januar 2008 – prenesi pdf

DR. ARTUR TERN PRENOVLJENI TUDIJSKI PROGRAM HEPIS AKTUALNO

PRAKSA V TUJINI - IRSKA ABSOLVENTSKI IZLET IZMENJAVA Z BELGIJCI ELIS

IVSA SUMMER CONGRESS MOTIVACIJSKI VIKEND

tevilka 21, januar 2008

Revija tudentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani

RUCTUS, januar 2008 | 3

UVODNIKVSEBINA

Teko verjamem, da se as, ko bomo zapustili fakulteto blia tako hitro. Ko poasi stopamo na drugo pot, se z nostalgijo spominjamo vseh lepih stvari, ki smo jih med tudijem doiveli. eprav nas je pogosto kaj motilo, se s im nismo strinjali, doivljali neuspehe je za veino od nas as, ki ga preivljamo na Veterinarski fakulteti najlepe obdobje v ivljenju. Pogumno zremo naprej in poasi, a vztrajno prodiramo v svet prave veterine. Pot je teka in vsak zase najbolje vemo, esa smo se lotili preve povrno, kje smo delali napake in kaj bi tekom tudija lahko izboljali. Priznati moram, da si naeloma ne oitam mnogih stvari. Res bi se lahko pogosteje udeleila kaknih predavanj, se za nekatere izpite uila teden dlje, prebrala kaken lanek ali skripto ve So pa podroja, na katerih sem aktivna po svojih najboljih moeh, ki mi vzamejo veliko asa in prinesejo ogromno zadovoljstva.

al mi je, da se nekaterih projektov, kot sta drutvo Hepis in biti urednica Ructusa nisem lotila prej, saj se zdaj moj as izteka. Idej je veliko, asa pa presneto malo A tako mora biti. V ivljenju iz dneva v dan sprejemamo nove odloitve in izzive, ter stare puamo za seboj. Vano je le, da se trudimo delati dobro tiste stvari, ki nas osreujejo in nam prinaajo veselje.

Vsem bralcem Ructusa elimo iz urednitva sreno, zdravo in uspeno novo leto 2008!!!

Nua Grosglavna urednica

Miha avcodgovorni urednik

Maja onoblikovalka

Revija tudentov Veterinarske fakultete Univerze v LjubljaniGerbieva 60, 1115 Ljubljanae-mail: [email protected]

GLAVNA UREDNICA: Nua Gros ODGOVORNI UREDNIK: Miha avcOBLIKOVALKA: Maja onNASLOVNICA: Nua GrosTISK: KHT Druck, GrazNAKLADA: 500

3 Uvodnik

4 Intervju z dr. Arturjem ternom

7 Hepis7 Aktualno

10 Prenovljeni tudijski program

14 Praksa v tujini - Irska16 Absolventski izlet22 Izmenjava z Belgijci25 Elis26 IVSA Summer Congress30 Motivacijski vikend

Uvodnik

pie: UREDNICA

4 | RUCTUS, januar 2008

Slovenija je pred kratkim dobila novega predsednika. Ructus pa intervju z enim od kandidatov, dr. Arturjem ternom.

Na pogovor v enega od ljubljanskih lokalov je priel s svojo drubo in v svojem prepoznavnem slogu. Kmalu se je razvila zanimiva in sproena debata, v kateri nam je razkril nekatere podrobnosti o svojem ivljenju, tudiju veterine, predsedniki kandidaturi

as je hitro minil, akal pa nas je e pravi veterinarski ur. Seveda se ga je udeleil tudi Artur z drubo in zabavali smo se pozno v no.

Intervju zdr. ARTURJEM TERNOMpieta: Nua Gros in Miha avc(Za pomo pri izvedbi intervjuja se zahvaljujeva Petru Mariiu, Ani Fajmut in Matiji Medvedu)

Kakni so vai spomini na tudij veterine?Spomini so zelo pozitivni. Bil sem izjemno navduen tudent. Prvi v ivljenju sem se samorealiziral.

Zakaj ste se zanj odloili? Preprian sem bil, da bom tudiral psiholog-ijo. Nato pa se mi je med poitnicami za-zdelo, da to ni zame. Zautil sem, da se bom znael med zakompleksanimi punarami, ki hoejo reevati lastne probleme. Psiholo-gija se mi je zdela premehka. Tako sem os-tal brez lastnega projekta. Potem sem zael v najhujih obdobjih razmiljati celo o tem, da bi tudiral ekonomijo, kar je nekaj najbolj groznega, kar bi lahko storil v ivljenju. Nato mi je oe predlagal, naj grem tudirat veteri-no. Veterinar je bil e moj ded, ki je bil heroj, aktivist OF, partizan, vrhunski lepotec, skrat-ka najbolji tudentIn da bi nadaljeval tradicijo, sem se odloil za veterino.

Kaj vas je med tudijem najbolj motilo oz. Kaj ste najbolj cenili? Motilo me je filistrstvo: to, da so posamezni predavatelji oz. predavateljice od nas zahteva-li piflarijo. Cenil pa sem odprte ljudi, ki so vedeli, kdo je kdo in kaj je kaj.

Bi lahko naredili primerjavo med pogoji tudija in zaposlitve neko in danes? Takrat se je bilo teko zaposliti. Danes se lahko veterinar zaposli v farmacevtskih podjetjih in si zelo izbolja finanni poloaj. Tudi sam sem se znael v tem poloaju in bil izbran za predstavnika nekega farmacevtskega podjetja, katerih je bilo takrat izredno malo. Hkrati pa sem dobil odgovor iz ministrstva, da lahko nadaljujem tudij na magistrski stopnji torej za mladega raziskovalca. Nemudoma sem se odloil za slednje in ne za denar.

Ste redno hodili na ure ali ste bil bolj resen tudent? Kaj pa predavanja? Ste jih obiskovali?

Prva tri leta sem obiskoval predavanja in si delal zapiske, nato pa sem spoznal, da to ni potrebno. Poasi sem bil sposoben razbrati zapiske kolegov. Na ure pa sem edini redno hodil. Na vse!

Na katerem podroju veterine ste si kot tudent eleli delati oz. Kako ste si kot tudent predstavljali vao prihodnost?Nemudoma sem se odloil, da bi bil rad

VETERINAR JE BIL E MOJ DED, KI JE BIL HEROJ, AKTIVIST OF, PARTIZAN, VRHUNSKI LEPOTEC, SKRATKA NAJBOLJI TUDENT IN DA BI NA-DALJEVAL TRADICIJO, SEM SE ODLOIL ZA VETERINO.


INTERVJU

genetik. S tedanjim profesorjem Borutom Mlinkom sva se zaela druiti, e preden sem pri njem opravil izpit.Na izpit sem el pol leta pred obiajnim rokom samo zato, da bi mu dokazal, da mis-lim resno.Profesor je spoznal, da sem primeren za njegovega naslednika. Nato pa so s strani drugih profesorjev vmes prile razne stvari, nevoljivostBil sem najbolji tudent, imel sem visoko povpreje (9), moja znailnost pa je bila, da izpite delam pred koncem predavanj. Tako sem do konca junija vedno opravil vse izpite. Tudi diplomiral sem v rekordnem asu in to 30. junija v petem letniku.

Kaj vas je gnalo, da ste se izobraevali na tolikih podrojih?To, da te ljudje v lastni stroki ne sprejemajo, te ne marajo, ker se poutijo ogroene. Ne-umen profesor si izbere naslednika, ki je

nesposoben. Tak naslednik ga bo im hitreje nasledil in delal proti njemu. Pameten, dober in moralno neoporeen lovek pa tega ne bo storil e iz hvalenosti in spotovanja do pro-fesorja. Bolj kot je profesor neumen, bolj neumnega naslednika si bo izbral in obrat-no. V mojem primeru se je zgodilo to, da sem imel premalo podpore pri profesorjih in zato sem moral menjati podroja. Sicer pa je vse to, z mnogimi dodatki fikcije, opisano v moji knjigi Jeba z Lipicanci.Ta roman, ki je preobraen v kriminalko, oz. detektivko, govori o tem obdobju mojega ivljenja. al pa je razprodan, a v kratkem sledi ponatis petih mojih romanov.

NA IZPIT SEM EL POL LETA PRED OBIAJNIM ROKOM SAMO ZATO, DA BI MU DOKAZAL, DA MISLIM RESNO.


INTERVJU

Kako to, da ste magistrsko delo z naslo-vom tipi serumskih transferinov v pove- zavi s plodnostjo lipicancev opravljali na medicinski in ne na veternarski fakulteti?Kot sem e omenil, sem diplomiral 30. 6., takrat ko je diplomiral esti tudent iz prejnje generacije. Za celotno prejnjo generacijo, pa tudi za tiste, ki so diplomirali za mano je vel-jalo, da gredo lahko direktno na podiplomski tudij oz. za mladega raziskovalca. Zame pa to ni veljalo lo je za neko nenapisano ad-ministrativno pravilo ali pa je letelo direkt-no name. Zato sem poiskal drugo monost in odel na Medicinsko fakulteto. Tam sem bil po vseh kriterijih sprejet kot prvi, po nakljuju pa sem se prijavil ravno zadnji dan. Dobil sem medicinsko temo in sicer o cistini fibrozi, vendar pa moj mentor ni bil pretirano zadovoljen z mano. Zato sem si poiskal nove-ga mentorja in sicer pokojnega prof. Petaa iz Veterinarske fakultete.

Trenutno ste zelo aktualen, saj ste kandi-di-rali za predsednika drave. Vse skupaj pa je bilo zreirano. Zanima me, kaj ste s tem eleli sporoiti slovencem? Kako je do sodelovanja z g. Kekom sploh prilo?Franci Kek je moj dolgoletni prijatelj. Nekega dne sta me z Vojkom Anzelcem poklicala in me vpraala, e sem za neko zabavno stvar ... ez poletje naj bi naredili nekaj zabavnega in morda celo nekaj zasluili. Seveda sem takoj privolil. Rabila sta glavnega igralca za svojo zgodbo in to sem bil jaz.

Zasledila sem, da ste se med vao predsed-niko kampanijo zavzemali

za uvedbo olskega sistema, ki ne temelji na kompeti-ciji in grebatorstvu za toke, temve na vijih vrednotah in s tem ust-varja otrokom in mladim resnino ves-elje do uenja in znanja. Ste to izpostavili zaradi lastnih slabih izkuenj?To sem izpostavil zaradi lastnih dobrih izkuenj. Glede na to, da sem e bil pedagog, predaval sem namre na Bioloki in Pedagoki fakulteti, sem dejansko opazil, da lahko lju-dem tudi na tej viji stopnji ustvarimo veselje do znanja, vedenja in tudi do vrednot. e pa s takim pristopom zanemo e v osnovni oli, je pa e toliko bolje.

Zavzemali ste se tudi za loitev znan-stveno raziskovalnega dela od olske pedagogije. Zakaj? Menite, da nai profe-sorji niso sposobni opravljati obojega?Nihe ni sposoben opravljat obojega, ker je enostavno preve. e hoe biti znanst-venik, bodi znanstvenik, e pa hoe biti pedagog, pa bodi pedagog. Pedagog mora prebirati, tudirati, biti elokventen izvaja-lec svojega lastnega vedenja. Medtem, ko je znanstvenik ponavadi zelo podoben umet-niku. Znanstvenik mora biti neke vrste norec, sanja. V tem pogledu, danes sploh ni nihe znanstvenik. To so raziskovalci. Ti raziskovalci pa morajo pisati lanke. Skrat- ka, vasih so bili znanstveniki res tisti, ki so bili sposobni in so svoje delo opravljali s srcem. Danes pa ivimo v deeli birokra-tov in ti, ki naj bi bili znanstveniki, to sploh niso, ampak so raziskovalci, e pred tem pa so birokrati. To pa zato, ker morajo najprej napisat svoj projekt. V tem projektu mora-

jo napisat tisto, kar so itak e odkrili, ker ne morejo vedeti kaj bodo odkrili, ker se tega enostavno ne da prognozirati. Enako velja za umetnost. Umetnost je v zadnjem asu absolutno podvrena tema. e si pis-atelj, mora izpolnjevati obrazce in neke tokovnike, biti citiran. Skratka znanost in umetnost sta v dananjem svetu izgubili svoj pomen.

Kaj si v ivljenju e elite dosei? (premislek) Biti lepo truplo!(smeh)

Ali imate kakno sporoilo za tudente veterine?Imam. Samo se bo moral vsak tudent, e bolj pa tudentka, sam pozanimati o tem.

PEDAGOG MORA PREBIRATI, TUDIRATI, BITI ELOKVENTEN IZVAJALEC SVOJEGA LASTNEGA VEDENJA. MEDTEM, KO JE ZN-ANSTVENIK PONAVADI ZELO PODOBEN UMETNIKU. ZN-ANSTVENIK MORA BITI NEKE VRSTE NOREC, SANJA. V TEM POGLEDU, DANES SPLOH NI NIHE ZNANSTVENIK. TO SO RAZISKOVALCI.

V novembru 2007 je bilo na Veterinarski fakulteti s strani tudentov 5. letnika ustanovljeno drutvo tudentov veterine za pomo ivalim ime-novano Hepis. Ideja je kar par let dozorevala ob razlinih prilonostih, ko smo kot tudentje bili dnevno pria kritvam zakona o muenju ivali in prilagajanjem ekonomskim raunicam v kodo ivalim tako na terenu, kot tudi na domai fakulteti. Ob taknih prizorih je le redko kdo ostal miren in sprejel stanje, takno, kakrno pa je. Spraevali smo se, kje so v vseh teh primerih slube, ki so pristojne opozarjati na napake in sankcionirati kritelje zakona. Ker odgovora nismo dobili, se je v nas ves as nabiral bes in obutek nemoi, saj nismo bili lahko kriem rok le nemi opazovalci stanja. Opozarjanje na napake s strani tudentov pa je naletelo na zgraanje, preganjanje in celo cenzuro. Smatramo, da besede, tako pa je kaejo na apatijo, na sprejemanje in odobravanje krenja zakona. tudentje pa smo med procesom tudija neodvisni vsaj do te mere, da na takne kritve opo-zarjamo in pomagamo, saj se nam ni treba bati za ohranjanje delovnega mesta in zasluka, celotno delo opravljamo namre prostovoljno, oz. v tudijskem programu, hkrati pa imamo v rokah argument zaite ivali in zakonsko podlago. tudentje z ustanovitvijo elijo dokazati, da jim ivali pomenijo ve, kot le vir zasluka ter da jih smatramo za ve, kot samo paciente. V skladu s temi naeli, se drutvo zavzema za zapuene ivali in ivali, ki potrebujejo veterinarsko pomo in jim ta ni zagotovljena, za izvajanje nesebine pomoi ivalim s pomojo prostovoljnega dela, za vzpos-tavitev varne verige veterinarskih delavcev, klinik za ivali, farmacevt-ske industrije in izobraevalnih ustanov za izvajanje medicinskih del v dobrobit ivalim.Konkretno to pomeni, da bomo denar, zbran na dobrodelnih prireditvah, z donacijami, lanarinami ali sponzorstvom, porabili za veterinarsko oziroma drugo oskrbo zapuenih, ne zaelenih ali drugae prizadetih ivali. Nameravamo tudi spremljati delo veterinarske inpekcije, jim posredovati morebitne primere kritev zakona o muenja ivali in s svojim strokovnim znanjem in delom vplivati na dosledno reevanje le teh. Za zaetek bomo pomagali posameznim ivalim, kasneje pa bomo z vejo finanno podporo in prepoznavnostjo zmoni pomagati vejemu tevilu ivali. Vsekakor pa smo mnenja, da e reimo vsaj eno ival, je to veliko bolje, kot da v asu tudija ne bi pomagali nobeni.lanstvo v drutvu je prostovoljno, vlani se lahko vsak tudent veterine za simbolino ceno 3 eur, ki se v celoti nameni ivalim. Kot lan, ima monost nudenja aktivne pomoi ivalim in spoznavanja razlinih nainov pomoi, monost prisotnosti in sodelovanja pri operacijah, monost zaite ob opozarjanju na napake in kritve muenja ivali, monost pridobitve znanja o zakonskih podlagah in monost objave lankov.

Hepis - ker ima prilonost pomagati!

HEPIS - drutvo tudentov veterine za zaito ivali pie: Andrej Grilc - Predsednik drutva

AKTUALNO

Oitno smo tudentje in vsi zaposleni na Veterinarski fakulteti ze-lo pridni, saj sta nas v mesecu decembru obiskala kar dva dobra moa s svojim spremstvom. Najprej sta nas s svojim obiskom raz-veselila Sveti Miklav in parkelj, nekoliko za njima pa e Boiek oz. Boiki. Poleg spodbudnih in prijaznih besed, ki sta nam jih namenila, sta nam prinesla tudi drobna darilca in nam obljubila, da prideta spet drugo leto, e le ostanemo tako pridni.

Aktualni DOGODKI na Veterinarski fakultetipie: Nua Gros

VSI ZA ENEGA, Multi-Cat ZA VSE

razline make razline potrebev eni posodi majehrane Multi-Cat

Novo!

D.J.Don d.o.o. www.eukanuba.si

MC_poster.indd 1 3.12.2007 9:05:09


Izhodia za pripravo prenovljenega programa so bila: mednarodnaprimerljivosttudija, upotevanjedirektive2005/36/ES (Evropskega sveta) o priznavanju poklicnih kvalifikacij, upotevanjedirektive2004/854/EC o organizaciji uradne kontrole ivil ivalskega izvora namenjenih za prehrano ljudi, sklep3.slovenskegaveterinarskega kongresa (Portoro, 2002), upotevanjestandardnegaopearcijskega postopka (SOP) EAEVE (European Association of the Establishments for the Veterinary Education, Zdruenje veterinarskih izobraevalnih ustanov), slovenskazakonodaja.

Mednarodna primerljivost in estletni tudijDosedanje primerjave tudija veterinarske medicine na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani z drugimi fakultetami so pokazale, da je tudij na nai fakulteti absolutno primerljiv z drugimi evropskimi fakultetami. Pomembne sougotovitvekomisijeEAEVE,ki je leta1998opravila pregled (evalvacijo) in podala pozitivno oceno. S tem se je Veterinarska fakulteta UL uvrstila med 39 pozitivno ocenjenih veterinar-skih izobraevalnih ustanov v Evropi. Primer-ljivost programov je potrdila tudi v okviru pro-jektaTempus (UM_JEP-1413-1999), leta 2001opravljena podrobneja analiza med tudijskimi programi in kreditnim vrednotenjem med Vet-erinarsko fakulteto v Ljubljani, Veterinarsko univerzo na Dunaju in Veterinarsko fakulteto v Helsinkih. Dobro primerljivost je potrdila tudi raziskava v okviru Tunning projekta TEEP 2002 pri primerjavi veterinarskih fakultet v Glas-gowu, Budimpeti, Brnu in Ljubljani.V dravah EU traja tudij veterinarstva (veteri-narske medicine) 5 ali 6 let. Njegovo izvajanje doloadirektiva2005/36/ES,kizahtevaenotentudij s polno tudijsko obveznostjo v trajanju najmanj 5 let . Veina priznanih kakovostnih ol ima estletni tudij, ki je bil uveden prav v asu bolonjske prenove. estletni tudij je v glavnem uveden na fakultetah, ki so edine v dravi. Podatki o trajanju tudija na evropskih fakultetah so prikazani na spletni strani EAVE (www.eaeve.org). tudija o razvoju veterinarske stroke v Evropi Vet 2020 kae, na osnovi analize, da je v vseh Evrop-skih dravah izraena tendenca po poveanem deleu praktinega usposabljanja v okviru red-

Na senatu Veterinarske fakultete je bil po letu in pol pripravljalnih del, 10. maja 2007 sprejet prenovljeni program tudija na veterinarski fakulteti. Po dodatnih popravkih, temeljeih na pripombah recenzentov, strokovne slube odgovorne za pripravo programov in Komisije za dodiplomski tudij je bil program 20. novembra 2007 sprejet na seji senata Univerze v Ljubljani. Na seji Senata za akreditacijo Sveta za visoko olstvo pa je bil sprejet 14. decembra 2007. S tem je bil program akreditiran in Veterinarska fakulteta ga bo priela izvajati naslednje tudijsko leto, torej 2008/2009. tudenti, ki so se vpisali v letu 2006/2007 bodo program nadaljevali in zakljuili tudij po veljavnih pravilih in v sedanjem obsegu.

PRENOVLJENI tudijski program veterinarstvopie: Prof. dr. Vojteh Cestnik, prodekan za tudijske in tudentske zadeve

nega izobraevalnega programa. Uvedba estletnega tudija je bila tudi sklep 3. kongresa slovenskih veterinarjev 2002.

Upotevanje direktive 2005/36/ES o prizna-vanju poklicnih kvalifikacij Direktiva2005/36/ESzahteva,dadiplomantdokonca tudija pridobi vse kompetence na kat-erih temeljijo dejavnosti veterinarske stroke. Te pa so: primernopoznavanjezgradbein delovanja organizma zdravih ivali, njihove reje, razmnoevanja, splone higiene, prehrane, vkljuno s poznavanjem tehnologije proizvodnje in konzerviranja raznih vrst krme, primernopoznavanjeobnaanjaivali in njihove zaite, primernopoznavanjevzrokov,poteka, uinkov bolezni, njihove diagnostike in zdravljenja posameznih ivali ali skupin ivali, vkljuno s posebnim poznavanjem bolezni, prenosljivih na ljudi, primernopoznavanjepreventivne veterinarske medicine, primernopoznavanjehigienein tehnologije za proizvodnjo, izdelavo in dajanje v promet ivalskih proizvodov ali izdelkov ivalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi, primernopoznavanjezakonovin drugih predpisov v zvezi z zgoraj navedenimi podroji, primerneklinineindrugepraktine izkunje, pridobljene pod ustreznim nadzorom.

Ovrednotenje predmetov in celotnega pro-grama v kreditnih tokah ECTSGlede na zahteve bolonjske prenove je tudijski program v celoti, po letnikih, semestrih in po posameznih predmetih ocenjen s kreditnimi tokami po ECSTS (European Credit Trans-fer System). Ovrednotenje po ECTS prikazuje skupno asovno obremenitev, ki je potrebna, da tudent opravi vse predpisane obveznosti. Posamezna kreditna toka pomeni dejansko 30 ur tudentove obremenitve, kamor sodi obvezna prisotnost na predavanjih, vajah, seminarjih in terenskem pouku ter as potreben za tudijske priprave za kolokvije, seminarske naloge in izpit. Za ovrednotenje posameznega predmeta so torej pomembni podatki o t. i. kontaktnih urah (as, ki ga tudent preivi v stikih s pre-davateljem in drugimi izvajalci pouka) in tudentov pripravljalni as (as, ki ga tudent

NOVI PROGRAM IMA NEKAJ POSEB-NOSTI S KATERIMI SE LOI OD DOSEDANJEGA: TUDIJTRAJA6LET TUDIJJEENOVITIMAGISTRSKI PROGRAMINPOSAMEZNI PREDMETISOOVREDNOTENI VKREDITNIHTOKAHECTS PROGRAMIMAVEPRAKSE (3MESECEV6.LETNIKU) TUDENTIMANARAZPOLAGO VEIZBIRNIHPREDMETOV


potrebuje za pripravo na kolokvije, seminarje in izpite. Ocena tudentovega pripravljalnega asa je bila pred leti pridobljena na osnovi obsene tudentske ankete. Ker traja ura predavanj vaj ali seminarjev45minut,jepotrebnotekontaktneurepomnoitis45inzmnoekdelitis60.takodobimo kontaktne ure izraene kot cele in ne kot olske. Terenski pouk traja 5 ur. Setevek pripravljalnega asa in kontaktnih ur je tudentova obremenitev.

O=P+KUx45/60

O - tudentova obremenitevP - tudentov pripravljalni asKU - kontaktne ure

Posamezni predmet mora glede na Merila za kreditno vrednotenje tudijskih programov po ECTS, imeti najmanj 3 kreditne toke in ne sme biti izraen v decimalnih tevilih. Semester mo-ra imeti 30, letnik pa 60 ECTS kreditnih tok. estletni program ima torej 360 ECTS.

Naziv diplomantaProgram se uradno imenuje enoviti magistrski tudij veterinarstvo, kar glede naziva pomeni, da so diplomanti magistri veterinarske medicine (angl. Master of Veterinary Medicine), vendar v skladu z nao zakonodajo o nazivih pridobi-jo naziv doktor veterinarske medicine (dr. vet. med.), tako kod doslej.

Kompetence V zadnjem asu se uporablja izraz kompetenca za sposobnost ali znanje, eprav izraz, sicer tujka, v slovenini pomeni predvsem pristojnost. Za vsak tudijski program loimo splone in pred-metno-specifine kompetence. Splone kompe-tence se nanaajo na razvoj osebnostnih sposob-nosti, predmetno specifine pa na sposobnosti in znanja, ki jih kandidati pridobijo ali razvije-jo v zvezi s strokovnim delom tudija. Splone kompetence programa veterinarstvo so: sposobnostanaliziranja,povezovanjainre- evanja problemov (angl. problem solving), samostojnostpriodloanjuvstrokovnem delu, zavedanjeoetini,moralniinmaterialni odgovornosti, sposobnostorganiziranjainnartovanja, poznavanjeraziskovalnihmetodinnjiho- vo uporabnost pri delu, sposobnostdelavskupinah, komunikativnostinkooperativnostz uporabniki in drugimi strokami, sposobnostpisneinustnekomunikacije v maternem in tujem jeziku, obvladovanjeinformacij(informacijske tehnologije, pridobivanje informacij iz razlinih virov, npr. iz ubenikov, lankov, spleta, ipd.).

Predmetno-specifine kompetence pa so: veterinarsko-medicinskomiljenje, primernopoznavanjezgradbeindelovanja organizma zdravih in bolnih ivali,

poznavanjevzrokovnastankaivalskih bolezni, obvladovanjesodobnihlaboratorijskihin klininih diagnostinih metod s podroja veterinarstva, obvladovanjesodobnihpristopov zdravljenja pri ekonomskih in ljubiteljskih vrstah ivali, poznavanjezakonovinpredpisovs podroja veterinarstva, nadzora, zaite ivali in okolja, poznavanjeukrepovinpostopkovza prepreevanje, zatiranje in izkoreninjanje ivalskih kunih bolezni in zoonoz, poznavanjehigieneintehnologijeza proizvodnjo, izdelavo in dajanje v promet ivalskih proizvodov zlasti tistih, ki so namenjenih prehrani ljudi, izdelkov, surovin in odpadkov ivalskega izvora, poznavanjehigieneivaliinokolja, poznavanjevzrokovpoginapriivalih, poznavanjeosnovrejeivaliinreprodukcije.

Predmetno specifine kompetence, ki jih pred-videva program, so v skladu s t.i. kompetencami prvegadne,kijihpredvidevadirektiva2005/36/ES. To pomeni, da diplomant programa obvla-da osnovna teoretina znanja in veine, ki mu omogoajo, da takoj (torej prvi dan) po diplomi lahko samostojno opravlja poklic veterinarja.

PraktinodeloinizbirnipredmetiProgram ima ve praktinega dela. Skupno raz-merje med teoretinim in praktinim poukom pri obveznih predmetih (novi program govori ounihenotah)je2424ur(47%)predavanjin2679ur(53%)razlinihoblikvaj,seminarjev,te-renskega in klininega pouka. Pri izbirnih unih enotah prevladuje praktino usposabljanje. S tem se razmerje med predavanji in teoretinimi deli premakne e bolj v korist prakse. V 6. letniku je edini predmet Sodno in upravno veterinarstvo, saj opravljeni izpit pri tem predmetu pomeni tudi zakljuek tudija. V ta letnik je v celoti pre-nesen predmet Ambulantna klinika, s imer je odstranjeno dosedanje, sicer opravieno, izosta-janje na obveznih predavanjih in vajah. Za samostojno klinino delo pod strokovnim nadzorom so v 6. letniku predvideni 3 meseci. V tem asu bo tudent opravljal prakso 2 meseca na enotah Veterinarske fakultete, mesec dni pa na drugih ustanovah, t.i. unih bazah. Prenovljeni program predvideva tudi ve iz-birnih predmetov, katerih skupni dele je 10,8odstotkov. V vsakem letniku tudent vpie vsaj en izbirni predmet, najve, skupaj v obsegu 21 ECTS, pa v 6. letniku.

Prehodimedletnikiinprogramiterdokonanje tudijaZa vpis v viji letnik morajo tudenti imeti potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov in opravljenimi vajami tega letnika. Za napredovanje v viji letnik mora tudent opraviti obveznosti v obsegu 60 KT, kar pomeni, da ni ve pogojev za prehod iz letnika v letnik.

Ohranjen je vrstni red opravljanja izpitov, ki omogoa, da se znanje smiselno nadgrajuje. Pri dvosemestrskih predmetih je mono opravljati izpit po vsakem semestru posebej. tudent, ki nima pogojev za vpis v viji letnik, se lahko enkrat v asu tudija ponovno vpie v isti letnik, e ima opravljeno vsaj polovico ob-veznosti iz tekoega leta. Komisija za tudijske in tudentske zadeve lahko izjemoma dovoli ponovni vpis ali podaljanje statusa tudenta tudi tudentu, ki ne izpolnjuje pogojev za ponovni vpis oziroma za podaljanje statusa tudenta, e predpisanih obveznosti ni izpolnil iz opraviljivih razlogov kot so: dalja odsotnost zaradi bolezni in zdravljenja, porod ali teke so-cialne razmere, za kar mora tudent predloiti ustrezna dokazila. Program omogoa prehode med programi veter-inarskih fakultet. Predloene vloge posameznih kandidatov obravnava Komisija za tudijske in tudentske zadeve, ki na osnovi tudijskih ob-veznosti opredeli pogoje za nadaljevanje tudija. Prehod iz starega v novi, prenovljeni tudijski program je moen ob izpolnjevanju zahtev in ob-veznosti novega programa. Komisija za tudijske in tudentske zadeve v skladu z Merili za prehode med tudijskimi programi, Statutom Univerze v Ljubljaniin48.lenomZakonaovisokemolstvudoloi obveznosti, ki jih mora tudent izpolniti in letnik v katerega se lahko vpie. tudent zakljui tudij, ko opravi vse obveznosti v obsegu 360 KT. Izpit iz upravnega in sodnega veterinarstva je zakljuni izpit.

Spremembe v predmetnikuNovi predmetnik prinaa poleg e omenjenih, e nekaj sprememb. Dosedanji predmet Fizioloka kemija je preimenovan v Biokemijo, Fiziolog-ija domaih ivali v Veterinarsko fiziologijo. Dosedanji predmet Genetika in biostatistika je razdeljen na predmeta Genetika in Biosta-tistika. Predmet Fiziologija prehrane ivali je z novim programom zamenjal predmet Prehrana domaih ivali. Predmet ivinoreja ima predvi-deno drugano vsebino, s katero v skladu z zaht-evanidirektive2005/36/ES,tudentpridobiiraznanja o vlogi kmetijstva in ivinoreje v sodob-nem svetu, o vlogi ivinoreje v okolju, o osnovah ivinorejske ekonomike, ipd. Vsebina dosedan-jega predmeta Radiacijska higiena je vkljuena v predmet Higiena in patologija prehrane ivali. Angleki, jezik, Veterinarsko-medicinska ter-minologija, portna vzgoja so izbirni predmeti. portno vzgojo je mono vpisati med tudijem samo enkrat. Program ima 9 novih izbirnih predmetov: Komunikacijske veine v veteri-narski medicini, Ekotoksikologija v veterinarski medicini, Pogoji gojenja in zdravstveno varstvo plazilcev in drugih eksotinih vrst ivali, Derma-tologija psov in mak, Kardiologija psov in mak (predmeta sta smiselno zamenjala dosedanji predmet Praktikum iz bolezni koe, srca in oilja psov in mak), Dietetika psov in mak, portna medicina konj, Gojitev in zdravstveno varstvo di-vjadi in divjih ivali v ograjenih prostorih, Vete- rinarsko izvedenstvo.

PRENOVLJENI TUDIJSKI PROGRAM VETERINARSTVO


Pedmetnik

1. semester

Predmet NosilecKontaktne ure

O ECTSPr. Vaje T. p.

Anatomija domaih ivali G. Fazarinc 45 90 135 180 6

Biokemija M. Drobni-Koorok 75 39 114 180 6

Biologija celice A. Poganik 33 15 48 120 4

Biofizika V. Igli-Kralj 30 30 60 120 4

Genetika J. Zabavnik Piano 45 15 60 120 4

Biostatistika J. Stare 20 10 30 90 3

Izbirnipredmeti 30-45 90 3

Skupaj 477-492 900 30

2. semester



Anatomija domaih ivali G. Fazarinc 45 90 135 180 6

Biokemija M. Drobni-Koorok 75 36 111 240 8

Histologijazembriologijo 1 A. Poganik 30 30 60 150 5

Krmne, strupene in zdravilne rastline F. Bati 15 15 10 45 90 3

Izbirnipredmeti 30 90 3

Skupaj 426 900 30

7. semester



Reprodukcijadomaihivali s porodnitvom M. Kosec 55 45 5 105 210 7

Bolezni in zdravstveno varstvo kopitarjev P. Kruljc 40 30 5 75 180 6

Bolezni in zdravstveno varstvo perutnine O. Zorman-Rojs 45 30 5 80 180 6

Bolezni in zdravstveno varstvo praiev A. Pengov 34 30 5 80 150 5

Higienaivaliinokolja M. Dobeic 30 15 5 50 90 3


Skupaj 420-435 900 30

8. semester



Reprodukcijadomaihivali s porodnitvom M. Kosec 60 45 5 110 210 7

Bolezni in zdravstveno varstvo praiev A. Pengov 40 30 5 75 150 5

Bolezni in zdravstveno varstvo kopitarjev P. Kruljc 30 30 5 65 120 4

Bolezni in zdravstveno varstvo perutnine O. Zorman-Rojs 30 15 5 50 120 4

Higienaivaliinokolja M. Dobeic 45 30 5 80 120 4

Ekonomika veterinarske dejavnosti M. Tadi 30 30 90 3

Osnove higiene ivil J. Marinek 40 40 90 3


Skupaj 450 900 30

3. semester



Histologijazembriologijo 2 A. Poganik 45 45 90 210 7

Parazitologija A. Bidovec 60 30 90 240 8

Veterinarskafiziologija V. Cestnik 55 50 105 180 6

Mikrobiologijaz imunologijo A. Pengov 60 30 90 180 6


Skupaj 405-420 900 30

4. semester



Mikrobiologijaz imunologijo A. Pengov 60 45 105 240 8

Fiziologija prehrane U. Pestevek 60 30 10 100 240 8

Veterinarskafiziologija V. Cestnik 55 50 105 210 7

ivinoreja P. Dov 54 36 10 100 210 7

Skupaj 410 900 30

5. semester



Patologija P. Juntes 75 30 105 180 6

Patolokafiziologija R. Frange 100 15 115 240 8

Farmakologija in toksikologija S. Kobal 45 30 75 150 5

Epizootiologija J. Grom 30 30 90 3

Higienainpatologijaprehrane ivali U. Pestevek 65 55 120 240 8

Skupaj 445 900 30

6. semester



Patologija P. Juntes 45 60 105 180 6

Kirurgija in oftalmologija J. Kogovek 60 60 120 210 7

Farmakologija in toksikologija S. Kobal 24 36 5 65 120 4

Osnove rentgenologije in fizikalne terapije B. Zorko 15 30 45 120 4

Osnove klinine diagnostike T. Zadnik 60 30 90 180 6


Skupaj 455 900 30



11. semester



Upravno in sodno veterinarstvo M. Poganik 45 15 60 180 6

Ambulantna klinika 1 M. Vengut 90 90 3

Strokovna praksa M. Vengut 270 270 9


Skupaj 540-570 900 30

12. semester



Upravno in sodno veterinarstvo M. Poganik 45 30 75 180 6

Ambulantna klinika 1 M. Vengut 90 90 3

Strokovna praksa M. Vengut 360 360 12


Skupaj 645-675 900 30

Izbirni predmeti - Monost vpisa v 1. letniku

Angleki jezik J. Petri 45 45 90 3

Komunikacijske veine v veterinarski medicini K. Erjavec 15 30 45 90 3

Raunalnikoinformiranje T. Damij 15 30 45 90 3

portnavzgoja D. Gerlovi 10 35 45 45 3

Veterinarsko-medicinska terminologija M. Benedik 30 30 90 3

Zgodovina veterinarske medicine A. Pengov 30 30 90 3


Anatomija lab. in eksotinih ivali A Poganik 30 10 5 45 90 3


Mikrobioloki praktikum A. Pengov 45 45 90 3

Izbirnipredmeti-Monostvpisav4.letniku

Ekotoksikologija v veterinarski medicini N. Kouh-Eren 15 25 5 45 90 3


Etologija v zdravstvenem varstvu ivali M. Dobeic 30 30 90 3

Klinini laboratorijski praktikum M. Klinkon 10 20 30 90 3

Kinologija za veterinarje A. Domanjko Petri 15 10 5 30 90 3

Kirurki praktikum J. Kogovek 45 45 90 3

Pogojirejeinzdravstvenovarstvo kuncev O. Zorman-Rojs 20 10 30 90 3

Pogojigojenjainzdravstveno varstvo plazilcev in drugih eksotinih vrst ivali

A. Dov 30 15 45 90 3

Praktikumizreprodukcijedomaih ivali J. Mrkun 45 45 90 3

9. semester



Bolezni in zdravstveno varstvo mesojedov Z. Pavlica 45 30 75 180 6

Bolezni in zdravstveno varstvo prevekovalcev T. Zadnik 45 30 5 80 150 5

Higienainnadzormesa, rib in izdelkov J. Marinek 35 45 10 90 150 5

Higienainnadzormleka, mlenih izdelkov in ivil rastlinskega izvora

J. Marinek 35 40 5 80 150 5

Vet. sanitarni nadzor klavnih ivali in mesa J. Marinek 45 30 75 120 4

Bolezni in zdravstvenovarstvo malih ivali O. Zorman-Rojs 25 15 5 45 120 4

Bolezni in higienagojitve rib in ebel V. Jeni 15 15 5 35 90 3

Higienaivilskihobjektov M. Dobeic 30 10 40 90 3

Skupaj 430 900 30

10. semester



Bolezni in zdravstveno varstvo mesojedov Z. Pavlica 35 40 75 180 6

Bolezni in zdravstveno varstvo prevekovalcev T. Zadnik 40 60 5 105 180 6

Higienainnadzormesa, rib in izdelkov J. Marinek 35 45 10 90 150 5

Bolezni, zdr. varstvo in gojitev divjadi A. Bidovec 30 15 10 55 120 4

Vet.o sanitarni nadzor klavnih ivali in mesa J. Marinek 45 45 90 3

Bolezni in higienagojitve rib in ebel V. Jeni 15 15 5 35 90 3


Skupaj 435-450 900 30


Anestezija, reanimacijska in intenzivna terapija A. Selikar 15 30 45 90 3

Dermatologija psov in mak A. Domanjko Petri 8 22 30 90 3

Dietetika psov in mak U. Pestevek 10 20 30 90 3

Gojitev in zdravstveno varstvo divjadi in divjih ivali v ograjenih prostorih

G. Vengut 20 15 45 90 3

Kardiologija psov in mak A. Domanjko Petri 10 20 30 90 3

Klinina onkologija v veterinarski medicini N. Tozon 16 29 45 90 3

Organizacija sistemov zdravja in kontrolaproizvodnosti

A. Pengov 30 30 90 3

Patomorfoloki praktikum M Poganik 30 30 90 3

Praktikumizreprodukcijedomaih ivali J. Mrkun 45 45 90 3

Stomatoloki praktikum Z. Pavlica 30 30 90 3

portna medicina konj M.Vengut 10 20 30 90 3

Veterinarsko izvedenstvo M. Poganik 30 30 90 3



Praksa na IRSKEMpie: pela Orthaber

Troytown, bolnica za konje, lei priblino 50 km jugozahodno od Dublina v mestu Kildare. Na tem podroju je tudi najveja gostota farm z galoperji, kar je najbr bistvenega pomena za uspenost in razvoj te klinike. Bolnica ima prostore za hospital-izacijovekot40konj.Odtegadvaboksa,ki sta na loenem dvoriu in sta namenje-na pacientom s sumom kune bolezni. Tudi ostali boksi so med seboj loeni s polnimi stenami, zato da stik med konji ni moen. Poseben oddelek, ki je namenjen intenziv-ni negi rebikov ima tri bokse, kjer lahko rebika loi od kobile tako, da je ta v manji ogradi. Veina boksov je oprem-ljenih s posebnimi obeali, ki so namenjena obeanju infuzijske tekoine. Konj je preko spiralnega infuzijskega seta na tekoinski terapiji konstantno in se med tem lahko prosto giba po boksu. Imajo prostore za preglede konj, razline ultrazvoke, digitalni rentgen, nuklearno scintigrafijo, tread-mile (tekoi trak za endoskopski pregled zgornjih dihal v gibanju konja), operaci-jsko dvorano z boksom za prebujanje in in-dukcijo. Klinika ima tudi svoj laboratorij, kjer lahko vsak zaposlen naredi osnovne preiskave krvi (hemogram z diferencialno krvno sliko, biokemijsko in elektrolitsko krvno sliko). Sami delajo tudi osnovne mikrobioloke preiskave. Redno je zapos-lenih 10 veterinarjev, v sezoni (od febru-arja do julija) pa zaposlijo e dodatna dva. Seveda je tudi veliko pomonega osebja, tudente, ki smo bili na praksi pa so tudi znali koristno uporabiti. Osebje je precej internacionalno. Najve je pancev in Ircev, tudi ena Avstrijka in dva Poljaka. Vsi so bili krasni, zato smo se v delovnem in prostem asu odlino razumeli.Delovni as je vsak dan od 9.00 do 17.00, izven tega asa pa so deurni oz. v stalni pripravljenosti po trije veterinarji. V sezoni sta en veterinar in en veterinarski tehnik na kliniki tudi ponoi, predvsem zato, ker so takrat na intenzivni negi rebiki in ker je to tudi as, ko je najve kolik, ki seveda potrebujejo stalno oskrbo.Dan se zane s pregledom vseh pacientov in aplikacijo zdravil. Paciente si veterinarji po-razdelijo, vse pa se zabelei v kartoteke, ki so na vratih boksov posameznih pacientov. Nato se vsi zberejo na sredini klinike, kjer imajo nekakno vizito in naredijo plan dela. Ta se ponavadi zelo spreminja, odvisno od pacientov, ki prihajajo in njihovih potreb. Od operativnih posegov izvajajo praktino vse operacije, tako mehke, kot trde kirur-gije. Med najbolj rutinske spadajo operacije

zgornjih dihal in artroskopije, predvsem spiranja oz. ienja septinih sklepov in odstranjevanja chip fragmentov. Seveda nikoli ne zmanjka kolik. Vsak teden so bile vsaj tri, kaken dan pa tudi pet. Med kolikami so prevladovali predvsem problemi tankega revesja in dislokacije kolona, praviloma pri kobilah po rebitvi. Rutinsko po vseh operativnih posegih na tankem revesju dajejo konstantno infuzijo z lidokainom, ki je prokinetik, torej izboljuje motiliteto revesja. Pri zapletih debelega revesja pa se pogosto, na podlagi elektrolitske krvne slike, odloijo za nadomeanje Mg in Ca. Diagnostike se lotijo zelo sistematino. Ve-lik poudarek dajejo ultrazvoku, ki predstav-lja primarno diagnostiko pri abdominalni boleini in pljunih obolenjih, kot seveda tudi pri pokodbah tetiv, ligamentov in dru-gihmehkihtkiv.Vvelikopomojetudi24urna dostopnost laboratorija, kjer zna vsak sam naredit hemogram z diferencialko in biokemijsko krvno sliko, esar so kma-lu nauili tudi mene. Diagnostike epanja potekajo klasino, z opazovanjem konja v kasu, po fleksijah, prevodni anesteziji in nato rentgensko slikanje. e je potrebno, naredijo scintigarfijo, kjer ugotavljajo t.i hot spots oz. vroe toke na skeletu, ki kaejo mesto boleine. Pri galoperjih je zelo pogosta mikrofraktura stegnenice, kjer konj epa na zadnjo nogo, vendar fleksije in prevodne anestezije ne dajo pozitivnega odziva. Rentgenska slika pa je pogosto ne-jasna oz. se na njej lezija ne vidi. Pri scinti-grafiji pa dobimo jasno sliko. Ker je zlom stegnenice za konja usoden, je zelo pomem-bno, da se takih lezij ne spregleda. Po treh mesecih deja sredi poletja in in-tenzivnega dela s konji, sem se seveda marsiesa nauila in marsikaj videla. Teko bi bilo opisati vse primere in res veliko jih je bilo zelo zanimivih. Vsak dan je prinesel nova znanja in nova preseneanja. Lepo bi bilo, e bi vse to lahko kdaj koristno upora-bila tudi v Sloveniji. Vmes sem imela tudi nekaj prostega asa in si ogledala pokrajino. Predvsem zahodna obala z Galway-jem in Aranskimi otoki me je zelo fascinirala. Pri spoznavanju novih krajev me je spremljala naa kolegica Kris, ki si brie pot s ela ob delu v meani praksi, v surfarjem znanem, vetrovnem Lahinch-u. Morda je takna praksa reitev za vse nas mlade nadebudnee, ki se upiramo temu, da smo tudirali 6 let zato, da bi zdravnikom poklanjali kulije ...

Neskonni zeleni travniki, Guinness, James Joyce, ovce, deteljice, galopske dirke, de, U2, pubi ... vse to je Irska.Otoka drava, ki je nekoliko zapostavljena zaradi svoje veje sosede, Velike Britanije, in vendar po mojem mnenju lepa in predvsem prikupneja.Ker mi je bilo znano, da je na Irskem konjenitvo zelo razvito, sem se odloila, da si tam poiem prakso. Po nasvetu prijateljice, ki dela na Irskem, sem kontaktirala Troytown Equine Hospital in v zaetku maja sem se tako s solzami v oeh poslovila in z Leonardo da Vinci-jevo tipendijo v epu poletela za tri mesece na Irsko.


PRAKSA


Kreta 007 ABSOLVENTSKI izlet v dnevnikem zapisu

pie: Robert Breko

18. 9. 2007 Bilo je zgodaj zjutraj, ko sem se v popolni bojni opremi, torej kovkom in nahrbt-nikom, ki sta kar pokala po ivih, odpravil v Ljubljano. Dolgi most je bil kraj, kjer smo se zbrali okoli pol dvanajstih. Padal je de. Pravzaprav je lilo. e na Bavarskem dvoru je k meni pristopila gospodina in me povpraala, e grem morebiti na Kreto. Verjetno sem bil zelo oiten. In ja, res grem na Kreto, sem odvrnil Aski, ki je potovala z nami v vlogi animatorke. Konno v mnoici zagledam4veterinarjeManjo,Neco,Ninoin Andreja, s katerimi smo proti Benetkam podali iz Ljubljane. Preostali trije Irena, Staa in Luka, so pot zaeli v tajerski pres-tolnici e dve uri prej. Konno nazdravimo na sreno pot in jeeeee, Kreta here we come!!!Avtobusi niso bili prav ni udobni, sploh po-tem, ko smo v Kopru pobrali e zadnje ab-solvente in zapolnili preostale proste sedee. Konno se je oglasil e na vodnik Matja, ki je z nami delil vse dni izleta in sledila so klasina opozorila o tem kaj lahko in esa strogo ne smemo poeti in e smo bili v Benetkah. Ta pridni so med potjo pora-bili e prvi 2 vreki, ki naj bi bili namenjeni smetem ... Tudi v Benetkah ni ni dialo po poletju. V trenutku, ko smo zapustili avto-bus in vzeli prtljago nas je dobesedno polilo ... Vsi smo upali v rek, da po deju vedno posije sonce in imeli smo prav. Na ladjo smo se vkrcali brez teav, v labirintu hodnikov uspeli najti nao kabino, ob 20.00 pa konno s palube pomahali celini v slovo. Opremljeni s toplimi oblaili, fotoaparati in plastenkami raznih pija smo zaeli s turnejo po ladji. Spoznavanje novih ljudi, ples v vetru, zi-banje levo in desno zaradi valov, skratka ur do jutranjih ur. Sledil je zasluen poitek v kabini za tiri osebe, v kateri pa nas je spalo kar osem!!! Pa je lo. Kopici prtljage navk-ljub ...

19. 9. 2007Ojej, iz kabine brez oken se ni videlo, da je zunaj e kar nekaj asa svetlo. Sledil je za-jtrk, torej konzerve, izbira in plailo fakul-tativnih izletov po Kreti ter potopisna pre-davanja v ladijskem kafiu ... Nato aerobika na palubi in nadaljevanje s feto. Vmes smo

si zaeleli ogledati, kako se krmari ladjo in na nae veliko zaudenje, je kapitan do-volil ogled. Super! Ugotovili smo, da smo e nekje ob Albaniji. Nato je bilo na vrsti poleavanje na lealnikih in uivanje. Zveer pa ur v plesnih ritmih, spoznavanje novih obrazov in utrjevanje prijateljstva s tisti-mi iz prejnjega veera, zabavanje z naim vodiem in okoli 3.00 zjutraj smo potrkali na vrata kapitana. Biti kapitan, je definitivno delovno mesto na katerem se da uivati. e gre vse tako kot mora iti. In e zaupa vsem tistim raunalnikom in kompasom - vidi se namre ni. Prav posebna izkunja e enkrat ve. Seveda pa nismo pozabili na fotografije za dokaz.

20. 9. 2007Uff ... Okoli 6.00 smo morali e vstati in se izkrcati. Vidno neprespani smo stopili na grka tla Patras, ki so se zibala v ritmu ladje. Med avtobusi smo konno zagledali tistega z rumeno tablo A10, ki je bil namen-jen nai skupini. Hitro smo vse naloili in zaspali. Nismo pa e vedeli, da bodo prav avtobusi mesto, kjer bomo nabrali najve spanca v prihodnjih dneh. Vonja je med spanjem minila v hipu in e smo stali na mostu nad Korintskim prekopom. Vonjo ladje tu skozi bi lahko primerjal z vtikan-jem sukanca v ivankino uho. Noro! Pot nas je vodila do Aten, glavnega mesta Grije. Opazovali smo ozke ulice, zmeden promet-ni reim in temno zagorele, rnolase ljudi. Da, definitivno smo v Griji. Izstopili smo nekje v okolici Akropole, si privoili kavo, ki je bila pregreno draga in akali na Stel-lo. Vodiko, ki nas je s popolno angleino (enska je profesorica angleke knjievnosti in arheologije) in humorjem popeljala na vrh Akropole, po njej in nato vodila e po mini turi skozi Atene z avtobusom (videli smo olimpijski stadion, kraljeve vrtove, trg Sintagma). eprav ne ve rosno mlada, nas je gospa Stella nasmejala in zabavala z grko mitologijo, tako da smo skoraj pozabili, da smo spali samo 2 uri in da stojimo pod goim soncem okoli 12.00 ...Konno smo imeli v centru mesta nekaj prostega asa. Obvezna je bila pokuina prvega gyrosa, ogled menjave strae pred parlamentom ter sprehod po ozkih ulic-


ah polnih trgovin. Kot ponavadi, smo tudi tokrat zamudili dogovorjeno uro odhoda in e smo jih prvi sliali od naega Matjaa ... Nadaljevali smo pot do Pireja, kjer smo se vkrcali na ladjo in se zagrebli za aviosedee v skupnem prostoru. Bili so presenetljivo udobni in le malo je manjkalo, da bi zaspali, vendar je Neca na vsak nain vztrajala, da gremo v ladijsko diskoteko. In smo li, spali spet le kako urico, ter okoli 7h zjutraj pris-peli na Kreto v Heraklion.

21. 9. 2007Pred nami je bila kratka vonja z avtobu-som, med katero pa smo spoznali vse za-kone, ki veljajo na grkih cestah. Pravilo monejega in gas do konca. Rahlo zeleni smo prispeli do apartmajskega naselja Ida Village, kjer smo bili nastanjeni s skupino A6. Morje ni bilo dale, party corner pa al kar precej. Dopoldne sem prespal za mizo recepcije, zato vam o akanju na klju apartmaja ne morem kaj veliko povedati ... lo je namre grko poasi, apartmaji pa so bili super. Ve etani, popolnoma oprem-ljeni, isti. Hitro smo se vselili, ugotovili kje so nastanjeni nai novi znanci in nato po-hiteli v Stars Water Park, kjer nas je akala prva zabava na Kreti. No, lo je za popol-dansko feto, ki je vsebovala tekmovanje v plavanju (za nao skupino sva tekmovala z Manjo in bila tretja), ples v peni, promoci-jsko strienje in barvanje las, pitje ouz-a (tradicionalna grka pijaa) iz vodne pitole, obvezno aerobiko, ponovno unienje mo-jega kolena in asistenco ekipe prve pomoi. Vse, z izjemo zadnjega je bilo super, noro, brez besed!!! V mraku smo odhiteli (no, ko-likor hitro je pa lo) nazaj do apartmajev, se uredili, nameali pijao za na pot in odli v mesto. li smo pe, eprav je bilo kar dale, a pot je v dobri drubi in ob sreevanju os-talih absolventov minila hitro. Hersonissos je bil na cilj, saj so bila tam 3 prizoria veernega dogajanja. Trije veliki lokali z razlinimi zvrstmi glasbe. Seveda smo vsak veer obiskali vse tri in poskrbeli za razline glasbene okuse. Prvi veer na Kreti je bil res nekaj posebnega.

22. 9. 2007V apartmaju je zazvonil telefon. Klical nas je Matja, ki je zavrtel telefone v vse apart-maje nae skupine in poskrbel, da smo pravoasno prispeli do zbiralia, od koder je odpeljal avtobus. Opremljeni s sonnimi oali, ki so komaj zakrivala nae nepre-spane oi, smo se okoli desete ure dopoldan odpravili na izlet proti Knossosu. Ob sprem-stvulokalnevodikesmosiogledali4000letstare ruevine palae iz asov minojske civi-lizacije. Naa dobra volja je uspela pregnati celo oblake, ki so dopoldan grozili na nebu, tako da nas je na naslednji postaji naega izleta, plai Matala, priakalo sonce. Izjem-no lepo plao na eni strani omejuje skalovje

ABSOLVENTSKI IZLET 2007


s tevilnimi luknjami in votlinami, v katerih so neko prebivali hipiji, danes pa so ena pomembnejih turistinih atrakcij na Kreti. Malo nam je nagajal le veter, ki pa ni pok-varil uivanja v visokih valovih in raznih ig-ric, ki so jih pripravili za nas. Tako je minilo lepo popoldne in odpravili smo se nazaj pro-ti Hersonissosu. Med potjo smo pridno spali in si pridobili energijo za veerni Red Love Party. Zveer smo na hitro nekaj pojedli, se opremili z rdeo barvo in e hiteli do sosed-njega apartmaja, kjer se je zaelo ogrevanje s slamerji. Z avtobusa smo e na dale ugo-tovili, kateri lokal je na, saj je rdea barva sijala visoko v zrak tisoe rdeih balonov, rdee lui, rdee animatorke in plesalke, 1500 v rdee obleenih absolventov in super glasba. Vzduje, ki se ga ne da opisati, za-bava pa je spet trajala do 6h zjutraj ...

23. 9. 2007Ta dan je bil prost, zato se nihe ni obre-menjeval s tem, kdaj bomo li spat. Doiveli pa smo veliko preseneenje. Navsezgodaj zjutraj (beri - okoli 13.30 ure), nas je preb-udila marljiva istilka, ki je meni ni, tebi ni poistila cel apartma in zamenjala tudi posteljnino ...med tem, ko smo mi e spali. No, seveda nas je vrgla na teraso, pa ni zato. Dan je minil neverjetno leno. Ob bazenu, z igro namiznega tenisa, nekaj naih se je us-pelo iti celo kopat v morje ... Kavico je kma-lu zamenjalo pivo in dan je zamenjal veer. Odli smo na pravo grko veerjo in se udili nad ogromnimi porcijami, nato opravili nekaj nakupov na netetih stojnicah ter se vrnili nazaj v apartmaje. Sledilo je veerno urejanje, slamerji in pepot do Copac-abana kluba, kjer so bile karaoke. Tekila ali dve za pogum in e smo bili na odru. Lepi Dasa je razgrel mnoico, ne pa tudi irije, zato smo al ostali brez nagrade.

24. 9. 2007Ja, tale dan je pa nekaj posebnega. Nihe od osmih bodoih veterinarjev se namre ne spomni, kaj smo poeli. Zaradi izrednega vremenskega stanja verjetno prav ni. Imeli smo namre malo smole, tako da sta bila 2 dneva precej kisla. Smo se pa zato vsaj ma-lo naspali. Po veerji so spet prili na vrsto slamerji, okoli 22. ure pa odhod proti Ak-ti Beach klubu, kjer so nas e priakovali. Veer je bil namenjen za house ritme na Hit Universe of Fun zabavi. Plesati smo zaeli e na avtobusu, kar ni bil problem, saj smo imeli zraven 3 slovenske voznike Grki nas bi vrgli ven e za prvim ovinkom Za-bava pa se je nadaljevala ob zvokih DJ Psi-Ha, obiskala nas je tudi Lara Baruca, ki pa je al uniila 2 mikrofona in nas precej hitro tudi zapustila ... A kdo bi se s tem obremen-jeval?! Za ogrevanje so poskrbeli vodniki in vodnice s plesom na odru, kmalu pa smo jih zamenjali mi. Uspelo se nam je vkrcati na predzadnji avtobus, ki nas je okoli 6h odpel-

jal nazaj do apartmajev.

25. 9. 2007as za Beach party s Kingstoni. e okoli 11h dopoldne smo se spet znali na plai istega kluba, kjer smo e nekaj uric prej ple-sali. Izdelovali smo peene skulpture, kar pa nam nikakor ni lo od rok. Bolje je lo zagrizenim odbojkaem, ki so nam priborili nekaj zmag, a tudi nekaj porazov in finala al niso videli ... Preostanek osebkov se je sprva skrival pod senniki, nato pa smo se le spravili v vodo. Uivali smo v valovih, opa-zovali letala, ki so pristajala v bliini, si po-dajali vodne balone, popili malo slane vode ... Skratka ni nam bilo hudega. Konno so nastopili e Kingstoni in tako kot pravi ena izmed njihovih Plesati na soncu, je tudi bilo. Bili smo kar malo alostni, ko smo e okoli 17h morali nazaj do apartmajev. A dneva e zdale ni bilo konec. akal nas je namre Grki veer, namenjen seznan-janju z grko kulturo, obiaji, kulinariko in plesi. Poskusili smo tipine grke jedi in pili domae kretsko vino, uivali ob zvokih bou-zukija, plesnem programu v narodnih noah in plesali sirtaki. Hrane je bilo v izobilju, vi-na prav tako pa e brez omejitev. Ko je bil vr prazen, je priel nov ... Po vrnitvi nazaj v mesto, okoli 2h zjutraj, pa nas je akal e Disco Party z glasbenimi uspenicami 80ih let. Spet nepozabno. eprav bi glavaspala, pa noge niso dovolile e smo e na absolventskem izletu, se je treba potruditi in urati do jutra!

26. 9. 2007Predzadnji dan na Kreti ... tempo pa je os-tajal isti.. Okoli 10h smo prieli z vonjo do mesteca Elounde, kjer sta nas akali 2 lad-jici Boat Trip. Najprej smo odpluli proti otoku Spinalonga, ki je bil ena od zadnjih kolonij gobavcev, danes pa je pravi muzej na prostem. Tam je Neci, Manji in meni uspelo zamuditi ladjico za nazaj. Kljub solidnim printerskim sposobnostim po kamnitih tleh proti pristaniu, smo bili prepozni in ugotovili, da je bilo vse tisto pretevanje pred vkrcanjem bolj malo vredno ... Za piko na i, nas tudi nai preostali niso pogreali, saj si je Staa zvila gleenj in v paniki so pozabili na nas. Tako nam ni preostalo ni drugega, kot vkrcanje na drugo ladjo, ki je ravno dvigovala lestev. Po kakih petih minu-tah sedenja med novimi obrazi, se je po zvoniku oglasilo vpraanje, e je na krovu kdo iz A10 ... Seveda, mi trije naa ladja nas je pogreila in stekla je iskalna akcija. Kasneje smo se zasidrali v prelepem zalivu, kjer je bilo dovoljeno in zaeljeno skakanje z ladij v vodo. Nekateri smo li s prve palube, pogumneji pa z druge ... Opazovati smo zaeli nao ladjico, ki se je kot za nala zasidrala precej, vsaj 150 metrov stran. Vseeno smo se odloili zaplavati do nje. K srei nam je e pravoasno uspelo. Nazadnje



sta se ladjici skupaj zasidrali v peenem za-livu, kjer smo se hiteli kopat in obmetavat z mivko, grki mornarji pa so nam pripravili kosilo kotlete na aru, grko solato in vino. Sonno popoldne je prehitro minilo in e smo obrnili ladjici, ki sta pluli poasi, tako da je bilo dovolj asa za tekmovanje v plesu in zabavo na obeh palubah. Nepozabno, spet in znova! Pred nami je bila e zadnja feta na Kreti Packa Party. Obvezna bela, pisalom prijazna majica in seveda na kupu zbrani e zadnji atomi moi. Opremljeni z barvnimi flomasti in pijao, smo se zbrali na recepciji in pisarija se je zaela. Preseneenje sta nam pripravila tudi oba vodnika, A10 in A6, ki sta nam ponudila meanico ouza in vodke ... Zanimivo ...Nato pa v mesto, do party cornerja, kjer smo e zadnji zaurali, pisali po majicah, peli, plesali, jedli gyros zadeve ni mo opisati na papirju.

27. 9. 2007 Vse stvari smo zloili v en apartma, s ko-palno opremo pa smo se odpravili e na zad-nji izlet Water City, vodno zabavini park, kjer smo dan preiveli na toboganih vseh velikosti in oblik, uivali v namakanju na lazy river-ju, ob osveujoih koktajlih in se razgibali s skupinsko aerobiko ter tek-movali med skupinami v sinhronem plavan-ju, ofotali po bazenih ... Vreme je bilo super, tako da smo za popotnico dobili e zvrhano mero rjave barve. Ko ti je lepo, ure teejo hitreje in e je bil as za slovo. Poslovili smo se od letalcev. Polovica nae osmerice je skupaj s e okoli 15 osebki nae skupine za-pustila Kreto z letalom, mi, najveji urerji, pa smo se veselili e treh noi na ladjah ... Tako smo se proti veeru zopet znali na ladijskih aviosedeih in se poslovili e od Krete. Utrujenost je bila velika in veina ab-solventov ni zapuala udobnih sedeev ... Tudi veterinarji so bili utrujeni, le meni je uspelo dodobra spoznati ladijsko palubo in tudi diskoteko, v kateri pa je bilo skupaj z varnostniki in natakarji le okoli 20 ljudi. In tudi ta tevilka je bila dovolj za ur do 2h.

28. 9. 2007Nekje med esto in sedmo zjutraj smo pris-tali na Peloponezu. Kreta je bila e dale zadaj, pred nami pa dan v Atenah. li smo na zajtrk v restavracijo s hitro prehrano, kar verjetno ni bilo najbolj pametno ... Nato smo se zbrali v parku in odli do najblije postaje atenskega metroja podzemne eleznice. Odpravili smo se do znamenite atenske mesno ribje trnice. Trnica je res ogromna, po moji nestrokovni oceni vsaj za slabo nogometno igrie stojnic in hladiln-ikov polnih govejega in ovjega mesa, kunci, praije glave ... Tudi vsega hudega vajeni veterinarji smo si hiteli zakrivati nos in usta. e huje pa je bilo na ribjem delu glede von-ja namre. Ribe in raki, koljke in mehkuci,

vseh barv, oblik in velikosti. O sveini pa so priali raki, ki so uspeli celo pobegniti iz koar. Brrr ...Po ogledu smo se sprehodili po trgovinah, nakupili majice in spominke, se e enkrat odpravili na gyros, se slikali s potepukimi psi, v zadrego spravili neko zgovorno gospo, ki ni imela pojma kje je Slovenija, od dale e enkrat videli Akropolo, malo zadremali poklopehvparkuinseob14hpodalipro-ti trgovinskemu centru, kjer smo nakupili hrano in pijao za na ladjo. Ob sonnem za-hodu smo e bili na pomolu v Patrasu, ven-dar pa smo na vkrcanje morali akati do 23. ure, ker so morali ladjo temeljito oistiti. Z njo so namre pripotovali absolventi 2. ter-mina. Tako smo z zabavo prieli e na po-molu, peli, plesali, se fotografirali in strnili vtise in spomine s Krete. Konno smo prili do nae kabine na ladji, se stuirali in zabav-ali na palubi. Brez pretiravanja lahko reem, da je bila, vsaj zame, to najbolja zabava na celem izletu. Izvrstna glasba, e bolja druba!!! Irena in Staa sta med feto za ka-zen, ker je el prehitro spat, delno obrili no-go naemu novemu kolegu Mateju (ki je to, tudi po depilaciji ostal), jaz pa sem poskrbel za fotografsko obeleitev dogodka. Preple-sali smo no in se ele ob svitu vrnili nazaj v kabino.

30. 9. 2007Resnino isto zadnji dan. Mirno popoldne (dopoldne smo pa prespali) je doivelo vr-hunec ob 16. uri, ko se je prielo tekmovanje skupin v predstavitvi vodnikov. Skupine so se zelo potrudile, sestavile pesmi in igrale razne skee, nas nasmejale, pa vendar je la zmaga skupini A10 torej nam!!! Pesem Zdravnik Mirne Reynolds smo preob-likovali v Vodnik, jo katastrofalno odpeli, a preprijivo zmagali! Za nagrado pa dobili plato Bandidosa ... Po veerji je spet sledila zabava. Do konca!!!

1. 10. 2007Urajebila8.00,kosmoprispelivBenetke.Slovo od prijateljev in vonja do Ljubljane oz. do Maribora ...

Kaj rei za konec? Vzduja, obutkov in ra-dosti ne more prenesti na papir, to lahko samo doivi. Izlet je bil nepozaben, organ-izacija, vodniki in animatorji so bili izvrst-ni, zabave nore, izleti prav tako. Pozitivna izkunja, za katero so ostali lepi spomini, super fotografije in veliko novih prijateljev, s katerimi se redno sreujemo. Kreta 007 je zakon! Noro, enkratno in neponovljivo pa tri besede, ki povejo vse. In zagotovo se vrnem vsaj e enkrat! Aja, zdaj ko tole berete, so za nami e trije poabsolventski uri ...



Izmenjava z BELGIJCIpie: Eva Jakop Dorn

Iz deele najbolje okolade, stoterih vrst piva in sedea EU smo v zaetku letonjega tudijskega leta dobili obisk. Gostili smo 25 tudentov Veterinarske fakultete iz Belgije na enotedenski skupinski izmenjavi, katere skrb-no organizacijo je prevzel Matija Medved.Nai gostje so v petek, 12. oktobra, pristali na letaliu Joeta Punika, od koder so jih Matic, Matija in Jurij s kombiji pripeljali v Ljubljano, kjer smo jih priakali e ostali lani sloven-ske IVSA ekipe. Sledila je skupna veerja v Emonski kleti, ki smo jo zaradi utrujenosti gostujoih zakljuili v spodobnih veernih urah. Naslednje jutro smo se odpravili v smeri proti morju. Ker smo Belgijcem hoteli razkazati kar najve znamenitosti nae lepe Slovenije, seve-da nismo mogli mimo Postojnske jame. Sledil je obisk Bolnice za ivali Postojna, kjer nas je prijazno sprejel profesor Jano Butinar ter nam postregel s kratkim strokovnim predavanjem , vodenim ogledom bolnice in krofi. Nadaljeva-li smo z ogledom Lipice in lipicancev, pa tudi igria za golf niso ostala neopaenaOb ko-silu v gostiu Malovec, ki ga dobro poznamo

tisti, ki smo e opravljali prakso na Vremici, so belgijski tudentje poskrbeli za zelo za-bavno vzduje. Med najbolj posreenimi je bila njihova vodja izmenjave Barbara, ki je na-takarju na vsak nain elela naroiti eno pivo, po slovensko seveda, slovenskih besed pa jo je velikoduno nauil na Miha V mraku smo prispeli do Pirana in se sprehodili ob morju vse do cerkve Sv. Jurija nad mestom, kjer se nam je odprl udovit panoramski razgled na mesto z okolico. Po sprehodu smo se odpravili proti mladinskemu centru na Debelem rtiu, kjer nas je akala veerja in prenoie. Po veerji smo imeli za najbolj utrujene kraji, za ostale pa dalji druabni veer v hali mladin-skega centra, spali pa smo (ne preve trdno) kot vojaki, na pogradih.Po zajtrku smo nadaljevali na tour de Slovenija v smeri proti Babnemu polju, najhladneji toki nae deele. Glede na to, da smo prihajali z morja, smo doiveli kar precejni temperaturni ok. Tu so nas na svo-jem domu sprejeli na kolega Jaka in njegovi stari. Fant je oitno zelo dobro prilagojen na klimo svojega domaega okolja, saj se je zunaj

mirno sprehajal v kratkih hlaah, medtem ko smo ostali zmrzovali v puloverjih in jaknah. Razkazal nam je svoj mali ivalski vrt, v kat-erem ima srne, lisico, polhe, koze, elve, glav-na zvezda pa je zagotovo divji prai Herman. Po odlini malici smo se odpravili na ogled naslednje zanimivosti - v Krino jamo, ki se je po mnenju vseh izkazala za precej bolj divjo in avanturistino, kot zelo obiskana Postojnska. Popoldne smo si ogledali maketo Cerknikega jezera, posluali predavanje o mehanizmu presihanja vode v njem, nato pa se sprehodili po njegovem nabreju. Preostanek nedelje smo preiveli na kmekem turizmu, kjer so nam pripravili veerjo, po njej pa sta nas presenetili isto pravi arovnici. V ponedeljek smo Belgijcem predstavili in razkazali nao fakulteto. Posebna zahvala gre prof. dr. Vojtehu Cestniku, prof. dr. Ol-gi Zorman Rojs, prof. dr. Tomau Zadniku, prof. dr. Andreju Pengovu, doc. dr. Tadeju Malovrhu, asist. mag. Tanji vara, prof. dr. Joetu Kogovku in ostalemu osebju za izjem-no predstavitev posameznih intitutov. Po ko-silu je sledil ogled centra Ljubljane, pri emer


IVSA

nam je priskoil na pomo profesor dr. Vojteh Cestnik in s svojim poznavanjem zgodovine mesta poskrbel za kvalitetno predstavitev le-tega. Skupaj smo si ogledali Ljubljanski grad, se sprehodili po ulicah starega mestnega jedra in na koncu obiskali e lokacijo, na kateri so vasih stale belgijske vojake kasarne. Belgi-jski tudenti so bili preseneeni nad trudom in pomojo, ki so ga bili pripravljeni vloiti nai profesorji.V torek smo se odpravili na Gorenjsko. Najprej seveda na Bled, kjer smo se spre-hajali ob jezeru po prijetno toplem sonku, nato pa smo si privoili kavico v blinjem lokalu. Zaradi takratnega trenutnega ne-zanimanja za kakrnokoli vrsto hrane smo kremnite tokrat izpustili in se odpeljali v Planico na ogled prizoria svetovnega pokala v smuarskih skokih. Vsi skupaj smo se nato povzpeli po nekaj sto stopnicah prav na vrh planike velikanke in si pokrajino ogledali e z druge perspektive. Ob pogledu na Julijce in dolino pod Poncami, so bili nai gostje vidno oarani, mi pa seveda strano ponosni.Malo manj smo bili ponosni, ko smo priblino uro in pol kasneje prispeli v Kranjsko Goro,

kjer smo si hoteli privoiti pijao in v dveh lokalih naleteli na izrazito neprijaznost ter ne-gostoljubnost gostinskih delavcev. Nastalo sit-uacijo je reil najbolji sosed .V sredo smo obiskali najveje farmacevtsko podjetje Krka d.d., kjer so nas prijazno sprejeli in nam razkazali proizvodni obrat trdnih oblik farmacevtskih izdelkov. Obisk smo zakljuili s pijao in prigrizkom. Pot smo nadaljevali po prelepi Dolenjski in se ustavili e na Otocu, kjer smo nahranili labode. Naslednja pos-tojanka je bil samostan Pleterje in slovenski etnografski muzej na prostem. Nedale stran smo si v Kobilarni Hosta ogledali uprizoritev dresurnega jahanja, ki sta jo za nas, na me-lodijo Johanna Sebastiana Bacha, z razlinimi dresurnimi elementi odjahala kolega Matej in njegov brat Toma. Veer smo zakljuili na uradni veerji v stari slovenski gostilni, ob kruni pei s krhlji, krvavicami, peenicami, kislim zeljem, potico in drugimi dobrotami. Veerjo smo pospremili s formalnimi nagov-ori, na koncu pa smo vsi poskusili e manj for-malni, belgijski Jgerbum. V etrtek smo obiskali vojako veterinarsko enoto v Primoah pri Koevski Reki. Vojaki

so nas prijazno sprejeli, nam razkazali opre-mo, prostore in demonstrirali delo s psi, nad katerim smo bili vsi navdueni. Presenetili so nas tudi z odlinim golaem, ki so nam ga postregli za kosilo. Dogodek etrtkovega veera je bil veterinarski ur v Bachus centru. Tu smo se e zadnji v tem tednu skupaj zabavali do zgodnjih jutran-jih ur, belgijska dekleta pa so pokazala tudi svojo divjo stran ( beri: ples na anku ).V petek smo nae goste popeljali e v prelepe slovenske hribe nad kofjo Loko, kjer so nam na kmekem turizmu Podmlaan postregli z domaim ajmohcom in ganci. Siti in za-dovoljni smo se odpravili proti letaliu, kjer smo se e zadnji objeli ter se poslovili.Teden ob pestrem programu in v dobri drubi je bil hitro naokoli. Lahko reemo, da je iz-menjava uspela maksimalno, saj je bilo zado-voljstvo obojestransko. Slovenija je belgijske bodoe veterinarje tako navduila z razgibano pokrajino in baje z neverjetno istim okoljem (Matija e ve, kje je treba voziti turiste), da se bodo nekateri od njih vrnili e to zimo na smuanje. Tako vsaj pravijo.

Sre

no

200

8!

eli k

ole

ktiv

VE

TE

RIN

E P

LUS

, d.o

.o.


IVLJENJE se je spremenilo pie: Elis Martins Golob

Brazilija. Deela, kjer se ivi za nogomet, sambo, zabavo in tople, sonne dni. Kjer se prepletajo razline kulture in rase in kjer kljub temu, da je ivljenje razmeroma zelo teko, ljudje e vedno najdejo as, da drug drugemu pomagajo in mu naklonijo pozornost. Medloveki odnosi so za Brazilce e vedno na prvem mestu.Marsikdo me vpraa, zakaj sem vse to pustila in prila v Slovenijo. Odgovor je preprost: Usoda! Slovenijo sem prvi obiskala v zimskem asu, kar se je izkazalo za veliko NAPAKO!! Prav okirana sem bila, ko sem iz tropskih temperatur June Amerike pristala na zame e arktinih temper-aturahSlovenije.Namrerazlikamed+43Cin-20Cjekarhuda!Vpraalasemse,ebomtukajsploh lahko preivela. Zagotovo za nas Brazilce mraz ni najbolj priljubljen. Ampak pustimo to, saj ko zanemo govoriti o vremenu pomeni, da smo z idejami bolj na slabem.Nov izziv je bil pred mano. Hmm, kako pa zdaj naprej? e pred selitvijo sem zaela nartovati, kaj bom sploh poela v Sloveniji in kako bom iz-vedla svoj e stari projekt. To pomeni tudirati veterino. Nekako je treba zaeti in v mojemu primeru se je zaelo z birokracijo. Potrebne in-formacije o postopku vpisa sem dobila na Uni-verzi v Ljubljani. Ko sem bila e v Braziliji, sem uredila vse potrebno in po letu dni iz Ministrst-va za olstvo dobila potrdilo, da se lahko vpiem. Pa ni bilo tako enostavno, kot se zdaj to napie.Priel je odloilni trenutek. Druina je bila e nekako pripravljena, a vseeno ni bilo lahko. Ne za njih, e manj pa zame. Marsiemu sem se morala odrei. Diplomi iz managmenta, osem letni uspeni karieri v avtomobilski industriji, monosti izobraevanja in izpopolnjevanja v

ZDA itd. V moji domovini imajo mladi ljudje veliko prednost, e so izobraeni, saj predstav-ljajo majhen odstotek populacije. Zato so mi moji prijatelji in bivi sodelavci pravili, da je to noro. Z njimi bi se strinjala, e ne bi imela pri sebi razieno, kaj je meni res pomembno in esa si elim. Na poti je veliko ovir, ampak treba je iti naprej z dvignjeno glavo in speljati stvar do konca.ivljenje v tuji dravi ti da ogromno pozitivnih izkuenj. lovek postane bolj iznajdljiv, pridobi samozavest in lahko realneje ocenjuje in spotuje sistem (tako domai kot novi). Verjamem, da je vse kar se nam zdi slabo, samo naloga, ki jo mo-ramo reiti, da se izboljamo.Prihajam iz drave, kjer mora trdo delati (v pravem pomenu besede), e eli nekaj dosei. Veina fakultet je privatnih, predavanja pa potekajo v veernem asu, saj podnevi tudentje hodijo v slubo, saj morajo finanno poskrbeti za olnino, stanovanje, prehrano itd.Mnogokrat se nala izognem drubi, ko vidim, da je tema debate nekonstruktivna kritika. Ne morem se strinjati, da je slovenski sistem olanja res tako slab, kot ga veinoma predstavljajo. Kje na svetu, imajo tudentje tako lepo ivljenje kot tu, kjer so fakultete brezplane, imajo monost nakupa tudentskih bonov, poceni tudentske domove in kjer si po zabavi lahko privoijo dolg spanec?Gledam iz drugega vidika in sem zelo ponosna, da lahko tudiram tukaj. Ne bi rekla, da je vse briljantno Kje pa! Ampak tako je ivljenje, polno izzivov in dela. Treba je biti prilagodljiv.Iz svoje izkunje in poznavanja Slovencev sem opazila, da je razlika med tistimi, ki so imeli

izkunjo s tujo kulturo in tistimi, ki je niso. To ne pomeni, da so bolji od tistih, ki te izkunje e niso doiveli, vendar so prikrajani doloenih spoznanj. Videnja sebe kot tujca v drugi dravi, ter odnos domainov do tebe kot tujca. In na podlagi tega toplo priporoam, da gre vsak vsaj enkrat v ivljenju za nekaj asa ivet v tu-jino. Zakaj? Ker je svet zelo lep, ampak doma je (kljub vsem domaim problematikam) vedno najlepe. Na zaetku, ko niti ene besede nisem znala slov-ensko, mi je bilo vse skupaj nekam udno. Ta-koj po prihodu v Slovenijo sem zaela obisko-vati teaj slovenine na Filozofski fakulteti in tako spoznala ogromno tujcev. To je bilo super, ker smo bili (in e vedno smo) vsi na istem in skupaj smo nabirali moi za boj pred novimi izzivi. Malo me je skrbelo, ali bom tudi na vet-erini nala tako prijetno drubo. Moje skrbi so bili nepotrebne, saj sem tu spoznala preudovite kolege. Lahko reem, da so mi vsi ogromno pomagali in sem jim zato zelo hvalena.S asom se lovek spremeni, oziroma se pri-lagodi (na novo politiko) in tako se je zgodilo tudi z mano. Postala sem bolj zadrana in tega ne maram. Brazilci smo na splono bolj odprti, komunikativni, spontani in pozorni. Tisti, ki so e bili v Braziliji bi se z menoj morda strinjali. Vedno in za vse smo na voljo. Morda je krivo podnebje ali pa se motim. Vendar opaam, da so tu nekateri ljudje vekrat prijazni do drugih, ko nekaj elijo ali potrebujejo iz lastnih interesov. To me zelo moti, saj vedno ne more biti tako: e mi lahko nekaj povrne, ti pomagam, sicer pa oprosti! Dijo mijo kam to pelje?Upam, da se motim, ampak imam obutek, da gre med nami, tudenti veterine, v zadnjem asu marsikaj na slabe, kar se tie kolegialnega dela. utim neko brezzvezno tekmovalnost, pri kateri pa ne razumem, zakaj gre.Dajmo malo razmislit o tem, saj bomo slej ko prej vsi postali veterinarji. Ali ne? ivimo v ma-jhni dravi, kjer na vsakem koraku sreujemo ljudi, ki jih poznamo. Sreevali se bomo na trgu dela in zanima me, kako se bomo obnaali takrat. Biti tekmovalen je zelo dobra lastnosti, vendar egoizem ne spada zraven! Odloili smo se za tudij veterine, kar pomeni, da imamo skupen interes (vsaj upam tako), ki je direktno ali in-direktno vezan na izboljanje kvalitete ivljenja ivali. Vemo tudi, da smo skupaj bolj moni ter bolj sposobni. Zdaj smo e tudentje in preimo velik del naega asa v istem okolju. Kmalu bo-mo postali veterinarji in e vedno si bomo blizu (e upotevamo, da je Slovenija precej majhna drava). Dobro bi bilo, da popravimo nae na-pake e v asu tudija in zanemo delati na tem, kako bomo uspeno sodelovali v misiji, ki je na-menjena predvsem ivalim.


Madrid16.7.2007 ob 2.00 zjutraj smo imeli predviden odhod iz Ljubljane. Vendar pa je madarski vlaknaperont.4pripeljal s skorajenournozamudo. Zaradi tega se nismo vznemirjali, saj so nas borovnike in dobra volja drale pokonci. Na vlaku pa smo seveda spali, ko-likor je pa lo v vsej gnei in govorjenju. asa za ogled Benetk na alost ni bilo, saj se nam je mudilo na letalie Marco Polo, kjer nas je akalo letalo. No, na koncu smo letalo akali mi, saj je odletelo s kar nekaj zamude. Rdee zelena jeklena ptica nas je varno pripeljala do Madrida, kjer smo se sreali s poznanimi in nepoznanimi panskimi obrazi ter Matejo in Gaperjem, ki sta se v panijo odpravila nekaj dni pred nami (o tem, da sta morala na-knadno kupiti e eno karto, ker je njuno letalo odletelo dan prej pa raje ne bi pisal...). Ob-vezen pozdrav z borovnikami, katerih smo na Iberski polotok pritovorili kar 22 litrov in vonja do prvih tudentskih domov Cole-gio Mayor S. Juan Evangelista (kakorkoli e...). Tam je e bilo nekaj kongresnikov, ponovna snidenja in predstavljanje novim obrazom pa je sledilo preko celega popoldneva in do zgodnjih jutranjih ur. Vmes obvezna dodelitev name tagov, borovnike, sponzorski nahrbt-nik, borovnike, razdelitev po sobah (bolj kot ne precej skromne, s kaknim madeem tu in tam ter skupnimi WCji in tuem...), plavanje v bazenu (Mojca pa ni hotela oblei kopalk in je ostala v kavbojkah...), borovnike, veerja (spoznali smo krompirjevo pito in ostale za-nimive panske jedi ocvrtki, tunina pateta, ronata salama, ki nas niso ne vem kako na-sitile) pa pivo in borovnike...in prvi ur v blinjem lokalu ...Jutro je prilo prekmalu... Po zajtrku smo se natovorili v avtobus in se odpeljali do Veteri-narske fakultete v Madridu, kjer nas je spre-jela in pozdravila prodekanica, nas popeljala na kraji ogled velikih klinik seveda nenor-malno veje od naih a glej ga zlomka, vse zadeve so julija in avgusta zaprte. Deluje le splona ambulanta, specialistine pa ne. Ob-vezni kavici v veterinarskem lokalu je sledil pozdravni nagovor predsednice IVSA, Dejan pa se je ponovno sreal z izgubljeno denarnico, ki ga je poakala pod njegovim sedeem v pre-davalnici, nato so sledile lekcije in predavanja ter predstavitve. Rehabilitacija malih ivali (Gemma del Puedo), Vets go wild, Prehrana pacientov z osteoartritisom (Janeth Ciudad), Vet start program in vrnitev v tudentske domove na kosilo v tamkajnjo menzo (kjer

IVSA Summer Congress, SPAIN 2007pie: Robert Breko

Kako zaeti? Zdi se kot odvisnost ko se enkrat navadi hoditi na IVSA dogodke, se temu ne more ve upreti (no, vasih te odvrne prazna denarnica...). Tako sem se po lanski avanturi v ZDA odloil, da se udeleim tudi letonjega poletnega kongresa IVSA v paniji. Vendar pa je bilo potrebne veliko sree, saj je bil interes za udelebo zelo velik, tevilo udeleencev pa na alost zelo omejeno. Tako je preboj na listo delegatov uspel 11 Slovencem, poveini stareje (kdo bi si nekaj let nazaj mislil, da bom uporabil ta izraz...) generacije, a prav zato dovolj izkuenih in veih teh dogodkov.Pa smo rezervirali letalske karte z nizkocenovnimi ponudniki, Nua je poskrbela za nakup karte za vlak do Benetk in smo li.

smo jedli maksimalno nezdravo, a bili po obroku vsaj bolj ali manj siti, sploh kdor si je izboril repete...). Prelepo popoldansko sonce je kar namesto nas sprejelo odloitev, da se ne udeleimo prvega GA zasedanja (to ni lepo!!! v prihodnje...), namesto tega smo se odpravili v trgovino po pivo (se na pol poti nazaj obrnili in li zamenjat zarjavele ploevinke) ter se na-mestili okoli bazena. Uivanje sto na uro. Vse pohvale Nui, ki je edina la na GA in ponos-no zakriala JA, ko so poklicali IVSA Slov-enija. In ker je bila veerja na sporedu ele od 21.30, smo se nekateri odpravili z metrojem v center Madrida. eljko in Hrvoje s Hrvake, sta namre e nekaj dni pred nami razvozlala labirinte podzemne eleznice, tako da sta vede-la kako in kam moramo. Po kar nekaj metrih spuanja v globino po tekoih stopnicah in v upanju, da se ne pripeti e kaken teroristini napad, smo se vsedli na pravi vlak in izstopili v drugem svetu. Mnoica ljudi, gnea vse-povsod a Madrid je prelep. Mogone stavbe svetlih barv, parki in tevilni lokali po ulicah, vodnjaki ter kipi. Super. Po obisku H&M bile so namre rebajas, razprodaje in to take do 75%,smosezabavalieobjavnemWC-ju,kije spominjal na asovno kapsulo, naredili nekaj posnetkov s fotoaparatom in se poasi vrnili nazaj v domove. Po veerji je sledila obvezna zabava do jutranjih ur v Cabala pubu.e zadnji dan v Mardridu smo prieli z ogledom mesta, se sprehodili po glavnih ulicah, nato kar 2 uri posedali ob izvrstni sangriji (z vsako rundo je bila bolj redka, oz. je bilo ve ledu v njej...), se udili izganjalcem hudia, ki so straili po nekem parku. No, morda so se li tai chi, kdo ve. Odpravili smo se e na ogled veliastne kraljeve palae, v katero je ob sredah prost vstop dravljanomEU(Hrvatompane8eurov/os-ebo...), fotografiranje pa strogo prepovedano. Poskrbljeno je za varnost, saj je pred vstopom potreben letaliki pregled, tudi z rentgenom. Navdueni nad prostornimi sobanami, oprem-ljenimi v razlinih slogih, ogromnimi slikami na stenah in odlinim muzejem v kleti, kjer so bili razstavljeni razni viteki oklepi (nekateri so res spominjali na devike pasove in nam na obraz narisali nasmeh), smo se odloili, da se odpovemo avtobusu, ki nas je akal na Plazi de Espaa in se raje odpravili na metro in do Plaze de Toros iz leta 1929, kjer ob nedeljah potekajo bikoborbe. Prijetno utrujeni in polni vtisov smo se vrnili nazaj v domove, si privoili veerjo, nato pa na development fund auction, kjer je tihi sledila e javna draba, z vmesnimi humor-nimi vloki ter zabavo.


LenSreda,18.7.jebildan,kosmoseposloviliodpanske prestolnice in se odpravili v El Esco-rial, kjer smo obiskali tamkajnji samostan, si ogledali njegovo notranjost, obudovali zelo urejen vrt, ki obdaja samostan, ves prizor pa je polepalo e sonce, ki je sijalo nad prelepo pokrajino. Sledilo je kosilo v restavraciji El Garrilln juha, meso, krompir, ierika in zelje ter pot proti Lenu. Spotoma smo si ogledali e ovjo mleno farmo v Algadefe, katera pa ni pustila najboljega vtisa. Hlevi sic-er dokaj urejeni z globokim nastilom, ovce pa vse po vrsti s predolgimi parklji, veliko mastiti-sa, v eni izmed ograd je dobesedno crkovala ovca v agoniji in vekrat poteptana od ostalih preplaenih ovc... Na molziu vse polno muh, pred hlevi pa dva ostarela psa na slabih dveh metrih verige... Prav grozljivo odgovorom na naa vpraanja o videni situaciji pa so se na ve-liko izogibali. Proti veeru smo prispeli v Len, kjer so nas sprejeli v mestni hii Palacio de los Guzmanes. Pripravili so nam e prigrizek, nato pa smo se v veernem hladu odpravili do tudentskih domov. To pa je bilo preseneenje luksuz prve kategorije. Apartmaji s po tremi loenimi sobami, dnevno sobo, kuhinjo, ko-palnico in WC-jem. Na hitro smo se uredili in se odpravili na super zabavo v Molly Malone pub. ur do jutranjih ur!Uff... to jutro je prilo pa res popolnoma prez-godaj. Zajtrk pikoti in rogljiki razrezani na prafaktorje ter kava in sok. Razoarano lani smo izbrskali skrite rezerve po sobah ter se nato odpravili proti Valdellnu. Uspelo se nam je izgubiti, tako da smo s krepko zamudo po ovinkastih in makadamskih poteh prispeli do farme bikov, katere vzrejajo izkljuno za bikoborbe. Oitno je, da ti biki stanejo celo premoenje, saj je bila kmetija super oprem-ljena z velikimi narti za prihodnost. Biki ivijo skupaj v izpustu, ve let imajo tako reko idealno ivljenje, a ko so enkrat pripravljeni na borbo, se le redki vrnejo nazaj. Publika v koridi namre odloi, ali si bik zaslui e eno monost, ali pa ga matador pokona... Zapel-jali smo se med bike, jih v tiini fotografirali, si ogledali preostale objekte, privoili kosilo, poleavali v travi in se polni zanimivih vtisov vrnili v Len na veterinarsko fakulteto. Tam je sledilo zanimivo predavanje o Etinem vidiku bikoborb (predavala je Marta Elena Alonso de la Varga tile panci imajo vsi po vrsti kil-ometrska imena). Predavanje se je sprevrglo v pravo debato, skoraj prepir in razvleklo na do-bre tri ure. Zanimivo! Zakljuek? Bikoborbe so panska tradicija in ni nobene verjetnosti (zaenkrat), da se z njimi preneha. In pika. Za povzetek vseh komentarjev, pa bi porabil pol Ructusa... Po predavanju smo pripravili e in-ternational stands - predstavitev fakultet in izobraevalnih programov ter svoje drave, sl-edil je e 2. GA, nato pa ena izmed najboljih klasik kongresa kulturni veer. Pihanje balo-nov, kuhanje ajdovih in koruznih gancev, jote, rieta, gresa, rezanje sira in pruta...( seveda sta

IVSA


bila jota in riet iz konzerv in smo ju le pogreli, da ne bo pomote). Kulturni veer kaj rei, bilo je super vse skupaj pa se je konalo s okoladno vojno... in feto v Molly Malone oz. druenjem po apartmajih.Naslednji dan je bil manj naporen. Po za-jtrku, ki smo si ga pripravili kar sami, smo se odpravili na ogled mesta, v neki katedrali smo imeli prilonost prisostvovati poroki, si v parku privoili piknik oz. kosilo. Nekateri so se nato zabavali z igranjem nogometa, drugi pa smo poivali v travi in opazovali okoliko floro in favno. Popoldan pa so nas zopet peljali v mesto, kjer smo imeli free time, ki smo ga izkoristili za obvezno sangrijo, fotografiranje s tevilnimi poulinimi umetniki in brskanjem po trgovinah. Zveer pa formal dinner. Nase smo navlekli najlepe kose oblail, uivali v postrebi, se komaj znali med velikimi in mal-imi kozarci ter preveimi vilicami... Uspeli smo narediti nekaj lepih skupinskih slik, se smejali striptizerju policistu, ki je zabaval krieo ensko drubo v sosednji sobi in jedli kuhano govedino e tretji dan zapovrstjo. Lep veer.

LugoNa sonni nedeljski dan smo vendarle izvedeli, zakaj nas je te dni bolj kot ne zeblo, pa eprav je bil v Sloveniji tiste dni vroinski val, mi pa smo se nahajali v vroi paniji. Mesto namre lei na nadmorski viini preko 700 metrov... Vse jasno. Avtobusno vonjo proti Lugu smo s pridom izkoristili za prepotreben spanec in se nenadoma znali na Galloso farm. In ne, ni v zvezi s petelini ali kurami na splono, pa pa smo si ogledali zelo redke primerke posebne vrste mesnega goveda (na alost ne vem pas-me ni mi uspelo najti podatka, prilagam pa sliko...).Nekaj kilogramov mesa so nam podarili, tako da smo v fakultetni menzi poskusili tudi to, sicer zelo drago vrsto miievja. Kar se mene tie, je bil to pa etrti dan, ko smo jedli goved-ino... Ko smo se znebili prtljage v tudentskih domovih (soba za dva, s tuem brez vrat, WC pa na koncu hodnika), smo se odpravili na ogled mesta, se sprehodili po obzidju, na nekem zapuenem dvoriu videli ostanke make, katere truplo je razpadalo pod vplivi narave, slikali nekaj lepih hi in to je bilo to. Bilo je 17C, veter in rahel de. Pa smo si mis-lili, e je e v Sloveniji vroinski val, e dobro, da smo pobegnili nekam v severne kraje kot je panija... Zveer nas je akala pogostitev z degustacijo vin. Bilo nam je lepo. Hrana in pijaa sta znova in znova prihajali na mize. al pa je meni med ogledom mesta v oko priletel neznani mali corpora aliena in veer sem zakljuil na urgenci, kjer so mi spirali oko in aplicirali antibiotike. Z vidom ni ale. In pris-iljen spanec... Sicer je bila tudi ta veer feta, v NO pubu. Zbudil sem se kar malo prestraen, a vseeno spregledal. Odpravili smo se na ogled fakultete, sledile pa so delavnice. Travmatolog-ija malih ivali, porodnitvo krav, moderne tehnike izobraevanja, IVSA zadeve... kolikor

se je dalo smo sledili, vmes pa malo pobegnili do trgovine, ker so bili panski zajtrki resnino ubogi. Bilo je precej hladno, oblano vreme... vzduje pa precej podobno vremenu. Popol-dan je bil as e za tretji GA, nato pa smo se odpravili na sprejem k mestnim veljakom, kjer so nas lepo sprejeli in pozdravili, presenetili s (kopiranimi) risbami mesta, na koncu pa e pogostili. Ponoi smo se odpravili proti Bar-celoni, zadnji postaji kongresa. Vonja je bila sprva vesela, nato pa se je sprevrgla v treniran-je seil. ofer namre ni elel ustaviti za os-novne ivljenjske potrebe ni prej kot po tirih urah vonje. Sone besede in obutja pa niso primerna za javno objavo.

Barcelona24.7.2007dobrodolivprestolniciKataloni-je! Ah, konno prava panija, sonna in vroa. Vila Residence tudentski domovi na obrob-ju mesta, na novi dom za prihodnjih 6 dni. Po namestitvi v tudentskih apartmajih, je sledilo kosilo in nato ogled fakultete in klinik Veteri-narske fakultete na Universitat Autonoma Bar-celona. Najprej smo obudovali velik kitov ske-let, nato pa ogled klinike za mesojede, kjer smo pokukali tudi v operacisko sobo, sprehod skozi bokse za konje, ogled oslov v ogradi, pa ovce in koze... Videli smo tudi oddelek za anato-mijo, kjer premorejo secirne mize z zraniki, ki odstranjujejo neprijeten vonj formalina, (v tujini se dejansko vidi marsikaj, za kar sploh ne ve, da obstaja), knjinico in tudijsko sobo. Pred etrtim in zadnjim GA-jem, kjer smo do-bili novo vodstvo IVSA za leto 2007/08 (vena: www.ivsa.org), smo se sprehodili e skozi ogromno novo veterinarsko kliniko, ki bo svoje prostore odprla v kratkem. Precej naporen dan. Po noni vonji in sreanju s pravim soncem, pa ni ostalo veliko energije, smo doakali e veerjo, kar na mestnem trgu, Plaza Civica, nato pa ha e ste mislili, da smo li spat, se motite. Tako pa je na IVSA zadevah. Tu ni asa za spanje, bil je as za talent ov. Francozi s kankan (can-can) plesom in Y.M.C.A toko, Juno Korejci z borilnimi veinami, pa pevci iz JAR-a, UK-Ireland z Evrovizijsko toko... in Slovenci s plesom polke, v ritmu Golice, obleeni v - ne narodne noe- pa pa v rne vreke za smeti. In bili smo najbolji, pa eprav nas je Marlies iz Avstrije prijazno opozorila, da je polka avstrijski ples... Malo zamere, pa ni hujega vsaj mislim tako, bomo videli, e siboupalapritnaCSAweekend14.12.2007.Torej, ko smo sanirali Gaperjevo nono-prst-no krvavitev, se je nadaljevala feta. Ste morda priakovali kaj drugega?Dobro jutro in odhod v Barcelono. Predmestje je morda res zelo industrijsko, a center, bolje reeno stari del Barcelone je res nekaj posebnega. Vrve ljudi vseh ras in barv, mnoica turistov, sreali smo celo kombi s slovensko registracijo... Prva postojanka je bila veliastna Sagrada Familia katedrala je do-bila svoje temelje edaljnega leta1882, anajbi bila dokonana (po najbolj optimistinih

IVSA


napovedih) ele leta 2026 na 100. obletnico smrti Antonia Gaudia, arhitekta, ki je zasnoval narte za to, najvejo turistino znamenitost panije. Zatem smo se odpravili na Montjuic palao z izjemnim vodnim parkom, ki dobi pravi izgled ele zveer s svetlobno vodomet-nim spektaklom, nato na olimpijski stadion, ki je svoj vrhunec doivel leta 1992, ko je Barcelo-na gostila poletne olimpijske igre. Popoldan pa smo preiveli v Parc Gellu, prav tako Gaudi-jevo delo, kjer smo pojedli nae kosilo iz katle. Prosti as v parku smo bolj ali manj presedeli v senci, nato pa smo se preselili e do najbolj zna-menite barcelonske ulice, La Rambla. Neteto trgovinic in stojic ter prav toliko poulinih umetnikov od kipov, do plesalcev, arodeja in pevcev. Noro! A e je bil tu mrak, ko smo se morali zbrati pod kipom Kritofa Kolum-ba in odpeljati nazaj proti domovom. Na av-tocesti smo sreali tudi goree vozilo, dogodek je mojstrsko ovekoveil Dejan, vsi pa upamo, da je voznik e pravoasno izstopil, sicer je bila najbr potrebna zobna kartoteka...(rni humor vozilo je bilo sicer na odstavnem pasu, ne-koliko stran pa je poskakoval nek moki, dom-nevamo da voznik, tako da...). Po tekoinski terapiji in tuu v domu pa je, na sedaj e dobro znanem trgu, sledila veerja in po njej Sur-prise event z raznimi igrami.26.7., torek in zadnji dan kongresa. e zadnje predavanje o delovanju tovarn za proizvodnjo hrane za hine ljubljenke in nato ogled ene izmed njih. Pravzaprav najveje v paniji, Af-finity, kjer proizvajajo pasjo in majo hrano. Ogromne proizvodne hale, prepovedano fo-tografiranje, mogoni roboti, tevilni labora-toriji... Kaj rei, sode po videnem in po tem, da hranijo 6 milijonov ivali (info s spletne strani), jim ne gre slabo. Sledila je vonja proti Cavas de Roger Goulart, kjer smo vsi priakovali ogled kaknih podzemnih jam, v bistvu pa je cavas penee vino, podobno ampanjcu, ki to ni. Razumete? Jaz tudi ne... Torej, sprehodili smo se po podzemnem (ven-darle jame...) labirintu, kjer je in e zori na tisoe litrov vina. Od razlage smo odnesli bore malo, ker angleina pa ni adut pancev. Pa vendarle, po ogledu nas je akala pogostitev na nivoju, ki se ga ne bi sramovali na nobenem predsednikem sprejemu. Mize so se ibile pod dobrotami, natakarji pa so kar prinaali nove in nove zadeve, tako da so bile mize polne tu-di po naem odhodu, pa eprav smo nagrabili na tone sadja e za domov. In potem konno plaa. Sicer samo 2 uri, pa vendarle dovolj, da smo se prijetno osveili v Mediteranskem morju. Zveer pa zakljuna slovesnost, kjer smo prejeli zasluene certifikate o udelebi, se zopet dobro najedli in e zadnji zaurali. Kar sredi noi so nekateri e odli na letalie, drugi so se poslovili zjutraj, med njimi tudi Zafa in Mojca, ostali pa smo podaljali bivan-je v paniji e za tri dni. Ugodna cena najema apartmaja nas je prepriala, da ostanemo kar v tudentskem domu. In kaj smo poeli? Kot prvo, smo spali malo dlje... Nato smo osvojili e

metro in Barcelona je bila naa. Sightseeing, bi se reklo. Ogledali smo si noni spektakel na Montjuicu, kjer je Irena skoraj ostala brez de-narnice nahrbtnike odslej nosim na trebuhu, en dan uivali na plai, lo je za mestno plao, kjer je nepopisna gnea in pa nadleni ljudje, ki ponujajo vse od hladnega piva (pa eprav je 50 metrov stran trgovina, kjer si ga lahko kupil za 3 ceneje), tajsko masao, namizne prte...za piko na i pa je reevalec opozoril e na po-jav tevilnih meduz. No, pa vendarle smo bili v paniji. Sledil je najbolj okusen kebab, kar sem jih kdaj koli jedel in da ne pozabim e na znameniti barcelonski akvarij. Sicer ni zelo ve-lik, zato pa toliko lepi in urejen, s celo paleto veliastnih morskih psov, ter muzej voenih lutk, ki se v estih letih, kolikor jih je minilo od mojega prvega obiska, ni kaj dosti spremenil. Sprehodili smo se tudi skozi sejem stare robe, si ogledali neko katedralo, hranili ciplje v za-livu... Ob veerih pa obvezen klepet in hladno pivo.30.7. smo odleteli domov. Razen Dejanove prtljage, ki je zamudila za slab teden, nismo imeli teav. No, sicer nam je v Benetkah sko-raj odpeljal vlak, ker semafor ni delal in ker smo po pomoti mislili, da karta ni veljavna,a vse se je izteklo sreno. Gaper in Mateja pa sta dan za nami zopet preklela nizkocenovne ponudnike. 3 ure zamude, namesto v Benetkah sta pristala v Veroni in se nato nauila e avto-busne vonje...Pa smo na koncu. IVSA je nekaj najboljega, kaj ponuja veterina. Kdor se nikoli ni udeleil kaknega eventa, ne ve, kaj zamuja. A nikoli ni prepozno,zato vsi v akcijo!Kongres 2008 bo v Turiji. Kdor pa bo kdajpotoval v panijo, naj ve: krompirjeva pita je ena simpatina zadeva, ki je sicer dobra, a ne tako zelo, da bi jo bil pripravljen jesti vsak dan vekrat na dan. Kar tako samo, na kruhu, v sendviu, panirano ... in ponudijo jo prav pov-sod. Neverjetno ...

IVSA

januar 2008 – prenesi pdf

Documents