1. TEHNIŠKI DAN

IGRAČE, IGRE IN IGRANJE PRED NEDAVNIM

IN DANES

ŠOLSKI BILTEN

Črenšovci, oktober 2012

KAZALO:

Uvod __________________________________________________________________________ 1

Dejavnosti, ki so potekale v oddelčnih skupnostih od 1. do 5. razreda _____________________ 2

1. a razred (Maja, Miha) _______________________________________________________________ 2

1. b razred (Maja, Miha) _______________________________________________________________ 3

2. razred (Maja, Miha) _________________________________________________________________ 4

3. razred (Maja, Miha) _________________________________________________________________ 5

4. razred (Kaja, Lara, Laura) ____________________________________________________________ 6

5. razred (Kaja, Lara, Laura) ____________________________________________________________ 7

Dejavnosti, ki so potekale v mešanih skupinah učencev od 6. do 9. razreda _________________ 8

IGRAČE, IGRE IN IGRANJE PRED NEDAVNIM (Maja, Miha) ____________________________________ 8

IZDELAVA IGRE ŠTIRI V VRSTO __________________________________________________________ 9

IGRA NA PROSTEM (Monika, Sara) ______________________________________________________ 10

IZDELAVA IGRE PARI (Kaja, Lara, Laura) __________________________________________________ 11

IGRAČE PRI GLASBI (Maja, Miha) _______________________________________________________ 12

IGRALA NA ŠOLSKEM IGRIŠČU (Lara, Kaja, Laura) __________________________________________ 13

IZDELOVANJE IGER IN OGRAČ NAŠIH DEDKOV IN BABIC (Monika, Sara) ________________________ 14

OBISK DELAVNICE ZA DELOVNO USPOSABLJANJE (Kaja, Lara, Laura) ___________________________ 15

EKIPA ŠOLSKEGA NOVINARSTVA (Miša, Kornelija) _________________________________________ 16

INTERVJUJI _________________________________________________________________________ 18

ZBIRANJE PODATKOV O IGRAH, IGRAČAH IN IGRANJU NEKOČ IN DANES S POMOČJO ANKETNEGA VPRAŠALNIKA (Miha, Maja) ______________________________________________________________ 22

KAKŠNE SO UGOTOVITVE PO ZAKLJUČENEM TEHNIŠKEM DNEVU? _______________________ 23

mag. MARIJA HORVAT, ravnateljica šole: ___________________________________________ 24

1

Uvod

V tednu otroka učenje po šolah pogosto poteka na drugačen, »učencem

bolj prijazen« način. Tudi na Osnovni šoli Franceta Prešerna Črenšovci sta v

tednu otroka bila organizirana dva dneva dejavnosti, še posebej so bili

učenci in učitelji aktivni ob aktivnostih, ki so potekale v okviru tehniškega

dneva z naslovom

IGRAČE, IGRE IN IGRANJE PRED NEDAVNIM IN DANES,

ki je na šoli potekal

v četrtek, 4. oktobra 2012.

Šolska novinarska ekipa je spremljala delov v mešanih skupinah, v katere

so se učenci od 6. do 9. razreda razvrstili glede na njihov interes in v

oddelčnih skupnostih od 1. do 5. razreda, kjer so učenci raziskovali in

ustvarjali v povezavi z naslovno temo in se ob tem veliko naučili.

2

Dejavnosti, ki so potekale v oddelčnih skupnostih od 1. do 5. razreda

1. a razred (Maja, Miha)

Učiteljica Bernarda nam je povedala, kakšne aktivnosti so učenci izvajali ob tednu otroka in

kaj so počeli v okviru tehniškega dne. Ko so učenci naredili vse, kar so načrtovali, je bilo nekaj

časa namenjenega tudi igri.

BERNARDA ZVER, učiteljica v 1. a razredu: »Izdelovali smo

voščilnice iz naravnih materialov.«

Učiteljica Stanka Zver je dodala,

da so bili otroci aktivni na krosu, da

so si ogledali tudi lutkovno predstavo,

zbirali pa so tudi hrano za živali.

Tehniški dan je bil za njih razgiban in

pester.

ALJA SITARIĆ: »V tednu otroka je bilo v šoli zelo lepo. Nabirali smo jesensko odpadlo listje,

kamenčke, zbirali palice, lešnike, divje kostanje in želod. Iz zbranih materialov smo izdelovali

voščilnice.«

NUŠA HORVAT: »Zelo je bilo lepo, ko smo se igrali na

krosu, všeč mi je bilo tudi, ko smo prinašali v šolo želode.«

3

1. b razred (Maja, Miha)

Učenci 1. b razreda so lepo sodelovali in so znali zelo dobro razložiti pomen prometnih

znakov. Učiteljica Gabrijela Novak nam je namreč povedala:

»Ob prvem tehniškem dnevu smo se lotili nove in nadvse pomembne teme, in sicer smo se

začeli pogovarjati o prometu in predvsem varnem vključevanju v promet. Zjutraj smo šli na

sprehod in smo bili še posebej pozorni na prometne znake. Pogovorili smo se, kje moramo biti

posebej previdni. Izdelovali smo prometne znake, s katerimi se bomo igrali in se tako ob igri

učili.«

Prometni znaki, s katerimi se lahko učenci igrajo

LUKA GOSTAN: »Šli smo na sprehod in se učili o

prometnih znakih. Videli smo dosti prometnih znakov.«

IRIS SEVER

Naučili smo se veliko o prometu in kako moramo

biti na cesti previdni. Na sprehodu mi je bilo všeč.

Lepo mi je bilo, da smo prometne znake tudi izdelali.

4

2. razred (Maja, Miha)

Učenci so po naročilu učiteljica Romane v šolo cel teden prinašali stare igrače in jih tudi

narisali. Učiteljica Romana je prinesla nekaj igrač, s katerimi se je nekoč sama igrala. Prinesla

je tudi staro leseno puško. Tri učenke so ob pomoči starih staršev nekaj starih igrač tudi

izdelale. S starimi igračami se bodo učenci tudi igrali.

Stare igrače, ki so jih učenci prinesli v šolo

LINA VUČKO: »Z babico sva doma izdelali vrtavko, ki je

zelo zanimiva. Vešč mi je bilo, ko smo risali v šoli stare

igrače.«

5

3. razred (Maja, Miha)

V 3. razredu so izdelovali vrtavke, ki so jih v razredu tudi preizkusili in se tako s preprostimi

igračami tudi igrali. Najprej so iz zvezka prerisali in izrezali model vrtavke, ki so jo potem

izvirno pobarvali in plastificirali. Na sredini so naredili luknjico in vstavili palčko, ki je

omogočila vrtenje vrtavke.

ALEN BALAŽIC: »V razredu so nas obiskali dedki in

babice, ki so nam pripovedovali stare zgodbe. Prebrali smo

pravljico in se pogovarjali o starih igrah. Tako sem prvič

slišal za igro pejneze metati.«

6

4. razred (Kaja, Lara, Laura)

Učenci so v četrtem razredu izdelovali zmaje. Učiteljica Nataša Čeh nam je povedala, da so

učenci prvič delali s kladivom in bili pri delu zelo spretni. Delo s kladivom jim je bilo tudi zelo

zanimivo.

Učenci so se preizkusili v delu z orodjem

VID KRAMAR: »Tehniški dan se mi je zdel enkraten. Izdelali

smo voziček na notranji pogon. Učenci smo pri delu zelo

uživali.«

7

5. razred (Kaja, Lara, Laura)

Učenci so z učiteljem Elvirjem izdelovali vetrnice, brnčača in helikopter. Učitelj je povedal,

da so učenci dobro sodelovali in je bil z njihovim delom zelo zadovoljen.

Učenci sodelujejo in ustvarjajo

ANAMARIJA KELENC: »Tehniški dan mi je bil zelo všeč.

Naučila sem se, da lahko iz preprostih stvari naredimo lepe

igrače. Pri delu smo uporabljali gradiva za naravoslovje in

tehniko, pomagali pa smo si tudi s pripomočki, ki jih je

pripravil učitelj.«

8

Dejavnosti, ki so potekale v mešanih skupinah učencev od 6. do 9. razreda

IGRAČE, IGRE IN IGRANJE PRED NEDAVNIM (Maja, Miha)

Učiteljica Majda Frančič je vodila skupino učenk, ki je izvedla dva intervjuja. Gospod Mirko

Šernek in gospa Marija Hanc sta pripovedovala o dekliških in fantovskih igrah nekoč, povedala

pa sta tudi nekaj o skupnih igrah. Veliko so izvedeli o »skrivnih« igrah, ki se jih otroci naj ne bi

igrali, a so se jih kljub vsemu. Gospod Mirko je povedal, da se je z eno igračo igral 10 let, danes

pa mladi in otroci pogosto ne znajo ceniti igrač, ki so jim na voljo. Oba intervjuja so učenke

najprej posnele, potem pa še zapisale.

Intervju z gospodom Mirkom in gospo Marijo

Zapis intervjujev

9

IZDELAVA IGRE ŠTIRI V VRSTO

V skupini, ki jo je vodil učitelj Vlado Žalik, so izdelovali igre iz lesa ŠTIRI V VRSTO. Deset

učencev je izdelalo načrte in navodila za igro. Kasneje so izdelali embalažo in podstavek, nato

pa so izdelek še pobarvali. Igrače bodo podarili oddelkom podaljšanega bivanja in učencem

razredne stopnje.

Učenci so ponosni na igrače, ki so jih izdelali

BOJAN HORVAT (8.a): »V to skupino sem se vključil zato, ker

rad delam z lesom, najbolj me je pritegnilo risanje načrtov.

Tehniški dan mi je bil zelo všeč in sem užival pri delu v skupini.«

Ugotovili smo, da je skupina dobro sodelovala in ustvarila igre, ki bodo učencem gotovo v

veliko veselje.

10

IGRA NA PROSTEM (Monika, Sara)

Skupina športnikov pod mentorstvom učitelja Bojana Horvata in učiteljice Karmen Škafar je

izdelovala hodulje iz lesa, ki bodo namenjene aktivnostim ob športnih dnevih in športni vzgoji.

Učenci so hodulje na koncu še pobarvali in jih navdušeno preizkusili.

SAŠKA HORVAT (8. A): »V skupini smo izdelali hodulje iz lesa. V to skupino sem se vključila,

ker se mi je zdelo zanimivo, ko sem slišala za hodulje. Na koncu smo izdelke pobarvali in

preizkusili. Zelo smo se zabavali.«

11

IZDELAVA IGRE PARI (Kaja, Lara, Laura)

V računalniški učilnici so delali učenci pod vodstvom učitelja Saše Utroša in učiteljice

Nataše Novak. Na računalniku so izdelali slikovne in besedne kartice, na katere so pisali

besede v angleškem in nemškem jeziku., s temi karticami se bodo lahko pri pouku ob zabavi in

igri tudi veliko naučili.

Izdelava igre pari v tujem jeziku

ALEKS ŠERNEK (6.a): »Na računalniku smo delali naloge za tuji

jezik. Veliko sem se naučil in spoznal sem nekaj novih nemških

besed.«

SAŠA UTROŠA, učitelj nemškega jezika: »V

glavnem so bili učenci zelo ustvarjalni in sem z njihovim

delom zadovoljen. Izdelali smo koristne učne kartice, s

katerimi bomo izboljšali obvladovanje tujih jezikov.«

12

IGRAČE PRI GLASBI (Maja, Miha)

Učiteljica Jelka Pal in učitelj Tomi Bušinoski sta učence najprej seznanila s potekom dela in

namenom tehniškega dneva. V nadaljevanju so priperjali glasbila igrače in prava glasbila

ogledali so si tudi videoposnetek uporabe različnih glasbil. Izdelali so tudi svoje instrumente

(ropotuljo, brenkalo, različna tolkala, rog) in na instrumente tudi zaigrali.

Glasbila igrače in prava glasbila

Izdelava ropotuljic

13

IGRALA NA ŠOLSKEM IGRIŠČU (Lara, Kaja, Laura)

Na igrišču si učenci ob pomoči učitelja Zdenka in učitelja Mišela izdelovali igre, s katerimi

se bodo učenci lahko zabavali zlasti v rekreativnih odmorih. Izdelali so 4 različne igre, pri

čemer so uporabljali kredo, barvo in lepilo.

Ustvarjanje igral za učence

TAMARA HORVAT (6. A): »V skupini mi je bilo zelo

prijetno, saj sem spoznala nove prijatelje. Všeč mi je bilo

tudi, da smo izdelali igre, s katerimi se bomo lahko učenci

igrali.«

14

IZDELOVANJE IGER IN OGRAČ NAŠIH DEDKOV IN BABIC (Monika, Sara)

V skupini pod mentorstvom učiteljice Majde Ladič so učenci izdelovali punčke iz blaga, pri

čemer so uporabljali predvsem vato, palčke in blago. Punčke so razstavili na šolski razstavi. Za

vključitev v skupino so se odločili predvsem zato, ker se jim je zdelo zanimivo, da so se nekoč

dekleta znala igrati s preprostimi igračami.

Izdelovanje punčk iz cunj

ANJA KOVAČ (9. r): »V skupino sem se vključila, ker sem si želela

izdelati svojo punčko iz blaga. V skupini sem se dobro počutila in sem

pri delu uživala.«

MAJDA LADIĆ, učiteljica zgodovine in

geografije: »Učencem sem želela s predstavitvijo izdelave punčk iz cunj približati igro otrok

nekoč. Tako sem lahko učencem predstavila nekaj, kar je otrokom nekoč predstavljalo

pomemben del preživljanja prostega časa. Učenci so v skupini dobro sodelovali, izdelali smo

lepe punčke iz cunj.«

15

OBISK DELAVNICE ZA DELOVNO USPOSABLJANJE (Kaja, Lara, Laura)

Skupina učencev je pod mentorstvom svetovalne delavke Ane Petek s šolskim kombijem

obiskala Varstveno-delovni center v Murski Soboti. Svoje ugotovitve in vtise so po vrnitvi na

šolo predstavili tudi na plakatu.

Ustvarjanje plakata

IRIS ZVER (9. r): »Videli smo lahko, kako v Varstveno-delovnem

centru izdelujejo voščilnice, slikajo na steklo, v mizarski delavnici

so izdelovali različne izdelke (tudi igrače) iz lesa. V skupino sem se

vključila, ker sem želela videti, kako poteka delo v delavnicah.

Zdelo se mi je zabavno in poučno.«

16

EKIPA ŠOLSKEGA NOVINARSTVA (Miša, Kornelija)

Šolski novinarji smo se najprej pogovorili o nalogah novinarja in se dogovorili, kako bomo

oblikovali poročila o delu skupin. Potem smo si razdelili terensko delo, saj smo le tako lahko

spremljali delo učencev v vseh skupinah. Sproti smo na tabli vodili evidenco oz. potek dela. V

okviru terenskega dela smo novinarji pripravljali gradivo, ki smo ga potem v učilnici uredili in

pripravili za objavo na šolski spletni strani. S Kornelijo sva ustvarili precej fotografskega

materiala in sodelovali z ostalimi novinarji, ki so fotografije potrebovali za dopolnitev svojih

prispevkov. Pri delu sva zelo uživali.

Organizacija novinarskega dela »na terenu«

17

Priprava razstave na šolskem hodniku o aktivnostih ob tehniškem dnevu

18

INTERVJUJI

Intervju z g. Mirkom Šernekom (roj. 1940, Črenšovci)

1. Ali ste imeli veliko prostega časa? Ali se je prosti čas razlikoval od današnjega?

Večina časa smo bili prepuščeni sami sebi in zato smo imeli veliko prostega časa. Prosti čas smo si znali vzeti in nam nikoli ni bil dolgčas. Mislim, da si današnji otroci ne znajo vzeti prostega časa, več se ne igrajo, takoj ko pridejo iz šole, jih lahko vidimo za računalnikom, pogovarjajo se preko telefona in se več ne družijo s prijatelji.

Jaz sem prvič v mojem življenju videl trgovino z igračami, ko sem bil star okrog sedem let, in sicer v Mariboru, ko sem šel na operacijo in mi je mama kupila leseno kravo na kolesih. Tista krava mi je bila tako pri srcu, da sem spal z njo. Bila je moja najljubša in edina igračka in čuval sem jo do svojega petnajstega leta. Z brati sem se tudi večkrat stepel za to kravo, ker sem jo moral deliti. Danes otroci igrač več ne spoštujejo, vse je iz plastike, igračo imajo dva dneva, potem pa jo pustijo nekje v kotu.

2. Kakšne so bile igre in igrače nekoč?

Igrač nismo imeli, zato smo si jih izdelali sami. Igrati sem se začel že pri peti letih. Rezali smo domače platno in pobirali gumbe z očetovih srajc. Z gumbi smo se »peckali«. Igrali smo se tudi z igračami, ki smo si jih izdelali, ampak smo za izdelavo igrač naredili veliko škode, zato smo bili velikokrat tepeni. V zemljo smo tudi risali kroge in skakali po eni nogi. Igrali smo se, da se je nekdo poročil. Takrat smo na »gümli« priredili pravo svatbo s pozvačinom, nevesto, ženinom in gosti. Dekleta so na lesenem pladnju prinesle koščke kruha, ki so služili kot pojedina na svatbi.

3. Katere igre ste se igrali zunaj, katere pa bolj v hiši?

Igrali smo se večinoma zunaj, le ko je bilo zunaj slabo vreme, smo v hiši »peckali« gumbe. Notri smo se igrali le pozimi.

4. Katere igre ste se igrali poleti in spomladi, katere pa bolj pozimi?

Poleti smo gnali krave na pašo in na paši sem preživel najlepše dni mojega otroštva. Tam smo se veliko igrali in včasih smo pozabili na krave, ki so se včasih steple. Takrat smo bili spet tepeni. Na pašnikih smo se tudi »svinkali«. Večkrat sem ukradel očetovo britvico in obril kravo pod vratom, saj sem potreboval njeno dlako za izdelavo žoge. Ko smo imeli veliko dlake, smo jo zalepili z vodo in pustili da se je posušila. To je bila naša žoga. Spomladi smo iz vrbe in njenega lubja izdelovali »frule«, izdelovali smo tudi puške in se igrali za partizane in Nemce. S frulami smo piskali po ulicah in ustanovili »bando«.

Pozimi smo si izdelali sanke in smuči, ampak smo spet naredili veliko škode. Za božič smo iz lubja, bilja in slame izdelovali okraske, dekleta so delale punčke iz cunj in bilja. Ko smo šli k polnočnici, smo si svetili z baterijami. Baterije smo si kupili na proščenju, in ker nismo imeli denarja, smo vso leto trdo delali, da smo dobili kakšen dinar. Velikokrat smo baterije tudi kradli, predvsem bistriškim fantom. Za dan mrtvih smo po grobovih nabirali loj, iz katerega smo delali figure, in ga tudi prižigali. Enkrat smo skoraj zažgali hlev. Iz vsake stvari smo znali narediti nekaj.

5. Ali ste imeli tudi kakšne »prepovedane igre«?

Predvsem na pašnikih smo, seveda ko smo bili starejši, poskusili kaditi koruzo. Večkrat smo se pa tudi obmetavali s kamenjem z odranskimi fanti. Nekateri so pri tem tudi uporabljali frače in so me zadeli v čelo. Takrat mi je kamen ostal v čelu, in ko sem prišel domov, mi je oče kamen vzel iz čela, me polil z žganjem in na koncu sem bil še tepen.

6. Ali se še kaj te igre igrate z vnuki? Ali pa se vnuki igrajo na način kot ste se vi nekoč?

Ne. Ne želijo se igrati in nimajo interesa. Dandanes mladi samo gledajo televizijo in igrajo igrice na računalniku, s starši in starimi starši se sploh več ne pogovarjajo. Če grejo do prijateljev, so tudi tam na računalniku; če pridejo prijatelji do njih, gledajo televizijo.

Nekoč smo poznali samo radio, naš telefon pa sta bili dve »boks škatlici« in dolga vrvica. Prvi radio v Črenšovcih smo dobili v letih ko sem bil osnovnošolec. Ob poslušanju radia smo se zbrali skoraj vsi.

19

Radijske programe smo lahko poslušali samo štiri ure na dan. Ob njem smo se učili in plesali, npr. na Avsenike.

Zapisali: Manja Šernek, 9.r., in Leonie Raduha, 6.b

Intervju z go. Marijo Hanc (roj. 1950, Črenšovci) 1. Ali ste imeli več prostega časa, kot ga imamo danes? Ali je vaš prosti čas nadomeščalo delo in pomoč

staršem?

Da, prostega časa je bilo nekoč več, kot ga imate danes. Imeli smo delo, imeli smo domače naloge, učili smo se, vendar pa vseeno ni bilo toliko vsega in nismo bili tako obremenjeni, kot ste vi danes.

Je pa res, da svojega prostega časa nisem porabila toliko za delo, ker nisem bila doma na kmetiji. Svoj prosti čas sem porabila za igro, sem pa vedno, ko je bilo potrebno priskočila na pomoč staršem, včasih pa smo pomagali tudi sosedovim na njivah. To niso bila kakšna težka opravila. Otroci smo predvsem okopavali repo in sekali buče.

2. Katera je bila vaša najljubša igra in kaj ste se največ igrali?

Najraje sem se igrala s punčkami in tudi največ. Punčke sem si izdelala sama, pomagala pa mi je moja stara mama, ki je bila šivilja, zato so bile moje punčke vedno nekaj posebnega. Deklice smo se rade igrale v praznih koruznjakih, katere smo si uredile kot prave hiše. Izdelale smo si zavese, s katerimi smo si okrasile koruznjak. Moj stric, ki je bil tesar, nam je izdelal voziček in korito iz lesa za punčke. Največ sem se igrala skupaj s sosedovim dekletom, ki je bila moja vrstnica in skupaj sva naravnost uživale ob punčkah!

3. Kje pa ste se največ igrali, zunaj ali v hiši? Katere igre ste se šli zunaj in katere v hiši? Katere igre ste

se igrali v posameznih letnih časih?

Največ smo se igrali in družili na ulici, saj še ni bilo prometa in ulice niso bile nevarne, kot so danes. Na ulici smo se igrali predvsem spomladi in poleti. Igre, ki smo se jih šli na ulici, pa so bile čoka, »potakali« smo lesena kolesa, ki so nam jih izdelali odrasli, igrali smo se tudi »zemlo krast«, dekleta smo se rada šla pismo in pa potem, kot sem že rekla, smo se igrale v praznih koruznjakih.

Jeseni smo si izdelali veliko igrač iz buč. Pozimi pa smo se, ko ni bilo preveč mrzlo, igrali tudi zunaj na snegu. V jarkih, kjer je bil led, smo se drsali in sankali. To je bilo pravo doživetje! Včasih smo šli iz Črenšovcev pa vse do Trnja s sanmi, eden za drugim. Smo pa se igrali tudi v hiši, predvsem pozimi. To so bile kakšne besedne igre, ki smo se jih šli predvsem pri kakšnih opravilih, kot je »lüpanje semena« in »česanje perja«, npr. »korbel ide«, »gospod Kapicinar so kapico zgübili«, imeli smo že tudi človek, ne jezi se, sami pa smo si izdelali igro mlinček, ki smo se jo igrali kar z raznobarvnim fižolom. Ko smo znali pisati, smo se šli igro, kjer smo morali na eno črko čim hitreje napisati ime vasi, mesta, osebno ime …

Zelo radi pa smo poslušali zgodbe, ki nam jih je pripovedovala naša stara mama. Ta je vedela ogromno zgodb in zelo rada je brala. Dokler nismo znali brati, nam je ona brala knjige, ko pa smo se naučili brati, pa smo že brali sami. Cela naša družina je zelo rada brala in tudi sama še zdaj zelo rada berem. V družini smo imeli debelo zbirko Andersenovih pravljic. Takšne zbirke se dandanes več ne da nikjer dobiti! Mi je pa zelo, zelo žal, da se je ta knjiga nekje izgubila.

4. Ste se igrali kakšne »prepovedane« igre, katere vam starši niso dovolili?

»Prepovedane« igre so se šli bolj fantje kot dekleta. Dekleta niti nismo imela kakšnih skrivnih »prepovedanih« iger.

5. Gotovo je bila razlika med fantovskimi in dekliškimi igrami. Katere igre ste se raje šla dekleta za

razliko od fantov?

Veliko iger smo se skupaj igrali, tako fantje kot dekleta. Je pa res, da smo se dekleta za razliko od fantov igrale s punčkami, same pa smo se šle še igro pismo. Nismo pa sodelovale pri kakšnih posebej fantovskih igrah.

20

6. Ali se katere igre, ki ste se jih igrali v svoje otroštvu, igrate tudi s svojimi vnuki? Se tudi oni igrajo

katere vaše igre?

Največ vsega sem prenesla na najstarejšo vnukinjo, s katero sva, ko je bila manjša, izdelovali punčke iz cunj, z navdušenjem je poslušala zgodbe, ki jih je meni pripovedovala moja stara mama. Še zdaj rada prisluhne tem zgodbam, čeprav že zna vse na pamet. Je pa res, da se ostalih iger, ki smo se jih igrali mi, moji vnuki ne igrajo. Še posebej zaradi tega, ker jih je premalo. Nekoč je bilo veliko več otrok, kot jih je danes in smo se veliko lažje skupaj igrali.

Najlepša hvala za vaše odgovore!

Zapisala: Saša Matajič, 9. R.

Igra »korbel ide« (po ge. Mariji Hanc)

Potrebujemo:

Košarico (»korbel«)

Manjše listke, na katere napišemo kakršnakoli vprašanja (priporočljiva so poučna vprašanja)

Potek igre: Igralci se posedejo v krog. En igralec začne igro, in sicer tako, da poda košarico sosednjemu igralcu (lahko v

smeri urinega kazalca) in pravi: »Korbel ide, ka je v njen?« Igralec, ki prejme košarico, žreba en listek in na glas prebere vprašanje in nanj odgovori. Če ne pozna odgovora na vprašanje, mu soigralci dodelijo kazen (npr. 5 počepov, 10 poskokov …). Ko odgovori oz. opravi kazen, poda košarico naprej in pravi: »Korbel ide, ka je v njen?«. Igra si sledi v krogu, dokler ne zmanjka vprašanj oz. dokler se igralci ne naveličajo.

Živalska pravljica »Kak so v jamo spadnoli« (po ge. Mariji Hanc)

Nekega dne so se poredni fantje obmetavali s kamenjem. Eden izmed kamnov je odletel prek strehe na drugo stran, kjer so bile kokoši, in padel eni kokoši na glavo. Ta, ki ni vedela, kaj je bilo, je zagnala vik in krik: »Ajajaj, meni na glavi vrazaj, bejži pajdaš, či pamet maš!« Slišal jo je petelin, ki jo je prišel vprašat: »Na, kokoška, ka se ti je pa zgodilo, ka tak brčijš?« Kokoška mu je odgovorila: »Ajajaj, meni na glavi vrazaj, bejži pajdaš, či pamet maš!« In sta tekla po kmetiji, vse do zajca, ki ju je povprašal: »Ka se je pa li zgodilo ka tak bižijta pa brčijta?« Petelin mu je odvrnil: »Naj ti kokoška povej, una zna!« Kokoška mu je rekla: »Ajajaj, meni na glavi vrazaj, bejži pajdaš, či pamet maš!« In zajec se jima je pridružil ter skupaj so stekli do bližnjega gozda, kjer jih je ustavila lisica: »Na, pomali! Ka se je pa li zgodilo ka tak bižijte pa se derete, ka vas cejli log čüje?!« Zajec ji je rekel: »Naj ti kokoška povej, una zna!« Kokoška ji je povedala: »Ajajaj, meni na glavi vrazaj, bejži pajdaš, či pamet maš!« In lisica, se jim je pridružila pri teku. Tekli so vse do sredine gozda, kjer so srečali volka. Ta jih je enako kot lisica povprašal, kaj se je zgodilo, da so zagnali tak vik in krik. Živali so mu odvrnile, da naj mu obrazloži kokoška, saj ona ve, kaj se je zgodilo. Kokoška mu je vzkliknila: »Ajajaj, meni na glavi vrazaj, bejži pajdaš, či pamet maš!« Volk se jim je pridružil v teku in skupaj so stekli dalje.

Ker so tako tekli, niso videli jame, ki so jo lovci izkopali v gozdu, in vsi so popadali v jamo. Kokoška je že zagnala vik in krik: »Jezuš, jezuš, ka mo pa zaj?!« »Eh, tüu boj, ka či se tij tu nebi nekaj drla pa skakala toga ne bi bilo!« ji je odvrnil jezen volk. Lisica pa je rekla: »No, no, svaja nede nikaj rišijla! Nekak mo se že rejšili, samo moremo dobro premisliti kak!« Na kar so vsi utihnili in začeli premišljevati, kako neki bi se rešili iz te jame. Čez čas se oglasi volk: »Jes san tak lačen, jes zaj nekoga pojen!« Lisica pa mu je dala idejo: »Idemo štet, što ma grše ime, pa tistoga, šteri ma najgrše, pojejmo!« In so šteli: »Kokoš Pološ, to je grdo! Njo pojejmo!« In so pojedli kokoš, ki je v bistvu vse to zakuhala! In volk čez čas spet pravi: »Jes san še izda lačen! Idemo pa štet!« In so spet šteli: »Kokot Gospod, to je lepo! Njega nemremo pojesti! Zavec Bavec, to je grdo! Njega samo pojejmo!« In pojedli so zajca. Ker je bil volk še zmeraj lačen, so spet šteli: »Kokot Gospod, to je lepo, Lisica Tetica, to je tuj lepo! Ja nikaj, zaj pač kokota pojejmo, pa či glij ma fajno ime!« In tako sta lisica in volk pojedla še petelina! Čez čas volk spet pravi: »Ka pa zaj, lisica, ka san jes še izda lačen?« Lisica mu je s strahom v očeh odvrnila: »Vuk, vpa

21

či te bog dal, ne pojej me! Nekak va se že rejšila!« Volk, ki je bil zelo lačen pa ni mogel čakati: »Kak li? Či smo se do zaj nej. Jes samo tebe pojen!« »Nej, nej, vuk! Že man idejo, kak va se rejšila! Tij se k robi stopi, ka ti jes na rame splezan pa v odiden, te še pa tebe v potegnen!« mu predlaga lisica. Volk, ki se je strinjal z načrtom, je naredil tako, kot mu je naročila lisica. Lisica mu je splezala na ramena in se rešila iz jame. »Zaj pa še mene v potegni!« ji je naročil volk. Lisica pa mu je zvita odvrnila: »Tij si šteu mene pojesti, zaj se pa san rešüvli z jame, kak se ščeš pa znaš!« Stekla je vstran, volk pa je sam ostal v jami in je še zdaj tam, če že ni umrl od lakote!

22

ZBIRANJE PODATKOV O IGRAH, IGRAČAH IN IGRANJU NEKOČ IN DANES S POMOČJO ANKETNEGA VPRAŠALNIKA (Miha, Maja)

V skupini, ki jo je vodila knjižničarka Nataša Litrop, so učenci najprej pripravili dve različni anketi, vezani na

osrednjo temo tehniškega dne. Izdelali so 2 vrsti ankete, in sicer eno za učence in eno za odrasle, ki so jih

učenci anketirali v središču kraja. Vse zbrane podatke so učenci ob pomoči učiteljice prikazali v tortnem

diagramu.

23

KAKŠNE SO UGOTOVITVE PO ZAKLJUČENEM TEHNIŠKEM DNEVU?

VLADO ŽALIK, učitelj fizike in tehnike in tehnologije in

idejni vodja projekta: »Cilj tehniškega dne je bil, da učenci

povežejo svoja znanja o igrah in igračah, predvsem pa, da se

seznanijo, kako so se igrali nekoč, kako se igramo danes in

kako igre vplivajo na naše življenje.

Na dan dejavnosti smo se vsi predhodno dobro

pripravili, na to temo smo učitelji imeli sejo učiteljskega

zbora, na kateri smo sprejeli konkretne dogovore. S

potekom dneva dejavnosti in aktivnostih v skupinah smo

seznanili tudi učence.

Menim, da smo cilje tehniškega dne v celoti realizirali, vsi udeleženci pa so na koncu bili

zadovoljni.

Na koncu bi se rad zahvalil vsem strokovnim delavcem, zunanjim sodelavcem, posebej pa

se moram zahvaliti in hkrati pohvaliti za aktivno sodelovanje tudi učence.«

24

mag. MARIJA HORVAT, ravnateljica šole:

»Celostni tehniški dan o igrah in igračah nekoč in danes

je zelo pomembna vsebina za raziskovanje naše preteklosti, naše tradicije in kulture v

primerjavi s sedanjostjo in prihodnostjo, kar smatram, da je ena izmed vseživljenjskih znanj

oziroma vedenj naših učencev. Veliko narodnega bogastva se skriva v ustnem in pisnem

izročilu naših dedkov in babic, ki lahko s svojimi izkušnjami pomembno vplivajo na današnje

zaznavanje in osveščanje o pomenu druženja in povezovanja ob igri v prostem času današnje

mlade generacije.

Celostni tehniški dan je bil zelo dobro pripravljen, široko zastavljen, zajemal je celostni

pogled na temo igre in igrač in omogočal ustvarjalnost ter povezovalno vlogo preteklosti in

sedanjosti. Učenci so bili v skupinah aktivni, ustvarjalni, aktualni, raziskovalni, vseživljenjski in

tudi koristni, saj je nastalo veliko uporabnih stvari za učenje in preživljanje prostega časa v šoli.

Spoznati temo tako celostno, medpredmetno in medgeneracijsko, od najpreprostejših do

najsodobnejših tehnik načrtovanja in izvedbe, si lahko le želimo, zato bi se rada zahvalila

vsem, ki so pripravljali, izvajali in kakorkoli sodelovali pri izvedbi tako obširnega projekta.

Upam, da so tudi učenci spoznali, da igra pomembno oblikuje človeka, njegovo ravnanje,

njegove lastnosti in osebnostne poteze, ki se v veliki meri odražajo tudi v življenju in delu

vsakega posameznika. Preko igre se učimo, igra je v obdobju otroka tudi pomembno delo in ni

vseeno, s čim se otrok igra, po kakšnih igračah posega in kakšne igrače ima na razpolago.

Morda je to le začetek in uvod v širšo raziskavo teme, ki naj bi dala tudi strokovne

usmeritve za delo z mladimi v prihodnosti.

Hvala učiteljem in učencem ter zunanjim sodelavcem, ki so s svojim delom, spodbudami in

strokovnim pristopom dodali del svoje ustvarjalnosti za koristnejše preživljanje prostega časa

in igre kot oblike učenja tudi za šolo.«

25

Bilten je pripravila ekipa šolskih novinarjev

Uredniški odbor

Novinarji: Miha Zelko, Maja Makovecki, Kornelija Zelko, Miša Horvat, Lara Titan,

Kaja Makovecki, Laura Kodela, Sara Hozjan, Monika Jere