ekotonček junij 2013

O EKOTONČEK 2012/2013 OŠ TONETA OKROGARJA

OŠ Toneta

Okrogarja

Zagorje ob Savi

JUNIJ

Šolsko leto 2012/2013

O EKOTONČEK 2012/2013 OŠ TONETA OKROGARJA 1

KAZALO

Uvodni nagovor……………………………………….2

E-tranfsformer………………..…….…………………3

Uresničujemo, z energijo varčujemo…..…...4

Ekovrt….……………………..…………………………..5

Ekovrtiček…….……….…….………………………..…6

Zbiranje tekstila…………..…………….…………….7

Zbiramo mobilne telefone….…………………….8

Urejanje šolske okolice……………...…………….9

Zbiramo star papir……….………………………..10

Naše zdravje….….………….……..………………..11

Dan Zemlje….….……………………………………..12

Obisk ekokmetije..………………………………….14

Izdelki iz odpadnih materialov…….…………16

Čebelarski krožek……………………….………….20

Ekoprispevki učencev.……….…………………..21

Ekoznanje.……………………………….…………….26


kozi celo šolsko leto smo se z različnimi akcijami in dejavnostmi trudili

biti čim bolj ekološki in si ob tem prizadevali ohraniti zeleno zastavo, ki

potrjuje, da smo ekošola. To nam je tudi uspelo. V okviru izvedbe projektov

smo nadaljevali z ločenim zbiranjem odpadne kartonske embalaže mleka in

sokov (KEMS), izvedli ekobralno značko in sodelovali pri nagradnem natečaju

Prednovoletni čas. Projekti so bili bolj ali manj dobro opravljeni, večjo pohvalo

pa si zagotovo tudi to šolsko leto zaslužijo učenci razredne stopnje.

Da bi ohranili zeleno zastavo, smo morali izvesti tudi zbiralni akciji in

ozaveščevalno akcijo, sicer pa tega na šoli ni manjkalo. Kot vedno smo bili

najbolj pridni pri zbiranju starega papirja, zelo dobro smo napolnili tudi zabojnik

za zbiranje tekstila, skozi celo leto pa smo pridno nabirali tudi zamaške,

izpraznjene kartuše in tonerje, tudi baterije, varčne sijalke in manjše električne

in elektronske aparate.

Čeprav je bilo kar nekaj aktivnosti obveznih za ohranitev zelene zastave, smo

svoje ekološko ravnanje razširili tudi preko postavljenih zahtev. Tako smo se

udeležili ogleda vozila E-transformer in sodelovali pri nagradnem natečaju

Uresničujmo, z energijo varčujmo, uredili nov šolski ekovrt, na katerega smo

posejali avtohtona slovenska semena, celo leto pa smo skrbeli za urejanje šolske

okolice. Sodelovali smo tudi s šolskim radiem, ustvarjali iz ekomateriala in se na

različne načine trudili biti ekološki. Nekaj utrinkov našega dela smo vam

predstavili v letošnjem Ekotončku!

Ustvarjalci Ekotončka

UVODNI NAGOVOR


ktobra nas je v Zagorju obiskalo vozilo E-transformer, v katerem si je

bilo mogoče ogledati film o predelavi električne in elektronske opreme, baterij

in varčnih sijalk. Vozilo je bilo opremljeno tudi s fotovoltaično elektrarno, iz

katere lahko črpa energijo za lastno delovanje. Vozilo z mnogimi zanimivostmi

so si ogledali tudi učenci naše šole. Ob tej ozaveščevalni akciji smo na šolo

prejeli tudi zbiralnike za zbiranje električne in elektronske opreme, baterij in

varčnih sijalk, ki so se polnili skozi celo šolsko leto. Da bi učenci še globlje

spoznali pomen ustreznega odlaganja in ločevanja tovrstne opreme, so pod

vodstvom mentoric ustvarjali logotipe, raziskali, kako je z ločevanjem opreme v

zagorski občini, izdelali tematske fotozgodbe in posneli kratek film o ločevanju.

Fotozgodbe si lahko preberete in ogledate v zadnjem delu Ekotončka.

E-TRANSFORMER


kupina učencev devetega razreda, ki so jo sestavljali Aljaž Tot, Tilen

Baš in Urban Vozel, je sodelovala v projektu Uresničujmo, z energijo varčujmo,

ki je bil pravzaprav nagradni natečaj. Z mentorico so se sestajali tedensko in se

pogovarjali o pomenu in načinih varčevanja z energijo ter iskali ideje za

fotografije, ki bi prikazovale varčno rabo energije. Projekt je trajal od marca do

maja, kako uspešni so bili učenci, pa do izdaje časopisa žal še nismo izvedeli.

URESNIČUJMO, Z ENERGIJO VARČUJMO


V mesecu aprilu smo na šolo dobili semena nekaterih slovenskih

avtohtonih rastlin. Hišnik je ogradil in uredil vrt, učenca 9. b razreda pa sta

naredila stopnice, da bi bil dostop do vrta lažji. Učenke ekokrožka so ob pomoči

ekokoordinatoric in čistilk posejale semena nizkega fižola Češnjevca, korenja

Ljubljansko rumeno, čebule Belokranjke in zelja Emona, semena repe Kranjske

okrogle pa bodo morala počakati do julija, ko je zanje najprimernejši čas setve.

Dobili smo še semena ajde Darje, vendar je zaradi pomanjkanja prostora nismo

posejali. Učenke so z mentoricama redno obiskovale vrt in ga urejale, čez

poletne mesece pa bo zanj poskrbela čistilka. Jeseni pa upamo na čim boljši

pridelek!

PIKAPOLONICA METKA SE UČI

LETETI

Zaključek pravljice

EKOVRT


prvošolci smo se letos odločili, da skupaj v razredu izdelamo ekovrtiček.

Preden smo začeli s pripravami in sajenjem, smo morali ugotoviti, kaj rastline

potrebujejo za rast. Naredili smo poizkus, ki nam je pokazal, da za rast

potrebujejo vodo in svetlobo.

Z novo pridobljenim znanjem smo se odpravili sejat vsak svoja semena. Vsak

učenec je v svojo odpadno sokovno embalažo nasul zemljo. Nato so sledila

semena in dodana je bila plast zemlje. Naše vrtičke smo postavili na okensko

polico in jih tako izpostavili sončnim žarkom. Učenci so nato vsak dan skrbno

zalivali vsak svojo rastlino.

Po nekaj dneh so iz posodic že pokukale prve sadike. Te smo nato odnesli

domov, kjer smo jih presadili v zemljo domačega vrta.

EKOVRTIČEK


ansko šolsko leto smo se na šoli prvič lotili zbiranja tekstila. Udeležili smo

se akcije, ki jo izvaja podjetje Zoltan. Sodelovanje je bilo uspešno, tako jeseni

kot spomladi smo napolnili po en zabojnik, zato smo se za sodelovanje odločili

tudi v tem šolskem letu. Zbiralni akciji sta bili novembra in maja. Upamo, da so

se starši pa tudi učitelji uspeli znebiti tekstila, zaradi katerega so bile omare

prenatrpane, ter s tem pripomogli k nadaljnji uporabi tekstila (second hand

clothes, predelava).

ZBIRANJE TEKSTILA


ovost v letošnjem šolskem letu je bila zbiralna akcija mobilnih telefonov,

ki je na šoli potekala aprila in maja. Akcije smo se lotili v sodelovanju s

študentom prometne varnosti na Fakulteti za pomorstvo in promet, ki si je v

okviru svojega podiplomskega študija zamislil, da bi pomagali pri izboljšanju

prometne varnosti. V ta namen nas je povabil k projektu Reciklaža mobilnih

telefonov. Zbrani mobilniki (zbiranje je potekalo v šolah po celi Sloveniji) bodo

poslani na reciklažo v Nemčijo; tako bodo ti nevarni elektronski odpadki pristali

na pravem mestu, del sredstev, ki bodo s to akcijo pridobljena, pa bo namenjen

izboljšanju prometne varnosti v Sloveniji. Učenke ekokrožka so lepo oblikovale

škatlo za zbiranje mobilnih telefonov, ki pa na koncu žal ni bila tako polna, kot

smo si želeli.

UREJANJE ŠOLSKE OKOLICE

ZBIRAMO MOBILNE TELEFONE


ola je naš drugi dom, zato je prav, da poskrbimo, da sta njena notranjost

in zunanjost čisti in urejeni. Na začetku šolskega leta smo preverili, ali so v

vsakem razredu koši za navadne in biološke odpadke ter za embalažo. Pred

ekooglasno desko ter na hodnik razredne stopnje smo namestili koša za zamaške

plastenk, ki ju je čistilka Lejla redno praznila. Maja smo oblikovali škatlo,

kamor smo odlagali izrabljene mobitele. Učenci ekokrožka so poskrbeli, da je

bila ekooglasna deska urejena z vsebinami in motivi ustreznega letnega časa.

Nižji razredi so svoje prostore opremili tudi z vljudnostnimi sporočili in

urejenimi ekokotički v posameznih učilnicah.

V toplejših mesecih smo zunanjost šole popestrili z rožami – uredili smo

cvetlične gredice in namestili korita pred vhodnimi vrati. Uredili in skrbeli smo

za vrt, ki je za šolo. Na vrtu smo posejali avtohtona slovenska semena. Za vrt so

skrbeli učenci ekokrožka.

Okolico šole smo v lepem vremenu pometli ter poskrbeli za čist ribnik, ki je šoli

v ponos.

UREJANJE ŠOLSKE OKOLICE


Toneta Okrogarja vsako leto organizira zbiralno akcijo starega papirja z

namenom, da bi mlade ozavestili o možnosti recikliranja odpadnega papirja. Za

tono novega papirja je namreč treba posekati približno 17 manjših dreves, če pa

odpadni papir pravilno ločujemo, ga je mogoče reciklirati celo večkrat!

Tudi letos so bili vključeni v akcijo učenci, starši in delavci šole. V mesecu

novembru smo tako na matični šoli zbrali šoli zbrali 9824,4 kg, maja pa 9732,9

kg starega papirja. Sredstva, ki si jih je pridobil posamezni oddelek z zbranim

papirjem, smo namenili za kritje dela stroškov zaključne ekskurzije. Papir so

zbirali tudi na podružnični šoli v Kisovcu.

OBISK EKO KMETIJE

ZBIRAMO STAR PAPIR


1. B-razred smo povabili učiteljici iz Srednje šole Zagorje. Ga. Omahne

poučuje zdravo prehrano, ga. Jurič pa anatomijo.

Najprej smo se pogovarjali o prehrani in prehranski piramidi. Ugotovili smo, da

tisto, kar nam je najbolj všeč, ni zdravo – vse kar je sladko. Zdrava sta

zelenjava in sadje. Sladko nam je šlo brez problema v želodčke, a pri zelenjavi

ni bilo nobenega prerivanja. Pripravili so nam tudi pasirano sadje. To nam je

bilo všeč, pa še zdravo je.

Naslednjo uro smo se pogovarjali o človeškem telesu. Učiteljica nam je

predstavila najpomembnejše notranje organe in razložila čemu služijo. Organe

smo vstavljali v torzo človeka. Zdelo se nam je zelo zanimivo. Potem smo se

učili pravilnega umivanja zob. Vsak je dobil svojo ščetko in kozarček, nato smo

si zobe očistili. Sledilo je učenje pravilnega umivanja rok. Za lažje učenje nas je

učiteljica tega dela naučila ob pesmici o košnji na travniku.

Kako je hitro minil naš naravoslovni dan! Zadovoljni smo v razredu ponovili

spoznano.

NAŠE ZDRAVJE


b dnevu Zemlje smo imeli v 2. a-razredu ekološko obarvan tehniški dan.

Izdelovali smo različne izdelke iz odpadne embalaže, med drugim tudi lončke za

pisala. Postopek smo imeli opisan v delovnem zvezku, zato ni bilo prav nič

težko. Potrebovali smo odrezan tetrapak, ki smo ga oblepili s časopisom in

papirnatimi brisačkami. Lepili smo z lepilom, ki smo ga pripravili sami, in sicer

tako, da smo zmešali vodo in moko. Pri tem smo zelo uživali, malo manj pa smo

uživali pri pospravljanju. Kasneje smo posušene lončke pobarvali z vodenimi

barvicami in na fotografijah si lahko ogledate, kaj je nastalo.

V 3. razredu PŠ Kisovec pa smo dan Zemlje obeležili z branjem ekopravljice

Strašilo Motovilo, ki smo jo našli v tekoči številki revije Zmajček. Pravljica nas

je opozarjala, da je naš planet Zemlja že v hudi nevarnosti, a da obstaja še

upanje, da jo rešimo.

DAN ZEMLJE


Strašilo motovilo se je odpravilo na dolgo pot po svetu. Učenci so mu za

popotnico na njegove »majice« napisali veliko predlogov, kako skrbeti za naš

planet. Tako jih bodo lahko videli vsi ljudje. Skupaj s strašilom so sprejeli sklep,

da ne bodo NIKOLI na tla odvrgli odpadkov in če bodo koga videli, ga bodo

opozorili oz. nazadnje tudi sami pobrali odpadek. Tako bodo tudi oni prispevali

k čistejšemu okolju in osveščali druge.


udi letošnje šolsko leto smo si učenci 3. c-razreda podružnične šole

Kisovec ogledali ekološko kmetijo Vrtačnik v Šemniku. Ogledali smo si

gospodarska poslopja, obdelovalne površine, kmetijske stroje in seveda živali na

kmetiji. Sodelovali smo pri jesenskih opravilih, kolikor nam je dopuščalo

vreme. Luščili smo koruzo in fižol.

V razredu so učenci s pomočjo odpadne embalaže prostorsko oblikovali.

Predstavili so kmetijo.

Iz kmetije smo pripeljali tudi prave buče velikanke, ki smo jih pri ekokrožku

preoblikovali v strašno strašne strahce. Bili so tako strašni, da smo jih pozabili

fotografirati.

OBISK EKOKMETIJE


Tudi učence 3. a ter 3. b-razreda je zanimalo kmetovanje, zato smo v septembru

obiskali kmetijo Ule na Izlakah. Najprej smo spoznali glavna kmečka opravila

ter ugotovili, da mora v današnjih časih kmet imeti veliko znanja. Ogledali smo

si pripomočke, s katerimi so v preteklosti obirali ter stiskali sok iz jabolk. Nato

pa smo zavihali rokave ter se odpravili na delo. Obirali smo jabolka na bližnjem

sadovnjaku ter jih skrbno polagali v košare. Potem smo jabolka oprali ter iz njih

iztisnili sok. Vsak učenec je dobil kozarec ter si zasluženo privoščil požirek ali

dva domačega jabolčnika. Le-ta je bil še posebej okusen, saj so ga pridelale naše

roke.


stvarjalnost je zelo pomembna kvaliteta naše šole, kar vedno znova

dokazujejo naši učitelji. Idej, kako iz odpadnih materialov narediti zanimive

kreacije, nikoli ne zmanjka. V nadaljnjih straneh vam bomo prikazali, kako so se

v razredu znašli učitelji in učenci in iz odpadkov sestavili prave umetnine.

Pred novoletnimi prazniki smo med drugim ustvarjali tudi eko novoletne

smrečice. Idejo za smrečice je po šoli razširila učiteljica Nevenka in z veseljem

smo tudi v 2. a-razredu koristno in enostavno porabili stare revije. Za izdelek ne

potrebujemo lepila niti škarij, le po vrsti gubamo liste iz revije. Ko končamo z

gubanjem, naša smrečica že stoji!

Z učenci smo se odzvali tudi na likovni natečaj na temo Prednovoletni čas.

Učiteljica likovnega pouka Jadranka Kačič se je tokrat odločila, da bodo učenci

imeli na voljo tudi naravne materiale. Tako so uporabili mešano tehniko –

koruzne laske, furnir, tuš in barvni papir. Najlepše izdelke s ponosom

IZDELKI IZ ODPADNIH MATERIALOV


objavljamo tudi v našem časopisu. Avtorji del so: Tilen Drame iz 5. a ter Tjaša

Grabnar, Rok Kastelic in Lovro Kranjc iz 5. b razreda.

Vsa likovna dela, ki bodo primerna za tisk na voščilnice ali kot motivi na

božično-novoletnih voščilnicah, bodo ponujena v Oskrbovalcu v oblakih (na

spletni strani jazon.oskrbovalec.si) in bodo namenjena za zbiranje ekoevra z

možnostjo sledljivosti. Del sredstev od prodaje bo nakazan na račun ekošole, ki

jo obiskuje avtor.


Četrtošolci so v času velike noči izdelali šatulje v obliki kokoši. Pri tem so

uporabili odvečen ovojni papir, rafijo, valovito lepenko in še kaj. Da jim je

dobro uspelo, je razvidno že iz samih fotografij.

V 3. c-razredu so pri pouku iz odpadne embalaže, papirja ter pripomočkov iz

naravoslovne škatle izdelali enostavno vetrno napravo – petelinčka, s pomočjo

katerega so spremljali veter.


Z učenci ekokrožka smo si v reviji Modri Jan ogledali različne ekonaloge, kjer

nas je najbolj pritegnila naloga Vetrna naprava. Učenci so h krožku z

navdušenjem prinašali različno literaturo ter navodila za izdelavo raznovrstnih

vetrnih naprav. V skupinah so se lotili samostojnega učenja. V literaturi in s

pomočjo spleta so iskali podatke o vetrovih v Sloveniji, izdelali so vetrovni

dnevniki in enostavno vetrno napravo.

Učenci petega razreda pri predmetu družboslovje obravnavajo teme o vetru.

Zelo podrobno so si ogledali Beaufortovo lestvico, s pomočjo katere so določali

moč vetra, ponovili so smeri neba in orientacijo s pomočjo kompasa in se

privajali na samostojno spremljanje vetra s pomočjo vetrne naprave ter

opazovanje vremena. Učenci so postajali vsak dan bolj samostojni pri

opazovanju vetra in zapisovanju podatkov v vetrovni dnevnik.

Učenci tretjega c-razreda so lutkovno uprizorili besedilo Zdenka Floriana:

Tobija. Ena od skupin je izdelala vse potrebne lutke iz različnih tulcev.


a naši šoli že nekaj let deluje čebelarski krožek. Vanj so vključeni učenci

od 2. do 4. razreda. Poleg teoretičnih in praktičnih vsebin vsako leto nekaj ur

namenimo tudi naši kulturni dediščini, in sicer poslikavi panjskih končnic.

Natečaj razpiše ČZS in mi redno sodelujemo na njem. Letos nam je uspelo, da je

bila panjska končnica učenke 3. razreda Elle Buljubašić izbrana med 10

najboljšimi. Skupaj z mentorjem Ivanom Sopotnikom se je 11. maja udeležila

podelitve priznanj na zaključni prireditvi 36. državnega srečanja in tekmovanja

mladih čebelarjev na Studencu pri Domžalah.

ČEBELARSKI KROŽEK


Pri pravljičnem krožku

Pri pravljičnem krožku beremo,

tudi iz ekomateriala izdelujemo.

Izdelali smo ogromno sovic,

ki niso imele nogic.

Za naše izdelane papirnate metuljčke

žal božiček ni prinesel kraguljčke.

Pozimi smo izdelali ekosnežinke,

ki jih je Eva poimenovala kar ekopotepinke.

Uživali smo pri izdelovanju knjižnega molja,

ki ni šel na vaška polja.

Jeseni smo iz storžev naredili veverice Mice,

te še nikoli niso jedle pizze.

Prebirali smo pravljice o ježu,

ki je bil z dežnikom na »dežu«,

Pravljica Sovica Oka vsem bila je zanimiva,

čeprav ona nikoli ni bila ničesar kriva.

O cepljenju iz knjig slišali smo zelo veliko,

a mi na ramena vseeno nismo dobili piko.

Tudi pravljica Storžek bila nam je všeč,

čeprav se je on skril v svojo duplino in nikoli v peč.

Na zgoščenki poslušali smo čarovnico Mico,

ki je pila čarobne napoje in čarala potico.

Zdaj pa zazvonil je zvonec

in pravljičnega krožka je konec.

Učiteljica pravi, da pravega zaključka ni,

zato hitro izmislili smo si:

kdor eko je junak,

ta čisti za sabo prav vsak.

Pesmico so zapisali učenci 1. a in 1. b (Maruša, Klara, Nejc, Anej, Amadej, Amanda, Ayla,

Irma, Živa in Iza).

EKOPRISPEVKI UČENCEV


Kljub prizadevanju številnih organizacij, društev in posameznikov po celem svetu, da bi bili

okolju bolj prijazni, so nekateri podatki v letošnjem letu prav alarmantni. Tako so prvič v

zgodovini letos izmerili največji izpust ogljikovega dioksida. Vse več držav ima vedno večji

okoljski odtis, h kateremu prispevajo prav ogljični odtis (predstavlja količino izpustov

ogljikovega dioksida) in drugi toplogredni plini, in je posledica vse večje porabe energije.

Naši gozdovi se krčijo, Arktični led se tali, vse več živalskih in rastlinskih vrst je ogroženih.

O nevarnostih in posledicah globalnega segrevanja je na zanimiv način razmišljal učenec

devetega razreda v naslednjem pismu.

Zagorje, 22. November, 2012

Dear Sirs,

A few days ago my eye caught an article about your »Adopt an animal« project in a

newspaper, The San Diego Times to be exact. Of course I want to become a »parent« of my

very own wild »child«. While I was thinking about which animal I should adopt, I decided to

choose a polar bear. The reason for my choice is that I'm aware that the polar bear's habitat

is being destroyed by … global warming. Yes, we're getting closer to its cruical consequences

every day.

But to be honest, I'm not a super fan of zoos. I don't think they do much good for the animals,

though I respect their professional endeavours. I know this is not going to happen, but zoos

should release animals and take them back to their real homes. Since this is not likely to

happen, you should at least make thier present home as big as you can and we should all

support you and make animals' lives easier and happier.

Yours faithfully,

Zinedin Osmanović, 9. a


Naravoslovni dan z dijaki Srednje zdravstvene šole v Zagorju

Še zdaj se spomnim, kako lepo smo se imeli pri naravoslovnem dnevu. Najprej so imeli dijaki

predstavitev oživljanja, zaustavitev krvavitve in kako pomagamo pri poškodbi roke. Najbolj

zanimivo se mi je zdelo oživljanje. Če človek ne diha, je treba takoj poklicati reševalce, nato

pa mu glavo nagniti nazaj, mu 2-krat pihniti v usta in nato 30-krat narediti masažo srca in to

ponavljati, dokler ne pridejo reševalci. Nato smo to preizkusili na lutki. Naučili smo se tudi,

kako zaustavimo krvavitev, kako oskrbimo manjše rane in kako pravilno prilepimo obliž.

Krvavitev se ustavi tako, da s posebno ruto z gazo zavežemo del telesa, ki krvavi. Ne smemo

pa zavezati pretesno ali prerahlo. Pokazali so nam tudi, kako merimo pulz. S kazalcem,

sredincem in prstancem se primemo malo nad zapestjem leve roke. Med drugim smo preverili,

kaj se zgodi s pulzom po teku. Spoznali smo tudi organe na plastičnem modelu človeka.

Izvedeli smo veliko novega in praktičnega znanja o pomoči in skrbi za zdravje človeka.

Ajda Pevc, 4. b

Češnja v belem

Sem češnja in imam na tisoče sester po celem svetu. Rastem na nikogaršnjem travniku.

Pomlad se je prebudila v vsej svoji lepoti in nekega lepega pomladnega dne so lastovice, ki so

priletele z juga, sedle na moje veje in lepo pele. Travnik je bil poln cvetlic. Pod mojo krošnjo

si je pred sončno svetlobo večkrat poiskala senco veverica.

Mojo srečo so nekega dne zmotili ljudje, ki so prišli na travnik. Nekaj so si zapisovali, merili

in ogledovali. Naslednje jutro so prišli s stroji in pričeli kopati in riti po travniku. Ravno, ko

sem zacvetela v vsej svoji belini in sem na svojo obleko bila zelo ponosna, sem videla, da

rastem sredi krožišča. »Saj nisem okrasno drevo,« sem si dejala. Dušili so me vroč asfalt in

izpušni plini avtomobilov. Kar naenkrat so stroji večkrat zadeli ob moje korenine in moja lepa

bela obleka je pričela veneti. S cvetovi sem izgubljala tudi liste. Ti so padali na cesto, zato so

jih smetarji odstranili, saj bi lahko bili vzrok za nesrečo. Ravno, ko so se pogovarjali, da me

bodo posekali, je to slišalo neko dekle. »Ne posekajte je, presadite jo raje na travnik ob naši

hiši,« je zavpilo. To so res storili.

Bila sem srečna, saj sem na dekletovem travniku našla svoj mir in uživala v ptičjem petju ter

čisti naravi.

Deklica je lepo skrbela zame. Ob sušnih dnevih me je zalivala. V zameno za njeno prijaznost

jo vsako pomlad razveselim s prečudovitimi belimi cvetovi.

Maja Pušnik, 5. a


Češnja v rdečem

Spet na naši gredi

že poletje je,

takrat pa češnje

že rdeče so vse.

To so sadeži,

ki te razveselijo,

najboljši in najslajši

te osvežijo.

Le kdo jim dal je

ta lep dar?

Ta dar jim

dala je narava.

Če pa češnjo zasul bi

velik kup smeti,

bi umrla žalostna,

za njo ne bi bilo več sledi.

A življenje njeno

dolgo je,

saj na srečo

okolje zdravo je.

David Jerman, 5. a

Sonce

Sonce je kot sreča, ko te spreleti,

se nasmeh na obraz prikaže ti.

Je kot luč srca in kot sij neba.

Zjutraj je vzšlo, da bi tebe potolažilo.

Ena, dva, tri, nasmeh na obraz prikaže ti.

Ko zagledaš ga, te mine slaba volja vsa.

Zato ločuj in sonce osrečuj!

Manca Rebolj, 4. c (Ekokrožek Kisovec)


Smeti

Jan, Tilen in Ajda so se igrali v gozdu. Sredi gozda so zagledali cel kup smeti. Poklicali so

druge otroke naj jim pomagajo pri čistilni akciji. Otroci so dolgo pospravljali. Bili so veseli,

ker so se lahko igrali. Ljudem so povedali, da morajo odpadke metati v ustrezne zabojnike.

Mark Uranič, 3. c

Igra v gozdu

Otroci so odšli v gozd, da bi se igrali. Miha je predlagal, da bi se igrali skrivalnice. Medtem

ko so se igrali, so našli divje odlagališče. Razmišljali so, kaj bil lahko naredili. Odšli so v

mesto. Tam so vprašali gospoda, kje je smetišče. Smeti so nesli na smetišče. Gospod jim je

pokazal, kam naj jih odložijo. Otroci so se lahko igrali naprej.

Jure Lisec, 3. c

Smeti

Nekega dne so se Jure, Ožbej, Tilen in Iza odpravili v gozd, da bi nabirali jurčke. Ko so hodili

po gozdu, jih je presenetil kup smeti. V kupu so bili avto, pralni stroj, guma in prazne škatle.

Otroci so poklicali smetarje. Smetarji so kmalu prišli. Odpeljali so smeti. Otroci so bili veseli,

ker je bil gozd čist.

Ožbej Rokavec, 3. c


Preizkusi se v reševanju ekokrižanke.

(Križanko sta oblikovali Jasna Kramar in Nika Erjavec.)

V

Zapiši, kako imenujemo prostor, kamor odlagamo nenevarne odpadke – komunalne

odpadke ter nereaktivne in stabilne nevarne odpadke.

Snov ali predmet, ki ga povzročitelj ne more ali ne želi uporabiti sam in ker ga

povzročitelj ne potrebuje, ga mora zavreči.

Tudi V_ _ _ _ _ _ _ _ _ z energijo postaja obvezno. Do 31. decembra 2012 je bilo

EKOZNANJE


potrebno vse žarnice z žarilno nitko nadomestiti z ustreznimi varčnimi sijalkami. Začelo se

je pri najmočnejših: od 1. septembra 2009 trgovci niso mogli več

dobaviti »klasičnih« žarnic z močjo nad 100W. Nove sijalke so sicer res varčne, toda

njihovo prednost mečejo senco nekatere neprijazne lastnosti, med drugimi vsebujejo

živo srebro in oddajajo potencialno nevarno elektromagnetno sevanje.

Znanstveno Plantae.

Kmetijstvo delimo na živinorejo in ***. Zapiši eno izmed petih kraljestev živih bitij. Čeprav so nastale kot zadnje od kraljestev, so

zdaj prevladujoča oblika življenja na Zemlji. V biološkem smislu sodi mednje tudi človek.

Raziskujejo jo razne znanstvene vede in še posebej naravoslovje. Sadje, ki zraste na vinski trti. Slovensko društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo, ki se zavzema za čistejši zrak v

Zasavju.

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDarnica

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%BDarilna&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nitka&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/2009

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Trgovc&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDarnica

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mo%C4%8D

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sijalka&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Srebro

http://sl.wikipedia.org/wiki/Elektromagnetno_valovanje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sevanje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kraljestvo_(biologija)

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDivo_bitje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zemlja

http://sl.wikipedia.org/wiki/Biologija

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Clovek

http://sl.wikipedia.org/wiki/Znanost

http://sl.wikipedia.org/wiki/Naravoslovje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sadje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vinska_trta


V spodnji črkovnici poišči 15 besed, ki so povezane z ekologijo.

(Črkovnico sta oblikovali Kim in Anesa.)

Če te zanima, kaj posamezna beseda pomeni, si preberi slovarček pod črkovnico

L S O R G S S T O O Z O N N A I S D K P

O O K E O Z O N S K A L U K N J A C L L

Z F L C R D G E H L R H R J R H E A U I

O G I O E G A E E L Ž L E O N N R A E N

O K L I Z A A O r H Č L K A S V O U A I

E L L P Š C G Z E G L K O C O B Z Z V A

E K O L O G I J A D I J R N N A I T K T

Z F L C R D G R A E U H E B A S J R L M

A V B E M E E E Z G Z G M V R O A F I A

E E S O N K N Z H H T O E D A N A N M S

K L I M A O G E H J R O D M V E O S I A

L A S D G R E R E K E T I O E C E D S B

G A T M G E A V D L Q E A P N P K E I I

Z F L C R D G A G L D C C Š A E O T J O

F E C O A R T T H Č S O I Č B K R Z A M

D O P Š S T E T K P S A J Ž V O M P K A

O A T M O S F E R A S S A N D A E E L S

Z D A D N M M A S O N B N M K L Č P O A

O Z A V E Š Č E N O S T R E Z E R A C N

M E T E O R O L O G I J A M A L Č P O A


15

SLOVARČEK:

Ecoart: umetnost, ki se ukvarja z okoljsko problematiko (ekološko, etično, ekonomsko).

Ekoremediacija so načini varovanja ali čiščenja okolja z naravnimi ali sonaravnimi

ekosistemi kot na primer sonaravna zaščita tal ... nevtralizacija tal.

Rezervat je z odlokom zavarovano območje z znamenitostmi, kjer velja poseben varstveni

režim.

Imisija: vnašanje škodljivih snovi ali energije v okolje, ki onesnažujejo in ogrožajo zdravje

ljudi.

Klima, podnebje, mikroklima so povprečne vremenske razmere, ki so značilne za določen

kraj ali območje.

Ekologija: veda, ki preučuje odnose med organizmi ter odnose med njimi in neživim

okoljem; ekologija človeka preučuje razmere za življenje človeka v naravi.

Ozonska luknja je pojav zmanjšane koncentracije ozona oziroma razredčenje zaščitne

ozonske plasti, ki ščiti življenje na Zemlji pred uničujočimi UV-žarki.

Ozon je oblika kisika s tremi atomi kisika v molekuli, je brezbarven plin značilnega vonja in z

veliko oksidacijsko sposobnostjo; ozon pri tleh je škodljiv za ljudi, ovira rast rastlin in korodira

materiale.

Ozaveščenost: okoljska je razumevanje in upoštevanje naravnih zakonitosti in osnov

življenja.

Plini – toplogredni so: ogljikov dioksid, dušikovi oksidi, metan, fluorokloroogljikovodiki. Poleg

vodne pare v ozračju Zemlje in zadržujejo toplotno sevanje zemeljske toplote v osončje in

tako povzročajo »učinek tople grede«

Atmosfera: ozračje, nastalo s sproščanjem plinov med ohlajanjem zemlje, kisik v njej pa s

fotolizo vode in fotosintezo rastlinstva; zrak vsebuje 78,08 % N2, 20,95 % O2 pod 2 % vodne

pare in nekaj drugih plinov ...

Sonaraven: kar ohranja naravo, je uravnoteženo z okoljem.

Erozija: dolbenje, razjedanje in odnašanje tal zaradi delovanja padavinskih voda, vetra.

Meteorologija je veda, ki preučuje lastnosti ozračja in spremlja pojave v njem, napoveduje

vremensko dogajanje; vremenoslovje.

Biomasa: količina snovi vseh živih organizmov v določenem kopnem ali vodnem okolju

oziroma ekosistemu, hrani in ali krmi, izražena v teži suhe snovi ali kot količina ogljika,

energije na enoto površine (npr: biomasa deževnikov na m2 njive ipd.).


REŠITEV KRIŽANKE

O D L A G A L I Š Č E

O D P A D E K

V A R Č E V A N J E

R A S T L I N E

P O L J E D E L S T V O

Ž I V A L I

N A R A V A

G R O Z D J E

E K O K R O G

O EKOTONČEK 2012/2013 OŠ TONETA OKROGARJA

___________________________________________________________________________

Hvala vsem, ki ste s svojimi prispevki pomagali oblikovati letošnji EKOTONČEK.

Koordinatorji projekta Ekošola kot način življenja

PRILOGE:

- Fotozgodba: Razvoj človeštva

- Fotozgodba: Žareča sijalka

- Fotozgodba: Prijateljici bateriji

__________________________________________________________________________

OŠ Toneta Okrogarja

Šolska ulica 1

1410, Zagorje ob Savi

www.toncek.si/eko JUNIJ 2013

http://www.toncek.si/eko

Prijateljici bateriji

PRIJATELJICI

BATERIJI

(fotozgodba)

Avtorji:

Anej Kos

Tamara Kos

Stefan Tripunović

Gaja Povalej

Svit Pravdič

Tjaša Razboršek

Anja Zupančič

Emir Smajlović

Mentor:

Uroš Drnovšek

OŠ TONETA OKROGARJA

Zagorje ob Savi

November, 2012

Fotografski krožek


To je daljinski upravljalnik. Energijo sta mu več let

dajali dve bateriji, ki sta v tem času postali dobri

prijateljici. Bateriji sta služili zelo dolgo, nekega dne

pa sta postali izčrpani.


Bateriji nista bili več koristni. Prišla je zlobna roka in

ju vzela iz daljinskega upravljalnika.


Obe bateriji je zlobna roka odnesla v naravo. Eno od

njiju je vrgla v jesensko listje.


Drugo baterijo pa je vrgla v umazano vodo.


Prva baterija je dolgo časa tičala med listi in se

počutila zelo osamljeno. Trava in listi so jo grdo

gledali, saj baterija ne spada v naravo.


Druga baterija je samevala v umazani vodi. Bila je

vsa mokra in žalostna. Močno je pogrešala svojo

prijateljico.


Nekega dne so naravo obiskali prijazni otroci.


Prijazna roka enega od otrok je pristopila k vodi in

pobrala osamljeno baterijo.


Otroci so šli naprej in nedaleč stran zagledali drugo

baterijo, ki je ležala med listi. Prijazna roka se je

stegnila proti bateriji in jo pobrala.


Prijazne roke so ju odnesle v zabojnik.


Prijateljici bateriji sta bili zelo veseli, da sta se zopet

srečali. Objeli sta se in komaj čakali, da ju reciklirajo.

RAZVOJ ČLOVEŠTVA

MINILI STA ŽE DVE TISOČLETJI IN ČLOVEK JE

ŽE PRECEJ NAPREDOVAL.

ALI PA TUDI NE.

NEKOČ SO BILI SAMO TRAVA, DREVESA IN

VODA.

POTEM SO ZRASLE ZGRADBE.

AMPAK ČLOVEKU NI BILO DOVOLJ. POTREBOVAL JE KUP NOVIH STVARI, KI BI MU

OLAJŠALE ŽIVLJENJE. ZAČELO SE JE OBDOBJE

KAPITALIZMA IN POTROŠNIŠTVA. DENAR JE

POMENIL VSE.

DA BI LAŽJE KOMUNICIRAL S SVETOM, JE

ČLOVEK IZUMIL RAČUNALNIK. TA SE JE KMALU

RAZPASEL PO CELEM SVETU.

TODA ČLOVEK JE HOTEL RAČUNALNIK

NADGRADITI, ZATO SO PRVI RAČUNALNIKI

POSTALI ZANJ NEUPORABNI. SPRVA JIH JE LE

ODLAGAL, TUDI V NARAVO. RAČUNALNIKI SO SE

ZAČELI KOPIČITI IN NARAVA JE VEDNO TEŽJE

DIHALA.

POTEM PA SE JE ZAČELO OBDOBJE

EKOLOŠKEGA OZAVEŠČANJA. ČLOVEK SE

JE ZAČEL ZAVEDATI, DA JE NA SVETU

PREVEČ RAČUNALNIKOV, KI ŠKODUJEJO

NARAVI IN LJUDEM. SPOMNIL SE JE, DA BI

LAHKO STARE RAČUNALNIKE PODARIL

LJUDEM PO SVETU, KI JIH ŠE NIMAJO.

POKVARJENE JE ZAČEL RAZSTAVLJATI IN

PONOVNO UPORABIL ŠE UPORABNE DELE. NEUPORABNE DELE PA JE PREDELAL V DRUGE

STVARI.

RAČUNALNIKI NISO VEČ LEŽALI V NARAVI, ČLOVEK PA JE POSTAL BOLJ ZADOVOLJEN

IN VESEL, KO JE VIDEL, DA JE ZEMLJA

SPET LAŽJE ZADIHALA.

AVTORJI:

učenci ekokrožka (4. razreda) OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi, ter mentorici Špela Rink in Mojca Gradič

ŽAREČA SIJALKA

Nekega dne je nekdo odvrgel sijalko, ki je bila še uporabna. Vrgel jo je med papir.

Takrat pa je prišla mimo deklica in opazila sijalko. Odločila se je, da jo bo vzela domov, saj je videla, da je še uporabna.

Doma niso imeli veliko denarja in ker se jim je pokvarila sijalka v sobi, jo je dekličin oče zamenjal s tisto, ki jo je našla v smeteh.

In glej! Sijalka je žarela kot še nikoli.

Tisti, ki je odvrgel sijalko, očitno ni znal ločevati niti varčevati.

AVTORJI:

Saša Sajovic (6. razred OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi) ter mentorici Špela Rink in Mojca Gradič

ekotonček junij 2013

Documents