ikt in format or erp in focus

www.finance.siFINANCE, četrtek, 12. maja 2011, št. 90

Sistemi ERP niso več velike zaledne rešitve, temveč platforme, ki omogočajo sodobno poslovanje, uporabnikom pa ponujajo napred-no analitiko in koristne informacije.

IKT IN

FORM

ATOR

OGLASNA PRILOGA [ ]

Jure Peljhan, direktor in-formatike v NLB, je CIO leta 2010. 26

S sodobno rešitvijo ERP hitreje do cilja

Jure Peljhan, direktor in-formatike v NLB, je CIO leta 2010.

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 12. maja 2011, št. 90www.finance.si18

CELOVIT INFORMACIJSKI SISTEM ZA PROIZVODNA PODJETJA

CRMWEB

MESDMS

www.goinfo.si; tel.: 05 335 0700; [email protected]

ERP

[DODAJAMO VREDNOST]

Napovedujemo izid priloge

Izid priloge:

26. maj 2011

Informacije za oglaševanje:Darinka Žemlja, tel.: 01 30 91 539,[email protected]

IKT

PRILOGA

IKT

UVODNIKMiran Varga [email protected]

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalna zunanja sodelavca:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected] VargaTel.: 040 427 333E-pošta: [email protected]

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: [email protected]

Računalniški prelom: Finance

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Naslednji IKT informator bo izšel 26. maja 2011.

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno.

P onudniki poslov-nih programskih rešitev se pona-vljajo kot stara

plošča. V vsaki novi teh-nologiji namreč najdejo razlog, da jo povežejo s svojimi obstoječimi reši-tvami in predstavijo kot novost, ki bo spremenila celotno poslovanje. Za leto 2011 tako napove-dujejo vzpon poslovnih aplikacij, ki bodo videti kot družabna omrežja, podobna naj bi bila tudi uporabniška izkušnja. Je to res pametno?

Med trendi, ki jih strokovnjaki napovedujejo na področju sistemov za upravljanje poslovanja, se seveda bije krvav boj med ponudniki posameznih rešitev. Vsi si želijo biti naj-večji in najboljši, zdi se, da za dosego cilja ne izbirajo sredstev. Ker se je boj v zadnjih letih preselil na splet, smo precej prepričani, da se bodo spopadi odvijali tudi s pomočjo orodij Spleta 2.0. Ne nazadnje se proizva-jalci programske opreme težko uprejo novotarijam, ki prinašajo zanimive možnosti za omenjeno industrijo. Pod pretvezo jasne dodane vrednosti se tako lotijo nadgrajevanja obstoječih rešitev z delno uporabnimi ali celo neuporabnimi funkcionalnostmi. Lep primer takšnega pristopa je računalništvo v oblaku, kjer tudi ni vse zlato, kar se sveti.

Zdi se, da so z zadnjim korakom ponudniki rešitev ERP vseeno šli predaleč. Te sisteme namreč želijo ukrojiti po meri družabnih omrežij, ki so v tem trenutku velik hit med dobesedno vsemi uporabniki. Pri tem sta se oblikovala dva pristopa k povezovanju omenjenih svetov. Prvi obsega izdelavo vmesnika, ki bo sistem ERP povezal z družabnimi omrežji in bo deloval neodvisno od zunanjih storitev, drugi pa predvideva precej bolj tesno integracijo družabnih omrežij, predvsem Face-booka in LinkedIna, v poslovni sistem.

Zadnja ideja je dobesedno nevarna, saj lahko vodi v uhajanje občutljivih poslovnih podatkov in infor-macij podjetja. Prav tako briše mejo med zasebnim življenjem in delom. Želeli ali ne, si moramo priznati, da programerji niso nezmotljivi in pri svojem delu delajo napake. Na tako imenovani temni strani pod-jetja pričakujejo tudi zelo sposobni hekerji, ki komaj čakajo, da se polastijo podatkov, s prodajo katerih lahko zaslužijo. In neposredno povezovanje poslov-nega sistema z družabnim omrežjem jim dostop do teh informacij še dodatno približa, upoštevaje naiv-nost uporabnikov bi lahko celo dejali, da jim jih kar postreže na pladnju.

V marsikaterem podjetju zaposleni že danes težko potegnejo ločnico med delom in zasebnostjo, z večjo integracijo družabnih omrežij pa bi težnje po poveče-vanju produktivnosti zaposlenih dobile nov udarec. K sreči menedžerji in direktorji informatike za zdaj niso prav navdušeni nad predelavo poslovnih rešitev v »Facebook aplikacije«, saj jim po glavi rojijo temni scenariji razkritja poslovnih skrivnosti. Zakaj bi torej podprli trendovsko manijo nekaterih nepremišljenih proizvajalcev poslovne programske opreme? Naj raje razmišljajo o implementaciji sodobne poslovne rešitve za sodelovanje ter krepitvi poslovne kulture v podjetju, pa bodo prišli tudi rezultati.

Nevarnost: zbliževanje poslovnih sistemov z družabnimi omrežji

Z večjo integracijo družabnih omrežij bi težnje po povečevanju produktivnosti zaposlenih dobile nov udarec.

Poleg temeljnih funkcij, kot so vodenje računovodstva in financ, vodenje material-nega poslovanja, spremlja-nje prodajnih aktivnosti in nabave materiala, spremlja-nje proizvodnje in kontrole izdelkov, se v zadnjem času od celostnih sistemov zah-tevajo tudi funkcionalnosti, ki so bile doslej v uporabi predvsem kot namenske in

ERP se povezuje z mnogimi kraticamiNapredni uporabniki niso več zadovoljni zgolj s »klasičnimi« celostnimi informacijskimi sistemi, ampak želijo s program-sko opremo zadovoljiti vse informacijske potre-be v svojem podjetju.

samostojne rešitve s posame-znih področij.

Povezani z drugimi sistemi

Sodobni poslovni informa-cijski sistemi (ERP) so tako povezani s kopico drugih sis-temov najrazličnejših kratic ali pa vsebujejo njihove funkcio-nalnosti. Najpogosteje je govor o sistemih, kot so:

sistem CRP (Capacity Requirement Planning), ki skrbi za natančno načr-tovanje proizvodnih virov (strojev/delavcev/orodij),

sistem MES (Manufacturing Execution System), ki se upo-rablja za zajem podatkov nepo-sredno z NC- in CNC-strojev

v proizvodnji ter upravljanje proizvodnje,

kratica DMS (Document Ma-nagement System), ki označu-je dokumentni sistem za hitro in učinkovito upravljanje dokumentov,

sistem CRM (Customer Re-lationship Management), ki skrbi za upravljanje odnosov s strankami,

rešitve poslovne analitike – BI (Business Intelligence), ki se-stavljajo učinkovit in pregleden sistem za nadzor poslovanja.

Največ prednosti imajo enotni sistemi

Omenjeni sistemi so lahko z osrednjim informacijskim sis-temom neposredno povezani,

še bolj praktično za podjetje pa je, če so celo njegov sestavni del (modularna zgradba). Če so vsi našteti in morebitni drugi mo-duli razviti tudi za spletno delo, s tem vodstvu oziroma odloče-valcem omogočajo dostop do podatkov kadarkoli in od ko-derkoli. Tako v praksi bistve-no znižajo stroške poslovanja, omogočajo hitrejše in boljše odločitve ter posledično pove-čujejo konkurenčnost podjetja. Prednost enotnih sistemov je prav v tem, da odpadejo nepo-trebni prenosi med podatkov-nimi bazami, sinhronizacije podatkov ali celo dvojni vnosi, saj so taki sistemi že v izhodišču zasnovani za vse predvidene funkcionalnosti.

1. Nadgradnje in širitve funkcionalnosti

Področje sistemov ERP se je leta 2009 skrčilo za 24 odstotkov, predvsem kot po-sledica splošne gospodarske krize v svetu in posledične zamrznitve naložb podjetij. Ta so se namreč veliko teže odločala za zahtevne in drage implementacije, kljub temu pa so v okviru posodobitve poslovanja izvedla predvi-dene nadgradnje ali širitve funkcionalnosti svojih po-slovnih sistemov. Že minulo leto je z osemodstotno rastjo omenjenega segmenta poka-zalo znamenja okrevanja, ki

Odprta koda se ne prime, mobilnost v razmahu[ERP IN SEDEM TRENDOV ] Kaj je lani zaznamovalo področje poslovnih informacijskih sistemov?

Leto 2010 je postreglo z zanimivimi spremembami v svetu sistemov za vodenje poslovanja. Nekoč jasna številka ena v poslovni informatiki izgublja pomembnost, a se sistemi ERP ne dajo, saj se ponudniki na vse kriplje trudijo, da bi jih pripeljali v podjetja – tudi kot storitve. Preverili smo sedem najvidnejših trendov, ki so lani krojili področje poslovnih informacijskih sistemov, nekateri med njimi se bodo namreč nadaljevali tudi letos.

Povezave mobilnih naprav z ERP so še posebno veseli zaposleni v nabavni, prodajni, finančni in kadrovski službi, saj lahko pravilna implementacija teh rešitev znatno pohitri z njimi povezane poslovne procese.▶

naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnje. Rast bo počasna, v visokih enomestnih števil-kah, kot predvidevajo anali-tiki družbe Forrester Rese-arch. A počasna rast velja le za področje prodaje licenc, medtem ko naj bi storitvena in vzdrževalna plat teh siste-mov ponudnikom prinašali vse več prihodkov.

Podjetja bodo še nadalje konsolidirala svojo IT-infra-strukturo, kar bo marsikje privedlo do prehoda na eno-tno platformo enega ponu-dnika, to pa bo seveda naj-bolj očitno prav na področju sistemov ERP. Prav tako bo krčenje števila ponudnikov teh sistemov privedlo do več-je standardizacije platform, ne nazadnje jih k temu silijo tudi podjetja, ki si želijo že razvite rešitve uporabljati na različnih platformah.

2. Odprta koda in oblak? Uporaba odprtokodnih

tehnologij, ki je zelo uspeš-na na mnogih področjih, pri sistemih ERP preprosto ne pride do izraza. Zato pa sta toliko bolj relevantna tren-da programske opreme kot storitve in storitve iz raču-nalniškega oblaka, saj so tudi ponudniki spoznali, da lahko z omenjenima poslovnima

modeloma privabijo večje število podjetij.

3. Tudi manjša podjetja s sistemi ERP

V ZDA so tržni analitiki

leta 2000 opravili raziskavo in ugotovili, da je imelo pov-prečno podjetje iz segmenta malih in srednjih podjetij, ki je imelo vpeljan sistem ERP, 29 zaposlenih. Leta 2010 je

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 12. maja 2011, št. 90www.finance.si 19

Delo v ladjedelnicah je organizirano strogo projektno, saj se posa-mezne velike potniške ali tovorne ladje gradijo tudi po več let. Takšni projekti navadno zahteva-jo natančno spremljanje tokov materialov skozi proizvodnjo ter podrobno upravljanje delovne sile skozi daljša obdobja. Pred kratkim je obsežno reorganizacijo in informa-tizacijo poslovanja doži-vela tudi ena največjih ladjedelnic na Hrvaškem, družba Brodotrogir.

Brodotrogir sodi med največje ladjedelnice na Hrvaškem. Podjetje, ki de-luje v bližini mesta Split, namreč zaseda površino 170 tisoč kvadratnih metrov. Med glavne dejavnosti sodita iz-delava novih tovornih ladij in tankerjev ter obnavljanje starejših industrijskih plovil in tovornih ladij. Poleg 1.300 stalno zaposlenih družba pri svojih dejavnostih uporablja storitve velikega števila zu-nanjih izvajalcev, ki ji po-magajo pri zahtevnih pro-jektih gradnje ladij.

Prenova proizvodnje in reorganizacija dela

Družba Brodotrogir se je odločila za ureditev materi-

alnih tokov skozi proizvod-njo/tovarno ter optimizacijo nabavnega in skladiščnega poslovanja. Slednje je zahtevalo velike spremem-be v sami organizaciji po-slovanja in informatizacijo poslovnih procesov. Po-slovanje ladjedelnice je tako na področju novogradenj kot obnove plovil organizirano kot projektno delo, zato morajo vse vpeljane rešitve podpirati projektno po-slovanje ter vključevati de-lo številnih podizvajalcev. Najprej je bila tako na vrsti temeljita analiza poslovanja ter priprava načrta optimi-zacije in informatizacije po-slovnih procesov.

Strokovnjaki družbe S & T in zunanji (nemški) svetovalci z izkušnjami s področja ladjedelništva so poskrbeli za natančno anal-izo, načrtovanje in celostno prenovo poslovnih procesov na vseh področjih poslovanja. Urejeni in predvidljivi procesi danes zagotavljajo pregledno poslovanje družbe, hkrati pa je prenova poslovanja vodila v dvig vrednosti družbe in krepitev njene mednarodne konkurenčnosti.

Ko IT ni več ozko grloPodjetje S & T Slovenija

je poskrbelo za ureditev poslovanja ladjedelnice z

implementacijo informaci-jskega sistema Infor ERPLN6.1, prilagojenega za pro-jektno poslovanje. Zmogljiv informacijski sistem tako ob-vladuje več deset tisoč ak-tivnosti in elementov, ki so potrebni za sestavo novega plovila, med namenskimi aplikacijami in podatkovno bazo pa jih prenese v vsega nekaj minutah. Zahtevnemu terminiranju obsežnih pro-jektov namreč streže pro-fesionalna rešitev Deltek OpenPlan z lastno podatkov-no bazo, integracija sistemov pa zdaj omogoča bolj uskla-jeno delo načrtovalcev z dru-gimi oddelki v podjetju.

Strokovnjaki so prenovi kadrovske službe namenili še S & T-jev HRM-sistem za upravljanje zaposlenih in rešitev za obračun plač. Nalo-ga teh rešitev je podrobnejše in kakovostnejše pokrivanje področja zaposlenih ter zu-nanjih izvajalcev in njihovih znanj. Stroški dela, ki imajo v stroških gradnje plovil velik delež, so se z vpeljavo novih sistemov občutno znižali.

Po prenovi tehnologij tudi v obnovo znanja

Ob vpeljavi novega infor-macijskega in kadrovskega sistema se je družba Brodo-trogir odločila še za reorga-nizacijo dela zaposlenih, zato

je od izvajalca, družbe S & T, želela tudi sodelovanje pri ob-likovanju vizije poslovanja in izobraževanju uporabnikov sistema.

Velik izziv je bila tudi ure-ditev računovodske službe, saj konservativne orga-nizacije dela ni bilo mogoče preslikati v na novo vpeljan sistem. Z implementacijo sodobnih računovodskih rešitev, povezanih s preo-stalimi informacijskimi rešitvami, ter izobraževanjem uporabnikov pa je ladjedel-nica premostila tudi to oviro.

Možnosti širitve poslovanja

Ladjedelnice po svetu zvečine poslujejo z izgubo, a se zaradi obsežnosti in finančne zahtevnosti pro-jekta prenove poslovanja le redko odločajo za mod-ernizacijo in reorganizacijo dela. V družbi Brodotro-gir so s pomočjo partnerja S & T poskrbeli za ustrezno oblikovanje vizije poslovan-ja in odgovorili na zahtevne poslovne izzive. Omenjena ladjedelnica danes velja za eno najbolj urejenih na Hrvaškem, o čemer pričajo različne komercialne in državne revizije. Dobre de-lovne razmere pa so vsekakor lep obet za nadaljnji razvoj podjetja.

»Obsežni projekt reorganizacije in op-timizacije poslovanja v družbi Brodotrogir je od ponudnika zah-teval okoli tisoč člo-vek dni, končan pa je bil v dveh letih,« je povedal Tone Zel-nik, izvršni direktor za Infor iz podjetja S & T Slovenija.

Uvedba projektne proizvodnje najvišje zahtevnosti v BrodotrogirjuS & T Slovenija je poskrbel za ureditev poslovanja ladjedelnice z implementacijo informacijskega sistema Infor ERPLN 6.1

Brez kakovostnega IT-ja ne bi šloIZJAVA STRANKE

Mario Geić, vodja oddelka za razvoj in naložbe v družbi Bro-dotrogir: »Brodotrogir je trenu-tno v postopku privatizacije, v katerem bo družba s prestruk-turiranjem ohranila osnovno lad-jedelniško dejavnost, hkrati pa jo razširila na nove dejavnosti, kot je denimo navtični turizem. Pro-gram prestrukturiranja vključuje pomembne naložbe v tehnolo-gije in organizacijo poslovanja. Izvedba takšnega projekta in sa-mo poslovanje ne bi bila mogoča brez kakovostne informacijske podpore. Zato smo se pred nekaj leti odločili za uvedbo poslovne-ga informacijskega sistema in kakovostne programske opreme za načrtovanje. Veseli me, da gre ta proces vpeljave zdaj h kon-cu. Naša ladjedelnica posluje na globalnem trgu, na katerem smo

prepoznavni po izdelavi majhnih tankerjev za prevoz kemikalij, ki so trenutno naša tržna niša. Poleg tega so v našem progra-mu tudi druge vrste plovil, kot so plavajoči pomoli, potniške in večnamenske ladje, oskrbovalne ladje, ribiška plovila in drugo. Najnovejši posel, ki smo ga skle-nili, je remont plavajoče naftne ploščadi. Vse to pomeni, da mo-ramo na področju informacijskih tehnologij nadaljevati optimiza-cijo in nadgradnjo poslovnega informacijskega sistema. Pri tem nam dober temelj dajeta trenutni proces privatizacije in nadaljevanje poslovanja pod no-vimi pogoji.«

Nova Genisova e-Pisarna ureja nabavno dokumentacijo Genis je z novo različico e-Pisarne, ki vključuje zmožnost Nabavne mape, naredil korak naprej pri urejenosti in stan-dardizaciji poslovanja z dobavitelji. Z novo različico e-Pi-sarne v podjetjih poenostavijo vodenje povezane nabavne dokumentacije iz sistema e-GenDoc, kot so naročila, računi in pogodbe, ter na istem mestu shranjujejo pripadajoče ponudbe, dobavnice, garancije, specifikacije in drugo doku-mentacijo, ki se zbira pri poslovanju z dobavitelji. Nabavne mape finančnemu računovodstvu pomagajo pri preverjanju dokumentacije, na podlagi katere se izvajajo plačila do-baviteljem, kontrolingu olajšajo preverjanje upravičenosti posameznih stroškov ter odkrivanje najboljših dobaviteljev, oddelku nabave pa služijo kot zbirka znanja za pohitritev in povečanje kakovosti odločanja ter učinkovitejše vsakodnev-no delo. Genis je že napovedal tudi e-Pisarno s funkcional-nostmi Prodajnih map in Preprodajnih map, ki bo predvido-ma na voljo do poletja.

Vse več napadov na pametne telefoneV novem varnostnem poročilu družba Panda Security ugo-tavlja, da se povečuje število napadov na mobilne telefone. Za rast števila škodljivih kod na mobilnem področju je zaslu-žen predvsem živahen trg pametnih telefonov, ki jih je bilo v zadnjem četrtletju 2010 prvič prodanih več kot osebnih računalnikov. Med mobilnimi platformami vodi Android, ki mu tudi nepridipravi namenjajo vse več pozornosti. Tako so zadnje mesece oblikovali več deset škodljivih kod, s katerimi okužijo mobilne telefone, da ti pošiljajo sporočila SMS na plačljive številke. Marca so uporabniki telefonov z Androi-dom doživeli največji napad doslej, ko so spletni napadalci naložili več okuženih aplikacij na portal Android Market. V vsega štirih dneh so bili več kot 50.000-krat preneseni pro-grami, okuženi z zelo naprednim trojanskim konjem, ki ne le krade zaupne podatke uporabnikov, ampak na mobilne telefone namešča tudi druge aplikacije brez vedenja upo-rabnika. Google je posredoval in okužene aplikacije umaknil s svoje tržnice, v nekaj dneh pa so mu jih je z oddaljenim do-stopom uspelo odstraniti tudi z mobilnikov uporabnikov.

Na kratko

Odprta koda se ne prime, mobilnost v razmahu[ERP IN SEDEM TRENDOV ] Kaj je lani zaznamovalo področje poslovnih informacijskih sistemov?

Povezave mobilnih naprav z ERP so še posebno veseli zaposleni v nabavni, prodajni, finančni in kadrovski službi, saj lahko pravilna implementacija teh rešitev znatno pohitri z njimi povezane poslovne procese.▶

imelo povprečno manjše pod-jetje s sistemom ERP le še 18 zaposlenih. Napredni poslov-ni sistemi se torej selijo tudi v mala podjetja, razlogov pa je več. Ponudniki so srednja

in velika podjetja že izčrpali, zato so se aktivno usmerili v trženje rešitev za mala pod-jetja. Pri tem so jim v zadnjih letih izdatno pomagali novi poslovni modeli, ki ne pred-videvajo drage namestitve, temveč lahko funkcional-nosti in zmogljivosti siste-ma ERP podjetja preprosto najamejo.

4. Mobilni ERP Mobilni ERP vse bolj

pridobivajo veljavo. Popla-va pametnih mobilnikov, tabličnih računalnikov in predvsem mobilnih poslov-nih aplikacij je poskrbela za pospešeno rabo rešitev za e- in m-poslovanje. Naslednja evolucijska stopnja sistemov ERP je torej očitna – tisti, ki jih še nimajo, bodo v priho-dnje prav gotovo pridobili vtičnike za mobilne naprave. Povezave mobilnih naprav z ERP so še posebno veseli za-posleni v nabavni, prodajni, finančni in kadrovski službi, saj lahko pravilna imple-mentacija teh rešitev zna-tno pohitri z njimi povezane poslovne procese. Trenutno med implementacijami mo-bilnih ERP vodijo področja logistike, skladiščnega po-slovanja in prodaje na tere-nu. Mobilni ERP so vsekakor

prihodnost poslovnih infor-macijskih sistemov.

5. Poraba energije Področje rabe energije je

bilo doslej v poslovnih okoljih razmeroma zanemarjeno, a ga je manija pri iskanju po-slovnih prihrankov pred leti dodobra prevetrila. Sodob-ni ERP tako postajajo tudi sistemi za upravljanje po-rabe energije in spremljanje ogljičnega odtisa poslovanja. Strokovnjaki so prepričani, da lahko kar 70 odstotkov podjetij znatno zniža stroške poslovanja in postane okolju prijaznejših zgolj z uporabo »zelene« programske opre-me. Pobude zelenega IT pomagajo uresničevati tudi veliki ponudniki, ki so upra-vljanje energije že vgradili v svoje najnovejše rešitve.

6. Prehod v zunanje izvajanje

Razmeroma visoki stroški vzdrževanja poslovne pro-gramske opreme ne jezijo zgolj direktorjev informa-tike, temveč celotno poslo-vodstvo. Prav zato bo lastno namestitev in vzdrževanje sistemov ERP v prihodnje vse bolj zamenjevalo gostovanje pri zunanjih ponudnikih, ki s specializacijo in ekonomi-

jami obsega dosegajo precej večjo stroškovno učinkovi-tost poslovanja.

7. Iskanje področij z rastjo Ponudniki sistemov ERP so

našli nova področja, kjer lahko s prodajo svojih izdelkov in storitev računajo na zdrave dobičke. Gre za različne in-dustrijske vertikale. Danes najvišjo stopnjo implemen-tacij sistemov ERP dosegajo telekomunikacijska podjetja, trgovina in proizvodna pod-jetja. Tem sledijo finančne ustanove, gradbeniki, mediji ter javni sektor in zdravstvo.

Zanimivo je predvsem dej-stvo, da so po stopnji imple-mentacij in razširitev sistemov ERP v letu 2010 prednjačila zlasti podjetja iz panog, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Največ prenov in-formacijskih sistemov so tako analitiki našteli v proizvodnih podjetjih, tem pa so sledile me-dijske hiše in trgovska podjetja. Analitiki tudi predvidevajo, da ta rast ni neposredno povezana z nakupom novih licenc, tem-več predvsem optimizacijami poslovanja in boljšo uporabo obstoječih virov, na kar naj bi nakazovale tudi namere teh podjetij po krčenju števila licenc in izdatkov za storitve IT.

Drea

mst

ime


www.nlb.si/strukturiran-depozit-azija Kontaktni center: 01 / 477 20 00

Vem, da lahko ujamem pravo priložnost!Ujemite naložbo v depozit, ki ima potencial za višji donos. NLB Strukturiran depozit – Azija vam zagotavlja 100-odstotno izplačilo glavnice in minimalnega nespremenljivega dela obresti, hkrati pa obstoji možnost, da je donos na vložena sredstva višji, saj je spremenljiv del obresti vezan na gibanje vrednosti enot premoženja podsklada NLB Skladi – Azija delniški.

Pohitite, vpisno obdobje traja od vključno 3. maja do vključno 13. junija 2011.

Pravno pojasnilo: NLB Strukturiran depozit – Azija je bančni denarni depozit in se obravnava kot zajamčena vloga v skladu in pod pogoji, kot so določeni v Zakonu o bančništvu (ZBan-1, Uradni list RS, št. 99/10, UPB-5). Ta dokument v ničemer ne izraža kakršnegakoli naložbenega nasveta ali priporočila oziroma ponudbe, temveč je namenjen izključno informiranju strank, ki razmišljajo o vplačilu denarnih sredstev v NLB Strukturiran depozit – Azija. NLB d.d. jamči za izplačilo glavnice ter obresti, ne jamči pa za višino spremenljivega dela obrestne mere, ki je odvisna od donosnosti podsklada NLB Skladi – Azija delniški. Pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose, zato so lahko posamezne prihodnje vrednosti enote premoženja podsklada NLB Skladi – Azija delniški tudi nižje od izhodiščnih. NLB d.d. v zvezi s sprejemanjem vplačil v NLB Strukturiran depozit – Azija opravlja bančno storitev sprejemanja depozitov od javnosti, za katero je ustrezno registrirana in je za njeno izvajanje pridobila predpisano dovoljenje Banke Slovenije. S pogoji se lahko pred sklepanjem posla podrobneje seznanite v poslovalnicah NLB d.d. Opozorilo vlagateljem: Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov podskladov krovnega sklada NLB Skladi opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospekta podskladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja krovnega sklada morajo družba NLB Skladi oziroma drugi osebi, ki sta pooblaščeni za trženje in prodajo investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta podsklada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada. Izvlečki prospekta podskladov, prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada ter druga gradiva, podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in Banke Celje d.d., med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Družba NLB Skladi objavlja podatke o gibanju vrednosti enote premoženja posameznega podsklada vsak delovni dan v časniku Finance in na spletni strani www.nlbskladi.si.

NLB Strukturiran depozit − Azija

NLB

d.d

., Tr

g re

publ

ike

2, 1

000

Ljub

ljana

V preteklosti je največje tveganje na področju infor-macijskih sistemov pomenila

morebitna neuspešna imple-mentacija projekta ERP, po-slovne informacijske rešitve pa so se osredotočale predvsem na doseganje učinkovitosti v orga-nizaciji. Danes je poudarkov več: od zagotavljanja platforme za povečevanje učinkovitosti, pohitritve pretoka informacij do podpore inovativnim po-slovnim procesom. Izziv za vodje IT je ohranitev sredstev ERP, saj hitro spreminjajoče se poslovno okolje in tehnologije včasih od njih zahtevajo izved-bo nemogočih stvari v okviru zamišljenega proračuna.

Analitično podjetje Gartner ugotavlja, da imajo danes upo-rabniki več izbire kot kadarko-li prej, saj jim poleg klasičnih

da bi pri tem ohromila njeno delo. Pisarniške tehnologije tako postajajo vedno manj pomembne za poslovanje, saj uporabnikov ne zanima zaled-je sistemov, pomembno je le, da ti delujejo brezhibno in po njihovem okusu, pa če je to na lokalnem strežniku ali v nekaj tisoč kilometrov oddaljenem računalniškem oblaku.

Veliko rezerv pri poslovni analitiki

Gartnerjevi strokovnjaki zato vodje IT in poslovne anali-tike spodbujajo k iskanju doda-nih vrednosti njihovih naložb v ERP, saj menijo, da tega poten-ciala še niso v celoti izkoristili. Veliko rezerv vidijo predvsem na področju poslovne analitike, ki bi jo lahko s pridom uporabili pri snovanju inovacij in boljši podpori uporabnikov. Seveda bi morali možnosti napredne analitike najprej ustrezno im-plementirati v poslovne pro-cese posamezne organizacije. Informatiki bi morali ob tem

poskrbeti, da tehnični in opera-tivni posegi, kot so nadgradnje in morebitne konsolidacije, ne bi zasenčili pravih poslovnih potreb uporabnikov, temveč bi jih ustrezno podprli. Nalo-ga sodobne rešitve ERP je tudi obvladovanje kompleksnosti poslovanja, prav zato podjetja, ki svojih poslovnih informa-cijskih rešitev ne izkoristijo v celoti, vse teže najdejo dodatno poslovno vrednost.

Obvladovanje tehnologij je velik izziv

Vseobsežni poslovni infor-macijski sistemi v zadnjih letih doživljajo pospešeno integra-cijo najrazličnejših tehnologij v poslovno okolje. Mobilne platforme, družabna omrežja in rešitve za sodelovanje pove-čujejo tako dinamiko kot kom-pleksnost poslovanja. A ker sta tako e- kot m-poslovanje prihodnost, jima je preprosto treba prirediti delovno okolje, informacijsko platformo in po-slovne procese.

ERP je treba usmeriti k uporabnikomGartnerjevi strokovnjaki vodje IT in poslovne analitike spodbujajo k iskanju dodanih vrednosti njihovih naložb v ERP, saj tega potenciala še niso v celoti izkoristili

V času, ko se tehnologije in poslovni modeli hitro spreminjajo, sistemi ERP še vedno veljajo za hrbtenico poslovnih procesov in informacij. A uporabniki in lastniki zahtevajo več, vidijo jih tudi kot podlago za mnoge inovacije v podje-tjih. Da bi še naprej ostali v vrhu pomembnosti med poslovnimi informacij-skimi rešitvami, morajo torej podjetja strategije s področja sistemov ERP usmeriti k uporabnikom.

»Vodje IT morajo spremeniti svoj pogled na sisteme ERP. Tukaj namreč ne gre več za velike zaledne rešitve, temveč za platforme, ki omogočajo sodobno poslovanje,« pravi Marko Štefančič iz slovenske podružnice družbe Gartner.

▶

Računalništvo v oblaku, programska oprema kot sto-ritev, mobilnost, napredna analitika ter številne nove pre-nosne naprave, kot so pametni mobilniki in tablični računalni-ki, so direktorje IT postavili v nezavidljiv položaj. Kako torej vse skupaj povezati v tekoče de-lujočo celoto, zagotoviti hiter pretok informacij ter omogočiti enotno in kakovostno uporab-niško izkušnjo?

Nič več velike zaledne rešitve

»Vodje IT morajo spreme-niti svoj pogled na sisteme ERP. Tukaj namreč ne gre več za velike zaledne rešitve, temveč za platforme, ki omo-gočajo sodobno poslovanje, uporabnikom pa ponujajo napredno analitiko ter kori-stne informacije, ki bi jih brez njihove pomoči težko našli. No-ve tehnologije zagotavljajo, da lahko ti sistemi rastejo skupaj z obsegom poslovanja, dodaten plus pa je, če jih znajo podjetja izrabiti za pospeševanje lastnih inovacij in doseganje konku-renčnih prednosti,« je povedal Marko Štefančič iz slovenske podružnice družbe Gartner.

Dejstvo je, da informatiki uporabnikov ne morejo prisili-ti, da bodo svoje delo opravljali s pomočjo sistemov ERP. Za-to se morajo osredotočiti na postavitev takšnega poslov-nega okolja, v katerem bodo uporabniki prepoznali moč in prednosti teh sistemov ter jih sami vzeli za svoje. Največji izziv na področju sistemov ERP prihodnosti je torej oblikova-nje k uporabnikom usmerjenih strategij ERP.

sistemov ERP izdelovalci pro-gramske opreme to ponujajo kot storitev (SaaS), ki gostuje v računalniškem oblaku, ali kot zunanje izvajan poslovni proces. Direktorji informatike se tako srečujejo s pestrim, a kompleksnim okoljem, saj mo-rajo pretehtati ponudbe tako imenovanih megaponudnikov in se odločiti med implementa-cijo »priznanega« sistema ERP v hiši, najemu slednjega kot storitve ali pa izbrati cenovno ugodno alternativo z upora-bo odprtokodne programske opreme. Tako oblak kot odprta koda v zadnjih letih pridobivata priljubljenost, saj podjetja išče-jo načine, kako znižati stroške na področju informatike, ne

Na DSI 2011 podelili i-nagrade Ob zaključku konference Dnevi slovenske in-formatike v Portorožu so podelili tudi tradicionalne i-nagrade. Drugo nagrado za najboljši IKT-projekt (glavna nagrada ni bila podeljena) so prejeli Marg Inženiring, Unija računovod-ski servis in Adacta za projekt MOX, ki ga odlikujeta inovativnost in uspešen pristop k potrebam kupcev, manjših podjetij in zaseb-

nikov. Priznanje za delo in dosežke je prejel dr. Tomaž Turk z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani za razvojne dosežke spletnega terminološkega slovarja Islovar. Prvo nagrado za najboljši študentski projekt 2011 so prejeli Luka Topolovec, Žan Markan, Tine Poštuvan in Blaž Magdič s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru.

Varnost v ospredju organizacijNa konferenci IDC Security & Datacenters Transformation Roadshow 2011 v Ljubljani so že osmo leto zapored razpravljali o izzi-vih in upravljanju novih varnostnih tveganj. Varnost v dobi transformacije IT-trga še naprej ostaja eno poglavitnih področij. Novi modeli IT-storitev, vse večja mobilnost ter brisanje meja med notranjimi in zuna-njimi omrežji prinašajo vodjem varnosti

nove izzive. »Na dogodku je bil večkrat poudarjeno zavedanje, da pri varnosti ne govorimo zgolj o tehnoloških rešitvah, temveč se morajo odgovorni za varnost vse bolj zavedati tudi naraščajočih tveganj, ki izhajajo iz zaposlenih. Posledično je za-ščita podatkov pri uporabnikih vse večja,« je povedala Darja Jama, vodja slovenske podružnice IDC.

Peti SIRIKT 2011 za e-šolstvo V Kranjski Gori je z osrednjo temo »Na poti k e-kompetentni šoli« potekala že peta med-narodna konferenca SIRIKT, največji dogodek s področja izobraževanja in implementiranja IKT v izobraževalnih ustanovah. Konferenco so v okviru projekta E-šolstvo organizirali ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, Arnes in Cmepius. Plenarna pre-

davanja, predstavitve, interaktivni plakati, panelne razprave, kotiček Teachmeet ter de-lavnice in sponzorske predstavitve so letos pritegnili okrog 1.100 udeležencev. Strokovni delavci v VIZ, raziskovalci in zainteresirana javnost so lahko izbirali med več kot 250 predavanji.


V Celjskih mesninah so lani v samo enem mesecu izvedli operativno priključitev Pršutarne Lokev, v katero je bil vključen tudi prehod na novi osrednji poslovni

informacijski sistem KOPA ERP. Z njim so v minulih treh letih izpeljali celostno informa-tizacijo proizvodnega procesa in zagotovili sledljivost izdelkom. Podjetje je namreč v letu 2008 pridobilo certifikata kakovosti

▶ International Food Standard (IFS) in Halal, ki pomenita vstopnico za zahodne trgovske verige in trge muslimanskih držav. »Brez takšnega proizvodnega in poslovnega in-formacijskega sistema ostrim zahtevam standarda IFS ne bi mogli zadostiti,« je po-udaril Marko Založnik, direktor komerciale iz Celjskih mesnin. V Celjskih mesninah so lani povečali prihodke za pet odstotkov, pri čemer so na tujih trgih ustvarili tretjino prihodka.

Združitev v Swatycomet

»Slovenska podjetja so z uvedbo standardnih sistemov ERP sicer pridobila globalne panožne rešitve, vendar hkrati izgubila vrsto konkurenčnih prednosti, ki so izhajale iz posebnosti njihovega poslova-nja,« je povedal Marjan Gobec, izvršni direktor trženja in pro-daje v podjetju Kopa. Model prenove poslovnih procesov, ki se je začel udejanjati konec devetdesetih, ko so predvsem velika podjetja izvedla premalo premišljen prehod z domačih, »na kožo pisanih« poslovnih sistemov na tuje, »standar-dne« rešitve, je ustvaril ne samo visoke stroške, temveč je postavil organizacijo za ko-rak nazaj. Na stopnji razvoja ERP, ko bi bila za podjetja bolj smiselne naložbe v, denimo, sisteme za poslovno odločanje, upravljanje odnosov s stran-kami, kadrovski menedžment in informatizacijo procesov v osnovni dejavnosti, so zače-njala dolgotrajne projekte

So globalni sistemi ERP še prednost?Podjetja potrebujejo informacijske rešitve, s katerimi se lahko hitro odzovejo na tržne spre-membe. Okorni poslovni sistemi onemogočajo hiter prenos novih poslovnih modelov ter otežujejo izvajanje sistemov stalnih poslovnih izboljšav, na katerih temelji odličnost poslovanja.

»Izvedba informacijske podpore spremembam v poslovnem modelu, ki so posledica novih produktov in trgov, pa tudi uvajanje novih zmožnosti za strate-ško in operativno vodenje ne smeta biti daljša od treh mesecev,« pravi Marjan Gobec, izvršni direktor tr-ženja in prodaje v podjetju Kopa.

▶

Višja vrednost, ki je ni bilo

Med razlogi za uvedbo globalnih poslovnih infor-macijskih sistemov je bila prevečkrat omenjena višja vrednost podjetij na trgu, predvsem z vidika tujih vla-gateljev oziroma prevzemni-kov. Večina slovenskih pod-jetij, ki so uvedla takšne sis-

teme, sploh ni bila prodana tujim lastnikom, temveč so v duhu nacionalnega interesa ostala v slovenski lasti. Da-nes se nekatera poceni pro-dajajo, pri čemer opravljene drage naložbe v sisteme ERP nimajo praktično nobene vloge, še več, te naložbe jih danes ovirajo pri prilaga-janju novim gospodarskim

uvajanja novih sistemov za finančno-računovodsko po-slovanje, ki so ga dejansko že imela dobro podprtega. Tudi s finančnega vidika te naložbe niso (bile) upravičene, saj je znesek naložbe v prenovo ali nadgradnjo obstoječih siste-mov v primerjavi z naložbo v globalni ERP sistem še danes v razmerju od 1 : 5 do 1 : 10.

PRIMERA IZ PRAKSE

Globalna konkurenčnost Celjskih mesnin

V letu 2010 se je razple-tla ena od redkih pozitivnih zgodb pri poslovanju velikih podjetij, ko sta se uspešno združili podjetji Comet in Swaty. V procesu združevanja

je imel eno ključnih vlog tudi poslovni infor-macijski sistem KOPA ERP, ki je dosledno podprl poenotenje poslovnih procesov in zlitje podatkovnih zbirk. »Najpomembnejša vloga

▶ Kope je bila, da so njeni strokovnjaki pravoča-sno vgradili potrebne spremembe v svoje pro-grame in nam svetovali z dobrimi praksami,« je povedal Benjamin Majcen, direktor sektorja informacijska tehnologija v družbi Swatyco-met. Podjetje, ki s približno tisoč zaposlenimi sodi med največje evropske proizvajalce umetnih brusov, je leto 2010 sklenilo z 68 milijoni evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj petino več kot leto poprej.

razmeram in hitrem širjenju na tuje trge.

Učenje na napakah drugih

Danes se kaže, da univer-zalni globalni poslovni mo-deli, ki so jih »zapečene« v poslovnem informacijskem sistemu prevzela tudi sloven-ska podjetja, onemogočajo

poslovno rast, inovativnost in zviševanje dodane vrednosti. Večje spremembe teh siste-mov so namreč drage in traja-jo prek 12 mesecev. »Podjetja v neugodnih gospodarskih razmerah potrebujejo cenov-no učinkovite in predvsem hi-tre implementacije procesnih izboljšav, s katerimi se odzi-vajo na tržne spremembe. Iz-vedba informacijske podpore spremembam v poslovnem modelu, ki so posledica novih produktov in trgov, pa tudi uvajanje novih zmožnosti za strateško in operativno vo-denje ne smeta biti daljša od treh mesecev,« je še povedal Marjan Gobec.

Poslovni razvoj se lahko upočasni

Informacijske tehnologije so splošno prepoznane kot podpora poslovni strategiji. Podjetja, ki danes tehtajo, ali prenoviti stari poslovni sis-tem slovenske proizvodnje ali uvesti kak izdelek globalnih ponudnikov, morajo ne sa-mo slediti poslovni strategiji, temveč upoštevati tudi po-slovni načrt oziroma kratko-ročne in srednjeročne cilje. Uvedba globalnega sistema zaradi zahtevanih finančnih in človeških virov namreč upočasni poslovni razvoj za vsaj dve leti, kar si v recesiji težko privoščijo tudi podjetja v dobri kondiciji.


Moderni poslovni informa-cijski sistemi pomagajo pri ure-sničevanju poslovnih ciljev in strategije ter pri vzpostavljanju temeljev za dolgoročno poslo-vanje. S poenostavljenimi in preglednimi procesi, napre-dnimi funkcionalnostmi ter dobrimi poslovnimi praksami uporabnikom omogočajo zni-žanje stroškov poslovanja, dvig produktivnosti in izboljšanje poslovnih odločitev.

Zgledi vlečejo Manufaktura je trgovsko

podjetje, specializirano za prodajo oblačil, hišnega tek- stila in blaga. V letu 2007 so

Z analizo prejšnje prodajne sezone uspešneje v novo

Vse Manufakturine trgovine uporabljajo rešitve iCenter za prodajo na drobno in blagajniško poslovanje, kar vodstvu omogoča interaktivno spremljanje prometa

V podjetju Manufaktura so z informacijskim sistemom bistveno izboljšali pregled nad poslovanjem, pri čemer poslovne odločitve temeljijo na kakovostnih podatkih iz poslovanja v realnem času in zanesljivih zmožnostih za poslovno odločanje, ki so vgrajene v informacijski sistem.

»Uporaba poslovnega informacijskega sistema je pripomogla k temu, da je Manufaktura brez izgub ali zadolženosti ter s po-slovno rastjo prebrodila obdobje, ko domača trgovska podjetja množično zapirajo svoja vrata,« pravi Boris Tušar, direktor pod-jetja Manufaktura.

▶

ob prehodu s finančno-raču-novodskih programov SAOP v DOS-u na Windows izvedli tudi informacijsko podporo osnovne dejavnosti. S tem korakom so v podjetju vzpo-stavili temelje za kakovostno in učinkovito poslovanje, kar

se je v naslednjih letih, ko je zaradi posledic gospodarske krize prodaja drastično upa-dla, izkazalo za odločilno kon-kurenčno prednost.

Vse Manufakturine trgovi-ne danes uporabljajo rešitve iCenter za prodajo na drobno

in blagajniško poslovanje, kar vodstvu omogoča interaktivno spremljanje prometa. »Pred leti temu nismo namenjali več- jega poudarka, saj smo vse prodali. Danes pa je zaradi zmanjšanega povpraševanja pomembna vsaka statistična obdelava,« je povedal Boris Tušar, direktor podjetja Ma-nufaktura. V podjetju imajo trenutno 16 trgovin, velikih 45–1.400 kvadratnih metrov, v katerih ponujajo različen pro-dajni asortiman. Prek iCentra vsakodnevno spremljajo, kaj in koliko se prodaja, hkrati pa imajo na voljo tudi vse stati-stične obdelave in analize pro-daje po dobaviteljih, blagovnih znamkah, artiklih in blagov-nih skupinah. O naročanju za vsako trgovino posebej se odločajo na podlagi podatkov o prodanosti, ki jih zagotavlja informacijski sistem.

Z analizo prejšnje sezone uspešneje v novo

»Naročila za naslednjo se-zono zaključujemo šest me-

secev vnaprej. Večje trgovine dejansko ne moreš obvlado-vati, ne da bi vedel, kakšna je prodanost po segmentih in proizvajalcih,« je pojasnil Tušar. Z izobraževanjem po-slovodij in vodij oddelkov so dosegli, da se lahko naročila pred vsakim zaključevanjem ustrezno pripravijo. Informa-cijski sistem za podporo pri prodaji na drobno jim namreč omogoča, da podrobno ana-lizirajo minulo sezono, od-krijejo slabe in dobre strani ter naročijo blago, ki ga bodo prodali s čim boljšo razliko v ceni in čim višjo stopnjo pro-danosti. S pomočjo informa-cijskega sistema upravljajo tudi rentabilnost posameznih trgovin, določajo odpiralne čase in načrtujejo človeške vire.

Izkoristiti večjo učinkovitost

Podjetje, ki je v večinski lasti zaposlenih in že upoko-jenih nekdanjih zaposlenih, je zaradi zaostrenih razmer v

času gospodarske krize izve-dlo mehke ukrepe za zmanj-šanje števila zaposlenih. Samo v režijskih službah so število zaposlenih zmanjšali za šest, s 13 na sedem ljudi, skupno pa je število zaposle-nih, ki je leta 2008 znašalo 113, konec leta 2010 padlo na 89. »Takšno zniževanje stroškov je pomenilo način našega preživetja v teh tež-kih časih in pri tem so nam poslovni programi zelo po-magali,« je še povedal Tu-šar. Kljub manjšemu številu zaposlenih je Manufaktura v zadnjih treh letih odprla nove trgovine v Postojni, Ko-pru, Sežani in Domžalah. V finančnem računovodstvu, kjer zaposlujejo samo še štiri ljudi, zaradi poenostavljenih in informatiziranih postop-kov brez težav obvladujejo povečan obseg poslovanja, pri čemer v podjetju načr-tujejo nadaljnjo širitev ve-rige prodajaln brez poveča- nja števila zaposlenih v upravi.


20- odstotno je lahko zmanj-

šanje števila licenc za sis-teme ERP zaradi uporabe dokumentnih informacijskih rešitev.

▶

185 tisoč evrov znašajo letni

prihranki pri stroških dela in materiala ob prejemu 60 računov na dan, če podjetje uporablja sistem e-Računi.

▶

I Likozarjeva 1 A I 4000 Kranj I 04/25 19 300 I 04/25 19 315 I [email protected] I www.genis.si

• upravljanje likvidnosti• znižanje stroškov• podpora odločanju

• poenostavitev dela• hitro reševanje problemov• pravočasni obračuni

• učinkovit proces potrjevanja• obvladovanje odgovornosti• revizijska sledljivost

• standarden nabavni proces• dostopnost dokumentacije• vodenje pogodb in naročil

od prejema in potrjevanja prejetih računov do knjiženja in plačevanja.

• avtomatizirani e-procesi• integracija z ERP in e-plačili• pravnoveljavno e-arhiviranje

V minulih dveh desetletjih so podjetja vlagala predvsem v sisteme za obvladovanje po-slovnih virov ERP. Ker je bila za večino to prva informatizacija vrste poslovnih procesov, so se začeli sistemi ERP uporablja-ti vse povprek. Uporabniki so bili zadovoljni, saj so na enem mestu dobili povezane podatke, vse obdelave podatkov pa so se procesirale avtomatsko. Prak-tično je vsakdo, ki je potreboval kakršenkoli podatek iz sistema ERP, tudi dobil licenco zanj. Za-radi ugodnih poslovnih rezulta-tov in nujnosti informatizacije poslovanja se tedaj podjetja niso preveč ukvarjala s smotrnostjo splošnega podeljevanja licenc za te poslovne programe.

Danes, ko se iščejo še zadnje stroškovne rezerve, je pod drob-nogledom tudi uporaba infor-macijskih tehnologij. Težava pa je v tem, da podjetja nimajo ustreznih rešitev, s katerimi bi hkrati ohranila dostop do podatkov, znižala stroške in obenem še pridobila vse tisto,

Znižati stroške za ERP in hkrati izboljšati poslovanje – misija nemogoče?Sistemi za e-poslovanje omogočajo zmanjšanje števila licenc za sisteme ERP, znižanje materialnih stroškov in stroškov dela, ob tem pa povečajo kakovost poslovanja.

»Uporabniki e-Računov imajo poleg digitaliziranih prejetih računov na voljo tudi vse numerične in opisne podatke z raču-nov, tako da številni dejansko ne potrebujejo več dostopa do sistema ERP. Tako lahko že srednje veliko podjetje prihrani pri licencah za sistem ERP, s prihrankom pa si že pokrije del nalož-be v sistem za e-poslovanje,« pravi Janko Štefančič, tehnični direktor v Genisu.

▶

česar s sistemom ERP niso mogla doseči – vzpostavitve e-poslovanja.

Neizpolnjena pričakovanja »Sistemi ERP niso izpolnili

pričakovanj glede optimizacije delovnih postopkov, ki jih upo-rabniki izvajajo znotraj poslov-nih procesov. Ti postopki se ta-ko še vedno izvajajo ročno, upo-rabljajo se papirni dokumenti, za potrebe različnih delovnih postopkov se podatki še vedno izpisujejo iz sistemov ERP in se vanje ponovno vpisujejo,« je po-vedal Janko Štefančič, tehnični direktor Genisa.

Takšen način dela zmanjšu-je hitrost in kakovost izvedbe poslovnih procesov ter ustvarja nepotrebne stroške. Napredna podjetja so že pred letom 2000 uvedla sisteme za elektronsko poslovanje, s katerimi so prek opustitve ročnih delovnih po-stopkov na podlagi papirnih do-kumentov in z vgrajenimi zmož- nostmi za delo s podatki po eni strani optimizirala število licenc za sisteme ERP, po drugi strani pa uporabnike opremila z ustreznimi informacijskimi rešitvami, ki so jim omogočile izboljšanje produktivnosti in poenostavile vodenje.

»Sistemi za elektronsko poslovanje so glede cene licenc

bistveno ugodnejši od sistemov ERP, zraven tega pa ustvarjajo vrsto prihrankov pri stroških poslovanja. Zagotavljajo stan-dardno izvedbo procesov, kar dodatno izboljša učinkovitost vodenja in zmanjšuje tveganja,« je poudaril Štefančič.

Znižanje stroškov v nabavnem procesu

Nabavni proces je med naj-bolj izrazitimi primeri, kjer sis-temi ERP ne izpolnjujejo svojih obljub. Resda se v sistemu ERP lahko ustvari naročilo dobavi-telju, vendar uporabniki ta na-ročila za potrebe odobravanja izpisujejo, bodisi na papir bodisi v Excellove preglednice. Pogo-sto se ob obravnavi in odobrava-nju naročil zgodijo spremembe, ki jih nato spet ročno vnašajo nazaj v sistem. Z e-Naročili pa je proces naročanja povezan in vključuje vse od priprave naro-čila, ki se lahko denimo izvede v sistemu ERP na podlagi potreb proizvodnje, do odobravanja na-ročila in njegovega posredova-nja dobaviteljem – bodisi prek sistemov e-izmenjave bodisi po e-pošti ali faksu. Vsak podatek ali sprememba se zavede samo enkrat, s čimer se proces lahko skrajša celo za polovico.

Podobno se zgodi tudi na koncu nabavnega procesa, le

da so prihranki bistveno večji. Običajno se prejeti račun zave-de v sistem ERP, v knjigo preje-tih računov, nadaljnje obdela-ve računa pa se nato izvedejo ročno, navadno se zapisujejo kar na prejeti račun. Finanč-no-računovodska služba tako nima nadzora nad kroženjem računov, potrjevanje je zamu-dno, kar otežuje pripravo obra-čuna DDV in mesečnih bilanc, dokumenti se pogosto založijo, poleg tega so informacije, ki se zberejo ob takšni obdelavi računa, v nadaljevanju težko dostopne, saj so na voljo samo, če se poišče originalni račun v arhivu.

Z rešitvijo, kot so e-Raču-ni, je mogoče vse te procese izvajati elektronsko, kar po-meni bolj pregledno, urejeno, hitreje in ceneje, ter jih celo nadgraditi z avtomatskim knjiženjem. Hkrati se zmanj-ša število uporabnikov ERP, ki imajo licence predvsem za to, da vodijo stroške, denimo vodje oddelkov, ki potrjujejo oziroma pregledujejo prejete račune, pripravljavci naročil, pa tudi zaposleni v finančnem računovodstvu oziroma kon-trolingu, ki se pretežno ukvar-jajo z obvladovanjem stroškov ter načrtovanjem finančnega toka.

ŠTEVILKI


ki omogoča izredno hitro in učinkovito varnostno kopira-nje, pri čemer pa ne zmanjšuje odzivnosti sistema. Ker je čas izdelave varnostne kopije ne-kaj sekund, lahko te postopke izvajate katerikoli del dneva in s tem ustvarjate različne točke povrnitve. S tem se zmanjša ko-ličina podatkov, ki bi jih bilo tre-ba povrniti v stanje pred izgubo podatkov. Za upravljanje je na voljo grafični vmesnik z integri-ranim urnikom, ki omogoča pe-riodično avtomatsko sprožanje izvajanja varnostnih kopij.

SnapManager for SAP deluje skupaj z orodjem SAP BRBACKUP, ki pomaga pri identifikaciji podatkovnih setov. Nadaljuje s presta-vljanjem podatkovnih zbirk v tako imenovani »hot backup« režim delovanja, medtem ko tehnologija Snapshot poskrbi za konsistenten, preverjen po-snetek datotečnega sistema. Ker se postopek izvede brez ustavitve delovanja sistema SAP, so lahko intervali izvaja-nja varnostnih kopij pogostej-ši, s tem pa pridobimo višjo raven zaščite podatkov. Če se pojavi potreba po povrnitvi podatkov, je proces končan izredno hitro z minimalnimi ustavitvami delovanja.

Največja nočna mora vsakega SAP-jevega administratorja je izpad podatkovne baze, ki pov-zroči nedelovanje sistema SAP, zahteva pa celotno povrnitev podatkov. Orodje SnapManager for SAP vam daje možnost tre-nutne vrnitve v eno izmed ohra-njenih stanj datotečnega siste-ma s pomočjo hitre obnovitve s tehnologijo SnapRestore. Tako se izognete časovno zahtevnim proceduram vračanja podatkov s trakov ali diskov, obnovitev je končana v nekaj minutah name-sto v nekaj urah.

SnapManager for SAP iz-vaja tudi postopke dokončne obnovitve podatkovne baze, kadar je to potrebno. Omogo-ča različno stopnjo granulaci-je pri obnovitvah podatkov, od cele baze podatkov do ravni posameznih tabel.

Celostna zaščita podatkov

V okoljih, kjer podjetja uporabljajo tradicionalne diskovne sisteme, se vloge sistemskih inženirjev delijo na upravljavce podatkovne zbirke, aplikacij in diskovih sistemov. Če uporabljamo diskovna polja NetApp, pa je situacija drugačna – ustvariti je mogoče uporabniške do-stope z omejenimi pravicami glede upravljanja diskovnega polja. Orodje NetApp Pro-tection Manager omogoča dodeljevanje pravic za izva-janje SAP-jevih varnostnih kopij. SAP-jevi administra-torji imajo lahko tudi pra-vico do obnovitve podatkov

NetApp SnapManager for SAP

Integracija SnapManager for SAP s SAP BR*Tools prinaša prednosti različnih tehnologij Ne-tApp pri obvladovanju podatkov.▶

produkcijskega sistema na sekundarno diskovno polje NetApp. Tako lahko SAP-jevi sistemski inženirji postopke upravljanja izvajajo s svojim setom podatkov, s katerimi ne samo da nimajo možno-sti povzročiti poslabšanja odzivnosti, temveč sploh nimajo vpliva na integrite-to in varnost produkcijskih podatkov.

Ob integraciji sistema s teh-nologijo NetApp Protection Manager dobi SnapManager for SAP nove razsežnosti pri dodatni zaščiti podatkov. Teh-nologiji NetApp SnapVault in SnapMirror poskrbita za prepis poslovno kritičnih podatkov na drugo diskovno polje NetApp. SnapVault omogoča hranjenje omejenega števila varnostnih kopij, pridobljenih s postopki Snapshot, na primarnem dis-kovnem polju. S tem lahko na potrebo po povrnitvi starejših podatkov odgovorimo v izredno kratkem času in brez uporabe tračnih enot.

NetApp SnapMirror zagota-vlja podporo različnim načrtom neprekinjenega poslovanja s pomočjo zanesljive replikacije podatkovne baze na oddaljeno lokacijo. Tehnologija omogoča učinkovit izkoristek pasovne širine cenovno ugodne pove-zave med lokacijami. Na drugi lokaciji je možno v ta namen uporabiti manj zahtevno in cenovno ugodnejšo diskovno polje NetApp.

Pospešen razvoj in testiranje

Ena najvzemirljivejših operacij sistemskih inže-nirjev je priprava SAP-jevih sistemskih kopij za potrebe razvoja aplikacij in testiranja delovanja. Takšna zahtevna opravila poleg samega časa zahtevajo tudi dodatne dis-kovne zmogljivosti za vsako od želenih kopij podatkov. SnapManager for SAP v ta namen ponuja intuitivne po-stopke kloniranja podatkov. S tehnologijo FlexClone se po-datki znotraj klona sklicujejo na originalne bloke datoteč-nega sistema, lahko celo kar na bloke glavne produkcije. Lahko pa se sklicujejo na kopijo produkcijskega oko-lja, pridobljeno z replikacijo SnapMirror, ki je obenem uporabna ob katastrofi v primarnem računalniškem centru. S postopki FlexClo-ne lahko torej zagotavljamo večje število kopij produk-cijskega sistema za različne namene in seveda v različnih verzijah. Zahtevajo izredno majhno količino dodatnih di-skovnih zmogljivosti in malo časa administratorjev.

Visoko zmogljivi diskovni sistemi NetApp imajo podpo-ro za vse omenjene tehnolo-gije in postopke.

»Ampak imamo rezulta-te. Ko se ozrem nazaj, ugo-tavljam, da smo dobro opra-vili posel. In smo zadovoljni. Danes praktično vsi vedo za diskovna polja, tistih, ki za sis-teme NetApp še niso slišali, je vedno manj. Uspelo nam je obdržati večino strank, ki so se kadarkoli odločile, da ver-jamejo naši zgodbi. Ustvarili smo tesno povezavo in zaupa-nje, ki nas mnogokrat razliku-je od konkurence. Ocenjujem, da je to, rezultat kakovostnega dela, izkušene ekipe in tesnega sodelovanja s proizvajalcem opreme, saj dosegamo najvišjo raven partnerstva – partner Netapp Platinum,« poudarja Moškon.

Načrti in izzivi prihodnosti

V podjetju Our Space Ap-pliances so ponosni na osvo-jene lovorike, vendar na njih ne počivajo. Želijo doseči še

večjo prepoznavnost na trgu kot strokovnjaki na področju (preprostega) obvladovanja po-datkov. S produkti, ki jih ponu-jajo, lahko preženejo strahove o izgubi podatkov. Na srečo podjetja prepoznavajo vedno večjo vlogo informacij, s kate-rimi razpolagajo. Izguba podat-kov lahko resno ogrozi obstoj mnogih, ne samo podjetij, tudi družin. V podjetju Our Space Appliances se zavedajo odgo-vornosti svojega poslanstva, s svojo ekipo so pripravljeni poslušati in postreči s svojim mnenjem na podlagi mnogih izkušenj. Čez nekaj let se vidijo kot podjetje, ki bo obvladovalo najzahtevnejše projekte pri za-gotavljanju podatkov. Razpolo-žljivost, učinkovitost, odzivnost, varnost – vse to so besede, ki bodo krojile njihovo usodo. Svo-je poslovanje pa uspešno širijo tudi na integracijo sistemske infrastrukture, kjer so uspešno izpeljali že več projektov.

Oblaki ali uničevalsko neurje

Računalništvo v oblaku spreminja nekatere doseda-nje paradigme IT. Ali se bodo zaradi oblakov spremenile tudi potrebe po diskovnih sistemih? »Sposobnost trga je prilagaja-nje na spremembe. Kdor tega ni sposoben, ga konkurenca poje. Evolucija je lahko dolgo-trajna, zavedamo pa se svetlob-ne hitrosti razvoja tehnologije IT. Trenutno naše vizije IT v oblaku ne ogroža, prav velikega zanimanja v podjetjih še nismo zaznali. Koncept je zasnovan primarno na zaupanju. Preden bi se lahko nova tehnologija trdno prijela, se bo zgodila še marsikatera zloraba podatkov, ki bo zavirala tovrstno razmi-šljanje in odločitve. Pogledi na oblake so torej različni. Osebno nikoli ne znam predvideti, ali gre samo za oblak ali pa se mor-da razvija uničevalsko neurje,« razmišlja Moškon.

Tvegan korak, ki je prinesel rezultatePred desetimi leti so v podjetju Our Space Appliances začeli revolucijo širjenja kon-ceptov diskovnih polj v Sloveniji, sistemov NetApp. Matej Moškon, tehnični direktor pod-jetja, se spominja, da je šlo za malce tvegan korak, ki se je številnim pred njimi na podobnih področjih IT ponesrečil, ker trg še ni bil dovolj zrel in pripravljen na spremembe.

»Trenutno IT v oblaku ne ogroža naše vizije,« pravi Matej Moškon, tehnični direktor podjetja Our Space Appliances.▶

Proizvajalec diskovnih sistemov NetApp ponuja več kot samo zmogljivosti, namen-jene hranjenju podatkov; sodeluje z razvijalskimi ekipami programske opreme, med drugim tudi na področju sistemov SAP s tehnologijo SnapManager for SAP SnapManager for SAP je rešitev, ki je integrirana v SAP-jevo programsko opremo BR*Tools. Administratorjem omogoča hitro in dinamično izvajanje sistemskih kopij in zago-tavlja podporo varovanju podatkov s pomočjo kon-ceptov D2D (disk to disk), hitro povrnitev podatkov in učinkovito rabo diskovnih zmogljivosti.

Izziv: neprekinjeno delovanje

Danes je na trgu treba delo-vati fleksibilno, sprejemati na-gle odločitve, vendar na podlagi kompleksnih analiz podatkov, ki jih ima podjetje na voljo. Po-slovno kritične aplikacije, kot je tudi SAP, morajo biti nepre-kinjeno na voljo, pri čemer se vodstvo včasih niti ne zaveda, da takšni sistemi potrebujejo dodatno pozornost pri obvla-dovanju množice podatkov. Naraščanje količine podatkov v sistemih SAP tako zmanjšu-je časovna okna, ko lahko sis-temski administratorji izvajajo posege, zaradi katerih mora biti poslovni sistem ustavljen. Ob tem se srečujejo z zahtevami po SAP-jevih sistemskih ko-pijah podatkov za potrebe te-stiranja, podatkovnih skladišč, razvoja, QA in drugimi kritič-nimi zahtevami. Za uspešnost postopkov so potrebna orodja, ki zagotavljajo:

hitro varnostno kopiranje, povrnitev podatkov in po-stopke okrevanja, ki omo-gočajo visoko raven razpo-ložljivosti podatkov,celostno zaščito podatkov,hitro izdelavo SAP-jevih sistemskih kopij za potrebe razvoja aplikacij in testiranje delovanja.

Rešitev: SnapManager for SAP

Integracija SnapManager for SAP s SAP BR*Tools prinaša prednosti različnih tehnologij NetApp pri obvladovanju po-datkov. SnapManager for SAP vključuje tehnologije Snapshot, Snaprestore in FlexClone, ki po-enostavljajo časovno zahtevne kompleksne operacije. Rezul-tat je zmanjšanje obremenitve IT-ekipe, ki se lahko zaradi tega osredotoči na nove projekte. Na svojih ramenih imajo torej kar nekaj skrbi manj, saj vse rutin-ske postopke pri podatkovnih opravilih opravljajo s pomočjo SnapManager for SAP.

Povečana razpoložljivost podatkov

SnapManager for SAP torej omogoča hitre in zanesljive varnostne kopije, shranjene neposredno v diskovni sistem, iz katerih je mogoče izvajati tu-di povrnitev podatkov. Snap-Manager for SAP temelji na tehnologiji NetApp Snapshot,

•

••


Krepitev pomena IT v gospodarstvu CIO leta je nagrada IT-stroke, ki se podeljuje za dosežke v infor-

matiki v predhodnem letu. Namenjena je spodbujanju in krepitvi pomena IT v gospodarstvu, spodbujanju znanja in razvoja tehno-loške družbe ter promociji same panoge, ki je zmeraj v ospredju in sodi med najzanimivejše tudi za mlade. Nagrado podeljuje strokovni odbor, ki ga sestavljajo priznani domači strokovnjaki, novinarji in menedžerji, pobudnik in formalni organizator pa je podjetje Housing Co. Priznanje se podeljuje redno od leta 2005, s tem da je lani (za leto 2009) zaradi krize niso podelili.

▶

Kako ste priznanje CIO leta doživeli na osebni in poslovni ravni?Priznanje pomeni neke vrsto potrdilo, da je bil trud, vložen v minulih letih, usmerjen v pravo smer. Osebno mi pome-ni nagrado oziroma poplačilo za »podaljšane« popoldneve, delovne večere in »napete« vikende, v katerih smo izvajali večje spremembe. Poleg tega me navdaja z zadovoljstvom, ker gre za priznanje stroke, kjer je komisija poleg osnovne prijave zahtevala tudi osebno predstavitev dosežkov. To je preverila tudi v živo z obiskom v podjetju, kar daje nagradi dodatno težo.

Lahko komentirate oceno strokovnega odbora v ute-meljitvi nagrade, da bi vaše posamezne rešitve lahko bile referenčni primer v šir-šem strokovnem okolju?V minulih letih smo dejan-sko implementirali kar nekaj tehnologij, kjer smo bili med prvimi tudi v svetovnem meri-lu. Poleg tega smo uvedli nekaj novosti v modelu upravljanja, ki jih tudi razna svetovalna podjetja uvrščajo med prime-re dobrih praks. Najvidnejše so spremljava uresničevanja stra-tegije z merljivimi kazalci siste-ma uravnoteženih kazalnikov uspeha (Balanced Scorecard), uvedba spremljave kakovosti

Za prihodnost IT v NLB me ne skrbi[ INTERVJU ] Jure Peljhan, direktor informatike v NLB in dobitnik nagrade CIO leta 2010

Jure Peljhan, direktor informatike v Novi Ljubljanski banki, je dobitnik nagrade CIO leta 2010, ki mu jo je za izredne dosežke na področju IT podelil strokovni odbor nagrade CIO leta. Zaprosili smo ga za pogovor.

Lani smo vzpostavili nov model upravljanja IT z ustanovitvijo IT-odbora, ki določa glavne letne naloge in prioritete ter upravlja medletne spremembe na področju IT.

Tako pravi letošnji dobitnik nagrade CIO leta 2010 Jure Peljhan, direktor informatike v Novi Ljubljanski banki.

▶

O NAGRADI CIO LETA

ne bi bili mogoči brez ekipe strokovno usposobljenih in motiviranih sodelavcev. O ekipi lahko rečem le vse naj-boljše, saj smo v minulih le-tih uspešno izpeljali več zelo zahtevnih projektov in hkrati prevzeli veliko del od zunanjih sodelavcev. Zadovoljstvo za-poslenih na področju IT mi-nula tri leta kljub zaostrenim razmeram nenehno narašča. Na podlagi tega ocenjujem, da so sodelavci z mojim delom zadovoljni.

Kaj bi še izboljšali?Možnost za izboljšave v pri-hodnje se kažejo predvsem v nadgradnji poznavanja banč-

nega poslovanja sodelavcev v IT, saj bomo le tako enako-vreden partner poslovnim uporabnikom.

Kakšen status in vpliv imajo informatiki v NLB?Lani smo vzpostavili nov mo-del upravljanja IT z ustano-vitvijo IT-odbora, ki določa glavne letne naloge in prio-ritete ter upravlja medletne spremembe na področju IT. Model je zasnovan po Gartnerjevem modelu upra-vljanja IT in kaže pozitivne učinke v prepoznavanju vloge informacijske tehnologije v NLB. S tem je IT v NLB dobil strateško vlogo pri upravlja-nju NLB Skupine in je bil tudi eden izmed tvorcev nove po-slovne strategije NLB. Vse to uvršča NLB v sklop podjetij, ki so prepoznala strateško vlogo IT v delovanju podjetja, kar je korak v pravo smer.

Kakšne načrte imate in-formatiki v NLB za leto 2011 in naprej?Za leto 2011 imamo v načrtu izvedbo več kot 50 projektov z vseh poslovnih področij. Med prednostnimi nalogami so ukrepi za povečevanje stro-škovne učinkovitosti, optimi-zacijo poslovnih procesov ter

omogočanje podpore novim produktom za naše stranke. Poleg tega bomo v prihodnje delovali v smeri vse večjega povezovanja procesov na rav-ni celotne NLB Skupine, ki po-leg NLB povezuje 50 podjetij v regiji. Pomembno vlogo pri tem bo imela gradnja siste-mov poslovne inteligence in prepoznavanja vzorcev potreb strank, saj bodo v prihodnje uspešnejša tista podjetja, ki bodo znala bolj inovativno uporabljati podatke, ki so že danes v podjetju.

Kako bo nagrada CIO leta vplivala na vaše nadaljnje delo?Priznanje pomeni predvsem pohvalo za celotno ekipo informatikov v NLB in do-datno priznanje, da smo na pravi poti, saj smo vzposta-vili sodoben IT-center, ki bo omogočal podporo sodobne-mu bančnemu poslovanju tudi v prihodnje. Osebno pa mi je nagrada tudi spodbuda za izziv, ki sem ga s 3. majem sprejel kot direktor direkcije za korporativno in poslovno upravljanje NLB Skupine. Za prihodnost IT v NLB me ne skrbi, saj vodenje predajam v dobre oziroma izkušene roke kolega Aleša Levstka.

HRM ali upravljanje ljudi pri delu v izhodišču nima veliko skupnega s sistemom ERP. Gre za celosten informacijski sis-tem, ki presega zgolj kadrovsko evidenco in plače. Sistem HRM

Sistem HRM je zgodba o ljudehMed njegove ključne naloge sodi postavitev pravih ljudi na pravo mesto za pravo ceno Sodobni kadrovski informacijski sistem ne skrbi zgolj za kadrovsko evidenco in področje plač, temveč je sistem za razvoj ljudi v podjetju. Podjetja, ki želijo v prihodnjih desetih letih izstopati, kadrovskega informacijskega sistema ne bodo postavila kot nekak- šen dodatek k siceršnjemu poslovnemu sistemu, temveč bo postavljen v vlogo ključnih informacij-skih sistemov v podjetju – ob bok poslovnemu sistemu (ERP) ali sistemu za upravljanje odnosov s strankami (CRM).

je »zgodba o ljudeh«, njihovih kompetencah in sposobnostih, pravicah in dolžnostih, moti-vaciji, zadovoljstvu in učinko-vitosti. Ve vse o njihovem na-predovanju in kariernih poteh ter vključuje ocenjevanje, izo-braževanje, pridobivanje novih kadrov … Med njegove ključne naloge sodi postavitev pravih ljudi na pravo delovno mesto ob pravem času za pravo ceno, skrbi pa tudi za identifikacijo in zadržanje ključnih kadrov v podjetju. Zato so pobude upo-rabnikov takšnega sistema (kadrovska služba, vodje, vod-stvo in vsi zaposleni) bistveno drugačne od primarnih uporab-nikov sistema ERP (prodaja, nabava, finance …). Podjetje, ki se pravočasno zave pomena in vrednosti svojih zaposlenih (sistem HRM) – in ne le stroška (sistem ERP) –, ima že v tem trenutku veliko prednost pred

konkurenti. Sodoben sistem HRM povezuje vse ljudi v pod-jetju: kadrovski oddelek poma-ga vodjem »voditi« zaposlene, preostali zaposleni pa aktivno sodelujejo v procesih izobraže-vanja, kadrovanja, upravljanja učinkovitosti in karier.

Komunikacija z vsemi zaposlenimi

Večina praktičnih rešitev in implementacij gradi na mo-dernih portalnih platformah za komunikacijo in sodelovanje, ki interesnim skupinam v podjetju ali zunaj njega ponujajo potreb-ne informacije in podatke. Ti so jim na voljo bodisi neposredno bodisi iz zalednih sistemov, med najpogosteje uporabljanimi pa so različni povzetki, analize, statistike, poslovno poročanje, poslovna inteligenca, delokrogi za poslovne procese ter druge vrste dokumentov in informacij.

Tipičen izziv komunikacijske platforme je pogosto pomanj-kanje vsebine z vrednostjo, za-radi katere zaposleni v podjetju sploh uporabljajo takšen portal pri svojem delu. Informacijski sistem HRM tako postane pomemben vir informacij za intranetni portal, saj vsebuje vredne kadrovske informacije in je podlaga za avtomatizacijo procesov.

»Kdo je komu nadrejen, na-vadno izvemo prav iz sistema HRM. Primeri uporabnih vsebin in splošnih poslovnih procesov za portal, ki jih uporabniki pri-dobijo iz sistema HRM, so tudi telefonski imenik (‚kdo je kdo‘), informacije za zaposlene, potr-jevanje odsotnosti (‚kje je kdo‘), prijave na izobraževanje, letni osebni pogovori, cilji in strate-gije posameznikov in organiza-cijskih enot,« razlaga Mišo Brus, direktor podjetja Agito.

Upravljanje identitet uporabnikov in vsebin

Pri uvedbi naprednega ka-drovskega portala se oddelek IT pogosto sreča še z izzivom nadzora varnosti oziroma pravic dostopa do portala, saj vsebinski skrbniki informa-cij postanejo drugi oddelki v podjetju. Zato oddelek IT za nadzor potrebuje tako ime-novani sistem za upravljanje identitet na ravni celotnega podjetja oziroma vsaj za intra-netni ali ekstranetni portal.

Sistem za upravljanje iden-titet (IdM IS) je osrednji sistem za upravljanje pravic dostopa do vseh preostalih sistemov podjetja (dostop do prostorov podjetja, aktivni imenik, elek-tronska pošta, portal, dokumen-tni sistem, poslovni sistem …). Omogoča podporo poslovnim procesom upravljanja pravic identitet, revizijsko sled, nad-

zor ustreznosti in preverjanje skladnosti z varnostno politiko v podjetju. V kontekstu dosto-pov do portala taka rešitev zelo vpliva na zaupanje v varnost in zagotavljanje pravilne pravice dostopa vsem, ki shranjujejo vsebino na portal. Po zaslugi ta-kšne implementacije bo oddelek IT razbremenjen odgovornosti za vsebine na portalu, hkrati pa bo ohranil popoln nadzor nad informacijsko in varnostno arhitekturo.

»HRM IS je temeljni vir informacij za IdM IS, saj je iz definicije delovnega mesta in umestitve v hierarhijo podjetja mogoče avtomatizirano določiti večino, tudi do 80 odstotkov, tipskih pravic dostopov oziro-ma pravic zaposlenih do drugih sistemov v podjetju. S tem se oddelek IT močno razbreme-ni rutinskih opravil,« poudarja Brus.

procesov IT po mednarodno uveljavljenem modelu COBIT, delovanje po načelu nenehnih izboljšav in preglednega komu-niciranja. Je pa takšna navedba zelo laskava in daje dodatno spodbudo celotni ekipi infor-matikov v NLB.

Kako velika in strokovna je ekipa informatikov v NLB?Celotna ekipa informatikov šteje 380 sodelavcev, kar nas uvršča med največje IT-od-delke v slovenskem prostoru. Imamo centraliziran tip infor-macijske tehnologije, kar po-meni, da je tim informatikov sestavljen iz več profilov, ki jih

zahteva sodobna informatika, in sicer razvijalcev, sistemskih inženirjev, poslovnih analiti-kov, help deska, uvajanja spre-memb, centralne administra-cije uporabnikov, arhitekture, varnosti, kakovosti, projektne-ga vodenja, administracije baz in drugih. Glede na Gartnerjeve raziskave, ki kažejo, da je v fi-nančnih ustanovah v povprečju 10 odstotkov zaposlenih v pod-jetju s področja informacijske tehnologije, se uvrščamo malo pod povprečje po številu sode-lavcev na področju IT.

Kako ste zadovoljni z ekipo in oni z vami? Dosežki, ki sem jih omenil,


KADRIS 4 torej ni kla-sičen sistem HRM, temveč vključuje tudi paleto funkcij registracijskega in plačnega informacijskega sistema. Kot tak je namenjen srednjim in velikim podjetjem, skratka večjim poslovnim sistemom, ki morajo obvladovati večje število zaposlenih in njiho-ve aktivnosti. Dodatno so pri podjetju Četrta pot raz-

Vsa orodja za vodenje zaposlenih na enem mestuPodjetje Četrta pot iz Kranja je v zadnjem desetletju razvilo napre-den kadrovski informa-cijski sistem, imenovan KADRIS. Ta je v kratkem času postal nepogrešljivo orodje za učinkovito upravljanje kadrovskih podatkov in procesov pri ravnanju z zaposlenimi. Seveda pa se razvijalci, polni inovativnih idej, pri tem niso ustavili in so v enoten sistem združili tudi funkcije registra-cijskega in plačnega informacijskega sistema. Tako je nastal proizvod nove generacije KADRIS 4, ki je s svojo vsebinsko zasnovo in široko uporabnostjo edinstven na slovenskem trgu.

»Strokovnost, zahtevnost in naše dolgoletne izkušnje na področju HRM so nam omo-gočile razvoj aplikacije, ki po-kriva vsa ključna področja, po-trebna za vodenje zaposlenih v poslovnem sistemu,« pravi Marko Ožbot, vodja prodaje v podjetju Četrta pot.

▶

vili tudi kadrovski vmesnik za javni portal e-VEM, ki vsem poslovnim subjektom in javnim ustanovam omo-goča prijavo zaposlenih in njihovih družinskih članov v obvezna socialna zavarova-nja z elektronsko izmenjavo M-obrazcev.

Največja dodana vrednost je v celovitosti

KADRIS 4 tako odpravlja razpršenost kadrovskih, ča-

sovnih in plačnih podatkov ter omogoča povsem elektronsko opravljanje dela procesov v kadrovski službi, vključno s shranjevanjem vseh kadrovskih dokumentov. Napredna integracija prinaša občutne prihranke časa pri izdelavi analiz in poročil ter sprejemanju pomembnih po-slovnih odločitev, pa tudi si-cer je usmerjena v zniževanje stroškov vodenja zaposlenih in celovitega obvladovanja

kadrovskih procesov. Visoka stopnja avtomatizacije in tako imenovana samopostrežnost poenostavljata vnos in dostop do podatkov ter razbreme-njujeta kadrovsko službo.

»Dober razvijalec mora vedno gledati skozi oči konč-nih uporabnikov. Zelo dobro mora poznati področje dela, za katerega razvija rešitev, delovnopravno zakonodajo, različne profile uporabnikov … Dodano vrednost prina-ša denimo integracija specia-lizirane rešitve s preostalimi rešitvami v podjetju,« je vidik razvijalcev predstavila Na-taša Centa, produktni vodja rešitve KADRIS 4 v podjetju Četrta pot.

Največja dodana vrednost sistemov HRM se skriva v nji-hovi celovitosti. Vsi podatki, ki jih potrebuje kadrovska služba, so zbrani na enem mestu, do njih pa vodi enotna vstopna točka. Povezljivost z drugimi sistemi je v tem primeru še dodaten bonus, ki uporabnost sistema širi na številna druga področja, predvsem plačnih sistemov in rešitev za upravljanje de-lovnega časa, ki sta s kadro-vskim področjem najtesneje povezani.

Rešitve po meri Sodobno poslovanje od

podjetij zahteva enostavno, hitro in prilagodljivo orga-nizacijo dela. To podjetja dosegajo z informatizacijo in avtomatizacijo poslova-nja, a tudi na tem področju lahko pride do velikih razlik. Vsa podjetja si namreč želijo rešitve, pisane na kožo svoji vrsti poslovanja.

»Strokovnost, zahtevnost in naše dolgoletne izkušnje na področju HRM so nam omogočile razvoj aplikacije, ki pokriva vsa ključna področja, potrebna za vodenje zaposle-nih v poslovnem sistemu. Če v nekem podjetju obstaja po-treba po posebni prilagoditvi, pa Četrta pot s profesional-nim in analitičnim pristopom pripravi tudi rešitev po meri naročnika,« dodaja Marko Ož-bot, vodja prodaje v podjetju Četrta pot.

Domače rešitve so v prednosti

Vsaka rešitev za ravnanje z zaposlenimi mora biti prila-gojena potrebam slovenskega poslovnega sveta. Veliko teh zahtev izhaja neposredno iz določil slovenske zakono-daje, zato so domače rešitve

HRM vsekakor v prednosti pred tujimi. Tako ob različ-nih spremembah zakonodaje, reorganizaciji dela, dodatni sistemizaciji ali spremembi delovnih procesov podjetja laže zagotovijo hitro odziv-nost in rešitve ustrezno pri-lagodijo. Tuji ponudniki nad majhnim, a zelo specifičnim slovenskim trgom niso preti-rano navdušeni. Zato je njihov interes za prilagajanje maj-hen, odzivnost slabša, stroški pa lahko zelo visoki.

Večfazna implementacija Uvajanje sistema HRM

navadno poteka v več fazah in postopoma. Ponudnik naj-prej opravi analizo poslovnih procesov podjetja, podjetje pa pripravi seznam svojih potreb in zahtev. Zatem se zastavi terminski načrt implemen-tacije, še pred uvedbo pa se rešitev preveri v testnem okolju, hkrati se začne izo-braževanje za uporabnike. Čas uvajanja sistema HRM je odvisen predvsem od velikosti podjetja, vsebinskih področij in kompleksnosti procesov, običajno pa traja od dva me-seca v srednjem, pa tudi do pol leta v velikem podjetju po številu zaposlenih.

»Dober razvijalec mora ve-dno gledati skozi oči končnih uporabnikov. Zelo dobro mora poznati področje dela, za ka-terega razvija rešitev,« pravi Nataša Centa, produktni vodja rešitve KADRIS 4 v podjetju Četrta pot.

▶


Slovarček tehničnih izrazov 720p (HD): visoka ločljivost (1280 x 720 pik)1080p (FullHD): polna visoka ločljivost (1920 x 1080 pik)AAC: del kodeka MPEG-4, namenjenega stiskanju zvoka DVB-T: prizemno oddajanje digitalnega videosignalaDVB-T2: izboljšani standard DVB-T, ki pa še ni javno na voljoEPG: elektronski programski vodnik po televizijskem sporeduH.264: del videokodeka MPEG-4, namenjenega stiskanju

slikeHD: oznaka za visoko ločljivost (High Definition)HDMI: multimedijski vmesnik za povezovanje naprav s pod-

poro visoki ločljivosti HDTV: televizija visoke ločljivostiPAL: način analognega prenosa slike, v uporabi v večini Evro-

pe (z izjemo Francije in Rusije)SCART: vmesnik za prenos analognih signalov (video, zvok)

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

Tudi povprečni uporabni-ki vse bolj povprašujejo po televizijskih programih v vi-soki ločljivosti. Vsak sodoben televizor je danes sposoben prikazovati sliko v visoki loč-ljivosti, vendar med njimi obstajajo pomembne razlike. Primerjali smo dve tehnolo-giji, ki prevladujeta – LCD (LED) in plazmo.

Življenjska doba Televizorji so dobrina, ki

se navadno kupuje za daljše obdobje, zato kupce najprej zanima njihova pričakovana življenjska doba. Digitalni televizorji so po tej plati bolj podobni računalniškim zaslonom kot pa klasičnim katodnim televizorjem, zato je utopično pričakovati, da bi vestno služili več desetle-tij. Toda vsaj pet, še raje pa deset let bi moral povpre-čen televizor oddelati brez okvar. Po tem času lahko uporabniki pričakujejo slab-šanje slike. Pri plazemskih televizorjih je to povezano z izgorevanjem plina (plazme)

Večni dvoboj – LCD proti plazmiOb gledanju televizijskih programov visoke ločljivosti se razli-ke med televizorji različnih tehnologij še bolj pokažejo Potrošnika ob vstopu v trgovino z zabavno elek-troniko navadno pozdravi terasast »nasad« sodob-nih digitalnih televizorjev s kot britev ostro sliko. Branje tehničnih podatkov prav veliko ne pomaga razjasniti dilem pri izbiri idealnega modela, še posebno, če si uporabnik ni že prej razjasnil temeljnih pojmov. Vse se začne pri tehnologiji prikaza slike.

Plazemski televizorji se izkažejo za boljšo izbiro, če nam je pomembna predvsem večja kakovost slike, prav ta-ko pa so cenejša alternativa, če iščemo res velik televizor.

▶

in žganjem slike (slednje je sicer mogoče odpraviti s predvajanjem različnih barvnih vzorcev).

Tudi televizorji na tekoče kristale imajo svoje muhe, povezane predvsem z osve-tlitvijo. V modelih LCD za-njo skrbijo fluorescenčne žarnice, ki sčasoma začnejo rumeneti in tako pokvarijo barvni spekter prikazane slike, pogosto pa po nekaj letih tudi v celoti odpovejo. Glede dolgotrajnosti delova-nja je zato boljša osvetlitev LED, saj ima na stotine ali tisoče sijočih diod daljšo ži-vljenjsko dobo, je pa res, da staranje in odpovedovanje teh diod povzroča neena-komerno osvetlitev zaslo-na. Matematika sicer tolaži uporabnike, saj naj bi bila povprečna življenjska doba zaslona televizorja približno 60 tisoč delovnih ur. Če bi ga torej imeli prižganega osem ur na dan, bi na leto porabili dobrih tri tisoč ur.

Kakovost barvne slike Vsak pozoren opazovalec

bo lahko zaznal, da plazemski zasloni postrežejo z bolj na-ravnimi barvami ne glede na cenovni razred televizorja. Še posebno cenejši modeli LCD-televizorjev pa pogosto dajejo nasičene, rdečkaste barvne odtenke. Vsaka točka zaslona je sestavljena iz kombinacije treh barv – rdeče, modre in zelene –, plazemski zasloni pa njihovo razmerje natančne-je upravljajo z uravnavanjem napetosti, zato so tudi barve v povprečju boljše.

Črna barva Za od zadaj osvetljene

zaslone je izredno velik iz-ziv prikazovanje temnejših vsebin, saj žarnice ne more-jo svetiti črno, temveč lahko polarizacijski filter v LCD-zaslonih naredi le najboljši približek – temno sivo barvo. Najnovejši in najdražji zasloni z osvetlitvijo iz LED-diod, ki jih je mogoče povsem ugasni-ti, so na tem področju naredili velik napredek, a kar zadeva črnino in njene odtenke, so plazme v prednosti.

Zorni kot Polarizacijski filtri, ki

skrbijo za prikaz slike na LCD-zaslonih, negativno vplivajo na njeno kotno vi-dljivost. Slabšanje slike pri LCD se zato začne že pri 10-stopinjskih kotih iz središča, medtem ko plazme gledalcu dlje časa postrežejo z enako kakovostno sliko. Njena ka-

kovost začne opazno padati šele po kotih, večjih od 45 stopinj.

Cena Cena sodobnih televizor-

jev je zelo povezana z dolžino diagonale zaslona. V srednjem razredu z diagonalami okoli 102 centimetra (42 palcev) sta tehnologiji LCD in plaz-ma cenovno precej izenače-ni, pri manjših diagonalah se tehtnica nagiba k modelom z matriko LCD, medtem ko pri večjih diagonalah zaslona cene LCD- ali LED-osvetlje-nih televizorjev podivjajo in so plazemski televizorji do denarnice bolj prijazni.

Ko seštejemo vse pluse in minuse predstavljenih tehno-logij, se plazemski zasloni iz-kažejo za boljšo izbiro, če nam je pomembna predvsem večja kakovost slike, prav tako pa so cenejša alternativa, če iščemo res velik televizor.

KRATICE

Špica ponovno na IFSEC Podjetje Špica se po uspešnem lanskem debiju vrača na sejem IFSEC v Birminghamu, ki bo med 16. in 19. majem. Sejem IFSEC se ponaša z nazivom »največji svetovni varnostni dogodek«, kjer se vsako leto srečajo najpomembnejši akterji iz industrije varnosti. Špica bo predstavila integrirano rešitev Time & Space, ki kot vodilna na trgu obvladuje nadzor pristopa in registracijo delovnega časa. Rešitev je kompatibilna s čitalniki večine pro-izvajalcev ter podpira pametne kartice in različne biometrične tehnologije (prepoznavo prstnih odtisov, šarenice in celo 3D-prepoznavanje obraza).

Izreden pomočnik mobilnih poslovnežev Lenovo je tudi v Sloveniji predstavil novo generacijo najbolje pro-dajanih ultraprenosnikov ThinkPad. Izjemno tanek in lahek preno-snik ThinkPad X220 odlikuje napreden dizajn, ki poskrbi tudi za njegovo robustnost. Prenosnik omogoča tudi celodnevno avto-nomijo delovanja ter prinaša zmogljivosti, primerljive z namiznimi računalniki, in vrsto tehnologij za večjo produktivnost. Tipkovnica lahko preživi večja politja, padec z višine pa naprava prenese 50 odstotkov bolje kot prejšnja generacija, ki že sicer velja za eno najbolj trpežnih prenosnih računalnikov na trgu.

Mobilniki Huawei pri Tušmobilu Potem ko je v minulih letih pripeljal nekatere najbolj vroče mobilne telefo-ne in napredno širokopasovno tehno-logijo UMTS 900, je Tušmobil kot prvi in edini mobilni operater na domačem trgu ponudil mobilne telefone podjetja Huawei. Mobilnik Huawei Ideos X5 bo všeč vsem, ki pri svojem delu pogosto uporabljajo tudi e-pošto in brskanje po svetovnem spletu. Futuristični telefon namreč deluje s pomočjo Goo-gleAndroid OS v2.2 (Froyo), ima pet-megapikselni fotoaparat z bliskavico LED, kamero HD (720p/30 fps), Wi-Fi, A-GPS, zvok Dolby mobile in med drugim tudi zelo zmogljivo baterijo s 1.500 miliampernih ur.

Epson predstavil nove projektorje Epson je prek svoje slovenske podružnice in v sodelovanju s podjetjem Avtera, ki je uradni distributer njegovih izdelkov, partnerjem in novinarjem predstavil najnovejše poslovne in interaktivne projektorje. Projektorje Epson odlikuje učinkovita tehnologija 3LCD, ki v nasprotju z enočipnimi DLP-projektorji porabi 25 odstotkov manj električne energije na lumen svetlo-sti in zagotavlja boljšo sliko. Epsonova tehnologija 3LCD name-sto vrtečega se barvnega kolesca za prikazovanje slik (enočipni DLP) uporablja tričipno tehnologijo in ustvarja polnobarvno sliko brez izgub. Zato tudi poganja večino poslovnih in izobraževalnih projektorjev.

Classmate+ iz Lenova in IntelaDružbi Lenovo in Intel sta predstavili prenosni računalnik Lenovo Clas-smate+, namenjen uporabi v šol-skih ustanovah. Temelji na refe-renčnem dizajnu Intel Learning in vsebuje istoimenski nabor programske opreme, name-njene poučevanju različnih osnovnošolskih vsebin in predmetov. Kot prve bodo nove računalni-ke prejele šole v različnih južnoameriških državah, ki so jih že naročile več kot 158 tisoč. Računalniki Classmate PC, zasnovani na Intelovi strojni opremi, so od svoje predstavitve naprej dosegli izjemen uspeh, saj so bili izdelani v več kot treh milijonih primerkov. To dediščino nadaljuje tudi Lenovo Classmate+, ki je prestal številne zahtevne teste, med drugim tudi tiste za odpornost računalnika proti padcem in odpornost tipkovnice proti politju. Classmate+ ima 10,1-palčni zaslon z osvetlitvijo LED, varčni procesor Intel Atom, vgradni klasični ali SSD-disk, tako žično kot brezžično povezljivost, spletno kamero z 1,3 milijona pik, več USB-vhodov, bralnik pomnilniških kartic in sistem Windows 7. Cena bo glede na vgrajene komponente in davčne stopnje v različnih državah med 300 in 400 dolarjev.

Na kratko

Drea

mst

ime

Družbi Lenovo in Intel sta predstavili prenosni računalnik Lenovo Clas-smate+, namenjen uporabi v šol-skih ustanovah. Temelji na refe-renčnem dizajnu Intel Learning in vsebuje istoimenski nabor programske opreme, name-njene poučevanju različnih osnovnošolskih vsebin in predmetov. Kot prve bodo nove

južnoameriških


Glejte oddaje TV Slovenija vvisokiločljivostinaHDkanalu.

Na začetku novega desetle-tja, ki ga zaznamujeta kratici HD in 3D, se televizijske hiše po vsem svetu ubadajo z vpra-šanji, kako kar najučinkoviteje ustvarjati vsebine in program visoke ločljivosti. RTV Slovenija, ki prvi program že oddaja tudi v HD-tehniki, vsebine visoke ločljivosti že več kot dve leti ustvarja v Studiu 1, največjem TV-studiu nacionalke. V njem tako potekajo prenosi oziroma snemanje razvedrilnih oddaj ter vseh večjih projektov tele-vizije. S 1. septembrom bodo HD-produkcijo uvedli tudi v Studiu 4, kjer potekajo oddaje v živo (Dobro jutro) in se snemajo oddaje z virtualno scenografi-

Gledalci si želijo visoke ločljivostiV RTV Slovenija jeseni načrtujejo implementacijo sistema, ki bo omogočal hkratno predvajanje vsebin standardne in visoke ločljivosti za prvi in drugi program TV SLO RTV Slovenija že več let intenzivno izvaja prehod na digitalno produkcijo (SD in HD), predvajanje in distri-bucijo videovsebin. Prehod z analogne na digitalno TV v standardni ločljivosti je potekal in poteka postopoma glede na finančne možnosti zavoda in možnosti sprejema ustrezne kakovosti na strani uporabnikov. Usmeritev RTV Slovenija je jasna – visoka ločljivost je prihodnost televizije. St

ane

Srše

n

Poudarek pri ustvarjanju programa visoke ločljivosti je na vsebinskih področjih, ki jih gledalci tudi najbolj želijo v HD-kakovosti. Izstopajo predvsem šport, razvedrilo ter dokumentarci in filmi.

Tako pravi Matej Žunkovič, tehnični direktor RTV Slovenija.▶

jo (Tednik, Prava ideja, Prvi in Drugi …). Na TV Slovenija bodo zamenjavo studijske tehnologije nadaljevali tudi prihodnje leto, ko pridejo na vrsto vsi preostali studii. »Poudarek pri ustvarja-nju programa visoke ločljivosti je na vsebinskih področjih, ki jih gledalci tudi najbolj želijo v HD-kakovosti. Izstopajo predvsem šport, razvedrilo ter dokumen-tarci in filmi,« je povedal Ma-tej Žunkovič, tehnični direktor RTV Slovenija.

Visoka ločljivost postaja realnost

V RTV Slovenija za letošnjo jesen načrtujejo implementacijo sistema, ki bo omogočal hkratno predvajanje vsebin standardne in visoke ločljivosti za prvi in drugi program TV SLO. Nacio-nalka ima že danes pripravljeno postprodukcijo v visoki ločlji-vosti, pri čemer velja, da se vsi dolgostezni programi snemajo in montirajo v ločljivosti HD. Postopoma, predvidoma do sre-dine 2012, bodo v RTV Slovenija v visoki ločljivosti oblikovali in-formativni program.

Regionalni centri v Kopru in Mariboru bodo že to jesen sposobni izvajati studijsko HD-produkcijo. Prihodnje leto se bo

kanala, zato RTV Slovenija tre-nutno nima v etru HD-signala, videovsebine v HD-kakovosti pa testno oddaja v omrežjih kabel-skih operaterjev in operaterjev IP-televizije. Do konca tega leta bo RTV Slovenija omenjenim operaterjem ponudila HD-si-gnal prvega in drugega programa nacionalne TV. Digitalni multi-pleks A (MUX-A) ne zadošča za kakovostno hkratno oddajanje več programov v visoki in stan-dardni ločljivosti, o čemer so že obvestili regulatorja (APEK).

Predlog: dodaten multipleks za HD-programe

»Naš predlog je bil, da se obdrži multipleks A za

oddajanje TV-programov v SD-kakovosti in se za HD-programe uporabi dodaten multipleks, kar je tudi stan-dardna praksa operaterjev v tujini. Pričakujemo, da bo APEK objavil strategijo upo-rabe preostalih multipleksov oziroma HD-multipleksa ter s tem omogočil nadaljnji ra-zvoj digitalne prizemne TV v Sloveniji. Tako bi lahko vsem uporabnikom prizemne digi-talne TV, ki imajo ustrezen sprejemnik, omogočili spre-jem slike najvišje kakovosti,« dodaja Žunkovič.

RTV Slovenija je v interesu zgraditi in upravljati HD-mul-tipleks, saj je naložba v HD-omrežje sorazmerno manjša ob upoštevanju dejstva, da prenosne zveze za MUX-A že omogočajo prenos HD-signa-lov. S postavitvijo treh glavnih oddajnih točk (Nanos, Krva-vec in Pohorje) lahko RTV Slo-venija doseže kar 70-odstotno pokritost prebivalstva. Pri tem operaterju ni treba kupovati novih oddajnikov, saj lahko obstoječe nadgradi in naredi primerne za digitalno oddaja-nje. Skladno z možnostmi bi širjenje pokritosti nadaljevali v prihodnjih letih.

visoka ločljivost preselila tudi »na teren«, saj nacionalka že načrtuje nabavo dveh reportaž- nih vozil za HD. Tudi gledalci, ki za svoj sprejem uporabljajo prizemna omrežja, že kažejo ve-liko zanimanje za visoko ločljive vsebine, saj jih je kar okoli 40 odstotkov ob prehodu na digital-no oddajanje nabavilo ustrezne TV-sprejemnike.

HD-signal (skoraj) ne pozna ovir

Po lanskem decembru, ko se je v Sloveniji zgodil prehod na digitalno prizemno odda-janje TV-signalov na platfor-mi DVB-T, so gospodinjstva, ki TV-signal sprejemajo prek

sobne antene, takšnih je dobra tretjina, zelo zadovoljna s kako-vostno nadgradnjo. Z ustreznim DVB-T-sprejemnikom bo tako sredi poletja programe z multi-pleksa A v SD-kakovosti, ki ga upravlja RTV Slovenija, mogoče sprejemati kar v 99 odstotkih go-spodinjstev, kar je seveda daleč najboljša pokritost s katerimkoli signalom v državi.

»RTV Slovenija za doseganje takšne pokritosti uporablja in vzdržuje okoli 170 oddajnih lokacij, cena delovanja digital-nega omrežja pa znaša okoli tri milijone evrov na leto,« razlaga Žunkovič.

Sredi aprila je poteklo dovo-ljenje za testno oddajanje HD-


Lani je bilo v Sloveniji v primerjavi s predlani obrav-navanih več vlomov v sta-novanjske hiše, stanovanja in garaže ter tudi v banke in zlatarne. S tatvinami in velikimi tatvinami je bilo po podatkih slovenske policije povzročene za več več kot 48 milijonov evrov materi-alne škode. Samo z vlomi so zlikovci Slovence oškodo-vali za več kot 29 milijonov evrov. Praktično vsaka hiša, stanovanje ali drug zasebni prostor je v resni nevarnosti, da postane tarča tatov. Tve-ganje je bistveno večje, če ni poskrbljeno za ustrezno varovanje.

S pomočjo interneta do varnega stanovanja

[ AMIS REX ] Povezovanje telekomunikacijskih rešitev in profesionalnega varovanja

Družba Amis v sodelova-nju s podjetjem Varnost Maribor od začetka maja po vsej Sloveniji ponuja sodobno rešitev za varo-vanje in nadzor doma. Imenuje se AmisREX, gre pa za rešitev, ki s pridom izkorišča vse prednosti širokopasovnih povezav.

»Ne le zaradi cene, tudi za-radi navdušenja bo marsika-teri Slovenec začel uporabljati sisteme za spletno varovanje,« meni dr. Rok Rupnik, docent na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Zakaj uporaba informacij-skih in telekomunikacijskih tehnologij za daljinski nadzor in varovanje stanovanj, hiš in drugih prostorov ter tudi manjših poslovnih objektov tako močno zaostaja za real-nimi možnostmi, smo vprašali dr. Roka Rupnika, docenta na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Lju-

Pes čuvaj kar prek spletaTehnologija je, zdaj je treba storitve uspešno predstaviti ljudem Za varovanje podjetij običajno skrbijo strokov-njaki, službe in sodobna oprema, seveda odvisno od narave, velikosti, lokacije in drugih značil-nosti, ki lahko vplivajo na stopnjo ogroženosti. Internet se pri tem že dalj časa uporablja kot zmogljiv, zanesljiv, a sorazmerno drag medij za prenos alarmnih sporočil iz podjetij in ustanov do varnostnih oziroma intervencijskih služb.

Ne le zaradi cene, tudi zaradi navdušenja bo marsikateri Slovenec začel uporabljati sisteme za spletno varovanje.

Tako meni dr. Rok Rupnik, docent na Fakulteti za raču-nalništvo in informatiko Uni-verze v Ljubljani.

▶

vanj, hiš in drugih objektov pri nas,« ocenjuje Rupnik. »Slovenci hitro sprejemamo nove tehnologije in med nami ni malo posameznikov, ki so tehnološki navdušenci. Ne le zaradi cene, tudi zaradi navdu-šenja bo marsikdo prešel na te sisteme za varovanje.«

Na vrsti so ponudniki »Zdaj so na vrsti ponudni-

ki, da na pravilen in učinkovit način izpeljejo trženje teh sto-ritev. Ocenjujem, da verjetno zelo agresivne trženjske stra-tegije še ne bodo ubrali, ker je vprašanje, ali imajo zadostne

zmogljivosti, če bi se povpraše-vanje na hitro zelo povečalo,« meni Rupnik. »Telekomuni-kacijska oprema, namenjena varovanju in povezana prek interneta, je izpostavljena spletnim nevarnostim tako kot vsaka druga oprema. Mor-da bomo v roku dveh let lahko med novicami prebrali, da je nekdo na daljavo onesposobil neko napravo za varovanje,« pravi Rupnik.

Prihodnost z osebnimi e-stražarji

»Moje mnenje je, da bo naslednji korak pri uporabi IKT v osebnem varovanju, torej neke vrste osebni e-stražar,« razlaga Rupnik. »Zanimive evolucijske sto-pnje torej: varovanje stavbe in prostorov, varovanje doma in varovanje osebe. Počakaj-mo nekaj let, bomo videli, ali imam prav.«

Rupnik poudarja, da bodo pri e-stražarju pomembni am-bientalni senzorji, ki ne bodo delovali le v manjših prostorih, temveč tudi v bolj odprtih pro-storih in na prostem. »Zanimi-va bi tukaj utegnila biti vloga mobilnih aparatov in uporaba računalniškega vida. Domišlija tukaj nima meja, le ubijalsko idejo je treba dobiti.«

že nekaj časa vključujejo mož- nost, da se ob kraji podatki, zapisani na računalniku, ši-frirajo. »V tem primeru gre za varovanje podatkov,« dodaja. »Ko pa gre za fizično varova-nje, prednjači nadzor dostopa do prostorov, kjer z različni-mi tehnologijami kartic lahko nadziramo dostop. V Sloveniji imamo več podjetij, ki imajo na tem področju vrhunsko ponud-bo, recimo Špica.«

»Tehnološki koncepti, ka-kršna sta Varen dom Telekoma Slovenije in AmisREX družbe Amis, vsekakor izboljšujejo situacijo z varovanjem stano-

bljani. »Geografska razširje-nost območij, kjer je na voljo ADSL, in pokritost s signalom GSM/UMTS sta v Sloveniji zelo dobri,« razlaga Rupnik. »Menim, da sta za zaostajanje dva glavna razloga: miselnost pri ljudeh, ki še niso sprejeli možnosti, da je to tudi eden od načinov varovanja, in slaba in-formiranost o ponudbi, vsaj po mojih opažanjih.«

Koncepti, ki izboljšujejo stanje

Dr. Rupnik poudarja, da prenosni računalniki v kom-binaciji z operacijskimi sistemi


Paket AmisREX Osnovna oprema v paketu AmisREX zajema alarmno centralo

z IP-modulom, radijsko anteno, tipkovnico, daljinski upra-vljalnik, IR-senzor gibanja, sireno, magnetni kontakt in drobni material (baterije in podobno). Paket vključuje profesionalno montažo, priklop in preveritev delovanja sistema ter tudi stalen nadzor operaterjev varnostno-nadzornega centra in ukrepanje ob alarmnih dogodkih, svetovanje strokovno usposobljenega varnostnega osebja in 24-urno pripravljenost za fizično inter-vencijo strokovno usposobljenih varnostnikov na objektu.

▶

Kdo varuje vaš dom, ko ste zdoma?AmisREX je sodoben brezžični sistem, ki vašo hišo ali stanovanje varuje pred vlomi in tatvinami. V svoji razširjeni različici pa tudi pred drugimi potencialnimi nevarnostmi, kot so dim, uhajanje plina in lom stekla.V primeru sprožitve alarma,na kraj dogodka prispe usposobljena ekipa varnostnikov.

v sodelovanju z

080 20 10

*Podrobnejši pogoji storitve za varovanje doma - AmisREX so na spletni strani www.amis.net/dom.

Paket AmisREX vključuje:› Brezplačno profesionalno montažo, priklop in preveritev delovanja.› Brezplačni osnovni set opreme

Paket AmisREXmesečno 29,90 €*Osnovni set opreme

S pomočjo interneta do varnega stanovanja

[ AMIS REX ] Povezovanje telekomunikacijskih rešitev in profesionalnega varovanja

AmisREX deluje na podlagi združevanja nadzora, varnostnih mehanizmov in širokopasovnega dostopa, kjer ponudnik storitve omogoča stalno povezavo in obveščanje varnostno-nadzornega centra o neželenih dogodkih v naročnikovem domu.

▶

Storitev za varovanje in nadzor

Nova storitev AmisREX je namenjena širšemu kro-gu domačih uporabnikov, ki so Amisovi naročniki s ši-rokopasovno povezavo. Ena izmed ključnih prednosti je brezžično delovanje siste-ma, saj namestitev ne zah-teva kompleksnih posegov v prostor in napeljave kablov do vsake enote varovanja. Storitev omogoča varovanje stanovanja ali hiše in dru-gih prostorov pred vlomi in tatvinami, v svoji razširjeni različici pa tudi pred dru-gimi potencialnimi nevar-nostmi, kot so dim oziroma ogenj, uhajanje plina in lom stekla.

Združene različne tehnologije

AmisREX deluje na pod-lagi združevanja nadzora, varnostnih mehanizmov in širokopasovnega dosto-pa, kjer ponudnik storitve omogoča stalno povezavo in obveščanje varnostno-nad-zornega centra o neželenih dogodkih v naročnikovem domu. Omenjeni center deluje v okviru specializi-ranega podjetja za varova-nje Varnost Maribor, ki s 24-urnim nadzorom varuje prostore ali objekt naroč-nika pred vlomi, požarom in drugimi nevarnostmi. Ob neljubem dogodku na kraj dogodka takoj pošljejo ekipo varnostnikov, naročnik pa je hkrati obveščen s telefon-skim klicem.

Brezžični varnostni sistem na delu

Varnostni sistem Amis- REX sestavlja več elemen-

tov. Med njimi naj na prvem mestu omenimo nadzorno ploščo oziroma centralo, ki na podlagi prejetih signalov sproži alarm in posreduje informacijo varnostno-nad-zornemu centru. V notranjo-sti prostorov so nameščeni detektorji gibanja, ki delu-jejo na podlagi infrardečih žarkov ter zaznajo vsako gibanje v prostoru in pre-nesejo signal do nadzorne centrale. Vhodna vrata (sko-zi katera glede na statistiko vstopa 80 odstotkov vseh vlomilcev) so opremljena z magnetnim kontaktom, ki ob aktiviranju alarma pri od-piranju vrat vsakič obvesti centralo.

Pred sprožitvijo alarma je upoštevan ustrezen časovni zamik, da lahko uporabnik deaktivira alarmni sistem. Za zvočni alarm poskrbi brezžična notranja sirena, ki z zvokom prežene ali pre-straši vlomilca ter opozori okolico na sumljivo dogaja-nje. Komponente med seboj komunicirajo po radijskih frekvencah, senzorji in detektorji pa se napajajo s pomočjo baterij. Centrala je priključena neposredno v modem oziroma usmerjeval-

nik in električno napajanje, omogoča pa tudi rezervno povezavo prek klasične te-lefonske linije.

Rešitev v okviru pametnega doma

Uporabnik sistem Amis- REX upravlja s pomočjo tipkovnice in kode kot tudi priročnega daljinskega upra-vljalnika. Ob naročilu paketa ali kadarkoli kasneje lahko kupi dodatno opremo, kot so infrardeči senzor gibanja, magnetni kontakt, detektor dima, detektor uhajanja pli-na, detektor loma stekla, si-rena, tipkovnica in daljinski upravljalnik.

»Neizpodbitno je, da ži-vimo v času, ko je vsakdo vedno bolj prisiljen raz-mišljati o varovanju svoje-ga premoženja,« poudarja Boštjan Tancer, namestnik predsednika upravnega od-bora družbe Varnost Mari-bor. »AmisREX pomeni prvo izmed novih rešitev v okviru nove storitvene kategorije AmisDom,« dodaja Boštjan Košak, direktor družbe Amis. »Gre za koncept ši-rokopasovnih storitev pri-hodnosti, tako imenovanega pametnega doma.«

INFO

FINANCE, četrtek, 12. maja 2011, št. 90www.finance.si

[NOVOST ]

KOLEDAR DOGODKOV

Forum ZAUH, predstavitev storitev in produktov za zajem, arhiviranje, upravljanje in hram-bo podatkov različnih podjetij, Palsit, Gospodarsko razstavi-šče, Ljubljana, 12. maj (www.palsit.com)

Povečajte poslovno storil-nost, učinkovitost in varnost vašega poslovanja, dogodek, namenjen spoznavanju orodij za zagotavljanje visoke učinko-vitosti zaposlenih, ORG. TEND, prostori podjetja, Maribor, 12. maj (www.tend.si)

SAP Global Sapphire Now and ASUG Annual Conference, letna konferenca strokovnjakov in uporabnikov SAP-jeve pro-gramske opreme, SAP, Orange County Convention Center, Orlando, 15.–18. maj (www.sapandasug.com)

Mecom 2011, mednarodna konferenca in razstava o mobil-nih komunikacijah za območje Bližnjega vzhoda, IIR Middle East, Abu Dhabi National Exhib-tion Center, Abu Dabi, 16.–18. maj (www.mecomexpo.com)

2011 SIMULIA Customer Conference, konferenca o teh-nologijah simulacij in metodah izboljšanja razvoja produktov, Hotel Fira Palace, Barcelona, 16.–19. maj (www.3ds.com)

Fujitsu TechDay, dogodek, posvečen preoblikovanju IT oziroma vplivu tehnologij na poslovne potrebe, Fujitsu, Augsburg, 17. in 18. maj (si.fujitsu.com)

PCIM Europe 2011, medna-rodni sejem in konferenca o elektroniki za energetiko, inte-ligentnem gibanju in kontroli kakovosti, Mesago Messe Fran-kfurt, Messezentrum Nürnber-gMesse, Nürnberg, 17.–19.maj (www.mesago.de)

Obvladovanje proizvodnje s takoj merljivimi učinki, brez-plačni izobraževalni dogodek, Kopa, Kongresni center Mons, Ljubljana, 19. maj (www.kopa.si)

Business Game Changers & What you need to know, 5. regionalna konferenca CEED (Center for Entrepreneurship and Executive Development), Podjetniški center CEED Slove-nija, hotel Golf, Bled, 20. maj (www.ceed-slovenia.org)

How to Write Correct SQL and Know It: A Relational Approach to SQL, dvodnevni seminar, ki ga bo vodil znani predavatelj Chris J. Date, eden od pionirjev v teoriji relacijskih

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

baz z naslovom DbProf in SIO-UG, Grandvid hotel, Škofljica pri Ljubljani, 23. in 24. maj (www.sioug.si)

NT konferenca 2011, letna konferenca strokovnjakov, par-tnerjev in uporabnikov Micro-softove programske opreme, največji IT-dogodek v Sloveniji, Microsoft Slovenija, GH Ber-nardin, Portorož, 23.–26. maj (www.ntk2011.microsoft.si)

CIO Europe Summit 2011, evropska konferenca direktor-jev IT s ciljem izmenjave mnenj o aktualnih vprašanjih IT in po-slovanja, GDS International, Ri-tz-Carlton, Berlin, 24.–26. maj (www.ciosummiteurope.com)

Panduit Roadshow, predsta-vitev rešitev za boljši nadzor celotne organizacije, Panduit, Hotel Hyatt, Beograd, 31. maj (http://guest.cvent.com/d/vdqyxl/4W)

Computex 2011, 31. med-narodna prireditev s področja informacijskih tehnologij, TAI-TRA, Taipei World Trade Center, Tajpej, 31. maj–4. junij (www.computextaipei.com.tw)

5. itSMF konferenca jugo-vzhodne Evrope, dogodek, posvečen najboljšim praksam in pridobivanju novega znanja na področju IT Service Mana-gementa, itSMF, Sava centar, Beograd, 1. junij (www.itsmf.org.rs)

Pantheon konferenca 2011, podjetniško-izobraževalni dogodek, Datalab tehnologije, hotel Golf, Bled, 1. in 2. junij (www.datalab.si)

SMT/Hybrid/Packaging 2011, mednarodni sejem in kongres o sistemski integraciji v mikroe-lektroniki, Mesago Messe Fran-kfurt, Messezentrum Nürn-bergMesse, Nürnberg, 3.–5. junij (www.mesago.de)

24th Bled eConference, mednarodna konferenca o elek-tronskem poslovanju, eCenter Fakultete za organizacijske vede, hotel Golf, Bled, 12.–15. junij (bledconference.org/)

IDC Cloud Computing 2011, konferenca o računalništvu v oblaku, IDC, Kongresni center Brdo, Brdo pri Kranju, 15. junij (www.idc-adriatics.com/?showproduct=40739)

Panduit Roadshow, predsta-vitev rešitev za boljši nadzor celotne organizacije, Panduit, Hotel Mons, Ljubljana, 14. junij (http://guest.cvent.com/d/vdqyxl/4W)

OTS 2011, 16. konferenca o sodobnih tehnologijah in storitvah, Fakulteta za elek-trotehniko, računalništvo in informatiko, prostori FERI, Ma-ribor, 15. in 16. junij (www.ots.si/index.html)

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

Od 12. maja do 15. junijaNavedeni so naziv in opis dogodka, organizator, prizorišče, kraj in datum ter spletna stran za dodatne informacije.

Kanadsko podjetje RIM bo v prihodnjih me-secih poslovnežem namenilo nov mobilni telefon iz družine BlackBerry. »Robidnica« z oznako Bold 9900 bo znanilka nove ge-neracije teh naprav, saj jo poleg zmogljive strojne opreme odlikuje tudi nova različica operacijskega sistema – BlackBerry OS 7. Poslovni telefon bo uporabnik upravljal s pomočjo tipkovnice ali prek za večprstni dotik občutljivega 2,8-palčnega zaslona

z ločljivostjo 640 x 480 točk. V telefon je vgrajen zmogljiv procesor Snapdragon tak-ta 1,2 gigaherca, pri delu pa mu pomaga osem gigabajtov vgrajenega pomnilnika. Kot eden prvih telefonov na svetu je opre-mljen tudi s tehnologijo NFC (Near Field Communications). Zanimiva je tudi rešitev BlackBerry Balance, ki uporabnikom omo-goča ločitev poslovnih vsebin in podatkov od zasebnih.

BlackBerry Bold 9900

Philipsov kompleks v Leuvnu ima uradni naziv High Impact In-novation Centre, ljubkovalno pa ga tamkajšnji zaposleni kličejo kar iLab, predvsem zato, ker je sestavljen iz kopice zvočnih labo-ratorijev, v katerih raziskovalci ne želijo ničesar prepustiti naključju. V stavbi dela več sto inženirjev, katerih naloga je ustvarjati iz-delke iz avdiosveta, ki bodo naj-boljši na svetu ali pa vsaj jasno boljši od konkurenčnih izdelkov v posameznem razredu naprav. Sistemski pristop k inovacijam, ki ga v praksi uporabljajo že več let, se je očitno obrestoval, saj je omenjeni proizvajalec v zadnjih letih začel kot po tekočem traku zbirati nagrade in priznanja za svoje zvočne izdelke. Philips je leta 2010 dosežke svojih inženirjev na področju ustvarjanja in prenosa zvoka kronal s kampanjo, poime-novano »Obsedeni z zvokom«, v okviru katere so javnosti predsta-vili več novih zvočnih konceptov

Zvok, ki ne pusti nikogar ravnodušnega

[NA OBISKU ] Philipsov evropski inovacijski center za zvok

Podjetje Philips velja za enega izmed velikanov v svetu zabavne elektronike, saj narekuje tempo razvoja avdio- in videoizdelkov. Dobili smo priložnost in se odpravili v belgij-sko mesto Leuven, kjer domuje Philipsov evropski inovacijski center za področje zvoka, medtem ko za novotarije s področja videonaprav, predvsem televizorjev, skrbijo inženirji v Eindhovnu na Nizozemskem.

Največji izziv pri ustvarjanju kakovostnega zvoka so za inženirje predvsem manjše naprave, denimo slušal-ke in tanki digitalni televizorji.

▶

in tehnoloških rešitev, predvsem s področja prostorskega zvoka.

Soba, ki lebdi Velika stavba, ki stoji precej

blizu avtoceste in letališča, se spr-va ne zdi najprimernejše okolje za zvočni laboratorij, saj je okolica vsekakor močno obremenjena s hrupom. Toda v notranjih prosto-rih, po zaslugi zelo dobre izolaci-je, vlada povsem mirno vzdušje, z izjemo trenutkov, ko inženirji preizkušajo jakost zvoka svojih kreacij. Pika na i pa je glavni la-boratorij za analizo zvoka, ki je postavljen v lebdeči sobi (ta prak-tično visi v prostoru na posebnih »elastikah«), obdani z vrsto pen, ki preprečujejo zvočne odboje. Tako se v notranjost ne prebijejo niti hrup niti tresljaji, ki jih povzročita denimo prelet letala.

Dober zvok sestavlja nešteto elementov

Kot vedo povedati Philipsovi

inženirji, veljajo avdioizdelki za ene bolj zahtevnih, saj imamo uporabniki vsak svoja ušesa in zvok dojemamo na različne načine. Narediti izdelek, ki bo zadovoljil širše, pa tudi bolj usmerjeno in zahtevnejše ob-činstvo, torej ni mačji kašelj. Za kakovosten zvok je tako potreb-nih veliko gradnikov, od akustič-nih rešitev, zvočnega procesorja do oblike izdelka in programske opreme, povezane z njim. Seveda so tudi inženirji pogosto omejeni s tehnologijo, ki jo lahko upo-rabijo v posameznem izdelku, še posebno, če je ta namenjen cenovno občutljivemu tržnemu razredu.

V iskanju kompromisov med ideali

Snovanje novih avdionaprav in zvočnikov je tako vedno po-vezano s kompromisi in omeji-tvami. Pri tem inženirjem svoje zahteve postavlja tudi trženjski oddelek, kjer pri strokovnjakih za obliko v zadnjih letih prednja-čijo zaobljene linije izdelkov, ki niso vedno dobrodošle z zvoč-nega vidika.

Kljub temu so Philipsovi in-ženirji v zadnjih letih naredili velike preboje na področju pro-

storskega zvoka, s tehnologijami, kot so SoundSphere (prostorski in izredno pristen zvok iz zgolj dveh naprednih stereozvočni-kov), Ambisound in 360 sound.

Največji izziv pri ustvarjanje kakovostnega zvoka so za inže-nirje predvsem manjše naprave, denimo slušalke in tanki digitalni televizorji, a tudi na tem področju s pomočjo zvočnih procesorjev, napredne programske opreme in novih materialov včasih delajo pravcate čudeže.

Če strokovnjakom kaj ni všeč, ne pride na police

Tehnologije in izdelki, razviti do faze prototipov, morajo skozi več preizkusov. Poleg razvijal-cev in zaposlenih v Philipsu jih ocenjuje več skupin naključnih, pa tudi namensko izbranih po-trošnikov. Končno oceno o po-sameznem izdelku da skupina strokovnjakov s področja zvoka, ki sliši na ime Golden Ear. Če ta ugotovi morebitne pomanjklji-vosti glede na zahteve posame-znega izdelka, se inženirji vrnejo korak ali dva nazaj in poskušajo pomanjkljivosti prototipov od-praviti. Pri povsem futurističnih izdelkih pa se včasih zgodi, da se vrnejo prav do risalne deske.

ikt in format or erp in focus

Documents