izobraŽevanje gluhih in nagluŠnih v sloveniji · 2020. 1. 30. · slušno prizadetih. teoretini...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih

procesov

IZOBRAŽEVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH V SLOVENIJI

Mentorica: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kandidatka: Snežana Petrovi�

Kranj, april 2006

»Najbolj u�inkovito zdravilo za gluhoto ni niti medicina

niti u�inkoviti slušni pripomo�ki, ampak razumevanje.

In kako ironi�no – razumevanje nas ni� ne stane.

Toda šele osveš�enost nas lahko pripelje do razumevanja.«

Jack Gannon, Zapuš�ina gluhih

ZAHVALA Zahvaljujem se vsem (�lanom Društva gluhih in naglušnih Ljubljana, dijakom in vodstvu Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana), sekretarju g. Jožetu Rednaku in ge. Fridi Planinc, ki so mi pri delu pomagali, še posebej pa mentorici dr. Mariji Ovsenik za vso pomo�, vztrajnost in spodbudo k uspešnem delu. Hvala moji družini, ki mi je tudi tokrat stala ob strani in mi nudila podporo pri uresni�itvi pomembnega cilja.

POVZETEK Nepoznavanje problematike gluhih in naglušnih v današnjem svetu je dokaj pere� problem, ki se ga še premalo zavedamo tisti, ki se ne opredeljujemo kot slušno prizadeti, še posebno pa ne kot govorno prizadeti. �e pomislimo, kako bi obvladovali svet, se spopadali z razli�nimi problemi, kako napredovali, �e bi bili zvo�no izolirani in ne bi »slišali« vsako, še tako pomembno informacijo, ki nam pomaga pri osebni rasti in izpopolnjevanju. Prav zaradi teh in še mnogo drugih podobnih problemov, ki zadevajo gluhe in naglušne v razli�nih organizacijah, je sledil izbor teme Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji, in tudi iz razloga, da se o gluhih in naglušnih danes premalo piše in pove. Teoreti�ni del diplomske naloge je namenjen pojasnjevanju pojmov, predstavljena je organizacija kot osnovni na�in delovanja sistemov in organizacijska kultura. Nato sledi razmišljanje o organizacijski kulturi, v nadaljevanju pa je pojasnjena gluhota kot pojem, ki ga je potrebno poznati za nadaljnje razumevanje problematike, tu pa je dodana še komunikacija in opis le-te kot najpomembnejši dejavnik pri vklju�evanju slušno prizadetih. Teoreti�ni del dopolnjujeta še izobraževanje in zaposlovanje. V �etrtem poglavju, ki pa je bistveni del diplomskega dela, je prikazana celotna metodologija, po kateri smo prišli do dolo�enih rezultatov, poudarek je na analizi anketnega vprašalnika, ki vsebuje grafi�ne prikaze rezultatov. Empiri�ni del je namenjen predstavitvi okolij, ki so pomembna za pridobitev vseh informacij s strani izobraževanja v Sloveniji. Kon�ni del naloge pa sestavljajo analizirane hipoteze in s tem tudi predlogi, ki so podani za možno izboljšanje problematike.

KLJU�NE BESEDE

� ZNAKOVNI JEZIK – naravni jezik gluhih, ki ga sestavlja mimika obraza in s

pomo�jo rok uprizorjene posamezne kretnje, te pa prikazujejo besede, ki povezane v celoto tvorijo smiseln stavek.

� GLUHOTA – nevidna motnja sluha, katero se ne opazi pred vzpostavitvijo

kontakta z osebo, ki to motnjo ima. Oseba, ki je gluha, ne sliši zvokov in glasov in svojega okolja.

� INTEGRACIJA – povezovanje posameznih enot v ve�jo enoto.

� SURDOANDRAGOGIKA – specialna andragogika1 za slušno prizadete.

1 Znanost, ki raziskuje zakonitosti in zna�ilnosti pri razvoju odraslih in je sestavni del znanosti o vzgoji in izobraževanju (Jereb, 1998).

SUMMARY Ignorance of the problems of the deaf and the hard of hearing is nowadays still a burning problem, which is not very well realized by people with no hearing or speaking disabilities. If we think about it – how would we control the world, deal with various problems or make progress, if we were isolated from sounds and could not hear every bit of information which could help us grow individually and reach the fulfilment we all strive for. For this reason and many other similar problems concerning the deaf and the hard of hearing in various organizations, I have chosen the topic ‘The education of the deaf and the hard of hearing in Slovenia.’ Another reason for choosing this topic is general ignorance and the lack of information in the media or technical literature. In the theoretical part I have explained the terms and introduced the organization as the basic manner of system performance. Further on, I have discussed the culture of organization and explained the deafness as a notion which needs to be realized for further understanding of the problem. I have also dealt with communication as the most important factor when integrating the deaf into the society. The theoretical part finishes with education and employment. In the fourth, the essential part of my thesis, I have presented the complete methodology, which has led to certain results. The emphasis is put on the analysis of the survey pole which includes a graphic presentation of the results. The empirical part introduces the environment, which is very important for acquiring all the information from the field of education in Slovenia. The final part of my thesis is the analysis of the hypothesis and propositions given for potential improvement of the problem.

ABSTRACT

� SIGN LANGUAGE – natural language of the deaf including face mimic and

hand-made gestures, which are then linked into a meaningful sentence. � DEAFNESS – a disability of hearing which cannot be noticed before the

contact with a deaf person. A deaf person is unable to hear the sounds, voices or the environment.

� INTEGRATION – connecting single units into a bigger unit.

� SURDOANDRAGOGICS – special andragogics∗ for the deaf.

∗ Science, dealing with legitimacy and characteristics of the growth of adults and is a constituent part of knowledge about education.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Snežana Petrovi�: Izobraževanje gluhih in naglušnih v Sloveniji stran 5

KAZALO

1. UVOD...................................................................................................................8

2. PREDSTAVITEV PROBLEMA .............................................................................9

3. TEORETI�NI DEL.............................................................................................. 10

3. 1. ORGANIZACIJA KOT OSNOVNO NA�ELO DELOVANJA SISTEMOV IN ORGANIZACIJSKA KULTURA ............................................................................... 10

3. 1. 1. ORGANIZACIJA SISTEMA........................................................................... 10 3. 1. 2. ORGANIZACIJSKA KULTURA ...................................................................... 11

3. 1. 2. 1. Opredelitev pojma organizacijska kultura .................................................. 12

3. 2. OPREDELITEV GLUHOTE ............................................................................. 16 3. 2. 1. VELIKOST POPULACIJE GLUHIH ................................................................. 17 3. 2. 2. VZROKI OKVAR SLUHA ............................................................................. 17

3. 3. KOMUNIKACIJA............................................................................................ 20 3. 3. 1. TOTALNA KOMUNIKACIJA GLUHIH IN NAGLUŠNIH......................................... 20 3. 3. 2. SURDOLOŠKA KOMUNIKACIJA ................................................................... 21 3. 3. 3. SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK..................................................................... 22 3. 3. 4. KOMUNIKACIJSKO VEDENJE ..................................................................... 22 3. 3. 5. KOMUNIKACIJA SMISLA ............................................................................ 23 3. 3. 6. ENOSMERNA KOMUNIKACIJA .................................................................... 23

3. 4. IZOBRAŽEVANJE ......................................................................................... 24 3. 4. 1. VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE............................................ 24 3. 4. 2. PEDAGOGIKA IN ANDRAGOGIKA ................................................................ 25 3. 4. 3. ZGODOVINA RAZVOJA IZOBRAŽEVANJA OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI ........25 3. 4. 4. IZOBRAŽEVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH..................................................... 26

3. 4. 4. 1. Evropski projekti e-izobraževanja v Sloveniji .............................................. 27 3. 4. 4. 2. Izobraževanje gluhih in naglušnih s pomo�jo IKT ........................................ 27

3. 4. 5. INTEGRACIJA .......................................................................................... 28

3. 5. ZAPOSLOVANJE ......................................................................................... 30

4. METODOLOGIJA............................................................................................... 31 4. 1. CILJI RAZISKAVE ......................................................................................... 31 4. 2. HIPOTEZE.................................................................................................... 31 4. 3. METODOLOGIJA ZBIRANJA PODATKOV ....................................................... 32 4. 4. ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA........................................................... 32

4. 4. 1. REZULTATI.............................................................................................. 33 4. 4. 2. INTERPRETACIJA..................................................................................... 49

5. EMPIRI�NI DEL................................................................................................. 59

5. 1. ZVEZA, ZAVOD IN DRUŠTVA ........................................................................ 59 5. 1. 1. PREDSTAVITEV ZAVODA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LJUBLJANA ...................... 60 5. 1. 1. 1. Kadrovski pogoji in opis dejavnosti ......................................................... 60 5. 1. 2. PREDSTAVITEV DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH LJUBLJANA ....................... 66

6. ANALIZA HIPOTEZ IN SKLEP.......................................................................... 68

6. 1. ANALIZA HIPOTEZ........................................................................................ 68



6. 2. SKLEP ......................................................................................................... 70

7. PREDLOGI UKREPOV ...................................................................................... 72

8. ZAKLJU�EK ...................................................................................................... 73

9. LITERATURA IN VIRI......................................................................................... 74

10. PRILOGE........................................................................................................... 76

SPISEK SLIK Slika 1: Organizacijska struktura ............................................................................ 14

Slika 2: Diagram prikazuje pogostnost pridobljene in dedne gluhote ...................... 19

Slika 3: Integracija.................................................................................................. 29

Slika 4: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana........................................................ 60

SPISEK TABEL Tabela 1: Okvara sluha po Šercerju ....................................................................... 17

Tabela 2: Brezposelnost in brezposelnost invalidov v Sloveniji (1991 – 2002)........ 30

Tabela 3: Udeležitev pri izobraževalnih dejavnostih ............................................... 41

Tabela 4: Sprememba na�ina pou�evanja v zavodih in ocena pou�evanja ............ 44

Tabela 5: Statistika zaposlenih v ZGNL.................................................................. 61

Tabela 6: Razporeditev predšolskih otrok/u�encev/dijakov ZGNL po programih .... 61

Tabela 7: Vzgojno-izobraževalni programi SŠ ZGNL.............................................. 64

SPISEK GRAFOV Graf 1: Spol anketirancev....................................................................................... 33

Graf 2: Starost anketirancev................................................................................... 33

Graf 3: Stopnja izobrazbe....................................................................................... 34

Graf 4: Status anketirancev .................................................................................... 35

Graf 5: Status anketirancev med moškimi in ženskami........................................... 35

Graf 6: Opredelitev gluhote .................................................................................... 36

Graf 7: Nastanek okvare sluha ............................................................................... 37

Graf 8: Na�in komuniciranja ................................................................................... 38

Graf 9: Ocenjeni dejavniki za izboljšanje kvalitete življenja..................................... 40



Graf 10: Udeležitev pri izobraževalnih dejavnostih ................................................. 41

Graf 11: Ocenjeni dejavniki izobraževanja in napredovanja.................................... 43

Graf 12: Sprememba na�ina pou�evanja v zavodih in ocena pou�evanja .............. 44

Graf 13: Uporaba ra�unalnika v šoli - zavodu ......................................................... 45

Graf 14: Motivacija v izobraževanju........................................................................ 46

Graf 15: Obremenitve pri vklju�evanju v okolje izobraževanja ................................ 47

Graf 16: Vpliv znakovnega jezika na kvaliteto življenja gluhih in naglušnih............. 47

Graf 17: Težavnost izpolnjevanja anketnih vprašanj............................................... 48

Graf 18: Uspeh na poklicni maturi .......................................................................... 63



1. UVOD V sodobnem dinami�nem svetu si vsak posameznik prizadeva za razvoj sposobnosti in svojih dejavnosti. Razen refleksov se mora �lovek vsega tega nau�iti. Podedovane dispozicije nam omogo�ajo razvoj sposobnosti v odvisnosti od okolja. Okolje lastno dejavnost stimulira in regulira. Vendar �lovek kot socialno bitje potrebuje tudi so�loveka in družbo. Slušna prizadetost je širok pojem, ki obsega vse stopnje, od blažje naglušnosti do popolne gluhote. Iz pojma samega pa ni o�itno, za kakšne težave gre, zato je nadaljnje pojasnjevanje nepogrešljivo. Število ljudi, ki ne pozna pojma gluhote, oz. o njem ni dovolj pou�eno, je veliko in to populacijo slabo pozna, je ni sposobno v popolnosti razumeti. Iz tega razloga se v okolju pojavi problematika integracije gluhih in naglušnih. Za uspešno in sre�no življenje posameznika je med drugim potrebna tudi visoka stopnja socialne tolerance in solidarnosti med ljudmi ob nenehnih dvostranskih naporih posameznika in njegovega družbenega okolja. Že s poznavanje jezika oziroma na�inom sporazumevanja posameznikov, �e je le-ta druga�en, bi ustvarili ugodnejše možnost za izboljšanje stanja takšne problematike. Tisti, ki so sposobnejši, bi morali pomagati manj sposobnim pri poklicnem usmerjanju, usposabljanju in zaposlovanju. Vsi bi morali imeti enake možnosti, saj vsi živimo v enem svetu.



2. PREDSTAVITEV PROBLEMA Problematika gluhe in naglušne populacije se za�ne že pri komunikaciji, ta pa zopet vodi k naslednjim, še kompleksnejšim problematikam, ki so od same komunikacije odvisne. Izobraževanje in komunikacija sta tesno povezana pojma, ki se uvrš�ata med pomembne družbeno socialne metode za razvoj posameznika. Gluhi in naglušni sami se skupaj s številnimi društvi, ki delujejo na podro�ju gluhote, borijo in zahtevajo uresni�itev svojih pravic na podro�ju izobraževanja in vzgoje, za enakopravnost in spoštovanje osebnosti. Ne morejo pa priti do uresni�itve ciljev brez integracije in razumevanja okolice. Vzgoja in izobraževanje, kot združena pojma, se za�neta že v vrtcu, nadaljujeta pa se v šolah. Pri obeh dejavnostih se gluhi in naglušni spopadajo s številnimi problemi. A vendar je velik poudarek prav na osnovnošolskem izobraževanju, ki je že po strukturi besede »osnovno«, za�etno in pomembno pri razvoju. Nadaljuje se s srednješolskim, tu nekje se možnosti za izobraževanje za gluhe in naglušne ustavijo. V Sloveniji Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL) deluje na podro�ju šolstva oz. izobraževanja te populacije, ter si prizadeva za izboljšanje statusa. V njem deluje že za�etna faza vzgoje – vrtec, izobrazba se nadaljuje z osnovno šolo in srednjo šolo, v kateri je samo nekaj vrst poklicev, za katere se dijaki lahko odlo�ijo. Integracija slušno prizadetih v polno�utno okolje oz. redne šole je možna in poteka sistemati�no od šolskega leta 1976/77 in je postala sestavni del usposabljanja v Centru za rehabilitacijo sluha in govora. Tu pa se pojavi problematika socialnega statusa tako prizadete mladine. Soo�eni smo z resni�nimi dejstvi, ki zadevajo izobraževanje, prikazujejo pa nam predvsem po�asno stanje razvoja v smeri napredovanja v tej panogi gluhih in naglušnih. Poznamo nekaj izboljšav v tehnološkem razvoju, vendar se uresni�itev le-te tehnologije v praksi še ni tako mo�no izrazila. �e strnemo omenjeno problematiko in potrebe za razvoj izobraževanja gluhih in naglušnih oseb, lahko navedemo naslednje: � izobraževalne metode gluhe in naglušne populacije zahtevajo spremembe, � kaže se problem usposabljanja pedagoškega kadra, � pravice po Zakonu RS so skromne in gluhi z njimi niso zadovoljni, � integracija v redne šole je zapleten postopek in števil�no tog pri uresni�itvi, � kaže se pomanjkanje uporabe tehnološko informacijskih pripomo�kov.

Tako se je bilo potrebno usmeriti v analizo in raziskavo dosedanjega izobraževanja, raziskavo dejavnikov, ki so tako za kvaliteto življenja gluhe in naglušne populacije kot za izboljšanje stanja usposabljanja pomembni, kakšen sistem šole oz. prilagojeni zavodi uporabljajo, kako si prizadevajo za uporabo tehni�nih pripomo�kov, kakšen je pomen integracije, kaj populacijo motivira in kako bi s pove�ano uporabo metode znakovnega jezika izboljšali splošno stanje vseh omenjenih problematik. Bistveno je soo�anje in poznavanje problematike ljudi s posebnimi potrebami, tudi v organizacijah, da bi lahko nemoteno delovale in enakopravno poslovale.



3. TEORETI�NI DEL

3. 1. ORGANIZACIJA KOT OSNOVNO NA�ELO DELOVANJA SISTEMOV IN ORGANIZACIJSKA KULTURA Pred spoznanjem organizacije kot osnovnega na�ela delovanja sistemov je potrebno poznati pomen paradigme za razumevanje sveta, ki nas obdaja. Vzorec ali paradigma – spoznavno orodje sistema �lovek kot avtonomni, avtopoieti�ni sistem oblikuje lastne paradigme o tem, kako svet deluje. Osebna paradigma je sistem spoznanj, predpostavk, prepri�anj, pri�akovanj, ob�utkov, vrednot, organiziranih tako, da z njimi razumemo okoliš�ine in dogodke v svetu, ki nas obdaja. Vsi ljudje kot posamezniki imamo razli�ne paradigme o tem, kako svet deluje. Paradigma je spoznavni model, s katerim razlikujemo dogajanje v nas samih in dogajanje v našem strukturnem (bio-fizi�nem stiku z okoljem) in socialnem (komunikacijskem stiku z okoljem) spoju z okoljem. Paradigma je osrednji vir za oblikovanje naših stališ�. Na spoznavni ravni dolo�a, kaj je realno in smiselno. Združuje zaporedja dogodkov v celoto in hkrati izlo�a nepotrebno. Mišljenju, ob�utkom in vedenje daje trdnost. Paradigma ima tudi motivacijsko funkcijo v identifikaciji in razvrš�anju problemov ter spodbujanju domišljije. Predstavlja nam kažipot v kompleksni mreži dejanskih in možnih aktivnosti kot odziv na okoliš�ine (Ovsenik in Ambrož, 2000). Družba je partnerski odnos v vseh znanostih, v vseh umetnostih, v vseh vrlinah in vrednotah. Ker se ta partnerski odnos ne more kon�ati v ve� generacijah, postane partnerski odnos za tiste, ki živijo, za tiste, ki so umrli in za tiste, ki so se rodili.

Edmund Burke

3. 1. 1. ORGANIZACIJA SISTEMA Fenomen organizacija kaže postaviti v širši okvir 300-letnega razvoja moderne znanstvene misli, ki ga ozna�ujeta dve osebnosti: � Newton (1642 – 1727) � Prigogine

V Newtonovi mehanicisti�ni paradigmi še ni bilo termina organizacija. Danes brez tega pojma ne bi bilo ve� mogo�e razložiti sveta in življenja, ki je zanj zna�ilno (Ovsenik J. in Ovsenik M., 1997). Še zlasti v zadnjem desetletju, ki ga v marsi�em opredeljuje negotovost, stalnost sprememb in vse ve�ja kompleksnost, temeljijo konkuren�ne prednosti vse bolj na organizaciji na osebni, organizacijski in družbeni ravni.



Smiselno bi bilo opisati kompleksnost okolja z ugotovitvijo, ki v svojem bistvu nosi popolnoma nov pogled na razumevanje objektivnosti sveta, ki nas obdaja: »Pri poskusu razumevanja objektivnosti sveta vedno pademo v skušnjavo, da bi ga opisali tako, kot da nismo del tega sveta.« Ilya Prigogine, (1976, 1980). To velja zlasti za opisovanje družbenih odnosov in družbenih sistemov. Tak poskus razumevanja sveta je tudi v skladu z Galilejevim in Newtonovim videnjem znanosti, ki ga poskuša razumeti od zunaj, kot objekt analize, ki mu sami ne pripadamo (Ovsenik in Ambrož, 2000). Organizacija kot univerzalno na�elo delovanja sistemov Pri prou�evanju vodenja in upravljanja družbenih podsistemov, v katere sodijo tudi ciljno usmerjanje organizacije, smo se odlo�ili za sistemski pristop, ker nam daje možnosti za sistemsko prou�evanje in sintezo kompleksnosti v konkretnih organizacijah (Simon, 1969). S sistemskim pristopom bomo poskušali razložiti tudi vlogo �loveka v vodstvenih teorijah in modelih. Ljudje, kot živi sistemi in organizacije, kot umetni družbeni sistemi so sposobni opazovati svet okoli sebe in hkrati opazovati sami sebe. V tem procesu se oblikujejo razli�ni vzorci ali razli�ne paradigme, s katerimi si sistemi razlagajo delovanje njihovega okolja. Sistemov ni mogo�e prou�evati, �e neprestano ne spremljamo njihovega delovanja in prou�ujemo, kako nanje vpliva okolje (Katz in Kahn, 1966). Ve� avtorjev, ki prou�ujejo organizacijske teorije, sprejema organizacijo kot odprti sistem, ki deluje v kompleksnem in negotovem okolju (Leavitt, Pinfield in Webb, 1974). Klasi�ne organizacijske teorije so prou�evale organizacijo kot razdrobljen in zaprt sistem, ki deluje neodvisno od okolja (Baker, 1973). Scott (1961) ugotavlja, da je organizacijsko smiselno prou�evati kot odprt sistem, ker jo na socialni ravni uresni�ujejo ljudje, ki so živi, odprti sistemi. Geyer in van der Zouwen (1991) ugotavljata, da se ve�ina prispevkov o organizaciji kot sistemu pojavlja v sistemskih in ne socioloških revijah. Avtorji s tega podro�ja so Beer (1991), Buckley (1972), Gell-Man (1994).

3. 1. 2. ORGANIZACIJSKA KULTURA Vsak sistem ima svojo zgodovino Iskanje novih organizacijskih oblik, stalno izboljšanje tehnoloških in organizacijskih procesov je klju�nega pomena za organizacije, da ostanejo na trgu v naraš�ajo�i kaoti�nosti okolja. Ustvarjalno u�enje, ki temeljni na iskanju vzrokov problemov je odvisno od organizacijske kulture, ki vpliva na zaznave problemov in na uporabo na�inov za njihovo reševanje. Organizacije kot strukture delujejo v stalni interakciji z dolo�enim kulturnim okoljem, ki jih obdaja. V boju za preživetje razvijejo lastne na�ine reševanja problemov, zlasti tiste, ki so bili uspešni v preteklosti. Uporaba na�inov organizacije, ki niso izvirni in ki so se razvili v drugem kulturnem okolju, je pogosto obsojena na neuspeh. To je eden od pomembnih razlogov, zakaj raziskovalci dajejo veliko pozornost



raziskovanju organizacijske kulture in njenemu vplivu na reševanje problemov v spoju organizacije z okoljem. Iskanje izhodiš� za oblikovanje uspešnih vedenjskih vzorcev v organizaciji, je spodbudilo raziskovalce in svetovalce, da so za�eli raziskovati vpliv organizacijske kulture nanje. Ugotovili so, da je organizacijska kultura njihova podlaga. �lanom organizacije predstavlja zemljevid, s katerim si pomagajo pri razlaganju realnosti v organizaciji in njenem okolju. Ker je organizacijska kultura tvorba preteklih generacij, je življenje v organizaciji mo�no pogojeno z njihovo dediš�ino (Ovsenik in Ambrož, 2000).

3. 1. 2. 1. Opredelitev pojma organizacijska kultura Današnje organizacije ve�inoma delujejo na predpostavkah mehanicisti�ne paradigme, ki je že tristo let prevladujo�i model organizacije. Ugotovili smo že, da je za njeno izhodiš�e v idealnem tipu organizacije, ki jo je zelo podrobno opisal in predstavil Weber, ki je bil prepri�an, da bo idealni tip organizacije prevladujo� v prihodnosti. Še danes prevladuje v mnogih organizacijskih prepri�anje, da sta hierarhija in neposredni nadzor pogoja trajnostnega razvoja družbe in organizacije. Webrov idealni tip organizacije povzro�a v post-modernem okolju ve� problemov, kot jih uspe rešiti. To velja tudi za reševanje globalnih problemov. Ko poskušamo dose�i vlogo dejstev, da so �as, prostor in energija spoja organizacije ali družbe z okoljem mejni pogoji njunega delovanja. So osrednje omejitve delovanju organizacije pri njenem prilagajanju kompleksnem in nepredvidljivem okolju. Organizacije potrebujejo vedno ve� energije v obliki informacij in vedno manj energije v materialnih virih, da se svojemu okolju lahko prilagodijo. Kakovostno selekcijo informacij lahko opravijo samo njeni sodelavci, ki dobro poznajo njeno poslanstvo, vizijo in pravila delovanja. Z oblikovanjem na�el delovanja organizacije pri zbiranju in selekciji informacij, se v organizaciji razvija dolo�eno vedenje pri reševanju problemov – oblikujejo se skupne paradigme reševanja problemov. �e se skupne paradigme dalj �asa potrjujejo kot uspešne, nastane dobro ute�en model, ki ga organizacija uporablja za spoj s svojim internim in zunanjim okoljem. Ta model je jedro organizacijske kulture. Organizacijska kultura je ve�plasten pojav, ki ima ve� dimenzij. Raziskovalci so uspeli definirati razli�ne kulturne dimenzije organizacij, ki so podlaga reševanju problemov Gregory (1983), Hickson (1974). Raziskovalci še vedno intenzivno iš�ejo odgovore na naslednja vprašanja: � katera organizacijska kultura je najbolj uspešna (Wilkins in Ouchi, 1983;

Kennedy in Deal, 1982), � ali je organizacijsko kulturo mogo�e spremeniti (Lorsch, 1985), � možnost prilagajanja razli�nim kulturnim okoljem (O'Reilly, Chatman in

Caldwell, 1991), � navskrižja, odgovornost in organizacijska kultura (Hammel, 1991), � kulturne razlike (Franke, Hofstede in Bond, 1989), � zveza med nacionalno kulturo, organizacijsko kulturo in kognicijami

(Schneider in DeMayer, 1991).



Kultura služi dvema osrednjima funkcijama v organizaciji: � socialnemu spoju med �lani organizacije

V socialnem spoju med �lani organizacije le-ti razvijejo skupno identiteto, ki jim omogo�a u�inkovito sodelovanje. � socialnem spoju organizacije z okoljem

V socialnem spoju z okoljem organizacija uresni�uje svoje poslanstvo, vizijo in cilje z izborom pravih povezav. Vez med organizacijsko kulturo in slogom vodenja nam lahko pomaga osvetliti na�in delovanja organizacije. Vsaka organizacija ima svoj na�in, svoj slog delovanja, ki se razlikuje od sloga delovanja drugih organizacij. Razlike so odvisne od sorodnosti organizacij po na�inu nastanka, po sorodnosti okolja, po kulturi okolja, po panogi, v kateri deluje in po drugih zna�ilnostih (Ovsenik in Ambrož, 2000). Tipologije organizacijske strukture Clegg (1999) ugotavlja, da je na podro�ju raziskovanja organizacijske kulture mnogo nejasnosti, razli�nih metodoloških pristopov in tipologij, ki so ideološko in epistemološko pogojene. Za opisovanje organizacijske kulture na bolj abstraktnih ravneh se bomo oprli na tipologije, ki so jih oblikovali Hofstede, (1980); Schein, (1986) in Gordon (1991). V nadaljevanju bomo predstavili osnovne sestavine dimenzij organizacijske kulture: � Izogibanje negotovosti

Stopnja, do katere se �lani družbe �utijo ogroženi od vpliva okoliš�in. Posledica tega ob�utka je stresno stanje, ki spodbuja potrebo po varnosti, ki jo zagotavljajo pisana in nepisana pravila. Družba se izogiba negotovosti zlasti z raznimi socialnimi posegi in programi. Družba, ki se ne izogiba negotovosti, deluje samo na podlagi nekaj prilagodljivih pravil in spodbuja svoje �lane, da se soo�ajo z negotovimi okoliš�inami in jih obvladajo. Za izogibanje negotovosti v družbi je zna�ilno mo�no opiranje na ideologijo, predsodke, obrede, vero. V taki družbi veljajo zlasti formalne ocene in analize, katerih rešitve so splošno sprejete še zlasti, �e jih pripravljajo starejši, ki so bolj modri in zato deležni ve�jega spoštovanja. Tradicija in pravila so osnovni kažipoti vedenja �lanov v družbi. V taki družbi te�ejo spremembe po�asi, cena znanja in s tem tudi cena inovacij je nizka, preskušanje ni pogost na�in ustvarjalnega obvladovanja okoliš�in. V organizaciji se izogibanje negotovosti kaže v mo�nem poudarku na strukturi, na formalnem na�rtovanju, na splošno sprejetih pravilih, v usmeritvi v zadovoljevanje materialnih in varnostnih potreb, v izogibanju tveganju in v togosti pravil pri obvladovanju spremenljivih okoliš�in.



Slika 1: Organizacijska struktura (Vir: Ovsenik in Ambrož, 2000) � Hierarhi�nost

Družba, ki je organizirana hierarhi�no, si prizadeva vzdrževati neenakomerno distribucijo mo�i med svojimi �lani, spodbuja avtoriteto, ugled, status, bogastvo in materialni standard. Na družbeni ravni se kaže kot spoštovanje otrok do staršev, u�encev do u�iteljev, študentov do profesorjev. Za takšne odnose je zna�ilna podrejenost, med družbenimi sloji so velike razlike, družbeno mo� združuje manjšina – elita v družbi. Dvom v avtoriteto ni sprejemljiv. V hierarhi�ni organizaciji se vodi z neposrednim nadzorom, hierarhija je strma in pogojena z ukazovalnim vodenjem. Samo-nadzora in avtonomije na delovnem mestu ni zaslediti. Privilegiji gredo skupaj z vodstvenim položajem, razlike v pla�i med vodstvenimi nivoji in zaposlenimi so velike. Odnos nadrejeni in podrejeni in centralizacija mo�i sta prevladujo� vedenjski vzorec.

STRATEGIJA

POSLANSTVO

TEHNOLOGIJA IZIDI

KULTURNI EKONOMSKI PODSISTEM PODSISTEM

VREDNOTE

PREPRI�ANJA



� Kolektivizem Stopnja, do katere družba spodbuja in nagrajuje kolektivno vedenje, medsebojno podporo in skupne dosežke, odlo�anje s konsenzom, medsebojno pomo� pri zadovoljevanju potreb, skupno izrabo virov, skupne cilje, ki so dolgoro�no usmerjeni. Na organizacijski ravni zaznamo kolektivistin�o vedenje kot spodbujanje sodelovanja v skupini (kin altruizem), odlo�anje o porazdelitvi nalog s soglasjem, pristne in neposredne in prijateljske odnose med �lani skupine, timski na�in razmišljanja in delovanja in iskanja skupnih dosežkov. � Individualizem

Na organizacijski ravni se individualizem odraža v spodbujanju neodvisnega delovanja posameznikov v tekmovalnosti, v želji posameznikov, da dobijo nagrado in priznanje, ki sta izhodiš�e za njihov ugled in položaj v organizaciji, v nizki vklju�enosti posameznika v organizacijo, v spodbujanju individualnosti in spoštovanju posameznika. � Moškost

Na organizacijski ravni je za moško vedenje zna�ilno agresivno tekmovanje, preživetje mo�nejših, vodenje, ki temelji na mo�i in tveganju, usmerjenost v utrjevanje položaja na trgu, racionalna organiziranost, asketsko okolje, diskriminacija med spoloma na višjih vodilnih položajih. � Humanost

Humano usmerjena organizacija poudarja pravi�no delitev, zdrave delovne pogoje, spoštovanje dostojanstva zaposlenih ne glede na njihov položaj v hierarhiji, v skrbi za njihov materialni in tudi duhovni standard. � Prihodnost

Organizacija, ki je usmerjena v prihodnost, na�rtuje svoje delovanje, poskuša napovedati vpliv okoliš�in v prihodnje, postavlja cilje lastnega delovanja in investira v raziskave in razvoj, je organizacija znanja. � Storilnost

Organizacija, ki je usmerjena v storilnost, spodbuja delovno uspešnost, vpeljuje sisteme za nagrajevanje uspešnosti in spodbuja povratno informacijo o uspešnosti svojih zaposlenih. Posebno ceni visoko storilne ljudi, priznanja in nagrade za izredne dosežke. (Ovsenik in Ambrož, 2000)



3. 2. OPREDELITEV GLUHOTE Gluhota je na prvi pogled nevidno stanje oz. motnja sluha, ki se lahko pojavi že v zgodnji nose�nosti, lahko je tudi dedna ali pa nastopi kot posledica nesre�e v kasnejšem obdobju življenja. Gluha oseba ne sliši zvokov iz okolja, naglušna pa najpogosteje sliši zvoke le delno. To pomeni, da gluh lahko zazna zelo mo�ne zvoke in to le nekatere, ne pa vseh. Ti mo�ni zvoki pa v življenju redkeje nastopajo. Posebno ne v govoru. Naglušen sicer zaznava nekatere zvoke kvalitativno druga�e kot sliše� �lovek. Gluh �lovek prav tako ne uporablja slušnih pripomo�kov. �e jih, pa le za orientacijo. Eni in drugi, se pravi tako gluhi kot naglušni pa najve�krat potrebujejo tolma�a za slovenski znakovni jezik, da bi se sporazumeli z okolico, od katere so družbeno in psihosocialno izolirani (Zbornik, 1989). Osebe s slušno motnjo bi lahko razdelili v tri skupine: a) Skupina prelingvalno gluhih – v to skupino spadajo osebe, ki so gluhe od

rojstva in nikoli niso imele možnosti slišati svojega glasu ali zvokov iz okolja. Težje se jim je tudi prilagajati in predvsem nau�iti znakovnega jezika, ponavadi nimajo sposobnosti branja z ustnic.

Ta skupina ima najbolj izrazite specifi�ne potrebe na podro�ju govornega komuniciranja. �e te osebe niso bile že ob prvem letu starosti podvržene surdološki rehabilitaciji, potem postanejo gluhoneme. To je torej najbolj prizadeta skupina.

(Odstavek povzet po: Zbornik, 1989)

b) Skupina postlingvalno gluhih – osebe v tej skupini so oglušele v najve� primerih v kasnejšem obdobju svojega življenja in se bistveno razlikujejo od oseb v prejšnji skupini.

Takšni ljudje so si pridobili avditivno spoznanje o svetu zvokov ter so se spontano nau�ili glasovno-jezikovno komunicirati. Posebne težave imajo pri sprejemanju ustnih sporo�il sogovornika. Sporo�ila ne slišijo, vendar ga delno lahko vidijo, ko ga od�itajo z obraza in ust sogovornika. Ta skupina je ob brezhibni pismenosti zelo blizu populaciji, ki sliši.

(Odstavek povzet po: Zbornik, 1989)

c) Skupina naglušnih oseb – v tej skupini so osebe z delno motnjo sluha in glasovno-jezikovno komunikacijo v ve�ini primerov obvladajo. V tej skupini je ve� podskupin, glede na �as nastopa naglušnosti in glede zmožnosti (po kakovosti in intenziteti) slušnega doživljanja. Naj naštejemo samo najbolj izrazite skupine prelingvalno in postlingvalno naglušnih oseb (težje, srednje in lažje naglušni).

� Vsaka od omenjenih podskupin naglušnih oseb ima svoje specifi�ne govorno-komunikacijske potrebe in možnosti. Najve�je težave imajo prelingvalno težje naglušni posamezniki. Nasprotno pa so postlingvalno lažje naglušne osebe na podro�ju glasovno-jezikovnega sporazumevanja najbližje tistim, ki slišijo. S pomo�jo slušnih pomagal in v ugodnih prostorsko-zvo�nih in svetlobnih



razmerah se te osebe lahko uspešno glasovno-jezikovno sporazumevajo s tistimi, ki slišijo.

Torej moramo stalno kazati na zmote o t.i. »edinstvenosti« populacije s »poškodovanim sluhom«. Njihove specifi�ne potrebe so vidno razli�ne na mnogih podro�jih življenja in dela (Zbornik, 1989).

3. 2. 1. VELIKOST POPULACIJE GLUHIH Na vprašanje, koliko je gluhih ljudi, ni zadovoljivega odgovora. Deloma je to odvisno od tega, kako je gluhota opredeljena. Odgovori so odvisni tudi od �asa in kraja – število gluhih ljudi na nekem kraju se bo od drugega kraja razlikovalo ali pa bo razli�no v razli�nih �asovnih obdobjih v istem kraju. V svetu je gluhota razmeroma redko stanje. Kot predgovorna gluhota se pojavlja pri 35 do 300 ljudeh izmed 100.000 prebivalcev. Pri 873 od 100.000 prebivalcev pa se gluhota pojavlja ne glede na starost osebe. Delež gluhih je v vsaki državi druga�en, neodvisen od drugih držav, razli�en pa je tudi v tisti državi v razli�nem �asovnem obdobju (Redžepovi�, 1995).

� V Sloveniji imamo približne podatke, in sicer: okoli 3000 gluhih, naglušnih nad 5000 (5-10% prebivalstva), oseb s polžkovim vsadkom pa nad 80.

Svetovna zdravstvena organizacija je prepoznala slušno motnjo kot �etrto kroni�no bolezen, takoj za revmati�nimi, kardiovaskularnimi in mentalnimi obolenji. Poro�ajo, da ima 42 milijonov oseb, starih nad 3 leta, izgubo sluha na boljšem ušesu ve�jo od 40 Db. Izsledki kažejo, da okvara sluha naraš�a s starostjo. Tako je po Šercerju (1966) okvara sluha naslednja: - Na 1000 prebivalcev ima težave s sluhom Do 25 leta starosti 7,6 ljudi Od 26 do 44 let starosti 22,2 ljudi Od 45 do 64 let starosti 51,2 ljudi Od 65 do 74 let starosti 129,6 ljudi Nad 75 let starosti 277,4 ljudi

Tabela 1: Okvara sluha po Šercerju (1966)

3. 2. 2. VZROKI OKVAR SLUHA Glede na obdobje, v katerem se javljajo, vzroke okvar sluha v otroštvu razvrš�amo na predporodne, obporodne in poporodne. V vsakem od teh obdobij delujejo specifi�ni dejavniki, nekateri pa se lahko javljajo tudi v dveh obdobjih.



Predporodni dejavniki. Okoli 50 % prirojenih okvar sluha je genetsko pogojenih. Dedna slušna motnja je lahko edino bolezensko znamenje ali pa se javlja v povezavi z anomalijami drugih organov ali organskih sistemov in tvori sindrome. Znanih je okoli 300 sindromov, pri katerih je prisotna izguba sluha. Izolirana, nesindromska dedna slušna prizadetost zajema dve tretjini prirojenih okvar sluha. V najve� primerih je recesivna, sledi ji dominantna in nato dednost, vezana na spol. V skupini predporodnih pridobljenih okvar sluha in ravnotežnega �utila, so vzrok okužbe matere s paraziti (toksoplazmoza), bakterijami (sifilis) ali virusi (rde�ke, mumps, influenca, herpes), oziroma hormonalne in metabolne disfunkcije med nose�nostjo. Prav tako lahko povzro�ijo okvaro �utnic notranjega ušesa ototoksi�na zdravila, ki jih mati prejme v �asu nose�nosti. Obporodni dejavniki. Obporodni dejavniki so kljub ali ravno zaradi razvoja medicinske oskrbe relativno pogost vzrok hude okvare sluha. Vzroki nedonošenosti so sicer predporodni, a pokažejo se v obporodnem obdobju. Sama po sebi nedonošenost ne povzro�a prizadetosti, nanjo vezani dejavniki pa lahko okvarijo sluh in ravnotežno �utilo (eklampsija, prehiter porod, imunološka nerazvitost itd.). Poporodni dejavniki. V poporodnem obdobju je vnetje srednjega ušesa ena najpogostejših bolezni otrok. Pri nastanku akutnega in pri razvoju kroni�nega vnetja ušes ima moteno delovanje ušesne tube osrednjo vlogo, pomembno vlogo pa ima tudi pomanjkljiv imunski sistem. Incidenca je najvišja med 6. in 24. mesecem. Pogosta vnetja srednjega ušesa v zgodnjem otroštvu lahko vplivajo na razvoj otrokove slušne percepcije. � Bakterijski meningitis je še vedno poglavitni vzrok hude okvare sluha v otroštvu,

ni� ve� pa njegova pogostnost ne naraš�a. � Virusne okužbe, predvsem ošpice in mumps, ne povzro�ajo ve� hudih

naglušnosti zaradi dobre precepljenosti otrok. � Ototoksi�na zdravila, predvsem aminoglikozidni antibiotiki, se pogosto

uporabljajo pri zdravljenju otrok v enotah intenzivne terapije. So�asna uporaba z nekaterimi drugimi zdravili (furosemid, indometacin, nekateri cefalosporini) pove�a njihov ototoksi�ni u�inek.

� Poškodbe glave so le še poredko vzrok hude okvare sluha in ravnotežja v poporodnem obdobju.

� Akusti�na travma je lahko prisotna že v otroštvu, saj so otroci v najzgodnejši mladosti �edalje pogosteje izpostavljeni hrupnim igra�am. Posebno škodljivo je igranje s pirotehni�nimi izdelki zaradi delovanja kratkotrajnega zvo�nega sunka zelo visokih ravni. Vzrok izgube sluha ostaja neznan v 21-34 % primerov, kar kaže na potrebo po boljših protokolih za etiološko ovrednotenje okvar sluha (internetna stran, 2006).



50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % RECESIVNA DEDNOST VEZANA DOMINANTNA EKSOGENI VZROKI DEDNOST NA SPOL DEDNOST ALI VZROKI IZ OKOLJA

Slika 2: Diagram prikazuje pogostnost pridobljene in dedne gluhote. (Vir: Nance, W. E., 1991) Recesivno gluhi, ki jih je 40 %, so ve�inoma potomci staršev z zdravim sluhom. Samo 10 % gluhote se deduje dominantno. Vezano na spol se deduje 3 % gluhosti. To je posebna oblika recesivne dednosti. V preostalih 47 % so vklju�eni gluhi, ki so prizadetost pridobili pred rojstvom, med ali po rojstvu – morda so bili bolni ali pa so utrpeli poškodbo glave in možganov. Vsak od navedenih povzro�iteljev lahko poškoduje sluh (Nance, W. E., 1991).

47 %

40 %

3 % -

10 %



3. 3. KOMUNIKACIJA �lovek ves �as izmenjuje sporo�ila z naravo in z družbenim okoljem. V najširšem pomenu imenujemo ta interakcijski odnos »govorno-socialna komunikacija«. Celotni telesni, �ustveni, mentalni, izobraževalni in socialnokulturni razvoj �loveka je v veliki meri odvisen od prakti�ne uspešnosti komuniciranja. Uspešno komuniciranje med sogovornikoma ima vedno svoje objektivne in subjektivne predpostavke: � najprej mora biti ustrezen informacijski signal, ki je nosilec sporo�ila

(dotik, svetloba, zvok in drugo), � nato nemoten prenos informacije med sogovornikoma, � sogovornikova �utila morajo biti nepoškodovana ter morajo uporabljati

isto kodo, � obe strani se morata približno enako psihofizi�no truditi za uspešno

sporazumevanje (50% - 50%).

Pri svoji govorni dejavnosti sodeluje �lovek s celotnim svojim bitjem, tako pri oddajanju kot pri sprejemanju sporo�il. Z dolgotrajnim razvojem �loveške vrste smo prišli do današnjega glasovnega jezika. V splošnem ljudje uporabljajo dva osnovna sistema komunikacije, ki imata vrsto razli�nih oblik: � NEVERBALNI SISTEM: naravni, prastari sistem

(uporaba vseh kineti�nih oblik – geste, mimike in pamtomime)

� VERBALNI SISTEM: lingvisti�no-verbalni, mlajši sistem, nastal z vajo (njegova osnovna oblika je glasovni �loveški jezik, druga oblika pa pisani jezik)

Oba navedena sistema s pripadajo�imi oblikama predstavljata totalno komunikacijo.

3. 3. 1. TOTALNA KOMUNIKACIJA GLUHIH IN NAGLUŠNIH Totalna komunikacija se je za�ela razvijati v 16. stoletju, od leta 1950 pa je njen razvoj hitrejši. Takrat so za�enjali razumeti potrebo po sintetiziranju vseh dotedanjih smeri surdološke komunikologije za uspešno prakti�no komunikacijo gluhih in naglušnih ljudi. Najprej so govorili o »mnogoštevilnih komunikacijskih veš�inah« (»muticomunication«, »multiple-communication skills«), ki naj bi bile primerne za osebe s poškodovanim sluhom. Dr. Roy K. Holcomb je leta 1960 uporabil termin »totalni pristop« (»The Total Approach«), nato pa je tudi »totalna komunikacija« (»The Total Communication«). Leta 1968 je po tej filozofiji prvi� izvajal program v šoli za gluhe »James Madison« v Santa Ani v Kaliforniji.



Kon�no je leta 1976 nastala v skupnosti direktorjev ameriških šol za gluhoneme v Rochestru definicija, ki se glasi: »TOTALNA komunikacija (surdološko-komunikološka) je filozofija, ki popolnoma enakopravno vklju�uje slušno-glasovno-jezikovni in manualno-kineti�ni model komunikacije, z namenom, da se zagotovi u�inkovita komunikacija gluhih med sabo in z ljudi, ki imajo zdrav sluh.« To je delovno-izvedbena definicija, ki je namenjena življenju gluhih in naglušnih ljudi. Metoda totalne komunikacije je na svoji razvojni poti doživela ve� sprememb svoje definicije:

1. Konferenca ravnateljev ameriških šol za slušno prizadete je totalno komunikacijo definirala takole: »Totalna komunikacija je filozofija, ki uresni�uje združevanje ustreznih možnih avditivnih, oralnih in manualnih na�inov komuniciranja za dosego u�inkovitega ob�evanja s slušno prizadetimi osebami.«

2. UNESCO je metodo definiral takole: »Totalna komunikacija je metoda pouka

gluhih, ki vklju�uje primerne slušne, ro�ne in ustne na�ine sporazumevanja. Vklju�uje tudi mimiko, geste, branje, pisanje in vse druge na�ine, ki zagotavljajo ve�jo jasnost in olajšujejo sporazumevanje.«

3. 3. 2. SURDOLOŠKA KOMUNIKACIJA Surdologija je veda o negi, vzgoji, izobraževanju in rehabilitaciji gluhih in naglušnih oseb. Ima ve�stoletno tradicijo, vendar pod razli�nimi imeni kot: surdopedagogika, specialna pedagogika gluhih in naglušnih, njihova rehabilitacija ipd. Vendar pa ima v tej kompleksni interdisciplinirani vedi posebno mesto surdološka komunikologija. Ukvarja se s celotno govorno-socialno komunikacijo gluhih in naglušnih oseb ter z zakonitostmi razvoja vseh govorno komunikacijskih veš�in te populacije. Zgodovina surdopedagogike obravnava tudi surdološko komunikologijo glede na filozofska, psihološka, lingvisti�na in druga vprašanja v zvezi z gluhimi in naglušnimi osebami. Osnovne stopnje pri znanstvenem in prakti�nem razvoju veš�in govorno-socialne komunikacije pri tej populaciji so: � znakovna metoda razvoja komunikacije (»The Sign Method«) � akusti�na metoda (»The Oral/Aural« & »The Acoustic Method«) � kombinirana-simultana metoda (»The Combined Method«);

z vsemi spremljajo�im postopki, kot sta od�itavanje oz. branje z obraza in ust sogovornika in sistem »usta-roka« (Zbornik, 1989).



3. 3. 3. SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK Leta 2002 je slovenski parlament soglasno potrdil predlog Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Z njim je Slovenija postala ena od redkih držav, ki so priznale znakovni jezik kot enega svojih uradnih jezikov. Zakon omogo�a gluhim osebam pravico do tolma�enja 30 ur letno v zasebne namene. U�encem, dijakom in študentom do zaklju�ka diplomskega študija pripada do 100 dodatnih ur letno, kar pa glede na obseg pouka še vedno ni dovolj. V Sloveniji trenutno deluje 27 tolma�ev, kar ne pokriva potreb gluhih uporabnikov, zlasti v bolj oddaljenih krajih. Omenjeni zakon je velik dosežek za gluhe in skupnosti gluhih, �eprav nekatere pravice, ki jih predvideva, v praksi še niso zaživele. Tako gluhe pri uvajanju njihovih pravic ovira prepo�asen postopek pri pridobivanju vav�erjev za pla�ilo tolma�a. Veliko bolj pere�e pa je nedosledno izvajanje 12. �lena tega zakona, v katerem je zapisano, da morajo državni organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oz. izvajalci javne službe gluhi osebi zagotoviti tolma�a. Pla�ilo stroškov tolma�a si te ustanove zagotovijo v letnih finan�nih na�rtih. Ve� kot sto let so gluhe izobraževali predvsem s pomo�jo govora in branja z ustnic, uporaba znakovnega jezika pa je bila prepovedana. Odlo�itev, v kolikšni meri, �e sploh, bo znakovni jezik u�ni jezik v razredu, je še danes prepuš�ena u�itelju. Boljše znanje slovenskega znakovnega jezika prinaša (u�iteljem): � lažjo komunikacijo z dijaki, � manjšo frustracijo u�iteljev in dijakov, � boljše razumevanje predavanega za dijake, � dvig znanja pri dijakih v srednji šoli.

Da bi se izboljšalo znanje znakovnega jezika med u�itelji so potrebne majhne enote, povezanost sodelavcev med seboj, želja po u�enju znakovnega jezika, želja po komuniciranju z dijaki, želja po višji kvaliteti pou�evanja in tudi želja po ve�jem znanju. Najbolj pomemben dejavnik poleg naštetih je zunanji dejavnik – skupnost gluhih, ki poudarja in zahteva, da bi moral pouk potekati v znakovnem jeziku (Cogito, 2005).

3. 3. 4. KOMUNIKACIJSKO VEDENJE Komunikacijsko vedenje je nau�eno vedenje in ga Maturana in Varela imenujeta jezikovno podro�je. Organizacijska kultura nastaja na osnovi jezikovnih razlikovanj, ki porajajo pomen, to je vrednote, prepri�anja in stališ�a. Pomen vrednot, prepri�anj in stališ�, ki se dovolj jezikovno razlikujejo, postaja del podro�ja ohranjanja prilagojenosti �lanov dolo�ene organizacije. Organizacijska kultura je jezikovno podro�je, ki so ga �lani dolo�ili skupaj s svojimi dejanji. �lani organizacije ga ustvarjajo s tem, kar povedo in po�no. V bistvu je to socialno podro�je, ki pomaga ohranjati njihovo identiteto in identiteto organizacije. Brez prave zgodovine interakcij na tem jezikovnem podro�ju vanj ne moremo vstopiti, ne da bi ga pri�eli spreminjati. Organizacijska kultura je splet skupnih



pomenskih struktur in skupnih scenarijev s skupno zgodovinsko kontinuiteto interakcij (Ovsenik, Ambrož, 2000).

3. 3. 5. KOMUNIKACIJA SMISLA Skladnost med jezikovnimi strukturami v procesu komunikacije med ljudmi, to je prekrivanje jezikovnih polj in oblikovanje skupnega jezikovnega polja na višji ravni, ustvarja komunikacijo smisla in ohranja skupno pojmovno polje. Ljudje, ki so jezikovno in pojmovno usklajeni med sabo, delijo podobne poglede na svet, to je podobne paradigme o tem, kako svet, ki jih obdaja, deluje. Jezikovna in pojmovna usklajenost tvorita družbeni sistem in njegove podsisteme (organizacije, ustanove, društva …). Vsi družbeni sistemi so v bistvu podsistemi višjih družbenih sistemov in imajo lastno jezikovno in pojmovno usklajenost, ki se razlikuje od jezikovne in pojmovne usklajenosti drugih podsistemov (Ovsenik, Ambrož, 2000).

3. 3. 6. ENOSMERNA KOMUNIKACIJA Enosmerna ali usmerjevalna komunikacija, s katero opazovalec poskuša usmerjati sistem, je mo�no izpostavljena omejitvam in je zato njihov pomen za opazovan sistem vprašljiv. Omejitve, ki jih postavlja osebnostna struktura opazovalca in �asovno in prostorsko pogojeno delovanje opazovanega sistema in njegova osebnostna struktura, so tisti dejavniki, ki dolo�ajo stopnjo tveganja. Ta ugotovitev je pomembna za razumevanje vodstvenih teorij in modelov vodenja, ki temeljijo na predpostavki zmanjševanja tveganja, ki jih sprožajo kompleksne okoliš�ine. Vodja, kot možnosti vplivanja na druge. Vodja lahko vpliva na druge tako, da zmanjšuje tveganje v socialnem spoju z njimi. Sprejeti mora dejstvo, da njegovo videnje pri�akovanega cilja skupine ni enako videnju pri�akovanega cilja, ki ga imajo �lani skupine. Vpliva na izpeljavo cilja v skupini si ne more pridobiti, �e se ne vklju�i v proces usklajevanj razli�nih pogledov s �lani skupine v oblikovanju skupnih pogledov na reševanje problemov. Kljub aktivnem sodelovanju v procesu usklajevanja razli�nih pogledov na izpeljavo ciljev ali razli�nih paradigem, tveganje ostaja. Komunikacije, ki se porajajo v socialni interakciji, porajajo nove komunikacije in spreminjajo osebne paradigme in skupne paradigme reševanja problemov (Ovsenik, Ambrož, 2000).



3. 4. IZOBRAŽEVANJE

3. 4. 1. VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Brez vzgoje in izobraževanja �lovek ne bi mogel spoznati in uresni�iti možnosti svojega razvoja. Proces vzgoje in izobraževanja pomaga posamezniku, da spozna svoje potrebe in se jih zave, pomaga pa mu pri iskanju ustreznih na�inov, oblik in sredstev za njihovo zadovoljevanje. S pomo�jo vzgoje in izobraževanja razvija �lovek stvaren, kriti�en odnos do okolja, spoznava zakonitosti razvoja družbe, to pa mu omogo�i njegovo vklju�itev v družbo – njegovo socializacijo. �lovekova osebnost se ne more razviti zunaj družbe ter brez vzgoje in izobraževanja. Odnos med razvojem osebnosti ter vzgojo in izobraževanjem je nujen, neizogiben, vzro�no posledi�en, stalen in zakonit. V tem ti�i osebnostno bistvo vzgoje in izobraževanja. Nekatere temeljne zna�ilnosti vzgoje in izobraževanja: � Osebnostno bistvo vzgoje in izobraževanja � Družbena pogojenost vzgoje in izobraževanja � Filozofska osnova vzgoje in izobraževanja � Organiziranost vzgoje in izobraževanja � Stalnost vzgoje in izobraževanja

Vzgoja je predvsem celovit in dolgotrajen proces razvoja in oblikovanja �loveške osebnosti, pri �emer se usmerjeno oblikuje osebnost vsakega posameznika ter se ga prilagaja zahtevam družbenega okolja, katerega vrednote in norme naj bi sprejel. Izobraževanje je dolgotrajen in na�rten proces razvijanja posameznikovih znanj, sposobnosti in navad, ki mu omogo�a vklju�itev v družbeno življenje in delo ter oblikujejo znanstveni pogled na svet. Tako sta vzgoja in izobraževanja prepleteni in medsebojno pogojeni dejavnosti, ki ju med seboj ne moremo lo�evati. Proces razvijanja sposobnosti, ki jih �lovek potrebuje pri upravljanju nekega konkretnega dela v okviru dolo�ene dejavnosti, najbolj pogosto ozna�ujemo s pojmom usposabljanje. Daljši ali krajši �as usposabljanja je danes nujna sestavina vsakega vzgojno-izobraževalnega procesa. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da je vsako usposabljanje povezano z vzgojo in izobraževanjem, da so vzgoja, izobraževanje in usposabljanje v medsebojnem odnosu. Ko govorimo o razvijanju znanja, spretnosti in navad kot osnovnih sestavin vsakega izobraževanja, imamo v mislih vedno tudi usposabljanje �loveka za izvajanje dolo�enih poklicnih in življenjskih nalog in opravil. Vsi navedeni pojmi tvorijo pojmovno enotnost. To z drugimi besedami povedano pomeni, da ne moremo govoriti o vzgoji brez izobraževanja ali o izobraževanju brez vzgoje, in dalje, da morata vzgoja in izobraževanje vklju�evati tudi usposabljanje in obratno (Jereb, 1998).



3. 4. 2. PEDAGOGIKA IN ANDRAGOGIKA Pedagogika (beseda je grškega izvora: pais, paidos – otrok, de�ek; ago, agein – voditi; paidagogos – vodi� otrok) raziskuje vzgojo in izobraževanje, odkriva njene zakonitosti in zna�ilnosti ter njeno vlogo pri razvoju mladih rodov v preteklosti in sedanjosti. Pedagogika preu�uje vzgojo in izobraževanje kot stalen družbeni proces, raziskuje vzgojno-izobraževalno dejavnost ter iš�e in opredeljuje vzgojno-izobraževalne smotre. Na podlagi lastnih raziskovalnih metod odkriva pedagogika bistvo vzgojno-izobraževalne dejavnosti, njeno smiselnost, namenskost, upravi�enost in veljavnost ter njen pomen za razvoj posameznika in družbe. Andragogika (beseda je grškega izvora: aner, andros – �lovek, mož) je vezana na vzgojo in izobraževanje odraslega �loveka. Raziskuje zakonitosti in zna�ilnosti pri razvoju odraslih in je sestavni del znanosti o vzgoji in izobraževanju. Dosedanja praksa izobraževanja odraslih je pokazala in dokazala, da je v njej treba videti posebno podro�je vzgoje in izobraževanja, ki je sicer z drugimi podro�ji te dejavnosti v marsi�em povezano, a tudi specifi�no in izvirno. Kot vse druge znanosti imata tudi pedagogika in andragogika svoj zgodovinski razvoj ter vklju�ujeta poleg preu�evanja splošnih zakonitosti v izobraževanju mladih rodov iz. odraslih tudi vse posebno in posamezno. Znotraj obeh relativno samostojnih ved se zato postopoma razvijajo posamezne discipline, kot so primerjalna pedagogika in adragogika, zgodovina pedagogike in adragogike in razli�ne aplikativne discipline (Jereb, 1998).

3. 4. 3. ZGODOVINA RAZVOJA IZOBRAŽEVANJA OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI Šele v 19. stoletju se je v svetu in tudi v Sloveniji pojavila družbena skrb za dolo�ene kategorije oseb s posebnimi potrebami. Prva posebna šola oz. zavod za osebe s posebnimi potrebami je bila v Sloveniji ustanovljena ob koncu 19. stoletja in to je bil prav zavod za gluhe in naglušne otroke. V dvanajstih �lanicah sedanje EU so v tem obdobju ustanavljali posebne šole. V 20-ih letih naslednjega stoletja pa so se že za�eli odpirati zavodi za otroke z drugimi okvarami. Po II. svetovni vojni je ta skrb postala vse bolj sistemati�na, organizirana in seveda strokovna. Danes gre trend izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami proti ustanavljanju posebnih ali klasi�nih razredov v rednih šolah. Integracija nekaterih otrok s posebnimi potrebami se je za�ela v 40-ih letih 20. stoletja v Veliki Britaniji in se kasneje za�ele uveljavljati tudi v drugih državah. Prav tako se v državah kandidatkah za vstop v EU oddelki za otroke s posebnimi potrebami najprej pojavijo v posebnih šolah, kasneje v rednih, sedaj pa se po�asi pojavlja integracija u�encev z motnjami v redne razrede.



3. 4. 4. IZOBRAŽEVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH V Sloveniji so trije državni zavodi za vzgojo in izobraževanje: � Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana (totalna komunikacija) – najve�ji in

najstarejši (ustanovljen leta 1900), edini, ki poleg vrtca in osnovne šole omogo�a tudi program poklicnega in srednjega izobraževanja s poklicno maturo v smereh: grafike, tekstilstva, kovinarstva in lesarstva ter medijskega tehnika.

� Center za sluh in govor Maribor (verbotonalna metoda) � Center za korekcijo sluha in govora Portorož (oralna metoda)

V zavodih se letno izobražuje nekaj �ez 200 gluhih in naglušnih otrok in mladostnikov. Še ve�ji delež otrok pa je integriran v redne šole, od vrtca do fakultete. U�enci in dijaki rednih šol imajo pravico do 5 ur pomo�i tedensko, pa tudi do 100 dodatnih ur tolma�enja. Ta pravica velja za dodiplomski študij, za nadaljnji študij pa ni možnosti tolma�enja. Gluhim in naglušnim otrokom država omogo�a: � brezpla�en prevoz iz kraja bivanja v zavod in nazaj � brezpla�no bivanje pri rejnikih ali v domu � podaljšan �as šolanja oz. preložen za�etek šolanja � podaljšano bivanje v OŠ do konca šolanja � prilagojeno izvajanje programov – velja za integrirane u�ence in dijake

Poleg tega imajo še nekatere olajšave: � podaljšan �as pri opravljanju zaklju�nih izpitov in mature � maturo lahko opravijo v dveh letih � uporaba Phonic Eara (brezži�ni mikrofonski sistem) � na ustnem izpitu se jim lahko priredijo vprašanja � oproš�eni so slušnega testa pri tujem jeziku � tolma� na ustnem delu izpita � delno se jim prilagodi ocenjevanje (oproš�eni so slušnih tem; upošteva se

slabše znanje nacionalnega jezika) � na visoke šole in fakultete se lahko vpišejo ne glede na posamezne omejitve

Skrb za izobraževanje odraslih gluhih so prevzela društva in nacionalna zveza. Zanje pripravljajo predavanja, seminarje in delavnice. Poklicno izobraževanje ob delu pa je možno v Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani. V zadnjih letih pa se s projektom izobraževanja na daljavo ukvarja Univerza v Mariboru. Ve�ina gluhih si pridobi poklicno izobrazbo, manj srednjo izobrazbo, za študij pa se jih odlo�i izredno malo. Najve�krat zaradi slabe pismenosti in slabega poznavanja slovenskega jezika (Cogito, 2005).



3. 4. 4. 1. Evropski projekti e-izobraževanja v Sloveniji Raziskovalci Univerze v Mariboru, Fakultete za elektrotehniko, ra�unalništvo in informatiko so leta 2001 sodelovali v evropskih projektih: � »VISIOCOM – video podprta skupnost« v okviru evropskega programa

PHARE ACCESS, ki je omogo�il institucijam za izobraževanje gluhih in težje naglušnih ter invalidov v Sloveniji, Estoniji in na Madžarskem nove ra�unalniške rešitve, uporabne v pou�evanju. Projekt je zajemal nadgradnjo povezav in izobraževanje tutorjev za u�itelje. Podprli so ga tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS in Ministrstvo za informacijsko društvo RS ter posamezna podjetja.

� BITEMA (ang. Bilingual Teaching Material for the Deaf by means of ICT) v

okviru programa SOCRATES GRUNDTVIG, ki je trajal od leta 2001 do 2005. Cilj tega projekta je izboljšanje možnosti izobraževanja za odrasle gluhe, s tem pa tudi boljše zaposlitvene možnosti. V projektu so se izoblikovala ustrezna tehniška, programska in didakti�na orodja za pove�anje izobraževalnega nivoja ciljne skupine. Posebno programsko okolje omogo�a u�iteljem za gluhe in naglušne samostojno pripravo u�nega gradiva na svetovnem spletu. S tem orodjem bodo lahko oblikovali gradiva z multimedijskimi elementi, kot so video, 3D-animacije, videotelefon, web-chat itd. Vse to pa predstavlja kakovostni napredek v izobraževanju gluhih in naglušnih.

3. 4. 4. 2. Izobraževanje gluhih in naglušnih s pomo�jo IKT2 Osnovno vodilo pri delu s tako skupino u�encev je, da zaznavajo predvsem z vidom, zato je treba raznovrstne informacije posredovati postopno. �e gluhi sprejemajo vidno informacijo preko ra�unalnika, ni primerno, da snov dopolnjujemo še s podnapisi ali isto�asno razlagamo ob tabli. Za to populacijo je najprimernejše delo v manjših skupinah, ki omogo�a individualno razlago. �e snov posredujemo v znakovnem jeziku, naj bo to po opravljenem delu na ra�unalniku ali pred tem, ne pa so�asno. V splošnem pa velja, da je potrebno kombinirati razli�ne u�ne stile, zlasti primerna pa je demonstrativna metoda, saj se gluhi najlažje u�ijo z opazovanjem in posnemanjem. Gluhi in naglušni u�enci v izobraževalnem procesu potrebujemo kakovostno pisno ali slikovno gradivo ter pripomo�ke IKT za sporazumevanje v pisni ali video obliki. U�no gradivo mora biti tudi jezikovno prilagojeno – pregledano, jasno, razumljivo in jedrnato. Šolska besedila so namre� pogosto prezahtevno oblikovana, kar pove�uje odpor gluhih in naglušnih do branja, zato naj v njih ne bo odve�nih podatkov in naj bodo po potrebi opremljena tudi z razlago manj znanih besed. Tako pripravljena grdiva so primerna tudi za u�ence z drugimi težavami.

2 Izobraževanje s pomo�jo informacijske in komunikacijske tehnologije



Pomemben pogoj za uspešno vklju�evanje gluhega oz. naglušnega u�enca v u�ni proces s pomo�jo IKT je, da ima u�enec svoj osebni ra�unalnik, najbolje prenosnik ali zmogljiv dlan�nik s telefonsko funkcijo ter druge ži�ne ter brezži�ne komunikacijske pripomo�ke (Ethernet, Wi-Fi, Buetooth in druge). V u�nem procesu je pomembna tudi vloga staršev, ki jim je treba omogo�iti dodatno izobraževanje na seminarjih, sre�anjih in s skupinskim delom (Cogito, 2005).

3. 4. 5. INTEGRACIJA Integracija pomeni vklju�evanje v redno obliko izobraževanja, se pravi v polno�utno okolje. Integrirani so ponavadi naglušni otroci in njihova oralna komunikacija je relativno dobra, mnogo lažje kot gluhi govorno sporazumevajo s sliše�im svetom, imajo zato bistveno boljše možnosti za uspeh v tem svetu in se lažje prilagodijo, zato je taka enodimenzionalna integracija za to populacijo zadovoljiva. Populacija gluhih otrok pa ve�inoma nima dovolj ostankov sluha, da bi lahko komunicirala in se izobraževala samo po oralni poti. Sicer pa lo�imo: Popolno integracijo – otroci s slušno motnjo vklju�eni v polno�utno okolje. Potrebne so jim dodatne instrukcije, dobra tehni�na opremljenost razreda in razumevanje u�itelja. Pomembna je dobra opismenjenost. �e pogojem ni zadoš�eno, pomeni vklju�itev otroka s slušno motnjo v takšno okolje le fizi�no prisotnost. Tak na�in šolanja potiska otroka ob rob, v izolacijo. Delno integracijo – otroci se šolajo skupaj s polno�utnimi, a v posebnih razredih. Pri vzgojnih predmetih, kot so: likovna vzgoja, telesna vzgoja, tehni�ni pouk, pa se družijo s sliše�imi vrstniki. Delno segracijo – otroci s slušno motnjo se šolajo po posebnih programih, v posebnih šolah. Vendar imajo s sliše�imi vrstniki stike v prostem �asu. Popolno segracijo – otroci so lo�eni v posebnih zavodih in njihovi stiki s sliše�imi so minimalni. V tako obliko šolanja so vklju�eni predvsem otroci z ve� vrstnimi motnjami. Otroci s težjo slušno motnjo se pri nas obi�ajno šolajo v segreranih šolah (Zavodu), vendar pa število integriranih otrok že od leta 1976 stalno naraš�a (Družina in gluhota, 1994).

3. 4. 5. 1. Integracija v ZGNL Že leta 1970 ima Zavod dislociran oddelek naglušnih u�encev v bližnji osnovni šoli Mirana Jarca. Naglušne u�ence je pou�eval surdopegagog, u�ni program je bil enak, kot za polno�utne u�ence, dodana pa sta bila predmeta estetska ritmika in govor.



Leta 1976 se je za�elo vklju�evanje posameznih nadarjenih gluhih in naglušnih v osnovne šole v doma�em kraju. Leta 1999 je bilo v redne šole vklju�enih že 100 otrok in mladostnikov. Od leta 2000, ko je bil sprejeta nova zakonodaja na podro�ju usmerjanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, se je pove�alo število integriranih gluhih in naglušnih.

Slika 3: Integracija (Vir: ZGNL, 2005) Integracija v redne oblike izobraževanja je smiselna za tiste otroke z motnjo sluha (ve�inoma naglušni in le redki gluhi), ki imajo vse možnosti za uspeh v sliše�em svetu. To so tisti netežavni otroci, ki imajo dovolj sluha, dovolj sposobnosti, dovolj pomo�i v starših in dovolj osebnostnih zaš�itnih dejavnikov, da bodo lahko enakovredni polno�utnim vrstnikom. Vendar pa taka integracija ni primerna za ve�ino gluhih otrok, ker bi iz njih naredili ponaredke sliše�ih. Zaradi svojih omejenih oralnih možnosti nikakor ne morejo biti enakovredni sliše�im. Z nasilno integracijo lahko naredimo le polizobražene gluhe ljudi, ki niso kos sliše�emu svetu v jeziku in govoru, niso sprejeti v ta svet in mu ne pripadajo, hkrati pa tudi ne pripadajo svetu gluhih, ker ne obvladajo znakovnega jezika. Tako ostajajo med obema svetovoma, osamljeni in nikogaršnji. Raziskava o priljubljenosti gluhih in naglušnih otrok v integraciji s pomo�jo socigramskega testiranja (Kuhar, 1997) kaže, da so ti otroci bolj osamljeni in nepriljubljeni kot so njihovi sliše�i vrstniki. Manjši del teh otrok (17%) ali vsak 6. je v razredu zelo priljubljen, celo "zvezda" razreda. Zaskrbljuje pa podatek, da je skoraj polovica (43%) otrok v razredu osamljenih in nepriljubljenih, kljub skrbnemu spremljanju in pomo�i s strani strokovnjakov (Cogito, 2005).

Osnovna šola

Srednja šola Fakulteta

Vrtec

190 otrok in mladostnikov

Izobraževanje u�iteljev in vzgojiteljev

II NN TT EE GG RR AA CC II JJ AA

Delo s skupinami otrok in mladostnikov

Sre�anja gluhih in naglušnih Skupine za samopomo�



3. 5. ZAPOSLOVANJE Eden od temeljnih problemov, s katerimi se sre�ujejo družbe v tranziciji – torej tudi slovenska – je naraš�anje brezposelnosti in hkratna gospodarska recesija. Zakonodaja spodbuja zaposlovanje invalidov v obliki stimulacij in ugodnosti podjetjem ali samostojnim podjetnikom. Kljub vsemu so gluhi in naglušni na trgu delovne sile nekonkuren�ni kandidati za zaposlitev zaradi otežene komunikacije in nizke stopnje izobrazbe. Mladi pa težko najdejo možnost za opravljanje pripravništva. Izobrazbena struktura gluhih in naglušnih je med vsemi invalidnimi skupinami v povpre�ju med najnižjimi, kar poslabšuje njihove možnosti za zaposlitev. Kandidati s srednjo in z visoko izobrazbo lažje dobijo zaposlitev. Letno se po kon�anem šolanju na zavodu za zaposlovanje prijavi do 15 gluhih in naglušnih oseb, ki zaklju�ijo izobraževanje. Zaposleni gluhi imajo priznano 70 % telesno okvaro, kar jim omogo�a pravico do dodatnih dni dopusta (do 5 dni) in beneficirano delovno dobo (za vsak leto dodatne tri mesece). Po zakonu imajo pravico do dodatnega izobraževanja v spremstvu tolma�a, ki ga mora pla�ati delodajalec. Kot invalidi uživajo posebno varstvo, �e je delovno razmerje prekinil delodajalec. Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu ali invalidu brez tega statusa kot presežku, razen v posebnih primerih. Državni zbor je leta 2001 sprejel nacionalni program razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 in se zavezal, da bo država invalidom zagotovila enako dostopnost do trga dela. Danes je v povpre�ju 500 brezposelnih gluhih in naglušnih, številka niha iz leta v leto, trenutno pa stagnira že nekaj �asa. Število odraža splošni slovenski položaj na tem podro�ju. Brezposelni imajo status delovnega invalida ali invalida. Za prepre�evanje brezposelnosti je podjetje Racio v sodelovanju z nacionalno zvezo ustvarilo program prepre�evanja brezposelnosti, ki posebej ogroženim kandidatom olajša socialno stisko z usposabljanjem in javnim delom (Cogito, 2005).

1992 1993 1994 1995 1996 1997

VSI REGISTRIRANI BREZPOSELNI 102.593 129.087 127.056 121.483 119.799 125.189

REGISTRIRANI BREZPOSELNI INVALIDI 4.126 4.374 5.564 7.165 8.671 10.879

DELEŽ (%) INVALIDOV MED BREZPOSELNIMI 3,4 4,3 5,7 7,0 8,5

1998 1999 2000 2001 2002

126.080 114.348 104.583 104.316 99.607 VSI REGISTRIRANI BREZPOSELNI

12.528 14.878 17.179 18.684 14.420 REGISTRIRANI BREZPOSELNI INVALIDI

9,9 13,0 16,4 17,9 14,5 DELEŽ (%) INVALIDOV MED BREZPOSELNIMI

Tabela 2: Brezposelnost in brezposelnost invalidov v Sloveniji od leta 1992 do leta 2002 (Vir: Zavod RS za zaposlovanje, 2003)



4. METODOLOGIJA

4. 1. CILJI RAZISKAVE Jedro raziskave je vsekakor izobraževanje, ki je razdeljeno na vrsto dejavnikov, katerih ocene je bilo potrebno ugotoviti s strani anketirancev. Zajeti pa so tudi splošni dejavniki, brez katerih sistem izobraževanja ne bi bil izvedljiv in mo�no vplivajo tako na socialno vklju�enost kot na osebno motiviranost do izobrazbe. Potrebno je bilo anketirati in tudi izvesti nekaj splošnih razgovorov z anketiranci iz populacije gluhih in naglušnih, prav tako pa tudi z ostalimi, ki vodijo razli�ne ustanove, zavode za izobraževanje in društva. Tako so bili cilji razli�ni. Ve�ina jih je usmerjenih v populacijo, drugi pa so potrebni za spoznanje sistema, ki deluje v Republiki Sloveniji oz. posameznih zavodih za izobraževanje. Glavni cilji so bili: � ugotoviti, kakšna je kvaliteta življenja gluhih, � kako le-ta vpliva na samo izobraževanje, � kakšne pogoje za izobrazbo jim nudi država (zadovoljstvo z zakonom RS) � raziskati delovanje zavoda za izobraževanje gluhih in naglušnih, � kakšne pripomo�ke uporabljajo oz. so jim na voljo, � ugotoviti stopnjo motiviranosti za izobraževanje tako gluhih kot tudi sliše�ih,

�e jim pri tem lahko kako pomagajo, � kakšen vpliv ima znakovni jezik na celotno problematiko � in možnosti za napredovanje v izobraževanju.

4. 2. HIPOTEZE H1: Za izobraževanje med gluhimi ni ustrezne motivacije. H2: Gluhi niso zadovoljni z zakonom RS. H3: Povpre�na stopnja izobrazbe gluhih je V. stopnja - srednja tehni�na šola za gluhe in naglušne. H4: Gluhi uporabljajo veliko tehni�nih pripomo�kov za pomo� pri izobraževanju. H5: Možnosti za dosego višje izobrazbe gluhih so majhne. H6: Komunikacija gluhih temelji na znakovnem jeziku. H7: Možnost zaposlovanja moških ni enaka možnosti zaposlovanja gluhih žensk.



H8: Gluhi niso zadovoljni s pou�evanjem na Zavodu za izobraževanje gluhih in naglušnih. H9: Najve�ji delež je gluhih ali naglušnih, katerih okvara sluha je nastala že med nose�nostjo.

4. 3. METODOLOGIJA ZBIRANJA PODATKOV Pri izpeljavi empiri�ne raziskave o izobraževanju gluhih in naglušnih smo za zbiranje podatkov izbrali tri vrste osnovnih postopkov, kot so delo z dokumentacijo, pisno anketiranje in razgovor. Poudarek je na pisnem anketiranju, pri katerem je ve� vprašanj zaprtega tipa, nekaj alternativnih, veliko je pa tudi vprašanj odprtega tipa. Izhajajo� iz diskretnosti do osebnosti anketiranca je anketa anonimna. Dobre strani ankete so: v relativno kratkem �asu lahko zberemo podatke ve�jega števila oseb, odgovori so zaradi anonimnosti realni in vrednotenje je lažje. Obstajajo pa tudi slabe strani: z anketo ne dobimo podatkov intimne narave in tudi ni možno izpeljati popolne globinske raziskave. Zaradi problematike gluhih v splošnem pomenu – slaba komunikacija, slaba pismenost – je postavitev anketnih vprašanj težavno. Pomisliti je treba na številne zaplete, ki se lahko pojavijo med izpolnjevanjem. Že sama anketa gluhim predstavlja težavo, vzrok za to pa je že omenjena pismenost in slabo razumevanje zastavljenih vprašanj. Odpravljanje teh težav bi lahko temeljilo predvsem na postavljanju alternativnih vprašanj zaprtega tipa. Ker pa s tem ne bi mogli dose�i globine raziskave in ugotoviti dejstva, stališ�a, ambicije, je potrebno anketni vprašalnik delno poenostaviti, nujno pa je posvetovanje z gluho osebo, ki ima z anketami izkušnje in vprašalnik preveri, morebitne težave pa odpravi. �e se vrnemo na problematiko gluhih v splošnem glede izpolnjevanja anket, bi dodali, da podatkov skoraj ni mogo�e zbrati samo z anketiranjem gluhe populacije, vendar je potrebno delo z dokumentacijo in opraviti razgovore ali intervjuje z osebami, ki delujejo na podro�ju gluhih, to so zavodi, centri in društva. Tako so potekali stalni razgovori in sodelovanje z Društvom gluhih in naglušnih Ljubljana (DGNL), nekaj pa tudi z vodilnimi na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL).

4. 4. ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Izvedba ankete je potekala v DGNL, in sicer 15. februarja 2006, 17. februarja 2006 pa je izvedena na ZGN v Ljubljani. Anketiranih je bilo skupaj 24 oseb, od tega 12 oseb iz društva, razli�nih starosti, in 13 oseb iz zavoda, podobnih starosti, saj so bili anketirani dijaki od 1. do 4. letnika. Ker je bila anketa izvedena skupinsko, so bili vrnjeni in izpolnjeni vsi anketni vprašalniki istega dne. Izpolnjevanje je trajalo najve� 15 minut.



4. 4. 1. REZULTATI 1. Spol anketirancev Anketiranih oseb je bilo skupaj 24, od tega 14 oseb moškega spola in 10 oseb ženskega spola, kar v procentih izraženo pomeni 58 % moških in 42 % žensk od 100 % vseh anketiranih.

Spol anketirancev

58%

42%moški

ženski

Graf 1: Spol anketirancev 2. Starost anketirancev Anketiranci so razdeljeni v 4 starostne skupine. � V prvo starostno skupino (do 20 let) se je uvrstilo 9 oseb, kar predstavlja

37 % delež vseh anketiranih, � v drugo (od 21 do 35 let) se je uvrstilo 7 oseb, kar predstavlja 29 % vseh

anketiranih, � v tretjo (od 36 do 50 let) so se uvrstile 3 osebe, 21 % delež vseh anketiranih, � in v �etrti skupini (nad 51 let) je 5 oseb, kar v procentih izraženo pomeni

21 % vseh anketiranih oseb.

Starost anketirancev

37%

29%

13%

21%

do 20 let

od 21 do 35 let

od 36 do 50 let

nad 51 let

Graf 2: Starost anketirancev



3. Stopnja izobrazbe Iz spodnjega grafa je razvidno, da nih�e nima redne srednje tehni�ne izobrazbe, ta procent si delita tudi redna poklicna šola in stopnja magisterija in doktorata. Brez šole je samo ena oseba, kar predstavlja 4 % delež vseh anketiranih, v stopnjo visoke ali višje šole sta se uvrstila 2 anketiranca, to pa je 8 % delež vseh anketiranih. Temu odstotku sledi 17 % delež oz. 4 osebe s srednjo tehni�no šolo za gluhe in naglušne, kamor so se uvrstile tudi osebe, ki šolo še obiskujejo. Najve�ji delež pa predstavljata: 33 % vseh anketiranih oz. 8 oseb z osnovnošolskih zavodom za gluhe in 38 % oz. 9 oseb s poklicno šolo za gluhe in naglušne.

Stopnja izobrazbe

4%33%

0%

38% 0%

17%

0%

8%

brez šolezavod za gluhe in naglušnepoklicna šolapoklicna šola za gluhe in naglušnesrednja tehni�na šolasrednja tehni�na šola za gluhe in naglušnevišja ali visoka šolamagisterij, doktorat

Graf 3: Stopnja izobrazbe



4. Zaposlitev oz. status med spoloma Od vseh 24 oseb sta nezaposleni 2 osebi – obe ženskega spola, to pa predstavlja 8 % vseh anketiranih. Zaposlenih je 7 oseb – 29 %, od tega 5 moških in 2 ženski. Veliko število je upokojencev oz. upokojenk – kar 21 %, se pravi 5 oseb, od tega 4 moškega in 1 oseba ženskega spola. Najve� je oseb, ki še obiskujejo šolo in so dijaki ali študentje – to število je 10 – kar pomeni 42 % vseh oseb, od tega 5 oseb moškega in 5 ženskega spola.

Status anketirancev

8%

29%

42%

21%

nezaposlen/a zaposlen/a dijak/inja ali študent/ka upokojenec/ka

Graf 4: Status anketirancev

0

5 5

4

2 2

5

1

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

5

moški ženske

Status anketirancev - med moškimi in ženskami

nezaposlen/azaposlen/adijak/inja ali študent/kaupokojenec/ka

Graf 5: Status anketirancev med moškimi in ženskami



5. Opredelitev gluhote Najve� oseb se je odlo�ilo za rubriko »drugo«, kjer je 6 oseb navedlo, da so naglušne, ena oseba pa ima govorno motnjo. Ta delež predstavlja 28 % vseh in pomeni 7 oseb od 24-ih. Enak delež, se pravi 21 %, je oseb, ki so kasneje oglušele in tistih, ki so izgubile sluh po nesre�i – to je v obeh opredelitvah po 5 oseb, se pravi 10 oseb od 24-ih. Sledi vzrok gluh/a od rojstva – vzroki med nose�nostjo, kjer so se opredelile 4 osebe, to pomeni 13 % vseh anketiranih. Manjši odstotek je tistih oseb, ki so gluhoto podedovale, in sicer 13 % ali 3 osebe. Ker so v tem primeru anketiranja vsi poznali vzrok za izgubo sluha, se ni nih�e odlo�il za to�ko »ne vem«.

Oprede litev gluhote

13%

17%

21%21%

0%

28%

podedovana gluhota

gluh/a od rojstva - vzroki med nose�nostjo

kasneje oglušel/a

izguba sluha po nesre�i

ne vem

drugo (1 govorna motnja, 6 naglušnost)

Graf 6: Opredelitev gluhote 6. Nastanek okvare sluha – vzroki in �as Cilj tega vprašanja je bil: izvedeti, kdaj je nastala okvara sluha, v katerem letu starosti. Tako je bilo tudi postavljeno vprašanje. Vendar pa se je izkazalo, da so nekatere osebe poleg leta, �e so ga poznale, napisale še vzrok, zato je v analizi dodano k vprašanju še »vzrok in �as«. Nastalo je 9 razli�nih to�k, ki so jih gluhi sami oblikovali z odgovori. Ena oseba je izgubila sluh pri 11-ih letih, vzrok za to pa je bila plju�nica. Prav tako ena oseba pa ima samo govorno motnjo in sliši. Dve osebi sta izgubili sluh pri treh letih, kasneje, pri 7 letih, pa sta izgubili sluh prav tako dve osebi. Za vzrok po nesre�i sta se opredelila dva anketiranca. Tri osebe so izgubile sluh že pri 2 letih, pri treh je



gluhota podedovana, kar 4 osebe pa niso poznale ne �asa ne vzroka za gluhoto. Najve� oseb – 6 – pa je gluhoto pridobilo že med nose�nostjo.

3

6

2

3

2 2

1

4

1

0

1

2

3

4

5

6

število oseb od 24-ih

nastanek okvare sluha - vzrok in �as

Nastanek okvare sluha

podedovana gluhotaže med nose�nostjopo nesre�ipri 2 letihpri 3 letihpri 7 letihpri 11 letih - plju�nicane vemsamo govorna motnja

Graf 7: Nastanek okvare sluha 7. Najpogostejši na�in komuniciranja Vprašanje, ki je bilo zastavljeno v anketnem listu, se glasi: »Kakšen na�in komuniciranja najve�krat uporabljate – tudi s sliše�imi?« Rezultati kažejo, da najve�je število zavzema sposobnost branja z ustnic – 7 oseb, se pravi to število oseb uporablja kot na�in komunikacije samo to vrsto. Temu na�inu komuniciranja sledi slovenski znakovni jezik, ki ga uporablja 6 oseb od 24-ih. Tudi tu velja, da to število oseb uporablja samo to vrsto komunikacije. Od vseh anketiranih so bile 4 osebe take, ki uporabljajo govorico kot na�in komunikacije. 3 osebe uporabljajo slovenski znakovni jezik in govorico. Glede na težavnost na�ina, je to število še kar zadovoljivo. 2 osebi uporabljata poleg slovenskega znakovnega jezika še sposobnost branja z ustnic. Presenetljivo je, da ena oseba poleg znakovnega jezika, obvlada še govorico in bere z ustnic. Ena oseba pa ne uporablja znakovnega jezika, zato pa se pisno sporazumeva, kar je redko, in bere z ustnic. Nih�e pa ne uporablja za vrsto komunikacije samo pisno sporazumevanje.



6

7

0

4

3

2

1 1

0

1

2

3

4

5

6

7

št. anketiranih od 24-ih

1na� ini komuniciranja

Na�in komuniciranja

slovenski znakovni jezik(SZJ)sposobnost branja z ustnic

pisno sporazumevanje

drugo - govorica (naglušni)

SZJ + govorica

SZJ + branje z ustnic

SZJ + govorica + branje zustnicpisno sporazumevanje +branje z ustnic

Graf 8: Na�in komuniciranja 8. Možnosti za izboljšanje kvalitete življenja V anketi je bilo postavljeno mrežno vprašanje, ki je sestavljeno iz dejavnikov in ocen od 1-5 (od zelo slabo oz. zelo nezadovoljen do zelo dobro, zelo zadovoljen). Dejavnike je bilo potrebno oceniti vsakega posebej. Ocene so bile naslednje: � Zadovoljstvo z zakonom RS, pravice gluhih in naglušnih

Samo 8 % jih je ocenilo, da so zadovoljni z zakonom in da je po njihovem mnenju za pravice gluhih in naglušnih dobro poskrbljeno. 13 % dejavnik ocenjuje kot dober, se pravi, da so tudi oni kar zadovoljni z zakonom. 21 % se jih je odlo�ilo za oceno 2 – slabo, kar 25 % pa za oceno 1 – zelo slabo, kar pomeni, da so zelo nezadovoljni z zakonom. Najve�, 33 %, je bilo tistih, ki so ocenili ponujene pravice po zakonu z oceno 3 – delno dobro. � Zagotavljanje tehni�nih pripomo�kov (slušni aparati, poja�ala …)

Nih�e se ni odlo�il za oceno 4 – dobro ali zadovoljen. 8 % je takih, ki menijo, da ni zelo slabo poskrbljeno za pripomo�ke, vendar je zopet je malo tistih, ki so ocenili dejavnik kot zelo dober oz. da so zelo zadovoljni, le 13 %. Sledijo tisti, ki so mnenja, da je za ta dejavnik delno dobro poskrbljeno, teh je 38 %. Najve� je pa takih, ki so dali oceno 2 – slabo, kar 41 %.



� Pravica do tolma�ev

Nih�e ni ocenil pravice kot zelo slabe, v odstotkih je pa najmanj tistih, ki so menili, da je za pravico slabo poskrbljeno (13 %). Sledi ji ocena 4 – dobro, ki jo je dalo 17 % anketirancev. 25 % se jih je odlo�ilo za oceno 3 – delno dobro, se pravi da so delno zadovoljni s pravico. Zanimivo pa je, da je najve� tistih (45 %), ki so zelo zadovoljni s pravico. � Znanje slovenskega znakovnega jezika – GLUHI

Gluhi so ocenjevali svoje znanje in spretnosti v znakovnem jeziku. Nih�e ni mnenja, da ne obvlada znakovnega jezika, nih�e pa tudi ne, da ga obvlada slabo. 17 % jih meni, da zna delno dobro znakovni jezik, 29 % pa so svoje znanje ocenili kot dobro, z oceno 4. Najve�, kar 54 %, jih meni, da vrsto komunikacije zna zelo dobro.

� Znanje slovenskega znakovnega jezika – DRUGI, SLIŠE�I

8 % jih meni, da znajo sliše�i zelo slabo znakovni jezik, 8 % se jih je pa odlo�ilo za oceno dobro – 4. 13 % je takih, ki so ocenili znanje sliše�ih z oceno 5 – zelo dobro. Tistih, ki menijo, da sliše�i znajo znakovni jezik delno dobro, je bilo 25 %. Najve�, 46 %, se jih je odlo�ilo za oceno 2 – slabo.

� Osveš�enost javnosti o problematiki gluhih in naglušnih

Nih�e ni mnenja, da je osveš�enost javnosti zelo dobra. Po 17 % si delita oceni dobro osveš�eni in zelo slabo osveš�eni, 29 % jih meni, da je okolica slabo osveš�ena glede gluhih. Najve� je tistih, ki so dali srednjo oceno, se pravi 37 % oseb se je odlo�ilo za oceno 3 – delno dobro.

� Informiranost preko medijev – nacionalna TV, �asopisi itd.

Najmanj jih je ocenilo informiranost z oceno 1 – zelo slabo (4 %), nekaj ve� (8 %) pa se jih je odlo�ilo za oceno 5 – zelo dobro. Tej oceni sledi dobra informiranost, za katero se je odlo�ilo 13 % anketiranih od vseh. 21 % jih meni, da je informiranost slaba, najve� (54 %), kar ve�ina pa je dala delno dobro oceno.

� Vklju�evanje v okolje s sliše�imi

Najmanj (4 %) jih meni, da se zelo slabo vklju�ujejo v okolje. Nato sledi 21 % oseb, ki so mnenja, da je vklju�evanje v okolje slabo, 25 % jih pa meni, da je dobro. Najve� (33 %) se jih je odlo�ilo za srednjo oceno – 3.

� Prizadevanje društev za izboljšanje kvalitete življenja gluhih in

naglušnih

Nih�e ni ocenil prizadevanja društev z oceno 1 – zelo slabo. Najmanj (4 %) je takih, ki so ocenili delovanje društev s slabo oceno - 2. Menimo, da v društva niso vklju�eni. Sledi jim 29 % oseb, ki so ocenili prizadevanje društev z najvišjo oceno, 5 – zelo dobro. 33 % je takih, ki menijo, da si društva delno prizadevajo za izboljšanje, 34 % oz. najve� pa je prizadevanje društev ocenilo z oceno 4 – dobro.



8%

13%

33%

21%

25%

13%

38%

41%

8%

45%

17%

25%

13%

54%

17%

29%

13%

8%

25%

46%

8%

17%

37%

29%

17%

8%

13%

54%

21%

4%

17%

25%

33%

21%

4%

29%

34%

33%

4%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

zadovoljstvo zzakonom RS

zagotavljanjetehni�nih

pripomo�kov

pravica dotolma�ev

znanje SZJ - vi znanje SZJ -sliše�i

osveš�enostjavnosti o

problematiki GN

informiratnostpreko medijev

vklju�evanje vokolje s sliše�imi

prizadevanjedruštev za

izboljšanje kvaliteteživljenja GN

dejavniki

Ocenjeni dejavniki za izboljšanje kvalitete življenja

5 - zelo dobro 4 - dobro 3 - delno dobro 2 - slabo 1 - zelo slabo

Graf 9: Ocenjeni dejavniki za izboljšanje kvalitete življenja 9. Udeležitev pri izobraževalnih dejavnostih glede na starost udeleženih Vprašanje je povezano z leti zaradi želene ugotovitve, katera skupina udeleženih se najbolj udeležuje take vrste dejavnosti. Anketa je pokazala naslednje rezultate: � do 20 let – nih�e se ne udeležuje dejavnosti zelo pogosto, 2 osebi se jih

sploh ne udeležujeta, 3 ne prav pogosto in 4 osebe se pogosto udeležujejo pri dejavnostih.

� od 21 do 35 let – ena oseba se udeležuje zelo pogosto dejavnosti za izobraževanje, ena ne prav pogosto, samo ena se jih ne udeležuje. 4 osebe pa se pogosto udeležijo takih dejavnosti.

� od 36 do 50 let – v tej skupini se vsi udeleženci zelo pogosto udeležujejo vseh dejavnosti, ki zadevajo izobraževanje.



� nad 51 let – tudi v tej skupini je ena oseba, ki se udeležuje zelo pogosto, ena pogosto, prav tako ena se jih sploh ne udeležuje. 2 osebi pa se dejavnosti ne udeležujeta prav pogosto.

4

3

2

1

4

11

3

1

1

2

1

0%

20%

40%

60%

80%

100%

odstotek udeležbe(št. udeleženih)

do 20 let od 21 do 35 let od 36 do 50 let nad 51 let

starost udeležencev

Udeležitev pri izobraževalnih dejavnostih

zelo pogosto pogosto ne prav pogosto se jih ne udeležujem

Graf 10: Udeležitev pri izobraževalnih dejavnostih

starost zelo pogosto pogosto ne prav pogosto

se jih ne udeležujem

do 20 let 4 3 2 od 21 do 35 let 1 4 1 1 od 36 do 50 let 3 nad 51 let 1 1 2 1 SKUPAJ 5 9 6 4

Tabela 3: Udeležitev pri izobraževalnih dejavnostih 10. Dejavniki izobraževanja in napredovanja Anketiranci so ocenjevali 9 ponujenih dejavnikov z ocenami od 1 – zelo slabo do 5 – zelo dobro. � Možnost izobraževanja gluhih v Republiki Sloveniji

Samo 4 % je takih, ki so ocenili možnost z najvišjo oceno, 8 % oseb meni, da so dobre možnosti za izobraževanje, takoj za tem pa sledi 13 % anketiranih, ki imajo najslabše mnenje o tej možnosti. 33 % jih meni, da je možnost delno dobra, najve� (42 %) se jih je odlo�ilo za slabo oceno – 2.



� Pomo� družine pri izobraževanju

Nekaj odstotkov je takih, ki so mnenja, da je pomo� zelo slabo (4 %) ali slabo izražena (4 %) v družini. Kljub temu pa naslednje ocene kažejo dobro stran pomo�i v družini, in sicer 29 % oseb z oceno delno dobro, prav tako 29 % z dobro in najve� (34 %) z zelo dobro – oceno 5. � Pomo� okolice pri izobraževanju

4 % oseb ni zadovoljnih z pomo�jo okolice, 8 % jih meni, da si okolica slabo prizadeva za izobraževanje, 8 % pa, da si zelo prizadeva za izboljšanje. 38 % oseb je pomo� okolice ocenilo s 4 – dobro, najve� (42 %) pa jih meni, da prizadevanje ni ne dobro ne slabo. � Možnost vklju�evanja v šole s sliše�imi

Le 4 % oseb je možnost ocenilo kot zelo dobro. 21 % si delita oceni slabo in zelo slabo. Najve� (54 %) jih je dalo srednjo oceno. Tako najvišji odstotek ocene 3 ne kaže dobrega stališ�a tega dejavnika. � Možnost zaposlovanja in ohranjanja delovnega mesta

Vendar jih je le 4 % ocenilo, da je možnost zaposlovanja in ohranjanja delovnega mesta zelo slaba. Ta odstotek oseb je najverjetneje deležen posebnosti zaradi invalidnosti. Prav tako ostalih 8 % oseb, ki so mnenja, da je možnost zelo dobra. 25 % oseb se je opredelilo za oceno 4 – dobro, 29 % - slabo in 34 % - najve� – pa za delno dobre možnosti zaposlovanja. � Pomo� družine pri zaposlovanju in ohranjanju delovnega mesta

Ocene anketiranih so bile: 4 % je oseb, ki niso deležne pomo�i v družini, zato so ocenile dejavnik kot zelo slab. 8 % jih meni, da je pomo� zelo dobra, 25 %, da je dobra, nekaj ve� - 29 % pa je mnenja, da je slabo izražena pomo� v družini. Najve� (34 %) jih je dalo srednjo oceno. � Pomo� okolice – društev pri zaposlovanju in ohranjanju delovnega

mesta Najmanj (4 %) jih je dalo zelo dobro oceno, takoj za tem pa 8 % tistih, ki menijo, da je pomo� zelo slaba. 21 % oseb je dalo slabo oceno, 26 % dobro in najve� (38 %) srednjo oceno. � Možnost izražanja pri kulturnih dejavnostih – gledališ�e, likovno

izražanje itd.

Najmanj (4 %) jih meni, da je možnost zelo slaba, sledi ji pa 8 % delež oseb, ki menijo, da je možnost zelo dobra. Se pravi, da je ve� takih, ki so se odlo�ili za ocene med 2 in 4. 21 % oseb se je odlo�ilo za oceno 2 – slabo, 29 % za dobro in najve� (38 %) za oceno 3 – delno dobro.



� Ponudba šolskih pripomo�kov za lažje u�enje in razumevanje predavanj

4 % anketiranih meni, da je ponudba zelo dobra, 13 % pa, da je dobra. 17 % ima zelo slabo mnenje o ponudbi pripomo�kov, 21 % pa so za delno dobro ponudbo. Tudi ta dejavnik se je izkazal za slabega, kajti 45 % jih meni, da je ponudba pripomo�kov slaba.

4%

8%

33%

42%

13%

34%

29%

29%

4%4%

8%

38%

42%

8%

4%

4%

54%

21%

21%

8%

25%

34%

29%

4%

13%

41%

21%

21%

4%

4%

29%

38%

21%

8%

8%

29%

38%

21%

4%

4%

13%

21%

45%

17%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

možnostiizobraževanjag luhih v RS

pomo� družine priizobraževanju

pomo� okolice -društev pri

izobraževanju

možnostvklju�evanja v šole

s sliše�imi

možnostzaposlovanja inohranjanja DM

pomo� družine prizaposlovanju inohranjanju DM

pomo� okolice -društev pri

zaposlovanju inohranjanju DM

možnostizražanja pri

kulturnihdejavnostih

ponudba šolskihpripomo�kov zalažje u�enje inrazumevanje

predavanj

dejavniki

Ocenjeni dejavniki izobraževanja in napredovanja

5 - zelo dobro 4 - dobro 3 - delno dobro 2 - slabo 1 - zelo slabo

Graf 11: Ocenjeni dejavniki izobraževanja in napredovanja 11. Sprememba na�ina pou�evanja v zavodih in ocena pou�evanja Strnili smo 11. in 12. vprašanje iz anketnega lista, kjer smo želeli izvedeti, ali so udeleženi mnenja, da bi bilo potrebno spremeniti na�in pou�evanja in kako (od 1 – 5) ocenjujejo kvaliteto le-tega. Iz prejšnje to�ke je razvidno, da z izobraževanjem niso zadovoljni, kar pa potrjuje tudi seštevek oseb (21 od 24-ih), ki so se odlo�ile za odgovor »da«. Samo tri osebe so bile mnenja, da sprememba v pou�evanju ni potrebna. V pozitivni opredelitvi sta dva ocenila pou�evanje z oceno 1, 14 z oceno 2



in 5 oseb je menilo, da je pou�evanje delno dobro. Pri negativno opredeljenih je ena oseba ocenila kvaliteto pou�evanja kot dobro - 4, dve pa sta menili, da je pou�evanje delno dobro in ga ocenili z oceno 3. Potrebno je še omeniti, da je na to vprašanje odgovorila tudi oseba, ki nima izobrazbe, pa je vseeno izrazila stališ�e o problematiki.

2

14

5

21

0

5

10

15

20

25

št. ocenjevalcev

da ne

Sprememba na�ina pou�evanja v zavodih (da-ne) in ocena pou�evanja

ocena 5ocena 4ocena 3ocena 2ocena 1

Graf 12: Sprememba na�ina pou�evanja v zavodih in ocena pou�evanja

sprememba ocena 1 ocena 2 ocena 3 ocena 4 ocena 5 SKUPAJ

da 2 14 5 0 21 ne 2 1 0 3

SKUPAJ 2 14 7 1 0 24 Tabela 4: Sprememba na�ina pou�evanja v zavodih in ocena pou�evanja 12. Težave pri šolskih predmetih Vprašanje pod številko 13 iz anketnega lista je glasilo: »Pri katerih šolskih predmetih imate ali ste imeli najve� težav?« Najve� jih je odgovorilo, da so imeli ali imajo težave pri matematiki – 11 anketiranih. Ostali so imeli/imajo težave pri strokovnih predmetih, angleš�ini, slovenskem jeziku in tudi pri telovadbi in praksi. Najbolj zanimiva izjava pri tem vprašanju pa je bila, da v �asu šolanja te osebe (upokojenka) u�itelji niso uporabljali znakovnega jezika.



13. Uporaba ra�unalnika v šoli – zavodu Iz spodnjega grafa je razvidno, da 14 oseb med izobraževanjem uporablja ra�unalnik, 9 pa ga ne uporablja oz. ga nikoli niso uporabljale.

Uporaba ra�unalnika v šoli - zavodu

14

9

1

da

ne

brez šole

Graf 13: Uporaba ra�unalnika v šoli - zavodu 14. Uporaba pripomo�kov pri u�enju Odgovori na to vprašanje so bili razli�ni, �e so sploh bili, v najve� primerih pa so napisali, da uporabljajo kot edini pripomo�ek ra�unalnik. 15. Motivacija v izobraževanju Rezultati motivacijskih dejavnikov: � Možnost napredovanja

8 % anketiranih meni, da jih ta dejavnik ne motivira v izobraževanju, 33 % oseb delno motivira, 59 % - najve� – jih pa motivira. Pomeni, da je pri tem dejavniku motivacija visoka in se je zanj odlo�ila ve�ina. � Pridobiti ve� znanja

Ta dejavnik 8 % anketiranih ne motivira, 29 % delno in najve� (63 %) jih motivira v izobraževanju. Tu je stopnja motivacije zelo visoka in za 12 % presega ve�ino. � Pridobiti višjo stopnjo izobrazbe

21 % oseb ta dejavnik ne motivira, v 17 % jih delno motivira in najve� (62 %) je oseb, ki imajo visoko stopnjo motivacije in jih pridobitev višje stopnje zelo motivira. � Biti bolj samostojen in neodvisen

Pomemben dejavnik pri gluhi in naglušni populaciji, ki pa kaže naslednje rezultate:



21 % oseb je brez motiviranosti, 29 % jih je delno motiviranih in polovico (50 %) od vseh 24-ih ve�ja samostojnost zelo motivira. � Spoznati nove ljudi

Pri tem dejavniku je 13 % takih, ki jih sklepanje novih prijateljskih vezi ne motivira. Dejavnik delno motivira 21 % oseb in najve� (66 %) je motiviranih. Stopnja te vrste motivacijskega dejavnika je najvišja.

59%

33%

8%

63%

29%

8%

62%

17%

21%

50%

29%

21%

66%

21%

13%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

možnostnapredovanja

pridobiti ve�znanja

pridobiti višjostopnjo

izobrazbe

biti boljsamostojen

spoznati noveljudi

dejavniki

Motivacija v izobraževanju

me ne motivirame delno motivirame motivira

Graf 14: Motivacija v izobraževanju 16. Vklju�evanje v okolje izobraževanja Iz spodnjega grafa je razvidno, da imajo gluhi težave pri prilagajanju, nekateri ve�je, drugi manjše, odvisno je tudi od problematike gluhote pri posamezniku, �loveškega zna�aja in vrsto drugih dejavnikov. Rezultati so pokazali, da se dva enako prilagajata kot ostali, 7 jih ima velike težave, 15 pa jih meni, da imajo težave pri prilagajanju.



Obremenitev pri vklju�evanju v okolje izobraževanja

8%

63%

29%

enako kot ostali težave pri prilagajanju velike težave

Graf 15: Obremenitve pri vklju�evanju v okolje izobraževanja 17. Slovenski znakovni jezik Vprašanje je delno odprtega tipa in delno zaprtega tipa, kajti ponujenih je bilo 8 možnosti, od tega 7 pozitivnih (vklju�no z rubriko »drugo«, v katero so lahko gluhi vpisali vpliv po lastni presoji) in ena negativna rubrika, ki izraža pomen znakovnega jezika kot nepomemben dejavnik za kvaliteto življenja. Nih�e ni mnenja, da znakovni jezik ne bi vplival na kvaliteto življenja. Pod rubriko »drugo« je ena oseba vpisala »bili bi bolj enakopravni«. 12 oseb se je odlo�ilo za pove�anje možnosti izobraževanja, 12 za boljšo zaposlitev. Vpliv »pridobil/a bi ve� prijateljev« je izbralo 13 oseb. 15 anketiranih meni, da bi bilo izobraževanje bolj kvalitetno in hitrejše, 16 oseb, da bi imeli ve� možnosti za vklju�evanje v okolje. Najve�krat (17) so se anketirani odlo�ili za vpliv, ki pravi, da komunikacija ne bi bila ve� velika ovira.

16

1312

15

17

12

01

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

1vplivi

Vpliv znakovnega jezika na kvaliteto življenja gluhih in naglušnih

imel-a bi ve� možnosti zavklju�evanje v okoljepridobil-a bi ve� prijateljev

pove�ala bi se možnost zaizobraževanjeizobraževanje bi bilo boljkvalitetno in hitrejšekomunikacija ne bi bila ve�velika oviramožnost zaposlitve bi bilave� jane bi vplivalo na kvalitetoživljenjadrugo (bili bi enakopravni)

Graf 16: Vpliv znakovnega jezika na kvaliteto življenja gluhih in naglušnih



18. Težavnost anketnega vprašalnika Možni so bili štirje odgovori, razvrš�eni po težavnosti. Po pri�akovanjih se je samo trem anketiranim zdelo izpolnjevanje anketnega lista manj zahtevno, 4 osebe pa so mnenja, da je zelo zahtevno. Presenetljivo je, da se je 8 anketiranim zdela anketa enostavna. Najve�je število (9 oseb) je menilo, da je bilo izpolnjevanje ankete zahtevno.

Težavnost izpolnjevanja anketnih vprašanj

17%

37%13%

33%

zelo zahtevno zahtevno manj zahtevno enostavno

Graf 17: Težavnost izpolnjevanja anketnih vprašanj



4. 4. 2. INTERPRETACIJA 1. Spol anketirancev Anketiranih je bilo ve� moških kot žensk. Od 24-ih oseb je anketni vprašalnik izpolnilo 14 oseb moškega in 10 ženskega spola. 2. Starost anketirancev Glede na izvedbo ankete, ki je potekala v DGNL in ZGNL, so bile anketirane osebe razli�nih starosti. V društvu je veliko �lanov upokojencev in je zato povpre�na starost tamkajšnjih anketiranih ve�ja. Na ZGNL pa so bili anketirani samo dijaki od 1. do 4. letnika, zato je starost v povpre�ju manjša. Tako zaseda najve�ji delež oseb rang starosti do 20 let. 3. Stopnja izobrazbe Pri stopnji izobrazbe je pomembno omeniti, da je specifi�na za populacijo gluhih in naglušnih, saj se vrsta izobrazbe razlikuje glede na njihove potrebe. Izobrazba je v povpre�ju slaba. Izobražujejo se lahko v programih: grafi�arstvo, lesarstvo, strojništvo, tekstilstvo in medijski tehnik. Možna je integracija v polno�utno okolje oz. redno obliko izobraževanja. Ta delež je ve�ji, a težji kot vrsta izobraževanja za gluhe in naglušne. Razdelitev je bolj kompleksna, saj gluhi ponavadi ne obiskujejo redne osnovne šole, temve� obiskujejo ZGNL, v katerem je vklju�en program predšolskega (vrtec), osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Višje stopnje izobrazbe pa so enake gluhim in sliše�im, kar pomeni, da v Republiki Sloveniji ne obstajajo posebne fakultete ali visoke šole za gluhe, vendar je zopet potrebna integracija. Test hipoteze o povpre�ni stopnji izobrazbe gluhih in naglušnih:

H0: Povpre�na stopnja izobrazbe gluhih ni V. stopnja – srednja tehni�na šola za gluhe in naglušne H1: Povpre�na stopnja izobrazbe gluhih je V. stopnja – srednja tehni�na šola za gluhe in naglušne 38 % od 100 % - osebe s srednjo poklicno šolo za gluhe in naglušne 17 % od 100 % - osebe s srednjo tehni�no šolo za gluhe in naglušne (glej graf 3) Rezultati raziskave kažejo, da med gluhimi prevladuje izobrazba s srednjo poklicno šolo.



4. Zaposlitev oz. status med spoloma Z anketo smo prišli do podatkov, ki so kazali na status anketirancev, temu pa je sledila razdelitev med spoloma, od koder je razvidno, koliko možnosti za zaposlitev ima posamezen spol, oz. koliko je zaposlenih žensk in koliko moških od vseh anketirancev, ki so letom primerno že ali še sposobni za delo. Rezultati kažejo, da v splošnem statusu prevladujejo dijaki in študentje, 42 %. Kar se pa zaposlitvenega statusa ti�e, ki je razdeljen med obema spoloma, pa je razvidno, da imajo moški pri gluhih ve� možnosti za zaposlitev od žensk, ker jih je tudi v resnici ve� zaposlenih, pa tudi nezaposlenega moškega ni bilo med anketiranci. Nezaposleni sta bili pa dve ženski. Glede na izobrazbo, ki jo gluhi po ve�ini imajo, je najve�ja možnost zaposlitve v smislu fizi�nega dela. Ker pa moški tudi pri sliše�ih prevladujejo v tej vrsti dela, se je to pokazalo tudi pri gluhi populaciji. Tako imajo ženske manj možnosti za zaposlitev. Predlagana rešitev je boljša izobrazba (kvalitetnejša integracija, boljša usposobljenost v rednem izobraževanju za integracijo gluhih in naglušnih) in priznanje 100 % invalidnosti. Test hipoteze o možnosti zaposlitve:

5. Opredelitev gluhote V teoreti�nem delu je opredeljena gluhota na ve� na�inov izgube sluha in še glede na druge dejavnike. V resnici pa osebe, ki imajo okvaro sluha, ne moremo povprašati po taki vrsti gluhote, ker medicinsko izražena izguba v tem primeru ni tako pomembna in je tudi bolj zapletena. V anketi je gluhota razdeljena na 5 opredelitev, med katerimi sta tudi rubriki »ne vem« in »drugo«. Ravno zaradi razli�nosti okvar se je veliko oseb opredelilo prav v rubriki »drugo«, �e so le vedeli, kaj je vzrok. Kar pa ne pomeni, da klasifikacija ponujenih odgovorov ni dobra, pa� pa, da zaradi raznolikosti gluhote ne bi bilo smotrno opredeliti vseh vrst. Rezultati kažejo, da je najmanj gluhih s podedovano gluhoto, najve� je pa naglušnih. 6. Nastanek okvare sluha – vzroki in �as Pri gluhih je pomemben nastanek okvare sluha, ker se kasnejši rezultati komunikacije kažejo predvsem v vzroku, kako je gluhota nastala, in �as, v katerem

H0: Gluhi moški nimajo ve�je možnosti za zaposlitev od gluhih žensk. H1: Gluhi moški imajo ve� možnosti za zaposlitev od gluhih žensk. 0 % od vseh 24-ih oseb je nezaposlenih – moški spol 8 % od vseh 24-ih oseb je nezaposlenih – ženski spol Podatki raziskave kažejo, da je možnost zaposlitve težja pri ženskem spolu.



življenjskem obdobju je nastopila. �e nastopi že v nose�nosti in je oseba gluha od rojstva, je potem manj možnosti za boljšo obvladanje govorice. Tisti osebe, ki so popolnoma gluhe in so gluhoto pridobile zaradi vplivov iz okolja, kot posledico nesre�e ali bolezni, ko so že znale govoriti in slišale zvoke, imajo možnost za boljšo komunikacijo. Glede na razgovore, ki so bili izvedeni vklju�no z anketo, si upamo trditi, da samo veliko motivacije, spodbuda staršev in bližnje okolice, lahko pripomore k ohranjanju govorice kljub popolni gluhoti. Razlika med prejšnjim in tem vprašanjem je v tem, da opredelitev zajema tako gluhoto kot naglušnost, nastanek okvare sluha pa je vklju�il še naglušne, ki so gluhoto pridobili med nose�nostjo, kateri so se v prejšnjem vprašanju opredelili pod rubriko »drugo« (naglušni). Naglušne osebe ponavadi uporabljajo govorico, ker s pomo�jo vsadkov in aparatov delno slišijo zvoke iz okolice. Test hipoteze o deležu prevladujo�e okvare sluha:

7. Najpogostejši na�in komuniciranja Pri tem vprašanju je bilo možnih ve� na�inov komuniciranja, veliko tudi takih, sliše�im neznanih, ki jih nekateri gluhi uporabljajo med sabo, zato je bilo predvidenih veliko odgovorov pod rubriko »drugo«, v kateri naj bi gluhi sami navedli na�in komunikacije. Nekateri gluhi pa obvladajo ve� na�inov komunikacije, kar je razvidno in grafa 8. Najve� oseb poleg branja z ustnic uporablja slovenski znakovni jezik. Govorica pa je na�in komunikacije sliše�ih, vendar jo veliko uporabljajo naglušni, nekaj pa tudi gluhih, ki niso izgubili kontakt z govorico že v otroštvu. Te osebe so najpogosteje izgubile sluh potem ko so enkrat že znale govoriti in slišale svoj glas, zato je govorico s trudom možno ohraniti v prihodnosti. Manj ljudi obvlada dve ali ve� vrst komuniciranja. Eden takih na�inov je slovenski znakovni jezik in govorica, ki pa je najboljši možni na�in uporabe komunikacije tako med gluhimi kot sliše�imi. Presenetljiva je oseba, ki obvlada poleg znakovnega jezika še govorico in sposobnost branja z ustnic. Znakovni jezik bi prevladoval, �e bi ga bolje obvladali. Zato prevladujo�e mesto zavzema branje z ustnic, ki ga poleg drugih na�inov najve�krat uporabljajo.

H0: Med gluhimi in naglušnimi ne prevladuje delež okvare sluha, nastale med nose�nostjo. H1: Med gluhimi in naglušnimi prevladuje delež okvare sluha, nastale med nose�nostjo. 20 % od 100 % - osebe z nastankom okvare sluha med nose�nostjo (glej graf 7) Podatki raziskave kažejo, da prevladuje delež oseb, pri katerih je nastanek okvare sluha nastopil že med nose�nostjo.



Test hipoteze o najpogostejšem na�inu komuniciranja: 8. Možnosti za izboljšanje kvalitete življenja Potrebno je omeniti, da je ta vrsta vprašanja za gluhe ena izmed težjih, zato je bila potrebna dodatna razlaga in pomo� anketirancem pri izpolnjevanju. � Zadovoljstvo z zakonom RS, pravice gluhih in naglušnih

Videti je, da gluhi niso zadovoljni z zakonom, vsaj tisti, ki se z zakonom oz. pravicami vsakdanje sre�ujejo v šoli, pri zaposlitvi itn. � Zagotavljanje tehni�nih pripomo�kov (slušni aparati, poja�ala …)

Ta dejavnik tudi zadeva državo in pripravljenost ponuditi gluhim pomo� pri zagotovitvi tehni�nih pripomo�kov, ki jih pri svoji invalidnosti potrebujejo in so brezpla�ni. Veliko gluhih ima slušne aparate, zato lahko delno slišijo, polžkove vsadke in ostale tehni�ne pripomo�ke, ki so v pomo� predvsem pri izobraževanju. Glede na ocene lahko sklepamo, da tudi pri tem dejavniku ni �utiti zadovoljstva med gluhimi, se pravi, da v ve�ini niso zadovoljni. � Pravica do tolma�ev

Za pravico do tolma�ev je pomembno, da gluhim po zakonu delno pripada brezpla�no, izraženo v urah, kar je bilo omenjeno v 2. poglavju (Slovenski znakovni jezik). Podatki kažejo, da je ve�ina gluhih zadovoljna s pravico do tolma�ev, vendar pa zaradi odstotka tistih, katerim pravica ni zadovoljiva, ne moremo ocenitii, da je tudi v resnici za pravico do tolma�ev po zakonu dobro poskrbljeno, še vedno obstajajo slabosti, ki bi jih bilo potrebno po zakonu odpraviti. � Znanje slovenskega znakovnega jezika – GLUHI

Rezultati so pokazali, da gluhi dobro ocenjujejo svoje znanje znakovnega jezika. Vendar, ker jih je ve� takih, ki najve�krat uporabljajo sposobnost branja z ustnic, bi sledil zaklju�ek: dobro obvladanje znakovnega jezika je pogojeno s spretnostjo vsakega posameznika, motivacijo do znanja in vajo.

H0: Znakovni jezik ni najpogostejši na�in komuniciranja med gluhimi in naglušnimi. H1: Znakovni jezik je najpogostejši na�in komuniciranja med gluhimi in naglušnimi. 7 (samo SZJ) + 3 (še SZJ) = 10 oseb uporablja slovenski znakovni jezik 6 (samo SBU) + 3 (še SBU) = 9 oseb uporablja sposobnost branja z ustnic Podatki raziskave kažejo, da prevladuje na�in komunikacije – sposobnost branja z ustnic.



� Znanje slovenskega znakovnega jezika – DRUGI, SLIŠE�I

Tu so gluhi ocenili znanje znakovnega jezika s strani sliše�ih, kako obvladajo to vrsto komunikacije in se s pomo�jo nje pogovarjajo z gluhimi. Zaklju�ek je slab, kajti gluhi so po ve�ini mnenja, da sliše�i dobro ne obvladajo znakovnega jezika. To pa tudi pomeni, da bi si gluhi želeli boljših rezultatov, kajti tako bi bila za njih komunikacija bistveno lažja. � Osveš�enost javnosti o problematiki gluhih in naglušnih

Ta dejavnik veliko pomeni gluhim, kajti, �e bi bili sliše�i bolj in ve� obveš�eni o problematiki gluhih, bi po isti alineji lahko prišli tudi do izboljšav. Mnenja gluhih se po teh ocenah približno zberejo okoli ocene 3, ni pa zanemarljivo število tistih, ki so mnenja, da je slabo osveš�ena javnost, tako da bi bile spremembe v tej smeri dobrodošle. � Informiranost preko medijev – nacionalna TV, �asopisi itd.

Gluhi imajo svoja glasila in tudi možnost spremljanja ve�ine oddaj na nacionalni TV, ker so podnaslovljene3. Informiranosti ni majhna, ne zadovoljuje pa vseh potreb gluhih in naglušnih. Cilj dejavnika je bil: izvedeti, ali so gluhi s tem zadovoljni. Glede na to, da je bilo najve� srednjih ocen, je rezultat dokaj realen, saj kaže resni�no stanje informiranosti. � Vklju�evanje v okolje s sliše�imi

Od tega dejavnika je odvisnih še vrsta drugih. Nekaj tako pomembnih je bilo omenjenih tudi v prejšnjih ocenah. Zanimivo je, da anketiranci niso dali ve� pri�akovanih slabih ocen, zato smo mnenja, da so nekateri zaradi zadržanosti dali boljšo oceno, ker dejavnik vklju�uje tudi nekaj osebne spretnosti in volje. � Prizadevanje društev za izboljšanje kvalitete življenja gluhih in

naglušnih

Društva so ena tistih, ki imajo pomembno vlogo pri vklju�evanju gluhih v okolico. Veliko gluhih je vklju�enih v razne skupine, ki delujejo v kraju, kjer prebivajo. Po analizi ocen lahko zaklju�imo, da je veliko takih, ki so �lani raznih društev, kjer se lahko izražajo v razli�nih dejavnostih in so z delovanjem zadovoljni. Zelo majhen pa je odstotek oseb, ki niso zadovoljne. Po ugotovitvah bi lahko povzeli, da so to predvsem osebe mlajšega rodu, ki se še niso vklju�ile v društva, obstaja pa velika verjetnost, da se v kasnejšem obdobju pridružijo.

�e strnemo vseh 9 navedenih in ocenjenih dejavnikov, ki bi lahko izboljšali kvaliteto življenja gluhih in naglušnih v splošnem pomenu besede, lahko zaklju�imo, da bi bile potrebne izboljšave predvsem v zakonsko dolo�enih pogojih, obvladovanju znakovnega jezika ostalih – sliše�ih in tudi osveš�enosti bi se lahko bolj posvetili

3 Podnaslavljanje preko teleteksta (stran 771) na RTV Slovenija



tako gluhi kot sliše�i. Delovanje društev pa je polno motivacije do gluhih, vzpodbud in je kon�no tudi prikaz dobrih rezultatov, ki jih gluhi sami izražajo. Test hipoteze o zadovoljstvu gluhih z zakonom RS: 9. Udeležitev pri izobraževalnih dejavnostih glede na starost udeležencev Izobraževalne dejavnosti izvajajo društva, najve�jega pomena pa so v zavodih, kjer se vsakodnevno izvajajo. Udeležba pomeni napredek v informiranosti in splošni razgledanosti, zato bi se morali gluhi dejavnosti ve�krat udeležiti. Kot rezultati kažejo, je udeležba razmeroma dobra, najvišja je pri osebah, katerih leta se gibljejo med 36 in 50 let, vendar bi se pa pogostost udeležbe pri dodatnih dejavnostih, ne pa samo rednih na zavodu, lahko pove�ala pri mlajši populaciji. 10. Dejavniki za izobraževanje in napredovanje To vprašanje je drugo mrežno vprašanje v anketnem listu, ki pa zajema dejavnike za izobraževanje in napredovanje. � Možnost izobraževanja gluhih v Republiki Sloveniji

Omenjeno je že bilo, da na ZGNL poteka izobraževanje od vrtca do srednje šole, kar pa zadeva visokošolsko in nadaljnjo izobrazbo, pa se gluhi sre�ujejo s »pojmom« integracija. Potrebno je vklju�evanje v polno�utno okolje oz. redni program šolanja. Zato ima ve�ina gluhih samo poklicno izobrazbo. Ta dejavnik je v veliki povezanosti z okolico, ki gluhim nudi ali pa bi lahko nudila pomo� in jim pot do višje izobrazbe omogo�ila, celo olajšala. V tem primeru je skupno 58 % oseb, ki ima slabo mnenje o možnosti za izobraževanje. Rezultat ni presenetljiv, prej pri�akovan, kajti že v za�etni to�ki smo prišli do zaklju�ka, da so gluhi slabo izobraženi, kar je tudi izraz možnosti za to vrsto napredovanja. � Pomo� družine pri izobraževanju

Socialno gledano na problematiko izobraževanja ima družina poleg društev, zavodov in ostale okolice najpomembnejšo vlogo za uresni�evanje ciljev mladine s tovrstnimi težavami. Z rezultati ankete je to dejstvo tudi potrjeno. Družina ima po rezultatih sode� veliko vlogo pri izobraževanju, kar je podobno tudi pri sliše�i mladini. Dejstvo je, da so prizadevanja v družini z otrokom, ki ima okvaro sluha, ve�ja.

H0: Gluhi niso zadovoljni z zakonom RS. H1: Gluhi so zadovoljni z zakonom RS. 25 % (ocena 1) + 21 % (ocena 2) = 46 % slabih ocen 33 % (ocena 3) = 33 % srednjih ocen 13 % (ocena 4) + 8 % (ocena 5) = 21 % dobrih ocen Podatki raziskave kažejo, da gluhi niso zadovoljni z zakonom RS.



� Pomo� okolice pri izobraževanju

Dejavnik je podoben prejšnjemu, le da ta vklju�uje društva, zavode za gluhe, ki si prizadevajo za izboljšanje. Rezultati so pokazali, da so gluhi prej nezadovoljni s pomo�jo okolice kot zadovoljni. Predvidevamo, da je mnenje gluhih povezano predvsem z ostalo okolico, ki bi glede izobraževanja lahko nudila ve� pomo�i. � Možnost vklju�evanja v šole s sliše�imi

Ta dejavnik izraža integracijo gluhih, ki je v vprašanju poenostavljena zaradi boljše razumljivosti s strani anketirancev. Izrazili so mnenje o integraciji, v katero so vklju�eni, ali pa splošno mnenje o tej problematiki. Menimo, da je mnenje o integraciji v splošnem slabo, ker je skupno slabo oceno dalo kar 42 % anketiranih. � Možnost zaposlovanja in ohranjanja delovnega mesta

Ker gluhim ni priznana 100 % invalidnost, vendar samo 70 %, so pri zaposlovanju priznane šibke ugodnosti, ki bi jim delo olajšale. Redki so, ki uživajo posebnosti na delovnem mestu zaradi okvare sluha. Le-te so ponavadi dobra volja delodajalca, kar se pa pravic, priznanih po zakonu ti�e, gluhi pri�akujejo izboljšave. �e strnemo rezultate, bi lahko navedli, da je od vseh 29 % zaposlenih (Graf 4) verjetno najve� tistih, ki možnosti zaposlitve niso dali dobre ocene. Tu so vklju�ene vsekakor tudi nezaposlene osebe. Preostali odstotek jih je upokojenih ali pa so dijaki oz. študentje, ki se z zaposlitvijo še niso sre�ali. � Pomo� družine pri zaposlovanju in ohranjanju delovnega mesta

Podoben dejavnik je bil opisan že v prejšnjih to�kah, le da gre pri tem za naslednji korak izobraževanja – zaposlovanje. Ocene anketiranih so bile: Odstotki kažejo, da družina le pripomore k zaposlovanju in delovnem mestu, verjetno na osebni ravni (vzpodbuda, motivacija ipd.). Glede na to, da je velik odstotek tudi slabo misle�ih oseb, pomeni, da družina v nekaterih primerih ni zainteresirana, najverjetneje pa nima možnosti oz. vpliva pri tej vrsti pomo�i. � Pomo� okolice – društev pri zaposlovanju in ohranjanju delovnega

mesta

Tudi ta dejavnik se navezuje na prejšnjega, gre pa za pomo� društev in ostalih v okolici, ki boljšemu zaposlovanju lahko pripomorejo. Prevladuje odstotek dobrih ocen, kar pomeni, da društva vlagajo sredstva, tako materialna kot osebna, z lastnim delovanjem, da bi se gluhi bolje zaposlovali in ohranjali delovna mesta. � Možnost izražanja pri kulturnih dejavnostih – gledališ�e, likovno

izražanje itd.

Tudi gluhi imajo prav tako prirojene ali kako druga�e pridobljene spretnosti za umetnostno izražanje in nekateri so v okolju po tem prepoznavni. Zaradi slabe



informiranosti, integracije ipd., pa so možni togi rezultati v tej vrsti izpopolnjevanja in osebnostni rasti. Odstotki kažejo slabo izražanje v kulturni dejavnosti. Razlogov za to je lahko ve�: malo možnosti, slaba informiranost, nezainteresiranost s strani gluhih ipd. � Ponudba šolskih pripomo�kov za lažje u�enje in razumevanje

predavanj

Na tržiš�u obstaja vrsta tehnoloških pripomo�kov, najve� ra�unalniških, katere nekateri gluhi v svetu že uporabljajo in si s pomo�jo njih lajšajo u�enje. Ena takIh je informacijska in komunikacijska tehnologija. Pri nas je tovrstna tehnologija še v napredovanju. Ve�ina zna upravljati z ra�unalnikov, ga tudi obvlada in uporablja v izobraževalnih ustanovah. Rezultati so potrdili dejansko stanje, ki kaže, da je ponudba v svetu množi�na, vendar se v našem okolju še ni tako mo�no izrazila in ocene gluhih so to dejansko pokazale. Test hipoteze o možnosti za dosego visoke izobrazbe: 11. Sprememba na�ina pou�evanja v zavodu in ocena pou�evanja Pri tem vprašanju so mnenje izrazili vsi anketirani, vklju�no z osebo, ki nima izobrazbe. Ker se najve� gluhih in naglušnih izobražuje v zavodih in je njihovo mnenje o kvaliteti pou�evanja slabo, je eden od razlogov v želeni integraciji med mladimi. Želeli bi imeti enake možnosti kot sliše�i. Test hipoteze o pou�evanju v zavodih:

H0: Za dosego visoke izobrazbe ni veliko možnosti pri gluhi populaciji. H1: Za dosego visoke izobrazbe je veliko možnosti pri gluhi populaciji. rezultati: (glej graf 11) Podatki raziskave kažejo, da možnosti za visoko izobrazbo gluhe populacije ni veliko.

H0: Gluhi niso zadovoljni s pou�evanjem v zavodih. H1: Gluhi so zadovoljni s pou�evanjem v zavodih. 21 anketirancev za spremembo pou�evanja – najve� ocen 2 3 anketirani niso za spremembo pou�evanja – najvišja ocena 4 Podatki raziskave kažejo, da gluhi niso zadovoljni s pou�evanjem v zavodih.



12. Težave pri šolskih predmetih Gluhi imajo po analizi rezultatov težave pri enakih šolskih predmetih kot sliše�i, tako da posebnosti pri tem vprašanju niso bile opažene. 13. Uporaba ra�unalnika v zavodu – šoli Od vseh 24 anketiranih je ena oseba brez izobrazbe in zato ni odgovorila na vprašanje. Tiste osebe, ki se ne izobražujejo (npr. upokojene in osebe, starejše od 35 let) so vseeno odgovorile na vprašanje glede na prejšnje stanje. Uporaba ra�unalnika pri gluhi mladini je opažena. Le-ta jim pripomore k boljšemu informiranju in lažjem sporazumevanju z ostalo okolico (internet). 14. Uporaba pripomo�kov pri u�enju To vprašanje je bilo postavljeno tik za uporabo ra�unalnika z namenom, da bi navedli še kakšen drug tehni�no uporaben pripomo�ek, ki ga je mo� zaslediti na današnjem tržiš�u. Ker pa smo že pri prejšnjih vprašanjih prišli do ugotovitve, da pri nas gluhi slabo poznajo novo tehnologijo, lahko pa bi jim bila v pomo�, smo ponovno potrdili dejstvo, da s pripomo�ki niso seznanjeni in so v ve�ini primerov ponovno navedli ra�unalnik, nekaj jih je pa napisalo, da so jim v pomo� razne enciklopedije in leksikoni. Zelo pa je pomembno, da se ve�ina tehni�nih pripomo�kov uporablja za razvoj govora pri mlajših gluhih, se pravi pri otrocih v vrtcih oz. predšolski izobrazbi. Test hipoteze o uporabi tehni�nih pripomo�kov: 15. Motivacija v izobraževanju MOTIVACIJA je proces, ki izhaja iz nezadovoljene potrebe in se nadaljuje z dolo�enim vedenjem, da bi dosegli želeni cilj ter s tem zmanjšali ali v celoti zadovoljili potrebo. Pri gluhih je pomen motivacije na visoki ravni, vendar se vse bolj kaže, da s starostno mejo upada. Ker sami ne morejo dosegati ciljev brez ukrepa okolice, to pomeni, da se pomen ravni motivacije prenaša iz sliše�ega okolja na gluhe. Potom razgovorov, ki so bili izvedeni na ZGNL in tudi v DGNL, smo uspeli

H0: Pri izobraževanju je uporaba tehni�nih pripomo�kov majhna. H1: Pri izobraževanju je uporaba tehni�nih pripomo�kov številna. (nepoznavanje nove tehnologije s strani mladih, uporaba ra�unalnika) Podatki raziskave kažejo, da gluhi dijaki ne uporabljajo veliko tehni�nih pripomo�kov pri izobraževanju.



zaklju�iti, da mlajši gluhi so motivirani za boljšo izobrazbo, vendar �utijo nemo� in tako je ohranjanje motivacijske ravni pri posamezniku težka. Boljše rezultate pri�akujejo v prihodnosti, �e se bodo tudi finan�ne podpore zavodov povišale in bi tako bilo možno uvesti nove programe izobraževanja, ki bi vsebovali tudi boljšo tehnološko opremljenost. Test hipoteze o motivaciji v izobraževanju: 16. Vklju�evanje v okolje izobraževanja Ve�krat omenjena problematika, ki pa gluhim veliko pomeni predvsem v prvih obdobjih življenja, ko se šele vklju�ujejo v svet izobraževanja, osebnega spoznanja, oblikovanje karakterja in sami gradijo na družabnosti in sprejemanju drugih v svojem okolju. Ni potrebno omeniti, zakaj je vklju�evanje težje, vendar se pa težavnostna stopnja vseeno razlikuje, kar pa je pogojeno z dejavniki iz prejšnjega stavka – potrebno je tudi nekaj motivacije, najve� pa k temu pripomore pomo� okolice. 17. Slovenski znakovni jezik Pomen znakovnega jezika pri gluhi populaciji je velik. Uporabljajo ga tako gluhi kot sliše�i. Opaziti je, da premalo sliše�ih obvlada znakovni jezik v celoti, ali pa ga sploh ne obvlada, zato imajo gluhi ve�je težave pri komunikaciji v okolju. Iz rezultatov je razvidno, da bi boljše znanje znakovnega jezika bistveno vplivalo na kvaliteto življenja. 18. Težavnost anketnega vprašalnika Vprašanje je bilo postavljeno izklju�no iz razloga, ker je že sama postavitev anketnega lista bila problemati�na – veliko vprašanj je bilo poenostavljenih, zamenjav besed v bolj preproste, izklju�ena uporaba raznih tujk, kratic in podobno. Velikokrat se je bilo potrebno postaviti v vlogo gluhe osebe, tako da jim je bila oblika vprašanj prilagojena, ker bi v nasprotnem primeru lahko sledile težave, kot so: neodgovorjena vprašanja, veliko srednjih ocen in tudi napa�ni odgovori. Za gluho populacijo je zna�ilno, da izpolnjevanje anketnih vprašalnikov predstavlja težavo. Kajti najve�krat anketo sestavljajo sliše�i, ki so mnenja, da so tovrstne težave nelogi�ne. Rezultati so pokazali realno stanje težavnosti ankete.

H0: Za izobraževanje med gluhimi ni ustrezne motivacije. H1: Gluhi so motivirani za izobraževanje. 500 % motivacijskih dejavnikov – 300 % polno motiviranih (glej graf 14) Podatki raziskave kažejo, da so gluhi motivirani za izobraževanje.



5. EMPIRI�NI DEL

5. 1. ZVEZA, ZAVOD IN DRUŠTVA V Sloveniji je 12 društev v okviru Zveze društev gluhi in naglušnih Slovenije, ki imajo približno 5000 �lanov, dejansko število gluhih in naglušnih pa je ve�je. Društva svojim �lanom nudijo: osebno pomo�, pomo� družini, pomo� pri iskanju zaposlitve, stike s tolma�i slovenskega znakovnega jezika, redna sre�anja �lanov, organizirane prosto�asne aktivnosti, izlete, družbena sre�anja itd., šport in rekreacijo, kulturno dejavnost, permanentno izobraževanje in predavanja, sre�anja staršev gluhih in naglušnih otrok. Društva izvajajo socialne programe, ki dopolnjujejo javno službo, in od države neodvisne programe. Zagotavljajo tudi strokovno usposobljen kader. Sredstva prejemajo iz fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, ki upravlja s prihodki od iger na sre�o, in razpisov lokalnih skupnosti. Po zakonu imajo društva gluhih in naglušnih (pa tudi nacionalna zveza) status invalidskih organizacij. Zveza društev gluhi in naglušnih je redna �lanica Svetovne federacije gluhih (WFD) in Svetovne federacije naglušnih (IFHOH), Svetovno zvezo za šport gluhih – Deaflypmics in ostale mednarodne asociacije. Prav tako je ustanoviteljica Združenja tolma�ev za slovenski znakovni jezik (Cogito, 2005). Zveza ima podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu na podro�ju socialnega varstva od leta 1999 dalje. Ta status je bil podeljen po predhodnem soglasju Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za kulturo in ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Poskusi organiziranja odraslih gluhi segajo v leto 1909. V tem obdobju so odrasli gluhi �lani identificirali svoje temeljne zahteve in interese. Prvo društvo je bilo uradno ustanovljeno leta 1931. Organizacije gluhih so med najstarejšimi, ker so gluhim na temelju solidarnosti, samopomo�i, istih izkušenj s sliše�im okoljem in s pomo�jo posameznikov zdravega sluha in znanja materinega jezika gluhih – kretenj, zagotavljale uveljavljanje posebnih potreb in pomembno pripadnost svojemu socialnemu okolju. Organizacije gluhih in naglušnih omogo�ajo �lanom razvijanje lastne pozitivne identitete, ustvarjanje specifi�ne kulture gluhih in lažjo integracijo. Prav zato so društva gluhih in naglušnih po vsej Sloveniji gluhim in naglušnim osebam tudi drugi dom. Posebni socialni programi, ki se izvajajo v društvih, so namenjeni uporabnikom, ki jih soustvarjajo in so odraz njihove oviranosti, saj je temeljni cilj združevanja ustvarjanje pogojev za popolno vklju�itev gluhih in naglušnih v delovno in družbeno življenje (ZDGNS, 2005).



Slika 4: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana

5. 1. 1. PREDSTAVITEV ZAVODA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LJUBLJANA

Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana je osrednja slovenska državna ustanova za obravnavo gluhih in naglušnih otrok in mladostnikov ter otrok in mladostnikov z govorno-jezikovno motnjo. Zavod ima že ve� kot stoletno tradicijo. Ustanovljen je bil leta 1900 v Ljubljani, najprej kot zasebni zavod, od leta 1905 pa deluje kot državna ustanova. Ustanovitelj Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana je Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport. V zavodu vzgajajo in izobražujejo gluhe in naglušne otroke in mladostnike ter otroke in mladostnike z govorno-jezikovno motnjo od prvega leta starosti (nekatere tudi že prej) do 20. leta. Osnovna naloga je optimalen razvoj otrokovih sposobnosti na vseh podro�jih njegove osebnosti s posebnim poudarkom na razvoju sluha, govora, jezika (slovenskega jezika in slovenskega znakovnega jezika) in na komunikaciji. V zavodu deluje VRTEC za gluhe in naglušne otroke, otroke s polževim vsadkom, otroke z govorno-jezikovno motnjo in sliše�e otroke. V OSNOVNI ŠOLI izvajajo program vzgoje in izobraževanja za gluhe in naglušne otroke in otroke z govorno-jezikovno motnjo po prilagojenem programu z enakovrednim in z nižjim izobrazbenim standardom. Edini v Sloveniji imajo SREDNJO ŠOLO za gluhe in naglušne dijake. Dijaki lahko izbirajo med poklici v grafi�arstvu, lesarstvu, strojništvu in tekstilstvu. Poklicno izobraževanje poteka že od leta 1946 in se je skozi razli�na obdobja spreminjalo in razvijalo do današnje oblike. Na enoti AVDIOLOGOPEDIJE so surdopedagoške, logopedske, psihološke in specialno pedagoške ambulante ter avdiometrijo. Otroci in mladostniki, ki so doma ve� kot 25 km stran od zavoda, bivajo v DOMU.

5. 1. 1. 1. Kadrovski pogoji in opis dejavnosti Šolski okoliš ZGNL: � za otroke vrtca in u�ence osnovne šole velja regijsko na�elo: ljubljanska,

gorenjska, zasavska, dolenjska in notranjska regija, � dijaki srednje šole so iz vse Slovenije, � ambulantno obravnavani v zdravstveni eno so:

- gluhi in naglušni otroci in mladostniki, vklju�eni v Zavod,



- integrirani gluhi in naglušni iz Ljubljane in okoliških ob�in, - otroci in mladostniki motnjo v govoru in jeziku iz širše Slovenije.

Dejavnost Zavoda po podatkih iz finan�nega na�rta financira Ministrstvo za šolstvo in šport RS (76,3 %) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (23,7 %). � V Zavodu je zaposlenih 138 delavcev:

Enota

Št. vseh polno zaposlenih delavcev

Vrtec 12 Osnovna šola 22 Srednja šola 26 Dom F. Grma 14 Zdravstvena enota 22 Mobilna služba 6 Skupne službe vodstveni delavci 5 svetovalni delavci 5 knjižni�arka 1 ra�unovodski delavci 3 tajniški delavci 3 tehni�ni delavci 19 SKUPAJ 138

Tabela 5: Statistika zaposlenih v ZGNL (Vir: ZGNL, 2005) � Predšolski otroci/u�enci/dijaki:

Program v Zavodu Št. otrok in mladostnikov Moški Ženske

Vrtec: 25 19 6 Gluhi in naglušni 15 9 6 Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami 10 10 0 OŠ: 56 37 19 Gluhi in naglušni 30 19 11 Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami 23 16 7 Otroci v odd. vzgoje in izobraževanja 3 2 1 SŠ: 74 38 36 Gluhi in naglušni 70 36 34 Dijaki z govorno-jezikovnimi motnjami 4 2 2 SKUPAJ 155 94 61 DOM 44 25 19

Tabela 6: Razporeditev predšolskih otrok/u�encev/dijakov ZGNL po programih (Vir: ZGNL, 2005)



1. Vrtec Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana izvaja dnevni program po kurikulumu za javne vrtce in individualizirane programe za otroke s posebnimi potrebami. Vrtec obiskujejo otroci od 1. do 6. leta starosti: gluhi in naglušni, otroci s polževim vsadkom, otroci z govorno-jezikovno motnjo in sliše�i otroci. Njihovo druženje jih bogati in jim omogo�a pridobivanje razli�nih izkušenj. Otrokom Zavod nudi dodatne dejavnosti: slovenski znakovni jezik, glasbene delavnice, likovne delavnice in delavnice za starše. Otroci se lahko udeležijo naravoslovnega tabora, zimovanja, letovanja na morju s te�ajem plavanja in te�aja drsanja. V vrtec vklju�ujejo otroke iz Ljubljane in širše ljubljanske regije. Organiziran imajo dnevni prevoz z zavodskim kombijem. 2. Osnovna šola V osnovno šolo so vklju�eni u�enci, ki so usmerjeni v programe vzgoje in izobraževanja za gluhe in naglušne in otroke z govorno-jezikovno motnjo: program z enakovrednim izobrazbenim standardom, prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program za gluhe in naglušne. Pou�evanje poteka po specifi�nih metodah, v oddelkih za gluhe in naglušne otroke uporabljamo dvojezi�ni pristop. V razredu je 7 do 10 otrok. Za vsakega otroka pripravijo individualiziran na�rt glede na njegove sposobnosti. Za otroke z ve� motnjami je potrebnih ve� prilagoditev. Predmetnik osnovne šole vsebuje tudi rehabilitacijske predmete, na primer komunikacijo (omogo�a razvijanje govora, slovenskega znakovnega jezika, socialnih veš�in) in ra�unalništvo. Pri na�rtovanju in izvajanju svojega dela se skušajo �im bolj približati kurikulumu redne osnovne šole. Program bogatijo še številne druge dejavnosti: poletna in zimska šola v naravi, naravoslovni tabor, interesne dejavnosti, kulturni, naravoslovni in športni dnevi. 3. Srednja šola Na Zavodu deluje edina srednja šola za gluhe in naglušne dijake ter dijake z govorno-jezikovno motnjo v Sloveniji. V programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in poklicnotehniškega izobraževanja dijaki lahko izbirajo med poklici v grafi�arstvu, lesarstvu, strojništvu in tekstilstvu. Zaradi posebnosti dela je šolanje podaljšano, prilagojene so tudi metode in oblike dela. Pouk poteka v manjših oddelkih (do 10 dijakov). Poleg osnovnega programa se dijaki vklju�ujejo v razli�ne interesne dejavnosti (šport, film, ra�unalništvo …). Poleg rednega izobraževanja izvajajo program izobraževanja odraslih za gluhe in naglušne, ki poteka po dogovoru s slušatelji (CD ZGNL, 2005). Po mnenju Bernarde Kokalj4 (2005) je za�etek intenzivnejšega izobraževanja v poklicno-tehni�nem izobraževanju, ki je bil sprejet na strokovnem svetu leta 1995, prvi vpis pa je bil v šolskem letu 1996/97. Do tedaj so absolventi srednje šole lahko pridobili le poklicno izobrazbo. Najustreznejša oblika pridobitve tehni�ne izobrazbe se je pokazal sistem diferencialnega izobraževanja po modelu 3+2, pri njih 4+2, za

4 Bernarda Kokalj, ravnateljica srednje šole na ZGNL



vse štiri usmeritve. Diferencialnih programov, tako so se takrat imenovali, �asovno niso spreminjali, spremenili so le število ur pri posameznih predmetih glede na potrebe gluhih in naglušnih dijakov, tako da je skupni seštevek tedenskih in letnih ur v primerjavi s predmetniki rednih šol ostal nespremenjen. Program so dijaki zaklju�ili z zaklju�nim izpitom. Najve� so z diferencialnim programom pridobili gluhi in naglušni mladostniki, saj je odprla možnost tudi za prehod na visoke strokovne šole in fakultete. Zaradi tega se je v tistih letih bistveno pove�alo število dijakov na srednji šoli, saj se je ve�ini dijakov izobraževanje podaljšalo za dve leti. Prenova programov leta 2002 je mejnik v izobraževanju srednje šole, ker sta bila v predmetnik uvedena predmeta angleš�ina in slovenski znakovni jezik. Pripravili so nov program srednjega strokovnega izobraževanja – medijski tehnik, programi pa so bili prenovljeni tudi za dijake z jezikovno in govorno motnjo. Uvedba poklicne mature v šolskem letu 2001/02 je dijake v poklicno-tehni�nih programih postavila v nekam položaj z vsemi sliše�imi vrstniki. Matematika in slovenš�ina sta predmeta, ki sta enaka za vse absolvente in se tudi ocenjujeta po kriterijih, ki jih dolo�i Državni izpitni center. Do sedaj je poklicno maturo opravljajo 33 dijakov in 4 slušatelji izobraževanja odraslih. Uspešnih je bilo 30 dijakov in 2 slušatelja. Izkazalo se je, da sta dve leti po zaklju�eni poklicni šoli premalo za kvalitetno, strokovno in celostno pripravo na maturo, zato se sedaj intenzivno pripravljajo na podaljšanje poklicno-tehni�nega izobraževanja z dveh na tri leta. Dijaki pa imajo tudi možnost, da z izbiro dodatnega, petega predmeta, opravljajo maturitetni te�aj in maturo ter si s tem razširijo možnosti vpisa na fakultete.

0

5

10

15

20

25

30

35

uspešni neuspešni skupaj

dijaki

odrasli

Graf 18: Uspeh na poklicni maturi – ZGNL (Vir: ZGNL, 2005) V srednjo šolo je vpisanih 74 dijakov v 13 oddelkih. V domu Zavoda je 39 dijakov, 1 dijakinja je v rejništvu. Od dijakov, ki so vpisani v prvi letnik, prihajajo 4 dijaki iz integracije, iz Portoroža prihajata 2 dijaka in 11 dijakov iz osnovne šole ali nižje-poklicnega izobraževanja v ZGNL (Cogito, 2005).



Dijaki v SŠ so vpisani v naslednje vzgojno-izobraževalne programe:

Programi Zap. št. Oddelki Število

dijakov

Št. dijakov v VIP

Poklic

Poklicnotehniško 1. 1D GK 8 7 Grafi�ni tehnik izobraževanje 1 Strojni tehnik 2. 1 MT 7 3 Lesarski tehnik 4 Konfekcijski tehnik 3. 2 GKM 9 6 Grafi�ni tehnik 2 Lesarski tehnik 1 Strojni tehnik Srednje strokovno 4. 1A 8 8 Medijski tehnik izobraževanje 5. 2A 5 5 Medijski tehnik 6. 3A 5 5 Medijski tehnik Srednje poklicno 7. 1S 8 3 Grafi�ar izobraževanje 2 Mizar 1 Šivilja 2 Oblikovalec kovin 8. 2S 2 1 Mizar 1 Šivilja 9. 3S 6 3 Grafi�ar 2 Mizar 1 Oblikovalec kovin 10. 4S 8 4 Grafi�ar 4 Mizar Nižje poklicno 11. 2N MT 3 1 Obdelovalec lesa izobraževanje 2 Pomo�nik

konfekcioniranja 12. 2N MT5 3 1 Obdelovalec lesa 2 Pomo�nik

konfekcioniranja 13. 13N MT 2 1 Pomo�nik

konfekcioniranja 1 Obdelovalec lesa

13 74 74 Tabela 7: Vzgojno-izobraževalni programi SŠ ZGNL (Vir: ZGNL, 2005) 4. Didakti�ni pripomo�ki in oprema Šolska ustanova mora poskrbeti, da je u�ilnica primerna za potencialne gluhe in naglušne osebe. Idealno bi se bilo o potrebah u�enca pogovoriti še pred za�etkom njegovega šolanja. �e je potrebno, se šolam posreduje informacije o možnostih za nakup opreme in o njeni uporabi. Najpogosteje uporabljeni pripomo�ki so: indukcijska zanka, brezži�ni mikrofonski sistem (Phonic Ear) in konferen�na mapa.

5 Prilagojeno izvajanje



U�enec naj bi za spremljanje predavanj uporabljal enega od akusti�nih pripomo�kov, ki omogo�ajo boljšo slišnost u�itelja in sošolcev. Zagotoviti bi mu bilo potrebno �im ve� pisnega gradiva v pregledni in razumljivi obliki. Za nazornost pouka je potrebno uporabiti �im ve� ra�unalniško podprte opreme. Ta sredstva omogo�ajo kombiniranje razli�nih tipov informacij, predvsem vidnih, u�enec jih lahko trajno shrani in uporabi za samostojno u�enje. Na voljo so številni didakti�ni pripomo�ki in u�ila, ki olajšajo in popestrijo tako osvajanje nove u�ne vsebine kot tudi ponavljanje, preverjanje in celo ocenjevanje. Na spletni strani www.invatech.uni-mb.si je informativna podatkovna baza didakti�nih pripomo�kov za izobraževanje gluhih in naglušnih. Zavod uporablja naslednjo specialno opremo: avdiometer, Suvag I, Suvag II, Auditory Trainer, ra�unalniški programi: Speech Viewer 1, 2, 3, in še mnogo drugih, ki so predvsem namenjeni za ohranjanje govora pri otrocih. Poleg te opreme pa uporabljajo še avdio-vizualno opremo ter ra�unalnike in ostale tehni�ne pripomo�ke za izvajanje programov Zavoda. 5. Avdiologopedija Logopedska dejavnost Za�etki logopedske dejavnosti segajo že v leto 1942. Danes individualna logopedska obravnava poteka po sodobnih metodah in tehnikah dela s pomo�jo logopedskih priro�nikov in ra�unalniških programov. Velik poudarek je na preventivnemu delu s ciljem zgodnjega odkrivanja motenj v govorno jezikovni komunikaciji in njihovemu odpravljanju. Otroke z ve� motnjami vklju�ujejo v dodatni program Funkcionalno u�enje. So tudi specializirana ustanova za pomo� osebam z govorno jezikovno motnjo - jecljanje, katerih obravnava poteka po metodi Zavestna sinteza razvoja govora in dopolnilnih tehnikah VLAJA. Surdopedagoška dejavnost Individualna surdopedagoška obravnava poteka s pomo�jo posebnih metod in tehnik dela s poudarkom na razvoju govora in jezika, ter poslušanja in odgledovanja. Polžev vsadek (Kohlearni implantat) V zadnjih letih je Zavod postal specializirana ustanova za rehabilitacijo oseb s polževim vsadkom. Rehabilitacijo izvaja za otroke in mladostnike v zavodu in mobilno na terenu za tiste, ki se izobražujejo v rednih programih vrtca oziroma šole v ve�jem delu Slovenije. Rehabilitacija se izvaja tudi za odrasle osebe s polževim vsadkom.



5. 1. 2. PREDSTAVITEV DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH LJUBLJANA Društvo je bilo ustanovljeno 6. septembra 1931 in od takrat naprej neprekinjeno deluje. Danes društvo skrbi za ljudi z okvaro sluha, ki živijo v vseh ob�inah ljubljanske regije. Trenutno je v evidenci 856 �lanic in �lanov, dve tretjini je 100 % gluhih, ostali so naglušni in nekaj sliše�ih. Društvo je lastnik zemljiš�a v Zadobrovi (Ljubljana), na kateri so zgradili dva med seboj povezana samostojna objekta. V prvem so upravni prostori s sejno sobo, funkcionalnimi kletninmi prostori in trenutno neizkoriš�enimi prostori v mansardi. V drugem pa je ve�namenska dvorana s sanitarijami in �ajno kuhinjo. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da je društvo drugi objekt, v katerem je ve�namenska dvorana, zgradilo izklju�no s prostovoljnim delom �lanic in �lanov. Društvo vodi predsednica Frida Planinc. Društvo se vklju�uje v Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije pri izvajanju skupno dogovorjenih programov. Celotno delo in funkcijo društva pa lahko strnemo v tri glavne sklope, in sicer: 1. Strokovno svetovanje in pomo� pri uveljavljanju pravic in obveznosti

gluhih in naglušnih, ki izhajajo iz življenja in dela

Namen in cilji: Društvo redno zaposluje strokovnega delavca – sekretarja društva z namenom, da pomaga pri prepre�evanju socialne izklju�enosti zaradi komunikacijskih ovir gluhih in naglušnih. Neposredna pomo� se nanaša predvsem na socialno, zdravstveno, zaposlovalno, bivalno, ekonomsko podro�je, skratka povsod tam, kjer se gluhi in naglušni ter njihovi družinski �lani dnevno sre�ujejo z najrazli�nejšimi težavami, ki so v teh primerih še povezani s težavami sporazumevanja s sliše�im okoljem. Invalid sluha je nezmožen verbalne oddaje in avdio sprejema informacij v odnosu z ve�insko polno�utno okolico in zato ostaja na obrobju družbenega dogajanja. Zato se kaj hitro ti ljudje zapirajo vase, ne sprejemajo aktualnih informacij o njihovih državljanjskih pravicah in obveznostih, postopoma se psihi�no spreminjajo, postajajo predvsem do okolja v�asih celo agresivni in neprilagodljvi. Ker vseh opisanih storitev na njim razumljiv na�in ne izvaja nobena državno pooblaš�ena služba, odrasli invalidi sluha te storitve iš�ejo in tudi pridobijo izklju�no le v svojem društvu. Cilj dela društva je predvsem v prepre�evanju osebnostne, socialne in psihi�ne izolacije oz. druga�nosti odraslih gluhih in naglušnih oseb ter jim s tem programom kot edini zagotavljati uresni�evanje njihovih državljanskih pravic in tudi obveznosti s pomo�jo sporazumevanja v totalni komunikaciji. Vsebina programa: � program preventivnega dela, � individualno informiranje gluhih in naglušnih, � pomo� gluhim in naglušnim družinam, � informiranje in osveš�anje sliše�ih staršev gluhih in naglušnih otrok, � informiranje in osveš�anje gluhih oz. naglušnih staršev sliše�ih otrok,



� informiranje in osveš�anje gluhih oz. naglušnih staršev gluhih oz. naglušnih otrok,

� pravice vseh opisanih kategorij staršev, � pomo� gluhim in naglušnim osebam na delovnem mestu, � zaposlovanje in ohranjanje delovnih mest.

Opisane programe izvaja društvo po individualni metodi dela s posameznikom, kadar je v problem vklju�enih ve� družinskih �lanov, pa program izvaja po skupinski metodi dela. Ko je problem širši, se poslužuje timskega na�ina dela tako, da se poveže z razli�nimi institucijami, skupaj z uporabnikom. Programe izvaja na na�in, s katerim vsem udeležencem zagotovi popolno medsebojno razumevanje. 2. Pomo� invalidom sluha pri premagovanju komunikacijskih ovir

Namen in cilji: Gluhi državljani Slovenije se z ve�insko sliše�o okolico ne morejo sporazumevati brez pomo�i tolma�a, ki prevaja govorjeno slovensko besedo v znakovni jezik gluhih in obratno. Zakonsko zagotovljene pravice do tolma�a gluhi državljani še vedno nimajo, �eprav tolma�a dnevno potrebujejo predvsem pri zagotavljanju državljanskih pravic oz. v javnih in zasebnih zadevah, kot so: sodni in upravni postopki, postopki uresni�evanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zagotavljanje pravic iz delovnega razmerja, skratka povsod tam, kjer bi te pravice morala zagotoviti že država tako, kot za vse ostale državljane. Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana že ve� desetletij gradi mrežo tolma�ev znakovnega jezika gluhih za potrebe uporabnikov s celotnega obmo�ja delovanja društva. Vsebina programa: � usposabljanje in izobraževanje tolma�ev, � tolma�enje gluhim in sliše�im uporabnikom.

Uporabniki aktivno sodelujejo pri oblikovanju posebnosti tega programa oz. njegovi vsebini in na�inu izvajanja, skupaj z neposrednimi izvajalci in vodjem programa. 3. Prosto�asne aktivnosti gluhih in naglušnih za prepre�evanje njihove

socialne izklju�enosti (Delo v interesnih sekcijah in družabništvo) Namen in cilji: z aktivnostjo tega programa društvo neposredno pomaga gluhim, naglušnim in njihovim družinskim �lanom pri reševanju socialnih stik in težav, jih povezuje s socialnim okoljem in u�i življenjskih veš�in na podro�ju komunikacije, vzpostavljanja, razvijanja in ohranjanja medsebojnih odnosov, vsestransko informira in nudi vse ostale pomo�i, ki bodo potrebne. Društvo pomaga svojim uporabnikom pri uveljavljanju pravic, ki jim jih zagotavlja obstoje�a zakonodaja in seznanja oz. osveš�a javnost o problematiki gluhih in naglušnih, ki nastajajo kot posledica njihove slušne okvare na vseh nivojih življenja in dela.



6. ANALIZA HIPOTEZ IN SKLEP

6. 1. ANALIZA HIPOTEZ Na podlagi analize anketnega vprašalnika, rezultatov le-tega in interpretacije, smo analizirali vseh 9 postavljenih hipotez. Ugotovitve so naslednje: H1: Za izobraževanje med gluhimi ni ustrezne motivacije. � HIPOTEZA NI POTRJENA Utemeljitev: Ker so bili vsi motivacijski dejavniki ocenjeni pozitivno, se pravi anketiranci polno motivirani, veliko pa jih je tudi delno motiviranih, je mo� zaklju�iti, da motivacija sicer obstaja med gluhimi in naglušnimi. Skupni delež dejavnikov je 500 % (5 dejavnikov), pozitivnih ocen je bilo pa skupno 300 %, kar je razvidno iz grafa 14. Obstaja možnost nerealnih odgovorov, ker motivacija temelji predvsem na osebni aktivnosti. Tako je motivacija predvsem prisotna pri mlajši generaciji. H2: Gluhi niso zadovoljni z zakonom RS. � HIPOTEZA JE POTRJENA Utemeljitev: Graf 10 prikazuje nezadovoljstvo med gluhimi s strani države in s tem zagotavljanje zakonskih pravic. 46 % zelo slabih ocen dejavnika in 33 % srednjih ocen prikazuje definitivno nezadovoljstvo in pomeni, da je hipoteza potrjena in da gluhi niso zadovoljni z zakonom RS. H3: Povpre�na stopnja izobrazbe gluhih je V. stopnja – srednja tehni�na šola za gluhe in naglušne. � HIPOTEZA NI POTRJENA Utemeljitev: Glede na to, da je 38 % anketiranih z izobrazbo poklicne šole za gluhe in naglušne, ki se izvaja na ZGNL, samo 17 % pa takih, ki so kon�ali ali pa še obiskujejo srednjo šolo za gluhe in naglušne, ki se prav tako izvaja na ZGNL, zaklju�ujemo, da hipoteza ni potrjena. H4: Gluhi uporabljajo veliko tehni�nih pripomo�kov za pomo� pri izobraževanju. � HIPOTEZA NI POTRJENA



Utemeljitev: Uporaba tehni�nih pripomo�kov se uporablja predvsem pri otrocih v izobraževanju za ohranitev govora, mladina pa pozna le nekaj ra�unalniških programov, ne uporablja pa recimo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in ostale pripomo�ke, ki so ponujeni na trgu. Tako tudi ta hipoteza ne drži in pomeni, da gluhi ne uporabljajo veliko tehni�nih pripomo�kov. H5: Možnosti za dosego višje izobrazbe gluhih so majhne. � HIPOTEZA JE POTRJENA Utemeljitev: Rezultati so pokazali, da imajo predvsem gluhi slabe možnosti za izobrazbo, ker je manjša integracija zaradi popolne gluhote, naglušni pa so po ve�ini integrirani v redno izobraževanje in tako so njihove možnosti ve�je. Graf 11 prikazuje slabe ocene s strani gluhih glede izobraževanja. Tudi v resnici je tako in zato je ta hipoteza potrjena. H6: Komunikacija gluhih temelji na znakovnem jeziku. � HIPOTEZA NI POTRJENA Utemeljitev: Ta hipoteza je delno potrjena, saj najve� gluhih uporablja znakovni jezik, vendar pa zaradi nepopolnega obvladanja te vrste komunikacije prevladuje uporaba sposobnosti branja z ustnic in zato hipoteza ne more biti potrjena. Graf 8 prikazuje vrste uporabljenih komunikacij med gluhimi in naglušnimi, med katerimi je zelo majhna razlika med ve�kratno uporabo znakovnega jezika in branja z ustnic. H7: Možnost zaposlovanja gluhih moških ni enaka možnosti zaposlovanja gluhih žensk. � HIPOTEZA JE POTRJENA Utemeljitev: Glede na izobrazbeno strukturo slušno prizadete populacije je tudi možnosti za zaposlitev manj. Razlog ti�i v težki invalidnosti, katero se ne priznava v celoti. Kot je razvidno iz grafa 5 in glede na razgovore med gluho in naglušno populacijo, imajo moški ve�jo možnost zaposlitve, kar pa hipotezo potrjuje. H8: Gluhi niso zadovoljni s pou�evanjem na ZGNL. � HIPOTEZA JE POTRJENA Utemeljitev: Po opravljenih razgovorih na ZGNL s številnimi dijaki srednje šole, razli�nih usmeritev, in glede na rezultate ankete, ki so prikazani v grafu št. 10 in tabeli št. 3, gre zaklju�iti, da je hipoteza potrjena. Ve�ina (21 oseb) se je odlo�ila za spremembo pou�evanja in dala slabe ocene, samo trije pa so zadovoljni.



H9: Najve�ji delež je gluhih ali naglušnih, katerih okvara sluha je nastala že med nose�nostjo. � HIPOTEZA JE POTRJENA Utemeljitev: Zunanji vplivi oz. eksogeni vzroki iz okolja, ki lahko poškodujejo sluh že v nose�nosti, so najbolj pogosti pri okvari sluha. To potrjujejo tudi podatki iz slike št. 2 in rezultati ankete, ki so prikazani na grafu št. 6 in 7. 20 % oseb z okvaro sluha je okvaro pridobilo že med nose�nostjo, kar potrjuje hipotezo.

6. 2. SKLEP Na podlagi analize hipotez sledi povzetek, da je bilo pet zastavljenih hipotez od devetih potrjenih, štiri so bile pa nepotrjene. Glede na problematiko, s katero se populacija sre�uje, je možno podati trditev, da se brez osebne odgovornosti za življenje, sodelovanjem z drugimi ljudmi v družini, na delovnem mestu, v družbenem življenju in civilni družbi ni možno uveljaviti brez kvalitetnega samoprizadevanja. Kvaliteta dela združenj, ki delujejo na podro�ju problematike sluha in pomo�i populaciji s to težavo, se ne sme meriti le po koli�ini pridobljenega znanja, temve� tudi po tem, ali se je mladostnik usposobil ustvarjati zase polnejše, bolj zdravo in sre�nejše življenje, ki ga vodi k spoštovanju življenja, odkrivanju smisla ter odgovornemu delovanju. Cilj vsakega društva, zavoda ali katerega koli združenja bi moral biti udejanjanje v usposobitvi dijakov – mladostnikov, da bodo za�utili potrebno po stalnem izobraževanju skozi vse življenje. Ta cilj je deloma že dosežen, saj se kaže v pove�anem številu vpisov na višje, visoke strokovne šole in fakultete. Pove�ana problematika, ki jo �utijo gluhi, naglušni ter njihovi starši in znanci, ki so del njihovega življenja, se kaže v nezadovoljstvu zakonsko dolo�enih pravic, ki zadevajo to populacijo. Najve�ja težava je nepriznana 100 % invalidnost, za katero se gluhi borijo že dolgo �asa. Upamo, da jim bo s pomo�jo dejavne okolice to uspelo. Ker pa na Ministrstvu za šolstvo in šport še ni dore�ena dokon�na vizija dela zavodov za posebne potrebe, se tudi tu pojavi nov problem. Za izboljšanje je pri�akovati nekaj nove opreme, vklju�evanje nove tehnologije, kot se to že uveljavlja v drugih evropskih državah. Upamo trditi, da je dosedanji na�in izobraževanja za državo finan�no zahteven in da se je v svoj tok ujela tudi integracija otrok s posebnimi potrebami. Kar zadeva integracijo, je potrebno omeniti, da je dosedanji na�in vklju�evanja integriranih otrok v polno�utno okolje tog in ne zajema potrebe takega vrstnika pri vklju�evanju. Po uveljavitvi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami je odgovornost za integracijo u�encev s posebnimi potrebami prešla na redne šole in po�asi je timsko sodelovanje z ZGNL prenehalo. Tako so gluhi in naglušni u�enci od leta 2002 integrirani na bolj okrnjen individualni na�in pristopa. Sošolci in u�itelji imajo manj možnosti spoznati svet gluhih, njihovo kulturo, osnove znakovnega jezika itn. Zaposlovanje invalidov sluha je števil�no manjše kot pri ostalih, ki teh težav nimajo.



Gluhi namre� težko posežejo za vsemi informacijami, zaradi slabega znanja slovenskega znakovnega jezika ljudi v organizaciji imajo slabe možnosti za osebno izražanje in tako so prikrajšani za vse vrste dela, ki vklju�ujejo predstavitve, komunikacijske prednosti, zunanji stiki, sodelovanje z drugimi organizacijami, �e le-te ne poznajo na�ina komunikacije. Veliko je odvisno od vodij, tako v profitnih organizacijah, kot tudi v zavodih, ki delujejo na podro�ju gluhote s strani države (zavodi in društva), koliko je bogato njihovo znanje najprej komunikacije, ki jo gluhi uporabljajo (slovenski znakovni jezik), nato tudi poznavanje zgodovine izobraževanja gluhih, u�inkovite metode sporazumevanja z gluhimi, poznavanje znanih gluhih posameznikov, njihova mo�na podro�ja, prilagoditev, do katerih so zaradi izgube sluha upravi�eni. Poznavanje vseh teh dejavnikov bi gluhim omogo�ilo lažje vklju�evanje v podro�je zaposlovanja, izobraževanja, okolje kulturne dejavnosti in športa.



7. PREDLOGI UKREPOV Glede na slabo poznavanje slovenskega znakovnega jezika med sliše�o populacijo in tudi pri nekaterih gluhih, bi bilo potrebno uvesti nekatere spremembe. Predlagamo uvedbo slovenskega znakovnega jezika kot enega izmed u�nih jezikov v šoli. Ker pa je to zelo zahtevna naloga in v današnjih razmerah težko rešljiva, menimo, da se je problema potrebno lotiti po korakih. Izboljšati bi se moralo znanje znakovnega jezika pri u�iteljih, saj smo preko razgovorov prišli do spoznanja, da ga slabo obvladajo. Nato bi se moralo u�enje razširiti na družino, v kateri imajo invalida sluha, šele nato pa v redne šole, kjer bi se uvedel znakovni jezik kot sestavni del u�nega sistema. Diplomsko delo zajema tudi predstavitev sistemskega delovanja izobraževanja v Sloveniji, ki poteka na ZGNL, kjer pa je bilo mo� opaziti želje po izboljšanju in pri�akovane pomo�i s strani države. Kljub ve�letnim prizadevanjem gluhih in naglušnih ter stroke še vedno niso uveljavljenje nekatere pravice te populacije te razrešena nekatera aktualna vprašanja znotraj sistema invalidskega varstva. Opozoriti je potrebno predvsem na naslednje probleme, ki jih je potrebno �im prej razrešiti in uveljaviti: � za gluhe osebe uveljaviti spremembe stopnje telesne okvare iz 70 %

na 100 %, � pravico do enakovrednega informiranja, zlasti preko nacionalne televizije (še

ve� kvalitetnejših podnaslovljenih oddaj), � ve�je pravice do tolma�a, tudi na delovnem mestu v organizaciji, � pravica do tehni�nih pripomo�kov (v organizaciji) � zagotoviti v šolski zakonodaji gluhim in naglušnim ustreznejše možnosti za

šolanje v rednih pogojih, � zagotoviti dodatno izobraževanje gluhih in naglušnih v organizacijah.

Zaposlovanje ostaja vprašljivo, saj organizirana okolica vse bolj usmerjena v novo tehnologijo, ki pa zaradi težav invalidnosti gluhim niso dosegljive. Za u�inkovitejše zaposlovanje slušno prizadetih in drugih invalidov pod splošnimi pogoji zagotoviti �im prej izvajanje zakonsko dolo�enega kvotnega sistema. Pove�ati je potrebno tudi skrb za usposabljanje gluhi in naglušnih pri zaposlovanju pod splošnimi pogoji. Ustvarjanje takšnih pogojev, da bodo zaposleni gluhi in naglušni dosegli �im ve�je ekonomske in delovne u�inke, je prav tako potrebno. Zagotoviti je treba pomo� pri uvajanju novih programov za zaposlovanje gluhe populacije, ki bodo potrebni zaradi tehnološkega in kadrovskega strukturiranja podjetij. Pomembno je še omeniti, da bi se morale bolj uveljaviti tudi pravice staršev gluhih in naglušnih otrok ter gluhih staršev sliše�ih otrok do posebnih olajšav v delovni in socialno varstveni zakonodaji.



8. ZAKLJU�EK Izolacija gluhega ali druga�e slušno prizadetega �loveka je pogojena z sliše�im svetom, kajti dejstvo je, da izolacija ne bi obstajala, �e bi imeli vsi, tako sliše�i, gluhi, kot tudi slepi ali tisti, ki vidijo, se pravi ne glede na specifiko �loveka, enake možnosti za uspeh in uveljavljanje v prostoru. Ljudje sami s svojimi dejanji ustvarjamo meje, ki prepre�ujejo drugim vklju�itev v svobodno okolje. Že poznavanje del�ka življenja �loveka, ki se nekoliko razlikuje od drugega, znanje jezika ali druga�ne vrste komunikacije, prizadevanje do osebnih stikov in dati možnost izražanja osebam, ki potrebujejo pomo�, bi odprlo vrata mnogim in razrešilo številne probleme. Pri gluhih in naglušnih otrocih je potreben dodaten napor in prizadevanje za razvoj na vseh podro�jih po enakih razvojnih principih kot pri sliše�ih otrocih. Ker tu se za�ne. Izguba sluha v najve�ji meri vpliva na razvoj jezika, socialni in osebnostni razvoj. Druga�nosti v razvoju gluhega oz. naglušnega niso pogojene s posledicami gluhote ali slabšimi sposobnostmi, nezmožnostmi, kot to velika ve�ina misli. Zelo pomembno je, da vse potrebne lastnosti in sposobnosti ve�ina gluhih ima. Ker pa je razvoj jezika in komunikacije pogosto slabši, ne razumevajo dovolj zakonitosti sveta okoli sebe, primanjkuje informacij in razlag, njihovi socialni stiki so omejeni in možnosti frustracij je ve�ja. To pa vpliva na njihov razvoj in napredek. Organizirano vklju�evanje slušno in govorno prizadetih (vklju�no s tolma�i) v dodatno izobraževanje na delovnem mestu ne sme biti zanemarljivo. Ve� organiziranih oblik sre�anj (v obliki seminarjev ipd.) s ciljem seznanjanja s pogoji na delovnem mestu invalidnih oseb, zagotavljanje potrebnih pripomo�kov ter komunikacijsko usposabljanje bi bilo potrebno upoštevati kot redno obliko izobraževanja kadrov in izboljšanje stanja problemsko vezane slabe zaposlenosti oz. celo brezposelnosti slušno in govorno prizadetih. Potrebno je �im bolj zgodnje usposabljanje na jezikovnem, komunikacijskem in govornem podro�ju, pove�anje osebnostne motivacije za napredovanje ter v najve�ji meri usposabljanje okolice in prizadevanje za izboljšanje problematike gluhih in naglušnih. »Gluh(a) se ne rodi, gluh(a) postane.«



9. LITERATURA IN VIRI Knjige:

Antun, V. in Kova�, J. (1997): »Osnove organizacije in managementa«, Moderna organizacija, Kranj. Ferjan, M. (1999): »Organizacija izobraževanja«, Moderna organizacija, Kranj. Florjan�i�, J., Ferjan., M. in Bernik, M. (1999): »Planiranje in razvoj kadrov«, Moderna organizacija, Kranj. Halloran, J. (1986): »Personnel and Human Resource Management«, New Yersey: Prentice-Hall, Inc. Englewood Cliffs. Ivanko, Š. (1992): »Raziskovanje in projektiranje organizacije«, Moderna organizacija, Kranj. Jereb, J. (1998): »Teoreti�ne osnove izobraževanja«, Moderna organizacija, Kranj. Lipi�nik, B. (1994): »Motivacija in motiviranje«, Didakta, Radovljica. Lipi�nik, B. (1998): »Ravnanje z ljudmi pri delu«, Gospodarski vesnik, Ljubljana. Ovsenik, M. in Ambrož, M. (2000): »Neprofitni avtopoieti�ni sistemi«, Inštitut za samorazvoj, Škofja Loka. Ovsenik, M. in Ambrož, M. (2000): »Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov«, Turistica, Visoka šola za turizem, Portorož. Redžepovi�, A. (1995): »Odrasli gluhi in naglušni v Sloveniji«, Dan, Ljubljana. Sedej, M. (1997): »Metode in tehnike kadrovanja«, Moderna organizacija, Kranj. Tav�ar, M.I. (1999): »Razsežnosti strateškega managementa« (2 predelana izdaja), Visoka šola za management, Koper. Johnson, B. (1999): »Introducing Management«, Butterworth-Heinemann, Oxford.

Zborniki, knjižice, bilteni, glasila:

»12 društev gluhih in naglušnih« (2005), Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Ljubljana. »Bilten 1931-2001« (2001), Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, Ljubljana.



»Cogito – strokovno informativni bilten (št. 10)« (2005), Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Ljubljana. »Družina in gluhota« - zbornik prispevkov s konference v Portorožu (1994), Dan, Ljubljana. Košir, S. (1993): »Surdoandragoški prispevek«, Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, Ljubljana. »Letni delovni na�rt za šolsko leto 2005/2006 in poro�ilo o izvedbi letnega delovnega na�rta za šolsko leto 2005/2006« (2005), Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Ljubljana. Nance, W. E. (1991): »What Every Person Should Know About Heredity and Deafness«, Zveza društev slušno prizadetih Slovenije, Ljubljana. »Odmev tišine« (1981), Delo, Ljubljana. Redžepovi�, A. (1986): »Naš svet je vaš svet«, Zveza društev slušno prizadetih Slovenije, Ljubljana. Ribnikar-Kastelic, N., Levec, A. (1990): »Vklju�evanje slušno prizadetih otrok in mladostnikov v polno�utno okolje«, Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih Ljubljana, Ljubljana. »Zbornik – Jugoslovanski posvet z mednarodno udeležbo o problematiki totalne komunikacije in organiziranju gluhih in naglušnih danes in jutri« (1989), Zveza društev slušno prizadetih Slovenije, Ljubljana.

Spletna stran: www.pef.uni-lj.si/strani/oddelki/sluh.pdf (februar, 2006) CD: Predstavitveni CD – Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Slovenija, Ljubljana (2005)



10. PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik

1. Spol (ozna�ite z x ali ��) moški ženski ��

2. Starost �� do 20 let �� od 21 do 35 let �� od 36 do 50 let �� nad 51 let

3. Stopnja izobrazbe �� brez šole �� srednja tehni�na šola �� »osnovnošolski« zavod �� srednja tehni�na šola za gluhe in naglušne za gluhe in naglušne �� poklicna šola �� višja ali visoka šola �� poklicna šola za gluhe in naglušne �� magisterij, doktorat

4. Zaposlitev oz. status �� nezaposlen-a �� zaposlen-a �� dijak-inja ali študent-ka �� upokojenec-ka

5. Opredelitev gluhote �� podedovana gluhota �� gluh-a od rojstva – vzroki med nose�nostjo �� kasneje oglušel-a �� izguba sluha po nesre�i �� ne vem �� drugo ___________________________________________

6. Kdaj je pri vas nastala okvara sluha? ________________________________________________________________



7. Kakšen na�in komuniciranja najve�krat uporabljate – tudi s sliše�imi? �� slovenski znakovni jezik �� sposobnost branja z ustnic �� pisno sporazumevanje �� drugo ___________________________________________

8. Ocenite možnosti za izboljšanje kvalitete življenja: 5 – zelo dobro, zelo zadovoljen 4 – dobro, zadovoljen 3 – delno dobro, delno zadovoljen 2 – slabo, nezadovoljen 1 – zelo slabo, zelo nezadovoljen

ocena

dejavniki 5 4 3 2 1

Zadovoljstvo z zakonom RS, pravice gluhih in naglušnih

Zagotavljanje tehni�nih pripomo�kov (slušni aparati, poja�ala …)

Pravica do tolma�ev

Znanje slovenskega znakovnega jezika - VI

Znanje slovenskega znakovnega jezika – DRUGI, SLIŠE�I

Osveš�enost javnosti o problematiki gluhih in naglušnih?

Informiranost preko medijev - nacionalna TV, �asopisi itd.

Vklju�evanje v okolje s sliše�imi

Prizadevanje društev za izboljšanje kvalitete življenja gluhih in naglušnih

9. Kako pogosto se udeležite dejavnosti za gluhe in naglušne, ki so namenjene izobraževanju? �� zelo pogosto �� pogosto �� ne prav pogosto �� se jih ne udeležujem



10. Ocenite ponujene dejavnike za izobraževanje in napredovanje:

ocena dejavniki 5 4 3 2 1

Možnost izobraževanja v Sloveniji

Pomo� družine pri izobraževanju

Pomo� okolice – društev pri izobraževanju

Možnost vklju�evanja v šole s sliše�imi

Možnost zaposlovanja in ohranjanja delovnega mesta

Pomo� družine pri zaposlovanju in ohranjanju delovnega mesta

Pomo� okolice – društev pri zaposlovanju in ohranjanju delovnega mesta

Možnost izražanja pri kulturnih dejavnostih – gledališ�e, likovno izražanje …

Ponudba šolskih pripomo�kov za lažje u�enje in razumevanje predavanj

11. Ali menite, da bi morali v šolah – zavodih za gluhe in naglušne spremeniti na�in pou�evanja? da ne ��

12. Kako bi ocenili kvaliteto pou�evanja v vaši šoli - zavodu? (obkrožite) 1 2 3 4 5

13. Pri katerih šolskih predmetih imate/ste imeli najve� težav?

__________________________________________________________

14. Ali v šoli - zavodu uporabljate ra�unalnik? da ne ��



15. Kateri pripomo�ki, ki jih uporabljate pri u�enju, so vam najbolj v pomo�? __________________________________________________________

16. Kateri dejavniki vas motivirajo k izobraževanju?

DEJAVNIKI

ME MOTIVIRA ME DELNO MOTIVIRA ME NE MOTIVIRA

Možnost napredovanja

Pridobiti ve� znanja

Pridobiti višjo stopnjo izobrazbe

Biti bolj samostojen In neodvisen

Spoznati nove ljudi

17. Kako ocenjujete obremenitve pri vklju�evanju v okolje izobraževanja, se pravi v šolah - zavodih? �� enako kot ostali �� težave pri prilagajanju �� velike težave

18. �e bi ve� ljudi znalo znakovni jezik, kaj mislite, kako bi to vplivalo na vašo kvaliteto življenja na sploh? �� imel-a bi ve� možnosti za vklju�evanje v okolje �� pridobil-a ve� prijateljev �� pove�ala bi se možnost za izobraževanje �� izobraževanje bi bilo bolj kvalitetno in hitrejše �� komunikacija ne bi bila ve� velika ovira �� možnost zaposlitve bi bila ve�ja �� ne bi vplivalo na kvaliteto življenja �� drugo ________________________________________________________

19. Ocenite težavnost izpolnjevanja anketnih vprašanj: �� zelo zahtevno �� zahtevno �� manj zahtevno �� enostavno

izobraŽevanje gluhih in nagluŠnih v sloveniji · 2020. 1. 30. · slušno prizadetih. teoretini...

Documents