gfml novice 2 dec 2012/2013

Številka: 2 December 2012

GFM noviceGFM novice

2 | December 2012 Glasilo Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer

Leto se počasi nagiba h kon-cu, prihaja čas obdarovanja in presenečenj. Tudi naša Gimna-zija je tokrat malce pred boži-čem odvila svoje darilo – dviga-lo, ki je na zadnji strani šolskega poslopja zraslo v nekaj mesecih. Seveda je prvenstveno namenje-no sedanjim in bodočim gibalno oviranim dijakom ter gostom naše šole. Za njegovo postavitev je zaslužnih veliko več ljudi iz bližnje in daljne okolice, kot nas je tistih, ki smo s šolo neposre-dno povezani.

Ko je v lanskem šolskem letu zaradi neposredne potrebe vzni-knila zamisel za dvigalo, smo optimistično pričeli z dobrodel-nimi akcijami: zbirali smo pla-stične zamaške, prirejali smo prireditve in za pomoč prosili tudi mnoga podjetja. Skupaj smo se trudili tako dijaki kot zaposleni in ves čas smo trdno verjeli, da nam bo zagotovo uspelo. Po dobrem letu dni se je tako tudi zgodilo in v četrtek, 13. decembra, smo dočakali svečano otvoritev.

Tako bosta skupinsko pre-magovanje stopnic in nenehna skrb za ustrezno prostorsko raz-poreditev razredov le še prijeten spomin. Žal je nemogoče našteti vse posameznike, ki so s svojim prispevkom pomagali pri gra-dnji dvigala, smo pa globoko hvaležni vsakomur, ki je prispe-val vsaj delček k celotnemu pro-jektu. S svojo nesebično pomočjo so vsi ti potrdili, da sta tudi v teh časih, ki še zdaleč niso rožnati, med ljudmi še vedno prisotna solidarnost in čut za sočloveka. In to spoznanje je za nas verje-tno vredno prav toliko kot dvi-galo samo.

Glasilo Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer December 2012 | 3

Dr. Miran Puconja prejemnik Murkovega priznanja

V ponedeljek, 12. novembra 2012 je v Tolminu poteka-lo »Murkovanje 2012«. Prireditev je organiziralo Slovensko etnološko društvo. V okviru prireditve so bile podeljene Murkove nagrade, Murkova priznanja in Murkove listine za leto 2012. Med prejemniki Murkovih priznanj je bil tudi dr. Miran Puconja, profesor slovenščine in filozofije na Gimna-ziji Franca Miklošiča Ljutomer, dr. etnoloških znanosti in se ukvarja z identiteto panonskega človeka, z raziskovanjem in vrednotenjem slovenske književnosti ter s književnostjo ostalih slovanskih narodov. Nagrado je prejel za knjigo »Slo-venska kmečka kultura: na Cvenu od zemljiške odveze do začetka tretjega tisočletja«.

Kaj so Murkove nagrade? V počastitev 125-letnice Mati-je Murka (1861 – 1952) je slovensko etnološko društvo kot najvišje priznanje za vrhunske strokovne dosežke na podro-čju etnologije na Slovenskem leta 1986 uvedlo podeljevanje Murkovega priznanje, leta 1994 pa še Murkove listine. Od leta 1999 se za izjemne etnološke znanstvene in raziskoval-ne dosežke posameznikov, skupin ali ustanove ali za znan-stvene in strokovne dosežke, zaokrožene v življenjskem delu posameznikov, podeljuje Murkova nagrada, za znanstvene in strokovne dosežke na področju etnološke vede na Sloven-skem (ali v Sloveniji) v preteklem letu Murkovo priznanje, od leta 2003 pa za kontinuirane dejavnosti, večletna priza-devanja ali enkratne dosežke, ki bogatijo, ohranjajo in po-pularizirajo etnološko znanje Slovensko etnološko društvo podeljuje Murkovo listino.

Podeljena nagrada pomeni priznanje strokovnih krogov za življenjsko delo, ki je nastalo v okviru doktorske diserta-cije. Knjiga je ugledala luč sveta leta 2011, pri izdaji knjige pa je pomagala tudi Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer. Dr. Puconja v raziskavi predstavlja slovensko kmečko kul-turo skozi življenje kmeta na Cvenu. Kot osrednji objekt (hkrati tudi subjekt) raziskave je obravnavan cvenski človek, prebivalec mursko poljske vasi, katere ekonomska eksistenca je in še vedno temelji v povezavi z zemljo. Predstavljene so vse ravni njegovega življenja: zasebnost, družina, ekonomski položaj, politične razmere, družbena raven. V kronološkem smislu so predstavljena štiri časovna obdobja, ki si sledijo po naslednjih sklopih: obdobje med svetovnima vojnama, čas pred 1. svetovno vojno, temelji preživljanja danes in 2. svetovna vojna.

V uvodu dr. Puconja na strani 22 med drugim zapiše o pojavni obliki kmečke kulture: »… Najpomembnejše je dej-stvo, da se kmečka kultura pojavlja zmeraj v skupnosti, bo-disi da gre za vaško ali družinsko skupnost. Skupnostni etos predstavlja družbeno in moralno avtoriteto. Instanca avtori-tete se kaže v distribuciji od državne do družinske (hišni po-glavar) in vse do institucionalno cerkvene. Vzdrževalec vseh družbenih odnosov znotraj kmečke kulture je tradicija…« Sklepna misel in hkrati ugotovitev na strani 425 pa zaklju-

čuje raziskavo s sledečimi besedami: »Na primeru cvenskih kmetij smo spoznavali kmečko kulturo z raziskovalnim po-udarkom na njeni kapitalistični razvojni fazi. Raziskava nas prepričuje o fevdalnem genetskem temelju kmečke kulture, njenem postopnem razkroju v dobi kapitalizma in končno popolnem spletu z množično kulturo v fazi sodobnega in-dustrijskega kmetijstva. Gre za kulturni pojav, ki vznikne ob nastanku družbene skupine, doživi z njeno socialno rastjo vrhunec razvoja in se z njenim zatonom odmika ter spoji z množično kulturo.«

Bralec knjige ne doživlja samo kot opis obstoječega stanja v določenem časovnem obdobju na konkretnem primeru, ampak prejme filozofski pogled na obravnavano materijo, katero lahko prenesemo v katerokoli drugo primerljivo kra-jevno kot časovno okolje.

Zaposleni na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutome-ru smo ponosni na svojega sodelavca in mu čestitamo ob prejemu tako visokega in uglednega priznanja. Dijakom naj bo svetel vzor na začetku njihove znanstveno – raziskovalne poti.

Franc Čuš


Miklošičevi dnevi 201250 / 200 Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer / dr. Franc Miklošič 1963 – 2013 / 1813 – 2013

V letu 2013 v Ljutomeru praznujemo nekatere za kraj, re-gijo, pa tudi državo Slovenijo pomembne obletnice. Posebej izpostavljeni sta 200 letnica rojstva jezikoslovca, pravnika, politika dr. Franca Miklošiča, rojenega 20. novembra 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru. 150 let kasneje, leta 1963, so predstavniki takratne občinske oblasti v Ljutomeru sklenili ustanoviti gimnazijo in ji dali ime prav po dr. Francu Mi-klošiču. V petdesetih letih si je gimnazija pridobila sloves, kot uspešna srednja šola in je danes osrednja izobraževalna institucija v pokrajini ob reki Muri. V letu 2013 načrtujemo na Gimnaziji Franca Miklošiča številne aktivnosti kot nosilci ali kot sodelujoči.

Pri načrtovanju izvedbe aktivnosti pričakujemo sode-lovanje naslednjih institucij: Občina Ljutomer, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta Maribor, SAZU, Pokrajinski arhiv Maribor, Prleško društvo generala Maistra.

Osrednje aktivnosti:

aktivnost terminCelostna podoba obletnic in šole december, 2012Monografija – 50 let GFML avgust, 2013Srečanje dr. znanost doma iz Prlekije 30. avgust 2013Slavnostna akademija petek, 30. 8. 2013Srečanje generacij sobota, 31. 8. 2013Simpozij ob 200 letnici rojstva dr. Franca Miklošiča

21. 11. 2013

Proslava ob 20 letnici rojstva dr. Franca Miklošiča

november, 2013

Film – DR. FRANC MIKLOŠIČ november, 2013Film – predstavitveni film o GFML avgust, 2013Antologija dijaške poezije avgust, 2013

Spremljevalne aktivnosti:

aktivnost terminTekmovanje v poznavanju sodobne zgodovine slovenskega naroda »POT V PRIHODNOST«

15. marec 2013

Likovni in literarni natečaj pomlad, 2013Francoski jezik nas povezuje – sodelovanje z 2. gimnazijo Maribor in Gimnazijo Bad Radkersburg

pomlad, 2013

Srečanje gimnazij »Miklošičevih mest«

31. maj 2013

Razstava »MIKLOŠIČEVA ZAPUŠČINA«

november, 2013

Izdelava spominskih plaket in priznanj

avgust, 2013

Razpis »HIMNA GIMNAZIJE FRANCA MIKLOŠIČA«

avgust, 2013

pripravil: Franc Čuš


Ljudstvo LunjaLiterarno-humanistični večer. 19. november 2012, Gim-

nazija Franca Miklošiča Ljutomer.Niti slučajno ni naključje, da je bil uvod v Miklošičeve

dneve 2012 literarno-humanistični večer, na katerem je bil gost priznani pisatelj Vlado Žabot, saj je maturant ljuto-merske gimnazije, ki naslednje leto praznuje 50 let, in 19. november je bil predvečer 199. rojstnega dne jezikoslovca Franca Miklošiča.

Ustvarjalni opus Vlada Žabota je izjemno bogat; prvenec Bukovska mati je zbirka novel, njegovi romani: Stari Pil, Pa-storala, Volčje noči, Nimfa, Sukub, Ljudstvo lunja, roman za otroke Pikec in Puhec iščeta Mihca, mladinski roman Skriv-nost močvirja Vilindol, epska pesnitev Sveta poroka.

Zakaj Ljudstvo lunja? Žabotov roman Ljudstvo lunja, kot je razkril sam pisec, je večplastni roman, ki se imenuje po ljudstvu iz bakrene dobe, imenovanem po lunju, ki je bila močvirska ujeda in totemski ptič. Družba v romanu ostaja divja, ljudstvo lunja s sosedi muzgi in gruti skriva magič-nost, skrivnostno privlačnost. V osredju je mladi junak Jelin, imenovan po materi Jeli, ki išče in živi za pozitivno. Življe-nje Lunjskih usmerja, tudi vrednoti in osmišljajo boštva, ki ljudem dajejo, jemljejo; skratka mogočna je volja Ognjene-ga, Sinsija, Sojke, Soome; bivaš toliko let pred danes, duhovi dedov, besi so tukaj z nami … Žrtvujemo, se srečujemo z lastno vestjo?

Lunjski bivajo ob reki – »Duh reke Kri, ti ga hraniš, on te hrani«. Lunjskim so bila božanstva naklonjena, pomeni to boljše čase?

Vlado Žabot je s preverjenim očesom in tankočutno na-študiral tudi prazgodovino, zgodovino, se posvetoval z arhe-ologi, posebno vrednost daje tudi novoodkritim žarnim gro-bovom v Krogu, ki izhajajo iz bakrene dobe (prva polovica in sredina 4. tisočletja pr. Kr.)

Roman Ljudstvo lunja je izrazita posebnost v literarnem prostoru, saj je »pripoved o plemenu, o bratini Lunjskih, ki živi v predzgodovinskem obdonavskem eneolitiku«, hkrati pa je to pripoved, ob katerem sodobnemu tubivanjskemu posamezniku vsaj za trenutek zastaneta korak in dih.

Dotaknili smo se tudi drugih romanov; kakšen je Žabo-tov literarni junak? Pisatelj pravi: »Človek nikoli v nič ne more biti gotov, še v lastno srce ne. Ogrožajo nas demoni in hudič!«

Glavni junak je največkrat moški, redkeje ženska; Nina v romanu Pastorala, za katerega je prejel nagrado Prešerno-vega sklada; ženske imajo močan vpliv in energijo, so ma-mljivo skrivnostne, srečamo jih kot vile, čarovnice, nimfe, punčke, natakarice …

Vlado Žabot je bil tudi prodoren predsednik Društva slo-venskih pisateljev, med drugim je s slavnostno akademijo, s spominskim obeležjem v Svetem Juriju ob Ščavnici in v Ljubljani tudi javno priznal pomen rojaka Edvarda Kocbeka.

Mogoče je komu manj znano, da je Vlado Žabot po po-

Bend GFML

Ljudstvo Lunja

Vlado Žabot in publika

Pomurski dečki


klicu profesor slovenščine in primerjalne književnosti, nekaj časa je tudi poučeval v Ljubljani na bežigrajski gimnazije, med drugim je slovenski literarni prostor obogatil z nagrado za najboljši roman kresnik (Sam ga je prejel za roman Volčje noči.), zadnje čase se veliko ukvarja s Forumom slovanskih kultur, s projektom Pomurske balade in romance …

Dijaki in dijakinje gimnazije so večer bogato dopolnili; in sicer: plesno-literarno interpretacijo Ljudstvo lunja, David Duh, Pia Zemljič, plesalki Tjaša Gavdag in Laura Jud, inter-pretacija iz Pastorale, Sukuba, Volčjih noči: David Fišinger, Meta Frangeš, glasbena interpretacija: Pomurski dečki, sku-pina Acustic Art, Mihael Pojbič z glasbeno skupino.

Dijakom so se pridružili tudi profesorji mentorji:- scenografija: Karolina Erjavc, Tatjana Trajbarič Lopert;- zvok in glasba: Borut Slavic;- kamera: Ludvik Rogan;- ples: Svetlana Krstić;- interpretacija besedil: Irena Štuhec.Literarno-humanistični večer je bil tudi priložnost, da

smo se srečali s slovenskim epom Sveta poroka, ki je epska pesnitev po staroslovanskem mitu, mojstrska pesnitev v he-ksametrih; in kot pravi avtor: »Šega pač – sivo, zamolklo, davnina iz nje govori.«

Miklošičevi dnevi 2012, uvod v Miklošičevo leto 2013, uvod v 50 let Gimnazije Ljutomer, srečanje z bivšimi dijaki, profesorji, sedanjimi dijaki, tako pišemo zgodbe, tudi Vlado Žabot je del te zgodbe. Čestitamo!

»… ljubezen je ptica svobode.«

Irena Štuhec

Razstava »Življenje Slovenščine« v šolski knjižnici

Učenke 1. D razreda smo v sklopu Miklošičevih dni pod mentorstvom knjižničarke Veronike Prijol in profesorice Tanje Bigec pripravile razstavo z naslovom »Življenje slo-venščine«. Predstavili smo pomembnejše knjige, mejnike ra-zvoja slovenskega jezika, od prvih zapisov v staro slovenščini do povojnih besednih umetnikov. V razstavo smo vključili knjige, ki so tako ali drugače pripomogle k razvoju sloven-

skega knjižnega jezika. Razstavljene so bile tudi najdragoce-nejše knjige, ki jih hrani naša šolska knjižnica, npr. faksimile (kopija originala) Brižinski spomeniki, Stiški rokopis in Sla-va vojvodinje Kranjske.

Razstava je bila na ogled od 20.11.2012 do 30.11.2012 v čitalnici.

Ob ogledu razstave so nekateri dijaki, profesorji in zu-nanji obiskovalci v knjigo pohval in pripomb zapisali tale svoja mnenja:

- Razstava je in kulturni progam sta bila zelo zanimiva. Jure 1.D

- Razstava je zanimiva in poučna. Matic 1.VA- Super! 3.C- GFML je zelo ustvarjalen. Nepodpisan- Zelo lepo. Nepodpisan- Pa fajn je to.- Zelo poučna predstavitev, lepo predstavljena zgodovin-

ska premica. Lina Kokol 1.C- Zelo nama je bilo všeč. Daša in Lavra 2.C- Super, lepo, domiselno in ustvarjalno! Še več takšnih

razstav! Tjaž Lopert- Bilo mi je všeč. Lara 1.letnik- Občudujem ustvarjalnost dijakov in zavzetost mentor-

jev. Občudovanja vredno. Slavica Bela, zastopnica Za-ložbe ROKUS-KLETT

- Narava je najboljši učitelj. Nepodpisan- Lepo ste pripravili. prof. Tanja Trajbarič- Lopert- Zelo lepa razstava, nam je všeč. Dijakinje 2.B- Veseli me tako nazorna predstavitev razvoja slovenske

literature. Martina Domajnko, prof.- Zelo dobro predstavljeni mejniki v razvoju slovenskega

jezika in književnosti! 2.C- Bilo nam je všeč na predstavitvi razstave. 1.B s profesor-

jem Sašom Pergarjem- Čudovito pripravljena razstava, s pomočjo katere smo

obnovili že prej pridobljeno znanje. Hvala! 4.C s profe-sorjem Sašom Pergarjem


Predavanje dr. Vesne MikoličV sredo, 21. novembra 2012, nas je obiskala izr. prof.

dr. Vesna Mikolič s Fakultete za humanistične študije Ko-per Univerze na Primorskem. Sedmo in osmo šolsko uro je za dijake četrtega letnika pripravila predavanje z naslovom »Zakaj so mladi radi v stiku? Neomejene možnosti jezika/jezikov«. Njen nastop je bil zanimiv in dinamičen, s preda-vanjem pa se je dotaknila kar nekaj problemov, s katerimi se pravzaprav srečujemo pri svojem vsakdanjem sporazume-vanju, vendar o njih redkeje razmišljamo. Polemično pre-davanje, ki je vsekakor pritegnilo pozornost poslušalcev, je popestrila še glasbena zasedba Saturday secret, ki je s svojimi zvoki pred šolski večnamenski prostor privabila tudi radove-dne poglede marsikatere mlajše dijakinje.

Pohod do Miklošičeve domačijeFran Miklošič je slovenski filolog, jezikoslovec in slavist,

rojen 20. novembra 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru. Po njem se seveda imenuje tudi naša gimnazija, ki praznuje 50. letnico svojega obstoja,drugo leto pa bomo obeležili tudi okroglih 200 let Miklošičevega rojstva. Sicer se tega izjemne-ga moža spomnimo vsako leto na tradicionalnih Miklošeče-vih dnevih, v sklopu katerih se dijaki 1. letnikov udeležimo Miklošičevega pohoda. In smo šli … v petek 23. novembra smo se peš odpravili do njegove rojstne hiše v Radomeršča-ku. Ob 10.25. smo se zbrali pred gimnazijo ter se odpravili skozi Ljutomer ter čez Kamenščak, kjer smo zavili med polja in nadaljevali pot po prelepi jesensko obarvani pokrajini do Radomerja. Že malce izmučeni smo morali samo še po bli-žnjici skozi gozd in že smo prispeli na cilj - do Miklošičeve domačije. Tam smo si ogledali njegovo rojstno hišo, zapi-sali spomine v knjigo obiskovalcev ter nenazadnje pomerili znanje o tem pomembnem jezikoslovcu s kvizom, v katerem je zmagal 1. A. Kljub mrzlemu in deževnemu vremenu ter malce daljši poti, je pohod minil v sproščenem in prijetnem vzdušju. In kot pravijo, da pravi Slovenec postaneš šele ko priplezaš na Triglav, mora tudi vsak pravi gimnazijec obiska-ti Miklošičevo domačijo, in nam je uspelo.

Katja Erjavec


Predavanje dr. Mirna Puconje in srečanje članov kluba Prleška akademija pri Svetem Juriju ob Ščavnici

»Danes živijo v Sloveniji le še štirje odstotki prebival-stva, ki jim je kmetijstvo izključni vir preživljanja. Vendar je ob tem še visok odstotek tistih, ki na kakršen koli način ostajajo v stiku z zemljo in tako predstavljajo tudi v dea-grariziranem okolju nekakšen kmečki kontinuum.«

Tako se glasijo uvodni stavki etnologa in profesorja dr. Mirana Puconje v doktorskem delu Slovenska kmečka kultura. Dr. Miran Puconja je človek, čigar želja je ohra-njanje slovenske kulture. V sklopu Miklošičevih dnevov je v petek, 23.11. 2012, v Kulturnem in upravnem sre-dišču Sv. Jurij ob Ščavnici potekalo predavanje oziroma pogovor na temo »slovenska kmečka kultura«. Gosta je predstavil prof. Franc Čuš. Ker so tudi prebivalci občine Sv. Jurij ob Ščavnici in okoliških občin že od nekdaj tesno povezani z zemljo, so se v velikem številu udeležili preda-vanja in ob koncu našemu gostu postavili veliko vprašanj.

Ta dan, 23. Novembra, Slovenci obeležujemo tudi dr-žavni praznik, natančneje dan Rudolfa Maistra, oziro-ma spomin na čas, ko je bila utemeljena slovenska seve-rovzhodna državna meja, zato je beseda tekla tudi o tem dogodku. Dr. Puconja je na koncu predstavil svoj pogled na prihodnost kmetijstva v Pomurju in v Sloveniji.

V sklopu dogodka je potekalo srečanje članov kluba Prleška akademija, kamor so včlanjeni doktorji znanosti Prlekije. Srečanja se je udeležilo deset doktorjev znanosti. Beseda je tekla predvsem o obeležitvi dveh obletnic, ki ju praznujemo v letu 2013, to je 200-letnica rojstva dr. Fran-ca Miklošiča in 50 let obstoja naše šole, Gimnazije Franca Miklošiča. Soorganizatorja dogodka sta bila občina Sveti Jurij ob Ščavnici in Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici.

Patricija Fras


Model evropskega parlamenta španija

(Madrid 17.-24. november 2012) V soboto, 17.11. sva se navsezgodaj odpeljala v Ljubljano, kjer se nas je zbralo vseh 5 članov slovenske delegacije skupaj z ravnateljico z Jesenic. Odpravili smo se proti Benetkam in nato v Ma-drid z letalom.

Ko smo prispeli v Madrid, smo najprej šli na šolo Co-legio San Patricio, kjer so nas z veseljem pričakale neu-čakane družine, ki so nas gostile ves teden bivanja v Ma-dridu. Ko je vsak dobil svojo družino, smo se odpravili domov in preživeli prvi večer z družinami. Naslednji dan, v ponedeljek, se je začelo zares. Ob 9.uri smo se zbrali na šoli in se razporedili v komiteje, ki smo si jih izbrali. Naji-na komiteja sta bila Zaposlitev in Mednarodno trgovanje. Najprej smo se spoznavali z drugimi delegati iz komiteja, se pozabavali z raznimi igrami, nato pa smo pričeli s se-stanki. Vsak komite je razglabljal na svojo temo, se soočal s problemi in debatiral o možnih rešitvah. Ves ponedeljek in torek sta potekala približno isto. Zjutraj in popoldne smo imeli sestanke, kasneje pa smo se odpravili v Madrid, kjer smo poskusili tradicionalne španske jedi (kot sta pa-ella in tortilla), si ogledali mesto in seveda nakupovali.

V sredo zjutraj smo se odpravili v staro mesto blizu Madrida, v Toledo. Po ogledu Toleda, smo se zbrale vse delegacije in se pogovarjale o resolucijah, ki jih je določen komite napisal. V večernih urah smo se odpravili domov in večer preživeli s svojimi družinami. V četrtek smo zju-traj ob 9.uri začeli generalno skupščino, kjer smo se zbra-le vse delegacije vseh tridesetih držav. Prvih pet komitejev je predstavilo svoje resolucije na svoje teme, mi pa smo o tem razpravljali in se na koncu odločili, če jih bomo sprejeli ali ne. Zvečer pa smo imeli večerjo z ambasado. V petek smo prav tako začeli ob 9.uri z generalno skupšči-no, zatem smo imeli zaključitev zasedanja v Madridu. Za zadnji večer v Madridu pa so nam organizatorji pripravili poslovilno zabavo. V soboto zjutraj so nas gostitelji po-spremili do letališča in tam smo se od njih poslovili. Do prihoda domov smo imeli le še nekaj ur vožnje, in tako se je zaključila naša avantura.

Imela sva se zelo lepo, se spoprijateljila z mnogimi di-jaki z drugih držav in se veliko naučila.

Hvaležna sva našemu ravnatelju in profesorici Mojci Rižnar Nedeljko za vso spodbudo in pomoč.

Tilen Džafić in Jana Vrbančič

Otvoritev generalne skupščine v parlamentu.

Jana in tilen v Madridu na sestanku komitejev.

Sestanek komiteja za zaposlovanje.

Obravnavanje resolucij v parlamentu.


Državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni 2012

Kaj vemo slovenski osnovnošolci in dijaki o sladkorni bolezni? O epidemiji 21. stoletja, s katero živi danes že preko 200 milijonov ljudi? Odgovor je: zelo veliko, oziroma precej več, kot v ostalih državah – namreč Zveza diabetikov Slove-nije je ena izmed redkih, ki tovrstna tekmovanja organizira; v drugih državah organizirajo kvečjemu izobraževanja za ti-ste, ki se želijo o tem poučiti.

Tudi letos smo se dijaki Gimnazije Ljutomer udeležili tega tekmovanja, ki ga Zveza diabetikov Slovenije organizira že štirinajstič. Najprej je tekmovanje potekalo na šolski rav-ni; lahko rečemo, da je bila udeležba zelo velika. Glede na to, da imamo 3. in 4. letniki s tem tekmovanjem največ izkušenj, smo povečini dosegali boljše rezultate, kar se je tudi pokaza-lo v izboru tekmovalcev za državno tekmovanje. Našo šolo smo namreč na državnem tekmovanju zastopali jaz, Tjaša Novak in Vanesa Srša iz 4. ter Dejan Perčič (2. b) in Karla Makoter ter Gal Meznarič iz 3. letnika. Naši mentorici sta bili Vesna Vrhovski in Marija Meznarič.

V soboto, 24.11. 2012 smo se torej zjutraj v spremstvu profesorice Marije Meznarič podali na pot proti Mariboru, kjer se je tekmovanje odvijalo. Peljali smo se kakih 45 minut, nato pa končno prispeli na našo destinacijo – III. gimna-zijo Maribor. Najprej smo se morali registrirati – tam smo dobili vrečke z raznimi darili (med drugim tudi zobno nit-ko), nakar smo na seznamih poiskali učilnice, v katerih smo tekmovali in jih potem tudi poiskali. Tam smo pustili svoje stvari, potem pa odšli na stadion Ljudski vrt, kjer je potekal sprejem in kratek kulturni program.

Po kulturnem programu je šlo zares. Razporedili smo se po učilnicah in okoli enajstih začeli s pisanjem. Na voljo smo imeli 90 minut. Po končanem tekmovanju smo šli na zaslu-ženo kosilo. Počakali smo še profesorico Marijo Meznarič, saj je bila ena izmed popravljalk, se nato slikali in končno napotili domov.

Lahko rečemo, da smo se na tekmovanju odrezali dobro, saj smo dosegli naslednje rezultate:

tekmovalec razred vrsta priznanjaNEJC HAVAŠI 4.e zlato priznanjeVANESSA SRŠA 4.a zlato priznanjeNOVAK TJAŠA 4.a zlato priznanjeDEJAN PERČIČ 2.b srebrno priznanjeKARLA MAKOTER 3.c srebrno priznanjeGAL MEZNARIČ 3.c srebrno priznanje

Sladkorna bolezen je torej pereč problem 21. stoletja, saj za njo zboleva vedno več ljudi, ker nekateri ljudje – predvsem v državah v razvoju – živijo vedno bolje in so manj telesno aktivni. To predstavlja problem tudi drugod po svetu. Izo-gibajmo se torej pretiranim količinam sladke hrane in pijač ter jejmo več sadja in zelenjave. Kar pa je najbolj pomembno je, da smo telesno aktivni. Na začetku je lahko težko, ven-dar sčasoma stvar steče; ko se tega človek navadi, postane to nekaj samoumevnega. Bodimo torej telesno aktivni vsaj 30 minut na dan; če ne drugo, se vsaj sprehodimo. Gibanje je namreč najboljša taktika, da se izognemo prekomerni teži in različnim boleznim, od sladkorne do srčno-žilnih zapletov, telesna aktivnost vpliva pa tudi na razpoloženje - namreč ni lepšega občutka, kot vedeti, da si danes za svoje telo nekaj naredil.

Nejc Havaši, 4.e


Tekmovanje iz razvedrilne matematike in tekmovanje iz logike

V soboto, 27. 10. 2012, je v Ljubljani potekalo državno tekmovanje iz razvedrilne matematike. Nanj smo se uvrstili dijaki, ki smo se najboljše odrezali na šolskem tekmovanju.

Dan se je za nas pričel zgodaj, saj je vožnja do prestolnice trajala več kot tri ure. V Ljubljano smo prispeli v poznih ju-tranjih urah, sledila je otvoritev tekmovanja in pisanje testov. Naloge so bile letos drugačne in nekoliko težje kot prejšnja leta, kar nas je rahlo presenetilo in nekatere spravilo v slabo voljo. Po reševanju nalog smo se okrepčali z malico in po-klepetali z dijaki drugih gimnazij in ostalih srednjih šol. Na avtobusu smo si lahko nekoliko odpočili in si po prihodu v Maribor že lahko ogledali neuradne rezultate tekmovanja. Občutki so bili mešani, nekateri so bili zadovoljni, drugi pa nejevoljni.

Začetek počitnic je bil za nas bolj napet, saj je minil v duhu reševanja matematičnih problemov in ugank, medtem ko so se naši sošolci zabavali na potovanju v Berlin. Rezultati tekmovanja so pokazali, da smo se dobro odrezali, seveda pa gre zahvala naši mentorici Ireni Rauter Repija, ki nas je dobro pripravila in navdušila za tekmovanje.

Špela Gubič, 3. e

23. tekmovanje iz razvedrilne matematikeŠolsko izbirno tekmovanje je potekalo 21. 9. 2012 na naši

gimnaziji. Na tekmovanju sta sodelovala 202 dijaka. Iz prve-ga letnika 61, iz drugega 37, iz tretjega 65 in iz četrtega le-tnika 39. Na tem tekmovanju lahko dijaki prejmejo bronasta priznanja. Letošnji dobitniki so:

Anteja Gorjan Gazdag (1. c), Alen Šimon (1. d), Tamara Meško (1. c), Marko Copot (1. b), Rene Repija (1. b), Do-men Kajdič (2. d), Grega Premoša (2. b), Jana Žnidarič (2. c), Barbara Halas (2. d), Teo Makoter (2. d), Andrej Anderlič (3. c), Špela Gubič (3. e), Ines Hidič (3. c), Eva Zadravec (3. b), Nikola Geršanov (3. e), Žan Klaneček (4. b), Mitja Šadl (4. c), Matej Šadl (4. c), Ines Matjašec (4. a), Živa Antolin (4. c), Sara Lebar (4. e), Lara Lebar (4. e), Tjaša Kovačič (4. c), Katja Pucko (4. c).

Državno tekmovanje iz razvedrilne matematike je pote-kalo 27. 11. 2012 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Našo gimnazijo je zastopalo 9 dijakov. Izbor dijakov je bil narejen glede na njihove dosežke na šolskem tekmovanju in glede na pogoje, ki so bili razpisani v razpisu tekmovanja. Vsi dijaki, ki se udeležijo državnega tekmovanja, prejmejo srebrna priznanja, najboljši med njimi pa tudi zlata.

Srebrna priznanja so prejeli: Anteja Gorjan Gazdag, Domen Kajdič, Andrej Anderlič, Špela Gubič, Ines Hidič, Žan Klaneček, Mitja Šadl, Matej Šadl, Ines Matjašec.

Dobitniki zlatih priznanj pa so: Anteja Gorjan Gazdag, Špela Gubič ter Žan Klaneček, ki je obenem prejel tudi na-grado za osvojeno prvo mesto.

Udeleženci 23. državnega tekmovanja iz razvedrilne matematike

27. tekmovanje iz logikeŠolsko izbirno tekmovanje je potekalo 21. 9. 2012 na Gi-

mnaziji F. Miklošiča Ljutomer. Na tekmovanju je sodelovalo 186 dijakov. Iz prvega letnika 41, iz drugega 46, iz tretjega 44 in iz četrtega letnika 55. Na tem tekmovanju lahko dijaki prejmejo bronasta priznanja. Letošnji dobitniki so:

Goran Munđar (1. c), Anteja Gorjan Gazdag (1. c), Mar-ko Copot (1. b), Živa Potočnik (1. d), Hana Prelog (1. d), Ve-ronika Požonec (2. c), Nuša Rajtar (2. b), Sara Kovačič (2. c), Vanja Zamuda (2. b), Ana Ivanuša (2. b), Nikola Geršanov (3. e), Sara Kreft (3. e), Simon Bezenšek (3. a), Živa Moravec (4. c), Žan Klaneček (4. b), Aleš Jakoša (4. a), Simona Kocjan (4. b).

Udeleženci 27. državnega tekmovanja iz logike


Državnega tekmovanja iz logike, ki je potekalo 10. 11. 2012 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, se je udele-žilo 8 dijakov. Izbor je naredila komisija za logiko v Ljublja-ni glede na dosežke dijakov na šolskem tekmovanju. Našo gimnazijo so zastopali Goran Munđar, Ana Ivanuša, Vanja Zamuda, Nuša Rajtar, Sara Kovačič, Nikola Geršanov, Sara Kreft in Živa Moravec.

Ana Ivanuša in Vanja Zamuda sta na tem tekmovanju prejeli srebrni priznanji.

Lingvistična delavnicaZveza za tehnično kulturo Slovenije v sklopu Regional-

nega centra v Murski Soboti že tradicionalno konec leta pri-pravlja festival z naslovom IZUM – Inovativnost, znanost in ustvarjalnost mladih. Letošnja prireditev je potekala od 27.

do 30. novembra v trgovskem centru MAXIMUS v Murski Soboti.

V sklopu tega festivala so člani komisije za logiko pripra-vili delavnico za mlade in njihove mentorje – logična lingvi-stika, ki je potekali v sredo 28. novembra 2012. Delavnice so se udeležili Goran Munđar, Anteja Gorjan Gazdag, Tamara Meško in Alen Šimon.

V četrtek, 29. 11. 2012, je prav tako v sklopu festivala IZUM potekala slavnostna podelitev priznanj, na kateri sta Vanja Zamuda in Anja Ivanuša prejeli priznanje, ki sta ga osvojili na državnem tekmovanju iz logike.

Mentorica: Irena Rauter Repija, prof.

Že druga generacija kandidatk in kandidatov na decembrskih DSD izpitih na GFML

V letošnjem šolskem letu so naši dijaki lahko že drugič opravljali izpit za Nemško jezikovno diplomo (DSD) na naši šoli. Po dveh letih priprav, jezikovnem taboru v tretjem le-tniku in dodatnih urah nemščine je tako v začetku decem-bra 20 dijakinj in dijakov četrtih letnikov opravljalo pisni in ustni izpit iz nemščine. Naloge pisnega dela izpita smo poslali v Köln v Nemčijo, kjer jih bodo popravili strokovni ocenjevalci za Nemško jezikovno diplomo. Rezultate le-teh pričakujemo v mesecu marcu. Ustni izpiti, ki so potekali pred komisijo v petek 7. in v soboto 8. decembra pa so že prinesli rezultate. 19 kandidatov je izpit opravilo in sicer na stopnji C1, kar je po mnenju komisije ( dr. Reinhard Zühl-ke, Ulrike Beckenkamp, Liljana Kosič in Gita Fras) odličen rezultat. Dijaki so komisijo prepričali z odličnimi predstavi-tvami na različne teme, prav tako pa so dokazali zelo dobre komunikacijske zmožnosti.

Uspešno opravljen izpit DSD dokazuje aktivno znanje nemškega jezika na visoki ravni, diploma sama pa dijakom omogoča, da lahko študirajo na večini univerz v nemško govorečih deželah. Držimo pesti, da bodo rezultati pisnega dela izpita prav tako dobri.

Gita Fras, koordinatorica DSD


Športno obarvani konec novembra in začetek decembraRokometaši postali prvaki Pomurja v rokometu.

Dne 19. 11.2012 je v telovadnici Ekonomske šole Mur-ska Sobota potekalo regijsko prvenstvo v rokometu za dija-ke. Organizator prvenstva je bila Srednja zdravstvena šola Murska Sobota. Na prvenstvu so sodelovale Ekonomska šola Murska Sobota, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota, Gimnazija Murska Sobota, Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota in Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomera.

Za začetek tekmovanja sta bili odigrani dve kvalifikacij-ski tekmi v kateri je naša gimnazija premagala Ekonomska šolo Murska Sobota z rezultatom 12 : 4 in se s tem uvrstila v finalno skupino , kjer so kasneje bile odigrane tri tekme po sistemu vsak z vsakim. V finalni skupine so naši gimnazijci v prvi tekmi premagali Gimnazijo Murska Sobota z rezulta-tom 12 : 10, v drugi tekmi pa še Srednjo poklicno in tehni-ško šolo Murska Sobota z rezultatom 11 : 9 in s tem postali Pomurski prvaki v rokometu. Na tem mestu je potrebno še dodati, da je za najboljšega strelca na prvenstvu bil izbran Jure Kocbek, ki je nasprotnikom zabil kar 20 golov.

Košarkarji osvojili četrto mesto na Pomurskem prvenstvu.

V Radencih je 3.12.2012 potekalo Pomursko prvenstvo v košarki za dijake. Na tekmovanje se je prijavilo 7 ekip, ki so bile razporejene v dve skupini. Naši dijaki so bili v skupini A skupaj z Dvojezično srednjo šolo Lendava, Srednjo poklicno in tehniško šolo Murska Sobota in Ekonomsko šolo Murska Sobota. V svoji skupini so naši dijaki osvojili 3. mesto, saj so premagali Dvojezično srednjo šola Lendava z rezultatom 44 : 15. Izgubili pa so proti Ekonomski šoli Murska Sobota z rezultatom 24 : 25 in z Srednjo poklicno in tehniško šolo Murska Sobota z rezultatom 11 : 21. V naši skupini je zma-gala Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota , ki se je v finalni tekmi pomerila z Gimnazijo Murska Sobota in slavila naslov Pomurskega prvaka v košarki z rezultatom 33 : 32.

Patrik Vojsk državni prvak v judo do 90 kg.V Kopru je 5. 12. 2012 potekalo državno prvenstvo v

judo za dijakinje in dijake. Naša ekipa, ki je štela 8 članov se je domov vrnila z 3 medaljami. Državni prvak je v kate-goriji do 90 kg je postal Patrik Vojsk, ki je z odličnimi bor-bami pometel s konkurenco. Tretje mesto sta osvojila Grega Novak v kategoriji do 55 kg in Žiga Šendlinger v kategoriji do 60 kg. Rok Šendlinger je v kategoriji do 66 kg osvojil 5. mesto, Jure Lah pa v kategoriji do 73 kg 4. mesto. V konku-renci dijakinj je Hana Prelog v kategoriji do 57 kg osvojila 7. mesto, Barbara Halas v kategoriji do 63 kg 5. mesto in Betina Ivajnšič v kategoriji do 70 kg 4. mesto. Naši dijaki so v sku-pnem seštevku osvojili ekipno 8. mesto od 27 srednjih šol, ki so na prvenstvo nastopile. Iskrene čestitke vsem dijakom in dijakinjam, ki so več kot odlično zastopali Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer in s tem dokazali, da kljub številnim šol-skim obveznostim najdejo čas tudi za športno udejstvovanje izven okvirjev šolskega urnika.


Doživetje prostora v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota

V četrtek, 4. 10. 2012, smo se ob 16. uri odpravili v Po-krajinski muzej v Murski Soboti. V zgradbi so nas pričakale delavnice z naslovom Narodne noše.

Sprva smo se udobno namestili in prisluhnili prvim na-vodilom naše vodičke v muzeju. Razdelili smo se v skupine. Ker smo imeli na razpolago tri različne igre, se je naša sku-pina najprej odločila za igro s kartami. Pri tej nalogi smo imeli karte s štirimi različnimi poimenovanji. Karte si lahko dal na kupček le takrat, kadar si imel vse štiri iste karte z različnimi poimenovanji. Igra je bila zelo zabavna in hkrati tudi poučna.

Kot naslednji izziv smo izbrali računalniško igro, pri ka-teri smo oblačili moškega in žensko v narodno nošo. Če nisi vnesel oblačil v pravilnem zaporedju, si moral igro začeti znova in se bolj potruditi. Vsak dijak v skupini je dobil mo-žnost igranja.

Ura je tekla in naš ''pouk'' se je prav tako bližal koncu. Za-dnjo nalogo je predstavljalo reševanje delovnega zvezka, ki smo ga dobili v muzeju. Obsegal je celotno zgodovino pre-kmurskih noš, pohištva ter drugih predmetov. Pri tej nalogi smo se nekatere skupine povezale, saj nam je primanjkovalo časa. S skupnimi močmi smo tako opravili tudi zadnji izziv. V muzeju smo podrobno spoznali noše, ki so jih nosile Pre-kmurke v prejšnjih stoletjih.

Po končanem ''pouku'' smo se še pogovarjali o nošah in rešili dodatno nalogo na računalniku. Vodička nam je pri določenih vprašanjih pomagala, večino stvari pa smo rešili sami.

Ta popoldan nam je bil zelo všeč in nam bo ostal dolgo v spominu, saj je bil veliko bolj zanimiv od navadnega ogleda muzeja ali razstave.

Katja Peterka, 2.VB


ŠOK-ovci: »Zbiramo, Ločujemo, Rešujemo!«

Kot vsako leto smo tudi letos dijaki pri izbirnem pred-metu Študij okolja ali ŠOK dejavni pri tem, da dijake osveščamo o pomembnosti okolja in zanj tudi skrbimo. Letos smo se za to udeležili srečanja vseh srednjih šol v Pomurju – Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki je potekalo na Ekonomski Šoli. Slogan letošnjega tedna je bil : Vsak ukrep šteje, vsak mora sodelovati! Tukaj so se nam predstavile srednje šole Pomurja ter nam naj svoj način povedale kaj vedo o odpadkih in svoje rešitve za probleme. Predstavile so se Ekonomska šola Murska So-bota, Srednja Zdravstvena šola, Dvojezična šola Lendava, Gimnazija Murska Sobota, nazadnje pa smo se predstavili tudi mi. Dijakinje naše gimnazije so povedale kako mi na naši šoli ločujemo odpadke, prav tako pa so predstavile anketo o odpadkih in njene rezultate nad katerimi so bilo mnogi pozitivno presenečeni. Povedale so tudi koliko pa-pirja se porabi v naši šoli čez eno šolsko leto za seminar-ske naloge, domače naloge, laboratorijske vaje in še kaj drugega. Predstavile pa so tudi načrt, ki smo ga pripravili pri Šoku, kako bomo v šoli zmanjšali odpadke. S tem na-črtom sodelujemo v projektu Pozor(ni) za okolje! In to-krat pozivamo vse dijake, da sodelujete v naših akcijah. V prihodnje želimo da bi za kavo začeli uporabljati keramič-ne lončke namesto plastičnih. Ravnatelju smo predlagali da smo za božično darilo dobili EKO flaške- saj menimo da bomo s tem zmanjšali količino odpadnih plastenk. En korak smo že bolj blizu cilja, saj smo plastenke dobili že za Miklavževo darilo. Plastenke so priročne in prisrčne in jih bomo dijaki z veseljem nosili v šolo, namesto da bi vsak dan kupovali novo vodo in s tem novo plastenko.

Na predstavitvi v Murski Soboti pa jim je bila všeč ideja do bi mi dijaki profesorje začeli spodbujati za to da naj začnejo uporabljati spletne učilnice. Prireditev pa se je zaključila z mislijo : Pomagajmo, da bomo živeli v či-stejšem okolju in okolju ki nam bo nudilo prijazno vizijo za naprej.

Dejavni pa smo tudi v šoli saj smo uredili EKO koti-ček, ki si ga lahko ogledate v učilnici 3, preko katerega dijake opozarjamo o odpadkih in da je pravilno če jih lo-čujemo. Zato smo naredili drevesno krošnjo, kjer lahko vsak dijak pove kaj je danes naredil za okolje. Prav tako pa si lahko dijaki preberejo zanimive članke o ROOL-u, o Recikliranju, Odpadkih, Okolju in Ločevanju. Sodelu-jemo pa še pri projektu Pozorni za Okolje, kjer je naša naloga da ozaveščamo odpadkih in poskušamo zmanjšati količino odpadkov na šoli, ki je trenutno prevelika.

Laura Jud, 2.D


Spominska slovesnost ob 100-letnici rojstva Ferda Godine

17. oktobra, ko bi pisatelj Ferdo Godina, ki izhaja iz Bo-strice, praznoval rojstni dan, je bila v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota spominska slovesnost in otvoritev razstave o pisateljevem življenju in delu. Ob tej priložnosti so Godinovo ustvarjanje predstavili: Jože Vogrinec, direktor knjižnice, ki se je zbranim tudi zahvalil za bogato ustvarjal-nost, ki se velikokrat srečuje prav v pokrajinski knjižnici; predsednik strokovnega sveta Pokrajinske in študijske knji-žnice Murska Sobota Franci Just, kateri je izpostavil Godino-vo kritičnost do družbe in današnjo aktualnost Godinovih del; prireditev je s slavnostnim govorom počastil Tone Par-tljič, predstavnik Duštva slovenskih pisateljev, Igor Likar je predstavil slovensko pisateljsko pot s poudarkom na pomur-skih avtorjih, razstavo je zasnoval Andrej Pavlič, bibliotekar specialist, prireditev je povezoala višja knjižničarka Metka Sraka.

Naša gimnazija s pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti izredno uspešno sodeluje, zato je k pripravi slovesne akademije povabila naše dijake. Sodelovali so reci-tatorji: Lana Donko, Nuša Celec, Pia Zemljič, David Fišin-ger; interpretirali so odlomke iz Belih tulpik, iz romana, v katerem se Godina spominja vojnih dni, Jezdec brez konja; v narečju so predstavili začetke pisateljevega ustvarjanja. Glasbeno so program nadgradili: Nejc Černela s harmoniko, Monika Ivančič z violino ter pevska skupina Pomurski deč-ki, ki jo sestavljajo:David Duh, Iztok Dolamič, Elvis Geisler, Mitja Kolarič in Maj Kačar.

Ferdo Godina, »slovenski publicist, scenarist, urednik, pisatelj, zgodovinopisec«, v svojih delih večinoma opisuje usodo prekmurskega človeka, ki si želi boljši in pravičnej-ši svet. Kulturni program sta z dijaki soustvarila profesorja: Irena Štuhec in Borut Slavic.

Ustvarjalni opus Ferda GodineV četrtek, 6. decembra je na Golarjevi domačiji pote-

kala prireditev v spomin Ferda Godine. Predaval je Franci Just, ki nam je na zelo zanimiv način predstavil njegovo ži-vljenje in dela. Program so popestrili recitatorji literarnega krožka naše gimnazije in pa skupina pod vodstvom Davida Duha, z imenom Pomurski dečki.

Ferdo Godina se je najprej uveljavil s kratkimi pripo-vedmi, ki vsebujejo opis težkih razmer, v katerih so se bo-rili prekmurski partizani proti madžarskim okupatorjem, tematiko življenja na prekmurskem podeželju iz koder je pesnik prihajal. Z značilnim čustvenim pogledom na soci-alno podobo kmečkega človeka je njegova pripoved v mar-sičem sorodna pripovedim pisatelja poetiki Mišku Kranj-cu. Večji del pisateljevega pisanja je dogajanje v družbeno razslojeni vasi v tridesetih letih 20. stoletja in v povojnem obdobju. Godinove pripovedi vsebujejo motiv medseboj-

nih spopadov posameznika s skupnostjo, v kateri imajo pomembno vlogo čustveni in moralni zapleti, kasneje pa pogosto tudi ideološka in politična nasprotja.

Maja Vičar


Poklon Robertu MusiluRobert Musil, avstrijski pisatelj, je širše poznan po

delu Zablode gojenca Törlessa in drami Sanjači, predvsem pa po nedokončanem modernističnem romanu Mož brez posebnosti. Pri Študentski založbi so letos poleti izšli od-lomki iz pisateljeve korespondence pod skupnim naslo-vom Zgodbe, ki to niso. Ena od zgodb, ki so vključene v izbor, nosi naslov Slovenski vaški pogreb. Slednja je bila izhodišče nam, dijakom pri pisanju kratke zgodbe. Sode-lovali smo dijaki 2. letnika in sicer; Elvis Geisler, Monika Ivančič, Nuša Mihalič, Nina Mladenovič in Maja Vičar. Musilova zgodba Slovenski vaški pogreb nam je nudila številna izhodišča za razmislek. Deček se znajde sredi ža-lovanja, ki je očitno, a to, kar pritegne njegovo pozornost, ni množica, ampak obroben pripetljaj, ki v njem prebu-di ganjenost in čudenje. V današnjem času, ko družba in mediji tekmujejo v kričečih, izvirnih in nepričakovanih zasukih, ki bi pritegnili našo pozornost, se zdi doživljanje Musilovega pripovedovalca ob tako neznatnem dogodku težko razumljivo. Vajeni smo silovitega bombardiranja z vseh strani, drobne prigode iz vsakdanjika pa neopazno drvijo mimo naših preobremenjenih misli. Dijaki smo to-rej morali pisati o dogodku, ki je predramil našo zavest, šokiral s svojo »navadno nenavadnostjo«, nepričakova-nostjo in strašljivostjo, pa tudi lepoto in ganljivostjo. Na kratko, dogodek, ki za hip ugrabi čute in zadrži pozor-nost. Najboljšo kratko zgodbo z naše gimnazije je napisa-la Nina Mladenovič z naslovom Dekle, ki mi je spreme-nilo življenje. Natečaj je potekal v okviru projekta Poklon Robertu Musilu ob 70-letnici avtorjeve smrti. Veseli smo, da smo lahko sodelovali na natečaju in tako spoznali, da lahko tragičnost potegne zraven tudi tisto ganljivo, čutno plat zgodbe.

Maja Vičar, 2. c

Mnenje nagrajenke Študentska založba v Ljubljani nas je povabila k so-

delovanju na literarnem natečaju za najboljšo literarno zgodbo, ki je organiziran v okviru projekta Poklon Ro-bertu Musilu. Robert Musil je kronist avstrijske družbe in je širše poznan po delu Zablode gojenca Torlessa, dra-mi Sanjači in romanu Moč brez posebnosti. Pri Študent-ski založbi je letos izšel izbor najrazličnejših besedil pod skupnim imenom Zgodbe, ki to niso. Ena od zgodb nosi ime Slovenski vaški pogreb in prav ta je bila izhodišče pri pisanju kratke zgodbe. Dijaki smo morali napisati o do-godku, ki je v nas predramil zavest, ki nas je presenetil ali pa nas šokiral s svojo nepričakovanostjo, strašljivostjo, pa tudi lepoto in očarljivostjo. Pisali smo torej o dogodku, ki je uspel pritegniti našo pozornost. Na natečaju so lahko sodelovali vsi dijaki od 1. do 4. letnika. Prve tri najboljše kratke zgodbe so bile tudi nagrajene in sicer s knjižnimi nagradami, avtor najboljše kratke zgodbe pa je prejel tudi bralnik Kindle.

V svoji zgodbi z naslovom O dekletu, ki mi je spreme-nilo življenje sem pisala o spoznanju, kako lepo je življe-nje in kako ga moramo ceniti od samega začetka. Šele ko se znajdemo v neprijetni situaciji, lahko razumemo, da je naše življenje v bistvu veliko lepše in boljše od marsikate-rega drugega. Ko spoznamo osebo, ki bo zavedno prikraj-šana za nekaj, kar ima rada, ugotovimo, da smo velikokrat preveč občutljivi in se pritožujemo za čisto nepotrebne stvari.

Za svojo zgodbo sem prejela drugo nagrado in dobi-la kar pet knjig, tri izmed njih pa sem že tudi utegnila prebrati. Prejela sem knjigo Slepo okno, avtorice Leene Krohn, Učna ura kaligrafije prozaista Mihaila Šiškina, Polnoč ves dan britanskega pisatelja Hanifa Kureishija, Obrisi senc pisatelja Amitava Ghosha ter Dan zmage, ki je delo Čaterja, Kumerdeja, Skubica, Tratnika in Vojdo-viča. Knjižnih nagrad sem se seveda zelo razveselila in profesorici Ireni Štuhec ter knjižničarki Veroniki Prijol, ki sta me k pisanju zgodbe tudi spodbudili, obljubila, da se bom podobnih literarnih natečajev še velikokrat z ve-seljem udeležila.

Nina Mladenovič, 2.c


»EU v šoli«V lanskem šolskem letu smo bili učitelji družboslovnih

predmetov povabljeni k sodelovanju v projektu Inovativno poučevanje za kontinuirano učenje o evropski integraciji (na kratko »EU v šoli«); najprej je bil organiziran v aprilu 2012 na FDV v Ljubljani izobraževalni seminar, v tem šolskem letu pa so nas povabili, da smo skupaj z dijaki predstavili primere dobre prakse in obiskali Predstavništvo Evropske komisije.

V petek, 26. oktobra 2012, se je šest dijakov naše šole od-pravilo na Fakulteto za družbene vede v Ljubljano. Dijaki iz 4. letnikov so predstavili primer debate kot metode učenja vsebin o EU. Zastopali so nas Zoran Fijavž in Živa Antolin iz 4. C ter Mihael Pojbič iz 4. B.

Debatirali so po modelu mini formata 1:1 ter srednjega formata 2:2. Gre za interaktiven, kooperativen, formalen na-čin razprave, ki ga lahko uporabimo kot uvodno motivacijo (v tem primeru napovemo debatno trditev teden dni pred izvedbo, da se dijaki lahko pripravijo doma) ali pa zaradi relativne enostavnosti kar v učni uri, v kateri bo potekala mini debata (za utrjevanje snovi iz prejšnje ure). Mihael je negiral debatno trditev »Evropski parlament bi moral imeti le en sedež delovanja«, Živa in Zoran sta zagovarjala trditev » Evropski parlament bi moral nasprotovati nadaljnji širitvi EU«.

Ker so vsi šolani debaterji so naredili velik vtis in našo šolo še enkrat predstavili kot šolo, kjer se izvaja debata na visokem strokovnem in tudi tekmovalnem nivoju.

Dijaki iz 2. B, Damjan Pjević, Ana Ivanuša ter Maj Kačar so se delavnice debate udeležili kot debaterji, ki se z vsebina-mi EU šele spoznavajo.

Nova znanja, do katerih so prišli tekom delavnice:Na fakulteti za družbene vede smo si najprej ogleda-

li primer debate, ki so ga izvedli dijaki naše šole, ter dijaki prve gimnazije Maribor. Debata kot učni pripomoček se mi je zdela zanimiva, saj moraš o temi o kateri debatiraš, prej veliko raziskati, med debato pa zastopaš svoje stališče, pri katerem lahko debatno trditev podpiraš ali jo zanikuješ. De-bata kot način ocenjevanja se mi zdi zelo zanimiv, saj si s tem lahko pridobiš zelo dobro oceno, če hočeš debato izvesti zelo dobro moraš o trditvi tudi veliko pred tem že raziskati.

Meni najzanimivejše in koristnejše informacije, ki so jih povedali na evropskem predstavništvu, so bile izmenjave di-jakov ter študentov iz celotne Evrope. Potekajo vsako leto in lahko se ga udeležijo vsi, ki jih to zanima. Po navadi taka izmenjava traja nekaj mesecev. Ena takšnih izmenjav, ki se izvaja tudi v Sloveniji se imenuje Erasmus. Dan, ki smo ga preživeli v Ljubljani je bil zelo poučen in zanimiv. Ana, 2. B

Dobil sem veliko novega znanja o EU, zdaj pa tudi vem kakšna je razlika sprejeti odločitev s soglasjem ali s kompro-misom. Damjan, 2. B

Sonja Ferčak


V Domu starejših občanov v LjutomeruNačin življenja posameznikov v današnji družbi in pred-

vsem medgeneracijsko povezovanje ter prostovoljno delo je dan danes zelo pomembno. Pri obveznem predmetu v 3. le-tniku - sociologiji smo na pobudo našega profesorja obiskali Dom starejših občanov Ljutomer.

Odprtih rok so nas pričakali tako varovanci doma kot za-posleni. Nagovorila nas je gospa Nataša Šumak, socialna de-lavka v domu starejših občanov ter nas seznanila s splošnimi informacijami o domu. Tako smo izvedeli, da v domu, ki je bil zgrajen leta 2001, bivajo predvsem občani bližnjih občin: Križevci, Veržej, Razkrižje in Ljutomer.

Dom je javni socialnovarstveni zavod namenjen varstvu starejših oseb. Tako danes ponuja socialno oskrbo in zdra-vstveno nego okoli 150 stanovalcem. Prednosti doma Lju-tomer so tako izjemna lokacija, neposredna bližina samega centra Ljutomera, zgradba je nova, sodobna, okolica lepo in skrbno urejena, kot najpomembnejše pa je treba omeniti, da v domu prevladujejo pristni medosebni odnosi in komuni-ciranje med vsemi. Tako varovanci kot njihovi obiskovalci se lahko srečujejo in pogovarjajo v avli z bifejem, v jedilnici, večnamenskem prostoru, dnevnem prostoru, prav tako pa je varovancem na voljo ambulanta, prostori za fizioterapijo in delovno terapijo, knjižnica in druge aktivnosti.

Dom starejših občanov daje velik poudarek na medgene-racijskih odnosih. Tako vedno znova pripravljajo piknike in izlete, vsem ljudem, ki so oz. bi bili pripravljeni pomagati, pa

je omogočeno, da se lahko udeležijo prostovoljnega dela. Že vrsto let tudi gimnazijci ljutomerske gimnazije radi sodelu-jemo in prostovoljno pomagamo,ter se udeležimo srečanj s stanovalci doma upokojencev.

(INTERVJU)Kot pravi ''lotmerški gimnazijci'' vemo, kako lepo je pre-

jemati, še lepše pomagati in dajati. Tako se bomo še naprej radi udeležili prostovoljnega dela ter se z veseljem poveselili in nasmejali ob pogovorih s stanovalci iz doma starejših občanov Ljutomer.

Mateja Šoštarič

Pevski zbor GFML na 4 . Prazniku partizanske pesmi v Ljubljani

Pevski zbor naše gimnazije je z lanskim prepričljivim in energije polnim nastopom na Glasbenem festivalu osnovnih in srednjih šol naredil velik vtis na zbrano publiko, komisi-jo in na direktorico Pionirskega doma v Ljubljani, rojakinjo, gospo Viko Potočnik. S tem smo si zaslužili ponovno vabilo, tokrat na 4. Praznik partizanske pesmi.

Pričeli smo s pevskimi vajami in ugotovili, da nas je na vsaki vaji več – pristali smo na številki 87! Še štiri intenzivne vaje in že smo se z dvema avtobusoma na sončno soboto, 17. novembra, peljali proti naši prestolnici. Pot do Ljubljane je ob harmoniki in kitari minila hitro. Na kraju dogodka so nas prijazno sprejeli in nam ponudili največji prostor, kar so ga premogli. Sledilo je opevanje, ogrevanje, sproščanje pred na-stopom in prireditev se je pričela. Nastopili smo kot šesti od osmih pevskih zborov. Bili smo najštevilčnejši in poleg tega še edini mladinski zbor, zato smo poželi veliko navdušenje in bučen aplavz zbranih poslušalcev že ob vstopu na skoraj premajhen oder. Pod vodstvom Danijela Berdena smo zapeli 3 partizanske pesmi: Svobodna Slovenija, Oblaki so rdeči in Bratje, le k soncu, svobodi. Na odru smo se počutili odlično,

saj nas je zbrana publika z velikim navdušenjem poslušala. Po končanem nastopu so sledile čestitke in vabila za sode-lovanje z drugimi zbori, nato pa pogostitev, obvezen McDo-nalds in zabavna pot v nočnih urah proti domu.

Tatjana Rozmarič – Poštrak in Mojca Vizjak Horvat


Projektni dnevi v 1. letniku Strokovna ekskurzija v Ljubljano

Prvi letniki smo zadnji dan projektnega tedna prežive-li malo drugače. Ne, nismo sedeli v šolskih klopeh, ampak na avtobusu, ki nas je 22. novembra 2012 odpeljal v težko pričakovano Ljubljano. Ko smo po dolgi vožnji, ki smo si jo dijaki popestrili s petjem in klepetanjem, končno pri-speli na naš cilj, smo se razredi ločili in šli do prve postaje. Mi, 1. b, smo si v spremstvu profesorice Darinke Uršič in našega »carskega« razrednika, profesorja Saša Pergarja najprej ogledali hišo eksperimentov. Od profesorice smo dobili delovne liste za fiziko in kemijo, ki smo jih rešili s pomočjo eksperimentov in so nam prinesli dodatke pri testu. Ko smo opravili »svojo dolžnost«, smo se pozabava-li še z drugimi eksperimenti. Na koncu nam je tamkajšnji demonstrator pripravil kratko, pa vendar zelo zanimivo predstavitev. Naša naslednja postaja je bila Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Tam nam je vodnica po-vedala nekaj o zgodovini te knjižnice, na koncu pa smo si še ogledali ogromno čitalnico, ki smo jo občudovali s ši-roko odprtimi usti. Vsi nestrpni in polni pričakovanj smo se odpravili do zadnje postaje – Narodne galerije, kjer so nam bili predstavljeni evropski slikarji in njihova dela. Imeli smo prijaznega in veselega vodnika s smislom za humor, kar nam je bilo še posebej všeč.

In končno je bil tukaj težko zaslužen prosti čas (»vrhu-nec« ekskurzije:), ki smo ga najprej preživeli ob okusnih McDonaldsovih hamburgerjih. Medtem ko smo grizljali vse, kar nam je prišlo pod roke, smo se počutili kot naj-srečnejša bitja na svetu. Za piko na i pa smo odhiteli do najbližjih trgovin in zapravljali, zapravljali in končno za-pravili ves denar, ki so ga hranile naše ljube denarnice. Vsak je ubral svojo pot, in kot bi mignil, je napočil čas za naš odhod. Navdušeni nad doživetjem v Ljubljani in žalostni, da je vsega konec, smo se udobno namestili v avtobus in krenili proti domu. Tudi na poti nazaj je bilo v avtobusu precej pestro. Klepetali smo, prepisovali reši-tve za kemijski delovni list, peli in iskali primeren način, kako bi našemu razredniku neopazno ukradli kremne re-zine, ki si jih je kupil na Tepanju. Ko smo se že skoraj do smrti nasmejali izjavam profesorjev, je kar naenkrat napočil čas, da se poslovimo. Doma smo še pozno v noč razmišljali o celodnevnem doživetju in zaspali z nasme-škom na obrazih.

Michelle Tivadar, 1. B


Projektni dnevi v 2. letniku Prepoznavanje agresivnosti

Kakor vsako leto so na naši šoli potekali že tradicionalni Mi-klošičevi dnevi, ki so se tokrat prepletali s projektnim tednom. Tema s katero smo se ukvarjali dijaki drugih letnikov je bila agresija, o njej pa smo se pogovarjali pri različnih predmetih in vzroke ter posledice poskušali gledati z različnih zornih kotov.

V ponedeljek smo se podali na strokovno ekskurzijo v Ma-ribor, kjer smo obiskali Narodno knjižnico, arhiv ter Pravično trgovino. V knjižnici smo si najprej ogledali predstavitveni film, ki prikazuje nastanek in razvoj mariborske knjižnice, kasneje pa smo se razdelili v skupine in se ločeno odpravili po posameznih oddelkih, kjer so nam povedali kako pridobijo gradivo in ga skladiščijo ter navsezadnje kako si ga lahko izposodimo. Zelo zanimivo je bilo tudi v arhivu, kjer dobesedno domuje zgodovi-na. Tudi tam smo si ogledali kratek film o arhiviranju, nato pa nas je uslužbenec povedel v prostor, kjer shranjujejo arhivsko gradivo in nas seznanil s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da so razni zapisi res na varnem. V delavnici so nam predstavili postopek restavriranja, nato pa smo se zahvalili za poučno iz-kušnjo ter dan nadaljevali v Pravični trgovini. Namen le te je zmanjšati izkoriščanje delovne sile v ekonomsko šibkejših dr-žavah, zato smo bili seznanjeni s potjo najbolj vsakdanjih iz-delkov, ki jih uporabljamo, od izdelave do polic. Spoznali smo kako nepravična je ta pravzaprav do nekaterih členov prodajne verige in kako lahko mi pomagamo s kupovanjem izdelkov v specializiranih trgovinah, ki se borijo proti izkoriščanju. V Slo-veniji obstaja le ena taka prodajalna imenovana Tri muhe.

Če je bil začetek našega tedna bolj aktiven, pa smo preosta-nek preživeli v Ljutomeru. Torek je bil bolj kulturno obarvan, saj smo si ogledali aktualni slovenski film Šanghaj. Ta je nastal po literarni predlogi prekmurskega pisatelja Ferija Lainščka, izpostavlja pa življenje romske skupnosti, družinske probleme ter kaže kako težko je včasih pod različnimi pritiski v življenju ostati na pravi poti.

Tudi preostanek tedna je bil filmski, naša izhodiščna točka za nadaljno analizo pa film Krvavi diamant. Kontroverzni film , ki je javnost dodobra pretresel takoj po premieri, prikazuje kru-to in surovo nasilje, ki ga uporniška vojska izvaja nad prebivalci afriške država Sierra Leone med državljansko vojno in zasu-žnjevanje ljudi, da kopljejo diamante, ki potem romajo v razvite države. V filmu je opisano kako s kupovanjem teh diamantov posredno podpiramo tak nečloveški odnos do revnih Afriča-nov ter na nek način tudi financiramo državljanske vojne. Ka-sneje smo pri pouku raziskovali zgodovinske in geografske zna-čilnosti kraja kjer se odvija film in poskušali na vedenje likov gledati s psihološkega vidika. Pri pouku kemije in biologije smo proučevali telesne vzroke agresivnega vedenja ter nastanek in delovanje hormonov, ki vzpodbujajo agresijo.

Teden malce drugačnega pouka je bil zelo pester in zanimiv, dijaki pa smo se naučili marsikaj novega.

Helena Balažic, 2.a

Zbrali smo se v avli Univerzitetne knjižnice Maribor pred Miklošičevim spomenikom

V Glazerjevi dvorani UKM smo si ogledali predstavitveni film o knjižnici. V njem so nam podrobneje predstavili njen razvoj,

zgodovino in način dela ter izposoje.

Arhivar nam je predstavil način hranjenja dokumentov, pogoje pod kate-rimi so shranjeni ti dokumenti in kakšne dokumente dejansko hranijo.


Projektni dnevi v 3. letniku Ekskurzija v Ljubljano in ogled filma Šanghaj

V sklopu projektnih dni smo se v ponedeljek, 19. 11. 2012 odpravili na strokovno ekskurzijo v Ljubljano. Namen ekskurzije je bil spoznati slovenske nacionalne institucije. Kot prvo smo obiskali Narodni muzej Slovenije, kjer smo ogled namenili predvsem eni stalni razstavi z imenom ''krat-ka zgodovina Slovencev''. Lepo so prikazane značilnosti in zanimivosti vseh obdobij, predvsem smo se navdušili nad razstavljeno situlo iz Vač, nad paleolitsko piščaljo, predvsem dekleta nas je očaral nakit iz dragocenih kamnov, medtem ko so fantje raje pogledali za orožjem. Vse pa je zanimal del, kjer je predstavljena Slovenija po osamosvojitvi. Takoj smo opazili, da je osamosvojitev pomenila velik napredek, razvoj v industriji, gospodarstvu, športnih disciplinah, klubih, or-ganizacijah, kar so zelo dobro prikazovali tudi razstavni ek-sponati.

Polni pričakovanj, da bi mimogrede srečali kakšnega našega vodilnega politika, smo se iz muzeja odpravili v bli-žnjo stavbo Državnega zbora Republike Slovenije. Priznava, kar pomembni sva se počutili ob vstopu skozi glavna vrata v parlament. Višja referentka z ministrstva za obrambo nas je popeljala v malo dvorano, kjer zaseda Državni svet, usta-vili smo se tudi v preddverju velike dvorane, katere zgornje štiri stene krasi freska, ki prikazuje zgodovino Slovencev od naselitve do obdobja po 2. svetovni vojni. Tu smo tudi sreča-li kar nekaj poslancev, med drugim se lahko pohvalimo, da nam je poslanka Renata Brunskole zaželela lep dan. Vrhunec ogledov v parlamentu pa je vsekakor bil balkon, s katerega smo imeli pogled na veliko dvorano, kjer potekajo seje Dr-žavnega zbora.

Naša zadnja ogledna točka pa je bil protokolarni kom-pleks Brdo pri Kranju. V čudovitem gorskem okolju na pragu Alp na skoraj 500 hektarjev velikem posestvu smo se spreho-dili po kompleksu, kjer potekajo največja protokolarna sre-čanja, vrhunske kongresne prireditve, posebne slovesnosti in podobno… V čudoviti okolici smo se srečali z veliko jezeri, čebelnjaki, toplarji, konjušnico itd. … Velik, pomemben vtis pa dajejo tudi Grad Brdo, hotel Kokra s centrom dobrega počutja Vrelec Brdo, vadišče za golf, konjeniški center, ter v letu 2007 kot zadnji sodobno zasnovan in vrhunsko tehnič-no opremljen Kongresni center Brdo.

Dijaki 3. letnikov smo prepričani, da je ekskurzija po-polnoma uspela. Mimogrede pa nas je opomnila, da nam ni treba tisoče kilometrov daleč stran od doma, kajti velika bogastva in lepote nas čakajo tudi znotraj meja naše države.

V torek pa smo si šli v ljutomerski kino ogledat nov film režiserja Marka Naberšnika, Šanghaj, zgodbo o večnem hre-penenju po sreči, o ljubeznih in družinskih vezeh. Iz kina smo odhajali vsi zelo navdušeni, ker je celotna zgodba res čudovito predstavljena, spet med drugim pa Prekmurci tudi rahlo ponosni, ker je film večina bil posnet v njihovih krajih.

Takšne popestritve naših šolskih dni, ko se lahko malo sprostimo in tudi nasmejimo, so nam zelo všeč. Upamo, da se nam jih obeta še veliko.

Tina Petek in Mateja Šoštarič, 3.A


Ogled predstave Božična pesem

V torek, 27. 11. 2012, smo si dijaki drugega letnika ljutomerske gimnazije v mariborskem Narodnem domu ogledali predstavo The Christmas Carol po noveli zna-menitega angleškega pisatelja Carlesa Dickensa. Predsta-vo so na odrskih deskah čudovito interpretirali člani gle-dališke skupine The American Drama Group Europe. Pod taktirko producenta Gunnarja Kuehna vsako leto navdu-šujejo svetovno občinstvo.

Spremljali smo zgodbo zadrtega, skopega, neprijazne-ga in lakomnega starca Ebenezerja Scroogea , ki smisel sveta vidi le v denarju. Ljudem okoli sebe kvari božično vzdušje s svojim cinizmom in osornostjo. Zavrne pova-bilo svojega nečaka na božično večerjo v krogu družine in je nečloveško strog ter osoren do svojega revnega po-močnika Boba Crachita. Prezira in odreka pomoč vsem, ki so po njegovem mnenju manjvredni ter si sploh ne za-služijo živeti. Ko na božični večer ura odbije polnoč, ga obišče duh preminulega poslovnega partnerja Marleya. Ta ga opozori, da ga bo doletela enaka grenka usoda tava-nja v onostranstvu, če se ne bo spremenil. Napove obisk treh duhov in Scroogea res obiščejo duhovi božične pre-teklosti, sedanjosti in prihodnosti. Prvi ga popelje v čase njegove mladosti, prve ljubezni, ki jo je izpustil iz rok, in mu pokaže, da ga je njegovo delo obsedlo že takrat in je izgubil sočutje do sočloveka. Duh božične sedanjosti mu prikaže, kako njegove odločitve in obnašanje vplivajo na ljudi okoli njega. Vsi ga sovražijo iz dna duše, le nje-gov reven in zatiran pomočnik, ki komaj skrbi za bolne-ga sina, v njem vidi nekaj dobrega. V isti noči potrka na njegova vrata še Duh božične prihodnosti. Zlovešč prikaz tega, kar bo še prišlo, starca zgrozi. Ko Ebenezer zagleda svoj nagrobnik in zraven grob Malega Tima, Crachitovega bolnega sina, se v njem nekaj zgane in prosi za odpušča-nje. Prošnja se mu uresniči, in ko se zbudi, je spremenjen človek. S svojo dobrodelnostjo v sebi in drugih prebudi bistvo božiča – najti srečo v drobnih stvareh in jo deliti z drugimi.

Na koncu predstave smo z gospodom Kühnerom na-redili kratek intervju, kjer nam je povedal, da American Drama Group obstaja že 35 let in je bila ustanovljena v Nemčiji. Vsako leto v New Yorku in Londonu potekajo avdicije, kjer vsi nadebudni igralci dobijo možnost postati del te čudovite skupine. Kot gledališka skupina potujejo po vsem svetu in včasih je težko zabavati različne mno-žice ljudi. Gospod Kühner nam je povedal: »Zelo težko je zabavati ljudi, kot so na primer Japonci, saj sploh ne govorijo angleško, vendar poznajo vse tehnične izraze. Ja-ponci poznajo vse računalniške, infromacijske in tehnič-ne izraze. Ko igramo zanje, ti med igro ne ploskajo in se ne smejijo, vendar na koncu vstanejo in nam dajo bučen aplavz. Se pravi, da so uživali!«

Ker pa naša šola kar poka po šivih od vsega gledališke-ga talenta, smo gospoda Kühnera vprašali za nasvet vsem mladim nadebudnim igralcem, kot smo mi, dijaki GFML. Z nasmehom in iskrico v očeh nam je povedal: »Moraš se zelo truditi in delati. Vidim veliko ljudi, ki imajo dosti talenta in bi lahko postali igralci, vendar se ne trudijo za-dosti, zato jim tudi ne uspe. Potem pa so tukaj tudi tisti, ki nimajo veliko talenta, a veliko trenirajo ter delajo, da postanejo zelo dobri igralci. Glavno je, da moraš trdo de-lati in verjeti vase. Res je. Če verjameš vase, ti bo uspelo.«

Tudi sami smo se iz Maribora odpravili polni praznič-nega vzdušja in bi izkušnjo vsekakor ponovili.

Laura Jud in Martina Smodiš, 2.D


Ekskurzija po Avstrijski Koroški19. oktobra 2012 so se dijaki 4. letnikov, ki imajo zgodovino

na maturi, s svojimi mentorji odpravili na strokovno ekskur-zijo na avstrijsko Koroško, da bi izpopolnili svoje poznavanje zgodovine tega področja, hkrati pa izvedeli kaj več o življenju slovenskih Korošcev, ki danes živijo v zamejstvu v Avstriji. Ob 5. uri zjutraj smo iz Ljutomera krenili na pot proti Koroški. Preden smo prečkali nekoč veliko bolj zastraženo mejo, smo si privoščili še okrepčilo, nato pa smo se polni energije podali novim dogodivščinam naproti.

Najprej smo se ustavili v Svetem Andražu v Lavantalski dolini, kjer nas je pričakal gospod Pötsch. Ta nam je z najve-čjim veseljem povedal kar nekaj o zgodovini škofije, ki je tukaj delovala in jo je kasneje A. M. Slomšek prenesel v Maribor.

Nato nas je g. Pötsch popeljal po cerkvi, ki jo upravljajo jezuiti, tukaj pa so dijaki predstavili svoje referate in sošolce o vsem podrobno seznanili. Nato nas je gospod Pösch popeljal v mestni arhiv, kjer nam je povedal še več o zgodovini kraja ter področja. Pot nadaljujemo do gradu Visoka Ostrovica. Pot na vrh je bila, priznamo, kar dolga in rahlo naporna … Prehoditi smo morali 620 m dolgo strmo, v skalo vklesano pot, ki je peljala skozi 14 obrambnih vrat, ki jih je dal zgraditi takratni lastnik kot obrambo pred Turki. V samem gradu smo si ogle-dali bogato zbirko orožja iz srednjega veka, obenem pa smo se lahko razvajali ob prelepem razgledu na dolino.

Naša naslednja ogledna točka je bilo Gosposvetsko polje, kjer smo se ustavili ob vojvodskem prestolu, ki je pomemben tudi za nas Slovence, saj so tu Karantanci ustoličevali nove kneze.

Med drugim smo si ogledali še bližnjo cerkev Gospe svete, kjer častijo Modestov grob. V cerkvi smo občudovali mnogo čudovitih fresk in mogočnih oltarjev, kot pravi ljutomerski gi-mnazijci pa smo se tudi podpisali v knjigo gostov.

Za konec smo se odpravili v sam center Celovca, kjer smo se sprehodili mimo Mohorjeve družbe do Novega trga s spo-menikom Marije Terezije, občudovali pa smo lahko tudi mo-gočno palačo deželne vlade ter velik kip celovškega zmaja. Vo-dnici smo z veseljem prisluhnili ob pripovedovanju legende o celovškem zmaju.

Za konec smo vstopili tudi v deželno palačo, kjer se danes v Veliki dvorani nahaja znameniti knežji kamen, ki predsta-vlja pomemben del naše zgodovine in je upodobljena sloven-skem kovancu za 2 centa.

Med predstavitvami referatov se je pri nas ustavila tudi go-spa in nas kar z navdušenjem pričela poslušati … Njeno zani-manje nas je presenetilo, nakar smo presenečeni ugotovili,da smo srečali pravo slovensko Korošico, ki živi na avstrijskem Koroškem.

Na koncu, smo si vzeli še nekaj časa zase, nato pa smo se poslovili od Avstrije in podali na pot proti domačim krajem.

Tina Petek, Mateja Šoštarič


Ekskurzija v Salzburg in MűnchenPetek, 26. oktober, se je za 20 dijakov 3. in 4. letnikov

začel že zelo zgodaj. Ob pol treh zjutraj smo krenili na na-ravoslovno obarvano ekskurzijo v Salzburg in nato naprej v Műnchen.

Okoli osme ure zjutraj smo bili že čisto blizu Salzburga, kjer smo si privoščili postanek za osvežitev in zajtrk, nato pa hitro krenili do naše prve postaje-solnega rudnika Hallein. Kot čisto pravi rudarji smo se odeli v bele zaščitne obleke in se z vlakcem podali v globine rudnika, kjer smo si z nav-dušenjem ogledovali filme, okušali slano vodo, se peljali po rudniškem jezeru, se celo dvakrat, sprva najprej s strahom spustili po drčah, kot po nekakšnih toboganih… In čeprav smo že gimnazijci, bi si te 'norčije' želeli privoščiti še večkrat! V rudniku smo tudi dvakrat prestopili mejo med Avstrijo in Nemčijo. Za lep spominek pa nam je prijazen vodič podaril majhen vzorček soli.

Od tu smo si na hitro ogledali še zanimivo Keltsko vas, nato pa se z res največjim veseljem odpravili naproti novi ogledni točki, eni izmed naših najljubših-pivovarni Hofrau.

Tam smo si ogledali muzej pivovarstva, se seznanili s po-stopkom proizvodnje, si proizvodnjo tudi ogledali, vendar smo imeli majhno smolo. Pivovarna namreč ni delovala, ker so ravno tisti dan Avstrijci imeli praznik. Kot pravi gi-mnazijci smo se tudi vpisali v knjigo gostov in se v prijetnih prostorih tamkajšnje okrepčevalnice prepustili užitkom ob pokušini piva.

Nato smo si ogledali park dvorca Hellbrunn, oziroma na-tančneje tamkajšnje vodne igre. Prevzel nas je sprehod med številnimi vodnjaki, kipi in izviri... Marsikateri od nas je od tu šel tudi moker. Ampak nič zato, saj je takšen tudi že od nekdaj pomen teh vodometov. Včasih se je namreč lastnik tega dvorca ponorčeval iz svojih gostov tako, da jih je po-škropil.

Naš prvi izletniški dan smo nato naprej preživljali ob spoznavanju samega Mozartovega mesta. Sprehodili smo se po samem Salzburgu, si ogledali znamenitosti in si privošči-li tudi nekaj časa za majhne nakupe med drugim tudi čisto pravih originalnih, slavnih Mozartovih kroglic.

Prvi dan je šel h koncu in čakala nas je približno dve in pol urna vožnja naprej v Nemčijo, do Műnchna.

Prvi vtisi o prestolnici Bavarske so bili nadvse super. Pov-sod veliko prestižnih nemških vozil, visoke, mogočne ste-klene zgradbe, super hitre ceste, vsa moderniziranost nas je zelo navdušila.

Namestili smo se v mladinskem hostelu Haus Internati-onal Műnchen. Tukaj smo se tudi pozabavali v diskoteki, na naše presenečenje pa smo že prvo noč spoznali nekaj prije-tnih sovrstnikov s hrvaškega Zagreba.

Drugi dan, sobota, je bil za nas verjetno najbolj pričako-van. Takoj po zajtrku smo namreč šli na ogled Arene Allianz, zelo znanega in enega najbolj modernih nogometnih stadio-


nov, katerega si lastita kluba FC Bayern in Műnchen. Z mogočne tribune smo imeli prelep razgled na igrišče s

pravo travo, katerega so ravno pripravljali na veliko tekmo, ki je bila naslednji dan, sprehodili pa smo se tudi po notra-njosti, po restavracijah, sejnih sobah, trgovinah, kot najbolj pa je pomembno omeniti seveda slačilnice, kjer smo se na-vihana dekleta tudi z veseljem fotografirale. Kot čisto pravi nogometaši smo v dveh kolonah sprehodili po stopnicah, ki vodijo na samo igrišče. Občutki so bili res božanski!

Naš naslednji ogled je bil Dachau. Odpeljali smo se v malo oddaljen kraj, kjer so še danes ostanki nekdanjega koncen-tracijskega taborišča. Priznamo, ob ogledu kratkega filma o pobijanju Judov in samem sprehodu po ozemlju taborišča, po barakah, kjer so Judje živeli in ob vstopu v plinske celice ter krematorij je marsikoga izmed nas kar zmrazilo.

Nato smo se vrnili v sam center Műnchna, kjer smo se prosto sprehodili po mestu, si ogledovali znamenitosti in si privoščili čas za nakupe. Presenečeni smo bili, ko smo se po nekaterih trgovinah komaj prebijali skozi gneče kupcev, med njimi pa smo srečali tudi precej Slovencev.

Vrhunec sobotnega dne pa je bil zadnji večji ogled. Po-dali smo se v BMW muzej in BMW Welt. Navdušeni smo vstopili v zelo moderno stavbo muzeja, se seznanili z zgo-dovino razvoja te prestižne znamke, nato pa prečkali cesto preko mostu, ki povezuje muzej z BMW Welt-om, kjer so razstavljena najnovejša vozila BMW. Ob pogledu na vse te športno elegantne bleščeče se jeklene konjičke nam je zastal dih. Ni bilo avtomobila ob katerem se ne bi želeli fotografi-rati. Moramo priznati, da smo opravili prave 'fotošutinge'. V marsikateri avtomobil pa smo se tudi usedli in verjetno je vsak izmed nas po svoje sam pri sebi sanjaril, kateri bo njegov sanjski BMW.

Za konec smo se še na hitro odpravili na 291m visok Olimpijski stolp, kjer smo se z dvigalom popeljali skoraj do vrha. Zgoraj nas je čakal čudovit pogled na Műnchen pono-či, ki je kar sijal v soju luči. Bilo je prav pravljično.

In že smo se zbudili v zadnje nedeljsko jutro, ko nas je čakalo presenečenje. Ob pogledu skozi oknu nam je zastal dih. Naš prvi sneg letos smo doživeli v Műnchnu!

V toplih oblačilih smo se podali na prve oglede v Tehnič-ni muzej. V mogočni stavbi muzeja z 6. nadstropji je prav zagotovo vsak našel nekaj zase. Eni na področju fizike, ke-mije, biologije, spet drugi na področju letalstva, prav vse pa je navdušila predstava v Planetariju, kjer so nas dobesedno popeljali med zvezde.

Pot nas je naprej vodila v živalski vrt Műnchen, kjer smo si ogledovali najrazličnejše živalske vrste. Navdušile so nas simpatične opice in šimpanzi, razne ribe, želve, kače, prav poseben pa je bil sprehod po zunanjosti živalskega vrta. Tako pravljično je bilo se sprehajati in si ogledovati zebre, kamele, žirafe, slone, tigre ter najrazličnejše živali vseh sve-tov, medtem ko je rahlo zapadal sneg. Verjetno so tukaj na-stale najlepše fotografije!

Še zadnji naš ogled pa je bila palača Nymphenburg, kjer

smo si ogledali muzej Človek in narava, ter spoznali veliko stvari z biološke plati.

Tukaj se je tudi naše raziskovanje po Bavarski končalo. Čakala nas je le še pot preko meje, ter čez vso Avstrijo nazaj domov v Pomurje, kamor smo se vrnili v ponedeljek ob rani jutranji uri.

Ekskurzija je minila res prehitro, toda vseeno smo v teh treh dneh videli zelo veliko zanimivega in novega. Bilo je super. Polno zabave, novih dogodivščin, spoznanj in kar je najpomembnejše, domov smo prišli z veliko novega znanja. Z velikim veseljem bi se še vrnili tja!

Mateja Šoštarič, 3.A


BerlinNaše potovanje v Berlin, nemško glavno mesto, se je za-

čelo okrog 21. ure z nočno vožnjo iz Ljutomera skozi Avstri-jo proti Nemčiji. Kljub našemu nestrpnemu pričakovanju, da bomo naslednje jutro že v večmilijonskem mestu, smo večino vožnje prespali.

Zjutraj okoli 10h nas je skozi okna avtobusa prebudilo sonce. Prispeli smo na cilj. Z avtobusom smo na hitro nare-dili vožnjo po Berlinu, kasneje pa smo se po mestu podali še peš in si podrobneje pogledali znamenitosti. Tako smo spo-znali „Reichstag“ – nemški parlament, Brandenburška vrata, ki danes stojijo na zahodnem delu bivšega zahodnega Berli-na in predstavljajo razpoznaven simbol mesta, ter Holokavst – spomenik, ki je zgrajen iz 2711 betonskih blokov.

Po ogledih smo se z avtobusom odpravili proti hostlu, kjer smo imeli večerjo. Po nekajurnem druženju v sobah smo kmalu zaspali. Seveda pa ni manjkalo izjem, ki so vso noč prebedeli.

Drugi dan smo se po zajtrku odpravili v najzanimivej-ši del Berlina. Ogledali smo si ostanke Berlinskega zidu ter 1 km dolgo 'East Side Gallery', ki je pobarvana z najrazlič-nejšimi grafiti. Spoznali smo, kako je zid nastal in kako so ga kontrolirali Nato smo se povzpeli na televizijski stolp – Fernsehturm, kjer smo dobili občutek, kako veliko je me-sto. Popeljali smo se mimo živalskega vrta, slavoloka zmage – “Siegessäule“ in sodobne vladne zgradbe. Sledil je obisk nekdanjega središča vzhodnega Berlina – Alexanderplatz, kjer smo spoznali svetovno uro – Weltzeituhr in imeli do-volj časa za kosilo in obisk trgovin. Ogledali pa smo si tudi Berliner Dom in Potsdamer Platz, ki je središče poslovnega življenja v mestu. Oglede smo zaključili v podzemlju Ber-lina, kjer smo videli bunker iz druge svetovne vojne. Večer smo preživeli najprej ob zelo okusni večerji, nato pa ob igra-nju družabnih iger ter kuhanju čaja in kave.

Tretji dan se je naše potepanje po Berlinu bližalo koncu. Po zajtrku smo spakirali kovčke in zapustili hostel. Pot smo nadaljevali v center nemške prestolnice in si pogledali Per-gamonov muzej, ki je eden izmed najbolj obiskanih muzejev na svetu, »Nikolaj Viertel«, ki je kot nalašč za sprehod in jo zaznamuje cerkev svetega Nikolaja, ki ima dva zvonika in je najstarejša cerkev v Berlinu.

Ekskurzijo v Berlin smo zaključili s sproščenim ogledom živalskega vrta in nočno vožnjo proti domu.

Priznati moramo, da smo se imeli zelo lepo, povezale so nas lepote in bogastvo nemške prestolnice, ki ima slavno in tudi žalostno preteklost. Spoznali smo, da se je Berlin dvignil iz vojnega nemira v živahno mesto, ki ga obdajata tišina ob-sežnih parkov in gozdov. Prav z veseljem bi se še kdaj vrnili nazaj.

Urša Jelen in Urška Lukovnjak, 3. va


Mojca Pokrajculja z Miklavžem v Murski Soboti6. decembra 2012 se je skupina dijakov 4. va pod men-

torstvom profesorice Svetlane Krstić odpravili v Mursko Soboto na Mikloševo senje, kjer smo se predstavili z igrico Mojca Pokrajculja. Dramska uprizoritev je nastala že lani pri predmetu UZO. Profesorica Karolina Erjavec nam je poma-gala pri likovnem delu (scena in kostumi), profesor Danijel Berden pri glasbenih vložkih in profesorica Svetlana Krstić pri gibanju. Pri predmetu nam je bilo všeč, da smo lahko samostojno ustvarjali. Način dela, vaje in ustvarjanja je bil zelo dober, saj smo pri vsem tem tudi zelo uživali in se veliko smejali. Torej v četrtek, 6. 12. 2012, smo ob 800 odrinili proti Murski Soboti, tam smo se najprej preoblekli v kostume, na hitro odigrali generalko, pri kateri smo imeli težave z glas-bo in s tremo, potem pa je sledil nastop. Otroci so bili zelo navdušeni. Skozi igro smo jih poučili, da morajo biti pošteni in ne zviti kot lisica. Čeprav je bilo mrzlo, smo se imeli zelo lepo.

Sara Sočič in Petra Škalič


Ogled baletne predstavePisane barve, živahnost in igrivost so le nekatere izmed

mnogih stvari, ki so nas, dijake predšolske vzgoje, in otroke soboških vrtcev spremljale v sredo, 21. 11. 2012, ko smo si v Murski Soboti ogledali baletni predstavi Cirkus in Te vidim. Predstavi je povezovala Tjaša Žalik, odplesale pa so ju baletke Glasbene šole v Murski Soboti.

V prvem delu – Cirkus so pozornost pritegnile prikupne baletke s svojimi dežniki in cirkusanti, ki so navduševali s pi-sanimi barvami, živahnostjo in igrivostjo. V drugem delu z na-slovom Te vidim so prevladovale temne barve. Balet prikazuje zgodbo o materi, ki je imela tri hčere. Te so ji iz dneva v dan delale sive lase. Nekega dne je rekla, da bi jih dala tudi vragu. Ta je res prišel in najprej vzel najstarejšo hčer. Sledilo je ženi-tvovanje in selitev na grad. Tam je vrag ženo opozoril, da je v gradu prostor, katerega vrat ne sme odpreti. Ko jih je odprla, so jo požrli ognjeni plameni. Ko je vrag to videl, je šel k materi po drugo hčer. Zopet je sledila ženitev, selitev na grad in prepoved odpiranja vrat. Tudi ona se je kaj kmalu znašla v peklu. Vrag je odšel še po najmlajšo hčer. Zopet je sledilo ženitvovanje, seli-tev na grad in seveda prepoved odpiranja vrat. Tudi najmlajša je odprla vrata, ampak ni stopila naprej. Med plameni ognja je zagledala svoji sestri in ju rešila iz pekla. Naredile so načrt, kako bi se neopazno izmuznile z gradu, in ne da bi vrag opazil, so se vrnile nazaj k materi, ki ji je bilo žal za izrečene besede. Predstava mi je bila všeč, vendar je bila žal prekratka. Kar vži-vela sem se v vso to baletno vzdušje in čas je hitro minil. Na koncu smo nastopajoče nagradili z bučnim aplavzom.


17. VzgojiteljadaEkipa dobrih profesorjev in seveda še boljših dijakov se

je krmežljava in s težkimi vekami, v četrtek, 18. 10. 2012, že na vse zgodaj zjutraj odpravila na pot proti Izoli. Na avtobus smo se povzpeli z vzglavniki pod roko, saj smo pričakovali miren počitek do cilja. Vendar ni bilo tako… Radio Berden je bil namreč aktiven ves čas, z obveščanjem in poročanjem pomembnih novic nam ni pustil zaspati. Ampak, če smo že bili prikrajšani za spanec in zaradi tega jezni na profesorja Berdena, nas je hitro nasmejal do solz in nas spravil v dobro voljo. Do trenutka, ko smo prvič zagledali morje, smo že po-zabili na spanec in bili napolnjeni z veliko pozitivne energije.

Ko smo prispeli do cilja, sta nas na avtobusni postaji poz-dravili dijakinji srednje gostinske in turistične šole Izola, ki sta nas najprej vodili do šole, nato pa še na ogled mesta. Ko smo prispeli do šole, smo bili začudeni, ker to ni samo šola, ampak še restavracija in dijaški dom v enem. Sledila je proslava in pozdrav vsem udeležencem, tako dijakom, pro-fesorjem in tudi ravnateljem srednjih šol. Tudi naš ravnatelj, gospod Zvonko Kustec, nas je prišel vzpodbujat, zato smo ga nagradili z bučnim aplavzom. Potem smo si ogledali me-sto, kjer so nam dijaki tamkajšnje šole pripravili tri zanimive točke. Prva je bila igrica, kjer so na zanimiv in humorističen način prikazali pouk, sledila je plesna in na koncu še pevska točka. Nato smo se ob morju sprehodili do cerkve. Cerkev Svetega Mavra je najbolj opazna izolska cerkev, saj stoji na najvišji točki nekdanjega srednjeveškega otoka. Poleg cerkve stoji več kot 30 metrov visok zvonik iz leta 1585, grajen iz navadnega istrskega kamna na gotski osnovi.

Ogledu mesta so sledile delavnice in druženje z dija-ki slovenskih vzgojiteljskih srednjih šol. Sodelovali smo v novinarski, arheološki, gledališki, plesni, likovni, fizični in športni delavnici ter v delavnici, kjer so ustvarjali mozaike. Naši športniki so na orientacijskem pohodu kljub neznane-mu terenu za seboj pustili prav vse srednje šole in z veliko prednostjo osvojili odlično prvo mesto. Ostali dijaki smo bili na njih zelo ponosni! Še pred nadvse okusnim kosilom, sestavljenim iz primorskih jedi, smo se udeležili zaključne prireditve, na kateri so se predstavili dijaki določenih de-lavnic. Vsaka šola je prejela zahvalo za udeležbo, ki jo je v imenu šole prevzel gospod ravnatelj. Na koncu proslave smo vsi zbrani zapeli pesem, katere besedilo gre takole: »Tutti mi chiamano Bionda, ma bionda io non sono. Porto i capelli neri! Porto i capelli neri!«

Povsem utrujeni smo se končno podali na pot »iz nog v glavo« oziroma iz lepe Primorske v čudovito Prlekijo. Kljub prepevanju 16 popolnoma enakih kitic pesmi Dež de ša, poslušanju enega vica v 16-ih jezikih, dominomaniji, ki je zajela profesorje, in nestrpnemu pričakovanju McDonaldsa, smo se imeli odlično.

Zadnjih nekaj kilometrov našega nadvse prelepega dru-ženja smo zapeli pesem: »Le soline so ostale, v soju julijskih noči, tebe pa solinar stari dolgo dolgo tam več ni«.

Barbara Habjanič in Urška Lukovnjak, 3. va


T. Datum Gimnazija F.M. 1.letniki gimnazije 2.letniki gimnazije 3.letniki gimnazije 4.letniki gim.in MT Predšolska vzgoja 1.G 2.G 3.G 4.G 1.V 2.V 3.V 4.V

31.12.12 Novoletne počitnice

INF

1.1.13Novo leto / Svetovni

dan miru

18 2.1.13

3.1.13

4.1.13

5.1.13

6.1.13

7.1.13

8.1.13

19 9.1.13Šolsko tekmovanje iz

znanja nemščineŠolsko tekmovanje iz

nemščineŠolsko tekmovanje iz

nemščineLutkovni abonma

10.1.13Govorilne ure / 3.

roditeljski sestanek in predavanje za starše

Govorilne ure Govorilne ure Govorilne ure

Govorilne ure / 3. roditeljski sestanek in predavanje za starše

dijakov 1. letnikov

11.1.13

12.1.13 Muzikal Dunaj

13.1.13

14.1.13

15.1.13Informativa Pomurje

v MSInformativa Pomurje

v MS

20 16.1.13

17.1.13

18.1.13Zakjuček 1. ocenjeval-

nega obdobja

19.1.13Debata na Gimnaziji Trbovlje / Muzikal na

Dunaju

20.1.13

21.1.13

ANJ/FIZm/GEO

22.1.13 Športni dan

21 23.1.13 Športni dan

24.1.13 Športni dan

25.1.13PM - zadnji rok za

prijavo iz upravičenih razlogov

26.1.13

Državno tekmovanje iz znanja naravoslovja / Znanost ima mlade

drugič

27.1.13

28.1.13

BIO/GEO

BIOm/FIL

MAT/ZGO

MAT MAT

29.1.13Področno tekmovanje

za Cankarjevo priznanjeLutkovni abonma

22 30.1.13Dobrodelna prireditev

Gimnazijci gimnazijcem

31.1.13

Svetovni dan boja proti kajenju/Šolsko tekmovanje iz znanja

biologije

PM - zadnji rok za pisno odjavo na šoli

1.2.13Šolsko tekmovanje v

znanju geografije

2.2.13Svečnica / Svetovni dan varstva mokrišč

3.2.13

4.2.13Šolsko tekmovanje iz

angleščinePM - slovenščina

MAT ZGO

NEJ/KEMm/ZGOm/

ZGO nemat

TJ

5.2.133. delavnica Učenje

učenjaPM - matematika/nem-

ščina/angleščina

23 6.2.13 PM - 2. predmet

7.2.13Proslava ob

slovenskem kulturnem prazniku

PM - začetek ustnih izpitov in 4. predmet

8.2.13Slovenski kulturni ora-aznik - Prešernov dan /

Muzikal na Dunaju

9.2.13

10.2.13



11.2.13 Svetovni dan bolnikov

TJ1TJ1/MAT

TJ1/MAT

MAT/GEO

BIO/SOC

MAT

12.2.13 Pust

24 13.2.13 Pepelnica

14.2.13Valentinovo / Državno tekmovanje iz znanja

nemščine

Projektni dan / Državno tekmovanje iz

nemščine

Projektni dan / Državno tekmovanje iz nem-ščine / 3. roditeljski

sestanek

Projektni dan / 3. roditeljski sestanek

3. roditeljski sestanek 3. roditeljski sesatnek

15.2.13

Informativni dan / Mednarodni simpozij

in tržnica znanja na OŠ Črenšovci

Projektni dan Projektni dan Projektni dan

16.2.13

Informativni dan / Nadomeščanje

3.5. (petkov urnik) / Mednarodni simpozij

in tržnica znanja na OŠ Črenšovci

POUK / Projektni dan POUK / Projektni dan POUK / Projektni dan POUK

17.2.13

18.2.13 Zimske počitnice

19.2.13 Zimske počitnice

25 20.2.13 Zimske počitnice

21.2.13Svetovni dan

materinščine / Zimske počitnice

22.2.13 Zimske počitnice Maturantski ples Maturantski ples

23.2.13 Maturantski ples Maturantski ples

24.2.13

25.2.13

Dopoldan Znanost ima mlade za učence 8. in 9. razreda OŠ /

Dobrodelna prireditev--muzikal

Pouk popoldan Pouk popoldan Pouk popoldan Pouk popoldan Pouk popoldan

TJ2/BIO/GEO

TJ2/ZGO

TJ2/FIZ/GEO

SLO/INFm/BIOm

TJ/BIO TJ/ZGO TJ SLO26.2.13

26 27.2.13

28.2.13

1.3.13

Bralno tekmovanje Lepota romanskih

jezikov navdihuje za frankofone

2.3.13

3.3.13

4.3.13PM - seznanitev kandi-

datov z uspehom

SLO/FIZ/ZGO

SLO/KEM

SLO/BIO/ŠPA

FIZm/SOC/PSI

SLOSLO/GEO

SLO

5.3.13

27 6.3.13

7.3.13Obletnica smrti dr. Franca Miklošiča

Slovenci na Dunaju

8.3.13 Mednarodni dan ženaŠolsko tekmovanje v znanju francoščine

9.3.13

10.3.13

11.3.13

Nemška bralna značka Pfiffikus / Šolsko

tekmovanje iz znanja kemije

Angleška bralna značka Epi Reading

Badge


Badge


Badge

Šolsko tekmovanje iz španščine

Projektni dnevi 3.va - Otroci v vrtcu

KEM FIZ SOCKEMm/ZGOm

KEM PSIMAT/PPO

12.3.13Območno tekmovanje v

znanju geografijeProjektni dnevi 3.va -

Otroci v vrtcu

28 13.3.13Projektni dnevi 3.va - Otroci v vrtcu / Športni

dan 2.l

14.3.13 Govorilne ure Govorilne ure Govorilne ure Govorilne ureProjektni dnevi

3.va - Otroci v vrtcu / Govorilne ure

15.3.13Tekmovanje v poznava-nju sodobne zgodovine

"Pot v Prihodnost"

Projetni dnevi 3.va - Otroci v vrtcu / Zdrav-

niški pregled 1.vb

16.3.13

17.3.13



18.3.13 Teden OIVDržavno tekmovanje iz

angleščineZdravniški pregled 1.va

/ Lutkovni abonma

ANJ/ZGOm

USIg/FIZ

19.3.13 Teden OIV Zdravniški pregled 1.bProjektni teden 2.va,

2.vb

29 20.3.13

Teden OIV / Medna-rodni debatni vikend v Ljutomeru / Državno tekmovanje iz znanja

biologije

Rominika in gotika 1.a, 1.b / Zdravniški pre-

gled 1.c / Frankofonski dan v Celju

Frankofonski dan v Celju

Frankofonski dan v Celju

interni del mature zgodovina

Projektni teden 2.va, 2.vb

21.3.13

Svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji / Teden OIV / Medna-rodni debatni vikend v Ljutomeru / Šolsko

tekmovanje iz matema-tike (kenguru)

Zdravniški pregled 1.dProjektni teden 2.va,

2.vb

22.3.13

Svetovni dan voda / Teden OIV / Medna-

rodni debatni vikend v Ljutomeru / Regijsko tekmovanje iz fizike /

Državno tekmovanje za Cankarjevo priznanje

Rominika in gotika 1.c, 1.d / Zdravniški

pregled 1.aStara Gora in Negova Ekskurzija Zagreb

Projektni teden 2.va, 2.vb / Ogled vrtca

Montessori in Valdorf-ske šole in vrtca v MB

3.va, 3.vb

23.3.13

Svetovni dan meteorologije / Med-

narodni debatni vikend v Ljutomeru / Muzikal

na Dunaju

24.3.13

Svetovni dan boja proti tuberkolozi / Cvetna

nedelja / Mendarodni debatni vikend v

Ljutomeru

25.3.13 Svetovni dan materProjektni teden 2.va,

2.vb

GLA KEMNEJ/GEO/FRA

MAT

26.3.13

30 27.3.13Gledališka predstava v MB (Brawe New World)

28.3.13

29.3.13

30.3.13

31.3.13 Velika noč

1.4.13 Velikonočni ponedeljek

MAT FIZm MAT

2.4.13Svetovni dan mladinske

književnostiSM - zadnji rok za

prijavo na šoliSM - zadnji rok za

prijavo na šoli

31 3.4.13

Šentjakobsko gleda-liške, Inštitut Jožef

Štefan, Muzej novejše zgodovine

4.4.13Regijsko tekmovanje iz

matematike

Tekmovanje EPI Lectura - španska

bralna značka

Tekmovanje EPI Lectura - španska

bralna značka

Ekskurzija Notranjska (matura GEO)

5.4.13Slovenski državni debatni turnir Ptuj

Ekskurzija Notranjska (matura GEO)

6.4.13

Festival inovativnih tehnologij / Slovenski državni debatni turnir

Ptuj

7.4.13Svetovni dan zdravja / MEP Norwich Anglija

8.4.13 MEP Norwich AnglijaProjektni dnevi 3.vb -

Otroci v vrtcu

MAT MAT

BIOm/ZGOm/ZGOne-

mat.

GEO USIg

9.4.13 MEP Norwich Anglija Športni danProjektni dnevi 3.vb -

Otroci v vrtcu

32 10.4.13 MEP Norwich Anglija Športni danProjektni dnevi 3.vb -

Otroci v vrtcu

11.4.13 MEP Norwich Anglija 4. roditeljski sestanek 4. roditeljski sestanek 4. roditeljski sestanek 4. roditeljski sestanekProjektni dnevi 3.vb - Otroci v vrtcu / 4. roditeljski sestanek

12.4.13Svetovni dan lionizma / MEP Norwich Anglija

Projektni dnevi 3.vb - Otroci v vrtcu

13.4.13MEP Norwich Anglija / Državno tekmovanje

iz fizike

Državno tekmovanje iz francoščine

14.4.13 MEP Norwich Anglija



15.4.13Svetovni dan mladih

prostovoljcevFrancoska bralna

značkaFrancoska bračna

značka

LUM ŠPA

ANJ/MAT/SOC/PSI

ZGO MAT MAT TJ/MAT

16.4.13

33 17.4.13 Svetovni dan hemofilije

18.4.13Državno tekmovanje v

znanju geografije

19.4.13SM - rok za oddajo

seminarskih nalog, vaj in poročil

20.4.13Državno tekmovanje iz

matematike

21.4.13

22.4.13 Svetovni dan zemlje

SLO/KEMm/

FILSLO

23.4.13Svetovni dan knjige in avtorskih pravic / Sve-tovni dan veterinarjev

34 24.4.13

25.4.13

26.4.13 Izbirna ekskurzija RimIzbirna ekskurzija

London/PragaIzbirne ekskurzije Rim /

London / Praga

27.4.13Dan upora proti

okupatorjuIzbirna ekskurzija Rim

Izbirna ekskurzija London/Praga

Izbirne ekskurzije Rim / London / Praga

28.4.13 Izbirna ekskurzija RimIzbirna ekskurzija

London/PragaIzbirne ekskurzije Rim /

London / Praga

29.4.13Svetovni dan plesa / Prvomajske počitnice

/ Izbirna ekskurzija Rim

/ Izbirna ekskurzija London

/ Izbirne ekskurzije

Rim / London

30.4.13 Prvomajske počitnice

35 1.5.13 Praznik dela

2.5.13 Praznik delaSM - rok za spremem-

bo prijave

3.5.13 Prvomajske počitnice

4.5.13

5.5.13


francoščineEkskurzija Graz

SM - Slovenščina I. pola

NEJ/INFm/BIOm-FRA

KEMBIO/ZGO

7.5.13

36 8.5.13Mednarodni dan Rdečega križa

Ekskurzija v Bruselj 3.e Športni dan 1.l

9.5.13 Dan Evrope Govorilne ure Govorilne ureGovorilne ure Ekskurzi-

ja v Bruselj 3. e Govorilne ure Govorilne ure

10.5.13Šiftarjeva fundacija -

Dan miru PetanjciEkskurzija v Bruselj 3.e


znanja kemijeŠport špas

12.5.13

13.5.13 Tabor DSD

TJ1/BIO

TJ1/KEM/PSI

TJ1/BIO/ŠPA

ZGOm TJ TJ/GEO TJ/PPO

14.5.13 Tabor DSD

37 15.5.13 Svetovni dan družine Tabor DSD

16.5.13

17.5.13

18.5.13

19.5.13 Binkošti

20.5.13SM - šola seznani

kandidate s točkami praktičnega dela

TJ2/FIZ/ZGO

TJ2/FIZTJ2/FIZ/SOC

SLO/FIZ

SLO/POT/SOC

SLO

21.5.13Svetovni dan kulturne

raznolikosti

38 22.5.13SM - zadnji rok za poznejšo prijavo iz

upravičenih razlogov

PM - zadnji rok za prijavo iz upravičenih

razlogov

23.5.13 Dialekta

24.5.13 DialektaZaključek 2. ocenjeval-

nega obdobjaZaključek 2. ocenjeval-

nega obdobja 4.v

25.5.13 Dialekta

26.5.13


GFM noviceGFM novice

gfml novice 2 dec 2012/2013

Documents