Poštn ina p lačana v gotovini Cena 2.— d in

GLASILO O SV O BO BI LN E FRONTE OKRAJEV ČRNOMELJ, N OV O M E STO IN TREBNJE

Letim I. — Stev. 8 N O V O M E S T O , 6. a p r i l a 1950 Izhaja tedensko

Obrtništvo Delo obrtnikov

Iz o b r t n i š k e g a ž i v l j e n j a č i t a m o v n a š i h č a s o p i s i h ze lo malo , k a r p a n i prav glede na o b r t n i š k o dejavnost . O b r t n i š t v o danes n e p r i m e r n o v e č dela i n p ro i zva j a , k a k o r je dela lo p red vo jno . O b r t n i š t v o p r o i z v a j a svoje predmete iz o d p a d k o v i n iz na svoj n a č i n na jden ih s u r o v i n . P r a v za rad i tega se p o j a v l j a itudi m e d o b r t n i š t v o m nova to r s tvo . T i o b r t n i k i dajejo p r e b i ­v a l s t v u g lavno oporo , z las t i k e r p r i ­manjku je s u r o v i n i n m a t e r i a l a za iz ­delovanje n o v i h p r e d m e t o v i n za po­p r a v i l a .

V N o v e m mes tu je b i lo v č a s i h m n o ­go v e č o b r t n i k o v . Će v z a m e m o v ob­z i r samo č e v l j a r j e , v i d i m o , da je N o v o mesto i m e l o p r e d v o j n o 15 č e v l j a r s k i h mo j s t rov , o d k a t e r i h j i h je p o l o v i c a z a p o s l o v a l a enega do t r i p o m o č n i k e i n po v e č vajencev. Po l eg teh 15 čevl jar* j e v - m o j s t r o v je b i la v N o v e m mestu t ud i v e l i k a de l avn i ca G r i l & K o m p . , k i je z a p o s l o v a l a p o v p r e č n o do 15 delav­cev i n do 6 vajencev. D a n e s se je me­sto precej r a z š i r i l o , saj so se zgradi le tovarne , p a i m a m o mes tno č e v l j a r s k o de l avn ico , k i je p o d r u ž n i c a » O b u t v e « K r a n j i n še t r i č e v l j a r s k e mojs t re . Pr>av t a k o je t u d i v pog ledu drug ih ob r t i , k a t e r i h š t e v i l o se je na ozeml ju N o v e g a mes ta o b č u t n o z m a n j š a l o . Z a t o n i č u d a , d a o b r t n i k i ne zmore jo vseh na log , posebno š e , č e p o m i s l i m o , da so o b r t n i k i v e z a n i na r a z l i č n a dru­ga dela i n najdejo š e č a s za pros to­v o l j n a dela .

Kapital je izkoriščal obrtnika

Ž c o d le ta 1936. dalje, k o j c b i l a v N o v e m omesttu obrtniška razs tava v e č j e g a obsega (saj je zajela vse pro­s tore b i v š e m e š č a n s k e š o l e ) , n i s m o v n a š e m mes tu i m e l i v e č p r i l i k e v ide t i tovrs tne razs tave. T e d a j so o b r t n i k i ze lo n a z o r n o p o k a z a l i , d a so z m o ž n i vses t ransko k o n k u r i r a t i m n o g i m to v a r n i š k i m i z d e l k o m . T a razs tava je b i l a p r av v ča su n a j h u j š e g a i z k o r i š č a ­n ja s s t r a n i k a p i t a l a . V tej d o b i je b i l o b r t n i k p r e p u š č e n s a m sebi , b rez vsa­ke z a š č i t e i n p o m o č i , p r o t i b rezobz i r ­n e m u r e ž i m u v s e m o g o č n e konkurence, k i je izelo n eva rno i z p o d r i v a l a delov­nega o b r t n i k a . P r a v ta k a p i t a l i s t i č n i g o s p o d a r s k i n a č i n je češ č e i z p o d n a š a l t la o b r t n i k u . T r g je b i l p rep lav l j en s ceneno i n n a o k o ze lo lepo in fino to­v a r n i š k o ' p r o i z v o d n j o . P o teh izdelkih je segala v e č i n a mestnega i n p o d e ž e l ­skega p reb iva l s tva , d o č i m se je mora l p rav zato d e l o v n i o b r t n i k b o r i t i za svo j l a s tn i obstanek, č e p r a v so b i l i n jegov i i z d e l k i bo l j š i in t r p e ž n e j š i . G o r i o m e n j e n a razs tava j c pokaza l a , da o b r t n i k zelo v e l i k o zmore , vendar se n jegov p o l o ž a j n i p r a v n i č izpre-m e n i l . K r i t i k a o razs tav i je b i la zelo pohva lna , venda r n i p rav n i č hasn i l a

močan doprinos k socializaciji

o b r t n i k o m . V s e to je p o v s e m razum­l j i v o . T a k r a t n a m r e č n i š lo za to, da b i tedanje ob las t i p o i z k u s i l e o b r t n i k o v p o l o ž a j i z b o l j š a t i , a m p a k samo za to, da vsaj za t renutek spel je jo o b r t n i k . i na s lepo s tezo. R a z s t a v o j c o d p r l sam ban, ob i ska le so j o » v i s o k e o s e b n o s t i « , toda o b r t n i š t v o je ostalo p r a v t ako š e n e r e š e n o v p r a š a n j e . O b r t n i k je slej k o prej os ta l p r i s ta rem i n n i h č e se n i p o razs t av i n i č v e č zanj z an ima l , i-uhče n i u b l a ž i l tuje konkurence , n i h č e ni z a v r l polti tu jemu u v o z u , k i je š k o d ­l j i v o v p l i v a l na o b r t n i š t v o i n ga hro­m i l . R a z u m l j i v o , saj to ni b i lo v sk l adu z mise lnos t jo tedanjega r e ž i m a , k i so­cia l i zac i je n i p o z n a l . S ta r i a r h i v i obr t ­n i š k i h z d r u ž e n j b i v e d e l i zelo zgovo rno p r i p o v e d o v a t i o t i h i i n s t r a š n i b o r b i o b r t n i š t v a za svo j obs to j . M n o g o le­pih fraz, mnogo p o m i r j e v a l n i h govo­rov i n besedi je b i l o i zgovor j en ih , na raznih z a b a v a h in p r i r e d i t v a h so zna l i neka te r i g o v o r i t i t ud i o o b r t n i k u , k a ­terega b i s t vo j i m je b i l o neznano . Z a ­radi takega s tan ja se p o le tu 1936, n i v e č r azs tav l j a lo v N o v e m mestu, ra­zen par p r i l o ž n o s t n i h r azs tav v iz lož­benih o k n i h , k a r pa n i t i do pravega i z r aza n i p r i š l o .

Socializem dviga obrtnika K o je o b r t n i š t v o p r e b r o d i l o drugo

sve tovno v o j n o , v k a t e r i je mars ika j i zgub i lo , se je t ako j pos t av i lo na s t ran 1», ) rccv za soc i a l i zem, ke r je zas lu t i lo , da b o le TU i z š l o z m a g u j o č e i z vseh za­gat. Če b o d o danes o b r t n i k i , med ka­t e r i m i je v e č i n a m a l i h o b r t n i k o v , k i n ima jo p o m o č n i k o v , a m p a k delajo sa­m i , r a z s t av l j a l i v N o v e m mes tu i n nato še v L j u b l j a n i , bo to p o m e n i l o , da smo s t o r i l i p r a v v e l i k k o r a k napre j v so­c ia l i zac i jo . Res je, da n i m a m o pa raz­polag r> mate r ia la , v e n d a r to ne bo za­d r ž e v a l o po le ta n a š i h o b r t n i k o v , ter j i m v l i l o še v e č j e g a poguma. L a h k o je b i l o i zves t i razs tavo takrat , k o je b i l o vsega mate r ia la na pre tek , p a k l j u b temu, da je b i lo b laga d o v o l j , j c ven­darle m a r s i k a t e r i o b r t n i k m o r a l odpo­veda t i sode lovan je na razs tav i , k e r mu n jegovo denarno s tanje n i dopu­š č a l o . V k o l i k o r danes ma te r i a l a i n su­r o v i n p r iman jku j e , j i h bo s k u š a l do­bi t i O k r a j n i i z v r š n i l j u d s k i o d b o r ter j ih bo razde l i l m e d pr i j av l j ence za rai/istavo. O b r t n i k i po b o d o p rvens tve ­no p o i z k u s r i i nekaj n a p r a v i t i i z s red­stev, k i j i h b o d o sami naš l i . N e k a j i z n i č na red i t i , neka j p o k a z a t i , bo dv iga lo o b r t n i k e k razs tav l j an ju . M n o g i obrt n i k i so se p r i j a v i l i za i zde l avo pred­metov, k i j i h preje n iso i z d e l o v a l i , na izde lavo p r e d m e t o v , k i j i h p r i nas n i t i i z d e l o v a l i n i s m o . Ž e l a n s k o le to je na razs t av i v L j u b l j a n i n a š do len j sk i obrt­nik p o k a z a l , da je i zna jd l j i v , da je v i ­

s o k o k v a l i t e t e n , d o k a z a l je, da gre z d u h o m č a s a i n da t u d i d a n a š n j i č a s razume, da se je doce la p r i l a g o d i l z ah t evam i n p o t r e b a m n a š e g a ča sa . N a š i o b r t n i k i so na tej r azs t av i sode­l o v a l i v č a s t n e m š t e v i l u i n s s v o j i m i i z d e l k i i z z v a l i p o h v a l o i n n a r o č i l a .

Obrtnik — pripravi se! D a n e s pa se o b r t n i š t v o n o v o m e š k e ­

ga o k r a j a p r i p r a v l j a na razs tavo v N o ­v e m mestu , k i naj b i se v r š i l a k o t pred­p r i p r a v a . N a tej razs tav i bodo mo­ra l i i z m e r i t i o b r t n i k i svoje s i le vseh t reh sek to r jev . O b e t a se r a z v i t i zelo os t ro t ekmovan je , k a r bo i m e l o za po­s ledico , da b o m o na tej razs tav i v i d e l i

r t s n a j b o l j š e i n n a j l e p š e i z d e l k e n a š i h d e l o v n i h o b r t n i k o v . O b r t n i k i p r iva t ­nega sek to r j a so že i m e l i d v a ses tanka , i z v o l i l i so s i tudi že p r i p r a v l j a l n i raz­s t a v n i odbor , k i je v n a j t e s n e j š i z v e z i z g l a v n i m razs t avn im o d b o r o m p r i O k r a j n e m l j u d s k e m odboru . O b l j u b i l i so i z d e l a t i č i m v e č , č im b o l j š e i n č i m p r a k t . i č n e j š e predmete . R a z v e s e l j i v o je p r i t em t u d i dejs tvo, d a so se tud i p o d e ž e l s k i o b r t n i k i p r ig l a s i l i za sode­lovan je na razs tav i . P r i č a k o v a t i je, d a b o m o p r a v p r i teh l judeh na le te l i mor­da na i z d e l k e , k a t e r i h b i n i t i ne p r i č a ­k o v a l i . G l e d e na seznam i z d e l k o v , k i ga je ž e z b r a l o n o v o m e š k o o k r a j n o z d r u ž e n j e o b r t n i k o v , j e p r i č a k o v a t i , da b o d o v s i i z d e l k i res p r v o v r s t n i , pa t u d i ze lo r a z l i č n i i n s l i k o v i t i .

O p r i p r a v a h za razs tavo b o m o kasne j e š e o b š i r n e j e p o r o č a l i , k o se b o s tva r bo l j r a z v i l a . —r—

iz g o s p o d a r s t v a

L u b a d a r , največji škodl j ivec s m r e k o v i h g o z d o v

K a k o r i m a v s a k o ž i v o bi t je o k o l n o ­s t i , k i p o s p e š u j e j o n jegovo rast, t ako i m a t ud i o k o l n o s t i , k i zav i ra jo r azvo j , nekatere p a celo u n i č i j o ž i v l j e n j s k o rast d o t i č n e ras t l ine . T u d i na gozdno drevje v p l i v a j o nekatere o k o l n o s t i , k i postanejo, če se r azboho t i j o , ž i v l j e n j ­skega p o m e n a za k a k š n o v r s to d r e v j a . M e d g o z d n i m i š k o d l j i v c i o p a ž a m o ne­znatnega, n a v i d e z n e d o l ž n e g a h r o š č k a , k i ž iv i p o d l ub j em s m r e k o v e g a dreve­sa, k i m u je znanos t dala ime (Ips ty-pographus) s m r e k o v lubadar . H r o š č e k je 4 d o 5 m m dolg , rjavo- do r javo-č r n e barve, na p e r u t n i č k a h i m a p o 4 zobke , o k r o g l o , zava l jeno telesce po­k r i v a j o rjave d l a č i c e . R o j i ap r i l a , o z i ­r o m a maja meseca, p o s tan ju v r e m e n a . S a m i c a z a v r t a v lubje s t a r e j š e s m r e k e v h o d n o o d p r t i n o , i zg r i ze p o d l u b j e m rov ter o d l o ž i n a desno i n l e v o steno tega r o v a 50 do 70 j a j č e c , i z k a t e r i h se i z l e ž e j o bele l i č i n k e , č r v i , k i se z a ž r o v l as ten r o v i n od jeda jo s t em drevesu ž i v l j e n j s k i sok . K o l i č i n k a doraste , se n a k o n c u rova , k i je do lg do 10 c m , za­bub i i n se v bub i po par dneh pre lev i v novega h r o š č k a , s v e t l o , r j a v e barve, k i pozne je p o t e m n i . H r o š č e k , k o po­p o l n o m a doraste , pregr ize lubje, i n le­pega, toplega mi rnega dneva i z l e t i n a rojenje, k j e r se samice op lod i jo i n po­n o v n o o d l o ž i j o j a j č e c a p o d lubje dre­vesa. R a z v o j o d rojenja do gotovega h r o š č k a t ra ja 50 do 70 d n i , k a r se rav­na p o l e tnem č a s u . O p a z o v a l i so 2, 3, y i z r e d n o ugodn ih l e t ih celo 4 ro jenja i n š t e j e p o t o m s t v o ene samice v enem le tu v e č m i l i j o n o v h r o š č k o v . Z a r a d i te svoje i z redne p l o d o v i t o s t i pos tane l u ­badar pogubonosen za č i s t e s m r e k o v e

)ve. L e t a 1870 je na Č e š k e m , v o k r a j i h K r u m o v , P raha t i c , Š i t e r h o f e n i n K la i tov 104.100 ha gozda un ič i l i n j e b i l o tedaj i zde lanega 2,700.000 k u b . m lesa l ubada rk . L e t a 1895 je šc v e č j o š k o d o p r i zade ja l lubadar b o s a n s k i m s m r e k o v i m g o z d o v o m , k e r jc. b i l o za ­r a d i njega posekanega o k o l i 5,000.000 k u b . m lesa.

P r i s o t n o s t lubadar ja v gozdu ugoto­v i m o po lesnem prahu , ka te rega l ič in­ke i n h r o š č k i i z r i va jo i z r o v o v i n po posebno m o č n e m v o n j u , k i ga o d d a j a d revo , ka tero s t r e m i v s a m o o h r a n i iz n a d p r o d u k c i j o smole , da se reš i go­stov, k i mu s t r e ž e j o po ž i v l j e n j u . P o ­zneje, ko d revo z a r a d i m o č n e g a napa­da sh i ra , p o r u m e n i i n nas tanejo s u š i ­ce, lubadarke .

G o z d a r s k a v e d a je ugo tov i l a , d a l u ­badar p r v e n s t v e n o napada bo lehna , p o š k o d o v a n a drevesa , v e t r o l o m e i n po­d r t a drevesa . G o z d a r j i i z k o r i š č a j o to n jegovo las tnos t v k o r i s t gozda , da m u nas t av i jo l o v n a drevesa ob č a s u roje­nja . L o v n a d revesa je pa v s e k a k o r po­t r ebno n a t a n č n o z a z n a m o v a t i i n te­densko p reg ledova t i . K o u g o t o v i m o , da je l o v n o d revo m o č n o napadeno o d lubadar ja in l i č i n k e ž e d o po lov i ce raz­v i te , p r e v i d n o o b e l i m o sko r jo i n j o na ognja v a r n e m p ros to ru z lubadar jevo zalego s e ž g e m o . V v r o č e m č a s u i n v s l u č a j u , da so l i č i n k e še n e d o r a š č e n e , zados tu je s amo beljenje, k e r l i č i n k e , k o se sko r j a p o s u š i , od lakote pogi ­nejo.

D a se o b r a n i m o v e č j i n e s r e č i p o l u -badar ju , bo dober gospodar spomlad i p reg leda l gozd , ods t ran i l iiz gozda vsa bolehna drevesa i n da se popo lnoma

Vzgoja nižjega trgovskega kadra v Novem mestu zavaruje p red luba i l a r jem, bo p o d r l tud i nekaj l o v n i h dreves, ka t e ra bo te­k o m d v e h mesecev s ta lno o p a z o v a l i n m o r e b i t n i nalet lubadar j a p r a v o č a s n o un ič i l . V s e k a k o r pa ne sme i z malo­marnos t i dopus t i t i , da sc l o v n a dreve­sa sp remen i jo v g n e z d i š č a lubadar ja , če j i h p r a v o č a s n o ne p o s p r a v i .

G o z d ostane slej k o prej z a k l a d n i c a

D a p o s p e š i m o delo k o m u n a l n e de­javnosti v o k r a j u Č r n o m e l j , b o m o V mesecu ap r i l u t. 1. o r g a n i z i r a l i mesec č i s t o č e o d 1. I V . do 1. V .

Z a ta mesec č i s t o č e p o z i v a m o l j u d ­s tvo celega okra ja , da v tej de javnos t i sodeluje i n po s v o j i h m o č e h pomaga. V s a k zaveden d r ž a v l j a n i m a rad č i s t o ­č o i n snago doima k a k o r tud i na u l i c i , o k r o g h i š , po v r t o v i h , p a r k i h , ž e l e z n i ­š k i h pos ta j ah , t rg ih vtd.

D r ž i m o se n a č e l a , k i p r a v i : » R e d in snaga sta p o l z d r a v j a . «

M e s e c č i s t o č e bo za jemal s l e d e č a de la :

1. Bel jen je in s n a ž e n j e s t a n o v a n j s k i h h i š zunaj in zno t ra j .

2. Č i š č e n j e in posp rav l j an je p l o č ­n i k o v , c e s t i š č , k a n a l o v , p ropus tov , s m e t i š č i t d .

3. Č i š č e n j e ž e l e z n i š k i h postaj ( č a k a l ­n ic ) , vritov na pos ta jah , sajenje cve t ic in pos tav l jan je k l o p i za p o t n i k e .

4. U r e j a n j e p a r k o v in nasadov ter ze len ih p lo skev in s tem i z b o l j š a t i \\z-gled mesta i n vas i . Ure j an j e o t r o š k i h i g r a l i š č in v r t o v .

5. Pos ipavan je in poprav l j an je po­tov. Č i š č e n j e g n o j i č n i h j a m , greznic , s t r a n i š č i n n a p a j a l i š č .

6. U r e j a n j e in pop rav l j an j e pokopa -

K o se sprehajam po N o v e m mestu i n nje­govi na jb l i ž j i o k o l i c i k o l i k o r m i d o p u š č a č a s , v e č k r a t p r e m i š l j u j e m a l i se res ne da v N o v e m mestu u r e d i t i p a r k a a l i pa vsaj to k a r še ma lega imamo v N o v e m mestu, u red i t i tako, da bo d e l o v n i č l o v e k , k i je ves dan zaposlen, i m e l vsaj ma lo o d p o č i t k a v mestu samiem a l i p a v na jb l i ž j i o k o l i c i . Danes N o v o mesto n i m a p a r k a , n i m a spre­h a j a l i š č a , n i m a sploh n i č e s a r . V s e to pa b i se dalo na red i t i , č e b i i m e l i l judje vsaj m a l o smis la za skupno delo i n ma lo lepot­nega smisla .

K a r pogle jmo k a k o je. S m e t i i n druge odpadke voz i jo v tako z v a n i S t rmj breg pod L o č e n s k o cesto ob K r k i . P o d tem bre­gom ob K r k i b i l ahko b i l o p r a v lepo spre­h a j a l i š č e , k a r pa ne more L i t i , k e r je teh smeti ogromno i n se j i h že n i m o č i v e č ogiba t i . P r a v t ako b i b i lo l ahko p r a v lepo s p r e h a j a l i š č e ob K r k i od mosta na L o k o . Z a vse te p r a v lepe sprehode se n i h č e ne b r iga . O d g o v o r n i bodo de ja l i , k a m p a naj voz i jo smeti . Za to b i b i l a p r a v p r i m e r n a na­r a v n a j ama poleg k o l o d v o r a med d v e m a h r i ­boma, k i je tako pros torna , da b i zadostovala za nekaj let. T a j ama je p r a v t o l i ko oddal jena od mesta, k a k o r ono o d l a g a l i š č e v S t r m e m bregu. Zadn j i č a s je, d a se p reneha v o z i t i smet i i n odpadke v S t r m i breg.

Z u p n i š č e o z i r o m a pros t i ja , v k a t e r i je precej s tanovalcev in še ce lo internat , je leglo podgan. Ne samo to, da se te nagnusne i n za zdravje zelo š k o d l j i v e ž i v a l i nemoteno sprehajajo p o d n e v i po s t o p n i š č i h , h o d n i k i h i n d v o r i š č u , ampak imajo še celo gnezda na zelo m a l o z a k r i t i h mes t ih . V s e to je znak, d a se p r e b i v a l c i stavbe zelo m a l o a l i celo n i č ne zanimajo za č i s točo svojega p r e b i v a ­l i šča . P r o s i m o tov. r a z k u ž e v a l c e , da napo­vedo ne izprosno ofenzivo tem n a d l e ž n i m s t anova lkam prost i je . T reba j i h je u n i č i t i a l i p a bodo one u n i č i l e nas.

P r e d p r o š t i j o je zelo v e l i k sadni v r t za­z idan z v i s o k i m z idom. Z a t em z i d o m so v i s o k i kostanj i , katere , izg leda , so zasadi l i r a d i p a r k a . S v o j e č a s n o sta b i l i t a m postav­l j en i t ud i dve k l o p i c i , k i sta p a danes samo še r a z v a l i n i i n uporab l j en i za vse kaj drugega ko t za k a r sta b i l i nare jeni . P o t pod temi kos tan j i je popo lnoma zanemarjena. L i s t j e lež i t u n a j b r ž e še iz let okupaci je , č e ne

n a š e g a na rodnega gospoda r s tva i n bo s ta lno p reds t av l j a l v a ž e n č l en p r i gra­d i t v i s o c i a l i z m a v n a š i d r ž a v i . K a k o r n a m g o z d danes p o m a g a p r i n a b a v i s t rojev iz tuj ine, t a k o bo g o z d pospe­š e v a l r azvo j n a š e indus t r i j e . V zaves t i tega je s l e h e r n i d r ž a v l j a n d o l ž a n sode­l o v a t i p r i o h r a n i i n povizdigi n a š i h gozdov . M. P.

l i š čn ih z i d o v , m r t v a š n i c , g robov i n na­p i sn ih ' kamnov .

7. Ure j an j e i z l o ž b e n i h oken , napis­n ih desk, h i š n i h šitevilk in i m e n u l i c .

8. Z b i r a n j e odpadnega mater ia la , k i leži še m a r s i k j e in se n e i z k o r i š č e n k v a r i .

N a s p l o š n o j c p o t r e b n o p o ž i v e t i ko ­muna lno de lavnos t v B e l i K r a j i n i i n jo d v i g n i t i na v i š j o s topnjo . Vsi vemo , da s m o S l o v e n c i p r i d n i i n k u l t u r n i l judje , ter da l j u b i m o red i n snago. N e glej­mo na nesnago s k o z i prste, a m p a k po­k a ž i m o , k a j z n a m o i n ka j s m o .

P o z i v a m o vse m n o ž i č n e o rgan izac i ­je: Fronto, Ž e n e , M l a d i n o , B o r c e , s in ­d ika te i n druge, da v tej a k c i j i sode­lujejo in pomagajo . S t em b o m o p o k a ­za l i , da v t em k r a j u ž i v e k u l t u r n i in d e l o v n i l judje.

T o v . T i t o je de j a l : » T a k š n o l j uds tvo k o t je v Jugos l av i j i je sposobno ustvar­j a t i in p r e m a g o v a t i vse t e ž a v e ! « R e s je tako! Z d o b r o v o l j o in ma lo p o ž r ­t v o v a l n o s t i b o m o tud i v tem ude js tvo-vanju dosegl i uspeh.

Z a t o , t o v a r i š i i n t o v a r i š i c e , ne s toj te ob sitrani v mesecu č i s t o č e , t e m v e č vsak po s v o j i sposobnos t i i n m o ž n o s t i na delo . 1. ma ja pa b o m o d o k a z a l i , da je v B e l i K r a j i n i 1. maj res p r a z n i č n i dan. k-r. M.

še od preje. L jud j e hodi jo sem po zelo dober kompost za svoje v r tove , k e r so m e d list­j e m tudi smet i i n razna druga nesnaga. N a j bi se zgani la m n o ž i č n a o rgan izac i j a v mestu i n p r i č e l a s s v o j i m de lom, k e r b i s tem me­stu mnogo k o r i s t i l a na lepot i i n zan imivos t i . Jasno p a je, da b i m o r a l z a to sk rbe t i v p r v i v r s t i Mes tn i l j u d s k i odbor. N a taka dela b i N o v o m e š č a n i p r a v r a d i š l i , k e r b i s tem o l e p š a l i svoje mesto, n j egov im p r e b i v a l ­cem pa p r i p o m o g l i do prepotrebnega p a r k a .

O k r o g prost i je je precej h i š z v r t o v i , ogra jenimi z r a z p a d a j o č o ograjo. T o n i v e č ograja, ampak p lanke , k i za rad i prepere los t i sploh ne s luž i jo v e č svojemu namenu. Lesa je p r a v tu n a o k o l i dovol j i n b i ne b i l o p r a v drugega treba, kaikor nekaj de lovn ih u r i n b i postale te ograje v okras . P r a v tako je t reba o d p r a v i t i n a najbol j v i d n i h mes t ih skladanje d r v za ku r j avo . T a d r v a naj se takoj posprav i jo a l i pa K o m i s i j a za či­s točo i n r ed v N o v e m mestu o d k a ž e prostor, k je r naj se z lož i jo d r v a r a d i s u š e n j a .

T r e b a se bo vendar le enkra t p r e b u d i t i iz spanja i n posp rav i t i v mestu vse k a r k v a r i zunanje, lepotno l i ce , d a bomo l a h k o s po nosom p o k a z a l i mesto tud i tujcu in s tem pos tav i l i temelj za tu jsk i promet tud i v N o ­v e m mestu. P—c

Obvestilu G L E D A L I Š Č E N O V O M E S T O

6. a p r i l a ( č e t r t e k ) : Gogol j » Z e n i t e v « , M o k r o ­nog ob 8 z v e č e r ;

12. a p r i l a (sreda): Gogol j » Z e n i t e v « , Č r n o ­mel j ob 8 z v e č e r . '

l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l M l l l l l l l l l l l l l l i l l l l l l l l l l l M

U D E L E Ž I T E S E !

Sindikalno kulturno umetn i ško druš tvo » D u š a n Jereb« iz Novega mesta bo upri­zorilo na raznih odrih Gogoljevo »Zeni­tev« . Imeli boste prav lep večer, kajti Gogolj prikazuje krasno, v zelo smešn i obliki rusko plemstvo v 19. stoletju. — Cene so nizke, od 25.— din navzdol. — Igralci so odlični.

iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinriiiii

S prehodom t rgovine iz k a p i t a l i s t i č n e g a v soc ia l i s t i čn i d r u ž b e n i red in z uve l j av l j an jem osnovn ih n a č e l v t r g o v i n i , k i je le zadnja faza p r i nas stalno n a r a š č a j o č e pro izvodnje , je b i l o nujno potrebno, da se r a z š i r i t rgov­ska m r e ž a t ud i na deže lo i n tako zbl iža kmeta z de lavcem.

Z a novo t rgovsko m r e ž o je b i l potreben tud i nov, dober, t r govsk i kader, de loma da zasede mesta v novous tanovl jen ih t rgov inah , de loma da izmenja kader , k i je v n a š a l v n a š o t rgov ino k a p i t a l i s t i č n i duh in š p e k u l a n t s t v o .

Z a i z šo l an j e novega k a d r a v t r g o v i n i je b i l a v letu 1946 ustanovljena <>d M i n i s t r s t v a t rgovine i n p reskrbe S o l a za u č e n c e v go­spodarstvu t rgovinske stroke, k i je dobi la šo l ske prostore v osnovni šol i .

So l a je b i l a takrat okra jnega m e r i l a i n kot p r v a s s t rn jenim p o u k o m , k a r je omogo­ča lo , da so se p r i t e g n i l i v šolo u č e n c i i n u č e n k e iz vseh okra jev o k r o ž j a N o v o mesto. T a zahteva je na rekova la , da se p r i k l j u č i k šol i t ud i internat z menzo.

T u d i ev idenca t rgovskega kad ra na okra j ­n i h l j u d s k i h odbor ih še n i b i l a t akra t po­polna. P r i v a t n i t r govc i niso p r i j a v l j a l i k a -drov ? k e r so p a č smatra l i , da izgubi jo cene­no delovno m o č za č a s a š o l a n j a , poleg tega pa b i m o r a l i še p l a č e v a t i .

V p r v e m š o l s k e m letu se je tedaj vp i sa lo le 23 u č e n c e v i n u č e n k . Internat je b i l ta­krat zelo p r i m i t i v e n , n a m e š č e n je b i l v u č i l n i c a h na osnovni šol i . H r a n o so i m e l i v gost i lnah pr iva tnega sektorja. Toda v k l j u b t e ž a v a m so b i l i uspehi p r a v dobr i . N a l ed in i se je p r i č e l o o ra t i , saj v k a p i t a l i s t i č n i Jugo­s l a v i j i n ismo i m e l i na Do len j skem t a k i h šol .

Nas ledn j i s t a t i s t i čn i p o d a t k i k a ž e j o nagel razvoj t rgovske m r e ž e i n p rehod t rgovine v soc i a l i s t i čn i sektor. V d rugem š o l s k e m le tu se je vp i sa lo 50, v t ret jem 75, v č e t r t e m 120 u č e n c e v i n u č e n k .

P o v e r j e n i š t v a za delo so d o b i l a medtem vpogled o k a d r i h , ev idenca se je v o d i l a na temel ju sk len jenih u č n i h pogodb.

V s e redno š o l a n j e p a v k l j u b temu n i zado-

Eden izmed dobrih predsednikov fronte

v Beli Krajini V v a š k e m odboru Osvobodi lne fronte V i -

nj i v r h de la kot predsednik K a s t e l i c Jakob , k i je dosegel že 67. le to starosti . K l j u b temu še vedno v r š i funkc i jo p redsedn ika Fronte zelo vestno i n se v p o l n i m e r i zaveda na log , k i naj j i h i z v r š i O s v o b o d i l n a fronta v iz­gradnj i soc ia l i zma n a vas i . T a g loboka za­vest i z v i r a še i z dobe borbe p r o t i okupa­torju, saj je ž e v t is tem č a s u i z g u b i l s ina , ž e n o p a so m u belogardis t i tako p re t ep l i , dia je pozneje zarad i posledic u m r l a . V e n ­dar ga te ž r t v e niso o d v r n i l e z z a č r t a n e pot i , p a č pa še bol j d v i g n i l e ve ro v p r a v i l ­nost pjoli t ike n a š e g a vods tva , k i i m a c i l j obogateti n a š e l juds tva . 2 e sama r azno l i ­

kost funkc i j , k i j i h je J akob v r š i l od p r i -č e t k a borbe p r o t i okupator ju p a do danes — b i l je gospodarski referent, pozneje predsed­nik K L O i n K O F , predsednik V O O F — jasno k a ž e j o , da se n i u s t r a š i l noben ih na log , k i se i z dneva v dan postavl ja jo p r e d o rgan i ­zaci jo O F .

P r a v posebno pa se zaveda na log front­n i h o rgan izac i j v d a n a š n j e m času . Z a v e d a se, da bo d r ž a v a u s p e š n e j e g rad i l a soc ia l i zem le, č e bo s leherni frontovec spoznan s c i ­l j em petletnega p lana , k a k o r t ud i z v semi t e ž a v a m i p r i i zg radn j i soc ia l izma. T o m u je tud i uspelo s s t a ln im p o l i t i č n i m de lom med č i a n i . F ron tovec J a k o b tega dela ne zanemarja. S ta lno se pogovar ja s svo j imi č l a n i F ron te , za mnoge s tvar i , k i j i h sam ne

šča lo , da b i z adovo l j i l i n a š o t rgovsko m r e ž o s k a d r i . Z a r a d i tega so b i l i na šo l i t ud i te­ča j i kot n . p r . p o m o č n i š k i , v a j e n i š k i i td . , k a ­tere je ob i skova lo o k o l i 300 t e č a j n i k o v . T o d a ti t e č a j i so b i l i le i zhod iz skrajne sile i n prehod v no rma l i zac i j o rednega š o l a n j a t rgovskega kadra .

V s a k o leto je b i l napredek v iden . T a k o v šoli kot v in t e rna t ih i n v p r e h r a n i t rgovske­ga kad ra . Sedaj i m a šola že stalne internat-ske prostore i n svojo d i j a š k o menzo. Inter-na t sk i p ros tor i s icer še niso tako opreml jen i kot b i m o r a l i b i t i , toda k u l t u r n a raven b i ­van ja v n j i h je vsako leto v i š j a .

Izkazalo se je tud i , da so u č n i uspehi p r i s trnjenem p o u k u i n p r i šol i in ternatskega t i pa mnogo bol jš i , z las t i so uspehi tud i do­b r i , k e r prinesejo u č e n c i i n u č e n k e že nekaj temeljnega znanja v šolo .

So l a pa daje s s v o j i m i š o l s k i m i p ro s to r i z in ternatsko menzo t ud i m o ž n o s t i za v e č j o s t rokovno usposabljanje. T a k o smo i m e l i v februar ju t. 1. t e ča j za o b r a č u n e , t e ča j za vezano t rgovino i n t e č a j za t rgovsko m r e ž o in kadre . T e č a j e v so se u d e l e ž i l i o k r a j n i i n oblas tni referent i zadevn ih odsekov i n tud i nekaj pover jen ikov . T e č a j i so b i l i v r epu­b l i š k e m m e r i l u : p r e d a v a l i so znani s t rokov­n j a k i i z M i n i s t r s t v a t rgovine i n preskrbe , z Ekonomskega t ehn ikuma i n v i d n i p o l i t i č n i de l avc i iz N o v e g a mesta.

P o zadnji reorgan izac i j i je p r i š l a šo la pod upravo U p r a v e za t rgovske kadre p r i M i n i ­s t rs tvu t rgovine i n preskrbe , k a t e r i n a č e -l juje znani s t rokovnjak tov. L j u b o K o b a l , n a š d o m a č i n . Sedanje š o l s k o leto se je p r i ­č e l o 1. marca . S o l a je v r e p u b l i š k e m m e r i l u . T o š o l s k o leto je namenjeno s t r o k o v n i uspo­sobljenost i u č e n c e v i n u č e n k , k i n ima jo na mestu s l u ž b o v a n j a m o ž n o s t i šo l an j a . Skora j p o l o v i c a je P r i m o r c e v , os ta l i i z r a z n i h o k r a ­jev kot n . p r . Ce l j e oko l i ca , L j u b l j a n a oko­l i c a , L ju tomer , Š o š t a n j i td .

U č i t e l j s k i kade r je sk rbno i zb ran , za rad i tega bodo gotovo t u d i v i d n i uspehi . M . K .

more o b r a z l o ž i t i , p r o s i za p o m o č o k r a j n i od­bor O F . D a bo č i m bolj vzgojno v p l i v a l n a č l a n s t v o Fron te , je sam v svojem sadovnjaku p r v i oč is t i l drevje i n ga tud i š k r o p i l . T u d i p r i samovzgoj i je m e d p r v i m i , saj i m a na­r o č e n i h v e č i n o n a š i h č a s o p i s o v . N a š n o v i »Dolen j sk i list« p r i p o r o č a vsakemu. T u d i v č a s u p red v o l i t v a m i v L j u d s k o s k u p š č i n o , je b i l zelo delavan. N i b i l o v e č e r a , da ne b i odhajal na sestanke in se pozno v n o č v r a č a l z l uč jo p r o t i domu. S svojo delavnost jo daje dober vzg l ed os t a l im č l a n o m F ron t e i n je med n j i m i zelo p r i l j u b l j e n . C . A .

Urednikov kotiček J . M . i z S m i h e l a . Opros t i , da Tvo jega do­

pisa ne moremo uporab i t i , k e r je p a č za­starel . P r o s i m Te, n a p i š i š e k a j .

Okrajna p o v e r j e n i š t v a za kmetijstvo in k m e č k e komisije. E n k r a t sem v a m že pove­dal , da ob l juba dela dolg, sedaj v a m tega ne bom v e č ponav l j a l . P o v e d a l p a v a m bom ne­kaj drugega. Sedaj je pomladansk i č a s , čas de la n a po l ju . V s a k d o p r i č a k u j e od vas na­svetov i n n a v o d i l , toda v i ne daste od sebe n i č e s a r . K a j je res, da v i kmetujete za mizo in ne veste v e č , da se kmetu je na zemlj i? Tega v a m n isem napisa l zato, k e r b i i m e l r ad p o l n i n z a n i m i v č a s o p i s , ampak zato, d a boste v i zados t i l i v sem v p r a š a n j e m , k i v a m j i h s tavi jo k m e t o v a l c i . D v i g n i t e vse borce za viš j i h e k t a r s k i donos i n vse od l ikovance ter pohval jence iz k m e č k i h razstav, d a n a m bo­do p o v e d a l i , k a k o on i delajo, da so dosegli tak uspeh v p r ide lovan ju . Č a k a m o vas. V v s a k i š t e v i l k i bo p ros to ra za vas dovo l j .

Č o p i č Stanko, gimnazija Novo mesto. M i ­s l i l sem, da bom dob i l od tebe ce lo kop ico č l a n k o v iz f i zku l tu r e po p i smu , k i s i m i ga poslal . T o d a med p o š t o n i n iko f i n i č . K a j je vendar? F i z k u l t u r a je vendar ena i zmed naj­p o m e m b n e j š i h panog n a š e g a ž i v l j e n j a , kot s i ti nap isa l . M i s l i m , da n i s i p o z a b i l n a P l a^ nico, n i t i ne na nogometna tekmovanja . P r i ­č a k u j e m tvoje p o š t e , r u b r i k a je odpr ta .

K u l t u r n o - u m e t n i š k a druš tva , i zobraževaln i tečaji in prosvetni aktivi! Iz r a z n i h p o r o č i l in s tat is t ik v i d i m , da ste precej i g r a l i , p e l i i n p l e sa l i . P i š i t e k a j o v a š i h nas topih i n predstavah. Ves okra j bo zan ima lo v a š e de­lo i n uspeh. K dopisu p r i l o ž i t e tud i s l iko . V a š dopis ne bo samo d v i g n i l t u d i os ta l ih k ra jev k p rosve tnemu udejs tvovanju, ampak bo d v i g n i l tudi vas same k še p o p o l n e j š e m u de lu .

Filmski krožki ! P i š i t e nam, k a k o ste spre­j e l i f i l m , k i se je v r t e l v v a š e m k i n u . S tem boste zače l i zelo v a ž n o delo p r i prevzgajanju l j u d i v okusu i n l epo tn ih dojemanj ih .

Dr. S., Novo mesto. P r i č a k u j e m kakega no­vega č l a n k a o zdravs tvu . N u j n o je, da p r i p e ­ljemo l jud i do v e č j e g a zanimanja za h ig ieno i n p r e p r e č e v a n j e bo lezni .

B E L A K R A J I N A S E P R I P R A V L J A N A M E S E C Č I S T O Č E

Proč s smetmi in navlako!

Proslaviti borno 27. april Bliža se 27. april največji praznik za

slovensko ljudstvo. To je praznik bor­benosti slovenskega ljudstva in konč­nega obračuna z vsemi jerobi. Na ta dan je slovensko ljudstvo začelo pi­sati sodbo samo sebi.

Ker je to tako velik praznik, hoče Ljudska prosveta skupno z vsemi mno­žičnimi organizacijami ta praznik čim lepše in čim pomembneje proslaviti. Že od nekdaj je slovenska kultura in prosveta dvigala slovensko delovno ljudstvo iz mračnjaštva, ga vodila v borbo in končno tudi prinesla zmago, zato naj naša kultura in prosveta tudi sedaj vodita naše ljudstvo od zmage do zmage in ga tako privedeta do konč­nega cilja, to je do socializacije in do dokončnega obračuna z izkoriščevalci našega naroda.

Na posameznih sestankih in konfe­rencah smo se pogovorili, kako naj vsako društvo proslavi ta praznik, ka­ko .se naj vsak najmanjši aktiv Ijud-fko-prosvetnih delavcev vključi v to Proslavo in kaj naj dela. 27. april naj ko zaključek našega tekmovanja vseh vrst kulturno-prosvetnega udejstvo-l'anja. Od najstarejšega pa do naj­mlajšega naj pokaže, kaj je naredil za ldejn( dvig naših množic, kaj je nare­dil za izpopolnjevanje kadrov in kaj je naredil za iztrebljenje polpismenosti ali nepismenosti. 27. april naj bo dan, ko bomo lahko z mirnim srcem dejali,

v naši Dolenjski ni več nepismenih.

V čem bomo tekmovali?

Tekmovalne komisije so že zdavnaj ^Tej organizirale komisije, ki ocenju-JeJo delo in uspehe tega dela. Dramske družine, pevski zbori najrazličnejših vrst in kategorij, godbe in orkestri, folklorne skupine, lutkovna gledališča, likovni krožki, filmski krožki, knjižni­ce, izobraževalni tečaji, se bodo do 27. aprila dokončno razvrstili po svoji zmogljivosti in po svojih uspehih. Ali veste, da se je zbudil Škocjan, da dela ln to zelo intenzivno Šmarjeta, da je v *f, Jerneju zrasla gledališka, da prav­cata gledališka dvorana. Hej, hej, Sf. Peter, Šmihel, vstanite in pridružite Se vsesplošni predramitvi prosvetnih skupin. Folklora se bo menda posta­vila zadnji teden na noge in tudi to °o prav, bo vsaj temeljito in dobro. Pa naši pionirji, da jih vidite pri delu. ^si hočejo biti prvi. Na cilju je dren, kor š e nikoli in nikjer. Komisijam ne ° o laJiko delo. Pregledati bo treba, kar še ni do sedaj, vse dramske skupine, Poslušati vse zbore. Poglejte tudi, kaj delajo šahovski krožki in kaj vem še kaj. Kdor se še ni prijavil in čaka na zadnji dan, ne bo dobro naredil. Prija­vite takoj svojo prireditev na Okrajni odbor Ljudske prosvele. Ta vam bo po­slal komisijo, ki bo ocenila vaš trud.

Po ocenjevanju

Komisije bodo pregledale vse oce-nJevalne liste in ugotovile, katero kul­turno umetniško ali izobraževalno Urnetno društvo, katero mladinsko društvo in kateri pionirski odred je

nzjboljši. Od teh najboljših bodo po ali trije iz ene vrste udejstvovanja

Prišli na okrajni festival dne 27. aprilu * a okraj Novo mesto v Novem mestu, ? a okraj Trebnje v Trebnjem in zu °^raj Črnomelj v Črnomlju. Na teh *stivalih se bodo izbrali najboljši, ki e bodo pomerili na sektorskem pre-

1t*du sredi maja v Novem mestu. Ko-c našega tekmovanja ali bolje poži

h ve delovanja Ljudske prosvete pa 0 2>a celo oblast v Celju ali Kranju.

Torej precej preprek in precej zaprek za najboljšega.

Kako bo na okrajnem festivalu Okrajni festival naj prikaže vse na­

še delo. Naj odmeva pesem, naj igra harmonika, naj se razlegajo doneči glasovi godb, naj pleše vse, kar le mo­re po Novem mestu, Trebnjem in Čr­nomlju. Da, posebno še v Črnomlju, kajti tam je ples doma. Za pričetek okrajnega festivala bo veliko zborova­nje na trgu, nato povorka, ki naj pri­kaže celotno naše delo ali dramatizi­rano ali stilizirano ali kakorkoli, samo prikazati mora, kaj smo naredili po svobodi in kaj hočemo narediti, da bomo čimprej prišli v boljše in lepše življenje delovnega človeka. Popoldne in preko celega večera bodo nastopale najboljše skupine, pevski zbori, ljud­ski umetniki itd. Ker pa bomo zaklju­

čili prvo stopnjo našega dela, se bomo tudi pošteno razveselili.

Kdo naj pride na okrajni festival?

Čudno vprašanje? Kdo naj pride? Vsi, katere zanima ljudska prosveta, vsi, ki sodelujejo in vsi, ki se radi za bavajo. Festival naj bo naša radost, naš ponos in naše veselje. Prevoz? Avtomobili, vozovi, kolesa, kar koli teče in se vozi. Ali se še spomnite, kako je včasih škripal seneni voz, mi pa smo peli na njem in se veselili, da gremo v goste. Pa čeprav je bila dolga pot. Še bolje, je vsaj dalje časa bilo lepo. Kar bo pa bo, enkrat po dolgem času nfm ne bo vzelo zdravja, pač pa privabijo veselja in zadovoljstva. Le pridite in prijavite se. Lepo bo in za­bavno. Pa na svidenje 27. aprila v No­vem mestu, Trebnjem in Črnomlju.

Drejče.

Izvešanje z a s t a v O b r a z n i h p r i l i k a h i z v e š a m o raz h i š e za­

stave a l i pa j i h n a m e š č a m o v i z l o ž b e n a okna . O p a z i t i p a je p r i tem zelo v e l i k e napake. L jud j e , k i zastave i zveša jo , m i s l i j o , da je č i s to vseeno, k a k o j i h izvesi jo , glavno je, da zastava v i s i — pa n i res. Zas tava , p a naj -sibo to d r ž a v n a a l i narodna ( p r i nas slo­venska) , sestoji iz t reh barv . Ce tako tro-ba rvn ico narobe izves imo, dobimo č i s t o ne­smiselne barve . Zato je p r i i z v e š a n j u že treba paz i t i , k a k o barve teko. B a r v e n a š i h zastav je t reba vedno b ra t i kot knj igo , z leve p ro t i desni , če v i s i zastava frontalno. Ce p a je p r i t r j ena na drogu p rof i lno , pa teko bar­ve od zunanje drogove konice nazaj. A k o iz ­ves imo torej d r ž a v n o zastavo frontalno, te­ko barve od leve p r o t i desni takole : modra , bela, r d e č a . Ce pa d r ž a v n a zastava v i s i pro­f i lno, teko ba rve od zunanje konice droga v v r s t nem redu: modra , bela , r d e č a . P r i slo­vensk i zastavi teko barve v f ron ta lnem sta­v u : bela , modra , r d e č a , v p r o f i l n e m p a spet od zunanje k o n i c e po redu : be la , modra , r d e č a .

V p r i m e r u , da k r a s i m o i z ložbe i n uporab­l jamo n a š e zastave, je t reba še bolj paz i t i , k a k o zastavo namest imo, zlast i če jo upo­rabl jamo v v o d o r a v n i a l i p o š e v n i legi , po­sebno še v p r i m e r u , da sestavimo zastavo iz vsake ba rve posebej. V p r i m e r u , d a smo na­mes t i l i v i z ložbo d r ž a v n o zastavo v vodo­r a v n i a l i p o š e v n i l eg i , je t reba vedno paz i t i , da teko barve od zgoraj navzdo l , torej : modra , bela, r d e č a , p r i s lovensk i pa> spet od zgoraj navzdo l be la , modra , r d e č a .

P o osvobodi tv i , k o v e č k r a t i z v e š a m o za­stave a l i p a z n j i m i ok ra s imo p r o č e l j a h i š a l i i z l o ž b e n a okna , se redno o p a ž a n a p a č n o i z v e š a n j e i n n a m e š č a n j e n a š i h zastav k a r b i utegni lo zelo s labo v p l i v a t i na tujca, k i n a š e zastave pozna, neugodno v p l i v a p a to tud i na d o m a č i n a . P r i zadnj ih v o l i t v a h so se do­gajal i po N o v e m mestu naravnost gorostasni p r i m e r i n e u p o š t e v a n j a a l i bolje nepoznanja n a š i h zastav, saj smo v i d e l i celo na pos lop j ih n a š i h j a v n i h uradov k a k o r M L O , M e s t n i O F , O k r a j n i m a g a z i n i i td. , da so b i le zastave po­po lnoma narobe i z v e š e n e a l i n a m e š č e n e .

N a r o d n a zastava je b i l a že od nekdaj vsa­kemu na rodu svet inja, o k o l i ka tere se je razv i j a lo vse narodno ž iv l j en je . T o l i k o bol j pa m o r a b i t i s p o š t o v a n a n a š a narodna a l i d r ž a v n a zastava še le danes, ko jo po to­l i k o l e t i h za t i ran ja spet l ahko svobodno i z ­vesimo. Ce pomis l imo , da v b i v š i Jugos l av i j i n i t i n i smela v i se t i n a š a s lovenska zastava sama, t e m v e č samo v d r u ž b i z d r ž a v n o , smo si l ahko na jasnem, da S lovenc i n i smo b i l i kdove kaj u p o š t e v a n i . Danes je tudi v tem o z i r u d r u g a č e . Zato p a nam, če smo res p r a ­v i S l o v e n c i , ne sme b i t i vseeno, k a k o bomo n a š o narodno zastavo i z v e s i l i , k a k o r tud i n a m ne sme b i t i vseeno, k a k o bomo i zves i l i n a š o d r ž a v n o zastavo. T o l i k o narodnega č u t a m o r a m o p a že ime t i , posebno še , če se spomnimo, k a k o so I t a l i j an i v č a s u okupa­cije p a z i l i , da so b i le n j i h zastave, k i so j ih l j udem v s i l i t i , p r a v i l n o i z v e š e n e , i n je bil d o t i č n i , k i jo po opominu n i hotel p ra ­v i l n o i zves i t i , precej t rdo kaznovan . Ce so se ljudje v mestu i n v p o d e ž e l j u n a v a d i l i i z -v e š a t i p r a v i l n o okupa torske zastave, zakaj ne b i danes po laga l i vse p a ž n j e na i z v e š a n j e n a š i h zastav. »Bi t i s lovenske k r v i , bodi S lovencu ponos !« T o p o k a ž i m o tud i p r i iz ­v e š a n j u zastav. K a j pomagajo n a j l e p š i na­c iona ln i govor i , če p a nad g o v o r n i k o m v i s i s lovenska zastava narobe.

I s t o č a s n o b i še omen i l p a r besedi o sne­manju zastav. K d o r je kedaj p r i sos tvova l

i zvešan ju i n snemanju i ta l i janske zastave, je v ide l , da so I t a l i j an i de l a l i to z n a j v e č j o po­zornostjo i n ce remoni je lom. N e m i s l i m , da bi m o r a l i ime t i tud i m i S l o v e n c i kaike po­sebne predpisane ceremonije z i z v e š a n j e m in snemanjem zastav, m a l o v e č s p o š t o v a n j a -pa vsekakor ! I n p a š e : zakaj p u š č a m o n a š e zastave še potem,, k o pros lava že davno mine , tedne v i se t i ! T o n i p rav . N a š a zastava n i n i k a k a cunja , da b i se v d e ž j u i n na soncu m o r d a zv i ta o k o l i droga a l i po s t rehi , v č a s i h že v sa razt rgana, r azkazova la , Ce n a m je n a š a zastava na rodn i s imbol , potem ravnaj ­mo z njo tako, kot se s t a k i m s imbolom mora r avna t i ! —r—

Mladi učiteljici - Ludvi Dulaijevi v slovo

V m l a d i , komaj p rebu jen i i n še vsej svež i p o m l a d i s i nas, draga L u d v a , zapust i la . T a k o t e ž k o nam je, da tej k r u t i r e sn i c i skoraj ver ­jet i ne moremo.

K o s i p r e d nekaj dnev i l eg la i s t o č a s n o s sestro A n i c o v b o l n i š k o posteljo, n i smo s lu­t i l i tega, k a r se je zgodi lo: m l a d i , hrepenenj in vere v ž i v l j e n j e p o l n i s rc i sta p reneha l i b i t i za vedno!

L u d v a , T v o j i p o k l i c n i sodelavci i n v s i , k i so Te p o z n a l i kot mlado , vestno, de lavno i n zavedno dekle — Te ne bomo n i k o l i p o z a b i l i . Pos ta la si komaj n e ž n o sedemnajstletno de­k l e i n že si o k u s i l a vso trpkost ž i v l j e n j a v ča su , k o je b i l a n a š a domovina z a s u ž n j e n a . Tvo j bratec B r a n k o je kot p a r t i z a n d a r o v a l ž iv l j en j e za n a š o svobodo. Tebe i n Tvoje d o m a č e p a so odpe l j a l i v in ternaci jo , odkor der ste se z zaupanjem v zdravo m o č i n k l e ­nost malega s lovenskega naroda s r e č n o v r n i l i domov. L j u b i l a s i ot roke i n s i zato i zb r a l a p o k l i c uč i t e l j i c e . Z že l jo po izobrazben ih v rednotah s i hotela s topi t i na uč i t e l j i š če ; no­va , i z t rp l jenja vstala domovina p a je k l i ­ca la mlade sile, naj j i ob v e l i k e m pomanj ­kan ju vzgoj i te l jev z l jubezni jo i n ž r t v a m i p r i s k o č i j o n a p o m o č . P r i s l u h n i l a si t emu k l i c u i n se m u odzvala . S t o p i l a si v r az red najprej v S u š i c a h , nato v M i r n i p e č i i n k o n č n o na D v o r u p r i Ž u ž e m b e r k u . Z v s e m srcem i n vdanostjo s i se posve t i l a v z g o j i i n i zobrazb i mlad ine , k i dolga š t i r i le ta n i v i ­dela i n o b č u t i l a drugega, ko t t rpl jenje , j e če , pregnanstva , ž r t v e . P r i v sem de lu s i zna la na j t i č a s , da so T v o j i spre tn i p r s t i u d a r i l i n a t ipke k l a v i r j a , h a r m o n i k e i n z u b r a n i m i a k o r d i zvese l i l a te k m e č k e ot roke, k i s i če ­sto zaman že l i jo neskal jenega vesel ja . Tvo je mlado ž iv l j en j e , k i je t e ž i l o le k es te t iki , e t i k i i n de lu , je p r i n a š a l o tople ved r ine tud i med nas prosvetne delavce.

S k r b n o s i se p r i p r a v l j a l a na š t u d i j , na i z ­pite i n k l j u b nepres tanemu de lu v šoli in i z v e n nje si j i h z m o č n o vo l jo že vse opra^ v i l a . V svoj i pe t indvajse t i ž i v l j e n j s k i po­m l a d i , ko s i si z a č r t a l a jasno pot, k o s i se z vso p o ž r t v o v a l n o s t j o posve t i l a de lu za na­r o d — Te je zg rab i l a s trdo, ne izprosno ro­ko smrt.

L u d v a ! — T v o j a k r s t a i n T v o j p r e r a n i grob bo obsut s p o m l a d a n s k i m cvet jem. P r i n e s l a T i ga bo T v o j a m a m a , k i Te je tako l j u b i l a , T v o j i so rodn ik i , T v o j i u č e n c i i n uč i t e l j i , k i smo Te i skreno l j u b i l i . — L e ž a l a b o š v do­m a č i zeml j i svoje ro j s tne-vas i , med n a m i i n na n a š i h sestankih pa bo — p r a z n i n a !

Sind. podružn ica prosv. Žužemberk .

delavcev

KOT/ČZ/Ć, 1 S T A R C E ,

O otroških skrbeh, strahu in strašenju M n o g o k r a t s l i š imo , da so o t r o š k a le ta s i lno

lepa , da o t roc i ž ive b rez v s a k i h t e ž a v i n s k r b i . T a k o more t r d i t i samo t i s t i , k i s t rahu ne opazuje i n ga ne pozna. Ot rok n i k a k o r ne ž iv i b rez s k r b i , k a k o r mnogokra t m i s l i ­mo odras l i . Res pa' je, da mnogo s k r b i p r i ­p r a v i m o o t r o k u odras l i .

Z e d o j e n č e k se tega a l i onega u s t r a š i . T o je vendar n e m o g o č e , boste ugovar ja l i , saj vendar ne zna povedat i . N e zna govor i t i , pove pa to s kretnjo, m i m i k o obraza . P o k a k i h š e s t i h t edn ih se d o j e n č e k m a t e r i na­smeje, č e ga » n a g o v a r j a « , celo na njen glas ž i v a h n o b rca . O t r o k že n a j b r ž e p o m n i po­dobe mater inega obraza, p o m n i ba rve glasu i . t. d. C i m s t a r e j š i je, tem bol j k a ž e znake, da m u je tuj obraz a l i tuj glas nepr i je ten. N a d p o l le ta star ot rok že o d l o č n o k a ž e , da se tuje osebe bo j i , celo se b o j i matere, k i se n a š e m i , č e p r a v ga k l i č e (morda pozna glas, se b o j i o č e t a , k i ga n i dal j č a sa v i d e l . O t r o k se bo j i tud i surovega glasu, vp i t j a . T u d i d r u ­gega, k a r m u p o v z r o č a neugodje, se b o j i (psa, k i laja, p e č i , k je r se je opeke l ) . Č e p r a v ta ot rok še ne more poveda t i z besedo, mo­remo domnevat i , da ga to a l i ono s k r b i , k e r o h r a n i v spominu s l i k o tega a l i onega ( u č e ­no r e č e n o preds tavo) .

K o p a ot rok za s i lo spregovor i , že pove . z enobesednimi s t avk i , da se tega a l i onega bo j i (basu, baum, t ud i i z r az i n kre tn je p r i ­dejo za to.

O d k o d n e k i te strah!? N a j b r ž odtod, k e r je o t rokov o rgan izem tako š i b a k , da n i kes p r i r o d n i m s i l am.

T u d i kasneje o t roka mars ika j s k r b i . S k r b i ga, če p u n č k a sp i , č e m u n i k d o uk rade l i g r a č , č e se morda ne bo ma t i z a r ad i tega a l i onega d r l a n a d n j i m . N a m se to ne zde s k r b i — i n vendar so za o t roka to v e l i k e s k r b i .

S t r a h pa l a h k o po nepot rebnem vzbuja jo v o t roku odras l i zdaj hote, zdaj nehote. A k o s t a r š i govore v p r i č o o t roka , da naj paz i jo , da kdo tega a l i onega ne bo v z e l , se tega naleze tud i otrok. K e r ga zan ima v tej sta­ros t i »n j egov sve t« — i g r a č e , je naravno , da s k r b i p redvsem za i g r a č e .

T u d i na drug n a č i n l ahko s t a r š i č i s t o po nepotrebnem o t r o k u vzbujajo s trah, k o ga s t r a š i j o s psom, d i m n i k a r j e m i . t. d. K a k o s i lno se o t roc i boje č r n i h d i m n i k a r j e v ! C e m u je to potrebno? A l i n i d i m n i k a r č l o v e k , k a ­k o r vsak ' d rug i , n i njegovo p o k l i c n o delo p r a v tako pot rebno k a k o r kmetovo? V s a s t r a š e n j a so za vzgoj i te l ja cenena vzgojna preds tava , da o t roka od tega a l i onega h i t r o odvrnejo . N a v a d n o p a p r i t a k i h p r i l i k a h ne p o m i s l i m o , da s t r a š e n j e s i lno s labo v p l i v a na o t r o k o v o ž ivčev je i n m o r d a celo na njegov z n a č a j , da je kasneje strahopeten.

T a k a »vzgo jna s r e d s t v a « se s t a r š e m rada m a š č u j e j o tedaj, k o m o r a morda o t rok i t i n e k a m nekaj k o r a k o v v t emi . V s e k d a r takra t n a m r e č otrok, k i je bo jaz l j iv , gotovo ne bo ubogal . T a k o se s t a r š e m p r a v h i t r o m a š č u ­jejo nedovol jena vzgojna sredstva z ne-uboglj ivost jo o t rok — š ibe s t a r š e v . S t r a š e ­nje je torej s i lno s labo vzgojno sredstvo.

M e n i m , d a ne bom r e k e l p r e v e č , če t r d i m , da je v č a s i h s t r a š e n j e delen v z r o k o t r o š k i h nervoz. O t r o k u se n a m r e č take predstave s i lno vt isnejo v spomin i n j i h ne pozab i zle­pa. Pos l ed i ca tega je, da se te podobe po­javl ja jo v sanjah i n mot i jo o t roka p r i t rd ­nem spanju. T o p a seveda s labo v p l i v a na r a z v i j a j o č e se ž i v č e v j e .

S o c i a l i s t i č n i č l o v e k m o r a b i t i veder , ne­u s t r a š e n . A k o h o č e m o to doseč i , tedaj o t rok ne smemo s t r a š i t i . T e ž k i h u r bo ot rok v ž iv­l jenju še i tak dovol j d o ž i v e l , zato naj bo nanje p r i p r a v l j e n tako. da bo ime l zdravo ž i v č e v j e i n bo t rdo t i ž i v l j e n j a l ahko k l jubo ­v a l . Prof. A .

Če pravim — zaupajte v svoje lastne site, pravim za­radi tega, ker zares ni cas, da bi se uspavali in mislili, da nftm bo kdo od zunaj kaj z lahkoto dal. Samo tisto, kar sami storimo, samo to je zanesljivo in nič drugega.

TITO

N E O D N E H A J T E ! O b z a k l j u č k u p redvo l ivnega tekmovanja je

S i n d i k a l n o k u l t u r n o u m e t n i š k o d r u š t v o M o ­kronog u p r i z o r i l o dne 25. m a r c a veseloigro »Tro jčk i« .

U p r i z o r i t e v je pokaza la , d a imamo v M o ­k ronogu precej d o b r i h ig ra lcev i n da b i b i l i z m o ž n i u p r i z o r i t i kaj b o l j š e g a i n v z g o j n e j š e -ga k a k o r so »Tro j čk i« . Res je, da smo se na­smeja l i do solz i n da so poda l i svoje v loge zelo dobro Skubec , L i n d ž a i n Mas lovec , vendar p a nas preds tava n i popo lnoma za­dovo l j i l a , k e r n a m n i p r i k a z a l a ž iv l j en j a ta­kega, kot je v resn ic i . L a h k o p r i znamo, da imamo na ivne str ice, toda tako neumno na iv ­n i h kot je v tej i g r i , pa v resn ic i n i . Ig ra nas •je zabava la dve u r i , toda k o smo odhaja l i iz dvorane, je ostala v nas p r a z n i n a . Igre p r i r e j a m o zato, da se č l o v e k tudi p r i smehu uč i i n i z o b r a ž u j e . Zato p r i p o r o č a m o , da se sedaj, ko je led prebi t , lotijo i g r a l c i dela resno i n z vso vnemo. N i k a k o r pa ne smejo dopust i t i , da b i to udejstvovanje v n a š i p ro -svet i zopet zaspalo.

O b č i n s t v o Mokronoga si žel i še i n še iger i n predstav, samo da bodo imele igre k a k smisel i n vsebino. P r i č a k u j e m o , dai bomo zo­pet v i d e l i na odru kaj novega i n v bo l j š i p r ip rav l j enos t i .

S i n d i k a l n o k u l t u r n o u m e t n i š k o d r u š t v o je s icer spoznalo pomembnost vo l i t ev , d o č i m se je M o k r o n o g vse p r ema lo p r i p r a v i l n a vo­l i t ve . Vol i šča i n h i š e so b i l e zelo slabo okra ­š e n e . Zunanje l i ce je slabo kaza lo n a š e m -v d u š e n j e za vo l i t ve in n i kaza lo n ikakega p r a z n i č n e g a l i ca . Z a M o k r o n o g k i je dal pre­cej ž r t e v v narodnoosvobodi ln i bo rb i , b i p a č b i l o v e č p r i č a k o v a t i . Stahan

K D O J E T E G A K R I V ? V zadnj i š t e v i l k i Dolenjskega l i s ta sem

č i t a l , da se je v V e l i k i L o k i p o k v a r i l o cca 2000 kg p š e n i c e .

Po t rebno b i b i lo , d a pregleda l judska in ­š p e k c i j a s k l a d i š č e v S t a r e m t rgu , k je r je v s k l a d i š č e n e g a ok rog 7 vagonov k r o m p i r j a . K r o m p i r je b i l odkup l j en od 9. m a r c a dalje i z K L O Trebnje , • Nenuška vas i n D o b r n i č . T a k r o m p i r je v s k l a d i š č e n v š t i r i h nepr i ­m e r n i h in p rema jhn ih s k l a d i š č i h v S ta rem t rgu. K r o m p i r je n a l o ž e n precej v i soko ter č a k a na milos t i n nemilost , kaj se bo z n j i m nared i lo .

V s a k p r ide lova lec , k i je z vesel jem p r i ­pe l ja l k r o m p i r , k e r se zaveda parole » K m e t delavcu,, delavec k m e t u ! « , se v p r a š u j e , ka j m i s l i n a š a oblast: a l i bo pus t i l a , da se k r o m ­p i r s k v a r i , a l i ga m i s l i da t i za seme, a l i ga bo da la de lavcu za hrano?

K a k o r vse v e č j e k ra je po tako zvan i L j u b ­l j a n s k i p o k r a j i n i , je tud i D o l . Top l i ce zase­del že v p r v i p o l o v i c i i t a l i j a n s k i okupa tor z v e č j o č e t o č r n i h srajc. Ze p r i h o d f a š i s t i čne vojske s c v i l e č o godbo n a p i h a l a je b i l p r av s m e š e n in vreden h rab ros t i f a š i s t i čne vo j ­ske.

I ta l i jansko pr i l i zn jenos t i n h i n a v š č i n o so T o p l i č a n i kaj h i t ro spozna l i i n svojo upor­nost n a p r a m I ta l i j anom tud i k m a l u poka­za l i . F a š i s t i so to tudi o p a z i l i , ka j t i zanje so b i l i T o p l i č a n i » T u t t i r e b e l i « , tu t t i k o m u ­n i s t a« . V ča s t T o p l i č a n k a m m o r a m o p r i z n a t i , da so b i l e p r av redke, k i b i ime le kake splet­ke z I t a l i j an i , p a še te n a j v e č v to l iko , da so l aže k r i l e zveze s p o j a v l j a j o č i m i se pa r t i ­zan i .

F a š i s t i so os ta l i le m a l o ča sa v D o l . To­p l i c a h , zamenja la j i h je k r a l j e v a vojska . V z i m i le ta 1942/43 se je po jav i lo š e v e č - p a r t i ­zanov, k i so dan za dnem v z n e m i r j a l i I t a l i ­jane. Smr t d i r ek to r j a » E m o n e « , d r u ž b e za i z k o r i š č a n j e do len j sk ih gozdov, j i h je pre­s t r a š i l a . T l a so j i m postala v r o č a in p r i p r a v ­l j a l i so se na odhod. D e l vojske je že odše l , d r u g i pa b i mora l od i t i 5. m a r c a 1942. leta. Toda ta dan so j i m p r i č e l e pogin ja t i mule .

M u l e so napa ja l i vsako ju t ro iz č e b r i c e , k i so jo p o s t a v i l i ob b r ezvodn i s t rugi potoka S u š i c e . T o p l i š k i m l a d i n c i , tedaj še pa r t i zan­sk i a k t i v i s t i , so I t a l i j anom za slovo p o š t e n o zagod i l i . S t r u p arzen, k i so ga d o b i l i po zna­nem potu iz Novega mesta, so na t res l i v če -br ico . S t r u p je p r i č e l k m a l u de lova t i i n mule napenjat i . V o j a k i so j i h v o d i l i po to-p l i š k i h u l i cah , da b i j i m p regna l i napenja-

K o p r i d e š do s k l a d i š č a , v id i š koga od od­kupnega podjetja, k i p r a v obupno gleda v k r o m p i r i n če ga v p r a š a š , kaj nameravajo s k r o m p i r j e m , dob i š odgovor: » K r o m p i r i m a p o v e r j e n š t v o za kmet i j s tvo i n ono razpo­laga z n j im!«

M o g o č e p a p o v e r j e n i š t v o ne ve, da i m a t o l i k š n o ko l i č i no k r o m p i r j a , ke r se zanj ne zan ima.

M i s l i m , da tak u s l u ž b e n e c , k i n i t i sedaj ne m o r e r azde l i t i k r o m p i r j a za seme, n i m a pravega č u t a do delovnega č l o v e k a ; a l i p a b i nakaza l k r o m p i r za hrano namesto, da b i ležal v s k l a d i š č u , ke r vsakdo ve, da n i n ik je r sedaj p r e v e č k r o m p i r j a !

V p r a š a l b i samo, a l i je b i l d o t i č n i , kate­r e m u se je p o k v a r i l a p š e n i c a , k l i c a n na odgovor, a l i pa je tud i to sp lavalo po vodi?

Z a d e v o zarad i k r o m p i r j a bom še nadalje zasledoval in če bo potrebno, se bom še og las i l , samo, če ne bo že prepozno! P . F .

N E P R A V I L N I O D N O S D O D E L A V vseh k r a j e v n i h l j udsk ih odbor ih O k r a j ­

nega l judskega odbora Trebnje je b i l a zelo s laba evidenca, ke r p a je to o v i r a l o na­daljnje delo, so b i l i n a m e š č e n i na vseh K L O e v i d e n t i č a r j i , z namenom, da se bo stanje evidence zbo l j ša lo v O L O . Z e l o ž a l o s t n o pa je, da se je stanje zbo l j š a lo le v neka te r ih K L O , v os ta l ih K L O pa delajo e v i d e n t i č a r j i vsa d ruga de la razen evidence. T a k o n i s lu­č a j , da mora jo hod i t i u s l u ž b e n c i O L O po posamezna p o r o č i l a n a *<LO, ke r dop i s i i n opozor i l a ne pomagajo v e č . T a k o n . p r . K L O M o k r o n o g , k i je imel rok za dostavo p o r o č i l a o pop i su strojev 1. jan. 1950. leta, p o r o č i l a se dosedaj n i pos la l , k l j u b mno­g im p i s m e n i m i n us tn im opozor i lom.

Neodgovornost do dela se posebno o d r a ž a po K L O sedaj, ko mora jo p o š i l j a t i dnevna p o r o č i l a o spomladanski setvi . T e h p o r o č i l p a ne p o š i l j a K L O redno, ka j t i . v e č i n a j i h smat ra za nepotrebna, k e r n j i m zado­stujejo desetdnevna p o r o č i l a , č e p r a v tu<Ji teh ne poš i l l j a , K L O V e l . Gaber , Č a t e ž , P r i m -skovo, M i r n a vas, M i r n a , dosedaj š e niso pos l a l i p o r o č i l a o setvi .

K r i v d a slabe evidence i n nerednega do­stavl janja p o r o č i l n i samo na e v i d e n t i č a r j i h K L O , k e r smatrajo vso ev idenco za nepo­trebno, č e p r a v je osnova za nadal jno delo na K L O .

P r i t akem odnosu do dela, iki so ga po­k a z a l i neka te r i e v i d e n t i č a r j i K L O in odbor i sami v O L O Trebnje je n e m o g o č e nadal j lnje u s p e š n o p lansko delo, zato je nujno, da svoj n e p r a v i l n i odnos do dela spremene. N . I.

nje. Toda ena za d rugo so padale in pogi ­n i l e . P o vseh T o p l i c a h so l eža l e poginule mule . D o m a č i n i so iz reden p r i z o r s p r i k r i ­t i m zadovol j s tvom i n p r i t a j en im vesel jem opazova l i , seveda tedaj še ne v e d o č pravega v z r o k a . I t a l i j an i so v p r a š a l i za mnenje to-p l i š k e g a z d r a v n i k a dr . K o n v a l i n k a , k i j i m je, č e p r a v je spoznal takoj p r a v i vz rok , i z j a v i l , da so m u l e n a j b r ž e dobi le za k r m o p lesn ivo r o ž i č e v o moko , k a r je p o v z r o č i l o napenjanje i n p o g i n m u l . T o svojo iz javo je p o t r d i l s tem, da niso pog in i l e vse mule .

P o k l i c a l i so takoj t u d i i ta l i janskega ž iv i -n o z d r a v n i k a iz S t r a ž e , k i pa t ud i p r i razte-lesenju p o g i n u l i h m u l n i mogel n i č poz i t i v ­nega izpovedat i . Toda sum o zastrupl jenju je le ostal . A r e t i r a l i so nekaj m l a d i h l j u d i i z č e v l j a r s k e de lavnice tov. H e n i g m a n a M a k ­sa, k i je b i l tedaj že v pa r t i zan ih in dve H e n i g m a n o v i sestri . A r e t i r a l i so tud i las tni ­k a č e b r i c e , ko je p r i š e l pogledat n i č hudega s l u t e č , če je č e b r i c a še na mestu. V s e are t i ­rane so vkl jenjene odpe l ja l i v n o v o m e š k e zapore. P r i č e l a se je p r e i s k a v a , k i p a n i mog la n i č e s a r dokazat i . Cez teden dni so b i l i v s i osuml jenc i i z p u š č e n i na svobodo. M e d a r e t i r anc i pa p ravega k r i v c a n i b i l o . Pozneje je p r a v i k r i v e c padel v borb i za svobodo p r i T rebn j em.

K o je b i l a zadeva s p o g i n u l i m i m u l a m i b r e z u s p e š n o k o n č a n a , je i t a l i j anska posadka odš la . T o p l i c e so svobodno zadihate. S o v r a ž ­n i k je še v e č k r a t p r i š e l vznemir ja t Top l i ce , a n i k o l i v e č se n i za stalno v n j ih nase l i l .

G . D .

M A L O V E C K U L T U R N E P O S T R E Ž B E

V M i r n i p e č i i m a m o O k r a j n i magazin . V njem gospoduje pos lovodkin ja , k i m i s l i , da so ljudje za rad i nje i n ne ona za r ad i n j ih . T a pos lovodk in ja je zelo n e u s t r e ž l j i v a , osorna in u jed l j iva .

P r e d k r a t k i m so d o b i l i v magaz in koruzno moko na ž i v i l s k e kar te . M o k a je i m e l a slab duh i n so l judje m i s l i l i , d a je pokvar jena . Zena nekega znanega de lavca je p r i n e s l a mo­k o nazaj . P o s l o v o d k i n j a se je s i lno r a z b u r i l a ter z a č e l a na ž e n o k r i č a t i , da je hudobna i n p r e p i r l j i v a , p r a v tako kot njena sestra, k i je de lavka .

V n e k i d r u ž i n i se je ž e n i zdelo, da je do­b i l a v t r g o v i n i p r ema lo moke. P o s l a l a je s ina-š o l a r j a v t rgovino , da b i t am u g o t o v i l i po­moto. P o s l o v o d k i n j i se n i zdelo v redno pre­gledat i r a č u n a i n je š o l a r j a z a v r n i l a . D r u g i dan je p r i š l a ž e n a v t rgov ino s s inom. Pos lo­vodk in j a je takra t ugotovi la , da je m o k e v r e sn i c i z a eno ž i v i l s k o nakazn ico premalo . K o je ž e n a pos lovodkin jo v p r a š a l a , Zakoj te­ga n i že p r e j š n j i dan ugotovi la , se je z a č e l a r azbur ja t i i n o t roka zmerja t i z l a ž n i v c e m , ga ok lofu ta la i n obrca la , ž e n i sami pa o č i t a l a , da je slaba vzgo j i t e l j i ca o t rok .

P r a v gotovo n i tako vedenje v sk ladu s k u l t u r n o p o s t r e ž b o . — M i de lovn i l judje ne zahtevamo p r a v n i č drugega kot p r i jaznega o b č e v a n j a i n lepega odgovora na v p r a š a n j e .

L . P-r.

Nepravilno tolmačenje pred­pisa obvezne oddaje prašičev

V mnog ih p r i m e r i h p r av i j o poedinc i , da so nep rav i l no obremenjeni za obvezno od­dajo p r a š i č e v , p redvsem m r š a v c e v . P r a v i j o , da i m a kmetovalec I V . a l i V . skupine pred­pis oddat i 10—15 kom. m r š a v i h p r a š i č e v v tezi od 1 5 - 60 kg i n 2—-4 pitane. P o U r e d b i o obvezn i r e j i ž i v i n e i n p r a š i č e v p a je do l ­ž a n r ed i t i vsega 8—12 r i l c e v .

N a p r v i pogled izgleda zadeva kot nemo­goča i h da je obremeni tev p r e v i s o k a i n ne­i z v e d l j i v a . T a k i h i zgovorov se poed inc i v svoj i k r i t i k i tud i p o s l u ž u j e j o , temu pa na­sedajo tudi neka te r i o k r a j n i i n k r a j evn i ak t i v i s t i .

Ce zadevo pogledamo m a l o globlje, bomo v i d e l i , da je v navedeni obvezn i r e j i p r a v gotovo vneseno tud i 3—5 p lemensk ih sv in j , katere je d o t i č n i kmetovalec d o l ž a n r ed i t i v t e k o č e m letu. Ce vzamemo, da bo vsaka ple­menska svinja vsaj enkra t na leto p o v r g l a 6 pujskov, kot je to normalno , bo i m e l do­t i č n i kmet 18—30 pujskov p r i r a s tka . O d teh m u ne bo t e ž k o a l i p a celo n e m o g o č e oddat i t ret j ino k o l i č i n e , ostane m u p a še vedno skoro po lov ico p r i r a s t k a za p ros t i t rg .

T i s t i , k i p r e v e č k r i č i j o nad p r ev i soko obremeni tv i jo , naj m a l o p lan i ra jo , p a j i m bo zadeva jasna.

Brez ozira — krepko naprej Č r n o m e l j . P i t a l i š č e p r a š i č e v n a K r u p i je

b i lo ustanovljeno jeseni 1948. N e k a t e r i oko­l i čan i , k i se n iso ho te l i sp r i j azn i t i s tem dejstvom, so takoj ob us tanovi tv i i m e n o v a l i p i t a l i š č e p o k o p a l i š č e — p r a š i č e v .

Tedanj i in tudi sedanji u p r a v n i k tov. J a ­nez M a r o l t je k r e p k o zagrab i l za delo. P r a v njegovi p o ž r t v o v a l n i de lavnost i , n jegovi sa-m o i n i c i a t i v i p r i p remagovanju o v i r je uspe­lo , d a je iz z a p u š č e n i h i n zanemar jen ih nekdanj ih g r a š č i n s k i h k l e t i u r e d i l svinjake, k i sicer ne odgovarjajo vsem zahtevam, vendar pa je v n j i h n a stotine m l a d i h in s t a r e j š i h p r a š i č e v izborno p rez imi lo i n se danes o d l i č n o p o č u t j o . Dejs tvo, da so b i l i od jeseni 1948 do danes zas i lno z a k l a n i samo 4 p r a š i č i , dokazuje sk rb u p r a v n i k a k a k o r t ud i osebja, ter pos tavl ja na l až vse one, k i so govor i č i l i o stotinah p o g i n u l i h p r a š i ­č e v . Res pa je, da je p i t a l i š č e oddalo v d ru ­ge rejne postaje v tem č a s u 200 p r a š i č e v d o m a č e g a p r i r a s tka .

N a p i t a l i š č u goje d o m a č o be lo pasmo po­m e š a n o z j o r k š i r c i . Po leg os ta l ih imajo 16 d o j e č i h svinj s 131 m l a d i č i , k i zelo l epo uspe­vajo, ka te re z vso p o ž r t v o v a l n o s t j o oskrbuje vedno de lavna i n ž i v a h n a tov. T i l k a .

O d ustanovitve dalje sta zaposleni n a p i ­t a l i š č u tov. M a r o l t S l a v a i n D u š a n F r a n č i ­

š k a , k a t e r i ž r t v u j e t a vse svoje znanje i n sposobnosti d v i g u p i t a l i š č a . P i t a l i š č e ima t ud i lastno ekonomija s p r i b l i ž n o 20 ha orne zemlje.

V s i on i , k i so ob us t anov i tv i govor ič i l i o n e k a k š n e m p o k o p a l i š č u , danes m o l č e . M i p a ne smemo m o l č a t i . Z dejs tvi , d o s e ž e n i m i v tako k r a t k e m razdobju , pob i jamo nj ihovo neutemeljeno g o v o r i č e n j e . N a j b l i ž j a bodoč ­nost bo v jasni luč i pokaza la v e l i k i pomen p i t a l i š č a K r u p a za vso B e l o K r a j i n o .

Nekaj, kar bi se ne smelo dogajati

N a p r e d v o l i v n e m sestanku v D o l . T o p l i ­cah dne 16, t. m . je b i lo dogovorjeno, da se v e č j e š t e v i l o v o l i v c e v u d e l e ž i vo l ivnega shoda tov. K a r d e l j a v Č r n o m l j u . Ob l jub ­l jeno je b i l o , da pr ide avto v D o l . Top l i ce o k o l i 9. ure, k i bo odpel ja l vo l ivce v N o v o mestoi, odkoder b i se s s k u p n i m v l a k o m odpe l j a l i v Č r n o m e l j . V D o l . T o p l i c a h je č a k a l o o k o l i 40 l j u d i , k i b i se r a d i u d e l e ž i l i shoda v B e l i K r a j i n i , toda av tomob i l a n i b i lo . Telefonska zveza je b i l a pre t rgana , tako se n i t i pogovor i t i n i b i l o m o g o č e z ok ra j em. V s i so v t rdnem p r e p r i č a n j u č a ­k a l i i n č a k a l i . K e r p a av tomobi la le n i b i l o i n je v l a k iz Novega mesta že odpel ja l , so se k o n č n o vznemi r j en i nad p o t e g a v š č i n o raz­šli . L jud je b i še ne z a m e r i l i , če b i se to p r v i č zgodilo*, b i lo je tako že mnogo­kra t . T o r o d i s labo k r i , i n d rug ik ra t se bo vsakdo p r e m i s l i l , p redno se bo od loč i l za to, da b i os ta l n a ced i lu .

P r a v b i bilo., da b i se k r i v c a p o k l i c a l o na odgovor.

#

G l e d a l i š k a skup ina S i n d i k a l n e g a k u l t u r ­no - u m e t n i š k e g a d r u š t v a D u š a n J e r eb i z Novega mesta je o d š l a gostovat v p redvo­l i v n e m č a s u v V a v t o vas. Ob l jub l j eno je b i lo , da j i h bo p r i š e l ob 20. u r i iskat av to za p revoz v N o v o mesto. A v t o m o b i l a seveda od n i k o d e r n i b i l o , zato so se i g r a l c i i n pevc i z vsemi svo j im i r e k v i z i t i p e š napo t i l i v N o v o mesto. Ne gre zato, če n a p r a v i v e č j a skup ina l j ud i p e š 9 k m , ampak gre za to , ke r so po d v e u r n e m m a r š u o b t e ž e n i s prt­ljago p r i s p e l i v N o v o mesto ob 1 u r i zju­traj p r i l i č n o u t ru j en i i n ob 7. u r i nas top i l i s l u ž b o . Jasno je, da so b i l i t i l judje v p i ­sa rn i u t ru jeni i n slabo r a z p l o ž e n i za delo.

Ali si že poravnal naročnino

K a k o s o p a d a l e in p o g i n j a l e * t a h a n s k e m u l e v D o l T o p l i c a h

Zakaj novomeški frontovci ne gredo v brigade?

N o v o m e š k i okra j je l an i v mesecu gozdarstva us tanovi l lepo š t ev i l o front­n i h b r igad , k i so znatno p r ipomogle k i z v r š i t v i p l a n a v gozdarstvu. O k r o g 170 frontovcev, k i so se u d e l e ž i l i delo v mesecu gozdarstva, še do danes n i prejelo o b r a č u n a z a s l u ž k a i n i zp l ač i l a denarja , č e p r a v je gozdno gospodar­stvo ves č i s t i z a s l u ž e k i z p l a č a l o okra j ­nemu odboru O F N o v o mesto. Teh 170 frontovcev j e v e č i n a t ak ih , k i so p r e d č a s n o odš l i z dela, k a r j i m sicer ne dela čas t i , vendar tudi o k r a j n i od­bor O F N o v o mesto n i i m e l p r a v i c e , ' da j i m je od tegni l denar 120.000 d in ter ga p o r a b i l za druge namene. N a j ­bolj čudnog p a je p r i tem, da k l j u b temu, da se je o tem: že ponovno raz­p r av l j a l o na v e č mest ih , o k r a j n i front­n i odbor tega ne p o p r a v i . Nedvomno I je l anska napaka p r e c e j š e n vz rok , da se je v l e t o š n j e frontne br igade v k l j u - J č i lo do 15. ma rca komaj 1 0 % do- »1 mnevanega števila, f rontovcev, k i b i j i h po p l a n u m o r a l o rgan iz i r a t i novo­m e š k i okra j do konca meseca februar­j a t. 1.

Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredniš tva in uprave: No\o tnetto, Okrajni odbor O F . Telefon uredni š tva: 7. Stev. t ekočega računa pri Ko munalni banki v Novem mestu: 66-L90-603-1. Tiskarna » S l o v e n s k e g a poročeva lca« .

/