108

109

Pre

min

, ju

li

2004

Premin, juli 2004 Premin, juli 2004

Pre

min

,ju

li 2

004

Mojsej od voda izvaden; kako {to popularno se objasnu-

va, inaku vistinskoto zna~ewe na staroegipetski e

sin. Zakonodavec, i prviot i najgolem evrejski Prorok

i voda~. Okolu 1300 godina pred Isusa Hrista. Go

izvel Izrailot od egipetskoto ropstvo i go povel kon

Vetenata zemja, Hanaan. Roden e vo Memfis, vo skrom-

no semejstvo, no vo Egipet stanal mnogu zna~ajna

li~nost. Pobegnal posle ubistvoto na eden Egiptjanin

vo Midija. Tamu se o`enil so edna od }erkite na

tamo{niot sve{tenik Jotor. Vo edno videnie na ka-

pina {to gori a ne sogoruva, mu se javuva Bog i mu

nalo`uva da go izbavi svojot narod od ropstvo.

Izraelcite po dolgi peripetii izbegale od Egipet,

preku Crvenoto More i ~etirieset godini lutale niz

pustinata. Na planinata Sinaj Mojsej gi primil od

Boga desette zapovedi. Pred svojata smrt ja videl

Vetenata zemja od gorata Navav, no nemal pravo da

vleze vo nea, kako ni ostanatite od narodot {to

trgnale od Egipet, kako kazna za nivnata

neposlu{nost kon Boga. Negoviot naslednik Isus

Navin gi dovel Izraelcite vo Hanaan. Ne se znae

mestoto kade {to e zakopan Mojsej (2Moj.), a umrel vo

120 godina od `ivotot.

p a r i

Kolku {to e poznato, vo bibliskite zemji parite se

koristele u{te vo 8 vek pred Isus Hristos. Prvite

pari se pravele od legura na srebro i zlato, a te`inata

bila zagarantirana so pe~atot {to se vtisnuval. Malku

se kovale evrejski pari, za{to vo ona vreme tie posto-

jano bile pod ne~ie ropstvo, pa koristele tu|i pari.

Rimskite pari se koristele vo site okupirani zemji.

Evreite imale svoi kovani pari vo vremeto na

selevkidskite carevi (Siriskoto carstvo posle

Aleksandar Makedonski), a evrejskite voda~i

(Hasmoneite) vo Erusalim kovale pari po sopstven

nacrt. Vo vremeto na buntot protiv Rim (66 g.) gi isko-

vale prvite srebreni pari. Starozavetnite zlatni i

srebreni pari, {ekel (sikal), okolu 11, 4 grama; mina -

okolu 500 grama = 50 {ekeli; talant - 30 kg = 60 mini

novozavetni pari. Vo Palestina bile vo optek tri

razli~ni vidovi pari: oficijalnite, carskite (rimski

standard); provinciskite, kovani vo Antiohija i Tir

(gr~ki standard), i lokalnite pari, evrejski, kovani vo

Kesarija. Danokot vo hramot se pla}al so tirski pari

(didrahmi), a ne so rimski. Zatoa i tolku napreduvala

rabotata na menuva~ite. Parite se kovale od razli~ni

metali: zlato, srebro, bronza, bakar itn. Vo Noviot

Zavet naj~esto se spomenuvaat gr~kite pari (tetradrah-

mi) i rimskite (dinari). Evrejski pari: lepta (bronza)

i {ekel. Gr~ki pari: drahma (srebro), statir (stater

ili tetradrahma - srebro) i mina. Rimski pari: 1 evr.

{ekel = 1 gr~ki statir; 1 tetradrahma = 4 rimski

dinari; 30 evr. {ekeli = edna gr~ka mina = 100 rimski

dinari.

D A L I

Z N A E T E ?

Z N A E T E ?

Premin, juli 2004

Pre

min

,ju

li 2

004

110

Pre

min

, ju

li

2004

Premin, juli 2004

Za kakvi sedum glavi se zboruva vo

Otkrovenieto?

Sedumte glavi, toa se sedumte gori vrz koi sedi

`enata i sedum carevi.

Sedumte glavi i sedumte gori, mislime, gi ozna~uvaat

sedumte mesta koi osobeno gi nadminaa drugite so svo-

jata svetovna mo} i sila, a vo koi, kako {to znaeme, vo

razli~no vreme be{e utvrduvano svetskoto carstvo.

Prvo od niv e Asirskoto carstvo, vtoroto e vladeewe-

to na Midjanite vo Ekvatan, ~ij{to car Arbak, kako

{to se raska`uva, go ubi Sardanapala, carot Asirski;

potoa vo Vavilon Navuhodonosor, ja utvrdi vlasta na

Haldejcite, poi ~ij{to poraz vo Sura Kir go

vospostavi Persiskoto carstvo, a po negovoto urnu-

vawe od Aleksandar be{e vospostaveno Makedonskoto.

Po niv, vo drevniot Rim, po vlasta na prvite konsuli

i carevi, pri cezarot Avgust, semo}ta ja stekna

Rimskata monarhija, poddr`uvana od ne~estivite care-

vi s# do Konstantin Veliki. So isto zna~ewe, misli-

me, se prika`uvaat i sedumte carevi, zatoa {to raz-

likata vo rodovite sosema ne pre~i vo srodnosta na

mislata, makar {to sedumte glavi se od `enski rod,

sedumte rit~iwa od sreden, a sedumte carevi od

ma{ki.

Vo Pismoto imiwata ~estopati se pi{uvaat bez raz-

likuvawe - ma{ki imiwa namesto `enskite i obratno,

kako na primer: „Efrem, junica bodliva“, a na drugo

mesto: „Efrem, gulab bez srce“ i (Os. 7, 11), i spored

Bogoslovot: „Troica se, koi svedo~at na zemjata -

Duhot, vodata i krvta, i Troica svedo~at zaedno“, a

spored Solomon: „lavot, petelot i carot, koj mu zboru-

va na svojot narod“ (Izreki 30, 31-32). Zna~i, sedumte

glavi se gradovite, sedumte gori - sedumte sostojbi

koi{to povremeno go nadminuvaa ostanatoto telo na

zemjata, ne so mestopolo`bata ili so naselenosta, tuku

so goleminata na slavata. Vo taa smisla, kako {to

rekovme, carevi gi narekol mestata proslaveni so

carsko pretsedatelstvo, ili pak, prvite carevi vo

sekoe od prethodno spomnatite mesta, so nivnite imiwa

ozna~uvaj|i gi soodvetnite carstva:

so imeto na Nin - carstvoto Asirsko,

Arbak - Midijskoto,

Navuhodonosor - Vavilonskoto,

Aleksandar - Makedonskoto,

Romul - Staroto Rimsko i

Konstantin - Novoto Rimsko.

(Tolkuvawe na Otkrovenieto, Sv. Andrej Kritski)

D A L IZ N A E T E ?

111

Z N A E T E ?