interaktivni spletni uČbenik za gradbene …diplome.fov.uni-mb.si/vis/12073bojc.pdf · univerza v...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Informatika v organizaciji in managementu

INTERAKTIVNI SPLETNI UČBENIK ZA GRADBENE INVESTITORJE

Mentor: doc. dr. Branislav Šmitek Kandidat: Julijana Bojc

Kranj, september 2006

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, gospodu doc. dr. Branislavu Šmitku, za vso pomoč in strokovno podporo pri izdelavi diplomskega dela. Hvala gospodu Danjelu Batiču iz podjetja Gradbeništvo Danjel Batič s. p., da mi je omogočil realizacijo mojega diplomskega dela s konkretnimi primeri. Hvala tudi za vse nasvete. Zahvaljujem se tudi lektorici Metki Colja, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Posebna zahvala gre mojemu možu Janezu Bojcu, ki me je ves čas spremljal in podpiral.

POVZETEK

Diplomsko delo Interaktivni spletni učbenik za gradbene investitorje prikazuje možnosti uporabe spletnega učbenika na spletnih straneh podjetja. Izbrano podjetje je Gradbeništvo Danjel Batič s. p., katerega spletne strani bogati interaktivni spletni učbenik, z naslovom Mala šola za gradbene investitorje. Z njim poizkuša podjetje uporabnikom podati gradbene informacije ali učno snov iz gradbeništva na atraktiven način. Ob zaključku spletnega učbenika lahko preverimo znanje, ki so ga uporabniki pridobili ob uporabi spletnega učbenika. KLJUČNE BESEDE

Spletni učbenik Dinamičnost Interaktivnost Informacija ABSTRACT

The diploma work with title Interactive web manual for constructional investors gives instructions on how to use the manual on the web pages of the company. I have chosen the company Gradbeništvo Danjel Batič s. p.. On their web pages I published a web manual called Little school for constructional investors. The web manual has been designed to educate its users about building in an interesting way and there is a test at the end of the manual to check the knowledge acquired by using it. KEYWORDS

Web manual Dinamic Interactivity Information

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................ 2

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA 2 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA 3 1.3 CILJI IN OMEJITVE 4 1.4 METODE DELA 4

2 UPORABA DINAMIČNOSTI IN UČNIH GRADIV V SPLETU .......................... 5 2.1 SPLETNE STRANI 5

2.1.1 DINAMIČNOST 7 2.1.2 INTERAKTIVNOST 7 2.1.3 OMEJITVE SPLETNIH STRANI 8

2.2 ELEKTRONSKI UČBENIK 9 2.2.1 IZZIVI V OBLIKOVANJU ELEKTRONSKEGA UČBENIKA 10 2.2.2 OMEJITVE ELETKRONSKEGA UČBENIKA 10

3 TEHNOLOGIJA ...................................................................................12 3.1 ORODJA ZA PRIKAZOVANJE INFORMACIJ 13

3.1.1 MACROMEDIA DREAMWEAVER 13 3.1.2 MICROSOFT FRONT PAGE 17

3.2 ORODJA ZA OBLIKOVANJE IN OPTIMIZACIJO SLIK 18 3.2.1 MACROMEDIA FIREWORKS 19 3.2.2 CORELDRAW 22

3.3 ORODJE ZA IZDELAVO ANIMACIJ 24 3.3.1 MACROMEDIA FLASH 24

4 POUČNE VSEBINE NA SPLETU .............................................................26 4.1 SPLETNA STRAN 26

4.1.1 CILJI 26 4.1.2 VSEBINA 26 4.1.3 IZDELAVA 27 4.1.4 ANIMACIJE NA SPLETNI STRANI 28

4.2 SPLETNI UČBENIK 32 4.2.1 IDEJA IN ZASNOVA UČBENIKA 32 4.2.2 VSEBINA 32 4.2.3 IZDELAVA 34 4.2.4 ANIMACIJE V SPLETNEM UČBENIKU 35 4.2.5 PRIČAKOVANI REZULTAT 42

5 ZAKLJUČEK .......................................................................................44 5.1 OCENA UČINKOV 44 5.2 POGOJI ZA UVEDBO 45 5.3 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA 46 LITERATURA IN VIRI 47 KAZALO SLIK 48 POJMOVNIK 48 KRATICE IN AKRONIMI 49

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo – Visokošolskega strokovnega študija

Julijana Bojc: Interaktivni spletni učbenik za gradbene investitorje 2

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA

Informacijske tehnologije nam omogočajo nabiranje informacij skoraj na vsakem koraku. Dlančniki, mobilni telefoni, klasični računalniki in povezljivost na svetovni splet so v današnjem času že skoraj vsakdanji spremljevalci našega življenja. Internet kot največje svetovno omrežje narekuje ritem elektronskega oglaševanja, poslovanja in nenazadnje tudi učenja. Zaradi obširnosti informacij, ki jih ponuja, se interneta poslužuje vedno več prebivalstva. Podjetja in posamezniki ga uporabljamo ne samo za iskanje informacij, temveč tudi za posredovanje le-teh. To nam omogočajo programi programerskih hiš, ki se trudijo, da bi bila uporaba programov vse bolj preprosta. Njihova želja je, da bi po njih seglo čim več ljudi in z njimi naredilo svoje prve spletne korake. Prav to je tudi razlog, da se na spletu povečuje število spletnih strani. Vsakdo ima možnost svoje delo predstaviti širši javnosti. Večja podjetja so splet pričela uporabljati tudi za poslovanje z dokumenti in prodajo svojih izdelkov v spletnih trgovinah, dodobra ga je izkoristilo tudi bančništvo ter druge ustanove. Nastop podjetja na spletu je ponavadi načrtovan za štiri pomembne poslovne funkcije:

1. promocija podjetja / trženje / oglaševanje / zagotovitev prisotnosti blagovne znamke,

2. pospešitev prodaje / povečanje obrata kapitala / povečanje tržnega deleža, 3. interakcije z zunanjimi partnerji (dobavitelji, potrošniki) 4. izboljšanje interakcije znotraj podjetja (posodobiti poslovni proces).

(Jerman, 2001)

Vendar pa lahko internet uporabimo tudi za podučitev uporabnikov naših spletnih strani. Zanje lahko na spletnih straneh pripravimo elektronski učbenik, s katerim lahko podrobno predstavimo želeno snov. Učbenik v elektronski obliki je lahko zelo privlačen in nazoren. Uporaba interaktivnosti in dinamičnosti prinaša v učno okolje novosti ter širok spekter načina prikazovanja snovi. Omogočata namreč prikazovanje snovi s pomočjo animacij, slik, grafike, filmov in zvočnih posnetkov, ki oplemenitijo besedilo. Uporabnik lahko s spletnim učbenikom aktivno sodeluje tako, da sam izbira povezave iz strani na stran in s tem vrstni red snovi, ki ga zanima. Aktivna udeležba uporabniku zbudi zanimanje ter ohranja koncentracijo. Učbenik kot knjižna literatura v primerjavi z elektronskim učbenikom veliko težje prodre v domove. Elektronska oblika učbenika je v današnjem času dosegljiva praktično vsakomur, ki ima željo, naučiti se nekaj novega.



1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA

Internet je nov medij, ki je spremenil vsakdanje komuniciranje med ljudmi. Njegova uporaba se je zelo hitro razširila in se iz dneva v dan še povečuje. Z njim so se odprle ne samo nove poti komunikacije, temveč tudi nove tržne poti, ki jih imenujemo elektronsko poslovanje. Internet je znižal stroške za učinkovito komunikacijo, odprl je pot do novega načina poslovanja in novih trgov, povečal učinkovitost, omogočil vpeljavo večpredstavnih storitev in zagotovil, da je ekonomija postala globalna, gospodarske organizacije pa globalno povezane. Svetovni splet je omogočil tudi malim podjetjem, da lahko na bolj enaki tehnološki osnovi uspešneje tekmujejo z velikimi multinacionalnimi podjetji. (Jerman, 2001) Ne samo podjetja, ampak tudi vsak posameznik se lahko na svetovnem spletu na poceni in hkrati prefinjen način predstavi javnosti. Zato na njem mrgoli najrazličnejših spletnih strani. Vendar pa sama izdelava in objava spletnih strani ni dovolj. Med njimi nastaja vse večja konkurenca, njihovi uporabniki pa so vedno bolj zahtevni. Zato je potrebno spletne strani skrbno načrtovati in za izbrano temo uporabiti nazoren način prikazovanja, ki bo uporabnika zadržal na naših spletnih straneh. Spletni učbenik je učinkovit element na spletnih straneh, ki pritegne pozornost. Atraktivno in nazorno predstavlja tematiko, posebno v primerih, ko želimo uporabnika z njo podrobneje seznaniti. Istočasno poziva uporabnika k aktivnemu sodelovanju ter postopnemu odkrivanju snovi. Na tak način se tematike dodobra nauči in svoje znanje tudi preizkusi. Ker želim v diplomskem delu trditve in možnosti prikazati na realnem primeru, bom za podjetje Gradbeništvo Danjel Batič s. p. izdelala spletne strani. Vanje bom vključila tudi spletni učbenik z naslovom ˝Spletni učbenik za gradbene investitorje˝. V njem bom poskusila predstaviti potek novogradnje, opisala bom gradbene materiale, ki se uporabljajo, dileme, ki se pojavljajo v času gradnje, ter finančni vidik. Gradbenemu investitorju bom predstavila gradbene faze ter ga opozorila na ključne dejavnike, na katere naj bo pozoren pri izdelavi načrtov za gradnjo in pri izdelavi načrtov ali skic pri urejanju okolice. V zaključek spletnega učbenika bom dodala krajši preizkus znanja, ki uporabnika izzove, da preveri svoje znanje iz snovi, ki se nahaja v samem učbeniku.



1.3 CILJI IN OMEJITVE

Namen diplomskega dela je, preučiti in spoznati možnosti postavitve elektronskega učbenika na spletnih straneh ter svetovnem spletu nasploh. Pomemben cilj diplomskega dela je, prikazati uporabniku spletne strani z novo tematiko na privlačen način. Gradbeno temo bom zaobjela v spletni učbenik in z uporabo interaktivnosti prikazala, kako lahko omogočimo uporabniku aktivno sodelovanje. Ker želim snov podati kot zanimivo in atraktivno, bom pri izdelavi uporabila dinamične elemente, kot so animacije ter grafični in slikovni material. Poskusila bom prikazati razloge, zakaj je spletni učbenik uporaben ter kako ga lahko izdelamo in vključimo v spletne strani. Kot omejitev pri delu vidim hiter razvoj na področju interneta in računalniške tehnologije. Potrebno je upoštevati čas, v katerem delo nastaja. Poleg hitrega razvoja prej omenjenih področij je pomembno upoštevati tudi razvoj v gradbeništvu, tako v načinu gradnje kot tudi v razvoju in izboljšavah gradbenih materialov. Pri delu sem imela na voljo skromen izbor literature na temo spletnega učbenika, ker se le-ta v svetu šele uveljavlja. Menim, da je tema aktualna ne samo za kratke predstavitve snovi, ki je last posameznikov in podjetij, temveč tudi za izobraževalne institucije. Spletni učbenik namreč prinaša v izobraževanje velike prednosti, kot so nazornost, možnost interakcije in dinamičnost.

1.4 METODE DELA

V okviru deskriptivne metode bom opisovala lastnosti spletnih strani in spletnega učbenika. Prvi del je namenjen teoretični predstavitvi dinamičnosti in učnih gradiv v spletu. V njem spoznamo nekaj osnovnih pravil spletnih strani ter analizo dinamičnosti in interaktivnosti. Sledi opis spletnega učbenika s prednostmi in omejitvami. Del diplomskega dela bom zaznamovala s komparativno metodo. Predvsem v primerjavi programov, potrebnih za izdelavo spletnih strani, ter uporabljenih elementov. Z uporabo metode klasifikacije pa sem definirala pojme, uporabljene v diplomskem delu.



2 UPORABA DINAMIČNOSTI IN UČNIH GRADIV V SPLETU

2.1 SPLETNE STRANI

Na internetu so vsi podatki in informacije podani kot dokumenti, ki jih lahko imenujemo spletne strani. Spletno stran lahko oblikuje vsak, ki ima vsaj malo računalniškega znanja. To pa še ne pomeni, da je njegov izdelek dosegel svoj namen in cilj. Kot pravi Skrt (2003): ˝Za izdelavo urejene strani, ki dosega svoj namen, moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil. Ta pravila najpogosteje razdelimo na: oblikovno podobo, vsebino, tehnologijo, interaktivnost, navigacijo, uporabnost, vzdrževanje in marketinški vidik.˝ Ob obisku spletne strani najprej zaznamo njeno podobo. Okusno izbrana barvna paleta in grafični elementi bodo obiskovalca dlje časa zadržali na naši spletni strani. Enako bo nanj vplivala nazorna navigacija ter nezasičenost spletne strani z odvečnimi elementi, ki odtegujejo pozornost. Vse skupaj pa mora povezovati dovolj velika, a vendar ne prevelika pisava, ki je najlepše berljiva v temnih barvah na svetli podlagi. Dobro oblikovana spletna stran mora pritegniti pozornost tudi s svojo vsebino. Zelo pomembno je, da je razporejena po določenem ključu, v krajših odstavkih. Tako bralec ne izgubi glavne niti. Vsebina mora biti prepričljiva, slovnično pravilna, pregledna in predvsem uporabna. Če želimo uporabniku podati informacije tako, da jih bo takoj zaznal, lahko v besedilu poudarimo ključne besede, ki bodo pritegnile k branju. Na tak način bomo dosegli, da se bodo obiskovalci vračali na naše spletne strani. Pri bogatenju besedila z grafiko moramo biti pozorni, da se bo le-ta hitro naložila. Zato je potrebno, da ves grafični material, animacije, slike in podobne elemente optimiziramo in objavimo v ustreznem formatu. Hitrost nalaganja testirajmo pri različnih hitrostih povezav. Upoštevati moramo tudi uporabnike s počasnimi analognimi linijami. Preveriti moramo združljivost spletnih strani z različnimi brskalniki. Kot lahko razberemo iz članka statistike internetnih raziskovalcev (Browsers statistics – www.w3schools.com/browsers/browsers_stats.asp), so najpogosteje uporabljeni Internet Explorer, FireFox in Mozilla. Pred objavo preverimo vse povezave, ki smo jih vključili na spletni strani in celoten izgled spletne strani pri najpogostejši ločljivosti ekrana (800x600 pik). Tako bo naša stran tehnološko dovršena. Vsakdo, ki si želi urediti dobro spletno stran, bo dodobra izkoristil tudi dragoceno možnost dvosmerne komunikacije med uporabnikom in spletno stranjo. Aktivno sodelovanje uporabnika lahko spodbudimo z različnimi anketami, obrazci, klepetalnicami ali morda nagradnimi igrami. Z interaktivnostjo na spletnih straneh bomo svoje uporabnike prepričali, da želimo z njimi vzpostaviti aktivno sodelovanje.



Spletna stran mora biti opremljena z razumljivo, razvidno in enostavno navigacijo. Z njo omogočimo uporabniku lahkotno sprehajanje po vsebini spletne strani. Pri daljših besedilih ali vsebinah lahko uporabimo tudi navigacijo znotraj besedila samega. Na primer: konec daljšega odstavka ponudimo možnost povezave, ki nas popelje na vrh strani oziroma do naslova branega besedila. Preprostost navigacije bomo dosegli z uporabo navigacijskih simbolov, kot so puščice naprej, nazaj ter gor in dol. Na obsežnejših straneh lahko vključimo tudi iskalnike, ki omogočajo hitrejši dostop do želenih informacij in dokumentov. Navigacija bo uspešna, če bomo že samo strukturo spletne strani zasnovali logično. To bomo dosegli z razporeditvijo strani na kategorije in podkategorije, ki so vsebinsko opredeljene. Najpomembnejša karakteristika spletne strani je uporabnost. Informacije, podane na njej, morajo biti jasno razčlenjene in verodostojne. Njihovo kvaliteto lahko okrepimo še s slikovnim materialom, grafiko, animacijami, filmi in morda avdio posnetki. Ko na svoji spletni strani dosežemo uporabnost informacij, si zagotovimo zadovoljstvo uporabnikov. Seveda pa je za vsakega posameznika uporabnost različna glede na njegove želje, potrebe in iskane informacije. Ko smo uspešno zasnovali, izdelali in objavili svojo spletno stran, je čas, da si naredimo načrte za vzdrževanje. Zastareli podatki in neažurne informacije lahko povzročijo obiskanosti naše spletne strani veliko škode. Uporabniki se bodo vračali le, če bomo ponujali vedno nove aktualne informacije in izboljšano vsebino, ki se giblje s trendi časa. Dobro je, da že pred izdelavo strani razmislimo o najučinkovitejšemu načinu posodabljanja vsebin na spletni strani. Številni svetovni in slovenski spletni iskalniki ter imeniki nam omogočajo, da naslov svoje spletne strani vpišemo vanje. Tu določimo ključne besede, s pomočjo katerih se bo naša spletna stran odzvala. Prav to je razlog, da besede, ki jih bomo vpisali, izberemo premišljeno. Napačno izbrane besede bodo na naše strani pripeljale uporabnike z drugačnimi željami in potrebami po informacijah, kot jih ponujamo. Za oglaševanje spletne strani lahko uporabimo tudi elektronsko pošto, vendar jo moramo uporabiti zelo previdno. Nepovabljena pošta je v večini primerov tudi nezaželena. Uporabnike lahko spodbudimo k obisku spletne strani tudi s tradicionalnimi mediji in brošurami. Smo dosegli svoj cilj? So naše spletne strani obiskane? Analiza obiska spletnih strani prikazuje uspešnost spletne strani. Ne samo število obiskovalcev, ampak tudi čas, ki so ga obiskovalci prebili na straneh, so odličen pokazatelj, ali smo dosegli svoj cilj. Sodobni programi nam omogočajo, da natančno izmerimo, koliko različnih obiskovalcev je bilo in koliko časa so se zadržali na straneh, katera vsebina jih je najbolj pritegnila, število prikazanih strani in podobno. Ko dobimo vse te podatke, jih lahko primerjamo od obdobja do obdobja in tako ugotovimo, ali popularnost spletne strani narašča ali pada. Pri podatku o številu obiskov se moramo zavedati, da je med njimi veliko takih, ki so na našo spletno stran zašli in na njej niso prebili več kot nekaj sekund. Zato je potrebno pri večjih analizah upoštevati tudi težave pri merjenju. Le-te so kakovost



obiska, število umetnih obiskov, ki so ustvarjeni z različnimi programi za iskanje besedilnih vsebin za potrebe iskalnikov, posamezniki, ki obiskujejo spletne strani iz več računalnikov in podobno. (Analiza obiskovalcev spletih strani –http://www.nasvet.com/doc/analiza_obiskovalcev.php) 2.1.1 DINAMIČNOST

Spletne strani lahko grobo delimo na klasične oziroma statične in dinamične. Klasične spletne strani običajno omogočajo predstavitev ali tako imenovano vizitko lastnika. Vključujejo le nekaj strani za predstavitev s krajšim besedilom in nekaj grafike, kontakt, morda reference. Bogatejše klasične strani vključujejo dinamično delovanje, vendar predvsem za preglednejše sprehajanje in brskanje. Z dodajanjem modulov spletnim stranem dosežemo interaktivnost in dinamičnost. Dinamične spletne strani so namenjene predvsem tistim, ki bodo njihovo vsebino spreminjali in posodabljali ter s tem nudili uporabnikom vedno sveže informacije. Za posodabljanje in interaktivnost spletnih strani lahko uporabimo različne module, ki jih lahko izgradimo sami ali se obrnemo na izdelovalce spletnih strani. Module lahko uporabimo kot cenik za vnašanje artiklov in cen; kot novičke, s katerimi bomo obveščali naše uporabnike o novostih; kot članke, forume, ankete in celo za izdelavo gesel, ki nam omogočajo razslojevanje uporabnikov. Z gesli lahko spletno stran omejimo za posameznega uporabnika ali mu omogočimo dostop do posebnih vsebin na naši spletni strani. Za upravljanje z vsebino so na voljo programi, ki jih imenujemo tudi CMS (Content Management System). Kot navaja Mesojedec (2006) je Sistem CMS programska rešitev, ki omogoča nadzor celotnega življenjskega cikla vsebine. Ta cikel obsega ustvarjanje, upravljanje, urejanje, objavo, preiskovanje in pravočasno odstranjevanje in arhiviranje. Njihova osnova so programski moduli, s katerimi lahko enostavno vzdržujemo in posodabljamo vsebine na spletnih straneh. Ti programi so idealni za tista podjetja, katerih vsebine na spletnih straneh potrebujejo vsakodnevno posodabljanje, saj so enostavna za uporabo in ne potrebujejo strokovnjaka. 2.1.2 INTERAKTIVNOST

Interaktivnost (Interactivity) pomeni možnost aktivne udeležbe v procesu komuniciranja. (Hoffman, Novak, 1995) Interaktivne spletne strani prepuščajo uporabniku nadzor za potovanje skozi ponujene podatke, grafiko, slike, zvoke, animacije … Istočasno pa dajejo občutek



osebnega stika z avtorjem informacij, čeprav je med njima časovna in prostorska razdalja. Uporabnikova aktivnost narekuje ritem podajanja informacij. Radovednost in zanimanje popeljejo vsakega uporabnika po drugačni poti. S tem je dosežen poglavitni namen interaktivnosti – aktivno sodelovanje uporabnika z vsebinami spletnih strani. Sodelovanje na straneh ni nujno samo potovanje med vsebinami. Lahko je tudi izpolnjevanje obrazcev, odgovarjanje na zastavljena vprašanja, reševanje kvizov in anket, udeleževanje na forumih; interaktivno dejanje je tudi komuniciranje preko elektronske pošte, dodajanje svojih vsebin izkušenj in mnenj. 2.1.3 OMEJITVE SPLETNIH STRANI

Na omejitve spletnih strani lahko gledamo iz različnih vidikov. Poglejmo si dva najpogostejša: tehnični vidik ter vidik komunikacije z uporabnikom oziroma osebni stik. Slednjega je preko spletnih strani zelo težko omogočiti. Če se osredotočimo na vidik podjetij, ki nudijo storitve, pri katerih je lahko stranka kdorkoli, je osebni kontakt z njo oziroma z uporabnikom nujno potreben. Uporabnik se lahko predstavi kot stranka, katere resničnega zanimanja in verodostojnosti ne moremo preveriti. Predvsem se tu lahko pojavijo problemi določitve starosti, plačilne sposobnosti, izdajanja za drugo osebo in podobno. Osebni kontakt s stranko oziroma z uporabnikom onemogoča tako imenovane prevare. Enako velja za uporabnika. Spletna stran mu lahko samo predstavi podjetje in njegove ponudbe, nikakor pa ne more zagotoviti verodostojnosti in zaupanja. Na spletu mrgoli strani, ki zavajajo in niso verodostojne, ter strani, ki so zastarane in katerih trditve ne veljajo več. Tako preidemo tudi na tehnični vidik omejitev na spletnih straneh. Verodostojnost podatkov je lahko v veliko primerih vprašljiva, ker lahko vsakdo na internetu poda svoje mnenje ali morda napiše članek on nečem, kar ni nujno preverjeno. Zato mora uporabnik sam preveriti verodostojnost ponujenega ter ugotoviti čas, v katerem je bilo podano.



2.2 ELEKTRONSKI UČBENIK

Svetovni splet nam omogoča mnogo načinov učenja. Že s samim brskanjem se lahko veliko naučimo. Iskana beseda se pojavlja v različnih besedilih, z najrazličnejšo uporabo in že iz tega se lahko učimo njen pomen in rabo. Prav to je tudi lahko pobuda za izdelavo spletnega učbenika. Elektronski učbenik se od navadnega učbenika v knjižni obliki močno razlikuje. V običajnem učbeniku lahko snov podamo le v statični obliki. Uporabnik ne more sam izbirati povezav in poti, po kateri bo prišel do cilja. Pri elektronskem učbeniku je to velika prednost. S pomočjo ukazov, ki se skrivajo pod gumbi ali povezavami, lahko prikličemo odgovor na vprašanje ali rešitev zastavljene naloge ter dodatno gradivo v slikovni ali tekstovni obliki. Iz vsake podane trditve lahko prikličemo nov dokument, ki jo podpre, ali uporabnika napotimo na podrobnejšo razlago, ki se morda ne nahaja znotraj učbenika. Elektronski učbenik je skratka neomejen in veliko lažje prodre v vsak dom kot učbenik v knjižni obliki. Največja prednost elektronskega učbenika pa je prikazovanje učne snovi v obliki zvočnih in video posnetkov ter v obliki animacij, ki lahko nazorno prikazujejo delovanje ali gibanje. Z uporabo multimedije prikažemo uporabniku učno snov v prijaznih in nazornih oblikah, z interaktivnostjo pa omogočimo prosto izbiro poti do želene snovi v spletnem učbeniku. Uporabnik prehaja neomejeno iz ene strani na drugo, kot ga popelje njegovo zanimanje za snov. Seveda pa je pri tem pomembno, da mu s povezavami to omogočimo. Poglejmo si shematski prikaz možnega gibanja uporabnika po spletnem učbeniku (Slika1). Uporabnik prične na vstopni strani in na prvi strani začne s prebiranjem. Nadaljuje na drugi in iz te snovi nadaljuje učenje z vajo, ki je postavljena za tekočo snov, ter se vrne nazaj na drugo stran. Želi nadaljevati snov na tretji strani, ko ugotovi, da iz prve strani ni razumel snovi, ki je potrebna za nadaljevanje, v celoti. Zato se odloči, da se povrne na prvo stran, osveži znanje in naredi vaje iz prve snovi. Sedaj ne bo nadaljeval na drugi strani, ker jo je že predelal, torej gre na tretjo stran. Tu pregleda tudi praktične primere in naredi vaje. Nadaljuje na četrti strani teorije, pregleda praktične primere in zaključi na končni strani, kjer ga čaka nekakšen preizkus znanja in uspešnosti njegovega učenja. Kako bo uporabnik izbral povezave, je tudi odvisno od sestave samega učbenika. Več ko ima učbenik povezav in s tem razvejano strukturo, več možnih poti do cilja nudi uporabniku. Vendar moramo tudi v strukturi spletnega učbenika paziti na logično sledenje snovi, da se uporabnik pri prehajanju iz snovi na snov ne bi izgubil.



Slika 1: Teoretični prikaz gibanja uporabnika po spletnem učbeniku.

2.2.1 IZZIVI V OBLIKOVANJU ELEKTRONSKEGA UČBENIKA

Največji izziv v oblikovanju spletnega učbenika je, kako pritegniti pozornost uporabnika. Ko imamo njegovo pozornost, se postavi vprašanje, kako predstaviti temo, da si jo bo čim več zapomnil in čim lažje sprejel za svojo. Pri tem moramo ves čas vzdrževati zanimanje uporabnika, da ga snov pritegne in da sodeluje do konca spletnega učbenika. Pri izdelavi učbenika je velik izziv oblikovati tako okolje, ki bo ustvarjalo izkustveno učenje, zasnovano na podani problematiki. Še večji izziv pa je, da vsak uporabnik v spletnem učbeniku najde nekaj zase, nekaj kar potrebuje in mu je v pomoč. Na tak način se bo uporabnik vedno vračal po informacije na naše strani. Posebno, če mu bo tematika podana na preprost in konkreten način. 2.2.2 OMEJITVE ELETKRONSKEGA UČBENIKA

Pri izgradnji elektronskega spletnega učbenika se moramo zavedati, da uporabnik živi v določenem času, ki vpliva nanj, na njegovo znanje in izkušnje. Zato moramo vsebino primerno prilagoditi za posodabljanje in dodajanje snovi. V primeru, da učbenik ne bo narejen za dinamično spreminjanje skozi čas, ga moramo vsebinsko tako zastaviti, da je aktualen za uporabnike v daljšem obdobju.



Omejitev za uporabo elektronskega učbenika je tudi tehnološka opremljenost uporabnika. Za uporabo elektronskih gradiv je potrebno imeti računalnik; če pa se naš elektronski učbenik ne nahaja na fizično prenosljivem disku in je dostop do njega mogoč le preko spleta, je potrebna tudi povezava na splet. To v današnjem času ni velika ovira, ki pa se lahko izkaže kot taka v primeru, ko je naša ciljna skupina starejša populacija, ki ne obvlada rokovanja z računalnikom. Omejitev pri spletnem učbeniku je tudi preizkus znanja. Uporabnik rešuje preizkus znanja, ne vemo pa, ali so njegovi rezultati resničen odraz znanja ali je test reševal z iskanjem odgovorov v učbeniku. Vendar tudi to, gledano iz zornega kota posredovalca informacij, ni slabo, saj se je moral uporabnik sprehajati po učbeniku, da je lahko odkril pravi odgovor. S tem se je deloma seznanil z vsebino spletnega učbenika. Ta način pa za izobraževalne ustanove, ki bi želele preverjanje znanja na spletu, ne pride v poštev, če potrebujejo oceno kot odraz resničnega poznavanja snovi.



3 TEHNOLOGIJA

Programerske hiše nam omogočajo velik izbor orodij za oblikovanje in prikazovanje informacij ter urejanje in upravljanje podatkov. Poleg teh orodij imamo na voljo tudi velik spekter programov za oblikovanje slik in fotografij, bitne in vektorske grafike, animacij ter drugih elementov, prilagojenih za uporabo na spletu. Pri izboru programa se moramo opirati predvsem na naše dosedanje poznavanje programov ter učne možnosti in sposobnosti. V primeru, da bomo izdelovali večje projekte in zahtevnejše spletne strani, bomo potrebovali tudi več programov. Zato je dobro, da premišljeno izberemo sklop programov, ki so med seboj združljivi. Drugi dejavnik, ki vpliva na izbor programa, je naša omejitev s časom. Za vsak program bomo namreč potrebovali nekaj časa, da se ga bomo naučili uporabljati ter z njim tudi uspešno izdelati želene elemente.

Slika 2: Prikaz orodij za izdelavo spletnih strani.



3.1 ORODJA ZA PRIKAZOVANJE INFORMACIJ

3.1.1 MACROMEDIA DREAMWEAVER

Dreamweaver je vizualno orodje podjetja Macromedia za poklicno oblikovanje in izdelavo spletnih strani. Uporaben je za oblikovanje domačih strani in komercialnih spletnih strani polnega obsega. Je zelo učinkovito orodje tudi za arhitekte celotnih spletišč. Program je namenjen predvsem tistim, ki so izbrali to prefinjeno orodje z namenom, da bi popolnoma izkoristili njegovo moč. Omogoča preprosto urejanje kode v HTML (Hypertext Markup Language) in spletnega razvojnega okolja. V spletne strani lahko poleg navadne HTML kode vnesemo tudi skripte JavaScript, PHP in podobne. Z njim je mogoč preprost način izdelave spletnih strani vseh ravni. Hitro lahko izdelamo strani srednje ravni, ki se že obnašajo dinamično, z vključitvijo slikovnih materialov, druge grafike in interaktivnih obrazcev. Dodajamo lahko tudi zvok, video posnetke ter druge dejavne elemente, ki obogatijo tako informacijsko kot tudi vizualno podobo našega izdelka. Omogoča delo s sloji in okvirji, končni rezultat pa lahko v programu prilagodimo tudi manj zmogljivim spletnim brskalnikom. Pri tem imamo vseskozi možnost vpogleda v informacije o velikosti našega izdelka ter tudi o času nalaganja le-tega na uporabnikov računalnik pri različnih možnostih povezovanja na splet. S programom Dreamweaver lahko izdelamo tudi profesionalne spletne strani, ki so dnevno množično obiskane. Take so spletne trgovine, tržnice, obsežnejše klepetalnice ali strani velikih podjetij, ki splet uporabljajo za doseganje višjih poslovnih rezultatov v vsakdanjem poslovanju. Program lahko celotno spletno stran tudi preveri in opozori na težave z združljivostjo s spletnimi standardi ali starejšimi brskalniki. DELOVNO OKOLJE Delovno okolje si lahko prilagodimo glede na način uporabe programa. Velika prednost programa je prikazovanje elementov in strukture spletne strani v kodi. Zelo preprosto lahko izberemo dvojni pogled na izdelek. Program razdeli okno na dva dela, kjer prikazuje končno vizualno podobo izdelka ter izdelek v HTML kodi. Na tak način lahko v kodi programiramo in istočasno vidimo rezultat v oblikovnem pogledu. Prednost takega načina je tudi čista koda, saj lahko elemente, ki smo jih dodali v oblikovnem pogledu, uredimo v kodi in odstranimo odvečno navlako.



Slika 3: Delovno okolje programa Dreamweaver.

Pri uporabi dvojnega okna, vpogled v kodo in v oblikovni del, lahko istočasno vidimo uporabljene nastavitve za besedilo, tabele in ostale elemente.

Slika 4: Prikaz izbranega besedila v kodi in v oblikovnem pogledu.



Na sliki 4 lahko vidimo izbrano besedilo v oblikovnem pogledu in v kodi. Tu je razvidno, da je označeno besedilo oblikovano s pisavo Tahoma, Arial velikosti pet točk. Če pa se v kodi ne znajdemo preveč, imamo v oblikovnem pogledu možnost videti podrobnosti izbranega elementa v okenčku ˝podrobnosti˝ (Properties).

Slika 5: Oblikovni pogled nastavitev izbranega elementa.

Tu vidimo, da imamo ravno tako izbrano pisavo Tahoma, Arial velikosti pet točk. Te lastnosti lahko v Dreamweaver programu nastavimo kot CSS slog (Cascading Style Sheets). CSS slog omogoča oblikovanje predmeta s posamezno lastnostjo ali skupino lastnosti. Take sloge lahko uporabljamo za oblikovanje besedila, postavitev predmetov, izdelavo obrob in podobnih lastnosti. Prednost uporabe sloga CSS se pokaže v primeru, ko želimo pozneje spletno stran spremeniti in ji zamenjati pisavo ter drugo oblikovanje. V tem primeru naredimo nov slog z želenimi nastavitvami in ga nadomestimo s prejšnjim slogom. Od slej bo vse, kar je bilo prej oblikovano s prejšnjim slogom, povzelo lastnosti novo oblikovanega sloga. Program Dreamweaver je sestavljen po sklopih, ki so urejeni glede na funkcije, kot so oblikovanje, navigacija, povezovanje na splet in podobno. Tako ima urejen sklop ˝Vstavljanje˝ (Insert), ki ima v eni orodni vrstici združena vsa možna vstavljanja v dokument. Ta orodna vrstica nam omogoča, da v spletno stran vstavljamo tabele, slike, animirane in običajne gumbe ali sklop gumbov za navigacijo. Poleg standardnih elementov lahko na spletni strani oblikujemo tudi razne menije, ki uporabniku omogočajo pregled na njegov ukaz. Taki meniji se prikažejo ob akciji uporabnika, lahko pa jim dodamo kvadratna polja za preverjanje (CheckBox) ali gumbe za izbor okroglih oblik (Radio button). Ti elementi pridejo običajno v poštev, ko od uporabnika želimo določene informacije. Za usmerjanje uporabnika lahko uporabimo povezave, ki so znotraj strani, ali povezave, ki vodijo na druga spletna mesta. Program omogoča uporabo povezav, ki odprejo uporabnikov program za pošiljanje elektronske pošte. Zelo enostavno je dodajanje prej pripravljenih animiranih objektov, filmov, zvokov ali animiranega besedila. Vse našteto pa mora biti oblikovano v sklopu tabel ali okvirjev. Dodajanje okvirjev spletni strani določi obliko in prepreči, da bi se dodani elementi neurejeno prikazovali uporabniku, kar se pogosto dogaja pri uporabi različnih brskalnikov.



Dreamweaver nam pri izdelovanju strani omogoča tudi vpogled na sestavo spletne strani. V stranskem meniju imamo prikazano celotno stran, nameščeno v eni mapi, ki jo program poimenuje ˝Site – ime spletne skupine˝. V našem primeru je to mapa Site – GradbenistvoBatic. V njej se nahajajo vsi elementi, ki so uporabljeni na spletni strani, razdeljeni v podskupine ali podmape. S pomočjo teh podmap imamo možnost pregleda elementov enakih značilnosti. Taka podmapa vsebuje slike, animacije, dokumente, ki so uporabljeni na spletni strani, gumbe in podobno. Mape lahko kreiramo sami. Poleg teh map se v glavni mapi (Site – GradbenistvoBatic) shranjujejo posamezne spletne strani, ki tvorijo celoto s pomočjo povezav. Z izborom mapnega pogleda (View / Site Map) lahko vidimo celotno strukturo spletne strani v drevesni obliki. Prikazane so povezave med posameznimi stranmi ter tudi povezave, ki uporabnika naslovijo na zunanje spletne strani (Slika 6). Poleg samih povezav pa imamo tu možnost videti vse elemente, ki se nahajajo na posameznih straneh, ter povezave, ki odprejo uporabnikov program za elektronsko pošto. Dreamweaver priredi za glavno mapo (Site – GradbenistvoBatic) nastavitve, ki jih potrebuje za objavo na strežniku. Iz te mape prenese na strežnik vse elemente, ki so bili uporabljeni na spletni strani. V teh nastavitvah določimo ime in pot mape, kjer se spletna stran nahaja. Drugi pomemben podatek je ime oziroma naslov strežnika, kjer bo spletna stran objavljena ter FTP (File Transfer Protocol) gostitelja. Za objavo potrebujemo uporabniško ime in geslo, ki ga pridobimo pri ponudniku prostora na strežniku. OBJAVA SPLETNE STRANI Običajno potrebujemo za objavo spletnih strani poseben program, s katerim datoteke in mape spletne strani prenesemo na gostiteljev strežnik. Macromedijin Dreamweaver to stori kar sam. Ko imamo vse prej omenjene nastavitve nastavljene, lahko preprosto izberemo datoteko ali spletno stran ter z ukazom ˝Dodaj˝ (Put) pošljemo izbrano na strežnik. Enako lahko objavljene datoteke in mape z ukazom ˝Vzemi˝ (Get) potegnemo iz gostiteljevega strežnika. Na zelo enostaven način lahko objavimo celo spletno stran ali popravke na posameznih podstraneh. Program nas bo pri takem dejanju vprašal, ali doda tudi vse elemente, ki so uporabljeni ali so v povezavi z izbranim dokumentom oziroma stranjo. Če bomo pritrdili, bo program primerjal datoteke, ki so objavljene na strežniku, ter datoteke, ki se nahajajo lokalno na našem računalniku. Tako bo ugotovil, ali so bile narejene spremembe ter vse, kar je bilo spremenjeno, tudi objavil.

Slika 6: Drevesna struktura.



Celotno dogajanje lahko spremljamo v okenčku rezultatov (FTP Command). Tu Dreamweaver prikazuje, katere datoteke kopira in preverja, ter status, če je objava uspela. Dreamweaver ponuja možnost, da preverimo povezave, ki smo jih naredili na spletnih straneh. Vse prelomljene povezave nam bo program prikazal in omogočil njihov popravek. Če izberemo povezavo, ki jo je program označil kot prelomljeno, se bo ta označila v kodi in v oblikovnem pogledu. Tako jo zlahka najdemo in popravimo. S to funkcijo dosežemo dobro izdelane spletne strani brez povezav, ki bi uporabniku javile napako na spletni strani. Enako kot prelomljene povezave lahko v celotni spletni strani za vse slike preverimo tudi alternativno besedilo. Če želimo, da bodo naše spletne strani resnično profesionalno izdelane in bodo uporabne tudi za tiste uporabnike, ki uporabljajo starejše internetne raziskovalce in počasnejše povezave, bomo vsem slikam dodali alternativno besedilo (Alternate text). V primeru, da se uporabniku slika ne bi prikazala, bo s pomočjo tega besedila še vedno obveščen, kaj se na njej nahaja. Če smo torej sliki, ki prikazuje pot do sedeža podjetja, dodali alternativno besedilo ˝Pot do nas˝, bo tudi tak uporabnik vedel, kaj slika prikazuje. Velikega pomena so tudi alternativnemu besedilu podobne ključne besede, vendar so te uporabne predvsem za spletne iskalnike, ki iščejo spletne strani po ključnih besedah in jih uporabnik ne more videti. 3.1.2 MICROSOFT FRONT PAGE

FrontPage je program Microsoft Office Systema za ustvarjanje in upravljanje spletnih mest. Ponuja zmogljive funkcije in kontrolnike za oblikovanje boljših spletnih mest, hitrejše pisanje kode ter širitev spletnih možnosti s funkcijami za XML (XML - Extensible Markup Language) in za povezovanje z zunanjimi podatkovnimi viri. Omogoča nam, da preprosta spletna mesta s statičnimi stranmi pretvorimo v napredna interaktivna mesta, privlačne spletne strani. Z možnostmi za urejanje kode in skript omogoča hiter razvoj spletnega mesta z izdelavo čiste kode. Kot v Macromedijinem programu Dreamweaver imamo tudi v Microsoftovem FrontPageu možnost dodelave privlačnosti spletnih mest z vključevanjem bogatih interaktivnih vsebin, ki prihajajo iz množice različnih podatkovnih virov. Spletne strani, narejene v FrontPage programu 2003, si lahko ogledujemo s katerim koli brskalnikom, tako kot strani, oblikovane s programom Dreamweaver. Vendar pa je pri obeh dobro preveriti hitrost nalaganja in odpiranja grafike. Z izbiro posebnih



nastavitev za dani brskalnik ali ločljivost zaslona lahko izboljšamo prikazovanje. Ogledamo si lahko tudi, kakšno bo videti spletno mesto za različne kombinacije brskalnikov in ločljivosti – in to za več brskalnikov hkrati. DELOVNO OKOLJE Delovno okolje je v programu FrontPage zastavljeno na tipičen način vseh Microsoftovih programov. Zato se bodo izdelovalci, ki so vajeni Microsoftovih Officev, hitro znašli.

Slika 7: Delovno okolje Ms FrontPage.

3.2 ORODJA ZA OBLIKOVANJE IN OPTIMIZACIJO SLIK

Slike in grafika dajo spletnim stranem oblikovno vrednost. S sliko namreč v mnogih primerih povemo več kot z besedo. Pri ustvarjanju spletnega učbenika zato dodajamo slike kot dopolnitev besedilne razlage. Uporabi slik v spletnih vsebinah moramo posvetiti precejšnjo pozornost. Slika, posneta z digitalnim fotoaparatom z ločljivostjo 5 megapik, komprimirana v format JPEG (Join Photograpic Experts Group), ima velikost približno 1 MB (megabajt). To je občutno preveč za objavo na spletu. Kljub temu, da vse več uporabnikov dostopa do spleta s širokopasovnimi povezavami (kabelski internet, ADSL, VDSL, brezžično …), moramo pri izdelavi spletnih strani in spletnega učbenika upoštevati tudi možnost, da bodo obiskovalci do naših spletnih vsebin dostopali z modemsko povezavo.



Zato moramo sliko za objavo na spletu optimirati; prilagoditi moramo njene karakteristike. S tem ji zmanjšamo velikost, na žalost pa tudi kakovost. Prej omenjeno fotografijo velikosti 1 MB tako zmanjšamo na dopustnih 100 kB (kilobajtov), kar pomeni 10 % prvotne vrednosti. Pri optimizaciji slik za objavo na spletu so nam v pomoč številni programi za obdelavo grafike. Z njimi lahko fotografijam zmanjšamo število barv, zmanjšujemo ločljivost ali urejamo druge lastnosti. Ko sliko zmanjšamo, omogočimo njen hitrejši prenos. Grafiko in slike lahko poljubno oblikujemo: obrezujemo, dodajamo učinke in podobno. Pomembno je le, kateri program za oblikovanje bomo izbrali. V nadaljevanju se bomo osredotočili predvsem na dva programa: Macromedijin program Fireworks in Corelov CorelDraw. 3.2.1 MACROMEDIA FIREWORKS

Macromedia Fireworks je grafični urejevalnik, s katerim lahko izdelujemo in oblikujemo preproste ter tudi zahtevnejše grafične elemente, risbe in dodatke, ki jih bomo uporabili na spletnih straneh. Prednost programa je tudi v izdelavi slikovnih animacij in vrtljivih slik. Grafične elemente delimo na vektorske in bitne. Vektorska grafika je podana z daljicami, bitna pa s pikami. Prednosti vektorske grafike so v njeni kakovosti, prednosti bitne grafike pa sta njena široka razširjenost in cenenost. Bitni grafiki lahko dodamo različne učinke: osvetlitve in potemnitve, zamenjamo barve, ostrimo ali zmehčamo obrobe, lahko pa tudi dodajamo okvirje. Tako naredimo sliko bolj privlačno. Ko pa se s programom malo bolje spoznamo, lahko sliki zameglimo napise, zabrišemo ali odstranimo motilne predmete, dodamo prelivanje barv in podobno. Vsako sliko lahko pomanjšamo ali povečamo, uokvirimo, prirežemo robove, jo zavrtimo ali zasukamo, nagnemo ali zrcalimo. Sliki, ki jo oblikujemo, lahko priredimo simbole in jih dodamo v knjižnico (Library), iz katere lahko črpamo pri kasnejšem urejanju grafike. Tak način dela se izkaže za uporabnega pri dodajanju gumbov ali navigacijskih sličic s povezavami na slikovnih ozadjih. V programu Fireworks lahko slikam in grafiki priredimo velikost, da se bodo spletne strani hitreje prikazale na zaslonu uporabnika. Slikovne in grafične datoteke moramo namreč zmanjšati do te mere, da se uporabnik med nalaganjem vsebin na njegov računalnik ne bo pretirano dolgočasil. Izbrano fotografijo ali grafiko lahko optimiziramo na različne načine. Lahko ji zmanjšamo dimenzije in ločljivost ter ji določimo različne pripone. Na sliki 8 vidimo primer obdelave slike.



Fireworks nam omogoča, da si nastavimo istočasni pogled na izvorno fotografijo, ki se nahaja v zgornjem desnem kvadrantu, ter tri različice, katerim poljubno določamo nastavitve. Različica slike v zgornjem desnem kvadrantu je v našem primeru trenutno izbrana slika, kateri smo določili GIF (Graphics Interchange Format) pripono. Pod njo je prikazana njena velikost, v tem primeru je to 436,26 kB. Ta slika se bo uporabniku s povezavo, ki ima hitrost 56 kb/s (kilobitov na sekundo), nalagala 70 sekund. Spodnja leva različica ima določeno pripono JPEG (Join Photographic Experts Group) ter kvaliteto nastavljeno na dva, kar pomeni, da ima zelo majhno ločljivost in seveda tudi majhno velikost – 11,90 kB. Manjša ločljivost pripomore k prenosu te slike v eni sekundi, vendar je njena kvaliteta že na prvi pogled občutno slabša. Tretji različici, v spodnjem desnem kvadrantu, smo v nastavitvah izbrali ˝JPEG – Smaller File˝. To so že vnaprej pripravljene nastavitve v programu Fireworks, ki dano sliko zmanjšajo na 83,25 kB. Ta slika bo pri hitrosti povezave 56 kb/s potrebovala za prikaz 13 sekund, kar je za sliko dimenzij 1024x768 slikovnih pik že precej ugodno.

Slika 8: Optimizacija fotografije v programu Fireworks.

Če je čas prikaza slike še vedno precej dolg in njene kvalitete ne želimo zmanjšati, lahko uporabimo Fireworksovo orodje za razrez slike (Slice tool). Z njim sliko razrežemo na dele, uporabniku pa prikažemo kot celoto. Fireworks izvozi dele slike skupaj s Html (Hypertext Markup Language) tabelo, ki vsakemu koščku določa svojo



pozicijo. Tako se pri prikazovanju take slike na spletni strani ne opazi razreza, istočasno pa izboljšamo hitrost prikaza. Fireworks nam omogoča, da hitrost nalaganja slike simuliramo pri različnih povezavah.

Slika 9: Prikaz razreza slike v programu Fireworks.

Na tak način lahko naredimo tudi sliko za celotno ozadje spletne strani. Nanjo narišemo oblike gumbov ter jih nato z rezom slike uokvirimo in tem koščkom dodamo povezave ali vedenja. Eno izmed vedenj je tudi možnost menjave slike. Takšna vedenja se najpogosteje uporabljajo pri izdelavi gumbov. Uporabnik vidi najprej prvo sliko. Ko se z miško zapelje čez gumb vidi drugo sliko, ki je običajno drugačna, bolj poudarjena od prve. Ko pa uporabnik spletne strani klikne na sliko – gumb, se le-ta zopet zamenja, njen videz je sedaj kot že izbrana povezava. Slikam lahko dodamo vroča mesta ali žarišča (Hotspot). Ko se uporabnik z miško zapelje čeznje, se na mestih, kjer smo določili žarišče, prikaže nov meni. Le-ta služi kot povezava do drugih spletnih strani ali kot preskok na drugo točko na trenutni spletni strani.

Slika 10: Dodajanje žarišča sliki in končen videz. Ker sta orodji Fireworks in Dreamweaver povezani med seboj, lahko uporabljene slike na spletnih straneh urejamo v programu Fireworks iz Dreamweaverja. Dvoklik na sliko bo odprl manjše okno, kjer lahko določimo vse nastavitve in popravke enako kot v Fireworks programu. Po končani obdelavi zapremo pogovorno okno in slika je popravljena tudi na spletni strani v Dreamweaverju.



3.2.2 CORELDRAW

Corelov CorelDraw je program, namenjen oblikovalcem računalniške grafike, ilustratorjem in risarjem. Omogoča urejanje digitalne fotografije, risanih predmetov in ilustracij. Z njim lahko urejamo in izdelujemo bitno in vektorsko grafiko, namenjeno za uporabo na spletu. Izdelamo lahko najrazličnejše publikacije, preproste in zahtevnejše ilustracije in grafiko. Delovno okolje programa CorelDraw je sestavljeno iz različnih orodnih vrstic, ki jih lahko poljubno prilagajamo. Za izdelovanje grafike iz praznega ozadja pride najprej v poštev orodna vrstica (Toolbox), ki vsebuje orodja za risanje. S poljubnimi liki, barvami in obrobami lahko dodamo sliki ozadje, nato pa nanj postavljamo različne predmete.

Slika 11: Delovno okolje programa CorelDraw.

Vsakemu liku ali predmetu lahko določimo, da se obnaša ko posamezen objekt. S tem dosežemo, da lahko določen objekt premikamo po ozadju. Če smo ozadju nastavili tudi vodila, to so lahko navpične in poševne črte, bomo lahko elemente z lahkoto poravnali po njih. Objekte lahko kloniramo, kopiramo, spreminjamo barve, oblike in vedenja. Če smo izbrani objekt klonirali, smo s tem dosegli možnost, da popravimo izvirnik in s tem istočasno vse klonirane objekte. Pri običajnem kopiranju te možnosti nimamo.



Program omogoča učinkovito razporejanje predmetov v risalne plasti. Prve tri plasti posameznega lista so namenjene mreži in vodilom, ena od teh pa vsem predmetom, ki se nahajajo na listu. Dodajamo lahko poljubno število plasti, s katerimi določimo predmetom nekakšno skupno nahajališče, ki ga lahko zaklenemo. Z zaklepanjem plasti onemogočimo neželene popravke, ko izdelujemo nove predmete. S pomočjo iskalnika lahko poiščemo določeno besedilo ali celo posamezne objekte. Na tak način lahko med njimi prenašamo lastnosti, kot so obris, barva, polnila in podobno. Tako lahko hitro opravimo spremembe na več predmetih. Program omogoča, da si za posamezno risbo ali skupek risb nastavimo sloge. Ker je ta program namenjen predvsem obdelavi grafike, nam omogoča določitev sloga tudi za oblikovanje predmetov. Z uporabo slogov precej skrajšamo čas oblikovanja podobnih predmetov. Tako kot v programu Fireworks, imamo možnost tudi iz programa CorelDraw izvoziti sliko, ji določiti kvalitete in zmanjšati velikost za uporabo na spletu. Tu moramo uporabiti ukaz za zmanjšanje velikosti slike za na splet (Web Image Optimizer). Možnosti so podobne kot pri Fireworksu. Okna lahko razdelimo na štiri dele in v vsakem prikažemo različice slike z različnimi nastavitvami.

Slika 12: Optimizacija risbe v programu CorelDraw.



Če torej primerjamo oba programa, Macromedijin Fireworks in Corelov CorelDraw, ugotovimo, da imata oba zelo podobne možnosti. CorelDraw bomo uporabili takrat, ko bomo želeli nekaj izdelati sami, ilustrirati in oblikovati od začetka do konca. Fireworks pa bomo uporabili, ko bomo že izdelanim predmetom želeli dodati gibanje in dogajanje ali slike prirediti in optimizirati za splet. Orodje CorelDraw je sicer uporabno tudi za obdelavo fotografij, vendar bomo za to opravilo raje kot sam CorelDraw, uporabili njegovo bratsko orodje Corel Photo-Paint, ki je prav temu namenjeno.

3.3 ORODJE ZA IZDELAVO ANIMACIJ

Da bi na spletnih straneh dosegli učinek polnosti, lahko razlagamo ali besedilu dodamo animacije. Z animacijami v uporabniku zbudimo pozornost, saj predmeti, ki niso statični, kar sami privabljajo pogled. Z animiranimi objekti prikažemo delovanje nečesa ali njegovo vedenje, lahko pa jih uporabljamo za nazoren prikaz podrobnosti ali sestave objekta. Zelo učinkoviti so tudi animirani napisi. V večini primerov jih uporabljamo za pritegnitev pozornosti uporabnika. Z njimi lahko podajamo informacije o novostih ali posebnostih, predvsem o tistih stvareh, za katere želimo, da so najprej opazne. Tako kot za slike in grafiko imamo v zadnjem času na voljo vedno več programov, s katerimi lahko izdelamo animacijo. Macromedia za izdelavo animacij ponuja programa Flash in Director. Osredotočila se bom predvsem na orodje Flash, ki mogoča preprostejše in zahtevne animacije ter vektorsko grafiko. 3.3.1 MACROMEDIA FLASH

Macromedia Flash je Macromedijino orodje za izdelavo animacij. Uporaben je za izdelavo majhnih in tudi kompleksih spletnih animacij. S pomočjo vektorske grafike dosega majhno velikost datotek, kar omogoča prikazovanje animacij tudi uporabnikom s slabšo povezavo na svetovni splet. S Flash orodjem izdelamo krajše filme oziroma animacije, ki se lahko odzovejo ob akciji uporabnika. To pomeni, da uporabnik s klikom ali prehodom čez animacijo izzove predvajanje. Drugi način pa je, da določimo predvajanje animacije v neskončni zanki (loop). S tem dosežemo ciklično predvajanje animacije, ki ji lahko nastavimo število ponovitev. Tak primer preproste animacije s cikličnim ponavljanjem je mešalec, ki je uporabljen na vstopni strani podjetja. Izdelamo lahko tudi kompleksnejše animacije, kot so meniji celotnih spletišč, igre, morda risane filme … Omogoča nam, da izdelamo animacijo, ki bo uporabniku



nudila učenje ali spoznavanje nečesa z možnostjo premikanja elementov, osvetljevanja, menjavanja barv in podobno. Skratka – s programom Flash lahko s pomočjo akcij izdelamo animacije za vse možne načine uporabe, od iger do učnih gradiv. Vendar moramo s Flash vložki ravnati previdno, saj, kot navaja Rolih (2006), lahko pretirana uporaba le-teh vpliva negativno. Strani v Flashu naredijo uporabnika pasivnega; doseči hočejo, da se bo odrekel klikanju, da bo čakal na naslednjo animacijo, in so s tem v nasprotju z osnovno filozofijo interneta … Sam vam svetujem, da Flash uporabite le za namene, ki bodo povečali uporabno vrednost vaše spletne strani. Primer: prikazati želite delovanje zapletene naprave, zato prosite obiskovalca, da klikne na povezavo, kjer bo videl animacijo. Podobno opozorilo si lahko preberemo na straneh revije Moj mikro (Mavsar, 2004): Tehnologija Flash ima gotovo izjemen potencial. Omogoča skoraj brezmejno izražanje v vektorski grafiki in številne strani Flash delujejo res lepo ter omogočajo neprimerno več kreativnosti kot običajni HTML. A vendar Flash še ni zlato. Gre za izredno močno orodje, ki pa ga mnogi uporabljajo brez zrna soli. Pogosto se pozablja, da je končni cilj uporabe spletnega medija učinkovito komuniciranje, ne pa razkazovanje, kaj vse je mogoče s tehnologijo ustvariti. Zato lahko Flash animacije najbolje izkoristimo za prikazovanje naprav ter njihovega obnašanja in delovanja.



4 POUČNE VSEBINE NA SPLETU

4.1 SPLETNA STRAN

4.1.1 CILJI

Poglavitni cilj spletne strani podjetja je, prodreti v javnost in si zagotoviti konkurenčnost in prepoznavnost. Spletna stran nudi širši javnosti vse osnovne podatke o podjetju. Poleg same promocije podjetja lahko na spletnih straneh le-to nudi tudi informacije, ki so poučnega značaja in poskrbijo, da je uporabnik osveščen in dobro informiran o delu podjetja in njegovih izdelkih ter storitvah. Poleg utiranja poti podjetja v širše oglaševanje je zelo pomemben cilj, prepričati obiskovalce spletnih strani, da je podjetju vredno zaupati. Samo na tak način lahko podjetje pridobi tudi najzahtevnejše stranke. Možnost pridobitve novih strank je z objavo spletnih strani močno povečana, kar je izziv vseh udeležencev v prodajni mreži, ne samo prek spleta, temveč tudi v klasičnem načinu trgovanja z blagom in storitvami. 4.1.2 VSEBINA

Spletna stran Gradbeništva Batič je zasnovana in izdelana za potrebe manjšega gradbenega podjetja. Sestavljena je iz vstopne strani, ki se imenuje ˝index˝. To je prva stran, ki se prikaže uporabniku. Z njo poizkušamo uporabniku podati osnovno predstavo o podjetju, vendar mu ne izdamo preveč. Naš cilj ni, da bo uporabnik iz prve strani prejel vse potrebne informacije in jo nato zapustil! Naš cilj je, pritegniti pozornost, zbuditi zanimanje in radovednost uporabnika. V želji, da bi izvedel več informacij o podjetju, bo vstopil. Na naslednji strani sledijo odgovori na vprašanja, ki jih sicer zastavi podjetje samo, vendar želimo z njimi dati uporabniku občutek komunikacije. Istočasno se skušamo približati vprašanjem, ki se običajno porajajo uporabniku ob seznanitvi z novim podjetjem. Na tej strani ˝o nas˝ naj bi vsakdo našel tisto poglavitno informacijo o podjetju, ki jo je iskal. Zato so vprašanja raznolika, odgovori pa istočasno nudijo informacije tudi o dejavnosti podjetja. Ker zgolj beseda ni dovolj za prepričevanje uporabnikov, da so na pravem naslovu, jo okrepimo s slikami, ki dokazujejo povedano. Slike so razporejene pod skupnim naslovom ˝reference˝ in prikazujejo dosedanje delo podjetja. Nabor slik na enem mestu, sortiranih po posameznih gradbiščih, daje občutek urejenosti. Uporabnik bo pri pregledu slik iz prvega gradbišča, na ekranu že videl delček vsebine z zgodbo iz drugega gradbišča. To bo pritegnilo njegovo radovednost in naš cilj je dosežen.



Sedaj smo uporabnika prepričali, da je podjetje vredno zaupanja. Prav na tem mestu ga bo verjetno zanimalo, od kje podjetje sploh izvira, njegov naslov, kontaktna oseba in kako lahko pride do dodatnih informacij, ki jih potrebuje. Zato na strani ˝kontakt˝ prikažemo natančne podatke o sedežu podjetja in telefonske številke, na katerih je podjetje dosegljivo. Obvezen podatek je elektronska pošta, preko katere lahko uporabnik zastavi vprašanja in preko katere mu podjetje odgovori. Vsem strankam, ki si želijo pravega osebnega stika z uslužbenci podjetja, prikažemo pot do sedeža podjetja in jim s tem olajšamo iskanje na zemljevidu. Da bi se podjetje izognilo pogosto zastavljenim vprašanjem, ki so običajno posledica nepoznavanja stroke podjetja, ima na strani ˝poučno˝ objavljen spletni učbenik z naslovom ˝Mala šola za gradbene investitorje˝. 4.1.3 IZDELAVA

Spletna stran Gradbeništva Batič je v osnovi izdelana z Macromedijinem programom Dreamweaver. Vsebina spletne strani je dopolnjena s pomočjo slik, optimiziranih v programu Fireworks, ter s pomočjo animacij, ki so izdelane v programu Flash. Struktura spletne strani je izdelana s pomočjo tabel in okvirjev, v katere so razporejeni elementi in besedilo. Na vrhu se nahaja glava spletne strani, v kateri je nameščen logotip. Nato sledijo povezave znotraj spletnega mesta, levi okvir pa je namenjen povezavam znotraj posamezne strani. Glavni, sredinski okvir, je nosilec vsebine, pod njim pa se nahaja noga (Slika 13).

Slika 13: Struktura spletne strani.



Kot glavni element na spletni strani je logotip podjetja z napisom Gradbeništvo Danjel Batič s. p., kar je tudi uraden in polni naziv podjetja. Prisoten je na vseh straneh spletnega mesta. Tako obiskovalca ne zmedemo. Ko se sprehaja po spletnih straneh skozi celotno vsebino, ima stalno pred očmi logotip, ki ga obvešča, da je na spletnih straneh podjetja. Istočasno pa logotip s stalno prisotnostjo na strani uporabnika spodbuja, da si ga večkrat ogleda in si s tem tudi zapomni, za katero podjetje gre. Pod logotipom se nahajajo povezave znotraj spletnega mesta. Vstopna stran je index, iz katere vstopimo na prvo podstran ˝o nas˝. Na vseh podstraneh – ˝o nas˝, ˝reference˝, ˝kontakt˝ in ˝poučno˝ - imamo možnost izbora povezave iz ene podstrani na drugo. Uporabljene so tudi povezave, ki uporabnika napotijo na spletne strani drugih podjetij. Taka je povezava ˝Creaton˝. Zanjo se je podjetje odločilo zaradi tesnega sodelovanja. Podobno izdelana je tudi povezava, ki uporabniku odpre pogovorno okno za elektronsko pošto ter povezava, ki v novem oknu prikaže podrobnejšo karto kraja, kjer se podjetje nahaja. Na spletni strani podjetja je poudarek na referencah. Najpomembnejši del uporabljenega gradiva so slike, kajti ena slika nudi mnogo več informacij kot besedilo. Ker so slike nastajale v času gradnje in adaptacije objektov, povedo o delu podjetja več, kot bi lahko podali v tekstovni obliki. Vendar poleg slik uporabimo skromno besedilo; le-to nudi informacije, ki iz slike niso razvidne, so pa za uporabnika zanimive. Taka informacija je na primer kraj gradbišča, ki je na sliki. Vsebina je dopolnjena tudi z animacijami. Uporabljamo jih lahko za različne namene: za prikaz delovanja naprave, za opozarjanje na določeno besedilo ali na predmet na strani. Kot animacijo lahko izdelamo album s slikami, različne menije s povezavami, vprašalnike in ankete ali zahtevnejše animacije, ki jih uporabimo kot igre, drugačna informativna in poučna gradiva. 4.1.4 ANIMACIJE NA SPLETNI STRANI

Prva animacija je uporabljena že na vstopni strani. Ponazarja mešalec, ki je prepoznaven simbol gradbeništva. Na sliki 14 je prikazan primer cikličnega predvajanja animacije. Njen cilj je, prikazati delovanje naprave, v tem primeru mešalca. Preprosta, a vendar nazorna animacija pove veliko več v danem trenutku, kot bi lahko opisali v besedilu ali prikazali s statično sliko. Animacija ˝Mešalec˝ je sestavljena iz simbolov. Tak simbol je kaplja malte, ki pade iz mešalca, malta v mešalcu in krog. Vsak simbol je prikazan na časovni osi večkrat, z različnimi koordinatami. Vektorsko lahko spreminjamo tudi obliko simbola. Primer je malta v mešalcu, ki jo enkrat raztegnemo, drugič skrčimo. Drugačen primer je simbol krog, ki prikazuje vrtenje mešalca. Učinek vrtenja smo dosegli tako, da smo



isti simbol prikazali na časovni osi vsakič drugače obrnjenega, v tem primeru zasukanega okrog svoje osi. Vsak simbol je le ena slika, kar je za animacije velikega pomena. Namreč, vsak simbol zasede prostor v datoteki samo enkrat in s tem omogoči majhnost datoteke animacije.

Slika 14: Prikaz delovanja naprave s pomočjo animacije.

V programu Flash lahko posamezni simbol animiramo in ga nato uporabimo v celotni animaciji. Na tak način lahko naredimo simbol sonca, ki gre od ˝vzhoda proti zahodu˝ in istočasno oddaja svoje žarke. Podobna animacija je na spletnih straneh Gradbeništva Batič uporabljena za prikaz poti do sedeža podjetja. Animiran simbol, ki spreminja velikost, nas po poti na zemljevidu popelje do sedeža podjetja. Tu je uporabljeno orodje vodilne poti (Guide). Z njim narišemo pot, po kateri naj se simbol popelje. Ta pot pa v končni animaciji ni vidna. Ko simbol doseže ciljno točko, se tu za nekaj časa ustavi, nato pa se animacija ponovi. Na ciljni točki imamo možnost povezave na drugo stran, ki nam podrobneje prikaže pot skozi vaško naselje. Slika 15: Prikaz animiranega simbola.



Za splet lahko kot animacijo izdelamo album za fotografije. Oknu, v katerem bomo prikazovali slike, dodamo navigacijske gumbe. Z njimi omogočimo prikaz naslednje ali prejšnje fotografije na uporabnikov ukaz. S pomočjo akcij, ki nam jih omogoča Flash, in možnostjo pisanja kode lahko definiramo mapo, v kateri se nahajajo fotografije, pripravljene za prikazovanje. To napišemo s stavkom: loadMovie("../slike/slike_sturje/ slika"+whichPic+".jpg","kvadrat");

Enako določimo tudi način prehajanja fotografije iz ene v drugo z ukazom ˝fade in˝ ter ˝fade out˝. Slika 16: Album. Na koncu omejimo še število, ki ga lahko uporabnik vnese v vnosno polje. Največje število je število slik. V našem primeru je to 17 slik. Če uporabnik vnese število v vnosno polje, vendar ga ne potrdi s tipko enter, se bo število ob kliku kamorkoli zunaj vnosnega polja vrnilo na število trenutno prikazane fotografije: inputField.onKillFocus = function() { input = whichPic; };

V primeru, da bi uporabnik vnesel večje število, kot je vseh slik v albumu, se mu bo prikazala zadnja slika, ki se v albumu nahaja. To je v našem primeru sedemnajsta slika. Pri izdelavi albuma pride še posebno do izraza povezanost med Macromedijinimi orodji, saj moramo slike za album najprej obdelati v programu Fireworks. Vse slike moramo narediti enako velike, da se natančno prilegajo veličini polja, ki sliko prikazuje. Da bi pritegnili pozornost, izdelovalci spletnih strani uporabljajo animirana besedila, ki uporabnika na nekaj opozorijo ali ga nekam napotijo. Vendar se moramo zavedati, da lahko preveč aktivni elementi na spletni strani kradejo pozornost vsebinam, ki so veliko bolj pomembne. Primer so reklame, ki z namenom vzbujajo zanimanje, istočasno pa odtegnejo pozornost od prave vsebine spletne strani. Zato moramo animacije uporabljati premišljeno in v zmernih količinah. Pogosto najdemo na spletnih straneh menije, ki so kot celota izgrajeni v obliki Flash animacije. Take animacije, izdelane kot osnovni meni, moramo uporabljati previdno. To pomeni, da ne bomo uporabili velike animacije za glavni meni na vstopni strani. Tako bo namreč uporabnik čakal, da se bo meni prikazal, ali pa bo moral za predvajanje animacije naložiti še Flashev predvajalnik. S tem smo že izgubili uporabnikovo zanimanje in pozornost.



Poleg te pomanjkljivosti menijev kot animacij je tu še prepoznavnost ključnih besed v njih. Teksta, ki se nahaja v Flash animaciji, večina iskalnikov ne more razbrati. To pomeni, da ne morejo ne poindeksirati vsebine ne slediti povezavam, ki se skrivajo v njih. Če želimo vsaj delno odpraviti negativen vpliv uporabe Flash animacij na pozicijo spletne strani na iskalnikih, na dnu strani vzpostavimo alternativno navigacijo s tekstovnimi povezavami. Takim povezavam bodo iskalniki lahko sledili. Že omenjene ključne besede se uporabljajo za večjo prepoznavnost spletnih strani na iskalnikih. Ko uporabnik v iskalnik vnese določeno besedo, jo prične le-ta iskati na vseh spletnih straneh. Če imamo v takem primeru to besedo uporabljeno kot ključno besedo na spletni strani, jo bo iskalnik prikazal kot zadetek. Zato moramo izdelani spletni strani določiti ključne besede, ki najbolje opredelijo podjetje, njegovo dejavnost, najpomembnejše izdelke in storitve. Skratka, to so besede, ki morajo na spletno stran prinesti čim več ciljnih strank. Marsikatero ne preveč resno podjetje ali ustanova uporablja najpogosteje vpisane ključne besede iskalnikov tudi za vabo na lastne spletne strani. Kar pa seveda ni vedno najbolje. Saj ne želimo uporabnika razočarati, ko bo na naši strani iskal besedo, ki jo je vpisal v iskalnik. Podjetja s tem dosežejo to, da se pred iskalcem pogosto pojavijo, ni pa nujno, da bo to vplivalo na poslovanje. Uporabnik bo namreč v času petih sekund na strani ugotovil, da to ni to, kar je iskal, in tako stran tudi zapustil. Iskalniki nam ponujajo tudi programe, ki nam glede na vneseno ključno besedo, za katero menimo, da je najbližja predstavitvi podjetja, predlagajo dodatne ključne besede.



4.2 SPLETNI UČBENIK

4.2.1 IDEJA IN ZASNOVA UČBENIKA

Za gradbeništvo in gradnjo hiše ali drugih objektov lahko trdimo, da je zelo pogosta in priljubljena tema pogovora med ljudmi. Vsak mlad par si želi prijeten dom; starejše, ki dom že imajo, pa zanima prenova le-tega. Gradbeno podjetje lahko torej nudi mnoge odgovore na vprašanja ljudi, ki želijo svoj denar investirati v gradnjo ali obnovo hiše. Vendar je tudi v tej stroki čas pomemben dejavnik in prav tega za svetovanje in dajanje informacij običajno zmanjka. Investitorji si po sprejeti odločitvi želijo, da bi bilo delo opravljeno čim prej, gradbeni strokovnjaki pa morajo njihove želje dodobra preučiti. Vsako podjetje si želi, da bi lahko ljudem s potrebo po informacijah čim bolj ustreglo in si tako pridobilo tudi nove stranke ter jih podučilo. Z izdelavo spletnega učbenika, ki je preprost in nudi hitre informacije gradbenim investitorjem, lahko rešimo več problemov istočasno. Kot prvo zagotovimo iskalcem informacij želene podatke. Poleg iskanih informacij imamo možnost ponuditi uporabniku še več. Damo mu namreč možnost, da se na laiški način nauči nekaj osnov o delu podjetja ter o samem gradbenem področju. To pa je za gradbeno podjetje velik napredek. Če postane uporabnik tudi stranka podjetja, bo od njega sicer več zahteval, vendar se bo zavedal možnosti, ki jih omogoča gradbena stroka. Natančneje bo znal definirati svoje želje in potrebe ter s tem olajšal prve korake. Skrajša se tudi čas prerekanja in razlaganja glede možnosti realizacije idej. Poleg tega pa ima stranka že osnovne informacije, kaj vse potrebuje pred začetkom novogradnje oziroma pred začetkom obnove. Seznanjen je s ˝papirno vojno˝ in če se je v to poglobil, bo v podjetje prišel pripravljen, kar pomeni, da bo pridobil vsa potrebna dovoljenja. S tem bo skrajšal čas od odločitve do realizacije ideje. 4.2.2 VSEBINA

Spletni učbenik je priprava gradbenega investitorja pred začetkom gradnje. Ker je oblikovan kot učna snov, namenjena uporabniku, ga na to opozori že sam naslov: ˝Mala šola za gradbene investitorje˝, ki se nahaja na strani ˝Poučno˝. Sledi pozdrav in nagovor, ki uporabnika izzove, da nadaljuje na prvem kamnu ˝Začetek˝. Ta istočasno predstavlja začetek učbenika in gradnje hiše. Preden pričnemo razmišljati on nečem novem, je najpomembnejša stvar sposobnost financiranja. Zato v spletnem učbeniku brez ovinkarjenja zastavimo prvo in najtežje vprašanje: ˝Torej denar imate?˝. Odgovor seveda sledi v vsebini učbenika. Uporabnik izbere povezavo, ki je označena kot podčrtana beseda denar. Povezava



uporabnika postavi na naslovno vrstico želene teme. V tem primeru so to finančna sredstva. V vsebini odgovora je nanizano, kako lahko pridobimo finančna sredstva ter na kakšen način naj bi potekala investicija. Ker je uporabnik radoveden in si običajno želi konkretnih številk, mu ponudimo možnost, da si le-to sam izračuna s pomočjo odstotkov, ki so prikazani v grafu. Tako dobi okvirno predstavo, koliko denarja bo potreboval samo za ureditev papirjev, koliko, da se bo nova hiša bohotila s streho, ter koliko, da bo v njej lahko udobno pričel bivati. Naslednje vprašanje, ki ga zastavimo, je vprašanje o zemljišču. Kaj pomaga imeti načrte za hišo in celotno okolico, če pa njena lokacija ni znana. Tako uporabnika prisilimo, da razmišlja o novogradnji v pravilnem vrstnem redu. Velika napaka bi namreč bila, iskati zemljišče, ki bo natanko ustrezalo že narejenim načrtom. Na tak način lahko močno podražimo celotno investicijo in se zapletemo misleč, da bomo nekaj prihranili. Ideje, želje in potrebe je potrebno analizirati, k čemur nas spodbuja naslednje vprašanje na začetni strani učbenika. Ko imamo te zarisane v glavi, se moramo počasi lotiti konkretnejših stvari. Pridobitev gradbenega dovoljenja marsikomu povzroči veliko stresa, saj se običajno ob začetku gradnje ne zaveda, kako debel fascikel papirja nastane. Zato uporabniku povemo, kaj vse od nas zahteva država, da uredimo, preden zarijemo lopato v zemljo. Gradbeni investitor se mora z vso ustrezno dokumentacijo odpraviti do izvajalca. Sedaj je na vrsti velika odločitev: Kako izbrati pravega izvajalca? Tudi tu uporabnika opozorimo, na kaj naj bo pozoren ter po čem naj izvajalce sodi. Tako smo zaključili prvo, začetno stran spletnega učbenika. Sedaj lahko uporabnik izbere nadaljevanje poti s povezavo ˝naprej˝, ali pa se odloči za izbor povezave ˝na vrh˝ ter ponovno pregleda celotno začetno stran oziroma informacije, ki jih želi utrditi. Druga stran spletnega učbenika je namenjena vsem dilemam, ki se pojavijo pred in med gradnjo. Zasnovana je predvsem na primerjavah med materiali, artikli in gradnjo samo. Uporabnik ima možnost med različnim primerjavami:

- Klasična gradnja : Montažna gradnja - Opečni zidak : Plinobetonski zidak - Klasični ometi : Strojni ometi - Mineralne volne : Ekspandiran polistiren - Strešna okna : Frčada - Opečni strešnik : Betonski strešnik : Pločevina - Lesena okna : PVC okna - Klasične predelne stene : Mavčnokartonske stene



- Klasično ogrevanje : Talno (in/ali stensko) ogrevanje - Adaptacija : Novogradnja

Sledi stran ˝Faze gradnje˝, ki predstavi vsako fazo posebej, kaj vanjo sodi. Na tej strani uporabniku z grafom predstavimo finančni vidik posamezne faze. Urejanje ˝Okolice˝ je tudi delo, ki ga je potrebno upoštevati pri izgradnji hiše. Urediti moramo dostop, razsvetljavo, grede in rožnike. Tu podamo uporabniku iztočnice za pričetek urejanja okolice; opozorimo ga na dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje, ter na pomembnejše stvari pri izvedbi. Zadnja stran spletnega učbenika je stran ˝Končno doma˝. Tu izzovemo uporabnika, da razmisli tudi o dogajanju po končani gradnji; o vzdrževanju ter o tem, koliko se je uštel pri potrebnih finančnih sredstvih, ko je gradnjo načrtoval. Na koncu uporabnika pozovemo, naj naredi krajši preizkus znanja iz spletnega učbenika. V preizkusu smo zaobjeli najpomembnejša vprašanja iz snovi, ki se nahaja v spletem učbeniku in sedaj želimo, da uporabnik preveri, kaj si je zapomnil. 4.2.3 IZDELAVA

Celoten učbenik je izgrajen na podlagi vprašanj in odgovorov. To je način, s katerim poizkušamo vzpostaviti komunikacijo z uporabnikom. Sam si lahko namreč izbere vprašanje in poišče odgovor nanj. Besedilo je urejeno v osrednjem delu spletne strani ter omejeno na tako širino, da ga lahko berejo tudi uporabniki z manjšimi monitorji. Da bi bilo lahko berljivo, je besedilo nanizano v alineah, kjer velja naštevalna oblika. S poudarjenimi ključnimi besedami omogočimo uporabniku lahkotno sprehajanje po besedilu ter enostavno iskanje želenih informacij. Celotni spletni učbenik je izdelan v obliki člankov, teksta, grafike in animacij, ki razločno prikazujejo in dopolnjujejo vsebino. Navigacija je narejena v obliki slike, na kateri se nahajajo povezave. Razporejene so po vrstnem redu, ki velja od odločitve za novogradnjo, do vselitve v nov dom. (Slika 17) Povezave so nameščene v sliki na kamnih. Le-ti so razporejeni ob poti, po kateri se možicelj sprehodi do novega doma. V Dreamweaverju določimo posameznemu objektu ali sliki povezavo na tak način, da nanj dodamo vroče točke ali tako imenovana žarišča (Hotspot). Druga možnost prehajanja iz ene strani na drugo sta povezavi, ki se nahajata pod sliko. Povezavi sta oblikovani kot besedilo ˝naprej˝ in ˝nazaj˝.



Premikanje po straneh je urejeno v istem vrstnem redu, kot so povezave na kamnih. Vrstni red prikazuje tudi gibanje možiclja, ki je z vsako izbrano povezavo ˝naprej˝ bližje domu. Istočasno nas obvešča, na kateri strani se nahajamo, kar nam potrdi tudi naslovna vrstica spletnega učbenika, ki se nahaja pod glavno navigacijsko vrstico celotne spletne strani. V spletnem učbeniku so narejene tudi povezave znotraj samega besedila. Uporabniku nudijo dodatne informacije ter možnost hitrejšega iskanja le-teh. Taka povezava se nahaja v članku ˝Gradnje z opečnim zidakom ali plinobetonskim zidakom˝. Slika 17: Prikaz slike z navigacijo. To je povezava na drugi članek na isti strani, ki prikaže izolativne materiale. Ta se kot snov dopolnjuje trenutno branemu članku. 4.2.4 ANIMACIJE V SPLETNEM UČBENIKU

Kot je že omenjeno, so za dopolnjevanje besedila v spletnem učbeniku uporabljene animacije. Ena izmed njih se nahaja pod naslovom ˝Primerjave izolativnih materialov˝. Narejena je v obliki grafa, ki nam v deležih prikazuje, skozi katere dele hiše izgubimo največ toplote.

Slika 18: Prikaz grafa toplotnih izgub.

Nato so pod naslovom ˝Izbira prave kritine˝ prikazane animacije, ki namesto opisa vrst streh nazorno prikažejo njihovo raznolikost. Izdelane so kot preproste hiške, po katerih zdrsnejo kapljice dežja, kar uporabniku omogoča večjo predstavo. Poleg vsake animacije je naziv oblike strehe, ki jo animacija prikazuje.



Slika 19: Prikaz animacije, uporabljene za dopolnitev tekstovnega opisa.

Za dobro poznavanje sestavnih elementov strehe se na spletni strani nahaja podroben opis le-teh ter animacija, ki vsakega od njih pokaže s puščico.

Slika 20: Prikaz animacije, uporabljene za prikazovanje elementov.

Z vidika interaktivnosti so na spletni strani najboljši tisti elementi, ki omogočajo izvršitev dogodka ob dejanju uporabnika. Na tak način je narejena animacija, ki v prerezu podrobno prikazuje sestavo strehe po slojih. Uporabnik se z miško zapelje čez sliko ter se postavi na element, katerega naziv želi izvedeti. Naziv posameznega elementa se prikaže, ko se uporabnik z miško ustavi na njem, ter skrije, ko zapusti območje tega elementa.



Slika 21: Prikaz animacije, ki deluje interaktivno.

Tudi te animirane slike lahko dosežemo z uporabo vročih mest ali žarišč. Zadnja animacija v spletnem učbeniku je preizkus znanja (Slika 22). V njem so zajeta pomembnejša vprašanja iz vsebine celotnega spletnega učbenika. Nanje uporabnik odgovarja na različne načine: z izborom pravilnega odgovora, z vpisovanjem odgovora v polje, z vlečenjem slik na pravo mesto, z odkrivanjem prave slike in podobno. Najprej uporabnika pozdravimo in ga obvestimo, da gre za preizkus znanja. Predstavimo mu način uporabe učbenika s pozivom, naj izbere gumb naprej za nadaljevanje. Nato sledijo vprašanja, na katere naj odgovori.

Slika 22: Preizkus znanja iz učbenika za gradbene investitorje.



Ko uporabnik vpiše ali izbere odgovor, se mu omogoči izbira gumba ˝Preveri odgovor˝, ki se nahaja v spodnjem levem kotu. Poleg njega pa so kratka navodila, kaj mora v danem trenutku narediti. Npr. pri prvem vprašanju, ˝Kaj pomenijo kratice PGD?˝, mu navodila svetujejo, naj izbere pravi odgovor. Odgovora sta podana kot okrogla potrditvena gumba (Radio Button), kjer je možna le ena izbira. Ko uporabnik izbere odgovor, pritisne gumb ˝Preveri odgovor˝. Na mestu, kjer so bila prej napisana navodila, se sedaj izpiše, ali je odgovor pravilen ali napačen. Nato mora uporabnik v preizkusu znanja nadaljevati z gumbom ˝Naprej˝. Zastavi se mu novo vprašanje: ˝Koliko je vseh gradbenih faz?˝. Sedaj mora odgovor vpisati v polje z besedo. To mu tudi narekuje besedilo poleg gumba ˝Preveri odgovor˝, ki pravi: ˝V polje vpišite odgovor.˝ Uporabnik v vnosno polje napiše odgovor in izpiše se navodilo za naslednji korak: ˝Izberite gumb Preveri odgovor˝. Ko uporabnik izbere gumb, se izpiše besedilo, ki mu pove, ali je vnesel pravilen odgovor ali ne. Besedilo poleg gumba se torej izpisuje dinamično glede na akcije uporabnika. Ker se izpisuje vedno na istem mestu, smo tu naredili polje kot spremenljivko, ki ji dodajamo vrednosti s pomočjo parametrov. Za naslednje vprašanje uporabnik izbere gumb naprej. Tretje vprašanje je nekoliko zahtevnejše in od uporabnika zahteva premislek. Izbrati mora več opravil, ki ne sodijo v četrto gradbeno fazo. Opravila so uporabniku podana s pomočjo kvadratnih potrditvenih polj (Check Box), v katerih se ob izboru pojavi kljukica. Vsako potrditveno polje ima opis, v katerem je napisan odgovor. Možni odgovori so: Beljenje, Inštalacije, Tlaki, Notranji ometi in Temelji. Prednost potrditvenih polj je, da je lahko istočasno izbranih več odgovorov. Ker je polje za vprašanja določeno kot spremenljivka, moramo v okenčku, kjer

Slika 23: Vnašanja besedila za Checkbox. določimo parametre, za vsako polje vnesti njegovo vrednost. Tako najprej zastavimo vprašanje, pod njim pa besedilo, ki bo poleg posameznega potrditvenega polja prikazano kot opis. Tako kot tretje tudi četrto vprašanje zadeva gradbene faze. Tokrat mora uporabnik slike, ki so podane v zamešanem vrstnem redu, odvleči na pravo mesto. Vsako



posamezno sliko prime z miško in jo potegne na polje, za katero meni, da je pravo. Polja so označena z imeni posameznih faz. Tak način dosežemo z uporabo funkcije ˝povleci in spusti˝ (Drag and Drop). Vsaka sličica je izdelana kot simbol oziroma vlečna plast (Drag), ki ima svojo končno pozicijo (Target). Vsak element se nahaja v tako imenovani knjižnici (Library) v svoji mapi, ki se v tem primeru imenuje ˝DragDrop˝. Ker uporabnik sličice, ki jo je že premaknil in jo izpustil na polju, ne more več odvleči nazaj, mu damo možnost, da izbere gum za razveljavitev (Reset). Ta mu povrne vse sličice na prvotno mesto. Ko je zadovoljen s postavitvijo, izbere gumb ˝Preveri odgovor˝ in program ga obvesti, ali je postavitev pravilna ali napačna. Ko je enkrat uporabnik kliknil na potrditveni gumb, nima več možnosti izbora gumba ˝Reset˝ ali spreminjanja postavitve.

Slika 24: Prikaz elementov v Flashevi knjižnici. Naslednje vprašanje je: ˝Kateri zidak imenujemo plinobetonski zidak?˝ Nanj lahko uporabnik odgovarja z izborom prave sličice, ki se ob kliku nanjo obarva rdeče. Če si uporabnik premisli, lahko izbrano razveljavi z gumbom ˝Reset˝.



Slika 25: Prikaz izbire prave sličice v preizkusu znanja z obarvanjem.

Slika 26: Prikaz izbire sličice v preizkusu znanja z izostritvijo.



Poleg izbora sličice, ki se ob kliku obarva, lahko v programu Flash izdelamo tudi zamegljene sličice, ki se ob kliku nanje zbistrijo. Na tak način lahko uporabnik izbere sliko, kot v preizkusu znanja odgovarja na vprašanje: ˝Izberite sliko, ki prikazuje križno streho.˝ Uporabnik lahko tako klikne na vse sličice, da se le-te izostrijo, vendar je pravilna le ena. Zato bo v tem primeru izbral gumb ˝Reset˝, se vrnil na prvotno stanje ter izbral eno sličico, za katero meni, da prikazuje odgovor. Ko uporabnik odgovori na vsa zastavljena vprašanja, ima na koncu možnost videti tudi svoj rezultat. Podamo mu informacijo, koliko vprašanj je zgrešil ter koliko jih je pravilno odgovoril. Odstotek je ocena, za katero lahko vsak sam presodi, ali je to dobro ali slabo.

Slika 27: Prikaz rezultatov v preizkusu znanja.



4.2.5 PRIČAKOVANI REZULTAT

Spletni učbenik naj bi prinesel predvsem zadovoljstvo pri uporabnikih le tega, to je pri strankah in naročniku. Naročnik je delo spremljal ves čas nastajanja. Mnenja in usmeritve je tako podajal že v času razvoja spletnega učbenika. Takšen način dela mi je bil v veliko pomoč, saj smo se tako izognili nepotrebnim nesoglasjem na koncu. Naročnik je bil zaradi vključevanja njegovih idej zadovoljen nad končno podobo spletnega učbenika, jaz pa sem pridobila potrebne informacije. Gospod Danjel Batič s podjetja Gradbeništvo Danjel Batič s.p. je ob dokončanju spletnih strani in spletnega učbenika poslal naslednje mnenje: ˝Ponovno sem pregledal našo spletno stran, ki mi je čedalje bolj všeč, saj so na enem mestu zbrani vsi najvažnejši podatki o našem podjetju skupaj z referencami. Investitor, ki je domač z računalnikom, pa si bo lahko pomagal s kopico podatkov o pripravah na novogradnjo ali adaptacijo. Menim, da je spletni učbenik pisan na kožo zlasti mlajšim parom, ki se pripravljajo na gradnjo stanovanjske hiše. Dobil sem že tudi nekaj ponudb za delo, pa tudi pohval po obisku spletne strani. Gotovo je zelo koristen poduk o fazah gradnje, pa tudi osnovni podatki o gradbenih materialih, načinih gradnje itd. Morda pa bi ob različnih izdelkih, ki jih predstavljamo, manjkala še kakšna povezava do proizvajalca ali dobavitelja. Želim ti še veliko korajže pri izdelavi spletnih strani in spletnega učbenika, pa tudi drugače v življenju! Lep pozdrav! Danjel Batič˝ Par iz notranjosti Slovenije, ki se je odločil za zidanje hiše v okolici Vipave, je vse potrebne informacije o podjetju Gradbeništvo Danjel Batič s. p. dobil na spletu. V iskalniku sta našla bližnjico do spletne strani in spletnega učbenika. O vsem sta se temeljito pozanimala in po pogovoru s predstavnikom podjetja ter po premisleku sta na podjetje naslovila ponudbo za delo. To je bil prvi primer, ko je stranka pristopila k podjetju Gradbeništvo Danjel Batič s. p. zgolj na podlagi spletnih informacij. Največji pričakovani rezultat so torej zadovoljne stranke (tako aktualne kot tudi bodoče), ki prihajajo v podjetje podučene o osnovah gradbeništva. Na spletnih straneh smo namreč z referencami prikazali utrinke iz dosedanjega dela podjetja. S spletnim učbenikom smo znanje oziroma le drobec znanja, ki ga poseduje podjetje, zapisali in s tem pokazali pripravljenost, prisluhniti strankam, njihovim potrebam in željam. Dodajam tudi mnenje uporabnika spletnega učbenika, ki se odloča med klasično in montažno gradnjo: ˝Pozdravljeni! Moram vam sporočiti, da mi je ˝Mala šola za gradbene investitorje˝ življenje postavila na glavo! Še včeraj sem bil prepričan, da bom gradil montažno hišo, po prebiranju poglavja Dileme vaše Male šole pa nisem več prepričan v to. Živimo namreč na vetrovnem področju in se bojim, da je zrakotesnost stavbe res slabost montažne gradnje. Sem vam pa hvaležen, da ste me na to še pravočasno opozorili. Vam pa sporočim odločitev! Hvala. Marko.˝



Gospod Marko svoje odločitve še ni posredoval, mi je pa v veselje, da s spletnim učbenikom lahko pomagamo pri življenjskih odločitvah. Ob nastajanju učbenika sem se srečevala tudi z ovirami, ki sem jih reševala s pomočjo različnih forumov. Komentar uporabnika, ki mi je pomagal rešiti marsikateri problem, je bil vzpodbuden, se pa nanaša na vmesno, različico spletnega učbenika: ˝Več kot toliko se nisem opredelil glede spletne strani. Sedaj sem si še enkrat pogledal. Aha, Lokavec. Morda bi se lahko obliko še malo dodelalo, kar se tiče vsebine in slikovnega gradiva je kar bogato. Ne preveč ne premalo. Morda povezave, ki se nahajajo na levi strani pod temo "reference" bi lahko bile drugačne barve, da se ne tepe z ozadjem. Se pravi, da padejo takoj v oči. Med drugim nisem zasledil povezave na temo "končno doma" a to predvidevam, ker je še v izdelavi. Anketa, ki je ni odprlo bi lahko bila pozicionirana na sredini. Zanimiva zadeva! Povezava na isti strani "poskus znanja" ne obstaja. Okvirno nekako tako. Še tako naprej!˝ Njegove pripombe so bile v največji možni meri upoštevane. Sem mu pa res hvaležna za vso tehnično pomoč, ki mi jo je namenil. S spletno stranjo smo želeli prikazati tudi učinkovitost le-te brez uporabe reklamnih oglasov in drugih elementov, ki uporabnika nasičujejo z informacijami, ki jih ne potrebuje. Bo pa potrebno sčasoma spletno stran in spletni učbenik preseliti, saj se je na začetno stran prikradlo oglasno sporočilo ponudnika internetnega dostopa Volja. Pričakovani rezultat je tudi povečanje prepoznavnosti; s posredovanjem znanja širši javnosti na preprost in učinkovit način, se na spletnih straneh podjetja poveča prepoznavnost ter sam obisk spletne strani. Na koncu pa dodajam anekdoto gospe, ki je spletni učbenik lektorirala. Dejala je, da je spletni učbenik njeno mamo tako pritegnil, da ji je natisnila vsebino učbenika, ki se je navezovala na urejanje okolice. Tako se je ob tem porodila zanimiva ideja. Namreč ta, da bi naredila spletni učbenik tudi v formatu Adobe pdf. Tako bi bil učbenik enostaven za tiskanje. Natisnjenega pa bi lahko uporabljali kot zvestega pomočnika na terenu.



5 ZAKLJUČEK

5.1 OCENA UČINKOV

Učbenik se je pokazal kot učinkovito sredstvo za osveščanje. Dokaz za to so stranke, ki prihajajo v podjetje. Zadovoljne so, ker so našle želene informacije na spletni strani, hkrati so si s spletnim učbenikom razširile obzorja gradbeništva. Stranke prihajajo v podjetje z izoblikovano sliko in definiranimi željami, s tem pa se zmanjša tako imenovano polje nedorečenosti, ki je velika ovira pri izvajanju projektov. Stranka svoje želje, pričakovanja in zmožnosti zapiše v projektni nalogi, ki jo uskladi z izvajalcem. Spletne strani imajo z vidika podjetja velik vpliv na prepoznavnost. Podjetje je lahko na zelo cenen način vedno v koraku s časom, s predstavitvijo in prisotnostjo na spletu pa se veča tudi njen ugled. Ugled ne vpliva samo na pogled ljudi, ki se nahajajo zunaj podjetja, temveč tudi na ljudi, ki so v samem podjetju zaposleni. Spletne strani in možnost prikaza konkretnih izdelkov podjetja so jim v ponos tudi v zasebnih življenjih. Kdo se namreč nerad pohvali z velikimi dosežki, pa čeprav so v skupni lasti s podjetjem? Podjetje, ki oblikuje svoje spletne strani je naredilo velik korak do urejenosti celostne podobe podjetja. Za samo izdelavo spletnih strani je namreč potreben razmislek o zaščitnih barvah podjetja, logotipih, razmejitvi dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja in podobno. Upoštevati in sodelovati mora tudi pri novem načinu komunikacije s strankami, ki bo odslej potekala tudi v elektronski obliki. Komunikacija s strankami poteka tudi preko spletnega učbenika. Z njim lahko podjetje na nevsiljiv način poda svoje mnenje, obenem pa je to zelo prikupen način prepričevanja. Pogosto se pri strankah čuti nepodučenost, zato je tudi prepričevanje toliko težje, kar spletni učbenik elegantno reši. Stranka se z njim izobražuje ter si oblikuje svoje lastno mnenje, ki je s prejetimi informacijami bolj realno. Spletni učbenik za gradbene investitorje je učinkovit element, ki uporabniku razširi splošno znanje. Kot pripomoček bi bil lahko uporabljen tudi v šolske namene, tako za samo spoznavanje snovi kot tudi za pripomoček pri izbiri poklica. Pred izborom srednje ali fakultetne smeri si lahko mladostnik ob prebiranju učbenika izoblikuje mnenje, ali je delo, ki ga je videl, njegov življenjski cilj. Ker je učbenikov na spletnih straneh zelo malo, s Spletnim učbenikom za gradbene investitorje širimo tudi kulturo opismenjenosti s pomočjo le-teh. V primerjavi z običajnimi učbeniki spletni učbeniki omogočajo ažurnost informacij, nadgradljivost, enostavnost in splošno opismenjenost.



Vesela bom, če bom z njim zbudila zanimanje za večjo uporabo spletnih in elektronskih učbenikov tudi v druge namene. Posebno pa bom vesela, če bom lahko tehnologijo za izdelavo podajala naprej vsem zainteresiranim.

5.2 POGOJI ZA UVEDBO

Za izdelavo spletnega učbenika potrebujemo veliko znanja in izkušenj o elektronskem oglaševanja in storitvah, ki nam jih ponuja splet. Vsak izdelovalec spletnega učbenika bo s strani podjetja potreboval dobrega mentorja, ki pozna tematiko in bo sposoben teme pripraviti in urediti za objavo. Mentor naj bi bil z izdelovalcem v tesnem sodelovanju, saj bo njegovo strokovno usmerjanje pri pripravi vsebin nujno potrebno. V primeru, da je izdelovalec prostovoljno poprijel za delo, kar pomeni, da se strokovno s tem ne ukvarja vsak dan, bo potreboval veliko motivacije in zagona s strani podjetja oziroma mentorja. Pred samim začetkom izdelave spletnega učbenika je v podjetju potrebno pripraviti tekstovna in grafična gradiva, ki so namenjena za širšo javnost. Izoblikovane želje o končnem izgledu izdelka so že pred pričetkom zelo pomembne, sicer mora izdelovalec projekt dobro voditi in ga v podjetju dobro predstaviti, da ga vodstvo odobri. Poleg same predstavitve projekta je potrebno zaposlene v podjetju seznaniti s tehnologijo, ki jo bodo potrebovali za nadgrajevanje. Vendar to samo v primeru, ko se podjetje odloči, da bo nadgrajevanje izvajalo samo. S pomočjo CMS sistemov je danes to omogočeno tudi kadru, ki ni usposobljen za profesionalno izdelavo spletnih vsebin. Torej, podjetje bo za uvedbo potrebovalo strojno in programsko opremo ter seveda kader, ki bo nadgrajevanje izvajal. Ker gre v danem primeru za manjše podjetje, lahko trdimo, da so tudi finančni stroški precej skromni. Za postavitev lastnega strežnika potrebujemo nekoliko zmogljivejši ali strežniški računalnik. Nanj moramo namestiti strežniško opremo. Za manjša in pa tudi za večja strežniška mesta je kombinacija Php, Apache in MySql dosegljiva vsakomur in je trenutno na voljo brezplačno. Skupni stroški pri izvedbi navedenega ne bi znašali nad 2000 €. PHP, MySQL in Apache. Skriptni strežniški jezik, zbirka podatkov in spletni strežnik. Navezava, ki s svojo močjo, sorazmerno enostavno uporabo in nizkimi cenami privlači uporabnike vsega sveta. Tehnologija naveze je nadvse primerna za izdelavo spletnih trgovin, drugih spletnih poslovalnic in nasploh vseh spletnih aplikacij, ki morajo biti hitre, učinkovite in zmožne obdelovati večje količine podatkov. (Štrancar, Klemen, 2005)



Za samo objavo spletnega učbenika in spletnih strani v svetovnem spletu je potrebno priskrbeti prostor na strežniku, ki je torej lahko v lasti podjetja, ter vpis spletnih vsebin v spletne iskalnike.

5.3 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA

Podjetje z uvedbo spletnih strani in lastnega spletnega učbenika pridobi tudi naloge za nadaljnji razvoj. Te naloge so zakup domene in nadgradnja, h kateri bi lahko dodali tudi širitev in poglobitev tematike v spletnem učbeniku. Poglobljene študije, dodane v spletni učbenik, bi pripomogle k večji osveščenosti gradbenih investitorjev ter ostalih uporabnikov učbenika. Študije in tematiko bi okrepili z večpredstavnostnimi vsebinami, ki bi prikazovale realne primere in dogodke. Spletnemu učbeniku bi lahko priredili tudi obliko v Adobe pdf, ki bi bila namenjena enostavnemu tiskanju vsebine. Na spletnih straneh podjetja bi lahko ustanovili rubriko ˝Strokovnjak svetuje˝, kjer bi uporabniki lahko zastavljali vprašanja, nanje pa bi javno odgovarjal strokovnjak. Za začetek bi bilo dovolj, da bi odgovore na zastavljena vprašanja podjetje dajalo enkrat tedensko. To storitev bi podjetje širilo v skladu s potrebami. Odgovore in vprašanja bi uporabniki lahko našli tudi na forumih, ki bi jih lahko podjetje postavilo na spletnih straneh. Za zbiranje informacij o strankah in njihovih željah bi lahko uvedli tudi ankete in vprašalnike. Z njimi lahko podjetje zbere tudi informacije o uporabnikih, ki služijo tudi v raziskovalne namene, predvsem pri raziskavi in analizi trga. Ker se podjetje (Gradbeništvo Danjel Batič s. p.) ukvarja predvsem s storitvami in ne maloprodajo, nadgradnja in nadaljnji razvoj spletnih strani v spletne trgovine ne odtehta veliko. Vendar velja v primeru širitve podjetja razmisliti tudi o tem. Uporaba orodij za urejanje in upravljanje podatkov (PHP, MySQL in Apache), omogoča tudi postavitev spletnih tržnic. Lasten strežnik prinaša veliko odprtih možnosti v nadaljnjem razvoju v spletnih vsebinah. Spletne strani bi bilo mogoče v prihodnosti še razširiti. Na njih bi lahko dodali še več informacij o delu podjetja, več podatkov o dogajanjih na posameznem gradbišču ter drugo. Lahko bi razširili reference, ki so sedaj glede na delo podjetja dokaj skromne. Za lažje urejanje vsebin spletnih strani in učbenika bi lahko vpeljali tudi uporabo spletnih sistemov CMS ali bi za to opravilo najeli zunanje kadre. Pogumnejša in seveda večja podjetja bi lahko v tem primeru vpeljala novo delovno mesto.



LITERATURA IN VIRI

KNJIŽNA LITERATURA:

Bruce B. (2002); Naučite se Macromedia Dremweaver MX v 24 urah, Založba Pasadena, Ljubljana.

Crumlish C., Chase K. J. (2003); Microsoft FrontPage 2003, Sybex International.

Hribar P. (2001); Spletne strani Zvijače in nasveti, Založba Flamingo, Ljubljana.

Jerman Blažič B. (2001); Elektronsko poslovanje na internetu, GV Založba, Ljubljana.

Neufert, E. (2002); Projektiranje v stavbarstvu, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

Štrancar M., Klemen S. (2005); PHP in MySQL na spletnem strežniku Apache, Založba Pasadena, Ljubljana.

Zandstra M. (2004); Naučite se PHP v 24 urah, Založba Pasadena, Ljubljana INTERNET STRANI:

Nepremičnine SLONEP: Krediti, http://www.slonep.net/kreditip.html?, (18. 11. 2005)

What is PHP?, www.php.net (12. 12. 2005) Namestitev Apache+PHP+mySQL+phpMyAdmin na Win,

http://www.pehape.si/readarticle.php?article_id=1, (12. 12. 2005) Strokovni članki svetovalcev ENSVET, http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm (17.

1. 2006) Macromedia, www.macromedia.com, (1. 2. 2006) Dinamično sodelovanje, http://www.monitor.si/clanki.php?id=332 (15. 2.

2006) Software, www.monstersmallbusiness.com/web_design_software.asp, (18.

2. 2006) Flash norost-ne hvala,

www.uspeh.com/clanki_internet_clanek.php?idClanka=flash, (22. 2. 2006) What Works and What Doesn't?, mvp.wiserways.com, (30. 3. 2005) Optimiziranje spletne strani z vidika ključnih besed,

www.nasvet.com/doc/kljucne_besede_pozicioniranje.php, (14. 4. 2006) Analiza obiskovalcev spletnih strani,

http://www.nasvet.com/doc/analiza_obiskovalcev.php, (14.4.2006) Računalniške komponente, http://www.enaa.com/oddelki/racunalnistvo, (15.

5. 2006) Predstavitev SQL Serverja 2005, www.microsoft.com/slovenija, (31. 5. 2006) Browsers Statistics,

http://www.w3schools.com/browsers/browsers_stats.asp, (31.5.2006)

ČASOPISI IN REVIJE: - Monitor (Maj 2006), Urejanje vsebin brez muk, stran 28,29. - Moj Mikro (6 Junij 2004), Kdo so obiskovalci, stran 66–69. - Moj Mikro (2 Februar 2004), Apel podobo v splet postavi, 60–62.



KAZALO SLIK

Slika 1: Teoretični prikaz gibanja uporabnika po spletnem učbeniku. ....................10 Slika 2: Prikaz orodij za izdelavo spletnih strani. .................................................12 Slika 3: Delovno okolje programa Dreamweaver. ................................................14 Slika 4: Prikaz izbranega besedila v kodi in v oblikovnem pogledu. .......................14 Slika 5: Oblikovni pogled nastavitev izbranega elementa. ....................................15 Slika 6: Drevesna struktura...............................................................................16 Slika 7: Delovno okolje Ms FrontPage. ...............................................................15 Slika 8: Optimizacija fotografije v programu Fireworks. .......................................20 Slika 9: Prikaz razreza slike v programu Fireworks. .............................................21 Slika 10: Dodajanje žarišča sliki in končen videz. ................................................21 Slika 11: Delovno okolje programa CorelDraw. ...................................................22 Slika 12: Optimizacija risbe v programu CorelDraw. ............................................23 Slika 13: Struktura spletne strani.......................................................................27 Slika 14: Prikaz delovanja naprave s pomočjo animacije. .....................................29 Slika 15: Prikaz animiranega simbola. ................................................................29 Slika 16: Album. ..............................................................................................30 Slika 17: Prikaz slike z navigacijo.......................................................................35 Slika 18: Prikaz grafa toplotnih izgub. ................................................................35 Slika 19: Prikaz animacije, uporabljene za dopolnitev tekstovnega opisa. ..............36 Slika 20: Prikaz animacije, uporabljene za prikazovanje elementov.......................36 Slika 21: Prikaz animacije, ki deluje interaktivno. ................................................37 Slika 22: Preizkus znanja iz učbenika za gradbene investitorje. ............................37 Slika 23: Vnašanja besedila za Checkbox............................................................38 Slika 24: Prikaz elementov v Flashevi knjižnici. ...................................................39 Slika 25: Prikaz izbire prave sličice v preizkusu znanja z obarvanjem. ...................40 Slika 26: Prikaz izbire sličice v preizkusu znanja z izostritvijo................................40 Slika 27: Prikaz rezultatov v preizkusu znanja. ....................................................41

POJMOVNIK

Interaktivnost: Večpredstavnost – omogoča uporabniku spletne strani aktivno udeležbo v komuniciranju in vzpostavitev dvosmerne komunikacije s spletno stranjo. Dinamičnost: Pomeni, da se vsebina spletne strani nenehno ažurira in spreminja ter istočasno omogoča vzpostavitev dvosmerne komunikacije med spletno stranjo in uporabnikom.



KRATICE IN AKRONIMI

Html: HyperText Markup Language: označevalni jezik hiperteksta Php: Hypertext Preprocessor: serverska podpora za html – za strežniške aplikacije Jsp: JavaServer Pages Tehnology – object-oriented programming language :

jezik za objektno programiranje Xhtml: The Extensible HyperText Markup Language: programski jezik MySql: Open source database: odprtokodna podatkovna baza Xml: Extensible Markup Language: programski jezik Dsl: Digital subscriber line: digitalna širokopasovna povezava Adsl: Asymmetric Digital Subscriber Line: asimetrična digitalna širokopasovna

povezava Vdsl: Very high speed Digital Subscriber Line: zelo hitra digitalna

širokopasovna povezava JPEG: Join Potographic Experts Group: kompresirana grafična datoteka, ki

podpira 16,8 mio barv GIF: Graphics Interchange Format: kompresirana grafična datoteka, ki

podpira 256 barv URL: Universal Resoce Locator: naslov vira v enotni obliki FTP: File Transfer Protocol: protokol interneta za prenos datotek CSS: Cascading Style Sheets: kaskadni slog

interaktivni spletni uČbenik za gradbene …diplome.fov.uni-mb.si/vis/12073bojc.pdf · univerza v...

Documents