i. ra unalnik i-2 iii. microsoft windows 98 iii-7treba znake najprej pretvoriti v binarni zapis. v...

��

��

I. RA�UNALNIK .............................................................................................................. I-2

OSNOVNA ZGRADBA RA�UNALNIKA.....................................................................I-2

KODIRANJE PODATKOV V RA�UNALNIKU ...........................................................I-3

SESTAVNI DELI PC-JA..................................................................................................I-3

II. PROGRAMSKA OPREMA ........................................................................................II-6

III. MICROSOFT® WINDOWS® 98 ............................................................................... III-7

UPORABA MIŠKE ....................................................................................................... III-7

TIPKOVNICA ............................................................................................................... III-8

UPORABNIŠKI VMESNIK.......................................................................................... III-9

GUMB - START............................................................................................................ III-9

ELEMENTI WINDOWS OKOLJA ............................................................................ III-11

NASTAVITVE WINDOWS 98................................................................................... III-14

ORGANIZACIJA DATOTEK IN MAP...................................................................... III-17

SISTEMSKA ORODJA............................................................................................... III-20

RA�UNALO ............................................................................................................... III-20

SLIKAR ....................................................................................................................... III-20

VE�OPRAVILNOST IN ODLOŽIŠ�E...................................................................... III-22

IV. INTERNET.................................................................................................................IV-24

RA�UNALNIŠKA OMREŽJA...................................................................................IV-24

GLOBALNA RA�UNALNIŠKA OMREŽJA............................................................IV-24

T C P / I P.....................................................................................................................IV-25

DNS..............................................................................................................................IV-25

SLIP/PPP......................................................................................................................IV-26

STORITVE NA INTERNETU ....................................................................................IV-26

I-2

��

V okviru informacijske tehnologije imajo ra�unalniki vlogo avtomatskih obdelovalnikov podatkov. Operacije, ki jih lahko opravljajo so omejene z:

� zahtevami po celotnem in nedvoumnem opisu postopka, � kapaciteto in u�inkovitostjo ra�unalniške opreme, � govornim vhodom in izhodom in � ra�unalniško pismenostjo.

Ra�unalniki se ukvarjajo s predstavitvijo informacije in ne z informacijo samo. Predstavitve, ki jih ra�unalnik lahko obdela in posreduje, so v obliki ��. V okviru informacijske tehnologije so lahko podatki predstavljeni v razli�nih oblikah (govor, rokopis, fizi�na merila, glasba, itd...), toda najbolj uporabljan tip ra�unalnika - elektronski digitalni ra�unalnik- uporablja le �� obliko. Zahteva po digitalni obliki podatkov je posledica tehni�ne lastnosti elektronskih ra�unalnikov: obdelujemo lahko samo digitalne signale. Znotraj ra�unalnika morajo biti digitalni signali posebne vrste: binarni signali samo dveh vrednosti 1 ali 0, impulz ali brez impulza. Del digitalnega podatka ali digitalnega signala, predstavljen z 1 ali 0, se imenuje �� (��nary digi ��). Ra�unalniki uporabljajo binarne signale zaradi cenenih elektronskih vezij.

� ��

Pred mnogimi desetletji (1945) je nekega son�nega dne brez sopare gospod �� (velik matematik madžarskega rodu, ki je emigriral v ZDA) predstavil svoj model ra�unalnika in s tem neizbrisno stopil v zgodovino. Kdo bi si tedaj mislil, da bo njegova �� tako odlo�ilno zaznamovala ves nadaljnji razvoj ra�unalništva vse do danes. V pomnilniku je shranjen program, ki se na ra�unalniku izvaja, kakor tudi vsi podatki, ki jih program obdeluje. Procesor iz pomnilnika jemlje inštrukcije in jih drugo za drugo izvršuje. S pomo�jo vhodno-izhodnih enot ra�unalnik komunicira z zunanjim svetom. Takšna zgradba ra�unalnika je prikazana na sliki.

Von-Neumannov model ra�unalnika

V nadaljevanju se bomo osredoto�ili na mikrora�unalnike, oziroma ožje, na osebne ra�unalnike (��), ki predstavljajo enega najve�jih tehnoloških dosežkov. V manj kot desetletju so se razvili iz popolne anonimnosti v strateško izredno pomembno informacijsko tehnologijo. Osebni ra�unalnik je usmerjen h kon�nemu -enemu- uporabniku. Osnovna zgradba PC-ja je s stališ�a uporabnika skrajno enostavna. Pod pojmom PC razumemo centralno procesno enoto in razli�ne vrste pomnilnikov (RAM, ROM, diski, diskete,...). To dvoje je navadno združeno skupaj s pripadajo�imi vmesniki v ohišju ra�unalnika oz. sistemski enoti. Za prikazovanje podatkov se uporablja monitor, za izpis tiskalnik, za njihov vnos pa tipkovnico ali miško.

Shematski prikaz glavnih delov PC-ja

VHODNO IZHODNE NAPRAVE

⇐⇐⇐⇐ ��

CENTRALNO PROCESNA

ENOTA

�� ⇐⇐⇐⇐

NOTRANJI POMNILNIK

I-3

��

Števila Ker ra�unalnik operira samo z ni�lami in enicami, je seštevanje dveh bitov informacije (dveh dvojiških cifer) relativno preprosta zadeva.

Znaki Razen z števili operiramo tudi z znaki (ne samo abeceda). Ker pa lahko ra�unalnik obdeluje le binarno predstavljeno operacijo, je treba znake najprej pretvoriti v binarni zapis. V praksi se je uveljavil poseben dogovor, znan po imenu �� (��!��!��!��!��

�!�� !�� !�� !�� ), po katerem je za vsak znak dolo�ena binarna kombinacija, s katero je predstavljen v ra�unalniku.

Grafika Ko želimo kodirati slike - grafiko, sliko razdelimo na mrežo to�k - ��"��#��"��#��"��#��"��# Gostejša je mreža lepša - natan�nejša je slika.

��

��

��

Tudi zvok v ra�unalniku kodiramo. Ve� bitov uporabimo za kodiranje ene sekvence in �im krajša je, naravnejši je zvok. Pri kodiranju zvoka uporabljamo standard $ % ��$�� %�� !��#$ % ��$�� %�� !��#$ % ��$�� %�� !��#$ % ��$�� %�� !��#��

� ��

Procesor Procesor ali Centralna procesna enota - ��&� �� '��&� �� '��&� �� '��&� �� '�� '�� '�� '�� '� ali mikroprocesor je osrednja enota vsakega ra�unalnika; ra�unalniški poeti radi pore�ejo, da je procesor za ra�unalnik to, kar so za �loveka možgani.

Mikroprocesor je po svoji zunanjosti velik približno 5 x 5 x 0,5 cm. Mo� mikroprocesorja prepoznamo po oznaki odtisnjeni na vrhu. Prvi osebni ra�unalniki so bili opremljeni z mikroprocesorjem, ki ga je izdelala korporacija �� (�� $�� (�� $�� (�� $�� (�� $�� in ga poimenovala 8088 (leta 1981). Danes poznamo mikroprocesorje tipa ��, 64bitne, ki obdelujejo podatke s taktom nad 1GHz

Notranji pomnilnik (RAM) Pomnilnik je ob procesorju druga vitalna enota vsakega ra�unalnika. Sestavljen je iz velike množice registrov, ki jim v tem primeru re�emo ��)�� )�� )�� )�� . Hitrost izvajanja programov je v veliki meri odvisno od koli�ine instaliranega pomnilnika. Ve� ga imamo, boljše je, vsaj 64 MB.

Mati�na ploš�a Osnovna oziroma mati�na ploš�a ( ��) je srce PC-ja. Na njej se nahaja mikroprocesor in spremljajo�a integrirana vezja s

*+*+*+*+�� ,,,,�� Kodiranje zvoka �� ----�� ....�� ////�� 0000�� 1111�� 2222�� 3333�� ****�� ++++�� ****��

��4��"��!��5��5��5�)��!��5��4��"��!��5��5��5�)��!��5��4��"��!��5��5��5�)��!��5��4��"��!��5��5��5�)��!��5��

��#6��7��6�#��#6��7��6�#��#6��7��6�#��#6��7��6�#��

��5��5��5��5��5��5��5��5��----��5��"��)��8��5��"��)��8��5��"��)��8��5��"��)��8��#6�7��6�#��#6�7��6�#��#6�7��6�#��#6�7��6�#��

*#+++�(�9�*�4(:�*#+++#+++�(�9�*#+++�4(�9�*�$(*#+++�(�9�*�4(:�*#+++#+++�(�9�*#+++�4(�9�*�$(*#+++�(�9�*�4(:�*#+++#+++�(�9�*#+++�4(�9�*�$(*#+++�(�9�*�4(:�*#+++#+++�(�9�*#+++�4(�9�*�$(��

*#+++�$(�9�*�;(*#+++�$(�9�*�;(*#+++�$(�9�*�;(*#+++�$(�9�*�;(��

��

%��5��"��5��5��5��"��%��5��"��5��5��5��"��%��5��"��5��5��5��"��%��5��"��5��5��5��"��<��"��<��"��<��"��<��"��

�� %��%��%��%�� <<<<��"��"��"��"��

�< �< �< �< ��=>�=>�=>�=>�� <��"��<��"��<��"��<��"��

�&��&��&��&��%��%��%��%��

��

�� +��++��++��++��+�� ++++�� +��++��++��++��+�� ++++�� ++++�� ****��*��+*��+*��+*��+�� ++++�� *��+*��+*��+*��+�� ****�� ****�� ++++��+��*+��*+��*+��*�� ++++�� +��*+��*+��*+��*�� ****�� *��**��**��**��*�� ****�� *��**��**��**��*�� ****��

��

I-4

pomnilnikom. Skrbi za povezavo med procesorjem in karticami, ki jih vtaknemo vanjo. Njena vezja urejajo promet podatkov med razli�nimi deli ra�unalnika in skrbijo, da ra�unalnik ve, za to�en datum in �as. Omeniti velja še ( =�( =�( =�( =�, ki poskrbi za zagon ra�unalnika, ko ga vklopimo.

Diskovni podsistem (HD IN FDD) Poznamo dve vrsti diskovnih enot:

• gibki diski - disketniki (FDD - Floppy Disk Drive) in

• trdi diski (HD - Hard Drive).

Organizacija zapisa je na obeh enaka. Celo najpo�asnejši trdi diski so vsaj 10 krat hitrejši od disketnikov, da o kapaciteti in zanesljivosti ne govorimo. Osnovna prednost trdega diska pred gibkim diskom je v hitrosti dostopa do podatkov, do katerih je mogo�e pristopiti samo takrat, ko se pogon vrti s konstantno hitrostjo. Disketnik se vrti s hitrostjo 300 obratov na minuto in to samo takrat kadar na pogonu gori lu�ka. Trdi disk pa se vrti konstantno s hitrostjo cca. 7.000 obratov na minuto. Disketniki oziroma diskete se zato uporabljajo le za distribucijo programske opreme in prenos podatkov. Njihova prednost je prenosljivost, slabost pa majhna kapaciteta. Trdi diski obi�ajno niso prenosljivi, (�eprav obstajajo tudi takšni modeli), lahko pa shranijo veliko ve� podatkov kot disketniki. Njihova kapaciteta je v razponu od 10GB in ve�.

ZIP diskete Na�in delovanja ? ��? ��? ��? �� je v grobem enak disketnim enotam, lo�i se po ve�ji kapaciteti cca.100MB in ve�ji zanesljivosti podatkov.

Opti�ni diski Temeljna lastnost opti�nih diskov je uporaba fizikalnih lastnosti svetlobe pri vpisovanju in branju podatkov. Vir svetlobe je ��. Bralna glava bere odseve laserskih žarkov s površine opti�nega diska. Razli�ni dejavniki odboja svetlobe se tolma�ijo kot razli�ne informacije (logi�na “0” ali “1”). Karakteristike CD-romov, kot jih ve�krat poimenujemo so gostota podatkov, kar ima za posledico zmogljivosti cca 6.5KB in trajnost zapisa podatkov.

Grafi�na kartica Grafi�na kartica ima v PC-ju eno samo nalogo; in sicer pretvoriti podatke iz digitalne oblike v signale, ki se jih da prenesti do monitorja, da izriše sliko. �eprav je nalogo lahko opisati, je njena izvedba zelo kompleksna. Težave delno predstavlja sam obseg podatkov, ki jih je potrebno predstaviti. Srce grafi�ne kartice je ��!��!��!��!��, ki ga kartica uporablja za generiranje slike. Drug zelo pomemben del graficne kartice je pomnilnik, v katerem je spravljena bitna slika tistega, kar vidimo na zaslonu- vsaj 32MB.

Tipkovnica Najpomembnejša vhodna naprava PC-ja je prav gotovo tipkovnica. Služi nam za vnos alfanumeri�nih znakov, posebnih znakov, pomikanje po zaslonu in vnos neposrednih ukazov. Razporeditev tipk je podobna, kot na pisalnem stroju @A&>B?@A&>B?@A&>B?@A&>B? (Ameri�ani imajo QWERTY). Pod tipkami se nahajajo stikala. Vsaki� ko pritisnemo na tipko sklenemo stikalo. Ra�unalnik, ki neprestano pregleduje mrežo ži�k pod tipkami ugotovi ali je bilo kako stikalo sklenjeno ali ne. Iz konbinacije ži�k ra�unalnik prevede ustrezen signal v znak ASCII kode.

Miška Osnovni namen miške je premikanje kazal�ka (��5�� )��5�� )��5�� )��5�� )��) po zaslonu in olajšano izbiranje objektov, ukazov ipd... Deluje na principu vrtenja kroglice po podlagi. Premikanju kroglice sledi tudi kurzor na zaslonu. �e miško obrnemo in kroglico vrtimo z rokami imenujemo tako miško ��. Prednost pred klasi�no miško je v natan�nejšem vodenju kurzorja in potrebuje manj prostora.

Monitor Zaslon (monitor) je namenjen osnovni komunikaciji med ra�unalnikom in uporabnikom. Služi nam za spremljanje poteka dela v ra�unalniku in od tod izvira tudi ime (�� ). Zaslon ima enako velik vpliv na produktivnost dela kot zmogljivost procesorja ali diska. Napenjanje o�i in glavoboli prav ni� ne pripomorejo h kreativnemu delu. Izbira monitorja temelji predvsem na subjektivnih kriterijih, ki jih žal dosežemo šele z mnogimi preizkušanji. Monitorje delimo v dve glavni skupini: v katodne in LCD-teko�i kristali. Danes uporabljamo vsaj *0C*0C*0C*0C monitorje. *.C�*.C�*.C�*.C��3*C�3*C�3*C�3*C pa so edina resna izbira za profesionalno delo.

&��5�#�&��5�#�&��5�#�&��5�#� Pri monitorju se zaradi lastnosti zaslonske slike pojavljajo škodljiva sevanja. Tista, ki jih monitor odklanja proti nam, zadevajo predvsem obraz, kar lahko povzro�i vnetje o�i in kože. Najnevarnejše je elektromagnetno sevanje, ki ga monitor oddaja v okolico. Nastajanje elektromagnetnega sevanja se ne da prepre�iti, lahko pa ga uspešno zmanjšamo s primerno konstrukcijo monitorja.

Zaradi kvarnih vplivov, ki jih povzro�a delo z ra�unalnikom (predvsem monitorjem), je švedski Nacionalni svet za mersko tehniko in preverjanje ($�>$�>$�>$�>, po novem �A&%��A&%��A&%��A&%��) razvil metode merjenj elektromagnetnih in elektrostati�nih polj ob monitorju. Prva dolo�ila so izdali leta 1987 pod ozna�bo MPR I, kmalu so merila poostrili in leta 1990 izdali nova - MPR II. Standard dolo�a maksimalne

I-5

vrednosti sevanj, ki jih monitor oddaja v okolico. Zaradi dognanosti metodologije so standard kmalu za�eli uporabljati po vsem svetu in je danes mera za ugotavljanje monitorjevih sevanj v okolico. Poleg standarda MPR II se uporablja tudi še strožji standard švedske organizacije B�=��B�=,3��B�=,-�� =,31*��B�=��B�=,3��B�=,-�� =,31*��B�=��B�=,3��B�=,-�� =,31*��B�=��B�=,3��B�=,-�� =,31*��B�=,-��B�=,-��B�=,-��B�=,-, ki š�iti pravice delavcev.

Tiskalniki Kljub razmahu sodobne tehnologije je ostal še vedno najpomembnejši medij za izmenjavo informacij papir. Prav zaradi tega je tiskalnik (��) gotovo prva perifema naprava, ki si jo zaželi vsak uporabnik osebnega ra�unalnika. =��5�5��5��D=��5�5��5��D=��5�5��5��D=��5�5��5��D��

1. $��"��$��"��$��"��$��"�� (��E��E��E��E) tiskalniki so najpreprostejši in se še le redko uporabljajo. Med seboj se matri�ni tiskalniki lo�ijo glede na število iglic v pisalni glavi (7, 9, 12, 24, 48) in v hitrosti pisanja (do približno 600 znakov na sekundo).

2. (�� "��(�� "��(�� "��(�� "�� (��5��5��5��5��). Vrzel med matri�nimi in laserskimi tiskalniki zapolnijo tiskalniki z brizgom �rnila. Po dizajnu so zelo podobni matri�nim. Znake in števila ravno tako sestavljajo iz serije to�k. Namesto iglic, ki udarjajo po platnenem traku s �rno barvo (��), ink-jet tiskalniki “pljuvajo” �rnilo na papir. Zaradi ve�je lo�ljivosti se njihov izpis lahko primerja z laserskim izpisom.

3. <�� <�� <�� <�� (��). Med tiskalniki kraljujejo laserji. Odlikuje jih kvaliteta odtisa besedila in grafike. Obi�ajno so formata A4 (obstajajo pa tudi A3 in celo A0), hitrosti od 4 do 30 strani na minuto in lo�ljivost od 300 do 600 to�k na in�o in ve� (��

��).

Risalniki Že z navadnimi matri�nimi tiskalniki lahko narišemo enostavnejše risbe. Kvalitetnejše in zahtevnejše pa delamo z risalniki (��), ki rišejo s posebnimi peresi ali pisali, in to enobarvno ali ve�barvno.

Skenerji Skener deluje podobno kot fotokopirni stroj, vendar namesto, da bi izdeloval kopije v obliki papirja, pretvori sliko v binarni zapis in jo shrani v ra�unalnik. Poznamo ��"�� 5��"�� 5��"�� 5��"�� 5�. Ploski - namizni skenerji so si na videz zelo podobni – so takšni kot fotokopirni stroji. Na zgornji strani imajo pokrov, ki ga odpremo in predlogo položimo na steklo. Pod tem steklom je optika skenerja, ki dokument poskenira.

Naprave za nemoteno napajanje ali UPS Kako UPS med izpadom omrežne napetosti zagotovi potrebno energijo za svoje delovanje in delovanje vseh porabnikov, ki so nanj priklju�eni? Iz akumulatorske baterije! Torej je baterija kot vir energije najpomembnejši element vsakega UPS in jo je treba redno in vestno vzdrževati.

��<�"5��5��5��5��"��<�"5��5��5��5��"��<�"5��5��5��5��"��<�"5��5��5��5��"��)��"��#�)��"��#�)��"��#�)��"��#��

��"5��5��D�/1+E1-+��-++E/++��*+31E./-��*3-+E*+31��*/++E*3++��"�#��"5��5��D�/1+E1-+��-++E/++��*+31E./-��*3-+E*+31��*/++E*3++��"�#��"5��5��D�/1+E1-+��-++E/++��*+31E./-��*3-+E*+31��*/++E*3++��"�#��"5��5��D�/1+E1-+��-++E/++��*+31E./-��*3-+E*+31��*/++E*3++��"�#��

��

<�"5��5��"��)��"��"�#<�"5��5��"��)��"��"�#<�"5��5��"��)��"��"�#<�"5��5��"��)��"��"�#��

��"5��5��"5��5��"5��5��"5��5��5��)�5��D�5��)�5��D�5��)�5��D�5��)�5��D��

�2/+E2/+��1-+E1-+��/++E/++��.3+E1-+��*3++E*3++��*/++E*3++��#�2/+E2/+��1-+E1-+��/++E/++��.3+E1-+��*3++E*3++��*/++E*3++��#�2/+E2/+��1-+E1-+��/++E/++��.3+E1-+��*3++E*3++��*/++E*3++��#�2/+E2/+��1-+E1-+��/++E/++��.3+E1-+��*3++E*3++��*/++E*3++��#��

��9)��"��"��9)��"��"��9)��"��"��9)��"��"��

��

II-6

��

Ra�unalnik, kot smo ga opisali do sedaj, je izredno simpati�na in spoštovanja vredna naprava, ki pa je kot takšna na žalost povsem neuporabna. Zakaj?

� Procesor sicer zna izvajati strojne programe, ki so v pomnilniku, toda vprašati se moramo, kako spraviti program v pomnilnik in kako prepri�ati procesor, da ga bo za�el izvajati?

� Na ra�unalnik je priklopljena cela vrsta izredno raznolikih vhodno/izhodnih naprav. Vsaka izmed njih ima svoj, druga�en periferni vmesnik, s specifi�nimi statusnimi registri. Za zagotovitev prenosa podatkov med napravo in ra�unalnikom je treba nadzorovati stanje statusnih registrov perifernega vmesnika. To nalogo mora opraviti program ali pa ustrezni prekinitveni modul.

� Programiranje v strojnem jeziku je prava no�na mora. Ljudje si želijo pisati programe v visokih programskih jezikih, kot sta Fortran ali Pascal. Kako dose�i, da bo ra�unalnik lahko izvrševal tudi takšne programe?

� Kaj narediti, da bo lahko ra�unalnik hkrati na voljo ve� programom, da bodo enakomerno izkoriš�ene vse njegove vhodno/izhodne naprave, da ne bo nepotrebnega �akanja, da bo procesor ves �as v teku... ?

Zaradi tega se je pojavila in za�ela rasti razli�na �� (�7�� !�F��7�� !�F��7�� !�F��7�� !�F��). Njeno osnovo predstavlja ��5�� 5�� 5�� 5�� (��7��7��7��7��), kot komplementarni del pa uporabnikova ali �� (��). Obe vrsti programske opreme lahko lo�imo tako po izvoru kot po namembnosti. Že ime sistemska programska oprema pove, da je namenjena reševanju sistemskih nalog, zna�ilnih za dolo�en tip ra�unalnika in dela z njim, uporabniški programi pa se osredoto�ijo navadno na ozko specializirane rešitve posameznih ra�unalniških uporabnikov. Klub navidezni ostri razmejitvi pa med obema vrstama programske opreme obstoja nelo�ljiva soodvisnost. Današnja aplikativna programska oprema je namre� brez sistemskih programov neuporabna, saj sama ne zna upravljati z ra�unalniško strojno opremo. S tega stališ�a vidi uporabnik strojno opremo in sistemsko programsko opremo kot enovit sklop, s pomo�jo katerega razvija svoje aplikacije in z njimi prihaja do želenih rezultatov.

��4�5��5��5�"��"��G�B��5��"��5��5��>=$4�5��5��5�"��"��G�B��5��"��5��5��>=$4�5��5��5�"��"��G�B��5��"��5��5��>=$4�5��5��5�"��"��G�B��5��"��5��5��>=$��5��"��5��"��5��"��5��"��#�?�"��D��#�?�"��D��#�?�"��D��#�?�"��D��)"��5��8��8��#��5��5��5��)"��5��8��8��#��5��5��5��)"��5��8��8��#��5��5��5��)"��5��8��8��#��5��5��5��

�5��5��5��5��5��5��5��5�"��"��)��#��5��5��5��5�"��"��)��#��5��5��5��5�"��"��)��#��5��5��5��5�"��"��)��#��

%��5��A��F��,-��A��F��$��A��F��3+++��<��E��'��E��#######%��5��A��F��,-��A��F��$��A��F��3+++��<��E��'��E��#######%��5��A��F��,-��A��F��$��A��F��3+++��<��E��'��E��#######%��5��A��F��,-��A��F��$��A��F��3+++��<��E��'��E��#######��

��

Programi za urejanje besedil

Programi za urejanje

tabel

Programi za urejanje baz

podatkov

Grafi�ni programi

Programi za zabavo

Namenski programi

Programi za multimedijo

Programski jeziki

III-7

�� ® �� ® ��

$��!��A��F��,-$��!��A��F��,-$��!��A��F��,-$��!��A��F��,- je operacijski sistem z izjemno bogatimi možnostmi. Sodobna, 32 bitna arhitektura Windows 98 ustreza zahtevam po preprostosti na površini, kar je posledica hitrosti in mo�i v jedru. Osvobojen omejitev iz okolja MS-DOS, ponuja Windows 98 ��"��"��"��"��. To pomeni boljšo odzivnost PC-ja (tako na primer uporabniku ni ve� potrebno �akati, medtem ko sistem kopira datoteke) in pove�ano robustnost in zaš�ito za programe.

��

Ob spoznavanju Windows-ov, bomo morali zelo pogosto uporabljati miško, zato si poglejmo njeno uporabnost. Obi�ajno imajo miške tri tipke, ki imajo naslednji pomen:

1. Kratek pritisk (‘��’) na <��<��<��<�� tipko (��8��8��8��8��) pomeni, da želimo uporabiti ukaz ali izbrati opcijo, na kateri se nahaja kurzor miške.

2. Dvojni kratki klik na <��<��<��<�� tipko pomeni npr. hitrejši prehod iz mape v mapo ali hitrejše odpiranje datoteke, klicanje pogovornih oken itd...

3. Trojni klik na <��<��<��<�� tipko pomeni npr. ozna�evanje celotne datoteke. 4. Poteg miške pomeni, da pritisnemo na <��<��<��<�� tipko in z miško potegnemo, nakar pritisk na tipko prekinemo. To

tehniko uporabljamo za ozna�evanje, premikanje, itd...

1. Klik na ��5��5��5��5� tipko miške nima posebnega pomena v Windows-ih, razen �e imamo npr. Logitech-ovo miško, kjer lahko programsko nastavimo pomen srednje tipke. Obi�ajno je to dvojni klik.

1. Klik na %��%��%��%�� tipko vedno prikaže menu, katerega vsebina je odvisna od položaja miškinega kurzorja. Tako nam npr. klik z desno tipko na namizje prikli�e menu, ki omogo�a priklic pogovornih oken za nastavitev zaslona.

2. Poteg miške pomeni, da pritisnemo na %��%��%��%�� tipko in z miško potegnemo, nakar pritisk na tipko prekinemo. To tehniko uporabljamo npr. za ozna�evanje ikon.

Kurzor miške ima v razliKurzor miške ima v razliKurzor miške ima v razliKurzor miške ima v razli��nih položajih in opravilih razlinih položajih in opravilih razlinih položajih in opravilih razlinih položajih in opravilih razli��no obliko in pomen:no obliko in pomen:no obliko in pomen:no obliko in pomen:

Obi�ajna oblika miškinega znaka imenovana ��5��5��5��5�. Za izbiro je merodajen vrh puš�ice.

��5��"� ��5��"� ��5��"� ��5��"�. �e v pogovornem oknu kliknemo na gumb z vprašajem, dobi miška to obliko.

%�5��%�5��%�5��%�5�� ra�unalnika ��5��5��5��5�. Po�akaj, da ra�unalnik kon�a z opravilom!

Ra�unalnik je ��. Po�akaj, da ra�unalnik kon�a z opravilom!

��"��5��"��5��"��5��"��5� v grafi�nem na�inu dela.

��5�� 5�� 5�� 5��. Oblika, ki je obi�ajna v urejevalnikih besedil.

>��>��>��>��. Oblika v grafi�nem ‘prostoro�nem na�inu’ dela.

��5��5��5��5�. Izbran premik objekta ni mogo� na trenuten položaj miške.

��"��5��5��"��5��5��"��5��5��"��5��5�� slike, objekta, okna, itd...

��5��5�� 5��5�� 5��5�� 5��5�� slike, objekta, okna, itd...

%��5��5��%��5��5��%��5��5��%��5��5�� slike, objekta, okna, itd...

%��5��5��%��5��5��%��5��5��%��5��5�� slike, objekta, okna, itd...

��5��5��5��5� slike, objekta, okna, itd...

��5��5��5��5�.

Poznamo še nekatere druge oblike miške, ki pa so svojske posameznim programom.

III-8

��

&��&��&��&�� H*H*H*H*�� H3H3H3H3�� H2H2H2H2�� H1H1H1H1�� H0H0H0H0�� H/H/H/H/�� H.H.H.H.�� H-H-H-H-�� H,H,H,H,�� H*+H*+H*+H*+�� H**H**H**H**�� H*3H*3H*3H*3�� <��<��<��<��

�� <��<��<��<��<��<��<��<��<��<��<��<��

��

IIII��JJJJ��

KKKK��*��*��*��*��∼∼∼∼��

LLLL��3��3��3��3��∨∨∨∨��

MMMM��2��2��2��2��∧∧∧∧��

NNNN��1111��

OOOO��0000��

PPPP��////��

QQQQ��....��

��----��

��,,,,��

9999��++++��

GGGG��RRRR��

SSSS��TTTT��

�� U��U��U��U�� '��'��'��'�� <��<��<��<��

QQQQ�� SSSS�� –��

VVVV��VVVV��

@@@@��WWWW��

AAAA��VVVV��

&&&&�� >>>>�� BBBB�� ????�� ''''�� ====�� XXXX��YYYY��

ZZZZ��[[[[��

��&��&��&��&��

�� %��%��%��%�� &��&��&��&�� %��%��%��%�� ....�� ----�� ,,,,��

TTTT��

��<��<��<��<��

�� %%%%��HHHH��

;;;;�� UUUU�� \\\\��4444��]]]]��

<<<<��^̂̂̂��

____��`̀̀̀��aaaa��

bbbb��cccc��

�� 1111�� 0000�� ////��

��!��!��!��!��

dddd��eeee��

ffff�� gggg��

hhhh��((((��iiii��

��jjjj��

$$$$��kkkk��

::::��

DDDD��####��

llll��

�� !��!��!��!�� ****�� 3333�� 2222��

&��&��&��&��

�� ;��;��;��;�� ++++��

�� 5��"��"��G ��5��"��"��G ��5��"��"��G ��5��"��"��G��

V tem primeru si pomagamo z ustrezno kombinacijo tipk ��T��T%��T��T%��T��T%��T��T%�� (Pritisnemo tipko �� in �� nakar na kratko pritisnemo še tipko %��%��%��%�� in tipke spustimo). S pomo�jo smernih tipk ali miške izberemo ustrezen ukaz in po�akamo, da dobimo sporo�ilo kako ravnati naprej.

��5��"��G ��5��"��G ��5��"��G ��5��"��G��Vzrokov je lahko ve� in presegajo okvir tega priro�nika. �e se ra�unalnik ve�krat ne odziva - zamrzne, pokli�ite

vzdrževalca programske opreme, ki vam bo svetoval pri nadaljnjih korakih.

�� 5��"��)�� 5��"��)�� 5��"��)�� 5��"��)��5�G��5�G��5�G��5�G��

V tem primeru si moramo pomagati s tipkovnico in ustrezno kombinacijo tipk. Do ustreznega menija, s katerim pridemo do stanja ko lahko varno ugasnemo ra�unalnik pridemo, �e pritisnemo kombinacijo tipk ��T&��T&��T&��T&�� (Pritisnemo tipko �� nakar na kratko pritisnemo na tipko &��&��&��&�� in obe tipki spustimo). S pomo�jo smernih tipk izberemo ustrezen ukaz in po�akamo, da dobimo sporo�ilo, ko lahko varno izklopimo ra�unalnik.

III-9

��

Otvoritveno okno Ko ‘prižgemo’ ra�unalnik, se nam po za�etnih procedurah, ki jih ra�unalnik opravi sam in vnosom gesla, v kolikor obstoja, prikaže naslednje otvoritveno okno, ki mu pravimo tudi ��5�#��5�#��5�#��5�#

��

Gumb ��5��5��5)��5��5��5)��5��5��5)��5��5��5)� na zaslonu. S pomo�jo gumba pridemo do vseh možnosti - programov, ki nam jih naš ra�unalnik omogo�a. V kolikor kliknemo na gumb Start dobimo menu z naslednjimi izbirami:

• ?��?��?��?��...nudi možnost izhoda iz Windows programa • ?�8��?�8��?�8��?�8��............... nudi možnost, da poženemo poljuben program, ki ni vsebovan v menuju �� • ��"��"��"��"............... nudi možnost vpogleda v pomo� • ��5��5��5��5��................ nudi možnost iskanja datotek in map • ��........... nudi možnost nastavitev ra�unalnika • %��%��%��%��.......... nudi možnost izbire med zadnjimi 15.datotekami, v katerih smo delali • ��............ nudi možnost izbire med programi, ki jih imamo inštalirane v ra�unalniku

Zaustavitev sistema Ko želimo kon�ati delo v operacijskem sistemu Windows 98 kliknemo ��Q�?��###��Q�?��###��Q�?��###��Q�?��### in pokaže se naslednje pogovorno okno, kjer posamezne izbire od zgoraj navzdol pomenijo:

1. da želimo kon�ati delo z ra�unalnikom in ga izklopiti. V tem primeru moramo po kliku na ukazni gumb %�%�%�%� po�akati tako dolgo, dokler na monitorju ne vidimo oranžnega napisa: �&%�\�<�U4=� �>�=�';��&B&�>�_'��<� 4�&%�\�<�U4=� �>�=�';��&B&�>�_'��<� 4�&%�\�<�U4=� �>�=�';��&B&�>�_'��<� 4�&%�\�<�U4=� �>�=�';��&B&�>�_'��<� 4.

2. da bomo ra�unalnik samo programsko resetirali, kar je veliko boljše, kot tipka >��>��>��>��. 3. da želimo nadaljevati delo v operacijskem sistemu MS-DOS 4. da želimo priklicati svojo konfiguracijo Widows 98, za kar potrebujemo geslo.

Ikona $�5��"��$�5��"��$�5��"��$�5��"�� za pregledovanje PC-ja Ikona�=��8��)"��=��8��)"��=��8��)"��=��8��)"�� za

pregledovanje omrežja, v kolikor smo v njega povezani

Ikona ��5��5��5��5�� za pregledovanje in shranjevanje elektronske pošte iz omrežja, v kolikor smo v njega povezani

Ikona B��$��!��F��B��$��!��F��B��$��!��F��B��$��!��F�� za povezovanje v globalno ra�unalniško mrežo, v kolikor smo v njo povezani

Ikona 4�)4�)4�)4�) za recikliranje oz. povrnitev izbrisanih datotek na njihovo izvorno mesto

Ikona $�5��$�5��$�5��$�5�� za povezovanje s prenosnim ra�unalnikom - notesnikom

=��=��=��=�� v kateri najdemo: • Gumb �B�>B�B�>B�B�>B�B�>B, najpomembnejši gumb

v opravilni vrstici. Z njim lahko izvajamo vse potrebne operacije z ra�unalnikom

• Gumbe trenutno odprtih programov. • Obvestilno polje s sistemsko uro

=��)��A��F��,-=��)��A��F��,-=��)��A��F��,-=��)��A��F��,- z nasvetom ��###��###��###��### Za za�etnike zelo dobrodošlo okno, ki ga pa že izkušeni lahko odpravijo iz otvoritvenega okna, �e kliknete na odlo�itveno polje, kamor kaže �rta obla�ka.

III-10

Pomo� Pomo� v Windows 98 je organizirana v treh karticah in sicer po ��, po �� in po ��5��5��5��5� pojmov. Najve�krat iš�emo pomo� v kartici �� in ��5� ��5� ��5� ��5�.

Najdi Menu Najdi je namenjen za iskanje ‘izgubljenih’ datotek, map (direktorijev) in ra�unalnikov v omrežju. Datoteke in mape lahko iš�emo glede na ime datoteke oz. mape, datuma zadnje spremembe, niza znakov v datoteki in velikosti datoteke.

Nastavitve Menu Nastavitve vsebuje veliko pomembnih ukazov - opravil, zato si ga bomo ogledali v posebnem poglavju.

Dokumenti Menu %��%��%��%�� vsebuje seznam zadnjih 15. datotek, ki smo jih imeli odprte (v delu). Datoteko izberemo s pomo�jo potega miške na izbrano datoteko. Najprej se odpre ustrezen program, nato pa še izbrana datoteka. V kolikor smo edini uporabniki ra�unalnika je ta metoda zelo primerna za odpiranje datotek.

Programi Menu �� vsebuje seznam vseh uporabnih programov, ki jih imamo naložene (instalirane) v ra�unalniku. Program izberemo s pomo�jo potega miške na izbran program.

V kolikor je seznam programov krajši, je izbira ustreznega programa hitra. V nasprotnem primeru se raje odlo�imo za izdelavo Bližnjic, o �emer bo govora pozneje.

NALOGE: 1) Poiš�i pomo�, ki govori o pojmih, ki smo jih

spoznali do sedaj o Windows 98! 2) Preglej vsebino kartice Pomo� / Vsebine! 3) Prepiši temeljne postavke v Pomo�i, ki govori o

licen�ni pogodbi. 4) S pomo�jo sprotne pomo�i, poskusi izvedeti, kdaj se

je za�el razvijati Internet.

NALOGE: 1) Poiš�i vse datoteke tipa .txt 2) Poiš�i vse datoteke v mapi Windows, ki se pri�nejo s �rko w 3) V mapi Moji dokumenti in njenih podmapah poiš�i vse datoteke, ki

vsebujejo besedilo Windows 98. 4) Na HD poiš�i vse datoteke, ki so ve�je od 1MB 5) Na HD poiš�i vse datoteke tipa .bmp, ki so ve�je od 20 KB

NALOGE: 1. Poženi program Slikar in nariši na�rt tvoje poti v šolo! Datoteko shrani s tvojim priimkom imenom. Kje najdeš -"vidiš"

datoteko? 2. Poženi program Word in opiši tvojo pot v šolo! Datoteko shrani s tvojim priimkom imenom. Kje najdeš- "vidiš" datoteko? 3. Poženi program Excel in naredi redovalnico. Datoteko shrani s tvojim priimkom imenom. Kje najdeš- "vidiš" datoteko?

III-11

��

Namizje Namizje ali kot bi tudi lahko rekli otvoritveno okno smo že opisali. Na za�etni zaslonski sliki programa Windows 98 je na izbranem ozadju nekaj ikon. V spodnji vrstici zaslona sta gumb �� in =��=��=��=��.

Ikone Poznamo ve� vrst ikon, ki predstavljajo: ∗ sistemske mape, mape, ∗ datoteke, ∗ programov.

Ikone pravzaprav predstavljajo grafi�no - slikovno bližnjico do map, programov, datotek itd...Ikone lahko premikamo (klikni in potegni), zbrišemo (ozna�imo z miško in pritisnemo na tipko Delete), odpremo (dvokliknemo z miško na ikono), itd... �e z desno tipko miške kliknemo na ikono dobimo menu, kot ga vidimo na sliki desno. Menu ponuja nekatera klasi�na opravila z ikonami in sicer:

� =��=��=��=�� ikono, kar lahko dosežemo tudi z dvakratnim dvoklikom na ikono � ��)5��)5��)5��)5�, novost ko lahko vsebino ikone kopiramo na drug medij � ��8� ��8� ��8� ��8�, pomeni izbris iz namizja � 4��54��54��54��5, pomeni shranitev v odložiš�e - vmesni pomnilnik � '��8�5��'��8�5��'��8�5��'��8�5��, pomeni da želimo ustvariti bližnjico do mape � ��)� ��)� ��)� ��)�, pomeni izbris ozna�ene mape � ��5��5��5��5 pomeni, da želimo spremeniti ime mape � <��<��<��<�� prikli�e na zaslon pogovorno okno, ki ga lahko vidite skrajno desno.

Glede na vrsto ikone ima razli�no število kartic, v katerih zvemo osnovne lastnosti ikone in lahko spremenimo nekatere lastnosti.

(��5��5��K(��5��5��K(��5��5��K(��5��5��K

Okna �e na ikono dvakrat kliknemo se le ta odpre in dobimo �� odvisno od vrste ikone na katero smo kliknili. Najprej si oglejmo zna�ilnosti okna. Opti�na razlika med oknom in pogovornim oknom je v menujski vrstici, ki je pogovorna okna nimajo.

Poznamo štiri vrste oken:Poznamo štiri vrste oken:Poznamo štiri vrste oken:Poznamo štiri vrste oken:

1. �� vsebuje delujo� program. V njem te�ejo programi. 2. %��%��%��%�� se pojavi le znotraj delujo�ega programa in je namenjeno delu s programom. 3. �� (Nadzorna ploš�a, Raziskovalec, ipd...) vsebuje programe za sistemske nastavitve ra�unalnika ali programov.

Ikona, ki predstavlja bližnjico do DOS-ovega programa Turbo Pascal.

Ikona, ki predstavlja bližnjico do mape-direktorija Moji dokumenti z datotekami.

Ikona, ki predstavlja bližnjico do Word-ove datoteke Prog_96a.doc.

Ikone, ki predstavljajo bližnjico do sistemskih map Koš, Moj ra�unalnik, Moja avtovka in Nadzorna ploš�a.

Ikona, ki predstavlja bližnjico do Windows-ovega programa Explorerer (Raziskovalec).

��=�� =�� =�� =��. �e kliknemo nanjo dobimo roletni izbor z možnostmi minimiziranja, zapiranja, ipd... okna.

Napisna vrstica z imenom okna.

Gumb za ��5��5��5��5� okna.

Gumb za ��5��5��5��5� okna ali gumb za �� prejšnje velikosti.

Gumb za ��5��5��5��5� okna.

$��5��$��5��$��5��$��5�� z roletnimi (zavesnimi) menuji. V kolikor nam odpove miška, lahko do menujev dostopamo s tipko �<BT��<BT��<BT��<BT��, ki je v imenu menuja izpisan druga�e ali pod�rtan..

=��=��=��=��, katere pomen bomo podrobneje spoznali ob Raziskovalcu.

VSEBINAVSEBINAVSEBINAVSEBINA

OKNAOKNAOKNAOKNA

=��=��=��=�� okna, ki jo lahko z miško (klikni in potegni), raztegujemo.

�� okna, v kateri se izpisujejo teko�a obvestila.

III-12

4. ��, ki služi za "dogovarjanja" s programi o teko�em delu.

Okna pravzaprav predstavljajo grafi�no ‘ograjo’ ikonam. Okna lahko premikamo (klikni in potegni za napisno vrstico) in spreminjamo velikost (klikni in potegni za robove okna). S pomo�jo gumbov v desnem delu napisne vrstice lahko okno pove�amo �ez ves zaslon, jo zmanjšamo v ‘normalno’ okno ali pa zmanjšamo v velikost majhne ikone.

Menujska vrstica sistemskih oken Menujska vrstica sistemskih oken vsebuje naslednje standardne menuje z ukazi:

%��%��%��%��..........Na voljo so znani ukazi: =��=��=��=��, '��'��'��'�� 8�5��8�5��8�5��8�5��, ��)� ��)� ��)� ��)�, ��5��5��5��5, <��<��<��<�� in ?��?��?��?��

'��5�'��5�'��5�'��5��5��5��5��5�..........Na voljo so ukazi iz skupine za delo z odložiš�em ( ��8� ��8� ��8� ��8�, 4��54��54��54��5, �� in ��8�5��8�5��8�5��8�5��), ki jih bomo podrobneje spoznali kasneje in dva ukaza �� in ��, ki ozna�ujeta ikone.

�� ............Menu Pogled v prvem razdelku ponuja dva izbirna ukaza in sicer =��=��=��=�� in ��5� ��5� ��5� ��5�, ki sta lahko ali pa ne vidna v oknu. V drugem razdelku najdemo ukaze, ki pomenijo na�in prikaza ikon v oknu in sicer v obliki:

V tretjem razdelku najdemo dva ukaza, ki urejata seznam in sicer >��>��>��>��, ki ponuja urejen seznam ��, �� in ��5��5��5��5��, ter ukaz ��5��5��5��5��, ki razvrsti ikone po abecednem vrstnem redu.

V zadnjem razdelku sta dva ukaza. Prvi =��8�=��8�=��8�=��8� ponovno razporedi ikone glede na velikost okna. Drugi $�8��$�8��$�8��$�8�� prikli�e na zaslon pogovorno okno s tremi karticami.

V prvi kartici $��$��$��$�� se odlo�amo med dvema možnostma ali bo po dvokliku na ikono vsebina ikone prikazana v novem ali istem oknu. ?�"��"��?�"��"��?�"��"��?�"��"��5��8��5��K��5��8��5��K��5��8��5��K��5��8��5��K��

V drugi kartici �� se odlo�amo med možnostjo, katere datoteke želimo videti in možnostjo prikaza celotne poti, ter možnostjo, da ne vidimo registriranih. ?�"��"��5��8��?�"��"��5��8��?�"��"��5��8��?�"��"��5��8��K��K��K��K��

V tretji kartici izberemo program, ki naj odpre datoteko, v kolikor nimamo instaliranega pravega programa za izbrani tip datoteke. ?�"��"��5��8��?�"��"��5��8��?�"��"��5��8��?�"��"��5��8��H=�H=�H=�H=��K�4��5��K�4��5��K�4��5��K�4��5��5��5�5��K��5��5��5��5�5��K��5��5��5��5�5��K��5��5��5��5�5��K��5��5��5��KKK��5��KKK��5��KKK��5��KKK

��"��"��"��"............V menuju najdemo dva ukaza in sicer ukaz B��"�B��"�B��"�B��"�, ki prikli�e tematsko pomo� v obliki, ki smo jo že spoznali in ukaz �� , ki prikli�e osnovne podatke o programu. Iz vizitke lahko razberemo, koliko pomnilnika imamo še na voljo.

$��$��$��$��

III-13

Orodna vrstica sistemskih oken V kolikor smo v menuju ��Q=�� Q=�� Q=�� Q=�� izbrali možnost prikaza orodne vrstice, dobimo v oknu pod menujsko vrstico še orodno vrstico. Orodna vrstica omogo�a hitrejše doseganje nekaterih ‘vro�ih’ ukazov. Zelo dobrodošla lastnost orodnih vrstic je, da se ob izbiranju z miško po orodni vrstici pod miškinim kazalcem pokaže kratek opis u�inka ikone-orodja. V orodni vrstici najdemo samo

nekatera orodja-ukaze, ki so vsebovani v menujih.

Vrstica stanja sistemskih oken Vrstica stanja ali kot pravimo tudi statusna vrstica je vedno zadnja vrstica okna. V njej najdemo koristne podatke o izbranem

predmetu. Podatki so lahko razli�ni, glede na vrsto izbranega predmeta.

Drsniki V kolikor je okno premajhno, da bi lahko bili vidni vsi predmeti, v oknu samodejno ‘nastane’ ali ‘nastaneta’ drsnika. Vodoravni in navpi�ni drsnik omogo�ita, da se lahko po oknu premikamo in dosegamo vse predmete okna.

Pogovorna okna Pogovorna okna predstavljajo eno ali ve� kartic z razli�nimi ��, ��"��"��"��"�� in �� 5��5��5��5� in �� . Okna lahko premikamo (klikni in potegni za napisno vrstico), velikosti pa jim ne moremo spreminjati. Pogovorno okno prikli�emo z ustreznim ukazom, ko se želimo s programom ‘dogovoriti’ o na�inu dela, na�inu prikaza na zaslonu, itd...

Zna�ilnost pogovornih oken je, da dokler so odprta, ne moremo delati s programom. Lahko pa prikli�emo drug program.

Poznamo dve vrsti odloPoznamo dve vrsti odloPoznamo dve vrsti odloPoznamo dve vrsti odlo��itvenih polj:itvenih polj:itvenih polj:itvenih polj:

izbirno polje kvadrat omogo�a ve� izbir. Opcija polja je izbrana, �e v kvadrat kliknemo. V kvadratu se prikaže znak x ali 3 . V kolikor je v nizu ve� izbirnih polj kvadrat, lahko izberemo poljubno število le teh.

izbirno polje krogec omogo�a le eno izbiro. Opcija polja je izbrana, �e v krogec kliknemo. V krogu se prikaže �rna pika. V kolikor je v nizu ve� izbirnih polj krogec, lahko izberemo le eno. �e kliknemo v drugo, se �rna pika iz prejšnjega krogca preseli v novega.

NALOGE: 1. Odpri sistemsko okno Nadzorna ploš�a ��Q��Q��)"��Q��Q��)"��Q��Q��)"��Q��Q��)"� in ozna�i ikono Miška in pritisni tipko Enter ali dvakrat

klikni na ikono. Izberi menu %��Q�=��%��Q�=��%��Q�=��%��Q�=��. Kaj dobiš? (�� spreminjaj nastavitev Miške v pogovornem oknu!!!!!) 2. Izberi menu %��Q�'��8�5��%��Q�'��8�5��%��Q�'��8�5��%��Q�'��8�5��. Kaj dobiš? Kako se obnaša in kakšen u�inek ima bližnjica? 3. Izberi menu ��Q�=�� 5��Q�=�� 5��Q�=�� 5��Q�=�� 5�. Kako ju izklopiš in kaj lahko razbereš iz Orodne vrstice in Vrstice stanja? Kakšen

pomen in u�inek imajo posamezne ikone? 4. Preglej možnosti menuja ��Q� ��Q� ��Q� ��Q� ��$��$��$��$��. Kaj lahko iz posameznega pogleda razbereš? 5. Razporedi ikone v oknu po lastni presoji s tehniko klikni in potegni. 6. Izberi menu ��Q�>��Q�>��Q�>��Q�>��5��Q��5��5��Q��5��5��Q��5��5��Q��5��. Kaj dosežeš s posameznim

ukazom? 7. Izberi menu ��Q�=��8��Q�=��8��Q�=��8��Q�=��8�. Kaj dosežeš z ukazom? Spremeni velikost okna in ponovi ukaz! 8. Izberi menu ��Q�$�8��Q�$�8��Q�$�8��Q�$�8��in preglej pogovorna okna. koliko kartic imaš na razpolago? (�� spreminjaj nastavitev Miške v

pogovornem oknu!!!!!) 9. Preglej vsebino pomo�i, ki se nanaša na delo z okni in delo z miško. 10. Pomanjšaj velikost okna, da dobiš drsnike in prou�i njihovo vlogo!

Zgornje omejevalo navpi�nega drsnika. Klik na omejevalo pomeni premik okna za eno vrstico navzgor.

Vodilo navpi�nega drsnika. Klik na navpi�ni drsnik pomeni premik okna za njegovo višino.

Navpi�ni drsnik. Klik in poteg drsnika pomeni zvezen premik okna po višini.

Spodnje omejevalo navpi�nega drsnika. Klik na omejevalo pomeni premik okna za eno vrstico navzdol.

Elementi horizontalnega drsnika imajo enako funkcijo v vodoravni smeri, kot elementi vertikalnega drsnika v navpi�ni smeri.

III-14

��

Menu Nastavitve ima tri podmenuje:Menu Nastavitve ima tri podmenuje:Menu Nastavitve ima tri podmenuje:Menu Nastavitve ima tri podmenuje:

• ��)"��)"��)"��)"� - najpomembnejše • �� za dodajanje novih tiskalnikov in • �� (oblike in konfiguracije)

Nastavitve v nadzorni ploš�i

Datum in Datum in Datum in Datum in ��as in podroas in podroas in podroas in podro��ne nastavitvene nastavitvene nastavitvene nastavitve

Ikona %�� "��%�� "��%�� "��%�� "�� je namenjena vodenju sistemske ure ra�unalnika s pomo�jo pogovornega okna. Pogovorno okno ima dve kartici: za Datum in �as in �asovni pas. Izbira �asovnega pasu je enostavna saj najdemo v seznamu mest tudi Ljubljano. S klikom na ikono ��"�� "�� "�� "�� dobimo pogovorno okno s petimi karticami. Na prvi kartici ��"�� "�� "�� "�� najdemo v seznamu držav tudi Slovenijo, kar ima za posledico, da se X��X��X��X��, �� , %��%��%��%�� in _��_��_��_�� avtomatsko prilagodijo našim zapisom.

MiškaMiškaMiškaMiška

Ikona Miška je namenjena za nastavitev osnovnih lastnosti miške, kot npr.: hitrost miške, hitrost dvoklika, obliko znaka miške itd... Pri miški uporabljamo predvsem levo tipko za izbiro in potrjevanje posameznih izbir (nadomeš�a tipko &��&��&��&�� in B��B��B��B�� na tipkovnici). Desno tipko uporabljamo za priklic hitrih orientiranih menujev, kar pomeni, da je menu odvisen od tega, kam kliknemo z

NALOGA: Prou�i nastavitve, ki jih najdeš v pogovornih oknih za datum, �as, podro�ne nastavitve in miško. ��"��"��"��"��

��!��5�K��!��5�K��!��5�K��!��5�K��

�� z imenom pogovornega okna. Pogovorno okno ima lahko ve� strani - ��. Posamezno kartico prikli�emo s klikom na uho kartice.

;��"�;��"�;��"�;��"�. V kolikor kliknemo na gumb, dobi miškin kurzor znak iskanja pomo�i. S klikom na objekt, se nam izpiše kratka pomo�.

��5� ��5� ��5� ��5�. V kolikor kliknemo na puš�ico na desni strani izbirnega polja, dobimo roletni izbor možnosti, med katerimi izberemo ustrezno.

=��"��5�=��"��5�=��"��5�=��"��5�. V kolikor kliknemo v polje, se v kvadratku pokaže znak x ali 3 , kar pomeni, da opcija velja. Opcijo izklju�imo s ponovnim klikom v polje.

Gumb s katerim lahko hitro zapremo pogovorno okno.

Ukazna tipka, ki lahko prikli�e tudi dodatno pogovorno okno

��5��5��5��5�. Vrednost spreminjamo s klikanjem na zgornjo ali spodnjo puš�ico.

Ukazna tipka '��'��'��'�� vnese spremenjene vrednosti v pogovornem oknu in okno ostane odprto.

Ukazna tipka ��"��"��"��"� nadomeš�a funkcijo tipke Esc (Escape Prekli�i). ��5��5��5��5��5�#��5�#��5�#��5�#��

'��'��'��'�� , nadomeš�a funkcijo tipke &��&��&��&��. S klikom na tipko poleg potrditve nastavljenih vrednosti, tudi zapremo pogovorno okno.

�� #�=��"�5��5��#� ��#�=��"�5��5��#� ��#�=��"�5��5��#� ��#�=��"�5��5��#� ��5��5��5��5��

��5��"��#��5��"��#��5��"��#��5��"��#��

��>&4< _ ��&��>&4< _ ��&��>&4< _ ��&��>&4< _ ��&��KKK��KKK��KKK��KKK

III-15

desno tipko. V kolikor ima miška še tretjo srednjo tipko ji lahko prosto dolo�imo funkcijo - pomen - s pomo�jo miškinega programa. Najve�krat definiramo srednjo tipko kot dvojni klik leve tipke.

V �etrti kartici ��)��)��)��)�� lahko s klikom na ukazni gumb �� spremenimo tip miške in njen gonilnik. Izbiramo lahko med vsemi združljivimi napravami - miškami (najve�krat je na razpolago samo ena, že instalirana) in spiskom mišk, ki jih direktno podpira operacijski sistem Windows 98. Seveda se morata miška in njen gonilnik ujemati. Nekatere miške imajo že pripravljene - napisane gonilnike za Windows 98, kar ustreza ukaznemu gumbu �� .

ZaslonZaslonZaslonZaslon

Ikona ?��?��?��?�� nam prikli�e na zaslon pogovorno okno s štirimi karticami:

• V prvem oknu Ozadje definiramo ozadja zaslona. V kolikor imamo “slabši” Pc, se raje odre�imo slikam v ozadju. • Drugo okno je namenjeno zaš�iti monitorja in var�evanju. Slika na monitorju je stati�na in v kolikor smo dalj �asa neaktivni, to

kvarno vpliva na fluorescen�ni premaz monitorja. Problem rešimo z nastavitvijo neaktivnega �asa, po katerem se bo po zaslonu izrisovala dinami�na slika. Boljše mati�ne in grafi�ne ploš�e omogo�ajo tudi samodejen izklop monitorja v stanje pripravljenosti - ekran se zatemni - in izklop monitorja na minimalno porabo elektri�ne energije po dolo�enem �asu.

• Tretja kartica omogo�a izbiro barvne kombinacije namizja • �etrta kartica je namenjena izbiri števila barv in resolucije monitorja. V kolikor imamo skromnejšo grafi�no kartico in

ra�unalnik, je bolje izbirati manjše število barv npr.:16. Prav tako izbirajmo resolucijo - lo�ljivost v normalnih mejah, glede na velikost monitorja.

TipkovnicaTipkovnicaTipkovnicaTipkovnica

V prvi kartici U��U��U��U�� nastavimo hitrost tipkovnice (utripanje kurzorja, hitrost ponavljanja znakov ipd.). V drugi kartici \��\��\��\�� nastavimo ‘jezik’ tipkovnice oz. razporeditev tipk, kar je pomembno v kolikor pišemo v drugih jezikih npr. nemš�ini (üöäÜÖÄ). V tretji kartici ��)��)��)��)�� lahko izberemo drug tip tipkovnice, kot jo je prepoznal operacijski sistem Windows ob instalaciji.

ZvokiZvokiZvokiZvoki

Pogovorno okno ?��?��?��?�� je program, ki omogo�a nastavitev posameznih zvo�nih efektov ob dolo�enih opravilih.

Pisave �e dvokliknemo na ikono dobimo okno s seznamom vseh pisav, ki jih imamo instalirane v ra�unalniku. V menuju %��%��%��%�� najdemo ukaz ��, ki nas vodi pri nameš�anju novih pisav. V kolikor želimo videti obliko pisave, izberemo pisavo in z ukazom

NALOGA: Prou�i nastavitve, ki jih najdeš v pogovornih oknih za zaslon in tipkovnico in zvok.

��"��!��5�K��"��!��5�K��"��!��5�K��"��!��5�K��

III-16

%��Q=��%��Q=��%��Q=��%��Q=�� ali dvoklikom na ikono pisave, dobimo na zaslon okno s primerom pisave.

Ikona veIkona veIkona veIkona ve��predstavnostpredstavnostpredstavnostpredstavnost

S klikom na ikono Ve�predstavnost dobimo pogovorno okno s petimi karticami, ki omogo�ajo nastavitve Avdio, Video, MIDI in CD glasbe. V kartici Dodatno pa dobimo pregled naprav in instaliranih gonilnikov.

ModemiModemiModemiModemi

Program - �arovnik, ki nas samodejno vodi pri programski namestitvi modema. Potrebno je samo slediti navodilom, ki jih prebiramo v pogovornem oknu. V kolikor je modem že instaliran prikli�emo pogovorno okno z dvema karticama, ki omogo�ata nastavitev, dodajanje in odstranjevanje modema.

GeslaGeslaGeslaGesla

Prikli�e program, ki omogo�a dolo�itev gesla in profilov uporabnikov, za dostop do ra�unalnika v lokalnem omrežju.

Dodaj/odstrani programeDodaj/odstrani programeDodaj/odstrani programeDodaj/odstrani programe

prikli�e program - �arovnik, ki nas samodejno vodi pri instalaciji novih programov. V kolikor je program napisan za operacijski sistem Windows 98 omogo�a tudi deinstalacijo programa. Pogovorno okno ima tri kartice.

��Q=��Q=��Q=��Q=�� je namenjena za namestitev ali odstranitev poljubnega programa z nosilca podatkov.

Kartica A��F��A��F��A��F��A��F�� je namenjena za vzdrževanje (dodajanje/odstranjevanje) programov opracijskega sistema Windows 98.

Kartica ?��?��?��?�� je namenjena za pripravo zagonske diskete, ki jo potrebujemo v kolikor se nam Windowsi podrejo.

Dodajanje strojne opremeDodajanje strojne opremeDodajanje strojne opremeDodajanje strojne opreme

prikli�e program - �arovnik, ki nas samodejno vodi pri programski namestitvi strojne opreme (grafi�na ali zvo�na kartica, trdi disk, ipd...). Potrebno je samo slediti navodilom, ki jih prebiramo v pogovornem oknu.

SistemSistemSistemSistem

prikli�e pogovorno okno, ki omogo�a kontrolo in optimizacijo namestitve strojne opreme in njihovih gonilnikov.

NALOGA: 1) Prou�i nastavitve, ki jih najdeš v pogovornih oknih za modem, gesla, hitro

iskanje, dodajanje/odstranjevanje programov in dodajanje strojne opreme. Po kon�anem delu povrni originalne nastavitve po navodilu profesorja!

3�3�3�3� Prou�i nastavitve, ki jih najdeš v pogovornih oknih za pisave in ve�predstavnost. ��"��!��5�K��"��!��5�K��"��!��5�K��"��!��5�K��

3) Dodaj Epsonov tiskalnik LX-400 po navodilih profesorja! 1�1�1�1� Prou�i nastavitve, ki jih najdeš v pogovornem oknu opravilne vrstice. ��

��"��!��5�K��"��!��5�K��"��!��5�K��"��!��5�K��

III-17

Nastavitve tiskalnikov �e dvokliknemo na ikono B��B��B��B��, dobimo na zaslon okno, ki ga vidimo desno. Dvoklik na ikono %��5��%��5��%��5��%��5�� je program, ki nas samodejno vodi (�arovnik) pri programski namestitvi tiskalnika. Potrebno je samo slediti navodilom �arovnika. Dvoklik na ostale ikone prikli�e pogovorno okno za globalno nastavitev tiskalnika.

Nastavitve opravilne vrstice Osnovna vloga opravilne vrstice je, da imamo pregled nad naloženimi programi, mapami in dokumenti in da omogo�a hitro preklapljanje med okni. Z ukazom ��Q��Q=�� ###��Q��Q=�� ###��Q��Q=�� ###��Q��Q=�� ###, dobimo na zaslon pogovorno okno, ki omogo�a spreminjanje nekaterih lastnosti.

Pri delu v kartici �� 5�� 5�� 5�� 5�� bodimo previdni in urejanje raje prepustimo izkušenemu poznavalcu Windows-ov.

��

Enote ra�unalnika Vse, kar z ra�unalnikom delamo (pišemo, ra�unamo, itd...), se v resnici dogaja v pomnilniku in v centralni procesni enoti (mikroprocesor). V trenutku, ko ugasnemo ra�unalnik ali zapremo aplikacijo (program), ra�unalnik izgubi vse naše podatke, ki smo jih mukoma vnašali. Da lahko podatke, torej tisto, kar smo vnesli, izra�unali ali obdelali, ponovno uporabimo, so na ra�unalnik priklju�ene enote zunanjega pomnilnika, kot so trdi diski, diskete, tra�ne enote itd... Enote so sistemsko poimenovane s �rkami abecede.

�D�D�D�D...............Prva disketna enota.

(D(D(D(D#####################Druga disketna enota (kadar je vgrajena v ra�unalniški sistem). �e ima ra�unalnik samo eno disketno enoto, je le-ta ozna�ena tako z A:

�D�D�D�D...............Obi�ajno je to prva logi�na enota trdega diska.

%D�%D�%D�%D��?D?D?D?D..........Oznake nadaljnjih enot zunanjega pomnilnika, ki so lahko dodatni trdi diski, CD - enota, tra�na enota ali navidezni disk (simulacija diskete v bralno-pisalnem pomnilniku ra�unalnika).

Enote našega ra�unalnika lahko vidimo, �e dvokliknemo na ikono $�5��$�5��$�5��$�5��"��"��"��"�� na Namizju.

Datoteke Na teh enotah zunanjega pomnilnika so podatki zapisani v �� , ki jih lahko kasneje, �e je potrebno, ponovno v�itamo v pomnilnik ra�unalnika za nadaljnjo obdelavo.

Razlikujemo med dvema osnovnima tipRazlikujemo med dvema osnovnima tipRazlikujemo med dvema osnovnima tipRazlikujemo med dvema osnovnima tipoma datotek:oma datotek:oma datotek:oma datotek: • ��

• ��

V �� je zapisana programska koda, ki jo ra�unalnik bere in uporablja kot vir navodil, kaj naj izvede. B��B��B��B��E��#�E��#�E��#�E��#��

�� pa vsebujejo alfa-numeri�ne podatke oz. informacije, ki smo jih vnesli v datoteko ali so bile zapisane v datoteko med delom �� programa. Datoteke tega tipa lahko naredimo tudi sami z uporabo ustreznega urejevalnika besedil oz. ��5��5��5��5�. Tipov podatkovnih datotek je veliko, odvisno od posameznega programa. Npr.: txt, doc, wri, cdr, bmp, wb1, itd...itd...

Na posamezni enoti zunanjega pomnilnika je lahko shranjenih veliko podatkov in informacij. Da lahko med seboj razlikujemo razli�ne zbirke podatkov, moramo vsaki podatkovni zbirki ali datoteki prirediti ��.

Celotno ime datoteke je sestavljena iz štirih delov, in sicer iz:Celotno ime datoteke je sestavljena iz štirih delov, in sicer iz:Celotno ime datoteke je sestavljena iz štirih delov, in sicer iz:Celotno ime datoteke je sestavljena iz štirih delov, in sicer iz: *#&��5��*#&��5��*#&��5��*#&��5��3#��5��3#��5��3#��5��3#��5��2# ��2# ��2# ��2# ��!��l��!��l��!��l��!��l��1#B��!��l�7��#��!��l�E��1#B��!��l�7��#��!��l�E��1#B��!��l�7��#��!��l�E��1#B��!��l�7��#��!��l�E��

&D&D&D&DWWWW��WWWW ��#B�� #B�� #B�� #B��

Ime in tip datoteke sestavljata polno ime datoteke, ki se v istem seznamu ne sme ponoviti.

�� , ki je prvi del polnega imena datoteke, ponavadi opiše vsebino datoteke, katere sestavni del je obravnavana datoteka, ter je lahko poljubno dolg, kar pa ni najbolj prakti�no. Ime daljše od približno 15 znakov nam povzro�a ve� preglavic, kot koristi.

III-18

B�� B�� B�� B�� oz. pripona imena datoteke je od samega imena datoteke lo�ena s piko (####) in ima lahko ��5��"� 2� ��5��"� 2� ��5��"� 2� ��5��"� 2� ��. Tipa datoteke ne dolo�amo, saj ga posamezni programi samodejno dodajo.

Dolo�ena imena in tipi datotek so rezervirana za uporabo v operacijskem sistemu in jih zato ni priporo�ljivo uporabljati. Zato bomo uporabljali za imena in tipe datotek takšna imena, ki nam nekaj povedo.

Direktoriji - mape V operacijskem sistemu Windows 98 so datoteke organizirane v skupine, imenovane seznami - �� (��7��7��7��7). Razlog za tako združevanje datotek je, da na diskete in trde diske lahko shranimo veliko podatkov v obliki datotek in �e delamo z velikim številom datotek, lahko hitro zgubimo pregled nad njimi. Zato lahko datoteke uredimo (združimo) v posamezne sezname. S tem dosežemo boljši pregled nad datotekami, obenem pa tudi skrajšamo �as, ki ga operacijski sistem porabi za pristop do posamezne datoteke. �e si narišemo grafi�no predstavitev take strukture, ugotovimo, da je podobna rodovnemu drevesu. Vsak seznam, razen osnovnega (��), ima samo enega predhodnika - roditelja (��) in ni�, enega ali ve� naslednikov - potomcev - podseznamov. Struktura take oblike se imenuje �� "�� "�� "�� "�� . Za uporabo podseznamov oz. datotek v podseznamih moramo vedeti, kaj je trenutni seznam (�� 7�� 7�� 7�� 7). To je seznam, v katerem ta trenutek delamo na trenutno naslovljeni diskovni enoti, ali pa seznam, v katerem smo nazadnje delali na drugi diskovni enoti. Torej dejansko obstaja ve� trenutnih seznamov, in sicer po eden za vsako diskovno enoto.

Explorer - razsikovalec Program, ki nam omogo�a raziskovanje hierarhi�ne strukture ra�unalnika se imenuje >��>��>��>��. Prikli�emo ga z ukazom ��Q��Q>��Q��Q>��Q��Q>��Q��Q>��. Program se ‘odpre’ v klasi�nem oknu, z vsemi elementi okna, kot smo jih že spoznali. Vsebina okna je razdeljena v dva dela. Levi nam prikazuje hierarhi�no strukturo enot in map ra�unalnika, v desnem delu pa vidimo seznam map in datotek aktivne enote ali mape.

Poglejmo si od blizu, kako Raziskovalec prikaže hierarhi�no strukturo enot in direktorijev.

Najvišjo prioriteti ima ��5��5��5��5�, ki ni fizi�na enota ra�unalnika, ampak predstavlja grafi�no predstavitev zaslona, s pomo�jo katerega lahko kontroliramo vse ostale enote.

Prve podrejene enote so $�5� ��"��$�5� ��"��$�5� ��"��$�5� ��"��, 4�)4�)4�)4�) in $�5�� $�5�� $�5�� $�5�� . $�5$�5$�5$�5 ��"��"��"��"�� je seveda fizi�na enota, ��)��)��)��) pa navidezna in predstavlja samo varovalo pri brisanju oz. odstranjevanju odve�nih datotek. $�5�� $�5�� $�5�� $�5�� predstavlja dislociran prenosni ra�unalnik. V kolikor bi bili povezani z našim ra�unalnikom v lokalno omrežje, bi imeli še eno prvo podrejeno enoto =��8��)"��=��8��)"��=��8��)"��=��8��)"��.

Druga podrejena enota je $�5� ��"��$�5� ��"��$�5� ��"��$�5� ��"�� z vsemi fizi�nimi podrejenimi enotami %�� 2�0��D�%�� 2�0��D�%�� 2�0��D�%�� 2�0��D�, %�� 0�30�(D�%�� 0�30�(D�%�� 0�30�(D�%�� 0�30�(D�, U%U%U%U%��*��D�*��D�*��D�*��D�, U%U%U%U%��3�%D�3�%D�3�%D�3�%D� in �%�%�%�%��&D��&D��&D��&D�. K Mojemu ra�unalniku spadajo še B��B��B��B�� in navidezna enota ��)"��)"��)"��)"�.

To isto, kar nam raziskovalec prikaže hierarhi�no, lahko pogledamo tudi druga�e - grafi�no.

Osnovni seznam enote WWWW��>��>��>��>��

\A

\A2 \A1

\B

\B3 \B1

��

=��8��=��8��=��8��=��8��)"��)"��)"��)"��

$�5��"��$�5��"��$�5��"��$�5��"��

��

��

��

��

��

��

��

��

$�5��$�5��$�5��$�5��

4�)4�)4�)4�)

��&D��&D��&D��&D�

%��%��%��%��%D��%D��%D��%D�

��D��D��D��D�

%��%��%��%��(D��(D��(D��(D�

%��%��%��%��D��D��D��D�

B��B��B��B��

��)"��)"��)"��)"�

U��"��U��"��U��"��U��"��"��"��"��"��

��

III-19

Poglejmo, kaj nam pokaže >��>��>��>��, �e kliknemo na znak + pred oznako za Prvi trdi disk. Med posameznimi enotami ra�unalnika izbiramo oziroma se premikamo tako, da kliknemo na ikono pred nazivom enote. Pred posameznimi enotami vidimo v kvadratku znak + ali -. Znak + pomeni, da se za enoto skriva še nadaljnja hierarhi�na struktura. Znak - pa pomeni, da je hierarhi�na struktura že prikazana - odprta - vidna.

Iz slike lahko razberemo, da so na prvem trdem disku naslednje mape: Audioson, Corel50 (+pomeni, da vsebuje še podmape), Dos, Moji dokumenti, Mause,......, Windows, Winword.

Sedaj si podrobneje oglejmo še desni del aktivnega okna Raziskovalca. Rekli smo že, da se po posameznih enotah in mapah premikamo s klikanjem na ikono

mape ali enote. V desnem delu Raziskovalca pa se nam izpisuje vsebina ustrezne enote ali mape. Na zgornji sliki smo kliknili na enoto prvega trdega diska (C:), ki je poimenovan HD-1. Na levi strani vidimo, da se v njem nahajajo mape (rumeno obarvane ikone) in datoteke (razli�ne slikovne ikone).

Delo z mapami in datotekami

Kreiranje nove mapeKreiranje nove mapeKreiranje nove mapeKreiranje nove mape

Novo mapo ustvarimo po naslednjem postopku:

1. Odpremo program >��>��>��>�� 2. Ozna�imo s klikom miške mapo, ki naj bo nadrejena Novi

mapi 3. S klikanjem miške Izvedemo ukaz %��Q��Q$��%��Q��Q$��%��Q��Q$��%��Q��Q$��. 4. Vpišemo želeno ime Nove mape

Preimenovanje mape in datotekePreimenovanje mape in datotekePreimenovanje mape in datotekePreimenovanje mape in datoteke

1. Odpremo program >��>��>��>�� 2. Ozna�imo mapo ali datoteko 3. Izberemo ukaz Datoteka/Preimenuj 4. Vpišemo novo ime datoteke ali mape

Brisanje mape ali datotekeBrisanje mape ali datotekeBrisanje mape ali datotekeBrisanje mape ali datoteke

1. Odpremo program >��>��>��>�� 2. Ozna�imo mapo ali datoteko �� Pritisnemo tipko %��%��%��%�� ali izberem ukaz %��Q ��)�%��Q ��)�%��Q ��)�%��Q ��)��

Brisanje veBrisanje veBrisanje veBrisanje ve�� datotek v nizu datotek v nizu datotek v nizu datotek v nizu

1. Odpremo program >��>��>��>�� 2. Ozna�imo prvo datoteko 3. Držimo tipko ��!��!��!��!� in ozna�imo zadnjo datoteko v nizu �� Pritisnemo tipko %��%��%��%�� ali izberem ukaz %��Q ��)�%��Q ��)�%��Q ��)�%��Q ��)��

Selektivno brisanje veSelektivno brisanje veSelektivno brisanje veSelektivno brisanje ve�� datotek datotek datotek datotek

1. Odpremo program >��>��>��>�� 2. Ozna�imo prvo datoteko 3. Držimo tipko �� in ozna�ujemo ostale datoteko �� Pritisnemo tipko %��%��%��%�� ali izberem ukaz %��Q ��)�%��Q ��)�%��Q ��)�%��Q ��)��

Kopiranje map, oken in datotekKopiranje map, oken in datotekKopiranje map, oken in datotekKopiranje map, oken in datotek

1. Odpremo program >��>��>��>�� 2. Ozna�imo mapo, datoteko ali okno, ki jo želimo kopirati 3. Izberemo ukaz '��5��5�Q4��5'��5��5�Q4��5'��5��5�Q4��5'��5��5�Q4��5 4. Ozna�imo mesto, kamor želimo dobiti kopijo �� Izberemo ukaz '��5��5�Q��'��5��5�Q��'��5��5�Q��'��5��5�Q��

ali

1. Odpremo program >��>��>��>�� 2. Ozna�imo mapo, datoteko ali okno, ki jo želimo kopirati 3. Pritisnemo tipko �� in jo držimo 4. Z miško (�� ) odvle�emo ozna�eno mapo ali

datoteke na novo mesto 5. Spustimo tipko ��

Premikanje map, oken in datotekPremikanje map, oken in datotekPremikanje map, oken in datotekPremikanje map, oken in datotek

1. Odpremo program >��>��>��>�� 2. Ozna�imo mapo, datoteko ali okno, ki jo želimo premakniti 3. Izberemo ukaz '��5��5�Q ��8�'��5��5�Q ��8�'��5��5�Q ��8�'��5��5�Q ��8� 4. Ozna�imo mesto, kamor želimo premakniti mapo, datoteko

ali okno �� Izberemo ukaz '��5��5�Q��'��5��5�Q��'��5��5�Q��'��5��5�Q��

ali

1. Odpremo program >��>��>��>�� 2. Ozna�imo mapo ali datoteko, ki jo želimo premakniti 3. Z miško (�� ) odvle�emo ozna�eno mapo ali

datoteke na novo mesto

��_��)��)��5��5�5��_��)��)��5��5�5��_��)��)��5��5�5��_��)��)��5��5�5��

��#��#��#��#��

�e smo pomotoma zbrisali datoteko, na namizju dvokliknemo na ikono 4�)4�)4�)4�) ozna�imo datoteke, ki jih želimo ‘vrniti’ in

izberemo ukaz %��Q=��%��Q=��%��Q=��%��Q=��. Ozna�ene datoteke se bodo ‘vrnile’ v mape iz katerih smo jih izbrisali.

III-20

� ��

Defrag Defragmentiranje je postopek združevanja razdrobljenih datotek. Sled ve�kratnega brisanja - odstranjevanja posameznih datotek, nastanejo na disku prazni prostori, ki se sicer zapolnijo z novimi datotekami, so pa le te ‘razdrobljene’ v teh praznih prostorih. V kolikor presega fragmentacija datotek razumno mejo (približno 10%), je dostop do teh datotek po�asnejši.

Drive Space je program, ki omogo�a stiskanje podatkov na nosilcu podatkov. Dobrodošla rešitev v kolikor nam zmanjkuje praznega prostora za shranjevanje.

ScanDisc je program, ki kontrolira nosilec podatkov in poiš�e - reši ‘zgubljene’ datoteke in mape ter jih shrani na osnovni seznam nosilca podatkov v obliki datotek tipa .CHK. Odkriva pa tudi fizi�ne napake na površini diska in jih ozna�i. Ozna�ene - poškodovane dele program ve� ne uporablja za shranjevanje novih datotek.

Merilnik sredstev je program, ki grafi�no prikazuje zasedenost sistemskih sredstev - pomnilnikov.

Nadzornik sistema je program, ki nam grafi�no prikaže obremenitev posameznih delov ra�unalnika.

��

Program Ra�unalo na zaslon prikli�e ‘kalkulator’, kakršnega poznamo iz vsakdanjega življenja. Mogo�i sta dve obliki:

• ��, ki prikaže samo osnovne ra�unske operacije in

• ��, ki prikaže tudi zahtevnejše matemati�ne in statisti�ne operacije

��

je program s pomo�jo katerega lahko izdelamo ali urejamo slike. Standardni tip - podaljšek imena datoteke je #�($�#�($�#�($�#�($�. Princip dela je enostaven. Z miško izberemo ustrezno orodje v orodni vrstici, na barvni paleti ustrezno barvo in s potegom miške rišemo ali klikanjem pršimo barvo. Kon�ne like pa lahko tudi zapolnimo z barvo.

��. Program Slikar se odpre v oknu, zato veljajo za okno vse zna�ilnosti, ki smo jih spoznali ob spoznavanju elementov Windows okolja. V napisni vrstici razberemo ime programa in ime za�etne datoteke ��.

$��5��$��5��$��5��$��5��

=��=��=��=�� z orodji: • ��"��"��"��"��, za prostoro�no ozna�evanje

dela slike • �� , za pravokotno ozna�evanje • >��>��>��>��, za radiranje dela slike, lahko tudi

barvno • (��(��(��(��, za barvanje zaprtih likov • 4��4��4��4��, za kapanje barvnih pik • <��<��<��<��, omogo�a pove�avo dela slike • ��"��"��"��"��, omogo�a pisanje z miško • _��"_��"_��"_��", omogo�a barvno risanje �rt razli�nih

debelin • >��)��>��)��>��)��>��)��, za razprševanje barvnih odtenkov

(klikanje) • (��(��(��(��, omogo�a pisanje besedil na poljubno

mesto v sliki • _��_��_��_��, za risanje ravnih �rt • 4��5�4��5�4��5�4��5�, za risanje ‘pravilnih’ krivulj • ��, za risanje pravokotnikov • $��$��$��$��, za risanje mnogokotnikov • &��&��&��&�� za risanje elips in krogov (držimo

tipko Shift) • ?��5��?��5��?��5��?��5��, za risanje zaobljenih

pravokotnikov

(��(��(��(�� za izbiro barve risanje ali prelivanja

��

NALOGA: S pomo�jo Pomo�i prou�i u�inek Sistemskih

orodij. ��"��"��"��"��

��!��5�K��!��5�K��!��5�K��!��5�K��

III-21

Ko smo sliko narisali, jo želimo shraniti ali pa še dodatno obdelati, zato si poglejmo, kakšne ukaze imamo na voljo v menujski vrstici in kako jih uporabljamo.

Menu Datoteka �� .............................Odpre novo neimenovano datoteko

=��=��=��=��............................Ponudi pogovorno okno, kjer iz ustrezne mape (npr. Windows) odpre ozna�eno datoteko (npr. Gozd.bmp). Po hierarhi�ni strukturi map nosilca podatkov se premikamo z ikono navzgor ali izbiramo mapo v izbirnem polju. Datoteko ozna�imo s klikom miške. Ime datoteke se obarva modro.

��...........................Ponudi pogovorno okno, kjer izberemo ustrezno mapo, kamor želimo shraniti datoteko. Datoteki moramo dati tudi ime. Tip datoteke .bmp bo program dodal sam in ga ni priporo�ljivo pisati.

�� .......................V kolikor je datoteka 8�� 8�� 8�� 8�� in jo želimo shraniti z drugim imenom, izberemo ta ukaz. �e bi izbrali ukaz Shrani bi program datoteko samo ponovno shranil, ne da bi nam ponudil pogovorno okno, kjer bi lahko spremenili ime datoteke.

��5��5��5��5� .............nam prikaže našo sliko na celotnem ‘listu papirja’ tako, kot bi jo dobili iz tiskalnika.

��.................nam ponudi pogovorno okno, kjer lahko dolo�imo nenatisljive robove na listu papirja. Dolo�imo tudi velikost - format lista papirja in izberemo tiskalnik s katerim bomo tiskali sliko.

��..........................Ponudi pogovorno okno, v katerem dolo�imo možnosti tiskanja, število kopij, itd...

�� .............................Ukaz uporabimo, ko želimo program zapustiti. Hitrejša možnost je, da kliknemo na gumb za izhod (x), v napisni vrstici. V kolikor datoteka še ni shranjena ali pa niso shranjene spremembe od zadnjega shranjevanja, nas program na to opozori v pogovornem oknu z besedilom: �� 8�� #��G�� 8�� #��G�� 8�� #��G�� 8�� #��G Pod besedilom imamo na voljo tri ukazne gumbe:

%�%�%�%�..........pomeni, da želimo shraniti spremembe ali datoteko, nakar nam ponudi pogovorno okno za shranjevanje oziroma samodejno shrani - ažurira datoteko v kolikor datoteka že ima svoje ime,

��..........pomeni, da ne želimo shraniti zadnjih sprememb ali celotne datoteke v kolikor še ni bila shranjena. Vse spremembe ali celotna datoteke bodo ��5��5��5��5��.

��"��"��"��"�...pomeni, da želimo delo s programom nadaljevati in ne bomo zapustili programa

Urejanje >��5��>��5��>��5��>��5��...........Ukaz razveljavi ��5��5��5��5� spremembo slike.

��...............Ukaz razveljavi zadnjo razveljavitev spremembe slike.

��8� ��8� ��8� ��8�................Ukaz izreže, zbriše ozna�en del slike. V programu slikar lahko ozna�imo - izberemo - z dvema orodjema �� in ��"��"��"��"��. Pomembna lastnost tega ukaza je, da se izrezana vsebina shrani v =��8�)"�=��8�)"�=��8�)"�=��8�)"� - �� - =��=��=��=�� - ��.

4��54��54��54��5..............Ukaz kopira ozna�en del slike. V programu slikar lahko ozna�imo - izberemo - z dvema orodjema �� in ��"��"��"��"��. Pomembna lastnost tega ukaza je, da se izrezana vsebina shrani v =��8�)"�=��8�)"�=��8�)"�=��8�)"� - �� - =��=��=��=�� - ��.

��...............Ukaz vrne vsebino =��8�)"�=��8�)"�=��8�)"�=��8�)"� - �� - =�� =�� =�� =�� - �� na mesto kurzorja.

��)�� )�� )�� )�� ......... je ukaz za odstranitev ozna�b izbora - �rtkane �rte

�� ............Ukaz izbere vse predmete - celotno risbo

4��5��4��5��4��5��4��5�� ............Ukaz kopira izbran del slike - predmet v drugo datoteko

��............Ukaz prilepi vsebino Odložiš�a na mesto kurzorja

Pogled

=��8�)"�=��8�)"�=��8�)"�=��8�)"��

=��=��=��=��

��8�� 8�� 8�� 8��4��54��54��54��5

��

III-22

Menu omogo�a ali naj bodo vidna =��5�=��5�=��5�=��5�, (��(��(��(�� in �� . Prav tako omogo�a izvajanje ?��?��?��?�� - pove�evanja slike.

Slika Menu vsebuje namenske ukaze za obdelavo slik, kot npr. zrcaljenje, obra�anje, itd...

Možnosti Menu omogo�a nastavitev barvne palete ipd...

Pomo� Menu omogo�a priklic pomo�i

Delo z miško Nekatera opravila kot npr. kopiranje in premikanje lahko zelo enostavno in hitro izvedemo z miško.

��

Ti dve, izredno pomembni lastnosti, si bomo ogledali na konkretnem primeru. Zadajmo si nalogo, da izdelamo podobno kombinacijo besedila in slike, kot je prikazana na sliki levo. Postopkov izdelave je ve�, zato si poglejmo enega, korak za korakom.

Postopek ��

� ��

a) Kliknemo na gumb �� in izberemo menu ��Q$��!��A��Q$��!��A��Q$��!��A��Q$��!��A��. S tem smo izbrali in pognali program za urejanje besedil, o katerem bomo podrobneje govorili v naslednjem te�aju.

b) Napišimo besedilo, ki bo nad sliko.

c) Kliknemo na ikono, pod katero se izpiše ��. S tem smo odstavek postavili na sredino med levi in desni rob besedila.

d) Pritisnemo npr. dvakrat ali trikrat na tipko &��&��&��&��. S tem smo kurzor pomaknili za vrstice navzdol oziroma odprli nove vrstice. Dolo�ili smo pa tudi razmak med besedilom in sliko.

e) S tem smo zaklju�ili prvi del vnosa besedila. Besedilo - datoteko bi lahko shranili že sedaj, vendar to ni nujno, zato bomo to storili pozneje. Slike z urejavalnikom besedil ne moremo narisati. Za to potrebujemo drugo vrsto programov, grafi�ni program. Programa Word ne bomo zapustili - zaprli.

��

a) Kliknemo na gumb �� in izberemo menu ��Q��"��Q��Q��"��Q��Q��"��Q��Q��"��Q�� S tem smo izbrali in pognali program za risanje, ki smo ga že spoznali. V tem trenutku imamo odprta dva programa. Eden te�e v ospredju, drugi pa v ozadju. Tej ��8��5��8��5��8��5��8��5��

��"�� "�� "�� "�� "�� "�� "�� "�� "�� "�� "�� "�� & _ = � > � < � = � B & _ = � > � < � = � B & _ = � > � < � = � B & _ = � > � < � = � B . V kolikor imamo ve�ji monitor npr. 17” ali ve�, si lahko oba programa prikli�emo na zaslon isto�asno. S klikom miške v okno nekega programa, postane ta aktiven in dovzeten za ukaze. V kolikor imamo manjši monitor in potrebujemo celotno delovno površino nekega programa, med programi preklapljamo s klikom na gumb programa v opravilni vrstici. Pri tem je gumb aktivnega programa svetlejši.

b) Z ustreznimi orodji narišemo sliko hiše.

c) Ko smo narisali sliko, jo moramo prenesti pod besedilo - datoteko v Wordu. Sliko - datoteko bi lahko shranili že sedaj, vendar to ni nujno, zato bomo to storili pozneje

III-23

��

� ��

a) Del slike, ki jo želimo prenesti ozna�imo z orodjem �� ali ��"��"��"��"��.

b) Izberemo ukaz '��5��5�Q4��5'��5��5�Q4��5'��5��5�Q4��5'��5��5�Q4��5. Lahko bi izbrali tudi ukaz '��5��5�Q ��8�'��5��5�Q ��8�'��5��5�Q ��8�'��5��5�Q ��8�. Slednja kombinacija ukazov bi ozna�en del slike izrezala - zbrisala. Željen u�inek je v obeh primerih enak. Ozna�en del slike se je shranil v trenutni pomnilnik, ki mu pravimo = % < = b X _ &= % < = b X _ &= % < = b X _ &= % < = b X _ & . ��8�)"��5��8�)"��5��8�)"��5��8�)"��5��5��"��A��F��5��"��A��F��5��"��A��F��5��"��A��F��5��"��5��"��5��"��5��"��. ��8�)"�� 8�)"�� 8�)"�� 8�)"��'��5��5�Q4��5��'��5��5�Q4��5��'��5��5�Q4��5��'��5��5�Q4��5��'��5��5�Q ��8��'��5��5�Q ��8��'��5��5�Q ��8��'��5��5�Q ��8�. Pojem Odložiš�a ima v razli�nih literaturah razli�no ime: Vmesni pomnilnik, Oglasna deska in Clipboard.

c) Kliknemo na gumb Word v opravilni vrstici. S tem postane Word aktiven.

d) Izberemo ukaz '��Q��'��Q��'��Q��'��Q��. Na mesto kurzorja smo prilepili sliko iz odložiš�a.

e) Dopišemo preostalo besedilo. ��

a) Z ukazom %��Q��%��Q��%��Q��%��Q�� nam Word ponudi pogovorno okno v katerem dolo�imo mesto in ime datoteke.

� ��

a) Z ukazom %��Q��%��Q��%��Q��%��Q�� nam Slikar ponudi pogovorno okno v katerem dolo�imo mesto in ime datoteke. Pogovorno okno je podobno pogovornemu oknu v Wordu.

b) Vendar pa ��)��5��A��)��5��A��)��5��A��)��5��A��

��5��5��5��5��.

IV-24

��

��

Stara islandska saga pravi, da predstavlja množica kosmatih in miši�astih vikingov dosti ve�jo udarno mo�, kot en sam kosmat, miši�ast viking. Še nekoliko starejša norveška saga dodaja, da je mo� skupine med seboj sodelujo�ih, bratsko povezanih norveških vikingov prav bole�e udarnejša od še tako množi�ne tolpe islandskih individualistov. Stari Feni�ani so trdili povsem druga�e. Zgodovinsko dejstvo je, da so Feni�ani izumrli, Vikingi pa odkrili Ameriko. Takšni in podobni premisleki so revolucionarno vplivali tudi na razvoj ra�unalništva. Kmalu se je namre� pokazalo, da bo šele povezava ve�jega števila ra�unalnikov v vzajemno delujo�o celoto korenito razmahnila razvoj informacijske znanosti. Množico ra�unalnikov, ki so med seboj povezani z namenom, da si izmenjujejo informacije, imenujemo ra�unalniško omrežje (��F��F��F��F��).

Prednosti, ki jih imajo v omrežje povezani raPrednosti, ki jih imajo v omrežje povezani raPrednosti, ki jih imajo v omrežje povezani raPrednosti, ki jih imajo v omrežje povezani ra��unalniki pred skupino nepovezanih raunalniki pred skupino nepovezanih raunalniki pred skupino nepovezanih raunalniki pred skupino nepovezanih ra��unalnikov, so:unalnikov, so:unalnikov, so:unalnikov, so:

♦ ��. Kadar želimo, da je neka skupina podatkov splošno dostopna vsem uporabnikom, lahko ra�unalniško omrežje uporabimo za poseganje po tovrstnih bazah podatkov. Tipi�en primer skupne podatkovne baze je katalog knjig v kakšni knjižnici. Ker imajo danes že skoraj vse knjižnice podatke o knjigah shranjene v ra�unalnikih, ra�unalnike pa povezane v omrežje, si lahko katalog knjig vsak posameznik ogleda kar na svojem ra�unalniku, �e je seveda le-ta povezan v omrežje. Na tak na�in ni treba iti do knjižnice, da bi ugotovili, da je iskana knjiga že izposojena.

♦ &��)��&��)��&��)��&��)��. Poslati pismo po pošti nekemu gospodu na Floridi, je drago in zamudno (letalska pošta ni poceni, ladja pa lahko potone). Telefonirati mu je še dražje, razen tega ga je težko dobiti na telefon, pa še zadrega je prevelika. �e pa sta naš in njegov ra�unalnik priklju�ena na svetovno ra�unalniško omrežje, mu lahko pismo ali sporo�ilo natipkamo kar z ra�unalnikom in mu ga pošljemo s pomo�jo elektronske pošte preko ra�unalniškega omrežja. Gospod na Floridi ga bo imel v svojem ra�unalniku še isti dan, po želji si ga bo lahko izpisal na tiskalniku in nam poslal odgovor še isti dan nazaj.

♦ ��!��5��!��5��!��5��!��5 (elektronske novice). Naslednja vznemirljiva možnost, ki jo ponujajo velika ra�unalniška omrežja, so tako imenovane elektronske novice. Gre za podoben koncept, kot ga uporablja elektronska pošta: informacije se pošiljajo preko omrežja, le da niso namenjene samo enemu prejemniku, pa� pa vsem, ki jih sveže informacije zanimajo in ki imajo do njih dostop. Velika ve�ina informacij je javno dostopna in se zbira na dolo�enih zbirnih mestih (ra�unalnik), tako da se lahko elektronskih novic poslužujejo vsi, ki so na omrežje priklju�eni.

♦ ��Q��Q��Q��Q��. V pisarni je ve� tajnic. Vsaka ima svoj ra�unalnik, na katerega piše in vsaka želi to, kar je napisala, tudi izpisovati na papir. Namesto, da kupimo ve� tiskalnikov, bomo ra�unalnike raje povezali v mrežo in kupili en sam tiskalnik. Priklju�en na mrežo, bo tiskalnik zadovoljil vse tajnice.

♦ ��. Kadar je ve� ra�unalnikov povezanih v omrežje, ni treba, da vsakega izmed njih opremimo z velikim in dragim diskom. Vse datoteke in vsi programi, ki so zanimivi za ve� uporabnikov, so lahko nameš�eni na enem samem mestu, torej shranjeni na enem samem disku. V takšnih okoliš�inah zadostuje, da ima le eden izmed ra�unalnikov v omrežju nekoliko ve�ji disk, saj lahko vsi ostali ra�unalniki dostopajo do skupnih podatkov preko mreže.

Svet je dandanes dobesedno poplavljen z razli�nimi ra�unalniškimi omrežji. Med seboj se razlikujejo tako v številu ra�unalnikov, ki jih povezujejo, kakor tudi v velikosti geografskega podro�ja, ki ga pokrivajo. Prav glede zadnje lastnosti lahko v grobem ra�unalniška omrežja razdelimo v dve kategoriji:

1. velika ra�unalniška omrežja (A�� F��A�� F��A�� F��A�� F�� A��A��A��A��), ki povezujejo razli�ne ra�unalnike na obmo�ju celega mesta, države, regije, kontinenta ali celo celega sveta

2. lokalna ra�unalniška omrežja (<��F��<��F��<��F��<��F��<��<��<��<��), ki povezujejo ra�unalnike v istem prostoru, v isti stavbi ali v nekaj stavbah.

Za povezavo med terminali in ra�unalnikom lahko uporabljamo posebne ali že obstoje�e telekomunikacijske linije, od navadnih telefonskih do satelitskih zvez. Tako lahko uporabnik uporablja terminal na delovnem mestu, �eprav je precej oddaljen od centralnega ra�unalnika. V kolikor za povezavo uporabljamo telefonsko omrežje potrebujemo napravo, preko katere bomo priklju�ili ra�unalnik. Tej napravi pravimo �� (MOMOMOMOdulator-DEMDEMDEMDEModulator). Deluje podobno kot disketni vmesnik v ra�unalniku, vzorec binarnih številk 1 in 0 spremeni v serijo zvo�nih signalov z dvema frekvencama (!��!��"��5�!��!��"��5�!��!��"��5�!��!��"��5�). Te signale pošlje po telefonski liniji. Na nasprotni strani jih sprejme modem, ki te signale spet spremeni v binarno obliko zapisa (��5��5��5��5�).

��

Globalna ra�unalniška omrežja, so preprosto re�eno omrežja omrežij. Najbolj znano globalno ra�unalniško omrežje je �� . Sestavlja ga množica lokalnih in prostranih omrežij. Posamezna omrežja se z Internetom povezujejo prek ��5��5��5��5��. Usmerjevalnik je naprava, ki omrežja povezuje in dovoljuje samo dolo�en promet. Usmerjevalnik ima tudi nalogo izbire najustreznejše poti za

IV-25

potovanje podatkovnih paketov do njihovih ciljev.

Globalno ra�unalniško omrežje - �� je zraslo na temeljih raziskovalnega omrežja, ki bi naj povezovalo razli�ne službe obrambnega ministrstva ZDA in se je sprva imenovalo �>��>��>��>�� (Advanced Research Projects Agency), nato pa ��H��H��H��H�� (National Science Foundation). Vendar Internet nima lastnika. Že od za�etka so za njegov razvoj skrbeli številni prostovoljci združeni v razli�ne skupine. �=� �=� �=� �=� (Internet Society) pa je neke vrste glavni usklajevalni organ za druge skupine, ki nadzira ve� drugih usklajevalnih skupin. Ena najpomembnejših takih skupin je &BH &BH &BH &BH (Internet Engineerig Task Force), ki postavlja tehni�ne smernice za delovanje omrežja.

<��<��<��<��

<��<��<��<��

<��<��<��<�� ............��

�BB�BB�BB�BB

................................ �� BB�BB�BB�BB ........��

Primer WAN- omrežja

Seveda poznamo tudi druga globalna ra�unalniška omrežja, kot npr.: ��=��=��=��=�� (ve� kot milijon uporabnikov) in �� (ve� kot 2 milijona uporabnikov).

��!��

Ra�unalniki v Internetu poganjajo veliko razli�nih operacijskih sistemov, pa vendar imajo vsaj eno skupno stvar: med seboj komunicirajo z istim omrežnim jezikom, ki se imenuje B��Q �B��Q �B��Q �B��Q � (kar je kratica za Transmission Control Protocol/Internet Protocol). TCP/IP je obi�ajen protokol za prenos podatkov med ra�unalniki v Internetu. To je nekakšna programska oprema, ki celotno Omrežje drži skupaj.

��

Gostiteljski ra�unalniki v Internetu imajo svoja imena, na primer "jsc.nasa.gov" ali "proper.com" in tako naprej. �eprav to v bistvu ni del protokola TCP/IP, obstaja splošen na�in spreminjanja teh imen v naslove IP, ki jih TCP/IP razume. Imenuje se DNS oziroma ��7��7��7��7��, po naše sistem imen podro�ij, in se uporablja na vsakem ra�unalniku v Internetu. Zato vam skoraj nikoli ni treba vedeti naslova IP ra�unalnika, s katerim se želite povezati.

Ko ra�unalnik želi povezati ime ra�unalnika B z njegovim naslovom IP, postavi zahtevek krajevnemu glavnemu strežniku DNS. Ta ima v svoji pretvorbeni tabeli zapisano eno samo stopnjo podro�ij. (�e bi imel vse, bi imela podatkovna baza ve� milijonov zapisov) Vendar glavni strežniki DNS znajo vprašanje predati tistim strežnikom, ki imajo podatke o podro�jih za ve� kot le eno stopnjo. Zahteva bo morda obiskala še nekaj strežnikov, vendar boste prej ali slej dobili odgovor.

V naslovih oz. domenah pogosto zasledimo kratice, ki jim pravimo organizacijske domene (organization domain). Te natan�neje opredeljujejo naslove ra�unalnikov. Pomen kratic je naslednji:

IV-26

KraticaKraticaKraticaKratica Vrsta organizacijeVrsta organizacijeVrsta organizacijeVrsta organizacije COM poslovne organizacije EDU izobraževalne organizacije GOV vladne organizacije INT mednarodne organizacije MIL vojaške organizacije NET organizacije na Internetu ORG neprofitne organizacije

Prvotno so bile kratice namenjene naslavljanju ra�unalnikov v ameriških omrežjih, tako da so z razširitvijo ra�unalniških povezav na ves svet že malce zastarele. Danes jih nadomeš�ajo nove kratice, sestavljene iz dveh �rk, ki nam podajo geografski položaj ra�unalnika (geographical domain). Tako nam kratica SI pove, da je ra�unalnik v Sloveniji, kratica US je namenjena ZDA ipd.

��!��

�< �Q��< �Q��< �Q��< �Q�� je okrajšava za Serial Line Internet Protocol/Point to Point Protocol. Protokola SLIP in PPP sta zelo podobna in ju uporabljamo pri modemski povezavi našega ra�unalnika s strežnikom, ki je stalno priklju�en v omrežje Internet. Le tako se lahko naš ra�unalnik v vlogi odjemalca sporazumeva z glavnim ra�unalnikom, ki podatke posreduje.

��

V omrežju Internet lahko teoreti�no uporabljamo katerokoli vrsto ra�unalnika in iš�emo poljubne podatke. Seveda potrebujemo zato ustrezne programe, tj. strežnike na glavnih ra�unalnikih in odjemalce na našem ra�unalniku. Najbolj znane storitve na omrežju Internet so:

&&&&�� ali elektronska pošta (v nadaljevanju E-pošta) omogo�a sprejemanje in oddajanje elektronskih sporo�il. Dopisujemo si lahko z vsemi uporabniki, ki so vklju�eni v omrežje Internet in imajo svoj elektronski naslov.

B��B��B��B��. Storitev Telnet omogo�a, da se kot terminal prijavimo na katerikoli ra�unalnik, ki nam to dovoli. Tako lahko uporabljamo vse programe in podatke, do katerih imamo dostop.

HB�HB�HB�HB� ali File Transfer Protocol je storitev, ki omogo�a sprejemanje in pošiljanje datotek med ra�unalniki.

�� je program za iskanje podatkov, ki so zbrani na t.i. anonimnih strežnikih FTP. Program najde skoraj vsako datoteko, ki jo želimo presneti na naš ra�unalnik.

;��;��;��;�� je namenjen iskanju podatkov s pomo�jo enostavnega sistema menujev. Ob izbiri novega podatka nas program samodejno prenese na drug ra�unalnik, ki je lahko na drugi celini ipd.

Program �� je pravzaprav Gopherjeva nadgradnja. Z njim lahko v vseh menujih programa Gopher iš�emo besedo, ki nas zanima. Ko se odlo�imo za poljubno izbiro, nas Veronica samodejno prenese v Gopherjev meni z ustreznimi podatki.

>� >� >� >� ali Internet Relay Chat dovoljuje hkraten pogovor ve� ljudi s celega sveta, ki jih družijo skupna zanimanja. Taki pogovori spominjajo na "gostilniške krožke". A v�asih je tudi to lepo in koristno.

Storitev AAAAAAAAAAAA ali World Wide Web je namenjena navzkrižnemu prebiranju besedil, ki jih najdemo prakti�no kjerkoli na svetu, omogo�a pa tudi iskanje in prenašanje podatkov. Ta storitev je danes zelo priljubljena, saj omogo�a poleg besedila tudi prenos slik, zvoka, animacij in še kaj.

'��'��'��'�� predstavlja najve�jo konferen�no sobo na svetu. V ta prostor vsak dan prispe na milijone pisem z vprašanji in odgovori o vsem mogo�em. Tako lahko prebiramo odmeve na športne ali politi�ne dogodke, pogledamo kaj menijo Eskimi o Sloveniji, iš�emo rešitve težav, s katerimi se sre�ujemo pri delu z ra�unalnikom in še marsikaj.

�� ali svet navidezne resni�nosti smo doslej poznali le iz znanstvene fantastike. Danes pa se lahko s pomo�jo Interneta sprehajamo po sobah ali mestih, prebiramo razne podatke, gledamo filme v navideznih dvoranah ipd.

Program B��B��B��B�� omogo�a pogovore z drugimi uporabniki Interneta. Sporo�ila obi�ajno tipkamo, novejši programi pa podpirajo tudi govorna sporo�ila.

i. ra unalnik i-2 iii. microsoft windows 98 iii-7treba znake najprej pretvoriti v binarni zapis. v...

Documents