energetski pregled kot del sistema upravljanja z … · 2020. 1. 30. · iv energetski pregled kot...

I

ENERGETSKI PREGLED KOT DEL SISTEMA UPRAVLJANJA

Z ENERGIJO

diplomsko delo

Študent: Matic Plazar

Študijski program: Univerzitetni študijski program 1. stopnje Energetika

Mentor: izr. prof. dr. Peter Virtič

Somentor: Aleš Hriberšek

Lektorica: mag. Nataša Koražija, prof. slov.

Krško, september 2018

III

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Petru Virtiču za mentorstvo in pomoč pri

izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem somentorju Alešu Hriberšku za pomoč

in koristne nasvete. Zahvaljujem pa se tudi svoji družini za spodbudo in pomoč v času

študija.

IV

ENERGETSKI PREGLED KOT DEL SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO

Ključne besede: energetski pregled, upravljanje z energijo, ISO 14001, ISO 50001

UDK: 620.9:621.039.568(083.74)(043.2)

Povzetek

Namen diplomskega dela je predstaviti pristop do energetskega pregleda, ki predstavlja

pomembni del sistema upravljanja z energijo. V delu smo predstavili pristope treh slovenskih

družb do izvajanja energetskih pregledov in vzpostavitve ter vzdrževanja sistemov

upravljanja z energijo. Zaradi različnih pristopov smo v zaključku podali predlog enotnega

pristopa do vzpostavitve sistema upravljanja z energijo v skladu s standardom SIST EN ISO

50001:2011.

V

ENERGY AUDIT AS A PART OF ENERGY MANAGEMENT SYSTEM

Key words: energy audit, energy management, ISO 14001, ISO 50001

UDK: 620.9:621.039.568(083.74)(043.2)

Abstract

The purpose of the diploma thesis is to present an approach to the energy audit, which

represents an important part of the energy management system. In the work we presented

the approaches of three Slovenian companies to the implementation of energy audits in the

establishment and maintenance of energy management systems. Due to different

approaches, we put forward a proposal for a single approach to the establishment of an

energy management system in accordance with the SIST EN ISO 50001: 2011 standard.

VI

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ...................................................................................................................................................... 1

2 ZAKONSKE IN DRUGE ZAHTEVE .................................................................................................. 2

3 ENERGETSKI PREGLED ................................................................................................................... 5

3.1 KAJ JE ENERGETSKI PREGLED..................................................................................................... 5

3.2 ELEMENTI ENERGETSKEGA PREGLEDA ................................................................................... 6

3.3 KORISTI OD IZVEDENEGA ENERGETSKEGA PREGLEDA....................................................... 7

4 STANDARDI ZA SISTEME UPRAVLJANJA Z ENERGIJO ......................................................... 9

4.1 ZAHTEVE STANDARDA SIST EN ISO 14001:2015 ....................................................................... 9

4.2 ZAHTEVE STANDARDA SIST EN ISO 50001:2011 ..................................................................... 10

4.3 ZAHTEVE STANDARDA SIST EN ISO 50002:2014 ..................................................................... 11

4.4 SIST EN 16247-1:2012, ENERGETSKE PRESOJE – SPLOŠNE ZAHTEVE ................................. 15

4.5 SIST EN 16247-2:2014, ENERGETSKE PRESOJE - STAVBE ...................................................... 15

4.6 SIST EN 16247-3:2014, ENERGETSKE PRESOJE - PROCESI ..................................................... 16

4.7 SIST EN 16247-4:2014, ENERGETSKE PRESOJE - TRANSPORT ............................................... 16

4.8 SIST EN 16247-5:2015 ..................................................................................................................... 16

5 PRISTOPI DO ENERGETSKIH PREGLEDOV KOT DEL SISTEMA UPRAVLJANJA Z

ENERGIJO........................................................................................................................................... 17

5.1 PRISTOP K VZPOSTAVITVI SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO V POŠTI SLOVENIJE,

D. O. O. .............................................................................................................................................. 17

5.1.1 Kontekst družbe ....................................................................................................................... 17

5.1.2 Strategija razvoja energetske učinkovitosti ............................................................................. 18

5.1.3 Odgovornosti v sistemu upravljanja z energijo ....................................................................... 18

5.1.4 Cilji sistema upravljanja z energijo ......................................................................................... 18

5.1.5 Energetska politika .................................................................................................................. 19

5.1.6 Vrednotenje skladnosti z zakonskimi in drugimi zahtevami ................................................... 19

5.1.7 Komuniciranje ......................................................................................................................... 20

5.1.8 Energetsko izhodišče ............................................................................................................... 21

5.1.9 Energetski kazalniki ................................................................................................................ 21

5.1.10 Energetsko planiranje ............................................................................................................... 21

5.1.11 Nadzorovanje, merjenje in analiza ........................................................................................... 23

5.1.12 Letno poročilo o porabi energentov ......................................................................................... 23

5.1.13 Nadzorni informacijski sistemi ................................................................................................ 25

5.1.14 Sistem upravljanja z energijo ................................................................................................... 29

5.1.15 Dokumentirane informacije ..................................................................................................... 30

VII

5.1.16 Notranje presoje ....................................................................................................................... 30

5.1.17 Neskladnosti, korekcije, korektivni in preventivni ukrepi ....................................................... 31

5.1.18 Vodstveni pregled .................................................................................................................... 31

5.1.19 Energetski pregled.................................................................................................................... 31

5.1.20 Krovni energetski pregled ........................................................................................................ 32

5.1.21 Razširjeni in/ali usmerjeni energetski pregledi ........................................................................ 34

5.1.22 Enostavni energetski pregledi .................................................................................................. 37

5.2 PRISTOP K VZPOSTAVITVI SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO V DARS, D. D. ........... 38

5.2.1 Kontekst organizacije .............................................................................................................. 39


5.2.3 Odgovornosti v sistemu upravljanja z energijo ....................................................................... 41


5.2.5 Energetska politika .................................................................................................................. 43

5.2.6 Vrednotenje skladnosti z zakonskimi in drugimi zahtevami ................................................... 44

5.2.7 Komuniciranje ......................................................................................................................... 44

5.2.8 Energetsko izhodišče ............................................................................................................... 45

5.2.9 Energetski kazalniki ................................................................................................................ 46

5.2.10 Energetsko planiranje ............................................................................................................... 48

5.2.11 Nadzorovanje, merjenje in analiza ........................................................................................... 50



5.2.14 Notranje presoje ....................................................................................................................... 56

5.2.15 Neskladnosti, korekcije, korektivni in preventivni ukrepi ....................................................... 56

5.2.16 Vodstveni pregled .................................................................................................................... 56


5.3 PRISTOP K VZPOSTAVITVI SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO V PREMOGOVNIKU

VELENJE, D. O. O. ........................................................................................................................... 63

5.3.1 Kontekst organizacije .............................................................................................................. 63



5.3.4 Komuniciranje ......................................................................................................................... 66

5.3.5 Energetsko planiranje .............................................................................................................. 67

5.3.6 Obvladovanje delovanja .......................................................................................................... 70

5.3.7 Nadzorovanje, merjenje in analiza........................................................................................... 72

5.3.8 Mesečno poročilo o porabi energentov .................................................................................... 72

5.3.9 Energetsko knjigovodstvo ....................................................................................................... 72

5.3.10 Letno poročilo o porabi energentov ......................................................................................... 73

5.3.11 Nadzorni informacijski sistemi ................................................................................................ 74


VIII



6 PREDLAGAN SCENARIJ PRISTOPA DO VZPOSTAVITVE VZDRŽEVANJA IN RAZVOJA

SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO ...................................................................................... 78

7 SKLEPI ................................................................................................................................................. 90

VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................................... 92

PRILOGE ...................................................................................................................................................... 94

PRILOGA A: IZJAVA O AVTORSTU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE

ZAKLJUČNEGA DELA ............................................................................................................................ 94

IX

KAZALO SLIK

Slika 3.1: Shematski prikaz poteka izdelave energetskega pregleda [4] ............................... 7

Slika 4.1: Model sistema upravljanja z energijo [6] ............................................................ 11

Slika 4.2: Koraki energetskega pregleda (vir: lasten) .......................................................... 12

Slika 5.1: Potek spremljanja zakonodaje in implementacije novih predpisov v interne akte

družbe [8] ............................................................................................................................. 20

Slika 5.2: Skupna poraba energije po letih [9] .................................................................... 24

Slika 5.3: Letna poraba po energentih v letu 2016 [9] ........................................................ 24

Slika 5.4: Stanje skupnih specifičnih emisij glede na referenčno leto [9] ........................... 24

Slika 5.5: Emisije CO2 glede na gibanje števila vozil in prevoženih km (v %) – spremljanje

sprememb glede na predhodno leto [9] ............................................................................... 25

Slika 5.6: Prikaz uporabniškega vmesnika Elnet WEB+ [10] ............................................. 26

Slika 5.7: Sestava drevesne strukture [10] .......................................................................... 26

Slika 5.8: Polje za izris, prikaz podatkov [10] ..................................................................... 27

Slika 5.9: Prikaz podatkov v sistemu GemaLogic [11] ....................................................... 28

Slika 5.10: Prikaz pregleda in iskanja podatkov v aplikaciji za upravljanje voznega parka

[12] ...................................................................................................................................... 29

Slika 5.11: Nivoji dokumentacije [8] .................................................................................. 30

Slika 5.12: Primer registra energetskih porabnikov [13] ..................................................... 32

Slika 5.13: Letna poraba električne energije po posameznih poslovnih enotah [13] .......... 33

Slika 5.14: Analiza porabe pogonskega goriva [13]............................................................ 34

Slika 5.20: Primer zapisa enostavnega energetskega pregleda [13] .................................... 38

Slika 5.16: Strateška mapa [14] ........................................................................................... 40

Slika 5.17: Informacije o okoljsko in energetsko odgovornem vedenju [14] ..................... 45

Slika 5.18: Postopek energetskega planiranja [26] .............................................................. 48

Slika 5.19: Spremljanje porabe električne energije [14] ..................................................... 51

Slika 5.20: Spremljanje porabe električne energije na kilometer AC [14] .......................... 52

Slika 5.21: Spremljanje porabe goriv osebnih vozil in vozil cestninskega nadzora [14] .... 52

Slika 5.22: Spremljanje porabe toplotne energije na m2 [14] .............................................. 52

Slika 5.23: Ogljični odtis v letih 2015-2017 [14] ................................................................ 53

Slika 5.24: Ogljični odtis na kilometer AC [14] .................................................................. 53

X

Slika 5.25: Dokumentacija sistema vodenja [14] ................................................................ 55

Slika 5.26: Energetska izkaznica podjetja [16] ................................................................... 59

Slika 5.27: Primer ukrepa [16] ............................................................................................ 61

Slika 5.28: Struktura stroškov električne energije na leto [16] ........................................... 61

Slika 5.29: Poraba električne energije za posamezno odjemno mesto [16] ........................ 62

Slika 5.30: Mesečna poraba električne energije in konična moč [16] ................................. 62

Slika 5.31: Porabniki električne energije [16] ..................................................................... 63

Slika 5.32: Prepoznavanje pomembnih energentov [18] ..................................................... 68

Slika 5.33: Okvirni in izvedbeni cilji [18] ........................................................................... 68

Slika 5.34: Programske naloge [18] .................................................................................... 69

Slika 5.35: Spremljanje realizacije programskih nalog [18] ............................................... 69

Slika 5.36: Postopek oziroma navodilo za upravljanje z električno energijo [25] .............. 70

Slika 5.37: Postopek – navodilo upravljanja s toplotno energijo [25] ................................ 70

Slika 5.38: Postopek upravljanja s komprimiranim zrakom [25] ........................................ 71

Slika 5.39: Postopek upravljanja z gorivom [25] ................................................................ 71

Slika 5.40: Delež porabnikov v skupni porabi energije [20] ............................................... 73

Slika 5.41: Struktura možne uporabe nadzornega sistema [23] .......................................... 74

Slika 5.42: Vzpostavljeni moduli v aplikaciji CNS MePIS CSR [22] ................................ 75

Slika 5.43: Sistemski postopek družbe [24] ........................................................................ 76

XI

KAZALO TABEL

Tabela 4.1: Značilnosti različnih tipov energetskih pregledov (vir: lasten) ........................ 13

Tabela 5.1: Terminski plan izvajanja investicij [8] ............................................................. 22

Tabela 5.2: Primer deleža električne energije porabljene za razsvetljavo [13] ................... 35

Tabela 5.3: Primer popisa obstoječe razsvetljave v letu 2017 na lokaciji uprave [13] ....... 36

Tabela 5.4: Primer letne porabe električne energije za zamenjavo razsvetljave [13] ......... 36

Tabela 5.5: Primer pričakovanega prihranka električne energije [13] ................................ 36

Tabela 5.6: Zaključek oziroma povzetek analize zamenjave razsvetljave [13] .................. 37

Tabela 5.7: Tabela ugotovitev EEP [13] ............................................................................. 38

Tabela 5.8: Strateške smernice, strateški cilji [14] .............................................................. 41

Tabela 5.9: Sprejeti energetski cilji za obdobje 2017–2018 [14] ........................................ 42

Tabela 5.10: Osnovni kazalniki električne energije [26] ..................................................... 46

Tabela 5.11: Izvedbeni kazalniki – kvartalno spremljanje [26] .......................................... 46

Tabela 5.12: Izvedbeni kazalniki - letno spremljanje [26] .................................................. 46

Tabela 5.13: Osnovni kazalniki ogrevanja [26]................................................................... 47

Tabela 5.14: Osnovni kazalniki za vozni park [26] ............................................................. 47

Tabela 5.15: Izvedbeni kazalniki - letno spremljanje [26] .................................................. 47

Tabela 5.16: Osnovni kazalniki - mesečno spremljanje [26] .............................................. 47

Tabela 5.17: Izvedbeni kazalniki – kvartalno ali letno spremljanje [26] ............................ 48

Tabela 5.18: Akcijski plan družbe [15] ............................................................................... 49

Tabela 5.19: Spremljanje rabe in porabe vseh energentov .................................................. 51

Tabela 5.20: Spremljanje in nadzorovanje v okviru GRI kazalnikov [14] .......................... 54

Tabela 5.21: Vprašalnik za enostavni energetski pregled [16] ............................................ 58

Tabela 5.22: Letni plan energetskih pregledov družbe [17] ................................................ 58

Tabela 5.23: Povzetek vseh ukrepov iz energetskega pregleda........................................... 60

Tabela 5.24: Povzetek za poslovno odločanje [16] ............................................................. 60

Tabela 5.25: Pristop do vzpostavitve ciljev [18] ................................................................. 65

Tabela 5.26: Tabela zunanjih izvajalcev [18] ...................................................................... 71

Tabela 5.27: Primer mesečnega poročila za stroške toplotne energije [29] ........................ 72

Tabela 5.28: Primer letnega poročila o porabi toplotne energije [20] ................................. 73

Tabela 6.1: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.1 (vir: lasten) ........ 78

XII







XIII

UPORABLJENE KRATICE

OVE – Obnovljivi viri energij

URE – Učinkovita raba energije

SUE – Sistem upravljanja z energijo

CNS – Centralni nadzorni sistem

CO2 – Ogljikov dioksid

SMS – Sistem kratkih sporočil

ISO – Mednarodna organizacija za standardizacijo

EnPI – Kazalniki energetske učinkovitosti

PUE – Faktor energetske učinkovitosti

BAT – Najboljše razpoložljive tehnologije

VZD – Varnost in zdravje pri delu

EnMS – Sistem upravljanja z energijo

CNSE – Centralni nadzorni sistem

PV – Premogovnik Velenje

GRI – Global reporting initiative

ACB – Avtocestna vzdrževalna baza

CP – Cestninska postaja

UNP – Utekočinjen naftni plin

PE – Poslovna enota

EE – Električna energija

TEŠ – Termoelektrarna Šoštanj

KIP – Kratka informacija poslovanja

Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

1

1 UVOD

Številni primeri iz prakse v zvezi s pripravo in realizacijo ukrepov učinkovite rabe energije

kažejo na to, da se jih družbe lotevajo parcialno, nepovezano z ostalimi možnimi ukrepi brez

kompleksne analize celotne problematike oskrbe in rabe energije. Posledice takega

parcialnega pristopa so lahko tehnično in ekonomsko neustrezne rešitve oziroma odločitve.

Diplomsko delo je razdeljeno na vsebinsko-teoretični del, empirično-praktični del ter

razvojni del. V prvem delu diplomskega dela smo na osnovi podatkov, ki so nam bili

dostopni v strokovni literaturi, člankih, zakonodaji, opisali zakonske zahteve, vezane na

navedeno temo ter standarde za sisteme upravljanja z energijo.

V praktičnem delu smo analizirali pristope do energetskih pregledov in sistemov upravljanja

z energijo v treh slovenskih družbah.

V razvojnem delu diplomskega dela pa smo predstavili predlog poenotenega pristopa do

sistema upravljanja z energijo v skladu z zahtevami standarda SIST EN ISO 50001:2011.


2

2 ZAKONSKE IN DRUGE ZAHTEVE

Energetika je v vsaki državi neposredno vezana tudi na obstoječo zakonodajo. Slovenska

zakonodaja je vezana na zakonodajo Evropske skupnosti (EU), ki je izdala vrsto direktiv, z

leti pa jih dopolnjuje in spreminja. Krovni zakon, ki ureja to področje v Republiki Sloveniji

je Energetski zakon EZ-1 (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15). Zakon določa načela

energetske politike, pravila delovanja trga z energijo, načine in oblike izvajanja

gospodarskih javnih služb na področju energetike, načela in ukrepe za doseganje zanesljive

oskrbe z energijo, za povečanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo ter za večjo

rabo energije iz obnovljivih virov, določa pogoje za obratovanje energetskih naprav, ureja

pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo ter pristojnosti drugih organov,

ki opravljajo naloge po tem zakonu.

Namen zakona je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z energijo

in energetskimi storitvami ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja [1].

V skladu s 27. členom Energetskega zakona je Vlada RS sprejela Akcijski načrt za

energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 (AN-URE 2020). Omenjeni načrt je drugi

akcijski načrt, ki ga je Slovenija pripravila v okviru Direktive 2012/27/EU o energetski

učinkovitosti oziroma četrti akcijski načrt od leta 2008. Akcijski načrt zajema bistvene

ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, vključno s pričakovanimi ter doseženimi

prihranki energije, z namenom doseganja nacionalnega cilja povečanja energetske

učinkovitosti do leta 2020, in prispevka Slovenije k doseganju skupnega cilja EU –

povečanju energetske učinkovitosti za 20 %. Cilj je, da raba primarne energije v Sloveniji v

letu 2020 ne bo presegla 7,125 Mtoe, kar pomeni, da se glede na izhodiščno leto 2012 ne

sme povečati za več kot 2 %. Uspešnost izvajanja AN-URE 2020 je ključnega pomena tudi

za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) in doseganje 25-

odstotnega ciljnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bilanci rabe bruto končne

energije do leta 2020, saj je energetska učinkovitost med stroškovno najbolj učinkovitimi


3

ukrepi za doseganje teh ciljev. Pomembno pa prispeva tudi k ciljem na področju kakovosti

zraka.

Ta dokument predstavlja ukrep za izvršitev obveznosti iz direktive 2012/27/ES Evropskega

parlamenta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti. Glavni cilj omenjene direktive

je, da je treba do leta 2020 doseči 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti. Ukrepi

iz direktive se razširjajo na področja vseh sektorjev, kjer obstaja potencial prihranka energije

in s tem vključuje tudi energetski sektor oziroma samo proizvodnjo in distribucijo energije.

Države članice morajo v okviru nacionalnih akcijskih načrtov pripraviti dolgoročno

strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda javnih in zasebnih

stanovanjskih in poslovnih stavb. Na pomembno mesto je postavljena tudi vloga javnega

sektorja, čigar organizacije bodo lahko kupovale samo energetsko varčne stavbe, proizvode

in storitve. Od 1. januarja 2014 dalje pa je treba vsako leto prenoviti 3 % skupne tlorisne

površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade.

Problematika energetskih pregledov je opredeljena v točki 3.1.2 Akcijskega načrta za

energetsko učinkovitost za obdobje 2017–2020 uvajanje sistemov upravljanja z energijo pa

je opredeljeno v točki 3.4.1 omenjenega načrta [2].

Glede na to, da v diplomskem delu analiziramo predvsem energetski pregled in sistem

upravljanja z energijo, so v nadaljevanju nekoliko podrobneje predstavljeni predpisi, ki

opredeljujejo navedeni vsebini. Energetski zakon v 324. členu natančneje opredeljuje

uvajanje sistemov upravljanja z energijo, zahteve za energetski pregled pa so opredeljene v

354. členu omenjenega zakona. Na podlagi slednjega je bil junija 2016 (Uradni list RS, št.

41/16) sprejet Pravilnik o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda, ki

določa metodologijo za izdelavo, minimalne zahteve in obvezno vsebino energetskega

pregleda stavb, procesov in transporta končnih odjemalcev.

Podlaga za izdelavo energetskega pregleda so ažurni, izmerjeni in sledljivi obratovalni

podatki o porabi energije v stavbi, procesu ali transportu končnega odjemalca ter diagram

obremenitve za preteklo obdobje najmanj treh let na mesečni ravni. Energetski pregled

vključuje podroben pregled rabe energije stavbe ali skupine stavb, tehnološke procese ali


4

industrijske obrate, vključno s transportom. Pri energetskem pregledu se, če je le mogoče,

upošteva analiza stroškov celotnega življenjskega kroga stavbe, procesa in transporta tako,

da se upoštevajo dolgoročni prihranki, preostala vrednost dolgoročnih naložb in diskontne

stopnje. Poročilo o izvedenem energetskem pregledu vsebuje celoten pregled splošne

energijske učinkovitosti stavbe, procesa in transporta ter navedbo možnih ukrepov za

izboljšanje energijske učinkovitosti pri končnem odjemalcu. Končni odjemalec na podlagi

podrobnih izračunov, narejenih v okviru energetskega pregleda, dobi informacijo o možnih

ukrepih in njihovih prihrankih.

Za izdelavo energetskega pregleda se uporabi metodologija iz naslednjih standardov:

− SIST EN ISO 50002 ali

− serija standardov SIST EN 16 247 (SIST EN 16 247-1, SIST EN 16 247-2, SIST EN

16 247-3 in SIST EN 16 247-4).

Šteje se, da je energetski pregled opravljen, če so izpolnjene minimalne zahteve

energetskega pregleda in če se izvaja:

− sistem upravljanja z energijo skladno s standardom SIST EN ISO 50001 ali

− sistem upravljanja z okoljem skladno s standardom SIST EN ISO 14001 ter je narejen

minimalni pregled v skladu s standardom SIST EN ISO 50002, ki se izvede na vsake

štiri leta.

Izvajalec energetskega pregleda je pravna ali fizična oseba ali notranji presojevalec, ki

izpolnjuje kriterije glede znanja, izkušenj in osebnostnih lastnosti skladno s standardom

SIST EN 16247-5.

Če opravi posamezni del energetskega pregleda notranji presojevalec, mora biti zagotovljena

nepristranskost pregleda tako, da notranji presojevalec ni neposredno vključen v

pregledovani del ali proces pri končnem odjemalcu [3].


5

3 ENERGETSKI PREGLED

3.1 KAJ JE ENERGETSKI PREGLED

Pomen izraza energetski pregled: pomeni sistematični postopek za namene seznanitve z

obstoječo porabo energije stavbe ali skupine stavb, industrijskega ali komercialnega procesa,

obrata, zasebne ali javne storitve, s katerim se opredelijo in ocenijo stroškovno učinkovite

možnosti za prihranek energije ter v okviru katerega se poroča o ugotovitvah [1].

Energetski pregled mora temeljiti na naslednjih izhodiščih:

− podlaga za izdelavo energetskega pregleda so izmerjeni in sledljivi obratovalni

podatki o porabi energije ter profili rabe za električno energijo za preteklo obdobje

najmanj treh let in na mesečni ravni;

− zajema podroben pregled profila rabe energije za stavbe ali skupine stavb, tehnološke

procese ali industrijske obrate, vključno s prevozom;

− če je le mogoče, upošteva analizo stroškov celotnega življenjskega kroga in ne le

preprostih amortizacijskih dob, tako da se upoštevajo dolgoročni prihranki, preostala

vrednost dolgoročnih naložb in diskontne stopnje;

− zagotoviti mora celoten pregled splošne energijske učinkovitosti in določiti najboljše

možnosti za izboljšanje.

Energetski pregled omogoča podrobne in potrjene izračune za predlagane ukrepe, tako da se

zagotovijo jasne informacije o možnih prihrankih.

Zaradi opravljanja analiz za preteklo porabo in spremljanje učinkovitosti mora biti

omogočeno shranjevanje podatkov, uporabljenih v energetskih pregledih [3].


6

3.2 ELEMENTI ENERGETSKEGA PREGLEDA

Medtem ko se lahko podrobnosti energetskih pregledov razlikujejo med posameznimi

panogami industrije in vrstami stavb, so osnovni elementi za vse energetske preglede enaki:

− začetni stik, kjer se dogovori o obsegu energetskega pregleda, časovnem okviru

izvedbe;

− uvodni sestanek, ki je namenjen seznanitvi naročnika energetskega pregleda o ciljih,

obsegu energetskega pregleda, imenovana je oseba pri naročniku, ki bo sodelovala s

presojevalcem;

− zbiranje podatkov o stavbi, sistemih, procesih, vključno s prometom in opremi, ki

rabijo energijo, vključno z zgodovinskimi podatki in vsemi podatki, ki bi lahko

vplivali na rabo energije;

− delo na terenu: obisk objekta presoje ter izvedba meritev v zvezi s stavbo, procesi ali

transportom naročnika;

− analiza obstoječega stanja energetske učinkovitosti in predlog ukrepov za izboljšanje

prihrankov energije;

− poročilo o ugotovljenih dejstvih in predlog za izboljšanje energijske učinkovitosti

skupaj s finančno analizo predlaganih izboljšav;

− zaključni sestanek s predajo poročila in obrazložitvijo o morebitnih nadaljnjih

aktivnostih.

Elemente energetskega pregleda lahko strukturiramo v naslednje skupine:

− analiza energetskega stanja in upravljanja z energijo,

− obravnavanje možnih ukrepov učinkovite rabe energije,

− analiza izbranih ukrepov učinkovite rabe energije,

− poročilo o energetskem pregledu,

− predstavitev energetskega pregleda [4].

Shematski prikaz poteka izdelave energetskega pregleda podaja slika 3.1:


7

Slika 3.1: Shematski prikaz poteka izdelave energetskega pregleda [4]

3.3 KORISTI OD IZVEDENEGA ENERGETSKEGA PREGLEDA

Kakovostno izveden energetski pregled omogoča celovitejši in podrobnejši vpogled v

energetiko organizacije, z njim pa dobimo osnovo za prihodnje zniževanje stroškov za

energijo. Predlagani ukrepi, do katerih pridemo na podlagi izvedenega energetskega

pregleda, omogočajo gospodarno ukrepanje in smernice delovanja organizacije v obdobju

naslednjih treh do petih let.

Energetski pregled je orodje, ki je začetek vsake aktivnosti za izboljšanje energetske

učinkovitosti. Pod pojmom energetski pregledi se v praksi izvaja vrsta aktivnosti – od

preprostih analiz rabe energije, ki se izvajajo v okviru strokovnih skupin organizacij, do

celostnih energetskih pregledov, ki omogočajo izdelavo kakovostne srednjeročne energetske

strategije organizacije.


8

Na osnovi podrobne analize stanja in sodelovanja s strokovno skupino organizacije lahko z

izvedbo energetskega pregleda spodbudimo več vrst prihrankov. Prihranke lahko dosežemo

že z enostavnimi ukrepi, ki zahtevajo zgolj organizacijske spremembe. Prava vrednost

energetskega pregleda se izkaže pri določanju strokovnih osnov pri investicijskem

vzdrževanju oziroma planiranju investicij [5].


9

4 STANDARDI ZA SISTEME UPRAVLJANJA Z ENERGIJO

Standardi za sisteme upravljanj z energijo se nanašajo na naslednje standarde:

− standard SIST EN ISO 14001:2015,



− standard SIST EN 16247-1:2012,




− standard SIST EN 16247-5:2015.

4.1 ZAHTEVE STANDARDA SIST EN ISO 14001:2015

Standard SIST EN ISO 14001 vsebuje zahteve, ki naj bi organizacijam pomagale izboljševati

okoljsko ravnanje tako, da bodo čimbolj skladne z zahtevami zakonodaje, o svoji okoljski

uspešnosti pa naj bi tudi odkrito, transparentno, popolno in nezavajujoče komunicirale z

zainteresiranimi stranmi [28].

Standard SIST EN ISO 14001 podaja smernice za sistem ravnanja z okoljem, njegova

uporaba pa organizaciji pomaga, da uresniči okoljevarstvena načela svoje okoljske politike.

Tako lažje obvladuje morebitne nevarnosti za okolje, se nenehno izboljšuje in prilagaja

novim zahtevam kupcev, trga, zakonodaje ter tudi napredku znanosti in tehnologije.

Koristi sistematičnega ravnanja pri varovanju okolja na podlagi zahtev standarda SIST EN

ISO 14001, so naslednje:

− izboljšanje metode vodenja procesov,

− izboljšan konkurenčni položaj na trgu,


10

− povečano zaupanje javnosti, strank in poslovnih partnerjev,

− podpora v primeru zunanjega nadzora, ki ga v organizaciji lahko izvajajo upravni

organi, pa tudi stranke,

− sistemsko obvladovani varčevalni ukrepi in neposredno znižani stroški poslovanja,

− izboljšane delovne razmere.

Glavni koraki, ki izhajajo iz zahtev standarda SIST EN ISO 14001 pri vzpostavitvi sistema

ravnanja z okoljem, so naslednji:

− odločitev vodstva,

− začetni okoljski pregled,

− spoznavanje s standardom SIST EN ISO 14001,

− načrt vzpostavitve sistema,

− prepoznavanje pomembnih okoljskih vidikov in zakonskih zahtev,

− določitev okoljske politike,

− opredelitev okoljskih ciljev in programov za doseganje ciljev,

− prepoznavanje zainteresiranih strank,

− razvoj načinov komuniciranja,

− priprava programov za usposabljanje,

− merjenje, vzdrževanje in pregledovanje,

− nadaljnje izboljševanje [27].


Namen standarda je omogočiti organizacijam, da vzpostavijo sisteme in postopke, ki so

potrebni za izboljšanje energetske učinkovitosti, vključno z energijsko učinkovitostjo, rabo

in porabo. Izvajanje tega standarda naj bi s sistematičnim upravljanjem z energijo privedlo

do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter drugih, s tem povezanih okoljskih vplivov in

stroškov energije [6].

Standard SIST EN ISO 50001 vključuje naslednja področja: Uvod, Odgovornost vodstva,

Energetska politika, Energetsko načrtovanje, Izvajanje in delovanje, Preverjanje, Vodstveni

pregled sistema upravljanja z energijo.


11

Slika 4.1 podaja medsebojno povezanost področij standarda v Model sistema upravljanja z

energijo.

Slika 4.1: Model sistema upravljanja z energijo [6]


Standard navaja principe energetskega pregleda, kot so: kdo je lahko presojevalec

(kompetence, zaupnost, objektivnost, dostop do informacij), določitev mej pregleda,

potrebne meritve, zbiranje podatkov o rabi energije, komunikacija, odgovornosti.

Opisuje korake pri energetskem pregledu, in sicer: planiranje pregleda, začetni sestanek in

zbiranje podatkov, plan meritev, obisk na lokaciji, analiza, poročanje, zaključni sestanek.

Standard SIST EN ISO 50002 vključuje naslednja področja: Področje uporabe, Zveze s

standardi, Izrazi in definicije, Načela, Izvajanje energetskega pregleda. Vsebina standarda

podaja korake energetskega pregleda, kot je razvidno iz slike 4.2.


12

Slika 4.2: Koraki energetskega pregleda (vir: lasten)

Standard uvaja 3 tipe energetskih pregledov, kot podaja tabela 4.1. Na ta način je standard

bolje prilagojen tako velikim kot tudi majhnim/srednjim organizacijam, pristop je vselej isti

(torej enaka izhodišča/zahteve), razlike so v natančnosti obravnave.

Energetski pregled tipa 1 je:

− primeren za večino majhnih podjetij/organizacij,

− ostali (večja podjetja) ga (lahko) uporabljajo kot osnovni pregled – preliminarna

ocena stanja in priložnosti.

Energetski pregled tipa 2:

− primeren zlasti tam, kjer je zahteva po več tehničnih detajlih.

Energetski pregled tipa 3:

− obravnavanje ukrepov/investicij z visokim finančnim vložkom in večjim tveganjem

[7].

Značilnosti različnih tipov energetskih pregledov po SIST EN ISO 50002 so prikazane v

tabeli 4.1.


13

Tabela 4.1: Značilnosti različnih tipov energetskih pregledov (vir: lasten)

TIP Energetski pregled

(EP)

Tip 1 Tip 2 Tip 3

Tipična uporaba - Manjše

organizacije/podjetja -

preliminarni EP za velika

podjetja/obrate.

-”Detajliran” EP ponavadi

ni smiseln za podjetja z

majhnimi energetskim

proračuni.

- Celovit EP, poglobljeno

sodelovanje podjetja,

- ponavadi upravičen za

velika

podjetja, z visokimi

energetskimi stroški,

- uporaben tudi na

sistemskem

nivoju.

Poslovne zahteve - Identifikacija področij

URE

(postavljanje “fokusa”),

- povečevanje zavedanja

glede

energetskih stroškov in

potencialnih koristi

energetskega upravljanja.

- Identifikacija priložnosti

URE za natančnejšo

nadaljnjo

obravnavo,

- presojevalci morajo imeti

ustrezna tehnična,

ekonomska

in druga znanja/izkušnje,

da bi

lahko ustrezno obravnavali

specifična področja.

- Identifikacija in

evaluacija

specifičnih URE-področij,

natančna obravnava

stroškov/koristi/vzporednih

vidikov,

- dobro podkovani

presojevalci

(team – da lahko pokrijejo

specifična področja),

- nakazana/obravnavana

tudi

poslovna strategija.

Zbiranje podatkov - Osnovni podatki o

porabi,

- dnevni profili (kjer/če so

na voljo),

- splošni kazalniki (EnPI),

- podatki o energetskih

napravah, opisi delovanja,

urniki delovanja, ocene

obratovalnih režimov.

- Uporaba vseh

razpoložljivih

podatkov, tudi števcev na

nižjih ravneh,

- izvajanje meritev (če je to

potrebno za objektivno

analizo),

- analiza

obratovanja/vzdrževanja,

pregled predhodnih EP-

jev,

prihodnji načrti,

proizvodnja.

- Natančna obravnava

posameznih procesov,

- uporaba meritev

(primeren

interval merjenja),

- obravnavanje načina

spremljanja energetske

učinkovitosti,

- pri analizi/evaluaciji

uporaba

ponudb dobaviteljev

opreme.

»se nadaljuje«


14

»nadaljevanje«


(EP)

Tip 1 Tip 2 Tip 3

Analiza - Poraba na skupnem

nivoju in

nivoju naprav/procesov,

- izdelava osnove

energetske

bilance,

- identifikacija pomembnih

področij rabe energije,

- analiza profilov rabe

energije

za določanje

anomalij/nepravilnosti,

- primerjava z

razpoložljivimi

“benchmarki” (spec. rabe

za

naprave/področja) za lažje

identificiranje odstopanj v

porabi oz. neučinkovitosti.

- Analiza pretekle in

trenutne

(po)rabe,

- Kazalniki energetske

učinkovitosti EnPI na

nivoju podjetja,

sistemov, procesov,

naprav,

- obravnavanje s pomočjo

(obstoječih) meritev na

nižjih

nivojih, profili, odstopanja,

- energijski in materialni

tokovi,

- prilagajanje delovanja za

izboljšanje učinkovite rabe

- evaluacija energetske

učinkovitosti na nivoju

procesov, naprav.

- Uporaba poglobljenih

analiz za ugotavljanja

vzročno

posledičnih povezav, ki

vplivajo na energetsko

učinkovitosti sistema/

procesa/ naprave,

- priporočila za izboljšanje

spremljanja.

Identifikacija priložnosti

URE

- Vizualni pregled porabe

energije,

- identifikacija in

kvantificiranje

enostavno določljivih

priložnosti URE,

- identifikacija

zahtevnejših

ukrepov, na osnovnem

nivoju,

brez natančne tehnične

analize.

-”Vzorčni” ogledi/pregledi

- obravnava tudi ne-

energetskih

učinkov,

- identifikacija področij,

kjer so

potrebne dodatne analize

za

objektivni prikaz

priložnosti

- uporaba “primerjav”.

- Obravnava kratko in

dolgoročnih ukrepov,

- diskusija glede

izvedljivosti

ukrepov s predstavniki

podjetja,

- natančnejše analize

(simulacije, pilotne

študije),

- obravnava BAT

tehnologij.

Evaluacija priložnosti

URE

- Izračun prihrankov glede

na

izhodiščno rabo,

- enostavne vračilne dobe.

- Izračun prihrankov

(natančno),

- uporaba ocen investicij

oz.

razpoložljivih podatkov,

- ekonomska analiza:

enostavna vračilna doba.

- Pridobivanje referenčnih

ponudb za oceno investicij,

- tudi ne-energetski učinki.

»se nadaljuje«


15

»nadaljevanje«


(EP)

Tip 1 Tip 2 Tip 3

Rezultat EP-ja - Identifikacija in prikaz

(enostavno) izvedljivih in

smiselnih ukrepov URE,

- razumevanje porabe

energije

na nivoju podjetja, sistema,

procesa.

- izboljšanje zavedanja

glede

pomembnosti in prispevka

posameznega vira/naprave

v

energetski bilanci

- razumevanje energetskih

stroškov in (pozitivnih)

učinkov upravljanja z

energijo

- (splošna) identifikacija

zahtevnejših “priložnosti”

- Natančna obravnava rabe

in

porabe energije,

- razumevanje posameznih

energetskih virov in

porabnikov, njihov vpliv

na energetsko bilanco,

- obravnava enostavnih (in

izvedljivih) ukrepov,

- preliminarna investicijska

analiza “zahtevnejših”

ukrepov,

- določitev obratovalnih

profilov in natančne

energijske bilance.

- Obravnavanje vseh

ukrepov,

tudi investicijsko

zahtevnejših,

- obravnava merilnih

sistemov,

priporočila za izboljšanje

spremljanja (osnova za

energetski management).

4.4 SIST EN 16247-1:2012, ENERGETSKE PRESOJE – SPLOŠNE ZAHTEVE

Standard SIST EN 16247-1:2012 določa zahteve, skupno metodologijo in končno poročilo

za energijski pregled. Velja za vse vrste ustanov, razen za posamezna zasebna stanovanja.

Zajema splošne zahteve, ki so skupne vsem energijskim presojam [7].

4.5 SIST EN 16247-2:2014, ENERGETSKE PRESOJE - STAVBE

Standard SIST EN 16247-2:2014 velja za določene zahteve energetske presoje v stavbah.

Določa zahteve, metodologijo in končne rezultate energetske presoje v stavbi ali skupini

stavb, pri čemer so izključeni posamezni zasebni stanovanjski prostori. Uporablja se v

povezavi s standardom SIST EN 16247-1 [7].


16

4.6 SIST EN 16247-3:2014, ENERGETSKE PRESOJE - PROCESI

Standard SIST EN 16247-3:2014 določa zahteve, metodologijo in končne rezultate

energetske presoje med procesom, kamor spadajo: organizacija in izvajanje energetske

presoje, analiza podatkov iz energetske presoje, poročanje in dokumentiranje ugotovitev

energetske presoje.

Uporablja se v povezavi s standardom SIST EN 16247-1. Proces lahko vključuje eno ali več

proizvodnih linij, pisarn, laboratorijev, raziskovalnih centrov, pakirnic in skladišč s

posebnimi obratovalnimi pogoji in prevoz na kraju samem. Energetska presoja lahko

vključuje celotno območje ali del območja [7].

4.7 SIST EN 16247-4:2014, ENERGETSKE PRESOJE - TRANSPORT

V standardu SIST EN 16247-4:2014 opisani postopki veljajo za različne načine prevoza

(cestni, železniški, ladijski, letalski), različne obsege (lokalni ali prevoz na dolge razdalje)

in za elemente, ki se prevažajo (blago in osebe). Določa zahteve, metodologijo in končne

rezultate, ki so specifični za energetske presoje v prometnem sektorju. Svetuje glede

optimizacije energije pri vsakem načinu prevoza in glede izbire najprimernejšega načina

prevoza v vsaki situaciji [7].

4.8 SIST EN 16247-5:2015

Standard SIST EN 16247-5:2015 določa zahteve za kompetence tistih, ki bodo izvajali

energetske preglede. Določa: osebnostne lastnosti, strokovne veščine, etične principe,

splošna znanja in veščine, specifična znanja in veščine, doseganje, izboljševanje in

vzdrževanje kompetenc, zahteve glede delovnih izkušenj.

Lahko se uporablja v nacionalnih shemah v organizacijah, ki izvajajo energetske preglede,

da imenujejo kompetentne energetske presojevalce v povezavi s standardi SIST EN 16247-

1 do 4 in zagotovijo dober nivo energetskih pregledov [7].


17

5 PRISTOPI DO ENERGETSKIH PREGLEDOV KOT DEL SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO

5.1 PRISTOP K VZPOSTAVITVI SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO V POŠTI SLOVENIJE, D. O. O.

Organizacija je izdelala Poslovnik sistema upravljanja z energijo po zahtevah standarda ISO

50001, ki na pregleden način podaja obseg vseh aktivnosti energetskega upravljanja.

Poslovnik predpisuje ključne postopke, s katerimi se v poslovnem procesu izpolnjujejo

zahteve standarda, zakonske in interne zahteve, ki si jih je družba zadala. Ključni postopki,

ki jih je organizacija vzpostavila v sistemu upravljanja z energijo, se nanašajo na: kontekst

družbe, strategijo razvoja energetske učinkovitosti, odgovornosti v sistemu upravljanja z

energijo, cilje sistema upravljanja z energijo, energetsko politiko, skladnosti z zakonskimi

in drugimi zahtevami, komuniciranje, energetsko izhodišče, energetske kazalnike,

nadzorovanje, merjenje in analiziranje, sistem upravljanja z energijo in energetski pregled.

5.1.1 Kontekst družbe

Pošta Slovenije je bila ustanovljena 9. decembra 1994, poslovati pa je začela 1. januarja

1995 ob razdružitvi nekdanjega skupnega PTT-podjetja Slovenije (Pošte in Telekoma). Od

julija 2002 deluje kot gospodarska družba v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. Družbo

upravlja ustanovitelj skladno z Zakonom o gospodarskih družbah. Ustanovitelj in edini

družbenik je Republika Slovenija, ki uresničuje ustanoviteljske pravice prek Slovenske

odškodninske družbe. Organa družbe sta nadzorni svet in poslovodstvo.

Primarna dejavnost je izvajanje univerzalne poštne storitve, velik pomen pa imajo tudi druge

poštne in kurirske storitve, denarne storitve ter prodaja blaga.


18

Opravljajo še vrsto drugih dejavnosti, določenih v Aktu o ustanovitvi družbe Pošta

Slovenije, d. o. o. [30].

Ustvarjajo inovativne produkte in rešitve po meri v segmentu poštnega prometa, oskrbnih

verig in logistike ter informacijskih storitev za nemoten pretok blaga, informacij na območju

Republike Slovenije, regijsko in na globalnih trgih.

5.1.2 Strategija razvoja energetske učinkovitosti

Organizacija je izdelala Strateški razvojni program, ki je temeljni korporativni dokument, v

katerem je definiran načrt nadaljnjega razvoja Skupine Pošta Slovenije in opredelila

strategijo upravljanja z energijo.

Opredelitev strategije upravljanja z energijo temelji na ugotovitvah SWOT-analize, v okviru

katere so prepoznane prednosti, priložnosti, slabosti in nevarnosti. Na osnovi te analize so

se določili Strateški kazalniki energetske učinkovitosti.

5.1.3 Odgovornosti v sistemu upravljanja z energijo

Poslovodstvo družbe zagotavlja kadre, posebna znanja, tehnologije in finančne vire, ki so

nujni za vzpostavitev, izvajanje, vzdrževanje in izboljševanje sistema upravljanja z energijo.

Vodstvo je odgovornosti preneslo na predstavnika vodstva za sistem upravljanja z energijo,

energetski tim, skrbnike stavb, skrbnike voznega parka in odgovorne vodje in vse zaposlene.

5.1.4 Cilji sistema upravljanja z energijo

Vodstvo družbe je sprejelo naslednje cilje sistema upravljanja z energijo:

− nižja poraba energije in prihranek energije glede na porabo energije v letu 2016;

− nižji stroški glede na porabljene količine energije;


19

− manjša obremenitev okolja zaradi izpustov toplogrednih plinov (CO2).

5.1.5 Energetska politika

Energetska politika sledi strateškim usmeritvam in razvojnim programom družbe.

Osnovna načela energetske politike so:

− prizadevanje, da se politika URE pri delu uresničuje v celotni organizaciji in na vseh

ravneh, ob sodelovanju vseh zaposlenih, ki po svojih močeh in pristojnostih pri tem

aktivno sodelujejo;

− prizadevanje za stalno izboljševanje energetske učinkovitosti. V ta namen se

sprejemajo in izvajajo ukrepi in projekti URE in OVE;

− višina sredstev, ki jih je treba pri tem vložiti, mora biti v razumnih mejah in glede na

dane okoliščine sprejemljiva.

− izvajanje zahtev, ki so povezane s porabo energije in so zakonsko zahtevane;

− pri porabi vseh energentov iskanje možnosti URE, kar se kaže tako na ekonomskem

kot okoljskem področju;

− pri iskanju izboljšav je osnovni pristop organizacije preprečevanje neracionalne

porabe energije ter preprečevanje onesnaževanja. Pri obnovi in posodabljanju

opreme se skrbi za racionalno izbiro opreme, skladno z dobro prakso stroke;

− skrb za čim višji nivo vzdrževanja vseh naprav in vozil, ki jih družba uporablja v

poslovnih procesih, in s tem zagotavljanje optimalne porabe energije, skladno s

tehnološkimi zmožnostmi naprav in vozil;

− skrb za dvig ozaveščanja vseh zaposlenih kot tudi poslovnih partnerjev o

pomembnosti učinkovite in varčne porabe energije.

5.1.6 Vrednotenje skladnosti z zakonskimi in drugimi zahtevami

Strokovni sodelavci, odgovorni za posamezno področje, posodabljajo register veljavne

zakonodaje ob vsaki spremembi relevantne zakonodaje, ki je objavljena v Uradnem listu

Republike Slovenije. Potek spremljanja zakonodaje podaja slika 5.1.


20

Slika 5.1: Potek spremljanja zakonodaje in implementacije novih predpisov v interne akte družbe [8]

5.1.7 Komuniciranje

Komuniciranje na področju upravljanja z energijo v družbi poteka na več načinov, ki so

navedeni v nadaljevanju.

Vključevanje energetskih tem na sestanke vseh skupin, ki so pomembne za upravljanje z

energijo (poslovodstva, energetskega tima, oddelka gradbeništva, oddelka eksterne logistike,

organizacijskih enot poslovnih enot).

Zaposleni lahko svoje pripombe in predloge posredujejo po elektronski pošti skrbnikom

stavb in voznega parka ter energetskemu timu.

Zaposleni so z internimi okrožnicami stalno obveščeni o pravilni in racionalni uporabi

energetskih naprav (razsvetljava, ogrevanje, hlajenje in prezračevanje) in službenih vozil. S

komuniciranjem se zagotavlja, da so zaposleni sproti in dobro obveščeni o stanju na področju

sistema upravljanja z energijo ter da se zavedajo koristi in slabosti, ki jih prinaša določen

nivo sistema upravljanja z energijo.


21

5.1.8 Energetsko izhodišče

Organizacija je določila za energetsko izhodišče koledarsko leto 2017. Za stavbe se spremlja

letna poraba celotne energije v kWh/m2. Za vozila se spremlja letna povprečna poraba goriva

v l/100 km.

5.1.9 Energetski kazalniki

Kazalniki energetske učinkovitosti so postavljeni na nivoju družbe, postopoma pa se po

potrebi uvajajo tudi na nivoju posameznih enot oziroma procesov.

Kazalniki energetske učinkovitosti za stavbe so:

− poraba vse energije na objektu / površino objekta (kWh/m2),

− poraba energije za ogrevanje v evrih na kvadratni meter (€/m2),

− poraba električne energije v evrih na kvadratni meter (€/m2).

Kazalnika energetske učinkovitosti za vozila sta:

− poraba pogonskega goriva / prevoženih 100 km (l/100 km),

− poraba v evrih na km (€/km).

Kazalnik energetske učinkovitosti podatkovnih centrov:

− PUE – faktor energetske učinkovitosti za posamezni podatkovni center.

5.1.10 Energetsko planiranje

Planiranje energetske učinkovitosti se izvaja enkrat letno ali po potrebi ob večjih

spremembah obsega obratovanja in vsebuje naslednje elemente:

− prepoznavanje in ovrednotenje porabnikov energije,

− postavljanje energetskih okvirnih in izvedbenih ciljev,

− planiranje letnih količin energentov in električne energije,


22

− spremljanje in obvladovanje zakonodajnih obveznosti in drugih zahtev,

− pripravo akcijskih planov za uresničevanje ciljev.

Proces energetskega planiranja sledi Strateškemu razvojnemu programu družbe in z njim

povezanimi investicijskimi dokumenti, kot so:

− program projektov izvajanja energetske učinkovitosti stavb Pošte Slovenije, d. o. o.

(petletno),

− manjša investicijska dela (letno),

− večja investicijska dela (letno),

− plan transportnih sredstev (letno),

− investicijski elaborat za transportna sredstva in logistično opremo (letno).

Za doseganje okvirnih in izvedbenih ciljev se vzpostavljajo, izvajajo in vzdržujejo akcijski

plani, ki vključujejo določitev odgovornosti, sredstva in časovne okvire, v katerih morajo

biti posamezni izvedbeni cilji doseženi, navedbo metode, s katero se preverja izboljšanje

energetske učinkovitosti, navedbo metode za preverjanje rezultatov.

Akcijski plani so sestavni del izvedbenih ciljev in se posodabljajo ob spremembi in

posodobitvi plana enkrat letno ali v krajšem časovnem intervalu, če je to potrebno zaradi

večjih sprememb v delovanju družbe.

Primer terminskega plana je podan v tabeli 5.1.

Tabela 5.1: Terminski plan izvajanja investicij [8]

Zap. št. Naziv objekta

Poslovni načrt Načrt naročil 2018 Statusi,

dogovori, opombe

izvedba JN 2018

Vrsta investicije

zgradbe oprema zgradbe oprema Naročilo Pogodbe

PE CELJE 8 9 10 13 14

1 8351 STRAŽA

Obnova prostorov


23

5.1.11 Nadzorovanje, merjenje in analiza

Nadzorovanje energetskih naprav se izvaja preko alarmov in SMS-obvestil. Obvestilo

prejme odgovorna oseba, ki obvesti zunanjega izvajalca, odgovornega za odpravo napake.

Enkrat letno energetski tim izvede podrobno analizo porabe energije za stavbe, kjer se

ugotavlja učinkovitost rabe.

Nadzor porabe pogonskega goriva opravijo skrbniki voznega parka na mesečni ravni pri

pregledu mesečne specifikacije dobavljenega goriva in potrjevanju računov za vsako vozilo

posebej. Če se ugotovijo odstopanja, se obvesti pristojnega skrbnika za energijo.

Enkrat letno energetski tim izvede podrobno analizo porabe pogonskega goriva po

posameznih vozilih, kjer se ugotavlja učinkovitost rabe.

V dokumentu Poročilo o voznem parku, ki se izdela letno, se podajo ugotovitve o porabi

goriva za posamezne vrste vozil in za tista območja ter vrste vozil, ki odstopajo v negativno

smer, ter se podajo ukrepi.

Nadzor porabe energentov opravijo skrbniki stavb na mesečni ravni pri pregledu mesečnega

poročila dobavitelja energije in potrjevanju računov za vsako odjemno mesto posebej. Če se

ugotovijo odstopanja, se o tem obvesti pristojnega skrbnika za energijo.

5.1.12 Letno poročilo o porabi energentov

V prvem četrtletju posameznega leta se za preteklo leto pripravi dokument Letno poročilo o

porabi energentov v družbi (energije za stavbe in vozil). Ključni podatki v letnem poročilu

se nanašajo na skupno porabo energije po letih, letno porabo po energentih, povprečno

porabo, delež porabe po vozilih, stanje skupnih specifičnih emisij glede na referenčno leto.

Primer spremljanja podatkov v letnem poročilu podajajo slike 5.2, 5.3 in 5.4.


24

Slika 5.2: Skupna poraba energije po letih [9]

Slika 5.4: Stanje skupnih specifičnih emisij glede na referenčno leto [9]

Letno se izdela tudi Poročilo o energentih, Za vozni park vključuje povprečno porabo goriva

v l/100 km po vrstah vozil.

0

10.000.000

20.000.000

30.000.000

40.000.000

50.000.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016

Elektrika

(kWh)

Z. plin

(kWh)

ELKO (kWh)

0

1000000

2000000

3000000

4000000

5000000

6000000

7000000

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Emisije CO₂ (kg CO₂)

71%

16%

4%

9%

Letni strošek (EUR)

Elektrika

Z. plin

ELKO

Ostalo

Slika 5.3: Letna poraba po energentih v letu 2016 [9]


25

Pošta Slovenije stalno spremlja stroške goriva za vozila. Ne glede na dejstvo, da se vozni

park Pošte Slovenije stalno širi, cene goriv pa nihajo, se stroški goriva za posamezne vrste

vozil od leta 2014 (oziroma od leta 2015 za TV) dalje stalno nižajo, kar je razvidno iz slike

5.5.

Slika 5.5: Emisije CO2 glede na gibanje števila vozil in prevoženih km (v %) – spremljanje sprememb glede

na predhodno leto [9]

5.1.13 Nadzorni informacijski sistemi

Redno se izvaja nadzor porabe in merjenje rezultatov učinkov preko programskih orodij:

− VNC Adress Book – CNS-centralni nadzorni sistem (Server MBCNS01),

− GEMALOGIC+ programska oprema za energetsko knjigovodstvo in upravljanje z

energijo,

− ElnetWEB – nadzor nad porabo energije,

− aplikacija za vozni park – modul CA Service Desk Manager (pregled nad porabo

energentov za vozila).

Programska oprema Elnet WEB je namenjena zbiranju podatkov iz več električnih

analizatorjev mreže oziroma merilcev energije, toplotnih števcev. Merilci so lahko vgrajeni

na različnih lokacijah, priključeni pa morajo biti na računalniško omrežje, v katerem je tudi

računalnik z nameščenim programskim paketom Elnet WEB+.

-4

-2

0

2

4

6

8

2011 2012 2013 2014 2015 2016

Δ emisij CO2 v % glede

na predhodno leto

Δ števila vozil v %

glede na predhodno

leto

Δ prevoženih km v %

glede na predhodno

leto


26

Osnovni prikaz uporabniškega vmesnika Elnet WEB+ sestavljajo naslednji parametri, kar

predstavlja slika 5.6.

Slika 5.6: Prikaz uporabniškega vmesnika Elnet WEB+ [10]

Sestava drevesne strukture je predstavljena na sliki 5.7.

Slika 5.7: Sestava drevesne strukture [10]

Polje za izris, prikaz podatkov podaja slika 5.8.


27

Slika 5.8: Polje za izris, prikaz podatkov [10]

Leta 2017 je družba vzpostavila sistem za vodenje energetskega knjigovodstva

(GemaLogic), ki se skladno z energetsko politiko stalno dopolnjuje in izboljšuje. S sistemom

GemaLogic se načrtuje in spremlja poraba energije ter ciljno spremlja poraba energije

predvsem pri večjih porabnikih.

GemaLogic je učinkovito orodje za zbiranje računov in podatkov, pregledovanje potreb ter

stroškov za energente in vodo ter posledično zniževanje stroškov (slika 5.10). Modul za

energetsko knjigovodstvo omogoča izdelavo energetskih kazalnikov in primerjalnih analiz

ter pripravo poročil. Podatki se lahko v aplikacijo vnašajo ročno ali avtomatsko z e-računi

ali direktno iz merilnikov preko komunikacijskih naprav. Prikaz podatkov v sistemu

GemaLogic je viden na sliki 5.9.


28

Slika 5.9: Prikaz podatkov v sistemu GemaLogic [11]

V letu 2011 je družba vzpostavila aplikacijo za upravljanje voznega parka (modul CA Asset

Manager in CA Service Desk ), v okviru katere se med drugim mesečno vodi, spremlja in

analizira poraba pogonskega goriva pri vozilih.

Aplikacija omogoča pregled in iskanje podatkov o sredstvih, kot podaja naslednja slika 5.10.


29

Slika 5.10: Prikaz pregleda in iskanja podatkov v aplikaciji za upravljanje voznega parka [12]

V okviru aplikacije za upravljanje voznega parka je omogočeno tudi spremljanje vseh

odprtih delovnih nalogov, potnih nalogov, notranje kontrole in druge zahteve po vozilih

posameznih poslovnih enot [12].

5.1.14 Sistem upravljanja z energijo

V organizaciji se je vzpostavil sistem upravljanja z energijo po zahtevah standarda ISO

50001:2011, ki vključuje vse dejavnosti, ki jih izvaja družba na vseh svojih lokacijah. V

okviru sistema upravljanja z energijo so se opredelile zahteve za obvladovanje


30

dokumentiranih informacij, izvajanje notranjih presoj, obvladovanje neskladnosti, korekcij,

korektivnih in preventivnih ukrepov, izvajanje vodstvenega pregleda.

5.1.15 Dokumentirane informacije

Dokumentacija je v splošnem razdeljena na štiri nivoje. Obvladovanje dokumentov je

podrobneje opredeljeno v organizacijskem predpisu Obvladovanje dokumentov. Nivoji

dokumentacije so prikazani na sliki 5.11.

Slika 5.11: Nivoji dokumentacije [8]

Vsi dokumenti so navedeni v Seznamu izdanih in spremljanih dokumentov.

5.1.16 Notranje presoje

Notranje presoje se planirajo in izvajajo z namenom ugotavljanja skladnosti sistema

upravljanja z energijo. Presoje so lahko:

− planirane; te so terminsko planirane tako, da se izvede notranja presoja glavnih

notranjih procesov ali sistemskih področij v načrtovanih časovnih presledkih,

najmanj enkrat letno;

− izredne; te niso vnaprej planirane. Izvedejo se na zahtevo poslovodstva v primeru

bistvenih sistemskih sprememb ali neskladnosti.

Poslovnik

Organizacijski predpisi

Pravilniki, navodila zakonodaja, standardi

Zapisi, obrazci


31

Presojevalec izdela pisno Poročilo o notranji presoji, ki je strokovnemu delavcu osnova za

določitev korektivnih ukrepov ter služi za izvajanje pregleda sistema upravljanja z energijo.

5.1.17 Neskladnosti, korekcije, korektivni in preventivni ukrepi

Ob ugotovitvi neskladnosti odgovorna oseba poda ugotovitev, kaj se je zgodilo, in vzrok za

nastalo neskladnost ter pripravi predlog korektivnega ukrepanja za odpravo nastale

neskladnosti in preventivnega ukrepanja za odpravo neskladnosti, da se enaka oziroma

podobna napaka ne ponovi. Določi se tudi rok za izvedbo ukrepov.

5.1.18 Vodstveni pregled

Predmet vodstvenega pregleda so naslednji elementi:

− ukrepi, ki so sledili predhodnim vodstvenim pregledom,

− pregled energetske politike,

− ocena izpolnjevanja zakonodajnih zahtev in sprememb zakonskih obveznosti ter

drugih zahtev, na katere je družba pristala,

− realizacija okvirnih in izvedbenih ciljev in programov preteklega obdobja,

− rezultati presoje SUE, korektivni in preventivni ukrepi,

− pregled celovite energetske učinkovitosti družbe,

− cilji za naslednje leto in priporočila za izboljšave.

5.1.19 Energetski pregled

Izhodiščni energetski pregled je bil izveden v letu 2017. V sklopu tega pregleda je bil

preverjen obstoječi Register energetskih porabnikov in Register priložnosti, ki se ga z vsako

novo investicijo redno posodablja.

Primer registra energetskih porabnikov podaja naslednja slika 5.12.


32

Slika 5.12: Primer registra energetskih porabnikov [13]

Če se pri energetskem planiranju in rednem mesečnem spremljanju porabe ugotovijo

bistvena odstopanja pri porabi energije in/ali se ugotovi neučinkovita poraba energije, se

izvede energetski pregled. Izvajajo se tri vrste energetskih pregledov:

− krovni energetski pregled,

− razširjeni in/ali usmerjeni energetski pregled

− enostavni energetski pregled.

Časovno periodo izvajanja energetskih pregledov določa Energetski tim po potrebi ali ob

večjih spremembah.

5.1.20 Krovni energetski pregled

V okviru energetskega pregleda je opredeljena razvrstitev in klasifikacija poštnih enot.

Predstavljene so njihove letne rabe energentov, hkrati pa so rezultati analiz primerjani z

izsledki iz preostalih energetskih pregledov. Opravljena je bila primerjalna analiza

gospodarske družbe Pošta Slovenije, ki se nanaša na podatke o rabi električne energije in

goriv na posameznem objektu.

Krovni energetski pregled družbe vključuje:

− uvod (opredelitev namena in ciljev energetskega pregleda, seznam lokacij, obseg,

referenčno obdobje),

− analizo porabe (analizo rabe in porabe posameznih energentov, analizo stroškov),

− zaključke (predlagane usmeritve po posameznih energentih, predlagani ukrepi),

− priloge (seznama slik in tabel).


33

Seznama slik in tabel podajata:

− porabo po posameznih energentih,

− mesečno in letno porabo posameznih energentov in skupno porabo v časovnih

obdobjih,

− stroške energentov,

− predstavitev kazalnikov spremljanja in učinkovitosti,

− delež porabe energentov po posameznih PE,

− diagrame kazalnikov porabe energentov.

Primeri analiz iz energetskega pregleda so podani v nadaljevanju.

Na sliki 5.13 je prikazana letna poraba električne energije po posameznih poslovnih enotah.

Slika 5.13: Letna poraba električne energije po posameznih poslovnih enotah [13]

Izdelana je analiza porabe pogonskega goriva po vrstah vozil. Največji delež goriva porabijo

vozila, ki spadajo v interno kategorijo C za redno dostavo in dostavo ter prevzem paketov

ali za prevoz poštnih sklepov, ki porabi 61 % vsega pogonskega goriva. Vozila interne

kategorija A za redno dostavo na poštah porabijo 28 % pogonskega goriva. Ostalo se

porazdeli na ostale kategorije. Navedeno je razvidno iz slike 5.14.


34

Slika 5.14: Analiza porabe pogonskega goriva [13]

Krovni pregled porabe energije obsega analizo porabe glavnih energetskih virov. V sklopu

krovnega pregleda porabe energije je bilo v analizo vzetih 514 poštnih poslovalnic. Na ta

način se je dobil vpogled, koliko posamezna poslovna enota porabi določenega energenta.

5.1.21 Razširjeni in/ali usmerjeni energetski pregledi

Razširjene in usmerjene energetske preglede izvajajo zunanje, specializirane organizacije z

ustreznimi referencami na tem področju. Za izdelavo razširjenih energetskih pregledov

izvajalci uporabljajo metodologijo, ki je določena v standardih za izvajanje energetskih

pregledov (ISO 50002 in EN 16247). Razširjeni energetski in usmerjeni pregledi so

dokumentirani v poročilih.

Potreba po izvedbi razširjenih ali usmerjenih energetskih pregledov je odvisna od naslednjih

kriterijev:

− nivo znanja o energetskih tehnologijah in tehnikah učinkovite porabe energije, ki jo

imajo strokovnjaki v družbi,

− razpoložljivost lastnih virov,

− zahtevnost in kompleksnost energetskih procesov v določenem objektu ali na

določenem področju, pomembnem za učinkovito porabo energije,

− potreba po neodvisnem strokovnem mnenju,

− velika tehnološka ali organizacijska sprememba,

− pomembno odstopanje od ciljnih vrednosti učinkovite porabe energije ter odstopanje

od kazalnikov.

A

27,92%

B

5,00%

C

61,32%

D

0,70%

E

3,25%

F

1,80%


35

Če je kateri od zgoraj naštetih kriterijev izpolnjen, se preveri potreba po naročilu razširjenega

in/ali usmerjenega energetskega pregleda. Ključne ugotovitve energetskih pregledov se

dokumentirajo v Register priložnosti. Za nadzor nad ugotovitvami in ukrepi za odpravo

pomanjkljivosti ali izkoriščanjem priložnosti na področju učinkovite porabe energije skrbi

energetski tim.

V nadaljevanju podajamo primer razširjenega energetskega pregleda, ki se nanaša na

zamenjavo razsvetljave v gospodarski družbi Pošta Slovenije. Vsebina pregleda vključuje:

− uvodni del,

− analizo (popis razsvetljave in rabe razsvetljave) po poslovnih enotah,

− ukrepe zamenjave razsvetljave,

− priloge (popis obstoječe razsvetljave po lokacijah, informacijski list o predlaganih

tipih razsvetljave),

− tabele (stanje razsvetljave, seznam zamenjanih svetil, ocena porabe energije za

razsvetljavo, seznam obstoječih svetil, seznam predlaganih svetil za zamenjavo, letne

porabe, tabela prihrankov, stroški ob zamenjavi razsvetljave, predpostavljeni stroški,

povzetek analize, izračun deležev, povzetek analize).

V nadaljevanju je podanih nekaj primerov iz razširjenega energetskega pregleda. V tabeli

5.2 je viden primer deleža električne energije, porabljene za razsvetljavo.

Tabela 5.2: Primer deleža električne energije porabljene za razsvetljavo [13]

Poraba električne energije za razsvetljavo [MWh]

Poraba celotne električne energije [MWh]

Odstotek električne energije za razsvetljavo

2014 102,01 672.386 15,2 %

2015 102,01 713.503 14,3 %

2016 102,01 695.092 14,7 %

Primer popisa obstoječe razsvetljave v letu 2017 na lokaciji uprave je viden v tabeli 5.3.


36

Tabela 5.3: Primer popisa obstoječe razsvetljave v letu 2017 na lokaciji uprave [13]

Zap. št.

Oznaka prostora

Tip svetila

Oznaka svetila

Št. svetil

Moč sijalke [kW]

Nazivna moč svetila [kW]

Obrat. ure poleti

Obrat. ure pozimi

Letna poraba EE [kWh]

1 Kotlovnica

Fluo sijalka

36W/840 T8 6 36 72 1.200 1.200

1.036,8

2 Hodnik 1 Fluo sijalka

22W/840 T5 10 22 22 1.200 1.200

528,0

3 Pisarna 1 Fluo sijalka

36W/840 T8 4 36 108 1.200 1.200

1.036,8


36W/840 T8 2 36 108 1.200 1.200

518,4


36W/840 T8 2 36 108 1.200 1.200

518,4

Primer predlaganih ukrepov zamenjave razsvetljave:

− prva varianta zajema zamenjavo vseh svetil v objektu,

− druga varianta zajema le zamenjavo svetil, v katerih sijalke še niso bile zamenjane.

Primer letne porabe električne energije za zamenjavo razsvetljave je viden v tabeli 5.4.

Tabela 5.4: Primer letne porabe električne energije za zamenjavo razsvetljave [13]

Zap. Št

Predlog za zamenjavo - oznaka Z-LED svetila

Št. svetil potrebnih zamenjave

Moč novega svetila [W]

Skupna moč novih svetil [W]

Povprečno št. obratovalnih ur [h/leto]

Letna poraba EE [kWh]

1 MISQ604-4A 1 32 32 2.400 76,80

2 osram flood light 2 10 20 8.928 178,56

3 SPOTRON84LOB 10 61 610 2.400 1.464,00

4 Z-modul5W (modul na AL) 5 5 25 2.400 60,00

5 NS_1.5-40 8 13 104 2.400 249,60

Primer pričakovanega prihranka električne energije je viden v tabeli 5.5.

Tabela 5.5: Primer pričakovanega prihranka električne energije [13]

Poraba popisano stanje 2017 [kWh] 108.920

Poraba EE svetil, ki so že varčna [kWh] 13.847

Poraba EE razsvetljave - zamenjana svetila [kWh] 36.023

Prihranek EE po zamenjavi razsvetljave [kWh] 59.049


37

Zaključek oziroma povzetek analize zamenjave razsvetljave podaja naslednja tabela 5.6.

Tabela 5.6: Zaključek oziroma povzetek analize zamenjave razsvetljave [13]

Predpostavljena zmanjšana poraba EE za razsvetljavo 59 MWh

Predpostavljeno zmanjšanje letnega stroška za EE: 4.133 EUR

Skupni stroški: 33.952 EUR

Vračilna doba: 8,7 let

Terminski plan uvajanja v mesecih 3 – 6

Težavnost: Srednja

Tveganje: nizko

5.1.22 Enostavni energetski pregledi

Enostavne energetske preglede (v nadaljevanju: EEP) izvaja družba po potrebi, z lastnimi

viri in strokovnim znanjem. Izvajajo ga za EEP kompetentni izvajalci. Praviloma so to

strokovnjaki s področij tehnike, ki so interno usposobljeni.

Osnova za izvedbo EEP je dokument Zapisnik enostavnega energetskega pregleda in podatki

o porabi energije na obravnavani lokaciji. Izvajalec na lokaciji izvede pregled vseh

pomembnih energetskih procesov ter se pogovori z osebami, ki so odgovorne za učinkovito

porabo energije. Ugotovitve EEP se zapišejo v Register energetskih priložnosti [13].

Podan je primer zapisa enostavnega energetskega pregleda na sliki 5.20.


38

Slika 5.15: Primer zapisa enostavnega energetskega pregleda [13]

Ključne ugotovitve EEP pa se dokumentirajo v Register priložnosti, ki ga podaja tabela 5.7.

Tabela 5.7: Tabela ugotovitev EEP [13]

Ukrep Odgovorni za

ukrep

Datum izvedbe ukrepa Opomba

1 Vgradnja senzorjev v WC prostore B. C. 22. 1. 2018 Poslano navodilo vsem

skrbnikom

2 Vgradnja varčnih perlatorjev 50 %

prihranka vode na izpustnih mestih

B. C. jan.–dec. 2018 Poslano navodilo vsem

skrbnikom

3 Ob zamenjavi WC kotličkov vgradnja

varčnih s tipko 3/5 Litrov


skrbnikom

4 Popis računov in vnašati podatke v

tabelo "skupni disk ISO 50001


skrbnikom

5.2 PRISTOP K VZPOSTAVITVI SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO V DARS, D. D.

Družba je izdelala Poslovnik sistema vodenja, ki predstavlja temeljni dokument sistema in

služi kot okvir, znotraj katerega bo družba skozi leta dosegla svoje strateške cilje.


39

Standardi ISO 9001, ISO 14001, BS OHSAS 18001 in ISO 50001 postavljajo posebne

zahteve glede obvladovanja virov, med katerimi so najpomembnejši zaposleni. Tako

menedžment kot ostali zaposleni morajo spremljati in razvijati svojo kompetentnost, katere

del je tudi zmožnost timskega reševanja problemov ter tudi neprestana prizadevanja za dobre

medsebojne odnose.

Ključni postopki, katere je organizacija opredelila pri vzpostavitvi v sistemu upravljanja z

energijo se nanašajo na: kontekst organizacije, strategijo razvoja energetske učinkovitosti,

odgovornosti v sistemu upravljanja z energijo, cilje sistema upravljanja z energijo,

energetsko politiko, skladnosti z zakonskimi in drugimi zahtevami, komuniciranje,

energetsko izhodišče, energetske kazalnike, energetsko planiranje, nadzorovanje, merjenje

in analiziranje, sistem upravljanja z energijo, energetski pregled.

5.2.1 Kontekst organizacije

Družba DARS, d. d., je v večjem delu dokončala izgradnjo avtocestnega omrežja v Sloveniji.

Nedokončane nekatere povezave z omrežjem na sosednjem Hrvaškem in investicije, ki so

potrebne za zagotavljanje višjega nivoja prometne varnosti, ne morejo spremeniti dejstva,

da se je DARS zaradi sprememb v poslovnem okolju preoblikoval v aktivnega upravljalca

avtocestnega sistema v državi.

V poslovnem okolju so poleg zagotavljanja mobilnosti ljudi in blaga vedno bolj prisotne

naslednje potrebe, ki jih je treba upoštevati pri pripravi novega strateškega načrta,

usmerjenega v trajnostni razvoj, ki prihodnje aktivnosti osredotoča na:

− upoštevanje ekonomskega in družbenega vidika pri načrtovanju in izvajanju

investicij in drugih aktivnosti,

− okoljsko sprejemljivost in znatno zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, ki jih

povzročajo najrazličnejše oblike prometa,

− prilagajanje digitalni transformaciji in razvoj novih naprednih tehnologij

(alternativni viri energije, t. i. pametne ceste in pametna mobilnost itd.),


40

− daljšanje življenjske dobe infrastrukture z optimalnim vzdrževanjem in

prenavljanjem ter nadgrajevanjem obstoječega sistema, v skladu z višanjem

standardov,

− dolgoročno stabilno poslovanje, odgovorno do okolja in družbe.


Ključne strateške elemente poslovanja predstavljajo poslanstvo, vizija in vrednote.

Poslanstvo določa dolgoročni razlog obstoja družbe in nakazuje, kako se bo družba približala

viziji oz. ali jo bo dosegla in je naslednje: s sodobnimi pristopi in odgovorno do okolja se

optimizira pretočnost prometa ter zagotavlja varnost in udobnost na slovenskem

avtocestnem omrežju.

Na osnovi opredeljenih vrednot je družba vzpostavila Strateško mapo, ki je predstavljena na

sliki 5.16.

Slika 5.16: Strateška mapa [14]


41

Strateška mapa povezuje vizijo in njene deležnike s tremi ključnimi strateškimi smernicami

DARS, d. d. V izdelani Strategiji družbe 2017–2020 se daje velik poudarek energetski

učinkovitosti in varovanju okolja in za ta namen je določen operativni cilj, ki se nanaša na

izboljšanje ključnih kazalnikov energetske učinkovitosti z namenom racionalizacije

stroškov:

− zmanjšanje količinske porabe električne energije do leta 2020 za 5 % glede na

obstoječe stanje porabnikov električne energije in znižanje stroškov električne

energije za 3 % glede na leto 2015;

− zmanjšanje porabe energentov za ogrevanje za 10 % do leta 2020 glede na

izhodiščno leto 2015;

− zmanjšanje emisij CO2 energentov za ogrevanje za 20 % do leta 2020 glede na

izhodiščno leto 2015.

Strateške smernice, strateške cilje in ključne kazalnike podaja tabela 5.8.

Tabela 5.8: Strateške smernice, strateški cilji [14]

Strateška smernica:

DOLGOROČNA POSLOVNA STABILNOST

(Ciljni deležniki: DRUŽBA, LASTNIKI, ZAPOSLENI, POSLOVNI PARTNERJI)

Strateški cilji

(SC)

Ključni

kazalniki

Operativni cilji (OP)

SC 5:

Uvajanje

vitkega

poslovanja

Stroškovna

učinkovitost <

18,4 %

OP 23: Izboljšati in razviti ključne kazalnike energetske učinkovitosti z

namenom racionalizacije stroškov:

- Količinska poraba električne energije se bo do leta 2020 zmanjšala za

5 % glede na obstoječe stanje porabnikov električne energije ter

znižanje stroškov električne energije za 3 % glede na leto 2015.

- Zmanjšati porabo energentov za ogrevanje za 10 % do leta 2020 glede

na izhodiščno leto 2015.

- Zmanjšati emisijo CO2 energentov za ogrevanje za 20 % do leta 2020

glede na izhodiščno leto 2015.

5.2.3 Odgovornosti v sistemu upravljanja z energijo

Uprava družbe se zavezuje, da bo s sprejetimi ukrepi in osebnimi zgledi sledila sprejeti

politiki sistema vodenja, strateškim in operativnim ciljem ter da bo pravočasno ukrepala v


42

primeru zaznanih tveganj in priložnosti. Na ta način bo prispevala k nenehnemu

izboljševanju sistema vodenja ter uspešnemu in trajnostno naravnanemu poslovanju družbe.

Uprava izvaja aktivnosti z namenom, da vsak zaposleni razume svojo vlogo pri zagotavljanju

nenehnega izboljševanja uspešnosti sistema vodenja.

Uprava družbe je imenovala direktorja projektov za predstavnika vodstva sistema vodenja

kakovosti, ravnanja z okoljem in sistema upravljanja z energijo ter delavskega direktorja za

predstavnika vodstva sistema varnosti in zdravja pri delu.

Določeni so skrbniki za sistem upravljanja z energijo. Izdelano je pooblastilo za skrbnike

sistema upravljanja z energijo.


Vsebina ciljev poslovanja je usmerjena v uravnoteženo zadovoljevanje zahtev notranjih in

zunanjih odjemalcev. Izhodišča za postavitev poslovnih ciljev oz. ciljev kakovosti, ciljev s

področja ravnanja z okoljem, sistema upravljanja z energijo ter varnosti in zdravja pri delu

so prepoznana pričakovanja in zahteve lastnikov, odjemalcev, zainteresiranih strani,

zakonodaje in rezultatov poslovanja preteklih let.

Sprejete energetske cilje za obdobje 2017–2018 podaja tabela 5.9.

Tabela 5.9: Sprejeti energetski cilji za obdobje 2017–2018 [14]

Št. OKVIRNI

CILJ

IZVEDBENI

CILJ

ROK ODGOVORNA

OSEBA

STRO

ŠKI

UČINEK PROGRAM

1. Stalno

zmanjševanje

relativne

porabe

električne

energije

Zmanjšanje

porabe električne

energije za 3 % do

leta 2018 glede na

leto 2015.

Direktor področja

upravljanje

/

Zmanjšan

a poraba

el. en. na

letni ravni

za

100.000 €

Zmanjševanje

porabe

električne

energije na

razsvetljavi z

izvedbo

menjave z led

svetili ter ostali

ukrepi

»se nadaljuje«


43

»nadaljevanje«

Št. OKVIRNI

CILJ

IZVEDBENI

CILJ

ROK ODGOVORNA

OSEBA

STROŠKI UČINEK PROGRAM

10 Realizacija

akcijskega

načrta

ukrepov na

osnovi

energetskeg

a pregleda

Zmanjšati

porabo

energentov za

ogrevanje za

10 % do leta

2020.

Direktorji

področij in

projektov,

posameznih

ukrepov

Učinki za

posamezen

ukrep so

opredeljeni

v poročilu

energetskeg

a pregleda.

Programi kot

ukrepi so

opredeljeni v

poročilu

energetskega

pregleda.

5.2.5 Energetska politika

Družba je sprejela politiko sistema vodenja, v okviru katere je podana tudi zaveza za

energetsko učinkovitost in se uresničuje na naslednji način:

− z odgovornim odločanjem na podlagi konkretnih informacij in dejstev,

− z vzpostavljanjem dobrih pogojev in odnosov vseh deležnikov znotraj in izven

družbe,

− s spodbujanjem proaktivnega delovanja s poudarkom na inovativnosti

zaposlenih,

− z upravljanjem prepoznanih tveganj in udejanjanjem zaznanih priložnosti,

− povečevanje učinkovitosti rabe vseh vrst materialov in energije v celotnem

življenjskem ciklu storitve,

− z doslednim spoštovanjem zakonodaje, drugih obvezujočih zahtev in razvojnih

usmeritev,

− z vzajemno koristnim sodelovanjem s partnerji in drugimi zunanjimi izvajalci,

− s podpiranjem razvoja stroke in pridobivanjem novih znanj in veščin,

− aktivnim komuniciranjem znotraj družbe in z zunanjimi javnostmi,

− z zavezanostjo preprečevanja poslabšanja zdravja zaposlenih in poškodb,

− z vzpostavljanjem in doseganjem merljivih ciljev izboljšav na vseh področjih

poslovanja,


44

− pri nabavi izdelkov in storitev ter pri načrtovanju novih rešitev načrtno

upoštevanje vseh vidikov poslovanja (okolje, energija, kakovost, varnost,

ekonomika).

5.2.6 Vrednotenje skladnosti z zakonskimi in drugimi zahtevami

Družba je izdelala Postopek spremljanja in uvajanja zakonodajnih in drugih zahtev, v

katerem so podane zahteve za spremljanje zakonodajnih zahtev s področja okolja,

upravljanja z energijo in zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom.

5.2.7 Komuniciranje

Notranje komuniciranje poteka na osnovi naslednjih mehanizmov: vodstveni pregled,

sestanki ožjega in širšega kolegija uprave, tematski kolegij direktorja poslovnega področja,

kolegiji področij, sestanki projektnih skupin, komisij, odborov, interni časopis »Avtoceste«,

mesečni informator »Preglednik«, Intranet, oglasne table, E-pošta.

Vodstvo družbe je zaposlenim posredovalo jasne informacije o okoljsko in energetsko

odgovornem vedenju, kot je razvidno iz slike 5.17.


45

Slika 5.17: Informacije o okoljsko in energetsko odgovornem vedenju [14]

V primeru izrednih razmer ali nesreč so odgovornosti in potrebne aktivnosti opredeljene v

»Načrtih zaščite in reševanja«, ki se nahajajo na spletnem mestu družbe.

5.2.8 Energetsko izhodišče

Kot energetsko izhodišče za skupno porabo električne energije se je določila poraba v letu

2010. Kot energetsko izhodišče za porabo električne energije v sklopu javne razsvetljave se

je določila poraba v letu 2010.

Kot energetsko izhodišče se je za delovna vozila določila poraba goriva v letu 2013. Kot

energetsko izhodišče se je za osebna vozila in vozila cestninskega nadzora določila

povprečna poraba goriva v letu 2011.

Kot energetsko izhodišče za ogrevanje se z namenom zmanjševanja rabe energentov za

ogrevanje vzame izhodiščno leto 2015.


46

5.2.9 Energetski kazalniki

Družba je določila nabor krovnih kazalnikov, katerih doseženi rezultati se spremljajo

mesečno ali kvartalno.

Sprejeti kazalniki so razvidni v tabelah 5.10, 5.11, 5.12, 5.13, 5.14, 5.15, 5.16, 5.17.

Tabela 5.10: Osnovni kazalniki električne energije [26]

OSNOVNI KAZALNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE– MESEČNO SPREMLJANJE

Skupna poraba električne energije (kWh)

Skupni strošek porabljene električne energije (el. energija in omrežnina) (€)

Strošek dobavljene električne energije (€)

Strošek omrežnine (€)

Poraba električne energije po avtocestnih vzdrževalnih bazah (ACB) in izpostavah (kWh)

Poraba električne energije za skupino (ACB + CP+RAZSVETLJAVA) (kWh)

Poraba električne energije po cestninskih postajah (CP) (kWh)

Poraba električne energije pod ostalo (kWh)

Poraba električne energije na kilometer avtocest (kWh/km)

Strošek električne energije na kilometer avtocest (brez omrežnine) (€ /km)

Mesečni prihranek v primerjavi z istim obdobjem preteklega meseca.

- Absolutni prihranek (kWh)

- Relativno – primerjava porabe v kWh na kilometer avtoceste (kWh/km)

- Relativno –prihranek v € na kilometer avtoceste (€/km)

Tabela 5.11: Izvedbeni kazalniki – kvartalno spremljanje [26]

IZVEDBENI KAZALNIKI – KVARTALNO SPREMLJANJE

Poraba električne energije javne razsvetljave (kWh)

Poraba električne energije javne razsvetljave na m2 osvetljene površine (kWh/m2)

Tabela 5.12: Izvedbeni kazalniki - letno spremljanje [26]

IZVEDBENI KAZALNIKI – LETNO SPREMLJANJE

Poraba električne energije v predorih z ventilacijo (kWh)

Poraba električne energije predori nad 350 metrov brez ventilacije (kWh)

Poraba električne energije predori pod 350 metrov (kWh)


47

Tabela 5.13: Osnovni kazalniki ogrevanja [26]

Tabela 5.14: Osnovni kazalniki za vozni park [26]

OSNOVNI KAZALNIKI ZA VOZNI PARK – MESEČNO SPREMLJANJE

Število kilometrov osebnih vozil in vozil cestninskega nadzora (km)

Poraba goriva osebnih vozil in vozil cestninskega nadzora (l)

Povprečna poraba goriva osebnih vozil in vozil cestninskega nadzora (l/100 km)

Število kilometrov na delovno vozilo (km)

Poraba goriva na delovno vozilo (l)

Povprečna poraba goriva na delovno vozilo (l/100 km)

Tabela 5.15: Izvedbeni kazalniki - letno spremljanje [26]

IZVEDBENI KAZALNIKI – LETNO SPREMLJANJE

Prihranek v primerjavi z enakim obdobjem preteklih let po kategorijah (osebna vozila, vozila

cestninskega nadzora, delovna vozila):

• Povprečna poraba goriva na vozilo (l/100 km)

(l/delovno uro)

Tabela 5.16: Osnovni kazalniki - mesečno spremljanje [26]

OSNOVNI KAZALNIKI (OSTALI) – MESEČNO SPREMLJANJE

Poraba vode po odjemnih mestih (l)

Strošek vode po odjemnih mestih (vodarina; števčnina; omrežnina; okoljska dajatev za odpadne vode;

odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode)

(€)

OSNOVNI KAZALNIKI OGREVANJA – MESEČNO SPREMLJANJE

IZVEDBENI KAZALNIKI – KVARTALNO ALI LETNO

Prihranek v primerjavi z enakim obdobjem preteklih let (indeks)

Strošek kurilnega olja (€ )

Poraba kurilnega olja (l)

Poraba kurilnega olja glede na ogrevano površino posameznega objekta (l/m2)

Strošek zemeljskega plina (€ )

Poraba zemeljskega plina (Nm3)

Poraba zemeljskega plina glede na ogrevano površino posameznega objekta (Nm3/m2)

Strošek energije daljinskega ogrevanja (€ )

Poraba energije daljinskega ogrevanja glede na ogrevano površino objekta (kWh/m2 )

Strošek UNP (€ )

Poraba UNP (l)

Poraba UNP glede na ogrevano površino posameznega objekta (l/m2)

Skupni strošek ogrevanja

(€ )


48

Tabela 5.17: Izvedbeni kazalniki – kvartalno ali letno spremljanje [26]

IZVEDBENI KAZALNIKI – KVARTALNO ALI LETNO SPREMLJANJE

Poraba vode po odjemnih mestih v primerjavi s predhodnimi obdobji (indeks)

Strošek vode po odjemnih mestih v primerjavi s predhodnimi obdobji (vodarina; števčnina; omrežnina;

okoljska dajatev za odpadne vode; odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode)

(indeks)


Vzpostavljen je organizacijski predpis za izvajanje energetskega planiranja. Energetsko

planiranje je v skladu z energetsko politiko in ima za posledico dejavnosti, ki nenehno

izboljšujejo energetsko učinkovitost. Postopek energetskega planiranja podaja slika 5.18.

Slika 5.18: Postopek energetskega planiranja [26]

Družba je sprejela postopek energetskega planiranja in ga opisala v tabeli iz katerega so

razvidne posamezne aktivnosti kot tudi odgovornosti in dokument, ki spremljajo postopek

energetskega planiranja. Postopek vključuje naslednje aktivnosti:

− vključitev področja učinkovite rabe energije v »Strategijo družbe DARS, D. D.«,

− izdelava letnega plana energetskih pregledov,

− pregled in morebitna dopolnitev kazalnikov za spremljanje rabe energije,

− priprava osnutka ciljev in programov na področju energetike,

− potrditev ciljev in programov na področju energetike,


49

− izvajanje energetskih pregledov tekom leta v skladu s planom,

− izvajanje projektov za doseganje ciljev s področja energetike,

− ovrednotenje racionalne rabe energije glede na izhodiščno leto,

− izvedba vodstvenega pregleda sistema upravljanja z energijo.

Družba je vzpostavila tudi postopek planiranja okoljskih in energetskih vidikov, ki vključuje

naslednje aktivnosti:

− pregled in dopolnitev »Registra okoljskih in energetskih vidikov« ter določitev

pomembnih vidikov,

− pregled in dopolnitev letnega poslovnega načrta, vključno z okoljskimi cilji,

− ponovno vrednotenje okoljskih in energetskih vidikov v primeru sprememb tekom

leta: nova zakonodaja, ekonomika, pritožbe.

Na osnovi izvedenih energetskih pregledov s podanimi usmeritvami in na osnovi

prepoznanih pomembnih vplivov na okolje in energijo se v družbi izdela akcijski plan

nadaljnjih energetskih pregledov, kot to podaja naslednja tabela 5.18.

Tabela 5.18: Akcijski plan družbe [15]

ŠT.

UKREPA

UKREP

Referenčni

dokument:

ENERGETSKI

PREGLED

ABC HRUŠICA

Odgovornost

Rok

realizacije

% REALIZACIJE

RAZLOGI ZA

NEREALIZACIJO

KRATEK OPIS

UČINEK MED

PREDVIDENIM

IN DEJANSKO

DOSEŽENIM

REZULTATOM

1

Energetska

sanacija ACB

Hrušica:

Zamenjava

ogrevalnega

sistema ACB

Hrušica in

cestninske postaje

Hrušica (poglavje

3.7).

Projektna

dokumentacija

do 2017.

Izvedba do

2018.

30 % Investicije –

zamenjava

ogrevalnega sistema

(kotlovnice),

JN za zamenjavo

vira ogrevanja je v

teku – izvaja se

evalvacija prispele

ponudbe.

»se nadaljuje«


50

»nadaljevanje«

ŠT.

UKREPA

UKREP

Referenčni

dokument:

ENERGETSKI

PREGLED

ABC HRUŠICA

Odgovornost

Rok

realizacije

% REALIZACIJE

RAZLOGI ZA

NEREALIZACIJO

KRATEK OPIS

UČINEK MED

PREDVIDENIM

IN DEJANSKO

DOSEŽENIM

REZULTATOM

2.

Regulacija

ogrevanja v

upravni stavbi

ACB Hrušica

(poglavje 3.5).

Izvedba do

konca 2018.

Z rekonstrukcijo

sistema ogrevanja

se izvede tudi

regulacija sistema

ogrevanja.

10 %


Družba se z letno porabo energije 47,6 GWh (v letu 2017) že uvršča med velike slovenske

porabnike energije. Glede na procese družbe, ki jih določa potreba po osvetljevanju površin,

kot tudi upravljanju in vzdrževanju cest, predstavlja največjo porabo energije električna

energija (51,6 %), ki ji sledi poraba goriva za pogon vozil (35,1 %). Manjši del energije se

porablja za potrebe ogrevanja objektov. To področje je zaradi velikih možnosti optimizacije

pomemben element upravljanja energije.

Družba ima vzpostavljen način nadzorovanja, spremljanja in analiziranja energentov skozi

različne pristope, kot so:

− spremlja rabo in porabo vseh energentov,

− poraba električne energije,

− poraba električne energije na kilometer avtoceste (AC) (KWh/km),

− spremljanje porabe goriv osebnih vozil in vozil cestninskega nadzora,

− spremljanje porabe toplotne energije na m2 ogrevalnih površin,

− spremljanje ogljičnega odtisa po letih,

− spremljanje in nadzorovanje v okviru GRI-kazalnikov.

V nadaljevanju so prikazani primeri navedenih pristopov spremljanja energentov.


51

Spremljanje rabe in porabe vseh energentov je razvidno iz naslednje tabele 5.19.

Tabela 5.19: Spremljanje rabe in porabe vseh energentov

2015 2016 2017

Elektrika MWh 25.735 25.181 24.526

Goriva MWh 17.033 17.442 16.689

Zemeljski plin MWh 1.866 1.524 1.676

UNP propan MWh 2.018 2.253 2.123

UNP propan butan MWh 1.171 1.225 1.105

Kurilno olje MWh 238 344 291

Daljinsko

ogrevanje MWh 586 810 778

Skupaj MWh 48.647 48.779 47.188

Spremljanje porabe električne energije, ki kaže pozitivne trende, je razvidno iz slike 5.19.

Slika 5.19: Spremljanje porabe električne energije [14]

Spremljanje porabe električne energije na kilometer AC (KWh/km), kot je razvidno iz slike

5.20.


52

Slika 5.20: Spremljanje porabe električne energije na kilometer AC [14]

Spremljanje porabe goriv osebnih vozil in vozil cestninskega nadzora podaja slika 5.21.

Slika 5.21: Spremljanje porabe goriv osebnih vozil in vozil cestninskega nadzora [14]

Spremljanje porabe toplotne energije na m2 ogrevalnih površin podaja slika 5.22.

Slika 5.22: Spremljanje porabe toplotne energije na m2 [14]


53

Spremljanje ogljičnega odtisa po letih. V spodnjih grafih prikazujemo izračun ogljičnega

odtisa za družbo kot celoto in relativno na kilometer vzdrževane avtoceste:

− Ogljični odtis po letih podaja slika 5.23.

Slika 5.23: Ogljični odtis v letih 2015-2017 [14]

− Ogljični odtis na kilometer AC podaja slika 5.24.

Slika 5.24: Ogljični odtis na kilometer AC [14]

Spremljanje in nadzorovanje v okviru GRI-kazalnikov podaja tabela 5.20.


54

Tabela 5.20: Spremljanje in nadzorovanje v okviru GRI kazalnikov [14]

Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initative) – osnovna raven (»in

accordance« - Core)

Specifična standardna razkritja

GRI 302 Energija

103-1

103-2

103-3

Obrazložitev bistvene teme

in njenih mej

302-1 Poraba energije znotraj

organizacije

302-3 Učinkovita raba energije

302-4 Zmanjševanje porabe

energije

Družba ima večletno tradicijo spremljanja porabe energije in vode na nivoju družbe ter po

objektih – avtocestne baze, poslovni objekti in cestni predori. Odgovorne osebe na lokacijah

(vodje ACB) so odgovori za porabo energije po posamezni lokaciji, zato podatke spremljajo

tako na posamezni enoti kot tudi v vodstvu podjetja v Celju. Računi se v DARS-u spremljajo

na ravni celotnega podjetja in se tudi arhivirajo na sedežu podjetja v Celju.

Na sedežu podjetja se izvaja tudi primerjalna analiza stroškov po posameznih lokacijah, pri

čemer je treba upoštevati, da je namembnost objektov na posamezni lokaciji lahko različna.


Družba je vzpostavila sistem vodenja v okviru poslovnih dejavnosti, na osnovi standardov

ISO 9001:2015, ISO 14001: 2015, BS OHSAS 18001:2012 in ISO 50001:2011.

V okviru celovitega sistema vodenja so:

− prepoznali procese, potrebne za delovanje in izboljševanje sistema vodenja, in jih

popisali v opisih procesov. Procese so opredelili tako, da so razumljivi in uporabni

ter jih je mogoče upravljati in nadzorovati,

− določili zaporedje in medsebojne vplive teh procesov,


55

− določili kriterije in metode, potrebne za zagotovitev učinkovitega in uspešnega

delovanja in obvladovanja teh procesov,

− zagotovili, da so na voljo viri in informacije, potrebne za podporo delovanja in

nadzor teh procesov;

− zagotovili merjenje, spremljanje in analiziranje teh procesov ter izvajanje ukrepov,

potrebnih za doseganje planiranih rezultatov in nenehnega izboljševanja.

V okviru sistema vodenja so se vzpostavili procesi, ki so opredeljeni kot procesi vodenja,

glavni in podporni procesi.


Družba je vzpostavila strukturo dokumentacije sistema vodenja, katere osnovni dokument

je Poslovnik sistema vodenja. Vsebina poslovnika podaja pristope v procesih, ki so usklajeni

z zahtevami sprejetih standardov ISO 9001: 2015, ISO 14001: 2015, BS OHSAS

18001:2012 in ISO 50001:2011 ter drugimi »dobrimi praksami« na področju vodenja.

Dokumentacija sistema vodenja je strukturirana, kot prikazuje slika 5.25.

Slika 5.25: Dokumentacija sistema vodenja [14]

NOSILCI VRSTA DOKUMENTA VSEBINA

Uprava družbe,

direkt or sistema

vodenja, vodje

procesov

I. NIVO

POSLOVNIK

SISTEMA

VODENJA

Temeljni

dokument

sist ema vodenja

Odgovorne osebe

procesov

I I. NIVO

OPISI PROCESOV

ORGANIZACIJSKI PREDPISI,

PRAVILNIKI

Opis izvajanja

posameznih

procesov

Izvajalci

akt ivnosti

II I. NIVO

NAVODILA

Navodila za

izvedbo

posameznih

akt ivnost i


56

5.2.14 Notranje presoje

Predstavnik vodstva sistema vodenja izdela program notranjih presoj v planiranih intervalih,

ki vključuje presojo elementov sistema vodenja po posameznih procesih družbe.

Presoja izven programa (izredna presoja) se lahko izvede na zahtevo uprave, predstavnika

vodstva sistema vodenja kakovosti in ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu,

skrbnikov sistema vodenja, uporabnikov ali zaradi nezadostne uspešnosti sistema vodenja

po odločitvi odgovorne osebe procesa ali po izpeljanih večjih organizacijskih spremembah.

Izvedbo notranjih presoj sistema vodenja lahko izvajajo le usposobljeni in neodvisni

presojevalci.

5.2.15 Neskladnosti, korekcije, korektivni in preventivni ukrepi

Obsežnost korektivnih ukrepov prilagodijo oceni posledic dejanskih neskladnosti in jih

izvajajo v skladu z opredelitvami, ki vključujejo pregledovanja ugotovljenih neskladnosti,

določanje vzrokov neskladnosti, ocenjevanje potreb po ukrepih, s katerimi se zagotovi, da

se neskladnosti ne ponovijo, določitev in izvajanje potrebnih ukrepov, zapisovanje

rezultatov izvedenih ukrepov, pregledovanje izvedenih korektivnih ukrepov.

5.2.16 Vodstveni pregled

Uprava družbe stalno spremlja in nadzira poslovanje s sprejemanjem poslovnih odločitev ter

obravnavo poročil o izvrševanju sklepov in sprejemanjem korektivnih oz. preventivnih

ukrepov. Skozi vse leto uprava spremlja delovanje družbe tudi preko raznovrstnih

periodičnih poročil o izvajanju posameznih nalog, dejavnosti.

Enkrat na leto uprava izvede celovit pregled poslovanja (vodstveni pregled). Ob obravnavi

poročil uprava preveri uresničevanje zastavljenih ciljev, prouči morebitna odstopanja od


57

začrtanih planov in identificira razloge za odstopanja ter sprejme odločitve o potrebnih

preventivnih in/ali korektivnih ukrepih. Ob tem pregledu oceni tudi uspešnost izvedenih

ukrepov.


Z energetskimi pregledi se določijo in ovrednotijo rabe in porabe energije, predvsem pa se

določijo potenciali za povečevanje energetske učinkovitosti (ukrepi). S tem se določijo

področja, pomembna za delovanje na področju učinkovite rabe energije.

V letnem planu energetskih pregledov se določi, kateri energetski pregledi se bodo izvajali

v družbi in kateri se bodo izvedli v sodelovanju z zunanjimi specializiranimi organizacijami.

Praviloma se zunanja pomoč poišče takrat, ko se želi neodvisna zunanja ocena in takrat, ko

je potrebna obsežnejša strokovna podpora na določenih specialističnih segmentih.

Energetski pregledi se delijo v dve kategoriji:

− Enostavni energetski pregled se izvaja s pomočjo vprašalnika. Število pregledov je

okvirno določeno v Načrtu energetskih pregledov za tekoče leto. Enostavne

energetske preglede izvajajo usposobljeni sodelavci in notranji presojevalci. Poročilo

o izvedenem enostavnem energetskem pregledu se nahaja na lokaciji pregleda in

služi kot nadzor nad določenimi ukrepi izboljšav. Na poročilu (vprašalniku) so

določeni ukrepi za izboljšave z odgovornimi osebami in roki.

− Strokovne (zunanje) energetske preglede izvajajo zunanji strokovnjaki, ki opravijo

pregled v skladu z zahtevami standarda ISO 50002:2014, pri čemer se morajo

upoštevati določbe »Pravilnika o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega

pregleda«.

Enostavni energetski pregled temelji na vprašalniku za enostavni energetski pregled, ki je

razviden iz tabele 5.21.


58

Tabela 5.21: Vprašalnik za enostavni energetski pregled [16]

Vprašanja: Ocena od 1

do 5

Predlagani ukrepi:

− Tip in stanje klima naprav (temperature v prostoru, aktivni

alarmi itd.):

− Stanje tehnoloških naprav na objektu (komprimiran zrak)

− Stanje objekta (poškodbe, vzdrževanost):

− Tip in stanje ogrevalnih naprav na objektu:

− Tip in stanje razsvetljave na objektu:

− Druge energetske naprave na objektu (agregat, ventilator,

OVE napajanje (sonce, veter ipd.):

− Nefunkcionalna oprema (odpadki na lokaciji):

− Opaženi primeri neracionalne rabe energije in druga

energetska/okoljska/varstvo pri delu tveganja:

Strokovni (zunanji) energetski pregledi se izvajajo na osnovi sprejetega letnega plana

energetskih pregledov družbe, podanega v tabeli 5.22.

Tabela 5.22: Letni plan energetskih pregledov družbe [17]

Zap.

št.

Objekt/Lokacija Izvajalec

energetskega

pregleda

Datum izvedbe

EP

Naslednji EP

6. Energetski pregled (ogrevanje)

IZPOSTAVA KRŠKO IN CP DRNOVO

Notranji December 2019

Januar 2028

7. Energetski pregled (ogrevanje) ACB

Maribor

Notranji December 2019. Januar 2028

8. Energetski pregled (poraba električne

energije) Ptuj izpostava

Notranji Junij 2018

Januar 2028

9. Energetski pregled RAZSVETLJAVA Notranji Marec 2017

Marec 2028

10 Energetski pregled OGREVANJE

SANITARNE VODE

Notranji / Zunanji December 2019 Marec 2028

V okviru energetskega pregleda je zajeto celotno področje oskrbe in rabe energije, pri čemer

se osredotoča na večje porabnike energije in na mesta, kjer so možni prihranki na osnovi

organizacijskih ukrepov in investicijskih ukrepov. Poseben poudarek je dan oceni

ekonomske upravičenosti investicijskih ukrepov.


59

Energetski pregled izhaja iz osnovnih podatkov objekta, ki jih navaja energetska izkaznica

objekta, podana na sliki 5.26.

Slika 5.26: Energetska izkaznica podjetja [16]

Ugotovitve energetskega pregleda so združene v povzetku za poslovno odločanje, v katerem

so zbrane glavne ugotovitve projekta in spisek predlaganih ukrepov z oceno potrebne višine

investicije in letnega prihranka.


60

V zaključku poročila energetskega pregleda so navedeni še ukrepi za učinkovitejšo rabo

energije na podobnih objektih oziroma enotah, kot je ACB Vransko.

Povzetek vseh ukrepov iz energetskega pregleda pa je razviden iz tabele 5.23.

Tabela 5.23: Povzetek vseh ukrepov iz energetskega pregleda

Povzetek ukrepov z vračilnim rokom do 5 let: % prihranka od skupne letne porabe

letni prihranek električne

energije 105,5 MWh 0,4 %

letni prihranek UNP 71,8 MWh 20,1 %

letni prihranek 177,3 MWh 2,1 %

skupno zmanjšanje emisij CO2 19 UNP +58 EL

=77 ton 30 % celot. emisij CO2

skupno zmanjšanje stroškov na

leto 15.459 EUR 30 % od letnega stroška za energijo

skupni znesek potrebnih

investicij 41.900 EUR

povprečni vračilni rok 2,7 let

Povzetek za poslovno odločanje podaja tabela 5.24 [16].

Tabela 5.24: Povzetek za poslovno odločanje [16]

Št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni rok Prioriteta

[MWh] [EUR] [EUR] [let]

1. Regulacija kotla v upravni

stavbi 28 2.431 0 takoj 1

2. Zamenjava obstoječih

termostatov v garažah 43,8 3.720 2.800 0,8 1

3. Obnova sistema zunanje

razsvetljave – opcija 1 18,4 1.494 18.200 12,2 3

4. Obnova sistema zunanje

razsvetljave – opcija 2 8,9 726 1040 1,4 3

5. Zvišanje temperature v

strežniški sobi 15,8 1.331 takoj 1


61

Za posamezni ukrep je izdelana ocena zmanjšanja stroška, terminski plan uvajanja in ocena

težavnosti oziroma tveganja, kot je to razvidno na sliki 5.27 za primer ukrepa št. 1.

Slika 5.27: Primer ukrepa [16]

Osnova za podane zaključne ugotovitve so podatki in analize za posamezne energente, ki se

nanašajo na določena področja, kot so:

− strukturo stroškov električne energije na leto,

− porabo električne energije za posamezno odjemno mesto,

− mesečno porabo električne energije in konična moč,

− porabnike električne energije (kWh) ipd.

Struktura stroškov električne energije na leto je prikazana na sliki 5.28.

Slika 5.28: Struktura stroškov električne energije na leto [16]


62

Porabo električne energije za posamezno odjemno mesto prikazuje slika 5.29.

Slika 5.29: Poraba električne energije za posamezno odjemno mesto [16]

Mesečna poraba električne energije in konična moč je prikazana na sliki 5.30

Slika 5.30: Mesečna poraba električne energije in konična moč [16]

Porabniki električne energije (kWh) so prikazani na sliki 5.31.

leto 2012 leto 2013 leto2014

Električna energija 350.734 328.094 330.525

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

Po

rab

a e

letk

trič

ne

en

erg

ije

[kW

h]


63

Slika 5.31: Porabniki električne energije [16]

5.3 PRISTOP K VZPOSTAVITVI SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO V PREMOGOVNIKU VELENJE, D. O. O.

Družba je izdelala Poslovnik sistema vodenja kot temeljni dokument, namenjen najprej vsem

zaposlenim, ki daje okvir za sistematično usposabljanje ter nenehno izboljševanje. Zunanjim

uporabnikom, kupcem in drugi zainteresirani javnosti ter certifikacijskemu organu dokazuje

in potrjuje vzpostavitev sistema vodenja kakovosti, varnosti in zdravja pri delu, sistema

ravnanja z okoljem ter sistema upravljanja z energijo, skladno z zahtevami standardov ISO

9001:2015, ISO 14001:2015, ISO 50001:2011 in BS OHSAS 18001:2007.

Ključna področja, predstavljena v nalogi, se nanašajo na: kontekst organizacije, strategijo

razvoja energetske učinkovitosti, cilje sistema upravljanja z energijo, skladnosti z

zakonskimi in drugimi zahtevami, energetsko planiranje, nadzorovanje, merjenje in

analiziranje, sistem upravljanja z energijo, energetski pregled.

5.3.1 Kontekst organizacije

Premogovnik Velenje, ki obeležuje več kot 140-letnico delovanja, še vedno gradi na trdni

sedanjosti in je energično usmerjen v prihodnost. Družba, katere temeljna dejavnost je

pridobivanje premoga in razvoj premogovnih (rudarskih) tehnologij, je neločljivo povezana

z nemoteno oskrbo Slovenije z električno energijo ter z dosedanjim in prihodnjim razvojem


64

Šaleške doline. Med najpomembnejšimi usmeritvami družbe sta skrb za okolje in za

povečevanje kakovosti življenja ljudi, ki so z družbo neposredno in posredno povezani.

Premogovnik Velenje bo z dolgoročno naravnanim poslovanjem ter s sodobnim

proizvodnim procesom ob hkratnem zagotavljanju varnosti in humanosti skupaj s TEŠ tudi

v prihodnje skrbel za smotrno izrabo edinega strateškega slovenskega energetskega vira –

lignita iz Šaleške doline. Pri tem bo optimizacija procesa proizvodnje premoga stalnica. Ob

tem bo Premogovnik Velenje še naprej velik poudarek dajal družbeno odgovornemu

ravnanju. V okviru možnosti in ekonomske vzdržnosti se bodo iskale alternativne možnosti

ustvarjanja novih delovnih mest tudi skozi diverzifikacijo dejavnosti [19].


Strateški cilji se nanašajo na:

− proizvodnjo premoga prilagajati razmeram na konkurenčnem trgu ob zagotavljanju

ekonomsko vzdržne in okoljsko sprejemljive proizvodnje;

− stalna optimizacija procesa proizvodnje premoga;

− lastnikom je treba zagotoviti ustrezen donos na vloženi kapital;

− zagotavljati varnost in humanost pri izvajanju delovnega procesa;

− zagotavljati družbeno odgovorno ravnanje Premogovnika Velenje v skladu z

okoljskimi zahtevami;

− zagotavljati strateški razvoj kadrov kot ključne komparativne prednosti

Premogovnika Velenje;

− ostati globalno prepoznaven ponudnik znanja na področju podzemnega pridobivanja

premoga skozi aktivno trženje velenjske odkopne metode ter zagotavljati rast

Skupine Premogovnik Velenje s prodajo znanj in storitev na drugih trgih.

Politika sistema vodenja izraža prizadevanje družbe za:

− stalno spremljanje, merjenje in ocenjevanje vplivov na varnost in zdravje pri delu,

okolje (okoljskih vidikov) ter energetsko učinkovitost kot posledico izvajanja


65

procesa pridobivanja premoga in zagotavljanje virov za izboljševanje stanja z jasno

postavljenimi cilji in programi;

− dosledno spremljanje in upoštevanje zahtev zakonodaje, internih predpisov in

odločb, vezanih na okolje, varnost in zdravje pri delu, upravljanje z energijo ter

upravljanje varovanja informacij;

− stalno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih na področjih kakovosti, varnosti in

zdravja pri delu, varstva okolja, upravljanja z informacijami ter učinkoviti in varčni

rabi energije;

− preprečevanje poškodb in okvar zdravja;

− nenehno izboljševanje stanja na področjih kakovosti, varnosti, okolja, energetske

učinkovitosti in varovanja informacij;

− redno komuniciranje z zaposlenimi v družbi, dobavitelji, kupci, inšpekcijskimi

službami, zdravstvenimi organizacijami in inštituti ter ostalim okoljem.


Družba je vzpostavila celovit pristop k opredelitvi ciljev sistema upravljanja z energijo, ki

temeljijo na razvojnih usmeritvah in rezultatih izvedenih Energetskih pregledov.

Pristop do vzpostavitve ciljev, ki ga je opredelila družba, je razviden iz tabele 5.25.

Tabela 5.25: Pristop do vzpostavitve ciljev [18]

A Razvojni načrt

Strateški cilji Cilji družbe

B Poslovni načrt – Cilji

Nižati stroške poslovanja tudi z učinkovitim upravljanjem z energijo:

- spremljati rabo,

- okvirni cilj je racionalna raba,

- pri proizvodnji je cilj nižanje specifične porabe na enoto proizvoda,

- pri podpornih procesih je cilj nižji stroški za storitev z manjšo porabo energentov.

»se nadaljuje«


66

»nadaljevanje«

B Poslovni načrt – Cilji

Električna

energija

Toplotna energija Komprimiran zrak Gorivo Voda

Izvedbeni

cilj je

specifična

poraba

pod 16,5

kWh/t.

Izvedbeni cilj je

specifična poraba

pod 6 kWh/t.

Izvedbeni cilj je

specifična poraba

pod 4,5 Nm3/t.

Izvedbeni cilj je

specifična poraba pod

8 l/h.

Izvedbeni cilj je

specifična poraba

pod 0,04 m3/t.

C Cilji SP50.01 Upravljanje z energijo

− varčna in učinkovita rabe energije za obstoječe tehnološke procese,

− z ukrepi URE dosegati prihranek pri porabi energije,

− podpora pri investicijah z vpeljavo novih energetsko varčnih sistemov,

− osveščanje zaposlenih o pomembnosti varčevanja z energijo,

− ločeno merjenje porabe energije po uporabnikih in tehnologiji,

− učinkovit in transparenten nadzorni sistem rabe energije.

D Cilji programskih nalog

− optimirati rabo energije pri procesih,

− zmanjševanje stroškov pri rabi energentov,

− optimalno prezračevanje in ogrevanje jame,

− učinkovita razsvetljava prostorov in okolice,

− učinkovito ogrevanje prostorov in sanitarne tople vode.

E Kazalniki

5.3.4 Komuniciranje

V družbi je vzpostavljen sistem prepoznavanja vseh zakonskih in drugih zahtev, ki se

neposredno nanašajo na procese in zahteve sistemov vodenja. Odgovorne osebe po matriki

odgovornosti so zadolžene za prepoznavanje in obvladovanje zakonskih zahtev in prenos le

teh v vsakodnevno prakso ter za spremljanje drugih branžnih in ostalih zahtev (lokalni akti,

dobre prakse, smernice).

Odgovorna oseba za področje zakonodaje vodi, spremlja in dopolnjuje register zakonodajnih

in drugih zahtev in ga z dopolnitvami letno verificira.


67


Družba je vzpostavila postopek energetskega planiranja, ki vključuje:

− prepoznavanje energetske rabe in porabe,

− vrednotenje energetske rabe in porabe,

− določitev pomembnosti energetske rabe in porabe,

− vzpostavitev Registra energetske rabe in porabe, ki je sestavni del Registra, v

katerem se opredelijo energetska izhodišča kot kazalniki energetske učinkovitosti,

okvirni cilji ter programi za realizacijo ciljev.

Prepoznavanje energetske rabe in porabe temelji na ugotovitvah izvedenih energetskih

pregledov, medtem ko so se za vrednotenje energetske rabe in porabe sprejeli ustrezni

kriteriji, kot so kriterij ekonomike, kriterij zakonodaje, kriterij energetske učinkovitosti in

kriterij komuniciranje.

Vsako področje rabe in porabe je ocenjeno po vseh kriterijih, pri čemer lahko dobi oceno od

0 do 100. Kadar se pri področju rabe pojavi kriterij zelo pomembno (št. točk ≥40), je treba

določiti okvirne in izvedbene cilje ter programe za izvedbo ciljev.

Za posamezno področje rabe in porabe se ne glede na predhodne točke ocenjevanja lahko

poda lastna ocena z utemeljitvijo, s katero se področje oceni kot pomembno ali zelo

pomembno. Način izvedbe energetskega planiranja po navedenem postopku podajajo

naslednje tabele, ki vključujejo:

- Prepoznavanje področja rabe in porabe energije po lokacijah in vrednotenje porabe

in rabe po opredeljenih kriterijih. Na osnovi izvedenega vrednotenja se prepoznajo

pomembni energenti, kot je razvidno iz slike 5.32.


68

Slika 5.32: Prepoznavanje pomembnih energentov [18]

− Za prepoznane pomembne energente se opredelijo okvirni in izvedbeni cilji,

analizirajo tveganja in priložnosti, kot je razvidno iz slike 5.33.

Slika 5.33: Okvirni in izvedbeni cilji [18]


69

− Za realizacijo opredeljenih okvirnih in izvedbenih ciljev pa se vzpostavijo

programske naloge – programi ali ukrepi, kot je razvidno iz slike 5.34.

Slika 5.34: Programske naloge [18]

− Vzpostavi se redno spremljanje realizacije programskih nalog – programov za

realizacijo ciljev s strani vodstva družbe, kot je razvidno iz slike 5.35.

Slika 5.35: Spremljanje realizacije programskih nalog [18]


70

5.3.6 Obvladovanje delovanja

Družba je izdelala organizacijske postopke in navodila za obvladovanje posameznih

energentov, kot so:

− Postopek – navodilo za upravljanje z električno energijo, ki ga podaja slika 5.36.

Slika 5.36: Postopek oziroma navodilo za upravljanje z električno energijo [25]

− Postopek – navodilo upravljanja s toplotno energijo, ki ga podaja slika 5.37.

Slika 5.37: Postopek – navodilo upravljanja s toplotno energijo [25]

− Postopek upravljanja s komprimiranim zrakom, ki ga podaja slika 5.38.


71

Slika 5.38: Postopek upravljanja s komprimiranim zrakom [25]

− Postopek upravljanja z gorivom, ki ga podaja slika 5.39.

Slika 5.39: Postopek upravljanja z gorivom [25]

S strani odgovornih oseb se izvaja redni nadzor nad zunanjimi pogodbenimi izvajalci, zato

je družba pripravila preglednico vseh zunanjih izvajalcev, kot jo podaja tabela 5.26.

Tabela 5.26: Tabela zunanjih izvajalcev [18]

Oznaka pogodbe Datum pogodbe

Predmet pogodbe Predstavnik dobavitelja

Predstavnik odjemnika

133/16/HSE/P 13.1.2016 Oskrba PV z EE iz HSE Pogodbe za distribucijo/dobavo EE

2003-2016 Oskrba PV z EE iz EC/ECE

5121/6188/7-357-2011 26.5.2011 Oskrba PV z TE in vodo Pogodba št. 36/EnS/2011

3.2.2011 Oskrba HTZ s komunalnimi dobrinami

Pogodba št. 10/EnS/2016

18.1.2016 Oskrba HTZ z električno energijo

Pogodba št N0018/07/ZM

12.2.2007 Pogodba o najemu postaje in o prodaji utekočinjenega naftnega plina


72


Družba je vzpostavila različne oblike nadzorovanja, merjenja in analiziranja rabe in porabe

energije, med katerimi so:

− dnevna in redna poročila v okviru informacijskih sistemov CNSE in Scada,

− mesečno poročilo,

− energetsko knjigovodstvo,

− letno energetsko poročilo.

5.3.8 Mesečno poročilo o porabi energentov

Podan primer mesečnega poročila za stroške toplotne energije podaja tabela 5.27.

Tabela 5.27: Primer mesečnega poročila za stroške toplotne energije [29]

JANUAR 2013 FEBRUAR 2013

TOPLOTA poraba [MWh]

strošek [EUR]

poraba [MWh]

strošek [EUR]

Samo Premogovnik PV skupaj 4.155,9 127.968,25 3.499,6 111.576,27

HTZ skupaj na NOP 214,9 11.916,65 408,3 17.201,96 CTPP centralna toplotna postaja TP8 NOP 535,6 / 420,5 /

5.3.9 Energetsko knjigovodstvo

Pridobivanje podatkov porabe energentov se izvaja na dva načina:

− iz popisov števcev in podatkov o porabi iz računov dobaviteljev;

− iz centralnega nadzornega sistema energetike CNSE.

Poročanje o rabi energije in porabi energentov se izvaja mesečno v KIP (kratka informacija

poslovanja) vodstvu podjetja, mesečno na odboru za stroške in letno v Energetskem

poročilu.


73

5.3.10 Letno poročilo o porabi energentov

Podan primer letnega poročila o porabi toplotne energije podaja tabela 5.28.

Tabela 5.28: Primer letnega poročila o porabi toplotne energije [20]

Št.

Področje

/Področja

rabe in

porabe

(kazalnik)

/Lokacija

Merilo

Vrednost

kazalnika

2012

Vrednost

kazalnika

2013

Izvedbeni

cilj 2013

Št.

Programa/Program/

Ukrep

Komentar na

doseganje ciljev

5 ENERGETSKO PODROČJE

5.1 TOPLOTNA ENERGIJA

5.1.1 Poraba toplotne energije

Jama MWh 12.832 15.717 / - URE

- CSRE in CNSE

- Režimi ogrevanja

- urniki ogrevanja

- Krmiljenje ON

Zunaj MWh 5.324 4.905 /

Skupaj MWh 18.156 20.623 20.400

MWh

Cilj ni dosežen

Specifična

poraba

KWh/t 4,57 5.54 Cilj je dosežen

Specifična

poraba v

Upravni

stavbi

KWh/

m2

300 313 Cilj ni dosežen

zaradi izgub na

oknih,

zmanjšanje

investicij

Podan primer iz letnega poročila - delež porabnikov v skupni porabi energije podaja slika

5.40.

Slika 5.40: Delež porabnikov v skupni porabi energije [20]


74

5.3.11 Nadzorni informacijski sistemi

V družbi je omogočeno spremljanje porabe energentov, izvajanje energetskega

knjigovodstva in ciljno načrtovanje porabe energije s pomočjo informacijskega sistema

oziroma aplikacije Centralni nadzorni sistem (CNSE MePIS E&E, METRINIK). Nadzorni

sistem omogoča nadzor nad delovanjem in upravljanjem energetskih postrojev ter naprav in

je nameščena na osebnih računalnikih, upravičenih odgovornih oseb.

Slika 5.41 podaja strukturo možne uporabe nadzornega sistema:

Slika 5.41: Struktura možne uporabe nadzornega sistema [23]

V okviru aplikacije CNS MePIS CSR so vzpostavljeni različni moduli, kot so:

− modul meritev (pregled odjemov),

− segment ročnih vnosov (ročni popis stanja števcev, ročni popis porab energentov,

urejanje cen energentov, urejanje količin),

− modul rabe energije (pregled rabe energije, časovna primerjava),

− kazalci uspešnosti (KPI, energetski izkoristki),


75

− orodja za učinkovitejšo rabo energijo (M&T diagrami, CUSMUS diagrami),

− plačilni sistem (letno poročilo porabe energije, izpis dobavnic),

− administracija sistema (urejanje uporabnikov, obvladovanje zamenjave števcev).

Navedene module podaja slika 5.42.

Slika 5.42: Vzpostavljeni moduli v aplikaciji CNS MePIS CSR [22]


Družba je izdelala sistemski postopek in v njem opisala aktivnosti energetskega planiranja.

Pri energetskem planiranju družba sledi usmeritvi, ki izhaja iz slike 5.43.


76

Slika 5.43: Sistemski postopek družbe [24]


Obvladovanje dokumentiranih informacij notranjega in zunanjega izvora se izvaja po

sistemskem postopku in pripadajočih navodilih. Sestavni del določenih sistemskih

dokumentov je matrika dokumentov/zapisov. Družba je izdelala naslednje dokumente, ki se

nanašajo na obvladovanje dokumentiranih informacij, kot so: Obvladovanje dokumentacije

sistema vodenja, Nabava in distribucija uradnih listov, Pridobivanje in arhiviranje

standardov, Informacijska podpora, Pravilnik o poslovni skrivnosti, Označevanje poslovne

skrivnosti, Sistem arhiviranja poslovne dokumentacije, Navodila za arhiviranje poslovne

dokumentacije.


Družba je Energetski pregled izvedla skladno z zahtevami 4. člena Pravilnika o metodologiji

za izdelavo in vsebini energetskega pregleda, ki ga je izvedla z notranjimi presojevalci, ki

izpolnjujejo kriterije glede znanja, izkušenj in osebnostnih lastnosti, skladno s standardom

SIST ISO 50001 in ISO 50002 ter je s strani Agencije za energijo dne 11.9.2017 prejela

Odločbo o priznanju energetskega pregleda.


77

Vsebina energetskega pregleda je bila naslednja:

− poročilo o izvedenem energetskem pregledu (podlage v zakonodaji, povzetek za

poslovno odločanje),

− analiza energetskega stanja (upravljanje z energijo, določitev energetske rabe,

energetsko knjigovodstvo, ciljno spremljanje energije),

− nabor priložnosti in ukrepov (možni ukrepi URE, vrednotenje ukrepov URE, ocena

izvedljivosti ukrepov URE, izračun prihrankov in stroškov investicij, prednostna

lista ukrepov, izbor ukrepov),

− priloge (poraba energentov, analiza in profil porabe …).

Na osnovi izvedenega energetskega pregleda se je izdelal Nabor priložnosti učinkovitega

upravljanja z energijo (URE), ki se nanašajo na:

− organizacijske ukrepe, ki ne zahtevajo finančnih sredstev, naredijo jih zaposleni, kot

je npr. izdelava navodil za določitev režima ogrevanja v upravni stavbi;

− tehnične ukrepe, ki se nanašajo na namestitev števcev pitne vode v jaških S1 in S9

na področju Škale, zamenjavo števcev električne energije in krmiljenje razsvetljave

v skupnih prostorih;

− investicijske ukrepe, ki se nanašajo na izvedbo avtomatskega upravljanja razdelilne

transformatorske postaje 20/6 kV, avtomatizacijo črpališča k+120, obnovo

razsvetljave zunaj jame, rekuperacijo odpadne toplote kompresorjev, zamenjavo

sijalk v upravni stavbi z LED-razsvetljavo.


78

6 PREDLAGAN SCENARIJ PRISTOPA DO VZPOSTAVITVE VZDRŽEVANJA IN RAZVOJA SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO

Zahteve sistema upravljanja z energijo temeljijo na zahtevah standarda ISO 50001:2011. Na

osnovi zahtev standarda in ugotovitev, ki smo jih prepoznali v obravnavanih družbah,

podajamo predlog načina izpolnjevanja zahtev v organizaciji. Predlog načina izpolnjevanja

zahtev po posameznih točkah standarda je podan v naslednjih tabelah.

Na tabeli 6.1 je podan predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.1.

Tabela 6.1: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.1 (vir: lasten)

Točka standarda: 4.1 Sistem upravljanja z energijo

Zahteve standarda [21] Način izpolnjevanja zahteve.

Organizacija mora:

Vzpostaviti, dokumentirati, izvajati in vzdrževati

sistem upravljanja z energijo v skladu z

zahtevami standarda 50001.

Opis sistema:

Organizacija izdela krovni dokument, kot je Poslovnik, v

katerem se po posameznih zahtevah standarda navedejo postopki,

ki jih je organizacija sprejela z namenom, da se zahteve

standarda izvajajo v praksi.

Določiti in dokumentirati področje in meje

svojega sistema upravljanja z energijo.

Opis obsega:

Organizacija v Poslovniku ali katerem drugem dokumentu

navede, na katere dejavnosti, lokacije, objekte, storitve ali

izdelke se nanaša sistem upravljanja z energijo.

Opredeliti in dokumentirati, kako bo izpolnjevala

zahteve tega standarda, da bo dosegla nenehno

izboljševanje svoje energijske učinkovitosti.

Opis pristopa do vzdrževanja in izboljševanja sistema:

Organizacija zagotovi, da se zahteve po energetski učinkovitosti

vključijo v vse procese in dejavnosti in so te razvidne iz

dokumentiranih pravil ali navodil za izvajane delovnih

postopkov.



79


Točka standarda: 4.2 Odgovornost vodstva

Najvišje vodstvo mora izkazovati oz. dokazati svojo zavezanost k podpori EnMS in nenehno izboljševati njegovo

učinkovitost z:

Zahteve standarda [21] Način izpolnjevanja zahteve

Opredelitvijo, vzpostavitvijo, izvajanjem in

vzdrževanjem energetskih politik

Potrditev politike:

Vodstvo organizacije sprejeme, potrdi in dokumentira energetsko

politiko.

Imenovanjem predstavnika in oblikovanje

tima za upravljanje z energijo,

Imenovanje predstavnika in tima:

Vodstvo organizacije s sklepom imenuje predstavnika vodstva in s

sklepom imenuje Energetski tim.

Sklepi vključujejo odgovornosti in pristojnosti ter ključne naloge, ki se

nanašajo na vzdrževanje in razvoj sistema upravljanja z energijo.

Zagotavljanjem virov, potrebnih za

vzpostavitev, izvajanje, vzdrževanje in

izboljševanje EnMS in posledično

energetske učinkovitosti,

Zagotavljanje virov:

Vodstvo organizacije opredeli strateške usmeritve v Strateških

dokumentih glede učinkovitega upravljanja z energijo.

Vodstvo organizacije zagotovi finančne vire in v Poslovnem načrtu

navede potrebne investicije.

Vodstvo organizacije zagotovi potrebno organizacijsko strukturo, v

kateri opredeli potrebne odgovornosti glede energetske učinkovitosti in

te dodeli odgovornim vodjem poslovnih enot.

Vodstvo organizacije zagotovi vzpostavitev rednega nazora in

spremljanja energetskih podatkov, njihovo analizo in periodično

ocenjevanje energetske učinkovitosti.

Komunikacijo o pomenu upravljanja z

energijo za organizacijo,

-

Komunikacija s strani vodstva:

vodstvo organizacije vključi v svoja poročila informacije o porabi

energentov, njihovih stroških in informacije o energetski učinkovitosti.

Prepoznava obseg in meje, ki se nanašajo na

EnMS,

Potrditev obsega in mej sistema:

vodstvo organizacije potrdi obseg in meje sistema upravljanja z energijo

v samostojnem dokumentu.

Zagotovitvijo, da so okvirni in izvedbeni

energetski cilji vzpostavljeni,

Postavitev okvirnih in izvedbenih cilje:

vodstvo dopolni obstoječe cilje s cilji, povezanimi z energenti.

Zagotavljanjem, da so kazalniki energetske

učinkovitosti EnPI primerni za organizacijo,

-

Kazalniki energetske učinkovitosti:

vodstvo organizacije na osnovi podatkov o rabi in porabi energentov

določi Kazalnike energetske učinkovitosti.

Zagotovijo, da se rezultati merijo in

poročajo v določenih intervalih,

-

Poročanje:

vodstvo organizacije določi način in periodo poročanja doseženih

rezultatov za kazalnike energetske učinkovitosti.

Izvajanjem vodstvenih pregledov. Vodstveni pregledi:

vodstvo organizacije vzpostavi način mesečnih in kvartalnih sestankov.


80



Točka standarda: 4.3 Energetska politika

V energetski politiki mora organizacija navesti zavezo o izboljševanju energetske učinkovitosti. Najvišje vodstvo mora

opredeliti energetske politike in zagotoviti, da:


Je primerna naravi in obsegu rabe energije v

organizaciji,

Primernost politike:

vodstvo organizacije izdela politiko energetske učinkovitosti, katere

zahteve izhajajo iz strateških usmeritev in podajajo izhodišče za

vzpostavitev Ključnih kazalnikov energetske učinkovitosti.

Vključuje zavezanost nenehnemu

izboljševanju energetske učinkovitosti,

Zaveza k nenehnemu izboljševanju:

v vsebini politike se navede zahteva oziroma zaveza po nenehnem

izboljševanju energetske učinkovitosti.

Vključuje zavezanost zagotavljanju

razpoložljivosti informacij in vseh potrebnih

virov za doseganje okvirnih in izvedbenih

ciljev,

Zaveza k zagotavljanju informacij:

v vsebini politike se navede zahteva oziroma zaveza po zagotavljanju

razpoložljivosti informacij in vseh potrebnih virov za doseganje

okvirnih in izvedbenih ciljev.

Vključuje zavezanost izpolnjevanju vseh

zahtev povezanih z njenimi energetskimi

vidiki in so zakonsko zahtevane ali se je

organizacija z njimi strinjala.

Zaveza k izpolnjevanju zakonskih in drugih zahtev:

v vsebini politike se navede zahteva oziroma zaveza k izpolnjevanju

zakonskih in drugih zahtev, povezanih z rabo in porabo energentov.

Daje podporo za nakup energetsko

učinkovitih proizvodov in storitev ter

zasnove za izboljšanje energetske

učinkovitosti.

Podpora nakupu:

v vsebini politike se navede zahteva oziroma zaveza k podpori pri

nakupu proizvodov in storitev za izboljšanje energetske učinkovitosti.

Daje okvir za postavitev in pregled okvirnih

in izvedbenih energetskih ciljev.

Izhodišče za cilje:

vsebina politike podaja izhodišče za postavitev okvirnih in izvedbenih

ciljev.

Je dokumentirana in posredovana na vse

nivoje organizacije.

Dokumentiranost politike:

politika se dokumentira, potrdi se s strani vodstva. Politika se poda na

intranetni strani organizacije in na spletni strani in s tem zagotovi dostop

do politike vsem zainteresiranim stranem.



81


Točka standarda: 4.4 Energetsko planiranje

Organizacija vodi in dokumentira proces energetskega načrtovanja. Energetsko načrtovanje mora biti v skladu z

energetsko politiko in ima za posledico dejavnosti, ki nenehno izboljšujejo energetsko učinkovitost. Energetsko

načrtovanje vključuje pregled aktivnosti organizacije, ki lahko vplivajo na energetsko učinkovitost.


Organizacija mora prepoznati in imeti dostop do

veljavnih zakonskih zahtev in drugih zahtev, na

katere je organizacija v zvezi z rabo in porabo

energije ter energijsko učinkovitost pristala.

Organizacija mora ugotoviti, kako te zakonske

in druge zahteve vplivajo na njeno rabo in

porabo energije in energijsko učinkovitost ter

zagotovijo, da so te zakonske in druge zahteve,

ki jim je zavezana, upoštevajo pri

vzpostavljanju, izvajanju in vzdrževanju EnMS.

Zakonske in druge zahteve:

organizacija vzpostavi postopek spremljanja in prepoznavanja

zakonskih in drugih zahtev;

organizacija zagotovi obveščanje odgovornih vodij o spremembah

zakonskih in drugih zahtev;

organizacija vzpostavi in vodi Register relevantnih zakonskih

zahtev;

organizacija preverja skladnost izvajanja zakonskih in drugih zahtev

v svojih procesih in o tem vodi zapis.

Organizacija razvija, zapisuje, in vzdržuje

energetske preglede. Metodologijo in merila za

razvoj energetskega pregleda je treba

dokumentirati.

Za razvoj energetskih pregledov mora

organizacija:

- analizirati rabe in porabe energije na

osnovi merjenj in drugih podatkov,

- temeljiti na analizi rabe in porabe

energije, določiti področja

pomembnih rab energije

- prepoznavati zapisovanje in

prednostno razvrščanje priložnosti za

izboljšanje energetske učinkovitosti.

Energetski pregled:

Organizacija dokumentira metodologijo energetskega pregleda

(Metodologija vključuje zahteve standarda ISO 50002 ali zahteve iz

Metodologije za izdelavo energetskih pregledov).

Organizacija opredeli periodiko izvajanja energetskih pregledov.

Organizacija opredeli načine energetskih pregledov, kot so

enostavni energetski pregledi, razširjen energetski pregled.

Organizacija vzpostavi dokument, kot je Akcijski načrt, v katerem

na osnovi ugotovitev energetskih pregledov opredelijo aktivnosti –

priložnosti za izboljševanje energetske učinkovitosti (Priložnosti za

izboljšave se lahko nanašajo na uporabo obnovljive energije ali

drugih alternativnih virov energije).

Organizacija vzpostavi energetsko izhodišče z

uporabo podatkov v začetnem energetskem

pregledu, ob upoštevanju podatkov za obdobje,

primerno organizaciji za rabo in porabo energije.

Spremembe v energetski učinkovitosti se merijo

glede na energetsko izhodišče.

Energetsko izhodišče:

Organizacija opredeli in dokumentira energetsko izhodišče za

posamezne energente na osnovi podatkov iz predhodnega obdobje.

Na osnovi določenih energetskih izhodišč organizacija določi

periodiko primerjave med doseženimi rezultati in energetskim

izhodiščem ter poda oceno energetske učinkovitosti.

»se nadaljuje«


82

»nadaljevanje«


Organizacija mora predeliti kazalnike

energetske učinkovitosti, primerne za

spremljanje in merjenje energetske

učinkovitosti. Metodologijo za določanje in

posodabljanje EnPis mora biti zapisana in redno

pregledana.

Kazalniki energetske učinkovitosti:

Organizacija dokumentira metodologijo za določanje in

posodabljanje Kazalnikov energetske učinkovitosti.

Organizacija določi kazalnike energetske učinkovitosti, način

spremljanja in periodiko preverjanja doseženih rezultatov z

energetskim izhodiščem.

Organizacija mora na ustreznih funkcijah in

ravneh v organizaciji vzpostaviti, izvajati in

vzdrževati dokumentirane okvirne in izvedbene

energetske cilje. Za doseganje okvirnih in

izvedbenih energetskih ciljev se določijo roki.

Okvirni in izvedbeni cilji morajo biti usklajeni z

energetsko politiko. Okvirni cilji morajo biti

skladni z izvedbenimi cilji.

Organizacija mora vzpostaviti in vzdrževati

akcijske načrte za doseganje okvirnih in

izvedbenih ciljev.

Akcijski načrti morajo vključevati:

- določitev odgovornosti,

- sredstva in časovne okvire, v katerih je

treba doseči posamezne izvedbene

cilje,

- izjavo o metodi, s katero se preveri

izboljšanje energetske učinkovitosti,

- izjavo o načinu preverjanja rezultatov.

Akcijski načrt upravljanja z energijo mora biti

dokumentiran in dopolnjen v naprej določenih

obdobjih.

Okvirni in izvedbeni energetski cilji in akcijski plan upravljanja z

energijo:

Organizacija v Strategiji razvoja opredeli Strateške usmeritve za

energetsko učinkovitost in določi merljive strateške cilje.

Za opredeljene energetske kazalnike in Kazalnike energetske

učinkovitosti se določijo letne ciljne vrednosti, usklajene s

strateškimi cilji.

Organizacija vzpostavi Register energentov, za katere na osnovi

kriterijev pomembnosti, kot so zakonske zahteve; pomembnost

energetske rabe (stroški, količina); priložnosti, ki izhajajo iz

energetskih pregledov, opredeli stopnjo pomembnosti energenta.

Pomembnost se ovrednoti tudi s tveganji.

Glede na stopnjo pomembnosti energenta in sprejetim tveganjem ter

določenim ciljem se opredelijo Akcijski plani.

Akcijski plani se nanašajo na investicije, projektne rešitve ali ukrepe

iz katerih so razvidne aktivnosti za izvedbo, odgovornosti, časovni

okvir izvedbe, povezanost s cilji in način preverjanja doseženih

rezultatov.



83


Točka standarda: 4.5 Izvajanje in delovanje

Za izvajanje in delovanje mora organizacija uporabljati akcijske plane in druge rezultate procesa planiranje


Organizacija mora zagotoviti, da se vse osebe, ki

delajo zanjo ali v njenem imenu v zvezi s

pomembnimi rabami energije, kompetentne na

podlagi ustrezne izobrazbe, usposabljanja,

spretnosti in znanja oziroma izkušenj.

Organizacija mora identificirati potrebe po

usposabljanju za obvladovanje svojih pomembnih

energetskih rab in delovanje svojega sistema

upravljanja z energijo.

Organizacija mora zagotavljati usposabljanje ali

kako drugače ukrepati za izpolnjevanje teh potreb.

Kompetentnost, usposabljanje in ozaveščanje:

Izdela se pregled vseh zahtevanih znanj za odgovorne osebe, ki se

vključujejo v delo z energenti.

Izdela se preglednica vseh zahtevanih licenc, strokovnih izpitov in

zakonsko zahtevanih izobraževanj, v kateri se vodi pregled nad

datumom izvedene usposobljenosti in datumom ponovne

usposobljenosti.

Izdela se Matrika kompetenc za zaposlene, iz katere je razvidno,

katera znanja so zaposleni osvojili, za katera področja dela so

usposobljeni in kdo se med seboj nadomešča.

Letno se izdela plan internega in eksternega usposabljanja in se

vzpostavi evidenca izvedenih usposabljanj.

Izdela se protokol usposabljanja za novo zaposlene, ki ga vodi

mentor usposabljanja, ki potrdi tudi končno usposobljenost novo

zaposlenega ali prezaposlenega za določena delovna opravila

povezana z energenti.

Izdela se evidenca o seznanitvi zaposlenih in odgovornih oseb z

navodili, obvestili in drugimi zahtevami, ki se nanašajo na zahteve

za delo z energenti, opremo, napravami ali objekti.

Organizacija usposobi notranje presojevalce za izvajanje notranjih

presoj

Organizacija mora notranje komunicirati o svoji

energetski učinkovitosti in svojem sistemu

upravljanja z energijo, kot je primerno velikosti

organizacije.

Organizacija mora vzpostaviti in izvajati procese,

s katerimi lahko vsaka oseba, ki dela za

organizacijo ali v njenem imenu, daje pripombe na

sistem upravljanja z energijo ali predlaga

izboljšave zanj.

Komuniciranje:

Organizacija vzpostavi intranetno stran, na kateri imajo zaposleni

dostop do dokumentacije in ostalih podatkov o energentih.

Izdela se mesečno poročilo, ki se posreduje odgovornim osebam.

Do zaposlenih se podajo mesečna obvestila o stanju in porabi

energentov.

Zagotovijo se dostopi do podatkov o energentih odgovornim

osebam.

Organizacija na oglasnih deskah podaja informacije o stanju rabe

in porabe energentov.

Organizacija izdela Trajnostno poročilo, ki je samostojni

dokument ali kot del letnega poročila, in v njem dosežene rezultate

o energetski učinkovitosti.

»se nadaljuje«


84

»nadaljevanje«


Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in

vzdrževati postopke za:

- potrditev ustreznosti dokumentov

pred izdajo,

- periodični pregled in po potrebi

posodobitev dokumentov,

- zagotovitev, da so identificirane

spremembe in stanje veljavne izdaje

dokumentov,

- zagotovitev, da so na mestih

uporabe na voljo veljavne verzije

dokumentov,

- zagotovitev, da ostanejo dokumenti

čitljivi in zlahka prepoznavni,

- zagotovitev, da so dokumenti

zunanjega izvora identificirani in

njihovo razdeljevanje nadzorovano.

Organizacija mora vzpostaviti in vzdrževati

zapise, kot je to potrebno, za dokazovanje

skladnosti z zahtevami sistema upravljanja z

energijo ter doseženih rezultatov na področju

energetske učinkovitosti.

Organizacija mora opredeliti in izvajati

nadzor za ugotavljanje, iskanje in hranjenje

zapisov. Zapisi morajo biti čitljivi,

prepoznavni in sledljivi do ustrezne

dejavnosti.

Dokumentacija in zapisi:

Organizacija opredeli obliko in vsebino dokumentov, kot so

opisi delovnih postopkov, navodila za delo, obvestila za

delo in protokoli ali evidence, na katerih se evidentirajo

podatki o energentih, podatki o meritvah, podatki o

vzdrževalnih posegih in podatki o nadzoru.

V primeru, da se podatki vodijo v informacijski obliki, se

vzpostavijo urejeni »šifranti«.

Organizacija izdela preglednico vseh izdelanih postopkov,

navodil ali protokolov in omogoči zaposlenim dostop do

preglednice.

Organizacija vodi preglednico vseh prejetih zunanjih

dokumentov (tehnoloških navodil, tehničnih standardov ...).

Organizacija vzpostavi Intranetno stran, v kateri se nahaja

vsa dokumentacija povezana s sistemom energetske

učinkovitosti.

Dokumenti, navodila, protokoli kot baze podatkov morajo

vključevati identifikacijske oznake, odgovorne osebe za

odobritev, datuma zadnjih sprememb oziroma verzije

izdaje.

Tehnološka dokumentacija o opremi se uredi po mapah ali

na informacijskih sistemih in omogoči dostop do te

dokumentacije s strani odgovornih oseb.

S strani odgovornih oseb se zagotavlja redni pregled

tehnološke dokumentacije, ažuriranje sprememb in

posredovanje tehnološke dokumentacije na dogovorjena in

zakonsko zahtevana mesta. O tem se vodijo ustrezne

informacije.

»se nadaljuje«


85

»nadaljevanje«


Organizacija mora identificirati in planirati tiste

aktivnosti delovanja in vzdrževanja, ki so

povezane z njenimi pomembnimi rabami energije

in da so skladne z njeno energijsko politiko,

okvirnimi in izvedbenimi cilji ter akcijskimi plani

tako, da zagotovi, da se izvajajo pod določenimi

pogoji, in sicer z:

a.) vzpostavljanjem in postavljanjem meril za

uspešno delovanje in vzdrževanje pomembnih rab

energije, kjer bi njihovo pomanjkanje lahko

privedlo do pomembnega odstopanja od uspešne

energetske uspešnosti.

b.) upravljanjem in vzdrževanjem objektov,

procesov, sistemov in opreme v skladu z merili

delovanja

c.) primernim posredovanjem izvedbenega

nadzora osebju, ki dela za organizacijo ali v

njenem imenu

Izvedbeni nadzor:

Organizacija za posamezne naprave, opremo, objekte ali

tehnološke linije izdela Plane preventivnega in kurativnega

vzdrževanja. O izvedenih vzdrževalnih posegih se vodi evidenca

ali v fizični ali v informacijski obliki. Osnova je razpisan Delovni

nalog za vzdrževalni poseg.

Organizacija za posamezne naprave, opremo, objekte ali

tehnološke linije izdela Plan nadzora in kontrole (dnevni, tedenski,

mesečni, letni nadzor) in zagotovi vodenje ustreznih evidenc o

izvedbi in ugotovitvah nadzora.

Organizacija vzpostavi nadzor nad izvajanjem storitev zunanjih

izvajalcev in vzpostavi način potrjevanja ustreznosti izvedenih del

ali storitev v skladu z zahtevami iz naročil ali pogodb.

Organizacija izdela Navodila za upravljanje, delovanje in

vzdrževanje naprav, opreme, objektov ali tehnološke opreme, s

katerimi zagotovi dosledno upoštevanje zahtev proizvajalcev kot

tudi zakonskih zahtev.

Organizacija izda Obvestila za ozaveščanje zaposlenih s katerimi

seznanja zaposlene o spremembah in doseženih rezultatih.

Organizacija mora preučiti možnosti za povečanje

energetske učinkovitosti in operativnega nadzora

pri oblikovanju novih, spremenjenih in

obnovljenih prostorov, opreme, sistemov in

procesov, ki lahko pomembno vplivajo na njene

energetske učinkovitosti.

Rezultati ocenjevanja energetske učinkovitosti se

po potrebi vključijo v dejavnosti specifikacije,

oblikovanja in nabave ustreznih projektov

Rezultate opravljenih načrtovalnih dejavnosti se

zabeleži.

Razvoj:

Organizacija v postopke razvoja vključi zahteve po preverjanju in

vrednotenju stopnje energetske učinkovitosti.

Pristop do vrednotenja lahko izvede skozi pripravljen Vprašalnik.

Stopnja vrednotenja energetske učinkovitosti predstavlja

izhodišče za priložnosti za izboljšave, ki se upoštevajo pri zasnovi

novih izdelkov, storitev ali objektov.

»se nadaljuje«


86

»nadaljevanje«


Kadar organizacija naroča energetske

storitve, izdelke in opreme, ki imajo ali lahko

imajo, vpliva na pomembno rabo ali porabo

energije, mora organizacija obvestiti

dobavitelje, da se naročilo delno oceni na

podlagi energetske učinkovitosti.

Kadar organizacija nabavlja proizvode,

opremo ali storitve, ki uporabljajo energijo

ali za katere pričakuje, da bodo pomembno

vplivali na energetsko učinkovitost, mora

vzpostaviti in izvajati merila za ocenjevanje

rabe in porabe energije in energetske

učinkovitosti v načrtovani ali pričakovani

življenjski dobi, ob naročilu izdelkov, ki

rabijo energijo, opreme in storitev, za katere

se pričakuje, da imajo pomemben vpliv na

energetsko uspešnost organizacije.

Organizacija določi in dokumentira

energetske zahteve naročanje, kot je

primerno, za učinkovito rabo energije.

Naročanje energetskih storitev, proizvodov, opreme in

energije:

Organizacija zagotovi, da so ob vsakem naročilu storitve,

izdelka ali opreme, ki ima vpliv na pomembno rabo in

porabo energije, podajo zahteve po energetski

učinkovitosti, ki jih mora naročnik upoštevati (zahtevan

energetski razred, zahtevana maksimalna porabe energije

...).

Organizacija vzpostavi preglednico vseh dobaviteljev

storitev, izdelkov ali opreme, v kateri na osnovi

opredeljenih kriterijev (upoštevanje zakonskih zahtev,

zahtev energetske učinkovitosti, upoštevanje pogodbenih

zahtev) enkrat letno izvede ocenjevanje dobaviteljev in jih

opredeli kot A,B ali C dobavitelje.

Pri dobaviteljih, ocenjenih z B ali C, se poveča nadzor nad

njihovimi izdelki ali storitvami.



87


Točka standarda: 4.6 Preverjanje

Organizacija mora zagotoviti, da so ključne značilnosti (karakteristike) svojega delovanja, ki določajo energetsko

učinkovitost nadzorovane, merjene in analizirane v načrtovanih intervalih. Ključne značilnosti morajo vključevati vsaj:

- pomembno rabo energije in druge izhode iz energetskega pregleda;

- ustrezne spremenljivke, povezane s pomembno rabo energije;

- kazalnike energetske učinkovitosti;

- uspešnost akcijskih načrtov, pri doseganju okvirnih in izvedbenih ciljev;

- vrednotenje dejanske porabe energije v primerjavi s pričakovano.


Rezultati nadzorovanja in merjenja ključnih

značilnosti, se zabeleži. Določiti in izvajati je

treba plan merjenja energije, ki ustreza

velikosti in kompleksnosti organizacije, ter

njeni nadzorni in merilni opremi.

Organizacija mora določiti in periodično

pregledovati svoje potrebe po merjenju.

Organizacija mora zagotoviti, da naprave za

nadzorovanje in merjenje ključnih značilnosti

zagotavljajo podatke, ki so točni in ponovljivi.

Vzdrževati je treba zapiske o merjenju in

drugih sredstvih za zagotavljanje točnosti in

ponovljivosti.

Organizacija mora preučiti in odgovoriti na

pomembna odstopanja v energetski

učinkovitosti.

Nadzorovanje, merjenje in analiza:

Organizacija za posamezne energente vzpostavi plane merjenja porabe

in ustrezne evidence o izmerjenih rezultatih. V primeru, da ima

organizacija vzpostavljen informacijski sistem, se zahteve po merjenju

neposredno vključijo v informacijski sistem.

Organizacija opredeli periodiko analiziranja in poročanja o doseženih

rezultatih o porabi energentov (podatki o kazalnikih energetske

učinkovitosti, podatki o količinski porabi, podatki o stroških, podatki

o odstopanjih).

Organizacija določiti način in periodo spremljanja realizacije ciljev,

Akcijskih planov (Investicij, Projektov, ukrepov).

Organizacija izdela evidenco merilne in kontrolne opreme, s katero se

izvajajo merjenja, opredeli zahteve po eksterni ali interni kalibraciji,

opredeliti periodo kalibracije in odgovorno osebo za nadzor nad

navedenimi zahtevami.

Organizacija izdela mesečna in kvartalna poročila ter letno poročilo o

rezultatih nadzora in merjenja ter analiz, ki se nanašajo na vrednotenje

energetske učinkovitosti glede na postavljena Energetska izhodišča.

Organizacija mora v zvezi s svojo rabo in

porabo energije v planiranih časovnih

presledkih vrednotiti skladnosti z zakonskimi

in drugimi zahtevami, na katere je pristala.

Vrednotenje skladnosti z zakonskimi in drugimi zahtevami:

V izdelanem Registru zakonskih in drugih zahtev se za posamezno

zakonsko in drugo zahtevo s strani Skrbnika zakonodajnega področja

ali s strani predstavnika vodstva, poda komentar skladnosti, ki se

nanaša na potrditev skladnega delovanja organizacije z zahtevami

posamezne zakonodaje ali navedejo morebitna odstopanja z ukrepi, za

odpravo teh odstopanj.

Sestavni del ocene skladnosti je tudi pregled vseh inšpekcijskih

ugotovitev in ocena realizacije morebitnih podanih odstopanj pri

inšpekcijskih pregledih.

»se nadaljuje«


88

»nadaljevanje«


Organizacija mora v planiranih časovnih

presledkih izvajati notranje presoje, da

zagotovi, da sistem upravlja z energijo.

- V skladu z načrtovanimi ukrepi za

upravljanje z energijo, vključno z

zahtevami tega mednarodnega

standarda.

- V skladu z okvirnimi in izvedbenimi

energetskimi cilji.

- Učinkovito izvajan in vzdrževan ter

izboljšana energetska učinkovitost.

Notranje presoje:

Organizacija izdela Plan notranje presoje, ki vključuje vse dejavnosti,

službe ali procese, v katerih se izvajajo aktivnosti povezane z

energetsko učinkovitostjo.

Organizacija opredeli način dokumentiranja ugotovitev pi izvedbi

notranje presoje in ugotovitve evidentira.

Predstavnik vodstva izdela Končno poročilo o notranji presoji.

Organizacija mora obravnavati dejanske in

potencialne neskladnosti s korekcijami in s

korektivnimi ukrepi in preventivnimi ukrepi,

vključno z naslednjimi:

- Pregledovanje neskladnosti ali

potencialnih neskladnosti,

- Ugotavljanje vzrokov neskladnosti

ali potencialnih neskladnosti

- Ocenjevanje potreb za ukrepanje, da

se zagotovi, da se neskladnosti ne

pojavljajo ali ponovijo,

- Določanje in izvajanje ustreznih

potrebnih ukrepov,

- Vzdrževanje evidence ob

korektivnih in preventivnih ukrepih,

- Pregledovanje učinkovitosti

korektivnega ukrepa ali

preventivnega ukrepanja.

Neskladnosti, korekcije, korektivni in preventivni ukrepi:

Organizacija izdela preglednico vseh ugotovitev iz notranjih presoj,

zunanjih presoj in kvartalnih sestankov vodstva, na katerih se

obravnavajo zahteve energetske učinkovitosti, morebitna odstopanja

od zahtev in predloge za izboljšave.

Preglednica vsebuje tako ugotovitve (odstopanja ali predloge),

navedbo vzrokov odstopanja, predlagane korekcije ali ukrepe,

odgovornosti za izvedbo, roke izvedbe ter oceno učinkovitosti izvedbe

z dejanskimi dokazili.



89


Točka standarda: 4.7 Vodstveni pregled


Vhodni podatki za vodstveni pregled morajo

vključevati:

- ukrepe, ki so sledili predhodnim vodstvenim

pregledom;

- pregled energetske politike;

- pregled energetske učinkovitosti in z njo

povezanih kazalnikov energetske

učinkovitosti;

- rezultate vrednotenja skladnosti z

zakonskimi zahtevami ter spremembami

zakonskih in drugih zahtev, na katere je

organizacija pristala;

- v kolikem obsegu so bili izpolnjeni okvirni in

izvedbeni energetski cilji;

- rezultate presoje sistema upravljanja z

energijo g. stanje korektivnih in kurativnih

ukrepov;

- predvideno energetsko učinkovitost za

nadaljnje obdobje;

- priporočila za izboljšanje.

Vhodni podatki za vodstveni pregled:

Organizacija izvede enkrat letno pregled zahtevanih podatkov s strani

najvišjega vodstva.

Osnova za vodstveni pregled je Letno energetsko poročilo s prilogami,

kot so: Register energentov, Poročilo o notranji presoji, Preglednica

korektivnih ukrepov, Akcijski plan, Ugotovitve Energetskih

pregledov, Ocena doseženih ciljev in realizacije Investicij, Projektov

in Akcijskih planov.

Izhodišča za vodstveni pregled pripravi predstavnik vodstva za

energijo, pri tem pa sodelujejo člani Energetskega tima.

Rezultati vodstvenega pregleda morajo

vsebovati vse odločitve ali ukrepe v zvezi z:

- spremembami energetske

učinkovitosti organizacije,

- spremembami energetske politike,

- spremembe kazalnikov

učinkovitosti,

- spremembami okvirnih in

izvedbenih ciljev ali drugih

elementov sistema upravljanja z

energijo skladno z zavezanostjo

organizacije nenehnemu

izboljševanju,

- razporejanjem sredstev.

Rezultati vodstvenega pregleda:

O izvedenem vodstvenem pregledu se izdela zapisnih, v katerem so

podane potrditve doseženih rezultatov, podajo se sklepi kot ukrepi v

primeru prepoznanih odstopanj od pričakovanih rezultatov ter poda

potrditev novih ciljev, akcijskih planov s potrebnimi viri.


90

7 SKLEPI

Energetska učinkovitost ima za zagotavljanje ciljev energetske politike in širših razvojnih

ciljev države izjemni pomen, zlasti zaradi potenciala za izboljšanje konkurenčnosti družbe,

zelene rasti in zaposlitvenega potenciala.

V diplomskem delu smo skušali predstaviti, kako se v slovenskih družbah, izvaja energetske

preglede oziroma ima vzpostavljene in vzdrževane sisteme upravljanja z energijo.

Iz podanih rezultatov v diplomskem delu je razvidno, da si organizacije, ki so vzpostavile

sistem upravljanja z energijo, zagotovijo celovit nadzor nad upravljanjem energije, ki temelji

na:

− sistematičnemu pristopu do planiranja, izvajanja, nadziranja in reguliranja

energentov, ki se zagotavlja z jasno opredeljenimi odgovornostmi in pristojnostmi,

rednim izvajanjem notranjega kakor tudi zunanjega nadzora ali presoj;

− uvedbi kazalnikov energetske učinkovitosti z določenimi strateškimi in izvedbenimi

nalogami in cilji;

− sodelovanju vseh relevantnih služb in področij dela pri pripravi izhodišč za nabavo

in vzdrževanje tehnološke opreme, ki ima vpliv na energetsko učinkovitost;

− zagotavljanju ustreznih kompetenc in usposobljenosti osebja, ki upravlja ali

uporablja energente;

− vzpostavitvi kompleksne analitike rabe in porabe energentov, tako po procesih kot

po področjih dela oziroma porabnikih;

− nabavi in uporabi energetsko učinkovite tehnološke opreme, ki omogoča

informacijsko podporo, vključitev v nadzorne in krmilne sisteme;

− celovitem nadzoru rabe in porabe energentov preko informacijskih sistemov

− izvajanju rednih energetskih pregledov ob spremembah in na osnovi dejanskih

podatkov o rabi in porabi energentov;


91

− prepoznavanju možnih prihrankov in izvajanju rednih vzdrževalnih posegov ter

investicij;

− zmanjševanju vplivov na okolje zaradi optimiranja porabe naravnih virov in izpustov

v okolje;

− uvedbe energetskega knjigovodstva, s katerim se vodstvu in odgovornim osebam

omogoča hitro, ustrezno in pravilno ukrepanje s ciljem zmanjševanja stroškov za

porabo energentov.

V zaključku diplomskega dela pa smo podali usmeritve (scenarij) do vzpostavitve,

vzdrževanja in razvoja sistema upravljanja z energijo v skladu z zahtevami standarda SIST

EN ISO 50001:2011, kot to zahtevajo slovenske pravne norme in usmeritve države, ki med

instrumenti za povečanje energetske učinkovitosti med drugim navajajo tudi izvajanje

energetskih pregledov ter uvajanje sistemov upravljanja z energijo.


92

VIRI IN LITERATURA

[1] Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15).

[2] http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/akcijski-

nacrt-za-energetsko-ucinkovitost/ [25. 6. 2018].

[3] Pravilnik o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda (Uradni list

RS, št. 41/16).

[4] Metodologija izvedbe energetskega pregleda, RS Ministrstvo za okolje in prostor,

Ljubljana 2007.

[5] http://www.enekom.si/sl/pages.php?id=3 [29.6.2018].

[6] Evald Kranjčevič, Osnove energetskega managementa za presojevalce ISO

50001:2011, Ljubljana, 2014.

[7 ] Pregled standardov za energetske preglede ter kaj o energetskih pregledih pravi ISO

50001, Blanka Kaker, Ljubljana, 13. julij 2016.

[8] Poslovnik sistema upravljanja z energijo po sistemu ISO 50001, marec 2018, Pošta

Slovenije d. o. o., Maribor.

[9] Letno poročilo, Pošta Slovenije d. o. o., 2016, Maribor.

[10] Navodila za uporabo programske opreme Elnet WEB, FENIKS PRO svetovanje,

projektiranje inženiring d. o. o., avgust 2017.

[11] Osnovni uporabniški priročnik, GemaLogic Energetsko knjigovodstvo, Solvera

Lynx, julij 2015.

[12] Navodila za dostop in delo z aplikacijo APM in SD Vozni park, EVERTEC

Technology, d. o. o., Projektna skupina ET, različica 21.1.

[13] Energetski pregled gospodarske družbe Pošta Slovenije - Krovni pregled rabe

energije, Poročilo: S-180-0020gk, Ljubljana 28. 6. 2018, SOLVERA LYNX.

[14] Poslovnik sistema vodenja, DARS d. d., 2018.

[15] Realizacija akcijskega načrta ukrepov na osnovi energetskega pregleda ACB Hrušica

in celotnega energetskega pregleda družbe, december 2017, Celje, DARS d. d..


93

[16] Energetski pregled ABC Vransko, Končno poročilo, 19. 3. 2015, izdelovalec,

Solvera Lynx.

[17] Letni plan energetskih pregledov, družbe DARS d.d., Celje, 23.1.2018.

[18] Poslovnik sistema vodenja Premogovnika Velenje, izdaja 17, 2017, Velenje.

[19] www.rlv.si/si/ [15.6.2018].

[20] Letno poročilo, Premogovnik Velenje, POR 50.01-2013, Energetsko poročilo za leto

2013 (2014).

[21] Opomnik za pripravo na presojo po zahtevah standarda ISO 50001:2011, SIQ.

[22] Metronik MePIS E&E PV, 27. 5. 2010, Premogovnik Velenje.

[23] Uporabniška navodila Metronik MePIS E&E PV, 16. 6. 2010, Premogovnik Velenje.

[24] Sistemski postopek SP50.01.01 Energetsko planiranje, Premogovnik Velenje,

11.3.2013.

[25] Sistemski postopek SP50.01.02 Postopki upravljanja z energijo, Premogovnik

Velenje, 2.9.2011.

[26] Organizacijski predpis za izvajanje energetskega planiranja, 20. 1. 2017, DARS d.d.,

[27] https://www.siq.si/ocenjevanje_sistemov_vodenja/storitve/sistemi_ravnanja_z_

okoljem/index.html [27.8.2018].

[28] https://www.siq.si/ocenjevanje_sistemov_vodenja/aktualno/nova_izdaja_standarda

_iso_14001/index.html [27.8.2018].

[29] Mesečno energetsko poročilo, Premogovnik Velenje, maj 2013.

[30] https://www.posta.si/o-nas/predstavitev/osnovne-informacije [20.8.2018].


94

PRILOGE

PRILOGA A: IZJAVA O AVTORSTU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA


95

energetski pregled kot del sistema upravljanja z … · 2020. 1. 30. · iv energetski pregled kot...

Documents