evolucija interna skripta

Download EVOLUCIJA Interna Skripta

Post on 05-Dec-2014

276 views

Category:

Documents

4 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Evolucija

TRANSCRIPT

Institut za biologija Prirodno-matemati~ki fakultet

Maja Jordanova

EVOLUCIJA

(Interna skripta za studenti od ekolo{ka nasoka)

Skopje, 20041

VOVED VO EVOLUCIJAObedinuvaj}i gi site delovi od biologijata pod eden zaedni~ki teoretski ~ador, evolucijata pretstavuva kamen temelnik na modernata biologija. Evolucijata nema te`ok koncept, no misleweto na nekoi lu|e deka e meka nauka e daleku od vistina. Izu~uvaweto na mehanizmite i pravcite na evolucijata e fascinantno, interesno i zna~ajno. ^esto na televiziskite programi, ili vo ~asopisite mo`ete da slu{nete alarmantni izvestuvawa za destruktivni promeni vo razli~ni oblasti na zemjata koi go zagrozuvaat `iviot svet vo niv i doveduvaat do negovo is~eznuvawe. Se po~esto se postavuva pra{awe kako mo`eme za na{e sopstveno dobro da go so~uvame

biodiverzitetot koj postoi na zemjata i go ostavime vo nasledstvo na idnite generacii. Nau~nicite veruvaat deka teorijata na evolucijata go nudi najdobroto nau~no objasnuvawe za divezitetot i za nastanokot na `ivotot na zemjata. Ottuka izu~uvaweto na evolucijata pokraj toa {to e interesno, so razbiraweto na procesite koi vodat kon adaptacijata, ili izumiraweto na organizmite }e bideme sposobni da donesuvame ispravni odluki so koi nema destruktivno da vlijaeme na biosferata. Biologijata ja prou~uva strukturata, funkcijata, razvitokot, rasprostranetosta i evolucijata na organizmite. Spored Maer biologijata mo`e da se podeli na na funkcionalna i evoluciona. Ova podelba se bazira na metodologijata, teoriskite koncepti, odnosite so drugite prirodni nauki no i vrz osnova na odredeni filozofski problemi. Funkcionalnata biologija ispituva voglavnom procesi i me|usebni interakcii pome|u strukturite koi gi so~inuvaat biolo{kite sistemi od molekuli do celi organizmi. Pra{aweto koe go postavuvaat biolozite od ovaa oblast e KAKO ne{to izgleda, ili funkcionira. Osnoven metod vo funkcionalnata biologija e eksperimentot so koj se eliminiraat i/ili kontroliraat site promenlivi golemini. Evolucionata biologija ima poinakov koncept i metodolo{ko-teoriski

problemi. Taa prestavuva oblast koja trgnuva od soznanijata nasobrani od site biolo{ki disciplini, a sodr`i vo sebe i elementi od psihologija i filozofija poradi {to evolucionite biolozi ponekoga{ gi narekuvaat filozofi na biologijata. Vo evolucionata biologija osnovno pra{awe e ZO[TO. Me|utoa ova pra{awe ima dve razli~ni zna~ewa; mo`e da zna~i kako nastanuvaat ili poradi {to nastanuvaat odredeni strukturi i funkcii na organizmite. Prakti~no sekoe pra{awe vrzano za evolucijata ima pove}e od eden to~en odgovor. Osnovna preokupacija na sovremenite evolucioni biolozi e barawe na objasnuvawe za postoeweto na odredeni karakteristiki na `ivite sistemi, posebno vo

2

odnos na prilagodenost na `ivotnata sredina. Denes najpotpolni objasnuvawa za procesite na biolo{kata evolucija ni dava takanare~enata sinteti~ka teorija na evolucijata, a edna od nejzinite osnovni disciplini e populacionata genetika. ^arls Darvin se smeta za osnovopolo`nik na sovremenata terija na evolucijata iako toj samiot vo svoite dela go nema koristeno terminot evolucija. Promenite na `ivite sistemi koi bi mo`ele da se svedat pod savremenoto sva}awe na evolucijata Darvin gi ozna~uval kako poteklo so modifikacii. Vo razli~ni periodi od razvojot na biologijata se menuvale i sinonimite za evolucijata. Vo XVIII vek terminot evolucijata (lat. evolutio = razvitok) bil sinonim za sekoja progresivna biolo{ka promena, vklu~uvaj}i gi i promenite koi mo`at da nastanat vo tek na individualniot razvitok kako i promenite koi se odnesuvaat na fosilnite ostatoci. Taka na primer, za Hekel evolucijata bila sinonim za razvitok na delovi od organizmot koi ve}e postoele vo generativnite kletki. Se smeta deka Spenser (Herbert Spencer, 1820-1903) prv po~nal da go koristi terminot evolucija vo negovo sovremeno zna~ewe. Vo svojata kniga Prv princip koja bila publikovana vo 1862 toj dal op{ta definicija za terminot evolucija. Spored ovaa definicija evolucija e neprekinato preo|awe od nepovrzana, neodredena i homogena sostojba vo sostojba na povrzanost, odredenost i heterogenost po pat na neprekidna diferencijacija vo tek na koja so~uvanoto dvi`ewe pominuva paralelni

transformacii. Pove}e e od o~igledno deka Spenserovata definicija koja se zasniva na principite na fizika, e celosno nesoodvetna za biolo{kite sistemi i kako takva voop{to ne pridonese za razvojot na evolucionata biologija. Za `al pome|u sovremenite biolozi seu{te ne postoi soglasnost okolu definiraweto na terminot evolucijata. Naj~esto se definira kako promena na relativnata frekfencija na geni vo populacijata na organizmi. Me|utoa golem broj evolucionisti ovaa definicija ja smetaat kako nesoodvetna bidej}i gi zanemaruva dvata zna~ajni izvori na genetska varijabilnost vo populacijata. Toa se rekombinaciite (razmena na genetski materijal pome|u homologni hromozomi) i nezavisnoto

kombinirawe na geni vo procesot na polovo razmno`uvawe. Ovie dva mehanizmi kaj pove}eto organizmi doveduvaat do sozdavawe na novi genski kombinacii (genotipovi), no pojava na novi genotipovi ne mora da dovede i do promena na relativnata frekfencija na na geni vo populacija. Ako se prifatat ovie primedbi naizgled najednostavno re{enie bi bilo definiraweto na evolucijata kako promena vo frekfencijata na genotipovi. Ovaa definicija bi mo`ela da ima nekoj smisol za aseksualni organizmi. Za organizmite koi se razmno`uvaat polovo e potpolno neprifatliva. Kaj seksualnite organizmi

3

verojatnosta da se pojavi isti genotip e prakti~no ramna na nula, taka da ra|aweto na ednojaj~ani bliznaci (bidej}i imaat ist genotip) bi prestavuvalo golem evoluciski happening. Iako e te{ko pri definiraweto na evolucijata da bidat opfateni site nejzini aspekti, pove}eto dene{ni evolucioni biolozi pri definiraweto trgnuvaat od slednite postulati: - Osnovnata evoluciska edinica vo koja se manifestiraat procesite na evolucija e populacijata. - Evolucijata e promena vo populacijata vo tek na vreme. Promenite na organizmot se ostvaruvaat vo tek na niz generacii. Pri toa za da ovie promeni se smetaat evolucioni tie mora da se ostvarat vo genetskiot sistem na populacijata. - Biolo{kata evolucija e proces na menuvawe na eden otvoren sistem vo tek na vreme. - Ovie promeni se ostvaruvaat vo pravec na {to poharmoni~ni odnosi na biolo{kite sistemi so sredinata koja gi opkru`uva. Ostvarena naso~ena promena na biolo{kite sistemi, koja prestavuva

podobruvawe ozna~uva ona {to bi mo`ele spored Ajala da go nare~eme biolo{ki progres. Spored Ajala progres nastanuva koga postoi naso~ena promena kon podobra sostojba, ili sposobnost. Me|utoa problem e koga treba da se dade odgovor na pra{aweto: Vrz baza na {to }e izvr{ime procenka {to e podobro? Postojat pove}e kriteriumi za definirawe na biolo{kiot progres. Na primer Simpson naveduva {est krietriumi: (1) brojnost na edinki na eden takson; (2) broj na sredini vo koj toj takson mo`e da `ivee; (3) zgolemen stepen na adaptiranost na edinkite i populacijata; (4) mo`nost za specijalizacija; (5) kontrola na `ivotnata sredina i (6) zgolemuvawe na strukturnata kompleksnost. Pritoa kako {to i samiot potencira nieden od ovie kriteriumi ne e a priori najdobar. I pokraj site te{kotii vo odnos na opredluvawe na univerzalni kriteriumi za progres koi bi se odnesuvale za site `ivi organizmi, kako i problemite okolu definiraweto na evolucijata, biolo{kata evolucija bi mo`ele da ja definirame kako PROCES NA PROGRESIVNI PROMENI VO GENETSKITE SISTEMI KOI PRIMARNO SE BAZIRAAT NA IZMENETITE INTERAKCII NA

POPULACIJATA I SREDINATA.

4

ISTORISKI PREGLED NA EVOLUCIONI IDEI

Eevolucijata go prou~uva razvitokot na `ivite su{testva na zemjata. Ovoj proces se bazira voglavno na interakcijata pome|u populacija, odnosno organizmite i nivnata sredina. Spored teorijata na evolucijata site organski vidovi i site `ivi su{testva se promenlivi. Sekoj od niv vo odredeno vreme pretstavuva soodvetna etapa vo razvitokot na `iviot svet. Taka i dene{niot `iv svet pretstavuva sovremena etapa vo prirodnoistoriskiot, filogenetski razvitok, a dene{nite vidovi vodat poteklo od vidovi koi vo minatoto ja naseluvale na{ata planeta. Sovremeniot `iv svet e rezultat na edna dolgotrajna evolucija. Na 24 noemvri 1859 za prv pat se prezentirani ubedlivi dokazi za evolucijata od strana na ^arls Darvin vo negovoto delo Potekloto na vidovite. So ova, za toa vreme, radikalno delo, Darvin go predizvikal postoe~kiot nau~en pogled i ja {okiral zapadnata kultura. Darvinoviot pogled za potekloto na vidovite ostro se sprotistavil na op{to prifatenoto, konvencionalno mislewe deka planetata zemja, koja e stara samo nekolku iljada godini, e naselena so formi na `ivot koi ne se menuvaat i se individualno sozdadeni od strana na Tvorec ili Kreator vo tek na samo edna nedela, vo koja toj go sozdal celiot univerzum. Darvinovite idei go svrtea naopaku so vekovi op{to prifatenoto mislewe za postanokot na `ivotot. No za da ja razbereme intelektualnata revolucija koja zapo~na so Darvin morame da se vratime na ideite koi postoea vo dale~noto minato za zemjata i za potanokot na `iviot svet.

Skala na `ivotot i prirodna teologijaSovremenata teorija za evolucijata e rezultat na dolgotrajni nau~ni

istra`uvawa ~ii koreni dosegaat se do anti~ko vreme. Nabquduvaj}i ja prirodata u{te anti~kite filozofi ja istaknuvale idejata za promenlivost, osobeno Heraklit spored koj se te~e se se menuva. Mnogumina toga{ni filozofi nastojuvale da najdat objasnuvawe za potekloto i raznovidnosta na `iviot svet. Tie smetale deka `ivotot nastanal od pramaterija voda, ogin, zemja (pa duri i kal), vozduh, ili nekoja druga neorganska materija od koja naglo mo`ele da nastanat `ivite su{tetstva. Taka Anaksimander (VI vek p.n.e) smetal deka od zemja prvo nastanale rastenijata, potoa `ivotnite, a na kraj ~ovekot, a spored Empedokle (V vek p.n.e) od pramaterija nezavisno eden od dru