Evropske volitve so tudi tvoje – brez heca.

Pet let je dolgo obdobje.

Pred petimi leti morda še nisi imel volilne pravice ali pa si prvič volil evropske poslance. Verjetneje si kot približno 70 % mladih odločil, da se te evropske volitve sploh ne tičejo. Končno predstavljaš samo en glas, kandidatov niti ne poznaš ali pa govorijo o vsebinah, ki te ne zanimajo, sicer pa Slovenija z osmimi sedeži v Evropskem parlamentu (EP) tako nima nikakršnega vpliva na politične odločitve. Evropa je predaleč. Tako menijo tudi tvoji znanci in prijatelji.

Motijo se, in ti tudi – letos bolj kot kdaj koli!

Brez skrbi, tole ni reklama za katero od strank, pa tudi pokroviteljsko moraliziranje ne. Radi bi ti samo zaupali nekaj dejstev:

Pet let je dolgo obdobje. Osem predstavnikov Slovenije bo toliko časa sedelo v EP, razpravljalo in glasovalo na zasedanjih ter sodelovalo v odborih in delegacijah. S svojimi besedami in dejanji bodo vplivali na prepoznavnost in ugled Slovenije. Če premisliš – ti je res popolnoma vseeno, kdo bo med njimi?

EP je ena glavnih zakonodajnih institucij EU in obenem edina neposredno izvoljena. Če meniš, da nam politiki tako ne prisluhnejo, ne zapravljaj priložnosti, ki jih imaš, da soodločaš o tem kdo nas predstavlja!

Tokrat bo moral Evropski svet (ES) prvič upoštevati izid evropskih volitev, ko bo predlagal predsednika Evropske komisije. Tudi izvolili ga bodo poslanci EP. Naši glasovi imajo zdaj večjo težo, saj Evropska komisija (EK) predlaga nove predpise, izvaja politiko in določa porabo denarja EU. Večja politizacija instituta komisarjev lahko pomeni spremembo usmeritve, ki trenutno bolj kot voljo evropskih državljanov odseva usmeritev ES.

Obstaja še en razlog, zakaj so ključne prav te volitve: so prve po izbruhu krize. Kot piše na uradnem spletišču: Unija se skuša izvleči iz gospodarske krize, voditelji EU pa razmišljajo, kam se usmeriti v prihodnosti, zato so to najpomembnejše evropske volitve do sedaj. In prav letos se bo zamenjalo ogromno ključnih funkcij: poleg 751 poslancev še 22 predsednikov odborov, predsedniki poslanskih skupin in 19 članov predsedstva EP, v EK predsednik, podpredsednik in 26 komisarjev ter predsednik ES.

Ker je število sedežev na državo določeno glede na število prebivalstva, se zdi slovenskih osem neznatna številka. A ravno zato je toliko pomembneje, da oddamo svoj glas in vplivamo na to kdo nas bo zastopal v Evropskem parlamentu.

Letos se v Sloveniji za mesta v EP poteguje 16 kandidatnih list z zelo raznolikimi političnimi programi. Takšne izbire med kandidati in listami na evropskih volitvah v Sloveniji še nismo imeli. Vzemi si čas in spoznaj kdo bi lahko najbolje zastopal tvoja stališča v Evropskem parlamentu.

Volilna udeležba je nizka, ker se medsebojno prepričamo, da nima smisla voliti, saj so tudi drugi ljudje prepričani, da nima smisla voliti. Ali vidiš samouresničujočo se krožno logiko tega argumenta? Dokazali smo se že pri doseganju kolektivne apatije. Kaj ne bi bil tokrat večji izziv upor cinizmu in prekinitev začaranega kroga?

Če verjameš, da družbena moč ni pravično porazdeljena, ne zavrzi pravice do soodločanja, ki ti zakonito pripada. To je šele začetek!

Kdaj?

Kot v večini držav članic bomo tudi v Sloveniji glasovali 25. maja 2014. Prvi rezultati bodo znani še isti večer.

Kdo?

Voli lahko vsak polnoleten državljan Republike Slovenije, a tudi državljan druge države članice EU, če ima v Sloveniji stalno prebivališče. Če si na dan volitev

odsoten, lahko oddaš obrazec po pošti ali predčasno glasuješ na sedežu okrajne volilne komisije 20., 21. in 22. maja od 9. do 17. ure (več informacij).

Kako?

Z malo sreče boš imel prijetnejšo volilno izkušnjo kot protagonist uradnega promocijskega videa EP. (Ne dozdeva se ti, res so ga snemali v Ljubljani, na

Cigaletovi in Pražakovi.)

Kako naj se informirano odločim?

Za orientacijo smo ti pripravili nekaj preglednih seznamov strank na nacionalni in evropski ravni in njihovih programskih prioritet.

Če se nimaš časa prebijati skozi programske dokumente list, če ti manjka potrpljenja za ogled medijskih nastopov ali si enostavno radoveden, lahko preizkusiš tudi katero od spletnih aplikacij, ki po izpolnjenem vprašalniku izračunajo, katera stranka se najbolj ujema s tvojimi osebnimi preferencami (t.i. VAA – voting advice/aid application, profiling system). Med strokovnjaki še vedno teče debata o točnosti, zanesljivosti in nevtralnosti rezultatov, zato jih raje uporabi kot dodatno informacijo (več v študiji Voting Advice Applications in Europe). Vsaj štiri aplikacije so uporabne tudi za slovenske volivke in volivce:

Volilni strojček: spletna aplikacija projekta Evropa moja dežela (partnerstva na področju komuniciranja

evropskih vsebin med EK, Vlado RS in EP), ki omogoča primerjavo stališč s slovenskimi kandidati na podlagi 16 vprašanj, a pozor – odgovore je poslalo le 10 od 16 strank.

euandi: prva družbena VAA z vprašalnikom, ki beleži odziv na 28 trditev o evropski politiki; dve sta vezani na

slovenski politični kontekst, prek prikaza mest, regij in držav, ki so vam politično najbližje, pa omogoča tudi povezovanje Evropejcev s sorodnimi prepričanji (več). Razvil jo je Evropski univerzitetni inštitut iz Firenc, pri projektu pa sodeluje tudi slovenski Inštitut za elektronsko participacijo.

EUvox 2014: za aplikacijo stojijo predstavniki nizozemskega Kieskompasa in akademskega konzorcija Preference

Matcher, ki ga sestavljajo predvsem raziskovalci z Univerze v Zürichu, Univerze Twente in Ciprske tehnološke univerze. Finančno jih podpirata Open Society Initiative for Europe in Generalni direktorat za komuniciranje EP.

MyVote2014.eu: neodvisna organizacija VoteWatch Europe, ki spremlja delovanje evropskih institucij in se

zavzema za boljše debate in večjo transparentnost v odločevalskih procesih, je za vprašalnik izbrala 15 pomembnih glasovanj v EP. Na voljo so tudi statistike glasovanj, spletna igrica, prikaz razlik v zakonodaji EU, če bi obveljali glasovi uporabnikov tega spletišča, in mobilna aplikacija.

Kaj počnejo v Evropskem parlamentu?

Evropski parlament (EP) je edina večnacionalna parlamentarna skupščina na svetu. Kot demokratični temelj EU predstavlja državljane in v njihovem imenu opravlja politični nadzor nad drugimi institucijami EU. Zavzema se za človekove pravice, bori za svobodo govora, poštene volitve in pravice zatiranih. Od sprejetja Lizbonske pogodbe naprej EP sodeluje pri sprejemanju skoraj celotne zakonodaje EU, z Evropskim svetom (ES) sprejema ali spreminja predloge Evropske komisije (EK), nadzira njeno delo in sprejema proračun EU. Poleg tega sodeluje s parlamenti držav članic. Trenutnih 766 poslancev večinoma deluje v Strasbourgu in Bruslju, občasno pa tudi v lokalnem okolju. Poslanci formalno ne predstavljajo države, v kateri so bili izvoljeni, temveč interese svojih volivcev in evropskih političnih strank. Razprave potekajo v vseh uradnih jezikih EU.

Kakšne so razlike med Evropskim in našim parlamentom?

Državni zbor Republike Slovenije

Evropski parlament

Osebna izkaznica

Šubičeva ulica 4, 1102 Ljubljana 01 478 94 00, gp@dz-rs.si, Pišite poslancu, v živo: TV SLO 3

Luxembourg (administracija), Strasbourg (plenarna zasedanja), Bruselj (plenarna zasedanja, sestanki odborov) Informacijska pisarna EP: Breg 14, 1000 Ljubljana 01 252 88 30, epljubljana@europarl.europa.eu, Poizvedbe državljanov, EuroparlTV

Ustanovljen 1946 Ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije 1947 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije 1963 Skupščina Socialistične republike Slovenije 1990 Skupščina Republike Slovenije 1992 Državni zbor Republike Slovenije; prve volitve

1952 Skupna skupščina Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ). 1958 Evropska parlamentarna skupščina 1963 Evropski parlament 1979 prve neposredne volitve

Funkcija Zakonodajna: sprejemanje sprememb Ustave, zakonov in drugih pravnih aktov, poslovnika DZ, državnega proračuna, ratifikacija mednarodnih pogodb, razpisovanje referendumov, obravnava zadev EU.

Volilna: volitve in imenovanja najpomembnejših nosilcev funkcije v državi – predsednika in podpredsednike DZ, generalnega sekretarja DZ, predsednika in podpredsednike delovnih teles DZ, predsednika Vlade in ministre, sodnike Ustavnega sodišča in druge sodnike, varuha človekovih

Zakonodajna: sprejemanje velike večine evropskih zakonov skupaj z Evropskim Svetom (npr. gospodarsko upravljanje, priseljevanje, energija, promet, okolje in varstvo potrošnikov),

Proračunska: soodločanje in zadnja beseda o letnem proračunu EU. Nadzorna: nadzoruje delo drugih ustanov – Evropskega sveta, Sveta EU, Evropske

komisije (potrjevanje, izrekanje nezaupnice in razpuščanje, izvolitev Predsednika), Sodišča, Evropske centralne banke, Računskega sodišča, Varuha človekovih pravic

pravic, pet članov Sodnega sveta, guvernerja Banke Slovenije, člane Računskega sodišča itd.

Nadzorna: odrejanje parlamentarne preiskave, odločanje o (ne)zaupnici, obtožbi predsednika RS, predsednika Vlade in ministrov pred Ustavnim sodiščem, postavljanje poslanskih vprašanj in pobud predsedniku Vlade, ministrom in generalnemu sekretarju Vlade.

Druge: odločanje o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter o uporabi obrambnih sil, potrjevanje mandatov poslancev, odločanje o imuniteti poslancev, sodnikov Ustavnega sodišča in sodnikov ter varuha človekovih pravic in njegovega namestnika.

(izvolitev, razreševanje), bdi nad ustrezno porabo denarja iz proračuna EU ter pravilno uporabo prava EU, prejema peticije, ustanavlja preiskovalne odbore za preiskavo kršitev prava EU.

Odnosi z nacionalnimi parlamenti: redno jih obvešča o svojih dejavnostih. Njegovi odbori redno vabijo poslance nacionalnih parlamentov na razprave o zakonodajnih predlogih Komisije. S parlamenti držav članic, ki predsedujejo Svetu EU, vsako polletje organizira skupno parlamentarno razpravo o najpomembnejših vprašanjih politične agende EU. Več o ciljih in dosežkih.

Več o pristojnostih EP.

Organizacija predsednik, podpredsedniki, 90 poslank in poslancev; poslanske skupine (trenutno 9 in nepovezani poslanci), delovna telesa (Kolegij predsednika DZ, komisije in preiskovalne

komisije, odbori) generalna sekretarka, službe DZ, stalne delegacije, skupine prijateljstva.

predsednik, 751 poslank in poslancev (neposredno voljenih na splošnih neposrednih volitvah

za petletni mandat v 28 državah članicah; v novem sklicu 751; vsaka država ima lahko med 6 n 96 poslancev),

politične skupine (trenutno 7 in samostojni poslanci), odbori (20 stalnih, posebni, preiskovalni, spravni), delegacije, politični organi (konferenca predsednikov, predsedstvo, kolegij kvestorjev,

konferenca predsednikov odborov, konferenca predsednikov delegacij), medskupine (neformalne), sekretariat.

Kaj torej počnejo evropski poslanci?

Posamezni poslanci se med seboj res razlikujejo po stališčih in angažiranosti, a ravno zato je toliko pomembneje, da oddaš svoj glas. Morda se ti zdi, da je v

tako številčni zasedbi nemogoče sprejemati odločitve ali sploh izoblikovati stališče, a sistem deluje!

Nekaj primerov za vzorec:

EP je morda najpomembnejši finančni stabilizator EU v tem kriznem obdobju, saj je odobril pomembne izboljšave finančne regulacije, pregleda in

nadzora nad finančnim sistemom. Omejil je bonuse finančnikov in prepovedal špekuliranje z dolgovi držav.

Neprestano si prizadeva za enakopravnost spolov, tako da z resolucijami pritiska na vlade in institucije EU; bori se proti nasilju nad ženskami in

trgovini z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja; zaslužen je tudi za ustanovitev Evropskega inštituta za enakost spolov, ki spremlja napredek na

tem področju.

EP je tudi med glavnimi ustanovitelji Agencije EU za temeljne pravice.

Dosegel je pomemben napredek na področju vzpostavitve skupnega telekomunikacijskega trga; med drugim je s posebno uredbo določil zgornjo

mejo stroškov za pogovore.

Evropski poslanci so pripomogli k lažjemu priznavanju diplom in poklicnih kvalifikacij, s tem pa tudi k lažjemu zaposlovanju v drugih državah EU.

Sooblikovali so strožja določila za označevanje proizvodov z gensko spremenjenimi organizmi.

Povečali so pravice letalskih in železniških potnikov.

Zvišali so tudi evropske standarde čistoče vode.

V uredbi o kemičnih proizvodih so čim bolj omejili poskuse na živalih in se zavzeli za razvoj novih, varnejših snovi.

EP zagovarja evropske programe za mobilnost mladih, kot je Erasmus+.

Poslanci sodelujejo na misijah spremljanja volitev v tretjih državah, kjer bi lahko prišlo do kršitev pravic državljanov.

Včasih je pomembno tudi, česa ne storimo; EP je tako večkrat zavrnil finančne protokole ali sklenitev sporazuma s tretjimi državami zaradi zaščite

človekovih pravic, v vseh primerih in okoliščinah pa nasprotuje smrtni kazni in se zavzema za brezpogojni svetovni moratorij na usmrtitve.

Ne ločim vseh teh strank!

Opcij je res precej, obenem pa uporabljajo na prvi pogled iste kombinacije besed in fraz. Na srečo jih lahko razvrstimo na politični spekter podobno kot slovenske stranke. Navajamo uradno priznane (nekatere si za ta status še prizadevajo):

Logotip Ime stranke Slogan, cilji, ideologija

Evropska ljudska stranka European People's Party (EPP) 1976 Manifest.

Izkušnje. Solidarnost. Prihodnost. Naša zaveza: EPP podpira EU, ki se skupaj loti velikih zadev, manjše pa prepusti sposobni odgovornosti posameznih držav. EPP verjame v grajenje bolj odprte, bolj odzivne, bolj demokratične Evrope. EPP bo ustvarjala pogoje v korist majhnih in srednje velikih podjetij, družinskih podjetih, startupov* in podjetnikov, vključno s financiranjem raziskav in razvoja**, zasebnim vlaganjem in bolj dostopnimi posojili. EPP vlaga v izobraževanje, raziskave in tehnologijo, ki vodijo k inovacijam, k novim idejam, h konkurenčnemu gospodarstvu, utemeljenemu na znanju, in k novim digitalnim storitvam. EPP bo uravnotežila načela svobode in solidarnosti. EPP se bo zavzemala za energetski trg EU in vlagala v nizkoogljične tehnologije. EPP vidi mobilnost kot absolutno pravico, ki koristi ljudem, podjetjem in gospodarstvu: našim državljanom omogoča delo doma in v tujini. EPP zahteva več sodelovanja med državami EU pri upravljanju z mejami, da pokažemo solidarnost z državami, ki so na prvi bojni črti migracijskih tokov. EPP bo vodila boj proti terorizmu in kriminalu. EPP se zaobljublja, da bo krepila pravice državljanov do zasebnosti z varovanjem osebnih podatkov. EPP bo okrepila zunanje, varnostne in obrambne zmogljivosti Evrope in s tem njeno sposobnost delovanja v svetu. EPP podpira premišljeno širitev z ohranjanjem identitete EU in z ozirom na integrativne zmogljivosti EU. EPP si bo prizadevala za oblikovanje uspešne, demokratično in stabilne soseske. EPP pozdravlja trgovinska pogajanja z ZDA, dokler sporazum ščiti visoke standarde Evrope in pomembne elemente naše evropske identitete. EPP si želi razvojno politiko, ki je učinkovita, odgovorna, usmerjena k zmanjševanju revščine in utemeljena na načelih socialno tržnega gospodarstva. * Startup Company. ** R&D.

Evropski socialisti Party of European Socialists (PES) 1953 skupina; 1973 konfederacija; 1992 stranka Manifest.

Unija, ki napreduje: čas je, da damo zaposlitve na prvo mesto; čas je za ponoven zagon gospodarstva; finančni sektor naj služi državljanom in realnemu gospodarstvu; proti socialni Evropi. Unija, ki ščiti: unija enakosti in ženskih pravic; unija raznolikosti; varno in zdravo življenje za vse. Unija, ki deluje: več demokracije in participacije; zelena Evropa; podpiranje evropskega vpliva v svetu. Cilji: krepiti socialističnega in socialdemokratskega gibanja v Uniji in po vsej Evropi, prispevati k oblikovanju evropske zavesti in izražanju politične volje državljanov Unije, definirati skupne politike EU in vplivati na odločitve evropskih institucij, voditi kampanjo za evropske volitve s skupno strategijo in prepoznavnostjo, s skupnim manifestom in skupnim kandidatom za

predsednika Evropske komisije, ki naj bo izvoljen v odprtem, transparentnem in demokratičnem tekmovalnem procesu.

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo Alliance of Liberals and Democrats for Europe Party (ALDE) 1976; 2004 Vrednote.

Poslanstvo: krepimo liberalnodemokratsko gibanje v EU in po vsej Evropi, liberalnodemokratskim politikom po vsej Evropi pomagamo bolj spoznati in opredeliti skupno politično vizijo, pripravimo in sprejmemo skupni manifest za evropske volitve. Vrednote in sporočila: demokracija, vladavina prava, človekove pravice, strpnost in solidarnost. Pravična, svobodna in odprta družba. Evropa blaginje. Trajnostni razvoj in mir v svetu. Širitev EU. Transparentna, demokratična in odgovorna Evropa. Evropska ustava.

Zeleni European Green Party (EGP) 2004 Vizija.

Spremeni Evropo, voli Zelene. Ključne točke: Zdaj delujmo proti podnebnim spremembam. Ustvarjajmo nova zelena delovna mesta. Gradimo socialno Evropo. Omogočimo mladim, da si povrnejo svojo prihodnost. Okrepimo državljanske spletne pravice. Dosežimo trajnostno proizvodnjo hrane. Obvladajmo finančno industrijo. Borimo se za davčno pravičnost. Ustvarimo odprto Evropo. Poživimo evropsko demokracijo. Vizija: družbena pravica – opolnomočenje mladih, socialna Evropa, pošteno obdavčenje, enakost spolov, odprta Evropa. Hrana in okolje – dobra hrana, dajmo čebelam priložnost, trajnostno kmetovanje in ribolov, lokalna in pravična proizvodnja. Svoboda – spremljanje naših temeljnih vrednot, digitalne pravice. Energija in podnebje – sprememba politike, ne le okolja, ambiciozni in učinkoviti podnebni cilji, odfrackajte!,* energetska neodvisnost. Ekonomija – dolgoročne zaposlitve, obvladovanje finančne industrije, evropski dolžniški instrumenti. Evropa – državljani kot evropski odločevalci, da Evropi – ne nacionalizmu!, krepitev evropske demokracije, nova konvencija za Evropo. Svetovna solidarnost – partnerstvo svetovnim Jugom, trgovinski sporazumi morajo biti pravični. Demokracija – vsi smo Evropejci, moč ljudem, ne lobistom, več direktne demokracije, močni parlamenti, ne lobiji, odprta in tolerantna družba. * Fracking je hidravlično lomljenje.

Evropski konservativci Alliance of European Conservatives and Reformists (AECR) 2009 Načela.

Svobodno podjetništvo, svobodna in pravična trgovina in konkurenca, minimalna regulacija, nižja obdavčitev in majhna vlada kot končni katalizatorji za svobodo posameznika ter osebno in nacionalno blaginjo. Svoboda posameznika, več osebne in demokratične odgovornosti. Trajnostna oskrba s čisto energije s poudarkom na varnosti. Pomembnost družine kot družbene podlage. Suverena celovitost nacionalne države, nasprotovanje federalizmu EU in obnovljeno spoštovanje prave subsidiarnosti. Prioritetna vrednota transatlantskega varnostnega odnosa s prerojenim Natom in podpora mladim demokracijam po vsej Evropi. Učinkovit nadzor nad priseljevanjem in konec zlorab azilnih postopkov. Učinkovite in sodobne javne storitve in občutljivost za potrebe mestnih in podeželskih skupnosti. Konec zapravljanja in pretirane birokracije ter zavezanost večji transparentnosti in poštenosti v institucijah EU in pri rabi skladov EU. Spoštovanje in pravična obravnava vseh držav EU, novih in starih, velikih in majhnih.

Stranka evropske levice Party of the European Left (PEL) 1989 (skupina); 2004 Manifest.

Upor varčevanju, za nov model družbenega razvoja: ponoven zagon gospodarske dejavnosti; proračuni, usmerjeni v solidarnost; zagotavljanje prehranske suverenosti in reforma skupne agrikulturne politike. Nov model ekološkega razvoja: lokalizacija in preobrazba industrijske proizvodnje; boj proti podnebnim spremembam; zaščita morja; zavračanje privatizacije naravnih virov. Moč ljudem, za državljansko revolucijo: ponovno pridobivanje moči nad financami; spoštovanje ljudske suverenosti; omogočanje državljanske vključenosti v evropsko odločanje; delavske pravice in sindikalne pravice; zagotavljanje neodvisnosti evropskih držav od ZDA in Nata. Za socialno Evropo, za Evropo pravic: pravica do dela in plače; pravica do zdravstvene oskrbe in varstva; univerzalna pravica javnega izobraževanja; zagotavljanje dostopa do skupnih dobrin; pravica do socialnih storitev in nega hendikepiranih; državljanske in demokratične pravice; LGBT; ženske pravice; pravice priseljencev; pravica do kulture; pravice hendikepiranih; pravice starejših. Za pravično trgovino s svetom – zavračanje transatlantskega trga: sredstva za poizvedbe in boj proti vohunskim mrežam; prekinitev sporazuma z Izraelom; ponovno pogajanje o prosti trgovini z Latinsko Ameriko in Karibi; premislek o Sredozemlju in Euromedu. Za Evropo miru: vrednote miru; ponoven pregled vojaških pogodb in njihovih posledic za EU; zmanjšanje oborožitve; delovanje v zvezi s trenutnimi konflikti z namenom doseganja miru po svetu.

Gibanje za Evropo svoboščin in demokracije Movement for a Europe of Liberties and Democracy (MELD) 2011 Program.

Svoboda in sodelovanje med ljudmi različnih držav. Več demokracije in spoštovanja ljudske volje. Spoštovanje evropske zgodovine, tradicij in kulturnih vrednot. Spoštovanje nacionalnih razlik in interesov skozi svobodo glasovanja. Kampanja za transparentno in demokratično nadzorovano EU, ki je manj centralizirana, bolj fleksibilna in tako bližja državljanom. Zaščita svobode političnega izražanja in združevanja. Obramba in krepitev temeljnih demokratičnih načel in odgovornega predstavništva.

Evropska demokratska stranka European Democratic Party (EDP) 2004 Manifest.

Novo gibanje za isto prihodnost v Evropi. Skupne vrednote. Demokratska vizija za Evropo. Želimo Evropo, ki je pravična, odprta in dinamična; ki jo svet občuduje zaradi njene kulture in vrednot; ki jo spoštuje zaradi političnih dejanj. Želimo prebuditi Evropejce, saj se sanje o združeni Evropi tiho izmikajo, znova pa se pojavljajo stare nočne more. Želimo,da mlade generacije 21. stoletja obudijo duha, ki je vel v času Očetov demokratične Evrope 20. stoletja. Politična integracija evrskega območja. Krepitev in obnova proizvodnih kapacitet; podpora raziskav, tehnoloških inovacij in proizvodnih procesov na številnih področjih kot odziv na spreminjajoča se pričakovanja potrošnikov. Obramba in promocija evropskega socialnega modela; manjšanje regijskih neenakosti. Strategija samozadostnosti in energetske varnosti. Obramba planeta in boj proti podnebnim neravnovesjem. Zunanja politika in evropska varnost; partnerstva s sosednjimi vzhodnimi državami. Pravičen in učinkovit boj proti tragedijam, ki so posledica ilegalnega priseljevanja; politika skupnega razvoja obojestransko koristnih partnerstev. Krepitev in reforma skupne agrikulturne politike. Boj proti vsem oblikam diskriminacije. Spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti.

Evropska svobodna zveza Pravica do samoodločbe in notranje širitve ter priznanje tega procesa s strani EU. Izboljšanje

demokracije in transparentnosti v EU. Premagovanje evrokrize. Razvoj trajnostnih virov energije.

European Free Aliance (EFA) 2004 Manifest.

Razvijanje trajnostne agrikulture in reforma skupne agrikulturne politike. razvijanje trajnostnega ribolova in akvakulture. Soočanje z izzivi našim jezikom in kulturam ter prizadevanje za jezikovno enakovrednost.

Evropska zveza za svobodo European Alliance for Freedom (EAF) 2010 Politična platforma.

Unifikacijo Evrope označuje proces centralizacije moči, ki nima konca. Varovanje svobode in demokracije.

Zveza evropskih nacionalnih gibanj Alliance of European National Movements (AEMN) 2009 Politična deklaracija.

Zavedanje skupne odgovornosti evropskim ljudstvom ter raznolikosti kultur in jezikov, ki jo predstavljajo. Upoštevanje neodtujljivih vrednot krščanstva, naravnih zakonov, miru in svobode v Evropi. Zavedanje številnih groženj tej neprecenljivi dediščini s strani močnih sil globalizacije. Oblikovanje Evrope svobodnih, neodvisnih in enakovrednih narodov v okviru konfederacije suverenih nacionalnih držav, ki ne odloča o zadevah, o katerih primerno odločajo države same. Zavračanje vsakega poskusa oblikovanja centralizirane evropske naddržave*. Spodbujanje svobode, dostojanstva in enakih pravic vseh državljanov ter nasprotovanje vsem oblikam totalitarizma. Prvenstvo neposrednih glasov ljudi ali njihovih izvoljenih predstavnikov nad vsakršnim administrativnim ali birokratskim telesom. Učinkovita zaščita Evrope pred novimi grožnjami, kot so terorizem ter verski, politični, gospodarski ali finančni imperializem. Mirno in humano reševanje problemov priseljevanja z ukrepi, kot je mednarodno sodelovanje s ciljem razvoja in samozadostnosti držav tretjega sveta. Močne politike v prid družin s ciljem razrešitve demografskega primanjkljaja v Evropi in spodbujanja tradicionalnih vrednot v celotni družbi. Ohranjanje pestrosti Evrope, ki izhaja iz raznolikosti naših identitet, tradicij, jezikov in avtohtonih kultur. Skupni boj evropskih narodov proti socialnemu dampingu** in uničujočim vplivom globalizacije. * Superstate. ** »kadar je cena dela zaračunana manj, lahko zaradi davčnih olajšav, daljšega delavnika ali zaradi nizke razvitosti, nizke produktivnosti« (Alojzija Prevc: Mednarodno poslovanje); Social dumping.

Evropsko krščansko politično gibanje European Christian Political Movement (ECPM) 2002 Manifest.

Za Evropo dostojanstva, svobode in odgovornosti. Cenimo življenje in ga brezpogojno ščitimo od spočetja do smrti. Ekonomija, ki dela za ljudi: želimo, da EU spodbuja ekonomijo, ki spodbuja podjetništvo in inovacije na podlagi dolgoročnih, trajnostnih strategij. Prednost družini in poroki: nagovarjamo k takemu pogledu na ekonomske politike, ki za izhodišče jemlje družine, ne posameznike. Svoboda veroizpovedi, vesti in izražanja: spoštujemo svobodo za vse. Trgovina z ljudmi; boj proti sodobnemu suženjstvu: borimo se za politike, ki z vsemi možnimi sredstvi ustavljajo spolno izkoriščanje.

Demokrati EU Alliance for a Europe of Democracies (EUD) 2005 Politične zahteve.

Transparentnost: pri razkrivanju informacij mora biti pravilo, ne izjema; nanašati se mora tudi na proračun in porabo EU; o razumnih odstopanjih lahko odloča kvalificirana večina EP; tajne delovne skupine je treba omejiti ali celo prepovedati; treba je nadalje izboljšati zaščito žvižgačev* v EU; treba je okrepiti in spoštovati moč, ki je podeljena agencijam za nadzor v EU, nadzorovati jih morajo nacionalni parlamenti; transparentnost mora iti z roko v roki z jasnostjo in poenostavitvijo podatkov; podatki, ki jih objavi EU, morajo biti nepristranski v izogib neomejeni propagandi; institucije EU bi morale prisluhniti širokemu spektru mnenj, preden predlagajo kakršno koli zakonodajo; v vse institucije EU bi morali vpeljati obvezen javni sistem akreditacije lobistov; uvesti bi morali poseben nadzor nad korporativnim lobiranjem; črno listo skorumpiranih podjetij bi bilo treba razširiti na vse države članice. korupcije se je treba lotiti učinkoviteje na vseh ravneh, vključno z evropsko. treba je odpraviti imuniteto javnih uslužbencev EU. Subsidiarnost: treba je poenostaviti sredstva za vzpostavljanje fleksibilnejše Evrope (opt-outi**, bilateralno in multilateralno sodelovanje itd.; potrebujemo splošna pravila za opt-oute a priori (pred sprejemom) in a posteriori (po sprejemu pogodbe); zmanjšati je treba pretirano regulacijo, pregledati obstoječi aquis communautaire*** in izločiti nekoristne zakone; treba je implementirati klavzule za minimalni obseg zakonodaje EU; kompetence držav članic morajo biti jasno navedele v pogodbi ali ustavi, da preprečimo vsakršno intervencijo EU na področjih, ki niso v njeni pristojnosti; klavzulo prožnosti je treba odpraviti, da omejimo intervencije EU na kakršnem koli področju želi; treba je uvesti neodvisno telo za preverjanje pozitivne rabe subsidiarnosti; države članice, regije, občine in državljani morajo imeti možnost pritožbe temu neodvisnemu telesu. Demokracija: demokratične postopke in odgovornost na nacionalni ravni bi morala izboljšati civilna družba držav članic; treba je izboljšati ločitev pristojnosti med različnimi evropskimi institucijami, treba je omejiti prevlado EK; nacionalni parlamenti imenujejo in razrešujejo svojega člana EK, EP lahko razreši posamezne komisarje; države članice bi kot legitimna telesa morale imeti vpliv na odločitve na evropski ravni; članom nacionalne izvršne oblasti se ne sme dopustiti zakonodajne vloge na ravni EU brez mandata nacionalnega parlamenta. Raznolikost: EU ne sme ustvarjati umetne »evropske identitete« na račun različnih kulturnih identitet držav članic; vsak proces »evropskega državljanstva« bi morali v celoti odobriti ljudje v vsaki državi članici, sicer bi ga bilo treba prekiniti. * Žvižgač (ang. Whistleblower) ** Opt-Outs. *** Community acquis.

Evropska piratska stranka European Pirate Party (PPEU) 2014 Manifest.

(Evropski pirati so zveza strank, ki vodijo skupno kampanjo za tokratne evropske volitve. EU je še ni prepoznala kot evropsko politično stranko, a jo navajamo, ker pri nas kandidira Piratska stranka Slovenije.) Državljanske pravice, državljanska participacija in odprta vlada, transparentnost, reforma avtorskih pravic, reforma patentnega sistema, odprt dostop in odprti podatki, internetna nevtralnost, odprto programje in kultura Libre.

Zakaj so evropske stranke sploh pomembne, saj vendar izbiram med slovenskimi kandidatnimi listami?

Poslanci pripadajo nacionalnim strankam in preko njih evropskim strankam, te pa v EP oblikujejo politične skupine; tako posredno volimo tudi, koliko

predstavnikov bo imela katera politična skupina. Ogledaš si lahko grafični prikaz sestave parlamenta. V EP trenutno sedi sedem političnih skupin z dolgimi

imeni in, na srečo, kraticami: EPP, S&D, ALDE, Greens/EFA, ECR, GEU/NGL in EFD.

Logotip Ime skupine Sestava

Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) The Group of the European People's Party (EPP-CD)

največja skupina; Evropska ljudska stranka (EPP)

Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu Group of the Progressive Alliance of Socialists & Democrats in the European Parliament (S&D)

Evropski socialisti (PES), The Foundation for European Progressive Studies (FEPS), Global Progressive Forum (GFP)

Skupina Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo Alliance of Liberals and Democrats for Europe Group (ALDE)

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE)

Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze The Greens in the European Parliament/European Free Alliance (Greens/EFA)

Zeleni (EGP) idr.

Evropski konzervativci in reformisti European Conservatives and Reformists Group (ECR)

Evropski konservativci (AECR)

Konfederalna skupina Evropske združene levice - Zelene nordijske levice

Confederal Group of European United Left/Nordic Green Left (GEU/NGL)

35 članov iz 13 držav in 18 strank

Skupina Evropa svobode in demokracije Europe of Freedom & Democracy Group in the European Parliament (EFD)

31 članov iz 12 držav in 13 strank

Koga volimo v Sloveniji?

Izbirali bomo med 16 kandidatnimi listami. Več o kandidatih najdeš na straneh Državne volilne komisije.

Lista s številko na glasovnici

Slogan/program (če lista v času priprave ni imela objavljenega manifesta/programa za evropske volitve, temveč samo splošne vrednote, načela in cilje, navajamo te)

Nosilec in kandidati

Evropska stranka/ politična skupina

1. Kacin – Konkretno

podrobneje

Za strpno EU človekovih pravic, dostojanstva in priložnosti za vse.

Konec politike zategovanja pasu. Odgovornost za zaposlovanje mladih in težje zaposljivih. Nacionalna strategija za črpanje evropskih sredstev. Krepitev vloge EP kot edine neposredno voljene institucije EU. Racionalizacija evropskih in domačih institucij in zakonodaje (1 sedež EP). Evropske obveznice za pocenitev zadolževanja za manjše države članice EU. Trdno stališče proti zlorabi osebnih podatkov. Napredna, malim in srednjim podjetjem prijazna zakonodaja. Operativna skupna zunanja in varnostna politika.

Jelko Kacin

Polona Sagadin

Dorijan Maršič

Faila Pašić Bišić

Andrej Lavtar

Tatjana Greif

Jure Pucko

Sara Karba

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE)

2. Državljanska lista (DL)

podrobneje

Vizija za uspešno in liberalno Slovenijo Vrednote: konstruktivnost in sodelovanje, strokovnost, verodostojnost, liberalnost, inovativnost, strpnost, odgovornost, neobremenjenost, racionalnost, domoljubje, trajnostni razvoj. Programska izhodišča: Učinkovita država, servis za državljane in podjetja. Ekonomska stabilnost in varnost. Pravna država. Svobodna in odprta družba. Depolitizacija družbe. Urejeno lokalno okolje.

dr. Senko Pličanič

Polonca Komar

Marko Pavlišič

Vesna Alaber

Milan Dubravac

Emina Hadžić

Monika Bračika

Miha Istenič

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE)

3. Združena levica (ZL)

podrobneje

Za Evropo ljudi, ne kapitala!

Takojšnja ustavitev varčevalnih ukrepov in reševanje socialnega položaja najbolj prizadetih. Pomoč Evropske centralne banke in Evropskega mehanizma za stabilnost državam članicam ter odpis dolgov. Rešitev in socializacija bank. Zagon evropskega investicijskega programa: »Green Deal«. Sprememba restriktivne gospodarske zakonodaje, zavrnitev transatlantskega trgovskega sporazuma. Obramba in razvoj javnih storitev. Boj proti davčnim oazam in t. i. Tobinov davek*. Preprečevanje socialnega in ekološkega dumpinga. Demokratizacija institucij. Obramba in razširitev osebnih svoboščin in pravic, posebej položaja žensk, odprava monopolov intelektualne lastnine. Pot k ekološkemu preobratu. Trajnostna proizvodnja hrane in ravnanje z gozdom. Zavezanost k miroljubju in demilitarizacija.

* Davek na vse finančne transakcije.

Violeta Tomič (DSD)

dr. Dušan Plut (TRS)

Luka Mesec (IDS)

dr. Jasminka Dedić (IDS)

dr. Janez Požar (DSD)

Lara Janković (Gibanje TRS)

Branimir Štrukelj

Petra Rezar

Sestavljajo jo Demokratična stranka dela (DSD), Iniciativa za demokratični socializem (IDS) in Stranka za trajnostni razvoj Slovenije (TRS). Evropska levica (PEL), Konfederalna skupina Evropske združene levice - Zelene nordijske levice (GEU/NGL)

4. Slovenska nacionalna

stranka (SNS)

podrobneje

V bistvu smo najboljši! Naredimo si to deželo spet slovensko. Jelinčiča v Evropo! Okrepiti moč evropskega parlamenta in zmanjšati moč evropske komisije. Bistveno zmanjšanje evropske birokracije. Omejitev delovanja lobistov v evropskem parlamentu (registriranih je okrog 7000, da o vseh ostalih, neregistriranih sploh ne govorimo) in s tem zmanjšanje vpliva multinacionalk na odločanje v evropskem parlamentu. Preprečiti vpletanje evropskega parlamenta in komisije v specifične nacionalne zadeve. Zagotoviti ustrezno koriščenje sredstev, ki jih Slovenija lahko pridobi iz EU, ne pa da predvsem dajemo oziroma celo najemamo kredite, da pomagamo drugim (npr. Grčija, Portugalska). Borili se bomo proti sprejemu nesmiselnih evropskih direktiv ter obenem obveščali slovensko javnost o resničnih direktivah, ne pa zgolj o namenih, saj se pri nas vse prepogosto dogaja, da sprejemamo zakonodajo zaradi usklajevanja z direktivami EU, ki to sploh še niso. Budno spremljanje delovanja oziroma nedelovanja slovenskega komisarja v EU.

Zmago Jelinčič Sergej Čas Helena Rupar Alenka Jelenovič Jos Zalokar Katarina Langus Šeligo Jelena Miljković Folko Puconja

5. Verjamem!

podrobneje

Več Slovenije v Evropski uniji! Stimulativno gospodarsko okolje. Učinkovit in pravičen trg dela ter zmanjšanje števila brezposelnih. Neodtujljivost naravnih virov in infrastrukture. Ohranjanje kulturne krajine. Zagotavljanje samooskrbe s hrano. Vzpostavitev transportne in energetske neodvisnosti. Strukturne reforme na področjih zdravstva, šolstva, pokojninskega sistema, sistema socialnih pravic in pravic iz dela.

dr. Igor Šoltes Katarina Košak Boštjan Horvat Mojca Blas Iztok Prislan Monja Režonja Gregor Veličkov Diana Ternav

6. NSi in SLS: Nova

Slovenija in Slovenska ljudska stranka

podrobneje

Navajajo le povzetek prednostnih nalog Evropske ljudske stranke: Verjamemo v ljudi!

Lojze Peterle (NSi) Aleš Hojs (NSi) Monika Kirbiš Rojs (SLS) Nežika Pavlič (SLS) Vida Čadonič Špelič (NSi) Jakob Presečnik (SLS) Ljudmila Novak (NSi) Franc Bogovič (SLS)

Evropska ljudska stranka (EPP)

7. Socialni demokrati (SD)

podrobneje

Za novo Evropo. Evropa ni na pravi poti! Spremenimo smer! Nova delovna mesta in zagon gospodarstva v Evropi. Zelena Evropa in varovanje naravnih virov. Finančni sektor, ki služi ljudem in gospodarstvu. Naš cilj je socialna Evropa. Evropa enakosti in različnosti. Evropa v boju proti korupciji. Vrednote: svoboda, strpnost, solidarnost, varnost, enakost, pravičnost, partnerstvo, tekmovalnost, sožitje z naravo in mir. Načela in cilji: spoštovanje človeka, njegovega dostojanstva in varovanje njegovih pravic ter svoboščin; varno, mirno, ekonomsko uspešno, pravično in solidarno družbo

dr. Igor Lukšič mag. Tanja Fajon mag. Mojca Kleva Kekuš dr. Anton Bebler dr. Marinka Vovk Matevž Frangež dr. Ljubica Jelušič dr. Patrick Vlačič

Stranka evropskih socialistov (PES), Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D)

demokratičnega socializma; socialno državo, socialno partnerstvo, soupravljanje in pravno varnost zaposlenih ter delavsko vzajemnost in solidarnost; družbo, ki živi v ravnovesju z naravo in okoljem ter s tem zagotavlja trajen razvoj; pravno državo s poudarjenimi zagotovili za varstvo pravic vseh vrst manjšin: narodnostnih, političnih, kulturnih, spolnih, verskih in drugih; paritetno demokracijo, ki zavestno ustvarja pogoje za enake možnosti sodelovanja v politiki za oba spola; regionalizem in razvoj lokalne samouprave za enakomernejši razvoj Slovenije; uveljavljanje visokih etičnih meril delovanja posameznic oz. posameznikov v politiki; povezovanje in sodelovanje s političnimi subjekti doma, v Evropi in po svetu v skladu z načeli razvite socialdemokracije.

8. Slovenska demokratska

stranka (SDS)

podrobneje

Za Slovenijo v srcu Evropska ljudska stranka – naša politična družina. Slovenijo lahko rešimo le v/z EU. Evropska sredstva kot razvojni vir. S podjetnostjo proti brezposelnosti in nezaposljivosti. Zaustavitev birokracije. Slovenija – pravična država in odprta družba. Svoboda, človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost, domoljubnost, pozitiven odnos do okolja.

dr. Milan Zver Romana Tomc Patricija Šulin mag. Anže Logar Damijan Terpin Carmen Merčnik dr. Vlasta Krmelj mag. Andrej Šircelj

Evropska ljudska stranka (EPP)

9. Stranka slovenskega

naroda (SSN)

podrobneje

Moderna infrastruktura. Nove poti, velike potovalne hitrosti. Prijaznejša urbanizacija. Cenejša košarica in stroški bivanja. Nove tehnologije. Industrijska revolucija. Zelena energija danes in jutri. Energetska neodvisnost, zdravo okolje. Nameni: aktivno zastopati interese Republike Slovenije in legitimnih zahtev državljanov Slovenije v Evropskem parlamentu in v delovnih odborih Evropskega parlamenta. Pritiskati na Evropsko komisijo, da bo v večji meri upoštevala posebne interese Slovenije in njenih državljanov pri pripravi predpisov Evropske Unije ter aktivno sodelovati v dopolnjevanju (amandmiranju) predpisov, ki jih Evropska komisija posreduje v Evropski parlament, v kolikor niso skladni s slovenskimi interesi. Zahtevati v telesih Evropske Unije, da se iz skladov Evropske Unije nameni več denarja razvojnim projektom in neposredni pomoči slovenskemu gospodarstvu ter ustvarjanju novih delovnih mest v Sloveniji. Povezovanja s poslanci Evropskega parlamenta iz drugih držav članic, v nameri, da se prepreči federalizacija EU oz. dodatno jemanje pristojnosti državam članicam s strani EU. EU se mora vrniti v stanje pred sprejetjem Lizbonske pogodbe, saj je bila takratna kondicija EU veliko boljša od današnje, gospodarstvo članic EU pa v razcvetu. Prav tako smo proti širjenu EU oz. včlanjevanju nepripravljenih držav na podlagi izključno političnih motivov.

Bogomil Knavs (SOLS)

mag. Janica Millonig (SSN)

Dušan Egidij Kubot – TotiSlo (SOLS)

Ivica Krajnc (SOLS)

Miha Majc (SSN)

Simona Drev (SOLS)

10. Piratska stranka

Slovenije

podrobneje

Participacija in odprta država. Transparentnost. Reforma monopola avtorskih pravic. Reforma patentne zakonodaje. Odprt dostop in prosti podatki. Nevtralnost. Brezplačna programska oprema in Libre-kultura. Delim – dobim! Evolucija politike: Je proces, pri katerem z novimi tehnologijami izboljšujemo obstoječ sistem, da bi se čimbolj približali efektivni in transparentni državni ureditvi z zrelo politiko in nizko stopnjo korupcije. Deljenje: Izraža vrednoto, ki omogoča in spodbuja kreativnost in inovacije na širšem področju ekonomije prihodnosti. Sodelovanje je predpogoj družbenega delovanja, ki omogoča hitrejši in boljši družbeni razvoj. Transparentnost: Temeljni pogoj za neodvisno, pošteno in načelno delovanje politike ter države v interesu vseh državljanov: informacijska transparentnost, participativna transparentnost, transparentnost odgovornosti. Skratka, politiko želimo spremeniti v to, kar bi morala biti že od začetka – orodje v rokah državljanov in ne gorjača za njih zatiranje.

Rolando Benjamin Vaz Ferreira

Evropski pirati (PPEU)

11. Solidarnost – za pravično družbo

podrobneje

Vrnimo politiko ljudem in ljudi v politiko! Za globalno solidarnost namesto globalnega tekmovanja. Za unijo držav, ki služi državljanom in ne elitam. Za evropsko solidarnost v zdravstvenem varstvu. Za politiko polne zaposlenosti. Za evropsko direktivo o minimalni plači in pokojnini. Za več neposredne demokracije in demokratizacijo evropskih institucij. Za odločen boj proti vsem oblikam ekstremizma. Za uravnotežen gospodarski, socialni in okoljski razvoj.

Dušan Keber Marjutka Hafner Damjan Mandelc Nataša Osolnik Tjaša Učakar Jože Prijevec Manca Uršič Rosas Lenart Zajc

12. Zeleni Slovenije

podrobneje

Spremeni Slovenijo in Evropo, voli Zelene Slovenije. Naša vizija ozelenitve slovenske in evropske politike zagotavlja tehnološki napredek in nova delovna mesta, okoljsko in ekološko odgovornost, trajnostno in inovativno gospodarstvo, varstvo osebnih svoboščin in socialne pravičnosti.

Vlado Čuš Barbara Cenčič Krajnc Martin Gorjanc Nives Grlj Marko Mitja Feguš Tamara Galun Franc Branko Vivod Andreja Galinec

Evropska stranka Zelenih

13. Demokratična stranka upokojencev Slovenije

(DeSUS)

Cilji in naloge: spoštovanje Ustave in pravne ureditve Republike Slovenije; spoštovanje vrednot narodnoosvobodilnega boja; spoštovanje osamosvojitve kot prehod v samostojno in demokratično državo; dostojanstvo človeka ter varovanje njegovih pravic in svoboščin; suverena, pravna in socialna država, ki se enakopravno vključuje v druge mednarodne organizacije in skupnosti; dosledno vztrajanje na načelih socialnega partnerstva in dialoga; zakonodaja, ki zagotavlja sistem socialne in zdravstvene varnosti državljanov ter pokojninsko invalidskega varstva, ob doslednem uresničevanju pravic iz minulega dela ter spoštovanju medgeneracijskega sporazuma med aktivno generacijo in upokojenci oz. invalidi; varovanje okolja ter zagotavljanje človeku prijaznih razmer v vseh okoljih in področjih njegovega življenja; razvijanje kulturne identitete in pluralnosti kulturnega

Ivo Vajgl Marija Pukl Izidor Salobir Ingeborg Ivanek Bojan Bratina mag. Jana Jenko Anton Dragan Marjana Kotnik Poropat

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE)

podrobneje

izražanja; podpiranje javnega zdravstva; podpiranje javnega šolstva; podpiranje uspešnega ter policentrično usmerjenega gospodarskega razvoja države; razvijanje in krepitev lokalne samouprave v občinah in pokrajinah; uresničevanje vseh pravic zaposlenih do soodločanja, vključno s pravico do udeležbe pri dobičku; zavzemanje za gospodarsko uspešno in socialno pravično družbo, humane medsebojne odnose, učinkovitost pravnega reda in za dosledno spoštovanje in zagotavljanje že pridobljenih pravic državljanov ter njihovo širitev v skladu z razvojem demokracije; sodelovanje s političnimi strankami in organizacijami civilne družbe doma in v svetu za utrjevanje in uresničevanje demokratičnih družbenih odnosov.

14. Sanjska služba

podrobneje

Sanjska služba je neideološko gibanje, ki ne ločuje med levimi in desnimi, vernimi in nevernimi, rdečimi, belimi in črnimi. Podporniki gibanja so lahko vsi dobromisleči, za prihodnost zaskrbljeni državljani, ki se strinjajo s preprostimi zavezami Sanjske službe. Namen Sanjske službe je z eksperimentom pokazati državljanom EU in politiki, da obstajajo alternative za izbor predstavnikov v politične organe in za njihovo delovanje v teh organih. Proti strankokraciji, korupciji in klientelizmu. Žreb. Soodločanje, določanje prioritet in transparentnost. Odgovornost do volivcev. Možnost odpoklica. Spoštovanje ustave in človekovih pravic. Odgovornost. Participacija. Pokazati, da so evroposlanci odtujeni od volilcev in ne zastopajo naših interesov. Opozoriti na nevzdržno in nehigienično stalno vrtenje enih in istih ljudi v EU parlamentu. Udejaniti učinkovitejše načine izbora naših predstavnikov, ki bodo omogočali pravo reprezentacijo ljudi. Preizkusiti uveljavljanje neposredne demokracije preko spletnih platform.

Uroš Uršič David Breskvar Barbara Ložar Boštjan Novak Ksenija Korenjak Kramar Andreja Korade Marko Korenjak

15. Pozitivna Slovenija (PS)

podrobneje

Slovenija 2020 Osnovni parametri: gospodarska uspešnost, ki temelji na višji vrednosti delovne sile; sodobna socialna država; družbena odgovornost kot temelj participativne družbe. Temeljne predpostavke alternativnega razvojnega modela: Pravičnejša prerazporeditev premoženja kot pogoj demokracije: gospodarska rast kot pot do blaginje, pravično lastninjenje, strateški koncept upravljanja z državnim premoženjem, učinkovito upravljanje državnih podjetij. Ustvarjanje nove vrednosti z vključevanjem čim več lastnega znanja: razvoj srednjih in malih podjetjih, kvalitetni javni sektor, znanje, večsmerna družbena komunikacija, kultura in umetnost. Solidarnost kot osnova večkulturne civilne družbe sožitja in strpnosti. Večja stopnja soodločanja državljanov pri ključnih odločitvah: sodobne oblike vseh vrst zadružništva, udeležba zaposlenih na dobičku, koncept delavskega delničarstva, kooperativa na medijskem in kulturnem področju; nedotakljivost vseh ustanov pravne države in vladavine prava s trajnimi sodniškimi mandati in jasno ločitvijo tožilstva od notranjih zadev; neposrednejši vpliv na izvolitev posameznih poslank in poslancev s preglednejšo znotraj-strankarsko demokracijo, ukinitvijo volilnih okrajev in preferenčnim glasom; možnost odpoklica županov; ohranitev in okrepitev referenduma na pobudo državljanov; krepitev neposredne demokracije z možnostjo internetnega / elektronskega glasovanja državljanov; preobrazba Državnega sveta v Državljanski svet z

dr. Jože Mencinger mag. Melita Župevc mag. Valerija Medic Jerko Čehovin mag. Mirjam Bon Klajnšček Marjan Sedmak Britta Bilač Peter Vilfan

elementi neposredne demokracije; učinkovitejša in ljudem prijaznejša lokalna samouprava: z združevanjem občin, zmanjševanjem njihovega števila in mestnimi občinami kot pokrajinskimi upravnimi središči morajo občine postati geografsko zaokrožene, upravno in demografsko logične ter ekonomsko vzdržne celote, ki bodo sposobne medsebojnega povezovanja in sodelovanja; odločilnejša vloga predsednika države ob blokadi političnega procesa v državi. Zelena razvojna politika za dostojno in vzdržno prihodnost: prehranska samooskrba z zdravo hrano ekološke pridelave po dostopnih cenah prinaša delovna mesta, revitalizacijo kmetijstva in podeželja ter dvig kakovosti življenja; prehod na obnovljive vire energije zagotavlja dolgoročno energetsko varnost brez izčrpavanja naravnih virov in omogoča oskrbo z energijo po dostopnih cenah; energetska prenova stavb prinaša dolgoročne energetske in finančne prihranke ter prispeva k oživitvi gradbenega sektorja; okrepitev lesno-predelovalne industrije poveča dodano vrednost te strateško obnovljive dobrine in zagotovi nova kakovostna delovna mesta; posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza ob manjši obremenitvi okolja zagotavlja večjo prometno varnost in cenovno dostopno mobilnost; zeleni turizem lahko postane nosilec decentraliziranega razvoja naše države, ustvari lokalna delovna mesta in obogati vrednosti naravne in kulturne dediščine.

16. Zares – socialno

liberalni

podrobneje

Slovenija vstan'. Odločno zahtevamo bolj demokratično Evropsko unijo! Mir in enotnost sta temeljni vrednoti evropskih integracij in Evropska unija lahko prosperira le, če ostane to, kar je bila šest desetletij od Schumannove deklaracije naprej: združba zadovoljnih in motiviranih članic, ki so za sabo pustile vse medsebojne spore. Medsebojne spore so države presegle, pri državljanih pa je vedno pomembnejši občutek pravičnosti pri uživanju koristi in prevzemanju bremen, ki nastajajo kot posledica evropskih integracij. Ta individualni občutek pravičnosti lahko ohrani ali ogrozi evropski mir v naslednjih desetletjih. Državljani Slovenije in Evropske unije smo priče tudi navidezni enotnosti evropskih vlad, kadar gre za izražanje evropske identitete in za usklajeno delovanje v globalni družbi. Bolj kot članice sledijo posamičnim ekonomskih interesom, bolj so neverodostojne v globalni areni. Ugled in verodostojnost Evrope sta v rokah odgovornih evropskih politikov, državljani pa ob Dnevu Evrope zahtevajmo delujočo demokracijo, v kateri evropske politike volimo in tudi pokličemo na odgovornost.

mag. Darja Radič dr. Andrej Rus Ivana Gornik Vito Rožej mag. Simona Potočnik Matic Smrekar mag. Cvetka Ribarič Lasnik dr. Pavle Gantar

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE)

Moja generacija politikom ne predstavlja prioritete. Ali so sploh že kaj naredili za mlade?

Povprečna starost evropskih poslancev je 55 let. A prav na evropski ravni se je poleti leta 2012 začela za mlade izjemno pomembna kampanja Youth

Guarantee. EP je januarja leta 2013 sprejel resolucijo, po kateri naj vsi državljani EU in zakoniti rezidenti do 25. leta starosti ter novi diplomanti do 30. leta

starosti v štirih mesecih po prijavi na zavodu za zaposlovanje ali pridobitvi formalne izobrazbe dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, pripravništvo ali

vajeništvo oziroma možnost nadaljnjega izobraževanja.

Nevladne mladinske organizacije Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije, Sindikat Mladi Plus in Mladinska mreža MaMa smo takoj

sprožile lastno kampanjo za uvedbo Jamstva za mlade v Sloveniji. 30. januarja 2014 je Vlada RS tudi zares sprejela program, ki mladim pri nas omogoča

aktivacijo v predvidenih štirih mesecih.

EP še naprej budno spremlja, kaj se dogaja z evropsko mladino.

Prednost članstva v evropski družini sta ravno tovrsten prenos nujno potrebnih odločitev krovnih evropskih institucij na nacionalni nivo in prenos dobrih

praks med državami članicami. Mlade po vseh evropskih državah pestijo podobne težave. Ko smo informirani in med seboj povezani, smo močnejši!

Kaj sploh lahko naredim, razen tega da volim?

Povej naprej, v živo in prek družbenih omrežij.

Seznani se s tem, kaj vse ti evropske institucije omogočajo.

Aktiviraj tudi svoje bližnje.

Preberi programe evropskih strank in kandidatnih list. Spremljaj soočenja in druge nastope kandidatov. Razmisli in debatiraj o tem, koga so samo

besede, koga pa tudi dejanja.

Pridruži se Ligi mladih volivcev.

Kandidatom in evropskim institucijam neposredno postavljaj vprašanja. Denimo, če so že prebrali Manifest mladih, in če se bodo v primeru izvolitve

zavzemali tudi za nas, s tem pa za uspešno skupno evropsko prihodnost – za kakovostno izobraževanje, učinkovit prehod na trg dela in reševanje

problema brezposelnosti, za zaposlitve, ki omogočajo osamosvojitev, za ureditev bivalnih razmer, za preprečevanje diskriminacije, socialno varnost,

vključenost in večjo mobilnost, za krepitev aktivnega državljanstva, mladinske politike in vključevanje mladih v predstavniška telesa EU, za podporo

pri vključevanju v programe in razpise EU, za trajnostno naravnanost, uravnotežen proračun in trajnostno upravljanje z viri.

Podpiši (ali sestavi!) peticijo EP glede teme, ki te neposredno zadeva.

Če se pojavi priložnost, lahko EP celo obiščeš.

Predvsem pa izkoristi svoj glas - 25. maja med 7. in 19. uro pridi na volišče!

Mladi se zavedamo, da smo bodoči nosilci skupne družbe, kulture, gospodarstva, politike. Ne smemo pa samo čakati, da drugi odločijo namesto nas, temveč

bomo poskrbeli, da bomo slišani – 25. maja in ob vsaki naslednji priložnosti.

Viri in v nadaljnje branje:

Evropske volitve 2014 (uradna stran Evropskega parlamenta)

Evropski parlament

EUROPA (informacijska služba EU)

Evropa moja dežela (skupen projekt Urada Vlade RS za komuniciranje, EP in EK)

Ministrstvo za notranje zadeve (volilna zakonodaja)

RTV SLO (koledar soočenj, spletni klepeti s kandidati)

Liga mladih volivcev

Happy Voting (stran Lige mladih volivcev)

Debating Europe: Vote 2014 (prvo panevropsko spletno glasovanje, ki poteka še do 16. maja, deluje kot politični barometer)

Twitter: #EP2014

Državni zbor Republike Slovenije

Državna volilna komisija

Youth Guarantee – Jamstvo za mlade

Erasmus+

Manifest mladih