Porast podpore skupni valuti so zabeležili tudi v Avstriji in Grčiji. Pri tem predlogu se pojavljajo očitne razlike med državami, ki so in tistimi, ki niso članice območja evra. Članice območja evra so evropski monetarni uniji naklonjene (70% za), medtem ko je podpora EMU v nečlanicah bolj razdeljena: 46% vprašanih predlog podpira, podoben delež, 44-odstoten, pa mu nasprotuje.


51

Skupna zunanja politika držav članic EU do ostalih držav 79% Slovencev podpira skupno zunanjo politiko držav članic EU, kar je 11 odstotnih točk nad povprečjem EU27 (68%). Slovenska podpora je med sedemindvajseterico druga najvišja. Najbolj so predlogu naklonjeni na Slovaškem (82%), Nemci in Grki pa predlog podpirajo v enaki meri kot Slovenci. Enako kot pred pol leta so na zadnjem mestu po naklonjenosti predlogu Britanci (49%), sledijo jim Portugalci (51%) in Maltežani (54%). V zadnjega pol leta je sicer podpora politiki v Sloveniji upadla za tri odstotne točke, medtem ko je na ravni EU27 ostala nespremenjena. Največjo spremembo pri tem vprašanju so od prejšnjega merjenja (EB69) zabeležili na Cipru in na Irskem, kjer je podpora padla za 11 oz. za 8 odstotnih točk. Skupna obrambna in varnostna politika držav članic EU Večina Slovencev (86%) podpira tudi skupno obrambno in varnostno politiko držav članic EU. Slovenija se s tem uvršča nad evropsko povprečje (75%). Večjo podporo predlogu so zabeležili na Slovaškem (91%), Cipru (89%) ter v Belgiji in na Češkem (po 87%). Enako kot v prejšnjem merjenju (EB69) so nizko podporo izrazili Britanci (57%), najnižja pa je bila na Irskem (48%). Od prejšnjega merjenja je podpora predlogu v Sloveniji upadla za odstotno točko, prav toliko pa tudi na ravni EU27. Največji upad podpore beleži Irska (za 12 odstotnih točk) Razlika v podpori skupni obrambni in varnostni politiki je opazna tudi med skupino starih in novih članic EU. V EU15 je predlogu naklonjenih 73% vprašanih, medtem ko v 12 novinkah predlog podpira 81% državljanov. Hitrejša in tesnejša graditev Evrope preko manjšega števila držav članic Skoraj polovica (48%) Slovencev je naklonjena predlogu hitrejše graditve Evrope preko manjše skupine držav članic. Predlogu nasprotuje 42% vprašanih Slovencev. S tem je slovenska podpora »Evropi dveh hitrosti« višja kakor sicer v EU27, kjer večji del državljanov predloga ne podpira: 39% vprašanih Evropejcev je za, 42% pa proti. Najbolj predlog podpirajo Estonci (62%), Danci (54%) in Slovaki (50%), najmanj pa Irci, Finci, Portugalci in Bolgari. Več kot polovica vprašanih predlogu nasprotuje na Finskem, v Franciji in Grčiji. Od prejšnjega merjenja pred pol leta (EB69) je podpora predlogu v Sloveniji narasla za dve odstotni točki, povprečje v EU pa se ni spremenilo. Najbolj je podpora različno hitri izgradnji upadla v Grčiji in na Irskem (za 8 odstotnih točk), najbolj pa je porasla v Luksemburgu, na Slovaškem in v Veliki Britaniji (v vseh za 7 ali več odstotnih točk).


52

Nadaljnja širitev EU z vključitvijo drugih držav v naslednjih letih

Nadaljnja širitev EU z vključitvijo drugih držav v naslednjih letih

45%59%

79%

25%25%26%

31%36%

39%40%41%43%44%45%

48%48%49%

54%55%56%56%57%57%57%57%

60%60%

63%63%

69%70%

21%23%

8%

68%67%65%

62%41%

42%48%

54%31%

43%53%

45%47%

50%33%32%30%

37%11%

33%23%

20%26%

16%20%

24%15%

24%

34%18%

13%

7%8%9%7%

23%19%

12%5%

26%13%

2%7%5%

1%13%13%14%

7%32%

10%20%

23%14%

24%17%

13%16%

6%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

TRHRMK

LUATDEFRIEIT

UKFI

PTEU27

BEDKNLELLVHUCYSEBGCZESMTEEROLTSKPLSI

Za Proti Ne vem

Slovenci so s 70-odstotno podporo najbolj med vsemi državami članicami naklonjeni nadaljnji širitvi Evropske unije v prihodnjih letih. Na ravni EU27 so vprašani razdeljeni: 44% državljanov širitev EU podpira, 43% pa jih ideji nasprotuje. Širitvi so naklonjeni tudi vprašani na Poljskem (69% za širitev), Slovaškem in Litvi (63%). Nadaljnjo širitev v prihodnosti najmanj podpirajo Luksemburžani (25%), Avstrijci (25%) in Nemci (26%). V povprečju je podpora med EU15 39-odstotna, v 12 novih članicah pa je v povprečju 62-odstotna. Od zadnjega merjenja pred šestimi meseci (EB69) je podpora širitvi upadla. V Sloveniji se je znižala za 4 odstotne točke, na ravni EU27 pa za 3 odstotne točke. Za deset ali več odstotnih točk je podpora predlogu upadla v Bolgariji, Grčiji, na Irskem ter na Madžarskem. Velika Britanija je edina država, v kateri se je podpora omenjenemu predlogu zvišala (za 4 odstotne točke na 40%).


53

VI. 5. OBLETNICA ŠIRITVE EU IZ LETA 2004 QC1 Leta 1989 je padec berlinskega zidu označil konec železne zavese, ki je

ločevala Vzhodno Evropo od Zahodne. Za vsako od sledečih mi prosim povejte, v kolikšni meri je, konec koncev, imela ali ni imela koristi od padca železne zavese.

QC1.1 Evropska unija

49%

51%

53%

54%

55%

58%

59%

60%

61%

61%

63%

64%

65%

65%

65%

66%

66%

67%

67%

71%

72%

74%

74%

77%

81%

82%

84%

86%

44%

15%

37%

17%

12%

25%

19%

14%

32%

28%

22%

22%

19%

13%

12%

10%

18%

7%

18%

22%

11%

21%

17%

16%

16%

10%

8%

7%

7%

34%

10%

29%

33%

17%

22%

26%

7%

11%

15%

14%

16%

22%

23%

24%

16%

26%

15%

7%

17%

5%

9%

7%

3%

8%

8%

7%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

ELMTLU

PTESIT

UKIE

BEATFRSI

EU27LT

ROCYLV

BGEENL

PLDE

HUFI

DKSECZSK

Je pridobila Ni pridobila Ne vem

V kolikšni meri je Evropska unija imela ali ni imela koristi od padca železne zavese. ?

64% vprašanih v Sloveniji je mnenja, da je Evropska unija imela koristi od padca železne zavese, 22% pa jih temu nasprotuje. To je le nekoliko pod povprečjem EU27. V povprečju je 65% državljanov Unije prepričanih, da je EU imela koristi od padca železne zavese, 19% pa jih meni nasprotno. Najbolj so v koristi padca železne zavese za Unijo prepričani Slovaki (86%) in Čehi (84%), sledijo pa Švedi, Danci in Finci. V najmanjši meri so se za koristi EU v tem primeru opredelili v Grčiji (49%), Malti (51%) in Luksemburgu (53%).


54

QC1.2 Slovenija / »Vaša država«

21%

23%

28%

31%

36%

38%

39%

41%

41%

41%

42%

43%

43%

46%

47%

49%

51%

51%

52%

55%

62%

67%

68%

72%

73%

74%

77%

83%

75%

59%

36%

59%

32%

35%

48%

32%

53%

39%

51%

43%

43%

32%

31%

37%

30%

41%

34%

32%

29%

27%

23%

17%

23%

24%

16%

10%

4%

18%

36%

10%

32%

27%

13%

27%

6%

20%

7%

14%

14%

22%

22%

14%

19%

8%

14%

13%

9%

6%

9%

11%

4%

2%

7%

7%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

ELCYMT

LUESPTSIIE

ATUKBEFRIT

BGROLVLTFI

EU27EENLHU

SEPLDK

DESKCZ

Je pridobila Ni pridobila Ne vem

V kolikšni meri je vaša država imela ali ni imela koristi od padca železne zavese. ?

Manjši delež, 39% vprašanih Slovencev meni, da je Slovenija imela koristi od padca železne zavese, medtem ko jih 48% meni, da teh koristi ni bilo. To je precej pod povprečjem EU27, kjer več kot polovica (52%) vprašanih zaznava koristi svoje države po padcu železne zavese. Dobra tretjina na ravni EU27 pa koristi za svojo državo ne vidi. Čehi (83%), Slovaki (77%) in Nemci (74%) v največji meri menijo, da so imele njihove države koristi od padca Berlinskega zidu. Še manj koristi od padca železne zavese kot Slovenci pa beležijo Grki (21%), Ciprčani (23%) in Maltežani (28%). QC1.3 Vi osebno Mnenje, da bi od padca železne zavese občutili kakšne osebne koristi, deli le 22% vprašanih Slovencev. Več kot trikrat toliko (68%) pa meni, da osebne koristi od padca železne zavese niso imeli. V povprečju v EU27 meni, da jim je padec železne zavese prinesel koristi, nekoliko več državljanov, in sicer 26%, medtem ko jih 63% meni, da osebnih koristi niso imeli.


55

Države z največjim deležem tistih, ki občutijo osebne koristi, so Češka (71%), Slovaška (60%), Švedska (42%) in Danska (40%). Najmanj osebnih koristi občutijo vprašani na Cipru (6%), v Grčiji (11%) in Luksemburgu (14%). QC2 Od leta 2004 se je Evropska unija razširila iz 15 na 27 držav. Kako bi na splošno

ocenili to širitev Evropske unije?

59% 21% 20%

44% 40% 16%

48% 36% 16%

62% 32% 6%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

EU12

EU15

EU27

SI 70.1Ta širitev je okrepilaEvropsko unijo

Ta širitev je oslabilaEvropsko unijo

NV

Večina, 62% Slovencev ocenjuje, da je širitev EU od leta 2004 okrepila Evropsko unijo. Da je širitev Unijo oslabila, je prepričana slaba tretjina, 32% vprašanih v Sloveniji. V povprečju je mnenje evropskih državljanov manj navdušujoče in bolj razdeljeno: 48% vprašanih meni, da je širitev Unijo okrepila, 36% pa, da jo je oslabila. Tudi primerjava rezultatov med EU15 in EU12 pokaže večje razlike: manj kot polovica, le 44% vprašanih v EU15 meni, da je širitev Unijo okrepila, 40% jih meni nasprotno. V 12 novo pridruženih članicah prevladuje mnenje, da je širitev Unijo okrepila (59%) in le petina vprašanih meni, da jo je oslabila. Države, v katerih vprašani v največji meri menijo, da je širitev Unijo okrepila, so Slovaška (72%), Ciper (71%) in Malta (69%). Slovenci po deležu zasedamo 7. mesto na lestvici držav EU27. Najnižji delež tistih, ki menijo, da je širitev Unijo okrepila, pa so zabeležili v Avstriji (33%), Luksemburgu (35%) in Franciji (36%).


56

VII. EVROPSKI PRORAČUN QG1 Evropska unija ima proračun, ki se porablja za celo vrsto različnih aktivnosti in

investicij v vseh državah članicah in zunaj Evropske unije. Če na splošno pomislite na proračun Evropske unije, bi rekli, da…?

24%17% 17% 14% 14% 13% 13% 13% 12% 11% 11% 11% 10% 10% 10% 10% 9% 9% 9% 7% 7% 5% 5% 5% 4% 3% 2% 2%

47%

39%

62%

47%

68%

51% 54%46% 48%

62%

42%

60%

51%

61% 58%64%

44%

58%

42% 48% 50%

71% 70%

80%

53%

76%

58%

69%

21%43%

17%

32%

17%

33%23%

35% 36%15%

34%

24%

33%

25%25%

23%

41%

29%

41%

42%

23%

21% 22%

12%

40%

20%

36%

28%

8%1% 4% 7%

1% 3%10%

6% 4%12% 13%

5% 6% 4% 7%3% 6% 4%

8%3%

20%

3% 3% 3% 3% 1% 4% 1%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

LU EL MT CY SI DE IE PT BE BG IT AT EU27 LV LT PL ES NL UK FR RO DK SK SE CZ FI EE HU

Ste slišali zanj in ga zelo natačno poznate Ste slišali zanj, vendar ga ne poznate zelo natačno

Še nikdar niste slišali za proračun EU NV

Več kot dve tretjini (68%) vprašanih v Sloveniji je že slišalo za proračun Evropske unije, vendar ga zelo natančno ne pozna. 14% vprašanih je slišalo za proračun in ga zelo dobro pozna, 17% vprašanih pa za proračun EU še ni slišalo. V povprečju so vprašani v EU slabše informirani o evropskem proračunu kakor Slovenci, saj tretjina vprašanih zanj še ni slišala. Razmerja odgovorov v EU so naslednja: 10% vprašanih proračun dobro pozna, 51% je slišalo zanj, a ga zelo natančno ne pozna in 33% zanj še ni slišalo. Med države, ki so bolje seznanjene s proračunom, spadajo Luksemburg, Grčija in Malta. Med tiste, kjer so vprašani v večji meri vsaj slišali za proračun, pa poleg Slovenije in Malte spadajo še Švedi, Finci, Danci, Slovaki, Poljaki, Bolgari. Na splošno je v vseh državah več kot polovica vprašanih slišala, da Evropska unija ima proračun, četudi ga natančno ne poznajo.


57

QG2a Za kaj od spodaj naštetega se po vašem mnenju porabi največji del proračuna

Evropske unije?

25%

1%

1%

8%

4%

6%

8%

10%

12%

12%

12%

15%

13%

13%

18%

24%

26%

24%

20%

9%

1%

2%

3%

6%

8%

10%

11%

12%

12%

14%

14%

15%

16%

20%

26%

36%

37%

45%

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45% 50%

Ne vem


Drugo (SPONTANO)


Kultura in mediji

Transport

Javno zdravstvo

Izobraževanje in usposabljanje

Podnebne spremembe in varovanje okolja

Razvojna in humanitarna pomoč državam izven EU

Zaposlovanje in socialne zadeve

Regionalne naložbe

Energija


Pomoč sosednjim državam EU, vključno z državamikandidatkami

Gospodarska rast

Stroške administracije in osebja, poslopja

Kmetijstvo in razvoj podeželja

Obramba in varnost

EU27 SI

Skoraj polovica Slovencev (45%) meni, da se največji del proračuna Evropske unije porabi za obrambo in varnost. Približno enako število jih meni, da se največji del proračuna porabi za kmetijstvo in razvoj podeželja (37%) ter za stroške administracije, osebja in vzdrževanja poslopij (36%). Sledijo še gospodarska rast, pomoč sosednjim državam EU, vključno z državami kandidatkami, ter znanstvene raziskave. V EU je mnenje o porabi nekoliko drugačno. Med evropskimi državljani v povprečju še vedno zmotno prevladuje mnenje, da se največji del proračuna porabi za stroške administracije, osebja in poslopij (26%), le nekoliko manj pa jih meni, da gre največji del za gospodarsko rast oziroma za kmetijstvo in razvoj podeželja (oboje po 24%). V manjših deležih so se vprašani odločali še za obrambo in varnost, pomoč sosednjim državam EU ter regionalne naložbe. Na ravni EU27 kar četrtina vprašanih ne ve, za kaj se porabi največji del proračuna. Stopnja odgovora »ne vem« v Sloveniji je le 9-odstotna.


58

QG3a In za kaj od spodaj naštetega bi vi želeli, da bi se porabljal proračun Evropske

unije?

11%

1%

1%

3%

5%

12%

4%

7%

7%

17%

22%

13%

19%

14%

30%

23%

38%

32%

36%

2%

1%

1%

1%

3%

4%

5%

6%

8%

9%

13%

15%

18%

31%

32%

35%

43%

43%

56%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%

Ne vem


Drugo (SPONTANO)

Stroške administracije in osebja, poslopja

Transport


Kultura in mediji

Pomoč sosednjim državam EU in državam kandidatkam


Obramba in varnost

Energija

Regionalne naložbe


Kmetijstvo in razvoj podeželja

Izobraževanje in usposabljanje

Podnebne spremembe in varovanje okolja

Gospodarska rast

Javno zdravstvo

Socialne zadeve in zaposlovanje

EU27 SI

Največ, več kot polovica Slovencev (56%) si želi, da bi se proračun Evropske unije porabljal za zaposlovanje in socialne zadeve. 43% vprašanih bi sredstva iz proračuna namenilo gospodarski rasti, enak delež pa za javno zdravstvo. Okrog tretjina vprašanih bi proračun namenila tudi za boj proti podnebnim spremembam in za varovanje okolja, za izobraževanje in usposabljanje ter za kmetijstvo in razvoj podeželja. Na ravni EU bi največ vprašanih (38%) sredstva namenilo za gospodarsko rast, sledijo pa zaposlovanje in socialne zadeve, javno zdravstvo, ter izobraževanje in usposabljanje. Velik delež evropskih državljanov bi več evropskih sredstev namenil politikam, povezanim z energetiko. Na ravni EU odgovori v večini niso dosegali tako visokih deležev kot v Sloveniji.


59

EUROBAROMETER 70

EXECUTIVE SUMMARY


60

EXECUTIVE SUMMARY

VIII. LIFE IN SLOVENIA (EU AND WORLD) Slovenians remain satisfied with the life they lead. They rate the Slovenian economy as better than they rate the European and world economy. Slovenians are more critical about the employment situation and the increasing living costs. 85% of the surveyed Slovenians are satisfied with their life, which is 4 percentage points lower than 6 months ago. Slovenia is listed above the European average (76%), and together with Cyprus shares the first place among the new member states (EU27) regarding life satisfaction. 52% of Slovenians rate the current economic situation in Slovenia as good, which is 6 percentage points lower than a year ago. Only 29% of the citizens of the EU Member States have a good opinion of the economy in their country; since the last survey the rating "good" decreased for 19 percentage points in the EU27. Half of the surveyed Slovenians rate the economic situation in Europe as good (55%). This rating decreased for 21 percentage points since last year. On average 33% of European citizens rate the economic situation in Europe as good – this rating decreased for 25 percentage points since the last survey. The ratings of the world economy at this moment are even worse. 61% of Slovenians and 71% of EU citizens on average rate the world economic situation as bad. On a personal level Slovenians hold less pessimistic view of the situation: 62% consider their household financial situation as good; 63% consider their personal employment situation as good. The lowest rated is the current situation regarding living costs, which has been rated as bad by 84% of the surveyed Slovenians. More than half of the surveyed (55%) stated that they have trouble paying their bills at the end of the month. Even though the share of Slovenians who rate the employment situation in Slovenia as good increased for 3 percentage points in the last six months, the majority of the surveyed has a critical opinion of the situation. 62% of the surveyed rated the situation as bad while 35% consider it as good. Two priority tasks of Slovenia are fight against inflation and improvement of economic situation. There is pessimism about future prospects: in the next 12 months the majority of Slovenians expect the aggravation of economic situation in Slovenia, the EU and the world. Among the most important issues Slovenia is currently facing, the most important is rising prices/inflation (57%), although this share has decreased significantly since the last survey (for 14 percentage points). The economic situation was rated as the second most important issue Slovenia is facing (29%). Other EU citizens consider these two issues as currently having the top priority (borh on average 37%) as well. In the next 12 months most of Slovenians (52%) expect no general changes in their lives; but they do expect changes of the economic situation: 46% of the surveyed expect the economic situation of Slovenia to worsen, 32% expect it to remain the same and 18% expect it to improve (on the EU27 level, 51% of the surveyed expect the economic situation in their state to worsen).


61

Regarding the economic situation in Europe, the expectations of Slovenians are as follows: 38% expect it to worsen, 37% expect it to remain the same and 18% expect it to improve. In the EU27 41% of respondents expect the economic situation in Europe to worsen, 31% expect it to remain the same and 16% expect it to improve. The expectations regarding the economic situation in the EU have declined in the last half year in Slovenia, as well as in the other EU Member States. Slovenians have very similar expectations about the economic situation in the world (16% of the surveyed expect improvement, 46% expect worsening, 31% expect no changes) as they had for the economic situation in Slovenia. The opinion of Slovenians is close to the European average. In 17 of the 27 EU Member States more than half of the surveyed expect the world economic situation to deteriorate. A belief that things are going in the right direction in Slovenia is growing stronger among respondents. Almost half of Slovenians consider that things in Slovenia are currently heading in the right direction, which ranks Slovenia on the top of the EU Member States list. A quarter of respondents believe that things in Slovenia are not heading in the right direction, and 21% of the surveyed consider the direction is neither right nor wrong. The share of those who think Slovenia is heading in the right direction increased for 7 percentage points since the last survey. In the EU27 the average is substantially lower (28% of the surveyed consider the things in their country to go in the right direction).

IX. SLOVENIA AND the EU Slovenian membership in the EU is a good thing, Slovenia has benefited from the membership. The support for the membership has again increased among Slovenians, and it also slightly increased on the EU level. 59% of the surveyed Slovenians rate the membership of Slovenia in the EU as a good thing, 29% as neither good nor bad, and 11% rate it as a bad thing. Since the previous survey (EB69) the rating of the EU membership as good increased for 7 percentage points. The support increased also on the EU27 level – for 1 percentage point (now 53%). 71% of the Slovenians – the same percentage as half a year ago – feel that Slovenia benefited from the EU membership. On average 56% of EU citizens share this opinion, 2 percent points more than in the last survey. The Euro guarantees economic stability of Slovenia. In the European Union voices of individuals and of Slovenia count. Slovenia’s interests are taken into account in the EU. Slovenians to a lesser extent than the EU citizens share the opinion that the EU imposes its viewpoints. However they are among the most convinced that the EU is sensitive also to the issues that concern Slovenian citizens. 65% of Slovenians believe that being part of the euro area guarantees greater economic stability, which is 17 percentage points above the average in the euro area and ranks Slovenia on the third place among the euro area states. This is 3 percentage points more than in the previous survey. Slovenia is at the top of the EU27 list with the opinion that in the EU voices of individuals count; 51% of the surveyed agree with this statement. 79% of the respondents in Slovenia think that the voice of Slovenia counts in the EU, and 51% consider that the interests of Slovenia are well taken into account in the EU.


62

57% of the surveyed agree that the EU imposes its viewpoints on Slovenia. On average 60% of EU citizens agree with this statement The results show that Slovenians are among the citizens who share this opinion the least. The citizens of Luxemburg and Germany share this opinion to an even lesser degree, 48% and 49% respectively. 38% of Slovenians think that the EU is sensitive to the issues that concern the Slovenian citizens. This result places Slovenia above the EU27 average (30%) and on the fourth place among the EU states, following Denmark (49%), Belgium (45%) and Malta (39%). 65% of Slovenians consider they understand the functioning of the EU, and remain the most informed citizens among the EU27.

X. EU IN THE EYES OF A SLOVENIAN CITIZEN

Slovenians have a high level of trust in the EU. EU has a positive image among Slovenians. Things are heading in the right direction in the EU. 60% of Slovenians trust the EU, while in the EU27 47% of citizens trust the EU. Among Slovenians the EU has an above avrage positive image (58% in Slovenia and 45% in the EU27). The survey noted a decline of image since the last survey among Slovenians as well as at the EU level (2 percentage points in Slovenia and 3 percentage points in the EU). For more than half of Slovenians (53%) things in the EU are heading in the right direction (6 months ago 43%). The EU citizens are more critical and divided regarding this issue. 35% of them are of opinion that things are heading in the right direction, while 34% disagree with this statement. To Slovenians the EU represents primarily freedom to travel, study and work anywhere in the EU (51%). A high share of answers relates to Euro (41%). About a quarter of respondents relate EU with peace, economic prosperity and a greater role of the EU in the world. The knowledge of the European institutions increased slightly. The importance and the level of trust in the EU institutions are considerably above the European average among Slovenian citizens. The level of knowledge of the institutions has slightly increased since the last Eurobarometer; Slovenians remain above the European average where the knowledge of the European institutions is concerned. The most of the surveyed Slovenians have heard of the European Parliament (94%), the European Central Bank (91%) and the European Commission (90%), and on the last place is the Council of the European Union (88%) which Slovenia presided during the first half of 2008. Slovenians attribute an important role to the European institutions; the rating of the importance of each institution respectively is more than 10 percentage points above the European average. The same is true regarding the level of trust in each respective institution. Slovenians put the most trust in the European central bank and the European Parliament (both 62%), followed by the European Commission (61%) and the Council of the European Union (60%). Since the last survey the level of trust increased slightly among Slovenian, while it declined on average at the EU level. Slovenians are well informed about the states presiding the Council of the European Union. Slovenians are the most successful in answering the questions testing the knowledge of the European matters.


63

Slovenia is among the top member states regarding the knowledge about the presidency of the EU Council , as well as the knowledge of EU facts. Slovenians proved informed about the present and future Member States presiding the EU Council. They also showed good knowledge of the basic information about the EU; their correct answers on 4 topics regarding the EU scored the highest. Decision making on the EU level is gaining importance. The tendence to transfer responsibility of certain decision-making from the Slovenian governmental level to the EU level has increased. The areas where the majority of Slovenians consider the Slovenian government should be taking decisions are as follows: pensions, health care, taxation and social security. On the EU level, the decisions should jointly be made on the fight against terrorism, scientific and technological research, the fight against crime, defence and foreign affairs, immigration, energy and the environment protection. XI. GLOBALIZATION

The opinion about globalization remains unchanged. For half of Slovenians it represents a threat to their employment and to companies in Slovenia. Globalization represents a threat to employment and companies in Slovenia for almost half of Slovenians (47%), and to a lesser extent (41%) it represents a good opportunity for Slovenian companies due to the opening of foreign markets. The opinion of the EU citizens is very similar. 48% of Slovenians do not agree with the statement that the EU helps to protect against negative effects of globalization, while 41% agree with this statement (in the EU27 43% agree, and 37% oppose). Among the EU citizens, Slovenians agree the least that "The EU enables its citizens to enjoy greater benefits from e the positive effects of globalization" (40% agree, 44% disagree; in the EU27 48% agree, 31% disagree). XII. FUTURE OF THE EU POLITICS Slovenians still greatly support the EU policies. Among the EU27 they show the greatest support to the European Monetary Union (90%) and further enlargement of the EU (70%). The Slovenian support is well above the EU average. Among the EU Member-States Slovenia is one of the greatest supporters of European projects and policies, eventhough the support for individual initiatives declined slightly since the last Eurobarometer. Slovenians show the greatest support to the European Monetary Union with the single curreny Euro (90%; 61% in the EU27), followed by the support to the common defence and security policy (86%, 75% in the EU27) and the common foreign policy (79%, 68% in the EU27) in the third place. Slovenians are the greatest advocates of the EU enlargement in the following years; with their 70% support they are well above the European average (44%). XIII. 5th ANNIVERSSARY OF 2004 ENLARGEMENT


64

According to the Slovenians the EU benefited from the fall of the iron curtain. Slovenians perceive less beneficial effects of the iron curtain fall on a country and individual level. The 2004 EU enlargement strengthened the EU. 64% of the surveyed Slovenians think that the EU benefited from the fall of the iron curtain, 22% oppose this statement, which is just below the average of the EU27 (65% answered that the EU benefited, 19% that the EU didn't benefit). The benefits of the iron curtain fall for Slovenia are felt by 39% of respondents in Slovenia, while 48% don't see any benefits (in the EU27 52% of citizens feel benefits for their state, while 34% don't). On the individual level 22% of Slovenians in the survey see the benefits and 68% don't. (in the EU27 the individual benefits are felt on average by 26% of the surveyed citizens, while 63% don't see any benefits). 62% of Slovenians find the 2004 EU enlargement strengthened the EU, while 32% think the opposite (in the EU27: 48% strengthened, 36% weakened). XIV. THE EUROPEAN BUDGET Slovenians mostly heard of the EU budget, yet do not know its structure very well. According to their opinion most of the budget is spent on defence and security. The majority of Slovenians want more of the budget to be spent on employment and social affairs. More than two thirds (68%) of the surveyed in Slovenia heard of the EU budget, but they don't know it precisely (14% of the surveyed heard of the budget and has a good knowledge of it, 17% of the surveyed didn't hear of the budget). In the EU the surveyed citizens are less informed about the EU budget than Slovenians (10% of the surveyed know the budget very well, 51% heard of it, but don't know it precisely and 33% didn't hear of it). According to the surveyed Slovenians, the majority of the budget is spent on defence and security, agriculture and rural development, and on administration, personnel and facilities. In the EU27 the citizens find the most of the budget is spent on administration, personnel and facilities, on economic growth or agriculture and rural development. More than half of Slovenians (56%) want the EU budget to be spent on employment and social affairs, followed by economic growth and public health care.


65

EUROBAROMETER 70

TECHNICAL SPECIFICATIONS


66

EUROBAROMETER 70.1 TECHNICAL SPECIFICATIONS

Between the 6th of October and the 6th of November 2008, TNS Opinion & Social, a consortium created between Taylor Nelson Sofres and EOS Gallup Europe, carried out wave 70.1 of the EUROBAROMETER, on request of the EUROPEAN COMMISSION, Directorate-General for Communication, “Research and Political Analysis”. The EUROBAROMETER 70.1 covers the population of the respective nationalities of the European Union Member States, resident in each of the Member States and aged 15 years and over. The EUROBAROMETER 70.1 has also been conducted in the three candidate countries (Croatia, Turkey and the Former Yugoslav Republic of Macedonia) and in the Turkish Cypriot Community. In these countries, the survey covers the national population of citizens and the population of citizens of all the European Union Member States that are residents in these countries and have a sufficient command of the national languages to answer the questionnaire. The basic sample design applied in all states is a multi-stage, random (probability) one. In each country, a number of sampling points was drawn with probability proportional to population size (for a total coverage of the country) and to population density. In order to do so, the sampling points were drawn systematically from each of the "administrative regional units", after stratification by individual unit and type of area. They thus represent the whole territory of the countries surveyed according to the EUROSTAT NUTS II (or equivalent) and according to the distribution of the resident population of the respective nationalities in terms of metropolitan, urban and rural areas. In each of the selected sampling points, a starting address was drawn, at random. Further addresses (every Nth address) were selected by standard "random route" procedures, from the initial address. In each household, the respondent was drawn, at random (following the "closest birthday rule"). All interviews were conducted face-to-face in people's homes and in the appropriate national language. As far as the data capture is concerned, CAPI (Computer Assisted Personal Interview) was used in those countries where this technique was available.


67

ABBREVIATIONS COUNTRIES INSTITUTES N°

INTERVIEWS FIELDWORK

DATES POPULATION

15+ BE Belgium TNS Dimarso 1.002 10/10/2008 06/11/2008 8.786.805 BG Bulgaria TNS BBSS 1.006 09/10/2008 20/10/2008 6.647.375 CZ Czech Rep. TNS Aisa 1.026 06/10/2008 22/10/2008 8.571.710 DK Denmark TNS Gallup DK 1.029 06/10/2008 02/11/2008 4.432.931 DE Germany TNS Infratest 1.526 10/10/2008 02/11/2008 64.546.096 EE Estonia Emor 1.000 10/10/2008 03/11/2008 887.094 EL Greece TNS ICAP 1.000 10/10/2008 02/11/2008 8.691.304

ES Spain TNS Demoscopia

1.000 09/10/2008 06/11/2008 38.536.844

FR France TNS Sofres 1.027 06/10/2008 31/10/2008 46.425.653 IE Ireland TNS MRBI 1.000 06/10/2008 31/10/2008 3.375.399 IT Italy TNS Infratest 1.061 08/10/2008 24/10/2008 48.892.559

CY Rep. of Cyprus

Synovate 503 08/10/2008 02/11/2008 638.900

CY(tcc) Turkish Cypriot Comm.

KADEM 500 07/10/2008 27/10/2008 143.226

LV Latvia TNS Latvia 1.002 10/10/2008 04/11/2008 1.444.884

LT Lithuania TNS Gallup Lithuania

1.011 09/10/2008 28/10/2008 2.846.756

LU Luxembourg TNS ILReS 500 06/10/2008 03/11/2008 388.914 HU Hungary TNS Hungary 1.002 10/10/2008 02/11/2008 8.320.614 MT Malta MISCO 500 09/10/2008 03/11/2008 335.476 NL Netherlands TNS NIPO 1.041 09/10/2008 05/11/2008 13.017.690

AT Austria Österreichisches Gallup-Institut

1.003 06/10/2008 28/10/2008 7.004.205

PL Poland TNS OBOP 1.000 11/10/2008 31/10/2008 32.155.805

PT Portugal TNS EUROTESTE 1.000 11/10/2008 03/11/2008 8.080.915

RO Romania TNS CSOP 1.053 07/10/2008 03/11/2008 18.246.731 SI Slovenia RM PLUS 1.006 07/10/2008 04/11/2008 1.729.298 SK Slovakia TNS AISA SK 1.006 09/10/2008 26/10/2008 4.316.438 FI Finland TNS Gallup Oy 1.004 15/10/2008 06/11/2008 4.353.495 SE Sweden TNS GALLUP 1.002 13/10/2008 03/11/2008 7.562.263

UK United Kingdom

TNS UK 1.308 07/10/2008 02/11/2008 50.519.877

HR Croatia Puls 1.000 08/10/2008 29/10/2008 3.734.300 TR Turkey TNS PIAR 1.003 08/10/2008 05/11/2008 47.583.830

MK

Former Yugoslav Rep. of Macedonia

TNS Brima 1.009 07/10/2008 16/10/2008 1.648.012

TOTAL 30.130 06/10/2008 06/11/2008 453.865.399


68

For each country a comparison between the sample and the universe was carried out. The Universe description was derived from Eurostat population data or from national statistics offices. For all countries surveyed, a national weighting procedure, using marginal and intercellular weighting, was carried out based on this Universe description. In all countries, gender, age, region and size of locality were introduced in the iteration procedure. For international weighting (i.e. EU averages), TNS Opinion & Social applies the official population figures as provided by EUROSTAT or national statistic offices. The total population figures for input in this post-weighting procedure are listed above. Readers are reminded that survey results are estimations, the accuracy of which, everything being equal, rests upon the sample size and upon the observed percentage. With samples of about 1,000 interviews, the real percentages vary within the following confidence limits:

Observed percentages

10% or 90%

20% or 80%

30% or 70%

40% or 60%

50%

Confidence limits

± 1.9 points

± 2.5 points

± 2.7 points

± 3.0 points

± 3.1 points


69

EUROBAROMETER 70

VPRAŠALNIK


70

SI A Vaša oznaka raziskave (101-105) EB69.2 A B Šifra države (106-107) EB69.2 B C Naša številka raziskave (108-110) EB69.2 C D Številka ankete (111-116) EB69.2 D E Razdelitev vzorca (117) A 1 B 2 EB69.2 E VPRAŠAJ POSTAVKO 28 SAMO V TURČIJI VPRAŠAJ POSTAVKO 29 SAMO NA HRVAŠKEM VPRAŠAJ POSTAVKO 30 SAMO V SEVERNEM CIPRU

VPRAŠAJ POSTAVKO 31 SAMO V NEKDANJI JUGOSOLOVANSKI REPUBLIKI MAKEDONIJI

Q1 Kakšno je vaše državljanstvo? Prosim povejte državo(e), ki ji(-m) pripadate.

(MOŽNIH VEČ ODGOVOROV) (158-190) Belgija 1, Danska 2, Nemčija 3,


71

Grčija 4, Španija 5, Francija 6, Irska 7, Italija 8, Luksemburg 9, Nizozemska 10, Portugalska 11, Združeno kraljestvo (Velika Britanija, Severna Irska) 12, Avstrija 13, Švedska 14, Finska 15, Republika Ciper 16, Češka republika 17, Estonija 18, Madžarska 19, Latvija 20, Litva 21, Malta 22, Poljska 23, Slovaška 24, Slovenija 25, Bolgarija 26, Romunija 27, 28, 29, 30, 31, Druge države 32, NV 33, EB69.2 Q1 ČE DRUGO ali NV, ZAKLJUČI ANKETO VPRAŠAJ QA VSE QA1 Ali bi rekli, da se ob srečanjih s prijatelji pogovarjate o političnih zadevah pogosto, včasih ali

nikoli? (211) Pogosto 1 Včasih 2 Nikoli 3 NV 4 EB69.2 QA1


72

QA2 Kadar imate o nečem trdno mnenje, ali kdaj prepričujete svoje prijatelje, sorodnike ali sodelavce,

da bi se strinjali z vašimi pogledi? Se to dogaja…?

(PREBERI) (212) Pogosto 1 Občasno 2 Redko 3 Nikoli 4 NV 5 EB69.2 QA2 QA3 Gledano v celoti, ali ste zelo zadovoljni, razmeroma zadovoljni, ne preveč zadovoljni ali sploh niste

zadovoljni s svojim življenjem?

(PREBERI) (213) Zelo zadovoljni 1 Razmeroma zadovoljni 2 Ne preveč zadovoljni 3 Sploh niste zadovoljni 4 NV 5 EB69.2 QA3 NE VPRAŠAJ QA4a V SEVERNEM CIPRU - SEVERNI CIPER GRE NA QA4b QA4a Kako bi ocenili trenutno situacijo na naslednjih področjih? (POKAŽI KARTICO)

(PREBERI) Zelo

dobro Dokaj dobro Dokaj

slabo Zelo slabo NV

(214)

1 Gospodarski položaj Slovenije

1 2 3 4 5

(215) 2 Gospodarski položaj

Evrope 1 2 3 4 5

(216) 3 Gospodarski položaj v

svetu 1 2 3 4 5

(217) 4 Vaš osebni položaj v zvezi

z zaposlitvijo 1 2 3 4 5

(218) 5 Finančno stanje vašega

gospodinjstva 1 2 3 4 5


73

(219)

6 Stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji

1 2 3 4 5

(220)

7 Stanje okolja v Sloveniji 1 2 3 4 5

EB68.1 QA4 TREND MODIFIED VPRAŠAJ QA4b SAMO V SEVERNEM CIPRU - OSTALI GREDO NA QA5a QA4b

(221)

2 1 2 3 4 5

(222) 2 1 2 3 4 5

(223) 3 1 2 3 4 5

(224) 4 1 2 3 4 5

(225) 5 1 2 3 4 5

(226)

6 1 2 3 4 5

(227)

7 1 2 3 4 5

NEW NE VPRAŠAJ QA5a v SEVERNEM CIPRU - SEVERNI CIPER GRE NA QA5b QA5a Kako bi ocenili trenutno situacijo na naslednjih področjih? (POKAŽI KARTICO Z LESTVICO - EN ODGOVOR V VSAKI VRSTI)

(PREBERI) Zelo

dobro Dokaj dobro Dokaj

slabo Zelo slabo NV

(228) 1 Območje na katerem

živite 1 2 3 4 5


74

(229)

2 Zagotavljanje zdravstvenega varstva v Sloveniji

1 2 3 4 5

(230) 3 Zagotavljanje pokojnin v

Sloveniji 1 2 3 4 5

(231) 4 Denarna nadomestila za

brezposelnost v Sloveniji 1 2 3 4 5

(232) 5 Življenjski stroški v

Sloveniji 1 2 3 4 5

(233)

6 Odnosi med ljudmi v Sloveniji, ki izhajajo iz drugačnih kulturnih in verskih družbenih okolij ali so različnih narodnosti

1 2 3 4 5

(234)

7 Način, kako se v Sloveniji obravnavajo neenakosti in revščina

1 2 3 4 5

(235)

8 Cenovna dostopnost energije v Sloveniji

1 2 3 4 5

(236)

9 Cenovna dostopnost bivališč v Sloveniji

1 2 3 4 5

(237)

10 Način, kako deluje javna uprava v Sloveniji

1 2 3 4 5

NEW VPRAŠAJ QA5b SAMO V SEVERNEM CIPRU – OSTALI GREDO NA QA6a QA5b

(238) 1 1 2 3 4 5

(239)

2 1 2 3 4 5

(240)

3 1 2 3 4 5

(241)

4 1 2 3 4 5


75

(242) 5 1 2 3 4 5

(243)

6 1 2 3 4 5

(244)

7 1 2 3 4 5

(245)

8 1 2 3 4 5

(246)

9 1 2 3 4 5

(247)

10 1 2 3 4 5

NEW NE VPRAŠAJ QA6a v SEVERNEM CIPRU - SEVERNI CIPER GRE NA QA6b QA6a Kakšna so vaša pričakovanja za naslednjih dvanajst mesecev: ali bo naslednjih dvanajst mesecev

boljše, slabše, ali enako, ko gre za…?

(PREBERI) Boljše Slabše Enako NV

(248) 1 Vaše življenje na splošno 1 2 3 4

(249) 2 Gospodarski položaj v Sloveniji 1 2 3 4

(250) 3 Finančno stanje vašega

gospodinjstva 1 2 3 4

(251) 4 Situacija na področju zaposlovanja v

Sloveniji 1 2 3 4

(252) 5 Vaš osebni položaj v zvezi z

zaposlitvijo 1 2 3 4

(253) 6 Gospodarski položaj v EU 1 2 3 4

(254) 7 Gospodarski položaj v svetu 1 2 3 4

(255) 8 Stanje okolja v Sloveniji 1 2 3 4

EB69.2 QA4a TREND MODIFIED


76

VPRAŠAJ QA6b SAMO V SEVERNEM CIPRU - OSTALI GREDO NA QA7a QA6b

(256) 1 1 2 3 4

(257) 2 1 2 3 4

(258) 3 1 2 3 4

(259) 4 1 2 3 4

(260) 5 1 2 3 4 (261) 6 1 2 3 4

(262) 7 1 2 3 4

(263) 8 1 2 3 4

EB69.2 QA4b NE VPRAŠAJ QA7a v SEVERNEM CIPRU - SEVERNI CIPER GRE NA QA7b QA7a Za vsako od sledečih področij mi prosim povejte, ali bi rekli, da je stanje v Sloveniji boljše ali

slabše od povprečja v evropskih državah ? (POKAŽI KARTICO Z LESTVICO - EN ODGOVOR V VRSTICI)

(PREBERI - ROTIRAJ) Veliko boljše

Nekoliko boljše

Nekoliko slabše

Zanesljivo slabše

NV

(264)

1 Stanje gospodarstva v Sloveniji

1 2 3 4 5

(265)

2 Zaposlovanje v Sloveniji 1 2 3 4 5

(266) 3 Življenjski stroški v

Sloveniji 1 2 3 4 5

(267) 4 Cene energije v Sloveniji 1 2 3 4 5

(268) 5 Kakovost življenja v

Sloveniji 1 2 3 4 5


77

(269)

6 Stanje okolja v Sloveniji 1 2 3 4 5

EB69.2 QA5a (ITEMS 1-5) - EB67.2 QA7C (ITEM 6) - TREND MODIFIED VPRAŠAJ QA7b SAMO V SEVERNEM CIPRU - OSTALI GREDO NA QA8a QA7b

(270) 1 1 2 3 4 5

(271) 2 1 2 3 4 5

(272) 3 1 2 3 4 5

(273) 4 1 2 3 4 5

(274) 5 1 2 3 4 5

(275)

6 1 2 3 4 5

EB69.2 QA5a (ITEMS 1-5) - EB67.2 QA7C (ITEM 6) - TREND MODIFIED

NE VPRAŠAJ QA8a IN QA8b V SEVERNEM CIPRU - SEVERNI CIPER GRE NA QA8c

QA8a Kateri sta po vašem mnenju dve najpomembnejši zadevi, s katerima se Slovenija trenutno sooča?

(POKAŽI KARTICO - PREBERI – MOŽNA NAJVEČ 2 ODGOVORA) (276-291) Kriminal 1, Gospodarsko stanje 2, Dvig cen \ inflacija 3, Obdavčevanje 4, Brezposelnost 5, Terorizem 6, Obramba \ Zunanje zadeve 7,


78

Stanovanjska problematika 8, Imigracija (priseljevanje) 9, Sistem zdravstvenega varstva 10, Izobraževalni sistem 11, Pokojnine 12, Varstvo okolja 13, Zadeve, povezane z energijo 14, Drugo (SPONTANO) 15, NV 16, EB69.2 QA6a QA8b In za vas osebno, kateri sta dve najpomembnejši zadevi, s katerima se trenutno vi soočate?

(POKAŽI KARTICO - PREBERI – MOŽNA NAJVEČ 2 ODGOVORA) (292-307) Kriminal 1, Gospodarsko stanje 2, Dvig cen \ inflacija 3, Obdavčevanje 4, Brezposelnost 5, Terorizem 6, Obramba \ Zunanje zadeve 7, Stanovanjska problematika 8, Imigracija (priseljevanje) 9, Sistem zdravstvenega varstva 10, Izobraževalni sistem 11, Pokojnine 12, Varstvo okolja 13, Zadeve, povezane z energijo 14, Drugo (SPONTANO) 15, NV 16, NEW VPRAŠAJ QA8c IN QA8d SAMO V SEVERNEM CIPRU - OSTALI GREDO NA QA9a QA8c

(308-323) 1, 2, 3, 4, 5,


79

6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, EB69.2 QA6b QA8d

(324-339) 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, NEW

VPRAŠAJ QA9a in QA10a SAMO V EU27 - FM, TR in HR GREDO NA QA9b - SEVERNI CIPER GRE NA QA9c

QA9a Splošno gledano, ali mislite, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji …?

(PREBERI) (340) Dobra stvar 1 Slaba stvar 2


80

Niti dobro niti slabo 3 NV 4 EB69.2 QA7a QA10a Če upoštevate vse vidike, bi rekli, da je Slovenija s članstvom v Evropski uniji v splošnem pridobila

ali ne? (341) Je pridobila 1 Ni pridobila 2 NV 3 EB69.2 QA8a

QA9b

(342) 1 2 3 4 EB69.2 QA7b QA10b

1 2 3 EB69.2 QA8b

VPRAŠAJ QA9c in QA10c SAMO V SEVERNEM CIPRU - OSTALI GREDO NA QA11a

QA9c

(344) 1 2 3 4


81

EB69.2 QA7c QA10c

(345) 1 2 3 EB69.2 QA8c NE VPRAŠAJ QA11a V SEVERNEM CIPRU - SEVERNI CIPER GRE NA QA11b QA11a Bi rekli da gredo trenutno stvari na splošno v pravo smer ali v napačno smer v…?

(EN ODGOVOR V VSAKI VRSTI)

(PREBERI) Stvari gredo v pravo smer

Stvari gredo v napačno

smer

Ne eno ne drugo

(SPONTANO)

NV

(346) 1 Sloveniji 1 2 3 4 (347) 2 Evropski uniji 1 2 3 4 EB69.2 QA11a VPRAŠAJ QA11b SAMO V SEVERNEM CIPRU - OSTALI GREDO NA QA12 QA11b

(348) 1 1 2 3 4


82

(349) 2 1 2 3 4 EB69.2 QA11b QA12: NE VPRAŠAJ TOČK 1, 3, 4 in 5 v SEVERNEM CIPRU QA12 Rad(a) bi Vas vprašal(a), koliko zaupate posameznim institucijam. Za vsako od naslednjih

institucij mi povejte, ali ji bolj zaupate ali bolj ne zaupate?

(PREBERI) Bolj zaupa Bolj ne zaupa NV

(350) 1 Pravosodje\ slovenski pravni sistem 1 2 3

(351) 2 Politične stranke 1 2 3

(352) 3 Regionalne ali lokalne javne oblasti 1 2 3

(353) 4 Vlada Republike Slovenije 1 2 3

(354)

5 Slovenski parlament - Državni zbor Republike Slovenije

1 2 3

(355) 6 Evropska unija 1 2 3 (356) 7 Organizacija Združenih narodov 1 2 3 (357) 8 NATO 1 2 3 EB69.2 QA12 TREND MODIFIED VPRAŠAJ VSE QA13 Ali ima Evropska unija za vas na splošno zelo pozitiven, dokaj pozitiven, nevtralen, dokaj

negativen ali zelo negativen ugled? (358) Zelo pozitiven 1 Dokaj pozitiven 2 Nevtralen 3 Dokaj negativen 4 Zelo negativen 5 NV 6 EB69.2 QA13 QA14 Kaj pomeni vam osebno Evropska unija?


83

(POKAŽI KARTICO - PREBERI - MOŽNIH VEČ ODGOVOROV - ROTIRAJ OD ZGORAJ NAVZDOL \ OD SPODAJ NAVZGOR)

(359-374) Mir 1, Gospodarski razcvet 2, Demokracija 3, Socialno varstvo 4, Svobodo potovanja, študija in zaposlitve kjerkoli v EU 5, Kulturna raznolikost 6, Močnejšo besedo v svetu 7, Evro 8, Brezposelnost 9, Birokracija 10, Zapravljanje denarja 11, Izgubo lastne kulturne identitete 12, Več kriminala 13, Premalo nadzora na zunanjih mejah 14, Drugo (SPONTANO) 15, NV 16, EB69.2 QA14

NE VPRAŠAJ QA15a V SEVERNEM CIPRU - VPRAŠAJ TOČKO 1 SAMO V TISTIH DRŽAVAH EU27, KI NE SPADAJO V OBMOČJE EVRA / TOČKO 2 VPRAŠAJ SAMO V OBMOČJU EVRA - FM, TR IN HR VPRAŠAJ SAMO TOČKE 3,4,5,6,8,9,10 IN 11 - SEVERNI CIPER GRE NA QA15b

QA15a Za vsako naslednjo trditev mi prosim povejte, ali se z njo bolj strinjate ali bolj ne strinjate?

(PREBERI) Se bolj strinja

Se bolj ne strinja

NV

(375)

1 1 2 3

(376)

2 Menim, da smo gospodarsko bolj stabilni, ker je Slovenija članica evroobmočja

1 2 3

(377) 3 Moj glas šteje v Evropski uniji 1 2 3 (378) 4 Moj glas šteje v Sloveniji 1 2 3

(379) 5 Razumem, kako deluje Evropska unija 1 2 3

(380) 6 Glas Slovenije šteje v EU 1 2 3

(381) 7 Interesi Slovenije so v EU dobro upoštevani 1 2 3

(382) 8 Evropska unija vsiljuje svoja stališča Sloveniji 1 2 3

(383)

9 Slovenska vlada je občutljiva za vprašanja, ki zadevajo slovenske državljane

1 2 3


84

(384)

10 EU je občutljiva za vprašanja, ki zadevajo slovenske državljane

1 2 3

(385)

11 Slovenska vlada je občutljiva za vprašnja, ki zadevajo evropske državljane

1 2 3

EB69.2 QA15a TREND MODIFIED VPRAŠAJ QA15b SAMO V SEVERNEM CIPRU - OSTALI GREDO NA QA16 QA15b

(386) 1 1 2 3 (387) 2 1 2 3

(388) 3 1 2 3

(389) 4 1 2 3

(390) 5 1 2 3

EB69.2 QA15b VPRAŠAJ VSE QA16 Ali ste slišali za...?

(PREBERI) Da Ne NV

(391) 1 Evropski parlament 1 2 3 (392) 2 Evropsko komisijo 1 2 3 (393) 3 Svet Evropske unije 1 2 3 (394) 4 Evropsko centralno banko 1 2 3 EB69.2 QA16 QA17 Bi lahko za vsako od naslednjih evropskih teles povedali, ali igra pomembno vlogo v delovanju

Evropske unije ali ne?

(PREBERI) Pomembno Nepomembno NV


85

(395) 1 Evropski parlament 1 2 3 (396) 2 Evropska komisija 1 2 3 (397) 3 Svet Evropske unije 1 2 3 (398) 4 Evropska centralna banka 1 2 3 EB69.2 QA17 QA18 In za vsakega od njih mi prosim povejte, ali se bolj nagibate k temu, da mu zaupate, ali da mu ne

zaupate?

(PREBERI) Bolj zaupa Bolj ne zaupa NV

(399) 1 Evropski parlament 1 2 3 (400) 2 Evropska komisija 1 2 3 (401) 3 Svet Evropske unije 1 2 3 (402) 4 Evropska centralna banka 1 2 3 EB69.2 QA18 QA19a Kakšna je, po vašem mnenju, trenutna hitrost gradnje Evrope? Prosim, poglejte te slike. Številka 1

miruje, številka 7 pa teče kar se da hitro. Prosim, izberite tisto, ki najbolje ustreza vašemu mnenju o trenutni hitrosti gradnje Evrope.

QA19b In katera najbolje ustreza hitrosti, ki bi si jo želeli vi?

(POKAŽI KARTICO Z OCENJEVALNO LESTVICO) (403) (404) PREBERI QA19a QA19b

TRENUTNA HITROST

ŽELJENA HITROST

Miruje 1 1 2 2 3 3 4 4 5 5 6 6 Teče kar se da hitro 7 7 NV 8 8 EB66.1 QA13a&b


86

QA20 Pomislite na svojo kupno moč, to so stvari, ki si jih v vašem gospodinjstvu lahko privoščite v vsakodnevnem življenju. Če svojo trenutno situacijo primerjate s tisto pred petimi leti, bi rekli, da se je izboljšala, da je ostala približno enaka ali se je p

(POKAŽI KARTICO - EN MOŽEN ODGOVOR) (405) Izboljšala 1 Ostala je približno enaka 2 Poslabšala 3 NV 4 EB69.2 QA27 QA21 Prosim povejte mi, v kolikšni meri se strinjate s sledečo trditvijo: ob koncu meseca s težavo

plačate vse svoje račune.

(PREBERI - SAMO EN ODGOVOR) (406) Popolnoma se strinjam 1 Dokaj se strinjate 2 Dokaj se ne strinjate 3 Popolnoma se ne strinjate 4 NV 5 EB69.2 QA28 QA22 Na splošno gledano, ali bo po vašem mnenju življenje tistih, ki so sedaj otroci, lažje, težje ali niti

lažje niti težje, kot je bilo v vaši generaciji?

(PREBERI - EN MOŽEN ODGOVOR) (407) Lažje 1 Težje 2 Niti lažje niti težje 3 NV 4 EB69.2 QA29 QA23 Prosim povejte mi, ali se dokaj strinjate ali se ne strinjate s sledečo trditvijo: Otroci, ki živijo v

Sloveniji, bi imeli boljše življenje, če bi se izselili v drugo državo.

(PREBERI) (408)


87

Se dokaj strinjam 1 Se ne strinjam preveč 2 Odvisno (SPONTANO) 3 NV 4 NEW QA24 Za vsako od naslednjih trditev o Evropski uniji mi prosim povejte, ali po vašem mnenju drži ali ne?

(PREBERI - ROTIRAJ) Drži Ne drži NV

(409) 1 EU trenutno sestavlja petnajst držav članic 1 2 3

(410)

3 Vsakih šest mesecev druga država članica postane predsednica Sveta Evropske unije

1 2 3

(411) 4 Evroobmočje trenutno sestavlja dvanajst držav

članic 1 2 3

(412) 2 Švica je članica Evropske unije 1 2 3

EB69.2 QA34 (ITEMS' SEQUENCE MODIFIED + ROTATE ADDED) VPRAŠAJ QA25 in QA26 SAMO V EU27 - OSTALI GREDO NA QA27 QA25 Za vsako od naslednjih področij mi povejte, ali bi odločitve po vašem mnenju morala sprejemati

slovenska vlada ali pa naj se odločitve sprejemajo skupno v okviru Evropske unije?


(PREBERI - ROTIRAJ) Slovenska vlada

Skupno v okviru EU

NV

(413) 1 Boj proti kriminalu 1 2 3 (414) 2 Obdavčevanje 1 2 3 (415) 3 Boj proti nezaposlenosti 1 2 3 (416) 4 Boj proti terorizmu 1 2 3 (417) 5 Obramba in zunanje zadeve 1 2 3 (418) 6 Imigracije 1 2 3 (419) 7 Izobraževalni sistem 1 2 3 (420) 8 Pokojnine 1 2 3 (421) 9 Varstvo okolja 1 2 3


88

EB69.2 QA35a QA26 Za vsako od naslednjih področij mi prosim povejte, ali bi odločitve morala po vašem mnenju

sprejemati slovenska vlada ali pa naj se odločitve sprejemajo skupno v okviru Evropske unije?


(PREBERI - ROTIRAJ) Slovenska vlada

Skupno v okviru EU

NV

(422) 1 Zdravstvo 1 2 3 (423) 2 Socialna varnost 1 2 3 (424) 3 Kmetijstvo in ribolov 1 2 3 (425) 4 Varstvo potrošnikov 1 2 3

(426) 5 Znanstvene in tehnološke raziskave 1 2 3

(427) 6 Podpora regijam, ki jim grozijo ekonomske težave 1 2 3

(428) 7 Energija 1 2 3 (429) 8 Konkurenca 1 2 3 (430) 9 Prevozi 1 2 3 (431) 10 Gospodarstvo 1 2 3 (432) 11 Boj proti inflaciji 1 2 3 EB69.2 QA36a VPRAŠAJ VSE QA27 Kakšno je vaše mnenje o vsakem od naslednjih predlogov? Za vsakega mi prosim povejte, ali ste

za ali proti.

(BERI ODGOVORE – ROTIRAJ) Za Proti NV

(433) 1 Evropska monetarna unija s skupno valuto - evrom 1 2 3

(434)

2 Skupna zunanja politika držav članic EU do ostalih držav

1 2 3

(435) 3 Skupna obrambna in varnostna politika držav članic

EU 1 2 3

(436) 4 Nadaljnja širitev EU z vključitvijo drugih držav v

naslednjih letih 1 2 3


89

(437)

5 Graditev Evrope je hitrejša v eni skupini držav kot v drugih državah

1 2 3

EB69.2 QA37 (ITEMS 1-4) - EB68.1 QA22 (ITEM 5) QA28 Evropsko združevanje se je v zadnjih letih osredotočalo na različne zadeve. Kateri vidiki bi po

vašem mnenju morali biti v prihajajočih letih bolj poudarjeni s strani evropskih institucij, da bi v prihodnosti še okrepili Evropsko unijo?

POKAŽI KARTICO - PREBERI - ROTIRAJ - NAJVEČ 3 ODOGOVORI) (438-452) Notranji trg 1, Kulturna politika 2, Evropska zunanja politika 3, Evropska obrambna politika 4, Zadeve, povezane s priseljevanjem 5, Evropska izobraževalna politika 6, Okoljske zadeve 7, Energija 8, Solidarnost z revnejšimi regijami 9, Znanstvene raziskave 10, Socialne zadeve 11, Boj proti kriminalu 12, Nič izmed naštetega (SPONTANO) 13, Drugo (SPONTANO) 14, NV 15, EB69.2 QA39

VPRAŠAJ QA29 DO QA32 SAMO V EU27 - SEVERNI CIPER GRE NA QA33b - OSTALI GREDO NA QA33a

QA29 V Evropski uniji vsaka država članica izmenoma predseduje Svetu Evropske unije za šest

mesecev. Trenutno je na vrsti Francija. Ste zadnje čase prebrali v časopisih ali slišali na radiu ali televiziji ali zasledili na internetu karkoli o predsedovanju Fran

(453) Da 1 Ne 2 NV 3 EB69.2 QA40 TREND MODIFIED VPRAŠAJ QA30 SAMO V FRANCIJI - OSTALI EU27 GREDO NA QA31


90

QA30

(454) 1 2 3 4 5 EB69.2 QA41 VPRAŠAJ QA31 SAMO V EU27 QA31 V Evropski uniji vsaka držav članica izmenoma predseduje Svetu Evropske unije za šest

mesecev. Od 1. januarja 2009 bo za ta položaj na vrsti Češka republika. Ali ste v zadnjem času brali v časopisih ali slišali po radiu ali televiziji ali zasledili na int

(455) Da 1 Ne 2 NV 3 EB69.2 QA42

VPRAŠAJ QA43 SAMO V CZ - OSTALI EU27 GREDO NA QA33a

QA32

(456) 1 2 3 4 5 EB69.2 QA43 VPRAŠAJ VSE RAZEN v SEVERNEM CIPRU - SEVERNI CIPER GRE NA QA33b


91

QA33a Katera od sledečih dveh trditev je najbližja vašemu mnenju o globalizaciji?

(PREBERI - EN MOŽEN ODGOVOR) (457)

Globalizacija pomeni dobro priložnost za slovenska podjetja zaradi odpiranja trgov 1

Globalizacija pomeni grožnjo za zaposlovanje in podjetja v Sloveniji

2 NV 3 EB69.2 QA48a VPRAŠAJ QA33b SAMO V SEVERNEM CIPRU - OSTALI GREDO NA QA34a QA33b

(458)

1

2 3 EB69.2 QA48b VPRAŠAJ QA34a SPLIT A - SPLIT B GRE NA QA34b QA34a V kolikšni meri se strinjate ali ne strinjate z naslednjo izjavo: Evropska Unija nas pomaga ščititi

pred negativnimi učinki globalizacije?

(PREBERI - EN MOŽEN ODGOVOR) (459) Se popolnoma strinjam 1 Se dokaj strinjam 2 Se ne strinjam preveč 3 Se sploh ne strinjam 4 NV 5 EB69.2 QA49a VPRAŠAJ QA34b SPLIT B - SPLIT A GRE NA QB1a


92

QA34b V kolikšni meri se strinjate ali ne strinjate z naslednjo izjavo: Evropska unija državljanom Evrope omogoča, da imajo večje koristi od pozitivnih učinkov globalizacije?

(PREBERI - EN MOŽEN ODGOVOR) (460) Se popolnoma strinjam 1 Se dokaj strinjam 2 Se ne strinjam preveč 3 Se sploh ne strinjam 4 NV 5 EB69.2 QA49b VPRAŠAJ QC SAMO V EU27 QC1 Leta 1989 je padec berlinskega zidu označil konec železne zavese, ki je ločevala Vzhodno Evropo

od Zahodne. Za vsako od sledečih mi prosim povejte, v kolikšni meri je, konec koncev, imela ali ni imela koristi od padca železne zavese.

(POKAŽI KARTICO Z LESTVICO - EN ODGOVOR V VRSTICI)

(PREBERI) Zelo veliko

pridobil-a

Pridobil-a do neke

mere

Ni zares pridobil-a

Sploh ni pridobil-a

NV

(504) 1 Evropska unija 1 2 3 4 5 (505) 2 Sloveniji 1 2 3 4 5 (506) 3 Vi osebno 1 2 3 4 5 NEW QC2 Od leta 2004 se je Evropska unija razširila iz 15 na 27 držav. Kako bi na splošno ocenili to širitev

Evropske unije? (PREBERI - MOŽEN EN ODGOVOR) (507) Ta širitev je okrepila Evropsko unijo 1 Ta širitev je oslabila Evropsko unijo 2 NV 3 NEW


93

QC3 Glede področij na katerih Evropska unija lahko odloča, katero od sledečih mnenj je najbližje vašemu osebnemu mnenju?

(PREBERI - MOŽEN EN ODGOVOR) (508)

Obstaja preveč področij, na katerih lahko EU odloča

1

Ne obstaja dovolj področij, na katerih EU lahko odloča

2

Število področij, na katerih lahko EU odloča, je ravno pravo (SPONTANO)

3 NV 4 NEW Zdaj pa se lotimo druge teme. VPRAŠAJ QE SAMO V EU27 QE1 Avgusta letos je med Rusijo in Gruzijo izbruhnil oborožen spopad. Ste slišali za ta spopad ali brali

o njem? (PREBERI - MOŽEN EN ODGOVOR) (698) Da, in natančno veste za kaj je šlo 1 Da, vendar pravzaprav ne veste za kaj je šlo 2 Ne 3 NV 4 NEW QE2 Nenehne napetosti v eni od gruzijskih regij, Južni Osetiji, so privedle do odprtega spopada med

oboroženimi silami Gruzije in Rusije. Po vašem mnenju, kdo izmed spodaj naštetih je igral najpomembnejšo vlogo pri končanju tega spopada?

(PREBERI - SAMO EN ODGOVOR) (699) Združeni narodi 1 NATO 2 Evropska unija 3 ZDA 4 OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi) 5 Nič izmed naštetega (SPONTANO) 6 Drugo (SPONTANO - NAVEDI) 7 NV 8 NEW


94

VPRAŠAJ QE2o ČE "DRUGO", KODA 7 V QE2 QE2o Katera druga(e)? 10 2 (700,701-720)

NEW QE3 Ali menite, da bi ta spopad lahko vplival na varnost dobave energije v Evropski uniji?

(PREBERI - EN MOŽEN ODGOVOR) (721) Da, zelo 1 Da, do neke mere 2 Ne, ne preveč 3 Ne, sploh ne 4 NV 5 NEW VPRAŠAJ V VSEH DRŽAVAH

VPRAŠAJ D15b SAMO, ČE "SEDAJ NE OPRAVLJA NOBENEGA PLAČANEGA DELA", KODE OD 1 DO 4 V D15a

D15a Kakšna je vaša sedanja zaposlitev ? D15b Ali ste v preteklosti opravljali kakšno plačano delo? Kakšna je bila vaša zadnja zaposlitev ?

(722-723) (724-725) D15a D15b

SEDANJA

ZAPOSLITEV ZADNJA

ZAPOSLITEV NI ZAPOSLEN(A)


95

Opravlja redne nakupe in skrbi za dom, ali pa je trenutno brez zaposlitve, brez dela

1 1

Dijak(-inja) ali študent(-ka) 2 2 Nezaposlen ali začasno brez dela 3 3 Upokojen ali invalidsko upokojen 4 4 SAMOZAPOSLEN(A) Kmet 5 5 Ribič 6 6

Strokovnjak (odvetnik, zdravnik splošne prakse, računovodja, arhitekt, …)

7 7

Lastnik trgovine, obrtnik, ostali samozaposleni 8 8

Podjetnik, lastnik ali solastnik podjetja oz. družbe 9 9

ZAPOSLEN(A)

Zaposlen strokovnjak (zdravnik, odvetnik, računovodja, arhitekt…)

10 10

Najvišje vodstvo, direktor ali upravnik (upravnik, generalni direktor, ostali direktorji)

11 11

Srednji vodstveni delavec, ostali vodilni položaji (vodja oddelka ali njegov namestnik, učitelj, tehnik …)

12 12

Zaposlen, v glavnem pisarniško delo 13 13

Zaposlen, ne-pisarniško delo, na terenu (trgovski potnik, šofer, …)

14 14

Zaposlen, ne-pisarniško delo, toda v storitvenem sektorju (bolnišnice, restavracije, policija, gasilci, )

15 15

Nadzornik 16 16 Kvalificiran fizični delavec(-ka) 17 17

Ostali (polkvalificirani in nekvalificirani fizični delavci, strežno osebje)

18 18

Nikoli ni opravljal(-a) kakšnega plačanega dela 19 19

EB69.2 D15a D15b Zdaj pa k drugi temi. VPRAŠAJ QG SAMO V EU27 QG1 Evropska unija ima proračun, ki se porablja za celo vrsto različnih aktivnosti in investicij v vseh

državah članicah in zunaj Evropske unije. Če na splošno pomislite na proračun Evropske unije, bi rekli, da…?

(POKAŽI KARTICO - PREBERI - MOŽEN EN ODGOVOR) (887)


96

Ste slišali zanj in ga zelo natačno poznate 1

Ste slišali zanj, vendar ga ne poznate zelo natačno

2 Še nikdar niste slišali za proračun EU 3 NV 4 NEW QG2a Za kaj od spodaj naštetega se po vašem mnenju porabi največji del proračuna Evropske unije?

Prvič? (POKAŽI KARTICO – PREBERI - ROTIRAJ – EN MOŽEN ODGOVOR) (888-889) Gospodarska rast 1 Znanstvene raziskave 2 Izobraževanje in usposabljanje 3 Energija 4 Transport 5 Podnebne spremembe in varovanje okolja 6 Kmetijstvo in razvoj podeželja 7 Regionalne naložbe 8

Pomoč sosednjim državam EU, vključno z državami kandidatkami (če je potrebno pojasni, da so države kandidatke države, ki so uradno kandidatke za pristop k EU) 9


10 Obramba in varnost 11 Zadeve, povezane s priseljevanjem 12 Zaposlovanje in socialne zadeve 13 Javno zdravstvo 14 Kultura in mediji 15 Stroške administracije in osebja, poslopja 16 Nič izmed naštetega (SPONTANO) 17 Drugo (SPONTANO) 18 NV 19 EB66.1 QA28 TREND MODIFIED QG2b Še za kaj drugega? (POKAŽI KARTICO - PREBERI - ROTIRAJ - NAJVEČ 3 ODGOVORI) (890-908) Gospodarska rast 1, Znanstvene raziskave 2, Izobraževanje in usposabljanje 3, Energija 4, Transport 5, Podnebne spremembe in varovanje okolja 6, Kmetijstvo in razvoj podeželja 7, Regionalne naložbe 8,


97

Pomoč sosednjim državam EU, vključno z državami kandidatkami (če je potrebno pojasni, da so države kandidatke države, ki so uradno kandidatke za pristop k EU) 9,


10, Obramba in varnost 11, Zadeve, povezane s priseljevanjem 12, Zaposlovanje in socialne zadeve 13, Javno zdravstvo 14, Kultura in mediji 15, Stroške administracije in osebja, poslopja 16, Nič izmed naštetega (SPONTANO) 17, Drugo (SPONTANO) 18, NV 19, NEW QG3a In za kaj od spodaj naštetega bi vi želeli, da bi se porabljal proračun Evropske unije? Najprej?

(POKAŽI KARTICO - PREBERI - ROTIRAJ - EN MOŽEN ODGOVOR) (909-910) Gospodarska rast 1 Znanstvene raziskave 2 Izobraževanje in usposabljanje 3 Energija 4 Transport 5 Podnebne spremembe in varovanje okolja 6 Kmetijstvo in razvoj podeželja 7 Regionalne naložbe 8

Pomoč sosednjim državam EU in državam kandidatkam (če je potrebno pojasni, da so države kandidatke države, ki so uradno kandidatke za pristop k EU) 9


10 Obramba in varnost 11 Zadeve, povezane s priseljevanjem 12 Socialne zadeve in zaposlovanje 13 Javno zdravstvo 14 Kultura in mediji 15 Stroške administracije in osebja, poslopja 16 Nič izmed naštetega (SPONTANO) 17 Drugo (SPONTANO) 18 NV 19 NEW QG3b Še za kaj drugega?


98

(POKAŽI KARTICO - PREBERI - ROTIRAJ - NAJVEČ 3 ODGOVORI) (911-929) Gospodarska rast 1, Znanstvene raziskave 2, Izobraževanje in usposabljanje 3, Energija 4, Transport 5, Podnebne spremembe in varovanje okolja 6, Kmetijstvo in razvoj podeželja 7, Regionalne naložbe 8,

Pomoč sosednjim državam EU in državam kandidatkam (če je potrebno; države, ki so uradno kandidatke za pristop k EU)

9,


10, Obramba in varnost 11, Zadeve, povezane s priseljevanjem 12, Socialne zadeve in zaposlovanje 13, Javno zdravstvo 14, Kultura in mediji 15, Stroške administracije in osebja, poslopja 16, Nič izmed naštetega (SPONTANO) 17, Drugo (SPONTANO) 18, NV 19, NEW DEMOGRAFIJA D1 Pri političnih zadevah ljudje govorijo o »levici« in »desnici«. Kam bi vi na tej lestvici umestili svoje

poglede?

(POKAŽI KARTICO) – (ANK: NE BERI ODGOVOROV – ČE ANKETIRANEC\KA OMAHUJE, POSKUSI ŠE ENKRAT)

(977-978)

1 Levo

2 3 4 5 6 7 8 9 10 Desno

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Zavrnitev (SPONTANO) 11 NV 12 EB69.2 D1 NI VPRAŠANJ D2 DO D6 D7 Ali mi lahko poveste številko, ki najbolje ustreza vašemu trenutnemu stanju? (POKAŽI KARTICO – PREBERI – MOŽEN EN ODGOVOR) (979-980)


99

Poročen(-a) 1 Ponovno poročen(-a) 2 Neporočen(-a), trenutno živim s parterjem(-ico) 3 Neporočen(-a), nikoli nisem živel(-a) s partnerjem(-ico) 4

Neporočen(-a), prej sem živel(-a) s partnerjem, sedaj živim sam(-a)

5 Ločen(-a) 6 Poročen(-a), a živiva ločeno 7 Ovdovel(-a) 8 Drugo (SPONTANO) 9 Zavrnil(a) (SPONTANO) 10 EB69.2 D7 D8 Koliko ste bili stari, ko ste zaključili redno izobraževanje?

(ČE "ŠE VEDNO ŠTUDIRA": VPIŠI '00' - ČE "NOBENE DOSEŽENE IZOBRAZBE, KODA '01' - ČE "ZAVRNITEV", KODA '98' - ČE "NV", KODA '99')

(981-982) EB69.2 D8 NI VPRAŠANJA D9 D10 Spol. (983) Moški 1 Ženski 2 EB69.2 D10 D11 Koliko ste stari? (984-985) EB69.2 D11 NI VPRAŠANJA D12 DO D14 VPRAŠANJI D15a&b JE TREBA VPRAŠATI PRED QB NI VPRAŠANJ D16 DO D24 D25 Bi rekli, da živite … ? (PREBERI) (986) Na podeželju ali na vasi 1 V manjšem ali srednje velikem kraju 2


100

V večjem mestu 3 NV 4 EB69.2 D25 NI VPRAŠANJ D26 DO D39 D40a Mi lahko poveste, koliko oseb, starih 15 let ali več, živi v vašem gospodinjstvu, vključno z vami?

(ANK.: PREBERI - ZAPIŠI) (987-988) EB69.2 D40a D40b Mi lahko poveste, koliko otrok, starih manj kot 10 let, živi v vašem gospodinjstvu? (ANK.: PREBERI - ZAPIŠI ) (989-990) EB69.2 D40b D40c Mi lahko poveste, koliko otrok, starih 10 do 14 let, živi v vašem gospodinjstvu?

(ANK.: PREBERI - ZAPIŠI ) (991-992) EB69.2 D40c D41 Vi osebno, ste bili rojeni … ? (POKAŽI KARTICO - PREBERI - EN MOŽEN ODGOVOR) (993) V Sloveniji 1 V drugi članici Evropske unije 2 V Evropi, vendar pa ne v članici Evropske unije 3 V Aziji, Afriki ali Južni Ameriki 4 V Severni Ameriki, na Japonskem ali v Oceaniji 5 Zavrnitev (SPONTANO) 6 EB69.2 D41 D42 Kateri od naslednjih opisov ustreza vašemu položaju? (POKAŽI KARTICO - PREBERI - EN MOŽEN ODGOVOR) (994) Vaša mama in vaš oče sta bila rojena v Sloveniji 1


101

Eden od vaših staršev je bil rojen v Sloveniji in drugi je bil rojen v drugi državi, članici EU 2

Vaša mama in oče sta bila rojena v drugi državi, članici EU

3

Eden od vaših staršev je bil rojen v Sloveniji in drugi je bil rojen izven EU

4 Vaša mama in vaš oče sta bila oba rojena izven EU 5

Eden od vaših staršev je bil rojen v drugi državi članici EU, drugi pa je bil rojen zunaj EU 6

NV \ Zavrnitev (SPONTANO) 7 EB69.2 D42 D43a Ali imate v gospodinjstvu stacionarni telefon? D43b Ali imate (vi osebno) mobilni telefon? (995) (996) D43a D43b Stacionarni Mobilni Da 1 1 Ne 2 2 EB69.2 D43a D43b D46 Katere izmed navedenih potrošnih dobrin imate (v gospodinjstvu)? (POKAŽI KARTICO - PREBERI - VEČ MOŽNIH ODGOVOROV) (997-1006) Televizijo 1, DVD predvajalnik 2, CD predvajalnik glasbe 3, Računalnik 4, Internetna povezava doma 5, Avtomobil 6, Stanovanje \ hišo, ki ste ga \ jo že odplačali 7, Stanovanje \ hišo, ki ga \ jo še odplačujete 8, Nič (SPONTANO) 9, NV 10, EB69.2 D46 PODATKI O ANKETI P1 DATUM ANKETIRANJA (1027-1028) (1029-1030) DAN MESEC EB69.2 P1 P2 ČAS ZAČETKA ANKETIRANJA (ANK.: UPORABI 24 URNO URO)


102

(1031-1032) (1033-1034) URA MINUTE EB69.2 P2 P3 TRAJANJE ANKETIRANJA V MINUTAH (1035-1037) MINUT EB69.2 P3 P4 Število oseb prisotnih med anketiranjem, vključno z anketarjem

(1038) Dva (anketar in anketiranec\ka) 1 Tri 2 Štiri 3 Pet ali več 4 EB69.2 P4 P5 Sodelovanje anketirane osebe (1039) Odlično 1 Dobro 2 Povprečno 3 Slabo 4 EB69.2 P5

javno mnenje v evropski uniji -...

Documents