izhodišča za sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe v · pdf filerepublika slovenija...

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE

Izhodišča za sistemsko ureditev

dolgotrajne oskrbe v Sloveniji

Tatjana Buzeti

Ministrstvo za zdravje

Celje, 11. 4. 2017


Mednarodna definicija dolgotrajne oskrbe

Dolgotrajna oskrba je niz storitev, ki jih

potrebujejo ljudje z zmanjšano stopnjo

telesnih in kognitivnih sposobnosti in so

posledično v daljšem časovnem obdobju

odvisni od pomoči pri izvajanju osnovnih in/ali

podpornih dnevnih opravil.

OECD, Eurostat, WHO

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Določene 4 komponente dolgotrajne oskrbe

(po SHA 2011 metodologiji)

Tabela: Razmejitev med zdravstvenim (HC.3) in socialnim delom DO (HC.R.1)

Meje

Primarne potrebe po dolgotrajni oskrbi

Medicinska oskrba in

zdravstvena nega

Osebna oskrba (ADL)

Podporna oskrba (IADL)

Druge storitve socialne oskrbe

Dolgotrajna oskrba (zdravstveni del) (HC.3)

Dolgotrajna oskrba (socialni del) (HC.R.1) Delno izven mej dolgotrajne oskrbe

Vir: Nagode et al. Dolgotrajna oskrba – uporaba mednarodne definicije v Sloveniji (prirejeno po SHA

2011)


The Active and Healthy

Ageing in Slovenia has

received funding from

the European Union.

• Kdo naj skrbi in zagotavlja pomoč ljudem, ki jo potrebujejo in so od nje odvisni?

• Kako zagotoviti in organizirati dejavnost dolgotrajne oskrbe in čim boljšo dostopnost njenih storitev?

• Kako razmejiti naloge in pristojnosti posameznih deležnikov, ki naj bi se vključevali v dolgotrajno oskrbo, a jih hkrati povezati z namenom usklajenega delovanja?

• Kako financirati dejavnost dolgotrajne oskrbe, da bo ta vzdržna in dostopna?

DOLGOTRAJNA OSKRBA - KLJUČNA

VPRAŠANJA

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Ključni izzivi DO v Sloveniji

• Pričakovani delež populacije 80+:

• Povečanje s 5,1% (2017) na 12,3% (2060)

• Porast potreb po DO

STANJE V LETU 2013

Prejemniki

2013

Prejemniki

2014

% vseh

prejemnikov

2014

% prejemniki

od 65 -79let

% prejemniki

od 80+let

Institucionalno varstvo 21.902 22.173 36,5 24 55

Dnevno varstvo 485 434 0,7 17 39

Storitve v domačem

okolju 20.744 20.995 34,6 27 51

Denarni prejemki za DO 17.181 17.148 28,2 13 30

Skupaj 60.312

60.750

100 22 47

Vir: SURS, 2016 Opomba: podatki so na presečni dan 31.12.2014.

prejemnikom dolgotrajne oskrbe

prišteta tudi ocena patronažnega varstva (več v Nagode in drugi., Dolgotrajna oskrba – uporaba mednarodne definicije v Sloveniji, Delovni zvezek 2/2014, UMAR,

2014).

Delež zelo ovirane populacije se bo močno povečal.

V Sloveniji je višji kot v večini EU držav (2013: 11%; 2060: 14%)

Vir: OECD, 2015

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Ocena stanja

• Poenotenje pravic

• Enotna ocena upravičenosti

• Integrirana mreža izvajalcev

• Koordinirano izvajanje

• Integriran upravni, strokovni

in finančni nadzor

• Integrirano financiranje

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Ocena stanja

• neenaka dostopnost do storitev DO in neenaka obravnava

• oskrba na domu je v finančnem smislu manj dostopna za osebe s

srednjo stopnjo potreb (20 in več ur pomoči na teden)

• oskrba na domu je težko dostopna za osebe z visokimi potrebami (40

ur pomoči na teden)

• različna kakovost storitev (tudi po regijah)

• različna kapaciteta lokalnih skupnosti (finančna,

infrastrukturna, kadrovska, ruralna/urbana specifika, različna

organiziranost DO…)

• poudarek na zdravljenju, namesto na preventivi, aktivnostih

samooskrbe in rehabilitaciji

Vir: IRSSV


OBSTOJEČE ZAKONSKE PODLAGE

PRAVICA ZAKON

• Dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) Zakon o pokojninskem in invalidskem

zavarovanju

• Dodatek za pomoč in postrežbo

• Povračilo prispevkov za socialno zavarovanje v

primeru sklenitve PZ z oskrbovalcem

• Tehnični pripomočki (pravica do doplačila, če se ti

pripomočki ne zagotavljajo v okviru ZZVZZ)

Zakon o vojnih invalidih

• Dodatek za pomoč in postrežbo Zakon o vojnih veteranih

• Dodatek za tujo nego in pomoč

Zakon o družbenem varstvu duševno

in telesno prizadetih oseb

• Dodatek za nego otroka

Zakon o starševskem varstvu in

družinskih prejemkih

• Delno plačilo za izgubljeni dohodek

• Plačilo prispevkov

Zakon o starševskem varstvu in

družinskih prejemkih

• Družinski pomočnik

• Plačilo prispevkov Zakon o socialnem varstvu


• Pomoč na domu ali Pomoč družini na domu Zakon o socialnem varstvu

• Institucionalno varstvo v domovih za starejše Zakon o socialnem varstvu

• Institucionalno varstvo v VDC in centrih/ zavodih

za usposabljanje, varstvo in delo Zakon o socialnem varstvu

• Institucionalno varstvo v posebnih

socialnovarstvenih zavodih Zakon o socialnem varstvu

• Institucionalno varstvo v centrih / zavodih za

usposabljanje, varstvo in delo Zakon o socialnem varstvu

• Dnevno varstvo v okviru domov za starejše Zakon o socialnem varstvu

• Dnevno varstvo v CUDV centrih/ zavodih za

usposabljanje, varstvo in delo

Zakon o socialnem varstvu

• Patronažno varstvo Zakon o zdravstveni dejavnosti

Zakon o zdravstvenem varstvu in

zdravstvenem zavarovanju

• Celodnevno varstvo v zavodih za izobraževanje

otrok s posebnimi potrebami

• Dnevno varstvo v zavodih za izobraževanje

otrok s posebnimi potrebami

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi

potrebami

Zakon o zdravstvenem varstvu in

zdravstvenem zavarovanju


DO

ZO

Rehabili-

tacija

ZN in MO

SO

D L

IADL

DO – dolgotrajna oskrba

ZO – zdravstvena oskrba

SO – socialna oskrba

ZN in MO – zdravstvena nega in

medicinska oskrba

ADL – osebna oskrba

IADL – podporna oskrba

Storitve dolgotrajne oskrbe – trenutno

stanje

Social.

vključ.

A


Ključni izzivi DO v Sloveniji

• Izdatki za DO (2014): 487 MIO, javni viri: 356 MIO (73,1%),

zasebni izdatki: 131 MIO (26,9%), 76,5% se porabi za

institucionalno oskrbo

45,5

21,8

12,1

20,6

0,0 Graf 1: Struktura javnih izdatkov za dolgotrajno oskrb po virih

financiranja, 2014 ZZZS

ZPIZ

MDDSZ

Občinski proračuni

Drugi javni viri

67%

33%

Zdravstveni del DO

Socailni del DO

Graf 2: Delež zdravstva

in sociale v tekočih

izdatkih za DO (2014)

96,3

3,7

Javni izdatki(zdravstveni delDO)Zasebni izdatki(zdravstveni delDO)

25,4

74,6

Javni izdatki(socialni del)

Zasebni izdatki(socialni del)

Graf 3: Struktura

zdravstvenih izdatkov za DO

(2014)

Graf 4: Struktura socialnih

izdatkov za DO (2014)

V Sloveniji bo povečanje javnih izdatkov za DO po osnovnem scenariju

višje kot v povprečju EU…

Vir: OECD, 2015

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

HR LV BG CY UK PT HU SK EL CZ EE IE FR RO LT IT PL

EU28 M

T

EA AT ES DE SI SE BE

LU DK FI NL

NO

Spre

mem

ba v

ods

totn

ih t

očka

h B

DP

Osnovni scenarij Tvegani scenarij

Vir: The 2015 Ageing Report


Predlog izhodišč


Namen zakona

Vzpostaviti sistem DO, ki bo v povezavi s

spremembami drugih sistemov socialne varnosti

(zdravstva, socialnega varstva, pokojninskega

varstva, izobraževanja) omogočal in zagotavljal

izvajanje DO kot integrirane dejavnosti, ki ljudem

čim dlje omogoča samostojno in varno ter

kakovostno življenje.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Izhodišča

• z integrirano dejavnostjo vseh formalnih in neformalnih

izvajalcev izstopiti iz uveljavljenih vzorcev razmišljanja in

prakse v povezovanje in sodelovanje vseh deležnikov in v

spoštovanje pravice do izbire

• oblikovati univerzalno dostopen, geografsko in finančno

dosegljiv sistem dolgotrajne oskrbe

• ljudem, ki to želijo, omogočiti da ob ustrezni pomoči pri

oskrbi čim dlje ostanejo v domačem okolju

• v središče sistema DO postaviti upravičenca, ki v okviru

svoje pravice izbere način in obliko DO

• z zakonom se sistemsko spodbuja formalne in neformalne

oblike DO v domačem okolju

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Izhodišča

• DO je novo področje socialne varnosti

• za DO kot splošno tveganje se vzpostavi nov steber

socialnega zavarovanja

• novi sistem se vzpostavi v povezavi s spremembami

financiranja zdravstva, pokojninskega varstva in

socialnega varstva

• obvladati naraščanje zasebnih sredstev, ki povečuje

tveganje revščine, predvsem starejše populacije

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Pravica za dolgotrajno oskrbo

• Sofinanciranje storitev DO za

– formalno oskrbo na domu ali

– institucionalno varstvo

• Denarni prejemek za neformalno oskrbo, odvisen od

kategorije odvisnosti upravičenca ali pravica do

družinskega pomočnika v najvišji kategoriji odvisnosti

• Pravica do strokovnega svetovanja, ocene potreb in

priprave osebnega izvedbenega načrta

• Pravice po zakonu o DO se izključujejo s pravicami po

Zakonu o osebni asistenci

• Pravica do medicinskih pripomočkov ostane v ZZVZZ


Storitve dolgotrajne oskrbe

• zdravstvene storitve, opredeljene v ZDO,

• storitve osnovnih dnevnih opravil,

• storitve podpornih opravil,

• storitve v podporo ohranjanja samostojnosti in

preprečevanja poslabšanja stanja

• IKT storitve


Zdravstvene storitve

• spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov ter

zdravstvenega stanja,

• izvajanje posegov in postopkov zdravstvene nege,

• priprava, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil,

• preprečevanje razjed zaradi pritiska.

• opravlja jih tehnik zdravstvene nege v skladu s

kompetencami


Temeljna dnevna opravila

Zajemajo storitve oziroma pomoč pri:

• prehranjevanju in pitju,

• osebni higieni,

• oblačenju in slačenju,

• izločanju in odvajanju,

• gibanju in zagotavljanju ustrezne lege,

• pripravi na spanje in počitek.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Podporna dnevna opravila

• pomoč pri hišnih opravilih,

• pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin,

• prinašanje, priprava in postrežba obrokov,

• prevoz in spremstvo upravičenca v povezavi z izvajanjem

storitev DO in zdravstvenih storitev,

• Podporna dnevna opravila lahko predstavljajo max 20%

vseh storitev formalne oskrbe.


Storitve za ohranjanje samostojnosti in

preprečevanja poslabšanja stanja

• Storitve rehabilitacije in reintegracije za ohranjanje

samostojnosti in preprečevanje poslabšanja stanja

• Svetovanje in usposabljanje za uporabnike in

neformalne oskrbovalce, vključno s svetovanjem

za prilagoditev bivalnega okolja

• IKT storitve

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Oblike dolgotrajne oskrbe

Neformalna

oskrba

Formalna oskrba

na domu Institucionalno

varstvo

1. Denarni

prejemek

ali

2. Družinski

pomočnik

+

dva tedna

formalne

oskrbe/leto

1. Mobilni tim

(pomoč na

domu+patronaža

+rehabilitacija)

1. DSO

2. Posebni

zavodi

3. Dnevno

varstvo

KOMBINACIJA

Prehodne oblike:

- oskrbovana

stanovanja

- bivalne skupnosti

KOORDINACIJA

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Vstop v sistem dolgotrajne oskrbe

Enotna

vstopna

točka

Izvedenec

za DO

ZZZS

Ocena

upravičenosti z

enotnim

ocenjevalnim

orodjem

Izvedensko

mnenje

Izda odločbo o pravici

do DO

(začasna odločba ob

odpustu iz bolnišnice)

1.

2. Osebni načrt

Plačilo na osnovi

odločbe in načrta 3.

Spremljanje izvajanja osebnega

načrta in periodična ponovna

ocena stanja


Vstop v sistem dolgotrajne oskrbe

• Predlog za vstopni prag je 7 ur pomoči na teden

ali primerljivo število točk (odvisno od

ocenjevalnega orodja)

• Dilema: v letu 2015 je skoraj 60% uporabnikov

prejemalo manj kot 3,5 ur pomoči na domu

tedensko, 24% pa med 3,5 in 7 ur; največ

uporabnikov prejema kombinacijo gospodinjske

pomoči in pomoči pri ohranjanju socialnih stikov

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Izvajalci in organizacija mreže

• Regijska mreža se definira po območnih enotah ZZZS (10

zdravstvenih regij)

• Javno mrežo izvajalcev DO predstavljajo javni socialni,

zdravstveni, izobraževalni zavodi in centri za DO ter izvajalci

koncesionarji

• Koncesije se podeljujejo na osnovi javnega razpisa in sprejetega

nacionalnega programa za DO, v katerem so definirani kriteriji za

mrežo izvajalcev

• Na enotni vstopni točki se vodi seznam neformalnih izvajalcev, ki

se jih vključuje v usposabljanje in supervizijo

• Na enotni vstopni točki se prav tako vodi seznam vseh

prostovoljcev in NVO, ki nudijo pomoč in storitve relevantne za

upravičence DO

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Izhodišča za financiranje

• DO se financira: iz javnih virov po načelu solidarnosti in

iz zasebnih (nejavnih) virov

• uvede se obvezno socialno zavarovanje (OZDO),

posebna prispevna stopnja za DO, zavarovanci so isti

kot za OZZ

• nosilec obveznega zavarovanja za DO je ZZZS

• OZDO je samostojno, finančno in upravljavsko ločeno od

OZZ. ZZZS vzpostavi upravljavsko, administrativno in

informacijsko strukturo za DO.

• Organ odločanja o sredstvih DO je svet za dolgotrajno

oskrbo, ki ga sestavljajo predstavniki delojemalcev,

delodajalcev in države.


• OZDO se izvaja s prispevkom delodajalcev in

delojemalcev za DO; v prispevka se pretvori del sedanjih

prispevkov za OZZ in del sedanjih prispevkov za ZPIZ,

namenjenih financiranju storitev DO

• v blagajno DO se alocirajo tudi sredstva državnega

proračuna in proračunov občin, namenjena financiranju

DO

• nov javni vir se zagotovi s povečanjem prispevne stopnje

delodajalca in delojemalca, kakor tudi z uvedbo

prispevka za DO za upokojence


Iz blagajne DO se financira:

• denarni prejemek upravičencem, do višine, ki ga določi

zakon

• standardizirane storitve izvajalcev (v javni mreži) do

višine, ki jih določi zakon.

Podlaga za plačilo izvajalcu je izvedbeni načrt in pogodba.

Podlaga za izplačilo denarnega prejemka upravičencu je

odločba in izvedbeni načrt.

Najvišji obseg pravic iz javnih sredstev za posameznega

uporabnika se določi z zakonom.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Prehodno obdobje

• Predlagamo postopno uvajanje zakonodajnih

rešitev:

– Uvedba zavarovanja za DO in zbiranje dodatnega vira 1

leto pred uvedbo novega sistema, novih pravic in storitev

– V prvem koraku se uvedejo posamezne pravice, šele v

drugem koraku se uvaja kombinacija le- teh

– V prvem koraku se uvede nov sistem za upravičence

65+, v drugem koraku se implementira prehod v nov

sistem DO za otroke in odrasle


Integrirana skupnostna oskrba v 2025

izhodišča za sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe v · pdf filerepublika slovenija...

Documents