foto> soho (esa in nasa) - university of ljubljanagomboc/elementi/sonce i.pdfprijetno sije na...

1
POVR{JE (FOTOSFERA) Sonce nam je najbli/ja zvezda, sredi[;e na[ega Oson;ja. Okoli njega se gibljejo planeti in kometi, asteroidi in mali planeti. V vidni svetlobi tako mirno in prijetno sije na na[em nebu, v resnici pa je to orja[ka krogla razburkanih, razbeljenih plinov, ki jih obvladujejo lastna gravitacija, notranji izvor energije in mo;na magnetna polja. Na posnetku v tem kva- drantu je Sonce v vidni svetlobi. Tak[nega ga vidimo skozi teleskope. Sonce (kot tu- di druge zvezde) nima trdnega povr[ja, tako kot na primer Zemlja. Pri Soncu je to nekaj sto kilomet- rov debela plast vro;ih plinov s temperaturo 5500 stopinj Celzija, iz katere do nas pride najve; svet- lobe. Temni made/i, ki jih vidimo na sliki, so Son;eve pege. Foto> Tone {penko KROMOSFERA Tik nad povr[jem Sonca se za;ne tanka plast, ime- novana kromosfera. Videti je kot velikanski ognjen travnik, a /al jo lahko opazujemo le s posebnimi filtri, ki pre- pu[;ajo eno samo valovno dol/ino, rde;kasto barvo fotonov ionizi- ranega vodika. Kromosfera se dviguje vse do vi[ine 9000 kilometrov, ko preide v korono. Temperatura v kromosferi se najprej ni/a in dose/e 500 kilomet- rov nad povr[jem najni/jo vrednost (3700 stopinj Celzija), nato pa nara[;a in je na meji s korono /e 50.000 stopinj Celzija. Na tej umetno obarvani sliki pa lahko vidimo [e eno posebnost, imenovano pojav robne posvetlitve, kjer je rob Sonca videti svetlej[i od sredi[;nih delov. Foto> Robert Gendler Son;eve pege so v resnici zelo svetle, a v primerjavi s svojo okolico imajo nekoliko ni/jo temperaturo, zato so videti temne. Temperatura povr[ja dose/e 5500 stopinj Celzija, medtem ko je v pegah okrog 4000 stopinj Cel- zija. Foto> Göran Scharmer in Kai Langhans\ISP Danes vemo, da so pege kljub ni/ji temperaturi aktivna podro;ja, kjer se spro/ajo Son;evi bli[;i, izbruhi delcev velikih energij, ki pripotujejo do Zemlje v 48 urah in tu povzro;ajo poleg nev[e;nosti s sateliti in telekomuni- kacijami tudi ;udovite polarne sije. Foto> Jack Newton Protuberance so orja[ki izbruhi vro;ih plinov s povr[ja Sonca, ki jih magnetna polja dvigujejo visoko v korono. Z Zemlje jih vidimo le ob popolnih Son;evih mrkih ali pa s posebno, profesionalno opremo. Za primerjavo velikosti je na sliko dodana na[a Zemlja. Foto> Alan Friedman Pogled na rob Sonca razkrije prostrane strukture lokov razbeljenega, elektri;no nabitega plina (plazme) v Son- ;evi koroni. Na nekaterih mestih se plazma, ki ob bli[- ;u bruha s povr[ja, ujame v magnetno polje, ki jo preus- meri nazaj. Tem lokom slikovito pravijo koronarni de/. Foto> UV posnetek ekipe TRACE (SLI in NASA) SON:EVA KORONA Divje razburkana in razbeljena Son;eva atmosfera je vidna le v ultravijoli;ni in rentgenski svetlobi. Oddajajo jo atomi, segreti do neverjetnih temperatur, ki dose/ejo od milijon do dva milijona stopinj. Na sliki, ki je umetno obarvana, vidimo korono v kratkovalovni ultravijoli;ni svetlobi, kjer se lepo poka/ejo aktivna podro;ja, ki jih poganjajo mo;na lokalna magnetna polja. Foto> SOHO (ESA in NASA) SON:EVA KORONA Divje razburkana in razbeljena Son;eva atmosfera je vidna le v ultravijoli;ni in rentgenski svetlobi. Oddajajo jo atomi, segreti do neverjetnih temperatur, ki dose/ejo od milijon do dva milijona stopinj. Na sliki, ki je umetno obarvana, vidimo korono v kratkovalovni ultravijoli;ni svetlobi, kjer se lepo poka/ejo aktivna podro;ja, ki jih poganjajo mo;na lokalna magnetna polja. Foto> SOHO (ESA in NASA) SONCE V ULTRAVIJOLI:NI SVETLOBI Ko pogledamo Sonce v ultravijoli;ni svetlobi, vidimo zgornje plasti kromosfere. Najbolj vro;i predeli so na sliki beli, hladnej[i pa rumeni in rde;i. Pozornost vzbu- jajo; je orja[ki izbruh plinov s povr[ja Sonca, ki se je dvignil dale; nad kromosfero v korono, kjer so se plini ohladili in padli nazaj na povr[je. Njihovo gibanje uravna- vajo silnice magnetnih polj. Sliko so posneli z vesoljskim observatorijem SOHO. Foto> SOHO (ESA in NASA) SONCE V ULTRAVIJOLI:NI SVETLOBI Ko pogledamo Sonce v ultravijoli;ni svetlobi, vidimo zgornje plasti kromosfere. Najbolj vro;i predeli so na sliki beli, hladnej[i pa rumeni in rde;i. Pozornost vzbu- jajo; je orja[ki izbruh plinov s povr[ja Sonca, ki se je dvignil dale; nad kromosfero v korono, kjer so se plini ohladili in padli nazaj na povr[je. Njihovo gibanje uravna- vajo silnice magnetnih polj. Sliko so posneli z vesoljskim observatorijem SOHO. Foto> SOHO (ESA in NASA) SONCE Oddaljenost> 499 svetlobnih sekund

Upload: others

Post on 01-Mar-2021

0 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: Foto> SOHO (ESA in NASA) - University of Ljubljanagomboc/elementi/sonce I.pdfprijetno sije na na[em nebu, v resnici pa je to orja[ka krogla razburkanih, razbeljenih plinov, ki jih

POVR{JE (FOTOSFERA)

Sonce nam je najbli/ja zvezda, sredi[;e na[egaOson;ja. Okoli njega se gibljejo planeti in kometi,asteroidi in mali planeti. V vidni svetlobi tako mirno inprijetno sije na na[em nebu, v resnici pa je to orja[ka kroglarazburkanih, razbeljenih plinov, ki jih obvladujejo lastna gravitacija,notranji izvor energije in mo;na magnetna polja. Na posnetku v tem kva-drantu je Sonce v vidni svetlobi. Tak[nega ga vidimo skozi teleskope. Sonce (kot tu-di druge zvezde) nima trdnega povr[ja, tako kot na primer Zemlja. Pri Soncu je to nekaj sto kilomet-rov debela plast vro;ih plinov s temperaturo 5500 stopinj Celzija, iz katere do nas pride najve; svet-lobe. Temni made/i, ki jih vidimo na sliki, so Son;eve pege.

Foto> Tone {penko

KROMOSFERA

Tik nad povr[jem Sonca se za;ne tanka plast, ime-novana kromosfera. Videti je kot velikanski ognjen

travnik, a /al jo lahko opazujemo le s posebnimi filtri, ki pre-pu[;ajo eno samo valovno dol/ino, rde;kasto barvo fotonov ionizi-

ranega vodika. Kromosfera se dviguje vse do vi[ine 9000 kilometrov, kopreide v korono. Temperatura v kromosferi se najprej ni/a in dose/e 500 kilomet-

rov nad povr[jem najni/jo vrednost (3700 stopinj Celzija), nato pa nara[;a in je na meji s korono /e50.000 stopinj Celzija. Na tej umetno obarvani sliki pa lahko vidimo [e eno posebnost, imenovanopojav robne posvetlitve, kjer je rob Sonca videti svetlej[i od sredi[;nih delov.

Foto> Robert Gendler

Son;eve pege so v resnici zelo svetle, a v primerjavi ssvojo okolico imajo nekoliko ni/jo temperaturo, zato sovideti temne. Temperatura povr[ja dose/e 5500 stopinjCelzija, medtem ko je v pegah okrog 4000 stopinj Cel-zija.

Foto> Göran Scharmer in Kai Langhans\ISP

Danes vemo, da so pege kljub ni/ji temperaturi aktivnapodro;ja, kjer se spro/ajo Son;evi bli[;i, izbruhi delcevvelikih energij, ki pripotujejo do Zemlje v 48 urah in tupovzro;ajo poleg nev[e;nosti s sateliti in telekomuni-kacijami tudi ;udovite polarne sije.

Foto> Jack Newton

Protuberance so orja[ki izbruhi vro;ih plinov s povr[jaSonca, ki jih magnetna polja dvigujejo visoko v korono.Z Zemlje jih vidimo le ob popolnih Son;evih mrkih alipa s posebno, profesionalno opremo. Za primerjavovelikosti je na sliko dodana na[a Zemlja.

Foto> Alan Friedman

Pogled na rob Sonca razkrije prostrane strukture lokovrazbeljenega, elektri;no nabitega plina (plazme) v Son-;evi koroni. Na nekaterih mestih se plazma, ki ob bli[-;u bruha s povr[ja, ujame v magnetno polje, ki jo preus-meri nazaj. Tem lokom slikovito pravijo koronarni de/.

Foto> UV posnetek ekipe TRACE (SLI in NASA)

SON:EVA KORONA

Divje razburkana in razbeljena Son;eva atmosfera je vidna le v ultravijoli;ni in rentgenski svetlobi.Oddajajo jo atomi, segreti do neverjetnih temperatur, ki dose/ejo od milijon do dva milijona stopinj.Na sliki, ki je umetno obarvana, vidimo korono v kratkovalovni ultravijoli;ni svetlobi,kjer se lepo poka/ejo aktivna podro;ja, ki jih poganjajomo;na lokalna magnetna polja.

Foto> SOHO (ESA in NASA)

SON:EVA KORONA

Divje razburkana in razbeljena Son;eva atmosfera je vidna le v ultravijoli;ni in rentgenski svetlobi.Oddajajo jo atomi, segreti do neverjetnih temperatur, ki dose/ejo od milijon do dva milijona stopinj.Na sliki, ki je umetno obarvana, vidimo korono v kratkovalovni ultravijoli;ni svetlobi,kjer se lepo poka/ejo aktivna podro;ja, ki jih poganjajomo;na lokalna magnetna polja.

Foto> SOHO (ESA in NASA)

SONCE V ULTRAVIJOLI:NI SVETLOBI

Ko pogledamo Sonce v ultravijoli;ni svetlobi, vidimo zgornje plasti kromosfere.Najbolj vro;i predeli so na sliki beli, hladnej[i pa rumeni in rde;i. Pozornost vzbu-jajo; je orja[ki izbruh plinov s povr[ja Sonca, ki se je dvignil dale; nad kromosferov korono, kjer so se plini ohladili in padli nazaj na povr[je. Njihovo gibanje uravna-vajo silnice magnetnih polj. Sliko so posneli z vesoljskim observatorijem SOHO.

Foto> SOHO (ESA in NASA)

SONCE V ULTRAVIJOLI:NI SVETLOBI

Ko pogledamo Sonce v ultravijoli;ni svetlobi, vidimo zgornje plasti kromosfere.Najbolj vro;i predeli so na sliki beli, hladnej[i pa rumeni in rde;i. Pozornost vzbu-jajo; je orja[ki izbruh plinov s povr[ja Sonca, ki se je dvignil dale; nad kromosferov korono, kjer so se plini ohladili in padli nazaj na povr[je. Njihovo gibanje uravna-vajo silnice magnetnih polj. Sliko so posneli z vesoljskim observatorijem SOHO.

Foto> SOHO (ESA in NASA)

SONCEOddaljenost>499 svetlobnih sekund