UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI
Z ZDRAVILI
(diplomsko delo)
Maribor, 2013 Arton Skenderi
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentor: Viš. predav. mag. Vida Gönc, univ. dipl. org.
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
I
POVZETEK
Takoj, ko pride do nezaželene nosečnosti in nosečnica obrne na ginekološko ambulanto, jo
je smotrno čim prej seznaniti s tem, da ima možnost in pravico nosečnost prekiniti s
pomočjo najbolj varne metode, to je umetne prekinitve nosečnosti z zdravili, in jo poučiti o
celotnem procesu posega. Seznaniti jo je potrebno tudi o možnih načinih preprečevanja
neželene nosečnosti.
Raziskava je potekala na osnovi kvantitativne metodologije s pomočjo strukturnega
vprašalnika, ki je vseboval zaprte tipe vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 50 žensk.
Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranke relativno dobro informiranje o umetni
prekinitvi nosečnosti, vendar pa bi želele pridobiti še več informacij o umetni prekinitvi
nosečnosti z zdravili pomočjo informativnega gradiva in od strokovnih delavcev.
Vzgojno zdravstveno delo in vloga medicinske sestre skozi informiranje in svetovanje je
zelo pomembno za uspešno preprečevanju in odpravljanju neželenih nosečnosti. To delo je
veliko in odgovorno. Pacientke mora vzgajati v duhu preudarnega in odgovornega načina
razmišljanja in sprejemanja odločitev, pri čemer mora ostati strokovna in humana, čeprav
je pri svoje delu lahko tudi časovno omejena.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti z zdravili, zdravstvena nega, medicinska
sestra
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
II
Abstract
When it comes to an unwanted pregnancy and the pregnant woman turns to professional
assistance, the most reasonable thing to do is to inform her of the possibility and of her
right to abort with the safest method of medical abortion and to instruct her on the whole
process of the procedure. The person who chooses to abort also needs to be counselled on
contraceptive methods, thus preventing a new unwanted pregnancy.
Our research was based on quantitative method, using a structural questionnaire. The
research sample included 50 women.
The results of our research have shown, that most women are relatively well informed on
the matter of the artificial termination of pregnancy; nevertheless they would want to get
more information about artificial termination of pregnancy induced by abortifacient
pharmaceuticals through informative materials and by professionals in medical care.
Educational and medical care provided by a nurse through consulting in provisioning of
proper and sufficient information plays an important role in efficient prevention of
termination of unwanted pregnancies. This is a very responsible job and task. The patients
should be educated in the sense of prudent and responsible thinking and decision-making,
whereby the nurse should remain professional and humane.
Key words: artificial termination of pregnancy induced by abortifacient pharmaceuticals,
medical care, nurse
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
III
KAZALO
POVZETEK………………………………………………………………………………..I
ABSTRACT…………………………………………………………………………….....II
1 UVOD ........................................................................................................................... 1
1.1 Namen diplomskega dela ................................................................................................ 2
1.2 Cilji diplomskega dela ..................................................................................................... 2
2 UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI ................................................................ 3
2.1 Zgodovina umetne prekinitve nosečnosti ........................................................................ 4
2.2 Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji .............................................. 6
2.3 Podatki o umetni prekinitvi nosečnosti v Sloveniji ......................................................... 7
2.4 Metode umetne prekinitve nosečnosti ............................................................................. 9
2.4.1 Metode prekinitve nosečnosti v prvem trimesečju ....................................................... 9
2.4.2 Metode prekinitve nosečnosti v drugem trimesečju ...……………...……………….11
3 UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI Z ZDRAVILI ..................................... 13
3.1 Prednosti umetne prekinitve nosečnosti z zdravili ........................................................ 14
3.2 Zapleti pri umetni prekinitvi nosečnosti z zdravili ........................................................ 14
3.3. Navodila ženskam po umetni prekinitvi nosečnosti z zdravili ..................................... 15
3.4 Plodnost po umetni prekinitvi nosečnosti ...................................................................... 15
3.5 Kriteriji za umetno prekinitev nosečnosti z zdravili ...................................................... 16
4 ZDRAVSTVENA NEGA BOLNICE PRED IN PO UMETNI PREKINITVI
NOSEČNOSTI ................................................................................................................... 17
4.1 Postopki umetne prekinitve nosečnosti ......................................................................... 17
4.2 Zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre ................................................................ 19
4.2.1 Predabortivno svetovanje ........................................................................................... 20
5 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA .................................................................. 22
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
IV
5.1 Raziskovalna vprašanja ................................................................................................. 22
5.2 Raziskovalne metode ..................................................................................................... 22
5.3 Raziskovalni vzorec ....................................................................................................... 22
5.4 Postopki zbiranja ........................................................................................................... 23
6 REZULTATI .............................................................................................................. 24
7 INTEPRETACIJA IN RAZPRAVA ........................................................................ 30
8 SKLEP ........................................................................................................................ 34
9 LITERATURA .......................................................................................................... 36
PRILOGE
Priloga 1: Soglasje za izvedbo raziskave…...........................................................................1
Priloga 2: Anketni vprašalnik…………………………………………………………..…...2
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
V
KAZALO GRAFOV
Graf št. 1: Starost anketirank. ............................................................................................. 24
Graf št. 2: Izobrazba anketirank. ........................................................................................ 24
Graf št. 3: Mnenje anketirank, kaj je umetna prekinitve nosečnosti. ................................. 25
Graf št. 4: Dostopnost informacij o umetni prekinitvi nosečnosti. .................................... 25
Graf št. 5: Mnenje anketirank ali si zdravstveni delavci v ginekoloških ambulantah
vzamejo dovolj časa za podajanja informacij o umetni prekinitve nosečnosti.................... 26
Graf št. 6: Razpoložljivost zloženk o umetni prekinitvi nosečnosti v ambulantah. .......... 26
Graf št. 7: Zadostnost informacij v zloženkah o možnih negativnih posledicah umetne
prekinitve nosečnosti. .......................................................................................................... 27
Graf št. 8: Pridobivanje informacij o metodah umetne prekinitve nosečnosti. .................. 27
Graf št. 9: Seznanjenost o možnih metodah prekinitve nosečnosti. ................................... 28
Graf št. 10: Mnenje anketirank, kaj je najpomembnejše pri umetni prekinitvi nosečnosti.28
Graf št. 11: Mnenje anketirank, katero metodo umetne prekinitve nosečnosti najpogosteje
svetujejo zdravstveni delavci. .............................................................................................. 29
Graf št. 12: Mnenje anketirank, katera metoda umetne prekinitve nosečnosti prinaša
najmanj zapletov. ................................................................................................................. 29
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
1
1 UVOD
Abortus ali umeten splav je umetna prekinitev nosečnosti preden je embrio ali fetus
sposoben za samostojno življenje izven maternice (Kurjak, 1995, str. 406).
Ženske izberejo splav iz različnih socialnih, ekonomskih, zdravstvenih in moralnih
razlogov. Kljub verski in politični kontraverznosti, splav ostaja legalen, za veliko žensk pa
predstavlja dragoceno možnost pri spopadanju z nenačrtovano in ne želeno nosečnostjo
(Carlson et al. 1996, str. 6).
Med dejavnike, ki vplivajo na odločitev ženske za splav so njena starost, finančni status,
izobrazbeni in karierni načrti, kakovost razmerja z očetom, število drugih otrok v družini,
emocionalna stabilnost, dostopnost virov družinske in strokovne pomoči, zdravje, vera,
politične vrednote, in v primeru adolescence, kakovost razmerja nosečnice s starši (Carlson
et al., 1996, str. 6).
Nekatere ženske se odločijo za umetno prekinitev nosečnosti, zaradi nezadostnega dostopa
do kontracepcije (ne točne informacije o kontracepciji) ali zaradi neučinkovitosti
kontraceptivov. Tudi ženske, ki zanosijo pri posilstvu ali v incestnem odnosu, se pogosto
zatekajo k umetni prekinitvi nosečnosti, med tem ko drugim ženskam splav predstavlja
rešitev življenja. Mnoge ženske se odločijo za umetno prekinitev nosečnosti po pretehtanju
možnih strukturalnih in kromosomskih defektov, ki se pokažejo med amniocentozo,
ultrazvokom in pri drugih metodah screeninga (Carlson et al., 1996, str. 6).
Moderne metode kontracepcije so lahko zelo učinkovit način prevencije neželene
nosečnosti, vendar pogosto ne opravijo svoje naloge. Zlasti pri mladih kljub kontracepciji,
pogosto prihaja do nepričakovane nosečnosti, saj so bolj plodni in imajo pogosteje
nenačrtovane spolne odnose. Kontracepcija je preventiven ukrep in kot tak, zahteva visoko
stopnjo motiviranja. Po drugi strani pa je umetna prekinitev nosečnosti na voljo, ko že
pride do zanositve. Zaradi vseh teh razlogov je umetna prekinitev nosečnosti ključna za
višjo raven prostovoljnega nadzora na plodnostjo (Gabbe et al., 2002, str. 622).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
2
Večina žensk se za umetno prekinitev nosečnosti ne odloči kot za nadomestno
kontracepcijo. Za ženske, ki kolebajo med umetno prekinitvijo nosečnosti in
nadaljevanjem nosečnosti, je prekinitev težka emocionalna odločitev, sprejeta po presoji,
kaj je dobro tako za mater kot za potencialnega potomca in vseh vpletenih (Carlson et al.,
1996, str. 6).
1.1 Namen diplomskega dela
Namen diplomskega dela je predstaviti in definirati umetno prekinitev nosečnosti z
zdravili, njene prednosti in slabosti, skozi raziskavo ugotoviti osveščenost žensk o tej
metodi umetne prekinitve nosečnosti ter predstaviti zdravstveno-vzgojno delo medicinske
sestre in zdravstveno nego bolnice pri umetni prekinitvi nosečnosti.
1.2 Cilji diplomskega dela
- predstaviti in podrobno opisati potek umetne prekinitve nosečnosti z zdravili,
- primerjalno analizirati (prednosti/slabosti) UPN z zdravili in kirurškim načinom,
- predstaviti zdravstveno nego pacientk pri UPN z zdravili,
- predstaviti rezultate raziskave.
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
3
2 UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI
Nosečnost se lahko prekine na več načinov. Izbran način prekinitve je odvisen predvsem
od gestacijske dobe embrija ali fetusa, od zakonitosti, regionalnoni dostopnosti in
naklonjenosti zdravnika in pacienta določeni metodi (Pobačaj, 2013).
Umetna prekinitev nosečnosti se lahko opravi (Borko in Takač, 2006, str. 269):
kirurško,
z zdravili in
kombinirano.
Razlogi za izvajanje umetne prekinitve nosečnosti so karakterizirani kot terapevtski ali
elektivni. Namen terapevtskih je (Pobačaj, 2013):
ohranjanje življenje nosečnice,
ohranjanje mentalnega in fizičnega zdravja nosečnice,
da se prekine nosečnost, pri kateri bi se rodil otrok s kongenitalno motnjo, ki bi
lahko bila fatalna ali povezana z obolevnostjo,
da bi se selektivno reduciralo število fetusov in s tem zmanjšalo visoko tveganje
povezano s multiplo nosečnostjo (Pobačaj, 2013).
Elektivna ali prostovoljna prekinitev nosečnosti je prekinitev nosečnosti pred viabilnostjo
na prošnjo ženske, vendar ne iz razlogov ogroženosti materinega življenja ali obolevnosti
fetusa/ploda. Večina umetnih prekinitev nosečnosti danes spada v to kategorijo. V ZDA je
razmerje med elektivnimi prekinitvami nosečnosti in živimi rojstvi 1:3. (Cunnigham et al,
2001, str.869).
Zdravstvena tveganja pri umetni prekinitvi nosečnosti so odvisna od tega, ali je poseg
opravljen varno ali ne. World Health Organisation nevarne umetne prekinitve nosečnosti
definira, ko tiste, ki jih izvajajo nestrokovni posamezniki, s pomočjo nevarnih
pripomočkov ali v nehigienskem okolju (Abortion, 2013).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
4
2.1 Zgodovina umetne prekinitve nosečnosti
Umetno prekinitev nosečnosti lahko zasledimo že v antiki. Obstajajo dokazi, da se je že
takrat nosečnost prekinjala na različne načine, vključno z uživanjem abortivnih zelišč,
uporabo ostrih predmetov, pritiskom na abdomen in uporabo drugih metod (Abortus,
2013).
V Hipokratovih besedilih najdemo veliko navedb za metode splava. V stari Grčiji, kakor
tudi v Rimu je bila umetna prekinitev nosečnosti obče sprejet ukrep, kar pa ne preseneča,
saj je bil za časa antike detomor (izpostavljanje otroka mrazu, puščanje otroka v divjini ali
na težko dostopnem terenu) običajna metoda kontrole rasti družine (Abortus, 2013).
Soranus, grški zdravnik iz 2. stoletja v svojem delu Gynaecology priporoča ženskam, ki
želijo prekiniti nosečnost, težke fizične vaje, energično poskakovanje, nošnjo težkih
predmetov in jahanje. Soranus navaja tudi veliko število receptov za zeliščne kopeli,
pesarje in puščanje krvi in svetuje, da se ne uporabljajo ostri predmeti za izzivanje
spontanega splava, zaradi nevarnosti perforacije organov (Abortus, 2013).
V antiki so prav tako verjeli, da se silphium (izumrla rastlina, verjetno sorodnik današnjega
koromača), lahko uporablja kot kontraceptiv in kot abortivno sredstvo (Abortus, 2012).
Nekateri ljudski pripravki in zdravila so variirali v učinkih, uporaba mnogih pa je bila
lahko tvegana. Tako sta na primer navadi vratič in gorska metvica dve strupeni zelišči z
resnimi stranskimi učinki v uporabi pri umetni prekinitvi nosečnosti (Abortus, 2013).
S pojavom krščanstva prihaja do določenih sprememb pri vprašanju splava. V 13. stoletju
je papež Inocenc III. odredil, da plod postane živo bitje v trenutku, ko se začne premikati v
trebuhu, umetna prekinitev nosečnosti pa po tem trenutku postane umor, pred tem
trenutkom pa se smatra kot manjši greh. Papež Gregor XIV. Leta 1591 potrdi to stališče,
ki ga pa okrepi z odredom, da je umetna prekinitev nosečnosti dopustna do 116 dne od
začetka nosečnosti. Papež Pij IX. leta 1869 prepove vse umetne prekinitve nosečnosti
(Abortus, 2013).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
5
Tekom srednjega veka so zdravniki v islamskem svetu dokumentirali detajlne in druge
sezname kontracepcije, vključno z abortifikanti, komentirali pa so tudi njihovo
učinkovitost in prevaleco. Avicene je v svojem delu Kanon Medicine iz leta 1025 navaja
kar 20 sredstev. V 10. stoletju je Muhamea ibn Zakariya ar-Razi v knjigi Hawi navedel že
176 tovrstnih učinkovin, kar nakazuje, da bilo področje kontrole rojstev v islamskem svetu
veliko bolj raziskano kot v evropski medicini vse tja to 19. stoletja (Abortus, 2013).
Zakonik "Constitutio criminalis Carolina", Karla V., cesarja svetega rimskega cesarstva iz
leta 1532 za namerno prekinitev nosečnosti predpisuje smrtno kazen. Smrtno kazen za
splav ukinejo v Avstriji leta 1787, v Franciji pa leta 1791. Namesto smrtne kazni, uvedejo
daljše zaporne kazni. V Angliji je do leta 1948 kazen za abortus dosmrtni zapor (Abortus,
2013).
Umetnih prekinitev nosečnosti v 19. stoletju, kljub prepovedi v združenem kraljestvu in
ZDA, niso prenehali opravljati (Abortus, 2013).
V 20. stoletju so Sovjetska zveza (1919), Islandija (1935) in Švedska (1938) prve
legalizirale nekatere ali vse oblike umetne prekinitve nosečnosti. Leta 1935 v nacistični
Nemčiji sprejmejo zakon, da se dovoli abortus ženskam, za katere se je predvidevalo, da so
nosilke dednih bolezni, med tem ko se je ženskam, ki so pripadale pravi nemški rasi, strogo
prepovedalo prekinitev nosečnosti (Abortus, 2013).
V 70-ih letih prejšnjega stoletja je umetna prekinitev nosečnosti uzakonjena že v mnogih
evropskih državah (Abortus, 2013).
V ZDA je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena od leta 1973 in sicer po dveh sodnih
procesih (Roe proti Wade in Doe proti Bolton). Po tem letu raste število abortusov.
Kitajska je leta 1979 sprejela zakon in politiko enega otroka na družino, kar je povečalo
število splavov (Abortus, 2013).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
6
V Salvadorju je 25 marec od leta 1993 proglašen za Dan nerojenega otroka. Ta iniciativa
se je s časom razširila v vse več držav severne in južne Amerike (Abortus, 2013).
Leta 1995 je v ZDA odobren abortus pri delnem rojstvu, v zadnjem trimesečju nosečnosti.
Na ta način se je izzvalo rojstvo in abortus v poslednjih trenutkih pred popolnim porodom,
hkrati pa škandal in konflikte, zato je ta način od leta 2004 prepovedan (Abortus, 2013).
2.2 Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji
V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti urejena z naslednjimi zakoni.
Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu
otrok (UL SRS, II/77), ki ima svojo osnovo še v ustavi SFRJ iz leta 1974, je našel potrditev
tudi v 55. Členu nove slovenske ustave iz leta 1991. Še danes je zelo sodoben zakonski
predpis, ki ureja celotno človekovo reprodukcijo, saj vsebuje poglavje o preprečevanju
zanositve (začasni in stalni), o umetni prekinitvi nosečnosti in o ugotavljanju in zdravljenju
zmanjšane plodnosti (Maček, 2004, str. 29).
V povezavi z navodili izvajamo Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do
svobodnega odločanja o rojstvu. Na področju umetne prekinitve nosečnosti prinaša pravico
nosečnice, da se umetno prekinitev nosečnosti opravi na njeno zahtevo, če nosečnost ne
traja več kot 10 tednov (Maček, 2004, str. 31).
Če je že ob prvem pregledu ugotovljena višja nosečnost kot 10 tednov, o zahtevi nosečnice
odloča Komisija I. stopnje za umetno prekinitev nosečnosti na podlagi tehtanja nevarnosti,
ki bi jo za nosečnico pomenila umetna prekinitev nosečnosti ali porod. Komisija se odloča
na podlagi indikacij. Prav tako ravna edina Komisija II. stopnje, ki obravnava samo
pritožbe tistih nosečnic, ki se ne strinjajo z odločitvijo Komisije I. stopnje za umetno
prekinitev nosečnosti (Maček, 2004, str. 29).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
7
2.3 Podatki o umetni prekinitvi nosečnosti v Sloveniji
Podatke o vseh fetalnih smrtih v koledarskem letu (dovoljeni splavi, prenatalne
ugotovljene anomalije, ki se končajo z umetno prekinitvijo nosečnosti, feticidi, spontani
splavi, zunajmaternična nosečnost in druge patološke nosečnosti, ki se končajo s splavom)
zbiramo v Informacijskem sistemu spremljanja fetalnih smrti (ISFS). Podatke so po zakonu
dolžni posredovati vsi izvajalci, ne glede na vir plačila, in se zbirajo na obrazcu Prijava
fetalne smrti, ki vsebuje demografske podatke ženske, reproduktivno anamnezo in podatke
o vrsti opravljenega posega. Podatki, zbrani v PIS RS in ISFS, so na podrobnejši način
zbrani in obdelani v publikacijah Perinatalni informacijski sistem Republike Slovenije in
Informacijski sistem spremljanja fetalnih smrti v Sloveniji (Vitalna statistika, 2010, str. 83)
Podatke zbirajo in beležijo zdravniki ginekologi in medicinske sestre glede na
kriterije(Mihevc Ponikvar in Rudolf, 2011, str. 8):
- Dovoljena splavnost na 1000 žensk rodne dobe, ki pa je razmerje med številom
dovoljenih splavov in številom žensk v rodni dobi (15-49 let) sredi istega leta
pomnoženo s 1000 (Mihevc-Ponikvar in Rudolf, 2011, str. 8).
- Starostno specifično stopnjo dovoljene splavnosti, ki pa je razmerje med številom
dovoljenih splavov žensk v določeni starostni skupini in številom žensk iste starostne
skupine sredi istega leta pomnoženo s 1000 (Mihevc Ponikvar in Rudolf, 2011, str. 8).
- Totalna (celotna) stopnja splavnosti, ki pa je povprečno število dovoljenih splavov na
eno žensko v celotni rodni dobi. Izračunamo jo tako, da seštejemo vse vrednosti
starostno specifičnih stopenj dovoljene splavnosti (Mihevc-Ponikvar in Rudolf, 2011,
str. 8).
- Povratna splavnost na 1000 žensk, ki pa je razmerje med številom dovoljenih splavov
pri povratnicah (ženske pri katerih se je zadnja - predhodna nosečnost končala z
dovoljenim splavom) in številom žensk starih 15-49 let pomnoženo s 1000 (Mihevc-
Ponikvar in Rudolf, 2011, str. 8).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
8
Dovoljena splavnost v Sloveniji upada od leta 1982, ko je bila dosežena najvišja stopnja in
sicer več kot 41 dovoljenih splavov na 1000 žensk v rodni dobi. Trend upadanja se je
nadaljeval tudi v letu 2009, ko smo zabeležili 9,6 dovoljenih splavov na 1000 žensk v
rodni dobi (oziroma 0,338 dovoljenega splava na žensko v njeni celotni rodni dobi), kar
predstavlja manj kot četrtino najvišje vrednosti. V primerjavi z letom 2008 pa je stopnja
dovoljene splavnosti upadla za 5 %. Upad je bil prisoten v vseh starostnih skupinah, razen
pri ženskah starih med 30 in 34 let. V tej starostni skupini je stopnja dovoljene splavnosti v
primerjavi z letom prej nekoliko porasla in je bila v letu 2009 tako tudi najvišja med vsemi
starostnimi skupinami (15,1 dovoljeni splavov na 1000 žensk v starostni skupini). Regijske
razlike v stopnji dovoljene splavnosti so v Sloveniji še vedno zelo velike (Mihevc Ponikvar
in Rudolf, 2011, str. 7)
Dobrih 36 % žensk z dovoljenim splavom še ni rodilo nobenega otroka, 23 % jih ima
enega, 40,9 % pa več kot enega otroka. Za več kot dve tretjini žensk je bil to prvi dovoljeni
splav. Povratnic, to je žensk, pri katerih se je tudi predhodna nosečnost končala z
dovoljenim splavom, je bilo 19 %. (Mihevc Ponikvar in Rudolf, 2011, str. 7).
Delež povratnic z leti upada. Velika večina (91,9%) nosečnosti je bilo prekinjenih do 10.
tedna nosečnosti, manj kot dva odstotka pa po 16. tednu nosečnosti. Mladostnice mlajše od
20 let so v letu 2009 predstavljale 7,4 % žensk z dovoljenim splavom. Starostno specifična
stopnja dovoljene splavnosti v skupini 15 do 19 let je znašala 6,6 dovoljenega splava na
1000 mladostnic, kar je po nekaj letih stagnacije ponovno nekoliko večji upad. Štiri
mladostnice z dovoljenim splavom so bile mlajše od 15 let, 54 pa jih je bilo starih 15 in 16
let. Med mladostnicami z dovoljenim splavom je bilo 12,1 % povratnic (Mihevc Ponikvar
in Rudolf, 2011, str. 7).
Statistični podatki res pokažejo, da se je splavnost pri nas od leta 1982, ko je z 19.742
dovoljenimi splavi dosegla vrh, do leta 2008, ko je bilo po zadnjih podatkih s spletne strani
Inštituta za varovanje zdravja opravljenih 4.946 splavov, bistveno zmanjšala. Če je bilo
torej na tisoč žensk v rodni dobi »rekordnega« leta 1982 opravljenih 41 splavov, jih je bilo
leta 2008 še 10, 2009 pa 9,6. (Štefanič, 2010).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
9
Spremenilo se je tudi razmerje med številom rojenih otrok in številom opravljenih splavov.
Če znova uporabimo obe skrajnosti: leta 1982 je bilo rojenih 28.894 otrok, tako da je bilo
razmerje med rojenimi in splavljenimi otroci 1,4 proti 1, leta 2008 pa se je rodilo 21.817
otrok, kar je razmerje med rojstvi in splavi spremenilo na 4,4 proti 1. Ob tem velja
pripomniti, da je leto 2008 zaradi opaznega zvišanja števila rojstev res nekaj posebnega.
Leta 2003 denimo, ko je bila rodnost (17.321 rojstev) rekordno nizka, je bilo opravljenih
6.873 splavov, kar je pomenilo, da je bil le na 2,5 poroda opravljen en legalen splav
(Štefanič, 2010).
Kontracepcija je pomemben dejavnik pri splavu: večji je delež žensk, ki uporabljajo
kontracepcijo, manjše je število splavov. Splavnost v Sloveniji, čeprav visoka v Evropi, je
sicer bistveno nižja od splavnosti v Turčiji (Štefanič, 2010).
2.4 Metode umetne prekinitve nosečnosti
Umetna prekinitev nosečnosti se lahko opravi: kirurško, z zdravili ali kombinirano (Borko
in Takač, 2006, str. 270). Pred posegom je potrebno opraviti ginekološki pregled z
ultrazvočno preiskavo, da se ugotovi trajanje nosečnosti in izključi morebitna
izvenmatrnična nosečnost. Ugotoviti ali izključiti je potrebno tudi morebitne spolno-
prenosljive bolezni.
2.4.1 Metode prekinitve nosečnosti v prvem trimesečju
Endometrijska aspiracija
Endometrijska aspiracija je najpogostejša metoda, ki se lahko izvaja me 3. in 12. tednom
gestacije. Opravi se ambulantno, poseg pa je kratkotrajen in neboleč, zato se opravi brez
splošne anestezije. Bolje je podoben ginekološkemu pregledu kot operaciji. Nosečnico
namestimo na operacijsko mizo, očistimo zunanje spolovilo, vstavimo zrcala ter primemo
sprednjo ustno porcijo z enozobno prijemalko; nato brez anestezije – ali v nekaterih
primerih po lokalnem omrtvičenju z anestetikom (lidocain) – ne da bi razširili cervikalni
kanal, vložimo v maternično votlino fleksibilno plastično kanilo (Karmanovo kireto),
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
10
premera 4-6 mm; s pomočjo vakuumskega aspiratorja ali 60 ml plastične brizgalke
ustvarimo negativen tlak, ki posrka vsebino iz maternične votline. Kanilo premikamo,
dokler ne začutimo značilne hrapave površine. Aspirirano vsebino izmerimo in
pregledamo, v nekaterih primerih pa tudi histološko preiščemo. Ženska lahko že naslednji
dan opravlja lažja dela (Borko in Takač, 2006, str. 271).
Dilatacija in kiretaža
Postopek je podoben menstrualni aspiraciji; izvaja se podobno, le da uporabljamo lokalno
omrtvičenje s paracervikalnim blokom, redkeje splošno kratkotrajno intravenozno
anestezijo. Sledi dilatacija cervikalnega kanala s Hegarjevemi pačkami (dilatatorji –
njihova številka pomeni mm premera) ali Prattovimi palčkami (številka dilatatorja pomeni
obseg). Sledi kiretaža – vsebino maternice izpraskamo ali posesamo (pri vakuumski
aspiracijo to naredimo z 8-10 mm plastičnim kanilom, ki je povezan s sukcijskim
aparatom). Po končanem izsesavanju lahko s kireto preverimo, če je bila sukcija popolna in
so bili odstranjeni vsi delci placente in ploda (kontrolna kiretaža). Taka prekinitev
nosečnosti se opravi v dnevni kliniki, priporočljivo pa je nato še 3-7 dnevno mirovanje
(Borko in Takač, 2006, str. 271).
Kombinirana metoda
Priprava materničnega vratu pred kirurško umetno prekinitvijo nosečnosti zmanjša
možnosti poškodb materničnega vratu, perforacije maternice, krvavitev in nepopolnega
splava. Verjetnost tovrstnih zapletov je večja pri mlajših nosečnicah, nuligravidah in
narašča z višino nosečnosti. Kanal materničnega vratu se lahko predoperativno dilatira z
osmotskimi dilatatorji ali farmakološko. Od slednjih se najpogosteje uporabljajo
prostagladini skupine E2 v obliki nožničnega ali cervikalnega gela, ki ga apliciramo dve do
tri ure pred posegom. Podobno učinkovita sta tudi analoga prostagladinov E1 misoprostol
in gemeprost ter antiprogestagen mifepriston (Vogler, 2004, str. 26).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
11
Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
V svetu in pri nas se vse bolj uveljavlja prekinitev nosečnosti z zdravili. V ta namen
uporabljamo različne kombinacije zdravil, predvsem prostagladinov in antiprogesteronsko
učinkovino mifepriston ali RU 486 (Borko in Takač, 2006, str. 272).
Umetno prekinitev nosečnosti z zdravili bomo podrobneje opisali v naslednjem poglavju.
2.4.2 Metode prekinitve nosečnosti v drugem trimesečju
Kirurška metoda umetne prekinitve nosečnosti
Do 15. tedna nosečnosti se kirurške tehnike umetne prekinitve nosečnosti praktično ne
razlikujejo od tehnik za prekinitev nosečnosti v prvem trimesečju, pri višji nosečnosti pa so
potrebni dodatni, posebni inštrumenti, kot npr. Schulzejeva prijemalka (Vogler, 2004, str.
27).
Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
Medikamentozni način prekinitve neželene nosečnosti se ponovno zelo varno in uspešno
uporablja po štirinajstem tednu nosečnosti, ko dajemo mifepriston v količini, ki je enaka
kor pri zgodnjem medikamentoznem splavu. Postopek po 48 urah ali več dopolnimo na
različne načine, ker je za prekinitev nosečnosti po štirinajstem tednu pogosto potrebno več
kot enkrat dodati prostagladin (Borko in Takač, 2006, str. 271).
Več o umetni prekinitvi nosečnosti z zdravili v naslednjem poglavju.
Druge metode umetne prekinitve nosečnosti
Številne metode, ki so se uporabljale včasih, smo danes zaradi zdravstvenih razlogov
opustili. Med temi lahko omenimo mali carski rez (sectio parva) in intramnijsko
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
12
vbrizgavanje raznih raztopin, ki pokončajo plod in sprožijo splav (Borko in Takač, 2006,
str. 274).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
13
3 UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI Z ZDRAVILI
Z legalizacijo splava je v zadnjih tridesetih letih izginil nedovoljeni splav. Spremenila se je
tehnika umetne prekinitve nosečnosti (UPN); poleg kirurških metod v zadnjih letih
uvajamo abortivno tableto. Ženske so od nekdaj spraševale za tableto ali injekcijo, ki bi ob
izostanku menstruacije sprožila krvavitev in odpravila nezaželeno nosečnost. Ta želja se je
uresničila z mifepristonom. Profesor E.E. Baulieu je po letu 1983 začel prve preizkuse z
antiprogestagenom (RU 486, mifepriston), ki ga je sintetiziral v svojih laboratorijih
Roussel Uclaf. V zadnjem desetletju so v svetu prekinili neželeno nosečnost z abortivno
tableto več kot trem milijonom ženskam (Pretnar Darovec in Drobnič, 2002, str. 307).
Progesteron je hormon, ki vzdržuje zgodnjo nosečnost. Če podpore progesterona ni,
maternica s sprostitvijo prostaglandinov iztisne zarodek. Mifepriston, derivat sintetičnega
progesterona - noretindrona, zasede progesteronske receptorje, a jih ne aktivira, deluje torej
kot antiprogesteron. Na trofoblast ne deluje neposredno, temveč spremeni endometrij z
delovanjem na kapilare endotelijskih celic decidue. Trofoblast odstopi od decidue,
sprostijo se prostaglandini, maternični vrat se zmehča. Razpon delovanja mifepristona je
širok. Tako ga uvajajo kot postkoitalno kontracepcijo, za dozorevanje materničnega vratu
in indukcijo poroda, zdravljenje miomov maternice, endometrioze, Cushingove bolezni,
raka dojk in glavkoma. Mifepriston ni uspešen pri zunajmaternični nosečnosti, verjetno
zato, ker imajo jajcevodi premalo progesteronskih receptorjev (prav tam, 2002).
Že v letu 1970 so raziskovalci ugotovili, da naravni prostaglandini, kot sta prostaglandin
E2 in F2a, aplicirani intravaginalno ali intracervikalno, učinkovito sprožijo splav v zgodnji
nosečnosti. Nesprejemljivi pa so bili stranski učinki: slabost, bruhanje, diareja, povišana
telesna temperatura, bolečine. Manj stranskih učinkov povzročajo analogi, ki jih lahko
odmerjajo v manjši količini, ker selektivno delujejo na miometrij. V kombinaciji z
mifepristonom so lahko odmerek prostaglandinskega analoga še zmanjšali in tako prišli do
učinkovitejše kombinacije z najmanj stranskimi učinki. V Evropi danes uporabljajo poleg
mifepristona sintetični analog prostaglandina E1 (alprostadil) ali Misoprostol, ki je
registriran za zdravljenje želodčnega in duodenalnega ulkusa (prav tam, 2002).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
14
3.1 Prednosti umetne prekinitve nosečnosti z zdravili
Stopnja uspešnosti umetne prekinitve nosečnosti z zdravili je visoka (95% - 98%). Zelo je
učinkovita med zgodnjimi tedni nosečnosti. Večina pacientk splav občuti kot močnejšo
menstrualno krvavitev. Številne med njimi ta poseg doživijo kot bolj zaseben. Po navadi se
s to metodo izognemo kirurški intervenciji, kjer je potrebna anestezija. Ta metoda je veliko
cenejša od kirurške. Zapleti so redki, poseg pa ne vpliva na sposobnost ponovne zanositve
(Medical abortion, 2009).
Prednost prekinitve nosečnosti z zdravili je tudi v razmeroma nizki ceni, posebej če
pričakujemo, da bomo v prihodnosti omogočali prekinitev nosečnosti v domačem okolju.
Cena mifepristona in misoprostola skupaj s potrebnimi analgetiki je bistveno nižje kot cena
posega v narkozi (Štolfa Gruntar in Sekelj Rangus, 2010, str. 108).
3.2 Zapleti pri umetni prekinitvi nosečnosti z zdravili
Zapleti medikamentne umetne prekinitve nosečnosti so povezani predvsem s stranskimi
učinki prostagladinov (Vogler, 2004, str. 27).
Pri misopristolu lahko opazimo najbolj izrazite stranske učinke. Uro po zaužitju
misoprostola neredko nastopijo neželeni učinki kot so slabost, bruhanje, driska, bolečine v
spodnjem delu trebuha ter vročina (Honaken et. al., 2004). Obstaja tudi velika možnost, da
nastanejo poškodbe na jetrih, upad kostnega mozga, motnje v prebavnem sistemu, razne
okužbe, motnje v delovanju pljuč s pljučnico ter smrt (Sitruk-Ware, 2000, str. 244)
Pogostnost rupture maternice je približno 0,5 %. Večje tveganje za rupturo maternice je pri
nosečnicah po predhodnem carskem rezu, pri mnogorodnicah in pri sočasnem dajanju
oksitocina (Vogler, 2004, str. 27).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
15
3.3. Navodila ženskam po umetni prekinitvi nosečnosti z zdravili
Nekaj dni po splavu se še lahko pojavijo krvavite in krči, ki so posledica zmanjševanja
maternice. Potreben je počitek, spolni odnosi in kopanje v času krvavitev so prepovedani,
vsaj 14 dni. Po približno 4 tednih se opravi kontrolni pregled pri ginekologu, ki bolnico
pregleda in pouči o primerni kontracepciji. Nemudoma pa je potrebno obiskati ginekologa,
kadar se po umetni prekinitvi nosečnosti pojavi povišana temperaturo, močno krvavenje,
močnejše bolečine v spodnjem delu trebuha, če bolnica nenadoma izgubi zavest ali krvavi
več kot 10 dni po splavu (Koželj, 2012).
3.4 Plodnost po umetni prekinitvi nosečnosti
Z zdravstvenega vidika je splav, ki ga izvede specialist, pod pravilnim sanitarnimi pogoji,
varen in enostaven postopek, posebej če je izveden v zgodnjih tednih gestacije. Ne obstaja
noben pomenljiv dokaz, ki bi podkrepil tezo, da v takšnih okoliščinah obstaja opazno
tveganje za bodočo plodnost ženske (Can an abortion cause infertility, 2012).
Umetni prekinitvi nosečnosti se prepogosto, čeprav nepreverjeno, pripisuje okvaro
jajcevodov in tubarno neplodnost. To predpostavko je ovrgla večina, sicer ne prav številnih
raziskav, ki jih lahko razdelimo v dve skupini. V prvo skupino sodijo raziskave, ki so
proučevale stopnjo zanositve in čas, v katere so ženske po umetni prekinitvi nosečnosti, ki
so načrtovale nosečnost, zanosile v primerjavi z ženskami, ki niso imel predhodne umetne
prekinitve nosečnosti. Nobena od raziskav ni uspela dokazati, da predhodna umetna
prekinitev nosečnoti zmanjšuje možnost kasnejše zanositve (Ribič Pucelj, 2004, st. 62).
Ne glede na to, kje so bile raziskave narejene, pa imajo večinoma vse enako
pomanjkljivost – večina jih upošteva zgolj umetno prekinitev nosečnosti, ne pa številne
druge dejavnike, ki povečajo tveganje za kasnejše reproduktivne probleme, zlasti socialni
status, spolne navade, menjavo partnerja in s tem prisotnost spolno prenosljivih bolezni.
Na osnovi vseh razpoložljivih podatkov lahko zaključimo, da strokovno narejena umetna
prekinitev nosečnosti brez pridruženih dejavnikov tveganja ne predstavljajo pomembnega
dejavnika tveganja za kasnejšo neplodnost, vendar pa se tveganje povečuje s številom
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
16
umetnih prekinitev nosečnosti ter, razumljivo, v primeru neposrednih zapletov, zlasti vnetij
(Ribič Pucelj, 2004, st. 62).
3.5 Kriteriji za umetno prekinitev nosečnosti z zdravili
Da nosečnico lahko vključimo v postopek umetne prekinitve nosečnosti z zdravili, mora
zadosti sledečim kriterijem (Podkrižnik, Lipuš Velički, 2008, str. 709.):
- nosečnost do vključno 49 dni (od prvega dneva izostanka menstruacije),
- GO manjši od 28 mm (na ultrazvočne izvidu, ki ga prinese s seboj),
- originalni izvid krvne skupine in RH D faktor, izvid krvne slike (KKS),
- odsotnost kontraindikacij (kajenje v starosti nad 37 let, KOBP, koagulacijske motnje),
- po potrebi še druge pomembne izvide (alergije, odsotnost spolno prenosljivih
bolezni…).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
17
4 ZDRAVSTVENA NEGA BOLNICE PRED IN PO UMETNI PREKINITVI
NOSEČNOSTI
4.1 Postopki umetne prekinitve nosečnosti
Prvi dan
Pacientka potrebuje za sprejem napotnico izbranega ginekologa. Ob sprejemu prinese s
seboj UZ izvid, KG, Rh faktor in KKS. Pacientka se v sprejemni ambulanti ginekoloških
oddelkov pogovori z zdravnikom (o načinu prekinitve nosečnosti, o poteku posega in
morebitnih izključitvenih kriterijih,…). Po zaužitju abortivne tablete RU 486 odsvetujemo
morebitno nadaljevanje nosečnosti, zato damo pacientki čas, da se odloči. Izročimo ji
obrazce, ki jih izpolni (pojasnilna dolžnost in soglasje za zdravljenje in zdravstveni poseg,
obrazec o fetalni smrti, pisno soglasje za anestezijo) (Podkrižnik, Lipuš Velički, 2008, str.
710).
Na oddelku pacientko sprejme diplomirana medicinska sestra, se z njo pogovori o
celotnem poteku posega umetne prekinitve nosečnosti z abortivno tableto, glede krvavitve,
krčev in o vseh aktivnostih zdravstvene nege v času hospitalizacije ter ji da navodila.
Diplomiran medicinska sestra pregleda obrazce, ki so bili pacientki dani v sprejemni
ambulanti in še en krat pregleda prinesene izvide. Pacientka zaužije po standardu aplikacije
peroralne terapije abortivno tableto (mifegyne 200 mg) v prisotnosti medicinske sestre.
Vsako umetno prekinitev nosečnosti z abortivno tableto vpišemo v evidenčno knjigo
umetne prekinitve nosečnosti z zdravili. Pacientki damo navodila za sprejem na oddelek
čez dva dneva in ji razložimo potek sprejema v enodnevno bolnišnico (Podkrižnik in Lipuš
Velički, 2008, str. 710).
Tretji dan
Pacientko sprejmemo ob 8.00 uri v enodnevno bolnišnico, po klinični poti »Aktivnost
zdravstvene nege pri obravnavi pacientk v enodnevni bolnišnici«. Izpolnimo
dokumentacijo zdravstvene nege za pacientke v enodnevni bolnišnični obravnavi. Po
namestitvi pacientke v bolniško sobo jo prosimo, da izprazni sečni mehur. Ob 8.45 uri jo
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
18
pospremimo do operacijske dvorane (septika) in jo predamo operacijski medicinski sestri.
Izročimo ji tudi zdravstveno dokumentacijo ter misoprostol á 200 mcg 4 tbl (tj. 800 mcg
učinkovine). Nalepko z osebnimi podatki pacientke (priimek, ime, datum rojstva, matična
številka) nalepimo v evidenčni zvezek za umetno prekinitev nosečnosti z abortivno tableto
v prvem trimesečju (Podkrižnik in Lipuš Velički, 2008, str. 710-11).
Ginekolog vloži pacientki 4 abortivne tablete analoga prostagladina v oba stranska svoda
nožnice. Čas aplikacije vaginalne tablete zdravnik napiše na temperaturni list, operacijska
medicinska sestra pa postopek zabeleži (vstavitev abortivne tablete v nožnico) v
operacijski protokol. Po vstavitvi abortivnih tablet pacientko leže pripeljemo na oddelek,
kjer mora dve uri ležati v bolniški postelji. Ob sprejemu pacientke iz operacijske sobe na
oddelek diplomirana medicinska sestra nastavi list za intenzivno opazovanje. Pacientki
izmerimo krvni tlak, pulz in telesno temperaturo, in jo nato kontroliram na dve uri.
Spremljamo in beležimo še:
krvavitev,
krče,
bruhanje,
drisko, itd.
Izvajamo vse potrebne aktivnosti zdravstvene nege ob krvavitvi, bolečini, slabosti,
bruhanju, izločanju, itd, in pri tem zagotavljamo zasebnost pacientke. Stranske učinke
abortivne tablete (bruhanje, driska, bolečina) lajšamo z zdravili, ki jih predpiše zdravnik.
Morebitni splav nadzorujemo z odvajanjem v posteljno posodo in zabeležimo uro
splavitve. Pacientko mirimo, vzpodbujamo in ji nudimo psihično podporo. Po štirih urah
opravi zdravnik ginekološki pregled in seznani pacientko z navodili za domov. Približno
75% nosečnic v tem času splavi. Če pacientka po 6 urah ne splavi in se dobro počuti, jo
odpustimo domov. Tistim z Rh D negativno krvjo predhodno apliciramo 1 ampulo
Rhesonativ 250 (profilaksa senzibilizacije). To zdravilo apliciramo tudi Rh D negativnim
pacientkam, ki so že splavile na oddelku (Podkrižnik in Lipuš Velički, 2008, str. 710-11).
Ob odpustu izročimo pacientki začasno odpustnico z naslednjimi navodili: možni pregledi
v primeru težav, dnevno med 9. in 10. uro pri ginekologu v sprejemni ambulanti, v primeru
hujših težav kontrola na oddelku takoj, kontrola čez največ 14 dni pri ginekologu v
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
19
sprejemni ambulanti (točen datum in ura sta navedena na odpustnici). Zaposlenim ženskam
priporočamo en teden bolniškega staleža, ostalim pa mirovanje v enakem obsegu
(Podkrižnik, Lipuš Velički, 2008, str. 711).
Dokler ženska krvavi, odsvetujemo spolne odnose, vsako kopanje (tuširanje je dovoljeno),
uporabo tamponov (Podkrižnik in Lipuš Velički, 2008, str. 712).
4.2 Zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre
Medicinska sestra je odgovorna za negovalni proces, za proces dodelitve pacientke članom
negovalnega tima in za kontinuirano zdravstveno nego, zato mora:
samostojno ali po naročilu sistematično in skladno s sodobno metodo procesa
zdravstvene nega določati in analizirati potrebo pacientk po zdravstveni negi,
narediti individualen načrt zdravstvene nege in načrtovati potrebne negovalne
intervencije z dovoljenjem pacientke in z njenim sodelovanjem,
izvajati dejavnost zdravstvene nege sama ali pa izvajanje zdravstvene nege določati
sama in sama usklajevati,
se posvetovati z drugimi strokovnjaki, če je treba,
nadzirati delovanje zdravstvene nege,
vrednotiti in usklajevati načrt zdravstvene nege skladno z določenimi potrebami
(Podkrižnik, Lipuš Velički, 2008, str. 709).
V dokumentu »Razmejitev zdravstvene nege« so dela in naloge medicinske sestre
opredeljena kot preventivne, negovalne, spremljajoče, svetovalne, poučevalne,
diagnostične terapevtske, administrativne, sporočilne, koordinirajoče in oskrbne
(Podkrižnik, Lipuš Velički, 2008, str. 709).
Dela in naloge zahtevajo ustrezne psihofizične sposobnosti in ustrezne psihofizične
lastnosti, ki omogočajo human in odgovoren odnos do pacientk. Strokovno znanje,
natančnost, sposobnost kritičnega presojanja, ustvarjalno reševanje problemov in primerna
stopnja optimizma so pogoj za uspešno opravljanje zdravstvene nege (Podkrižnik, Lipuš
Velički, 2008, str. 709).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
20
4.2.1 Predabortivno svetovanje
Vidiki predabortivnega svetovanja so izredno pomembni za pozitivne rezultate pri umetni
prekinitvi nosečnosti, tako fizične kot emocionalne (Needle in Wlaker, 2008, str. 22).
O prekinitvah nosečnosti nepoučene ženske pa si želijo svetovanje z različnih vidikov in
pomoč pri odločitvi, da bo prekinitev zanje optimalna (Štolfa Gruntar in Sekelj Rangus,
2010, str. 107).
Proces svetovanja pred odločitvijo pacientke za umetno prekinitev nosečnosti v
ginekološki ambulanti morajo sestavljati (Needle in Wlaker, 2008, str.46):
opis celotnega postopka umetne prekinitve nosečnosti, predstavitev možnih
zapletov, in navodila po posegu,
predstavitev možnosti in pravic, ki jih ima pacientka,
vprašanje, zakaj se je pacientka odločila za prekinitev nosečnosti in ali je v svojo
odločitev prepričana,
vprašanje, kašno podporo ima pacientka med bližnjimi in kakšne so bile njihove
reakcije na njeno odločitev,
vprašanje po občutkih in pričakovanjih pacientke po posegu.
Pri svetovalnih razgovorih namenimo posebno pozornost skupinam žensk s tveganim
reproduktivnim vedenjem (Ličer, 2004, str. 35):
mladostnicam (spodbujanje odgovornosti med partnerjema in pozitiven odnos do
spolnega zdravja),
povratnicam na splav (pomoč pri težavah pri odločanju zaradi ambivalentnosti,
dilem),
tistim, ki zahtevajo prekinitev nosečnosti od desetih tednov (psihosocialna pomoč
pri odpravljanju socialnih težav v obdobju nosečnosti in poroda)
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
21
Vsako svetovanje naj bo prikrojeno individualnim potrebam pacientke, tako bo prejela
potrebne informacije na osnovi njenega izbora metode umetne prekinitve nosečnosti.
Informacije naj bodo posredovane s spoštovanjem, razumevanjem in s senzibilnostjo do
potreb pacientke. Veliko pacientk ceni tak pristop. Okolje, ki ohranja dostojanstvo ženske,
jim dopušča, da svobodno izrazijo svoje občutke (Needle in Wlaker, 2008, str. 22).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
22
5 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA
5.1 Raziskovalna vprašanja
Raziskovalno vprašanje št. 1: Ali so ženske dovolj osveščene o možnih načinih umetne
prekinitve nosečnosti?
Raziskovalno vprašanje št. 2: Ali ženske poznajo umetno prekinitev nosečnosti z zdravili?
Raziskovalno vprašanje št. 3: Ali si zdravstvenih delavci v ginekoloških ambulantah
vzamejo dovolj časa za poučevanje žensk?
5.2 Raziskovalne metode
Analiza domače in tuje literature nam je omogočila opredelitev teoretičnih izhodišč. V
diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke teoretični del
diplomske naloge smo pridobili s pomočjo strokovne literature in strokovnega internetnega
gradiva, podatke za kvantitativno metodo in raziskovalni del diplomske naloge smo
pridobili s pomočjo anonimne ankete s vprašanji zaprtega tipa. Anketni vprašalnik je
sestavljajo 12 vprašanj.
Odgovore smo analizirali, jih statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa
Microsoft Excel, rezultate pa ponazorili v obliki grafikonov.
5.3 Raziskovalni vzorec
Raziskovalni vzorec je zajemal 50 naključno izbranih delavk, različnih starosti, zaposlenih
v Henkel d.d.o. Maribor.
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
23
5.4 Postopki zbiranja
Anketne vprašalniki smo razdelili med zaposlene in jih prosili, da jih izpolnijo. Dodatno
smo jih obvestili, da je izpolnjevanje anonimno ni da lahko odklonijo sodelovanje v
raziskavi. Izpolnjene anketne vprašalnike so vrnile osebno.
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
24
6 REZULTATI
Za potrebe raziskave smo razdelili 64 anketnih vprašalnikov. Vrnjenih in pravilno
izpolnjenih jih je bilo 50.
Graf št. 1: Starost anketirank.
Zaradi večje preglednosti smo anketiranke razdelili v različne starostne skupine. V naši
raziskavi je torej sodelovalo 18 % anketirank (9) starih od 18 do 25 let, 24 % (12) starih
od 26 in 30 let, 22 % (11) anketirank starih od 31 do 35 let, 18 % (9) starih od 36 do 40
let, 2 % (1) stara od 41 do 45 let in 16 % (8) anketirank starih od 46 let in več.
Graf št. 2: Izobrazba anketirank.
24 % (12) sodelujočih v raziskavi je imelo zaključeno osnovno šolo, 66 % (33) srednjo
šolo in 10 % (5) pa je zaključilo višjo ali visoko šolo.
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
25
Graf št. 3: Mnenje anketirank, kaj je umetna prekinitve nosečnosti.
Na vprašanje ali poznate umetno prekinitev nosečnosti je 76 % anketirank (38) odgovorilo
pritrdilno, 24 % (12) pa tega posega ne pozna.
Graf št. 4: Dostopnost informacij o umetni prekinitvi nosečnosti.
54 % (27) anketirank meni, da so informacije o umetni prekinitvi nosečnosti dostopne. 38
% (19) anketirank meni, da informacij o umetni prekinitvi nosečnosti niso dostopne, 8 %
(4) pa ne pozna odgovora o dostopnosti informacij o umetni prekinitvi nosečnosti.
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
26
Graf št. 5: Mnenje anketirank ali si zdravstveni delavci v ginekoloških ambulantah
vzamejo dovolj časa za podajanja informacij o umetni prekinitve nosečnosti.
24 % (12) anketirank meni, da si v ginekoloških ambulantah zdravstveni delavci vzamejo
dovolj časa za informiranje žensk o umetni prekinitvi nosečnosti, 66 % anketirank (33)
meni, da si zdravstveni delavci vzamejo premalo časa, 10 % pa se jih ni znalo opredeliti
glede tega vprašanja.
Graf št. 6: Razpoložljivost zloženk o umetni prekinitvi nosečnosti v ambulantah.
18 % (9) anketirank meni, da je dovolj zloženk, 58 % (9) anketirank meni, da je tovrstnega
gradiva premalo, 24 % (12) anketirank pa ne ve ali je dovolj zloženk o umetni prekinitvi
nosečnosti v ambulantah.
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
27
Graf št. 7: Zadostnost informacij v zloženkah o možnih negativnih posledicah umetne
prekinitve nosečnosti.
Anketiranke smo povprašali tudi o mnenju, ali vsebina zloženke podaja dovolj informacij o
možnih negativnih posledicah umetne prekinitve nosečnosti, pri čemer 20 % (10)
anketirank meni, da dovolj informacij o možnih negativnih posledicah umetne prekinitve
nosečnosti, 36 % (18) da ne, 44 % (22) pa ni vedelo.
Graf št. 8: Pridobivanje informacij o metodah umetne prekinitve nosečnosti.
46 % (23) anketirank je tovrstne informacijo dobilo pri ginekologu, 16 % (8) pri
medicinski sestri, 4 % (2) pri pogovoru s prijateljico, 12 % (6) je informacije poiskalo v
knjigah, brošurah in revijah, 22 % (11) anketirank pa se je informiralo s pomočjo medijev.
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
28
Graf št. 9: Seznanjenost o možnih metodah prekinitve nosečnosti.
Anketiranke so lahko izbirale več odgovorov. 80% (40) pozna kirurško metodo, 68%
anketirank (34) pozna umetno prekinitev nosečnosti z zdravili, 26% (13) pa pozna
kombinirano metodo prekinitve nosečnosti.
Graf št. 10: Mnenje anketirank, kaj je najpomembnejše pri umetni prekinitvi
nosečnosti.
Anketiranke so lahko izbirale več odgovorov. Tako je 70% (35) anketirankam
najpomembneje, da je poseg učinkovit, 82% (41) je pomembno, da je poseg varen, 88 %
(44) je pomembno, da je poseg manj boleč, 60% (30), da je manj stresen, 44 % (22) pa da
je poseg manj zapleten.
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
29
Graf št. 11: Mnenje anketirank, katero metodo umetne prekinitve nosečnosti
najpogosteje svetujejo zdravstveni delavci.
32 % (16) anketirank medi, da zdravstveni delavci najpogosteje svetujejo kirurško metodo,
62% (31) meni, da poseg z zdravili, 6 % (3) pa meni, da najpogosteje svetujejo
kombinirano metodo.
Graf št. 12: Mnenje anketirank, katera metoda umetne prekinitve nosečnosti prinaša
najmanj zapletov.
Od anketirank smo želeli izvedeti tudi, katera metoda umetne prekinitve nosečnosti po
njihovem mnenju prinaša najmanj zapletov. 36% (18) jih meni, da je najbolj zanesljiva
kirurška metoda, 62% (31) vprašanih je mnenja, da ima umetna prekinitev nosečnosti z
zdravili najmanj zapletov, 2% (1) vprašanih meni, da ima kombinirana metoda najmanj
zapletov.
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
30
7 INTEPRETACIJA IN RAZPRAVA
Nenačrtovana in neželena nosečnost žensko postavi pred izbiro in z njo pred odločitev;
nadaljevati z nosečnostjo ali prekiniti nosečnost. Tista, ki se odloči za pot prekinitve,
potrebuje dobro informiranje in svetovanje, ki bo učinkovito preprečilo neljube
zdravstvene, socialne in psihološke posledice njene odločitve. Ker je metod umetne
prekinitve nosečnosti na voljo več, se je potrebno odločiti za tisto, ki je naj bolj učinkovita,
varna, hitra in najmanj boleča. Prekinitev nosečnosti z zdravili je metoda, ki ženskam, ki se
odločijo za umetno prekinitev nosečnosti, ponuja prav to.
Z raziskavo, ki smo jo opravili s 50 anketirankami, smo želeli ugotoviti, ali so ženske
dovolj osveščene o možnih načinih umetne prekinitve nosečnosti, ali ženske poznajo
umetno prekinitev nosečnosti z zdravili in ali si zdravstvenih delavci v ginekoloških
ambulantah vzamejo dovolj časa za poučevanje žensk.
Rezultati analize anketnega vprašalnika so pokazali, da kar dobre tri četrtine anketirank
pozna umetno prekinitev nosečnosti z zdravili, vendar pa jih veliko meni, da je na voljo
premalo informacij o tej metodi. Dobra polovica vprašanih je mnenja, da si zdravstveni
delavci v ginekoloških ambulantah vzamejo premalo časa za informiranje pacientk o
umetni prekinitvi nosečnosti. Ta rezultat ne govori v prid delu zdravstvenih delavcev,
verjetno pa temu rezultatu botruje tudi dejstvo, da zdravstvenim delavcem za popolno
obravnavo in svetovanje pacientkam veliko krat primanjkuje časa. Zato predlagamo, da
zdravstveni delavci v ginekološki ambulanti, kadar se srečujejo s pomanjkanjem časa za
svetovalno delo, ženske, ki želijo prekiniti nosečnost preusmerijo in napotijo tudi na
svetovalno socialne službe ginekoloških klinik. Tudi v srednjih šolah ali višjih razredih
osnovne šole bi medicinske sestre lahko uro ali dve v šolskem letu vodile učne delavnice in
informirale učence in dijake na temo varna spolnost, kontracepcija in umetna prekinitev
nosečnosti.
Kakovostne informativne zloženke so pomemben inštrument informiranja pacientov pred
posegi v sodobnem zdravstvu. Vendar pa mora biti tovrstnih zloženk na voljo dovolj,
nahajati pa se morajo na dovolj dostopnem in vidnem mestu, ločeno od ostalih zloženk,
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
31
tudi reklamnih. Iz analize rezultatov je razvidno, da je v ginekoloških ambulantah na voljo
premalo informativnih zloženk o splavu. To mnenje je delila kar dobra polovica vseh
anketirank. Zloženke, ki pa so na voljo pa podajajo premalo informacij o možnih
negativnih posledicah umetne prekinitve nosečnosti, saj je relativno veliko število
anketirank izrazilo negativno mnenje glede tega vprašanja, slaba polovica anketirank pa na
to vprašanje ni mogla odgovoriti niti pritrdilno niti nikalno. Zato predlagamo, da
zdravstveni delavci vestno skrbijo za zadostno število zloženk v ambulanti. V okviru prve
osebne obravnave in informiranja, pa naj pacientki vročijo tudi zloženko, pri naslednji
obravnavi pa jo povprašajo o mnenju kakovosti vsebine zloženke oziroma, kaj bi bilo
dobro, da zloženka še vsebuje. Negativna mnenja naj nato posredujejo strokovnemu timu,
ki je zloženko sestavil.
Dandanes je na voljo veliko različnih virov informacij o možnih načinih in metodah
umetne prekinitve nosečnosti, a je ginekolog še zmeraj najpomembnejši strokovni subjekt,
ki predaja največ kritičnih informacij v procesu umetne prekinitve nosečnosti, saj je
ginekologa kot glavni vir informacij navedla kar slaba polovica anketirank. Relativno
majhno število vprašanih je dobilo informacije o umetni prekinitvi nosečnosti pri
medicinski sestri. Da so mediji pomemben vir informacij, potrjuje tudi dobra petina
anketirank, ki so se o možnih načinih umetne prekinitve nosečnosti seznanile preko njih,
kar pa ne preseneča, saj je pridobivanje informacij prek spleta, najbolj diskreten in zaseben
način informiranja.
Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili je sicer relativna novost na področju ginekologije,
pa vendarle ne tako sveža, so jo pozna že skoraj dve tretjini vseh vprašanih žensk. Čeprav
je kirurška metoda poznana pri veliki večini vprašanih, je le dobra četrtina seznanjena s
kombinirano metodo.
Ženske, ki so že opravile umetno prekinitev nosečnosti, pa tudi tiste, ki on njej razmišljajo,
si ustvarijo mnenje, kaj zanje pri tem posegu najpomembneje. Dobrima dvema tretjinama
vseh vprašanih je učinkovitost posega zelo pomembna. Večini je pomembno, da je poseg
varen in manj boleč. Da je pri posegu stres čim manjši, sam poseg pa čim manj zapleten, je
pomembno več kot polovici vprašanih.
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
32
Skozi raziskavo nam je uspelo ugotoviti tudi, da zdravstveni delavci v večini primerov
svetujejo prav umetno prekinitev nosečnosti z zdravili, še zmeraj pa svetujejo tudi
kirurško, ki jo je navedla kar tretjina vprašanih.
Zapleti pri umetni prekinitvi nosečnosti so zelo redki in se pojavljajo pri enem do dveh
odstotkih žensk, denimo krvavitve, infekcije ali poškodbe tkiva. Bistveno je, da ga ženske
opravijo varno s strokovno pomočjo. Umrljivosti se v takih okoliščinah ne gre bati. Zadnji
smrtni primer zaradi splava v Sloveniji smo imeli pred dvajsetimi leti (Pinter, 2006). Da je
metoda umetne prekinitve nosečnosti najbolj varna in prinaša najmanj zapletov, nam je
potrdila več kot polovica vseh vprašanih, več kot tretjini anketirank pa je kirurška metoda
tista, ki še zmeraj izpolnjuje njihova pričakovanja o najmanj zapletih pri tem posegu.
Analiza raziskave nam je pomagala priti do odgovorov tudi na druga raziskovalna
vprašanja. Raven osveščenosti žensk o načinih prekinitve nosečnosti je na relativno visoki
ravni, anketiranke prav tako dobro poznajo tovrsten poseg z zdravili, vendar pa niso
zadovoljne z zadostnostjo informiranja in svetovanja s strani stroke. Ugotavljamo, da je
vse premajhna tudi vloga medicinske sestre v procesu svetovanja in informiranja. Urnik
medicinske sestre v ginekološki ambulanti je poln, poleg svetovanja pa medicinska sestra
opravlja še druga dela, zato časa za informiranje in svetovanje prepogosto zmanjka. Ne
preseneča torej, da v večini primerov to delo opravi ginekolog. Zdravstveni sistem in način
dela bi moral medicinski sestri omogočiti, da izvaja tudi svoje zdravstveno vzgojno
poslanstvo (lasno besedilo). Zato predlagamo, da se uvedejo oziroma posodobijo sistemske
rešitve, ki bodo omogočale, da se čas za opravljanje administrativnih del medicinske sestre
skrajša in s tem podaljša čas za svetovanje in informiranje.
Ohranjanje zdravja žensk v rodni dobi, ohranjanje zdrave kulture načrtovanja družine,
preprečevanje povratništva dosegamo s pomočjo učinkovitega informiranja, izobraževanja
in svetovanja, ne glede na starost ali izobrazbo žensk. Povratnic, torej žensk, ki pridejo
naredit umetno prekinitev nosečnosti in so opravile že vsaj eno umetno prekinitev
nosečnosti, je v Sloveniji kar 40 odstotkov. To ni malo. Za primerjavo naj navedemo, da je
v zahodnoevropskih državah takšnih le 20 do 25 odstotkov (Pinter, 2006). Dobra
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
33
informiranost žensk prinaša dobre rezultate, s tem pa manj negativnih posledic, tako za
zdravje ženske kot za družbo na sploh. Za to pa je pristojna stroka, ki ima možnost, da do
javnosti prodre na več možnih načinov. Čeprav živimo v civilizaciji, kjer se stvari odvijajo
z neizmerno hitrostjo, kjer smo priča poplavi informacij, je vendarle potrebno vložiti
veliko truda in časa v kvalitetno informiranje in seznanjanje javnosti o tako pomembnem
vprašanju kot je umetna prekinitev nosečnosti.
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
34
8 SKLEP
Sodobna družba podpira svobodno odločitev žensk, bodisi da bodo nadaljevale z
nosečnostjo bodisi da jo bodo prekine. Če ženska začuti, da je umetna prekinitev
nosečnosti iz katerekoli razloga, zanjo najboljša alternativa v nosečnosti, mora imeti tako
dostop do kvalitetnega, podpornega in neobsojajočega svetovanja in pomoči že v izbrani
ginekološki ambulanti, kakor tudi dostop do varne in zanjo najprimernejše metode posega.
Skozi desetletja je medicina razvija metode umetne prekinitve nosečnosti, ki bi dosegale
optimalen rezultat. Učinkovitost in varnost pri posegu pa sta zanjo in za pacientke na
prvem mestu.
Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili, ki je uvedena tudi pri nas, ponuja več prednosti
pred kirurško metodo, zato se v ginekologiji tudi najpogosteje priporoča, pacientke pa se
zanjo najraje odločajo. Gre za relativno nekompliciran in hiter poseg z minimalnimi zapleti
in minimalnimi stroški.
Zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre in drugih zdravstvenih delavcev na področju
ginekologije je eden ključnih dejavnikov pri preprečevanju neželenih nosečnosti in pri
odpravljanju neželenih nosečnosti. To delo mora biti opravljeno strokovno, s vsem
spoštovanjem do pacientk.
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
35
ZAHVALA
Pri nastajanju in oblikovanju diplomskega dela mi je pomagalo veliko oseb, katerim bi se
želel zahvaliti. Prva in posebna zahvala gre najpomembnejši osebi v tem procesu
nastajanja tega dela, to je mentorici Viš. predav. mag. Vidi Gönc, univ. dipl. org., za njeno
strokovno svetovanje in potrpežljivost.
Posebno velika zahvala pa gre mojim domačim, še posebej ženi Emiliji, za vso podporo,
spodbujanje in zaupanje skozi vsa leta študija in med pisanjem diplomskega dela.
Prav tako hvala vsem prijateljem in znancem, ki so mi pomagali, tudi finančno, in me
spodbujali na študijski poti.
Hvala!
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
36
9 LITERATURA
Abortion. Wikipedia. 2013. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Abortion
(25.5.2013)
Abortus. Wikipedia. 2013. Dostopno na: http://sh.wikipedia.org/wiki/Abortus (8.3.2012).
Borko, E, Tekač, I. Ginekologija-2 dopolnjena izdaja. Maribor: Visoka zdravstvena šola
Maribor, 2006.
Can an abortion cause infertility, 2010. Dostopno na :
http://www.justmommies.com/articles/abortion-infertility.shtml (20.2.2012).
Carlson, K, Eisntat, S, Ziporyn, T. The Harvad guide to women's health, Carlson:
Cambridge, Massachusetts ; London : Harvard University Press, 1996.
Cunningham, G , Gant, N, Leveno, K, Hauth, J, Wenstrom, K,. Hauth, J. Williams
Obsterics: New York: McGraw-Hill, 2001.
Gabbe, SG, Niebyl, JR, Simpson, JL. Obsterics fourth edition, Normal and Problem
Pregnacies: New York: Churchill Livingstone, 2002.
Honaken, H, Piaggio, G, von Hertzen, H, Bartfai, G, Erdenetungalag, R, Gemzell-
Danielsson, K, Gopalan, S, Horga, M, Jerve, F, Mittal, S, Thi Nhu Ngoc, N, Peregoudov,
A, Prasad, R, Pretnar-Darovec, A, Shah, RS, Song, S, Tang, OS, Wu, SC. For the WHO
Research Group on Post-Ovulatory Methods for Fertility Regulation, 2004. WHO
multinational study of three misoprostol regimens after mifepristone for early medical
abortion. BJOG: An international Journal of Obstetrics & Gynaecology, (online). 111, (7).
Dostopno na: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1471-0528.2004.00153.x/full
(12.12. 2012).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
37
Ličer, Z. Svetovanje pred umetno prekinitvijo nosečnosti: Ljubljana. Zbornik: 1.
spominski sestanek prof.dr. Lidije Andolšek-Jeras. Umetna prekinitev nosečnosti v
Sloveniji, 2004.
Koželj, M. Od oploditve do rojstva ali splava. Portal Bambino.si. 2010. Dostopno na:
http://www.bambino.si/od_oploditve_do_rojstva_ali_splava (7.7.2012).
Kurjak, A. Ginekologija i pernatologija I: Varaždinske toplice: Golden Time, 1995.
Maček, M. Pravni vidiki umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji: Ljubljana. Zbornik: 1.
spominski sestanek prof.dr. Lidije Andolšek-Jeras. Umetna prekinitev nosečnosti v
Sloveniji, 2004.
Medical abortion. What are the advantages and disadvantages of medication abortion?.
2009. Dostopno na: http://www.medicationabortion.com/questions/advantages.html
Mihevc Ponikvar, B, Rudolf, A. Informacijski sistem spremljanja fetalnih smrti v Sloveniji
2009, primerjava podatkov med regijami za leto 2009. Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije. 2011. Dostopno na:
http://www.ivz.si/podatkovne_zbirke?pi=5&_5_Filename=2950.pdf&_5_MediaId=2950&
_5_AutoResize=false&pl=46-5.3. (26.5.2013).
Needle, RB, Walker, LEA. Abortion Counseling: New York: Springer Publishing
Company, LLC, 2008.
Pinter, B. Povratnic je kar štirideset odstotkov. Šola za življenje. 2006. Dostopno na:
http://www.solazazivljenje.si/aktualno/povratnic_je_kar_stirideset_odstotkov.html
(29.8.2006).
Pretnar Darovec, A, Drobnič, S. Abortivna tableta. Zdravstveni vestnik 2002; 71: 307-9.
Dostopno na: http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/vestnik/st2-5/st2-5-307-
309.htm (26.7.2012).
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
38
Pobačaj. Wikipedia. 2013. Dostopno na: http://hr.wikipedia.org/wiki/Poba%C4%8Daj
(27.5.2013).
Podkrižnik, C, Lipuš-Velički, S. Vloga medicinske sestre pri umetni prekinitvi nosečnosti:
z abortivno tableto v prvem trimesečju = The nurse's role in artificial termination of
pregnancy using the abortion pill in the first trimester. V: 80 let hospitalne ginekologije in
porodništva v Mariboru: mednarodni znanstveni simpozij, Univerzitetni klinični center
Maribor = 80 years of hospital gynaecology and obsterics in Maribor: International
scientific symposium, University Clinical Centre Maribor, Maribor, 2008.
Ribič Pucelj, M. Plodnost in nosečnost po umetni prekinitvi nosečnosti: Ljubljana.
Zbornik: 1. spominski sestanek prof.dr. Lidije Andolšek-Jeras. Umetna prekinitev
nosečnosti v Sloveniji, 2004.
Sitruk-Ware, R. Approval of mifepristone (RU 486) in Europe. Zentralbl Gynekol 2000;
122: 241-7.
Štefanič, B. Spremeniti »zastrašujočo prakso«. Družina. 2010. Dostopno na:
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/C3A9C592D1C943CAC1257707002F57B3?
OpenDocument (17.4.2013).
Štolfa Gruntar, A, Sekelj Rangus, V. Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili: Ljubljana:
konfernčni zbornik: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2010.
Vitalna statistika. Zdravstveni statistični letopis 2010. Inštitut za varovanje zdravja
RS.2010. Dostopno na:
http://www.ivz.si/Mp.aspx/?ni=0&pi=7&_7_Filename=attName.png&_7_MediaId=4642&
_7_AutoResize=false&pl=0-7.3. (26.5.2013)
Vogler, A. Tehnike umetne prekinitve nosečnosti v 1. in 2. trimesečju nosečnosti.
Ljubljana. Zbornik: 1. spominski sestanek prof.dr. Lidije Andolšek-Jeras. Umetna
prekinitev nosečnosti v Sloveniji, 2004.
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
39
Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu
otrok, Uradni list SRS, št. 11/1977, 42/1986, Uradni list Republike Slovenije, št. 29/1995.
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
40
PRILOGE
Priloga 1:
Soglasje za izvedbo raziskave
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
41
Priloga 2: Anketni vprašalnik
Spoštovani,
Sem Arton Skenderi, absolvent na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.
Pripravljam diplomsko delo z naslovom » Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili » in vas
prosim za izpolnitev anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik bom uporabil izključno za
izdelavo diplomske naloge. Izpolnjevanje vprašalnika je popolnoma anonimno in
prostovoljno.
Za sodelovanje se vam iskreno zahvaljujem!
Arton Skenderi
PROSIM, OBKROŽITE USTREZEN ODGOVOR!
1. Starost ( prosim, napišite ): .......... let
2. Izobrazba:
a) osnovnošolska
b) srednješolska
c) višja/visoko šolska
d) univerzitetna
e) drugo ……………………….
3. Ali poznate umetno prekinitev nosečnosti?
a) da
b) ne
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
42
4. Ali menite, da so informacij o umetni prekinitvi nosečnosti dovolj dostopne in jih je
dovolj na razpolago?
a) da
b) ne
c) ne vem
5. Ali menite, da si v ginekoloških ambulantah zdravstveni delavci vzamejo dovolj časa za
podajanje informacij ženskam o umetni prekinitvi nosečnosti?
a) da
b) ne
c) ne vem
6. Ali menite, da je v ginekoloških ambulantah na razpolago dovolj zloženk o umetni
prekinitvi nosečnosti?
a) da
b) ne
c) ne vem
7. Ali menite, da vsebina zloženke podaja dovolj informacij o možnih negativnih
posledicah umetne prekinitve nosečnosti?
a) da
b) ne
c) ne vem
8. Kje ste se seznanili o možnih načinih ali vrstah umetne prekinitve nosečnosti?
a) pri ginekologu
b) medicinska sestra
c) pri pogovoru s prijateljicami
d) knjige, revije, brošure
e) mediji (TV, radio, internet)
f) drugo………………………
Arton Skenderi: Umetna prekinitev nosečnosti z zdravili
43
9. Katere vrste prekinitve nosečnosti poznate (možnih več odgovorov)?
a) kirurška
b) z zdravili
c) kombinirana (kirurška in z zdravili)
10. Kaj menite, da je najpomembnejše pri umetni prekinitvi nosečnosti (možnih več
odgovorov)? Da je poseg…..
a) učinkovit
b) varen
c) manj boleč
d) manj stresen
e) manj zapleten
f) krajša ležalna doba v bolnišnici
11. Katero metodo umetne prekinitve nosečnosti najpogosteje svetujejo zdravstveni
delavci?
a) kirurško
b) z zdravili
c) kombinirana (kirurška in z zdravili)
12. Kaj menite, katera metoda umetne prekinitve nosečnosti prinaša najmanj zapletov?
a) kirurška
b) z zdravili
c) kombinirana (kirurška in z zdravili)
Hvala za vaše sodelovanje!