evrosistem bilten - microsoft · 2017. 8. 22. · banka slovenije evrosistem bilten, december 2007...

BILTEN

EVROSISTEM

December 2007Leto 16, štev.: 12

BANKA SLOVENIJEEVROSISTEM

2 Bilten, december 2007

Izdajatelj: BANKA SLOVENIJESlovenska 35,1000 LjubljanaSlovenija

tel.: +386 (1) 4719000fax.: +386 (1) 2515516E-mail: [email protected]://www.bsi.si/SWIFT: BSLJ SI 2X

Uredniški odbor:

Tisk:

Naklada:

Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana

780 izvodov, četrtletno

Razmnoževanje publikacije, v celoti ali deloma, ni dovoljeno. Uporabain objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira.Publikacija je dosegljiva na svetovnem spletu.PGP ključ je objavljen na zadnji strani Biltena.

ISSN 1318-0762 (tiskana izdaja)ISSN 1518-2081 (elektronska izdaja)

This publication is also available in English.

mag. Janez KOŠAK, viceguvernermag. Janez FABIJAN, Finančna statistikaDanica PRELOVŠEK, svetovalka guvernerjaFranc DRENOVEC, svetovalec guvernerjadr. Damjan KOZAMERNIK, Analitsko raziskovalni centermag. Tomaž KOŠAK, Finančna stabilnostErnest ERMENC, Računovodstvo


3Bilten, december 2007

Pomembna informacija

Bilten Banke Slovenije je od številke 2 – 3, za mesec februar – marec 2007, leto 16, delno vsebinsko in oblikovno prenovljen.

Predhodna najava prenove je bila objavljena na internetni strani Banke Slovenije v januarju 2007.

Glavne novosti predstavljajo:· Začetek objavljanja vrednostnih statističnih podatkov, ki se nanašajo na časovno obdobje po vključitvi v evro območje, v

uradni domači valuti - evru. Vrednostni podatki za obdobje pred tem, bodo še naprej objavljeni v tolarjih, kot uradni slovenskivaluti v tem obdobju. Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.

· Sprememba koncepta mednarodnih denarnih rezerv zaradi vključitve v Ekonomsko in monetarno unijo. Med slovenskemednarodne denarne rezerve po vključitvi v evro območje, v primerjavi s stanjem pred tem ne sodijo več imetja v evrih interjatve do rezidentov evro območja. Več o tem v članku: “Statistična obravnavna mednarodnih denarnih rezerv ob vstopuSlovenije v evro območje”, v poglavju Metodološke informacije na spletni strani BS:http://www.bsi.si/financni-podatki.asp?MapaId=138 .

· Prilagoditev predstavitve gotovine v obtoku pravilom ECB.· Prilagoditev prikaza bilance Banke Slovenije njenemu delovanju v okviru Evrosistema.· Začetek objavljanja obrestnih mer denarnega trga evro območja in prehod na celovito objavljanje obrestnih mer

monetarnih finančnih institucij v skladu z metodologijo ECB.· Začetek objavljanja podatkov o statistiki finančnih računov v novem poglavju.· Barvno ločevanje posameznih statističnih poglavij, zaradi lažjega iskanje ter navezave vsebinskih poglavij na specializirane

publikacije.

Več podrobnejših razlag je zapisanih v metodoloških opombah v Biltenu Banke Slovenije.

Z dnem uvedbe evra v Sloveniji (1,1.2007) je v statističnih tabelah biltena nastal prelom časovnih vrst v primerih, v katerih nastopakot atribut “valuta”. Tako pričakovano pride do prerazporeditve podatkov med posameznimi stolpci v tabelah, ki še vedno ohranjajoenak naslov, na primer obstoječih nezapadlih evrskih posojil pred uvedbo evra, iz časovne serije za “tujo valuto” v časovno serijoza “domačo valuto”, po uvedbi evra. Za lažjo rekonstrukcijo sprememb so v poglavju metodološke opombe, tam kjer je doprerazporeditve prišlo, podani deleži evrskih zneskov v stanjih tuje valute v tabelah 1.3, 1.4, 1.5 in 1.6 na dan 31.12.2004,31.12.2005 in 31.12.2006.


5Bilten, december 2007

KAZALO

6

1-18

132447778492

1

12425

REPUBLIKA SLOVENIJA:Osnovni podatki

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost in trg dela3. Gibanje cen4. Plačilna bilanca5. Javne finance6. Poslovanje bank7. Domači finančni trgi

II. STATISTIČNE TABELEDenar in monetarne finančne institucijeFinančni trgi in plačilni sistemiEkonomski odnosi s tujinoJavne financeFinančni računiNefinančni računi in splošna ekonomska statistika

III. SEZNAM BANK IN HRANILNIC

IV. METODOLOŠKE OPOMBEPregled povezav statističnih podatkovKoledar objav

Opis znakov:

- ni pojava... ni podatka. začasen ali ocenjen podatek* popravljen podatek/ povprečje0 podatek je manjši od 0,51, 2, 3, ... opomba, pojasnjena v metodoloških opombahn.s. ni smiselno

Zaradi zaokroževanja se seštevki vedno ne ujemajo.Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.



REPUBLIKA SLOVENIJA:

OSNOVNI PODATKI

Enota mereDatum ali obdobje

podatka:

Površina 20.273 km2 2007Prebivalstvo Slovenije 2.019.406 število 30.6.2007Demografska rast 0,3 % 30.6.2007Gostota naseljenosti 99,6 število / km2 30.6.2007Prebivalstvo mestne občine Ljubljana 267.386 število 31.12.2006

Izvor dodane vrednosti (strukturni deleži): 2006Kmetijstvo 2,3 % Industrija 28,6 %Gradbeništvo 6,2 %Storitve 62,9 %Skupaj 100,0 %

Letna realna rast BDP 5,2 % 2006

Letna rast industrijske proizvodnje 10,9 % oktober 2007Letna rast zaposlenosti 3,7 % oktober 2007Stopnja brezposelnosti 4,5 % jul.-sept. 2007Letna stopnja inflacije 5,6 % december 2007

Javne finance:prihodki 44,1 % BDP 2006presežek/primanjkljaj -1,2 % BDP 2006

Saldo trgovinske bilance -1149,8 mio EUR jan.-okt. 2007Saldo tekočega računa plačilne bilance -953,4 mio EUR jan.-okt. 2007Mednarodne rezerve 795,6 mio EUR 30.11.2007Devizne rezerve 715,6 mio EUR 30.11.2007Neto zunanji dolg 5.160,0 mio EUR 31.10.2007Bruto zunanji dolg 32.696,0 mio EUR 31.10.2007

Denarna enota od 01.01.2007: evro (EUR): 1 EUR = 239,64 SIT


1-I.Bilten, december 2007

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

I. GOSPODARSKA IN FINAN^NA

GIBANJA

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost in trg dela3. Gibanje cen4. Plačilna bilanca5. Javne finance6. Poslovanje bank7. Domači finančni trgi

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE

2 - I. Bilten, december 20072 GOSPODARSKA IN FINAN�NA GIBANJA, december 2007

Napovedi gospodarske rasti za leto 2008 v evroobmo�ju, ZDA in na Japonskem so se tudi decembra znižale, kar je med drugim posledica negotovosti na finan�nih trgih in upadanje cen na trgu nepremi�nin. Cene nafte so bile decem-bra nižje od novembrskih, a še vedno znatno višje kot v istem obdobju lani. Že drugi mesec zapored se umirja rast cen surovin. ECB decembra obrestnih mer ni spremenila, medtem ko je Federal Reserve klju�no obrestno mero znižal za 0,25 odstotne to�ke.

Gospodarska rast v Sloveniji je v tretjem �etrtletju po prvih ocenah znašala razmeroma visokih 6,3%. Nadaljuje se viso-ka rast bruto investicij, ocene pa kažejo, da je rast kon�nega trošenja zelo umirjena. Stopnje rasti uvoza in izvoza blaga in storitev ostajajo na visoki ravni. Medletna rast industrijske proizvodnje se je oktobra pove�ala na 10,8% in s tem pre-segla povpre�no rast v prvih desetih mesecih, rast proizvodov za investicije pa je bila z 22,2% najvišja v letošnjem letu. Rast obsega gradbenih del se je znižala na 9% medletno.

Delovno aktivno prebivalstvo je oktobra z 2,1% zabeležilo najvišjo medletno rast v letošnjem letu. Realna rast povpre�-nih bruto pla� ostaja na nizki ravni, nominalno pa se je nekoliko povišala predvsem zaradi ve�jega števila delovnih dni in zgodnjih izpla�il dodatkov za uspešnost ob koncu leta. Najvišjo medletno rast bruto pla� so imeli v finan�nem posre-dništvu, trgovini na drobno in gradbeništvu.

Oktobra se je primanjkljaj teko�ih transakcij še pove�al in je v zadnjih dvanajstih mesecih znašal 4,3% ocenjenega BDP. Izvoz blaga in storitev je oktobra medletno porasel za 18,3%, uvoz pa za 21,9%. Pogoji menjave so se v tretjem �etrtletju sicer izboljšali, vendar pa so kumulativno v prvih devetih mesecih še vedno negativni. Od sredine leta finan�ni pritoki iz tujine v zasebni sektor presegajo finan�ne odtoke zasebnega sektorja v tujino.

Medletna stopnja inflacije, merjena s HICP, še naprej ostaja na visoki ravni in je decembra znašala 5,7% ter ne kaže umirjanja v prihodnjih mesecih. K inflaciji še naprej v najve�ji meri prispevajo cene hrane in cene storitev. Trend neugo-dnih gibanj kazalnikov osnovne inflacije se je decembra nadaljeval. Medletna rast harmoniziranega indeksa cen brez energentov, sezonske hrane in dav�nih u�inkov je tako znašala 4,6%. Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajal-cih se je medletno povišala na 6,8%. Gibanje inflacije nakazuje na realizacijo nekaterih tveganj, na katera je Banka Slovenije opozarjala v Poro�ilu o cenovni stabilnosti. Ustrezno ukrepanje makroekonomskih politik mora zajeziti inflacij-ska pri�akovanja in prepre�iti nastanek inflacijsko-pla�ne spirale, ki bi lahko povzro�ila trajnejše odstopanje med inflaci-jo v Sloveniji in v evroobmo�ju.

Kazalniki konkuren�nosti kažejo razli�no sliko, merjeno s cenami življenjskih potrebš�in in cen proizvajalcev poslabšan-je, merjeno s stroški dela na enoto proizvoda v predelovalni dejavnosti pa izboljšanje. Odvisnost zadnjega kazalnika od gospodarske aktivnosti opozarja, da se konkuren�nost tudi po tem merilu, v pogojih upo�asnjene gospodarske rasti, lahko že ob nespremenjeni dinamiki pla� poslabša.

Iz dopolnjenega Programa stabilnosti izhaja, da bo Slovenija v letošnjem letu izpolnila srednjero�ni cilj glede višine strukturnega primanjkljaja sektorja države. V prihodnjih letih naj bi strukturni primanjkljaj ostal znotraj postavljene meje oziroma naj bi se po za�asnem dvigu na 1% BDP leta 2008 v naslednjih dveh letih postopoma zniževal in leta 2010 znašal 0,2% BDP.

Kreditiranje neban�nega sektorja se je tudi novembra pove�alo in preseglo 40% medletno, obenem pa so se mo�neje pove�ale tudi terjatve do tujih bank. Ve�ino virov za financiranje kreditne rasti so banke kljub bolj zaostrenim pogojem financiranja pridobile z zadolževanjem pri bankah v tujini. Dobi�ek bank v enajstih mesecih tega leta v višini 0,5 mrd EUR ostaja razmeroma visok.


3 - I.Bilten, december 2007 3 GOSPODARSKA IN FINAN�NA GIBANJA, december 2007

Podobno kot druge institucije tudi OECD v letu 2008 pri�akuje umiritev gospodarske rasti. V državah �lani-cah OECD naj bi se namre� rast umirila z 2,7% v letu 2007 na 2,3% v letu 2008. Med glavnimi vzroki upo�asni-tve navaja predvsem negotovost na finan�nih trgih in upadanje aktivnosti na nepremi�ninskih trgih v ve� drža-vah �lanicah. Prav tako kot OECD tudi Consensus v gos-podarstvih evroobmo�ja, ZDA in Japonske predvideva v letu 2008 znižanje, njegove napovedi za leto 2008 pa so se decembra v primerjavi z novembrom za vsa tri gospo-darstva znižale. Za evroobmo�je OECD predvideva umi-ritev rasti z letos predvidene 2,6% na 1,9% v letu 2008, predvsem zaradi nekoliko nižje rasti trošenja gospodinj-stev in investicij v gradbeništvu. Situacija naj bi se od druge polovice leta 2008 postopno izboljševala zaradi umiritve negotovosti na finan�nih trgih in nadaljevanja ugodnega trenda na trgu dela. Decembra je nove napo-vedi gospodarske rasti objavila tudi ECB. V primerjavi s svojo septembrsko projekcijo je napovedan razpon gos-podarske rasti evroobmo�ja za leto 2007 ostal znotraj zgornjega dela razpona napovedanega septembra, za leto 2008 pa je bil napovedan razpon nekoliko znižan. Tako sedaj za leto 2008 projekcija rasti znaša med 1,5% in 2,5%. Znižanje napovedanega razpona za leto 2008 je predvsem posledica novih predpostavk o višini cene

energije in hrane ter mo�nejše apreciacije evra do dolar-ja, kot je bilo predvideno v septembrskih predpostavkah. OECD v ZDA tudi pri�akuje umiritev rasti in sicer z 2,2% v letu 2007 na 2,0% v 2008. Glavna vzroka sta ohlajanje nepremi�ninskega trga in s tem investicij v gradbeništvu ter pri�akovana manjša rast trošenja gospodinjstev. Sled-njo bo povzro�alo nižje zaupanje potrošnikov, neugoden u�inek premoženja zaradi umiritve rasti cen hiš, kr�enje povpraševanja na trgu dela in višje cene energije. Japon-ska gospodarska aktivnost naj bi se po napovedih OECD prav tako upo�asnila in sicer z 1,9% v letu 2007 na 1,6% v letu 2008. Upo�asnitev se pri�akuje predvsem v prvi polovici leta 2008 zaradi mo�nega kr�enja aktivnosti v gradbeništvu in negativne rasti pla�, v drugi polovici leta pa naj bi nastopilo postopno izboljšanje.

ECB decembra ni spremenila klju�ne obrestne mere, ameriški sistem centralnih bank Federal Reserve pa jo je ponovno znižal. Klju�na obrestna mera ECB tako od junija letos ostaja nespremenjena na 4,0%. Federal Reserve je decembra obrestno mero znižal tretji� letos, tokrat za 0,25 odstotne to�ke, na 4,25%. Nekateri analitiki so pri�akovali še izrazitejše znižanje in sicer v višini 0,50 odstotne to�ke. Tudi po decembrskem znižanju je še ved-no prisotno prepri�anje, da so možna še nadaljnja zniža-nja obrestne mere v letu 2008. Sredi decembra so se centralne banke evroobmo�ja, ZDA, Kanade, Švice in Velike Britanije odlo�ile za skupno akcijo dodeljevanja sredstev doma�im bankam, s katero želijo zmanjšati nes-tabilnost na finan�nih trgih, ki je prisotna od poletja, in omiliti pritiske zaradi pove�anega povpraševanja bank po

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

1,00

1,10

1,20

1,30

1,40

1,50

2004 2005 2006 2007

obrestna mera refinanciranja ECB (%, levo)Fed Funds (%, levo)EUR/USD (desno)

Devizni te�aj EUR/USD in centralnoban�ni obrestni meri

Vir: ECB, Federal Reserve

1 Mednarodno okolje

20072004 2005 2006 nov.

InflacijaEvroobmo�je 2,1 2,2 2,2 3,1ZDA 2,7 3,4 3,2 4,3Gospodarska rastEvroobmo�je 2,0 1,4 2,9 (2,6)*ZDA 3,9 3,2 2,9 (2,2)*Dolarske cene surovin:Skupaj primarne 16,5 6,0 27,7 15,8- industrijske 25,2 11,7 46,3 3,4Hrana 10,1 1,7 11,4 30,0Nafta (Brent, USD/sod.) 38,3 54,2 64,9 92,5Obrestne mere CB dec.Evroobmo�je 2,00 2,02 2,76 4,00ZDA 1,34 3,19 4,96 4,25

Viri: Bloomberg, The Economist, Eurostat, * Consensus (december 07')Opombe: Pri gospodarski rasti je v oklepaju napoved za celo leto.

letne st. rasti v %

Mednarodno okolje



bolj likvidnih sredstvih, ki se obi�ajno pojavijo ob koncu leta.

Evro je do ameriškega dolarja v povpre�ju decembra izgubil 0,8% glede na mesec pred tem. Te�aj EUR/USD je v povpre�ju decembra znašal 1,4570 dolarja za evro, medtem ko je v povpre�ju novembra dosegel 1,4684 dolarja za evro. Evro je do ameriškega dolarja od konca novembra do zadnjega dela decembra pretežno depreciiral, nato pa se je gibanje te�aja obrnilo. Vzroki za depreciacijo evra so bili predvsem razmeroma dobri podatki o gospodarstvu ZDA, kljub znakom umirjanja gospodarske rasti, ter namera o zamrznitvi variabilnih obrestnih mer za drugorazredna hipotekarna posojila v ZDA. Poleg tega je novembrska inflacija v ZDA presegla pri�akovanja, kar je zmanjšalo verjetnost nadaljnjega zniževanja Fed Funds obrestne mere. Proti koncu decembra je evro ponovno za�el pridobivati vrednost glede na dolar zaradi nekaterih objav podatkov o ameriš-kem gospodarstvu, ki so bili slabši od pri�akovanj. Te so se nanašale predvsem na nadaljevanje negativnega tren-da na trgu nepremi�nin in umirjanje proizvodne aktivnosti.

Novembra se je nadaljevalo zviševanje inflacijskih stopenj v evroobmo�ju in v ZDA. Inflacija je posko�ila tudi v novih �lanicah EU, kjer evro ni nacionalna valuta. V evroobmo�ju je inflacija novembra dosegla 3,1%, v ZDA pa 4,3%. Osnovna inflacija se je v evroob-mo�ju prav tako nekoliko zvišala in je dosegla 2,3% med-letno predvsem zaradi hitrejše rasti cen predelane hrane, ki iz osnovne inflacije ni izklju�ena. V ZDA se je novem-

bra osnovna inflacija prav tako zvišala in je dosegla 2,3% medletno. Na višjo inflacijo v evroobmo�ju in ZDA predv-sem vplivata nizka osnova cen energentov iz lanskega leta in njihova visoka letošnja raven ter visoka rast cen hrane v letošnjem letu. V novih �lanicah EU izven evro-obmo�ja je rast inflacije še izrazitejša, saj je rast cen hra-ne v teh državah hitrejša. V povpre�ju je namre� novem-bra znašala dobrih 12% medletno, medtem ko je bila v evroobmo�ju 4,5%.

Cena nafte je bila v povpre�ju decembra sicer nekoli-ko nižja kot novembra, a se je proti koncu leta ponov-no mo�no zvišala. Rast cen ostalih primarnih surovin se je novembra umirila, pri �emer rast cen hrane ostaja na visoki ravni. Decembra je cena nafte Brent v povpre�ju znašala 92 USD za sod, kar je le nekoliko manj od novembrske povpre�ne cene 93 USD za sod, a še vedno na znatno višji ravni kot decembra 2006, ko je cena nafte Brent v povpre�ju znašala 63 USD za sod. V

1

2

3

4

5

6

2004 2005 2006 2007

Evroobmo�jeEvroobmo�je osnovnaZDAZDA osnovna

Inflacijaletna rast, %

Vir: Eurostat, U.S. Department of Labor

Inflacija v novih �lanicah EU (2. del)

-2

0

2

4

6

8

10

12

14

2004 2005 2006 2007

BG HU LTLV RO EE

%, medletna inflacija

Vir: Eurostat

Inflacija v novih �lanicah EU (1. del)

-2

0

2

4

6

8

10

2004 2005 2006 2007

CY MT PL SK CZ

%, medletna inflacija



za�etku decembra so na znižanje cene delovala predv-sem pri�akovanja o upo�asnjevanju gospodarske rasti v ZDA, konec decembra pa se je cena mo�no dvignila zaradi pove�anja nekaterih geopoliti�nih napetosti. Poleg tega so se zniževale tudi zaloge nafte v ZDA. V prvih dneh januarja se je cena nafte še naprej zviševala in je med trgovanjem za ameriško nafto (WTI) dosegla celo 100 USD za sod. Države �lanice OPEC so se na sestan-ku decembra odlo�ile, da ohranijo kvoto �rpanja nafte nespremenjeno. Medletna rast cen ostalih surovin (brez nafte) se je novembra drugi mesec zapored umirjala in je znašala 16%. Na upo�asnjeno rast cen agregata ostalih surovin vpliva predvsem rast cen kovin, ki je bila novem-bra medletno celo negativna (-4%), saj sledi upo�asnje-vanju gospodarske rasti v razvitejših gospodarstvih. Na še vedno visoki ravni 30% medletno se je novembra gibala rast cen hrane.

Po prvih ocenah SURS-a je gospodarska rast v tret-jem �etrtletju letošnjega leta znašala realno 6,3%. Glavna dejavnika rasti sta bila tako kot v prvih dveh �etrtletjih visoka rast bruto investicij ter visoka izvoz-na dinamika. Gospodarska rast je bila v tretjem �etrtletju letošnjega leta v primerjavi s prvo polovico leta nekoliko nižja, v povpre�ju treh �etrtletij pa je znašala 6,5% medle-tno. Ob negativnem prispevku menjave s tujino h gospo-darski rasti so ponovno beležile visoko rast bruto investi-cije v osnovna sredstva, ki izkazujejo visoke medletne stopnje rasti že od druge polovice lanskega leta. Rast izvoza blaga in storitev je v tretjem �etrtletju s 15,8% dosegla najvišjo vrednost letošnjega leta, prav tako pa tudi rast uvoza s 17,4% medletno rastjo. V tretjem �etrtle-tju so bruto investicije dosegle 17,7% medletno rast, kar je sicer nekoliko manj (3,8 odstotne to�ke) od povpre�ja prve polovice leta. Pri tem je porast zalog k pove�anju BDP v povpre�ju treh �etrtletij prispeval kar 0,8 odstotne to�ke. Trošenje gospodinjstev je v tretjem �etrtletju pora-slo za 2,7% medletno, dinamika pa se je v primerjavi s

prejšnjima �etrtletjema nekoliko povišala (0,5 odstotne to�ke), tako kot poraba države, ki je v tretjem �etrtletju porasla za 2,0% medletno (1,1 odstotne to�ke ve� kot v prvi polovici leta). Proizvodna struktura BDP kaže na še vedno visok porast dodane vrednosti v gradbeništvu, ki se je sicer s 16,8% medletno rastjo v tretjem �etrtletju v primerjavi s prejšnjima dvema precej znižala, in sicer za 10,2 odstotne to�ke. Tudi medletna rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih se je nekoliko upo�asnila, z 9,8% v prvi polovici leta na 8,0% v tretjem �etrtletju. Viso-ko, 15,7% rast dodane vrednosti so imeli tudi v finan�-nem posredništvu. V trgovini se je z rastjo dodane vred-nosti v tretjem �etrtletju za 8,0% nadaljevala dinamika iz prve polovice leta.

Oktobra je industrijska proizvodnja ponovno beležila visoke stopnje rasti na medletni ravni, proizvodi za investicije pa so dosegli najvišjo rast v letošnjem letu. Medletna rast industrijske proizvodnje se je oktobra ponovno pove�ala na visokih 10,8% in s tem presegla povpre�no rast v desetih mesecih letošnjega leta, ki je znašala 8,3% medletno. Najvišjo medletno rast je tako oktobra z 22,2% kot kumulativno v prvih desetih mesecih leta s 14,2% dosegel obseg proizvodnje investicijskega blaga, na kar je v najve�ji meri vplivala visoka aktivnost v gradbeništvu in pove�an izvoz proizvodov za investicije v nove države �lanice EU. Med dejavnostmi je tako oktobra kot kumulativno v prvih desetih mesecih najhitreje rasel obseg proizvodnje kemikalij, kemi�nih izdelkov in umetnih vlaken ter proizvodnje vozil in plovil. Slednja je, predvsem na ra�un visoke rasti avtomobilske industrije, oktobra

-4

-2

0

2

4

6

8

10

-10

-5

0

5

10

15

20

25

2004 2005 2006 2007

BDP (levo)industrijska proizvodnja medletne stopnje rasti (desno)industrijska proizvodnja X-12 trend* (desno)

Industrijska proizvodnja in BDPstopnje rasti

* trimese�na centrirana povpre�ja glede na enako definirano obdobje pred tremi meseci na letni ravni

Vir: SURS, prera�uni Banka Slovenije

2 Gospodarska aktivnost in trg dela



dosegla kar 37,8% medletno rast. Prihodek od prodaje industrijskih proizvodov se je do oktobra kumulativno pove�al za 8,6% na medletni ravni, oktobra pa je medlet-na rast znašala 12,5%. K takšni rasti je najve� prispeval prihodek od prodaje proizvodov za investicije.

Realna vrednost opravljenih del v gradbeništvu je oktobra beležila podpovpre�no rast, medtem ko je rast prihodka v trgovini z motornimi vozili ponovno dosegla visoke vrednosti. Realna vrednost opravljenih gradbenih del je oktobra v primerjavi s povpre�jem preos-talih mesecev letošnjega leta beležila nižjo, 9% medletno rast. Tako kot septembra je tudi oktobra nižja rast posle-dica baznega u�inka, saj je vrednost gradbenih del v lan-skem letu oktobra prvi� presegla rast 40%. Nizke gradnje so oktobra dosegle 15,2% medletno rast, stavbe pa so zabeležile nizko 0,9% medletno rast. Realna rast prihod-kov od prodaje v trgovini na drobno je oktobra znašala visokih 8,1%, pri �emer so se prihodki od prodaje živil znižali za 1,9% medletno, od prodaje neživil pa pove�ala za 18,4%. Visoko medletno rast prihodkov so imeli tudi v trgovini z motornimi vozili, 33,1%, kar je v skladu s podat-ki o visokem pove�anju obsega industrijske proizvodnje. Oktobra so bile razmere v turizmu manj ugodne, saj se je število prihodov turistov ponovno znižalo in sicer za 2,0%, število preno�itev pa pove�alo za 2,0% medletno. Pri tem je bilo tujih turistov ve� kot doma�ih.

Kazalnik gospodarske klime se je decembra medlet-no nekoliko znižal, a je še vedno ostal visoko nad dolgoletnim povpre�jem. Zaupanje v storitveni dejav-

nosti in med potrošniki je na nizki ravni. Vrednost desezoniranega kazalnika gospodarske klime je bila decembra medletno nižja za 2 odstotni to�ki, od dolgolet-nega povpre�ja pa še vedno za 10 odstotnih to�k višja. Zaupanje potrošnikov je bilo decembra 3 odstotne to�ke pod lanskoletnim povpre�jem, zaupanje v storitvenih dejavnostih pa se je na medletni ravni znižalo za 4 odsto-tne to�ke. Nižje od lanskega decembra je bilo še zaupan-je v predelovalni dejavnosti, ki pa je še vedno visokih 11 odstotnih to�k nad dolgoletnim povpre�jem. Zaupanje v gradbeništvu in v trgovini na drobno pa je bilo decembra v primerjavi z lanskim decembrom višje, in sicer v prvem za 4 in v drugem za 8 odstotnih to�k.

Na trgu dela se, tako kot že skozi vse leto, odraža visoka gospodarska aktivnost. Delovno aktivno pre-bivalstvo je oktobra zabeležilo najvišjo medletno rast v letošnjem letu, stopnja brezposelnosti pa ostaja na nizki ravni. Število aktivnega prebivalstva se je oktobra pove�alo za 2,1% medletno, kar je najvišja vrednost v letošnjem letu. To je prispevalo k visoki rasti števila delo-vno aktivnih prebivalcev, ki je oktobra medletno znašala 3,7%. Skladno z mo�no konjunkturo se je zaposlenost oktobra in enako tudi v povpre�ju desetih mesecev med-letno najbolj pove�ala v proizvodnji vozil in plovil ter v gradbeništvu. V proizvodnji vozil in plovil je zaposlenost v povpre�ju prvih desetih mesecev letošnjega leta medlet-no dosegla 10,6% rast, kar je predvsem posledica novih proizvodnih zmogljivosti v avtomobilski industriji. V grad-beništvu pa se je v enakem obdobju zaposlenost medlet-no pove�ala za 11,1%. Stopnja registrirane brezposelno-

-20

-10

0

10

20

30

40

2004 2005 2006 2007

aktivno prebivalstvoregistrirane brezposelne osebedelovno aktivno prebivalstvo

Trg dela

medletne spremembe v 1000

Vir: SURS, Zavod RS za zaposlovanje, prera�uni Banka Slovenije.

2007 20072004 2005 2006 jan.-okt. okt.

letne st. rasti v %Industrijska proizvodnja 5,3 3,4 6,1 8,2 10,8Zaloge 19,3 6,2 1,9 8,3 9,9Produktivnost 7,0 5,2 7,9 6,9(1-9) 1,3(9)Poraba elektr. energije 2,4 3,6 1,2 1,0(1-11) 2,1(11)Gradbeništvo: - skupaj 2,5 3,0 15,3 24,0 9,0-visoke gradnje 9,2 10,3 14,0 18,2 0,9-nizke gradnje -3,6 -4,5 16,8 33,1 15,2Trgovina-trgovina na drobno 3,4 6,9 1,6 5,6 8,1od tega: - živila 3,7 7,0 -2,7 -1,1 -1,9 - neživila 3,2 6,6 6,6 12,6 18,3 - motorna vozila 6,5 12,9 11,7 14,0 23,8Gostinstvo: skupaj 0,2 4,5 6,1 0,2(1-9) 1,4(9)-nastanitve 1,0 1,4 2,1 1,9(1-9) 4,7(9)-restavracije -2,8 8,9 8,8 -2,6(1-9) -3,3(9)Turizem (no�itve) 1,0 -0,2 2,0 7(1-11) 6(1-11) Viri: SURS, ELES; prera�uni Banka Slovenije.

Gospodarska aktivnost

Podatki veljajo za obdobje v glavi tabele, razen �e je v oklepaju ni navedeno druga�e. Posamezna odstopanja od uradnih podatkov so možna zaradi zaokroževanja.



sti se je oktobra povišala za 0,2 odstotni to�ki in je dose-gla 7,4%, v povpre�ju desetih mesecev letošnjega leta pa je znašala 7,8%, kar je 1,8 odstotne to�ke manj kot lan-sko leto v istem obdobju. Stopnja anketne brezposelnosti (ILO) se je v tretjem �etrtletju letošnjega leta medletno znižala za 1,1 odstotne to�ke na 4,5%, kar je najnižja izmerjena vrednost do sedaj.

Realna rast bruto pla� v zasebnem sektorju je oktob-ra presegla 8%, v javnem sektorju pa ostala na nizki ravni. Medletna rast povpre�ne bruto pla�e se je oktobra nominalno nekoliko povišala zaradi ve�jega števila delov-nih dni ter zgodnjega izpla�ila trinajstih pla� in je znašala 6,6% medletno. Realna rast povpre�ne bruto pla�e pa je z medletnim pove�anjem za 1,6% ostala na nizki ravni. V prvih desetih mesecih letos se je povpre�na bruto pla�a medletno pove�ala za 5,7% oziroma realno za 2,3%. Pri tem je bila rast neto pla�e v enakem obdobju višja za 2,2 odstotni to�ki. Rast bruto pla�e v zasebnem sektorju je oktobra prehitela rast pla� v javnem sektorju za 4,8 odstotne to�ke. V zasebnem sektorju so se povpre�ne bruto pla�e oktobra povišale za 8,1%, v letošnjem letu do oktobra pa za 6,6% medletno. Pla�e v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju so se oktobra medlet-no povišale za 3,3%, kar je nekoliko manj od 4,1% pov-pre�ne medletne rasti prvih desetih mesecev letošnjega leta. Najvišjo medletno rast bruto pla�e so kumulativno do oktobra imeli v finan�nem posredništvu (7,8%) in trgo-vini na drobno (7,6%), kar je skladno s hitro rastjo doda-

ne vrednosti teh dejavnosti. Tudi v gradbeništvu, ki je v letošnjem letu pomemben dejavnik rasti BDP, je medlet-na rast bruto pla�e kumulativno do oktobra dosegla nad-povpre�no visoko rast, in sicer 6,5%.

Nominalni efektivni te�aj evra, merjen s košarico valut, je novembra apreciiral za 0,57% in v celotnem letu 2007 za 2%, medletna apreciacija pa se je glede na oktober zvišala za 0,2 odstotne to�ke na 2,5%. Na novembrsko zvišanje vrednosti nominalnega efektivnega te�aja evra do košarice valut je v najve�ji meri vplivalo zvišanje vrednosti evra do ameriškega dolarja za 3,2% in britanskega funta za 1,8%, medtem ko je v razmerju do švicarskega franka depreciiral za 1,3%. V prvih treh ted-nih decembra je evro ponovno apreciiral do švicarskega franka za 0,6% ter do angleškega funta za 1,2%, medtem ko je do ameriškega dolarja depreciiral za 0,5%.

Cenovna konkuren�nost slovenskega gospodarstva, merjena s cenami življenjskih potrebš�in, se je novembra poslabšala. Indeks realnega efektivnega te�aja, merjen preko cen življenjskih potrebš�in, je apre-ciiral za 0,95%. Doma�e cene življenjskih potrebš�in so za 0,37 odstotne to�ke prehitevale rast tujih cen, ostalo pa je prispevala apreciacija nominalnega efektivnega te�aja evra. Od konca leta 2006 se je cenovna konkuren-�nost poslabšala za 4,5%. Medletna apreciacija realnega efektivnega te�aja, merjena s cenami življenjskih potreb-š�in, se je novembra povzpela na 5%, kar je najve� v zadnjih nekaj letih.

90

95

100

105

110

115

2004 2005 2006 2007

CPIcene proizvajalcevstr.dela na enoto pr.**

Realni efektivni te�aj doma�e valute*

Deflatorji1995=100, rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti doma�e valute

Vir: ECB, OECD, SURS, prera�uni Banka Slovenije.

* Doma�a valuta do konca leta 2006 tolar, potem pa evro. ** Stroški dela se zaradi spremembe vira statisti�nih podatkov izra�unavajo le na podlagi bruto pla�e v predelovalni dejavnosti.

jan.-okt. okt.2004 2005 2006 2007 2007

Povpre�na bruto pla�a 1.103 1.157 1.212 1.258 1.304

Povpre�na bruto pla�a 4,6 4,9 4,8 5,7 6,6 -zasebni sektor (brez L..O) 5,3 5,4 5,3 6,6 8,1 -javni sektor (L..O) 2,7 3,3 3,4 4,1 3,3Povp. realna bruto pla�a 1,0 2,3 2,2 2,5 1,5St. brezposelnosti po ILO 6,3 6,6 6,0 4,5(Q3) ...St. reg. brezposelnosti 10,3 10,2 9,4 7,8 7,4

Zaposleni 724,4 731,6 741,6 763,6 777,0

Zaposleni 0,3 1,0 1,4 3,2 3,6od tega: - podjetja in organizacije 0,4 1,1 1,3 3,0 3,5 - drobni sektor -0,8 -0,3 1,7 5,2 4,3 Sektorji: -zasebni (brez L..O) -0,4 1,0 1,3 3,9 4,4 -javni (L..O) 2,7 1,6 1,5 0,7 0,8

Vir: SURS; prera�uni Banka Slovenije

v 1000

letne stopnje rasti v %

Trg dela

letne stopnje rasti v %

v EUR



Cenovna konkuren�nost, merjena preko cen proizva-jalcev, se je tako kot septembra in oktobra tudi novembra poslabšala. Realni efektivni te�aj, merjen s cenami proizvajalcev je novembra po prvih ocenah apre-ciiral za 0,4%. Pri tem je 0,57 odstotne to�ke prispevala apreciacija nominalnega efektivnega te�aja evra, medtem ko je po�asnejša rast doma�ih cen proizvajalcev v pri-merjavi s košarico tujih cen prispevala k zmanjšanju apre-ciacije realnega efektivnega te�aja 0,2 odstotni to�ki. Zaradi relativno visoke apreciacije novembra se je medle-tna konkuren�nost spet poslabšala, in sicer se je aprecia-cija z oktobrskih 5,1% novembra zvišala na 5,2%.

Oktobra je bila stroškovna konkuren�nost v predelo-valni dejavnosti relativno ugodna. Po septembrski apreciaciji je realni efektivni te�aj, merjen preko stroškov dela na enoto proizvoda, oktobra depreciiral za 0,5%, medletna depreciacija pa je zaradi baznega u�inka zna-šala 1,2%. K izboljšanju stroškovne konkuren�nosti je oktobra najve� prispevala predvsem visoka rast produkti-vnosti v višini 2,7% oziroma 9,6% medletno. Odvisnost zadnjega kazalnika od gospodarske aktivnosti opozarja, da se konkuren�nost tudi po tem merilu, v pogojih upo�a-snjene gospodarske rasti, lahko že ob nespremenjeni dinamiki pla� poslabša. V primeru, da bi prišlo zaradi visoke inflacije do sekundarnih u�inkov pri rasti pla� pa bi se ta proces še pospešil.

Medletna inflacija merjena s HICP je decembra znaša-la 5,7%, glede na november pa se je raven cen povi-šala za 0,4%. Po strukturi cen so tudi decembra k med-letni stopnji inflacije najve� prispevale cene hrane, 2,3 odstotne to�ke, njihova medletna rast pa se je povišala z 10,1% na 10,8%. Najbolj so se podražila olja in maš�obe, zelenjava, sadje, kruh in drugi izdelki iz žit ter mleko, mle-�ni izdelki in jajca. Prispevek cen storitev k skupni inflaciji ostaja na visoki ravni, 1,8 odstotne to�ke, in je glede na november ostal nespremenjen, medletna rast cen storitev pa je decembra znašala 5,3%. Na dvig cen storitev so najbolj vplivale višje cene telefonskih in internetnih stori-tev zaradi zaklju�ka akcij, ki so jih nekateri ponudniki internetnih storitev nudili do decembra, ter višje cene v skupini gostinske in nastanitvene storitve. Neposredni prispevek cen energentov k medletni inflaciji je decembra znašal 1,2 odstotne to�ke in se je glede na november znižal za 0,1 odstotno to�ko. Medletna rast cen ostalih industrijskih proizvodov brez energentov se je glede na november znižala, in sicer z 1,1% na 0,9% v decembru, vendar ostaja precej višja kot v povpre�ju lanskega leta, ko je bila njihova rast negativna, -0,9%. V tej skupini so decembra k medletni rasti cen najbolj prispevale podražit-ve športne opreme.

0

1

2

3

4

5

6

7

2004 2005 2006 2007

HICP - skupajocena osnovne inflacijeHICP v evroobmo�ju

v % Medletne stopnje inflacije

Vir: SURS, Eurostat; prera�uni Banka Slovenije

3 Gibanje cen

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

2004 2005 2006 2007

doma�a konkuren�nost * prod. dela (desez.) (+)realne neto pla�e (d.s.3) (-)Nom. ef. te�aj tujih valut / dom. cene (-)

Doma�i elementi konkuren�nosti

* Stroški dela na enoto proizvoda v predelovalni dejavnosti, deljeni z nom. ef. te�ajem. Rast kazalca pomeni rast konkuren�nosti. (+)/(-) sprememba kazalca pomeni rast / zmanjšanje konkuren�nosti.

letne st. rasti v %

Vir: SURS, ECB, prera�uni Banke Slovenije.



Decembra se je nadaljeval trend neugodnih gibanj kazalnikov osnovne inflacije. Medletna rast harmonizi-ranega indeksa cen brez energentov, sezonske hrane in dav�nih u�inkov se je decembra glede na november povi-šala za 0,1 odstotno to�ko in je znašala 4,6%. Rast inde-ksa cen brez energentov, hrane, alkohola in tobaka pa se je znižala za 0,2 odstotni to�ki na 3,1%, vendar še vedno za skoraj 2 odstotni to�ki presega lansko povpre�je. Še naprej k visokim ravnem kazalnikov osnovne inflacije najve� prispevajo cene storitev, vendar so tudi povišanja ostalih cen vedno bolj opazna.

Novembra so se cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih medletno povišale za 6,8%, z oktobrskih 6,3%. Medletna rast cen industrijskih proizvodov za širo-ko porabo je novembra dosegla 5,1%. Vzroki za porast teh cen so višje cene v tiskarstvu, v proizvodnji elektri�nih strojev in aparatov, v proizvodnji hrane, pija� in krmil, v obdelavi in predelavi lesa in v proizvodnji obla�il. Mo�no so se povišale tudi cene proizvodov za vmesno porabo, 9,4% medletno, medtem ko so se cene investicijskih proi-zvodov povišale za 1,1% na medletni ravni.

Gibanja inflacije decembra še naprej kažejo, da se realizirajo nekatera tveganja, na katera je Banka Slo-venije opozarjala v zadnjih Poro�ilih o cenovni stabil-nosti. Rast cen hrane in energentov na svetovnem trgu bi tudi v prihodnje lahko vplivala na cene, oziroma vzdr-ževanje visoke ravni inflacije v Sloveniji. Vendar visoke rasti cen hrane za potrošnika ni mo� pripisati zgolj zunan-jim dejavnikom, ampak tudi notranjim strukturnim dejavni-kom in visoki rasti agregatnega povpraševanja. Poleg tega visoka trendna rast indikatorjev osnovne inflacije kaže na mo�an vpliv prav notranjih makroekonomskih

dejavnikov. Kljub zmernemu umirjanju gospodarske aktiv-nosti, naj bi ta ostala na visoki ravni tudi v prihodnje. Višja inflacija bi lahko s�asoma vplivala na pove�evanje sred-njero�nih inflacijskih pri�akovanj in na znižanje kredibilno-sti makroekonomskih politik pri ukrepanju proti inflaciji. Poleg neposrednega u�inka na oblikovanje cen, bi to lahko povzro�ilo zametke pla�no-inflacijske spirale v Slo-veniji. Tovrstne dodatne pritiske na cene pa bi lahko pov-zro�ila še vedno ugodna gibanja na trgu dela, ki se vedno bolj odražajo v zahtevah po pove�anjih pla�. Tudi mo�an porast cen pri proizvajalcih vedno bolj predstavlja dodat-na tveganja za prenos v cene za potrošnika.

V drugem polletju letos se rezultati teko�ih transakcij pla�ilne bilance poslabšujejo. Oktobra se je primanj-kljaj teko�ih transakcij že drugi mesec zapored glede na isti mesec lani ve� kot potrojil in dosegel 179 mio EUR. Z oktobrom se je kumulativni primanjkljaj teko�ih transakcij v prvih desetih mesecih letos pove�al na 953 mio EUR oziroma na 3,4% ocenjenega BDP, kar je za slabih 100 mio EUR oziroma 0,6% BDP ve� od primanjkljaja v letu 2006. Od avgusta dalje primanjkljaj teko�ih transakcij pla�ilne bilance v zadnjih dvanajstih mesecih presega 1 mrd EUR, z oktobrom se je povzpel na 1,4 mrd EUR ozi-roma 4,3% ocenjenega BDP. Podobno kot septembra sta

nov.07 dec.07 dec.06 dec.07

HICP 5,8 5,7 3,7 0,5 0,4storitve 5,4 5,3 4,9 0,9 0,8ind. blago brez energ. 1,1 0,9 0,4 0,0 -0,3hrana 10,1 10,9 7,1 0,4 1,1energenti 10,4 9,8 3,4 0,4 -0,1Ocena osnovne infl. 4,5 4,6 3,2 0,4 0,4PPI okt.07 nov.07 nov.06 nov.07skupaj 3,7 3,5 4,2 0,3 -0,2na doma�em trgu 6,3 6,8 5,1 0,1 0,5na tujem trgu 1,1 0,3 3,2 0,5 -0,8

rast v %

Gibanje cen

Viri: SURS, Eurostat, prera�un Banka Slovenije. Posamezna odstopanja od uradnih podatkov so možna zaradi zaokroževanja.

Medletna Povpre�je zadnjih 12

m.

Mese�na

4 Pla�ilna bilanca

-1,6

-1,2

-0,8

-0,4

0,0

0,4

0,8

1,2

2004 2005 2006 2007

teko�i ra�unstoritvedohodki in transferiblago

Komponente teko�ega ra�una

mrd EUR, 12 mese�na drse�a vsota

Vir: Banka Slovenije.



tudi k oktobrskemu primanjkljaju teko�ih transakcij najbolj prispevala porast primanjkljaja menjave blaga in storitev ter visoki neto odlivi faktorskih dohodkov, v manjši meri pa neto odlivni transferi.

Oktobra se je dinamika blagovne menjave glede na september nekoliko pospešila, vendar pa ostaja med-letna rast izvoza in uvoza blaga nižja od povpre�ne medletne rasti v prvih desetih mesecih letos. Izvoz blaga je oktobra znašal 1,8 mrd EUR in je bil za 16,7% višji kot v enakem mesecu lani, uvoz v višini 2 mrd EUR pa za 19,9%. Zaradi hitrejše rasti uvoza od izvoza se je kumulativni primanjkljaj blagovne menjave v prvih desetih mesecih letos pove�al za 161 mio EUR na 1.150 mio EUR1, kar je za dve tretjini ve� kot v enakem obdobju lani. Stopnja pokritosti uvoza z izvozom se je glede na enako obdobje lani znižala za ve� kot dve odstotni to�ki na 92%.

Izvoz blaga v ne�lanice EU je septembra in oktobra rasel hitreje od povpre�ja, dolgoro�nejša dinamika pa je ostala nespremenjena. V prvih desetih mesecih letos je izvoz blaga medletno porasel za 17,2% (v �lanice EU 17,6% in v ne�lanice EU 16,2%), uvoz blaga pa za 19,2%

(iz �lanic EU za 15,5% in ne�lanic EU za 35,1%). Ob zaostajanju rasti izvoza za uvozom se je primanjkljaj bla-govne menjave medletno pove�al za 475 mio EUR, 150 mio EUR zaradi ve�jega primanjkljaja v menjavi s �lanica-mi EU, in 325 mio EUR zaradi nižjega presežka v blagov-ni menjavi s ne�lanicami EU.

Delež slovenskega izvoza blaga v države �lanice EU v celotnem izvozu blaga se od leta 2004 pove�uje, uvo-za pa zmanjšuje. Delež izvoza blaga v države �lanice EU27 se je z 68% v letu 2004 pove�al na 70,8% v prvih desetih mesecih letos, pri uvozu pa zmanjšal za nekaj manj kot 5 odstotnih to�k na 78,4%. Pove�evanje deleža na izvozni strani lahko v celoti pripišemo po�asnejši rasti izvoza blaga v države nekdanje Jugoslavije, saj se je delež izvoza blaga v te države s 17,6% v letu 2004 do leta 2007 znižal za dobri dve odstotni to�ki na 15,4% ob so�asnem pove�anju deleža za 1,7 odstotne to�ke na 7,4% celotnega uvoza blaga. Znotraj držav �lanic EU se pove�uje predvsem blagovna menjava (izvoz in uvoz) s državami �lanicami, ki so vstopile v EU po letu 2004. Delež izvoza blaga z državami evroobmo�ja v celotnem izvozu blaga se je namre� v zadnjih treh letih znižal za 1,5 odstotne to�ke na 52,3%, pri uvozu pa še nekoliko ve�, in sicer 3,5 odstotne to�ke na 65,4%.

Na spremembe v regionalni strukturi blagovne menja-ve so vplivali številni makroekonomski, institucional-ni in cenovni dejavniki. Na porast menjave s �lanicami EU je ugodno vplival vstop Slovenije v EU in posledi�no

-4,0-3,5-3,0-2,5-2,0-1,5-1,0-0,50,00,51,01,52,02,5

2003 2004 2005 2006 2007

skupajevroobmo�jezunaj evroobmo�ja

Saldo blagovne menjave mrd EUR, 12 mese�na drse�a vsota

Vir: SURS, prera�uni Banka Slovenije.

1 Po podatkih SURS (izvoz FOB, uvoz CIF) ter brez prilagoditev zaobjema (razlaga v prilogi Biltena, Metodološke opombe), je pri-manjkljaj blagovne menjave v prvih sedmih mesecih letos dosegel 1,510 mio EUR.

Pla�ilna zadnjih jan.-okt. okt.bilanca 2005 2006 12 mes. 2007 2007

tokovi v mio EURTeko�i ra�un -561 -857 -1.411 -953 -179v % BDP -2,0 -2,8 -4,3 -3,4 …Blago in storitve -177 -285 -521 -118 -78v % BDP -0,6 -0,9 -1,6 -0,4 …Koef. odprtosti 126 135 144 145 …Izvoz 17.742 20.478 23.611 20.085 2.213v % BDP 62,8 67,3 71,3 72,1 …Blago 14.599 17.028 19.517 16.553 1.843Storitve 3.143 3.449 4.094 3.531 370- Turizem 1.380 1.425 1.618 1.449 124- Transport 923 1.057 1.209 1.016 105Uvoz -17.918 -20.763 -24.132 -20.202 -2.291v % BDP -63,4 -68,2 -72,9 -72,5 …Blago -15.625 -18.179 -21.145 -17.703 -2.004Storitve -2.293 -2.584 -2.987 -2.499 -287- Turizem -707 -772 -752 -657 -52- Transport -525 -602 -714 -596 -67Dohodki od dela 135 117 91 74 4Dohodki od kap. -423 -515 -699 -630 -74Teko�i transferi -97 -173 -283 -280 -31

letne stopnje rastiIzvoz blaga in storitev 12,9 15,4 17,8 18,5 18,3Uvoz blaga in storitev 11,7 15,9 19,0 20,0 21,9Izvoz blaga 12,9 16,6 17,4 17,7 16,7Uvoz blaga 12,1 16,3 19,0 20,1 19,9Izvoz storitev 12,9 9,8 20,0 22,3 26,7Uvoz storitev 9,5 12,7 18,4 19,2 38,7Viri: Banka Slovenije



zmanjšanje carinskih in drugih omejitev v poslovanju s �lanicami EU. Od druge polovice lanskega leta je na slo-venski izvoz blaga vplivala tudi visoka gospodarska aktiv-nost in povpraševanje po slovenskih proizvodih v �lani-cah EU. Po vstopu Slovenije v EU je na manjši izvoz v države ne�lanice EU, zlasti v države nekdanje Jugoslavi-je, vplivala odprava bilateralnih gospodarskih sporazu-mov. Da bi zmanjšali negativne u�inke na konkuren�nost in zaradi cenejše delovne sile v teh državah so slovenska podjetja pove�ala neposredne naložbe v proizvodnjo v teh državah. S temi spremembami delno pojasnimo zni-ževanje rasti izvoza in pove�evanje rasti uvoza blaga iz držav nekdanje Jugoslavije.

Na spreminjanje regionalne strukture blagovne men-jave s tujino pomembno vplivajo tudi cenovni dejav-niki. Gibanje indeksov povpre�nih vrednosti izvoza in uvoza blaga kaže na konvergenco rasti izvozno uvoznih cen v zadnjih nekaj letih. Ob relativno stabilni medletni rasti povpre�nih vrednosti uvoza se postopno pove�uje rast povpre�nih vrednosti izvoza. Trendno so se pogoji menjave s tujino od druge polovice leta 2004 postopno izboljševali. Pri tem je zlasti po letu 2005 na izboljšanje pogojev menjave vplivala tudi hitrejša rast izvoza proizvo-dov s višjo dodano vrednostjo, kot so avtomobili in proiz-vodi za investicije.

V tretjem �etrtletju letos so bili pogoji menjave celo pozitivni za slabi dve odstotni to�ki. Indeks povpre�ne vrednosti slovenskega izvoza se je v tretjem �etrtletju medletno pove�al za 3,7%, uvoza pa za 2%. Pri tem je k

rasti povpre�nih vrednosti izvoza najbolj prispeval porast pri mineralnih gorivih in mazivih, za 36,4%, na strani uvo-za pa zmanjšanje medletne rasti indeksa povpre�ne vre-dnosti uvoza pri neobdelanih materialih, razen goriv ter mineralnih gorivih in mazivih, oboje za 1,5 odstotne to�-ke. Kljub pozitivnim pogojem menjave v tretjem �etrtletju pa v kumulativi prvih devetih mesecev pogoji menjave še vedno kažejo poslabšanje za 1 odstotno to�ko. Gibanje cen na svetovnih naftnih trgih, trgih hrane in primarnih surovin od septembra dalje kažejo, da se bodo pogoji menjave v zadnjem �etrtletju letos ponovno mo�neje pos-labšali.

Gibanja na svetovnih valutnih in naftnih trgih pove�u-jejo tveganja za nadaljnjo rast slovenskega izvoza. Zmanjševanje vrednosti ameriškega dolarja nasproti evru ter rast cen nafte, primarnih surovin in hrane od avgusta dalje ob�utno poslabšujejo konkuren�nost držav �lanic evropske skupnosti in še posebej evroobmo�ja ter posla-bšujejo izglede za gospodarsko rast. Ker so med temi državami tudi najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije (Nem�ija, Italija, Avstrija in Francija) bo imela upo�asnitev gospodarske aktivnosti v teh državah negati-vne posledice tudi na slovenski izvoz in gospodarsko rast v naslednjih letih.

Oktobra se je medletna rast uvoza storitev pospešila in za 12 odstotnih to�k prehitela rast izvoza. Kljub takšni oktobrski spremembi pa ostajajo dolgoro�nejša razmerja rasti nespremenjena. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je izvoz storitev medletno porasel za 22,3%, uvoz pa za 19,2%. Kot rezultat takšnih gibanj se je presežek v menjavi storitev medletno pove�al za 241 mio EUR na 1.032 mio EUR, kar že za slabo petino pre-sega presežek menjave storitev v letu 2006. Na strani izvoza storitev se v zadnjih mesecih najbolj pove�ujejo prihodki od izvoza gradbenih in montažnih del ter finan�-nih storitev, za 55%. Le nekoliko manj, za 49%, so se letos pove�ali prihodki od izvoza ostalih poslovnih stori-tev. Znotraj slednjih pa so se prihodki od izvoza storitev posredovanja pove�ali za 81%. Na strani uvoza storitev so odhodki za finan�ne storitve in operativni zakup poras-li za 46%. Najve� pa, povezano z visoko investicijsko dejavnostjo v gradbeništvu, pa uvoz gradbenih in monta-žnih del, ki so se medletno ve� kot podvojila in sicer z 52

-10

-5

0

5

10

2004 2005 2006 2007-10

-5

0

5

10

izvoz skupajuvoz skupajpogoji menjave -evro obmo�jepogoji menjave skupajpogoji menjave -neevro obmo�je

Povpre�ne vrednosti izvoza in uvoza blagamedletna rast v %

Vir: SURS



mio EUR v prvih desetih mesecih lani na 137 mio EUR v enakem obdobju letos. Prihodki od izvoza transporta ras-tejo v letošnjem letu po�asneje od izdatkov za uvoz, kljub temu pa so k skupnemu presežku storitev prispevali 421 mio EUR. Najve� so v letošnjem letu k presežku storitev prispevala potovanja in sicer 791 mio EUR, kar je toliko kot skupni presežek menjave storitev dosežen v prvih desetih mesecih lanskega leta.

Primanjkljaj neto dohodkov faktorjev se je oktobra pove�al za 70 mio EUR, v letošnjem letu do oktobra pa za 210 mio EUR, na 556 mio EUR. Ob presežku 74 mio EUR neto dohodkov od dela so bili dohodki od kapi-tala neto odlivni v višini 630 mio EUR. Pri tem so neto pla�ila obresti v tujino k skupnemu odlivu dohodkov od kapitala prispevala ve� kot dve tretjini oziroma 430 mio EUR. V letošnjem letu do oktobra so se neto odlivni teko�i transferi medletno pove�ali za 110 mio EUR na 280 mio EUR. Pri tem dve tretjini medletnega porasta neto primanjkljaja transferov izvira iz porasta neto odlivov zasebnih transferov, ostala tretjina pa iz rasti uradnih transferov v tujino.

Od sredine leta finan�ni pritoki iz tujine v zasebni sektor presegajo finan�ne odtoke zasebnega sektor-ja v tujino. Neto finan�ni odtok zasebnega sektorja v tujino, ki je v prvih petih mesecih letos znašal 3,7 mrd EUR in je bil predvsem posledica zapadanja blagajniških zapisov BS, se je v naslednjih mesecih prevesil v neto finan�ni pritok. Neto finan�ni pritok zasebnega sektorja je tako v obdobju od junija do oktobra znašal 0,5 mrd EUR, medtem ko smo v enakem obdobju lani beležili neto finan�ni odtok v enaki višini. Oktobra je neto finan�ni pri-tok iz tujine v zasebni sektor znašal 0,3 mrd EUR, kar je najve� v zadnjih dveh letih. Pove�anje finan�nih obvez-nosti Banke Slovenije do tujine, ki je v prvih desetih mesecih letos znašalo 3,6 mrd EUR, izhaja iz prvega �etrtletja in je povezano z izpla�ilom blagajniških zapisov in pove�anjem obveznosti do Evrosistema. Neto finan�ni pritok v sektor države je v tem obdobju znašal 0,8 mrd EUR in je predvsem posledica mar�ne izdaje državne obveznice na skupnem evropskem trgu.

Od junija letos tako finan�ni pritoki iz tujine kot finan-�ni odtoki v tujino presegajo tiste iz enakega obdobja lani, kar kaže na vse ve�jo vpetost Slovenije v med-

narodne finan�ne tokove. Finan�ni pritoki iz tujine so se v obdobju od junija do oktobra pove�ali z 1,1 mrd EUR lani na 3,1 mrd EUR letos, finan�ni odtoki v tujino pa so se v istem obdobju pove�ali z 1,5 mrd EUR na 2,5 mrd EUR. Septembra in oktobra so se tako finan�ni pritoki kot finan�ni odtoki še okrepili.

Med finan�nimi pritoki iz tujine se pove�ujejo zlasti posojila iz tujine v banke in vloge nerezidentov pri bankah. Posojila iz tujine v banke so v letošnjem letu do oktobra znašala že 2,3 mrd EUR, kar je za 1,0 mrd EUR ve� kot v enakem obdobju lani. Vloge nerezidentov pri bankah so se do maja celo zmanjševale, a se od takrat hitro pove�ujejo in so se v obdobju od junija do oktobra pove�ale kar za 1,1 mrd EUR. Volatilnost na finan�nih trgih v tujini ter s tem povezani višji stroški zadolževanja v tujini do oktobra še ne zmanjšujejo zadolževanja doma�ih bank v tujini, saj se finan�ni pritoki prek posojil iz tujine in vlog nerezidentov tudi v zadnjih mesecih mo�ni. Med ostalimi finan�nimi pritoki so neposredne naložbe z 0,8 mrd EUR v prvih desetih mesecih približno dvakrat ve�je kot v enakem obdobju lani, medtem ko pritoki portfeljskih naložb ostajajo zanemarljivi.

Zadolževanje podjetij v tujini je še naprej umirjeno, kar je v veliki meri tudi posledica nadomeš�anja tujih z doma�imi viri financiranja. V prvih desetih mesecih letos so se podjetja zadolžila v tujini za 0,4 mio EUR, kar je za 0,2 mrd EUR manj kot v enakem obdobju lani. Delež zadolževanja podjetij v tujini v skupnem zadolževa-nju se je zmanjšal s skoraj 20% v prvih desetih mesecih lani na nekaj manj od 10% v enakem obdobju letos.

-0,5

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

neposrednenaložbe

portfolionaložbe

komerc.krediti posojila vloge pribankah

2004200520061-10.20061-10.2007

Obveznosti do tujine *

*) +: pritok, -: odtok

tokovi v mrd EUR




Med finan�nimi odtoki v tujino se pove�ujejo zlasti posojila in vloge v tujini, medtem ko so se portfeljske naložbe v zadnjih mesecih umirile. Financiranje tujine prek posojil je v letošnjem letu mo�no in je znašalo do oktobra 1,3 mrd EUR, kar je dvakrat ve� kot v enakem obdobju lani, prevladuje pa ban�no kreditiranje tujine. Vloge v tujini so se v istem obdobju pove�ale za 0,6 mrd EUR, kar je prav tako dvakrat ve� kot v enakem obdobju lani. Portfeljske naložbe, ki so v prvem polletju letos zna-

šale kar 3,5 mrd EUR, se po pri�akovanjih umirjajo. V obdobju od julija do oktobra so rezidenti tuje vrednostne papirje celo prodajali, velik pritok iz tega naslova pa bele-žimo oktobra (0,3 mrd EUR).

Neto zunanji dolg se je od konca lanskega leta do oktobra letos pove�al za 1,8 mrd EUR, na 5,2 mrd EUR. Dolg sektorja država je predvsem zaradi mar�ev-ske izdaje evroobveznice ter ostalih portfeljskih naložb tujcev v državne papirje porasel za 0,5 mrd EUR. Zmanj-šanje neto zunanjega dolga zasebnega sektorja in pove-�anje neto zunanjega dolga Banke Slovenije je v veliki meri posledica izpla�ila blagajniških zapisov Banke Slo-venije in plasiranja teh sredstev v tuje vrednostne papirje s strani bank. Bruto zunanji dolg je konec oktobra znašal 32,7 mrd EUR, terjatve do tujine pa 27,5 mrd EUR.

Dopolnitev Programa stabilnosti iz decembra 2007 navaja, da je Slovenija v letošnjem letu izpolnila sred-njero�ni cilj glede višine strukturnega primanjkljaja sektorja države ter da bo do leta 2010 dosegla izrav-nan javnofinan�ni položaj. Ministrstvo za finance je poslalo v oceno Evropski komisiji prvo dopolnitev Progra-ma stabilnosti, ki prinaša oceno javnofinan�nega stanja v letu 2007 ter projekcije za obdobje do vklju�no leta 2010. Primanjkljaj sektorja država je za leto 2007 ocenjen na 0,6% BDP, strukturni javnofinan�ni primanjkljaj pa na 0,8% BDP. S tem naj bi Slovenija letos dosegla svoj sre-dnjero�ni cilj, ki je opredeljen kot strukturni primanjkljaj v višini do 1% BDP. V prihodnjih letih naj bi strukturni pri-manjkljaj ostal znotraj te meje oz. naj bi se po za�asnem dvigu na 1% BDP v letu 20082 v naslednjih dveh letih postopoma zniževal in ob koncu omenjenega obdobja znašal 0,2% BDP.

Širša država je bila po nacionalni metodologiji denar-nega toka letos do julija v presežku v višini 13 mio EUR, medtem ko je bila lani v enakem obdobju v pri-manjkljaju v višini 22 mio EUR. Podatki konsolidirane

-0,50,00,51,01,52,02,53,03,54,0

neposrednenaložbe

portfolionaložbe

komerc.krediti posojila prebivalstvo

2004200520061-10.20061-10.2007

Terjatve do tujine *

*) +: odtok, -: pritok

tokovi v mrd EUR


5 Javne finance

Pla�ilna zadnjihbilanca 2005 2006 12 mes. 2006 2007

tokovi v mio EUR1. Zasebni sektor 1.194 -574 -3.221 -695 -3.131Terjatve -3.731 -5.059 -9.675 -4.156 -8.180 Kapitalski transferi -279 -331 -388 -216 -225 NN v tujini -516 -718 -1.062 -723 -844 Naložbe v VP -1.498 -2.094 -4.564 -1.618 -3.716 Komercialni krediti -227 -435 -647 -702 -767 Posojila -340 -733 -1.625 -561 -1.329 Gotovina in vloge -872 -747 -1.390 -335 -1.299 - Prebivalstvo -263 -809 -943 -645 -690 - Banke -447 37 -408 282 -577 - Podjetja -162 25 -39 27 -33Obveznosti 4.926 4.485 6.455 3.461 5.048 Kapitalski transferi 141 159 190 126 138 Tuje NN 473 512 851 428 787 Naložbe v VP 210 176 150 108 72 Komercialni krediti 293 468 719 434 437 Posojila 2.758 2.179 3.168 1.968 2.701 - podjetja 293 736 519 641 419 - banke 2.465 1.443 2.649 1.328 2.283 Vloge pri bankah 1.051 991 1.377 396 9132. Država -196 382 962 392 8463. Banka Slovenije -189 1.287 3.958 908 3.579

Predznaki: pritoki oz. pove�anje obveznosti (+), odtoki oz. pove�anje terjatev (-). Pove�anjedeviznih rezerv (-), pove�anje dolga (+).

jan.-okt.


2 Ocena Evropske komisije v oktobrskih napovedih je –1,4% BDP.



bilance so razpoložljivi le do julija, saj podatkov ob�in za obdobje od vklju�no avgusta letošnjega leta še ni, med-tem ko razpolagamo s podatki ostalih blagajn tudi za obdobje od avgusta do oktobra. Letos do julija je primanj-kljaj državnega prora�una znašal 105 mio EUR, presežek ZZZS in prora�unov ob�in pa 47 mio EUR oziroma 73 mio EUR. Glede na lansko leto so vse tri blagajne v tem obdobju izkazale izboljšanje salda, saldo ZPIZ pa je ostal nespremenjen. Od avgusta do oktobra letos je državni prora�un izkazal presežek v višini 263 mio EUR (lani v istem obdobju: 39 mio EUR), ZZZS presežek 22 mio EUR (12 mio EUR), ZPIZ pa je v obeh letih izkazoval približno izravnan saldo. Ugoden rezultat državnega prora�una v navedenem obdobju izhaja iz mo�ne rasti prihodkov, predvsem davka na dodano vrednost in trošarin ter še nadalje tudi prispevkov za socialno varnost.

Javnofinan�ni prihodki izkazujejo v prvih sedmih mesecih letos 5,4% rast. Dav�nih prihodkov je bilo v navedenem obdobju medletno za 5,5% ve�. Po podat-kih konsolidirane bilance javnih financ so prihodki v prvem �etrtletju medletno porasli za 7,3% in v drugem za 1,4%. Iz podatkov o dav�nih prilivih v obdobju od januarja do vklju�no novembra lahko sklepamo na visoko rast javnofinan�nih prihodkov v tretjem �etrtletju, po ocenah pa je bila rast visoka tudi v zadnjem �etrtletju letošnjega leta. Prihodki od davka na pla�ilno listo in delovno silo so bili v prvih enajstih mesecih medletno nižji za 11,9%, kar je posledica znižanja dav�nih stopenj pri davku na pla�il-no listo. Prihodkov iz dohodnine je bilo v istem obdobju medletno za 0,8% ve�. Med prihodki, ki temeljijo na pla-�ah, rastejo najhitreje prispevki za socialno varnost, nji-hova medletna rast pa se je v zadnjih mesecih še pospe-šila. V obdobju od avgusta do novembra je znašala sko-raj desetino, medtem ko je porast v prvih enajstih mese-cih po ocenah znašal 8,6%. Za desetino je bilo v obdobju od januarja do novembra ve� tudi prihodkov od davkov na blago in storitve, po predhodnih podatkih pa so oktob-ra in novembra mo�neje medletno porasli še zlasti pri-hodki iz DDV.

Javnofinan�ni odhodki so v prvih sedmih mesecih letos porasli za 4,9%. Nizka je bila predvsem rast odhodkov za blago in storitve, hitreje od povpre�ja pa so rasli investicijski odhodki. Izdatki za blago in storitve so bili v prvih sedmih mesecih letos na podobni ravni kot v enakem obdobju lani, podatki državnega pro-ra�una pa kažejo na medletni porast za �etrtino v obdob-ju od avgustu do oktobra. Iz tega lahko sklepamo, da se je tovrstna poraba v drugi polovici letošnjega leta pospe-šila. Medtem ko rast odhodkov za investicije v prvem �etrtletju še ni bila visoka, se je v drugem �etrtletju in julija mo�no pove�ala. Podatki državnega prora�una kažejo na nadaljevanje takšnih gibanj tudi v obdobju od avgusta do oktobra.

Odhodki za pla�e v javnem sektorju so letos soraz-merno nizki, v prihodnjem letu pa je pri�akovana ve�-ja rast. Povpre�na pla�a je v javnem sektorju v prvih desetih mesecih medletno porasla za 4,1%. Rast je bila najvišja v dejavnosti javne uprave (4,8%), najmanj pa v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (3,3%). Zapo-slenost se je v javnem sektorju v navedenem obdobju pove�ala za 0,7%. Ve�ja rast povpre�ne pla�e v javnem sektorju je na�rtovana v prihodnjem letu, kot posledica rednih uskladitev pla� v javnem sektorju in uveljavitve novega pla�nega sistema, s �imer naj bi se za�ela odpra-vljati nesorazmerja v pla�ah. Sprva je bila predvidena uveljavitev novega pla�nega sistema v javnem sektorju s 1. januarjem 2008, vendar je zaradi nedokon�anih poga-janj o sklenitvi panožnih pogodb zaenkrat pri�akovana uveljavitev novega pla�nega sistema šele februarja.

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

12

-600

-400

-200

0

200

400

600

800

1000

1200

2004 2005 2006 2007

Saldo (desno)*Prihodki*Odhodki*Saldo po ESR 95 (v % BDP)

Javnofinan�na gibanjaletne st. rasti v %, 12 mese�no v mio EUR, 12 mese�no* nacionalna metodologija

Izbrani agregati sektorja državev % BDP 2006 2007 2008 2009 2010Prihodki 44,1 43,0 42,2 41,5 41,3Odhodki 45,3 43,6 43,2 42,1 41,3Saldo sektorja država -1,2 -0,6 -0,9 -0,6 0,0Dolg 27,1 25,6 24,7 23,8 22,5Vir: Program stabilnosti, dopolnitev december 2007.



Odhodki za transfere posameznikom in gospodinj-stvom so po ocenah do oktobra porasli za okoli 4,1%, rast posameznih vrst transferov pa je zelo razli�na. Izstopa nizka rast odhodkov za nezaposlene in za zago-tavljanje socialne varnosti, kar je predvsem posledica manjšega števila upravi�encev. V prvih desetih mesecih so najvišjo rast izkazovali odhodki za boleznine, nekaj nad 10% medletno. Najve�ji delež sredstev je namenjen za pokojnine, ki so se novembra uskladile za 2%. Število upokojencev je bilo do novembra višje za 1,3%, znotraj tega je poraslo predvsem število starostnih upokojencev. Nekatere vrste socialnih transferov, ki jih izpla�uje ZPIZ, se skladno s spremembami na tem podro�ju novembra niso uskladile (npr. varstveni dodatek). Njihova uskladitev bo izvedena januarja 2008.

ZZZS bo po ocenah letos tretje leto zapored zabeleži-la presežek. V prvih desetih mesecih letos je presežek znašal 69 mio EUR. Na visoko rast prihodkov ZZZS vpli-vajo poleg rasti pla� tudi ugodna gibanja na trgu dela. Odhodki so v prvih desetih mesecih izkazali relativno nizko rast v višini 4,7% medletno. Ob tem je bilo odhod-kov za boleznine medletno za desetino ve�, na drugi stra-ni pa je bilo odhodkov za zdravila manj za 7,3%.

V prvih enajstih mesecih je bilo �rpano 279 mio EUR sredstev iz prora�una EU, neto položaj RS v odnosu do prora�una EU pa je bil še nadalje negativen. V novembru je Slovenija �rpala iz evropskega prora�una 30,5 mio EUR sredstev, v tem je bila skoraj polovica namenjena za Schengensko mejo. Pla�ila v prora�un EU so bila v novembru za 0,8 mio EUR višja od prihodkov, primanjkljaj v odnosu do prora�una EU pa je v enajstih mesecih lani znašal 28 mio EUR. �rpanje je za na�rti najbolj zaostajalo pri strukturnih in pri kohezijskem skla-du. Pla�ila v EU prora�un se odvijajo skladno s pri�ako-vanji, višja so le pla�ila na osnovi tradicionalno lastnih sredstev (carin), ki so v obdobju od januarja do novembra predstavljala približno �etrtino vseh slovenskih pla�il v prora�un EU, kar je bistveno ve� kot v predhodnih letih.

Rast bilan�ne vsote se zvišuje, novembra je porasla za 3,4 odstotne to�ke na 27,5% medletno. K pove�anju bilan�ne vsote so v prvih enajstih mesecih letos najve� prispevala posojila neban�nemu sektorju, 88%. K novem-brskemu visokemu neto pove�anju (1,46 mrd EUR) pa so posojila prispevala le dobrih 58%, zaradi so�asno velike-ga pove�anja terjatev do bank, predvsem tujih. Novem-bra so banke pove�anje obsega poslovanja financirale predvsem z zadolževanjem v tujini. Nadaljuje se trend zniževanja deleža vrednostnih papirjev v aktivi, novembra se je znižal na 17,5%, sekundarna likvidnost bank pa se ohranja na ravni okrog 13%.

Novembra je potekal postopek privatizacije Nove Kredit-ne banke Maribor d. d. (NKBM), pri katerem so majhni vlagatelji/prebivalstvo imeli možnost vpisa do 24% kapita-la banke. Mali investitorji so vpla�ila za namen nakupa delnic NKBM financirali z zmanjšanjem vlog, z najeman-jem posojil in z aktiviranjem drugih oblik finan�nega pre-moženja.

Kreditiranje neban�nega sektorja še naraš�a. Medlet-na rast posojil neban�nemu sektorju se je novembra približala 41%. Novembrsko neto pove�anje v višini dob-rih 849 mio EUR je najvišje letos (povpre�je 664 mio EUR). K temu pove�anju je najbolj prispevalo kreditiranje nefinan�nih družb, gospodinjstev in tujcev.

Medletna stopnja rasti kreditiranja nefinan�nih družb je novembra presegla 37%. Kot v preteklih mesecih sta na pove�evanje posojil vplivali visoka gospodarska aktiv-nost ter v dolo�eni meri financiranje prevzemnih aktivnos-ti preko nefinan�nih družb in DFO. Kreditiranje DFO je novembra zaostajalo za predhodnimi meseci, vendar medletna rast še vedno dosega dobrih 95%. Skok krediti-ranja gospodinjstev za blizu dve odstotni to�ki na 28,7% medletno je deloma povezan z najemanjem posojil prebi-valstva pri bankah za financiranje vpla�ila delnic NKBM.

6 Poslovanje bank*

* V poglavju uporabljamo knjigovodske podatke bank, ki se metodološko razlikujejo od objavljenih statisti�nih podatkov.



Novembrsko neto pove�anje posojil prebivalstvu namre� za okrog 70% presega letošnje mese�no povpre�je.

Kljub bolj zaostrenim pogojem na mednarodnih finan�nih trgih banke financirajo kreditno aktivnost predvsem z zadolževanjem v tujini. Novembra beleži-mo v ban�nem sistemu drugo najvišje mese�no neto pove�anje obveznosti do tujih bank (894,3 mio EUR) letos, od tega najbolj pri skupini velikih doma�ih bank. Na novembrsko znižanje vlog neban�nega sektorja za 96 mio EUR je pretežno vplivalo znižanje vlog gospodinjstev (-290 mio EUR) in znižanje vlog nefinan�nih družb (-126 mio EUR), v smeri pove�evanja pa predvsem porast vlog države (200 mio EUR). Vloge gospodinjstev so se znižale skoraj pri vseh bankah. Ocenjujemo, da je prebivalstvo vloge dvigalo tudi zaradi vpla�il z namenom nakupa del-nic pri privatizaciji NKBM. Ta, verjetno za�asen nihaj, navzdol, za 1,7 odstotne to�ke v strukturi pasive na 28%, se odraža v pove�anju deleža ostale pasive v bilan�ni vsoti bank.

Do konca novembra letos so banke realizirale za 486 mio EUR dobi�ka, vendar se rast dobi�ka umirja. Zaradi visokega kreditiranja se ohranja ugodna rast neto obrestnih prihodkov bank (novembra 18,2% medletno). Nadaljuje se zniževanje rasti neobrestnih prihodkov, na kar vplivajo nižji prihodki bank iz trgovanja z vrednostnimi papirji. Po stagniranju prihodkov iz trgovanja oktobra so banke novembra realizirale celo manjšo izgubo, kar odra-ža razmere na kapitalskih trgih. Posledi�no se umirja rast bruto dohodka bank. Obrestna marža3 se giblje nekoliko pod 2,2%, neobrestna pa se je, potem ko je še konec prvega polletja znašala blizu 1,9%, do konca novembra znižala pod 1,7%. Stroški oslabitev in rezervacij imajo podobno medletno dinamiko rasti (38,4%) kot posojila, njihov delež v bruto dohodku pa se blago pove�uje; novembra na 11%. Rast operativnih stroškov dosega le tretjino rasti bilan�ne vsote. Donosnost bank je letos do konca novembra primerljiva z lansko v enakem obdobju. ROE dosega 17,1%, ROA 1,4%.

Novembra so se povpre�ne mese�ne tržne donosno-sti slovenskih dolgoro�nih državnih vrednostnih papirjev znižale za skoraj 20 bazi�nih to�k, podobno kot nemške (razmik ostaja 30 bazi�nih to�k). Klju�na

1,1

12,7

2,8 2,9

1,0

12,7

2,5 2,6

15,1

2,2 2,41,3

16,1

2,1 2,31,3

2,31,9

17,1

1,4

0

5

10

15

20

ROA ROE Operativnistroški/aktiva

Obrestnamarža*

2004200520062006 (1-11)2007 (1-11)

*Osnova je bruto obrestonosna aktiva

Kazalci uspešnosti poslovanja bank%


7 Doma�i finan�ni trgi 2007 medletna

2005 2006 jan.- nov. rast nov. 07v mio EUR; rasti v %

Prihodki od obresti 1.198,3 1.421,2 1.752,0 37,4 Odhodki od obresti 566,8 731,3 1.021,0 55,6 �iste obresti 631,5 689,8 730,9 18,2 Neobrestni prihodki 417,2 525,8 559,6 19,0 Bruto dohodek 1.048,6 1.215,6 1.290,5 18,5 Operativni stroški 647,4 702,1 663,1 9,0 Neto oslab. in rezerv. 140,1 119,8 141,5 38,4 Dobi�ek pred. obd 261,2 393,7 485,9 28,4 Davki 51,8 90,9 … ... Dobi�ek po obdav�itvi 209,4 302,8 … …

Vir: Mese�ni knjigovodski podatki bank.Opomba: Podatki v tabelah so prikazani na podlagi ocenjenih vrednosti v skladu z

Izkaz uspeha

- 20%

- 10%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

2004 2005 2006 2007

Krediti neban�nemu sektorjuVrednostni papirjiBilan�na vsota

LETNE STOPNJE RASTI NALOŽB BANK

v %


3 Marže izra�unane na celotno bilan�no vsoto za obdobje zadnjih 12 mesecev.



obrestna mera ECB v višini 4% je novembra ostala nes-premenjena. V prvi polovici decembra je Fed po pri�ako-vanjih, ki so vplivala na rahlo oživitev kapitalskih trgov konec novembra in v za�etku decembra, znižal obrestno mero za 25 bazi�nih to�k na 4,25%. Kot posledica nadal-jevanja odpisov slabih terjatev povezanih z drugorazred-nimi hipotekarnimi posojili v ZDA in pri�akovanj o negativ-nem vplivu na gospodarsko rast, sta se na trgih novem-bra nadaljevala nenaklonjenost tveganju in umik v varnej-še naložbe. To se je odrazilo v padcu vodilnih svetovnih delniških indeksov. Ameriški borzni indeks S&P je novembra izgubil 4,4%, indeks za Zahodno Evropo DJ EuroStoxx pa 3,4%.

Tržna kapitalizacija delnic na LJSE se je novembra že tretji mesec zapored znižala (za 817 mio EUR), med-tem ko je tržna kapitalizacija obveznic ostala skoraj nespremenjena. Novembra so zapadle obveznice Nove Ljubljanske banke NLB10 (45 mio EUR), hkrati pa so bile na trg sprejete obveznice NLB23 (54,2 mio EUR), sicer izdane že julija prek nejavne ponudbe. Znižanje tržne kapitalizacije delnic novembra je predvsem posledica nižjih borznih te�ajev (indeks SBI20 je izgubil 4,7% vred-nosti) in delno umika nekaterih vrednostnih papirjev z borze. Razmerje med tržno ceno delnic v borzni kotaciji in njihovim zadnjim letnim dobi�kom (razmerje P/E) se je novembra znižalo za 1,5 na še vedno visokih 31,4.

Novembra je na padanje te�ajev poleg visokih preteklih rasti vplivalo tudi zbiranje sredstev vlagateljev za nakup delnic Nove kreditne banke Maribor d.d. (NKBM) v prvi javni prodaji. Vrednost delnice je bila dolo�ena pri 27 EUR, prvi dan kotacije na borzi (10. decembra) pa je ob visokem prometu (33,5 mio EUR) dosegla 36,6 EUR. Konec novembra in v za�etku decembra se je gibanje indeksa SBI20 umirilo, deloma kot posledica pri�akovanj o naložbah dela vrnjenih presežno vpla�anih sredstev za nakup delnic NKBM na kapitalske trge. SBI20 je v prvih enajstih dnevih decembra pridobil 2% vrednosti. Na padanje te�ajev je novembra pomembno vplivalo tudi pred�asno zapadanje (knock-outi) certifikatov izdanih na delnice slovenskih blue chipov.4 Novembra je pred�asno zapadlo vsaj 8 certifikatov izdanih neposredno na sloven-ske delnice in ve� kot 12 na indekse ali košarice, ki vklju-�ujejo slovenske delnice.5 Novembra je promet z delnica-mi (brez svežnjev) dosegel 176 mio EUR, kar je nad pov-pre�jem letošnjega leta (160 mio EUR), delež prometa z delnicami prve kotacije pa je dosegel skoraj 80% te vred-nosti.

Novembra se je delež tujcev v tržni kapitalizaciji LJSE rahlo znižal na 5,65%. Tujci so neto prodali za 31 mio EUR doma�ih obveznic in neto kupili za 38 mio EUR del-nic.6 Med neto prodajalci državnih obveznic so prevlado-vali rezidenti Avstrije in Belgije, med kupci pa rezidenti Nem�ije. V novembru sta egiptovski družbi iz skupine El

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

5,5

2004 2005 2006 2007

Nem�ijaSlovenija

v %

Harmonizirana dolgoro�na obrestna mera*

* Tržne donosnosti državnih obveznic z dospelostjo blizu 10 let.

Vir: Banka Slovenije, ECB.

4 Decembra je bil oblikovan nov indeks CECE MID Cap, ki vklju�uje delnice Bolgarije, Hrvaške, Poljske, Romunije, Srbije, Slovenije (delnice Luke Koper, Intereurope, Aerodroma Ljubljane, Žita), �eške in Madžarske. 5 Vir: http://www.boerse-stuttgart.de in spletne strani bank izdajateljic. 6 Vklju�ene so transakcije borznega in izven borznega trga ter tudi transakcije z doma�imi vrednostnimi papirji med nerezidenti.

0

5

10

15

20

25

30

35

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

2004 2005 2006 2007

Tržna kap. delnicTržna kap. obveznicKOS delnic (desno)KOS skupaj (desno)

Tržna kapitalizacija in KOS* na LJSE v mrd EUR, v % (desno)

* KOS - koeficient obra�anja sredstev; razmerje med mese�nim prometom in tržno kapitalizacijo konec obdobja.

Vir: Ljubljanska borza.



Sewedy kupili ve� kot 97% delež podjetja Iskraemeco. Med ostalimi kupci lastniških vrednostnih papirjev so pre-vladovali rezidenti Avstrije, Francije in Luksembourga, ki so poleg rezidentov Velike Britanije izstopali tudi med prodajalci. Novembra je bila zaklju�ena dokapitalizacija dveh tujih h�erinskih bank v Sloveniji.

Oktobra so rezidenti spet v ve�ji meri investirali v tuje dolžniške vrednostne papirje (223 mio EUR), kar je bilo delno posledica korekcije na doma�ih in tujih kapitalskih trgih. Med neto kupci obveznic so prevladovale banke (146 mio EUR), zavarovalniški sektor in investicijski skla-di, predvsem z nakupi ban�nih obveznic izdajateljic iz držav evroobmo�ja. Neto nakupi rezidentov tujih lastniš-kih vrednostnih papirjev so bili oktobra skromnejši (41 mio EUR). Med kupci so prevladovali ban�ni sektor, gos-podinjstva in zavarovalniški sektor (skupaj 56,3mio EUR),

medtem ko sta sektorja nefinan�nih družb in države tuje delnice neto prodajala (skupaj 20,4 mio EUR). Tudi okto-bra je, kljub korekciji na trgih nekdanje Jugoslavije, izsto-palo zanimanje za delnice podjetij tega obmo�ja (46%), ki so jim sledile delnice ameriških podjetij (30%).

Oktobra so se prilivi v doma�e vzajemne sklade z 41 mio EUR precej pove�ali, kar je skupaj z 0,5% mese�-no donosnostjo VEP pove�alo njihova sredstva za 53 mio EUR (na 2.967 mio EUR). Tudi oktobra so prevlado-vala neto vpla�ila v delniške vzajemne sklade (95%). Glede na nadaljevanje korekcije te�ajev na balkanskih borznih trgih oktobra, predvsem kot posledica preteklih visokih rasti in kosovskega vprašanja, so neto vpla�ila v vzajemne sklade z naložbeno politiko usmerjeno na te trge predstavljala le slabih 15% vseh neto vpla�il (septembra 64%). Korekcija na balkanskih trgih se je

-200

0

200

400

600

800

1000

1200

2004 2005 2006 2007

Neto nakupi delnicNeto nakupi obveznic

mio EURNeto naložbe rezidentov v tujino


-250-200-150-100-50

050

100150200250300

2004 2005 2006 2007

Neto nakupi delnicNeto nakupi obveznic

mio EUR

Neto naložbe nerezidentov v Slovenijo

Vir: Klirinško depotna družba, prera�uni Banka Slovenije.

- 6- 4- 2

02468

101214

2004 2005 2006 2007

SBI 20VEP VSBIO

Mese�ne stopnje rasti slovenskih borznih indeksovv %

Vir: Ljubljanska borza, Vzajemci.com, prera�uni Banka Slovenije.

-40-30-20-10

0102030405060

2004 2005 2006 2007

ObvezniškiMešaniDelniškiDoma�i VS skupajRegistrirani tuji VS

mio EUR

Neto tokovi v vzajemne sklade

Vir: Vzajemci.com, Banka Slovenije.



nadaljevala tudi novembra, medtem ko je v za�etku decembra prišlo do rahle oživitve te�ajev. Med skladi z najvišjimi neto vpla�ili so oktobra izstopali skladi z nalož-beno politiko usmerjeno na azijske trge, Brazilijo in Rusi-jo, ki so v oktobru dosegli še precej visoke donose. Delež najbolj likvidnih sredstev skladov7 je oktobra ostal nespre-menjen pri okoli 9%. Novembra so doma�i vzajemni skla-di kot posledica korekcij tako na doma�em kot svetovnih kapitalskih trgih dosegli z -4,5% najvišji mese�ni padec po letu 2000.

7 Med likvidna sredstva so vklju�ena: denarna sredstva, depoziti in instrumenti denarnega trga.


20 - I. Bilten, december 2007


1-II.Bilten, december 2007

STATISTIČNE TABELE

II. STATISTI^NE TABELE

1.1.1.1.2.1.3.1.4.1.5.1.6.1.7.

2.2.1.2.2.2.3.2.3.1.2.4.1.

2.4.2a.

2.4.2b.

2.4.3a.

2.4.3b.

2.4.4a.

2.4.4b.

2.5.2.6.2.7.2.8.2.9.1a.2.9.1b.2.9.2a.2.9.2b.2.10.2.11.2.12.2.13.2.14.2.15.2.16.

3.3.1.3.2.

DENAR IN MONETARNE FINANČNE INSTITUCIJEDenarni agregatiKonsolidirana bilanca monetarnih finančnih institucijBilanca Banke SlovenijeBilanca drugih monetarnih finančnih institucijIzbrane terjatve drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitevIzbrane obveznost drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitevBilanca Banke Slovenije - instrumenti

FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMIObrestne mere Banke SlovenijeObrestne mere na denarnem trgu in revalorizacijske stopnjeObrestne mere Evropske centralne bankeHarmonizirana dolgoročna obrestna mera po konvergenčnem kriterijuObrestne mere monetarnih finančnih institucij- obstoječi posli v domači valutiObrestne mere monetarnih finančnih institucij- nove vloge v domači valutiMonetarne finančne institucije - obseg novih vlog v domači valutiObrestne mere monetarnih finančnih institucij- nova posojila gospodinjstvom v domači valutiMonetarne finančne institucije- obseg novih posojil gospodinjstvom v domači valutiObrestne mere monetarnih finančnih institucij- nova posojila nefinančnim družbam v domači valutiMonetarne finančne institucije- obseg novih posojil nefinančnim družbam v domači valutiObrestne mere državnih vrednostnih papirjevLjubljanska borza: Promet po segmentih trga in po vrstah vrednostnih papirjevLjubljanska borza: Tržna kapitalizacija in koeficient obračanja sredstevLjubljanska borza: Slovenski borzni indeks in Borzni indeks obveznicDevizni tečaji Banke Slovenije do 31.12.2006 - povprečni tečajiDevizni tečaji Banke Slovenije do 31.12.2006 - končni mesečni tečajiDevizni tečaji Evropske centralne banke - povprečni tečajiDevizni tečaji Evropske centralne banke - končni mesečni tečajiPromet v sistemih TARGET in Žiro kliringPlačilne karticeDrugi plačilni sistemi in tržne potiElektronsko bančništvoKreditni prenosiDebetni prenosiMreža poslovnih bank

EKONOMSKI ODNOSI S TUJINOPlačilna bilanca 1988-1993Plačilna bilanca


II.-2 Bilten, december 2007

STATISTIČNE TABELE

3.3.3.4.3.5.3.6.1.3.6.2.3.7.1.3.7.2.3.8.3.9.3.10.3.11.3.12.

4.4.1.4.2.4.3.4.4.4.5.4.6.4.7.

4.8.

5.5.1.5.2.5.3.5.4.5.5.5.6.

6.6.1.6.2.6.3.6.4.6.5.6.6.6.7.6.8.6.9.6.10.6.11.6.12.6.13.6.14.6.15.6.16.6.17.6.18.

Tekoči račun po državahKapitalski in finančni račun po državahBlagovna menjava po državahPrikaz stanja mednarodnih naložb - imetjaPrikaz stanja mednarodnih naložb - obveznostiPrikaz stanja mednarodnih naložb po državah - imetjaPrikaz stanja mednarodnih naložb po državah - obveznostiNeto zunanji dolg-neto pozicija dolžniških instrumentov 1994 - 2000Neto zunanji dolg-neto pozicija dolžniških instrumentovBruto zunanji dolg 1994 - 2000Bruto zunanji dolgMednarodna rezerve

JAVNE FINANCENefinančni in finančni računi sektorja država (ESR95)Nefinančni računi sektorja država (ESR 95)Nefinančni računi sektorja država - delež v BDP (ESR 95)Finančni računi sektorja država (ESR 95)Finančni računi sektorja država - delež v BDP (ESR 95)Prihodki in odhodki konsolidirane bilance javnega financiranjaRačun finančnih terjatev in naložb ter financiranje konsolidirane bilancejavnega financiranjaDolg Republike Slovenije

FINANČNI RAČUNINekonsolidirana stanja finančnih sredstevNekonsolidirana stanja obveznostiNeto finančna sredstvaNekonsolidirane transakcije v finančnih sredstvihNekonsolidirane transakcije v obveznostihNeto finančne transakcije

NEFINANČNI RAČUNI IN SPLOŠNA EKONOMSKA STATISTIKAIzdatkovna struktura BDPIzdatkovna struktura BDP (stopnje rasti)Proizvodna struktura BDPProizvodna struktura BDP (stopnje rasti)Indeks industrijske proizvodnje in indeks produktivnosti v industrijiIndeks industrijske proizvodnje in indeks produktivnosti v industriji (stopnje rasti)Indeks prihodka od prodaje in indeks novih naročil v industrijiIndeks prihodka od prodaje in indeks novih naročil v industriji (stopnje rasti)Poslovne tendence in mnenje potrošnikov (1.del)Poslovne tendence in mnenje potrošnikov (2.del)Zaposlenost po anketi o delovni sili (ILO)Brezposelnost po anketi o delovni sili (ILO)Povprečne plačeEfektivni tečaji - nominalni, realniIndeks cen življenjskih potrebščinIndeks cen življenjskih potrebščin (stopnje rasti)Indeks cen proizvajalcev v industrijiIndeks cen proizvajalcev v industriji (stopnje rasti)


3-II.Bilten, december 2007

DENAR IN MONETARNE FINANČNE INSTITUCIJE

1.1. Denarni agregati

Stolpec

Koda

2004 31.dec. 1.370.415 3.239.945 3.980.215 - - - -2005 31.dec. 1.682.477 3.493.226 3.502.771 - - - -2006 31.dec. 1.834.106 3.778.032 3.786.146 - - - -

2004 31.dec. 1.370.415 3.239.945 3.980.215 - - - -

2005 31.jan. 1.377.076 3.257.449 4.040.803 - - - -28.feb. 1.346.492 3.260.370 4.028.914 - - - -31.mar. 1.324.424 3.252.549 4.026.417 - - - -30.apr. 1.385.288 3.241.657 3.995.258 - - - -31.maj. 1.363.173 3.305.095 3.321.548 - - - -30.jun. 1.455.740 3.363.131 3.374.604 - - - -31.jul. 1.451.285 3.378.100 3.389.374 - - - -31.avg. 1.430.317 3.417.210 3.427.142 - - - -30.sep. 1.446.094 3.398.118 3.408.483 - - - -31.okt. 1.472.574 3.405.112 3.415.338 - - - -30.nov. 1.495.553 3.444.730 3.453.259 - - - -31.dec. 1.682.477 3.493.226 3.502.771 - - - -

2006 31.jan. 1.656.833 3.529.763 3.538.540 - - - -28.feb. 1.663.920 3.553.256 3.562.320 - - - -31.mar. 1.698.375 3.598.844 3.608.259 - - - -30.apr. 1.730.934 3.573.024 3.582.690 - - - -31.maj. 1.764.568 3.622.482 3.631.570 - - - -30.jun. 1.791.682 3.650.179 3.656.871 - - - -31.jul. 1.781.345 3.658.570 3.665.574 - - - -31.avg. 1.784.442 3.648.121 3.655.773 - - - -30.sep. 1.795.790 3.713.480 3.720.733 - - - -31.okt. 1.777.451 3.690.771 3.698.299 - - - -30.nov. 1.777.757 3.710.262 3.718.196 - - - -31.dec. 1.834.106 3.778.032 3.786.146 - - - -

2007 31.jan. - - - 6.993 15.373 15.412 2.34028.feb. - - - 6.955 15.353 15.276 2.42031.mar. - - - 6.948 15.581 15.451 2.50030.apr. - - - 6.974 15.520 15.422 2.48731.maj. - - - 7.146 15.856 15.764 2.53630.jun. - - - 7.287 16.157 16.073 2.57531.jul. - - - 7.355 16.557 16.447 2.59731.avg. - - - 7.240 16.740 16.552 2.58430.sep. - - - 7.257 16.767 16.598 2.59931.okt. - - - 7.028 17.106 16.686 2.58730.nov. - - - 6.871 16.819 15.900 2.625

Do 31.12.2006 v mio SIT od 01.01.2007 v mio EUR

1

M1 M3

32

M2

Po vstopu Slovenije v EMU

Denarni agregati Slovenije Prispevek Slovenije k denarnim agregatom EMU

M1 (brez gotovine v

obtoku)

M2 (brez gotovine v

obtoku)

M3 (brez gotovine v obtoku)

Gotovina v obtoku (ključ

ECB)

Pred vstopom Slovenije v EMU

4 5 6 7


II.-4 Bilten, december 2007

DENAR IN MONETARNE FINANČNE INSTITUCIJE

1.2. Konsolidirana bilanca monetarnih finančnih institucij

Vrednostni papirji

StolpecKoda

2004 31.dec. 1.553.852 509.937 2.063.789 25.891 301.577 426.617 36.481 0 764.6752005 31.dec. 1.637.708 848.375 2.486.083 17.423 140.707 639.815 23.141 - 803.6632006 31.dec. 1.290.334 1.182.156 2.472.490 16.591 131.884 644.754 24.940 - 801.579

2006 30.jun. 1.561.078 974.910 2.535.988 16.894 138.016 636.842 23.227 - 798.08531.jul. 1.467.333 964.196 2.431.530 16.897 134.438 640.062 23.387 - 797.88731.avg. 1.406.100 1.020.432 2.426.532 16.845 133.459 644.294 20.604 - 798.35730.sep. 1.402.828 1.070.463 2.473.291 16.865 123.570 658.642 20.405 - 802.61731.okt. 1.422.121 1.029.333 2.451.454 16.839 129.940 662.555 21.522 - 814.01730.nov. 1.390.729 1.030.202 2.420.931 16.840 129.315 658.383 21.823 - 809.52131.dec. 1.290.334 1.182.156 2.472.490 16.591 131.884 644.754 24.940 - 801.579

2007 31.jan. 5.276 6.433 11.709 69 491 2.692 108 - 3.29128.feb. 5.286 7.293 12.579 69 542 2.678 106 - 3.32631.mar. 5.987 7.518 13.504 69 491 2.453 107 - 3.05030.apr. 5.984 8.287 14.271 68 492 2.255 105 - 2.85331.maj. 5.610 8.362 13.972 68 524 2.050 107 - 2.68130.jun. 5.385 8.449 13.834 68 516 1.949 107 - 2.57231.jul. 5.414 8.551 13.965 68 466 1.943 107 - 2.51531.avg. 5.392 8.758 14.151 68 422 1.921 110 - 2.45330.sep. 5.400 8.794 14.194 67 418 1.927 111 - 2.45631.okt. 5.422 9.116 14.538 67 422 1.926 114 - 2.46230.nov. 5.414 9.754 15.168 67 388 1.953 135 13 2.489

Centralna država Ostali državni sektor

PosojilaVrednostni

papirjiPosojila

Do 31.12.2006 v mio SIT od 01.01.2007 v mio EUR

Terjatve Banke Slovenije

Aktiva

Terjatve do domačih nedenarnih sektorjev

Terjatve drugih MFI

Terjatve BS do centralne države

Skupaj

Terjatve do tujih sektorjev (tuja aktiva)

Skupaj

Terjatve drugih MFI do državnega sektorja

1 2 63=1+2 4 5 9=5+..+87 8

Stolpec

Koda

2004 31.dec. 1.652 1.161.434 1.163.086 197.738 1.194.410 6.486 2.760 9.246 1.401.3942005 31.dec. 2.061 2.062.303 2.064.364 217.313 1.491.012 2.847 2.690 5.537 1.713.8622006 31.dec. 3.738 2.649.902 2.653.641 172.771 1.694.551 5.048 1.345 6.393 1.873.715

2006 30.jun. 1.202 2.424.901 2.426.103 220.706 1.598.746 3.564 1.767 5.331 1.824.78331.jul. 4.855 2.329.382 2.334.237 212.074 1.595.562 3.630 2.233 5.863 1.813.50031.avg. 5.805 2.366.307 2.372.112 210.255 1.594.882 5.667 2.090 7.756 1.812.89330.sep. 7.504 2.441.511 2.449.015 213.126 1.605.718 4.812 2.077 6.890 1.825.73331.okt. 10.927 2.447.280 2.458.207 213.990 1.590.416 5.978 1.880 7.858 1.812.26430.nov. 2.780 2.481.238 2.484.018 197.629 1.607.985 4.488 1.872 6.360 1.811.97431.dec. 3.738 2.649.902 2.653.641 172.771 1.694.551 5.048 1.345 6.393 1.873.715

2007 31.jan. 1.848 11.361 13.209 2.709 6.902 47 6 53 9.66428.feb. 2.838 11.527 14.365 2.684 6.866 37 7 43 9.59331.mar. 3.359 11.394 14.753 2.689 6.867 36 5 41 9.59730.apr. 3.490 12.610 16.100 2.721 6.887 37 5 43 9.65031.maj. 3.538 12.634 16.172 2.737 7.056 40 6 47 9.84030.jun. 3.509 13.138 16.647 2.769 7.194

evrosistem bilten - microsoft · 2017. 8. 22. · banka slovenije evrosistem bilten, december 2007...

Documents