UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE ZA OGLAŠEVANJE NA INTERNETU

Information tehnology for internet advertising

Kandidat: ŠPELA BRVAR

Študijski program: POSLOVNA EKONOMIJA

Študijska usmeritev: MARKETING

Mentor/ica: dr. SAMO BOBEK

Jezikovno pregledal/a: Alenka Lipovšek, mag. prof. slov

Študijsko leto: 2015/2016

Maribor, februar 2016

ZAHVALA

Rada bi se zahvalila svojim bližnjim,ki so mi v času študija in pisanja diplomske naloge stali ob strani. Posebna zahvala gre tudi mojemu mentorju, ki mi je svetoval in me usmerjal.

POVZETEK

Diplomsko delo je osredotočeno na informacijske tehnologije, ki omogočajo oglaševanje na internetu. Najprej sem se dotaknila oglaševanja samega. Oglaševanje običajno poteka po nekem grobem oglaševalskem načrtu, znotraj katerega v zadnjih fazah izberemo tudi medij za oglaševanje. V današnjem času je internet eden izmed glavnih medijev, preko katerih poteka oglaševanje. Osrednje poglavje je namenjeno predstavitvi določenih informacijskih tehnologij, namenjenih internetnemu oglaševanju. Za lažjo predstavo je v tem poglavju zbranih tudi nekaj slikovnih ponazoritev. V zadnjem poglavju je predstavljen praktičen primer oglaševanja na internetu za podjetje Pohištvo Erjavec d.o.o. Na osnovi preučene teorije in ocene dosedanjega oglaševanja so navedeni tudi moji predlogi za možne izboljšave.

Ključne besede: oglaševanje, internet

ABSTRACT

The thesis focuses on information technologies which enable the internet advertising. I first present the advertising itself. The advertising usually proceeds with a rough advertising plan that includes a medium for advertising, chosen in the final phases. Nowadays, the internet has become one of the main mediums through which the advertising takes place. The main chapter concentrates on the introduction of certain information technologies which are intended for the internet advertising. The chapter also includes some illustrations that make the subject easier to understand. The last chapter introduces a practical example of internet advertising for the company Pohištvo Erjavec d.o.o.. I give my suggestions for possible improvements based on the studied theory and the assessment of the adverting up to this point.

Key Words: advertising, internet

i

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................................. 1

2 OGLAŠEVANJE .................................................................................................................. 2 2.1 OPREDELITEV OGLAŠEVANJA _______________________________________________________ 2 2.2 NAČRTOVANJE OGLAŠEVANJA ______________________________________________________ 3 2.3 NAMEN IN CILJI OGLAŠEVANJA ______________________________________________________ 4 2.4 IZBIRA MEDIJA ZA OGLAŠEVANJE ____________________________________________________ 4

2.4.1 ELEKTRONSKI MEDIJI ................................................................................................................ 5 2.4.2 TISKANI MEDIJI ......................................................................................................................... 6 2.4.3 DRUGI MEDIJI............................................................................................................................ 6

3 INTERNET ......................................................................................................................... 8 3.1 OPREDELITEV IN POMEN INTERNETA _________________________________________________ 8 3.2 ZGODOVINA INTERNETA IN NJEGOV RAZVOJ __________________________________________ 8 3.3 PRIMERJAVA S TRADICIONALNIMI MEDIJI _____________________________________________ 9 3.4 INTERNET KOT OGLAŠEVALSKI MEDIJ ________________________________________________ 11

4 OBLIKE OGLAŠEVANJA NA INTERNETU ............................................................... 13 4.1 E-POŠTA _______________________________________________________________________ 13 4.2 SPLETNA STRAN _________________________________________________________________ 14 4.3 OGLASNE PASICE ________________________________________________________________ 15 4.4 KLJUČNE BESEDE ________________________________________________________________ 17 4.5 SPONZORSTVA __________________________________________________________________ 19 4.6 POJAVNA OKNA _________________________________________________________________ 20 4.7 TEKSTOVNI OGLASI ______________________________________________________________ 21 4.8 MULTIMEDIJSKI OGLASI __________________________________________________________ 22 4.9 SOCIALNA OMREŽJA _____________________________________________________________ 23

4.9.1 SPLOŠNO O SOCIALNIH OMREŽJIH ......................................................................................... 23 4.9.2 FACEBOOK ............................................................................................................................... 24

5 OGLAŠEVANJE NA INTERNETU NA PRIMERU PODJETJA POHIŠTVO ERJAVEC D.O.O. ...................................................................................................................... 26

6 SKLEP .............................................................................................................................. 30

LITERATURA IN VIRI........................................................................................................... 31

KAZALO SLIK

SLIKA 1: MODEL OGLAŠEVALSKEGA PROJEKTA ............................................................................................ 3 SLIKA 2: RAST UPORABNIKOV INTERNETA ................................................................................................... 9 SLIKA 3: OGLAŠEVANJE NA INTERNETU ..................................................................................................... 11 SLIKA 4: PRIMER LEŽEČE IN POKONČNE PASICE NA SPLETNI STRANI ......................................................... 16 SLIKA 5: STANDARDNE VELIKOSTI OGLASNIH PASIC PO PRIPOROČILIH IAB ............................................... 17 SLIKA 6: REZULTAT ISKANJA PO KLJUČNI BESEDI NA ISKALNIKU GOOGLE .................................................. 18 SLIKA 7: PRIMER VSEBINSKEGA SPONZORSTVA ......................................................................................... 20

ii

SLIKA 8: PRIMER POJAVNEGA OKNA .......................................................................................................... 21 SLIKA 9: PRIMER TEKSTOVNEGA OGLASA IN TEKSTOVNEGA OGLASA S SLIKO ........................................... 22 SLIKA 10: SPONZORIRAN OGLAS NA FACEBOOK STRANI ........................................................................... 25 SLIKA 11: IZGLED DOSEDANJE SPLETNE STRANI ......................................................................................... 27

KAZALO TABEL

TABELA 1: PRIMERJAVA INTERNETA S KLASIČNIMI MEDIJI ......................................................................... 11 TABELA 2: RAZLIKE MED OGLAŠEVANJEM IN OPTIMIZACIJO ..................................................................... 19

1 UVOD

Z oglaševanjem smo v stiku skorajda na vsakem koraku, ne glede na to, ali to želimo ali ne. Že pri sprehodu skozi mesto smo podvrženi različnim oglasom (oglasni panoji, oglasi na mestnih avtobusih …). V okviru doma ali službe pa smo ne glede na to, ali prižgemo radio, televizijo ali pa brskamo po spletu, »tarče« oglaševalcev.

V današnjem času si brez interneta praktično ne predstavljamo življenja. Zasidran je tako v delovno kot domače okolje in prav zaradi tega zelo zanimiv medij za oglaševanje. Internet ponuja številne možnosti in priložnosti za oglaševanje. Z množično uporabo socialnih medijev se je znotraj interneta odprl za oglaševalce »nov svet«.

Tudi uporaba pametnih mobilnih telefonov, ki imajo dostop do interneta in možnost uporabe številnih mobilnih aplikacij, je v svet oglaševanja prinesla spremembe, ki jih velja upoštevati in izkoristiti. Prav zaradi vseh sprememb morajo biti oddelki za marketing in oglaševanje vedno na tekočem z najnovejšimi tehnološkimi rešitvami, ki ponujajo možnost za oglaševanje, poleg tega pa morajo tem rešitvam hitro prilagoditi oglase.

V svoji diplomski nalogi želim raziskati in predstaviti nekatere možnosti oglaševanja na spletu. Pri tem sem se osredotočila na trenutno najpomembnejše in najpogosteje uporabljene možnosti. Na primeru podjetja Pohištvo Erjavec d.o.o., v katerem sem zaposlena tudi sama, pa želim praktično ponazoriti tovrstno oglaševanje in na podlagi preučenega tudi predlagati spremembe oziroma izboljšave.

2

2 OGLAŠEVANJE

2.1 OPREDELITEV OGLAŠEVANJA

Oglaševanje ima veliko opredelitev, ki so si med seboj podobne in se med seboj dopolnjujejo.

Oglaševanje lahko opredelimo kot vsako plačano obliko neosebne predstavitve podjetja, izdelka, storitve ali zamisli, ki jo plača znani naročnik. Pri tem naročniki niso le podjetja, temveč tudi druge družbene ali strokovne ustanove, ki želijo karkoli predstaviti ciljnemu občinstvu (Kotler, 1996, str. 627).

Potočnik (2005, str. 324) oglaševanje definira kot najpomembnejšo tržno komunikacijsko dejavnost. Z oglaševanjem podjetje želi odjemalce obvestiti o svojih izdelkih, s čemer si želi zagotoviti prodajo ali povečanje prodaje.

Kot najvidnejšo in najbolj kontroverzno stran marketinškega managementa oglaševanje opisujeta Jančič in Žabkarjeva (2013, str. 23). Omenjena navajata tudi novejšo definicijo: »Oglaševanje je plačana, skozi medij posredovana oblika komunikacije prepoznavnega izvora, oblikovana, da prepriča prejemnika, da nekaj stori, bodisi takoj bodisi v prihodnosti.«

Oglaševanje je marketinška aktivnost in je del tržnega komuniciranja. Med najpogosteje uporabljene oglase štejemo: tiskane in radio-televizijske oglase, internetne oglase, oglase na zunanji strani embalaže, oglasne panoje itn.

Med splet trženjske komunikacije pa Kotler (1996, str. 596) poleg oglaševanja uvršča tudi:

neposredno trženje – neoseben način komuniciranja (pošta, telefon, e-pošta) z

obstoječimi ali bodočimi odjemalci in ugotavljanje njihovega odziva.

Najpogostejša so: katalogi, trženje po telefonu, prodaja prek elektronske pošte,

TV-prodaja.

Primer: Sparov tiskan katalog, ki ga prejmejo gospodinjstva v nabiralnik.

Pospeševanje prodaje – kratkoročne dejavnosti, ki spodbujajo preizkus ali nakup

izdelka oziroma storitve. Najpogostejša so: nagradne igre, znižanja, darila,

kuponi.

Primer: Telemachov bon v vrednosti 100 € pri nakupu novega telefona, uporaben do določenega datuma.

Odnose z javnostjo – gre za splošno dobro podobo podjetja ali izdelka, ki ga z

različnimi programi želi ohraniti ali pa pridobiti. Najpogosteje uporabljena:

sponzorstvo, tiskovna poročila, donacije, dogodki.

Primer: Gorenje kot sponzor skakalne reprezentance.

Osebno prodajo – osebni stik s (potencialnimi) odjemalci. Najpogostejši:

prodajni predstavniki na domu, sejmi.

Primer: predstavitev sesalnika znamke Vorwerk na domu.

Organiziranost oglaševanja je odvisna od velikosti podjetja. Pri manjših podjetjih je to v sklopu prodajnega ali trženjskega oddelka, ki po potrebi sodeluje tudi z oglaševalsko agencijo. Večja podjetja imajo ponavadi kar samostojen oddelek, namenjen oglaševanju. Ti morajo pripraviti program oglaševanja, pri čemer morajo najprej določiti ciljni trg in nakupne motive. V nadaljevanju se srečajo s petimi pomembnimi odločitvami, imenovanimi tudi »5 ms« (Kotler, 1996, str. 627), to so:

namen (mission) – Kakšni so cilji oglaševanja?

denar (money) – Kakšen je proračun, ki je na razpolago?

sporočilo (message) – Kakšno sporočilo želimo posredovati?

mediji (media) – Katere medije naj uporabimo?

merjenje (measurement) – Kako naj ocenimo rezultate?

Proces načrtovanja oglaševanja bom podrobneje predstavila kasneje na nekoliko bolj razširjenemu modelu.

2.2 NAČRTOVANJE OGLAŠEVANJA

Načrtovanje oglaševanja zajema vrsto aktivnosti, ki so potrebne za učinkovito oglaševanje. V grobem je načrtovanje pri večini avtorjev precej podobno, le da so nekateri koraki izpuščeni, dodani ali zgolj drugače poimenovani. V nadaljevanju je prikazan model avtorjev Jančiča in Žabkarjeve (2013, str. 213), ki ima tri ravni. Na prvi ravni so postavljena izhodišča, na drugi oblike strategij, tretja pa je izvedbena raven. Vsi koraki si sledijo eden za drugim, kot tudi posamezne ravni. Cilji oglaševanja in izbira medija sta kot ena izmed pomembnejših, navajajo ju vsi avtorji, predstavljena sta tudi kot samostojni poglavji.

Slika 1: Model oglaševalskega projekta

Vir: (Jančič & Žabkar, 2013, str. 213)

Situacijska analiza

Definiranje namer in ciljev

Opredelitev proračuna

Komunikacijska strategija

Medijska strategija

Kreativna strategija

Snovanje oglasov

Izvedba akcijePreverjanje

učinkov

4

2.3 NAMEN IN CILJI OGLAŠEVANJA

Oglaševalski cilji so lahko zelo različni, njihov namen pa je lahko obvestiti, prepričati ali opomniti. Izbira cilja je zelo pomembna in mora izhajati iz natančne analize trenutnega stanja na trgu. Obveščevalno oglaševanje je značilno, ko želimo spodbuditi primarno povpraševanje. Torej, ko želimo trg obvestiti o novem izdelku, predlagamo nove načine uporabe tega izdelka, želimo obvestiti o spremembi cene ali razložiti, kako izdelek deluje. Z obveščevalnim oglaševanjem lahko opišemo že obstoječe storitve, popravimo morebiten napačen vtis, zmanjšujemo negotovost kupcev ali gradimo podobo podjetja. Prepričevalno oglaševanje je pomembno kasneje, ko želimo, da končni potrošnik izbere našo blagovno znamko. S tovrstnim oglaševanjem gradimo naklonjenost do blagovne znamke, spodbujamo prehod z druge na našo blagovno znamko, spreminjamo zaznavanje lastnosti izdelkov pri kupcih, kupce želimo prepričati, naj takoj kupijo izdelek ali da naj sprejmejo prodajalca na domu. V to skupino sodi večina oglaševanja, del prepričevalnega pa je tudi primerjalno oglaševanje. Pri primerjalnem oglaševanju podjetje izpostavi določeno prednost v primerjavi s konkurenco. Kot tretje naj navedem opominjevalno oglaševanje, ki je značilno pri dobro poznanih izdelkih v zreli stopnji, z namenom porabnike spomniti, da izdelek lahko kupijo (Kotler, 1996, str. 629).

V okviru programa oglaševanja je opredelitev ciljev ena izmed prvih nalog, na osnovi katerih se odločamo, kakšni bodo nadaljnji koraki. So tudi podlaga za vrednotenje uspešnosti oglaševanja. Kot navajata Jančič in Žabkarjeva (2013, str. 186) je za oglaševalske cilje zelo pomembno, da so v skladu s cilji podjetja kot celote in tudi z marketinškimi cilji. Ustrezati morajo tako priložnostim in nevarnostim na trgu, poleg tega pa morajo biti tudi merljivi. Določena mora biti velikost spremembe v stališčih ali vedenju porabnikov, bistveno pa je vedeti tudi komu, kdaj in kaj oglašujemo. Prav tako morajo biti tudi realistični, jasni in zapisani.

Pri zastavljanju ciljev se je potrebno vprašati kaj želimo z oglaševanjem doseči. Ali želimo povečati prodajo ali pa zgolj graditi zavedanje o določeni znamki. Kotler P. (1996, str. 629) cilje loči na komunikacijske in prodajne. V osnovi so oglaševalski cilji tudi komunikacijski, s katerimi želimo doseči zaznavanje ali prepoznavanje znamke, cilji glede podobe (imidža) znamke, pozicioniranje znamke, nakupni namen, zvestobo znamki. Pri takšnih ciljih zagotovo ni prodajni rezultat osnovni cilj, ampak se odziv meri z nakupnimi namerami. Cilji, ki so usmerjeni v prodajo, so primernejši za manjša podjetja, kadar je to edina marketinška aktivnost ali pa kot podpora pospeševanja prodaje (Jančič & Žabkar, 2013, str. 186—187).

Prav povečanje prodaje pa kot temeljni cilj navaja Potočnik (2005, str. 326).

2.4 IZBIRA MEDIJA ZA OGLAŠEVANJE

Tudi pri medijskem načrtovanju gre za proces, v okviru katerega oblikujemo strateško usmeritev, oblikujemo medijske cilje, načrtujemo medijski splet ter nadziramo uspešnost. Ta proces je dinamičen in večplasten, kar zahteva odzivnega načrtovalca medijske strategije. Za poglavitne medije mora vedeti kakšen imajo doseg in frekvenco, kar mu pomaga pri odločitvah kje in koliko oglaševati. Učinkovitost je treba tudi večkrat preveriti, saj se spreminja, na trg pa vstopajo novi mediji. Pri izbiri medija je potrebno

upoštevati, kakšne so medijske navade našega ciljnega občinstva, kakšen izdelek oglašujemo, kakšno je sporočilo in kako ga želimo podati ter kakšne stroške si lahko privoščimo.

Osredotočila se bom na masovne medije, kakšne so njihove lastnosti in za kakšno oglaševanje so primerni.

Ena izmed možnih delitev medijev je delitev na elektronske, tiskane in druge.

2.4.1 ELEKTRONSKI MEDIJI

Med elektronske medije sodijo:

Televizija

Televizija je zelo učinkovit medij za oglaševalce, saj združuje zvok, sliko, barvo in gibanje. Tako se lahko snovalci oglasa izrazijo na najbolj ustvarjalen možen način. Čeprav je trajanje oglasa kratko, pa s televizijskim oglasom dosežemo veliko ljudi. Zaradi visokih stroškov, kar je poglavitna slabost, pa Potočnik (2005, str. 333) televizijsko oglaševanje označuje za stvar prestiža. Gledalci imajo na izbiro več programov, s tem pa lahko med oglasnim blokom zamenjajo program ali z novejšimi funkcijami zamika oglase celo preskočijo.

S kreativnim oglasom, ki si ga gledalci lažje zapomnijo in večkratno ponovitvijo je televizija dober medij za oglaševanje blagovne znamke (npr. znamka avtomobila).

Radio

Radio je zelo razširjen medij. Poslušamo ga lahko doma, v avtu, na delovnem mestu, v lokalu ali drugje. Njegova slaba stran je v tem, da smo pri poslušanju le malokrat skoncentrirani na poslušanje samo, ampak ob tem počnemo tudi druge stvari. Prav zaradi tega je pomembno, da se oglas večkrat ponovi in so v oglasu poudarjeni ali celo večkrat ponovljeni bistveni podatki. Z razpršenostjo postaj ima velik geografski doseg, cenovno pa je relativno ugoden in zaradi tega primeren tudi za manjša podjetja, ki nimajo na razpolago toliko sredstev za oglaševanje.

Internet

V današnjem času je internet eden najpomembnejših medijev za oglaševanje. Osnova je, da ima podjetje spletno stran, saj uporabniki tam poiščejo več informacij. Obstajajo različni načini, na katere lahko oglaševalec opozori nase: s ciljem, da uporabnik pride na njihovo spletno stran ali pa samo, da vidi oglas, akcijo … Možnosti oglaševanja preko interneta so zelo različne, podrobneje bodo predstavljene v naslednjih poglavjih.

6

Mobilna telefonija

Podjetja si preko raznih nagradnih iger ali drugih ugodnosti lahko ustvarijo lastno bazo uporabnikov, ki jih obveščajo o nadaljnjih akcijah in ugodnostih preko sporočil. Tako dosežejo skupino, ki je že pokazala interes za njihove produkte. V današnjem času je oglaševanje možno tudi preko različnih mobilnih aplikacij, ki si jih uporabniki lahko namestijo na pametne telefone.

2.4.2 TISKANI MEDIJI

Časopisi

Časopis je eden najstarejših načinov razširjanja novic, ki lahko izhaja dnevno ali tedensko. Prednosti oglasa v časopisu so veliko zaupanje občinstva, predstavitev obsežnejših oglasov in nizki stroški. Njihpve slabosti pa so kratek čas trajanja oglasa, nižja kakovost tiska, spremembe v bralnih navadah (mlajša populacija vse manj posega po tiskani obliki časopisa). V časopisu je smiselno oglaševati za široko ciljno publiko, akcije (npr. kupon za 10 % popust, ki je veljaven samo naslednji dan). Veliko časopisov ima vsebinske sklope, znotraj katerih se z oglaševanjem lažje približamo ciljni publiki (npr. oglas za Hervis na športnih straneh, Rutarjev oglas na straneh o domu …). Časopis je dobil resno konkurenco s prihodom interneta, zato je tudi veliko časopisnih hiš pripravilo izdajo časopisa v elektronski obliki, ki je lahko plačljiva ali brezplačna.

Revije

Revije so usmerjene na določeno področje (šport, moda, zdravje, prosti čas, dom …) in imajo veliko rednih bralcev, ki jih to področje zanima. Na ta način oglaševalci tudi lažje dosežejo želeno ciljno skupino. Prednost revij je njihova brezčasnost. Nekateri si revije shranijo in si jih ogledajo še kasneje ali jo pokažejo še komu drugemu. Zaradi dobrega tiska je primerna tudi za oglaševanje, kjer je bistvena slika. Slabosti oglaševanja v revijah so, da je potrebno dolgo napeljevati k nakupu, oglasni material je potrebno oddati veliko pred izidom revije, večkrat pa so revije tudi prenatrpane z oglasnimi sporočili. Tovrstno oglaševanje je primerno za predstavitev novega pudra v reviji za ženske, pri čemer lahko dodamo tudi tester.

Neposredna pošta

Neposredna pošta je pošta, katero prejmemo naslovljeno ali nenaslovljeno na dom. Gre predvsem za razne kataloge, letake in drug reklamni material. Lahko pa pridobimo tudi podatke iz kakšne baze, kjer že imamo ožjo ciljno skupino in lahko pošto naslovimo z imenom in priimkom. Prednost neposredne pošte je hitrost in osebno naslavljanje, poleg tega pa je vsak prejemnik potencialni pa tudi dejanski kupec (Potočnik, 2005, 334).

2.4.3 DRUGI MEDIJI

Plakatno oglaševanje

Gre za velike obcestne plakate (jumbo plakati), ki jih vidijo mimoidoči oziroma mimovozeči. Postavljeni so na lokacijah, kjer je večja frekvenca ljudi. Primerno je za geografsko selektivno oglaševanje, stroški pa so relativno nizki. Slaba stran je, da nimamo

točno določene ciljne skupine, težava z vidljivostjo v slabših vremenskih razmerah in omejenost pri sporočilu na plakatu, ki mora biti kratko in jasno.

Prevozna sredstva

Avtobusi, vlaki, taksiji in druga prevozna sredstva predstavljajo površine, ki so lahko z

oglasi dobro izkoriščene. Za lastnike pomenijo vir zaslužka, za oglaševalce pa

premikajoči oglas, ki je lahko v kratkem času viden na več mestih različnim ljudem.

Zunanji displeji

Lahko rečemo, da so nadgradnja plakatnega oglaševanja. Prav tako so postavljeni na

mestih, kjer je veliko ljudi, imajo pa nekaj prednosti v primerjavi z oglasom na plakatu.

Na enem mestu se lahko vrti več različnih oglasov, oglas lahko hitro zamenjamo, displeji

so zaradi premikajočih oglasov bolj opazni.

Kino

Oglas v kinu pred predstavo se lahko prilagodi publiki. Glede na izbrani film imamo že

dokaj definirano ciljno občinstvo.

Letaki

Deljenje letakov je tudi ena izmed možnosti oglaševanja. Uporabna je predvsem za

trenutno akcijo, ki poteka v bližini. Letak dosti prejemnikov na hitro pogleda in zavrže,

pa tudi samo deljenje je zamudno.

8

3 INTERNET

3.1 OPREDELITEV IN POMEN INTERNETA

Internet ima več različnih definicij. Nekateri avtorji navajajo bolj zapletene in poglobljene razlage, drugi pa poenostavljene in lažje razumljive.

Internet lahko definiramo kot omrežje med seboj povezanih računalnikov. Po vsem svetu imamo računalniške mreže, ki so med seboj povezane, preko katerih se podatki lahko hitro prenašajo od točke do točke. Znotraj mreže je strežnik, ki upravlja komunikacijo, tako bi lahko rekli tudi, da je internet omrežje strežnikov. Komunikacija med strežniki pa je mogoča preko optičnega kabla, satelitskega prenosa, telefonskih linij … (Coupey, 2001, str. 10).

Beseda internet je sestavljena iz predpone inter-, ki pomeni med oziroma biti v povezavi z drugimi, in besede -net, s katero okrajšujemo omrežje. Tako že iz besede razberemo, da gre za med seboj povezano omrežje (Oblak & Petrič, 2005, str. 53).

Internet, pisan z malo začetnico, razumemo kot medmrežje ali računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Internet kot lastno ime, pisano z veliko začetnico, pa pomeni mednarodno povezan sistem računalnikov, vključno z informacijami in uslugami za uporabnike (Wikipedia, 2016).

Večkrat se v splošni rabi internet enači z besedo splet, kar pa ni najbolj pravilno. Svetovni splet (angl. www, World Wide Web) je množica povezanih dokumentov, ki so na različnih računalnikih, ti pa se nahajajo v internetu.

3.2 ZGODOVINA INTERNETA IN NJEGOV RAZVOJ

Nastanek interneta se je začel leta 1969 pod okriljem ameriškega oddelka za obrambo z imenom ARPA (Advances Research Projects Agency). Prvotni namen je bil, da ARPA ustanovi decentralizirano omrežje (ARPAnet), s katerim bi bilo med seboj povezanih nekaj računalnikov za raziskovalne, znanstvene in tehnološke namene. Leta 1983 se je omrežje razdelilo na ARPAnet, ki je bil namenjen civilni uporabi, in MILNET, namenjen vojaški uporabi. Kasneje leta 1989 je omrežje prevzela NSF (National Science Foundation), ki je omrežje preimenovalo v NSFnet. V to omrežje so povezali pet največjih računalniških središč v ZDA, ki so predstavljali hrbtenico omrežja. Omrežje se je nato samo še širilo (Coupey, 2001, str. 11). Leta 1993 pa se je s prihodom spleta (www – World Wide Web) začela strma rast uporabnikov interneta. Svetovni splet je omogočil enostavno uporabo za vse.

Iz spodnjega grafa je lepo razvidna hitra rast uporabnikov interneta, ki je v letu 2014 (druga polovica leta) že presegla tri bilijone uporabnikov. V prvih letih pojava svetovnega spleta je bila letna rast tudi preko 70 %, z leti pa ta odstotek upada, v zadnjih letih je bil okoli 8 %.

Slika 2: Rast uporabnikov interneta

Vir: (Internet live stats, 2014)

Skoraj polovica vseh uporabnikov interneta je Azijcev, predvsem Kitajci in Indijci, ki zasedajo prvo in tretje mesto na lestvici po državah, vmes so ZDA.

3.3 PRIMERJAVA S TRADICIONALNIMI MEDIJI

Internet je nekoliko poseben medij za oglaševanje. Za oglaševalce ima kar nekaj prednosti v primerjavi s tradicionalnimi mediji, ima pa tudi nekaj omejitev oziroma slabosti.

Bistvene prednosti oglaševanja preko interneta so:

Interaktivnost

Zelo velika prednost oglaševanja preko interneta je možnost dvosmerne komunikacije med oglaševalcem in uporabnikom, kar je za oba velik plus. Pri preostalih medijih gre tok informacij le v smeri od oglaševalca k porabniku, pri internetu pa je to drugače. Uporabnik, ki klikne na oglas, ima takoj možnost nakupa. S tovrstnim oglaševanjem lahko oglaševalec tudi zbira informacije o uporabnikih. Uporabnik je aktiven, sam se lahko odloči, ali ga oglas zanima do te mere, da bo na oglas kliknil, obiskal spletno stran in v nadaljevanju morebiti povpraševal ali celo opravil nakup. Na ta način tudi oglaševalec pridobi tiste uporabnike, ki so za oglas pokazali zanimanje.

Usmerjeno komuniciranje

V oglaševanju je zelo pomembno, da je pravi oglas prikazan pravemu ciljnemu občinstvu ob pravem času (Aronson & Zeff, 1999, str. 133). V primerjavi s preostalimi mediji je pri oglaševanju prek interneta veliko možnosti, ko lahko opredelimo majhno ciljno skupino

10

s podobnimi interesi. S tem, ko zajamemo ciljno skupino, ki bi jo oglas zanimal, je tudi možnost uspeha veliko večja.

Merjenje učinka oglaševalske akcije

Pri oglasih, vidnih preko interneta, lahko merimo število klikov na oglas, število izpostavitev oglasu, število ogledov strani, število dejanskih nakupov in drugo (Aronson & Zeff, 1999, str. 98). Oglaševalec lahko vidi, preko katerega oglasa je uporabnik prišel na njegovo spletno stran ter kaj ga na strani najbolj zanima. Pridobljene podatke pa lahko uporabi za izboljšanje naslednjih oglaševalskih akcij.

Prilagodljivost

Internet je medij, ki omogoča veliko prilagodljivosti. Oglasno sporočilo lahko v zelo kratkem času prilagodimo ali celo zamenjamo. Menjamo lahko tudi mesta za oglaševanje in s pomočjo merjenja opazujemo, kje so najučinkovitejša. Oglaševalec lahko preizkuša različne oglase, ki jih nato uporabi tudi za oglaševanje v tradicionalnih medijih. Prilagoditve običajno tudi niso povezane z velikimi stroški.

Ima pa oglaševanje preko interneta tudi svoje slabosti:

Zasičenost z oglasi

Oglasi na nekaterih spletnih mestih nam skorajda preplavijo ekran. V kolikor uporabnik išče določene informacije, je to lahko zelo moteče. Določeni oglasi so zelo vsiljivi in se nam pojavljajo večkrat. V primeru, da se uporabniku prikazujejo oglasi, ki ga ne zanimajo, pri njem povzročijo nezadovoljstvo.

Omejen doseg

Kljub temu da uporaba interneta vseskozi raste, pa ga nekateri nimajo ali ga ne uporabljajo. Tako samo z oglaševanjem preko interneta izpustimo del potencialnih kupcev.

Nezaupanje in zasebnost

Nekateri uporabniki interneta ne zaupajo nakupovanju preko spleta, kar je slabost predvsem za oglaševalce, ki ciljajo na to, da bi uporabniki opravili nakup. Poleg tega nekateri uporabniki ne želijo, da bi jih oglaševalci spremljali na vsakem koraku in beležili njihove interese.

Želja po osebnem nakupovanju

Nekaterim nakupovanje pomeni sprostitev, izdelke radi vidijo v živo ali se osebno pogovorijo. Za tovrstne potrošnike je internet lahko vir informacij, nakup pa raje opravijo v dejanskih trgovinah.

Tabela 1: Primerjava interneta s klasičnimi mediji

Vrste in značilnosti medijev Tisk Radio TV Plakat Internet

Posreduje besedilo Da Ne Da Da Da

Posreduje grafiko Da Ne Da Da Da

Posreduje zvok Ne Da Da Ne Da

Posreduje gibljivo sliko Ne Ne Da Ne Da

Informacije lahko spremljamo kadar hočemo Da Ne Ne Ne Da

Informacije lahko trajno shranimo Da Da Da Ne Da

Prejemnik lahko posreduje povratno informacijo

Ne Ne Da Ne Da

Prejemnik samostojno izbira informacije Da Ne Ne Ne Da

Odziv prejemnikov lahko merimo takoj Ne Ne Ne Ne Da

Vir: (Habjanič, 2000, str. 107)

3.4 INTERNET KOT OGLAŠEVALSKI MEDIJ

Lastnosti internetnega oglaševanja so še vedno v skladu z definicijo oglaševanja nasploh. Gre za s strani oglaševalca plačano obliko, neosebne predstavitve izdelka, ideje ali storitve, ki je posredovana skozi medij – to velja tudi za internet.

Zeff in Aronson v svoji knjigi z zanimivo sliko prikažeta internetno oglaševanje. Umestita ga med tradicionalno oglaševanje in direktni marketing, ima namreč lastnosti obeh.

Slika 3: Oglaševanje na internetu

Vir: (Aronson & Zeff, 1999, str. 13)

Internet kot oglaševalski medij je v današnjem času za veliko podjetij nepogrešljiv. Nepogrešljiv pa je tudi za uporabnike, ki se z uporabo interneta želijo o izdelkih in storitvah informirati. Dejstvo, da so uporabniki aktivni iskalci nekega izdelka ali storitve,

INTERNETNO OGLAŠEVANJE

Direktni marketing

Tradicionalno oglaševanje

12

za tržnike pomeni veliko spremembo. Oglaševalci v prvi vrsti želijo, da jih kupci najdejo, ko v iskalnik vpišejo določeno ključno besedo, vezano na njihov izdelek ali storitev. Zaradi tega je pomembno, da se podjetje bodisi z optimizacijo spletne strani bodisi z oglaševanjem pojavi čim višje v iskalnikih. Kot drugo je pomembna sama spletna stran podjetja. Za uporabnika mora biti privlačna in jasna, da ga ne odvrne že prvi vtis. Na internetu pa lahko z oglasom opozorimo nase tudi uporabnike, ki iščejo popolnoma druge stvari (npr. podjetje s hitro hrano oglašuje na strani z novicami), ali pa na uporabnike, ki se zanimajo za sorodne teme (npr. avtomobilsko podjetje oglašuje na strani s članki o avtomobilih). Na teh straneh se oglas lahko pojavi s pasicami, pojavnim oglasom, itn. Nov svet znotraj oglaševanja na internetu se je odprl z množično uporabo socialnih omrežij kot so: Facebook, Twiter in druga socialna omrežja. Le-ta so poskrbela, da ima podjetje veliko možnosti za oglaševanje, tako brezplačnih kot plačljivih.

4 OBLIKE OGLAŠEVANJA NA INTERNETU

4.1 E-POŠTA

Elektronska pošta oziroma e-pošta (angl. e-mail) je najpogostejša oblika uporabe interneta. To je najpogostejša komunikacija med prijatelji, podjetji, sodelavci in drugimi. Gre za hitro in poceni komunikacijo, ki jo mnoga podjetja uporabijo tudi v oglaševalske namene. Večkrat pa se oglaševanje preko e-pošte povezuje z nezaželeno pošto. Prav zaradi tega je pomembno, da podjetje upošteva vse predpise o zbiranju e-naslovov, možnosti odjave in ima na ta način v bazi le prejemnike, ki želijo prejemati sporočila. Na ta način gradi zaupanje in dober dolgoročen odnos. V nadaljevanju bomo e-pošto, ki je namenjena oglaševanju, enačili z e-novicami. Čeprav jih ne imenujemo vedno tako, pa gre za zelo razširjeno možnost tovrstnega oglaševanja.

Na samo učinkovitost oglaševanja preko e-pošte vpliva veliko dejavnikov, povzeto po Skrt (2007) :

Pravi seznam naslovnikov in zbiranje naslovov : Pri pošiljanju e-novic je za

končni učinek pomembno, da se seznam naslovnikov čim bolj ujema z

značilnostmi končnega občinstva. V kolikor imamo v bazi tudi imena in priimke,

lahko pošljemo veliko bolj osebno sporočilo. Odziv je odvisen od natančnosti

izbire ciljnega občinstva in prilagoditve sporočila tej skupini.

Običajno imajo podjetja obrazce, s katerimi se je možno prijaviti na e-novice. Takšen obrazec mora biti dobro viden na vseh straneh spletne strani, saj je na ta način večja verjetnost prijave. Poleg e-naslova je dobro, da nam zaupajo tudi nekatere druge podatke (npr. ime in priimek, naslov, rojstni dan itn.), ki nam lahko koristijo pri pošiljanju in analizi e-novic. Za pridobitev čim večjega števila e-naslovov je smiselno, da podjetje ponudi tudi neko ugodnost (nagradno žrebanje, popust, brezplačno nagrado itn.). Nekatera podjetja e-naslove pridobijo tudi z registracijo uporabnikov, ki je potrebna za določene akcije (npr. nakup, komentiranje, prenos brezplačnih programov itn.). Podjetje lahko bazo e-naslovov tudi odkupi, vendar je baza, ki si jo podjetje zgradi samo, zagotovo veliko več vredna.

Kreativnost: Pri e-novicah je veliko možnosti za kreativno izražanje. V podjetjih,

v katerih ne vključijo oblikovalcev, lahko pride do e-novic, ki prinesejo več škode

kot koristi. Poskrbeti je potrebno, da bo e-novica privlačna in barvno ter

slikovno usklajena. Grafični elementi morajo biti uporabljeni smiselno, da se

ohrani celotni videz.

Naslov sporočila: Velikokrat je od naslova sporočila odvisno ali bo naslovnik

odprl našo pošto ali ne. Naslov mora biti dovolj udaren, da pritegne naslovnika,

da na podlagi tega odpre pošto.

Vsebina: Vsebina e-novice mora biti zanimiva, relevantna, aktualna in podana

na pravi način. Tudi znotraj e-novic lahko različne sklope predstavimo z

udarnimi naslovi in kratkimi povzetki, celotna vsebina pa je vidna na spletni

14

strani, na katero je narejena povezava. V e-novicah velja pravilo »manj je več«,

tako da ni priporočljivo uporabljati preveč besedila.

Ponudba: Da bi dosegli čim večjo učinkovitost, moramo prejemnika e-novic

spodbuditi k določenim akcijam. Lahko je to spodbuda k neposrednemu nakupu

na spletni strani, nakupu v fizični trgovini ali pa zgolj spodbuda k zanimanju za

določen izdelek. Da pa bi to dosegli, moramo ponudbo v e-novicah primerno

predstaviti. Lahko pripravimo določeno ugodnost (popust, časovno omejena

ponudba, brezplačna dostava), prikažemo novosti ali pa pripravimo nabor

zanimivih izdelkov. V kolikor želimo, da prejemnik izvede nakup določenega

izdelka na spletni strani, je priporočljivo, da je s klikom preusmerjen

neposredno na stran predstavitve izdelka, kjer ga lahko takoj tudi kupi.

Rrazpošiljanje: pred pošiljanjem e-novic je potrebno preveriti, da sporočilo

nima vsebinskih, slovničnih ali oblikovnih napak. Preveriti je potrebno, kako se

sporočilo prikaže v različnih poštnih odjemalcih. Z ustrezno programsko opremo

je potrebno razposlati e-novice in spremljati odziv.

Merjenje učinkovitosti je najenostavneje preveriti z obiskanostjo spletne strani pred in po pošiljanju e-novic. Za natančnejšo analizo pa moramo imeti ustrezno programsko opremo. Ta nam omogoča pregled poslanih sporočil, število odprtih sporočil, število tistih, ki so preko e-novic prišli na našo spletno stran in mogoče celo izvedli nakup.

4.2 SPLETNA STRAN

Gre za stran, na kateri se podjetje predstavi in je lahko prvi dober ali slab vtis za obiskovalca. Dobra spletna stran je lahko tudi konkurenčna prednost. Pri oblikovanju spletne strani moramo biti pozorni na več kategorij, povzeto po Skrt (2003) :

Oblikovna podoba: Je prva stvar, ki jo uporabnik zazna ob obisku. Dobra

oblikovna podoba doseže harmonijo barv, slik in vsebine. V oblikovnem smislu

moramo paziti na določene elemente: ne izstopajoče ozadje, omejeno število

barv, primerna velikost in tipografija pisave, grafični elementi so za popestritev

vsebine (z njimi ne smemo pretiravati), primeren format grafičnih elementov in

slik.

Vsebina: Glede na to, da vsebino uporabniki prebirajo z ekrana, mora le-ta biti

kratka, jedrnata in razumljiva. Za preglednost vsebine je pomembno, da je

razdeljena v logične sklope. Stran ne sme biti prenatrpana z vsebino. V kolikor je

potrebne več vsebine, naj bo ta na podstraneh. Vsebina na spletni strani mora

biti tudi slovnično pravilna, ažurna in uporabna.

Tehnologija: Spletna stran mora biti nameščena na hitrih in zanesljivih

strežnikih, ki hkrati omogočajo varnost. Pred objavo spletne strani je dobro, da

jo testiramo v različnih resolucijah, z različnimi brskalniki in pri različnih hitrostih

povezav.

Interaktivnost: Dvosmerna komunikacija je pomembna zlasti pri gradnji

dolgoročnega odnosa med podjetjem in uporabnikom. Uporabnik je lahko na

spletni strani v aktivni vlogi, v kolikor ima podjetje na strani na razpolago

kontaktni obrazec, forum, nagradno igro …

Navigacija: Dobro zasnovana spletna stran uporabniku omogoča enostavno in

hitro sprehajanje po spletni strani. Uporabnik mora ves čas vedeti, kje se nahaja

oziroma mora imeti možnost hitrega povratka. Pri straneh z več vsebine pa je

priporočljivo imeti iskalnik na strani.

Uporabnost: Odvisna je od prepleta že omenjenih kategorij. Na stopnjo

uporabnosti vplivajo: čas, ki ga uporabnik potrebuje, da najde, kar je iskal,

kakovost vsebine, logičnost navigacije, hitrost nalaganja strani, način

prikazovanja vsebine, podpora …

Marketinški vidik: pomembno je, da internetni uporabniki vedo, da stran obstaja. Podjetje spletno stran lahko najprej vpiše v različne spletne imenike. Oglašuje pa jo lahko tudi z drugimi metodami oglaševanja na internetu ali v tradicionalnih medijih. Na podlagi števila obiskovalcev in časa, ki ga prebijejo na naši strani, pa lahko sklepamo o priljubljenosti in obisku strani.

4.3 OGLASNE PASICE

Oglaševanje s pasicami je vrsta spletnega oglaševanja, ki je ena izmed najbolj razširjenih in priljubljenih. Pasica (ang. banner) je običajno okvir standardnih dimenzij, ki vsebuje besedilo in sliko ter je povezan s ciljno stranjo.

Pasica mora biti čim bolj privlačno oblikovana iz razloga, da pritegne uporabnika in ga prepriča, da nanjo klikne in tako pride na stran oglaševalca. Pasica je lahko samostojna, lahko pa se jih menjava več različnih. Na spodnji sliki je prikazano, kako je pasica videti na spletni strani. Na tej spletni strani sta vidni dve pasici, ena ležeča velika 728x90 slikovnih pik (ang. leaderboard) in ena pokončna velika 160x600 slikovnih pik (ang. Wide skyscraper), prva je statična, druga animirana.

Statična pasica je slika, ki se prikaže, ko se naloži določena spletna stran. Običajno je velikost takšne pasice majhna, tako da se naloži hitro. Animirana pasica je sestavljena iz več statičnih, ki je zaradi spreminjanja tudi bolj opazna.

16

Slika 4: Primer ležeče in pokončne pasice na spletni strani

Vir: (Bolha, 2016)

Najpogosteje se kot merilo uporablja število klikov na pasico (angl. CTR), ki ponazarja razmerje med številom klikov na oglas in številom vseh prikazov oglasa. Pri tem je potrebno upoštevati, da so nekateri oglas videli, čeprav niso kliknili nanj in da so tisti, ki so kliknili na pasico lahko to naredili pomotoma. Drugo pa je plačilo glede na število izpostavitev oglasu. Upoštevati moramo, da za vse, ki se jim je oglas prikazal, ni nujno, da so ga tudi dejansko videli. Tako je v osnovi plačilo na klik primernejše za pospeševanje prodaje, cena na izpostavitev oglasu pa za grajenje oziroma krepitev blagovne znamke (Skrt, 2004).

V začetku oglaševanja na spletu z oglasnimi pasicami je bilo veliko zmede, saj je vsak oglaševalec pripravil oglas po lastni presoji. Ker pa so imeli oglasi omejen prostor, je postala nujna standardizacija. Spodnja slika prikazuje standardizirane pasice s strani IAB. Te upoštevajo tudi vodilne oglaševalske agencije. Z leti, napredkom tehnologije in novimi možnostmi oglaševanja so tudi ti standardi postali nekoliko bolj ohlapni.

IAB Slovenija navaja, da je po raziskavah Moat Analytics na prenosnih računalnikih najbolje vidna pasica velikosti 970x250 slikovnih pik, na mobilnih telefonih, ki pa so v današnjem času tudi vse pogosteje orodje za brskanje po spletu, pa velikosti 320x50 slikovnih pik (IAB, 2014).

Slika 5: Standardne velikosti oglasnih pasic po priporočilih IAB

Vir: (Wikipedia, 2016)

4.4 KLJUČNE BESEDE

Pri oglaševanju s pomočjo ključnih besed gre za oglaševanje v spletnih iskalnikih (npr. Google, Najdi.si …). Uporabnik v iskalnik vpiše ključno besedo, ta pa mu predlaga seznam spletnih strani, ki so vezane na izbrano ključno besedo. Oglaševalec se lahko pod določeno ključno besedo prikaže med organskimi rezultati ali oglasnimi sporočili.

18

Slika 6: Rezultat iskanja po ključni besedi na iskalniku Google

Vir: (Google, 2016)

Med organske zadetke so uvrščene spletne strani, ki vsebinsko najbolj ustrezajo vpisanim ključnim besedam. Med oglasnimi sporočili pa so strani, ki za uvrstitev na ta mesta plačajo. Obstajajo različne statistike za različne iskalnike, vse pa kažejo na to, da se večina klikov zgodi na prvi strani. Prav zaradi tega je pomembno, da je podjetje na prvi strani bodisi med oglasi bodisi med organskimi zadetki. Nekatere raziskave pravijo, da so najbolj priljubljeni organski zadetki, med katere je uvrščena spletna stran z dobro optimizacijo. Optimizacija je zapleten proces, ki poteka v več fazah (Rolih, 2007, str. 57):

Izbira ključnih besed za optimizacijo: splošne ključne besede nam lahko služijo

kot izhodišče za raziskovanje primernih ključnih besed. V kolikor ni velike

konkurence, pa se lahko uporabi tudi splošne ključne besede.

Optimizacija osnovnih elementov strani: osnovno optimizacijo lahko z malce

spretnosti in znanja opravi tudi podjetje samo. Gre za dodajanje metaoznak ter

prilagajanje vsebine, navigacije in strukture strani »logiki« iskalnikov.

Zahtevnejša optimizacija: gre za bolj tehnično optimizacijo, ki jo uporabijo

razvijalci spletnih strani in podjetja specializirana za optimizacijo.

Gradnja zunanjih povezav: spletne strani, ki imajo več zunanjih povezav,

omogočajo pajkom, da stran lažje najdejo. Poleg tega pa zunanje povezave

prinesejo spletni strani tudi druge obiskovalce (kar ni povezano z iskalniki).

Podjetje si lahko priskrbi naslednje zunanje povezave: na straneh poslovnih

partnerjev, vključitev v različne spletne imenike, sodelovanje na (panožnih)

forumih, pisanje člankov za brezplačno objavo …

V nekaterih panogah in za nekatere besede je za manjše podjetje konkurenca prehuda, da bi samo z optimizacijo prišli na prvo stran, tem tako preostane še plačljivi oglasni prostor. Poleg tega je oglaševanje hitro, optimizacija pa je dolgotrajen proces. V spodnji tabeli je navedenih še nekaj bistvenih razlik.

Tabela 2: Razlike med oglaševanjem in optimizacijo

OGLAŠEVANJE OPTIMIZACIJA

rezultati v 1–2 dneh rezultati v roku 2–16 tednov

ni potrebnih veliko znanj stalno učenje in stalne spremembe

obisk se lahko nadzira ni nadzora nad obiskom

neposredni stroški posredni stroški

manj uporabnikov klikne na oglase organski rezultati bolj priljubljeni

lažje tekmovanje s konkurenco (vendarje to povezano s stroški)

težko je tekmovati z velikimi konkurenti

odlično za kratkoročne kampanje odličen dolgoročen vir obiska

Vir: (Rolih, 2007, str. 109)

4.5 SPONZORSTVA

Podjetja sponzorirajo določene spletne strani, s čimer želijo doseči trdnejšo povezavo med proizvodom oziroma blagovno znamko in vsebino spletne strani. Obstajata dve vrsti sponzorstev: navadno in vsebinsko. Pri navadnem sponzorstvu podjetje sponzorira del strani, pri vsebinskem sponzorstvu pa sponzor zagotavlja tudi vsebino, ki naj se objavlja.

20

Slika 7: Primer vsebinskega sponzorstva

Vir: (Siol, 2016)

4.6 POJAVNA OKNA

Pojavno okno se uporabniku odpre medtem, ko čaka, da se vsebina spletne strani naloži. Oglas je manjši od celotne strani, vendar vseeno toliko velik, da v celoti prevzame pozornost uporabnika. Običajno traja nekaj sekund, po tem pa se samodejno zapre ali pa ima uporabnik možnost, da ga zapre sam. Pri oglaševanju s pojavnimi okni si zagotovimo večjo vidnost oglasa, za razliko od oglaševanja s pasicami, kjer je lahko oglas hitro spregledan. Pojavna okna s stališča uporabnika sicer sodijo med najbolj nepriljubljene oblike oglaševanja. Uporabniki se lahko tovrstnemu oglaševanju izognejo tudi z blokiranjem pojavnih oken, kar pa omogočajo nastavitve brskalnikov.

Slika 8: Primer pojavnega okna

Vir: (Bolha, 2016)

4.7 TEKSTOVNI OGLASI

Tekstovni oglasi so vsebinsko povezani s spletno stranjo, na kateri se nahajajo, zato tudi veljajo za nevsiljiv način oglaševanja. Uporabnik je s klikom na tekst preusmerjen na oglaševalčevo spletno stran, kjer pa lahko najde več informacij. Takšno oglaševanje velja za enega uspešnejših, saj uporabnike dejansko ta vsebina zanima, tako da ni neželenih klikov. Je pa tovrstno oglaševanje manj opazno in zaradi tega včasih tudi spregledano. Zaradi tega lahko tekstovni oglasi vsebujejo tudi sliko, s čimer so bolj opazni, vendar je še vedno ključnega pomena tekst.

22

Slika 9: Primer tekstovnega oglasa in tekstovnega oglasa s sliko

Vir: (Siol, 2016)

4.8 MULTIMEDIJSKI OGLASI

Multimedijske oglase bi lahko opisali kot običajne spletne oglase (pasice, pojavna okna …), podprte z multimedijsko tehniko. Tako ne gre za nove oglase, ampak bolj za drugačen način prikazovanja. Multimedijski oglasi lahko združujejo video, zvok, animacijo in interaktivnost. Ti oglasi omogočajo različne velikosti oglasa, njihova bistvena prednost pa je gibljivost. Gibljivost omogoča, da je oglas vseskozi prisoten v vidnem polju uporabnika. Z možnostjo uporabe najnovejših tehnologij imajo oglaševalci veliko možnosti za kreativno izražanje, uporabijo pa lahko tudi TV-oglase (Skrt, 2003).

Med te oglase lahko uvrstimo:

lebdeče oglase,

celostranske oglase,

zamenjavo ozadja – oglasna tapeta,

reklamni odmor,

oglas v novem oknu,

razširljiv oglas.

4.9 SOCIALNA OMREŽJA

4.9.1 SPLOŠNO O SOCIALNIH OMREŽJIH

Socialna oziroma družbena omrežja (ang. social networks) so aplikacije ali spletne strani, ki odražajo socialne mreže oziroma socialne odnose med ljudmi s skupnimi interesi. Uporabnikom omogočajo ustvarjanje profila znotraj omejenega sistema, artikuliranje seznama uporabnikov in prikazovanje njihovih seznamov povezav. Uporabniki lahko delijo ideje, aktivnosti in interese. Socialna omrežja ponujajo možnost, da uporabnik ohrani stike z ljudmi, katere morda drugače ne bi več videl ali pa si razširi krog prijateljstev in poznanstev (Wikipedia, 2016).

Uporabnik si s prijavo v določeno spletno omrežje ustvari svoj uporabniški račun ter profil. Ustvarjenemu profilu lahko doda sliko in vpiše še druge želene podatke. Nato se lahko poveže z drugimi uporabniki ali poišče strani, ki ga zanimajo. Uporabnik lahko na »domači strani« spremlja aktivnosti uporabnikov, s katerimi je povezan, te pa običajno lahko tudi komentira, deli z drugimi itn.

Socialna omrežja so dobro zaživela v tem tisočletju, od danes najbolj poznanih sta leta 2003 ustanovljena MySpace in LinkedIn.

Nekatera socialna omrežja so bolj splošna (npr. Facebook), druga pa so bolj usmerjena (npr. LinkedIn – poslovno). V nadaljevanju so opisana nekatera najbolj razširjena:

Facebook: Družbeno omrežje, ki je namenjeno praktično vsem – posameznikom

(starejšim od 13 let), podjetjem in drugim organizacijam. Običajno se uporabniki

povežejo najprej s tistimi, ki jih že poznajo v realnem življenju – sošolci,

sodelavci, sorodniki in drugimi znanci. Stran je za uporabnike brezplačna,

financira pa se z oglaševanjem. Podjetje si lahko ustvari svojo Facebook stran,

promovira pa se lahko tudi prek plačljivih oglasnih sporočil. Več pa v naslednjem

poglavju.

Twitter: Socialno omrežje, ki omogoča do 140 znakov dolga sporočila (angl.

tweets), po želji opremljena tudi s fotografijo. Twitter bi lahko opredelili tudi kot

mikroblogno storitev (Wikipedia, 2016). Uporabnik si izbere druge uporabnike,

katerih objavam bo sledil. Na omrežju se pojavljajo tudi heštegi (ang. hashtags),

ki so označeni z znakom #. V kolikor želimo poiskati vse objave, povezane z

določeno temo, vpišemo # in ime teme, ki nas zanima.

LinkedIn: Je poslovno naravnano socialno omrežje, namenjeno predvsem

mreženju (Wikipedia, 2016). Poleg oglaševanja pa je na tem omrežju priložnost

za podjetja, da se predstavijo kot delodajalci ali pa s pomočjo omrežja iščejo

nove sodelavce.

Instagram: V prvi vrsti gre za mobilno aplikacijo. s pomočjo katere lahko

uporabnik deli slike in video posnetke. Slike, ki jih uporabnik deli na Instagramu,

pa lahko poveže tudi z drugimi socialnimi omrežji.

24

Youtube: Je spletna stran in mobilna aplikacija, namenjena izmenjavi

videoposnetkov, ki jih lahko drugi uporabniki pogledajo in v primeru, da so

registrirani, tudi komentirajo in ocenijo (Wikipedia, 2016). Oglaševati je možno s

tekstom, sliko in videom na različnih mestih: med rezultati iskanja, v okviru

želenega videoposnetka ali na predlaganih videoposnetkih.

Vsa našteta in tudi druga socialna omrežja prinašajo veliko priložnost oglaševalcem. Z

njihovo pomočjo lahko oglaševalci stopijo v bolj oseben stik z uporabniki. Ne le da

oglašujejo prek plačljivih oglasnih sporočil, mnogi uporabniki so tudi povezani s stranmi

oglaševalcev (jim sledijo – Twitter, jih všečkajo – Facebook), kar je za podjetje brezplačna

promocija. Poleg tega imajo mnogi socialna omrežja na svojih telefonih, kar pomeni, da

jih oglaševalci lahko nagovorijo, ko so le-ti na poti, s čimer si povečajo možnost, da se v

tistem trenutku odločijo za nakup. Veliko socialnih omrežij omogoča plačilo oglasov

glede na odziv uporabnikov. Se pravi, podjetje plača oglas le v primeru, da uporabnik

klikne na oglas.

4.9.2 FACEBOOK

Facebook je leta 2004 ustanovil Mark Zuckerberg kot študent harvardske univerze. Na začetku je bilo omrežje namenjeno študentom harvardske univerze, nato še ostalim univerzam in drugim šolam, leta 2006 pa je postalo dostopno vsem. Facebook lahko uporablja vsak, ki se registrira in poda izjavo, da je star 13 let ali več. Z registracijo uporabnik dobi svoj profil, ki ga lahko poljubno ureja, tako da doda slike, informacije o starosti, zaposlitvi, kraju bivanja … Z drugimi uporabniki se lahko poveže (sklene prijateljstvo) in na ta način spremlja njihove aktivnosti. Aktivnosti uporabnikov, s katerimi je povezan, se izpisujejo na domači strani uporabnika, te pa lahko uporabnik po želji »všečka« ali komentira. Vsak uporabnik ima možnost, da si v okviru zasebnosti in varnosti nastavi, kdo lahko vidi njegov profil in podatke, ki jih objavlja. Z drugimi uporabniki si lahko pošilja javna sporočila (objavljena na »zidu«), zasebna sporočila ali s pomočjo klepeta (uporabnika, ki sta sočasno na strani se lahko pogovarjata neposredno). Napovedati je možno tudi različne dogodke in nanje povabiti druge uporabnike, ti pa se lahko na povabilo odzovejo s potrditvijo ali zavrnitvijo udeležbe. Znotraj Facebooka je ustanovljenih veliko različnih skupin, ki imajo podobne interese, ki se jim uporabnik lahko pridruži, ali pa strani, ki jih uporabnik lahko »všečka«. Te strani velikokrat uporabljajo podjetja kot eno izmed možnosti oglaševanja. Podjetje se na Facebooku lahko promovira na dva načina: brezplačno in plačljivo:

Brezplačna Facebook promocija

Vsako podjetje si lahko naredi stran na Facebooku, vendar se stran razlikuje od uporabniškega profila, ki ga imajo fizične osebe. Stran, ki je namenjena predstavitvi podjetja, izdelka ali storitve, je zelo podobna strani, ki jo imajo fizične osebe. Podjetje ima možnost opisa, objavo spletne strani, delovnega časa … Prav tako lahko na svoji strani (»zidu«) objavi različne zapise, slike, dogodke. Ko ima podjetje izdelano svojo stran, je bistveno, da pridobi čim več uporabnikov, ki bojo »všečkali« to stran. Uporabnikom moramo v zameno za klik na gumb »všeč mi je« ponuditi neko ugodnost ali sodelovanje v nagradni igri. Na ta način širimo krog uporabnikov, ki se jim bodo na njihovi domači

strani izpisovale tudi naše objave. Facebook strani lahko po želji dodamo tudi nekatere zavihke in aplikacije (blog, twitter zapise, videoposnetke, ustvarjanje dogodkov itn.) (Mesarec, 2010, str. 13—22).

Plačljivo Facebook oglaševanje

Z rastjo števila uporabnikov in podjetij, ki so se želela predstaviti, je Facebook ponudil tudi plačljivo možnost oglaševanja. Tako kot pri drugih socialnih omrežjih imamo tudi na Facebooku uporabnike, ki imajo v večini primerov podanih nekaj osebnih informacij in zanimanj. To nam lahko služi kot odlično izhodišče komu oglaševati. Najprej pa je potrebno razmisliti, kaj želimo z oglaševanjem doseči in komu je to oglaševanje namenjeno. Podjetje mora pripraviti oglas (lahko tudi več) in ustvariti smiselno povezavo, ki uporabnika s tem ko klikne najnjo preusmeri na ciljno stran. (Mesarec, 2010, str. 27—29). Oglas se lahko prikazuje na domači strani uporabnika, tako kot preostale objave, le da je tu napisano, da je oglas sponzoriran.

Slika 10: Sponzoriran oglas na Facebook strani

Vir: (Facebook, 2016)

26

5 OGLAŠEVANJE NA INTERNETU NA PRIMERU PODJETJA POHIŠTVO ERJAVEC D.O.O.

O podjetju:

Pohištvo Erjavec d.o.o. je družinsko podjetje, ki deluje že vse od leta 1971 (pred tem Mizarstvo Andrej Erjavec s.p.). Specializirani so za izdelavo pohištva po meri, najbolj znane pa so njihove kuhinje, uveljavljene pod blagovno znamko Kuhinje Erjavec. Njihovo najpomembnejše vodilo je izdelati kakovostno in oblikovno dovršeno pohištvo. Na enem mestu nudijo celostno storitev: načrtovanje, svetovanje, izdelavo in montažo. Trenutno je v podjetju zaposlenih 18 oseb, sodelujejo pa tudi z nekaterimi stalnimi zunanjimi sodelavci. Stranke se običajno pred prihodom naročijo na svetovanje – v salon pridejo s tlorisom prostora, tam pa se z direktorjem ali enim od arhitektov pogovorijo o postavitvi in materialih, kar je osnova za pripravo ponudbe. Stranki se pošlje ponudba, v kolikor ponudbo potrdi, pa jo uvrstijo v plan. Arhitekt pripravi načrte, ki se korigirajo po natančnih meritvah na objektu, ki jih opravi tehnolog. Tekom tega procesa se stranka običajno še enkrat oglasi v podjetju v zvezi dogovora glede podrobnosti in izbire želene barve. V proizvodnji je utečen sistem izdelave pohištva, monterji pa pohištvo nato pripeljejo na objekt in ga zmontirajo. Podjetje je član skupine Vilabravum, ki združuje najboljša podjetja za opremo doma in ureditev okolice.

Podjetje se vsako leto udeleži spomladanskega in jesenskega sejma. V zadnjih letih je zanje najpomembnejši spomladanski sejem Dom, saj se tako lahko predstavijo strankam že v fazi, ko gradijo oziroma prenavljajo. Podjetje enkrat letno (običajno pred sejmom) izda katalog, v katerem so predstavljeni nekateri izmed projektov preteklega leta. Ker je večina današnjih strank uporabnikov interneta, so vse slike in informacije dostopne tudi na njihovi spletni strani www.kuhinje-erjavec.si. Ker je podjetje manjše, nima posebnega oddelka za marketing, ampak se te aktivnosti izvajajo v okviru nabavno-prodajnega referenta in v dogovoru z direktorjem.

Podjetje je v preteklosti že oglaševalo v različnih medijih. Oglaševanje na televiziji se je izkazalo za bistveno predrago. Za »sprejemljivo« ceno se je oglas vrtel v času, ko gledanost ni ravno velika (pozno dopoldne, zgodaj popoldne, pozno zvečer). Tovrstno oglaševanje bi bilo ustrezno za grajenje oziroma krepitev blagovne znamke, vendar v primeru oglaševanja na dolgi rok in dodatnih (bolj gledanih) terminih. Ker podjetje nima na voljo tako velikega proračuna, po mojem mnenju oglaševanje na televiziji ni smiselno. Podjetje je nekajkrat preizkusilo tudi radijsko oglaševanje, s katerim so bolj zadovoljni. V roku enega leta so oglas predvajali na Radiu 1, s čimer so želeli povečati prepoznavanje blagovne znamke »Kuhinje Erjavec«. Pri drugem oglaševanju pa je šlo za oglaševanje dodatnega popusta, s katerim so si želeli, da jih stranke obiščejo v salonu. Kot rečeno, so bili s tovrstnim oglaševanjem deloma zadovoljni. Glede na to, da je radijsko oglaševanje cenovno ugodnejše, je za grajenje blagovne znamke v majhnem podjetju bolj primerno. Nekateri pozitivni učinki pa so lahko dolgoročni in jih v podjetju še niso zaznali. Podjetje se večkrat predstavi tudi v tiskanih medijih. Predvsem se odločajo za oglaševanje v revijah, ki so vsebinsko vezane na opremljanje doma. V nekaterih revijah so se predstavili z enostranskim oglasom, v drugih s PR-člankom.

Dosedanje oglaševanje na internetu in predlogi za izboljšave:

SPLETNA STRAN

Podjetje ima svojo spletno stran www.kuhinje-erjavec.si, na kateri je njihova predstavitev, kontakti, prednosti, slike …

Slika 11: Izgled dosedanje spletne strani

Vir: (Kuhinje Erjavec, 2015)

Izboljšave, ki jih predlagam:

Spletna stran ni prilagojena novejši strojni opremi (večji zasloni, tablice, telefoni), zato bi bila celotna posodobitev nujna. Vedno več uporabnikov za brskanje uporablja pametne telefone in brskanje po takšni strani na uporabnika ne naredi najboljšega prvega vtisa. Na spletni strani je veliko teksta, ki sicer skrbi za dobro pozicijo med organskimi zadetki v iskalniku Google, vendar je v tolikšni meri moteč. Na spletni strani bi morali biti smiselni sklopi (po prostorih), v katerih bi bile slike, ki bi jih obiskovalec lahko pregledoval.

OGLAŠEVANJE V ISKALNIKIH (GOOGLE)

Večina obiskovalcev spletno stran najde v iskalniku Google, zato je dobra pozicija zelo pomembna. Za dobro pozicijo med organskimi zadetki skrbi zunanje podjetje z mesečno optimizacijo. Poleg tega pa sami preko Google adwords skrbijo za pojavnost med oglasi. Določene so ključne besede in mesečni znesek, namenjen za to. Določeno je tudi, da se ta znesek enakomerno porablja skozi ves mesec.

Izboljšave, ki jih predlagam:

Po mojem mnenju bi se Google adwords lahko bistveno bolje izkoristil. Nekdo bi se moral poglobiti v ta program ali pa bi izvajanje kampanje prepustili zunanjemu izvajalcu. Menim, da bi morali v kampanji oglaševati besede, pri katerih spletna stran ni najvišje med naravnimi zadetki, oziroma besede, ki jih želijo bolj izpostaviti. Ker so po

28

kuhinjah najbolj poznani in dobro uvrščeni med naravnimi zadetki, bi bilo mogoče dobro v oglasih izpostaviti vrata, saj ta izdelujejo šele zadnjih nekaj let. Prav tako bi bilo dobro izpostaviti arhitekte in načrtovanje. Tako bi jih stranke našle prej, preden bi prišle z izdelanim načrtom nekoga drugega.

SOCIALNA OMREŽJA

Podjetje je na socialnih omrežjih prisotno le v socialnem omrežju Facebook, kjer ima tudi svoj profil. Podjetje je organiziralo dve nagradni igri, s katerima je želelo dobiti všečke in na ta način razširiti doseg svojih objav. V prvi je bilo potrebno za sodelovanje všečkati sliko, v kateri je bila opisana nagradna igra in Facebook stran podjetja, za nagrado pa je med vsemi sodelujočimi izžrebalo tri dobitnike brezplačnega 3D izrisa. V drugi nagradni igri pa je podjetje za všečkanje strani podelilo praktične nagrade. Sedaj ima okrog 1000 všečkov. Občasno objavi tudi kakšno sliko ali besedilo.

Izboljšave, ki jih predlagam:

Podjetje bi moralo v prvi vrsti svojo predstavitveno Facebook stran izpopolniti do te mere, da bi se obiskovalec na strani dobro znašel in bi se mu stran zdela dovolj pregledna. Do neke mere je podjetje to že naredilo, mogoče pa bi bilo dobro, da bi stran ocenili tudi neodvisni ocenjevalci. Pri socialnih omrežjih se mi zdi pomembno konstantno objavljanje. Podjetje bi si moralo narediti okviren plan objav. Objave so lahko različne: objava novih slik, posredovanje koristnih povezav, ki so vezane na opremo doma, aktualno komentiranje, povabilo na sejem, nagradna igra … Smiselno je, da so objave vsaj v grobem povezane s pohištvom in opremo doma. Kot drugo pa bi bilo dobro objave tudi promovirati (plačljivo oglaševanje). S plačljivim oglaševanjem bi lahko omejili prikazovanje oglasa ciljni skupini in s tem povečali učinkovitost oglasa. Ker je pohištvo srednje-višji cenovni razred, bi se lahko oglas prikazoval le starejšim od 30 let.

Vsekakor pa bi v današnjem času veljajo razmisliti tudi o prisotnosti na katerem drugem socialnem omrežju. Za oglaševanje bi bil zelo zanimiv Instagram, kjer bi lahko z drugimi delili slike pohištva, ki ga izdelajo. Mogoče bi lahko vzpodbudili stranke, da pošljejo svoje fotografije in na ta način prikazali drugačne slike, kot jih imajo na spletni strani. Instagram bi lahko povezali tudi s Facebook stranjo in bi bili na ta način prisotni na dveh omrežjih.

VPIS MED PONUDNIKE NA RAZLIČNIH STRANEH

Podjetje večkrat pokličejo ponudniki, ki ponujajo brezplačen ali plačljiv vpis na njihove spletne strani.

Podjetje je vpisano na strani: rumene strani, info-slovenija, publish wall, primerjam.si …

Smiselnost vpisa na tovrstne strani vidim predvsem kot delno optimizacijo spletne strani, ne pa kot iskalnike, v katerih uporabniki dejansko iščejo ponudnike. Dobro je, da podjetje ostane vpisano na nekatere večje strani, kot so rumene strani in strani, ki ponujajo brezplačni vpis. Za dodatno ponudbo tovrstnih strani in plačljiv vpis pa po mojem mnenju, glede na trenutni proračun namenjen oglaševanju, ni smiselno zapravljati dodatnih sredstev.

OGLAŠEVANJE NA DRUGIH SPLETNIH STRANEH

Podjetje je že imelo objavljen PR-članek na spletni strani Delo in dom, poleg tega pa je bila v tistem času izpostavljena tudi pasica, ki je imela povezavo na njihovo spletno stran.

Menim, da je takšno oglaševanje zelo dobro in bi ga bilo smiselno večkrat uporabiti. Na spletni strani, ki je tematsko povezana z opremo doma je zagotovo veliko potencialnih strank. Strokoven članek s strani arhitekta o postavitvi, materialih ali trendih, podkrepljen z oglasno pasico ali drugo povezavo na stran podjetja, je po mojem mnenju zelo dobra izbira.

30

6 SKLEP

V diplomskem delu sem obravnavala aktualno temo današnjega časa – oglaševanje na internetu. Oglaševanje ponuja številne možnosti, ena izmed njih je tudi oglaševanje preko interneta. Internet je v današnjem času tako razširjen medij, da je oglaševanje preko različnih informacijskih tehnologij, ki jih ponuja za podjetje, skorajda nujno. Že samo oglaševanje prinaša različne trende, ki jim sledijo oglaševalci, specifika interneta zahteva od oglaševalca, da je vseskozi v koraku s časom ali bolje korak pred njim. Ugotovila sem, da si oglaševalci z internetnim oglaševanjem želijo povratne informacije. Prav s pomočjo socialnih omrežij kot ene izmed možnosti oglaševanja na internetu je prisotne največ dvosmerne komunikacije. Z uporabo selektivnega oglaševanja pa je oglaševanje tudi vse manj nadležno, saj se oglasi prikazujejo dejansko ljudem, ki jih določeno področje zanima. Sama sem preučila oglaševanje na internetu za podjetje Pohištvo Erjavec d.o.o. Podjetje že uporablja nekatere možnosti oglaševanja na internetu, vendar je možnih še veliko izboljšav. Ugotovila sem, da bi bilo za začetek najbolje celovito prenoviti njihovo spletno stran. Prenovljeno stran pa je nato smiselno oglaševati. Prav tako je dobro, da se poveča prisotnost in aktivnost na socialnih omrežjih. Po mojem mnenju bi bilo sprva najbolje kar testirati različne oglase in tako ugotoviti, kateri je najbolj učinkovit. Najboljši začetek bi bil priprava celovite strategije oglaševanja, znotraj katere bi bilo opredeljeno tudi internetno oglaševanje. Tako bi imeli jasno določene cilje, delovali bi v skladu z zastavljenimi smernicami, konec obdobja pa bi lahko preverili realizacijo. Glede na to, da je podjetje majhno, pa je vredno razmisliti tudi o zunanji pomoči. Na trgu so podjetja, ki ponujajo tovrstno znanje, vendar pa je to odločitev, ki jo mora sprejeti vodstvo podjetja.

LITERATURA IN VIRI

Aronson, B. & Zeff, R. (1999). Advertising on the internet. New York: J. Wiley & Sons.

Bolha. (30. januar 2016). Prevzeto 30. januar 2016 iz http://www.bolha.com/lepota-in-zdravje/

Bolha. (31. januar 2016). Prevzeto 31. januar 2016 iz http://www.bolha.com/racunalnistvo/

Coupey, E. (2001). Marketing and the internet. Upper Saddle River: Prentice Hall.

Facebook. (16. februar 2016). Prevzeto 16. februar 2016 iz https://www.facebook.com/

Google. (31. januar 2016). Prevzeto 31. januar 2016 iz https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF-8#q=vrata%20po%20meri

Habjanič, D. (2000). Osnove trženja. Ljubljana: I & S Aladin.

IAB. (5. december 2014). Prevzeto 30. 1 2016 iz http://www.iab.si/si/novice/2014/12/5-Katere-velikosti-prikaznih-oglasov-zagotavljajo-najvecjo-opazenost

Internet live stats. (1. julij 2014). Prevzeto 22. januar 2016 iz http://www.internetlivestats.com/internet-users/#trend

Jančič, Z., & Žabkar, V. (2013). Oglaševanje. Ljubljana: Založba FDV.

Kotler, P. (1996). Marketing management. Ljubljana: Slovenska knjiga.

Kuhinje Erjavec. (12. december 2015). Prevzeto 12. december 2015 iz http://www.kuhinje-erjavec.si/

Mesarec, P. (2010). Marketing in oglaševanje na Facebook-u za nevladne organizacije. Ljubljana: CNVOS.

Oblak, T., & Petrič, G. (2005). Splet kot medij in mediji na spletu. Ljubljana: FDV.

Potočnik, V. (2005). Temelji trženja. Ljubljana: GV Založba.

Rolih, R. (2007). Trženje s pomočjo spletnih iskalnikov. Ljubljana: GV Založba.

s. (brez datuma).

Siol. (31. januar 2016). Prevzeto 31. januar 2016 iz http://www.siol.net/trendi/potovanja/s_kartico_na_dopustu/2014/08/ste_ze_brezsticno_placevali.aspx

32

Siol. (31. januar 2016). Prevzeto 31. januar 2016 iz http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2016/01/skupina_nlb_po_prvih_ocenah_lani_z_rastjo_dobicka.aspx

Skrt, R. (12. februar 2003). E-nasvet. Prevzeto 30. januar 2016 iz http://www.nasvet.com/nacrtovanje-spletnih-strani-2/

Skrt, R. (12. junij 2003). E-nasvet. Prevzeto 31. januar 2016 iz http://www.nasvet.com/napredni-spletni-oglasi/

Skrt, R. (30. marec 2004). E-nasvet. Prevzeto 30. januar 2016 iz http://www.nasvet.com/merjenje-oglasevanje/

Skrt, R. (6. november 2007). E-nasvet. Prevzeto 30. januar 2016 iz http://www.nasvet.com/e-novice-2/

Slovenska oglaševalska zbornica. (10 2009). Slovenska oglaševalska zbornica. Prevzeto 15. 1 2016 iz Slovenski oglaševalski kodeks: http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/slovenski_oglasevalski_kodeks

Sternad, S., Boršič, D. & Tominc, P. (2013). Navodila za izdelavo pisnih del na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Prevzeto 2. December 2013 iz http://www.epf.um.si/studenti/Vsebina/pravilniki_diplom.aspx.

SURS. (2013). Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija, junij 2013 - končni podatki. Prevzeto 30. julij 2013 iz Statistični urad republike Slovenije: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5606.

Wikipedia. (30. januar 2016). Prevzeto 30. januar 2016 iz https://en.wikipedia.org/wiki/Web_banner

Wikipedia. (3. februar 2016). Prevzeto 3. februar 2016 iz https://sl.wikipedia.org/wiki/Spletno_socialno_omre%C5%BEje

Wikipedia. (6. februar 2016). Prevzeto 6. februar 2016 iz https://sl.wikipedia.org/wiki/YouTube

Wikipedia. (22. januar 2016). Prevzeto 22. januar 2016 iz Internet: https://sl.wikipedia.org/wiki/Internet

Wikipedia. (5. februar 2016). Prevzeto 5. februar 2016 iz https://sl.wikipedia.org/wiki/LinkedIn

Wikipedia. (5. februar 2016). Prevzeto 5. februar 2016 iz https://sl.wikipedia.org/wiki/Twitter