Glasilo S o c i a l i s t i č n e zveze delovnega 1 judstva okraja Kovo mest Lastnik in izdajatel j : Okra jn i odbor S Z D L Novo mesto. — Izhaja vsak če t r t ek . Posamezna š tev i lka 10 o in , — Letna naročnina 480 d i n , polletna 240 din, Jetrtletna 120 d in ; p lač l j iva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 d in ozir . 3 a m e r i š k e dolarje. — T e k o č i r a č u n p r i K o m u n a l n i banki v Novem mestu, St. 60-KB-16-2-24

Stev. 44 (346) Le to V i l

NOVO MESTO, 1. NOVEMBRA 1956

Urejuje u r e d n i š k i odbor. - Odgovorni u redn ik Tone Gošnik . Naslov u r e d n i š t v a in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt . predal: Novo mesto 33 Telefon u r e d n i š t v a tn uprave: š t . 127. Rokopisov ne v r a č a m o . T i ska Casoplsno-ra ložn i ško podjetje »Slov po ročeva l ec v L jub l j an i . Za tisk odgovarja F. Plevel

Š I R O K O D M E V « U M S K I II P R I R E D I T E V

P o uspeli proslavi 70-letnice kmetijske šole na Grmu, republiškem zborovanju predavateljev slovenskih kme­tijskih šol, zborovanju mladih dolenjskih zadružnikov, republiškem zborovanju živinorejcev sivorjavega področ­ja, dvodnevnem zborovanju slovenskih sadjarjev in zbo­rovanju dolenjskih vinogradnikov v Novem mestu sta uredništvo našega Usta in kmetijska redakcija Radia Ljubljana naprosila odgovorne predstavnike Okrajne za­družne zveze in šole na Grmu za krajšo tiskovno konfe­renco. 27. oktobra popoldne so tovariši V i k t o r Z u p a n č i č , predsednik OZZ Novo mesto. i ng . M i l a n B r a č i k a , d i r e k ­tor šole na Grmu, in i n g . R a d o L i n z n e r , agronom OZZ, ob sodelovanju ostalih članov pripravljalnega odbora ter kmetijskih strokovnjakov po postavljen'h vprašanjih, ta­kole ocenili uspehe celotedenskih posvetovanj in prire­ditev v okviru proslav Grmske šole:

N a m e n p ros lav i n p r i r e d i t e v ©b v i s o k i o b l e t n i c i k m e t i j s k e Šole n a G r m u , k i je b i l p r e d ­v s e m v tem, da p reg ledamo n jeno prehojeno pot, o p r a v ­l jeno delo i n d o s e ž e n e uspehe te r j i pos t av imo t rdne smer­n i ce z a b o d o č n o s t , je b i l v ce lo t i d o s e ž e n . P r o s l a v a n a G r m u , k je r se je zb ra lo poleg 400 n e k d a n j i h abso lven tov t u ­d i n a d 1500 z a d r u ž n i k o v iz v s e h d o l e n j s k i h k r a j ev , č l a n o v u p r a v n i h odborov , p o s p e š e v a l ­n i h odsekov n a š i h z a d r u g i n m l a d i h d o l e n j s k i h z a d r u ž n i ­k o v , je i m e l a š? rok obseg i n odmev , k i sega d a l e č čez me d o m a č e g a o k r a j a . G r m s k i šo l i k i je o p r a v i l a za vse pano; do len j skega k m e t i j s t v a č a s t n o p i o n i r s k o delo, k a r v e l j a t u d i z a ostale s lovenske predele , j e p r o s l a v a n jenega j u b i l e j a v r n i l a z l a s t i p r a v i l e n odnos s k u p n o s t i do k m e č k e g a i z o ­b r a ž e v a n j a . P o k a z a l o se je, da G r m spet d o b i v a n e k d a n j i ug led . S pomoč . io r e p u b l i š k e z b o r n i c e xa k m e t i j s t v o i n goz­dars tvo , G l a v n e z a d r u ž n e z v e ­ze, O L O i n O B L O N o v o me­s to ter O k r a j n e z a d r u ž n e z v e ­ze je š o l a z obnovo , p reu re j e ­n i m i k a b i n e t i i n uč i l i ttt z d a r i l i G l a v n e g a odbora L j u d ­ske t ehn ike , k i je p r i s p e v a l op remo za u red i t ev š o l s k i h de­l a v n i c , v e l i k o p r i d o b i l a . T r m č i n i t e l j e m gre t u d i z a h v a l a za uspe lo p ros lavo i n ostale p r i ­r ed i t ve .

Z b o r o v a n j a v t ednu po p r o ­s l a v i so b i l a p o m e m b n a za n a d a l j n j i r a z v o j vseh k m e t i j ­s k i h panog n a D o l e n j s k e m . Z b o r o v a n j se je u d e l e ž i l o nad 1500 n a j b o l j š i h z a d r u ž n i k o v , z a d r u ž n i h funkc iona r j ev , č l a ­n o v u p r a v n i h odborov K Z , m l a d i h z a d r u ž n i k o v i n n a ­p r e d n i h gosoodar jev . T u so l j ud je zvede l i m a r s i k a j nove ­ga, n iso p a v s i u d e l e ž e n c i v ce lo t i r a z u m e l i vseh r e fe ra ­tov, k i so b i l i ses tav l jen i n a p rece j v i s o k i s t r o k o v n i r a v n i . Z a r a z p r a v l j a n j e po re fe ra t ih n i ostalo s k o r a j n i č č a s a , p r a v od tega pa smo s i v e l i k o obe­t a l i . N e k a t p r i r e fe ra t i so b i l i ze lo o b š i r n i , posamezn i p r e d a ­v a t e l j i pa niso v s k l a d i l i svoje­ga de la . t ako d a je za r a z p r a ­v e os ta lo Se m a n j č a s a . B r e z Š k o d e za celoten uspeh posve­t o v a n j b i iz refera tov l a h k o m a r s i k a j t u d i spus t i l i , z l a s t i snov , k i jo že i m a m o v s t ro­

k o v n i h k n j i g a h . "Udeleženci z b o r o v a n j so n a m r e č p r i č a k o ­v a l i , da bo n a p o s v e t o v a n j i h m o č i z m e n j a t i dosedanje i z ­k u š n j e i n uspehe. T a k o b i se, n . p r . ž i v i n o r e j c i l a h k o poseb­no p lodno i n š i r o k o p o g o v o r i l i o s v o j i h p r o b l e m i h , saj so b i l i n a v z o č i kmet j e i n s t r o k o v n j a ­k i i z 7 o k r a j e v . I z k u š n j e , k i smo j i h d o b i l i n a D o l e n j s k e m v o b n o v i sad ja r s tva i n v i n o ­g r a d n i š t v a , b i p r a v gotovo z a ­n i m a l e t o v a r i š e i z d r u g i h p re ­de lov i n pod . N i s m o se t u d i

p o m e n i l i , k a k o bomo u r e s n i ­č i l i vse to, k a r smo n a zboro ­v a n j i h u g o t o v i l i ko t n a j b i s t v e ­n e j š e z a obnovo k m e t i j s k i h panog. Neg lede na to p a so z b o r o v a n j a d a l a pobudo za re­š e v a n j e š t e v i l n i h v p r a š a n j i n n a d o m a č i h č i n i t e l j i h je zda j odgovornost , d a se b o m o teh na log n a č r t n o l o t i l i .

P r e d v s e m se bo t r eba z v o ­d i l n i m i t o v a r i š i v k m e t i j s k i h zad rugah temel j i to p o g o v o r i t i o n a š e m s k u p n e m b o d o č e m d e l u . N a p o r e o b č i n s k i h l j u d ­s k i h odborov i n k m e t i j s k i h z a d r u g za s o c i a l i s t i č e n r a z v o j n a v a s i bo t r eba tesno v s k l a -j e v a t i . Z a v e d a t i se m o r a m o , d a je od k a d r o v , od 1 j u -d i , k i bodo u r e s n i č i l i sk lepe posve tovan j , zda j n a j v e č o d ­v i sno . TTeba bo v z g o j i t i z a ­d r u ž n i k a d e r za d v i g i n obno ­vo k m e t i j s t v a . Z a t o sma t r amo , d a so p r o s l a v a n a G r m u i n ce lo tedenska z b o r o v a n j a po n je j u v o d v š i r o k o j e sen-s k o - z i m s k o i z o b r a ž e v a l n o de lo p r i v seh n a š i h z a d r u g a h .

G r m s k e p ros l ave i n p r i r e ­d i tve , k i so tud i o r g a n i z a c i j ­

sko zelo dobro potekle , z a k a r gre p o h v a l a odborom, k i so j i h p r i p r a v i l i , so p r a v gotovo š i r o k a m o b i l i z a c i j a n a š i h s i l z a obnovo k m e t i j s k i h panog v o k r a j u . L a h k o t r d i m o , d a n a m je d a l G r m ob i l i co n a p o t k o v za b o d o č e delo, o k a t e r i h bo­do v e č p o v e d a l i z a k l j u č k i po­sve tovan j i n z b o r o v a n j . V e l i ­k a u d e l e ž b a l j u d i n a p r o s l a ­v a h i n vseh z b o r o v a n j i h p a Je p o t r d i l a , da so v s a t a v p r a š a ­n j a n a v a s i ze lo p e r e č a , d a se k m e t j e - z a d r u ž n i k i zanje i z ­redno z a n i m a j o i n d a j i m je t r eba p r i t eh n a p o r i h I skreno p o m a g a t i . T o p r i p r a v l j e n o s t z a gospodarsk i nap redek i n d v i g n a š e v a s i je t r eba zda j n a č r t ­no n a d a l j e v a t i . K m e t i j s k e z a ­d ruge i m a j o tu i z r e d n o š i r o k o i n h v a l e ž n o p o d r o č j e de l a ,

O g r a d i v u vseh posve tovan j i n z a k l j u č k i h posamezn ih zbo ­r o v a n j bomo z a r a d i n jegove z a n i m i v o s t i i n š i r o k e g a pome­n a v n a š e m l i s t u š e p o r o č a l i , z l a s t i pa m u bodo namenjene p r i h o d n j e š t e v i l k e n a š e p r i l o ­ge » D o l e n j s k o k m e t i j s t v o « .

P r e d d n e v o m m r t v i h so h i l e n a p a r t i z a n s k e m R o g u ž a l n e k o m e m o r a c i j e n a n o v o u r e ­j e n i h g r o b i š č i h 145 j u n a k o v n a r o d n o o s v o b o d i l n e b o r b e , z n a n i h i n n e z n a n i h t o v a r i š e v i n t o v a r i š i c . S p o m i n n a n j e i n n a v s e o s t a l e ž r t v e n a š e r e v o l u c i j e ne b o n i k o l i i z b l e d e l v n a š i h s r c i h , h v a l e ž n a d o m o v i n a se j i h b o s p o m i n j a l a i z r o d a v r o d , i z v e k a v v e k !

I Naši padli španski borci bodo dobili spomenik sko knjiga spominov samih borcev-udeležencev, ki bodo pisali o lastnih doživetjih v tej orjaški borbi proti deset­krat bolje oboroženemu sov­ražniku. Dejansko j e -ze lo m a - •

španskimi borci 'lo znano o borbi španskega K temu je zao ljudstva in vlogi mednarodnih

brigad ter naših Slovencev v njih. To je zopet velika vrzel, ki jo je bilo treba izpolniti.

Sredstva za zgraditev spo-

Sekcija b ivših , španskih bor­cev pri GO Zveze borcev se je zadnje čase zaktivizirala. Posebno po zadnji konferenci lanskega julija je s e k c i j a lepo napredovala. Je tes&v povedu-* na z vsemi v S l o v e n i j i . pripomoglo razumevanje GO Zveze borcev s tov. Matijem Mačkom na čelu. Tudi Repub­liški zavod za socialno zava­rovanje je pokazal dovolj ra­zumevanja za njihove težave.

Sedaj so si bivši Š p a n s k i bo rc i z a d a l i dve n a l o g i : p ruo , pos t av i t i spomenik slovenskim borcem, ki so pacfti v borbi za svobodo v letih 1936 do 1939 v Španiji in tistim biv­šim španskim borcem, ki so se po borbi v Španiji vrnili v Jugoslavijo in nadaljevali bor­bo v NOV za svobodo last­nega ljudstva.

Spomenik, ki bo stal na Ce­lovški cesti v Ljubljani, je bo­doče delo znanega arhitekta ing. Glanca. Spomenik bo iz sivega granita z alegoričnimi p l a s t i č n i m i figurami, k i bodo predstavljale značilnost borbe v Španiji g povezavo borbe v NOV v Sloveniji. Visok bo okrog 10, širok pa 6 m. S tem bomo izpolnili občutljivo vr­zel v zgodovin! borbe našega ljudstva za svobodo.

Druga naloga pa je — izdati Almanah bivših španskih borcev, ki ga bodo napisali borci sam.i in bo opremljen s številnimi slikami o borbi v Španiji. Alma.nah bo dejan-

menika bodo španski borci nabirali iz prostovoljnih pri­spevkov tovarn, podjetij in okrajnih ter o b č i n s k i h odbo­ra?; S1-oven';? Nekateri ljud­ski odbori so Ve zugdtoviii svoj prispevek, tako tudi nekatera podjetja. Smo prepričani, da nobeno podjetje, tovarna ali ustanova, na katero se bo obr­nil odbor za zgraditev tega spomenika, ne bo rekla N E !

» M I S N A « odprla v Ljubljani pos lova ln ico

Tovarna š iva ln ih strojev »MIR­NA« v M i r n i na Dolenjskem je pr i red i la v soboto, 27. oktobra v L j u b l j a n i , na Trubar jev i cesti 26 (poleg lokala tvrdke »SingCr«) majhno, a pomembno sloves­nost. D i r ek to r tovarne š iva ln ih strojev »MIRNA« je odpr l po­s lovalnico podjetja, v kater i bo moč dobit i v?e nadomestne dele , š iva ln ih strojev poleg najraz­l ične jš ih uslug (popravil) in se­veda tudi novih strojev. »MIR­NA« se je zadnje leto precej uve l jav i la s svo j imi k v a l i t e t n i ­mi i zde lk i , zadnji čas pa je tudi znatno pocenila š iva lne stroje, k i j i h lahko dobite zdaj za 136.000, 98-000 i n 86.000 d inar ­jev, prej pa so stali 160. 112 in 1°3 t i sočake . Male o t roška š i v a l ­ne stroje prodaja »MIRNA« po 5800 din . K a k o pomembna je nova poslovalnira za n a š e obrt ­n ike in gospodinjstva, nam po­ve to, da je doslej take Bffluge nudi la samo tvrdka »Singer«,

toda samo za š iva lne stroje svo­je tovarne, medtem ko bo v poslovalnici tovarne »MIRNA« moč nabavit i rezervne dele tudi za na j r az l i čne j še druge-vrste š i ­va ln ih strojev.

Pr izadevnemu ko lek t ivu »MIR­NE« č e s t i t a m o ob o tvor i tv i nove poslovalnice, saj bo s t ak imi uslugami, s š i va ln imi teča j i i n z n a č r t i , k i j i h ima za r a z š i ­r i tev svoje proizvodnje, čeda l j e p o m e m b n e j š e podjetje v n a š e m gospodarstvu!

Enajst in pol let je minilo, odkar so odšli iz. mogočnih gozdov Roga njegovi prebiiml-ci: r o d i t e l j i narodnoosvobodil­nega boja slovenskega ljud­stva, številni kurirji in stra­žarji, zdravniki in drugo zdravstveno osebje partizan­skih bolnišnic s preživelimi ranjenci vred. Po g lobet ih i n t e ž k o d o s t o p n i h krajih med skalami so ostale prazne bara­ke, številne bolnišnice in za­silna domovanja. Spretno za­krite steze in prehodi so osta­li brez skrivnostnih nočnih prehajalcev, ki so tod več let vodili ali, nosili ranjene par­tizanske borce, prinašali hra­no, čestokrat tudi vodo in druge potrebščine. Mogočni gozd^je tudi njim dajal zavet­je* v letih narodnoosvobodilne vojne, svoboda pa jih je po­tegnila iz gozdov v mesta in vasi.

za svobodo in neodvisnost svo- črnem, številni svojci padlih je domovine življenje. To pa junakov, predstavniki ljudske

V roških ostale samo

hestah pa barake in

niso :apu-

je dovolj, da jih naš narod ni­koli ne pozabi, da spomin na njih živi iz roda v rod.

V e l i k i napori za. obnovo do­movine in gospodarski napre­dek so nas ovirali, da se gro­bovom padlih in umrlih juna­kov nismo p o s v e t i l i p re j . ta­koj po končani vojni. Letos" je Okrajni odbor Zveze borcev Novo mesto ob pomoči Glav­nega odbora ZB Slovenije pri­čel z načrtnim urejevanjem partizanskih grobišč na Ropu. Prizadevna zgodovinska sek­cija okrajnega odbora. ZB pod vodstvom tovariša Rada Tau-ferja je opravila do jeseni veliko delo: okusno in trajno so urejena g r o b i š č a v Zgor­njem Hrastniku, kjer počiva 69 borcev in. bork, od katerih so znana imena za 27 tovari­šev, grobišče v Starem logu in Jelendnlu. 145 umrlih bor-

oblast i m množičnih organi" zacij, mladina in drugi. Pro­slav na vseh treh krajih se je udeležilo nad tisoč ljudi.

Med t o p l i m i besedami govor­nikov — predsednika Okraj­nega odbora ZB Novo mesto Maksa Valeta na Zgornjem Hrastniku, ljudskega poslanca .Avgusta Jazbinška v Starem logu in sekretarja občinskega, komiteja ZKS Siraža-Toplice Ivana Viranta v Jzlendolu — se je u t n i i l a marsikatera sol­zo, in se pomešala med rom<z kapl je , padajoče listje in je­sensko cvetje na o k r a š e n i h g r o b o v i h . . . Zadoneli so žalni, akordi godb na p'hala L j u d ­ske .mi l ice iz Ljubljane, JLA iz Novega mes ta in mestn& godbe Novo mesto, za temi pa, z občutkom zapete partizanske žalne in borbene pesmi mo­škega pevskega zbora Dušan Jereb iz Novega mesta in me­šanih pevskih zboror> » S v o ­b o d « iz Bršljina in Straže. Po trikratni salvi častnih čet bor­cev JLA sta urejena grobišča

cev in bork je tako dob i lo ščene steze. Tam so ostanTudi dostojna, tudi na zunaj lepo pozemski ostanki tovarišev, ki u r e J e ™ zadnja domovanja, jim usoda ni dovolila dočakati Mogočni zgodovinski Rog, cilja, za katerega so se borili ki je v teh dneh pred zimo in spomenike sprejela v -var-in zanj umrli. Njim je postal š> prav posebno lep, je videl s t v 0 predsednika občin Semi5 gozd tudi zadnje počivališče. 26. oktobra vrihajati v o k r i l j e t n Straža-TopUce. Šopki rde-

svnjih gozdov Številna vozila čih in belih rož ter š t e v i l n i od vseh strani, kot jih na nic- venci so p o k r i l i grobove, po­povih tleh menda še ni bilo. Prihajal! so ljudje iz Novega mesta. Straž". Dolenjskih To­plic in okolišk'h vasi. i? Čr­nomlja. Semiča. ii Ljubljane in druoih krajev naše domo­vin", da se udrlež'io ž a ' n e svečanosti nri odkritju ureje­nih g r o b i š č in. snomrnikov. Med njimi so bile žene v

Med skalami, pod krošnjami mogočnih dreves so v skromni zemlji zakopane njihove kosti. Koliko^ jih je vseh, ni mogoče ugotoviti, niti ne vemo imen vseh t i s t i h , katerih grobovi so znani. Vemo le to, da so bili do kraja predani stvari neiz­prosne borbe proti okupatorju in zasužnjevalcem naše zem­lje, da so b i l i s i n o v i i n hčere našega naroda in da so dali

tem pa se je spet zgrnil nad nje s k r i v n o s t n i mit Roga. Gozd je bil vriča zadnjih tre­nutkov padi<h tovarišev, pozd jim je postal poslednji dom in jim poje Uho pesem-zahva-le vseh naših delovnih livdi.

Večna slava vsem juno.kom, ki so dali življenja za svobod­no domovino!

ZVONE PERC, tajnik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto:

Delo upravnih organov je dobro tam k i e r a k t i v n o d e l a j o p o l i t i č n e o r g a n i z a c i j e

Obvarujmo OTROKE pred JETIKO!

Letošn j i prot i tuberkulozni te­den od 28. oktobra do 4. no­vembra je v prizadevanju, kako obvarovat i otroke pred to za­hrbtno boleznijo. V to pr izade­vanje spadajo: sk rb za dobro in td ravo prehrano otrok, sp lo šna higiena otrok, nj ihova zašč i ta pred bo ln ik i s tuberkulozo in drugo.

Okra jn i odbor R d e č e g a k r i ž a Novo mesto je posla! vsem ob­č i n s k i m odborom R K navodi la M posebne naloge v tem tednu. T a k o bodo hAgien#W pregledi i o l in šo loobvezn ih #trok, usta­nav l j a l i bodo higienske akt ive

VREME Z A t AS OD 2. DO l i i NOV.

V »redi drug" pnlovhc Hft trdna obilne padavine I ohla­ditvijo 11; snfRnm d« niž in. Ob koncu trna tedna ali v ]»rv:h dneh prihodnjega tedna se bo priče lo suho oziroma Jasno, to­da *e*> hladno vreme • mrazom ponoči Proti koncu prihodnje­ga tedna otoplitev in nadavf ie .

(N. ipin »-d priredil V. M.)

v k rožk ih P o m l a d k a R K , ime l i bodo predavanja o pomenu o r ­ganizacije R K , predvajal i pa bodo tudi f i lme. V tem tednu bodo še posebej vložili vse -na­pore za ustanavljanje šo lsk ih kuh in j . Sk rb za dobre re jnike otrok br«z s t a r š e v in socialno og rožen ih otrok, je prav tnko važna naloga v s-krbi za zdrav narod, k i jj v tem tednu po­sveča jo vso p a ž n j o .

Dohodki od prodaje posebnih listov R K in znamk, k i j i h pro­dajajo ta teden, gredo skoraj v celoti v p r id o b č i n s k i h odbo­rov R K . Iz te bodo med drugim k r i l i potne s t r o š k e socialno og rožen ih boln ikov T B C , k i morajo na preglede v ambu­lante. T a k i m bodo ta teden tudi dodel i l i p o m o č v živi l ih . P o sklepu posebnega koord inac i j ­skega odbora p r i okra jnem od­boru R K bodo ta teden tudi pr iče l i z r a z p o š i l j a n j e m živil , k i j ih je dodel i l mednarodni R K . Pozabi l i niso tudi bo ln ikov "na p l j u č n e m oddelku n o v o m e š k e bo ln i šn ice . N j i m bodo v soboto, 3, novembra priredi1.-! koncert .

Taborniki vabijo Rod Gor jansk ih tabornikov v

N o v e m metu, k i je letos, v pe­tem letu svojega obstoja, dose­gel lepe uspehe v š i r j e n j u te pr i l jubl jene mladinske vzgojne organizacije in postal na I V . Zle tu Z d r u ž e n j a tabornikov S l o ­venije v K u m i o v c u po uspelem par t izanskem pohodu r e p u b l i š k i p rvak v t a b o r n i š k e m mnogo­boju, bo v nedeljo 4. novembra ob pol 10. uri dopoJdne imel redni letni občni zbor. T a b o r n i k i vabijo na zbor vse prijatelje organizacije in pr i rode , p red­stavnike ljudske oblaslii, orga­nizac i j , vzgojnih In ostalih d r u ­š tev , zlasti pa s t a r š e vseh svoj ih č l a n o v ! Občn i zbor bo v dvo­rani Doma J L A , k je r bo tudi m a n j š a t a b o r n i š k a razstava, po o b č n e m zboru pa bodo zavr ­teli nekaj t a b o r n i š k i h f i lmov.

Novi krofa! In šivalni tečaj v Novem mestu

Podjetje »MIRNA« z Mirne obvešča dekleta, žene in gospo­dinje, tla bo začelo 12. novem­bra z novim dopoldanskim in »opoldanskim krojnim in š iva l , uim tečajem. Prijave sprejema vodstvo tečaja V Gospodinjskem centru v Novem mestu, .Sindi­kalni dom. Tečajnice iz okolice s) lahko nabavijo mesečne i e -le/nlftke vozne karte N popu­stom.

Dobro leto 3e> odkar so p r i - upravno ter i tor ia ln i organ! po­čele poslovati nove ter i tor ialne nekod bolj , drugod manj ures-upravne enote-komune. Zapro - n iču je jo nače lo d r u ž b e n e g a si!j smo tajnika okrajnega l j u d - upravl janja prj r e š e v a n j u skup-skega odbora Novo mesto tova- n ih zadev. r i š a Zvoneta Perca , da nam od­govori na nekatera v p r a š a n j a o adminis t ra t ivnem poslovanju novih upravnih enot in n j i ­hovih organov. Iz njegovih od­govorov lahko sklepamo, da

ALI JE R A Z L I K A M E D D E L O M P R E J Š N J I H

IN SEDANJIH OBČIN? »Razl ika J>, i n tq p r ece j šn j a .

P>avice sedanjih o b č i n s k i h

\0V0 MESTO ZA 29. OKTOBER CetrtlČ je Novo mesto proslav­

ljalo svoj občinski praznik, spo­minski (lan obletnice ustanovitve Novomeške Čete, k i .le združen s prvo večjo akcijo dolenjskih par­tizanov, z napadom na nemško postojanko na Pučk i . V zastavah, zelenju in slikah je pozdravilo mesto svoj dan, v ponedeljek zju­traj pa je budnica mestne godbe naznanila, da slavimo spomin na naše prve borce in vstajo, k i je že v prvem letu revolucije dvigni­la naše mesto v vrsto najhorne-nojših krajev domovine. Ob de­vetih donotdne je predsednik Oh LO Maks Vale v sejni dvorani magistrata pozdravil ljudske od­bornike in goste, mod katerimi so bili tndl zvezni tn republiški l ini j­ski noslanci Niko Šilih. Jože Horštn.ir. Prane Pl rkovlč , Avgust .lazblnšek, Viktor Zupančič . L o j ­ze Alnrcn, Mtane ftmtd. predstav­nik .II,A podpolkovnik Bnfo C i -rovlč. sekretar obe. komiteja Z K S Ludvik Golob, predstavniki osia-lih org.ini7.acij. ustanov, kolekti-

,vov ter kullnrni in prosvetni de­lavci Novega mesta. V strnjenem nagovoru Jc tovariš vale obudil spomin na slavne oktobrske dni leta 19*1, tta povezanost našega ljudstva v ljudski revoluciji % Ko­munis t ično partijo in ljudsko ar­mado, k i Jo je vodil od /.mate do

zmage tovariš Tito. Čestital je od­bornikom za občinski praznik in po govoru povabil vse udeležence slavja, da so se udeležili še žalne komemoracije pred spominsko ve­žo na Vrat ih, kjer so trije odbor­niki ObLO položili vene« pred marmornate plošče z imeni hero­jev, padlih partizanov, talcev in žrtev fašističnega nasilja Iz Nove­ga mesta.

Ze v soboto dopoldne le bila od­prta razstava v studijski knjižnici, o kateri poročamo še posebej, /.večer pa -so igralci PO Dušan .Je­reb zaigrali na odru Doma ljudske prosvete Petrovičevo Ploho. Ob­novljena dvorana Je priteino vzra-clostila vse. ki so Jo videli na s o ­botni prireditvi in v nedeljo zve­čer, ko je bila slovesna akademi­ja, na kateri je govoril o prazni­ku Novega mesta prof. .Tanko .larc, peli pa so zbori iz Mmihela, Rrš-Mina In Novega mesta pod vod­stvom pevovndij Luovika Ahačiča. F.rnesta .lazbeca in Toneta Mark-Ija, medtem ko Je ««rKr.siru d i r i ­giral Ivan Mitag. Številnih šport­nih srečanj In tekmovanj se je udeležila množica gledalcev, po­vsod pa smo med njimi opazili tudi vidne predstavnike ljudske oblasti, organizacij In društev, garnizije J L A ter zrstopnike pod­jeti j , ustanov in kolektivov.

Zvone Pere, tajnik O L O Novo mesto

l judskih odborov so znatno v e č ­je kot so bile p r e j š n j i h . Mnoge naloge, k i smo j i h prej r e š e ­va l i na okraju, so sedaj prepu­ščene o b č i n a m . K temu je treba p r i š t e t i š*e znatno v e č j e p o d r o č -j'e posamezne o b č i n e , kar na­loge novih občin spet poveču je . P r a v te mnogo v e č j e pravice i n naloge pa moti jo nekatere p re j šn j e odbornike, da s e v n j ih ne morejo znajti tako, kot b i bilo potrebno. Posamezniki se ne morejo vživet j v samostojno r e š e v a n j e nalog, k-; so prepu­š č e n e v r e š e v a n j e občinfjrm.

N a sp lošno pa lahko r e č e m , da se delo v o b č i n a h navzl ic š t e v i l n i m t e ž a v a m dobro r azv i ­

ja . Seje obč insk ih l judsk ih od­borov so dokaj .redne, dobro pr ipravl jene in kaže jo lep n a ­predek .«

K A J P A SVETI IN KOMISIJE?

»Nekaj časa se sveti niso uve ­l j a v i l i povsod, sedaj pa se stanje popravl ja . Z las t i od prve polovice l e tošn jega leta dalja o p a ž a m 0 redno skl icevanje sej svetov za posamezne naloge. Iz gradiva obč insk ih sej v id imo, da so posamezna v p r a š a n j a poprej pretresl i sveti i n komisi je ter da l i svoje predloge za sejo ob­č inskega ljudskega odbora- P r i ­sostvoval sem sejam nekater ih svetov v občini Ž u ž e m b e r k i n tudi seji obč. L O ; v ide l sem, da so vlogo svetov prav i lno razu­mel i i n j i m da l i p r i p a d a j o č e na­loge.

O p a ž a m o pa, da so nekater i svetj ve l iko bolj de lavni kot drugi . Tako skoraj povsod do­bro delajo in imajo pravo vse­bino dela svet; za kmeti js tvo i n gozdarstvo, za komunalne zade­ve in ostal; svet] gospodarskih panog, medtem k o svetom za prosveto in ku l tu ro , svetom za zdravstvo, za varstvo otroka in matere ter podobnim svetom še manjka vsebine dela, č e p r a v g i je tudi zanje dovolj . Res je, svet za kmeti js tvo in gozdar­stvo vidj vsak dan probleme, k i j ih je treba r e š e v a t i , p rav tako svet za komunalna zadeve, v e n -

(Nadaljevanje na 3. strani)

Itran 2 » D 0 E E N J 5 K I t I S T « Š t e v . 44 (3461

Rastoča dejavnost zadruge v Skocjanu S p l o š n a kmet i j sika zadruga

Skoc j an je med n a j m o č n e j š i m i zadrugami v okra ju . Njena de­javnost č e d a l j e bolj v p l i v a na gospodarstvo tega p o d r o č j a . Z a ­d ruga ima 6 odsekov: hrani lno-k r e d i t n i , ž / .vinorejski , poljede'.-» k o - s e m e n s k i , sadjarako-vino-g r a d n i š k i , s trojni m č e b e l a r s k i , potem pekar i jo , gostilno in me­sar i jo ter t r i t rgovske pos loval -l i ' c e : v Skocjanu , v D o b r a v i in v M a l i h Pol janah . Za vso to delavnost ima zadruga le 16 s t a ln ih u s l u ž b e n c e v . Vredno 33 c m e n i t i , da je ta zadruga ena od redk ih , k i n i imela od ustanovitve do danes noben ; h v e č j i h nerednosti a l i izgub.

S takim poročilom so člani zadruge lahko zadovoljni!

30. septembra je up ravn i od­bor p o r o č a l o dejavnosti zadruge v p r v e m pol le t ju l e tošn jega leta . Š t ev i ln i z a d r u ž n i k i , katerU. jt bilo na pol le tnem o b č n e m zboru to l iko , da b i b i l a dvo­rana k m a l u premajhna, so b'.U 8 p o r o č i l o m lahko zadovoljni ' .

D v a mi l i j ona 63 t isoč 910 d in č i s t ega d o b i č k a : tak je f inan­čn i uspeh polletnega, poslovanja š k o c j a n s k e kmeti jske zadruge. S t ro jn i odsek je dal 22.271 d in . t rgov ina in odkup i 1,995.696 d 'n , gost i lna 3.214 d in , mesari ja pa 111.938 d in . Sadjarski in ž i v i n o ­re j sk i odsek sta poslovala z i z ­gubo 36.353 d in , ka r je glede na z n a č a j teh odsekov, razuml j ivo . T u d i pekai-ija je imela v p rvem pol le t ju 32.856 d i n izgube, to pa zaradi do ločen ih cen k r u h u in k e r lahko uporablja za peko k r u h a le d rva , k i pa so draga. Podoben pr imer je bU p r i peka-r i j i tud": l an i , vendar je do konca leta i z ravna la f i n a n č n o poslovanje.

Zadruga je p l an i ra l a le tn i prome*t v v i š in i 82 milijonom 155 t i soč d in , v p rvem pollet ju pa ga je dosegla v v i s in i 47,852.00o d in , kar pomeni 58 od­stotkov letnega plana. P r i pro­daj i blaga je dosegla 51.77 od­stotkov letnega plana, p r i od­k u p u kmet i j sk ih pr ide lkov 67.22 odstotkov, mesari ja je dosegla 54.65 odstotkov, peka-r i j a 44.37 odstotkov in gosti lna 48.59 odstotkov.

Te š t e v i l k e kaže jo , da je zadruga okrep i l a zlasti odkup k m e t i j s k i h p r ide lkov , ke r pa je g lavna sezona odkupa v jesen 1 , bo v drugi po lov ic i leta odkup še m o č n e j šii. Zadruga postaja g lavn i v n o v č e v a l e c vseh k m e ­t i j sk ih p r e s e ž k o v . P reg led pro­meta k a ž e , da je zadruga imela več j i promet z odkupo>m kot s prodajo blaga. Pohva lno je tud ' , da ima h r a n i l n i odsek k m e t i j -

ke zadruge skoraj pol m i l i j o n a v log!

Uspehi zadružnih odsekov in njihovi načrti

P r o g r a m dejavnosti po odsekih so v p r v e m pollet ju takole izpoln iLi : za okrepi tev m e h a n -zac'ije je zadruga k u p i l a Diesel motor, 2 raz ikuževa lna bobna za ž i to in stroj za č i ščen je ži ta. Ho te l i so k u p i t i tudi poseben č i s t i ln ik za ž i to , ke r pa stroj še ni p r e i z k u š e n , ga niso vze l i . Ž i v i n o r e j s k i odsek je v redu izpolnjeval svoje naloge. N a j ­več j i uspeh je b i l a v e l i k a ž iv i ­norejska razstava v Skoc janu 7. oktobra. Ž i v i n o r e j s k i odbor p r ip r av l j a n a č r t e za zgraditev zbi ra ln ice za mleko, jesena bo pa tudi pregled ž iv ine .

Odbor za sadjarstvo je n a k u ­pit predvideno š t ev i lo m l a d i h

ZARADI RAZŽALJENJA POBIL VSO DRUŽINO »Borba« poroča o grozovitem

zločinu v vasi Gornji Martiniči v C r n i gori. Zločin se je dogodil 28. septembrua ponoči.

Kmet Novak Save.jič je sumil, da njegov bratranec D a v i d Save-Ijič živi z njegovo že©o. T o je pred mesecem napodil od hiše in vložil tožbo za razvezo zakona. V tožbi je navedel tudi p a v i d a . Ker pa mu je ta grozi l , da bo za­radi tega z njim obračunal , je skle­ni l , da bo raje on ubil Dav ida , ker da mu ie itak napravil sramo­to. K o pa je sklenil Dav ida ubiti, je pomislil , da bo tudi on obso­jen morda na smrt al i dolgoletni zapor- Sam nima potomcev, D a ­vid pa jih ima. Zato je sklenil, da pobije vso druž ino .

T o je tudi izvršil. Dav ida

ustrelil, nato pa vdr l v stanova­nje in z nožem poki al njegove tri otroke, ženo in mater. Ženo je zabodel 32-krat z nožem, enega otroka pa tudi 21-k rat. Razen 70 letne matere, so bili vsi takoj mrtvi , mati pa je umrla po štirih dneh.

V .

» a d n ' h dreves !n poskrbe l za š k r o p l j e n j e sadnega drevja t*r za nakup zašč i tn ih sredstev. Odbor p r i p r a v l j a zasaditev s t r ­njenih nasadov. PoJjedelsko-sa-menski odbor je p l an i r a l /.a letos nakup 25.000 kg Temenske­ga k rompi r j a Merku r , 1.000 kg semenske pšen ice »Bavarsika k ra l j i ca« in 2.000 kg ovsa. N a b a ­v i l in razdel i l med č l ane pa ie 20.000 kg k rompi r j a navedene sorte in 600 k g ovsa. Ostale ko­l i č ine semen bo pniskrbei sedaj. T a odbor je letos organiz i ra l tudi razne gnojilne poizkuse pod nadzors tvom strokovnjakov. T i poizkus i so ponovno dokaza l ' , da se gnojenje z umetnimi gnoj i l i zelo obnese. Tako je b i l pr idelek sorte »Salto« p r i gnojenih povr ­š i n a h z umetn imi gnoj i l i 3.200 kg na hektar , na negno jenh p o v r š i n a h je pa ista sorta dala le 1.400 k g . P š e n i c a » B a v a r s k a kra.lj ica je dala na p o v r š i n a h , gnojenih- z umetnimi gnoj i l i , 2.800 kg , na negnojenih pa 1.800 kg . K r o m p i r sorte » M e r k u r « je da l na p o v r š i n a h , pognojenih z ume tn imi gno j i l i , 20.000 kg na hektar , d o m a č a sorta pa le 8.000 kg .

Sk ra tka , dejavnost kmeti jske zadruge Skocjan je pestra in p rav gotovo samo v koris t za­d r u ž n i k o v i n n a š e g a celotnega gospodarstva. P .R .

IZ NOVEGA MESTA O O C X X X X J C X » O C I O O C X O O O O C I O ^

ie

»Dobro« varčujemo! L i s t z največjo naklado v

Angliji je letos v aprilu z uvodnikoin. ostro napadel ne­ki š o l s k i odbor, ki je kupil bronast zvonec za šolo, name­sto, da bi si za naznanjanje začetka in konca pouka naba­vil navaden železen zvonec. Britanski proračun ima že dolga leta izreden poudarek na varčevanju, zato č l a n e k s tako vsebino za Angleže naj­brž ni nič novega.

O tem je 5. maja poročala »Ekonomska politika«. Neho­te sem se na njeno vest po­novno spomnil, ko smo v No­vem mestu prejšnji teden, žal ne prvič, lahko opazovali, ka­ko smo pri nas z varčevanjem še pošteno navzkriž. Delavci občinske komunalne uprave so poleg kažipota na križišču pred stavbo Industrije čevljev i s k o p a l i jamo, pripeljali pe­sek, cement in orodje in v ja­

mo zabetonirali približno tri metre visok železen drog. Že naslednji dan so drog izpulili, jamo pa površno zaravnaii. V četrtek 25. maja zjutraj je b i ­lo j a m a spet i z k o p a n a tn ta dan so znova z a b e t o n i r a h s re ­di hodnika debelejši drog oz. močnejše cevi, na katere bo­do pritrjeni svetleči kažipoti.

Ni bilo prvič, da se je v Novem mestu nekaj delalo, podrlo in naredilo na n o v o . Delo, prevoz orodja in mate­riala, betoniranje in razbija­nje pravkar narejenega, uni­čevanje cementa in pod., vse to prav gotovo ni zastonj! Kakor koli že, čut za varče­vanje in skrb za splošno ljud­sko premoženje sta pri mno­gih naš'h kolektivih in posa­meznikih hudo zrahljana. To­da treba je začeti varčevati pri dinarju in ne šele pri mi­lijonih! T g .

Podjetje K R E M E N je odprlo nov obrat za kopanje k remen­čevega peska v S r e b r n i č a h p r i N o v e m mestu. T u bodo p r i d o ­b i v a l i od l i čen pesek za n a š e l i ­varne i n r a č u n a j o , da ga bodo lahko kopa l i okrog pet let. P o d ­jetje je doseglo v oktobru re­ko rdno proizvodnjo* o č e m e r bomo v k ra tkem o b š i r n e j e po­roča l i .

N a žel jo p o t r o š n i k o v je sk le ­n i l de lavsk i svet Pekar i j e , da bo odpr l na Cest i herojev novo po­s lovalnico. T a k o bodo v b ivš i V o v k o v i pekar i j i spet p e k l i k ruh , s č e m e r bo u s t r e ž e n o z l a ­st i š t e v i l n i m gospodinjam v K o l o n i j i i n osta l i o k o l i c i p ro t i Ločn i .

' Ves l a šk i k lub K R K A je v ne­deljo dopoldne k r s t i l t r i tek­movalne čo lne . V imenu t o v a r i ­šev N i k a S i l i h a , sekretarja Iz­v r š n e g a sveta L R S , in F ranca Krese ta-Cobana je Avgust J a z -b i n š e k podel i l » K r k i n u n « čo l ­nom imena, znana iz par t izan­sk ih bojev na Dolenjskem: Rog, K i r a in Je lendol . Naj bi m l a ­dina na čo ln ih s s l a v n i m i ime­ni dostojno zastopala barve svojega d r u š t v a !

8 M I L I J O N O V K R E D I T A Je dob i l obč insk i l judski odbor za ellektriiii ikacijska dela v p o d -gorjanskih vaseh, v predelu nad M i r n o peč jo i n š m a r j e š k o -g r č e v s k e m okol išu- Izmed p r i ­

bl ižno 30 vasi , k i v n o v o m e š k i obč in i še nimajo e lekt r ike , bodo lahko * tem kreditor? pomagal i , da bo dobilo e l e k t r i č ­no luč k a k i h deset vas i . P o m o č bo dana predvsem v tiste k r a ­je, kjer so ljudje že doslej po­kaza l i n a j v e č zanimanja za e lek t r i f ikac i jo in kjer so tudi eami p r i p r a v l j e n i ipomjagati a p ros tovol jn im delom in ma t e r i ­a lom/

P r v a predstava v k i n u z no­v i m projektor jem je b i l a v po ­nedeljek z v e č e r . V p r i m e r j a v i s p r e j š n j o »škatlo« v n a š e m k i ­nu so b i l i obiskovalc i zelo za­dovoljna s tonom in barvo na platnu, posebno prijetno pa je na vse u č i n k o v a l a preurejena dvorana, v kater i bodo. k a k o r smo zvedeli , v kra tkem prebar­v a l i še sedanji strop v s v e t l e j š i ton.

KAJ PRINAŠATA NOVI ŠTEVILKI URADNEGA

VESTNIKA P o l o v i c o 15. š t e v . U r a d n e g a

v e s t m k a o k r a j a N o v o mesto (15. X . 1956) i z p o l n j u j e od lok o o k r a j n e m d r u ž b e n e m p l a n u za le to 195c. O b j a v l j e n i h je t ud i neka j o b č i n s k i h o d l o č b i n o d l o k o v , m e d o s t a l i m i t ud i o d l o č b a O b L O Č r n o m e l j , k j je letos 28. j u l i j a s p o r a z u m n o z O b L O S e m i č in M e t l i k a u s t a n o v i l K o m u n a l n o b a n k o v Č r n o m l j u . Z a d i r e k t o r j a K o ­m u n a l n e b a n k e je b i l i m e n o ­v a n F r a n c C i m e r m a n , v n j e ­n e m u p r a v n e m o d b o r u pa so J a n e z Z u n i č , A n t o n D v o j m o č , M a t i j a D r ž a j , F r a n c K o b e , G u s t e l j S t e f a n i č i n M a r t i n V i n d i š m a n . P r e d s e d n i k n a d ­zo rnega odbora je F r a n c K o ­š i r . V tej š t e v i l k i so o b j a v ­l j ene t u d i b i l ance (za 1. 1955) s l e d e č i h pod je t i j : » Z o r a « , m l i n in lesna i n d u s t r i j a Č r n o m e l j , I n d u s t r i j a obu tve . K o l o d v o r ­s k a r e s t a v r a c i j a , K a v a r n a , mesta), gos t i lne S r o b o t n i k v S t r a ž i , » R e m o n t « M i r n a p e č , S p l o š n o č e v l j a r s t v o v D o l . T o ­p l i c a h , K m e t . gospodars tvo S t r u g a i n N o v o m e š k a o p e k a r ­na Z a l o g .

V 16. š t e v i l k i (23. X . 1956) j e o b j a v l j e n od lok o b č i n e S e ­m i č o l e t o š n j e m o b č . d r u ž b e ­n e m p l a n u , o b č i n e Č r n o m e l j , Ž u ž e m b e r k i n Š e n t j e r n e j p a o b j a v l j a j o o d l o k e o o b č . p r o ­r a č u n i h . V e s t n i k o b j a v l j a t u ­d i neka j d r u g i h o d l o k o v O b L O Č r n o m e l j , Ž u ž e m b e r k . K o s t a ­nje v i c a - P o d b o č je i n T r e b n j e . B i l a n c e o b j a v l j a j o n a s l e d n j a podje t ja : P a r n a p e k a r n a , K l a v n i c a i n m e s n i c a , S l i k a r -s t v o - p l e s k a r s t v o , K i n o , B r i v -s k o - f r i z e r s k o podjetje, v s a i z Č r n o m l j a .

To veliko pove N a B l i ž n j e m vzhodu so l an i

ameriš ike i n ang^eš-ke pe-to-o-lejske d r u ž b e n a č r p a l e 160 m i ­l i jonov ton nafte. P ro izvodn ja teh ko l i č in j i h je ve l j a l a 240 mi l i jonov dolarjev, za prodano naJto pa s 0 dob i l i eno m i l i j a r ­do 900 mil i i 'onov dolar jev! P a se še kdo č u d i , zakaj se tako k r č e v i t o potegujejo, da b i še naprej os ta l i ekonomski gospo­dar j i tega obmeoja.

Naročajte in berite »DOLENJSKI LIST«!

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED

VOLJA LJUDSTVA Z a č e t o se je, kakor se take reč i po navadi začno . Z mnd*»

ž ično manifestacijo in zahtevami po neodvisni nacionalni 1

p o l i t i k i , de lavskem samoupravl janju, nov i po l i t i k i na va s i , iz loči tvi s t a l i n i s t i č n e Rakosi jeve skupine in tajnih v o l i t v a h parlamenta. Precej gotovu je, da je govor b i v š e g a sekretar ja part i je m a d ž a r s k i h delavcev Goreja , (ki je b i l po neka te r ih nezanesl j iv ih po roč i l ih ubil) spremenil manifestacije v de­monstracije in te v oborožen upor. Gore je n a m r e č zahteval č im počasne j š i razvoj , da »bi se izogni l i r azn im t r e n j e m « .

T o d a M a d ž a r i niso hoteli več č a k a t i na počasne j š i r azvo j , ampak so ubra l i b l ižn j ico . P r v a zadovolji tev l judskih zahtev jc b i l a : Nag.v nazaj na po loža j minis t rskega predsednika. N a g y je postal min i s t r sk i predsednik. Toda to še n i v celoti zado­vo l j i lo l judstva. T i k pred imenovanjem NftgVja za predsednika je v lada pek l ica la sovjetske če t e , naj pomagajo vzpos tavi t i red in mir . Gore je b i l r a z r e š e n funkcije sekretarja parti je i n na njegovo mesto je b i l imenovan .Tanos Kada r , k i jc n f k a j let p rež ive l v j eč i kot ž r t e v s t a l i n i s t i č n e pol i t ike . Toda upor se je — žal — že razbesnel in po loža j se je zapletel.

V s a resnica ne bo tako k m a l u znana in precej je še ne­jasnosti . N i jasno, kdo je p r v i začel s trel jat i , toda to n i n i t i tako v a ž n o . V n a j n o v e j š i dek la rac i j i vlade je r e č e n o , da je moč v teh dogodkih videt i »usodne posledice s t r a š n i h zmot in z loč inov v minu lem dese t l e t ju« . M a d ž a r s k a je v svoji zgo­dovin i pogosto p r e ž i v l j a l a usodne trenutke, toda t a k š n e g a pretresa deže l a še n i n i k o l i dož ive la . Toda kar je n a j v a ž n e j š e , v l ada obsoja mnenje, da je sedanje ve l iko gibanje l judstva prot i revolueionarno, č e p r a v so tudi tu škod l j iv i elementi s k u ­šal i i zkor i s t i t i dogodke, da b i s t rmog lav i l i l judsko demo­krac i jo .

T a k o s ta l i šče je edino prav i lno in ustreza dejanskemu stanju. P r a v tako s ta l i šče imajo tudi P o l j a k i do poznanjskit l dogodkov, č e p r a v so b i l i t i po obsegu m a n j š i in manj k r v a v i . M a d ž a r s k a v lada se je zdaj sporazumela s sovjetsko v lado , da se bodo sovjetske če te zače le takoj umika t i iz B u d i m p e š t e . T a k o je zdaj in tervenci ja sovjetskih če t postala nepotrebna. Zaka j m a d ž a r s k a v lada je jasno povedala, tla to gibanje l j u d ­stva ni prot i revolueionarno. Log ična posledica tega s t a l i š č * je zahteva po u m i k u sovjetskih čet na njena opor i šča . T a k o bodo ustvarjene možnos t i za razjasnitev po loža ja i n za po­mi r i t ev deže le . Ne glede na to, da je b i l a v lada sama prvotno pok l ica la sovjetske če te na p o m o č — in to še preden je Imrft Nagy poslal min i s t r sk i predsednik — so prav te če te ob jek t iv­no pomenile zapreko med vlado Imre Nagrvja i n t akoimenova-n i m i upo rn ik i , k i so postavl jal i d e m o k r a t i č n e zahteve, katere je v lada tudi sprejemala in j i h v k l j u č e v a l a v svoj program. »Resn ica je — piše »Szabad Nep« — da je bi lo med u p o r n i k i od z a č e t k a mnogo poš t en ih rodoljubov', med n j imi tudi ko ­munistov, k i niso v ide l i zadostnega jamstva za soc ia l i s t i čno demokraci jo, toda pozneje je resolucija, s katero je b i l E rno Gore ponovno imenovan za sekretarja partije u č i n k o v a l a , kot da hI p r i l i l olje na že r j av i co . N i zaradi sovjetskih čet n i t i predvsem zaradi njih jenjaval odpor, ampak je jenjaval zato, ke r je ve l i k del upornikov uvideval jamstva za d e m o k r a t i č n e zah teve .«

Po n a j n o v e j š i h po roč i l ih so b i l a prenesena pooblasti la na novo part i jsko vodstvo šes t ih č l anov , k i bo vodi lo partijo, ker je centralni komite po mnenju radia B u d i m p e š t e »ne samo od v č e r a j , ampak že dolgo nesposoben, da bi vod i l vodilno parti jo v skladu z že l j ami i n pr izadevanj i ter odkri to povedano — interesi m a d ž a r s k e g a l juds tva« . Zato bo v n a j k r a j š e m času sk l i can če t r t i kongres partije m a d ž a r s k i h de lovnih l judi , k i bo i z v o l i l t a k š e n centralni komite, k i bo odkri to i n dosledno zastopal interese m a d ž a r s k e g a l judstva.

V S e m i č u nekoga p r e v e č jez ik srbi

Nasmejani obrazi nam povedo dovol j ; medtem ko so dekl ice le bolj od strani ogledovale kme­tijske stroje » A g r o t e h n i k e « na G r m s k i šoli , so d e č k i t raktorje ka r naskoč i l i . . . Seveda, saj so t e h n i č n e novosti na jveč j i mik posebno za mla dega č l o v e k a . Razstavo na G r m s k l šoli si je ogledalo v tednu od 21. do 28. oktobra več t i soč l jud i , zlast i pa mladine Iz raznih dolenj. obč in .

Vedno mora kaj romati čez ocean. Pred leti so potovala v Ameriko pisma, polna laži in obrekovanja, da bi nazaj prihajali paketi. Vse to smo brali. Vse to pa le ni izučilo nekaterih ljudi. Se vedno se­gajo po svinčnikih in pišejo v Ameriko, da bi prišlo kaj na­zaj, kakšna raztrgana srajca ali pa le iz nevoščljivosti.

Iz nevoščljivosti je segel po s v i n č n i k u t u d i nekdo iz Semi-ča. Poslušajmo! Tonetu Iva-n e t i č u je kupil stari oče, ki živi v Ameriki, posestvo, to­da brez hiše in gospodarskih poslopij. Brez hiše in gospo­darskih poslopij pa ne more­mo gospodariti na zemlji. Za­to je Tone začel zidati hišo, vsi sosedje pa mu pri gradnji doma n e s e b i č n o pomagajo . D a si bo lahko do konca postavil dom. se Tone odreka vsaki ugodnosti, spi kar n a p o d u i n neprestano gara.

Toda ta podjetnost nekomu v Semiču ni v š e č . P a je šlo na pot preko oceana t; Ameri­ko pismo, približno take vse­bine:

»Tonetovemu staremu očetu s i Jaz, Tvoj prijatelj iz mla­dih let ti pišem, da si neu­men, ko Tonetu pomagaš! Ku­pil si mu grunt, pa propada, lahko bi si ie sezidal hišo, pa še s prstom ni mignil: eno sta­ro zidanico je pod r l . Samo po­piva in tvoj denar zapravlja. Pišem ti jaz, prijatelj iz mla­dih let, se boš spomnil, marsi­kateri kozarček sva skupaj izpila.*

In tako naprej. Hiša pa je že pod streho. Kaj bo nevoščljivi Semičan

pa zdaj pisal? Morda ne bo nič več pisal, kajti pava spo­znamo po perju, človeka pa tudi le po njegovi pisavi...

V TEM TEDNU NABIRAMO: K o r e n i n e volč je češn je —

beladone (120 din), trobentice (150 din), malega divjega jane­ža (300 din), ve l ikega divjega j a n e ž a (220 din), g lade ia ( M din), b o d e č e neže — kompava (100 din), habata — jsmrdljivega bezga dinarjev), ba ld r i j ana (360 din) .

P l o d o v e je rebike (100 din) , gloga (40 din), š ipka celega (50 din), sipek lušč ine brez » m e n a (220 din), p u n č k o v n a <epe rde­če barve, brez zelenih, p r e ž g a ­n ih in zdrobl jenih jagod (1000 din), č r n e g a trna-oparntee, t r ­nu!« (30 din).

• V imenu C K Zveze k o ­munis tov Jugoslavije je ge­nera ln i sekretar Z K J Ti to poslal predsedstvu partije m a d ž . delov, l judi pismo, v ka terem poziva m a d ž a r s k o l judstvo, naj š t o r ; V3e za prenehanje nadaljnjega pre­l ivan ja k r v i . Podobna pisma sta poslal i par t i j i Pol jske i n C eiftkoft! ov a ftk«.

• N a M a d ž a r s k e m in v sami B u d i m p e š t i se po ožaj no rma l i z i r a , č e p r a v je stanje v d r ž a v i S« precej nejasno in neurejeno. Nova vlada Imre Nagva p o s k u š a z n a d č l o v e ­šk imi napori p r e p r i č a t i do­bronamerne uporn 'ke . k o l i ­kor j i h je še, da polože o r o ž ­je, an ustvar i t i pogoje za zaupanje l judstva v vlado. V l a d a namerava po pomi r i tv i d r ž a v e začet i pogajanja s so­vjetsko vlado o u m i k u sovijet-s-kih čet z vsega m a d ž a r s k e g a ozemlja.

• V doslej na jhu j š i akc i j i Izraela prot i Egiptu od let« 1948 so izraelske o b o r o ž e n e siile v d r l « na egiptovsko ozemlje in — v t renutku ko p i šemo — napredujejo v dveh smereh prot i S u e š k e m u pre­

kopu. Do te akcije, k i po p r ­v ih znamenjih sodeč pomeni skoraj vojno, je pr i š lo k l jub osebni po.vlsnioi predsednika Z D A Eisenhovverja predsed­n i k u izraelske vlade Ben G u -r ionu, v kateri je iz raz i l za ­s k r b l j e n o ^ zaradi mobi l i zac i ­je rezervistov v Izraelu.

© Varnos tn i svet O Z N je za neka; časa odiož-M raizpra-vo o položa ju na M a d ž a r ­skem. T r i zahodne d r ž a v e so ga bile n a m r e č sk l ica le para­di u d e l e ž b ^ sovjetskih čet v bo-jih na M a d ž a r s k e m . N a š delegat dr . B r i l e j se je vzd r ­žal pri glasovanju n poste-v i t v i v p r a š a n j a na dnevni red Varnostnega sveta, ke r »je jugoslovanska v lada v nače lu proti ude ležb i tuj ih čet«. P r i p o r o č i l pa je odlog, da b i se zadeva na M a d ž a r ­skem lahko uredile .

• Predsednik Ti to je spre­je l na B r i o n i h okirog 60 b i v ­ših š p a n s k i h borcev, med k a ­ter imi sita b i la tudi predsed­nik š p a n s k e v l a d e v envgra-oVJi F e l i k s G o r d on Ordax : n č lan poljske delegacije W a -claw K o m a r .

V lovu na zankana

Delo mladih zadružnikov v zimskem času O organizaciji mladih z a d r u ž ­

nikov doslej še nismo kaj več p i -f&Li v najtfn iistu. TreDa pa je, di se tudi o tej mladi , pol i t ično-»trokovn-i organizaciji nekoliko pomenimo in pogledamo, kakšne naloge in dolžnosti čakajo našo knieJko mladino.

O deiu kmečke mladine v pre­teklih letih ni tsdove kaj poveda­t i . T o je ugotovitev, k i nam p r i ­ča , da je m u d i n a v zimskem ča-»u mars ika j zamudi la , ke r se je prema.o udeiezevaia strokov­nih aii političnih predavanj, po­sebno nio,ka mladina, pa tudi kulturno-pmsvetnih prireditev je biio premalo. Prizade vneiše so bile mladinke; te so se izobraže­vale v gospodinjskih in krojnih tečajih, v teć.iiih R K in podob­no- Da so se mladinci manj udej-atvovaii v izobraževa lnem ut kulturno-prosveSnem de.u, je bi­la marsikje kr ivda v slabi orga­nizaciji predavani in tečajev. Ka j t i vladi J:IU>, da je bil obisk tam, kjer je bila organizacija do­bro izvedena, vedno razveseljiv

Letos je naša kmečka mladina dobila novo nalogo, ki bo pozi ­v n a dosodan,e on.-.tvičeno ž i v ­

ljenje mladincev na vasi. Vemo, kako se kmetijske zadiruge iz dneva v dan vse boij uveljav­ljajo in predstavljajo na vasi go­spodarsko strukovno organizaci­jo, v nji pa niso bil i včlanjeni mladi ljudje, tisti, k i bodo danes a4 jutri postali gospodarji in osnovni proizvajalci v kmetij­stvu. In za to mladino je usta­novljena nova organizacija — organizacija mladih zadružn ikov .

Na;oge mladih zad ružn ikov in dolžnosti so velike. Našiejmo le nekaj vprašan j , ki se sproti po­rajajo med natam kmečkimi ljud­mi. Ker ta vprašanja slabo po­znamo, to seveda vp l iva .na našo nizko stopnjo proizvodnje.

Med glavnimi vprašanji \c r&z-kosanost najih kmetijskih povr­šin, kajti ta razko.sanosl ovira, da ne moremo uvesti nujno potrebne mehanizacije, s čimei bi pocenili proizvodne .stroške. Havnotako je zaradi razdrobljenosti in ne-pravi 'ne razdelitve obdelovalnih površin o težkočeno strnjeno ko-iobarjenje. Umetna gnojila si dobro utirajo pot med k m e t o v d -ce, toda za njihovo pravilno u-porabo in če hočemo doseči k v a ­

litetne pridelke, je potrebno z n a . Bji; o prehrani rasLui. Sele potem lahko res spridotn uporabljamo umetna gnojila. Zadnja leta opa­žamo, haiko se širijo rastlinske bolezni in škod. j ivci . Naše tovar­ne že izdelujejo dovolj zaščitnih sredstev za domačo porabo, toda delo s temi kemikali jami ni tako preprostu. Poznati moramo rast­linske bo.ezni m Škodljivce, pa tudi sredstva, s k.Uerinn jih zati­ramo. T u d i herbicidi ali hormon­ska šk rop iva za zatiranje pleve­la se že uveljavljalo.

O vsem tem se bo naša zad ruž ­na madina poučila na raznih predavanjih, tečajih In seminar­jih, kier n bodo kmeti »ki stro-kovniaki po, icdovai i znanje o umnem kmetijstvu in sodobni ob­delavi zemlje.

Kmečka mladina, včlanjena v organizacijo mladih zad ružn ikov , bo pa uživala h druge predno­sti. Poz imi bo imela predavanja rz raznih kmetijskih panog, opremiiena s f i lmi in diapozitivi, spomladi pa se bo lahko ukvarja­la z raznimi poizkusi na svojih obde ovalnih površ inah ; spozna­

la bo delovanje in učinkovitost

umetnih gnojil, videla kakšni so hektarski donosi raznili pridel­kov, se naučila cepit; sadno drev­je, pravi.no krmiti m negovali domačo ž .v ino ui tako dai.jc.

Do*iej imamo ie dva aktiva mladih zad ružn ikov , k i sta svoje de.o usmerila v proizvodnjo in de lau v povezavi s kmetijsko zadrugo. A k t i v v Šentjerneju je letos začel ,poizkuse * krompir ­jem sorte Merkur in začel uva-iati tudi nove žitne sorte, k i bo­gato obrodijo. A k t i v v Sentruper-tu je letos svoie delo usmer*i v poizkuse s krmnimi rastlinami. Ugotoviti hočejo, katera travna mešanica je za njihovo področje najbolj donosna. Delo obeh akti­vov ie hvale vredno, njegovi č.a-ni bodo nekoč najboljši gospo­darji, dovzetni za napredek in sodobno kmetovanje. Upamo, da bodo tudi ostale k ^ n e t , i ' ' < e zadru­ge ustanovile take, delovne akt i ­ve mladih zad ružn ikov .

V zimski dobi bo v novome­škem okraju tudi osem kmetijsko-no^podarskih Šo', kjer si bo kmeč­ka mladina nabrala *trokovnega znanja.

Franc Kure

Menda ,1e pr R-Jevlh v Kor i t ih prt Dobrntču Že stara navada, da mo$k; rach zaidejo v gozd po skrivnostnih po«l;h. Bojda j ih vle­če t U n«" n .m,j HI\M. M Jo po­dedujejo s!novt po očetih in ka­tero imenu trm n raublKcanle ali Po slovensko divj i lov, oiclromat lovska tatvina

I«epa In poštena la stvar ni , naj se imenuj* kakor kott Vsak Kosoodar 1» bil nevoljen, fe b* kdn hodil v hlev krast, živino in tatu »otovo ne bi M l hvaležen za tako opravilo. Tako Je tud* z. lovci, kf danes n U 0 samo lovci , P»C p* predvsem ffojiteljl. Tole zgodbico o lovu na drvje«« love* nij Je povedal gospodar dobrni-*ke lovfke družine Avgust M e i -

»7> l u n SimO rtriii i, J. k! lovci opaziti, ita imamo v loidfleu ne­povabljene goste, k i pov*,ro/a,|o vMjfc,, Škodo NaHll smo nistav-lleno / u i K f zajrem, pomiH« p« tudi v r n i l i ; Opreiy»li smo z* ne­znanim lovskim tatom. K m a l u J* sum padel na R. domačijo v K o ­nt ih . Ps4 so kaj pogostokrat ta« vohata okol' te domačije kost* divjačine, splošno Pa te tudj zna­no, da Je pri tei V * l lovska tatvi­na Že stara navada. Na Salost smo ugotovili, da se le te navade opH-Jel tudi d o m a « «1n Ivan Komaj 24 let star fant, ki h| si lahko s poš len tn delom s ' i izl l k ruh . se J* vdat tel grdi raitvadl.

Pawlti »ino nanj | n M lani »po­mladi zvedeli, da le prinesel do­mov iz gozda »alea. SIcer ga Je skr'1 pod telovnik, toda rajee le bil velik tn tako so njegove dolg« zadnlo noge Vingljale izpod te­lovnika. Vedo?, d* s« ukradeno meso kuha samo oonoM, sva se tistega večera • ta lnlkom droStva Janezom povabila k R. na v»»-Perloi, Cisto prav sva prKla n» pripraviteno nal i le meso Seveda na« nl'hfe domafih rti bi l vesel Ivan le h trn na**' Ifgovor. da Je 7*1n n»s>' v gozdu. 7a tega »na1-denegn. ra.lra I« bit kannovan sa­mo r»to ker ga n | oddat lovski družini .

Ta »naldenl« ralee na Je no-•vrtu n.i* sum, kdo le d 'v l l lovee. Na<n soio tudi nastavljene sanke rt sklenil i da »raven n l lh posta­vimo rssedo to ntamemo storil*-« Vertof. se ob taki n * " k l »*• « i f » n ' ve ino i770var1a. ?e! da le zanke tud] »amo nalet, i m o •«

pHiprav'11 tudi na to Zanke smo tako premaknili , da Jih | e lastnik oh pregledu moral popraviti.

Prva zaseda je bMn zastonj, rlruga Pa ne. s tovarišem Kotn i ­kom nisva čakala dolgo, ko se Je t ho prlblfžai zankam Tvan R. ra­zočaran, da. v prvi zanki ni plena, jo jc popravil, potem pa Sel k rlrugl. Ta trenutek sva oba sto-p:ia pred nje^i Ni bilo f-asa. da bi si Izmišljal izgovore, paf pa | t takot na kraju dejanja p n / n i ' da »o zanke njegove In le no-k.jral sp ostale. B i l Je paf Ime« nad Ml , sicer pa bi mu i igovar-jnnje tako ne pomagalo, ker Je bil zasačen pr' dejan in,

N> vem, če je kaj vplivala nanj dolga pr 'dig« o prepovedanih P°" tUi In dr-janlih, o prav'rah in dolžnostih Inva m podobnih «^-a-reh, k| bi 'iti moral poznali vvik IzroMla sva ga organom I .M. T<*m ie v Izgovor natvezll. da te /*nke nastavljal divjim praJtlcem. Ogled v gozdu le dokazat, d« <o r M

In da so bite zanke nastavljene za arnad Te se ie prv o lahko 1z-m »»m 7 izgovorom, da Jr MjCI niiSel po nnklfuNii . ker e s pač n<hče ni 7a«ačil or' dejanju, mu tokrat la* ni kori-stila.

Tole pa >W rekel se vsem, k i Vh mika prepovedan lov. Vsak dober rospodar le nmiosen, če Ima veliko lene i M n « tako smo tudi ml 'ovci ponOMi!, f P ] e v

gotdll vei'lko plemenite divjadi. Zato » a o l o »krblmm. 7,e noleittl

pripravljamo krmo za zimo. K o zapade velik site«, gremo s krmo na rami v gozd, d;i reVmo divja­čino pogina od gladu Svolo div-|ad ki Je pravzaprav družbena lasinlna, nam pa dana v uprav­ljanje, varujemo tako. kot vs;ik polten gospodar zsupano Imotle. Tudi stane nas gojlrr.rv O vladi precej Kako " " J pMtfal dopusti« mo da bi hoili l i taki tatovi v loviiče? Tn k.ir ji- ie bolj vredno vse obsodbe, rtivhd nam uni:'ll,|t'io na nelovski način! Menimo, da bo sod <če l / rekio kazen, ki bo take nepoboljšlj ive krivce tudi k;ij iz­učila, r . s.

Preureditvena rlela na novomeški poŠti

PreiSnJi teden so začel i pre-urejevati sprednje spodnje pro­store n o v o m e š k e poŠte, ka r le b i l o Je več kot potrebno 7s si lo se poStni odde-lki zdaj stiskajo v r.adnlem de lu postne stavho. U p a imo. da bomo dob i l ;

t novo uredi tv i jo bolj prak­t i č n e in l ično urelene oddelke poŠte, v kater i promet iz leta v leto bolj na raSča . s ' iska na «<* v nepr imern ih l u k n l a h , da ne Bovfvrirno o p r i m i t i v n e m prevozu post* s k^ 'ndvora In k odprem-n i m v l a k o m .

KMETOVALCI POZOR!

Znižali smo ceno gnojilu —

Thomasovi žlindri na 8 din

Pohi t i te , dokVer traja zalo­ga in izkor is t i te ugodnost ravno v p ravem času gnojenja t r avn ikov , de­

t e l j i c i td . Na zalogi so tudi gno j i l a : nitrofOJriul, n i t romonka l . superfnsfat in ka l i j eva sol, po novih , n iž j ih re-gres i ranih cenah, kakor tUdI Škrop iva za r imsko

š k r o p l j e n j e sadnega drevja .

O b č u t n o so z n i ž a n e cene kmet i j sk ih strojev, k i so na zalogi \ -e l ikcm sor t i -m en tu . " •••""»•"•'mike do-hite že za RR00 'Hn. pluge za 8nri >ln re7^ice

M inRflO din Itd.

P r i p o r o č a se

KMETIJSKA ZADRUGA v Novem mestu

••••«««*-*«•«•«»*•«-» «-»*•»•»•»•««»•-» »«••«»•

Stev. 44 (346) » D O L E N J S K I L I S T « SlTHTi t

0 D E L U U P R A V N I H O R G A N O V N E P O Z A B L J E N l S O (Nadaljevanje s 1. strani) dar je polno tudi osla .m nujnih nalog, kt bi j . n mora; , oo iav -n&vati sveti za d r u ž b e n a vpra ­š a n j a . Delo sveta za zdrava.vo n i samo v r e š e v a n j u pioscnj za p . a č e v a n j e bo ln i šk ih stros/cov, pac pa skrb za l judsko zdravje na sp lošno — zdrava pitna- vo­da, urejeni studenci, sp lošna h i ­giena in drugo. P r a v tako ob­š i r n e so naloge sveta za l jud ­sko kul turo , za varstvo ma.ere i n otroka i n ostalih. Problemov, s ka te r imi b i se moralj u k v a r ­ja t i navedeni svet i , je v v^aki obč in i več kot dovolj .

V zvezi z delom svetov za kmeti js tvo in gozdarstvo, za ko ­munalo i n podobnih svetov pa postaja vloga g o z d a r s k i h sve­tov o d v e č n a . T a svet obravnava v p r a š a n j a , k i j i h mnogo podrob­neje in konkretneje obravnava­jo ie svel ; za posamezne pano­ge gospodarstva. Tako pravza­prav delo gospodarskega sveta h rom: delo svetov posameznih panog, al i P a ene in iste s tvar i obravnavajo na dveh svet ih.

Osebno menim, da bi bilo de­lo svetov In k c m i - i j mnogo p l o d n e j š e . č e b i b i l i ti d r u g a č e sestavljeni. M i s l i m , da bi v po­samezne svete moral i vo l i t i n j i ­hove č l ane , ne pa j ih Imenovati. V svete naj bi v o l i l ; svoje za­stopnike delovni kolekt iv! , mno­ž ične organizacije l n ustanove-V o l j e n ' č l a n v svetu b i Čutil v e č ­jo odgovornost do dela v <=v"'u, ke r b i moral o tem poroča t i svo j im vol ivcem. M i s l i m , da bi mars ika te r i ko lek t iv želel , da bi •imel voljenega zastopnika na p r imer v svetu za stanovanjske zadeve obč ine , v svetu za ko­munalne zadeve in drugje .«

IN ZBOSI VOLIVCEV?

»Slej kot prej so to osnovni l j udsk i par lamenti , vendar z n j i h o v i m delom n i ? m 0 zadovolj­n i . Obč insk i l judski odbori j i h ne sklicujejo kot so po zakonu dolžn i in zato v o l i v c i v e č k i a t niso seznanjeni s s tvarmi , k i se t iče jo vseh. Zbo r i vol ivcev so najbolj š ibka piat v delu o b č i n s k i h l judskih odborov. P a ne povsod. I m a m 0 obč ine , kjer precej redno sklicujejo zbore vo l ivcev in na nj ih razpravljajo o vrst i zadev vol i lne enote in o b č i n e . v . '

Eden od vzrokov, da občinski l judsk i odbori ne sklicujejo r ed . no zborov vol ivcev, je sl&ba u d e l e ž b a in ne sk l epčnos t mi zboru. Več ina zborov vol ivcev je sklicana da bi obravnavala do ločeno v p r a š a n j e vol i lne eno­te a l i o b č i n e , za ka r je treba sprejet; sklep, ki pa je ve l ja­ven le, če je navzoča nad polo­v i c a vol ivcev. Tega p r a k t i č n o j»i mogoče n ik jer doseč i . Zbo­rov vol ivcev se navadno udele­žu je jo volivr-i-gospodarj-i. M e ­n i m , da so pravzaprav le ti me-rodajnf za sprejemanje k a k r š n i h k o l i obveznosti, kot so kra jevni samoprispevki za do ločene na­mene in podobno. Zato tolma­č imo zakonitost zborov vol ivcev tako, da je sklep vel javen za vso vol i lno enoto, če ga sprej­me več ina g o s p o d a r j e v - d a v č n i h zavezancev. '

Za slabo ude l ežbo na zbor ih vo l ivcev pa nosijo del k r ivde

tudi po l i t i čne organizacije, ker v več in i primeru«* nt na.raja Za svojo do.zno.sl, oa uj pos.it.-bele za poino ude l ežbo na zbo­ru. P rav zbor vol ivcev pa je mesto^ kjer naj se vsi vo . ivc : seznanijo z vsem ; v p r a š a n j i , kjer naj se najprej obravnavajo pozne j š i sk lep i l judskega odou-ra, iz nj ih bi moraia prihajat i pobuda za delo svetov, komisi j in l judskih odborov. Naloga nas vseh je, da dobe zbori vol ivcev pravo vsebino dela in viogo, k i jo imajo v n a š e m aruzoenem uprav l j an ju .«

K A K O J E S KADRI \ V ADMINISTRACIJI

L J U D S K I H ODBOROV?

»Tu so t ežave , za katere ne vemo , k a k 0 j ih bomo premagali . Več; del u s l u ž b e n c e ^ obč insk ih l judskih odborov .ma nižjo šol ­sko izobrazbo, s srednjo j i h je že malo. Zelo pr imanjkuje stro­kovnjakov za posamezne pano­ge, zlasti p ravnih referentov in tudi drugih . Nj tol iko vpra i^n jo p lač za take strokovnjake, bolj je p e r e č e v p r a š a n j e p r imern ih stanovanj Stanovanje je pogoj, da sprejme s l u ž b o r a občini a l i okraju ta a l i on\ s t rokov­

njak. 2e tako je t ežko dobiti strokovno moč iz mesta na de­želo a l i iz več jega v m a n j š e , č e ni stanovanja, pa sploh ne. Neka te r i , k i smo j i h že dobi l i , so odpovedali s lužbe prav za-radj stanovanj.

Ce sedanji anmmis t ra t ivn i aparat pr.; i judskih odborih še ko l iko r tol iko zadovolj ivo re­šuje t ekoče naloge, je to pred­vsem zato, ker se t rudi in deia z voljo, vendar vsem nalogsm ne more b i t i kos. Te so iz dne­va v dan več je . M o r a m reči , da so zlasti ta jn iki preobremenjeni z delom.

Da bi pomagali posameznim referentom na o b č i n a h do več je strokovne usposobljenosti, pred­videvamo pozimj teča je za ob­č inske referente po s t rokah dela. P r j delu j i m sedaj včas ih pomagajo referenti okrajnega ljudskega odbora, v e č k r a t pa imamo z nj imi tudi konference o posameznih v p r a š a n j i h . V ne­ka ter ih o b č i n a h hoče jo poveča t ; adminis t ra t ivn i aparat, za kar pa n; vedno utemeljenih razlo­gov. Bol j kot za povečan j e š t e ­v i l a u s l u ž b e n c e v , se je treba bor i t i za njihovo strokovno usposobljenost.

In na koncu š e , to: Svet i s« uveljavljajo, še bolj pa se bodo, ko bodo v nj ih izvoljeni zastop­n i k i m n o ž i č n i h organizacij , de­lovnih ko ' ek t ivov :n drugih . T a m . kjer je čut i t i aktivno de­lo po l i t i čn ih organizacij , *o je obč inskega komiteja Z K S , S Z D L in ostalih tam je tudj delo upravnih teles dobro in se raz­vi ja v smerj soc ia l i s t i čne demo­kraci je . K j e r tega n i . tudi delo upravnih organov šepa. V takih obč inah «e dogodi, da na seji obč inskega ljudskega odbora odvzamejo besedo tajniku, č e ­prav ima pravico sodelovati v razprav'., nima pa pravice gla­sovati . So še p r imer i , da hodijo posamezni odbornik; na sejo obč inskega ljudskega odbora sa­mo tarnati in kr i t i z i ra jo vse­vprek, tudi to. kar so poprej sa­mi sk lepa l i , toda takih pr ime­rov je vedno manj. Se manj pa j i h bo. ko bodo vse po l i t i čne organizacije pomagale pr i r e š e ­vanju skupnih nalog in ko se bo vsak odbornik in vsak č lan sveta ali komisi je zavedal , da je do l žan v organu d r u ž b e n e g a upravljanja r e ševa t i naloge v d r u ž b e n o korist ne pa v svojo lastno.«

Na grobove naših dragih bo­m o polož i l i pozno jesensko cvetje. In posebej se bomo spominjali hrabr'h borcev, ki so za našo svobodo žrtvovali svoje življenje. Misel nanje i i na našo skupno borbo tn na prehojeno pot po osvoboditvi nam bo dala n o v i h pobud v prizadevanjih za lepše življe­nje delovnih ljudi.

Koliko mladih fantov je bi­lo med tisoči in tisoči n a š i h borceu. T u d i M i l a n Pirkovič je bil med njimi. Brez pomiš­ljanja se je odzval klicu do­movine, stopil v NOB in za nas vse žrtvoval svoje mlado žh-ljcnje. Med 350 padlimi borci in žrtvami fašizma v metliški občini je tudi njego­vo ime. O njem in vseh ima ZB v Metliki že zbrane živ­ljenjepise za natisk zgodovin­ske knjge.

Milan je bil rojen 19. aprila 1923 v Metliki kot sin delav­ke. Tukaj je tudi k o n č a l osn. in obrtno šolo. Nekaj časa je služil za hlapca v M e t l i k i . Bil je izredno nadarjen i n mar­ljiv in se je izučil dveh obrti: kleparske In vodovodno-inšta-laterske. Kot pomočnik je de­

lal pri mojstru Hcazlju v M e t l i k i . V partizane je še l j u ­n i j a leta 1942. Spočetka je bil v Belokranjski četi, ki je ta­borila na Brezovi rebri. Ko so ga zajeli, je bil komandunt mesta S a m o b o r - J a s k a . Bil je na partijskem sestanku z drugimi k o m a n d a n t i uo j a sk ih enot. O p o z o r i l i .so ga, naj ne gre naprej (verjetno so s l u t i l i izdajstvo). Bil je izdan in za­jet v Sopoti. Zraven je bil tu­di izdajalec Brzovič. ki je bil prej dve leti v partizanih. Obenem z Milanom so zajeli še nekega drugega partizana.

Oba so odpe l j a l i v Šentjernej in nekje blizu župnišča stra­hotno mučili (zloglasna usta­ška in belogardistična trojka). To je b i l o 23. junija 1944. Oba so pokopali v eni rakvi. Grob je po naključju našlo tri me­sece kasneje neko dek'<e v s i e l n i k u Mihovica pri Šent­jerneju. Na grobu so našli še Milanov nahrbtnik in kapo. Po osvobodi ttM, le ta 2945, so ga. prekopali in prepeljali v Metliko. Glavo je imel vso razbito, zobe izbite, roke po­lomljene in povezane z vrvjo.

R. F.

Za p a r t i z a n s k i s p o m e n i k na B u č k i T r e t j i č bodo na B u č k i proslavljali krajevni praz­

nik in obudili spon:in na posebno v a ž e n dogodek iz. U-ta 1941, ko je Glavno poveljstvo slovenski: partizanskih če t pripravilo in vodilo napad na n e m š k o postojanko na iSuiki. Na pobudo krajevnih organizacij, predvsem Zveze borcev in S Z D L , se zlasti na Dolenjskem in v Spod­njem Posavju vsako leto spominjamo prvih akcij, ki so pokazale n a š e m u ljudstvu pot vstaje in borbe, po kateri je š lo pod vodstvom neomajne K o m u n i s t i č n e partije Ju­goslavije, č v r s t o z d r u ž e n o v vrstah Osvobodilne fronte skozi trpljenje in zmage v svobodo.

vsem v n e i z k u š e n o s t i napadal- na to pomembno obletnico, na cev; nihče izmed njih ni bil grob Jožeta Saška-Devija pa

V dolgi vrsti zgodovinsko pomembnih bojev in bitk enot naše narodnoosvobodilne voj­ske od p r v i h p a r t i z a n s k i h skupili rse tja do srede maja 1945. je napad na Bučko 1-novembra 1941 še posebno znameni*, dogodek. Bila je to p r v a velika akrija. ki jo je neposredno vodilo Glavno po-v Ijstvo slovenskih partizan­skih čet na D o l e n j s k e m , p r e d ­vsem z namenom, da bi z isto­časnimi napadi na železniško progo Z i d a n i m o s t — Z a o r c b rfcvrečilo '"rse! jevan ie Slo­vencev iz Posavja. Akcijo, v kateri je sodelovalo nekaj nad 30 hudi. sta v o d i l a takratni komisar Glavnega poveljstva slni'ensl'ih partizanskih č e t Miha Marinko in dr. Aleš Bebler.

K Novomeški partizanski četi. ustanovljeni 29. oktobra 1941. je konec oktobra prišel na Brezovo reber tovariš Be­bler. Prinesel je s sabo načrt za napad na Bučko, ki ga je izdelalo Glavno poveljstvo, sestanek z v o d i l n i m i tovariši pa je b i l n a d sedanjim ž i t n i m s k l a d i š č e m v Straži. Da bi kombinirani n a p a d na Bučko bolje uspel, so ptitegnli v aknjo tudi notranjske parti­zane z Mokrca in nekaj Šta­

jercev. Belokranjska četa, ki je bila na pohodu, da bi se pridružila napadu na fašistič­no gnezdo na Bučki, ni mogla čez Krko ter se je v r n i l a p ro ­ti B e l i krajini. Dva dni ka­sneje je zaradi izdajstva na Lazah doživela najtežjo trage­dijo in skoraj v c e lo t i pad la .

Z u p n i š č e na B u č k i , v kate­rem so bili Nemci, je napadla ena desetina partizanov, dve desetini pa sta bili v zasedah. Ugotovljeno je, da so v na­padu sodelovali med drugimi tudi tile tovariši:

Janko Stariha, n a r o d n i he­roj (na B u č k i je b i l ranjen, ka-.sjgeje je v NOV padel). Dušan Jereb, narodni heroj, kasn?je padel; Milan Merčjak in Maks Henigman, kasneje padla; Na­ce Majcen iz Mokronoga. Mi­hu Bartol, železničar iz No­vega mesta (padel), Franta Knmelj in Jon - P c e l j , N i k o Šilih, ki je vodil neposredni napad na fupnišče. Jožko Sa-šek-Devi (padel, podlegel ra­nam, ki jih je d o b i l na B u č k i ) , Srečko Prežel} in več Štajer­cev, ki jih je p r i p e l j a l kurir Miloi Hočevar iz Novega me­sta.

Gledano z vojaškega stali­šča, n a p a d v celoti ni uspel. Vzrok moramo iskati pred-

A veliko slavje na Grmu: predsednik O Z Z Viktor Zupančič pozdravlja goste in ude­ležence Z desne na levo stojijo: Frane Pirkovič . Viktor Avbelj. Jože Borštnar. ing. Joie Lev­

stik ing Vilma IMrkovlČ, Niko Šil ih, Viktor Zupančič in drugi.

nikoli vojak. Le trije bore. so prišli v samo župnišče. Naj­več bomb je zmetal v sovraž­nikovo postojanko tovariš Ni­ko Šilih. V župnišču so se Nemci po prvem napadu po­tuhnili bombe pa so zidovje močno pretresle in povzročile Nemcem več izgub. Pri jurišu na postojanko je padel v veii s tavbe Sašek - Devi, Niko Ši­lih je pa bil ranjen.

Mnogo večji in v posled'cah daljnosežnejši je pa bil poli­tičen o d m e r partizanskega na­pada na Nemce v bučki posto­janki. Razgibal je Dolenjsko in pokazal množicam, da je le v uporu pot do svobode in no­vega življenja.

O napadu na Bučko govorijo dokumenti — n e m š k i i n itali­janski — v M u 2 e j u N O B v Ljubljani, kakor tudi v Zgo­dovinskem oddelku CK ZKS. Tretjič bodo danes na Bučki člani Zveze borcev in Sociali­stične zveze p r o s l a v i l i s p o m i n

LEPO SLAVJE NA VRHEH PRI DOLŽU

N a Vrheb p r i Dolžu so ime l i v nedeljo, 28. oktobra pomemb­no slavje: v prisotnosti č l anov okrajnega odbora RK in š t ev i l ­nih prebivalcev iz ostalih oko­l i šk ih vasi so s v e č a n o izročili svojemu namenu h ig i en i čno urejen vodnjak z n a p a j a l i š č e m in p e r i š č e m .

Lepa komunalna pr idobi tev na V r h e h je sad pomoči R K in de­l a samih vaščanov . Ob o tvor i tv i je govor i l n a č e l n i k sekcjje za male asanacije pr i okrajnem odboru R K ing. Ivo Zobec, p io­n i r j i šole Dolž pa so pod v o d ­stvom šo lskega upravi te l ja to­v a r i š a Debel jaka tiizrvedli lep k u l t u r n i spored. V a š č a n i so ze­lo zadovoljni z d o s e ž e n i m uspe­hom, saj imajo sedaj po vseh predpis ih h ig ien ično urejen s tu­denec, enako tudi . napa ja l i š če in pe r i šče .

P reb iva l c i na V r h e h tn Dolžu pa imajo še eno v r o č o žel jo: č i m p r e j bi radi ime l i elektriko-Notranje napeljave so k o n č a ­ne, čaka jo samo p r i k l j u č k a . Z e ­l ja za napredek je prodrla tudi v te vasi in v tem pr izadevanju zasluži jo prebivalc i p o m o č .

N a r o č a j t e i n b e r i t e D O L E N J S K I L I S T I

bodo p o l o ž i l i vence in šopke. Tudi pred spominsko ploščo, na kateri so imena o s ta l ih žrtev fašizma in internacij, bodo danes jesenske rože. Čla­ni Zveze borcev na Bučki pa ob današnjem prazniku znova oživljajo pred tremi leti spro­ženo zamisel, da bi p o s t o r i l i na kraju prvega večjega kom­biniranega napada partizanov na Do'enjskem trajen spome­nik. Napad na Bučki v jeseni 1941 je že zapisan V zgodovino narodnoosvobodilne borbe. — Spomenik, posvečen temu važ­nemu dogodku, pa naj bi pri­čal poznim rodovom, kje pov­sod je v tistih najhujših letih partizanska pest razbijala je-

Dnnes, na Dan mrtvih, spet s toplo ljubeznijo in spomi­nom kot sleherno leto zaljšamo grobove naših dragih. Posebno se bomo ustavljali ob grobovih junakov naše borbe in revolucije, ki so svojo srčno kri darovali za

svobodo našega ljudstva in naše domovine

Z »Zolnirjemct so v Kostanjevic i z a k l j u č i l i kulturni teden

D o m a č i n i in gostje so v sobo­to 27. oktobra napoln i l i ve l iko dvorano Kul tu rnega doma v Kostanjevic i , »Kloš t rsk i žolnir« , k i ga je po J u r č i č e v i povesti d ramat iz i ra l Lado Smrekar , je b i la z a k l j u č n a pr i redi tev k u l ­turnega tedna v Kostanjevic i in hkra t i z a k i i u č e k proslav n : i h o -vegia cicč: nekega p ravn ika . Predstave se je ude lež i l tudi pokrovitel j kul turnega . tedna, / ^ ^

V S E M GOSPODARSKIM

ORGANIZACIJAM IN USTANOVAMI »Dolenjski list« — glasilo Social ist ične zveze delov­

nega ljudstva za okraj Novo mesto opravlja kot najbolj razširjen časnik na Dolenjskem danes še posebno važno polit ično ln gospodarsko vlogo. Z naklado 11.300 izvodov na teden seznanja nad 45.000 bralcev z našimi polit ičnimi, gospodarskimi in kulturnimi vprašanji .

Stroški za tiskanje in izdajanje domačega časnika pa so enkrat večji kakor znaša naročnina. Zalo prosi uprava lista vsa dolenjska podjetja, uitanovc, ljudske odbore, kmetijske zadruge, kolektive, društva, organizacije in druge, da bi objavljali v »Dolenjskem ll«tu« vse vrste oglasov.

Vabimo vas, da objavljate v našem pokrajinskem gla­silu razne razpise za nova delovna mesta, št ipendije , licita­cije, reklamne oglase za vaše izdelke in usluge, oglase za Iskanje in prodajo strojev, surovin, blaga in podobno. Kdor Išče delo, bi pravtako lahko s pridom oglašal v domačem listu.

Podjetja, ustanove! Naročajte tudi male oglase, ki vam prinesejo zanesljiv uspeh! Ne pozabite pri naročanju ogla­sov ln reklame na naslov: I prava »Dolenjskega lisia«, Novo mesto, poštni predal 33. Podprite t oglasi redno Izha­

janje našega pokrajinskega časnika!

k lene okove rahitičnih o s v a ­j a l cev tn j i h gonila z naše svete zemlje .

V sipomin junakom NOV Na trdo p >t ste šli, za nas izkrvaveli, zato naš narod živi in boste t i živeli. Spomin in a vas žari, za vas gori ljubezen, vaš grob je hram časti in slava sije čezenj. (Napis na spominskem kamnu grob i šča v Jelendolu)

Zveze Svobod ln druš'tigv tov. Ivan

» . . . T a č l a n e k srm napisal zato, da se vsaj m a l o o d d o l ž . m Rapuien družini, posebno pa še materi Nciki, katere gostol jubje sem, kakor t o l i ko d r u p i h p a r t u a n o v . užival tudi jaz...* nam je pred n e d a r m r n pisal t o v a r i š Marjan P o d o b n i k iz L j u b l j a n e in p r o v l , d a bi o b j a v i l i njegov spis.-Besede tople tovanške 2ahvale , kt d i h a j o iz Podobnikovega p i s m a , p a so namenjene v s e m n a š i m partizanskim materam.

Menda ni bilo partizana Gub- žo m kuhinjo obenem. N a levo cev* m Otok i r j«*« br^ade ter je večja, in naprej še manjša so-D a l e n i A e g * odredi , da ne b i bil ba. Mitftm, da ,c malo partiza-ooznal in prehodil doline od nov, posebno U * omenjenih

Hapuluvi fle$i v $aftva£o

vuf.iini nt Y " Mokronoga do Smarjelc

K o prideš po precej strmem klancu i/. Mokronoga . M S l u " lovice , se cesta prevesi v dolino in s e zavile po oUti »qtee4i. Po

enot, da se ne bi nikoU • g M m l prt Rapuševih. Čeprav jc bila h i -II majhna m Icena, jt bilo v njej vedno čislo >n snažno. Zem-)U, ka r so jo imeli, )e premalo *n se zavre i«' u;«- ^ - - '—• — * *- t ,

čelrturoi hoji 10 dolinica odpre rodila, da bi od n;c I « * © živela in M desni UcA&J IKi «1 / 1

G o n i l i l.i-lveiK-. Kmalu pr ' g > Srednjega in nato še do Spodnje­ga L icenca . Vasi niso strnjene, temveč leze hiše razmetane ob cesti in po poliočiu. Ljudje v teh kraj ih so d<»bri trr so mtd voj­no skora; v d poov.gali par t i /a-

pieccj številna dru/.ina. Zato Jc hodil stari Rapuš pomagat dru­gim kmetom, da otroci niso bili lačni. K o so pa otroci odrasli, sta se starejša dva l v a i ^ a in Polde, zaposlila v tovarni u>iija • M o " krotM ;u. K o so Italijani ouupi­rali Slovenijo, so n . ipiavi l i po-

no fckora; vo pom.igmi , p « " i " « ; - " " " " i " « ~ " ' ' r " " " K . nom. Seveda »o bile tudi i/jeme, stoianko tudi v Mckror to„u. Se

• L : I I 11. . . . n . : t: . . . cn v.ll- dosti Drči. kot so se n n i j v i l i v roda bi l i <<> le redki, k i »o se vd n . i l i okupatorju. In zaradi teh izjem «o ljudje omenjenih vasi dosti pretrpeli. Zgodba yam go­vori o dru/ ini i / Srednjega L * " ke iua . ki j.- med vojno »tHfco d o p r i i v . V ' in / r lvov. i ln /., N O V

K»kih dve sto metrov od glav­ne cene »roji le«ena hišica. ' Po ve&astih stopnicah si pj i iel v ve-

' . — — r, • — dosti prej, kot »o se pojavil i v mokrono^ki do'ini prvi partizani, je Rapuševa d r u ž i n a delala za N O V . Sin Polde jc /c leta 1941 napravi! v tovarni z.bir ; ,!no ak­cijo. Zbiral ie denar in ohJ t-ko /a parti/ane. Zaradi te^a „ , gg J i a -liijani i e v začetku leta 1942 za­prli m obsodili na 25 let zapo» r « . T o je njegove domač« trenut­

no potrlo, nato pa so se Še bolj zagrizeno vrgli v borbo pro l i okupatorju. HČi Ivanka je ostala še naprej v tovarni, l n to je bi lo dragoceno, ker je lahko še nada­lje vzdrževa la z_vezo med takrat osvobojenim ozemljem in okupi ­ranim Mokronogom. Ivanka je nadaljeva|.» bratovo delo, Zbi ra ­la jc dciur , obitilso, sanitetni ma­terial. Dobivala in nosi'la je po­datke, k i so bil i potrebni na^irn brigadam.

Doma jc bilo pravo zbira! Uče pairtirz.anov. Vsak partizan, naj je prišel katerokoli uro ponoči ali podnevi, je dobil pri Rapuševih jesti in pi l i . Lahko rečem, da so skoraj ves vinski pridelek, k i so ga pr ide i j l i Ra-puševi v letih 1942 — 1944, popili partizani. K n l l i o lačnih par l i /anov Se je najedlo pri njih, to vedo le tleti, k i »o uživali gostoljubje te par­tizanske družine. Rapuševa m i t i je imela srce za vsakeca pa r r i / a . na, ora la jim je, kuhala in šiva­la. Pr i tem ni delala nobene r*z-ike. Samo da ie bil partizan, da

*e ir borM proti okuoatoriu, pa četudi le bil n a f H < " i k^rec. K a r na k p a n je prinesla moževo

obleko in perilo ter rek'a. » N a , preobleči se, da t i bom tvoje oprala, saj vem da si ves i i v « . K o l i k i m jc to naredila, ter jih za nekaj čaja rešila nadležnih uši,

I V o Je leto 1943 in z njim italijanska kapitulacija. Ljudje so bili sprva silno veseli in navdu­šeni. Nekateri so cc,o mislili , da je konec vojne. Toda to navdu­šenje je ob vesteh, k i so prihaja­le od bivše i tal i j"nsko-nemške me>je, kmalu splahnelo. Ljudje, k i so p n b č i a l i od tam, so pripove­dovali grozne stvari. Nemci in Kočevarji so vdrl i čez mejo in pobijali vse od kraja, pozig»ii in ropali tak>, da se je večina i ju J i , k i so živeli v teh obmejnih k ra ­jih umaknile v gozdove. Po teh vesteh in ker se >e splošno Govo­rilo, da pripravljajo Nemci ofen­zivo, je tudi Rapušcv« (kraltni začela misliti, da bi se kam umak­nila. V gozdu nad vasjo ; c n j i bunker, katerega so naredili čl«ni Ofcftofati tehnike N o v o me­sto, ki je de'ovala na tem območ-iu O h i ta l i iamki okupaciji se j« tehnika preselila v bližino D o -lcnj.A'h Topl ic in tako je bi l

bunker prazen. V ta bunker so se namenili umaknili Rapuševi ter tam počakat i tako dolgo, da bi šlo mimo najhujše. Ker je bilo lak rat že hladno in da bi imeli na čem kuhati najnujnejše, je R a ­puš zanesel tj« ga iperč ik . Bun­ker je bil v gostem grmovju. T o ­da pot, k i je peljala v višje le­žeče vasi, je bila zelo blizu. Pa tudi bunker sam je bil zelo slabo maskiran. Skozi gosto grmovje si prišel na poseko, pod katero je bil bunker. Vhod je bi l prost in polnoma viden. V primeru, da bi b i l i Nemci le malo globlje pro­dr l i v gozd, bi ga z lahkoto od­k r i l i . Pa kaj, druge jzbire ni b i ­lo. En teden je minu, ne d a bi se kaj zgodi'o. Mati in oče sta hodila rsak dan domov knmit ži­vino. Proti koncu tedna ;c pa mati v skrbi za dom in živino rekla;

» jaf grem 7 otroci domov. Meni ne morejo nič\ sa.j nisem ni­komur nič hudega storila«. R e v i -c», premalo je šc poznala N e m ­ce in domače izdajalce, k i so i z ­dali rtio in nično družino. Čas v bunkeru ie tfke! počasi, poleg tega pa je bilo tudi precej mrzlo.

predsednik p r « a^krflh Regent.

Zbrane goste, drarmk! kolek­tiv i n avtorja dramatizacije >Kloš\-skega žolnir ja« je po­zdrav i l predsednik o b č i n e K o -s t a n j e v i c a - P o d b o č j e tov. Franc K e r i n in poudari l izredno vne­mo in p o ž r t v o v a l n o s t d o m a č e g a prosvetnega d r u š t v a Lojze K o ­ša k za kul turnoprosvetno ž iv l j e ­nje v obč in i . M e d igro je i g r a l ­cem )n avtorju čes t i t a l ve t e r i ­nar B u č a r v imenu Kos tan jev i -čanov . zastopnik okrajne Zveze Svobod in prosvetnih d r u š t e v

Kuri t i so smeli le ponoči , ker bi dim, k i bi ga lahko videli na nisprotnem hriou Malkovcu , bunker izdal .

Nekega dne proti večeru pa plane v bunker vsa preplašena najmi.ijša h ^ r k a N e ž k a in reče: » I v a n k a , pojdi takoj domov, Nemci so že v Spodnjem Laken-cu. Pravijo, da bodo, kjer bo kakšen domačih manjkal vse po­žgali«. Ivanka je prebledeia in le v skrbi za mamo že hotela iti pa je ostali, k i so b i l i i n o v bunkerju, niso pustili. Dobre pol Ure / a lem so Nemci i e p r i ­šli do Repuševih. Doma je bila mati, 15-:etna Anica , 12-letni sin Franci, ter osem let stara N c / i „ i . K o so prihrumeli v hišo, so v polomljeni slovenščini vprašal i , kje je hči Ivanka. K o jim jc ma­ti odgovorila, da ] e Šla v M o k r o ­nog, so rekli An ic i , da mora iti z njimi, da jim bo pokazala, kje ie.

N ič niso pomagale materine prošnie, naj pustijo otroka. M o ­rala jc 7 n ; in i i . Vso pot so jo tep­li in ji gro/iili, da }0 bodo ustre­l i l i , če ne bodo dobil i Iv'Mikc-Ivanke seveda ni bilo v M o k r o ­nogu. Anico so z grožnjo, da jo bodo dirugi dan ustrelili, zaprl i v šolo, kjer ie bilo raprlih že mno­go domačinov. K o so Nemci in domobranci videli , da Ivanke,

pa v imenu okrajne Zveze S v o ­bod in prosvetnih d r u i ; , ;v. Igralci in avtor so prejel ; mno­go šopkov in da r i l . (Oceno ig^e bomo pr ines l i v pr ihodnj i š t e ­v i lk i . )

Po k o n č a n i predstavi je spre­govor i l tov. Ivan Regent i n kot pokrovitel j zakl juči l k u l t u r n i teden. Iskreno in toplo je če s t i ­tal igralskemu ko lek t ivu , vsem č l a n o m d r u š t v a Lojze Košak in ostal im, k i so s tako pr izadev­nostjo organiziirali ku l tu rn i te­den v počas t i t ev obč in skega praznika in poželi tako lep3 uspehe. »Samo ena stvar je, v bistvu tako p repros ta ,« je p o ­udar i l v svojem nagovoru tov. Regent, »ki nam p o m r l a k na­predku in blaginji na katerem ko!i področ ju . :n i m e n i r e se — delo. Pr izadevno, p o ž r t v o v a l n o cseJo. T o w.pu!čuje tud : v a i a nocojšnja predstava, os-iale p r i ­reditve kul turnega tedna i n 6ploh vsa dejavnost v a š e g a pro­svetnega d r u š t v a . Z delom ste poželi uspehe in s t ak im delom boste tudi poslej še bolj ras l i in nap redova l i « .

PRVI KOMBINAT ALUMINIJA BO ZGRAJEN

V CRNI GORI Na svoj i zadnji seji je Zvezn i

izvrsn i svet pretekli teden spre­j e l zgodovinsko pomemben sklep, da bo prvi kombinat alu­min i j a z letno zmogljivostjo 100.000 ton zgrajen v C r n i gori med N i k š i č e m in T i togradcm. V p rvem delu bodo zgradili objekte z zmogljivostjo 50 t isoč ton a lumin i ja letno. S t rokovn ja ­k i so ugotovi l i , da bo gradnja tega inr iu iš t r i l skega ve l i kana najcenejša v Črni gori, kjer so na jveč j a naha j a l i š ča boksita in l igni ta v neposredni bližini, tu pa bodo najceneje zgradi l i tudi vrs lo v i d i k i h h id rocen t i a l taa rekah, k i so še skoraj docela m izkor i ščene . Nove t o v a r n « za a lumini j pa bodo verjetno zgra­jene tcainejs predvsem b l i z u Mosta rja in med Sp l i tom ter Š i b e n i k o m .

katera jim je 'b i la kot dobra ak tivistka, posebno slednjim, trn v peti, ne bodo dobi l i , so se vrn i l i nazaj, da se maščujejo nad ma­terjo, ker se nad hčerko ne mo­rejo. Tonoči k o je mati vsa v strahu za hčerki ln moža trepe­tala na peči, so se ponovno ogla­sil« na kamnitih stopnicah težki škornji. V sobo so planil i štirje Nemci z naperjepimi puškami. P rv i ji je nameri! na prsa revol ­ver in rekel:

»Če U k o j ne poveš kje je Ivanka, bomo p a tebe ustrelili«. N i jih prosila milosti, saj je ve­dela, da bi bilo zaman. Rekla jc: »Tuka j sem, pa me daj te« . N a ­to je lisci, k i jI je nastavil revol­ver, poenigni! drugemu in šel ven. Drugi jo je surovo z v a b i l in pahnil iz sobe. Otroka sta zajo­kala in se jo oklenila. Vojak j u je odtrgal od matere ter ju sunil po tleh, n ; o pa s pehal skozi ve­žo in kuhinjo do zadnjih vrat. Zunaj pred vra*i je že čakal t i ­sti, k i ji je prej grozil , da jo bo usjrelil, nameril revolver in spro­žil. N a levi strani jo jesprklo, po lii'o'u in prsih ji je spol/.eln ne-V ' i .>!cga. Zde'o se ji ie. da pa­da nekam globeko, zagrnila jo 'e tema. K o se je čez čas z aveda , ie i / hiše še vedno rj.rihai.il ro­pot. Preiskati sr> hišo od vrha do tal. K * - W f l I * : v r , ~ t r

(Nadaljevanje na 4. strani)

tftran 4 • D O E f l T J S K I EIST« Štev. 44 (3461

Oh letošnjem repertoarju novomeškega gledališča

Dragoceno darilo umetnikov šola v Kostanjevici ima stalno galerijo umetniških slik

Ker je začelo mvomeiko gledali »f-e po dolgem odmoru »pet z rednim delom, Je prav, če seznanimo občinstvo z nje­govimi načrti. Upravni odbor PD je v začetku le tošnje se­zone in tudi že prej g l eda l i šče organizacijsko utrdil. Ker je mestna občina pokazala, dosti razumevanja za delo v gledali­šču , je p<•*<•'.• s i kom-sija sestavila pravila, ki jih je igralski kolektiv na svojem prvem sestanku sprejel in potrdil.

G l e d a l i š č e uprav l j a poseben lodbor, k i sk rb i za p rav i lno po­t o v a n j e in organizaci jo . I g r a l ­s k i ansambel je i z v o l i l tale od­bor : n a č e l n i k (T. Trdan) ta jnik (T, Gor tnar ) , blagajnik (J. R o ­be), gospodar (F. Adam) , teh­n i č n i vodja (L. I v a n e t i č ) in Se-veriM Sali, kn j i ž evn ik - R e ž i s e r ­s k i svet sestavljajo vs i r e ž i ­ser j i m dajejo smernice za de-

drame O ' N e i l l a »Strast pod bresti« ( rež . j a T. Trdan) m p r i ­de na oder v decembru aLi v z a č e t k u januarja. T o je d rama iz a m e r i š k e kolonizaci je , ko Je kont inent še p r e ž i v l j a l k a p i ­t a l i s t i č n o mladost. L jud je , k i so globoko zasidrani v pojem zasebne lastnine, postanejo zk>-6inci>, če J im kdo izpodmika t la pod nogami . V decembru bo

karjev večer . P o v a b i l i smo č l a ­na Mestnega g leda l i šča iz L j u b ­l jane J . Titrana. k i bo s s v o j i ­mi . izbranimi rec i tac i jami i zpo l ­n i l večj i del programa. S tem bo g l eda l i š če počas t i l o 80 lert-n ico rojstva n a š e g a umetn ika — proza'-sta in d rama t ika . K e r je letos jubi le jno leto s loven ­skega d ramat ika A . T. L i n h a r ­ta bo g l e d a l i š č e u p r i z o r i l o z

l o v g leda l i šču . U p r a v n i odbor g l e d a l i š č e p r i r e d i l o tudi C a n

je pokren i l vse, da je delo v g l e d a l i š č u zaž ive lo , z a v e d a j o č se, da n a j k r a j š a pot. po kater i pr ihajajo ve l ike č l o v e č a n s k e id^je do č l o v e k o v e g a uma in s rca —, gre čez oder.

U p r a v n i odbor i n r e ž i s e r s k i svet sta na 1. redni seji d o l o i i -l a o k v i r n i l e to šn j i repertoar. Objek t ivne ' težave, k i se pora­ja jo ob vsakem z a č e t k u , so brez dvoma vp l iva l e na izbiro d r a m -sk : ' h del . G leda l i š če bo k o n ­cem oktobra upr izor i lo Pe t ro ­v i č e v o veseloigro »Ploho« z do­bro besedno in s i tuac i ' sko k n -m l k o . Delo le p r imerno za vsak čas . R e ž i r a St- Hlede. B r u s a skvrvna igralcev že š ' u d i r a Mo l i e r eovo komedijo »Solo 7z žene« v reŽij.i F . K r a ­l j a . Pomen ve l ikega komedio­grafa ni treba še posebej pou-darj?it i . P r e m i e - a bo koncem n r v o m b r a . Tre t ja skupina bo e a č e l a s š t u d i j e m a m e r i š k e

m l a d i m ; igra lc i nJegiovo kome­di jo »Matiček sc ženi« ( reži ja J . Zaml jen) . Delo je bfto p r ­v ič uprizorjeno v N o v e m me­stu. P C i g l e r bo postavi l na oder eno mlad.irssko d e l o : » B r a . tovšči i ia sinjega galeba« . al i »Mogočni prstan« ali pa Robin­zona (Defoe: »Robinzon ne sme umreti- t) . Obe prideta, na oder v februarju in marcu . V z p o r e d ­no s š t u d i j e m »Maitička« bodo mlad i ig ra lc i tudi t e o r e t i č n o izpopolnjeval i svoje znanje v t e č a j u , kj bo obsegal osnove deklamaci je , dramsko 'fgro. inv scenacijo. s t i l in osnove r e ž i ­je. Za vse igralce bo pr i re jen maskersk i t e č a j . V n a č n t u sta tudi komedi ja iz sodobnega amenške<?a ž iv l j en j a »Sedem let skomin« (Axel.rod) in »Mol­čeča usta«. T a k o so v reper­toarju zastopane jugoslovanska dramska k n j i ž e v n o s t . k l a s : k a , moderna, s lovenska in m l a d i n ­ska k n j i ž e v n o s t . Seveda bomo v sporazumu z okra ino ZveOo Svobod in Prosve tn ih d r u š t e v dovol jeva l i tud; gostovanju - o-k l i c n i h g l eda l i š č i de l i , k» bo­

do kva l i te tna in za rast ama­terskega g leda l i šča pomembna.

Mestna obč ina Je pokazala polno razumevanja, da mate­r ia lno podpre g l eda l i š če . P r e ­p r i č a n j smo, da bo tudi O L O (konkretno Svet za prosveto i'n kul turo) vnesel v bodoč i p r o r a č u n tudj pr imerno vsoto za g l eda l i š če , tako kot to de la ­jo drugi o k r a j i . Le kval i te tno g l e d a l i š č e v okra jnem mestu daje lahko pobude za napredek p o d e ž e l s k i h d ramsk ih s k u p i n . N a š a podjetja pa naj postane­jo meceni, saj je . i zobraževa­nje in prevzgajanje potom gle­da l i šča namenjeno v p rv i v r s t i de lovn im l judem, n a š i m de.av_ cem in n a m e š č e n c e m . P r a v b i b i lo , č e b i Svet za prosveto in ku l tu ro O b L O s k l i c a l vse za­s topnike podjetij i n b> o tem v p r a š a n j u mecenstva temelj i to razprav l ja l . Tako b{ se tudi gle­da l i š če postavilo na trdne no­ge. Ig ra l sk i k o l e k t i v je p r i j e l za delo, merodajni čini.teljo pa naj ga podprol

Prof. Tone Trdar

Za v a r č e v a n j e in zakonitost Občinski ljudski odbor Novo

mesto je na seji 12. oktobra ob­ravnaval izpolnjevanje plana v prvem polletju in proračuna do 30. septembra. Družbeni plan je izpolnjen komaj s 40 odstotki, dohodki pa s 30. Ker gredo U-da f ki no proračunu, dohodki pa ne dotekajo v redu, je pokazal

VOJAŠKI VOJNI INVALID! SO OBISKALI ČRNOMELJ

Upravn i odbor Zveze vojaškh vojiu.i invalidov terena Tabor v Ljubljani je-prejšnji mesec prire­d i l za invalide N O B , vdove ter matere padlih borcev in voj ­ne sirote iz.et v Črnomel j , v to središče in srce ljudske vstaje.

Čeprav je vožnja iz Ljubljane v Belo krajino precej dolga!! jo izletnikom minila, da sajni niso vedeli kdaj — živahni razgovori obujanje spominov, harmonija in paruzamka pesem. Siva meglica še je umaknila in lep dn je spre­jel našo družbo v Beli kraj ini . V Črnoml ju so' izletniue sprejeli zas topnic Z K S , Z V V I in Z B . Pr ' iTccn pozdrav jc bi l namenjen Staran borcem, materam in vdo­vam. Iziictniki so si ogledali Č r ­nomelj in njegove spomine na N O B (vsak izletnik je imel tiskan spored ogleda mesta) — niso bh-7u postaje, kjer so izdelovali rd rav i l a za partizanske bolnišni­ce, poslopje nekdanje radijske postaje »Svobodna Slovenija«, spomenik belokranjskim letalcem. Obiskali s o internat šo'.e, nemara

med najlepšimi v vsej Jugosla­v i j i , D o m kulture, kjer je bilo p rvo zasedanje S N O S . Nazadnje so si ogiedaili še spomenik pad­lim partizanom vse Bele krajine, k i ga še gradijo m bo za njegovo d o k o n č n o izdelavo potrebno še

občinski proračun ob koncu sep­tembra 17 milijonov več izdat­kov kot dohodkov. Ce bi izpol­njevanje družbenega plana pote­kalo tudi v drugem polletju tako kot v prvem, bo imela ob­čina okrog 20 milijonov dohod­kov manj, kat je predvideno v družbenem planu.

Odborniki so poudarili, da je potrebno skrajno varčevanje s proračunskimi sredstvi, hkrati pa je treba napeti vse sile, da se izpolnjevanje družbenega plana izboljša. Med razpravlja­njem o davkih, zlasti pa o tak­sah, so odborniki iz podeželja t rdi'! i, da je vprašanje denarja pri kmetih resna zadeva, češ da ga ni niti za najnujnejše potre­be. Nobeden pa ni omenil, kaj je kot ljudski odbornik napra-

je občinski ljudski odbor odlo­čen, da izvaja zakonitost. Odbor je sprejel tudi jamstvo kinu »Krka«, da najame 6,203.000 din investicijskega kredita za nove projektorje in ureditev kabine in dvorane. Enako je prevzel jamstvo Turist biroju za obratni kredit 300.000 din. Več prosil­cem je dodelil stavbne parcele za gradnjo hiš in rešil še razne druge tekoče zadeve.

precej finirijnjh sre.-tev. T o v a - v n v 8 V O j e m kraju, da bi se r ; Bo'^n, partizan in borec, eden dohodki povečal i , in v koliko so od prežive. ih tragedije na Lazah s e kmetovalci oprijeli napred-pri Vršnih selih, je pot rpež l j ivo nega, donosnejšega kmetovanja in nadrobno odgovarjal na vsa v okviru kmetijske zadruge. V vpraišanja in pojasnjeval potek drugih občinah, ki so manj vit lodkov N O B v Beli kraj ini . premožne kot novomeška , so

Po ogledu mesta je bilo vseh več ino davkov, zlasti pa taks, 75 izletnikov prav lepo pos t reže- že plačali , v novomeški so pa no za kar gre hvala upravniku edo posamezni odborniki zavla-restavracije tovarišu Kosu ni *evali plačanje taks, kot je s t režnemu osebju. Organizacija omenil predsednik Vale. Zveze borcev Črnomel j je pa i z - Na tej seji so odborniki spre-letnikom podarila 300 k i log ra - jeli več sklepov in odločb (ob-mov grozdja. javljamo jih na drugem mestu).

O d vseh izletov, kar j ih je do - Sprejem teh sklepov priča, da slej priredila Zveza V V I terena Tabor, je bili ta najlepši. T o v a r i -šicam in tovar išem k Črnoml ja najlepša hvala za prelep sprejem in gostoljubnost!

Franjo Potok ar

E n a p r v i h šol n a Dolenjskem, pa menda tudi v S l o v e n i j i , k i je dobi la s ta lno ga le r i jo umet­n i š k i h s l i k , je osnovna šola z n iž jo g imnazi jo v K o s t a n j e v i ­c i . N a pobudo ravna te l ja L a d a Smrekarj ia Je Kos tan jev ica v nedeljo 21. ok tobra obogate.a za dragoceno zb i rko , k i bo po­s le j še bolj vab i l a d o m a č i n a i n tujca, da se v tem n a š e m n a j s t a r e j š e m dolenjskem me­stu ustavi in si ogleda njegove naravne m ku l tu rne znamen i ­tosti. K d o r Je v nedeljo po o tvo r i t v i galerije opazoval š t e ­v i l ne K o s t a n j e v i č a n e In o k o l i ­ške k m e č k e matere in o č a n e e , k i so s i z zanimanjem ogledo­v a l i razs tavJene podobe, pa bo z lahka p r i t r d i l besedam akadem. s l ika r ja prof. V l a d a L a m u t a , da »bo .razstava p r ib l i ža l a ume tn i ­ka o b č i n s t v u in na nepr i s i l jen n a č i n pomagala spoznavat; l j u ­dem l i k o v n a de la« . Zadovol j s t ­vo, k i so ga nad lepo galer i jo iz raža l ; p r v i obiskovalc i kos ta-n j e v i š k e stalne u m e t n i š k e raz­stave, je prav gotovo n a j l e p š e p l ač i lo s lovensk im umetn ikom, k i so za galer i jo pr i speval i svo­ja dela. Šo l sk i galer i j i so po­d a r i l ; svoje s . ike t i le akadem­ski s l i k a r j i : t

France Kralj}, Božidar Jakac, Tone Kralj, Riko Debenjak, Vlado Lamut, Lojze Perko, M i ­ha Maleš, Fran Tratnik, Zoraoi Didek. Zvonimir Mušič, Mak-sim Gaspari, Elko Jus t in . Fra­njo St iplovšek, Ivan Erbežnik, Franoe Mihel ič , Marijan Tom­šič, France Godec ln Bogdan Borčič. Več u m e t n i š k i b de. po-i kojnega s l ikar ja Jožeta Gorju-pa. le galer i j ; pok^onMa u m e t n i -

Odločba, ki zasluži posnemanje

T o v a r n a tr ikotaže in konfek­cije »IsLra« v Zemunu je lani ustvarila sklad za premiranje v višini 4,053.000 dinarjev. Letos prvega oktobra je d e l a v c i svet podjetja sprejel sklep, da zapro­si ljudski odbor za dovc'ljenje, da sme iz tega sklada izločiti 3 m i ­lijone dina.rjev za investicije in da se premije izplačajo samo v višini 1,050.000 dinarjev. Investi­cije so potrebne za gradnjo ga­raž in skladišč za embalažo in nakup manjšega aparata. T r i m i ­lijone manj za nagrade kolektiva pomeni v tem podjetju • povpreč ­je '10 tisoč dinarjev na enega č lana koflektiva. ,

Razstava na hodniku v I. nadstropju

kova sestra Je J ca K o r b a r , u č i -teUica v Zagor ju ob S a v i .

L a h k o z a p i š e m o , da je podar­j e n i h 65 u m e t n i š k i h del prav gotovo v r edn ih precej več k a ­ko r po l mi l i j ona d inar jev . Ne gre pa za mater ia lno s t ran zbirke , k i je sicer tudi v a ž n a . V e l i k o bolj je treba pozdrav i t i pr ipravl jenost n a š i h umetnikov, da so se p r o š n j i t ova rna Smre -kar ja radevolje odzval i in z vesel jem podar i l i šoli dragoce­na dela. Tako je med os ta l imi akademski s l ika r Bož ida r J a ­kac deja l , da je pioC-aščen, ko l ahko pr ispeva s ta ln i šolsk'- ga­l e r i j i v Kos tan jev ic i (v S l i n a v -c ih p r i Kos tan jev ic i je bi'ia do­ma umetnikova mati) neksj svoj ih del . Ga le r i jo je zelo lepo

u r e d i l akadem. .sl ika* V l a d o Lamut , profesor na novtomeški gimnazij i ' , k» je na o t v o r i t v i tudi govor i l v imenu l i k o v n i h umetnikov.

Pr izadevnos t i šo l skega v o d ­stva v Kos tan jev ic i lahko k dragoceni p r i d o b i t v i , k i sega s svo j im pomenom čez meje do­m a č e obč ine , č e s t i t a m o .skupno 7. n j im pa se tudi zahva l ju jemo umetnikom, k i so s s v o j i m da -r i -om omogpč i l i obstoj prvo stalne šo lske galeri je. Razs tav­ljen« l ino rez i , lesorezi, ujedan«-ke, monotipi je , risbe, gvaš i , ol ja . l i tografi je in barvne r i s ­be bodo vzgajal i mladino ift odrasle, za*o lobisk r a z s t a v « toplo p r i p o r o č a m o .

Veliko sodobna kuharic spet naprodaj

P r a v k a r je izšla druga, izpo­polnjena izdaja t ežko p r i č a k o ­vane knj ige

V E L I K A SODOBNA K U H A R I C A

k i jo je u red i la Andre j a G r u m , sodelovale pa so p r i njej s svo­j i m i p r i spevk i š e dr. Damjana Bebler , Jos ip ina Levstek, M i c a P l e š k o , Mar je ta P r a š n i k a r , M a ­r i j a Rapoc, M a r i c a Sla jmer in ing. arh. B r a n k a Tanc ig .

K n j i g a obsega s s l i k a m i v r e d več k a k o r 700 strani. Razdel je­na je na pet delov. V prvem de lu so na k ra tko podana vsa n a j v a ž n e j š a dognanja znanosti

vsebuje osnovna navodi la za konserviranje sadja, zelenjave, jajc in mesa. Pe t i del j e posve­čen pouku, kako pogrinjamo mizo, k a k š n o posodo in jedi lno orodje uporabljamo, kako etre-žemo in dajemo jedi na mizo , kako se p r i jedi vedemo i td . N a koncu knjige- je vsebinsko in abecedno kazalo ter 16 s t ran i • l i k .

K n j i g o bodo s p r idom upo­rabl ja la zasebna in javna go­spodinjstva, namenjena pa je tudi šo l am in t e č a j e m kot u č n i p r i p o m o č e k .

Cena »Veliki sodobni k u h a r i ­ci« je glede na njen obseg i n

T a sklep delavskega sveta je o prehrani , k i bi j.ih moral po- o k u s n 0 opremo razmeroma n i z -

Oimovljena stolpa otoškega gradu

Začela se bodo predavanja Ljudske univerze \ Novem mestu

kolektiv dodobra proučil in p r i - znati vsak, kdo r p r ip rav l ja h r a -stal nanj. Zanimivo ic pri tem še no družini ali celo v e č j e m u ko­to, da sta sklep podpisali dve to- l ek t ivu . D r u g i del vsebuje k u -varišTci: namestnica direktorja in harska navodi la , to se p r av i predsednica delavskega s-veta. pouk 0 kuhanju. Ta del ne bo

(Po Ekonomski politiki) d o b r o d o š e l ] e tistim, k; se k u ­hanja še le uče , t e m v e č se bodo k n jemu rade zatekale tudj i z ­k u š e n e gospodinje V tretjem delu , k i obsega b l i zu 500 s trani , Je o k o l i poldrugi t i soč p r e i z k u ­š e n i h kuha r sk ih receptov za vse vrs te jed i im p i j a č . Cetrtj del

ka, saj stane vezana v polplat-no samo 945 din. I z š lo , je^ tudi nekaj izvodov, vezanih V*c n !o platno; v tej vezavi stane k n j i ­ga 1050 d in izvod- N a r o č n i c e »Naše žene« p lača jo lahko k n j i ­go v treh m e s e č n i h obrokih .

T i s t i m n a r o č n i c a m , k i so »So­dobno k u h a r i c o « n a r o č i l e i n plćtčale po p r e d n a r o č n i š k i ceni že pred i7.idom, knjigo ž e raz­poš i l j amo .

Uprava » N a š e žene«

Prizor U I. dejanja Kreftovih Celjskih grofov na ponovitvi v Kostanjevici (Franci Kostrevc, Justin Jalovec in Emil Košak).

Na predstavi je bilo okoli 600 ljudi. Reži ja Lado Smrckar.

Ljudska univerza v Novem mestu (ustanovljena 1951) je imela 17. oktobra letni občni zbor, na katerem je bil za no­vega predsednika izvoljen knji­ževnik Severin Sali, v odbor Je pa stopilo več javnih kulturnih delavcev. Takoj po zboru je bila seja odbora in so sestavili spo­red predavanj za sezono 1956/57 (od novembra letos do mala 1957). Predavanja bodo kot do­slej vsako drugo sredo v Domu ljudske piosvete. Prvo bo 7. no­vembra in predaval bo Novo-meščanom že dobro znani pre­davatelj urednik Ciril Vidmar (govoril bo o svetovnem poli­t ičnem pregledu). Za kasnejša predavanja so naprošeni kul­turni dn polit ični delavci iz Ljubljane in Novega mesta. Predavanja bodo posegla v umetnost .znanost, zdravstvo,

tehniko, gospodarstvo, šo l s tvo , notranjo i n zunanjo pol i t iko , špor t .

Upamo, da bodo N o v o m e š č a n i dobro ob i skova l i predavanja, ka j t i le tako bo lahko L U i z ­po ln i la svojo nalogo sp lo šnega i z o b r a ž e v a n j a In upamo, da b o ­do v le tošnj i sezoni l judsko univerzo znatno podprle tudi organizacije v Novem mestu, zlast i s ind ika lne — podprle n a m r e č tako, da bodo med svojimi člani propagirale obisk predavanj. Res ima L U v N o ­vem mestu s ta lni k rog svoj ih zvestih obiskovalcev, toda manj­ka prav l j ud i , k i b i j i m ta pre­davanja n a j v e č kor i s t i l a ; v N o ­vem mestu, k jer deLavstva nI ve l iko , vel ja to predvsem za razne u s l u ž b e n c e . (Posebno mlade), ki j i h ni malo. Š t e v i l e n obisk je predavate l jevi p r i z a ­

devnosti naj lepša nagrada, ljud­s k i un iverz i pa tudi .

Od p r v i h dni oktobra so v o k v i r u L U tudi tečaj i ž iv ih jezikov. Anglešk i — z ače tn i šk i ob to rk ih od 19. do 21. ure; a n ­g le šk i n.ižji nadal jevaln i ob sredah od 18. do 20. ure, a n ­g lešk i višji nadal jevalni ob po-

Najdaljša vožnja brez presedanja

Vožnjo na progi M o s k v a - P e -k i n g smatrajo na svetu za na j ­da l j šo vožn jo z v.akjom. na k a -

nedel jk ih od 19. do 21. ure, vs i t e r i ni treba presedati. Proga j e

dolga 10.000 k m . vožn ja pa t r a ­ja a dn i , 5 ur in 35 minut .

(Prenos s 3. strani) odnesli s selooij, dru^o pa razbil i na kose. Nacn i t r« ! j e priplaval do n ;e trak svetlobe. Zopet so se oglasili težki Škotrnji. Mori lec je pr»sel gledat svojo žr tev, če je mrtva, da bi v nasproinem slu­čaju sprožil šc enkrat in tako do­končal svoje zverinsko delo. M a ­t i je zaprla o<5i jn pritajila diha­nje tako, da je bil .švaba, ko je ĐOSVtftl] nanjo z baterijo, prepri-ćan da je mrtva.

K o so hišo povsem i/.ropajj, so odlšli. Otroka st.i, misleč da je mati mrtva, odšla k sosedu. M a ­t i je zopet omedlela. K o se je ponovno zavedla, jo je stresal mraz. Po.kusila je vstati, pa ni mogla. Strah, da se ne bi švabi vrniJi nazai, ji je dal moči, da se jc splavila [>o trebuhu do bliž­njega soseda. K l i c a l a jc na po­moč pa se ji ni nihče oglasil. V e ­dela je, da mora pri t i do ljudi, Ce hoče ostati pri ž i v 1 i c n j u. da bi Jo vsaj za silo obvezali . Zato se je splazi la do sosedov, na č"ctrt ure odda!;eni Krajni vrh. Pr i vsa*-kem premiku, j i je kr i bruhni'..! h. p ' juč , kjer so bile prestreijene. N e k a k o v treh urah, se ji je z vc ' iko muko le posreči lo pr ip la-7rh se do prve hiše. K o so ji p r i ­sil i odpret, so se je vidno prestr.t-l i l i . Rek l i so ji. poldi naprej, pri nas ne moreš biti. Bi la ie na kon­c u moči ter je k i -tih niihovem n . l -k»oru le zlez'a v hi<o, kjer je sper t>:uedicla. K o se je zavedla, je

bila hisa p ra lna . Domači so se umaknil i , da ji ne bi bilo treba nudit i pomoči.

Odvlek la se je naprej k drugi hiši. Sprejeli so jo ravno tako. Nato jih je prosila, naj ji dajo vsaj oteo slame in itako odejo, da bo šla v gozd, če se je boje vze­ti pod streho. Soseda ji je da la okrog vratu raztrgano odejo in rekla: »Poidi ! Čim dalijc boš šla, tem bolje bo za nas in za te«.

K o jc videla, da se je res noče nobeden usnuliti, se je zavlekla do bližnjega gozda m tam oble­žala . K o ic je naslednji dan vr­ni l oče R a po v i , k i se je skrival v bližnji vasi, je našel dom pra­zen. Najbližnji sosed mu je na vpra<šanije, kje je njegova d r u ž i ­na, odgovoril i , naj gre na K r a j ­ni vrh, da bo že tam zvedel. Pa tudi t a m <nu niso vedeli poveda­ti drugega, kot da ie bila žena ponoči pri njih in da se je goto-

. / n U k l a v gozd. Po daljšem iskanju jo je našel v gostem gr­movju nezavestno. Domov Se je niso upali nesti, ker so se bali, da bi se Nemci Še vrn i l i . Toda k*tn? V gozdu je ne morejo pu­stiti. Nazadnje se jo je le usmilil stari Stritar iz Srednjega l .akcn-c.i, ki je imel dva sina pri parti-/Mnili Zaradi i/gube k r v i i n pre-»rane;a strahu. jc mati N e ž k a dolgo nihala med fivlienjem hi smrtjo Končno je pa le zmagala n ć u ž e l e / n a narava ter je po­časi okrevala.

Če/, čas, ko se jc glavna orjenziva že premaknila naprej, so se R a -puševi le preselili domov. Toda varno šc vedno ni biJo. O d časa do časa «o manjše kolone v spremstvu belogardistov, največ domačinov , šc vedno vpadale v dolino. Kadar se je kolona b l iža ­la, so Rapuševe vedno obvestili obveščevalci , da so se umaknil i v goz.d. 2C. avgusta 1944 v> bili R. a puše v i zopet obvcštlemi, da gredo Nemci . OČe in hčerka A n i ­ca sta šla v bližnji uozd. M a t i z otrokoma pa na nj ivo, k i je bila tudi blizu gozda. K o je oče v i -* del, da so Nemci odšli in da je cesta pravna, $e je namenil do­mov. H č e r k a ga jc že svari la: »Ata počaka ! $ c malo, kaj če še niso vsi odš ' i« . O n pa prepr ičan , da se je golazen-odvlekla , je šel domov.

Ravno Se je pripravit, da na­piše pismo sinu Poldetu v N e m ­čijo, kamor so ga Nemci odvlekl i i / italijanskih zaporov, ko je za« s'išal ropotanje voz*. Na to je pogledal skozi okno in videl, da se ie voz ustavil ter da tečejo domobranci proti hi?i. Z a heg je bilo prepo/no. Pi jani belogardi­sti so prihrumeli v hišo. Začeli so ga pretepa vati * puškinimi ko­piti in zmcri 'ni s pn-rtizansko svi­njo; na/adnje so ga zve /a l i . spe-hali jz hiše vrgli na vbz ko t s i ­vino in odpel 'ali v Prekopo pri Kostanjevici, kjer so ga po ne­č loveškem :auČ- i iu . čez dva dni

zverinsko umorili- K a r bclogar-disticnim izdajalcem n i uspelo pr i materi, jim je uspelo pri oče ­tu.

Z delom za N O V pa d ruž ina kljub temu ni prenehala. Ivanka jc š'..a najprej v brigado, nato pa je bi la poslana v Dolenjsko okrož je . Mat i pa ie z otroci vred še vedno delala doma. Zato so hčerko An ico in sina Francija, k ' rub temu, da ie bil Še otrok, odpeljali belogardisti. Francija v Trž i šče , kjer so imeli belogardi­sti postojanko, Anico pa v R i b ­nico, kjer so jih nečloveško pre­tepali. An ic i se je posrečilo tik pred osvoboditvijo pobegniti. Meseca maj i 1945, ko je bilo ko ­nec vojne, je tudi za Rapuševe prišla tako drago p lačana svobo­da. K o sta se vrni la sin Polde h zaporov l i Nemči je in hčerka Ivanka iz partizanov, le Rapušc-va mati pozabila na vse bolečine in pres-tanj strah, ter se veselila svobode, katero ie v nemajhni meri pomagala ustvariti tudi ona in njena družina . Vcsclie j | je k a -S U 'le mise! na moža , k i ni Ho-"• kol tega. r a kar ie p*del.

Danes 1e RaouŠeva mati 40*7" Invalid in <e bi la odlikovana z redom Zasluse z.a narod dru«?*' ' tonnie Vsi k i «mo io v letih n i š* revolnriie »*erV«*«i1i ln W de ležn i dobrot njenega srca. pa <mo njei m vsem n.ilim m r t i V m -skim materam iskreno hva ležm

Mar jan Podobnik

v g imnazi j i . Nemški ' tečaji : za­č e t n i k i ob t o r k i h od 19. do 21. ure; nadal jevalni ob č e t r t k i h od 19. do 21. ure; n e m š k i višj i (konverzaci jski) ob ponedel jk ih cd 19. do 21. ure. Vsa v gimna­z i j i .

V tečaje se lahko še vpišete (v govorilnici gimnazije). Drugi t e ča j i ; francoski, italijanski, ruski se bodo pričeli , Ce se bo prijavilo dovolj s lušate l jev .

Angleški otroški vrtec, za ka­terega je toliko prijav, da se je moral razdel i t i na dva oddelka, je prevzelo d r u š t v o pri jatel jev mladine in je v prostorih Ot ro ­škega vr tca ; tam vpisujejo t ud i še nove pri javl jence. K r .

Grožnja z nenavadno stavko

Norvešk i policaji pravzaprav ne smejo stavkati, zato pa so se odloči l i , da bodo na svoje­vrsten način dosegli pov i šanje plač. Sklenili' so, da bodo en 'nik tudi sam prepričal .

či. O d 60 žena sme po očetovi / i p . i v e d i 40 letni princ obdrža t i le š:lri.

Pes s socialnim čutom V n e m š k e m mestu Essenu ima

neka d r u ž i n a psa, katerega vsak dan pošiilja z majhno košarico po ž e m l j e k peku. Dolgo časa je pes v redu primišnl žemlje . Nekega dne pa so pričeli ugo­tavljati, da manjka v košarici ena žemlja. Pek je trdil, da m j da v košarico točno š tev i lo n a ­ročenih žemel j , kar se je last-

teden oprav l j a l i s lužbo brez p o k r i v a l , drugi teden brez gor­nje suknje in tako vsak teden brez drugega dela - obleke, do­k le r j i m ne p o v i š a j o p l ač . Ce ne bo š lo prej , se bodo nekpg* dne po jav i l i v s lužb i brez h lač in b o s i . . .

Zaradi govorjenja je umrl A m e r i š k i farmar (kmet) H o -

vvard S t i l lman iz F lo r ide se je 6iedi nočj zbudi l i n p r i č e l go­vor i t i . O d tedaj ni več prenehal . G o v o r i l je ce l ih 18 dn i , potem pa u m r l od i z č r p a n o s t i . V s a p r i ­zadevanja d r u ž i n e , da bi ga pregovor i l i , naj neha govor i t i , so b i l a zaman. Popoldne pred v e č e r o m , ko Je p r i č e l govor i t i , se Je sp r i s so rodn ik i in tega n i mogel pozabi t i .

Skopuški oče In zapravljivi sin

Indija ie bila do zadnjega ca-M dežela bajno bogatih knezov,

iencev pa 42. M e d d i j a k i sta 2 poJeg milijonov skrajno ob u bo/ »-dvost ranski , i n 22 enostranskih " n i h ljudi. Sedamja indijska vlada sirot, med vajenci pa je 6 dvo- si močno prizadeva to stane o j ---transkih in 24 enos t ransk ih s i - pravi t i . N a v z l i c przadevan u in rot. doseženim uspehom, so še po«a-

P o v p r e č n a podpora znaša za mez.ni bogati knezi. F.dcn takih je enega di jaka 2.197 din . za v a - vel iki knez N i z a m iz pokrajine ienea pa 2.400 din m e s e č n o . T o - Hajderabad, star 70 let. Niego-re| p l a č u j e ohč . L O N o v o me- V o imerje cenijo na dv« mili jardi *to m e s e č n o vsem podp'irancem dolarjev. Kl jub temu je znan kor in š t i p e n d i s t o m (vseh je 156), v e | j k p o p u l i in tedensko potroši 871.200 d in , ka r z n a š a letno 1.712.500 din-

Vsekakor Je to lep prispevek »ašp ohlnst! za mater ia lno oskr­

bo otrok l n n a j b o l l š l dok,t.z. k a -s r b i m o za s t rokovni dvig T t ( \ ] k a 7 e n . U H a v i j o vsa živil«

' ad rov . ia harem princa Azama. p re reže-jo v*» ft*** da bo harem b r e z l u -

Katere šole obiskujejo otroci, ki jih podpira

ObLO Novo mesto V Dolenjskem Itottt š t ev . 41

smo p o r o č a l i , k a m hodijo v šolo d i j ak i , k i j ih š t i p e n d i r a o b č i n ­sk i l j udsk i odbor v N o v e m me­stu; danes pa naj povemo še to. da je poleg že navedenih do­de l i l O b L O Novo mesto v š o l ­skem letu 1956/57 š t i pend i i j e d i ­hi k o m na niž j ih g imnazi jah v mesku d in 76.900 din m e s e č n o , vajencem na vajenskih šo lah pa za 115.850 d i n š t i p e n d i j na me­sec. Vseh di jakov-podpi rancev na nižji'h gimnazi jah je 35, v a -

Da bi ugotovil,kam izgine ena žemlja na poti od peka proti domu, je gospodar sledil psu iz pekarne. Spotoma je pes zavil S ceste med rušev ine , kjer jO vzel iz k o š a r i c e eno *emljo in jO nesel neknm med podrt ine. K m a l u se je vrnil, vze l k o š a r i c o in jo odnesel domov. Gospodar }e šel pogledat, kam je pes da l zemljo, in je naše l med : u • -n a m i sestradano psico s sed­m i m i mladiča. (»Slovensk i vest-mk«.)

Največji hleb sira na svetu Nedavno Je neka Švicar-i's a

mlekarna praznovala 250 letnico. Za U jubilej so strokovnjaki in Jc ; twi mlekarne izdelali gotovo iu |vcč ; i hleb sira, ki tehta 1.200 kilogramov. Za izdelavo sira so porabili 12.500 litrov mleka, to­rej več kot en vagon.

D A N E S P E R S O N A L N A

samo tri in pol dolarja. T a knez pa ima 4Q lornciM sina Azama. •oMkfJft zapravi i ivca. V k r i i k r m času ie zapravil 14 m ii! i ionov do­larjev. Stari «e je razjezil in od-

— Al i ne boste limit, Konpo-dičiia, če boste morali včas ih

tudi kaj natipkati?

Stav. 44 (346) » D O L E N J S K I L I S T « <

Stran '

,,Hise so h i š i c e , nagelj iz okna..." pOLCNjSkl OBVEŠČEVALEC Bl<££eća B^pdajejeseni&s svet­

loba se razliva po bi v eni mest­nem tlaku. V cestne jarke sipije veter drevesne liste. Skoraj (praz­ne ulice in ceste. Dekle ima v rok i velik zardel grozd, on se razposajeno hehooc, sega v njene roke m nOei v ust« jagodo za ja­godo. Cc/. cesto previdno pohiti star človek s palico v roki in po­gleda v nebo. Nikjer ob lačka . N a oni strani ceste sede na k lop , 6tisne palico med kolena in za-miš! eno zre v kostanjeve k roš -i r c ; tam gori vzdrhtevajo rumeni listi in drug za drugim piavajo na tla. Jesen v Črnomlju.

Dnevi so zdaj zc taki, da se sprašujemo, kam se bomo stisni-Ji, ko nam bo mraz segal pod suknje. Posebno vroče sanjajo o domovih ljudje, k i si prav zdaj zid*;o hiše. Prisluhnimo sanjam Črnomal jčanov . Glej , rdeče zido­ve ne obkrožajo več odri , ma.ta se -c med opekami na vrhu zidu •trdila v drobne kepice. T u jc utihnil v rvež zidarjev komaj pol metra nad temelji, tam so zidar­ji najnilj kozarce in se razšli pri smrečici, že skoraj pod streho. Le zakaj neki? Poiščimo še odgovor.

Poibarajmo na mestni občini, ka kšna bo podoba novega Črnom­lja. Kje naj potrkamo, nam po­ve obsežni seznam občinskih u-radov na steni vrh stopnic, k a ­mor so se Belokranjci še lani v/.penjali na okraj. N a dvajseti številki.

D a , gradbena inšpekcija si je za svrjje domovanje izbraia lep prostor. T o d a vsa smotrna ure­jenost pisalnih miz ne more ob i ­skovalcem izbrisati občutka resne zaskrbljenosti, k i ga lahko raz­bere iz besed in obrazov usluž­bencev pri gradbeni inšpekciji. Pnžg.Vno si cigareto in razgo­vara jmo se pol urice. N e bo škodi lo . Poslušajte, kaj novega lahko izvemo. In nekaj že zna­nega.

Črnomel j raste že vsa povojna leta. Pred vojno je bil malo obrt­niško mestece, središče skoraj revnega slovenskega sveta. Belo­kranjci so leto za letom odhaja­li na tuje po kruh. Doma bi ostali le, če bi dalo mesto delo in zaslužek vsem, k i jim jc na skopi belokranjski zemlji in v majhnih belokranjskih domovih

pretesno. Delo in zasiužck bi lah­ko dajaia v mestih iielokrauj-cesn ie industrija. Zrasti pa je prva industrija v Beli krajini mogla šele po drugi svetovni voj­ni , ko ;e ljudska oblast začela od .očao reševati vpraianje pre-nase.jcnih zaostalih pokrajin 3 pospeševanjem industrije. T a k o u d i Crnomeij že vsa povojna le­ta gospodarsko in industrijsko raste. Pritegnil je iz podežeija odvisno silo, ni ji pa mogel spro­ti graditi stanovanj. Zato je d a ­nes v Črnomlju občutna stano­vanjska k r i za . V Črnomlju manjka 70 stanovanj — visoka številka za majhno mesto. D o ­slej so šle skoraj vse investicije le za rast industrije v Beli k r a ­jini, ravno tako tudi ves dobiček belokran^.kih podjetij. T o d a odkar so investicije usahni­le, tudi gradnje stoje. N a grad­beni inšpekciji so letos izdali le pet dovoljenj z.a enodružinske hišice, medtem ko se gradnje na stanovanjskih blokih niti za cen­timeter ne premaknejo.. Zaradi stanovanjske stiske Črnomel j tu­di ne more privabiti gospodar­ske strokovnjake ali prosvetne in

zdravstvene delavce v Belo k r a j-.no. Mesto in okolica že vsa po­vojna leta nimata zobozdravni­ka, a l i pa vsak pobegne. Razum­ljivo, da ima gradbena inšpekci­ja v Črnomlju zadnje dni sko­raj več skrbi kot pravega dela: urbanistični načr t na steni pro­storne pisarne predvideva podo­bo novega Črnomlja , ljudje, k i bi pa morali po tem načrtu do­grajevati in oblikovati prijetno središče belokranjske deželice, pa preštevajo 23 milijonov stanovanj­skega sklada in razmišljajo, k a ­ko bi ga bolje obrnil i .

Vb.

N o v o m e š k i d r o b i

Novice iz Stopie i Po dolgem času bodo tudi Sto-piče dobile vodovod. Mnogo p r i ­govarjanja in truda je bilo treba, d a so bi l i vsi vaščani z^nj . Ceio take, k i nimajo svojega vodnja­k a in morajo po vedo več sto me­trov v dolino, je bilo treba pre­pr ičevat i . Sedaj bodo dobili vodo­v o d na dva iz l iva iz vodovoda, k i je napeljan do šole. T a k o bo­do Sropičani dobil i letos dobro p l ino vodo.

Septembra je učiteljstvo osnov­ne š o l e in nižje gimnazije v Sto-p ičah sklicalo v Podgradu rodi­teljski sestanek. N a sestanek je p r i š l o več učiteljev kot staršev. A l i n i žalostno, da je prišlo na

sestanek iz Podgrada in okolice samo pet ljudi, če ravno je otrok s

tega področja dosti več v stopiški Šoli?!

Tako m ado zanimanja, kot ga imajo ti starši z» svoje otroke, po pravici povedano še nisem videl. Učiteljem iz Stopič ni kazalo drugega, kakor da so jo spet mah­nil i domov. Podgra*čanom pase lahko zahvalijo za iep večerni sprehod.

Vse drugače je uspel roditeljski sestanek v Stopičah, kjer je bila učen ica polna s ta r šev . T o v a r i š i -

' ca ravnateljica je predavala o otroški paralizi i n poudarja, da morajo tudi starši paziti na skraj­no Čistočo in da ne smelo poši-iljati umazanih otrok v šolo.

K o je sprožila vprašanje vodo­voda, so samo Pod g raj čami pra-

T u d i stavba okrajne gozdne uprave ob Ragovski cesti v N o v e m

mestu je medtem i e precej od ta l .

vi lno razumeli (omeniti moram, da je bilo na sestanka v Stopičah pa več Podgra jčanov kot v Podgra­du) in pričeli kopati jartk. N e vem, al i hodijo samo njihovi otro­ci sem v šolo? Ka j drugim staršem res ni mar, kakšno vodo pijejo njihovi otroci, kje telovadijo in kakšno s t r a nišče 'uporabljajo? Ce bi se še ostale vasi odzvale kot Podgrad, bi s tem dob U i telovad­nico, k i je nujno potrebna, obe­nem pa še dvorano, kjer bi Se l a ­hko kulturno udejstvovali.

V okviru Tedna otroka je lut­kovn i oder na šoli v Stopičah uprizori l »Rdečo kap ico« za šoli Dolrž in Podgrad. Obe šoli sta se predstave pr lnoš tev i lno udele­žili. Otroci so bil i zadovo'jni.

V tem tednu na* je tudi obiskal potujoči kino. / e l imo , da bi prišel še večkrat s listni, k i so primerni z* mladino. Z!j .

N a r o č a j t e In b e r i t e

»DOLENJSKI L I S T « !

D o b r o g a je n a p l a h t a l

Ameriški milijarder Hugh C u l -len je podaril nekoč univerzi v mestu Houstonu 5 milijonov do­larjev. Lokalni č a s o p i s je pa ob­vestil javnost, da jc omenjeni bo­gataš namenil univerzi 15 mil i jo­nov dolarjev. K o jc C u l len bral to vest je pokl ica l odgovornega urednika po telefonu in rekel: »Dobro , naj bo po tvojem, torej bom da l 15 milijonov, toda glej, da. mi take neumnosti ne napra­viš nikol i več!

Upokojenci bodo zidal i sta-Dovnnjkki blok, tako so se do­govorili na sestanku preteklo nedeljo. Stanovanjski problem je v Novem mestu resnično ze­lo pereč, še bolj kritičen pa je za upokojence, k; bj j i h mar­sikdo rad k a r prese l i l k a m v okolico.

Upokoienc i bodo prek svoje­ga društva zainteres ira l i z.a gradnjo vse ob.astne forume. P o i z k u s i l i bodo dobit i sredstva rq z idavo iz stanovanjskega sklada.

N a sestanku navzoči u p o k o ­jenci so zamise l toplo pozdra­v i l i in i z r a z i l i že l io da bi .se z delom čimprej pričelo.

N a sestanku s o ' upokojenci tudi . l i k v i d i r a l i upokojensko posmrtnino. V poMtBr+ftlnsltem s k l a d u ie biro na.ožen'h le še 24.000 dinarjev. T a znesek je bi] Po s k l e o u sestanka razde­l jen desetim najpotrebnejšim upokojencem.

Nekatere n o v o m e š k e u l 'ce so mestu bol j v sramoto kot v okras. Vzem"'mo na p- imer sa­mo ul ico M e j v r t i . od bivš»sa Zdravstvenega doma m i m o Borštnikove hiše, pa B>-eg z l a ­sti od H^ovatove do T a r k o v e hiše. T i dve u l i c i <ta *ako 7.a-. rasli s travo ln plpve.om. dn je le po » r o d i še č''sto ozka Stezica, M o r d a bi gt» tudi teh dveh u l i c kdo u s m i l i l m j u usposobil ra prehod.

Posipanje u l ' c je v N o v e m mestu še prastara potreba, ker n i m a m o še t l a k o v a n i h . Nekoč so ul^ce posipal; y mokrem, de­ževnem v r e m e n u , da se le gra­moz s p r l j e l z b latom in tako udeo k a r nekako t lakoval . P o n o v e m pa posipajo ulice v s u ­hem v r e m e n u , i n precej na debelo, da se gramoz le raz le-ze in čim manj zaleže. L e p p r i m e r je M u z e j s k a ulica. T a m

so potem, ko je bltfjpoložen v o ­dovod, ponovno a j H u u t a L i del ul ice m položili ' f P t Ts-ana->za-cijo od muzejske stavbe. Z e m ­lja se je vsedl« in nastale so p r e c e j š n j e grbine. T ° ?o sotMJ nasirial i K drobnim Peskom, k i ga bo že p r v i n a l i v precej odnesel.

K I N O

» K R K A « — N O V O M E S T O : od 2. do 5 . 11.: a m e r i š k i film » R O B I N -HOOD«. Od J5. do 8. 11.: a m e r i š k i film » V E D E L A J E , K A J HOČE«.

D O M J L A - N O V O M E S T O : od 2 . do 4. H.': a m e r i š k i film » B I S T R E G L A V E « . Od 6. do 8. 1 1 . : finski film » M A J A O D K R I V A G L A S ­BO«.

K O Č E V J E : od 2. do 4. 11.: ameri­ški barvasti film » N A D A L J N E M S E V E R U « . 7. in 8. 11.: a m e r i š k i barvasti film »NOHO P O Č E T J E . .

Č R N O M E L J : 1. in 4. 11.! a n g l e š k i film »TRI K O R A K E DO V E S A L « . 6. in 7. 1 1 . : danski film »SE NI P R E P O Z N O « .

M E T L I K A : 3. in 4. 11.: » B A N D I T M U S S O L I N O - 7. 1 1 . : »OHOLI«. K O S T A N J E V I C A : 4. I11. n e m š k i

barvasti film » D E Ž E L A S M E H ­L J A J A « .

Š E N T J E R N E J ! 3. m 4. 11,: danski film »-SE NI P R E P O Z N O - . .

T R E B N J E : 3. in 4. 11.: italijanski film » O B T O Ž B A « . Predstava v nedeljo ob 15. url .

D O L . T O P L I C E : 1. in 4. 11.« smer. film »Z V R A G O M SO TRIJE« .

G R A D A C : 3. in 4. 1 1 . : jugoslovan­ski film »TRI Z G O D B E « .

P o t u j o č i k i n o N o v o m e s t o

predvaja a n g l e š k i film » C I R K U ­Š K I D E Č E K : v p e t e « , 2 . 11/, ob 18. uri v Btrfni vasi; v soboto, 3. 1 1 . , ob 18. uri na O t o č c u , v nadeljo, 4. 11.. ob 1 5 . uri v Skoc­janu in ob 13. uri v Smarjcti .

P R O D A M V I N O G R A D z zidan co in inventarjem, ter stanovanjski prostor v lepi legj T r i k e gore. KovaĆič Franc. mlin. Novo me­sto. . .

P R O D A M K O M P L E T N O M L I N ­S K O G A R N I T U R O (mlinski kamni, sejaina naprava in osta­lo) — vse za nizko ceno: j-orbar Albert, Vel . Malence pri Krški vasi.

S e j e m v Š e n t j e r n e j u

V Š e n t j e r n e j u bo ž i v i n s k i ln kramarski sejem v ponedeljek. 5 novembra.

Kupc i in prodajalci vabljeni!

O b č i n s k i ljudski odbor

Š e n t j e r n e j

I Z M A T I Č N I H U R A D O V

M A L I O G L A S I

G O S P O D I N J S K O P O M O Č N I C O — pridno, p o š t e n o , ki zna kulrati, sprejmem takoj k 4-čl-an:;!< a ru­tini. Naslov v upravi i sla

. 17.1-5 S) U G O D N O P R O D A M N J I V O , pri-

merno tucl• za s t a v b i š č e , odda­ljeno 3 km od Novega mesta, ob glavni etsti Ncvo mesto—il'ieži-ce. Naslov v upravi lista. (471-56)

U G O D N O P R O D A M N O V V O Z Z gumijastim: kolesi (20-colski) ;n 4 o b r o č e (20 col). Pavl in Ratael, Trebnje.

N O V O M E S T O

V č a s u od 21. do 27. 11. je bilo rojenih 15 d e č k o v in 12 deklic.

P o r o č i l a sta se: Grah J o ž e , č e v ­ljarski p o m o č n i k in Kosedar M a ­rija, natakarica, oba iz Novega mesta.

Umrla sta: Brulc A I O J Z . posest­nik, 40 let, iz S i o p i č in T u r k Ja ­nez, posestnik, 45 lei, iz Cerovca.

G 0 T . M V A S

Umrla le Golobic Terezija, už i -tkarica, 78 let, z Doizn.

Iz n o v o m e š k e p o r o d n i š n i c e

Pretekli teden so v n o v o m e š k i p o r o d n i š n i c i rodile:

Skube Terezija iz R u č e t n e vasi — d e č k a ; Novinec Ciri la iz Dol. Toplic — deklico: L indic Rozalija iz Novega mesta — deklico; M e t e ž Ana z Nove Lipe — d e č k a ; L u m -pret F r a n č i š k a iz fcnnja — d e č k a ; Zamida Ana z V r š n i h sel — de­klico; Savel J Zlata iz Novega mo­sta r - d e č k a ; B l a ž i č J o ž e f a iz Zdi nje vasi — d e č k a ; Stuhne F r a n č l i k « iz Jerneje vas: — d e č ­ka: Z u p a n č i č Marija iz Zagorice — d e č k a ; Pajk Pepca iz R a č j e g a sela -- d e č k a ; R a . l a k o v i č Anica iz Ra-j a k o v i č e v — deklico; Banovec K a -rolina lz D o b l i č — d e č k a ; Š t a m ­pali ia Angela iz Novega mesta — deklfco; M i š j a k Milka z V r h a pri Ljubnem — deklico; Vinter M a ­rija z Deslrtca — d e č k a in dekli­co: Planine Anica s Svibnika — deklico; G r i č a r Milena s Hudenja — deklico; Korelc Ana iz Prelesja

— deklico; K o č e v a r J o ž i c a iz K r l -ž e v s k e vasi — d e č k a : Koce Angela iz Starega trga — deklico: Zabkar J o ž e f a s Studenca — d e č k a ; B r o -d a r i č Krist ina iz Rosalr.ic — d e č ­ka; Ucman Marija z Dolf.a — d e č ­ka: Plrnar Slavka s Trebelnega — d e č k a ; Majcen Marija z Gaja — deklico; M a r t i n č i č J o ž e f a iz H r ­v a š k e g a broda — deklico: T u r k Ana s T a n č e gore — deklico; Go-renc Ana iz Gor. G r a d i š č a — d e č ­ka: H o č e v a r F r a n č i š k a s Poloma — d e č k a ; Grabnar F r a n č i š k a i z . Gor. Kamenja — d e č k a ; Brezar Ana s H m e l j č i č a — d e č k a ; Safar Son.ta iz K o č e v j a — deklico; O s t r o n i č Lojzka iz. Novega m e s t « — deklico; Kastrevc Pepca iz Bre« š k e vasi — d e č k a ; Ž a g a r Eva it Novega mesta — deklico.

K R O N I K A NESREČ

Pretekli teden so se p o n e s r e č i l i in iskali p o m o č i v n o v o m e š k i bol­n i š n i c i :

Cesar Franc, delavec iz Novega mesta, si je s strojem p o š k o d o v a l levo roko. Setina Franc, progovnl delavec iz Dol. Lokvice, se je s sekiro vsekal v desno nogo. Jele-ntč Leopold, posestnik iz Gor. Lokvice, je padel z voza in si p o š k o d o v a l levo noeo. Pate Anton, sin posestnika z Rodin, je spil t decilitra solne kisline. Mlinarica Alojza, ž i v i n o r e j c a iz C v i š l e r j e v , je bik napadel in ga z rogovi po­š k o d o v a l po telesu. Klcmbas K a ­rel, u s l u ž b e n e c iz Krmelja , je pa­del in si p o š k o d o v a l desno koleno. Tratar Janez, uo^esinik iz T r š č i c e , je padel in si p o š k o d o v a l desno roko in obraz.

Iz Š e n t j e r n e j a p i š e j o O C C N I Z B O R D R U Š T V A

P R O S V E T N I H D E L A V C E V

V soboto 20. oktobra je bil v Orehovici občni /bor sindikalne podružnice dru&lva učiiteijev in profesorjev občine Šent jernej . Udeležba je bila prav dobra. Predsednik društva JMarjan Mis-son, šolE'ki upravitelj v Oreho­vici, je pripravil tovar išem za uvod prijetno razvedrilo. Nje­govi pevci so zapeli dvanajst krasnih umetnih, narodnih Ul borbenih pesCfti. Orehoviki zbor se pod spretno taktirko zboro­vodje uvršča med naše najboljše dolenjske pevske zbore. 2edi so zasluženo priznanje. Prosvetni Jnšpektor C-rašV.č, ki se je ude­ležil zborovanja. Je spregovoril pevcem nekaj toplih besed in «e zahvai.il požrtvova lnemu pe-vovodji,

Na občnem zboru smo govorih o šo l skem in izven-.ols-kem delu, o problemih šol in nadaljnjih

načrtih. Odbor je ostal i s t i , kot jc bil l a n i . Ob koncu je da l i n ­špektor Graš-ič učUeljstvu še nekaj smernic za šolsko delo.

K O M E M O R A C I J A Z A P A D L I M I

Ob ob le tn ic i tragične s m r t i naš-ih ta lcev je š d k k a m l a d i n a uredi'la nj ihove grobove na po­kopališču i n j i h o k r a s i l a s cvetjem. V ponedeljek dopoldne ie bila na grobeh žalna spo­minska svečanost . Pesem »Šent-jt rnejskim ta lcem v spomin« je lepo in z razumevanjem r e c i t i ­rala Vida Hladinova, pevski zbor nižje gimnazije pa je ob­čuteno zapel »Gozdič je že ze­len«.

P R O S L A V A O Z N

24. oktobra , na dan O r g a n i ­zacije združenih narodov, j e b i ' a v dvorani lepa proslava. Tov. Mara N o v a k o v a je g o v o r c a m l a ­

d i n i o p o m e n u ln d e l u te za človeštvo prepotrebne organiza­cije. S l e d i l i sta dek lamaci j i »Že­l imo mir« in odlomek iz Prešer­nove »Zdravljice«, povečani pevski zbor gimnazi je pa je prav aobro zapel dve pesmi.

D r . Edgar Leopold , p r i o r sa­mostana Pleter je , k i je p o v e r ­jenik O Z N v našem k r a j u , po­žrtvovalno v o d i društvo. Z a n i ­manje in razumevanje za to h u ­mano svetovno organizaci jo je zato vedno večje in imamo že nad 100 članov. V .

N i č v e č v r t a n j a z o b

Poročajo, da so v So/ je tsk l zvez? iznašlj aparat, s k a t e r i m je mogioče uničiti zobni živec v nekaj sekundah brez bolečin. To iznajdbo bodo gotovo po­z d r a v i l i v s i , k i s i morajo z d r a ­vit* zobovje.

Cocta, pivo, malinovec i n . /

S P O R T I N m t S N A V Z G O D A D V A U S P E H A N O V O M E Š K I H Š A H I S T 0 V

V pretekli š t e v i l k i n a š e g a lista smo zelo skopo p o r o č a l i o prven­stvenem dvoboju med š a h i s t i ljubljanskega Ž e l e z n i č a r j a in SD Novo mesto. Iz p o r o č i l a se ni mo­glo razbrati, v č i g a v o korist naj bi bil dvoboj o d l o č e n . > Tokrat o tem le na 'kratko: Ljubljanski š a ­li sti so priSli v Novo mesto z upanjem, da imajo zmago že v ž e ­pu, zato so bili precej presene­č e n ! , ko so ugotovili, da se obeta poraz. Da bi se temu morda iz-v-n'ii, so poizkusili s p o m o č j o ocene priti do zrnate. Ker pa pro­porcija tekmovanja d o l o č a j o dru­g a č e , Je tekmovalna komisija SZS odioeila, da se L j u b l j a n č a n e na A. d kaznuje m tako so Novo . m e h č a n i z zmago nad Ljub l jan­čani prlSlt v drugo kolo, oziroma polfinaie prvenstva Slovenije. Ki nfn | rrzuvi.i; jp bil 4 ta pol : 3 n pol v korls-t ŠO N o v « mesto.

Posamezni rezultati dvoboja: Skerll : P o ž a r 1:0, Prime : S i l« 0:1. S t a r : Kumelj 1:0. Zabuko-vec ; Gulznik 1:0. Gajskl : Ing. Assejev ():t, B o j a n . č : U e h č remi, F nk : ing Ga.šperš ič remi in Ver-b č : Debevc remi,

V p o č a s t i t e v o b č i n s k e g a prazni­ka m v o k v i n i pol finalni)i tek-movanj za m o š t v e n o prvenstvo Slovenije so se preteklo nedeljo novomeški š a h i s t i pomerili s K r a n j č a n i . Tudi K r a n j č a n i so p n . ilj v Novo mesto ';Mno p r e p r i č a ­ni, ds. Jim zmagi ne uide, saj Je priftla kompletna e k i p « moAtvene-p« prvaka Gorenjske n« č e l u z mednarodnim mojstrom Pucom s trem! mojitrskimi kandidati 'in *t rmv prvokategorniki. Tudi N o . v o m e š č n n i niso imeli v e č j i h že l ja ko-t tesen poraz, saj Jih K r a n j ­čani p r e k a š a j o v kategorijah. T o ­da v«e to ne pomeni, da se niso potrudili V borbi z m o č n e j š i m i

nasprotniki so dali vse od sebe in prav zares, le malo je manjkalo, da niso tudi K r a n j č a n i odš l ) iz Novega mesta p o r a ž e n i . K o n č n i rezultat je sicer 5 in pol • 2 !n pol v korist gostov, toda pripom­niti moramo, da so bili K r a n j č a n i na prvi. drugi in tretji d e k i kon-tumacirani, ker se niso mogli iz­kazati z veljavnimi č l a n s k i m i iz­kaznicami, Potemtakem bi bil k o n č n i rezultat 4 in poil j 3 in pol V korist n o v o m e š k i h šah l sKiv , sad. njo besedo o tem pa bo sp"t :me­la tekmovalna komisija SZS.

P O S A M E Z N I R K Z U I / I A T I D V O ­B O J A SD K R A N J : SD N O V O

M E S T O Skcrl.1 : Puc 0 : 1 (kontumac 1 : 0 ) .

Sitar ; Citdernrum remi (kontumac 1 : 0 ) , Prime : Sicheri rem (kon­tumac 1 : 0 ) , Zabukcvec : Bavdek remi, V e r b i č : Hren 0 : 1 , dr. Go_ lež : P o g a č n i k 0 : 1 . Eink : Mlsjak remi, M ^ č o v Č : Bukovac remi

Oba dvoboja, tako zmaga nad Ž e l e z n i č a r j e m kot tesen poraz, ali celo zmaga nad Kranjem pred-

N e p r i č a k o v o n p o r a z

r o k o m e t a š i c

Ze d"lgo v Č r n o m l j u nismo v i ­deli tako nlabe igre kot v nedelj­skem s r e č a n j u ž e n s k i h ekip R u ­darja iz Trbovelj ln Partizana iz Črnomlja. V tej tekmi za pokal Slovenije ln Jugocupa »o c r n o -m.V.ičankc igrale brez vsake vn-lle In *e podile po i g r š č u kar tja v en dan. Poraz, ki so s<n do­ž i v e l e , nas je prespnetll Rudarje­va 'gralke so zmagale z 8:0 (4:0). Edina je zadovoljila gleda-lee d r -m a č a vratarka Lozarjeva, k: je mnogokrat p r e p r e č i l a , da ni p r l -*lo še do v e č j e katastrofe.

A t l e t i z a o b č i n s k i p r a z n i k N o v e g a m e s t i

Atleti Iz Novega mesta so imeli r 0 lOboto avoj z a k l j u č n i ml-tlnti v tatotnjl sezoni.

1. i'i nezanesljivemu vremenu in | r poznemu letnemu »'tsu so b 1: d o s e ž e n i dobri rezuit;iti.

I' v č so teki' v Nov. ti 'nt <>tu na tt iatikl itaSaj 5 . 0 0 0 metrov m rezultat zmagovalca Dokla '* kar dober.

' vmo tudi rezult.it Kosnrje. ve 1,37 m ter mlade K o t n ' k o v « , kl ie bila druga z rezu'im mi 1 35 mftra. Z i oho skakalk' 1« to ve-I k moeh ob koncu sezono.

0«tal; rezultati: Ti \ n 11 m m — mo*kt: 1 Zaaar

1.8 2. F o d ' č fl.0, 3. Strmftek 8.1 Tek na Mino m — moftkls i Doki

17 1 • 2 Kordnrn J L A . 17:23 OA 1. Tratar I7:?'t.08

T'"k n:i KI) m - žiMivke: 1 K m Bik 8 5 , 2 Mlkec 9 . 0 3. A h a č l č !).0

T r k na U O 0 S m — mo*ki: 1 Z a . far :M 4 2 P o t r č 25.5, 9. Strmsek ZC.4.

Kot-Tek na 2no m - /ruske: J. n * '"O. 2. Zagore 31.7.

mm v vKmo - m o š k i : 1. P o t r č ITOem, 2 Zn«<ar 1 0 5 t Zurc 160.

Skok v vUino _ ž e n s k e ; 1. K o ­žar 137. 2. Kotn'k 135. 3. Mikec 125.

Mco krosjU (.i kir) - m o « k | . t POtrfl H.fiH. 2 M'kec 10.95

Mej krogle <7 ± K ) _ M O < K | : 1 P o t r č 1 1.52 2 n o c l i č 0 93 S Da-viriovič . J L A . 9.00

M#| kreule (3 kir) — ž e n s k e - 1 K o t o * 1 0 5». 2 K o ž a r 10.50

M U kopja - n i l sk i : 1 Z.iear 44 i0. 2 Bl f tČAk 40 10

Mrt disk.i — ž e n s k e : 1 Kotn'k 73.90.

Troskok; 1. ZaRar 12 14. 2 Man-d č . J L A . 1130. 3 R o d l č U J I 4 S i n t l č 10 8«.

Med Klrdnlci atletakOgl m i t i n g « sta bila 1ud; predsednik novome. 4kp o b č ' i e lov M»k« V i l e n pod­predsednik Zveze iportov Sloveni­je prof. StepiSnlk. J ti

stavi jata v e l k uspeh n o v o m e š k i h š a h i s t o v , ki so znova dokazal! da se ne u s t r a š i j o tudi m o č n e j S i h nasprotnikov, č e p r a v so ti v č a s i h m o č n e j š i le po kategorijah.

N A M I Z N I T E N I S S O N C O S V O . I I I , P O K A L Ohl .O

V p o č a s e t e v o»}činsK.eKa prazni­ka Novega mesta je n o v o m e š k i namiznoteniSki klub p r i r e d i klub-S K O prvenstvo, katerega zmago­valec je prejel prehodni pokal O b L O Novo 'mesto. Brzoturnirja k. je bil v dvorani D O Z ?e j> u d e l e ž i l o 12 igralcev namiznega omsa , predvsem iz vrst mladine Po dveh i z l o č i l n i h kolih « 0 s» v f nale plasiral; Sonc. Medic. M i ­kec in Zure. V finalu le brez po­raza zmagal Marjan Sonc. k! ie tako prvi osvojil pokal Ohl .O. Na drugem mestu je b i Med c na tretjem Mikec |n na č e t r t e m Zurc

NamiznoteniSki klub Novo me­sto obVtica v., e ljubitelje beJe ž o ­gice, da snrejemn nove č'ane vsak ponedeljek, aredo in pet?k, ko bodo redni treningi v gimnazijski telovadnici.

0 D B . 0 J K A 3:0 Z A N O V O M K S O A N E

V p o č a s t i t e v o b č ' n s k e g a prazni­ka sta bila predvidena dva odboj­karska dvoboja Mo*ka In Ženska vrsta Partizana bi se moral' po. meriti z vrstama ljubljanske Ol.vmpije, toda ljubljansk*h igralk ni bilo in tako je ostalo le pri dvoboju m o š k i h . N o v o m e s č a n i so nastopili brez P u č k a in inu. Ber-ganta, ki se je bale poslovil od odbojke, pa so vseeno dobro za . igral: in z a s l u ž e n o zmagali, ne d« b! izgubili en sam n z.

Za Partizana so nastopili: Dolenc. Medic. Sonc, Gole*,

Bmser. Lapajne in Breftčak.

1 i r r a w i i c i . G I M N A Z I J A K M

U*:l«. 13:15, 15:12. 15:11, 15.12) V sobot« 20 oktobra st* se po­

merili m o š k i odboikarskl vistl u . ' t e l i i S č n l k o v In gimnazijcev lz Novega mesta Po p o v p r e č n i Igri so zmagah u č ! t e l 1 i * č n l k . .

Gralati moramo nesportno ve-denic gimnazijcev Podrenlevanle rvaOprOtnaCS m o š t v a ni n« mestni Kadar are zn č a s t gimnazije, le treba ooletr znanla pokazati tudi nekat borbenoaf.

NaibollSl so bil!; Bamlek ln ftol-lar I u č i t e l j i š č a ter P o t r č in F u i i t gimnazHe -c

N O G O M E T K L A N : O Alt M / O N J L A 1:2 (2:0)

Bnajstorico Elana že dolgo n ! -smo v'dell tako dobro igrati, kot je igrala z J L A . Moida je b l vzrok velika rivaliteta, saj so jim vo1?Ut obljubljali poraz z najmanl petimi goli razlike Morda so se prav zato tako z a g r ; z » m o borHi. V prvem p o ' č a m s o bili E'anovci povsem enakovredni t e h n i č n o

boljSim vojakom. Z dvema nenad­nima in zelo lepima prodoroma so dosegli vodstvo 2:0, k i so ga uspeli o b d r ž a t i do konca p o l č a s a , Obe akej i sta bili zelo lepi, kaj po­dobnega se t e ž k o vidi tudi na tek­mah vi .šjega ranga. Iz prvega pro­dora je dosegel gol K o d i č Ljubo, iz drugega pa Radojč iC.

V drugem p o l č a s u so Elanovl nogometa*' o č i t n o popustili ;n vo> J»k| so terensko n a d m o č n o š t ob­držal i vse do konca tekme. Dva prodora vojakov sta se zaradi ne­spretnega posredovanja Članov* obrambe k o n č a l a z goloma, ki sta rezultat i z e n a č i l a . Po prejetih go­lih so se Elanovi n o g o m o i d š i jx:_ vle-kli v obrambo, tako da je ostal, del tekme potekal pred go­lom Elana. » B u n k e r sistem-* S P je pokazal kot u č i n k o v i t m tako Je n e o d l o č e n rezultat ostal do konca.

M o t o d i r k e v N o v e m m e s t u

Za o b č i n s k i praznik Novega me­sta Je Avto_moto d r u š t v o prire^ dilo II. hitrostme dime. Sodelova­lo je 13 kolesarjev in 2o motori­stov. Troga: L o č n a — N o v o mesto (Kimnaz'jn). Prvi so nastopili p ; „ . nirj! s skiroji (100 m). Prvj J 0 D . i Franci Krhln V p o l ž e v i v o ž n j i kolesarjev je zmagal Stane M e d ­ved, v p o l ž e v i v o ž n j i motoi iev MiloS Matko. Na hitros-tn; v o ž u j l kolesarjev (2300 m) je bil prvi Marjan Setina (kolo » R o g o . — Motorji; do 50 cvm prvo mesto Andrej P l e n i č a r (motor Masqito); do 1 5 0 cem J o ž e Vlndisar (Javva); do 250 co m Milo* Matko: do 3iiiccm prv: Dane Rifelj . v tej kategoriji je izven konkurence vozil Tone Vodopivec \i z m e . torjem 1)KW dosegel n i l b o (fi t ' a « dneva. V konkurenci motor stov le- dosegel najbo l j š i č a s dnevi MiloS Matko 7. 2.20 min. T a prire-d iev A M D Novo mesto je b i l« ena n a j l e p š i h jetos. Tekmovnlci so prejeli prehodne pokale n r a . 8!*de. M . o.

S t r e l s k o d r u ž i n o v O r t n e k u

d o b r o n a p r e d u j e

Prerl š t i r i m leti so v Ortneku usi.movilH strelsko d r u ž i n o . K l l u b raznim. predvsem materialnim t e ž a v a m le d r u ž i n a od ustanovit­ve do danes leoo napredovala Se­dal m 1P uredila moderno ftre-Hsea t leno urelen'm nrsobrn-nom In uto z , streljanje. Pri ure-dl'v| <itrell5ea ima velike zashiRO K ' r n l z i i , J i . A

Na*i strele« so M z a č e t letos poKOftete vad'tl ln so doiegll že lene uspehe. Na strelskem tekmo-vanju v Knoevjti s(. ^tani nase strelske d r u ž i n e zaserin tretle me-*to v nVralu. čtan e k i p P A d a m i č Anton pa |e doseaet relo Drvo mesto v okraju

V proslavo 4. obletnice tistnno-v Iv« strelske drnt'ne v Ortneku »o strelci iirluravlii veliko nri-1 "i! tev * veselloo. katere d o b i č e k bodo porahtli n nabav o orn i ) . Iti drug h ;" 1 1 >•'-..":Ln. D. S.

Def Je iznenada pljusknih po mestu. Nunam d e ž n i k a , be/v. i te­sno <-b h i š a h , se skrivam \>oa ko-sit^np. r 'iia'rtnje pa uv'ii im, da boni p r i š e l domov p r e m o č e n , kaj storlit:/ » P o č a k a j v g<js.liim, da plo­ha p o n e h a t « me p r e š i n e r e š i l n a m sel. Steče im preko teste in pre. ctj moker z.avijt.m v g o v l i l n t š k o vi ž o . Otresam d e ž e v n e kaplje z obleke, stojim v na pol pra-zen lrkal in sedem za mizo. čeS: uše l sem d e ž j u .

V lokalu sit r e ž e t a dve deklici (naj se Izrazim po p e s n i š k o l .

N o v a s l i skalnica, zamisel in Iz­delek t o v a r i š a L a d a G r a d a - K i -jeva iz S t r a ž e p r i N o v e m mestu, k i so jo p r e j š n j i teden razstavi l i med kmet i j sk imi stroji na G r ­m u ln tam tudi pre izkus i l i . N o ­va st iskalnica za grozdje in sad­je izvrstno deluje. O njej bomo

i e p o r o č a l i .

K E G L J A N J E

V soboto, 27. 1 0 . , so se pomerili med seboj k e g l j a č l invalidi iz C r . nomlla z m o š t v o m gimnazije. Po triurni borbi so zmagali k e g l j a č l gtmnaz te z 9 podrtimi keglji.

V Č r n o m l j u se zadnje č a s e kegljhsk fclubl zelo hitro razvi­jajo, sedaj keglja ie veV aktivov M I D n u IIJST VB N O T I : K V I O v \ N 1R

Z A 29. O K T O B E R KegltiiAka podzveza za Dolenj.

sko je priredila v p o č a s t i t e v ob­č i n s k e g a praznika Ni>Vf«a mesta meddntfttveno tekmovanje mc4k h m ž e n s k i h ekip. Nastopila so dru-<tva Gorjanci Ž e l e z n i č a r 'n P o-nlr

V ž e n s k i h e>k pah so !Wv«g«l*! kegl1nc.ee K D Gorjanci t n a b c l j -so keu l iač l e o B n r b i č Berto Podrla so 2.-iii kes!lev ter s: tako pnfco. r'le že drugo leto oreborini pokal O b L O

V moSkih e k p a h so ?.ma«all k e g U a č , K D Pionir z 277 p"d:':;nl keglji. M« B .

O b l e č e n i sta v lepe č r n e halje, preipiisani s s n e ž n o b e l i m i predpa­sniki, na glavah imata s n e ž n o be­le avblce. V hipu o b č u t i m ž e j o , čeiprav sicer ne zahajam pogosto v gostilne. Natakarica Je že pri meni: »Že l i t e pros im?« S k u š a m uloviti njen pogied, ictta zaman. Njeni prstki se poigravajo s p r t i č -kom, njene oči pa gledajo nekako skozi mene. kakor da me prav­zaprav ni. Obide me č u d e n ob­č u t e k , da sem prazen zrak. Ne­ugodno se prema'knem na stolu in I z r e č e n i ! » C o e t o p r o s i m ! « Dekle, ki sioJl pred mano, kakor pravlra

zavezanimi o č m i |n rr.n obenem gleda z o č m i preiskovalnega sert-•ilka, o d r e ž e z o m a l o v a ž u j o č e po­vezenima k o t i č k o m a ustnic: »Ni­m a m o ! « Č u t i m , da mi v glavo pr i . tis,ie kr i , grlo se mi je osuiilo, sami ne vem od č e s a . Zakrakam: • No, pa prinesite malo pivo!« Ona: » P i v o imamo samo v stekle­nicah!« P r i tem izvede znani na-takarskl manever s iprtifkom. Me­ni se na č e l u nabira znoj. Psiho­l o š k o u n i č e n . Izdavim: »Pa princ, site m a l i n o v e c ! « Ona, kakor ma­gnetofon: »S sodo, s kislo vodo ati n a v a d e n ? « » P r i n e s i t e k a k r š e n kol i !« izdavim s poslednjimi m o č ­mi. Dekle Igraje se s p r t i č k o m cdhit| in č e z trenutek že postavi predme na s v e t l e č e m se pladnju kozarec malinovca.

Strmim na kozarec, na zunanji strani pokrit z roso. ki sem ga dobil po d o k o n č a n e m besednem dvoboju. Roka p o s e ž e kakor avto­mat ln ga zanese k ustnicam. Po treh p u ž i r k i h se mi zazdi grenak, č o p r a v vem, da je prvovrsten. Moj pogled plava po lokalu: na mizah č is t i roža sti prti, z oken v lepe zavese, na vsaki mirt vaza s s v e ž i m i r o ž a m i , t o č i l n a miza se sveti vsa v nlklju. radio igra nalahno, tla so vzorno po. metena. Vse v n a j l e p š e m redu, naravnost vzorno. Moj pogled pa i š č e dalje, Išče deklico, ki mi Je postregla. V mislih ji govorim: •Glej , pr iše l sein moker, pa ven­dar ž e j e n , da bi se o d ž e j a l . Lepo le pri va-s, in vendar nekaj manj­ka. Ko si pristopila, si me s po­gledom pretehtata, kakor kilogram sladkorja. Ž e l e l sem ko-zarec pija­ce In trohico toplote, ki veje Iz srca. T i pa si se vrtela pred me­noj kakor robot. Lahko hi opazila, da so moji lasje zlepljeni od d e ž . Ja in z a g o s l o l e l a ! « » L h . pa vas isj n a m o č i l o ! « Odvrnil hi ti karkoli , toda vaš lokal bi bil videti to. plejii 111 l epš i . Ce bi, ko sem n a r o č i l Coclo, »ža los tno« povesila glavico In rekla: »Oh, nimamo, lahko ipa vam p o s l r e ž e m o z mall-nnvcem ali o r a n ž a d o , imamo pa tudi pivo v s t e k l e n i c a h , « bi bilo pri vas veliko svetleje In ne hI sedaj nervovno pogledoval skozi okno kdaj bo prenehalo d e ž e v a l i . Sed.H »a sedim tukaj kakor pot­nik lz Mnrsn. k! mu je rrenkn pri srcu, ker ne ve. č e sedi po ze­meljskih predpisih |n bontonu

Majhne so to stvari in vendar važne . S e d i | vendar s»reže č l o v e k eloveku. Zakai so ne-kdai ttostli. nlčarj i skrbeh, da so dobili naj . lepša dekleta za natakarice? Go­stilne so bife kal:or kurntki. toda v njih it vela d o m n č n r s t In bile so polne. P o s ^ e ž b a je bila vsiljivo vljudna in marsikateri K O S I si ie pr'vnSPll grobe ne'tano'.ti na ra­čun '.treznega osehla. To smo od_ p r « v i l | in prav .le tako. Torla č l o . veku se vsiljuje misel, da smo

zašl i v drugo skrajnost. Kaj mar č i i t . m o , oif psujemo, dekoriramo in obnavljamo lokale samo zaradi č i š č e n j a , dekoriranja in o l e p š a -vartja. Dekit, mar d a j e š vazo s r o ž a m i na mizo v lokalu zaradi rož in vaze? Mar ne d e l a š to v želj i , da I M biio gostu, ki bo vsto­pil l ačen ali ž e j e n prijetneje pri jedi v s n a ž n e m :n svenicm lokalu? Si že kd.i.i pemislila, da je na svetu mnogo ljudi, ki nimajo ne doma ne d r u ž i n e in so prisiljeni p r e ž i v l j a t i svoje dni tudi po go­stinskih lokalih?

Vaš poklic Je t e ž a k . Tudi vi Imate svoje lastne ž a l o s t n e ure ln č l o v e k u Je takrat t e ž k o kazati vesel obraz. V lokal prihajajo ljudje vseh vrst, marsikateri v i ­njeni gest pride z umazano m i . »iijo in vas z. umazanimi pogledi opazuje, nekateri ceio s k u š a » g o ­voriti z r o k a m i « , kot pravimo. Toda vsi ljudje niso volkovi! — Opazujte s t r e ž n o osebje v trgo­vini. Trgovci j,© vas v tem pogle­du ž e da l eč prehiteli!

Tudi pri vas ni povsod slabo, toda jaz sem napisal te vrstice v že l j i , da bi bilo v vseh gostinskih lokalih Novega mesta svetlo in d o m a č e in da ne b| bil gost po-s t r e ž e n kakor od stroja, t e m v e č , da bi mu » t r e g e l ž iv i ln pravi č l o v e k . (.c*)

P o l j a n s k a d o l i n a

j e d o b i l a v o d o v o d

Prejšnjo nedeljo je bila v Sircem t.rgu slovesna otvoritev vodovoda. Ljudstvo je z vese­ljem pozdravilo težko pr ičako­vano pitno vodo. Tudi ostale vasi v Poljanski dolini čakajo iste pomoči in upamo, da bodo k m ar. u dobile vodovod, kri je nujno potreben. J . R-

S O L A R N O P R I Z A D R U

B O D O P O V E Č A L I

Solarna v Ninu pr; Zadru, k i ima zdaj 70(j tisoč kvadratnih metrov površine, Vodo povečal i na milijon kvadratnih metrov, tako da bo lahko dala do 600 vagonov soli na leto. S tem bo­mo znatno zmanjšali uvoz mor­ske soli v našo državo.

P O J A S N I L O V okviru proslav kmetijske š o l e

na G r m u je bilo na pobudo O Z Z Novo mesto organizirano predva­janje kmetijskih filmov na tere­nu. Prosvetni film Je prevzel na­logo organizirali predvajanje, medtem ko bi morah kmetijske s-adrug' obvestiti o tem ln za-

• go'ovMi prevez z avtomobilom drugI č i n i t e l j i . Brez predhodnega obves t i . « , pa 23. in 24. oktobra za prevoz ekipe ni b-.lo, tako da na terenu ni bilo m o g o č e p r a v o č a s n o odpovedati predstav. Zaradi tega so bile odpovedane tudi ostale predstave.

Prednje) polasnujemo zato, ker Je bilo na terenu precej negodo­vanja tn » t o r a v i č e n e p a razburja­nja Pristavljano, da te predstave niso Imele nobene zveze z rednimi predstavami n o v o m e š k e g a potujo­č e g a kina

Prosvetni film Novo mesto

Sfev. 44 (849

LJUDJE IN DbOODKl V SLIKAH

Nad ljudi se je zbralo v nedeljo,21. oktobra, ob proslavi "Ja-lctnice šole na Grmu. Pogled na drl množice na Sol- dvorišču.

Zouiova.ije pieu Domom kulture v Kostanjevici ob zadnjem obč inskem prazniku.

Mladi in odrasli obiskovalci razstave na Grmu so se najraje ustavljali ob strojih. Posebno traktorji A G R O T E H N I K E so

vzbujali pozornost mladine.

Prizidek, v katerem bo bodoča grajska restavracija obnovljene­ga gradu na Otočcu, je že pod streho. Ugodno vreme omogoča

hDro nadaljevanje števi ln ih del v gradu in njegovi okolici.

sHriunstO so korakali obvezniki predvojaške vzgoje na zadnji pa­radi v Tednu tehnike v Novem mestu, na čelu je pa bila

konjenica.

\ a svetu š e 60 mi l i jonov s u ž n j e v » Ž i v i č e k i « , k i se d a j o v n o v č i t i p o p o t r e b i — V 15 d e ž e l a h j e i e v v e l j a v i m n o g o ž e n s t v o — M o ž j e , k i so s u ž n j i

s v o j i h ž e n a — T r e b a j e d v i g n i t i s o c i a l n o i n k u l t u r n o r a v e n z a o s t a l i h l j u d s t e v

Posebni odbori in komisije Organizacije združenih narodov, kj se zavzemajo za reš i tev l a ž n i h socialnih, kulturnih in družbenih problemov, so zlasti med razpravami o č lovečanskih pravicah ugotovili, da je na svetu še pribl ižno 60 milijonov žrtev starodavnega suženjs tva , k: ga, kakor pri oboroževanju , zaradi razJ/ike med starim in novim, imenujejo tudi »tradicio­nalno« ali celo »klasično« su­ženjs tvo . Mnogo podatkov o da­n a š n j e m suženj s tvu je zbrala Liga za odpravo suženjs tva , U je pod pokroviteljstvom OZN.

Starodavno suženjs tvo ie še najbolj razširjeno na Srednjem vzhodu, v delih Daljnega vz­hoda in v Afriki. Da starši pro-dajajo svoje hčerke, možje pa svoje žene, še ni pravo s u ž e n j ­stvo, t e m v e č samo posledica tudi od vere potrjenega naziranja, da je ž e n a možu popolnoma pod­rejena,. Prakt ično pa je tudi pro­dajanje in kupovanje Žena za­četek in posebna oblika s u ž e n j ­stva. Mnoga plemena v Afriki so tudi gospodarsko zavzeta za to suženjsko obliko in zgodilo se je celo to, da je dobila po­sebna komisija skrbniškega odbora O Z N pritožbo od nekega afr iškega plemena, ki je revno in se zaradi tega obrača na mednarodno komisijo, naj po­skrbi, da bodo pripadniki pis­mena lahko kupovali žene , kajti dosjej na njihovem področju kupujejo žene samo pripadniki bogatejš ih plemen.

V mnogih arabskih deželah je suženjs tvo tako močno razvito, da tudi pobožni islamski ro­marji v Mekko vzamejo s seboj na potovanje po veo ženskih in mošteih sužnjev , da jih med potjo ob ugodni pri ložnost i ali pa zaradi pomanjkanja denarja — prodajo. Sužnji so tako živi-

čekt za potovanje, ki se dalo vnovči t i po potrebi.

Ko so pristojne organizacije OZN razpravljale o ženskih pra­vicah, so ugotovile, da imajo žene le malo ali pa nobenih pravic v 15 deželah, kjer je ie v veljavi mnogožens tvo . Za od­pravo mnogoženstva se je naj-bolj zavzela ženska zveza v Pakistanu, ki ima že nad 100.000 članic. Od pristojnega medna­rodnega odbora jo zahtevala, naj posreduje pri pakistanski vladi zaradi prepovedi poligamije.

V vseh deželah, kjer je poll-gamija še bolj razvita kot v Pakistanu, pa ni tako.

Pooblaščenci skrbstvene komi­sije so se zanimali za primer nekega afriškega plemenskega veljaka, o katerem so zvedel;, da ima okoli 100 žena kot naj­cenejšo delovno moč na svojem posestvu. Ko so zadevo preis­kali, je pa dobila komisija pro­šnjo, podpisano od vseh velja-kovih žena, naj ostane, vse pri starem, ker bi jim utegnila vs.ika sprememba škodovati .

So pa tudi primeri suženjs tva , pri katerem imajo žene vso ob­last. Pri nekem plemenu na južnomorskih otokih močno iz­koriščajo svojo oblast matere, ki imajo več hčera. Ce zalotijo moškega , ki govori z njihovo hčerko, ga takoj prisilijo, da postane hčerkin mož, hkrati pa tud,i pravcati suženj na doma­č e m zemlj išču. Tak sistem je tudi pri ostankih nekaterih in­dijanskih plemen v Ameriki, zlasi pa na otokih pred zahodno panamsko obalo. Najraz l ičnejše zapestnice, uhani in drugi okras-ski, ki jih noijo žene, predstav­ljajo vse družinsko premoženje , možje pa nimajo nobenih dra­gocenosti, t emveč samo težko delo. Pri ostankih nekdanjega mogočnega i nd 1 lanskega pleme­na Poeblo možje tudi pri vsej

svoji pokorščini nimajo varne eksistence. Mož-suženj se po tež­kem delu zvečer vrne domov, pred prebiva l i ščem pa najde svoje sandale, kar pomeni, da je vržen iz doma m družine. Ce ima sorodnike, se zateče k njim, potem pa išče novo ženo, da bo de l ežen poleg naklonjenosti tudi njene obia-sti...

Skrbstveni in socialni odbori O Z N so si pridobili s pomočjo Lige za odpravo suženjstva in drugih mednarodnih organizacij

veliko gradiva o najrazl ičnejš ih oblikah suženjs tva; toda ko po­šiljajo svoje pooblaščence v raz­ne deže le in pokrajine, da bi po njihovih ugotovitvah mogli se­staviti uč inkovi te predloge 2a odpravo suženjsva , dobivajo iz mnog'h dežel poročila, ki nagla-šajo, da marsikje tudi nobena mednarodna konvencija proti suženjstvu ne bi mogla biti učinkovita , dokler se ne dvigni kulturna in socialna raven pri­zadetega ljudstva.

R a z s t a v a v n o v o m e š k i s t u d i j s k i k n j i ž n i c i

V počast i tev obč inskega praz­nika Novega mesta je bila v soboto 27. oktobra dopoldne cdpna v čitalnici Studijske knj ižnice Mirana Jarca razsta­va »Delež občanov novomeške obč ine v kulturi«. V imenu ooč. sveta za kulturo in prosveto jo Je odprl prof. Janko Jarc in' pozdravil goste, med katerimi sjriM opazili podpredsednika ObLO Borisa Andrijaniča, za-stopnikt* garn :zije J L A , ravna­teljico gimnazije prof. Palmiro Kasesnikovo, knj iževnika Seve-rina Salija, arh. Marijana Mu­

šica* s skupino študentov arhi­tekture :z Ljubljane dn nekatere clruge. Bo razstavi, ki kaže predvsem knjige, nekaj drug.'h tiskov in rokopisov za sloven­sko kulturo zaslužnih Novome-ščanov od 17. stoletja dalje, je po krajšem nagovoru vod'1 upravnik SK Bogo Komelj, k: je s svojim kolektivom v zadnrh let'h pokazal precejšnjo priza­devnost, da bi zakladi edine do­lenjske študijske knj ižnice postali kar najbolj dostopni delovnim ljudem.

K O N C E R T Z A 7 0 - L E T N I C 0 Š O L E tf \ G R M U

S e e n k r a t Z a d k i n

Podnaslov pod Zadikinovim spomenikom v JRotterdamu v zadnji Številki Dolenjskega lista me j * vzpodbudil, da bora s kratkim č lankom akušal odpra­vita omalovažujoč in neprijeten vtis, ki so ga napravili nareko­vaji.

Nizozemsko mesto Rotterdani so Neimci na začetku vojne kata­strofalno bombardirali, čeprav je bilo proglašeno za odprto mesto. V eni sami uri so dobe­sedno zforisaLi ves center naj­v e č j e g a pris tanišča na koentn-nentu. Kipar Zadkin, doma is Smoleruskega (1906. je zapustU Ruetijo, študiral v AngMji in se končno naselil v Parizm, kjer

živi in ustvarja še danes) je to bombardiranje sam doživel . Po vojni je mestu naredili plastiko, ki predstavlja orjaka v krčev i ­tem naporu, ki so mu izrtrgali srce prav tako kot so Nemci s silovritim letalskim napadom uniči l i srce Rotterdama, njegove kulturne, gospodarske in uprav­ne ustanove. Simbolika v tem kipu je zelo prepričevalna, vtis nepozaben in pretresljiv.

Zato naj članek prispeva k pojasnjevanju novih teženj v l i ­kovni umetnosti, ki vedno bolj osvajajo rudi a-te-ljeje naših umetnikov m se postavljajo po robu nalura'lK?rieiiemu okusu.

Bogdan Borčič

Koncert m o š k e g a pevskega zbora pD Dušan Jereb, ki je bil prirejen v počast i tev 70-1 et-nice Kmetijske šole na Grmu, Je ze-o dofcro uspel. Pevci so poleg nekaterih že predvajanih pesmi zapali celo vrsto novih, od katerih so nekatere tako ugajale pos luša lcem, da so jih

N a č r t b r š l j l n s k e S V O B O D E v n o v e m b r u

DPD Svoboda v Brš l j inu (No­vo mesto) pripravlja za novem­ber v e č prireditev. Tako T D O dramska sekcija dala dramo »Ugasle luči«, eno igro pa pri­pravljajo mladinci.

Pevska sekcija bo v petek 2. novembra ob 19. uri dala kon­cert za bolnike na pl jučnem od­delku n o v o m e š k e bolnišnice , v načrtu pa ima tudi koncert v Straži.

25. novembra ob 20. url bo v Brš l j inu slovesna akademija v počast i tev Dneva republike.

Knjižnica društva je nabavila v«Č novih knjig, s č imer bo go­tovo pridobila še več obiskoval­cev, oziroma bralcev.

W W V W v W W

D o p i s u j t e

v D O L E N J S K I L I S T I

morali ponovit?. Na koncer­tu je bilo tudi precej b ivš ih absolventov kmetijske šole.

Zastopnik kmetijske šole je poklonil zboru *ep šopek iz na-ge l jčkov , rožmarina in rožen-kravta, kar so pos luša l c i z ve­likim odobravanjem pozdravili, prav tako pa seveda tudi vse zapete pesmi.

Medtem ko je bila dvorana Doma J L A ob nastopu koro­ških pevcev premajhna, je bi­la za koncert domačega zbora mnogo prevelika, čeprav je bil glasbeni užitek na koncertu naravnost izvrsten.

Zgodbe iz Mirenske doline Danes se ustavimo prav v Mo­

kronogu. Da »Mokrouajtzarjt« lju­bijo saio in potegavščino, je sta­ra resnica. V »dobrih statua ča­sih«, na katere težko pozabljajo stari mokronoŠki asi, je bilo res kar zanimivo.

Ze imena raznih delov trga so zanimiva: Paradiž, ikarpa, Fren-ga, Ssvcrga«a itd. Vsak del je imel strogo določene meje. Od starega Mokronoga je danes ohra­njen samo stolp, znan pod ime­nom »Strelov turn«.

Za časa turških vpadov in graj­skega gospostva je bil Moicronog utrjen z obzidjem, ki je okle pa io samo danasnj« strogo središče tr­ga, od katerega pa \e, kot smo po­vedali, ostal le še slolp. Ta je imel posebnega upravnika, kate­rega pozni naslednik bj bil Ivan Setina, kovač v Mokronogu, ka­teremu že vedno pravijo Turnir­jev Žan. Zau vam bo to sam rad potrdil, če ga dobite pri dobri vo'i, kar spo/natc po tem, ie ima kapo po strani. Takrat bo mnogo povedal o poreklu Turen-berjev.

Mokronoski grad jc, kakor mnogo drugih razrušila okupaci­ja. Starost gradu sega ti* v ko­

nec srednjega veki. Za časa kme­čkih uporov je bil požgan, gra-šcaka so ubili, nakar so morali tiačani v potu svojega obraza grad o'booviti. Zadnji gospodar »plave krvi« je bil baron Berk, ki je poplnoma obubožal. Grad in zemlja sta prišla v roke trža-nov in okoliških premožnejših kmetov.

Trg ima svojo tradicijo — ali bolje rečeno jo je imel, ker stare rodbine izumiraijo, pri nasledni­kih pa ni več toliko trškega po­nosa.

Leta 1911 je spodnji del Mo­

kronoga skoraj popolnoma zgo­rel. Pri zaaidavi pogorišč so sicer lice trga malo izboljšali, vendar bi lahko takrat daj i temu delu tr­ga bolj načrtno obliko.

Za časa okupacije je bil Mokro­nog dvakrat bombardiran — raz­dejan;« je bilo ogromno. Reči moramo, da se Mokronožani ni­so tako izkazali pri obnovi trga, kot so se v narodnoosvobodilni vpjni. Se danes ponekod strašijo ruševine, Človek dobi vtis, da jc okurpator šele nedavno odšel od tod, nc pa pred desetimi leti.

L. B.

NAROČNIKOM DOLENJSKEGA LISTA! Prihodnje dni vas bodo obiskali p i smonoše s položnicami

nase uprave; pobrali bodo naročnino za druuo polletje 1956, od zamudnikov in nerednih plačnikov pa ludi zaostanke za prvo polovico le tošnjega leta. Pri vseh tistih naročnikih, ki svojčas niso plačali razlike ob povišani naročnini , smo prišteli tudi te zaostanke, tako d* bo vsak naročnik imel z vplač i lom zdaj Icrjanc vsote v celoti poravnano vso naročnino do konca leta 1956.

Vse naročnike , ki naročnine za letos se niso plačali , pro­simo, da p i smonošem ne ovirajo njihovega dela in da že tako nizko naročnino poravnajo brez odlašanja. — Naročnikom v krajih izven Slovenije bomo opomine poslali posebej.

J o ž e H a r t m a n :

Holandiia danes S cr pa imajo tudi Holandci

•voje težave in razmišljanja o svojih lastnostih, kot v»i, K I radi o tem mislijo, ;>o dobri rodoljubi, ceio ncKOliko preveč. Svojemu, danes največjemu holundskemu slikarju n. pr. zelo zamerijo, ker raje thfj v Parizu kot v Hoiandi-

Naj omenim, da smo si ogleda­li tudi cinemaskop v Haagu. Bil je ravno festivui Marlvn Monroe in smo si ogledal: predstavo. Pa' smo se zmotili. Film nismo razu­meli niti tisti, ki smo angleško znali) niti oni, ki niso znali * ta­ko neumna >e bila vsebina. Vpra­šali imo to4iii fjOOtijn ko smo eno^ HsO» U»lov i l i , da je film

"bol; brev V M kot smo sploh kdaj kater.,-a v u.-,r, Co >ma<o Holand« ci ve.'-.;.r prilo^nOt! videti kak-p > '• i ten I ' .i p* nam ie odgo­vori', dn e za n'hove poime Je ka- •• J i lo /1 veliko slaViih vi '"'i /'osti amerikanskih. V tistem trenutku sem -surevidel, da naša kinn r»od<etia vsai izbe-re;o po n'i'nlTIi 'noznosOi. saj 60 do gledaVev *<* kou'W » , » ' <

prizanesljiva pri Izbiri filmov na mednarodnem trgu- Najslabša kowboyka, ki smo jo pri nas vi­deli, jc bila bol.ša od tega v Ho-.,indiji« povprečnega filma. N i čudno, če jim je slab fiitn prob­lem pri vzgoji mladine, saj je še pri nas v boljših pogojih

Ogledali smo si tudi »drugo največje pristanišče na svetu« in »najboljši spomenik na svetu« — oboje v Rnttcrdamu. Pristanišče je res ve'&o — uradno pa je na tretjem molu v Evttfpl, medtem ko o »naijlcpšem spomeniku« ni uradne sodhe Dcsrvo ie, da je ZidkinOv spomenik žrtvam nem­ških bombnih n.ijrulov na Rotter-dam res zanimivo in impresivno narejen, vem pa tudi, da smo se zaradi Z.ulkinovega »surealjzma« sorli med sebol, ali kip predstav­lja moškega aH Jensko in tudi na­ši vodiči si niso bili edini." Ne bi rad dela! krivice marljivim Ho-I 1 n\ v n 'ar ie pretirana h v l a

večk r at motila naš.- sicer prav le­pe vtise o holandski de#.eli.

tudi versko nestrpnost. V hotelu, kjer smo bivali, so lastniki po ko­silu v »kupni obednici molili in takrat smo bili mi lepo tiho. Ko pa smo zvečer z našimi politični­mi gosli debatirali v isti obednici, pa so pobožni domači napeli vse kriplje, da bi na« motili z muz.i-ko in s preglasnimi medsebojni­mi razgovori, čeprav smo bili go­sti in je hotel končno lavna usta­nova. Intervencija predsednika »Partije dela« Rotterdama ni nič pomagala in oooinoči xno morali

lokal ceo zapustiti, ker gostje ne bi mogli oditi iz hotela skozi vra­ta. T u smo lahko spoznali, da je prehuda »demokracija« včasih tu­di škodljiva, zlasti, če jo neod­govorni ljudje izrabljajo za svoje nizke namene. Sicer pa to ni edi­ni primer na nas' poti.

Pa U- neka zanimivost. Veliki plakati v mestu so oznanjali, da gostuje v internacionalnem cirku­su skupina nenadoma zaslovelih ruskih artistov. Od zunaj smo si -'rkus oglcd-ili ;n ugotovili da so

»inlenucionalisti« razobesili sko­ro vse evropske zastave - razen ruske, čeprav so jim ravno Rusi poiti-ll cirkus. Čudni pojmi. Če smo že pri zastavah, naj omenim še zadrego hotelirja v Haagu. Po­sebnost tega hotela je bila ta, da je vsaka miza imela zastavico ti­ste države, katere državLjan je bil gost. Naše zastave ni bilo v in­ventarju prizadevnega hotelirja in nam je skušal vrinili najprej fran­cosko, nato pa neko drugo zasta­vico. Ker nam to ni bilo po volji, smo drugi dan na naše veliko ?a-čudenje, jedli pod zastavo-Zdru-ženih narodov! Tznajdljivemu ho­telirju vsa čast, kliub temu pa smo mu poiasnili, kakšna je naša za­stava . za vsak primer!

Uradno smo torej doJivliali vse mogoče stvari, ker pa M M bili v/Jinoma prepuščeni lastnemu onazovanjo opisuicm vtise paČ takO, kot so mi ostali v spornimi. K :'n > kliub kratkemu :<i dotgl poti lepo in zanimivo. T-To-Tandiia V deJela. ki jo je vrafno videti sni s svn'o tire'rnost'O, či­stostjo tfl te 7 raznimi druaimi S I K K V I . I M V J na č'ov^ka res narvn-vi o^rhrh vt!s Tudi 7 3 Rti V b ' . 'a no'na zanimivosti, pa veno** zelo di 'eč v nečem pred nami -v nečem /J" nami, . . ,

B A R B A R S K O R A V N A N J E

Z Z G O D O V I N S K I M I

S P O M E N I K I

Kazne izKopamme: Kanin:, napi­si m otruje najUOg s o zgodovut« S K I spomeniki. Ki pričajo o na-Seljenoili raznih naiouov. Ki so šivfc.1 med nami v posameznih krajih, o njm' običajin, Kulturi m stopnji gospodarskega razvoj«. NUs.mi, da vsando ve. Kako cUa-goceiu so ta*i zgodovinski vili, 'in želeti je. da z njimi tudi pia-vilno ravna lin Jon ne uniCujo. Eai pa uguiavijamo. da se taKšno barbaistvo še vedno pojavlja.

Na Kožaneu pij Črnomlju jo važen zgodovinsKj spomeniK iz iiinsKih časov, oltar sončnega bo­ga Mitre, Podobe, vKjesane v i.vo skaio, že sto.etja nemo govore, Oa jih je upodobjla spretna 61o* vtika lOKa. Ki je dala odraz ta-Kratneinu življenju. Kes je, da je reiiei že precei poškodovan, Kar ni čudno, -ci je izpostavljen dežju ln vsem vremensKim nezgodam; vendar se še najdejo posamezni­ki, ki si la-d, ogledajo to steno. Pred kratkem sem sieeal neznan­ca. Ki me je povprašal po Mitro* vem templju Pospierniil sem ga tja. Ker sem vedel, da iahito zgieš, pot, Kajti nihče več ne obnavlja inarKacii ln ne obseka-va tmja, ki bujno zarašča prostor nekdanjega rinisKega templja. — Prvi jn zadnji, Ki Je po vojni markiral pot, je bu poKojni Stan­ko Lusln. ta.jniK planinskega dru­štva Črnomelj

Ze takoj ob vhodu sem ugoto­vil, da si je nekdo dovolil . ne­spodobno izpopolnjevati podoba, ki So bi'le že toliKo let nedotak* njene idečo oljnato barvo jim if. prebarvat oči. nosove, uAt. a, in naredil druge obnse ter taK« Umaličil deio. Ki ga ie s trudom izklesal in upodob.n neznani umetniK za časa Rirmljanov. Zlahka Je ugotoviti, da so biy to tisti, ki v okolic; Petrove vagi in Rožanca označujejo gozdno parcele. Med njimi so mladolet­niki, toda opravičila za to na meino uničevanje nI in jf. tako ziiKovstVn vredno obsojanja. So ni dolgo, kar sQ zapustil j šolske knopi, kje r so jim učilej.li govo­rili o vred-nosti takih spomeni« Kov. Med temi ie tudi nekaj sta* rejših, ki b, jih lahko opozori«!, da tako početje ni pravilno. Po­sebno pa se še človek zgraža za.to. ker ,',o domačini iz. sosednih vasi in uničujejo to. kar je za dotični kraj znaČMno. S tem nepotrebnim paeanjem so se dotični predsta­vili javnosti Kot fantje s pomanj­kanjem srčne kulture

Mimogrede p a še to: zakaj ne opiavijajo sanio tistega, za kar So odrejen; in plačani, osta'o pa nai puste pri miru Sicer pa ver­jamem, da j:im je prišlo tako mazanje z živo rdečo barvo že precej v kri. ker Jo gotovo n« plačajo sami

P.

Z i N I M i V O S T I K a k o a m e r i š k i d e l a v e c

p o r a b i p l a č o V ameriški industriji se uve­

ljavlja 40 urna tedenska zapo­slitev. To je pet dni po 8 ur. Neka ustanova je na osnov: take zaposlitve izračunala, ko­liko povprečen amerišk i dela­vec dela za posamezne vrste Življenjskih stroškov:

8 ur tedensko za hrano, 7 ur za hišo in stanovanje, trt ure za obleko, dve uri za zdrav­n i k e stroške in 4 ure za vse ostale drobne lzdatike. Tedensko dela 12 ur za davke, preostale M m ure pa za odplači la posojil odnosno obrokov za avtomobil, radijski ali televizijski aparat ter razne druge gospodinjske stroje.

V Š v i c i i m a j o m l e k o v o d V Svaci so pogruntalt novo

napravo, ki se lahko imenuje mlekovod. V kraju St. Mart so letos dogiradili fi km dolg ce vovod za pretakanje mleka a hribovskih pašnikov v dolino do glavne mlekarne. V Švici je ve­liko planinskih pašnikov, kjer se skozi vse leto pase živina Da ni treba mleka prevažati v dolino po cestah, so si omisliti cevovod iz plasltične mase. Glavna zbiralna postaja dobiva mleko od .številnih planšarij in ga po teh ceveh poSilja v mle­karno v dolino. V času ko mle­kovod ne obratuje, spustijo

skozi cevi v zbiralnik v dolini svežo gorsko studenčnico. Tako je naprava vedno čista in tudi ohlajena. Pravijo, da bodo tak način spravljanja mleka, v do­lino sprejele tudi druge ž iv ino­rejske zadruge.

Ž e l o d e c s o m u o l a j š a l i

Vojak francoske armade A l -bofazi Einipur. ki je bU poprej takiJr, je proti plači lu goltal razne že lezne predmete in trdil, da njegov želodec vse prebavi. Pred kratkim pa je začel tožiti o težavah v žeiodou. Operirali so ga in v želodcu našli lepo zbirko, med drugim tudi: 24 škarjic za nohte, 12 žepnih no­žev, 19 čfienov verig, 13 kosov stekla 'n vrsto drugih drobnarij, vsega za 7 kg. Po operaciji je izjavil ,da se počuti mnogo »lažji«.

• OKROGLE O T R O Š K A

»Očka , bral sem, da si In~ dijanci mažejo obraz z barva­mi. Zakaj pa to de la jo?«

»Veš , to naredijo pred bo­jem, da se jih sovražnik bolj boji!«

Drugi dan priteče sinček ves razburjen v sobo in za-kriči: »Očka beži, mama gra v boj!«

čino po-— »Ca-

š e d v e o k r o g l i z G r m a

Suhokranjjske t e ž a v e . Pre­davatelj fizike je vprašal učenca, doma iz Suhe kraji­ne: »No, katero tekočino znate?« — »Snops . kajte, to je res tekočina, am­pak nepotrebna. Imenujte ne­ko d'ugo, tako, ki je za živ­ljenje nujno potrebna.« — »Na vejml« — »No, morda vino, pivo ali pa voda?« mu je sku­šal pomagati profesor. — »Na vejm: pri nas ni ne vina. ne piva ne vode!« se je odrezal navihani SuhoJcranjčan.

Bik in revmatizem. Stro­kovnjaki so prišli pogledat grmske bike. Živinorejski strokovnjak (precej, revmati-čnn) se je pobahal, kako ga imajo t-ii biki radi in gredo za njim kamor jih pokliče. »Prav, pa odvežite >S\včka*. Bomo' videli, če vas re« fnko uboga.'« Močalc je bika ko-rajino odvezal in mu pon"dtl osoljenega kruha.' »Na, sivček. na/« Sivček je po nnradi res ubopal, ampak fokrat gn 'e nekaj o i č i l o . Sklonil je glavo v tla in se zapodil za $vo'''r~ prijateljem Možak pa v dir Na sreto je zagledal vred se­boj oreh z nirko. debelo vejo se ko blisk pop/nnt nanjo, na­vzlic revmat'zmu, in »e J P oprijel z rokami fn nopami Vendar ga je Sivček kol'1

tr't'ko še dosegel z plai;o te» nimsmiljpno prernikasttl in pretnasiral. »Hm. neko ko ~t sem pa le potegnil iz te ne-vSečsie prigvde«, je dejal mo­žak, ko so ga, reiiH: »Sivček tn( ie v e » revmatirem vre-

O P R A V I Č I L O Neka i:e!etrofot;!na v ZDA,

ki 'si veliko dopisuje z odje­malci, si je nabavila štampilj-ko, ki jo pritisne na koncu vsakega pisma. Odtisnjeno be­sedilo se glasi:

»Tajnica, ki je natipkala ta pismo, grdo mrcvari slovnico, je pa lepa.'«

fcUZEMBERCAN PRI Z D R A V N I K U

Pride 2užemberčan k zdrav­niku z razbito glavo. Na vpra­šanje, kdo ga je, pove, da ga je udaril sosedov osel. Zdrav­nik se hoče malo pošaliti pa pravi:

»To mora biti pa velik osel, ko je vas, ki ste močan hrust, tako grdo udaril!«

»Je, je, gospod zdravnik, ni veliko m a n j š i od vas!«

•i • « * n i« s t' il