I Z H A J A O D O K T O B R A 1*7 K O T T E D N I K S 1. J A N U A R J E M 1966 K O T P O L T E D N I K

O D 1. J A N . 1966 I Z H A J A T R I K R A T T E D E N S K O I Z D A J A C P » G O R E N J S K I T I S K * V K R A N J U

U R E J U J E U R E D N I Š K I O D B O R G L A V N I U R E D N I K : S L A V K O B E Z N I K

T E L E F . : U R E D N I Š T V O 34-75 in 21-90, U P R A V A . T E K . R A Č U N PRI K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J « 607-79-135 - I Z H A J A O B P O N E D E L J K I H , S R S D A J L

IN S O B O T A H - L E T N A N A R O Č N I N A 96*, M E S E Č N A 76, P O S A M E Z N A ST. 10 D I N

tETO XIII., S T. 106 G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N I H L J U B I Z A G O R E N J S K O S O B O T A , IO. S E P T E M B R A 1969

D a n

m o r n a r i c e . Pmes, 10. septembra, praznu-IM vsi naši pomorščaki na voj-

. l n trgovskih ladjah že osem-obletnico rojstva Jugoslo-

*nske vojne mornarice. Skupno Pomorščaki praznujejo ta dan

jx.vs'1 delavci po naših ladje-, Anicah, gojenci pomorskih šol F Prebivalstvo ob našem Jadra-* sploh, ki je življenjsko pove­

dno 2

M i h a M a r i n k o • junak socialističnega dela

Te dni je predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko slavil rojstni dan in 40-letnico revolucionarnega dela. V imenu predsednika republike Tita ga je ob tej pri­liki odlikoval z Redom junaka socialističnega dela pod­predsednik Izvršnega sveta Aleksander Rankovič.

morjem in mornarico, 'radie

>*ved livl

i]e našega pomorstva so tako stare kot zgodovina

da so bili črnogorski tLrn?rii med prvimi pionirji ru-{ t

e Hote. Nantična šola v Pera-tel'^T^" Zabeležena že pred 400 tu pomorska šola v Koto-. )e lani slavila 110 let obstoja

le bila ob tej priložnosti pre­sna v višjo pomorsko šolo. klavni vzpon pa beleži naše

rstvo v zadnjem obdobju in uvršča kot vse močneiši

n Tarnbni in gospodarski činitelj

V e socialistične družbe. Vojna (Qjn?r'Ca I? danes opremljena s i v - n o tehniko in sprejema v 0yJe vrste nove in nove plovne j[e'e*te- Trgovska mornarica je Ho -fre^ora^la pol milijona ton * nosti> kar je za naše mlado

itdlfr"vo v e l i k HSP.eh- N a " s e ! a d ~ \tel t V o s e Hvehavlja v širo-

P°mo se Ob

>vetu in sprejema * ra*ne dežele.

aP°l?X številnih

nasetn

ročila

m nacrtno uvrscaio nase

šol in ustanov itn "" morlH m mornarstvu \^Tn° danes že celo Ladjedelni-

l*istitut in druge ustanove, ki

*alVaJ V 5^uPni m neločljivi del e domovine,

rtio at° • s e praznovanju naših l}tl?arJev pridružujejo vsi držav-

5 P0n°som na preteklost in

ŽIVLJENJSKA POT S L A V L J E N C A

Tovariš M i h a M a r i n k o se 1e rod i l 8. septembra 1900 v K n e z -do lu nad T r b o v l j a m i . K o t neza­k o n s k i s i n služkinje je že s t r i ­na js t imi le t i m o r a l n a delo v stek larno, čez dve let i pa v r u d ­n i k , k j e r se je pridružil revo lu­c i onarnemu de lavskemu g ibanju, l e ta 1919 postal član S K O J i n se ude js tvova l v ku l turno -prosve t -n ih društvih. P o odslužitvi dve­letnega vojaškega roka se je l e ­ta 1923 v r n i l v Zagor je i n b i l sprejet v članstvo Komunistične part i je Jugos lav i j e .

Za rad i akc i j e prot i »Orjuni« je b i l mesec dni zaprt , nato pa je e m i g r i r a l v F ranc i j o . T a m je de la l v r u d n i k i h . B i l je predstav­n ik jugos l ovansk ih emigrantov v s i n d i k a t u rudar jev i n funkc io ­nar jugos lovanske sekc i je K o ­munistične part i je F ranc i j e . L e ­ta 1931 j e odšel v B e r l i n i n nato v Moskvo , k jer je ob i skova l viš­jo par t i j sko šolo, leta 1933 pa se je v r n i l v domovino. B i l je i n ­s t rukto r Centra lnega komi te ja K P J V P o k r a j i n s k e m komi t e ju za S loveni jo , nato sekre tar Po ­kra j inskega komi t e j a .

L e t a 1934 ga je po l i c j i a v L j u b -l i r n i a re t i ra la i n po dveh mese­c ih pre iskave kon f i n i ra la v T r -Dovljah. T a m se je preživljal s s k r o m n i m zaslužkom na j a v n i h de l ih . N a IV . konferenc i K P J

decembra 1934, je b i l i z vo l j en v Cen t ra ln i komi t e K P J . Četudi pod s t rog im po l i c i j sk im nadzor­s t vom je kot član Pok ra j i n ske ­ga komi te ja v od i l Okrožni k o m i ­te par t i j e i n preko njega znane ve l ike s t avke i n druge politične

N e w Delhi. 9. septembra — . ^ i j s k i ob rambn i m in i s t e r J^išna M e n o n je i z j a v i l , da Jrj* Indi ja tud i v pr ihodnje s p i r a l a spre jem l judske re -PubljJttj K i t a j s k e v Združene zarode. Obme jn i spor med

b f l m a državama ne more Pliva-ti na i n d i j s k o stališče.

~\ n e r*je Indi je je namreč, da /**ruženi narod i ne more jo j e d i t i svetovnega m i r u m i -

2^600 mi l i j onov K i ta j c ev . T O K l O , 9. septembra — Ja ­

mski premier Ikeda je po-^ a ' . da bo njegova država

asovala zoper sprejem ljud-k e republike Kitajske v Or-*nizacij 0 združenih narodov.

Vendar pa se je zavzel, da bi obnovili trgovinske stike med obema državama. Kakor je znano so bili ti stiki pretrga­ni leta 1905. To je povedal Ikeda v japonskem mestu Nagoji in potem omenil, da zdaj še nima v načrtu obiska Združenih držav Amcnike in tudi ne misli povabiti pred­sednika Eisenhowerja, naj pride na Japonsko.

Washington, 9. septembra — Združene države A m e r i k e so zav rn i l e predloge r e p u b l i ­ke K i t a j s k e o i zmen jav i čas­n ikar j ev m e d obema država­m a .

akc i j e v r e v i r j i h . Ko t podp isn ik proglasa za ustanov i tev Neod­v isne de lavske s t ranke je b i l l e ­ta 1935 zopet are t i ran , izpuščen i n ponovno a re t i ran , odpe l jan v Zagreb, mučen i n po dveh mese­c ih zapora n a procesu v Beogra­du zarad i poman jkan ja dokazov oktobra 1936 oproščen.

N a Us tanovnem kongresu K P Sloveni je 17. i n 18. a p r i l a 1937 na Ceb inovem nad T r b o v l j a m i je b i l i zb ran v Cen t r a ln i komi te K P S loveni je . Na to je i l ega lno v od i l s k u p i n o rudar jev v pomoč španskim protifašistom, a ga je par t i j sko vodstvo i z P a r i z a po­s la lo nazaj v S loveni jo . P o v r ­n i t v i je b i l zopet are t i ran i n k o n -f in i r an v Braslovčah. Uspe l je spodbi t i zakonitost odločbe o kon f inac i j i i n se po dveh mese­c ih v r n i l v Trbov l j e .

K l j u b p o l i c i j s k i m šikanam i n k a z n i m je lega lno vz t ra ja l v T r ­bov l jah do konca leta 1939 ko je o rgan i z i r a l i n vod i l devetdnevno s tavko. Tedaj rr. je u m a k n i v i legalo, de la l v Zvez i s lovenske­ga delovnega l juds tva , b i l nato ins t ruk to r C K K P J p r i C K K P Hrva t ske do j u l i j a 1940, zaprt dva meseca i n izročen l j ub l j an ­

s k i po l i c i j i , k i ga jfe ^ . . . L i n i r a l a v B r u s n i c a h p r i N o v e m mestu , od koder je ponovno pobegni l v Zagreb i n b i l kot ins t ruk to r C K K P J pos lan v Bosno. Od tam je januar ja 1941 odšel v L i u b l j a n o , k j e r j e ure ja l »Ljudsko P r a v i ­co« i n sode lova l v ožjem vods tvu K P S i n b i l kot tak eden i zmed v o d i l n i h organizator jev N O B .

N a pa r t i j sk i kon fe renc i 1. j u ­l i j a 1^41 j e i m e l referat o k a d ­r i h , j u l i j a j e postal po l i t komisa r G l a v n e g a pove l js tva pa r t i zan ­s k i h čet i n v težavnih pogoj ih mesec dn i o r gan i z i r a l N O B na Štajerskem. Sep tembra je šel na posvetovanje V rhovnega šta­ba v Sto l ice , zatem j e v od i l ak ­ci jo na Bučko, decembra 1941 are t i ran i n obsojen na 30 let. V ječi Cas te l l F r anco v I ta l i j i je vod i l organizac i jo K P i n Osvo­bodi lne fronte, konec leta 1943 je pobegni l i n prišel na osvobo­jeno ozeml je v S l oven i j i . Na to je politično dela l na P r i m o r s k e m i n v T rs tu . K o n e c le ta 1944 je b i l pos lan v Makedon i j o , nato je de la l v C K K P J , 15. jun i j a 1946 je posta l predsednik Narodne v lade S loveni je , sekre tar C K K P S i n Izvršnega odbora Osvo­bodi lne fronte.

Sedaj je tovariš M i h a M a r i n ­ko predsednik L judske skupšči­ne L R S , član Izvršnega komi te ja C K Z K J , sekretar C K Z K S , predsednik G lavnega odbora S Z D L S loveni je , nos i lec »Spome­nice 1941«, o d l i k o v a n z redom narodnega hero ja i n d rug im i od ­l i ko van j i .

Iz posveta predstavnikov D l T pred Mesecem tehnike

Strokovnjaki v aktivno delo

Kove organizacije D T tudi v Škoffji Loki in Tržiču

K r a n j , 9. septembra. — Včeraj popo ldan je b i l v K l u b u gospo­dars tven ikov v K r a n j u važen posvet, k i ga je s k l i c a l o občin­sko Društvo inženirjev i n t ehn i ­kov občine K r a n j . Posveta so se udeležili tud i p r eds tavn ik i osta­l i h društev inženirjev i n t ehn i ­kov (DIT) i z Goren jske , p red­s t a v n i k i osnovn ih organizac i j L j u d s k e t ehn ike K r a n j i n pred­s t a vn ik i O b L O ter preds tavn ik i političnih i n družbenih o rgan i ­zac i j .

N a posvetovanju so se pogo­vo r i l i o programu dela i n še po­sebno o sode lovanju med o rgan i ­zac i j ami L j u d s k e t ehn ike i n društvi inženirjev i n tehn ikov v s k l o p u obsežnih p r i p r a v za »Me ­sec tehnike«, k i bo od 15. okto­bra do 15. novembra .

V razpravo so posegl i številni udeleženci. P redsedn ik sekre ta ­r iata Zveze inženirjev i n t ehn i ­k o v L R Sloveni je ing . P a v e l Zaucer je med d r u g i m poudar i l , da v dobi t ehn ike i n av tomat i za ­cije n i mogoče razv i j a t i gospo­darstva brez sode lovanja s tro­k o v n i h kadrov , k i mora jo b i t i nos i lc i tehničnega napredka . Z a ­to je v občinah potrebno orga­n i z i r ano i n smot rno i zko r i s t i t i s t rokovno znanje i n pr ip rav l j e ­nost za de lo t i s t ih maloštevilnih s t rokovn jakov , k i so že na raz­polago ter us t va r i t i ugodne po­goje za p r i l i v novega s t rokov ­nega kadra . Občinska društva

O B R A Z I I N P O J A V I

U M A Z A N E R O K E Kaj boš, ko boš velik? To so zelo priljubljene igre za predšolske otroke. Včasih

se odločijo, da bodo zdravniki, drugič šoferji — kakršne so pač okoliščine in priložnosti.

Vendar je to vprašanje zelo resno in težavno za mnoge starše, katerih otroci obiskujejo razne šole, ko se morajo odločiti za ta ali drugi poklic. Seveda morajo pri tem reči svojo odločilno besedo sami prizadeti — otroci, učenci, ki na razpotju poklica kljub današnjim strokovnim službam in nasvetom čestokrat z malodušnostjo in celo z nezaupanjem sprejmejo eno ali drugo.

Kdaj in za kaj se je Dušan odločil — o tem nihče v naselju ni govoril. Dušan je tudi sicer marljiv in priden fant: zjutraj preden je odšel v šolo, je zmeraj prinesel domov mleko in kruh, včasih celo meso, potem si je pripravil knjige, znova pregledal naloge, potlej pa urnih nog v tesnih hlačah odšel v šolo.

če so morda že pred časom govorili doma o Dušano­vem šolanju, če je morda tudi on sam o tem kramljal s so­šolci in sovrstniki, ni znano. Končno ni to niti najmanj važno. Važno je to, kako so o tem ondan govorili otroci na dvorišču.

»Vaš Dušan bo zidar. Samo kamenje bo prenašal, ves bo umazan od malte in blata. Fejf* Tako je dejal sosedov šestletni Milan Dušanovi sestrici iste starosti, ko sta se igrala na dvorišču.

»Ni res! Grdo govoriš. Saj ne bo umazan,* se je hudo uialiena branila Verica. Potem je nekaj časa nepremično držala ročico ob lončkih in kuhalnicah, ki so bile razmetane po pesku in se zastrmela v bližnji grm.

»Nič ni res!* je nenadoma spet vzkliknila prav, ko je Milan že pozabil, o čem je bila zadnja beseda.

»Ni res, da bo naš Dušan umazan! Tudi če bo zidar ne bo umazan. Tudi zidarji imajo vodo. Umijejo si roke zme­raj, ko končajo z delom. Videla sem zidarje, ko so delali most. Tam so imeli velik sod vode in so se umivali.*

»Zidarji so zmeraj umazani,* je trdovratno vztrajal Mi­lan. »Jaz že ne bom zidar. So mi rekli doma, veš! Bom veliko več kot Dušan. Slikar bom. Ali pa bom hiše risal. Inženir bom, veš Verica!* je dejal končno in poskočil iz peska, da se mu je tovornjak s prikolico kar prekopicnil.

Verica ga je zrla še zmeraj užaljena. Prav zato je še dodal: »Glavno je, da bom več kot zidar, roke bom imel čiste in lepe.*

Prepir se je še nadaljeval. Verica je z odkritosrčno in pošteno otroško dušo vztrajno branila Dušana, češ da tudi zidar ne bo hodil okrog umazan, da bo imel milo in brisačo lahko kar s seboj itd. Milan pa je prav tako trmasto trdil, da so zidarji samo tisti ki nimajo denarja za šolanje, tisti, ki so manj učeni in imajo za to strgane hlače in umazane roke.

V tem prepiru sta se razšla. Verica je celo domov prišla objokana in spraševala, če je res, da bo moral biti Dušan umazan in grd.

Toda od Ifje je na Milana prišla beseda o umazanih in čistih rokah? Tako podcenjevanje fizičnega dela vsekakor ni zraslo v njegovi glavi. K. M.

l ' ; t i J I S I N : Zatišje ob zaključku poletne sezone na B l e d u Foto : F . P e r d a n J

inženirjev i n t ehn ikov ima jo pr­vo i n najvažnejšo nalogo, da preko svo j ih organizac i j v k l j u ­čijo vse tehnične s tokovn jake v neposredno reševanje razn ih go­spodarsk ih i n k o m u n a l n i h pro ­blemov. Ob razumevan ju i n po­moči političnih činiteljev za de lo društev i n organizac i j inženirjev i n t ehn ikov bodo postale z last i občinske organizaci je D I T važen člen v o rgan i zmu občine i n mo­čan element gospodarskega n a ­predka. To, ka r pomeni s t rokov ­n i kolegi j v dobro o rgan i z i r anem podjet ju naj postane občinska D I T v k o m u n i .

V razpravo so posegl i še pod ­predsednik G O L T Sloveni je , J u l i j B e l t r a m , u r e d n i k rev i j e 2 I V L J E N J E I N T E H N I K A , I van Spo j la r , zastopnica Okra jnega odbora S Z D L K r a n j Z v o n k a Les -j ak i n drug i .

N a področju Goren j ske obsta­jajo občinska vodstva D I T y Radov l j i c i , K r a n j u i n n a Jese­n icah. K o so ses tav l ja l i p ro ­g ram dela, so med d rug im pred­lagal i naj b i se do »Meseca teh­nike« us tanov i l o D I T tud i v ob­čini Sko f ja L o k a i n Tržiču. Za ­tem pa naj b i us tanov i l i še O k r a j n i odbor D IT . D a b i se de­lo v času »Meseca tehnike« k a r najbolj smot rno razv i j a lo i n da bi b i l a med občinskimi odbor i boljše sode lovanje i n enoten ok ra jn i p rogram dela, so i z v o l i ­l i tud i enoten okra jn i štab — ko ­o rd inac i j sk i organ, k i bo de lova l do us tanov i t ve Okra jnega odbora inženirjev i n tehn ikov .

D a b i b i l letošnji »-Mesec teh­nike« k a r najbol j uspešen i n da b i dosegel svoj namen, bodo v tej akc i j i sode lova la s t r okovna d r u ­štva, Cen t ra lna tehnička knjiž­nica , s t rokovne i n tud i druge šo­le, organizaci je S Z D L , s i n d i k a l ­ne organizac i je i td . G o v o r i l i so še o prepotrebni g radn j i »Doma l judske tehnike« v K r a n j u , o v log i organizaci j D I T v p r i h o d ­n j i h l e t ih i n o drug ih p rob l em ih i n nalogah te organizac i je .

-an

Pred plenuTtom ObK LMS K r a n j — P r e d bližajočim M

p l enumom Občinskega komi t e j a L M S K r a n j i m a nedvomno n a j ­več p r i p rav K o m i s i j a za vas. — P r e d k r a t k i m je pos la la vsem vaškim i n t e r ensk im a k t i v o m anketo, k i naj bi p r i ka za l a go­tove poman jk l j i v os t i v de lu v a ­ške mlad ine . P ra v sedaj pa so a k t i v i dob i l i t ud i posebno v p r a -šalno pelo, po ka t e r i bodo mo­r a l i odgovor i t i k a r na 84 vpra­šanj. Razen tega bodo člani k o ­mis i j e , skupno z nadzorno k o ­mis i jo , ob i ska l i vsa vodstva ak ­t ivov i n se z n j i m i d i r ek tno po­govor i l i o vsem, ka r j i h bo za­nimalo . Z izčrpnimi podatk i bo­do gradivo za p l e n u m l ahko te­mel j i to p r i p r a v i l i , h k r a t i pa bo to tud i de jansk i p r i k a z doseda­njega dela.

T o v a r i š K a r d e l j

na Jesenicah Jesenice, 9. septembra Danes dopoldne je obiskal Je­

seniško železarno podpredsed­n ik Zveznega izvršnega sveta E d v a r d K a r d e l j , ki so ga sprem­l j a l i Zve zn i sekre tar z a blagov­ni promet dr . M a r j a n Brece lJ , podpredsednik republiškega sve­ta S loveni je V i k t o r A v b e l j , predsednik O L O K r a n j Vinka Ha fne r in predsednik O b L O l e ­denice F ranc T reven . Gost je M na Jesen icah razgovar ja l i s tam­kajšnjimi p reds tavn ik i Železarna o proizvodnji in • rekonstruk­ciji.

I Z N A Š I H K R A J E V

Dve iz Dražgoš T R E B A B O P R I J E T I Z A D E L O ditev, da je b i l a m l a d i n a dose-

Občinski komi t e L M S Želez- d a J neak t i vna , r esn ica je v tem, n i k i j e letos us tanov i l t r i vaške d a s e za rad i odhajanja starejših

N A Š R A Z G O V O R N A Š R A Z G O V O R " S

m lad inske akt ive , i n sicer v Se l cah , n a M a r t i n j v r h u i n v Dražgošah. Napačna b i b i l a t r -

Z A N I M A N J E Z A P R O M E T N O V Z G O J O Z a b n i c a — Ob zaključku le

mlad incev v do l ino za rad i zapo­s l i tve v i n d u s t r i j s k i h cent r ih , m l a d i l jud je n iso takoj znašli. — V novoustanov l j en ih a k t i v i h upajo, da bodo z načrtnim vzgo jn im, političnim, z a b a v n i m i n k u l t u r n i m de l om pričeli v j esensk ih i n nada l j eva l i v z i m -

tošnjega šolskega leta je b i l o s k i h dneh. Na j povemo še to, n a osnovni šoli v Z a b n i c i 150 učencev. Omembe v r edno na

da i m a m l a d i n a v Dražgošah svoj te lev izor , to je p r v i d r u -

tej šoli je i z redno zan iman je za štveni te lev izor v Selški d o l i n i pouk o p rome tn i vzgo j i i n v a r ­nost i na cesti . I zp i t za promet ­no značko II. i n III. raz reda je uspešno oprav i l o 149 k a n d i d a -

L A S T E N O B R A T T O V A R N E » N I K O « V t o va rn i » N i k o « v Z e l e z n i -

tov, to se p r a v i v s i učenci r a - k i h je na enomesečni p raks i 13 zen enega. Le tos bodo s po- Dražgošanov. L e - t i bodo v k r a t -u k o m o prometn i vzgo j i i n v a r - k e m pričeli samostojno de la t i v nost i na cesti nada l j e va l i .

N O V O T R G O V S K O P O S L O P J E

Skof ja Loka Po l eg nove av tobusne postaje

v Sko f j i L o k i gradi trgovsKO podjet je Ze l e zn ina svoje novo t rgovsko i n u p r a v n o poslopje. D e l a p r i g radn j i gredo že h k o n ­cu i n je treba s tavbo v no t r a ­n j i h pros tor ih še p r i m e m o opre­m i t i , medtem k o je zunaj že s t a 3, r e d a B l e d - B o h i n j je ne -končana. T a k o se bodo že letcs dvomno ena najbol j p r ome tn ih

novem obratu te tovarne, k i ga bodo odpr l i na osnovn i šoli v Dražgošah. So l a v Dražgošah je dokaj v e l i k a i n zato ne potre­buje vseh prostorov zase. S t em bo delno rešen tud i p rob l em sta­novan jske st iske de lavcev v Že­l e z n i k i h .

U P R A V I Č E N A N E Z A D O ­V O L J N O S T B o h . B i s t r i c a — Republiška ce-

Uspeh preventive Približno pred en im l e tom

sem b i l priča nas l edn j i anek­do t i : K r a n j s k i gas i l c i — po­k l i c n i i n pros tovo l jn i — so i m e l i va jo v Stražišču. Po ­k l i c n a četa je že »pogasila«, k o s o pros tovo l j c i še vedno i s k a l i »hidrant«. J ed ro anek­dote pa je v tem, d a je m o ­r a l a p o k l i c n a četa gas i lcev n a k r a j , k j e r s o i m e l i vajo, i z K r a n j a , medtem, k o so b i l i p ros tovo l j c i domačini.

M o r d a je b i l a p rav ta anek­doto poved, d a s e m se v s re ­do zaus tav i l p red jeseniškm gas i l sk im domom. Pozornost m i je v z b u d i l nap is ob v h o d ­n i h v r a t i h »dežurna služba«.

B r e z premišljanja s e m vs top i l i n se ka j h i t r o zap le­te l v pogovor z dežurnm ga­s i l c e m Jožetom K u r a l t o m .

P r v o mo je vprašanje je ver je tno za mars i koga nena ­

vadno, v endar bo odgovor to­

variša Joža n a to vprašanje v s a k o m u r r a zuml j i v .

»Kako kaže z vašim d e l o m letos? Boste preseg l i l e tn i p l an o z i r oma prekoračili l a n ­ske rezultate?«

»Rezultati naših letošnjih a k c i j , k i j i h je b i lo po šte­v i l u 19, kažejo, da bomo l e ­tošnji p l an , v p r i m e r j a v i z l a n i , v i soko preseg l i . Večina požarov je b i l a že v k a l i z a ­dušenih, s čemer smo prepite-čili precejšnjo škodo. Čeprav /a letos še n imamo točnih podatkov, naj za i lus t rac i j o povem lanske številke. Ime­l i smo 27 požarov, p r i k a t e r i h je b i l o za 2,960.950 d inar j ev škode, preprečili p a smo ško­do v vso t i 8,890.000 dinarjev.«

- A l i imate n a Jesen i cah pok l i cne a l i prostovo l jne ga­si lce?«

»Poklicno deset ino gas i lcev

i m a m o na Jesen i cah že od 1. januar j a 1959. Z a l je deset i ­n a le na paphtju, k e r nas je p o k l i c n i h gas i lcev le šest. T o ­re j nas je premalo i n s i n a ­šega d? la brez jeseniških p r o ­s tovo l jn ih gasi lcev sp loh ne b i mog l i zamišljati. K l j u b te­m u pa, da smo v s i prece j raz t resen i po Jesen i cah , ne ­ka te r i so celo iz J a v o r n i k a , smo na jmanj v pet ih m i n u ­tah nared (pogostoma tud i v treh) i n že p r i gašenju poža­r a .

Letošnje uspešne rezul tate pa m o m m o predvsem p r i p i ­sat i naši p r e v en t i vn i de jav­nost i . S poučevanjem vseh občanov, kako je treba posto­pa t i , brž ko se pokažejo p r ­ve i sk re , smo letos preprečili že ve l ike škode in praktično še n i smo i m e l i o p r a v k a z večjimi požari, razen dveh gozdnih . Naši uspeh i pa b i b i l i brž ko ne še večji, če bi

i m e l i več tehničnih pripomoč­kov , de l ovn ih prostorov in ce bi naša deset ina res štela de­set mož.«

n. v

Jože K u r a l t

J

Uspešno delovanje prese l i l i v nove prostore i n se bo s ta r emu v Sko f j i L o k i p r i ­družila spet n o v a sodobna t r ­govska hiša.

cest m e d poletno turistično se­zono. P r e d približno l e tom dn i

D IJAŠKI D O M B O K M A L U K O N Č A N

Sko f j a L o k a P i s a l i s m o že, d a je ob koncu

V i s o k o - N a zadn j i sej i osnov­ne organizac i je L M S V i s o k o so

so večji de l ceste m o d e r n i z i r a h , p r e g l e d a l i i n o c e n i l i dosedanje z g rad i l i nov most p r i B o h i n j s k i d e l o _ _ D e l o v a n j e tamkajšnje B i s t r i c i i td. , precejšen odsek m l a d i n e j e l a h k o z a v z g l e d m a r . ceste od Soteske m napre j p ro t i g i k a t e r i m l a d i n s k i o r g a n i z a c i j i

B o h i n j s k i B e l i ter skoz i nasel je n a G o r e n j s k e m ) z a k a r i m a n e _ Boh in j ske Be l e pa je se do d a - * m a l o z a s l c e l o t n i 1 0 _ 5 1 a n s k i

nes ostal neure jen. P r e b i v a l c i s e k r e t a r i a t a k t i v a . L e . t a j e

B o h i n j s k e Be l e so upravičeno i m e l y l e t o š n j e m l e t u 9 s e j j s e _ šolskega leta v Sko f j i L o k i po- nezadovo l jn i , k e r dela potekajo , . s t a n k o v c e i 0 t n e g a k o l e k t i v a pa gore l de l Dijaškega doma. Sre- tako počasi m nesmotrno. - _ 2 e \ , s e d e m y o r g a n i z a c i j o j e v W j u . ča je b i l a le, d a so takrat d i j a - davno je b i l p r i p r a v l j en na ze- i ; č e n j h k a r 7 3 m l a d i n c e v i n m l a . k i odšli že domov i n d a p r i tem ieznišEi postaj i ves ma t e r i a l za - d i n k p i a n d e ] a M S Q ^ g e s t a -

n i b i l o nobene nesreSe. D o m so as fa l t i ranje i n k e r cesta n i b i l a ^ ; ^ s p o m l a d i s o d o k a j r e d n 0 i 2 _ seveda začeli takoj poprav l j a t i ure jena, so vsega spet o d p e l j a l i , , p o l n j e v a l L N a p r 0 s t o v o l j m h de- . i n kaže, da bo končan že p r i - drugam. T u d i same mer i t v e i n ^ v n i h a k c i j a h j e s o d e i O V a l o 6 tos zg rad i l n a Križki p l a n i n i hodn j i mesec, tako d a bo do- druge p r ip rave so potekale zelo * vo l j prostora za vse d i j ake , k i dolgo, med tem ko se s težaški-

I z k a m n i š k e g a k o t a V K a m n i k u so v n o v i dre - na oko 35.000 d i v j akov sadnega

vesn ic i , k i so jo u r e d i l i na z em- drev ja , največ j abo lk i n hrušk, ljišču K m e t i j s k e zadruge v G o -diču, v zadn jem mesecu cep i l i

m lad incev , i n sicer dva na zvez- so 12 športnih pr i red i t ev . V e l i -n i m l a d i n s k i de l ovn i a k c i j i i n ko je bi lo torej narejenega, še 4 na l o k a l n i h . V e l i k o je z a n i - večje uspehe pa b i prav gotovo manje za ku l turno -prosve tno l ahko dosegl i , če b i b i l i tesneje delo i n šport. V T V D Pa r t i z an povezani z os ta l im i političnimi je z b ran ih ka r 100 članov. Ime l i o rgan i zac i j ami na vas i . - a n

N o v p o č i t n i š k i d o m C e r k l j e — D e l o v n i k o l ek t i v

tesarskega podjet ja »Tesar « i z Ižanske ceste v L j u b l j a n i j e l e -

pod K r v a v c e m , i z redno lep i n okusno i zde lan počitniški dom, k i so m u d a l i ime »Koča p r i suh i smreki«. To ime zato, ker dom v resn i c i sto j i ob v e l i k i

»PROMETNA VZGOJA« Sko f j a L o k a Prece j govor imo letos o P r ^

metn i vzgo j i , najpre j kolesarje j potem vozn ikov motorn ih i n mopedistov i n nazadnje P pešcev. Zato so pristojne ko 1 1 1 1

si je po občinah za vzgojo o metu kot tud i ok ra jna P^\i-h le, d a so se na do l o : en ih poeta v i l i n o v i prometn i označili prehode za pešce. ab P so nekatere prometne znake It

prehode še obnov i l i . To s° . o k v i r u akc i j e »Na cesti J " s i m s lepo u red i l i tud i v škoiJ loški ob5 in i . Toda kaj slabo

so se sedaj s t i sn i l i v osta l i dve s tavb i a l i p a stanuje jo kje druge.

-č

TEČAJ Z A V O Z N I K E — M O P E D I S T E

K r a n j - Člani Av t o -mo to d r u ­štva v K r a n j u so tud i letos po­skrbe l i , da je b i l a m lad ina , k i je l e tova la na V e r u d i c i p r i P u ­l i , deležna vzgoje za vozn ike -mopediste . Tečaj je ob iskova lo oko l i 100 učencev, m lad incev i n mlad ink , i zp i t za mopediste pa je uspešno oprav i l o 31 slušate­l jev.

i (mit v f t a c f e f f o ?

s Zgorn j i B r n i k i — J u t r i , 11. a

septembra , o tvar ja P ros to - M vo l jno gas i l sko društvo Zg . jp B r n i k i P O Ž A R N I B A Z E N . j § Ob 13.50 bo s ek t o r sk i sprevod 5| prod požarni bazen, ob 14. |§ u r i govor i o zgodov in i d r u - U štva, ob 14 15 pa m o k r e vaje I domačega društva n črpanje iz požarnega b a z m a . Na to bo I s l ed i l a v e l i k a v r t n a vese l i ca 1 s keg l jan jem za dob i tke i n m s t re l jan jem z zračno puško. §§ Z a ra zvedr i l o bodo i g ra l i V e - H sel i go ren jsk i fantje. Sode lo - 1§ vala bo tud i c e rk l j anska god- H ba n a p ha la .

Škofja L o k a — Gostšče ffi »Crngrob« p r i Sko f j i L o k i | pr i r ed i v nede l jo s pričetkom ob 15. u r i v r t n o zabavo s p le ­som. Z a b a v a l i j i h bodo »Do ­mači fantje«.

K r a n j — V nedel jo s p r i ­četkom ob 16. u r i bodo n a stad ionu M lados t i v Straži- §s šču mednarodne speedway d i rk e . Dopo ldne ob 9. u r i bo prav tako na igrišču M l a d o s t i p r v?ns t v ena t ekma ženske re­publiške rokometne l ige med domačo Mlados t j o i n P a r t i z a ­n o m iz Črnomlja. Ob 10. u r i pa bo republiška moška r o ­kometna t ekma med M lados t ­jo : n O l i m p i j o i z L jub l j ane .

G o l n i k — Danes ob 16. u r i bo prvens tvena tekma ženske republiške l ige med d o m a ­čim Storžičem i n P a r t i z a n o m iz Črnomlja.

Z a v r t n i c a — J u t r i bo v p r i ­m e r u lepoga v r emena m l a -d'ruski o r i en tac i j sk i pohod za Milovanovičev m e m o r i a l n a Završnico. Danes ob 18. u r i bo o tvor i t ev tabora, ob 20. u r i predavanje o T r i s u l u , z a ­t em pa taborni ogenj. V ne- j de l j o dopoldne bo k o m e m o r a - j c i j a pred Milovanovičevim s p o m e n ' k o m , nato start ek ip , popoldne ob 17. u r i pa raz ­g las i tev rezul ta tov Ln z a k l j u ­ček.

m i de l i z l epa n i pričelo resno. T a k o so m o r a l i vaščani še vse poletje, k o je b i l promet n a j ­večji, n a debelo pobirat i cestni p rah . L e kdaj bo cesta dokonč­no ure jena , če bo šlo tako n a ­pre j? -jb

6uh i s m r e k i . N a področju K r - m e ž e n a d < ) m a ^ i n e p o d r t I* z loml j en prometn i znak , k i vavca je to eden najlepših po­

čitniških domov. D o m i m a dve spa ln i c i , dnevno sobo, kuh in j o , shrambo, v zgorn jem de lu pa še skupno ležišče za 20 oseb. Ves gradbeni ma te r i a l so p r i pe l j a l i po žičnici, ka r je ter ja lo precej d enarn ih sredstev, menda oko l i

an

luč ve«

kaže

% V občini Železniki imajo d i n s k i o rgan i zac i j i n a B u k o v i c i sedaj 15 osnovn ih organ izac i j i n na S o r i c i . S Z D L . N a zadnj i se j i občinske­ga odbora S Z D L pa so govor i l i o združitvi osnovn ih organ izac i j v Do l en j i vas i i n v Se l cah , k M a r t i n j v r h u pa naj b i se p r i ­ključila O j s t r i v r h i n Jesenovec.

f) V podjet ju »Kamn ik « v K a m n i k u bodo ob deset le tn ic i de lavskega samouprav l j an ja i z ­da l i svoje g las i lo »Naše delo« .

% De l a p r i r e k o n s t r u k c i j i podjet ja L I P Cešnjica počasi, vendar zanes l j i vo napreduje jo . Ce bo ugodno jesensko vreme, predv ideva jo , da bodo nov i r e -

O V kamniški M e s t n i h r a n i l ­n i c i je b i l a namesto umr l ega A l o j z a B i z j a k a postav l j ena za vršilca dolžnosti ravna te l j i ca M a r i j a Grašekova, za b laga jn i ­k a Turističnega društva pa je b i l i z vo l j en Peter Klavčič.

e T u d i letos so jeseniški t a - J e J

d i m n ! k i n n a P r a v i l f v e l i k o

b o r n i k i pos tav i l i svoje p la tnene razdejanje po hiši, z l as t i na M M « . i , . . * « , « ^ t . „ električni m

Medobra tna športna t ekmova ­nja , k i j i h je v K a m n i k u orga­n i z i r a l a t ovarna »T i tan « ob 10-l e tn i c i de lavskega samouprav ­l j an ja , so močno razg iba la šport­n i k e vseh de l a vsk ih ko l ek t i vov . 3 m i l i j one d inar jev Na jbo l j so uspele p r i r ed i t ve v st re l jan ju posamezn ikov i n tud i ek ip , k i se j i h je udeležilo 124 tekmovalcev . N a nogometnem b r zo tu rn i r j u so zmaga l i nogo­metaši »T i tana« p red »Sto lom«.

V šmarci p r i K a m n i k u je v ponedel jek, 5. septembra z j u ­traj , m e d nev ihto s t re la u d a r i l a Jesenice i n se zapos l i l na že

smer prot i kopališču. To P* škoda samo za promet, P a * ^ gotovo tudi za tur i zem, k a h ^ predstav l jamo ne jevo l jo ^ ko bi prišel v Sko f jo L oko Wjj ^ hote l na kopališče, p a ga zar nekate r ih z l i kovcev skora j n e

mogel na j t i . -ni z-

S s o d i š č a P R E V E L I K A I Z N A J D L J I V O S T

E. H . je prišel i z Dobo ja na

ja t i , l ahko u r ed i l a na druga? .. način, z las t i še zato, ker W J podjetje Sadje K r a n j take

— —<J 1 V VOVUiVV 11» OV, ^.UJ^UOlll 11C1 /. v. . . - - «

v hišo v središču vas i . Porušila lezniški postaj i kot delavec p r i J e m n e v e c - > e P ° - > a v e k a i a '

hišice, pod k a t e r i m i je v t reh i zmenah preživelo oko l i 200 t a ­born ikov . Pos tav l j en ih imajo oko l i 40 šotorov, i n s icer v A n ­k a r a n u i n K o p r u .

% V goren jskem i n d u s t r i j -

l ape l j av i . N a R u d n i k u , znan i pa r t i z an -

tudi

nak l adan ju i n ra zk l adan ju v a - P r t z n a l o . Obsojena je b i la na ^ gonov. K e r se za stalno sp loh mesece zapora pogojno za n i namerava l zapos l i t i , ga je d v e n let pod nada l jn j im bolj

s k i vas i p r i K a m n i k u , bodo dne možnost kakšnega lažjega po 18. septembra slovesno odpr l i

kot resno delo, z a n i m a l a J c m , da bo v r o k u 10 mese po pravnomočnosti sodbe -

stranskega zaslužka. Ze po ne- t a l a neupravičeno pridob J

= k o n s t r u i r a n i obrat i podjet ja še s k e m bazenu je zapos len ih v

vodovod, k i so ga s pros tovo l j ­n i m de lom pomaga l i zg rad i t i učenci Lesno indus t r i j ske šole iz je b i l p a r k i r a n ob r a z k l a d a l n i kazenskega

) r ačun-kaj dneh je zag ledal v nezak le - znesek 65.430 d i n v pro .— n jenem osebnem av tomob i lu , k i Plačati bo mora l a tud i str°^

letos pod streho. f) N a g imnaz i j i v K a m n i k u

se je v novem šolskem l e tu v p i ­salo v 6 odde lkov 158 d i jakov .

£ V občini Železniki j e osem osnovn ih m l a d i n s k i h o rgan i za ­c i j , i n s icer : 3 i n d u s t r i j s k i a k t i ­v i , 4 vaški i n 1 šolski. S k u p n o je vključenih v organizac i je 355 mlad incev i n m l a d i n k . V k r a t ­k e m bodo us tanov i l i tud i m l a -

čevljarski panogi oko l i 3000 l j u ­d i , če upoštevamo število zapo­s l en ih v tovarnah P l a n i k a v K r a n j u , P eko v Tržiču, A l p i n a v Z i r e h , A l k a v D u p l j a h i n še v neka te r ih manjših obra t ih . — Ce dodamo še prodajno osebje, k i je zaposleno širom po J u g o ­s l av i j i i n k i sk rb i za prodajo i z ­de lkov teh tovarn , potem se dvigne število na oko l i 4000.

L jub l j ane i n d i j a k i kamniške g.mnazi je .

L jub l j ansko t ranspor tno pod ­jetje je z n o v i m šolskim l e tom uved lo vožnjo šolskega av tobu­sa skoz i T u h i n j s k o do l ino . A v ­tobus voz i od M o t n i k a i n p r i ­ha ja v K a m n i k ob 7.40 u r i , od ­haja pa ob 13.30. V kamniške šole se voz i 40 d i j akov i z T u ­h in j ske do l ine .

5

De l o vn i ko l ek t i v jeseniškega Av t o - s e r v i s a ima vsak dan ob i l i co posla, k i ga izvršuje z naj.ečjim uspehom. T o potr juje tud i rezu l ta t pol letnega p lana , k i je v isoko prekoračen

ramp i , v e l i k usn jen kovčeg. — Le - t c ga je vze l i n ga odnesel na svoje stanovanje. K o se je prepričal, da je v kovčku precej obleke v vrednost i okrog 50.000 d inar jev , je službo samovo l jno zapus t i l i n se v r n i l v domači kra j . T a m je predmete postopo­m a razproda l . De jan je je na sodišču odkr i t o p r i zna l , ter so zagovar ja l , da je pač i z r a b i l ugodno priložnost, k i se m u je n u d i l a zarad i l ahkomise lnos t i lastnice av tomob i la . Obso jen je b . l na t r i mesece zapora. Oško-d o v a n k i pa bo m o r a l seveda po­v r n i t i tud i škodo.

OKORIŠČANJE N A RAČUN POTROŠNIKOV

Z a r a d i z lorabe uradnega polo­žaja se je mura l a zagovar jat i pred sodiščem J . F., pos lovod-k i n j a pos lova ln ice t rgovskega podjetje »Sadje« na B l e d u . P o ugotov i tvah sodišča je o 1 j a n u ­ar ja pa do ma ja 1959 samovo l j ­no zviševala od uprave podjet ja določene maloproda jne cene k m e t i j s k i m p r i d e l kom, za kate­re je b i l a finančno obremenje­na, i n sicer p r i j a j c ih od 2 do 7 d i n po kosu, p r i os ta l i zele­n jav i pa od 5 do 10 d i n p r i kg . N a ta način je po ugotov i t vah finančne inšpekcije oškodovala potrošnike za 65.430 d i n . Svo je de janje je skušala n a sodišču opravičiti s tem, da je cene z v i ­ševala zato, da je k r i l a ka lo , k i Je b i l vsele j večji kot j i ga jo priznalo podjetje. Sodišče nje­n e m u zagovoru n i ver je lo , ker b i vprašanje ka la , če b i se v resn ic i po jav l ja l v t ak i množini, kot se skuša obtožena zagovar-

postopka i n

vprečnino v znesku 2000 din

P 0 '

Priznanje za prizadevanj

nJ K r a n j — N a predlog

za notr . zadeve O L O K 1 * u s t a n o v i j o je b i l a letos

K o m i s i j a za prometno nost, k i j e tako j po f*>r n ju pokaza la izreden usp

i n napredek pr i varnos tn ih ukrepov « » nosti na cesti sp loh. | t l ' za tem so bile po vse«1

činah ustanovl jene tu« 1

činske komis i j e . Le - t c 8« I KO«''1

koj pričele z de lom. V 3 y

ra*' posameznih k om i s i j so j lični, nedvomno pa so dos>CJ

najdelavnejše v Kran ju -n-1

i u Jesen icah , v RftdovIjM S k o l ji L o k i .

vai" K o m i s i j a za prom«'tn» f j

nost ln vzgojo v pron*c* _ri O L O K r a n j je na svoj« ^ skh aila, da bo podelil* ( i , pismeno pr i znanje v s e n L e j ft s l i n i šolam po GorepJ* ^ •ki so pokazale v času » J ( r

prometne akc i je P»d ^^.jtri" v om »Na cesti n is i .' j f največ uspehov i n P r ' j e , vanj . Predloge '* P 0 * ' y Oziroma p r i znan ja . D < ) ( . . , /.# delale občinske koni«*'J prometno varnost.

G O R E N J S K E >

•OBOTA, 10. S E P T E M B R A 1960 N 9 T I A N J A P O L I T I K A I N G O S P O D A R S T V O N 9 T I A N J A P O L I T I K A I N G O S P O D A R S T V O

HERMACOR 5MOHOR

ccurrscKACH

• ' . « i • * * • * . * . • * * • • \ » * . . * . " - • • . * . * .

f . : : < - : ^

M a l i o b m e j n i p r o m e t med Avstrijo in Jugoslavijo

L J U B L J A N A

2. V s e ostale odredbe Sporazu ­m a , k i so navedene v 1. odstav­k u bodo uporab l j ene tud i za ta dodatni Spo razum v k o l i k o r n i -« o z n j i m v nasprot ju .

^ željo i n v prepričanju, da bo , U s p e v a l o k nada l j n j emu i z -

^sanju odnosov med obema

l j U r ? V a X n a ' S t a V l a d a F e d e r a t : v n e

^ o s k e r epub l i k e Jugos lav i j e i n s t r i j s k a zvezna v l a d a dne 19.

J r J * 1953 s k l e n i l i spo ra zum o l^ r emdčninah av s t r i j s k ih dvo-

nikov n a jugc-slovanskem ob-H 6 d n e m P ° d r c * i ju . D a b i Pr<>met ^ r 3 obmejn ima conama olajšali, m ° kot ustreza potrebam ob-p 2 n e g a P reb iva l s t va , sta V l a d a j^flerativne l j udske r e p u b l i k e v i / r t^v i j e i n A v s t r i j s k a z vezna *UrrT n l c r a t i s k l e n i l i tud i spo ra -- ^ o ured i t v i malega obmejne-j ^ ^ ^ e t a med Fede ra t i vno L R j o k a v i jo i n R e p u b l i k o A v s t r i ­j i * . n d a r je ta spo ra zum ve l j a l S T *® avs t r i j ske i n Jugos lovan­i h v o l e s t n i k e o z i r oma uživalce jg, r e r n i t n i n onst ran državne me-

°i odnese med Fede ra t i vno r e p ^ ^ r e p u b l i k o Jugos l a v i j o i n

A v s t r i j o še nadal je Uta J e b i l ob priložnosti o b i -Hj s t

R V s t r i j s k e g a zunanjega m i -fcej/1 dr. B r u n a K r e y s k e g a v «k lp^ r a d u d n e 1 8 - m a r c a 1960

^ 3 e n nas ledn j i

" O D A T N I S P O R A Z U M m c d Federativno ljudsko

* ^Publiko Jugoslavijo in ^publiko Avstrijo o ureditvi

°ga obmejnega prometa od 19. marca 1953

1. člen

**ial

t e ' ^ m o j n a cona j e v s m i s l u Dodatnega spo razuma ob-> območje, k i je odre jeno v

^ t " ^ ' 1. S p o r a z u m a o u r ed i t v i obmejnega prometa od

' " ^ r c a 1953.

, * r i t o r i a l n e spremembe ob-v a - * U ka tas t r sk ih občin ne v p l i -^ * n«i obseg obme jn ih con, k i

ene z ods tavkom 1.

2. člen

:van.ski i n avs t r i j sk i i g u ^ g o s l o a b . r^ < V l i ' ; ni , k i s ta lno b i va j o v e n i

obme jn ih con, sme jo po v * t i » l < K a sporazuma poto-

l S t i l * i k ra t mesečno p reko d r -i n s e v sakokra t za-

»\*; ' v sosedni o b m e j n i con i lTtu^i do 60 ur .

^ ^ d o l e i n i k l d o 18 let s ta-S r no j o prestopi t i državno

ali r) l S ; i r r>o v sp r ems t vu staršev • b ^ ^ i h <*5eb, v ka t e r ih s ta lne

6 Jno prepustn ice eo vp i san i .

3. člen

Z a prehod državne me je je po tem spo ra zumu predv idena s t a l ­na obmejna prepustn ica po p r i ­log i A , k i bo i zdana v s l o ven ­skem i n nemškem j e z i ku .

4. člen

1. V s ta ln i obme jn i p ropustn ic i bo navedeno:

a) osebni l a s tn ikov i p o d a t k i ; b) esebni l a s tn ikov op is i n

njegova novejša fotograf i ja ; c) p ok l i c ; d) območje obmejne cone d r u ­

ge države, k j e r je l a s t n i k u zadr­ževanje dovo l j eno ;

e) imena m lado l e tn ikov do 16 let, k i sme jo prekoračiti državno mejo brez l as tn ih obme jn ih do­kumen tov ;

f) dovo l j en i obme jn i prehod i , k i j i h po p r a v i l u ne mora b i t i več kot 5.

2. S ta lna obme jna prepustn ica bo ve l ja la največ leto dn i i n jo je mogoče podaljšati vsakokrat za nas lednje leto. I zdana bo po možnosti v 20 dneh.

3. S s ta lno obme jno p ropus tn i -co sme imetn ik potovat i štirikrat mesečno preko m e j n i h preho­dov, naveden ih v propustn ic i , in so zadržati p r i v sakem prestopu 60 u r n a odre jenem sosednjem območju. Državno me jo mora v obe s m e r i prestc-p't.i p reko iste­ga obmejnega prehoda.

4. V p r i m e r u višje s i le , bolezni a l i d rug ih nepredv iden ih važnih razlogov se i m e t n i k u s ta lne pro-pustnice p rav i ca b i van ja n a so­sednjem območju l a h k o podaljša za čas, k o zapreka t ra ja ; o tem morajo b i t i čimprej o-bveščeni pr i s to jn i o rgan i druge država

5. E n a k postopek ve l ja v p r i ­me r ih odvzema svcoode in zadr­žanja l a s tn ika s ta lne obmejne propustn ice n a območju druge države.

5. Člen

•Prestop državne meje j e po tem Sporazumu dovo l j en preko obme jn ih prehodov, k i so nave ­deni v pr i log i V I Spo ra zuma o ured i t v i malega obmejnega pro ­meta od 19. marca 1953 i n p r i ­logi B tega S p o r a z u m * .

8. člen

7a. prenos blaga i n plačilnih c-edstev i z ene obmejne cone v drugo bosta vsaka i zmed pogod­

benic uporab l j a l i 6voje av tonom­ne predpise.

7. člen V prometu med obema obme j :

n i m a conama bo v saka i zmed po­godbenic uporab l j a la v ca r inskem postopku s p r e vo zn im i sredstv i , k a k o r tud i za potreben pr ibor i n pogonska sredstva , svo je av ­tonomne predpise.

8. člen S t a lna Mešana k o m i s i j a (9.

člen) bo proučila vzpostav i tev av tobusn ih l i n i j v o k v i r u malega obmejnega prometa i n v p r ime ­r u potrebe p r i p r a v i l a ustrezne predloge.

9. člen 1. Da b i se obme jn i promet

razv i l i n da b i p r a v i l n o uporab­l ja l i ta Spo ra zum i n Spo ra zum o ured i t v i malega obmejnega pro­meta od 19. marca 1953 bo osno­vana s t a lna Mešana komis i j a . S ta lno Mešano komis i j o bo sa ­stav l ja lo šest članov; v saka i z ­med pogodbenic bo van jo imeno ­va la t r i člane, p r i čemer se bo lahko poslužila tud i s t r okovn ja ­kov .

2. K o m i s i j a bo ime l a svoje p r ­vo zasedanje mesec dni po tem, k o bo Spo ra zum začel ve l ja t i . Redno bo zasedala enkra t letno, i zmenja je v eni i n d rug i drža­v i ; m i m o tega bodo na zahtevo ene i zmed pogodbenic l ahko s k l i ­cana tud i i z r edna zasedanja. Obe pogodbenic i se bosta p r a ­vočasno sporazume l i o času i n k ra ju zasedanja.

3. K o m i s i j a bo svo je odločbe spre jemala enoglasno. Ce v ko ­mis i j i ne bi prišlo do soglasja, se j e mogoče poslužiti d i p l omat ­ske pot i .

4. Odločbe komis i j e dobe ve­l javo po i zvedenem medseboj ­nem obves t i lu o tem, da so i zpo l ­n jen i potrebni pogoj i po no t ra ­n j i h p redp is ih držav pogodbenic.

5. K o m i s i j a ima nalogo, da re­šuje vsa vprašanja, k i b i nasta­l a pr i tolmačenju i n uporab i spo­razumov, naveden ih v ods tavku 1. z las t i v vprašanjih vzpostav i t ­ve i n oprost i tve prometa preko predv iden ih obme jn ih preho­dov; d a rešuje vse ostale na lo ­ge, k i j i bodo zaupane, i n da pred laga spremembe in dopolni t ­v e dosedanj ih sporazumov .

10. Člen 1. Odredbe členov 9a, 10 kakor

tud i ods tavkov 1, 2 i n 3 člena 14 Sporazuma o ured i t v i našega ob­mejnega prometa od 19. marca 1953 bodo uporab l j ena po am i -alu.

niškem prometu i n dva nova * prehoda v cestnem prometu . Za 1 prehajanje čez državno mejo v | o k v i r u določb dodatnega spora - >• zuma so torej dovo l j en i me jn i « prehodi , k i so naveden i v p o - x

sebnem seznamu. V s i našteti me jn i prehod i so začrtani.

11. člen 1. Z a dan , k o bo ta Sporazum

začel ve l ja t i , se bosta obe v lad i dogovor i l i z i zmen javo not.

2. T a Sporazum l a h k o vsaka i zmed pogodbenic odpove vsak čas, t ako da preneha ve l ja t i 6 V Jugos l av i j i i zdaja jo obmej mesecev po pre j emu odpoved i .

K J E IN K A K O DOBIMO OBMEJNO PROPUSTNICO?

POJASNILA k dodatnemu sporazumu o ma­

lem obmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo

Obme jno cono a l i obme jn i pas tvor i jo v v sak i državi nekatere vas i t i s t ih občin, k i so naštete v sporazumu. Ob j a v l j amo seznam teh občin v A v s t r i j i i n Jugos l a ­v i j i z i n f o r m a t i v n i m zeml j e v i ­dom.

S ta ln i p r eb i va l c i teh občin imajo p rav i co do tako imenova ­n i h s t a ln ih obme jn ih propustnic , k i se načelno izdaja jo za eno leto.

V s e te občine so b i le določene že z p r vo tn im spo ra zumom o ured i t v i našega obmejnega pro ­meta med A v s t r i j o i n J u g o s l a v i ­jo z dne 19. marca 1953, k i je praktično služil le za dvo las tn i -ški promet, v os ta lem pa je predv ideva l m a l i obme jn i pro­met l e v s k r o m n e m obsegu (nuj­ni ob i sk i , me jn i prehod i za zdravn ike , ve ter inar je i n bab i ­ce, pomoč ob katastro fah i n po-dc-bno).

Spo ra zum o prometu dvolast-n ikov , k i je b i l med A v s t r i j o i n Jugos lav i j o podpisan prav tako 19. marca 1953, ve l ja še napre j z vsemi s v o j i m i posebn imi do­ločbami i n ugodnostmi za av ­st r i j ske i n jugos lovanske dvo-las tn ike oz i roma uživadece nepre­mičnin onstran državne meje. To pomeni , da ima jo v s i t ist i dvo-las tn ik i , k i so do zdaj ime l i p r a ­v ico prehajat i čez mejo, goni t i živino na pašo, sp rav l j a t i po l j ­ske pr ide lke , j emat i s seboj de­lovno orodje i td. , to p rav i c o t u ­di še za napre j i n s i ce r po s ta ­rih p r a v i l i h .

Novost dodatnega spo ra zuma je v tem, da daje p rav i c o p r e ­ha jan ja čez državno mejo pod določenimi pogoj i vsem avs t r i j ­s k i m i n jugos l ovansk im držav­l janom, k i s ta lno b i va j o v en i i zmed obme jn ih con, ne glede n a to, a l i so dvo las tn ik i a l i n i ­so.

Za prehod Čez me jo v ma l em obmejnem prometu so dovo l j en i vs i dosedanj i dvolastniški me jn i prehodi po spo ra zumu i z 1. 1953, dodatni sporazum r>a je zdaj do­ločil i e mejne prehode v želez-

a/j ne propustnice ok ra jn i l judski? ] odbor i K r a n j , Cel je , M a r i b o r i n « M u r s k a Sobota. U

Sta ln i p r eb i va l c i občin v ob-T, menem pasu se mora jo torej za I izstav i tev obmejne p ropus tn i c e^ obrn i t i na svo je pr is to jne kta- j " ! j evne urade občinskih l j u d s k i h I odborov, k j e r dobi jo poseben ? f o rmula r za prošnjo. Točno iz-ji, po ln jenemu f o rmu la r ju j e t r e b a j priložiti: '

1. dve s l i k i (novejšega da tu ­m a ;

2. k o l ek za 250 din in 950 din v gotov in i .

P o in fo rmac i j ah , ki smo jih dobi l i na pr i s to jnem mestu t ra ­ja i zs tav i tev obmejne prepust­n ice 3 do 4 tedne, k e r mora biti dokument predložen v v id i ran je tudi p r i s to jn i ob last i sosednje države.

CARINSKI PREDPISI v maloobmejnem prometu med

Avstrijo in Jugoslavijo

K e r med A v s t r i j o i n Jugos l a ­v i j o po spo razumu o ma l em ob­me jnem prometu vprašanje ca ­r i n s k i h predpisov še n i ure jeno, vel jajo za k o r i s t n i k e obmejn ih propustn ic ca r inska določila, k i so predp isana splošno za c a r i n ­s k a obmejna področja.

Iz Jugos lav i j e l a h k o vsak k o -r i s tn ik propustn ice nese enkrat mesečno 3500 d inar jev , ostal i predmet i pa so podvrženi sploš­n i m c a r i n s k i m predp isom.

G O S P O D A R S K E V E S T I f> V Vojvodini visokorodna

pšenica n a 300.000 ha. K m e t i j ­s k i s t r o k o v n j a k i Vo j vod ine so ugotov i l i , da bodo j e s sn i l a h k o poseja l i v Vo j v od in i z v s o k o r o d n o pšenico približno 300.000 ha površin. D a b i to čim uspešnejše o p r a v i l i i n t a ­k o povečali površine, poseja­ne z v i sokorodno pšenico, za približno 103.000 ha, So pred ­laga l i več praktičnih uk r e ­pov.

£ Modernizacija trgovine na H r v a t s k e m . D o konca le­ta bo v Zag rebu 21 samopo­strežnih t rgov in , med tem k o j i h je b i l o doslej l e 10. N a R e k i , v Varaždinu, S i s k u , S p l i t u i n v d r u g h h r v a t s k i h mest ih so o d p r l i 12 t a k i h prodajata in 21 proda ja ln n a H r v a t s k e m so v tem, da m n o ­ge gospodarske organizac i je n ima jo v s vo j i h s k l a d i h do­volj s redstev za nabavo po­trebne opreme i n za najvaž­nejše adaptaci je .

Melioracija Struškega po­lja. Z me l i o r a c i j sk im i de l i , h i bodo predv idoma končana do leta 1962 in za katera bodo znašali stroški 1572 m i l i j o ­nov d inar j ev , bodo na t em ob­močju p r idob i l i oko l i 2350 ha obdelova lne zemlje. Dosle j so že x dokončali gradi tev p reko­pa, k i bo odva ja l v Ohr i d sko jezero vodo iz reke Soteske. Pričeli pa so tudi s pog lab l ja ­n jem struge Črnega D r i m a ,

k a r bo omogočilo hitrejše od ­tekanje vode. M e l i o r i r a n e po­vršine bodo namenjene pred­vsem za goj i tev i ndus t r i j s k ih ku l tu r .

Letošnja predelava slad­korne pese. Tovarne v C r v e n -k i i n Z r en j an inu so te dn i pričele s prede lavo s ladkorne pese letošnje let ine. K l j u b temu, da so b i le letos vse s ladkorne tovarne obnovl jene e l i razširjene, predv idevajo , da n j ihova zmogl j ivost ne bo zadoščala i n da bo zato treba tudi letošnjo prede lavo po­daljšati. D a bi se v nas l ed ­n j ih l e t ih ta s t i ska odprav i l a , namerava jo že do leta 1965 dogradi t i 14 nov ih s l a d k o r n i h tc-varn, s čimer se bo l ahko predelava mnogo bolj nemo­teno razv i ja la .

Povečanje industrijske pro­izvodnje v Makedoniji. V p r ­v ih letošnjih 7 mesec ih se je indus t r i j ska pro i zvodn ja v Makedon i j i povečala za 18,9 odstotkov v p r ime r j a v i z i s t im razdobjem lanskega le­ta. Največje povečanje je do­segla k o v i n s k a indus t r i j a , k i je p ro i z ved la za 51 % več blaga, kot j e b i l o predv ideno z l e t o m j i m p l anom, oz i roma za 70 % več kot j e b i l o p ro ­izvedeno l an i . V e l i k o poveča­nje, to je za 26 %, je b i l o do­seženo tud i v črni me ta lu rg i ­j i , nada l j e v barvas t i meta­lu rg i j i , gradbeništvu, tobačni indus t r i j i i n živilski i n d u ­s t r i j i .

veščevalec-oglasni odde lek prot i nagrad i

m a l i o g l a s i

P R O D A M Prodam avto Fiat Ballila v do­

b r e m voznem s tan ju . N a ogled L j u b l j a n s k a 21, K r a n j -3365

Prodam Jawo 125 ccm, novo cena ugodna. D a m tud i na obro­ke. Cemažar S tanko , Z a l i log

-3377 Prodam parket za sobo. P o n u d ­

be oddat i v og lasni odde lek pod »2000« -3379

Enodružinska stanovanjska hi-Sa v Kranju ugodno naprodaj. Nas l ov v og lasnem odde lku -3401

Prodam rabljeno zakonsko spalnico in čevljarski šivalni le-•oročni stroj. Nas l o v v og lasnem odde lku -3402

Prodam hrastove plohe 5 cm.

Prodam suhe hrastove plohe 30 Prodam motorno kolo DKVV krat 50. B u r g a r Ra jko , Vopov l j e ali zamenjam za italijanski mo­st. 5, Ce rk l j e -3410 ped. Naslov v ogl . odd. 3444

Prodam »filfageret« za k r o m p i r Prodam nov krznen plašč, ru-i n kos i ln i co . K u p i m deske vseh i * v « 2 3 s redn jo postavo. Cena 32 d imenz i j — tud i stare. Zb i l j e 4, t i s o c d inar jev . Eržen, 2anova 18,

Trg. gost. podjetje »Delikate--3429 sa« Kranj potrebuje v času

Izgubile so se 3 ovce - 1 br2z tombole v Kranju 18. t. m. nata-repa. Najditelja prosim, naj spo- karje-ice ter pomožno gostinsko roči svo j nas lov S i v i c A n i , P r a - osobje. P r o s i m o takojšnje p r i j a -proše, pro t i p r i m e r n i nagrad i .

3442

S m l e d n i k -3411 Prodam zidan štedilnik - l e v i

z b a k r e n i m kotličkom in pečnja-k o m ter vhodna vrata, po ugodn i cen i . Štirnova 4, P r i m s k o v o , K r a n j -3412

Prodam dobro ohran jen in ge­nera lno poprav l j en avto »Steyer« 55 z rezervnim motorjem. K o c ­jane* v a 4. K a l v a r i j a , K r a n j -3413

2 z imska deška plašča za 8 i n 10 let starost i in bakreno »zajlo« prodam. Nas l ov v og lasnem od ­de lku -3414

Prodam plemenskega vola. Cu-

K r a n j . 3445 Prodam kravo, dobro m l e k a r i -

co, 7 mesecev brejo. Jošt H e n ­rik, N a k l o 51. 3448

đerma n Jože, B a b n i v r t 6, G o l -S r e b m j a k , L j u b l j a n s k a štev. 20, m k ~ 3 4 1 5

K r a n j -3403 Prodam motor D K W 200 ccm. Prodam večjo količino semena Zasavska c. 33, Orehek, K r a n j

Irave mešanice. Cena ugodna. -3416 Nas l ov v og lasnem odde lku -3404 Prodam kozarce za vlaganje in a l i vožen do 6.000 km. Ponudbe s

Prodam dve mladi ovci. Bašelj gostinstvo. B e k s l , K r a n j -3417 ceno odat i v og lasni oddelek pod 18, P r eddvo r -3405 Prodam skoraj nov sod za mošt »Opremljen« -3425

Prodam belo kozo. Hotemože - Sp. B e l a 10, P r eddvo r -3418 Kupim stopalo za šivalni stroj 15, P r eddvo r -3406 Prodam 2 mladi kravi a tele- neuporabni stroj. Nas l ov v

K U P I M Kupim zadnji sedež za motor

(blazino) do lg i sedež. R e s m a n A n t o n , Zgoša 23, Begun je -3421

Kupim motorno kolo »Vespo« 125 c cm ali »Puch Rollcr« 125 jaka ali dijakinji. Nas l ov v og l . ccm. Ponudbe oddat i v og lasn i odde lku . 3434 odde lek -3422 Preklicujem in obžalujem be-

Hišo v Kranju ali okolici, l a h - sede, k i sem j i h govor i l a 31. j u kupim. PO- liin " To

nudbe pod »Gotovina oglasni odde lek

R A Z N O Obiščite S M A R J E T N O G O R O !

V s a k o nedel jo popo ldan v dvo­rani godba za ples in razvedr i lo . P l a n i n s k o društvo, K r a n j . 3430

Rad i o z amen jam za žensko k o ­lo. J ekovec Rok , Z i v a n j a vas, koj vse l j i vo s tanovanje tud i k u -Križe. 3431 p im . Nas l o v v og lasnem odda l -

Učenca a l i učenko za t r gov ino ku . 3393 spre jmemo tako j . P r oda j a lna Pe- Z a m e n j a m dvosobno komp le tno ko, Skof ja L o k a . 3432 stanovanje na deželi v l epem

Tako j sp re jmemo krojaško po- letoviškem k r a j u , za dvosobno moćnico i n va jenko-ca . V i d m a r komp le tno stanovanje v K r a n j u F ranc , T i t ov t rg 13, K r a n j . 3433 a l i oko l i c i K r a n j a . Nas l ov v ogl .

N a stanovanje s p r e j m e m 2 d l - odde lku . 3394

do 14. ure popo ldan v strojni r em i z i v S t r a h i n j u .

K m e t i j s k a zadruga Naklo

OBVESTILO ve. 3391 Zdravstveni dom Kranj obve-

Sprejmemo takoj 2 samostojni šča starše, da bo od 12. septem-kuharicl in 2 trgovska vojenca bra 1960 dalje v Otroškem ali 2 vajenki. P i smene ponudbe panzerju v s a k d a n dop « 1 " oddati »Delikatesi«, K r a n j . 3392 d n e ordinacija za J>olne otv

Sto tisoč (100.000 din) nagrade ke, posvetovalnica pa vsak l f dam tistemu, ki mi preskrbi dvo- rek, sredo in petek popoldne, sobno kompletno stanovanje v V Otroški ambulanti StražB" K r a n j u a l i o k o k l i c i K r a n j a . T a ­ bo ordinacija od 11. septembrt

dalje za bolne otroke ob po"f deljkih popoldne, posvetovali"' ca pa ob četrtkih popoldne.

k i n o

Vzamem na stanovanje žensko, sep temdra f ranc ! l f 1 S ^ k U P ' ? ' P < > - U J a 0 Jambrožič F r a n c i j u , Verje Osta lo po dogovoru. Nas lov v

oddat i v 3423

Kupim hišico na Gorenjskem. Ponudbe pod »500.000« oddat i na naslov v og lasnem odde lku -3424

Kupim Tomos Puch 175 nov

številka 9, Medvode . H u m e r M a ­r i j a , Mavčiče 70. 3435

Miren osmošolee dobi sobo b l i zu K r a n j a . P r o t i u s luga : pouče­vanje matemat ike . Nas l ov v ogl. odde lku . 3436

Jesenice »RADIO - : 10. int 1 1

Vajenca za mizarsko stroko sep tembra ameriški barvni sprejmem takoj. Jošt H e n r i k , f i l m K R A L J I N J A Z Mi za r s t vo , N a k l o 51. 3447 Jesenice » P L A V Z « : 10. in J 1

i t a l . f i l m Z &

N A I N N J E N A IGRAČKA oglasnem odde lku . 3448 11.

£iW

Z A H V A L A Vsem, ki so sočustvovali z na­

mi ob tragični izgubi našega Oddam malo posestvo v najem dragega

ali vzamem 2 osebi brez otrok,

Prodam motorno kolo BMW, tom ali po teletu. Nas l ov v oglas- oglasnem odelku 250 c cm, dobro ohran jen . G o r e ­nj esavska 24, K r a n j -3407

Prodam samsko sobno pohi­štvo, zakonsko spalnico in otro­ško posteljico. Terčej A n k a , S t r i ­tarjeva 8, K r a n j -3408

Prodam dva prašiča po ca. 50 kg težka. K o k r i c a 35 -3409

pozneje pa tudi prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 3437

Ženska 51 let stara Išče moške--3426 ga, upokojenca, starega 50 do 55

— moža in očeta

Kino na Bledu: 10. in septembra f rancosk i barvni P A R I Ž A N K A , 10. eeptem b J predstave ob 18. i n 20.30. U»J 11. septembra pa ob 10., 15-« * i n 20.30. u r i

Radovljica: 10. i n 11. ^ept^J ameriški b a r v n i '

nem odde lku -3419 Glavač za žetveno napravo - let a l i de lavca , k i je va j en na Prodam kravo, dobro mlekari- ^ _ ! ; ^ r a b i j e n \ k u ? ! m - . P o n u d b e kme t i j i de la t i . I m a m 5 ha z em­

l je in hišo. Ponudbe oddat i v og lasni oddelek pod »Takoj«

00, k i bo februar ja te le t i la . oddat i v og lasni oddelek -3364 Predos l j e 1, K r a n j -3420 Kupim stružnico za les (draks-

Prodam nekaj stavbnega lesa , e r ) n a nožni pogon — rabl jeno, pr imernega za drvarn ico . Po i z ve Ponudbe pošljite na društvo za se p r i J u s t i n u , K o k r i c a 140. s o c - Pomoč bo ln ikom bolnišnice

3443 Begunje n a G o r e n j s k e m . 3449

SGP „Projekt" Kranj •poroča, da v svo jem c emen tn ina r skem obratu na P o l i c i

luhluje h dabavlja

v p o l j u b n i h količinah strojno i zde lane :

trhnik ' in ž indrtos bloka za zidavo

b Unski In ž indr n ptmllt za predelne stene

betonsko c?vl od • 10 do 50 cm Naročila spre jema nabavn i oddelek S G P »P ro ­

jekt-«, K r a n j , Cesta J L A 8, te le fon 2312, k jer dobijo naročniki vsa pot rebna po jasn i l a .

I Z G U B L J E N O Dne 4. septembra sem izgu­

bil otroško plavo veterno Jopico na po t i : S to l - Zabrezniška p l a ­n ina — Va l vazo r . Poštenega na j ­d i t e l j a p ros im naj ga v rne v

Iščem dekle, k i dela na 2 i z ­men i za pomoč na k m e t i j i . N a ­s lov v og lasnem odde lku . 3439

Vzamem k ravo , k i i m a nekaj m l e k a , v rejo. Gašperlin A n a , Za log , Ce rk l j e . 3440

Za prazno sobo v Kranju dam takoj 50.000 din nagrade. G a r a n ­c i ja za eno leto. Nas l o v v oglas­nem odde lku . 3441

bra ameriški b a r v n i f i lm A N T O N A P U N G E R C A R J A P E K L A D O T E K S A S A , 10. M sina in brata t e m b r a P o s t a v a ob 20. ur i , F R A N C A P U N G E R C A R J A sep tembra pa ob 16. i n 20. u

ameriški b a r v n i vi6tav. l l " SMEŠNI O B R A Z , predstava * 18 u r i

Tržič: 10. in 11. septen^jj ameriški barvni f i l m V O Z 0 v

N A Z A H O D Kranj »STORZTC«: 10. sept«5^

bra jugos lovansko i ta l . f i lm ° L l V R A G , predstave ob 15-- *j i n 19. u r i , mat ine ja istega m1*1*

i z Zgoše, darova l i vence, ju po­s p r e m i l i v večno domovanje , učiteljstvu i n m l a d i n i — prisrč­na hva la . Posebno se §e zahva -

3438 l j u j emo tov. Kejžarju Jožetu za vsestransko pomoč ob tej pri­liki.

Hvaležni In neutolažljivi: žena in mati Helena, hčer­ki Silva in Tončka

o b j a v o

K o m i s i j a za sk lepan je i n odpovedovanje de lov­n i h razmer i j p r i

ČJvljirni „Ratltovfc1' Č'šnjlc?, p. Železniki razpisuje delovno mesto

RAČUNOVODJE Pogo j i : uspešno dovršena srednja ekonomska

šola a l i druga njej enaka šola s p r imerno prakso v kn j i govods tvu , a l i pa dovršena nižja g imnaz i j a ter usposobl jenost v kn j i g ovods t vu z vsaj 5-letno prakso.

P i smeno v logo s k r a t k i m življenjepisom i n o p i ­som dosedanje zapos l i tve je pos lat i na upravo pod ­jet ja do dne 30. septembra 1960.

U p r a v n i odbor podjet ja

„Roleta-mizarstvo Kranj razpisuje delovno mesto

tehničnega vodje podjetja Pogo j : gozdarsk i a l i l e sno - indus t r i j sk i inženir z

nekaj prakse v l e sn i i n d u s t r i j i a l i l e sno - indus t r i j sk i t ehn ik z večletno prakso .

Z A H V A L A

V s e m , k i ste s p r e m i l i našega očeta, starega očeta

Franca Janežlč kn j i goveza — na njegovi zadn j i pot i i n nam sta l i ob s t ran i v težki u r i , darova l cem cvet ja, pevcem i n godbi ter z d r a v n i k o m za n j ihov t rud i n požrtvo­va lnost — i sk r ena hva l a .

Žalujoči sorodniki

G o r e n j s k a turistična zveza K r a n j i n Gospodarske zborn ice okra ja K r a n j

r a z p i s u j e j o

NATEČAJ za lzt»hvj ni«ih, uporabnih

TJ3 STIČ IIH SPOMINKOV GORENJSKE

Pogo j i udeležbe:

1. Natečaja se l a h k o udeleži vsak državljan F L R J , k i : a) predloži uporaben načrt i n p r ime rek novega

turističnega s p o m i n k a ; b) se udeleži natečaja pod šifro, napisano na

zapečateni ovo jn i c i , v k a t e r i j e točen naslov pred lagate l ja ;

c) predloži v oceno mate r i a l za — območje vse G o r e n j s k e : B l e d a , B o h i n j a , K r a n j s k e gore

i n Rateče-Planica, K r a n j a , Jezerskega, K r o p e , S e l ­ške dol ine, Po l j anske do l ine , Radov l j i c e i n Begun j .

2. P red log i mora jo b i t i upo rabn i za i zde lavo i n končna cena masovnega i z d e l k a ne sme b i t i p re ­v i soka .

3. S p o m i n k i so l a h k o i z po l jubnega mate r i a l a , ima jo l a h k o fo lk lo rno , zgodov insko a l i sodobno obeležje.

4. Predloženi o snu tk i , k i bodo opreml j en i z re ­a lno k a l k u l a c i j o za 100 i n 1000 izvodov, bodo i m e l i prednost p r i oceni .

Najboljši kom i s i j sko ocenjeni p r i m e r k i bodo n a ­gra jeni , s čemer se smatra , da so tud i odkup l j en i . Nagrade so nas lednje :

I. 50.000 d i n II. 40.000 „

III. 30.000 „ IV. 20.000 „ v

V . 10.000 „

Po l eg tega bo o d k u p l j e n i h še nekaj uspešnih p r ime rkov .

Udeleženci natečaja naj predlože ma t e r i a l od 1. do 5. novembra 1960 na nas lov :

G O R E N J S K A TUR IST IČNA Z V E Z A K r a n j , poštni preda l It. 119 Poštna u l i ca št. 3 II. nadstropje

V A B I L O NA 43. S K U P N O SEJO O B E H

ZBOROV O K R A J N E G A L J U D ­S K E G A ODBORA K R A N J

Na podlagi 1. točke 126. člena Zakona o okrajnih ljudskih od­borih (Ur. l i s t L R S , št. 19-83/52)

s k l i c u j e m 43. skupno sejo obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Kranj, ki bo v torek, dne 13. sep­tembra 1960 ob 8.30 uri v sejni dvorani Okrajnega ljudskega od­bora Kranj.

Pred l agam nas l edn j i d n e v n i r e d :

1. poroč.lo o izvrševanju druž­benega p lana v o k r a j u za I. po l ­letje 1960;

2. poroč lo o finančnem s tan ju okra ja i n občin ob zaključku I. pol let ja 1960;

3. imenovan je zas topn ika v

'tU Vite - .j.

i , jugos lovanski » . 1 ob 10., 15., 17. » jj

Tosc^

ob 10. u r i , p r e m i e r a ameriške^ barvnega f i lma P R O I Z V A J A L ^ DEŽJA ob 21. u r i , 11. eeptemjS ameriške barvne r i sanke & -ob 8.30. o r i B E L I V R A G u r i . f rancosk i ba r vn i f i lm K R E C 1 J A B O R G I A ob 13. i t a l i j ansk i b a r v n i f i l m ob 21. u r i

L e t n i k ino » P A R T I Z A N 4 ' 5

sep tembra i n 11. septembra a 0 1 * ' riški b a r v n i f i lm P R O I Z V A J A ' L E C D E 2 J A , predstava ob l n 3 U ' u r i

P r i m s k o v o » T R I G L A V « : septembra f rancosk i barvn i P E V E C I Z M E H I K E , 11. #f t embra f rancosk i ba rvn i ~* L U K R E C I J A B O R G I A , preds* ' ve ob 18. i n 20. u r i

10.

10.

Stražišče »SVOBODA*: 10. M M

sep tembra f rancosk i barvn i 1

redstav« L U K R E C I A B O R G I A , p u r i , 11 ob 18. i n 20. u r i , 11. s ep t * r n t ) - -

ameriška ba rvna r i sanka ^gM mat ; ne j a ob ba r vn i f i l m P R O I Z V A J DEŽJA, predstava ob l 4 - ^ i t a l i j a n s k i ba rvn i f i lm TOS a

u p r a v n i odbor E l ek t ro -gospodar - p r e d s t a v e o b 1 6 1 8 i n 2 0.

uri,

uri ske s k u p n o s t i ;

4. sp r emembe v k o m i s i j i za uslužbenske zadeve i n v k o m i s i j i za nagrajevanje.

Tako j po s k u p n i se j i bo v se j ­n i h d vo ranah okra jnega zbora i n zbora pro i zva ja lcev 37. seja okra jnega zbora i n 40. seja zbo-

Naklo: 10. sep tembra & septembra angleški f i lm PRO­

S T O R V V I S O K I D R U 2 B I , sep tembra predstava ob 20. 11. septembra pa ob 16. i n

u r i Cerklje »KRVAVEC

tembra i t a l i j ansk i ba r vn i

10. tiri. t*

C P »Gorenjski t isk« v K r a n j u , u p r a v a »Glasu Gorenjske-" , sp re jme v honora rna zapos l i t ev

RAZNAŠALCE ČASOPISA za središča: Kranj, Jesenice, Skofja Loka, Tržič, Šenčur in Cerklje.

Plača po dogovoru. — Ponudbe oddat i v upravo podjet ja .

. . . , . .7 , tembra jtalijansJci barvn i -2 » r > ^ ^ 0 e V « r O k r f J O e i t a l j u d " T O S C A , predstava ob 20. ur i . ' skega odbora K r a n j z nas l ed - s e p t e m b r a f rancosk i barvn i Jjj N J I M P E V E C 17. M E H I K E , oredsta

d n e v n i m

septembra f rancosk i b a r v n ' P E V E C I Z M E H I K E , p r £

ob 16.30 i n 19. u r i Skofja L o k a : 10. i n 11. ^ f 0 j « -

r anc i j ah za gospodarske o r g a n i - b ra ameriški c i n . f i lm Z k jj. zaci je i n občine; L J E N A Z V E Z D A , predstava

2. r a zp rava i n sk l epan je o septembra ob 20.30. u r i , U« sp r ememb i p r a v i l i n o po t rd i t v i t embra pa ob 17. in 20.30. u p p r a v i l n i k a o osebn ih d o h o d k i h K i n o P o l J a n * » S O R A - : l u ' . . . - i

r e d o m : 1. r a zp rava in sk l epan je o ga-

K o m i s i j a za sk l epan je i n odpovedovanje de lov­n i h razmer i j podjet ja

Ve.etrgovi * „lo a" Š<ofh Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta:

Ktlkulanta srednji strokovni uslužbenec z znanjem strojepisja

Adninst ator personalni referent - srednji strokovni uslužbence z znanjem vseh administrativno pravnih poslov la strojepisja

Administrator srednji strokovni uslužbenec z znanjem vseh admi­nistrativnih poslov iu strojepisja

Administrator pomožni materialni knjigovodja, srednji strokovni uslužbenec z znanjem administracije ln strojepisja

Šofer kvalificiran šofer C kategorije

4 delavci polkvalificiranl delavci v živilski stroki, trans­portni delavci

P i smene ponudbe z navedbo splošne ln s t rokov ­ne izobrazbe, de lovnega staža i n dosedanje zapo­s l i t ve naj pošljejo in teresent i na upravo podjet ja.

Živinorejskega vo te r inarskega zavoda K r a n j ;

3. r a zprava in sk l epan je o n a ­jet ju kratkoročnega k r ed i t a za f inans i ran je inves t i c i j v k m e t i j ­s t v u ;

S a m o za sejo O Z : 4. r a zp rava in sk l epan je o

K i n o Po l jane 11. sep tembra T A M A N C O

•SORA« f rancosk i fiU"

Železniki »OBZORJE-: l 0 ' . ^ 11. septembra jugos lovansk i D O B R O M O R J E

Kamnik: 10. in 11. eeP^gfjA

sp r ememb i od loka o določitvi predstava ob 20 u r i 11.

ameriški b a r v n i f i l m H8*> T R O J A N S K A . 10. a e p l * - * ^

. JO. u r i , 11. a * P " kra jev , k i se štejejo za vas i , k j e r bra pa ob 17. in 20. u r i , J ^ , ima učno i n vzgojno osebje, k i s l o vansk i f i l m K O T A 905, de la na šolah i n vzgo jn ih zavo- ne ja ob 10. u r i d i h , p r a v i c o d o brezplačnega Duplica: 10. l n 11 s tanovan ja i n k u r i v a .

P R E D S E D N I K O L O V i n k o Ha fne r 1. r.

sov je tsk i ba rvn i f i lm K A P ^ j , N O V A H C I , 10. septembra £ stava ob 20. u r i , 11. sepf "

TRI STIPENDIJE razp isu je

G O R E N J S K A TURISTIČNA Z V E Z A K R A N J

za dvoletni študij na Višji ko­mercialni šoli v M a r i b o r u na od­d e l k u za tu r i z em i n gost instvo. Prednost p r i pode l i t v i štipendij ima jo p ros i l c i z Goren j ske .

pa ob 16., 18. i n 20. u r i

ta0"

k a ajdova 70, , 90, k r m a za kokoš 40, k o r u z ^

P r a v i l n o ko lkovane prošnje z P r o * ° 50, oves 25, o r e h ^ f t

V K R A N J U Fižol 60 do 100, m l eko 3°» . [ J i

, ješprenj 70, ^ ruz Hi

življenjepisom Je dos tav i t i na j ­kasneje d o 25. sep tembra t. 1. na nas lov :

Gorenjska turistična zveza Kranj p. p. 119

ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE ŽITA

Obveščamo vse kmetijske z a ­druge, k m e t i j s k a posestva i n kmetova lce , da bomo pričeli s

ma l in e 100, lisičke 50 d ' n K u '

l i t e r , korenček 30 do 40, sir ^ ta 120, surovo maslo 520 d ° a JO čebula 40 do 45, k romp i r 20, zel je s ladko 20 do 30, * 50 do 70, grah v stročju

18 a l *

100, l e n 3 . sa 30 do 35. p ap r i ka ^ ^ J j j M

do 70, j abo lka 35 do 40, 1»Jjjjjl 50 do 80, cvetača 100, P « r f l (

rjc« 40 do 50, k u m a r e 20, kunj ! ^ 90. fižol v stročju 50 do Vh ^

1 *. *nh. čis. . n j e m in razkuževanjem žita d i lne buče 10 d i n za kg. 'JJjft v četrtek, dne 15. septembra t. 1. 24 do 25 d in , kokoš 600 do ^ in to vsak dan od 6. ure zjutraj piščanci 350 do 400 d in z a

SOBOTA. 10. S E P T E M B R A 1960 K U L T U R A I N P R O S V E T A K U L T U R A I N P R O S V E T A

S p e t j a v n a T V o d d a j a

v K r a n j u

Ob novem šolskem letu

popevk, instrumentalni solisti, vokalni in instrumentalni an-

RTV Ljubljana pripravlja v Kranju posebno javno T V od-d a io z naslovom »Al i poznaš sambli, pevski zbori, folklorne 8 v ° j kraj?« To bo prvi v seriji in baletne skupine. Poleg njih n o * i h zabavnih quiz oddaj, v pa so vabljeni tudi vsi, ki se v ^terih bodo tekmovala sloven- prostem času bavljo z zbira­l a mesta. Predstavniki večjih ^venskih mest bodo tekmovali k različnih področij: zgodovine, kulture, gospodarstva. Ljudske khnike in športa. Tekmovalce, znosno svoje predstavnike v tem tekmovanju bo določilo •»esto samo. T i bodo na osnovi ''ojih pravilnih odgovorov zbra­li določeno število točk in se «ko merili z ostalimi mesti. — *a mesta, ki bodo zbrala naj-V e*je število točk v tem tek­movanju, je RTV Ljubljana Pripravila lepe nagrade.

Televizijska oddaja »AH po-j-JjaS svoj kraj?« pa ne bo vse­k a l a samo tekmovanja, am-l j * Jo bodo popestrili še naj­različnejši nastopi posamezni fov in bod

D o b r e p r i p r a v e S E S T S O L V K R A N J S K E M O K R A J U S E NI P R I Č E L O Z R E D N I M P O U K O M — P R O S T O R I I N

P R O S V E T N I D E L A V C I S E V E D N O P R O B L E M

njem kakšnih zanimivih stvari, z rezbarjenjem, z izdelovanjem kakšnih modelov, maket ali po­dobnim, skratka vsi, ki imajo kakšnega konjička, ki j im v prostem času krajša čas.

Vsi, ki se nameravalo prija­viti za omenjeno avdicijo ali pokazati zanimivosti, ki jih zbi­rajo, izdelujejo ali hranijo, naj se javijo pred rokom ali pa kar direktno dne 12. septembra ob 20. uri v Prešernovem gledališču v Kranju.

Teden dni je minilo, odkar so se spet odprla šolska vrata — začelo se je šolsk« leto 1960-61. Pričetek pouka jp zadovoljiv, boljši kot lan! kar gre na račun temeljitih priprav med počitnicami. Prosvetni delavci so imeli vrsto seminarjev, učilnice pa so bile pravočasno prepleskane, nekatera šolska poslopja pa tudi obnovljena. Kljub temu pa je ostalo še precej nerešc nih problemov, ki se jih bodo morali prosvetni delavci, družbeni organi in končno tudi sami otroci lotiti že ob začetku šolskega leta.

i l : skupin.

Repertoarnega programa za le-V teh točkah tošnjo gledališko sezono v La-

. o nastopali v glavnem doma-{ i n l pevci, recitatorji, pevski »oorl, folklorne in baletne sku­j te , ansambli in orkestri, člani Oltarno - umetniških društev, gledališč, telesnovzgojnih ln •portnih organizacij ter drugi, prireditev pa bodo popestrili tu-2 nastopi priznanih umetnikov J n Pevcev, ki jih bo na priredi­tev Pripeljala R T V Ljubljana.

P r v o tako oddajo pripravlja Ijoblj anska televizija v Kranju, j f 8»mo mesto Kranj, kakor tu-9 2 * njegovo okolico, bo to se-^ a velika obveznost, da pred-

•tev i m o n a g o gorenjsko metro-P o I ° v najlepši luči ln tudi do-*0Jno zastopamo barve našega

"jesta v tekmovanju z ostalimi * e s t i Slovenije. Potruditi se Paramo pa še toliko bolj, ker °**o to oddajo gledali ne samo *• 8loveniji, ampak tudi po

Jugoslaviji. Zato pozivamo 3?" hI se čutijo sposobne za **kršenkoli nastop pred T V ka­p a m i , da se prijavijo na av-Jteijo, ki bo v torek 12. septem-E* ob 20. url v gledališču v 2 * *h l . Na to avdicijo se lahko j a v i j o pevci narodnih in U atetnih pesmi, pevci zabavnih

^ E S E R N O V O G L E D A L I Š Č E K R A N J

hovčah še nimajo. Ker člani dramske sekcije še nimajo Izku­šenj in ker nimajo svojega re­žiserja želijo, da pride v goste režiser iz P G Kranj, da bi se nato ob njem nek domačin vpe­ljal v režisersko delo In zatem še on sam študiral kak gleda­liški komad. Pri izbiri programa prosijo za pomoč Umetniški svet pri Prešernovem gledališču. Ker so v dramsko sekcijo vključeni pretežno mladi igralci, bodo mo­rali vsekakor uprizoriti lažja, njim prikladna dela.

Največji p rob l em je t renutno v občini Železniki, k j e r na še­s t ih šolah še ne more jo pričeti z r edn im poukom. V z r o k je v po­m a n j k a n j u učnih moči. N a Sve tu za šolstvo pr i O L O K r a n j pa smo zvede l i da bo ta prob lem v k ra t ­k e m resen, čeprav n a splošno v večini šol man jka učiteljev i n profesorjev. V r z e l med prosvet­n i m : de lavc i so mora l i i zpopo l ­n i t i s študenti v i s o k i h šol i n s honorarno zapos l i t v i j o že upo ­ko j en ih prosve tn ih delavcev.

Nič manjši p rob l em kot prejš­n j i , pa je vprašanje prostorov. P rob l em je t o l i ko večji, k e r ;e p r i e n a k i h zmog l j i vos t ih kot l a ­n i , letos vp i san ih v prve razre­de osemletk k a r 650 o t rok več kot l an i . P r a v zarad i tega bodo mora l i na nekate r ih šolah tudi še letos ime t i pouk v t reh i zme­n a h ! Vse pa kaže, da bo ta pro­b l em rešen šele v nekaj l e t ih .

načrtov nov ih šol, k i pa j i h bo treba s s k u p n i m i močmi v n a j ­krajšem času rea l i z i r a t i .

N i pa prob lem prostorov samo zarad i učilnic, temveč tudi zato, ker predvsem v večjih k r a j i h n i internatov a l i dijaških domov s po t rebn imi zmog l j i vos tmi . T o vprašanje je z last i značilno za K r a n j , k j e r je b i l o letos zavrn je ­n i h nad dvesto prošenj za b i v a ­nje v in te rnatu .

K o že pišemo o u k u m l a d i h l j u d i , naj omen imo posebno za ­

skrbljujoče stanje va jencev v obr tn ih pok l i c i h . V k r a n j s k e m okra ju je b i l o letos ra zp i san ih 1200 prost ih učnih mest, medtem k o je b i l o doslej podp isan ih uč­n ih pogodb le 221! V nasprot ju z o b r a t n i m i p o k l i c i pa so vse s t rokovne šole dosegle predv ide ­no število učencev.

K l j u b v semu pa s m o l a h k o prepričani, da bo n o v o šolsko leto uspešnejše kot je b i l o pre­teklo. T o zagotavl ja jo že sams pr iprave , še bolj pa r e f o rmi rana šola, z last i še, ke r bodo prosvet­n i de lavc i letos svo je delo l ahko g rad i l i n a l a n s k i h izkušnjah. P redvsem gre za poglobl jenost dela v idejnost i pouka , p r i l aga ­j an ju pouka praktičnemu življe­n ju , sode lovanju šole z družbe­n i m i o rgan izac i jami i n za ut r j e ­van je družbenih organov v šol­s t vu .

B. Fajon

Kratke iz »Svobod« B E S N I C A Člani D P D Svobode i z Besn ice

bodo v sredo, 14. septembra , p r i ­čeli z va j ami za d r a m s k o delo »Sveti plamen« p isate l ja M o u g -

Sedaj je v p r i p r a v i i zde lava več hama . Z a novo le tno j e l ko name-

J u g o s l o v a n s k i k r a t k i f i l m . . .

. . . p o d f e s t i v a l s k i m i r t f U k t o j i

^ - t r n o v o gledališče K r a n j .^Piauje abonma za sezono 1960-

l h sicer red p r em i e r sk i , d i -rn lad insk i , nede l j sk i po-

k k i ,

J o n s k i , k o l e k t i v n i i n red če-

g p ^ k abonent bo v i d e l v tej 5 8 d r a m s k i h de l , od tega

... pod festivalskimi reflektorji Poleg uspehov, ki so jih na

mednarodnih festivalih dosegli naši igrani filmi, je najpomemb­nejši uspeh našega risanega filma. Če inozemski filmski kritiki vse pogosteje govorijo o »jugoslovan­ski šoli risanega filma* je to vse­kakor veliko priznanje prizade­vanju naših ustvarjalcev risane­ga filma.

Kljub temu, da uradna prizna­nja na festivalih iz najrazličnej­ših vzrokov navadno niso popol­noma objektivna in zato ne more­jo biti edino merilo pri ocenje­vanju neke filmske proizvodnje, naj le navedem nekaj o uspehih naših kratkih filmov na nekate­rih mednarodnih festivalih v le­tošnjem letu.

V najpomembnejši festival krat-k r a r n s k i h de l priključene Svo - kega filma se je po šestih letih d * i e K r a n j i n dvo je d r a m s k i h izoblikoval festival v Oberhausnu,

okv i rnega rana i z

reper -

(j . - *^ranj i n dvo i e S j i gostujočih p o k l i c n i h gledališč

N G i n M G iz L jub l j ane . J k r n s k a de la bodo izb

j ^ a n k a r : K r a l j na Be ta jnov i , £: Svet bn»z sovraštva, L e v -

j ^ G r u n : K a s t e l k a , S tante : b * * * . S k u f c a : Punčka sanja ,

C m * : K u r e n t . t u-je d r a m a t i k e p a :

^ o v y : P o č e m -]e r e s n i C a ( p a -

t 0C h : Ca jn i ca , P r i s l e y : Inšpek-

I JJ \ n a ob i sku , K i t i m i n : Človek, v.dei smr t .

Ur Cel edst

°,;n.i abonma za vseh osem

vPi» 5?»

a v je od d i n 500 do 1200. ° V ; mje abonmaja bo od 7.

-ernbra do 10. septembra 1960. aoscv

ra do 22. sep tembra za abonente <xl 10. do 12. ure "S

od

te«ryn<>ve«a 18. ure v u p r a v i gledališča, T i t o y

ki ima popolnoma delovni zna­čaj, ker ga ne ovirajo obrobni fe­stivalski dogodki in ker ga ne po­riva v ozadje igrani film, kakor se to dogaja v Cannesu, Benetkah, Berlinu. Letos sta bili podeljeni dve prvi nagradi za risani film (od skupno treh) našima filmoma Piccolo (D. Vukotić) in Inšpek­tor se je vrnil domov (Vatroslav Mimica), medtem ko so bili do­bro sprejeti tudi dokumentarni filmi Stop, Poti, Prekleti praznik in V kamen ujeti.

V Annccyju je jugoslovansko proizvodnjo filmov zastopalo II filmov, ki so uvrstili Jugoslavijo na drugo mesto. Nagrajeni so bi­li tri e (največje število nagraje­nih filmov) in to: Krava na mese­cu (D. Vukotić), Pri fotografu (V. Mimica), oba za izvirnost in du­hovitost, ter Maščevalec (D. Vu-kotič) za glasbo in zvočne efekte.

Tudi na M annhcimskcm festi­valu, v takoimenovanem Tednu (govorim o kranjskih kinemato-

kulturnih in dokumentarnih fil­mov, so bili jugoslovanski filmi dobro sprejeti. Med dokumentar­nimi filmi je bil na vidnem mestu Klopčičev Na sončni strani ceste, med poljudno-znanstvenimi so bili naši filmi Nenavaden lov (J. Kavčič), Beloglavi jastreb in Po­slednje zatočišče (B. Marjanovič) več kot solidni, nadpovprečen je bil tudi risani film Mali vlak (D. Vunak). V skupini antifašističnih filmov je dosegel lep uspeh film Trije spomeniki, režiserja Dušana Povha, ki ga je posebna žirij t pedagogov nemških srednjih šol izbrala za prikazovanje na teh šolah in ga priporočila kot po­sebno primernega.

Omeniti je treba še I. festival jugoslovanskega dokumentarnega in kratkometražnega filma, ki je bil marca v Beogradu in kjer se je jasno pokazal napredek in to predvsem na področju risanega filma.

Letošnji festival kratkega fil­ma so torej jasno pokazali in po novno potrdili kvaliteto naših fil­mov in predvsem opravičili sla­vo, ki jo v svetu uživa naš risani film. Kot zanimivost naj nave­dem, da je zagrebški Studio za risani film sklenil z ameriško te­levizij pogodbo za izdelavo seri­je reklamnih filmov.

Vendar pa ima ta zadeva žal Še neko drugo, temnejšo stran ...

. . . V LUČI NAŠIH KINEMATOGRAFOV

r Kljub domačim in mednarod­

nim priznanjem našemu kratke­mu filmu, na katere je publika prav gotovo ponosna in jo zani­ma, zaradi katerih odlik so bila ta priznanja podel ena, pa le red­ko zaidejo v naše kinematografe

T J O t O

nt o" cr o 3 (D 3

P. n.

P r e š e r n o v o g l e d a l i š č e

K R A N J

Titov trg št. 6

grafih, mislim pa, da velja to za vso Gorenjsko in v večji ali manj­ši meri tudi za ostale predele na­še republike in morda celo vse države. Če pa od časa do časa le ujamemo kak kratki film, za ka­terega smo že dosti slišali in si ga želeli videti, pa- se to zgodi le slučajno, zakaj niti v časopisju niti kje drugje ni zaslediti takih obvestil. (V Kranju vem le za eno izjemo, medtem ko ljubljanski kinematografi stalno objavljajo tudi naslove predfilmov.) Neko­liko drugačen je položaj pri risa­nih filmih, ki so dosedaj v dveh manjših izborih prišli na program, vendar v Kranju le na dve ali tri matineje. Tak odnos do risanega filma pa je popolnoma zgrešen ne le s strani upravljavcev kine­matografov, ampak v veliki meri tudi s strani odrasle publike. Ri­sani filmi, posebno še takšni, kot nastajajo v Studiu za risani film v Zagrebu, niso namenjeni samo otrokom in tudi ne predvsem otro­kom, ker so nekateri tako po vse­bini tako tudi po obliki otrokom popolnoma nerazumljivi (naj spomnim le na Happy End), če ne to, otroci vsaj ne morejo do­jeti ideje, ki se skriva za pisani­mi, včasih grotesknimi figurami, ki se zdaj razigrano, zdai zlom­ljeno pomikajo po platnu.

Potreben ni torej le pravilnej-"i odnos tistih, ki določajo reper­toar kinematografov (to pač ne velja le za kratki film, ampak prav tako tudi za igrani film), temveč tudi vzgoja občinstva, predvsem mladine. Najsodobnejša in najboljša oblika vzgoje so v*r-/etno filmski klubi, ki so se uve­ljavili tudi že pri nas. K rat r k pregled zgodovine in najosnov­nejših pravil filmske umetnosti, ci JO nekateri dobijo pri pouku slo venščine na srednjih šolah, še zdaleč ne zadostuje in ne more zadovoljiti tistega, ki bi se rad vsaj malo poglobil v to najzna­čilnejšo umetnost našega časa. Najtežja je pot estetskih principov filma, do katerih se je nemogoče prikopati brez strokovnega vod­stva, prav tako pa je za popolnej­še razumevan e, pravilnejši odnos in večji užitek pri gledanju umet­niškega filma potrebno poznava­nje (toda ne le papirnato) moj­strovin nemega in zvočnega fil­ma, s katerimi razpolaga naša ki­noteka. Vse to pa nam v veliki meri lahko nudijo filmski klubi.

če se po tem kratkem skoku vstran, ki se mi pa ne zdi nepo­treben, vrnemo k naši temi — kratkem filmu je edina stvar, ki bi jo še želel povedati, želja, Ha bi dokumentarni in kratkometraž­ni filmi ne potovali le na progi >tudio — festival — arhiv, am­pak naj bi samostojno ali kot predfilmi pogosteje prišli do pub­like, za katero so bili končno tu­di ustvarjeni.

D. Ogrizek

rava jo naštudirati še m l a d i n s k o igro a l i pa komedi jo . Želi jo s i pomoči od Prešernovega g l eda l i ­šča, zato omenjeno predstavo že študira A n a L o m b a r iz P G K r a n j , razen tega pa so zapros i l i tud i za kos tume i n sceno.

Z A L O G

K o t p rvo p r emie ro v l e ton j i sezoni bodo člani D P D Svobode i z Za loga ver je tno naštudirali delo, k i ga bo nap i sa l nek do­mačin. Razen tega d ramskega dela bodo i zb ra l i še enega, p r i ­mernega za 10-letn:co ustanov i t ­ve društva. K e r ima jo svo je re­žiserje s i bodo i zposod i l i s amo op r emo za oder (zavese) i n sce­ne.

T R B O J E Pred dnevi je Mirko Cegnar Iz

P G v Kranju pričel z režijo dramskega dela Miško Kranjca <>Pot do zločina«. Člani dramske sekcije DPD Svcbode iz Trboj se bodo 8 predstavo predstavili tamkajšnjim prebivalcem v okto­bru.

PREDDVOR V P r eddvo ru bodo člani d ram­

ske sekc i j e v letošnji gledališki sezoni u p r i z o r i l i dve nov i i n po­nov i l i še dve l ansko l e tn i upr i zo r ­jeni de l i , i n s icer Roksandiče/ »Babilonski stolp« in Marinčevo gledališko de lo »An aeta«.

R O K O P I S L U D V V I G A V A N B E E T H O V N A V nekem m o s k o v s k e m a r h ' v u

so pred k r a t k i m našli rokop is Ludvviga van Bee thovna , o kate ­r em so m e n i l i , da je že davno izgubl jen. V rokop i su so d e l i K reu t ze r j e ve sonate in o ra t o r i ­ja K r s t u s na O l j s k i gor i , k l a v i r " ska sonata, de l i Ero i ce i n še ne ­katere druge , doslej neznane vo ­ka lne sk ladbe .

filmi, ki fik ptsdama PROSTOR V VISOKI DRUŽBI

Angleški film Prostor v v i ­soki družbi obravnava živ­ljenje sodobne malomeščan­ske družbe. Povedal je mno­go več kot samo zgodbo ne­kega Joea Lamptona, sina to­varniškega delavca, ki se je povzpel na vrh socialne lest­vice. Izpovedal je tudi mar­sikatero resnico o mrzlem svetu najuspešnejših poslov­nih mož, ki tvorijo velik del takoimenovane visoke družbe (ali določneje — izkoriščeval-skega razreda). Predvsem pa seveda film obravnava Joev socialni vzpon in temu vzpo­redno dokončno oblikovanje njegovega značaja, ki pa po­meni moralni padec.

Pred svojim prihodom v Warnley je Joe po eni strani še predstavnik zatiranega razreda, po drugi pa že hoče postati njegov maščevalec s tem, da bi se sam povzpel med »umazano sodrgo oderu­hov«, vendar vzvišen nad nji­mi. Ko pa doseže svoj cilj (s tem da se poroči s hčerko bogatega tovarnarja), Joe ne najde bleščečega življenja, ampak osamljenost in razo­čaranje nad samim seboj, nad svojim položajem v tej viso­ki družbi. Ko se mu posreči (z žrtvovanjem drugega — Alice), se ne čuti več vzviša-nega nad temi ljudmi, ampak oropan svojega ponosa, strt, pahnjen na mesto tistih, Id jih je zaničeval in zatiral in zaničevan od tistih, katerih eden je bil tudi sam. V tre­nutkih, ko je popolnoma ne­sebično ljubil Alice, je v sa­mem sebi ponovno našel mo­ralne kvalitete, ki jih je na začetku svoje poti v visoko družbo s ciničnim nasmehom odvrgel — poštenost, odkri­tost, zvestobo svojim ču­stvom. S tem, da se je odločil za materialno blaginjo in za­vrgel Alicino ljubezen in s tem tudi svojo notranjo sre­čo (katastrofalnost te odločit­ve je stopnjevana s tragično smrtjo Alice), se je Joe Lampton vzpel do svojega c i ­lja in zaživel novo življenje v visoki družbi. Toda to živ­ljenje je zanj prazno. Izpol­njeno je le s trpkim posme­hom tej družbi in samemu sebi in z bolečine polnim spominom na Alice in ponov­nim občutkom krivde.

Vsebinske kvalitete, ki so bile podane že v scenariju, s« v režiji Jacka Claytona pri­šle popolnoma do izraza. Ze­lo dober je tudi dialog. Lau-rence Harvey je prefinjeno in s pretehtno zadržanostjo podal lik glavnega junaka. Simone Signoret je oblikova­la Alice v zrelo in polno ču-

: tečo ženo in (po mnenju an-\ gleške Akademije) ustvarila

najuspelejšo žensko vlogo v ; lansko! "tnem angleškem ti i -\ mu. Film sam je bil odliko-\ van z naslovom najboljšega ; angleškega filma leta.

-an

Pred novo sezono kranjskih gledališčnikov

Š E S T A B O N M A J E V LETOS 105 PREDSTAV - PESTER REPERTOAR DOMAČIH IN

TUJIH A V T O R J E V - P R l C A K O VATI J E V E L I K OBISK

L e t a 1958 je b i l o v Prešerno­vem gledališču 23 predstav, lan i 61, letos pa j i h bo 105 (od tega števila j i h je 57 že bilo). C e te številke osve t l imo še z nenehno naraščajočim ob i skom g l eda l i ­ške hiše, m o r a m o zaključiti, da je zan imanje za odrsko dejavnost v K r a n j u vse večje. V zadnj i sezoni s i je 78 predstav domače dramske družine in gostov l jub ­l j ansk ih pok l i cn ih gledališč ogle­dalo 20.000 Kranjčanov in oko l i ­čanov. Ob isk v nov i sezoni pa bo po pričakovanjih še večji. Bogat repertoar domačih in t u ­j i h d ramat ikov (Pr i s t l ey : Inšpek­tor na ob i sku , L o v y : P o čem je resnica, P a t r i c h : Ca jn i ca , E f t i -m i n : Človek, k i j e v ide l smr t , C a n k a r : K r a l j na Be ta jnov i . P u c : Svet brez sovraštva, L e v -s t i k - G r u n : K a s t e l k a , Stante : K e -kec, S k u f c a : Punčka sanja , Re -m ic : K u r e n t (iz katerega bodo k r a n j s k i gledališčniki u p r i z o r i l i 7 p remie r in dejstvo, da br> le­tos kar šest abonmajev , namesto l ansk ih t reh, vse to zagotav l ja , da so pričakovanja rea lna .

V letošnji abonma bo tako kot l a n i tud i letos vključenih osem predstav. R a z l i k a pa bo v tem,

da bosta ime la l jub l j anska D r a ­ma i n Mes tno gledališče le po eno abonmajsko predstavo, če­prav se bosta na k r a n j s k i h de­skah večkrat predstav i la . P r e ­šernovo gledališče želi namreč letos omogočiti čim širšemu k r o ­gu l jub i te l j ev gledališča ob isk kva l i t e tn ih upr i zo r i t e v , k a r je bi lo l an i spričo abonmajev one­mogočeno.

Z a abonmaje je b i l o letos nad ­

vse v e l i k o z a n i m a n j a i n do

vstopnic že skora j n i več moč

pr i t i . Praktično so štirje abon­

maj i že zaključeni, i n s icer pre­

m i e r s k i , k o l e k t i v n i , I skra in m l a ­

d i n s k i , vstopnice so le še na

razpolago za četrtkov večerni in

nede l j sk i popo ldansk i abonma.

Razen naštetih predstav pa bo ime l o v Prešernovem gledališču

' vsaj dve premie r i tud i k ran j sko m l a d i n s k o gledališče, k i bo v k r a t k e m ustanovl jeno. Včeraj, v petek, 9. septembra , so ime l i zaključne pogovore o p r i p ravah za ustanovi tev M l a d i n s k e g a gle­dališča.

n. n.

RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte v sak

d a n ob 5.05., 13., 17., 22., 23. i n 24. u r i ter r a d i j s k i d n e v n i k ob 19.30 u r i . Ob nede l j ah p a ob 6.05., 7., 13., 15., 22. i n 24. u r i ter r a d i j s k i d n e v n i k ob ob 19.30 u r i . NEDELJA , 11. septembra 6.00 Vese l o v nede l j sko

ju t r o 640 P r i r e d i t v e d n e v a 6.30 R e k l a m e 6.45 V e d r i z v o k i 7.15 Igra p i h a l n i orkester

J L A 8.00 M l a d i n s k a r a d i j s k a i g ra 8.32 Iz a l b u m a otroških

p s m i 845 R T V L j u b l j a n a v go-

steh v T o v a r n i ema j ­l i r ane posode v C e l j u

9.45 S u i t a za goda ln i o rke ­s te r

10.00 Se pomni te tovariši . . . 10.30 Iz boka lnega u s t v a r ­

jan ja sk lada te l j a R a d a S i m o n i t i j a

11.00 Igramo za vas 11.30 H v a r s k i z a p i s k i

(reportaža) 12.00 Naši poslušalci čestita-

i n pozdrav l ja jo — I. 13.15 Obves t i l a i n zabavna

g lasba 13.30 Za našo vas 13.45 K o n c e r t p r i vas d o m a 14.15 Naši poslušalci čestita-

i n pozdrav l ja jo — II. 15.15 R e k l a m e 15.30 P o l ure z abavn ih

l l ll )

OD N E D E L J E , 11. S E P T E M B R A DO SOBOTE, 17. S E P T E M B R A

z v okov 16 00 M e l o d j e za v a s 16.45 T r i o S l a v k a A v s e n i k a 17.00 Sport i n g lasba 19.00 Obves t i l a , r ek l ame i n

zabavna g lasba 20.05 Nede l j sk i razgovor 21.00 Športna poročila 21.10 T r i j e g lasbeni jubi le ja 22.15 P les ob r a d i j s k e m

s p r e j e m n i k u 23.10 K o k t a j l p red polnočjo 23.50 P r i j e t en počitek

P O N E D E L J E K , 12. septembra 5.03 D o b r o j u t r o 5.25 Neka j domačih 6.30 R e k l a m e 8.05 Po je D o r i s D a y 8.20 Z a ot roke 9.00 Zvočni m o z a i k

J0.10 Z a l jub i te l j e sodobn ih popevk i n ritmov

11.00 D v a dvaspeva i z Mascagn i j eve opere CavaLLeria rus t i c ana

11.15 Naš pod l i s tek 11.35 Z a har fo i n k i t a r o 12.00 S l ovenske na r odn e

pesm i 12.15 K m e t i j s k i nasve t i —

ing . J a n a P i n t a r — V p l i v časa trgatve n a kakovos t v i n a

12.25 Z a b a v e n opo ldansk i spored

13.15 Obves t i l a i n zabavna g lasba

13.30 Z v o k i i zpod R o m a n i j e 14.00 Fantastična proda ja lna 14.35 Naši poslušalci čestita­

j o i n pozdrav l ja jo 15.15 R e k l a m e i n zabavna

g lasba 15.40 P e s m i Radovana

G o b c a poje M a r i b o r ­s k i k o m o r n i zbo r

16.00 N;iši popo tn ik i n a tu j em

16.20 F r a n c o s k a p e vka M a d o R o b i n z z a b a v n i m sporedom

16.40 K l a v i r s k e s k l a d b e P a v l a M e r k u j a

17.10 Šoferjem n a pot 18 00 Operne me lod i j e 18.43 K u l t u r n i g l obus 19.00 Obves t i l a , r e k l a m e i n

zabavna g lasba 20.00 T r i k r a t deset 29.30 Simfonični koncer t 22.15 Iz naših s t u d e v 23.10 Sa rah V a u g h a n i n B i l i y

Ecks t i n e pojeta najbol j uspe le sk ladbe I r v i n g a B e r l i n a (oddaja s k o ­mentar jem)

23.55 P r i j e t en počitek

TOREK , 13. septembra 5.00 Dobro j u t r o 5.10 Neka j domačih 6.30 R e k l a m e 8.05 V t i s i i z I ta l i j e 8.40 M a j h n i z a b a v n i a n s a m ­

b l i 8.55 R a d i j s k a šola za

sredn jo s topnjo 9.25 Po j e ženski v o k a l n i

k v a r t e t 9.45 Pet bagatel za klariirmt

10.10 Rad i bi vas zabava l i 11.30 Fantaz i j a za k l a v i r i n

goda ln i o rkes te r 12.00 Zadovo l jn i K r a n j c i

v a m i g ra jo 12.15 K m e t i j s k i nasve t i —

ing. J i i k a F e r j a n : P r i hodn j o pom lad naj bo v e l i k o pu j skov

12.25 Pet pevcev — pot popevk

12.50 P i s e n i z v o k i z D r a v s k e ­ga po l ja

13.15 Obves t i l a i n zabavna g lasba

13.30 S l o v e n s k i o p e r n i p e v c i v znan h ope rah

14.05 R a d i j s k a šola za višjo stopn-io

14.35 Z a b a v a l vas bo p i an i s t P l e m e Donsey s s v o j i m t r i o m

15.15 R e k l a m e i n zabavna g lasba

15.40 I. jugos l ovansk i f o l k l o r ­n i f es t i va l v Koprščini

16.00 L i s t i i z domače književnosti

16.20 P r eds tav l j amo v a m znamen i t e o rkes t re

17.10 Razgc-vor z v o l i l c i 17.20 Naše l jub l j eno mes to

(baletna glasba) 18.00 Z a n i m i v o s t i i z znanost i

i n t ehn ike 18.15 O d plesišča do plesišča 18.53 Človek i n zdrav je 19.00 Obves t i l a , r e k l a m e i n

zabavna g lasba 20.00 L j u b l j a n s k i k o m o r n i

zbor poje p e s m i sodob­n i h s l o v e n s k i h sk lada te ­l j e v

20.30 R a d i j s k a i g r a 21.35 P r e lud i j o večnem

hrepenen ju 21.45 Me l od i j e r a z n i h dežel 22.15 Z a mlade p lesa lce 22.40 J a z z 23.10 Nočni k o m o r n i koncer t d e l D i m i t r i j a Soštakoviča

SREDA, 14. septembra 5.03 D o b r o j u t r o 5.25 Neka j domačih 6.30 R e k l a m e 8.05 Ženski i n m o * k i zbor

D P D Svoboda H r a s t n i k 8.30 Zvočni ka l e jdoskop 9.00 Zabavna g lasba n a te­

kočem t r a k u 10.10 A n s a m b e l s k i i n zborov ­

s k i op e rn i p r i z o r i 11.00 V r i t m u današnjih d n i 11.30 Družina i n d o m 11.40 D i v e r Umen to za k l a v i r

i n o rkes t e r 12.00 Kva r t e t M i l a n a Stante ta 12.15 K m e t i j s k i nasve t i —

i n g Jane z Hablč: S t ro jn i ! molža

12.25 H a m m c n d org l e v r i t m u 12 40 O t roc i pozdrav l j a j o 13.15 Obves t i l a i n zabavna

g lasba 13.30 P r e l u d i j i 13.50 Z a b a v n i o rkes te r

bolganskega r ad i a 14.05 R a d i j s k a šola za s redn jo

s topnjo 14.35 K o n c e r t za k l a r i n e t i n

onkest'3r št. 2 15.15. R e k l a m e i n zabavna

g lasba 15.40 Me l od i j e s tarega

D u n a j a 16.00 Novost n a knjižnji

p o l i c i 16.20 K o n c e r t poželjah 17.10 Deset m i n u t i z naše

beležnice 17.20 P a r a d a plošč 18.00 K u l t u r n a k r o n i k a 18 20 S l o v ensk i s amospev i 18.45 R a d i j s k a u n i v e r z a 19.00 Obves t i l a , r e k l a m e i n

zabavna g lasba 20.00 Ope ra v 4. de jan jeh

»Manon Ivescaut« 22.15 Četrt u re s kv inte tom.

Jožeta Kampiča 22.30 G l a s b a i z E l i z e j s k i h

po l jan 23.55 P r i j e t en počitek

ČETRTEK, 15. septembra 5.00 5.10 6.30 8.C5 8.25

14.25 Naši poslušalci čestita­j o i n pozdrav l ja jo

15.15 R e k l a m e i n zabavna g lasba

15.40 Igra v i o l i n i s t K a r l o R u p e l

16.00 Iz sve tovne književnosti

16.20 Pa rada plošč 17.10 Petdeset m i n u t t u r i z m a

i n melod i j 18.00 I z oper G . V e r d i j a 18.30 Športni t edn ik 19.00 Obves t i l a , r ek l ame i n

zabavna g lasba 20.00 Četrtkov večer d o m a ­

čih pesmi i n napevov 20.50 O b sedemdeset l e tn ic i

F rance ta B e v k a 21.20 Iz Schube r t c v e sk i c i r k e 22.15 P l esna glasba i z

vsega sve ta 23.10 K o n c e r t simfoničnega

o rkes t r a Jugos l ovanske r a d . o te lev iz i je

Dobro j u t r o Neka j domačih R e k l a m e Madžarski p l es i Naši g lasbeni uspeh i v p r e t ek l em šolskem l e tu

8 55 R a d i j s k a i g r a za višjo s topn jo

9.25 E u r o p a okspress 10.10 Od melod i j e d o me lod i j e 11.30 Odda ja za c i c ibane 12.00 P i h a l n i o rkes te r i g ra

po tpur i i z L eha r j e v e operete Vese la vdova

12.15 K m e t i j s k i nasve t i — d r . Janez Banič: U p o -rabnostne bo lezni kon j

12 25 Z a b a v e n opo ldansk i spotned

13.15 Obves t i l a i n zabavna glasba

13.30 Igra Maribonstki i n s t r u -rnenta ln i ansambe l

13.50 Z a v r t i m o naš g lasben i g l obus

P E T E K , 16. septembra

5.00 D o b r o j u t r o 5 25 Neka j domačih 6.30 R e k l a m e 8.C5 D v e ope rn i o v e r t u r i 8.30 O d t u i n t a m 9.00 Nede l j sk i razgovor 9.55 Segava k l a v i a t u r a

10.10 P e s m i brez besed 10.40 Vese le popevke se

v r s t i j o 11.00 T r i o E d v a r d a Goršiča

i z C e l j a 11.15 Naš p o d l s t e k 11.35 S imfon ie t ta 12.00 Dobra vo l j a j e n a j ­

bo l ja . . . 12.15 K m e t i j s k i nasve t i —

ing . Jože R i h a r : V t i s i čebelarja s po t i p o F r a n c i j i — II.

12.25 S sončnega juga 12.40 Domači napev i i zpod

ze lenega Pohor j a 13.15 Obves t i l a i n zabavna

g lasba 13.30 Me l od i j e po vašem

o k u s u 14.C5 Rad i j ska šola za nižjo

s topn jo 14.35 Po je Bas i s t B o r i s

H r i s tov 15.15 R e k l a m e i n zabavna

g lasba 15.40 K o m o r n i zbor R T V

L j u b l j a n a 16.00 Humort -ska tega tedna 16.40 J u g o s l o v a n s k i pevc i

zabavne g lasbe 17.10 Razgovor z v o l i l c i 17.20 Popo ldansk i koncer t 18.00 N a p e v i i z L a t i n s k e

A m e r i k e 18.15 Vese l i h r i b o v c i

g o s tu j e j o . . . 19.C0 Obves t i l a , r e k l a m e i n

zabavna g lasba 20.00 Tedensk i zunan j epo l i -

t čni pregled 20.30 Ba l e t skoz i sto let ja 21.15 O m o r j u in pomorščakih 22.15 C a m b o i n b ig band 23-. 10 Intermezzo z goda l i 23.20 Po j te z n a m i ! 23.50 P r i j e t en počitek SOBOTA, 17. septembra

^»»5.00 Dobro j u t r o 5.10 Neka j domačih 6.30 R e k l a m e 8.05 Pevec F r a n k S i n a i r a 8.20 Sk ladbe V i l k a U k m a -

k a r j a za violončelo 8.40 Par t i zanske pesmi

b r a t s k i h narodov 8.55 Rad i j ska šola za nižjo

s topnjo 9.25 O d valčka do sambe

10.10 Z a vsakogar nekaj 11.30 P i o n i r s k i t edn ik 11.50 Deset m i n u t z z a b a v n i m

o r k e s t r o m R T V L j u b l j a n a

12.00 T r i o i z Do l ine 12.15 K m e t i j s k i nasve t i —

Jože K r e g a r : V r t n o sad i tve v jeseni

12.25 Zabaven opo ldansk i spored

12.45 Simfonične m i n u t e 13.15 Obves t i l a i n zabavna

g lasba 13.30 S k o z i v a s . . . 13.50 O d ar i j e d o a r i j e 14.35 Naši poslušalci čestita­

j o i n pozdrav l ja jo 15.15 Rek l ame i n zabavna

g lasba 15.40 Pesem p l an in ,

simfonična pesni tev

16.00 16.20

17.10 18.00

18.20

18 45 19.00

20.00 20.25 22.15

23.10

N a p l a tnu smo v i d e l i Z me l od i j am i čez kont inente Pa rada plošč Po je mešani zbor F r a n c e Prešeren iz K r a n j a G c d a l n i orkester T u t t i C a m a r a t a i n šest trobent. O k n o v svet Obves t i a , r e k l a m e i n zabavna g lasba Po j d m o n a Štajersko . . Sobotn i m o z a k Odda ja za naše izse l jence Zaplešimo še enk ra t

Televizijski spored N E D E L J A , 11. septembra

9.30 K m e t i j s k a odda ja 10.00 F i l m za o t roke

iz ser i je Lass i e 18.45 P r e n c s svečanosti

ob zaključku V I I . o l i m p ' j s k i h iger

20.00 Sedem d n i — z a n i m i v i dogodk i doma i n po sve tu

20.30 Hrepenenje po n e b u — te l ev i z i j sk i celovečerni f i l m

P O N E D E L J E K , 12. septembra 19.00 T V preg led 19.15 T V pošta 19.30 K o n c e r t po želji

g ledalcev 20.00 T V d n e v n ' k 20.15 Tedensk i športni

preg led 20.30 M a r i n Držič: D r . M i r k o

R u p e l — Andraž (Dundo Maro je ) p renos komedi j e iz l jub l j anskega opernega gledališča

T O R E K , 13. septembra 20.50 Prenos sporeda

i ta l i j anske te lev i z i j e

SREDA, 14. septembra 18.40 Svet v sankah 19.00 Cas, l jud je i n dogodk i 20.00 T V d n e v n i k 20.15 T V he l ikop te r

n a ve l esa jmu 20.30 Po r t r e t i i z tuje

književnosti

ČETRTEK, 15. septembra 18.00 Ob i sk v k i p a r s k i

d e l a vn i c i 18.30 Zračna zvezda T V f i l m

i z ser i j e In terpo l 19.00 T V o b z o r n i k 20.00 T V d n e v n i k 20.20 T V k i o s k 20.30 Prenos konce r ta

i z jazz fest iva la n a B l e d u

P E T E K , 16. septembra 20 00 T V d n e v n i k 20.15 T V o f i l m — reportaža 20.40 K i n o t e k a

SOBOTA, 17. septembra 18.00 F rane Miličinski —

Zvezd i ca zaspunka Prenos lu tkovne predstave i z Ihana gostuje Mes tno l u tk ovno gledališče i z L jub l j ane

20.00 T V d n e v n i k 20.15 T V reklame 20.30 A l a r m v G r a n d h o t e l u

— zabavna oddaja 21.30 Se r i j s k i f i l m

k .

J

ZANIMIVOSTI 8B TSIP0TS0D )

Nekaj o iilomeniji » V inozemstvo greš? P r o s i m ,

pošlji m i od t am k a k o razg led­n i co ! Veš, z b i r a m jih!-«

» 2 e veš, da je izšla nova se­r i j a naših znamk z živalskimi mo t i v i ? Tako j j i h m o r a m n a ­bav i t i , da ne bodo pošle.«

»Včeraj sem dob i l a fo togra f i ­jo od M a r t i n e C a r o l , danes pa že pišem zanjo T o n v j u C u r t i s u . I m a m j i h že 37.«

T a k e i n podobne razgovore slišimo l ahko vsak dan. Ta zbi­ra znamke , on i stare kovance, spet t ret j i razg lednice, pa foto­graf i je f i l m s k i h i g ra lk in igra*" cev, avtograme znan ih lj>*f" . 'amenje, stare predmete, PlCr

spekte turističnih krajev , značke av t omob i l sk ih f i r m , etikete ho­telov i n . . . K d o b i vse naštevat saj vemo, da i m a vsak človek

Po vsem svetu so poznane japonske etikete, k i slovijo tuđi V* dobri kvaliteti. Zgoraj vidimo dve z reklamnimi napisi. ' ' SEITA je izdala serijo ženskih narodnih noš iz francoskih P ! krajin. Zgoraj je noša pokrajine Franche-Comte. — V Belg jj dobiš lahko na vžigalčnih škatlicah serijo 20 etiket, na kateri* so simbolj in grbi belgijskih pokrajin. — V sredini spodaj vid1' mo etiketo kitajske serije (60), ki prikazuje »živali - pošast1* Na sl.'-ki je muha. — Med najbolj iskanimi v svetu so jugosl0" vanske etikete, saj po svoji pestrosti v zadnjem času c < r prednjačijo pred ostalimi državami. Na sliki je buldog iz senJ*

psov (12), ki jih je Drava izdala preteklo leto

Rdeča ka&fca M a j h n a šestletna d e k l i c a je b i ­

la navadno oblečena v lep živo-rdeč plašček i n pok r i t a s prav teko rdečo čepico. N a oboje je b i la ze lo ponosna. V s i so jo k l i ­ca l i Rdeča kap i ca . Nekega dne jo je m a m a pos la la v t rgov ino . Trgovec b i b i l d ek l i c o v rdečem plaščku i n čepici r a d m a l o po­dražil. O b l j u b i l j i je 10 d inar jev , če m u lepo odgovor i n a to le vprašanje: >-Rdeča k a p i c a , pove j , kje imaš volka?«

- N a s p r o t i mene stoji,« se je odrezala Rdeča kap i ca .

U S M I L J E N J E Katoliški duhovnik in profesor

kanonskega prava v Gerzovu na Poljskem, Jan Kus je bil obsojen na dve in pol leta zapora, ker je v kaplanovi sobi v hiši usmiljenih sester skrival tri leta Jadvigo Vel-har, poslovodkinjo neke blagovne hiše, ki je poneverila 370.000 zla-tov in se je skrivala pred policijo. Duhovnik je kot motiv navedel — usmiljenje.

O Z E L E N E L I ELEKTRIČNI STEBER

Gostje, ki se zdravijo v zdra­vilišču pri Stra^arih imajo pri­ložnost, da vidijo zelo redek po­jav. N?. livadi Periše Jovanovlč je v bližini kopališča steber Iz akacije za električno razsvetlja­vo, ki je povsem pravilno obde­lan, po dveh letih pa je pustil veje in se odcl z zelenim listjem. Veje lepo uspevajo in mora l i jih bodo obrezati, da ne bo prišlo do okvare na napeljavi. Strokovnja­ki pravijo, da j * * to edinstven primer.

svoj okus i n svojega »konjička*' V zadn jem času se je po vsei*

svetu zelo razširilo zbiranje <8f ket, k i j i h dob imo na vžiga1?' n i h škatljicah. o zvrst z b i r a j imenu jemo f i l umen i j a , zbirale pa f i lumenis te . M e n d a ima več teh et iket n e k i N e w y o r ^ medtem k o »ustanovitelj« ZK ran ja n i znan. Poznamo t u C~ pr imer , da je n e k i Jugoslova i m e l v L o n d o n u razstavo etiK e~ k je r je pokaza l svojo seđw£ tisočkoso zb i rko . — Vemo, da} tud i na Gor en j skem dosti tafcfg k i zb ira jo etikete. M o r d a bi p r i d o b i l i še več izkušenj, c e ^ se poveza l i med seboj ' ° £ f

ustanov i l i celo svoj k lub . " r t e

ste tud i v i f i lumen is t i n že 1 1. pov( zave z d r u g i m i zb i ra lc i c

ket, l a h k o pišete k a r na n &

uredništvo, morda v a m ^ x\ tud i m i l ahko pomagal i P medsebo jn i povezav i .

P O L S T O L E T J A P R E J E M A POKOJNINO

Peter M i h a l d i n e c iz 2daW ok ra ju K o p r i v n i c a ima 97 l e • pre jema že po l stolet ja V° v

nino. R o d i l se je leta 1 ^ ' službo je stopi l kot gozdni vaj 1884., u p o k o j i l i pa so g a

ta 1910 zarad i »zrahlja 1 1

zdravja«. Z d r a v n i k , k i ga je pre« l e . e P™*'\ot

za upoko j i t ev , se j e vseka* z m o t i l v oceni njegovega zdraVJ^' ke r ta »upokojeni M e t u z a l c ^ ' k a k o r Pe t ra v Sali i m e n u j ^ navz l i c u radno u g o t o v l j e n o s labemu zdrav ju prehodi d n c V ^ , peš vsaj enkra t od svoje hiŠ e

K o p r i v n i c e i n naza j .

N A R O Č I L N I C A Z A A B O N M A

N a r o č a m abonma za sezono 1960 61 in t o :

R e d : Premierski

Red : Nedeljski popoldansk i

Red : Kolektivni ali četrtek

Red : D i jašk i ali mladinski

Priimek in ime

Ulica :

Kraj

H i š . št.

dno 1960.

Podpis

G O R E N J S K E 80BOTA, 10. S E P T E M B R A 1960 D R U Ž I N S K I P O M E N K I

»HRA K L I N AR v

13

ŽARA S PEPELOM Polde se še bolj zamisli. Njegov obraz je mračen. V njem

•8 zlivata žalost in sovraštvo. Angela molči in čaka, da bo Polde Pnsmagal svojo bolečino. Ve, da so njegove misli težke in žalost-R e - Ve, da so pri ženi in pri otrocih, ki jih je ljubil.

Pomladno sonce sije med pravkar ozelenele bukve. Listi so tako svetli in tako nežno zeleni. Poldetov obraz pa je mračen, temni ga bolečina. Njegove rjave oči so zamišljene.

— Na to smo morali biti pripravljeni, — se čez čas prebudi 8 tamišljenosti, kakor da bi se pred Angelo sramoval svoje bolečine.

Angela ga razume. "— Tudi tebi so zaprli moža in ga poslali v taborišče, pa nisi

Prenehala delati za nas. Naj sc potem mi nehamo boriti? Ne! — D r a v ' z glasom, kakor da bi prisegel. w — In Slavko? Piše? — pravi čez čas, da bi pozabil na žalost,

s * ga boleče loteva. Piše, kar sme, — odgovori Angela.

~- Cez dober mesec bo že leto, odkar so ga zaprli, — de **oišljeno.

*"*" Da. Že celo leto . . . "~* Pravzaprav sem jaz deloma kriv, da se je s Slavkom tako

*Sođilo. Neumnost je bila, da sem ga pošiljal tako daleč po ^ž je . Tod-a orožja nismo imeli in prav bi nam prišel vsak ^volver. Zato sem ga poslal

Premolknil je in se Ji zagledal v oči. w. — Da, tako je bilo, — je vzd ihn i l . . . — Zelo, zelo neprevidni, •ujub vsej previdnosti, smo bili takrat. In, ne sramujem se pr i -Zna*'> tudi naivni smo bili. Mislili smo, kaj mislili, prepričani S l t t o bili, da bo vojne v mesecu, največ v dveh, konec. Zdaj pa V e iQo, da bo vojna še dolga . . .

— Dolga bo še. Nemci še vedno prodirajo v Rusijo, pa bo Sez dva meseca leto, odkar je vojna na vzhodu . . . Eh, draga moja, — ji seže v besedo... — Ne smemo toliko

islitj na nemško prodiranje. Se bodo, vragi, že ustavili! Mi ®ranio misliti na boj doma. Vsaka četa, vsak bataljon, ki ga

Tirajo Nemci obdržati tu za boj proti nam, razbremeni fronto vzhodu. Mi se borimo na majhnem koščku gorenjske zemlje, morajo imeti Nemci na njem več vojaštva, kakor so ga imeli

Jelom, ko so jo zasedl i . . . Zamisli si sedaj vsa partizanska ^ Jisca širom po Jugoslaviji! Kako ogromno vojaško moč morajo

e , hci trošili samo na jugoslovanskih bojiščih! Pa tudi zasedeni 1 Rusije je prepreden s partizani. Po prvem večjem nemškem

V s t a Z U n a v z n < M * u D a s e bodo Prav gotovo dvignili tudi drugod. Evropa bo bojišče! In na tem bojišču se bodo Nemci poraz-

I Čeprav bo vojna morda še zelo dolga, čeprav bomo morali n/hlT 1 ' Š e m n o s : o t r ° l jenja in gorja,čeprav morda koga med nami

0 0 več, bo zmaga naša . . . rt ,^ n*» ela ga posluša, dokler Polde ne preneha s svojim raz­

bijanjem o vojni in ugibanju o zmagi. In koga so še odpeljali? — vpraša naposled.

Angela našteva. boj ]T * V a n a bo prizadelo, — pravi in v svoji bolečini misli na

•eioo drugega... — Mici je menda v Rawcnsbrucku. Zdaj pa , odpeljali še mamo in očeta. Oba sta stara in bolehna. Težko Vzd V zdržala trpljenje, ki ju čaka. Hudo je. Hudo za vse! Toda

rzati moramo. Vzdržati do konca! '•' Vzdržati do konca . . . Te besede zvene Angeli vso pot na m i Proti domu .. . Sta ^ ° s e l a s e vrača. Hiti, da bo pravočasno prišla. S Petrom l^^nenjena. Peter, uradnik v tovarni, ima zanjo zelo važna

^ Na poti jo zmoti oddaljeno grmenje topov. Nosi se iz daljave v^^hodu. Po železniški progi, ki reže belsko polje, oglušujoče ,j. 1 vlak. Ni navaden. Oklopnjak je. Topovi zlokobno zevajo iz

8 a in se rišejo v mrak. j ^ . " " K a j to pomeni? — si oddaljenega grmenja topov in

oklopnega vlaka ne ve r izložiti, sta . dolgo razmišlja o tem. Tu.U potem, ko se je vrnila s se-

U n £ a s Petrom. v . mine in utrujena od včerajšnjih poti streže dopoldan 8ku • a r m - V kotu, tik ob oknu z razgledom proti postaji, sedi tJ^Sta* n e m š k i h oficirjev, pravkar j im je postregla s črnim

H^""- Dicsc Leute sind vcrruckt! T i ljudje so blazni! — sliši e ? a oficirja in prisluhne. Olieir govori o neki bitki nedaleč od Kranja.

sl{ U"~. r r i d m se ti drže v jami in nas ne puste blizu. In vsega p^l^j J»h je bilo samo trinajst. Pripeljati morajo topništvo,

, c ati morajo nas z oklopnim vlakom . . . Angela posluša ln gleda skozi t .n :u Na petem tiru vidi

' ^ n i vlak. j ^ . * " Ne moremo jim do živega. Topovi zaman bruhajo v ska!c

r«ko. Votlina je prava naravna

ii se o in

Pričelo se je novo šolsko leto z njim cela kopica skrbi, ki

jih imajo starši s svojimi otroki — učenci. Od otrok prihaja največje veselje, a na žalost tudi največje skrbi in bolečine; le-te se prav

im hrana - na mli so i s i * lahko pojavijo, če svojim otrokom gorivo, l ahko ponov imo tud i za

maščobe. Energ i ja , k i nastane ne poklanjate dovolj pozornosti. Vaš sin ima sedem let in zelo

je ponosen, da se je naučil pisati prve črke, čeprav zelo nesigurno. On ima tudi brata, ki mu je 12 let in se prizadevno trudi s svoji­mi domačimi nalogami. Manjši pazljivo ogleduje starejšega brata in razmišlja, kako se bo moral še veliko učiti, da bo znal toliko kot brat.

Otrok želi vse zvedeti, vse se naučiti. Zato roditelji grešijo, ko so zaskrbljeni zaradi nakupa knjig iz katerih se mora otrok učiti. Na­mesto teh skrbi bi bilo bolje, ko­likor je le mogoče zagotoviti ugodne pogoje za učenje. Ker če to ne storijo, njihov marljiv in inteligenten otrok kar naenkrat prične popuščati v učenju in red­no prinašati slabe ocene.

Otroku, ki se uči in dela do­mače naloge je nujno potreben mir. Priskrbite mu zato vsaj ko­tiček, kjer se bo redno lahko učil, ne da bi ga kdo preganjal in ne da bi bili okrog njega mlajši brat­ci in sestrice, a posebno daleč od radia. Skratka — najboljša je po­polna tišina. Mnogi otroci vam bodo trdili, d z lažje delajo ob zvokih radia, toda to absolutno ne drži, ker vsi šumi škodljivo delujejo na delovno sposobnost.

Zdravniki enoglasno trdijo, da je za dijaka nujno potrebno, da dobro spi; zvečer mora kmalu v posteljo, zjutraj pa naj zgodaj vstane.

Tudi taki roditelji so, ki jim je žal otroka pa zaradi »pretira­nega^ šolskega delt in jim na vse načine pomagajo. Toda razbreme­niti otroka tega napora, da se sam znajde, da razmišlja s svojo glavo, pomeni odvzeti mu sar,.„-stojnost, vero v svojo sposobnost in občutek, da je tudi on nekdo.

Le sočutje nam lahko vzbujajo matere, ki se po 20 letih ko so zapustile Šolo spet učijo reševati matematične probleme in celo po­magajo otroku pri pisanju prostih spisov. Ne moremo reči, da se otroku ne sme pomagati, ali ni­kakor se otrok na to pomoč ne sme zanašati in ne sme ostati brez samostojnega reševanja proble­mov.

Roditelji so v znatni meri od­govorni za uspeh otroka p-ri uče-n''u in to matere prav tako kot očetje. Zato se kolikor vam je le mogoče potrudite, da jim ustva­rite prijetno delovno atmosfero, da si za morebitni jutrišnji ne­uspeh ne bi imeli kaj očitati.

P r a v tako kot smo r e k l i za i z semenih sončnic, o lnje r e p i -og l j ikove h idrate , da so za telo ce, m a k a , orehovo itd.). M e d

druge mast i ( sv in jska mast) ras t l inske maščobe so povečini

p r i p resnav l j an ju maščob v te­lesu, je več kot dvakra t večja kot p r i i zgorevan ju og l j i kov ih h idratov i n be l j akov in . Same tolšče nam v h ran i ne b i mogle ko r i s t i t i , k e r j i h organ izem l a h ­ko uporab i le, če i m a na raz ­polago dovol j o g l j i kov ih h i d r a ­tov. Nekdo je to lepo ponazor i l z i z r e k o m : tolšče izgorevajo v ognju og l j i kov ih h idratov .

Maščobe so ras t l inskega a l i živalskega i zvora . M e d prve štejemo o l ja (o l ivno olje, olje

tekoče, živalske trde. R a s t l i n ­s k a mast so po posebnem po ­s topku str jena ras t l i nska o l ja . Ras t l i nske maščobe, posebno olje so l ahko prebav l j i ve i n se zato n j i hova uporaba ze lo p r i ­poroča. Z a r a z l i k o od r a s t l i n ­s k i h pa so trde živalske maščo­be težko prebav l j i ve i n j i h zato t u d i skora j p r i vseh bo l e zn ih no t ran j ih organov prepoveduje-

v e l i ko m n o Z i n o toplote. P r a v zarad i teh dveh lastnost i imajo zelo mastno hrano r ad i težaki, kot na p r ime r d r va r j i , kosc i , kopači i t d .

Maščobe se prenavl ja jo i n vsrkava jo v želodcu i n t ankem črevesju. Odtod pre ide jo v j e ­t ra , za tem p a se raz l i va j o po k r v n e m ožilju v ostale organe. K o l i k o r se ne potrošijo p r i de­l u , se kopičijo v te lesu, p red­vsem pod kožo. T u sodeluje jo p r i u ravnavan ju telesne tempe­rature. So s lab i p r e v o d n i k i to-

jo. Dolgo ostajajo v p r ebavn ih lpote, zato preprečujejo preve organ ih i n dajejo občutek s i to­st i , poleg tega pa dajejo te lesu

B a r v a s t e b l a z i n i c e Večkrat se zgodi, da sicer l e ­

po opreml jen prostor i zg leda dolgočasno. Potrebno m u je le nekaj drobn h okrasov pa bo ko t p renov l j en i n v e l i ko bol j pr i je ten. T u ne m i s l i m o na d r a ­gocene predmete, ampak le n a neko l i ko b la z in i c .

črne, sive, ve l ikos t v p r emeru 45 cent imetrov .

L a h k o se komb in i ra j o t u d i kar i ras t e i n enobarvne tkan ine , toda p r i i z b i r i je t reba pomis l i t i tud i n a barve, k i so že b i l e v prostoru. N a p r i m e r n a kavču prevlečenim s k a r i r a s t i m b l a ­gom bodo lepe b laz in ice i z r u ­menega i n črnega d i f t ina . Na enobarvn i osnov i bodo zelo p r i ­šle do i z raza dvobarvne k a r i r a ­ste b laz in ice . V e l i k o s t 60 k ra t 40 cent imetrov .

l i k o i zparevanje i n s t em oh l a ­jevanje telesa.

Snov i , k i j i h štejemo med maščobe, največkrat niso popo l ­noma čiste. S v i n j s k a mast j i h i m a res za 100 odstotkov, v m a ­s lu i n marga r in i je maščob le 85 odstotkov. T u d i v živilih, v ka t e r ih maščobe ne opazimo, j i h najdemo. T a k o imajo oreh i preho 60 odstotkov maščob, s i r 30 do 40 odstotkov, j a i c a 12, mleko o k o l i 3,6. Neka te re r ibe imajo mnogo maščob (sardine, jegulje) okrog 30 odstotkov. — Sadje i n ze len java maščob n i ­mata .

[oi G) 0 m

m m

Mode rne b laz in i ce n iso več okrašene s k o m p l i c i r a n i m i , ne­redko bleščečimi kičastimi ve­zen inami , k i so j i h še pred de­setlet j i zelo občudovali, v so­dobnem stanovanju pa so i z gu ­b i l i vsako vlogo. Mode rne b l a -zanice so cenene, enostavne, poleg tega, da so dekorat i vne , so t u d i praktične i n nemajhen pr ispevek k večji udobnost i .

Z a težak kavč so p r imerne samo večje štirioglate b laz ine vseh barv , k i so v sk l adu s prev leko . Če je osnovna barva na p r ime r čokoladne barve, so blaz in ice l ahko v r u m e n i , oranž­n i , lešnikovi a l i b a r v i bele k a ­ve. V e l i k o s t naj bo vsaj 60 k r a t 45 cent imetrov .

N a rdečih p r e v l ekah pohištva deluje jo moderno enobarvne okrog le b laz in i ce : vijoličaste,

Tokrat - sin cji fižol

utrdba. Skale so trše od ^^ 'betona . Pehota naskaikujc. A zaman! Odbijajo jo! Tako in

8trF* s o k r i t l . da jih niti zapazimo ne. Sele ko jim zmanjka Jlfflfrva, potihne njihov oženj. Toda Iz votline ne nihče D rftaž e.

Drv

potihne njihov ogenj. Toda Nastane tišina. In iz votline nad

ne o i n c ne reko zaslišimo inter-

5*^*lo. Za hip se mi je zazd Jo, da smo v Španiji, tam sem l *> slišal to pesem, pen so jo neki ujetniki, preden smo jih v j r f t l i l i . . . In tukaj zopet ta pesem. Niši vojaki si ne upajo iV j * 0 1 0 " dasi banditi ne streljajo več, Uspemo šele s plinom, i * £c preden plin napolni jamo, slišimo strele. Ko vderemo ^ i'askimi maskami v jamo, najdemo tikuplno samomorilcev. U e , e . s < > si vzeli življenje, kakor da bi prišli nam v roke. Le **iell' ^ J " 1 J e p I i n < ; " l ' i n - t ' » s c niso utegnili ustreliti, smo

p^^ng-ela po«luf;a in občuduje junaštvo neznanih partizanov. iSJ z v c » d * K ta bila med njimi tudi dva njena znanca, *U** ^ a bič z Dovjc&a in Stane Žagar, sekretar Zveze komuni-»a^1? mladine za Gorenjsko; padel je komaj mesec dni

°«atom. 1^^^ ' o i k i brze z naglico. Prvega maja besni zopet bitka na H a j ^ l j l . Angela se ne meni toliko za akcije. Prevez dela ima Ufc P r < n u ' - Odporni; ,k% organizacija na Jesenicah zcoet diha. Ni tftjj, Množična kakor pred januarskim] aretacijami, je pa zato

trdnejši. — V njej so ljudje, ki jih nemtško nasilje nI

rr»r k' ' s dan se ni moffla odpocitl. Zdaj je doma. Zlat majski lc(k . V | I S1 nad mestom. Utrujena sedi ob odprtem oknu. Sedaj,

J c opravila svoje delo ln se vrnila z zveze, je v mislih vsa Slavku. Piše mu pismo.

t>ij

.' s e zliva mrak. Vedno IMI-IJ gcv.t je, a luči ne prižge: *kn*'''' , M P ° t e m i»temnili okno. Ter* P a s t > boji. Ce pokrije

* N temno lepenko, se jI .s<.-ba zazdi kakor grobnica in ea-1 Posla ne še neznosne j.ša. Raje «e sklanja globoko nad pa-

d a s i jo <»"i bolj in bo'lj ikele, ne samo od mraka, marveč •d solz . . .

Ostani zdrav, — piše nizko sk'onjena nad pirsmo. . . ^ I ) ; I J moč v moji ljubezni, ki je s;

Dir, »Udi

iN«, samo tvoja in ki čaka nate.

mrak. Sence so vedno go­ro v i ja jo pred-

R' l\k'>'" < , r , i P l P i r i " - v ' S < ; ' , J ' J e

^ ' t j . n ; i POhliltVO in se vedno tesneje H;nr

V - V vazi Iz mraka belo sijejo narcise; v nedeljo Jih je v Rovtih.

s R ^ V nedeljo sem bila v Rovtih, — piše . . . — Srečala sem ft W.,,lr':' družbo (Slavko bo Ze razumel, k«.;a misli). Vsi te lepo

]J* vUaJo... akij, rada bi mu piaaJ i vse, a TIC sme zaradi cenzure

Hp(>n. Pod njenim pcrc.s<ini jMnstajajo vse večje, vedno bolj KOtnerne so; mrak je že prefOSt, d i hi mo'jla pisati.

Dušeni stročji fižol N a mast i a l i o l ju zarumeni te

ma lo sesekl jane čebule i n za noževo konico česna i n nato dodajte dobro op ran i n odcejen stročji fižol. Po o k u s u posolite, popoprajte, pokapaj te z l i m o n o -n i n i m sokom i n dušite, da se zmehča. Tako j nosite na mizo , a l i še pre j p r i l i j t e z žlico sme­tane i n potros.te z zd rob l j en im i trdo k u h a n i m i j a j c i .

Musaka s stroejim fižolom 1 k g stročjega fižola dušite z

d v ema g lav i cama narezane če­bule, k i ste j u predhodno n a ­rah lo p r e cv r l i na mas t i . M e d ­tem preevrte zmleto meso kot za sarmo, posol ite, popopraj te i n vmešajte 1 a l i 2 j a jc i .

V pomaščeno posodo naložite sloj fižola, sloj mesa i n kato n a -izmenično, pov rhu naj bo fižol. Končno pre l i j t o z manjšo k o l i ­čino k is l ega m l e k a a l i smetane, v ka te r i po želji razžvrkljajte kakšno jajce i n ma lo juhe . M u ­sako pecite 1 do 1 i n po l ure v močneje segret i pečici.

Djuvee s stroej im fižolom

Ce imate telečje moso, ga raz ­režite na manjše« kocke i n d u ­šite skupaj z. dvema do t rema g lav i cama čebulo i n z e m m do dvema s t rokoma česna. V po­k r i t i posodi i n s ta lno do l iva j te jugo a l i vodo. — K o se meso omehča, dodajte stročji fižol, pokr i j t e in naprej dušite. P o okusu sol ite, poprajto, dodajte s ladko papr iko i n sokol j an pe-toršilj. V pekač naložite najprej stročji fižol, nato meso in pre ­l i j t e s kostno juho . K o se i z -pečo, pol ure pred se rv i ran j em pol i j te s smotano, v ka t e r i ste la/./.rvkljali ja jca i n pust i l e , da 16 zapeče.

Stročji fižol pečen v par i

N a mast i za rumen i t e žlico se­sekl jane čebule i n dodajte po l

k o l i g r a m a stročjega fižola. P o ­kr i j t e i n med dušenjem do l i v a j ­te vodo a l i juho . Omehčanemu fižolu primešajte penasto u m e -šano maso iz žlice margar ine , 4 rumen jakov , 150 g v m l e k u razmehčane i n odcejene sredice belega k r u h a i n t r d sneg i z be­l jakov . Maso stresite v dobro pomaščen i n z d r ob t inami po­sut model i n k u h a j t i v pa r i kot pud ing . C e n imate posebnega mode la posodo s pud ingom da j ­te v večjo z vre lo vodo i n po­stavi te v pečico, d a se speče.

Malg zanimivosti A P r i p l emenu M a s a v cen­t r a lnem B o r n e u imajo običaj po l iandr i j e . V s a k a žena tega p lemena i m a dva a l i več mož, od ka t e r i h se samo najstarejši smat ra za očeta otrok.

A Največje število d i p l o m i ­r a n i h p i lo t in j imajo v Z D A i n to 18.087. Z a n j i m i je S Z , K a n a d a i n V e l i k a B r i t a n i j a . A C e l o v m l e k o za otroke, M e h i k a n k e daje jo pekočo pa ­p r i k o . Kot . je znano, je m e h i -kanska k u h i n j a ena najbol j pekočih k u h i n j n a svetu.. A V neka t e r ih k r a j i h n a Po l ine z i j i še danes poznajo zakon n a poizkušnjo. So s l u ­čaj'!, da gre nekdo skoz i pet a l i šest tak h zakonov pfl^den se l ega lno državno poroči. A P r e b i v a l c i o toka F u l a — Shet landsko otočje, n i k o l i ne izgovar ja jo besede žena, k e r po n e k e m s tarem ve rova ­n j u to povzroča nesrečo n a ce lem otoku.

A C e moški ponud i r o k o že­n i v T ibe tu ;n m u ona p r eko n je vrže svJleno ruto , je to znak dobrodošlice. Samo te­daj ste l ahko prepričani, da ste dobrodošel gost. A V Zapadn i Nemčiji p r o ­dajajo konserve z okenčki, t a ­ko d a kupec p r i k u p o v a n j u l a h k o v i d i vseb ino i n sa tako preprča, če m u ta odgovar ja . A F i l i p R a i m n u d i z B r i s b e -n a v A v s t r a l i j i j e zahteva l l o ­čitev, k e r njegova žena n i ho­tela živeti p r i n j em, dok l e r ne bo na svo j ih p rs ih d a l te­tov i ra t i nap i s : Doro thv m o j i l jubezn i za ce lo življenje. So ­dišče je zakon razvezalo .

Iz lahkega volnenega blaga za prehodne dni

N A G A J P • BINCEK

T E L E S N A K U L T U R A

S O B O T A , 18. S E P T E M B R A 13»

V L A D N A K R I Z A V V E N E Z U E L I

R e p u b l i k a n s k o d e m o k r a t s k a uni ja Venezue l e je izstopi la iz koa l ic i j ske v l ade p redsedn ika Betancourta . S tem se je v tej r epub l i k i ka r i b skega področja začela p r v a hujša politična k r i ­za , odka r je voditel j D e m o k r a t ­ske akc i j e v začetku lanskega leta prišel na k r m i l o novega r e ­žima v Caracasu . P o vesteh, k i eo pr ispele , je do kr i ze p r š l o zarad i trenj v zvezi s stališči C a r a c a s a d o K u h e . Nepos redn i povod za razcepi tev je bi la » d e ­k la rac i j a i z S a n Joseja« , k i po ­sredno obsoja r e v o l u o o n a r n i r e ­žim na K u b i i n k i jo je podpr l a v l ada R o m u l a Betancour ta .

D V A O B I S K A V J U G O S L A V I J I

D i r ek to r i n f o rmat i vne s lužbe Z D A George A l l e n je včera j p r i ­spe l na s edemdnevn i ob isk v J u ­goslavijo, kot gost jugos lovanske v lade . Geo rge A l l e n bo ostal t r i d n i v Zag rebu , po tem pa bo o d ­po tova l v Beograd .

V L jub l j ano pa je pre tek lo s r edo pr ispe la članica Izvršnega odbora laburistične s t r anke in pos l anka Spodnjega d o m a b r i ­tanskega pa r l amenta B a r b a r a Čast le. M e d d v o d n e v n i m b i v a ­n j e m v S loven i j i s i bo og leda la nekate re gospodarske o r gan i za ­cije.

J U G O S L A V I J A Z A H T E V A L A N U J N O S K L I C A N J E

V A R N O S T N E G A S V E T A S ta ln i p reds tavn ik Jugos lav i j e

v O Z N ve lepos lan ik Dobr ivo je Vidič je ob i ska l p redsedn ika Va rnos tnega sveta Eug id i j a O r -tono. Ve l epos l an k Vidič je i z r o ­čil p r edsedn iku Varnos tnega s v e ­ta p ismo, k i zahteva, da se n u j ­n o sestane V a r n o s t n i svet , v s k l a d u z us tanovno l ist ino O Z N . d a b i r azp rav l j a l o položaju v r epub l i k i K o n g o .

T R A D E U N I O N I Z A N A C I O N A L I Z A C I J O

K o n g r e s b r i t ansk ih T r a d e U n i -onov v Doug lasu je v s redo so­g lasno spre je l resoluci jo , v k a ­te r i v imenu nad 8 mi l i j onov č lanov s ind ika tov potrjuje svo jo pr ivrženost načelom nac iona l i za ­ci je in javnega lastništva v go­spodars tvu .

P R E D S E D N I K S C H A R F O B I S K A L

J U G O S L O V A N S K I P A V I L J O N P redsedn ik avst r i j ske r e p u b l i ­

k e dr . S c h a r f je v s redo , ko si je og ledova l duna j sk i m e d n a r o d ­n i se jem, ob i ska l jugos lovansk i pav i l j on .

Z z a n i m a n j e m s i je og leda l na jnove jše industr i j ske i n d r u ­ge pro izvode , razstavl jen« v s re ­dišču ve l i ke » dvo r ane na rodov « .

S I M l C G O V O R I L O Z V E Z I M E D R A Z O R O Ž I T V I J O

I N G O S P O D A R S K I M R A Z V O J E M

V politično e k o n o m s k i komi s i j i 15. skupščine Svetovne f ederac i ­je združenja pr i jate l jev O Z N , k i te d n i zaseda v Varšav i , s o v to ­r e k in v sredo razprav l j a l i o o d ­nosu m e d razorožitvi jo in gospo­d a r s k i m r a z v o j e m n e r a z v i t i h d r ­žav.

Vod j a jugos lovanske de legac i je V l a d m i r Simić je v r azp rav i o t e m vprašanju de ja l , da se je medna rodna skupnost v napo r ih za temeljitejšo o d p r a v o gospo­d a r s k e zaostalosti d v e h tret j in

Pred pričetkom hokejske sezone R O K O M E T N I K O M E N T A R

Brez Klinarja in Trebušaka Za tliii zda] ši iliiiu Čeprav ko ledarsko poletje še densko vadi jo i n to v dveh g ru -

ni pr i k ra ju pa se naglo bliža jesen in za njo z ima . O tem za sedaj najbolj vedo, o z i r oma ču ­tijo jeseniški hokej ist i . Začeli so namreč že z redno vadbo, da Bodo takrat, ko bodo p rve mož­nosti za ostvar itev ledu, fizično

pah. L igaško moštvo za sebe in m l a d i n c i za sebe. N ič več ne trenirajo tako kot doslej , ko so ime l i razdel jene igra lce na tr i in tudi več moštev. Letos bodo na t ekmah l ahko igral i samo t i ­sti, k i bodo ime l i za sabo dovolj

p r ip rav l j en i za novo hoke jsko t reninga . M e d nastopajočimi to sezono. K o t vsaka športna p a - sezono ver jetno ne bo L i l a — noga tud i hokej iz leta v leto C i r i l a K l i n a r j a , k i sodi med napreduje tako v hitrost i kot v najboljše igra lce p r i nas in tehn ik i . B r a n i t i naslov d ržavne - Trebušaka, k i sta dv i gn i l a i z -ga p rvaka , je tud i čast, za k a - p i sn ic i iz k luba . K j e bosta n a -tero se ve l ja p r i p rav i t i . G r e stopala , je za sedaj še skr ivnost , j i m , da obdrži jo svoje mesto v Ver je tno bodo pravočasne p r i -jugos lovanskem hoke ju , da se prave ugodno vp l i va l e na n a ­še bolj i zpopolni jo in pribl ižajo da l jn j i razvoj hoke ja na Je se ­nas hokej vsaj ev ropsk i , če že n icah . ne svetovni r avn i .

Zato je tudi trener A n d r e j VVolkovski , k i že nekaj sezon z uspehom pr ip rav l j a Jeseničane, prišel letos na Jesen ice dva m e ­seca prej kot običajno. T a k o j so p r i p r av i l i p rog ram vadbe in z a ­čeli resno z de lom. Štirikrat te -

D r u g a zan imivost je tudi ta, da je pred dnev i začela z de lom hoke j ska šola, k i je namen j ena p redvsem m l a d i m ig ra lcem, k i bolj a l i man j že obvladajo d r s a ­nje. V šolo bodo za sedaj sp re ­j e l i le 30 kandidatov , p r i j av l j e ­n i h pa je znatno več. Saj je

Letos še posebno pestro

V četrtek Je ime la p ropagand - strelske družine na G o r e n j s k e m na komis i j a pr i ok r a jnem s t re l - ka r najsve?aneje p ros lav i l i svoj s k e m odboru K r a n j svo jo redno stre lski praznik . sejo, na kater i so govor i l i o p r i ­p r avah za izvedbo letošnjega p raznovan ja St re l skega tedna, ki ga bodo vse strelske o r g a n i ­zacije praznova le od 18. do 25. t. m. S k l e n i l i so, d a bo p ropa ­gandna komis i j a skupno z osta­l i m i s t r e l sk imi o rgan izac i j ami poskrbela , d a bo letošnje p raz ­novanje ka r najsvečanejše. S k l e ­ni l i so, d a bodo med d r u g i m i z ­vedl i po vseh mest ih n a G o ­ren j skem razstave o razvo ju te­ga Športa, pr i re ja l i bodo razna občinska in pr i jate l jska t e k m o ­vanja z različnim orožjem, i zve ­deno bo tudi medokra jno sreča­nje v Ptu ju , nadal je medmestno tekmovanje goren jsk ih mest z M K puško, na kate rem bodo n a ­stopile ekipe K r a n j a , Škofje L o ­ke, B leda , Radov l j i ce , Tržiča ln Jesenic. V tem času bo tudi več množičnih t ekmovan j in d r u g i h pr i reditev . T a k o bodo gorenjski strelci ob 34-letnici obstoja prve

znano, da je na Jesen i cah ho ­kej šport številka 1 i n je zlasti p r i l jub l j en med mlad ino .

V začetku novembra , če že ne konec oktobra , bodo ime l i že tudi p rvo srečanje. Najpre j se bodo pomer i l i s hoke j i s t i Iz Švice. Po 15. ok tob ru bodo uspo ­sobi l i de l igrišča za drsanje, potem pa se bo začelo zares. — Pr ip rav l j a jo pester p rog ram p r i ­reditev. V e l i k o pr i jav so dobi l i iz Švice, letos pa bo prvič p r i ­šlo tudi do srečanj s po l j sk imi hoke j i s t i i n nekate r imi e k i p a m i iz s k a n d i n a v s k i h držav. Ve r j e t ­no bodo povab i l i na gostovanje tud i nekatere ek ipe i n rep re ­zentance, k i bodo sodelovale na sve tovnem p rvens tvu v Švici, m e d n j i m i bodo ver jetno tud i rusk i hokej ist i , ko se bodo v r a ­čali s p rvenstva .

Le tos bodo poskrbe l i tudi za udobnejše prostore — gardero ­bo — za igralce. K o t so zatrd i l i , bo stavba končana do n o v e m ­bra. Staro lesenjačo pa bodo podr l i . P r i gradnj i sodelu je io tud i smučarji , zato bodo dob i l i t u svoje prostore tud i on i . Re s ­no razprav l ja jo in pr iprav l ja jo načrte tud i za pokr i to drsališče. Z de l i pa bodo ver jetno začeli že spomlad i . V l e tnem času pa bodo to zgradbo prepust i l i za tekme košarkar jem i n od boj -ka r j em . - k

Prvi zavrtljaji v republiški ro­kometni ligi (moški) je prinesel pričakovane izide. Povsod so zma­gali favoriti. Prvi dve točki so pospravili Odred, Rudar, Branik, Slovan in Krim, skratka petorka, ki si bo ob končni razvrstitvi po vsej priliki razdelila mesta v gornji polovici tabele.

Naš gorenjski zastopnik Mla­dost iz Kranja je v prvem kolu morala na vroča mariborska tla. Ker je letos Branik kandidat za prvo mesto seveda na uspeh nismo mo?li računati, zlasti še, ker je odšla v Maribor zelo pomlajena ekipa. Fantje so sicer v napadu kar dobro zaigrali, saj so nasuli Mariborčanom kar 1% PO/OT; "Zal

pa so popolnoma odpovedali v obrambi — zlasti še oba vratarja, saj sta v celi igri obranila komaj 12 strelov Branikovih napadalcev, vse ostalo pa je šlo mimo njiju v mrežo, tako da so prejeli kar 30 zadetkov. Prav zaradi te%a bodo morali Kranjčani v bodoče na tre­ningih posvetiti več pozornosti igri v obrambi.

To nedeljo gredo vsi najboljši slovenski rokometaši ponovno v boj za točke. Mladost bo sprejela v goste Olimpijo iz Ljubljane. Če­prav so ljubljanski študentje no­vinci v ligi, jih ne kaže podcenje­vati, zlasti še, ker imajo v svoji sredi nekaj odličnih posamezni­kov, ki lahko s svojo igro zme­šajo račune marsikateremu favori­tu. Tekma bo ob 10. uri dopoldne na igrišču Mladosti v Stražišču.

Ostali pari drugega kola p* " tile: Odred — Kovinar, Krim r Slovan, Svoboda — Rudar 1 Brežice — Branik. .,

Hkrati pa bodo šle to nedel]° prvič na piano tudi rokometasict, ki tekmujejo v prvi republiški^' ski rokometni ligi. Med osmoric najboljših slovenskih moštev n*} bo-ta zastopali letos kar dve eki­pi: »Stari* ligaš kranjska Mw°* in novinec Storžič z Golnika- ', je precejšen napredek za goreli' ski rokomet. Obe ekipi nastop'** jutri pred domačo publiko. M* d os t se sreča z borbenimi Črn0" meljkami, ki utegnejo tudi letoS

poseči po prvem mestu. Kot p°r0' čajo iz Črnomlja so se za bivše slovenske prvakinje W*' dobro pripravile kot doslej se m koli. Prav zaradi tega čaka j^f' ob 9. uri kranjske rokometa^1

težka uvodna preizkušnja in n,5° kljub domačemu terenu sigi*Tnl

favoritinje.

Na Golniku bo kar dvojni j P' red. Že danes bo tam gostoval^' nomelj, jutri pa še Partizan ' Kopra. 2 ozirom na to, ker se d0" mačinke niso preveč pripravi}" za prvenstvo, so v obeh srečanj' favoritinje gostje. Ostali pari P1

vega kola pa so še: Svoboda " Rudar in Drava — Slovan. SM' ka na naših rokometnih igrisd" je začel pravi prvenstveni plei z

točke in kdor jih bo začel v t*' četku nabirati, temu se na konc

ne bo treba tresti 1 prvenstva izpad. J. K.

Sobotni razgovor

Šest kandidatov za prvo mesto

M L A D I N S K I O R I E N T A C I J S K I P O H O D V Z A V R Š N I C I

Letošnji m l a d i n s k i društveni or ientac i j sk i pohod v Završnic i za Mi lovanovičev m e m o r i a l bo jutr i , v nedeljo, dne 11. s ep tem­bra. P o sk l epu načelnikov m l a ­d in sk ih odsekov o rgan iz i ra po ­hod M l a d i n s k a komis i j a pr i P l a

J u t r i se bo začelo t e k m o v a ­n je tudi v republ iški ženski r okometn i l ig i . Le tos bo ta l iga štela osem članov i n bo Po kva l i t e t i doslej na jmoč ­nejša, saj i m a ka r 6 moštev možnost, da osvo j i nas lov r e ­publ iškega p r vaka . G o r e n j ­sko bosta zastopala v tej l i g i M lados t iz K r a n j a in Storžič iz G o l n i k a . Kran jčanke so se lani zelo dobro uve l jav i le , saj so zasedle tretje mesto v S loven i j i . Le tos j ih čaka tež­je delo. Kakšne so bi le l e ­tošnje p r ip rave za start v r e ­publiški l ig i s m o se o b r n i l i

na n j ihovega t rener ja t o v a r i ­ša J A N E Z A A R H A .

» Z a r a d i počitnic in ker se je l iga letos zelo zgodaj z a ­čela, so bi le p r i p rave bolj kratke, « n a m je dejal p r i z a ­devn i trener tovariš A r h . » K l j u b temu pa upam, da so bile zadovol j ive . Z amu jeno smo delno nadoknad i l i s s k u p n i m enotedensk im t re ­n ingom na G o l n i k u , k i je

zelo dobro uspel . P r e d p r v e n ­s tvom pa smo odigra l i 5 p r i ­j a te l j sk ih tekem, tako da je ek ipa ka r dobro p r ip rav l j ena za jutrišnji start.«

» K o l i k o i g ra lk imaš n a r a z ­po lago?«

»Sp i sek je še ka r obsežen in tako ne bom imel ve l iko težav p r i sestavi moštva. V v ra t ih bo tudi letos M i r a Udovč , kot r eze rvna v r a t a rka pa T o l a r Ma r i j a . Osta le igra lke , k i bodo prišle v po -štev za prvo ekipo, pa so te­le : M a j d a in A n k a A n k e l e , E m a Bregar , M a r i j a K o l m a n , H e d a in O l ga Raj?e l j . F r a n c ­ka Jankovič, M a r i j i D j u r k i n , A n k a Čolnar, Z d e n k a K r i s t a n , S l a v k a J u n u a n i n I v a n k a T o ­l a r . «

» K a t e r o mesto računaš, da bo e k : p a zasedla ob koncu prvenstva?«

» V s e bo odv isno od t ren in ­ga. Ce bodo seveda dekleta r edno pr iha ja la na vadb«> potem lahko pričakujemo takšen uspeh kot lani (tretje mesto) a l i mo rda celo bolje« L a h k o pa povem, da bo kon ­ku r enca letos izredno huda. saj p rvo mesto lahko pr ipade ka r eni izmed šestih moštev: S l ovanu , Svobod i , D r a v i , K o ­p r u , Črnomlju a l i Mladost i . V e n d a r z oz i rom na odlične p r i p r ave S lovana in še pose­bej zato, ker bo nastopal le­tos zelo močno okrepl jen, bo to najvišje mesto tudi letos po vsej p r i l i k i pr ipadalo l j ub l j anskemu S lovanu . «

Drugi alpinistični tečaj P l a n i n s k a zveza S loven i j e Je Tečajniki so si p r idob i l i precej

o rgan iz i ra l a že drugI alpinistični znanja in izkušenj, katere na j -tečaj v letošnjem letu, In to od bolj potrebujejo začetniki. Teča j 27. avgusta do 3. septembra , v je vod i l tovariš M a r j a n P e r k o ,

n in sk i zvez i S loveni je . P r av i co T r i g l a v s k e m pogor ju. Teča ja se član G R S . nastopa imajo ek ipe o snovn ih J e udeležilo okol i 30 tečajnikov i p / T N E Š P O R T N E I G R E organ zaci j P Z S , ek ipe t a bo rn i - h r azn ih alpinističnih odsekov kov S loven i j e i n ek ipe Počitni - S loveni je , m e d temi tudi tri je Iz ške zveze. V nalogah e k i p bodo kran jskega A O . obsežene: prosta hoja s pomoč - Teča jnike so razde l i l i v v e « jo karte, ho ja po az imutu , n u - skup in , k i so Jih vod i l i izkušeni denje prve pomoči i n strel janje a lp in is t i — inštruktorji. Teča j Je v tarčo. — K udeležbi so povab - uspeva l načrtno i n po p r o g r a m u Ijene vse gorenjske m l ad in ske ter so nared i l i 3 plezalne v z p o -sekci je p r i p l a n i n s k i h društvih, ne v severn i T r i g l a v s k i steni in Z a zmagova lce so pr ip rav l j ene S tena r ju ter već tur v različnih

človeštva začela zavedat i zveze lepe nagrade, udeležba pa se smereh in to: iz V ra t prot i R » -m e d razorožitvi jo i n m e d pospe - šteje tud i v ocenjevanje v t ek - zor ju . Kr ižu , Vrš iču, J a l o v c u , Sitvi jo gospodarskega razvo ja , m o v a n j u G o r e i n m lad ina . p rehodu čez Ve lo polje, T r i g l a v u .

LJUDJE IN DOGODKI

N O V Z A P L E T

M E T A L U R G O V

Jesen ice - M i n u l i teden je z Jesen ic odpotova la 50-članska ek ipa športnikov iz železarne, k i bodo v S m e d e r e v u sodeloval i na l e tn ih športnih ig rah m e t a ­lurgov. N a teh t ekmah bo s s vo ­j i m i športnimi e k i p a m i sodelo ­va lo 13 metalurških podjeti j , članic Združen ja jugos lovansk ih železarn. — E k i p e metalurških podjetij bodo t ekmova l e v 7 d i sc ip l inah , in sicer: odbojk i , šahu, kegl janju, stre l janju, n a ­m i z n e m tenisu, nogometu i n l a h k i a t le t ik i .

G r a d n j a n o v e g a g o s p o d a s k e g a p o š l o j a

let B o h . B e l a — K m e t i j s k a z a d r u - N a Boh in j sk i Be l i ze vrsto

ga na Boh in j sk i B e l i je pred razen p r i va tn ih stanovanJ s

n e d a v n i m pričela z gradnjo go - hiš, za dv i g družbenega s\f spodarskega poslopja s prostor i da rda preb iva lcev , niso ni * za skladišče, kmet i j ske stroje, g rad i l i . Vaščani namreč zelo V orodje in podobno. G r a d i t i je grešajo pr imernejše t r ^ o v i , ^ p o pričela z l a s tn im i p r i h r a n j e n i - prostore, posebno prodaja j^ m i sredstvi , in sicer v nepos red - mesa, vodovod in drugo

O t«"

ni bližini M l ad in skega doma v p rob l emih i n težavah so že v

Spodn j i vas i . P redv ideva jo , da krat govor i l i na zbor ih v o l i Vo f ,

bo zgradba še letos pod streho i n in da bodo de la v tej p rv i s top­nji skupaj z mate r i a l om in d r u ­g imi stroški stala b l i zu tri m i ­l i jone d inar jev . — Prav to l iko sredstev zadruga tudi ima . Z a nadal jn ja dela pa si bo mora l a najeti posoji lo, ali na kakšen d rug način pr idob i t i s redstva za dokončno dograditev zadružne ­ga poslopja.

Pretečeni teden sc je znova z a ­ost r i l položaj v K o n g u . Priš lo je do odkr i tega obračunavanja med predsedn ikom repub l ike K a s a v u -bo in m in i s t r sk im p redsedn ikom L u m u m b o . K a s a v u b a je skušal odstavit i min is t r skega p redsed ­n i k a in ga je obdolžil , da de la z a belgi jske interese. S akc i jo je p redsedn iku uspe lo preprečiti to akci jo. Se več! V pa r l amentu in v senatu je L u m u m b o v a v lada dob i l a ve ­l i k o večino in dosegla popo lno zmago.

T a notranj i zaplet v K o n g u je ponoven dokaz i z redno eksp loz iv ­nega stanja v tej deželi, k i pa n i m a svojega i zvora v njej s a ­m i , marveč v intervenc i j i na j raz ­ličnejših kolonialisličnih krogov, k i še vedno na vse načine s k u -iajo obdržati svoje položaje v tej afriški deželi. S le j ko prej Je očitno, da se prav na vpraša ­n j u neodvisnost i K o n g a vod i o d ­ločilni boj za dokončen obračun i ko lon ia l i z rnom v A f r i k i .

P r a v tako kot 60 separatistična

gibanja C o m b e j a ln Kolondžl ja podpr l i be lg i jski ko lon ia l i s t i , je povsem jasno, da za zadn j im

letališča v deželi in l eopo ldv l l sko radi jsko postajo, so namreč praktično onemogoči le normalno

Na seirTnarju v Ribnrm 83 predsednikov ObO SZDL

na sestankih množičnih y ganizaci j , vendar j i m dosl e J »i n i uspelo v t em ničesar dos

Še dve novi komisij' pri ObO SZDL na Jesenicah

Predsedstvo občinskega 0 < " ^ , j | S Z D L na Jesen icah je na 8

y

seji v sredo popoldne o D f 8 % e j l

va lo nekatera vprašanja v * s p r i p r a v a m i na bližnje _c|j

o r g » i " z a renee S Z D L .

k r a j e vn ih

Na jpre j so sk len i l i , da J j * ^

m a n e v r o m , da bi vrg l i zakon i to de lo zakonit i kongoški v l ad i , ki kongoško v l t do , spet stoji inte ­res tuj ih kolonialističnih s i l . C e že ne neposredno, pa vsaj po ­sredno ta akci ja vodi vodo na

hit ro m l i n inperialističnim krogom, ki v lade ne žele normal izac i je v K u n « « .

Nobenega d v o m a n i , d a k zap le ­t enemu položaju v deželi p r i ­speva jo ve l ik delež tudi be lg i j ­ske čete, ki so še vedno v K o n g u , k l jub povsem j a sn im dolo-čilom Varnos tnega sveta, po kate r ih bi se be lg i jski vo jak i še pred 14 d n e v i mora l i umakn i t i . P r i t em ne pomagajo niti protesti gene­ralnega sekretar ja O Z N , nit i protesti svetovne javnost i , ki v i ­d i v prisotnosti be lg i jskih čet v K o n g u osnovn i i zvor nevarnost i E A m i r v tem de lu sveta.

O b zadn jem z?.pletu v K o n g u a « doka j problematično vlogo odigra le tudi mednarodne sile O Z N , S tem, da so zasedla vsa

bi j i mora le v smi s lu resoluci j Varnostnega sveta nud i l i v.:o podporo. Jasno je, d a se spričo takega ravnan ja znova postavl ja v ospredje tolmačenje resoluci j Varnostnega sveta. Zato j c jugo ­s lovanska v lada v posebni noti , ki jo je Izročil genera lnemu se­kretar ju O Z N jugos lovansk i predstavnik v O Z N Dobr ivo je Vidič, zahteva la ponovno s k l i c a ­nje Varnostnega sveta, k i naj bi predvsem zagotovi lo i zpo ln j eva ­nje obveznost i , k i izhajajo

dosedanje komisi je , komi s i j . j j , d ružbeno uprav l jan je , za P ° 0 f no-ideološko vzgojo, za dr 1 ' ^ no organizaci jo in k o m i " ^ * -j, Organ I M e I Jak 1 vprašanja r go r i l i z n o v i m i člani, hkr»> gj sk len i l i , da bodo i m e n o v a l ^

m i l * za ženska vprašanja in k©' za prošnje in pritožbe.

Člani predsedstva odbora K Z D I , Imdo v

O k n u ? « 0

prih« iliU OH

V R i b n e m p r i B l e d u se bo v rajo v treh i zmenah po 4 dn i . V ponedel jek p r čel večdnevni s e - p r v i i zmen i bodo udeleženci iz m i n a r za p redsedn ike občinskih mar iborskega , murskosoboškoga odborov S Z D L iz vse S loveni je , in de loma iz l jub l janskega o k r a ­li] ga je p r i p r a v i l o predsedstvo ja, v d r u g e m iz cel jskega, n o -G l avnega odbora . Z a vsak d a n vomeškega i n k ran j skega okra ja Seminar ja je p r edv ideno do loče - ter v zadn jem goriškega, k o p r -na U-ma z r azp ravo o njej. P r e - skega in drugega de l a l jub l j an -dava l i bodo ug ledni politični in skega okra ja , j avn i de l avc i , m e d d r u g i m p o d -

ITrlrl?T TC ! l " V " C K ; . |

< > d ? > r a Z A 100.000 D I N A R J E V V E C S Z D L V i d a Tomšič o d e l a v s k e m in d ružbenem samouprav l j an ju v K r a n j - N a u p r a v i letnega k o m u n i , F r a n c K i m o v e c - Z i g a o kopališča v K r a n j u smo izvede -S Z D L in statutu, član r e p u b l i - ij nekaj z a n i m i v i h podatkov o Skega izvršnega tVOtd T o n e Bo le letošnji kopa ln i sezoni. Pove -

prejšnjih sk lepov Va rnos tnega o osnovah socialističnega gospo- dal i so nam, da je bi lo p rvo ne -sveta in pa, ki naj bi končno dar.stva in cU l i tv i dohodkov m e d del jo ob otvor i tv i kopališča 1500 konkretne naloge p « n » m e * n , h

vendar le razmotr i l o pr istojnosti podjet jem in komuno . Nada l je kopa lcev in prav to l iko 28. » v - r a n j z l r « i g e u m c s e c ^ n

mednarodn ih s i l O Z N in pri.stoj- bodo p redava l i še: Jože Ingolič gusta, na letošnjo zadnjo k o p a l - ' 0l>° nosti zakon i te v lade K o n g a , o vprašan m k m - t i jstva, Ivo T a v - no nedeljo. - V s e h p rodan ih 8 k , , r » H * u d l p l ena rno s tj* E d i n o z zagotovitv i jo u m i k a be l - čar o našem i o l ak em s i s temu in vstopnic je bi lo v letošnji sezo- S Z D L , na kater i hod « a n « " g i j sk ih čet iz dežele in z zago- izobraževanju ter Ma r i j a V i l f a - ni 26.000. L a n i je u p r a v « k o p « -tovitvi jo vsestranskega s o d r i o- nova o zunanj i p o l i t i k i l išč« spre je l « 450.000 dinar jev , v an j « in podpore medna rodn ih K e r bi bi lo težko izvesti za vse letos pa k l jub a labemu v r r m e n u

dneh ob iska l i osnovne org* 1 1

ili eije in ne z n j im i pogov«« - ^

mater i a lu V . konnresa g l e 0 * C

stanje • •rgari lz«c l jah. • ^ e

bru p « bodo i i v e d l l k<Hif* r* vanja in ponpore m c o n a r o a n i n r\<-i >>i imo uv.ivu l t v c m i IA V W H H O S pa itijun i i i n r m u v r e m e n u s i l zakoni t i kongoški v l ad i , je udeležence seminar , se je p r e d - kar 100.000 d in več, to Je 550 000 k r « J * ™ l n • r g a n l u c l j mogoče uredit i razmere v K o n g u , seds tvo odločilo, da ga o r gan i z i - d inar jev .