-
Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija
Zdravko Jurše
PREDLOG REORGANIZACIJE NOTRANJIH LOGISTIČNIH TOKOV V PROIZVODNEM
PODJETJU
Diplomsko delo
Maribor, september 2016
-
Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija
PREDLOG REORGANIZACIJE NOTRANJIH LOGISTIČNIH TOKOV V
PROIZVODNEM PODJETJU
Študent: Zdravko Jurše
Študijski program: Visokošolski strokovni, Promet
Smer: Cestni promet
Mentor: izr. prof. dr. Stanislav Božičnik, univ. dipl. ekon.
Somentor: pred. Tomislav Letnik, univ. dipl. inž. prom.
Lektorica: Monika Šauperl, prof. slov.
Maribor, september 2016
-
I
-
II
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Stanislavu
Božičniku, univ. dipl. ekon., in somentorju pred.
Tomislavu Letniku, univ. dipl. inž. prom., za pomoč,
vodenje in koristne nasvete pri opravljanju
diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem g.
Martinu Kamlerju.
Posebna zahvala je namenjena moji družini in
partnerki Tatjani, ki sta me vsestransko podpirali pri
študiju.
-
III
PREDLOG REORGANIZACIJE NOTRANJIH LOGISTIČNIH TOKOV V
PROIZVODNEM PODJETJU
Ključne besede: logistika / logistični sistemi / notranja logistika / notranji logistični tokovi
UDK: 62-95-021.383(043.2)
Povzetek
Diplomsko delo v uvodnem teoretičnem delu opisuje značilnosti logističnih procesov v
proizvodnem podjetju. Poseben poudarek je posvečen notranji logistiki, oblikovanju in
optimiranju notranjih logističnih tokov.
V empiričnem delu je izvedena analiza stanja na področju notranjih logističnih tokov
izbranega proizvoda konkretnega podjetja. Na osnovi analize proizvodnega procesa in
ugotovljenih pomanjkljivosti so v nalogi podani predlogi izboljšav in ocenjena investicijska
vlaganja, ki so potrebna za izvedbo predlogov. Izvedena je tudi ocena prihrankov in učinkov,
ki bi nastopili v primeru uvedbe v diplomskem delu predlaganih rešitev.
-
IV
PROPOSAL FOR UPGRADING OF INTERNAL LOGISTICS FLOWS IN
MANUFACTURING COMPANY
Key words: logistics / logistics systems / internal logistics / internal logistics
flows/optimisation
UDK: 62-95-021.383(043.2)
Abstract
The diploma thesis is, in the first theoretical part, depicting basic charateristics of logistics
processes in manufacturing company. Special attention is devoted to design and optimisation
of companies' internal logistics flows.
In the second, practical part of the thesis, analysis of the characteristics of internal logistics
flows for a chosen product in the chosen company is performed. Based on the discovered
shortcomings suggestions for improvement of internal logistics processes and for needed
investments are made. Assesment of savings, resulting from the implementation of the
solutions presented in the diploma thesis, is added too.
-
V
VSEBINA
1 UVOD ................................................................................................................................ 1
1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................... 1
1.2 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE .......................................................................................... 1
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE .................................................................... 2
1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE ...................................................................... 2
1.5 STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE ................................................................................ 3
2 ZNAČILNOSTI LOGISTIČNIH PROCESOV V PROIZVODNEM PODJETJU ... 4
2.1 LOGISTIČNI IN TRANSPORTNI PROCESI PROIZVODNIH PODJETIJ .................................... 4
2.1.1 Nabavna logistika ................................................................................................... 5
2.1.2 Notranja logistika ................................................................................................... 6
2.1.3 Distribucijska logistika .......................................................................................... 7
2.1.4 Poprodajna ali razbremenilna logistika ................................................................ 7
2.2 NOTRANJI LOGISTIČNI PROCESI ................................................................................... 8
2.2.1 Delovna sila ............................................................................................................ 9
2.2.2 Notranji transport ................................................................................................ 10
2.2.3 Transportne poti ................................................................................................... 11
2.2.4 Transportna sredstva in naprave ......................................................................... 12
2.2.5 Skladiščenje .......................................................................................................... 13
2.2.6 Manipuliranje z blagom ....................................................................................... 15
2.3 NAČRTOVANJE PROIZVODNJE S POUDARKOM NA LOGISTIKI ...................................... 15
3 ANALIZA NOTRANJIH LOGISTIČNIH TOKOV V PROIZVODNEM
PODJETJU ............................................................................................................................. 18
3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA .......................................................................................... 18
3.2 PREDSTAVITEV LOGISTIČNIH AKTIVNOSTI IZBRANEGA PODJETJA .............................. 22
3.3 ANALIZA NOTRANJIH LOGISTIČNIH TOKOV ................................................................ 26
3.4 POMANJKLJIVOSTI OBSTOJEČEGA STANJA ................................................................. 31
4 PREDLOGI REORGANIZACIJE NOTRANJIH LOGISTIČNIH TOKOV .......... 32
4.1 PREDSTAVITEV PREDLOGOV IN UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE STANJA ............................ 32
4.1.1 Predlog 1: Zamenjava orodja .............................................................................. 32
-
VI
4.1.2 Predlog 2: Povečanje skladiščnih kapacitet za primarni material pred
topilnico…. ....................................................................................................................... 37
4.1.3 Predlog 3: Načrtovanje trenutne proizvodnje izbranega nosilca v linijsko
proizvodnjo ....................................................................................................................... 39
4.2 POTREBNA INVESTICIJSKA VLAGANJA ZA IZVEDBO PREDLOGOV................................ 42
4.3 OCENA PRIHRANKOV IN UČINKOV V PRIMERU UVEDBE PREDLAGANE REŠITVE .......... 43
5 SKLEP ............................................................................................................................. 47
6 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 48
7 PRILOGE ....................................................................................................................... 49
7.1 TLORIS PROIZVODNJE MATERIALNEGA TOKA – TRENUTNO STANJE ............................ 49
7.2 TLORIS PROIZVODNJE MATERIALNEGA TOKA – PREDLAGANO STANJE ....................... 50
7.3 OVREDNOTENJE ČASA PRIHRANKA ............................................................................ 51
7.4 SEZNAM SLIK ............................................................................................................. 53
7.5 SEZNAM PREGLEDNIC ................................................................................................ 53
7.6 OSNOVNI PODATKI O ŠTUDENTU ................................................................................ 54
-
VII
UPORABLJENE KRATICE
Op - Operacija
Tk - Čas izdelave
Bt - Bruto teža
Nt - Neto teža
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 1
1 UVOD
1.1 Opis področja in opredelitev problema
Notranja logistika zajema vse aktivnosti logistike znotraj podjetja. Osnovno načelo
notranje logistike je čim bolje izkoristiti prostor, skrajšati in optimirati poti in čas pretoka
materiala. Pretočni čas materiala v proizvodnji je čas, ki preteče od trenutka vhoda
materiala v skladišče surovin, nato vhoda materiala v proizvodni proces do trenutka, ko
gotovi proizvodi prispejo v skladišče končnih proizvodov. Daljši pretočni čas materiala
povzroči večje zaloge (v skladišču in v proizvodnem procesu) in s tem povezane večje
stroške zalog in skladišč ter slabše izkoriščenje strojev in delovne sile, kar privede do
višjih skupnih stroškov proizvodnje. Smotrno načrtovanje materialnih premikov znotraj
podjetja je zato zelo pomembna naloga.
Ugotavljamo, da je notranji transport v večini naših podjetij slabo organiziran. Diplomska
naloga obravnava problem notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju in proučuje
možnosti za njihovo izboljšanje in racionalizacijo. Materialne tokove je praviloma
potrebno ustrezno oblikovati v skladu s kapacitetami posameznih proizvodnih in
logističnih operacij ter jih med seboj optimalno uskladiti.
1.2 Namen in cilj raziskave
Namen diplomske naloge je natančno analizirati obstoječ način planiranja in vodenja
proizvodnje in proizvodnih zmogljivosti ter prikazati obseg notranje logističnih tokov v
konkretnem proizvodnem podjetju. Podrobno bomo preučili celotni logistični proces
materialnih tokov proizvoda, ki bo zajemal potrebno količino materiala, transportne poti,
tehnologijo izdelave, potrebne čase izdelave ter dokumente, ki spremljajo te procese.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 2
Cilj naloge je z ugotovitvami iz analize obstoječega stanja identificirati pomanjkljivosti
obstoječega načina izvajanja notranje logistike ter podati predloge za izboljšanje pretoka
materialnih tokov v proizvodnji in s tem doseči: krajše pretočne čase, višjo učinkovitost
dela in manjše stroške ter razviti nov sistem planiranja logističnih procesov in proizvodnje
določenega (izbranega) proizvoda.
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
V diplomski nalogi se bomo omejili na konkretno proizvodno podjetje, ki izdeluje izdelke
iz aluminija. Izdelki so prvenstveno namenjeni avtomobilski industriji. Podjetje mora pri
procesu proizvodnje upoštevati proizvodne postopke, ki so med seboj povezani. Za vsak
postopek je potrebna oskrba z materialom v pravem in potrebnem zaporedju.
Predpostavljamo, da so na področju notranjih logističnih tokov v podjetju določene
možnosti za izboljšanje in optimiranje materialnih tokov znotraj podjetja.
Pri proučevanju notranjih logističnih tokov bomo izhajali iz razpoložljivih podatkov
proizvodnega podjetja. Vsa gradiva, pridobljeni podatki in informacije so zaupnega
značaja in jih na željo podjetja ne bomo razkrili, prav tako v nalogi ne bomo navajali
imena podjetja.
1.4 Uporabljene raziskovalne metode
V okviru diplomske naloge bodo smiselno uporabljene različne raziskovalne metode.
Deduktivna metoda, metoda deskripcije in metoda kompilacije bodo uporabljene v
teoretičnem delu, kjer bodo opisani osnovni pojmi za razumevanje obravnavane tematike.
Podatke bomo zbirali v knjižnicah s pregledovanjem strokovnih knjig, člankov in revij.
Za izdelavo analize obstoječega stanja v podjetju bomo uporabili metodo analize, metodo
opazovanja, metodo spraševanja in metodo komparacije ali primerjave. Podatke bomo
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 3
pridobili v podjetju samem. Predloge bomo podali na osnovi analize ter jih računsko in
statistično obdelali.
1.5 Struktura diplomske naloge
V prvem poglavju je opredeljeno področje obravnave diplomske naloge. Predstavili smo
opredelitev problema, namen in cilj raziskave. Potrebno je bilo določiti predpostavke in
omejitve raziskave ter povzeti uporabljene metode.
V drugem poglavju so predstavljene teoretične značilnosti logističnih procesov v
proizvodnem podjetju, njihova delitev na podsisteme, podrobneje so opisani notranji
logistični procesi ter načrtovanje proizvodnje s poudarkom na logistiki.
Tretje poglavje zajema analizo notranjih logističnih tokov v obravnavanem proizvodnem
podjetju. Tukaj je opisan in analiziran proizvodni proces podjetja, stanje notranjih
logističnih tokov v podjetju in podana ocena njihovih pomanjkljivosti.
V četrtem poglavju so podani in podrobneje opisani predlogi reorganizacije in optimiranja
notranjih logističnih tokov, potrebna investicijska vlaganja ter ocena prihrankov in
učinkov.
Zadnje poglavje zajema sklep naloge. V njem so predstavljeni rezultati diplomskega dela
in podane najpomembnejše zaključne ugotovitve. V šestem poglavju smo predstavili
uporabljeno literaturo in vire, sedmo poglavje pa predstavlja ostale priloge naloge.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 4
2 ZNAČILNOSTI LOGISTIČNIH PROCESOV V PROIZVODNEM
PODJETJU
2.1 Logistični in transportni procesi proizvodnih podjetij
Logistični in transportni procesi imajo v podjetju velik pomen. Za opis tega pomena
moramo logistični proces razdeliti na njegove dele oziroma njegove podsisteme. Za
delovanje podjetja potrebujemo potrebne službe, ki nabavljajo material za proizvodnjo, ga
uskladiščijo, transportirajo ter iz njega proizvajajo izdelke, ki jih je potrebno distribuirati
(prodati), po distribuciji pa izvajajo postopke razbremenilne in poprodajne dejavnosti.
(Logožar, 2002, 26)
Zgoraj opisan logistični proces delimo na naslednje podsisteme logistike (Logožar, 2002,
26):
nabavno logistiko,
notranjo logistiko,
distribucijsko logistiko in
poprodajno logistiko.
To delitev med logističnimi podsistemi prikazuje slika 2.1.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 5
Slika 2.1: Logistični sistem proizvodnega podjetja (Logožar, 2002, 26)
Slika prikazuje logistični sistem v proizvodnem podjetju in povezanost elementov tega
sistema. V nadaljevanju bomo opisali zgoraj naštete podsisteme logistike, notranjo
logistiko pa bomo podrobneje opisali v četrtem poglavju, saj je predmet te diplomske
naloge.
2.1.1 Nabavna logistika
Naloga nabavne logistike je oskrba podjetja s potrebnimi surovinami, polproizvodi,
proizvodi in z vsem materialom, ki ga podjetje potrebuje za svoj proizvodni program.
Njena naloga je tudi, da je ves material dostavljen pravočasno, v ustrezni količini in
kakovosti ter z upravičenimi stroški. (Logožar, 2005, 100)
Kaltnekar navaja dva osnovna cilja nabavne logistike (Kaltnekar, 1993, 183):
preskrbovati vse porabnike v podjetju z ustreznimi količinami in kvalitetami
potrebnega materiala (kamor vključujemo tudi surovine) ob planiranih časovnih
terminih
in pri tem težiti k čim večji gospodarnosti celotne dejavnosti.
Za doseganje teh dveh ciljev mora biti nabavna logistika vključena v celotni poslovni
proces podjetja. Skrbeti mora za svojo organizacijo dela, zanesljivo in točno opravljati
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 6
svoje naloge, zagotoviti strokovnost in preglednost dela ter skrbeti za informiranost in
povezanost same službe in vseh povezanih dejavnosti v podjetju. Od uspešnega
gospodarjenja v nabavi je odvisna poslovna uspešnost celotnega podjetja. (Kaltnekar,
1993, 183)
Pri nabavni logistiki se srečujemo z naslednjimi vprašanji: kaj, koliko, kdaj, kje, od koga,
koliko kupiti in pod kakšnimi pogoji plačati. Funkcija nabave je povezana tudi z
aktivnostmi pred samim nakupom in po nakupu. Pred nakupom je zelo pomembno
organiziranje oziroma priprava nabave, njena politika ter izvrševanje nabave v celoti. Po
nakupu pa mora nabava spremljati in analizirati njeno celotno poslovanje. (Bunc, 1985, 7)
Nabavna logistika mora stremeti k optimatizaciji postopkov naročanja. Pri tem mora
nadzorovati notranje nabavne zahteve podjetja, nadzorovati dobavitelje ter imeti dobro
politiko naročanja. Lahko povzamemo, da so cilji nabavne logistike preskrbovanje podjetja
z ustrezno količino potrebnega materiala z ustrezno kvaliteto, skrbeti za pravočasno
dobavo in pri tem težiti k čim večji gospodarnosti celotne dejavnosti.
2.1.2 Notranja logistika
Obseg dela notranje logistike zajema tok materiala v gibanju in mirovanju znotraj podjetja
oz. organizacije. Njena naloga je, da opravlja količinski in kakovosni prevzem materiala,
ga uskladišči ter z notranjim transportom skrbi za oskrbo proizvodnje. V njej s
premeščanjem, medskladiščenjem materiala ter odvozom končnih izdelkov iz proizvodnje
v odpremna skladišča skrbi za pravilen potek materialnega toka v proizvodnem procesu.
(Logožar, 2002, 29-30)
Za izvajanje zgoraj naštetih del potrebujemo delovno silo, s katero upravljamo,
organiziramo in izvajamo notranji transport. Ta poteka po transportnih poteh s
transportnimi sredstvi in napravami. Operacije, ki se pri tem izvajajo, so skladiščenje,
transport, pretovorne manipulacije, pakiranje, paletiziranje kot tudi komisioniranje.
Notranja logistika mora s prostorsko razporeditvijo strojev in naprav zagotoviti gospodarni
potek proizvodnje. (Oblak, 1997, 50)
Podrobneje bomo notranjo logistiko opisali v nadaljevanju v poglavju 2.2, saj je predmet
diplomske naloge.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 7
2.1.3 Distribucijska logistika
Potreba po distribuciji blaga se pojavi, ker sta proizvodnja in poraba blaga časovno in
prostorsko različno strukturirana procesa. Distribucija je stanje, ki sledi proizvodnji blaga,
ko je le-to komercializirano, do njegove izročitve. Iz te definicije lahko povzamemo, da
distribucija skrajša pot in čas, potreben za dostavo blaga iz podjetja h kupcu. Pri tem mora
upoštevati prostorsko in časovno neskladnost proizvodnje in porabe. Zato se mora uskladiti
s procesom proizvodnje in s procesom porabe ter njuno neskladnost gospodarno premostiti.
S tem povečuje tržno sposobnost odjema blaga, omogoča nemoteno kroženje ter usmerja
proizvodnjo glede na potrebe in želje kupcev. (Logožar, 2005, 107)
Njena skrb je izročitev naročenega blaga kupcu v pravi količini, zahtevani kakovosti, na
dogovorjen rok in kraj prevzema, ki je določen v kupni pogodbi. Časovno gledano lahko
gre za enkratne, občasne in redne dostave blaga. Zato mora distribucija biti pripravljena, da
dobavo blaga prilagodi kupcu, čeprav so njegova naročila včasih nepredvidljiva. (Oblak,
1997, 53)
2.1.4 Poprodajna ali razbremenilna logistika
Poprodajna logistika je najmlajši podsistem proizvodne logistike. Njeno delovanje
pripomore k večji konkurenčni prednosti podjetja. Pri tem niso pomembni samo prihranki
pri stroških, ampak tudi poglobljen odnos med podjetjem in njegovimi kupci. Poglobljen
odnos doprinese medsebojno zaupanje, kar pa je za kupce kot za podjetje odločilen faktor
za nadalnje sodelovanje in sklepanje novih poslov. (Logožar, 1999, 31)
Po prof. dr. Oblaku (Logožar, 1999, 31) lahko aktivnosti poprodajne logistike ločimo na:
poprodajne servisne storitve prodajalca in
razbremenilno logistiko.
Poprodajne servisne storitve prodajalca zajemajo aktivnosti, kot so: (Logožar, 1999, 32)
montažno in poskusno obratovanje strojev,
servisno, tekoče in investicijsko vzdrževanje in
dostava potrebnih rezervnih delov.
Razbremenilna logistika pa vključuje te aktivnosti: (Logožar, 1999, 32)
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 8
vračanje pomožnih transportnih sredstev (palet, kontejnerjev, zamenljivih
nakladalnih zabojev, embalaže za večkratno uporabo ipd.),
ponovno uporabo ali uničenje odpadkov oziroma ostankov proizvodnega procesa in
reklamacije za poškodovano ali nepravilno dostavljeno blago.
Poprodajne storitve zbližujejo podjetja s samimi kupci. Podjetja stojijo za svojimi
proizvodi, v njih verjamejo, z njimi zagotavljajo kakovost. Ob pojavu morebitnih napak
nudijo servis svojih izdelkov, po potrebi ga nadomestijo in si ustvarjajo dober položaj na
trgu. S tem se povečuje zadovoljsvo in zaupanje kupcev, ti kupujejo nove izdelke in s tem
promovirajo ime podjetja ter s tem pritegnejo potencialne nove kupce. Bistvo aktivnosti
razbremenilne logistike pa je vračanje transportnih enot, njihova ponovna oporaba ter skrb
za odpadke oz. ostanke proizvodnje, kar pripomore k ohranjanju in varovanju okolja. Nudi
reklamacije za poškodbe in nepravilno dostavo svvojih izdelkov.
2.2 Notranji logistični procesi
Prof. dr. Oblak definira notranjo logistiko tako: Delovanje notranje logistike se začne tisti
trenutek, ko se količinsko in kakovostno prevzame blago, ki ga je dobavila nabavna
logistika z domačega ali s tujega trga. Po prevzemu blaga ga razvrsti in uskladišči na točno
določena mesta v skladišču. Naloga notranje logistike je vzdrževanje primerne dobavne
pripravljenosti vhodnega materiala, ki je potreben za proizvodnjo. Pravilno mora izrabiti in
nadzirati notranji transport, medskladiščenja in transport izdelkov iz proizvodnje v
skladišče končnih izdelkov. Končni izdelki morajo biti ustrezno pakirani v takšni količini,
da zadovoljijo potrebe distribucijske logistike, ki lahko blago pravočasno dostavi kupcem
in jih s tem zadovolji ter ohranja dobro ime podjetja. (Logožar, 1999, 27)
Na notranjo logistiko ima velik vpliv razporeditev proizvodnih sredstev (angleško: Plant
Layout), kar pomeni osnovo za projektiranje logističnega sistema. S tem mislimo na
planiranje, optimizacijo in ureditev skladiščnih, proizvodnih in drugih prostorov (kot so
upravni prostori, delavnice itd.). Pri tem moramo zajeti več vidikov: tehnične in tehnološke
(npr. načrtovanje zgradb in postopkov), podjetniško-ekonomske (npr. načrtovanje
investicij in stroškov), organiziranost (npr. terminski plani) in delovno-znanstvene (npr.
fiziološko določanje delovnih mest). Razporejanje proizvodnih sredstev je mogoče
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 9
načrtovati le takrat, kadar je znan načrt potreb na osnovi načrtovanja obsega proizvodnje,
njenih količin, proizvodnih sredstev, kadrov, oskrbe z energijo, ki jo potrebujemo v
proizvodnem procesu za različne medije (npr. elektrika, plin, komprimiran zrak, toploto,
hlajenje itd.) in razbremenitve (ostanki oz. odpadki, embalaža). (Logožar, 2005, 106)
Načelo, ki se ga mora notranja logistika držati, je optimalna izraba prostora ter
skrajševanje poti in časa materialnega pretoka v proizvodnji. Materialni pretočni čas v
proizvodnji zajema tisti čas, ki prične teči z vhodom materiala v proces proizvodnje do
trenutka uskladiščenja končnih izdelkov v skladišče odpreme. Daljši kot je materialni
pretočni čas, večje so zaloge v proizvodnji, kar pomeni slabo izrabo prostora, strojev in
delovne sile, s tem pa se povečujejo stroški, kar lahko neogodno vpliva in s tem slabi
kakovost logističnih storitev ter samo podjetje. Na tem mestu je potrebno opozoriti na
navedbe v literaturi, ki pravijo, da proizvodne operacije pogosto zajemajo le 10 odstotkov
celotnega časa pretoka materiala, preostalih 90 odstotkov pa zajema čas mirovanja
materiala (medskladiščenje, odložen material ob strojih itd.). (Logožar, 2005, 106-107)
2.2.1 Delovna sila
Podjetje sestavljajo zaposleni, ki v svojem delovnem okolju (v podjetju) vstopajo v
medsebojna razmerja in tvorijo celoto neke organizacije. Učinkovitost ljudi je odvisna od
njihovih karakternih lastnosti, njihove prizadevnosti, zanesljivosti in čuta odgovornosti do
podjetja. Zato je pomembno, da podjetje pravilno kadrovsko razporedi ljudi na delovna
mesta, ki so primerna za vsakega posameznika posebej, kar je ključ do uspešnosti
delovanja podjetja. (Kaltnekar, 1993, 87)
Obseg nalog je od podjetja do podjetja različen. Naloge so odvisne od same organizacijske
strukture podjetja, od velikosti in obsega funkcije, ki jo ima logistika v podjetju. S
postavitvijo logistične službe ji moramo določiti njene naloge, zadolžitve in odgovornosti,
ki jo ima do podjetja. Zato moramo pravilno zasesti delovna mesta v njej, pri čemer naj bi
veljalo načelo »pravega človeka na pravo delovno mesto«, kar je logično, vendar ga
podjetja pogosto premalo upoštevajo. (Kaltnekar, 1993, 88)
Situacija nagrajevanja delavcev je v večini podjetij pogosto neurejena, predvsem to velja
za logistiko v proizvodnem podjetju. Delavci so zaradi nizke kvalifikacije za težko delo, ki
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 10
ga opravljajo, slabo nagrajeni ali pa sploh ne. Plačani so po času njihovega dela v podjetju
ali kvečjemu po učinku enote dela. Seveda pa tak način dela ni stimulativen, ker delavec ni
materialno zainteresiran za večji učinek oz. večjo produktivnost. Nasprotno, če dalj časa
dela, bo več zaslužil. (Kaltnekar, 1993, 93)
V današnjem času se ob nenehni rasti tehnološke razvitosti strojev in naprav spreminja
vloga delavca. Razvoj fleksibilne avtomatizacije je oz. bo do skrajnosti nadomestil delo
človeka v neposredni proizvodnji, kar pa povzroča povečanje usposobljenosti zaposlenih v
delovni organizaciji. Neposredno je zaposlenih v proizvodnji vedno manj, njihovo delo
postaja celovitejšo in zahteva vedno več znanja. (Kavčič, 2000, 25)
2.2.2 Notranji transport
Delež proizvodnih stroškov stalno narašča, zato se morajo podjetja prilagajati in
posodabljati svoj proizvodni proces in dejavnosti, ki se odvijajo v podjetju. Tukaj ima
veliko vlogo notranji transport, zato ga podjetja prednostno obravnavajo in mu pripisujejo
vedno večjo vlogo v podjetju, saj lahko s pravilno organiziranim notranjim transportom
bistveno zmanjšamo stroške podjetja in zagotovimo tekoč proizvodni proces. Naloge
notranjega transporta so zelo obširne, je nujen del proizvodnega procesa, saj se njegovo
delo neprenehoma odvija, dokler podjetje sploh deluje. Notranji transport primerjajo z
ožiljem, ki je prepleteno po celotnem organizmu in mu omogoča življenje. Plansko mora
oskrbovati vsa odjemna mesta s potrebnim materialom, hkrati pa mora odvažati vse, kar na
teh mestih nastaja. (Kaltnekar, 1993, 335)
Zelenika notranji transport imenuje pogonski, tehnični in interni transport. Njegove
značilnosti so, da se vse manipulacije in prevozi predmetov (material, polizdelki, končni
izdelki itd.) odvijajo znotraj podjetja z za to namenjenimi delovni sredstvi, kar pa zahteva
posebno organiziranost za upravljanje tovrstnega dela. (Zelenika, 2001, 258)
Notranji transport mora biti usklajen in tesno sodelovati z vsemi dejavnostmi v podjetju.
Mora se intergrirati v celoten plan podjetja, predvsem operativno v tesni povezavi s
proizvodnim planom. (Mihelič, 2001, 134)
Pri izbiri transportnega sredstva moramo upoštevati različne dejavnike, kot so tehnične,
ekonomske in nevarnostne značilnosti. Pri tehničnih značilnostih je potrebno upoštevati, za
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 11
kakšno vrsto transporta gre (neprekinjeno ali prekinjeno premikanje), njegovo nosilnost,
mobilnost, kje se bo uporabljajo in za kaj se bo uporabljalo itd. Z ekonomskega vidika
gledamo na rentabilnost in obratovalne stroške transportnega sredstva. Zelo pomembna je
nevarnostna značilnost, saj so lahko ob upoštevanju prostora, časa, vrste proizvodnje in
delovne sile transportna sredstva resnično »nevarna« za poškodbe ljudi in tovora pri
njihovi uporabi. ( Požar, 1985, 61)
2.2.3 Transportne poti
Pomemben element logističnih procesov so transportne poti. Transportna pot je
pripravljena podlaga, po kateri se giblje transportna naprava. Transportne poti in
transportne naprave morajo biti med seboj prilagojene. Transportna pot omogoča
izkoriščanje primernih transportnih naprav. To je tem bolj gospodarno, čim bolj sta
transportna pot in transportna naprava med seboj usklajeni. (Kaltnekar, 1993, 430-431)
Notranje transportne poti zajemajo dolžino in količino premikanja transportnega materiala.
Merska enota transportnega toka so tonski metri. V glavnem merimo glavne materialne
tokove in ostale materialne tokove, ki so potrebni za realizacijo proizvodnega procesa.
Transportne poti morajo zagotoviti, da so materialni tokovi čim krajši in čim bolj
optimalni. (Bulat, 1985, 179)
Transportne poti je potrebno pravilno oblikovati že pri samem projektiranju novih tovarn
kot pri reorganizaciji obstoječega stanja. Dejavniki za določanje transportnih poti:
(Kaltnekar, 1993, 432)
širina transportnih naprav s tovorom,
obremenitev po času in teži,
srečevanje vozil med seboj in z drugimi uporabniki poti (delavci),
dodeljene oz. željene hitrosti prometa,
talne podlage,
varnostni predpisi in drugo.
Transportne poti je potrebno vidno označiti. Označujemo jih s širokimi svetlimi progami in
črtami, s katerimi jih točno omejujemo od okolice. Na označene transportne poti ne smemo
ničesar odlagati, na njih se po nepotrebnem ne smemo zadrževati. (Kaltnekar, 1993, 432)
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 12
Prepustnost transportnih poti je odvisna od maksimalne prepeljane transportne količine na
določeni poti v določeni časovni enoti, kar pomeni, da so v veliki meri odvisne od vrste,
kakovosti, količine in hitrosti transportnih naprav, ki jih na tej poti uporabimo. (Kaltnekar,
1993, 432)
2.2.4 Transportna sredstva in naprave
Transportna sredstva in naprave so proizvodne naprave, katerih naloga je opravljanje
horizontalnih in vertikalnih sprememb kraja tovora, njihov namen pa je mehanizacija
transportnega dela. (Kaltnekar, 1993, 429)
"Opravljanje transportnih nalog mora omogočiti, da vsako delovno mesto (delavnica,
oddelek) pravočasno prejme in odda ves potreben material. Transportna naprava je samo
eden od elementov, ki zadovoljijo te zahteve. Zato mora biti nujno prilagojena
transportnim nalogam, ki se v podjetju pojavljajo". (Kaltnekar, 1993, 474)
Pravilno izkoriščanje transportnih naprav bomo dosegli s predpisanim načinom dela z
njimi, z njihovo pravilno uporabo in upravljanjem ter jih tekoče vzdrževali, kar bo
zagotavljalo njihovo delovno sposobnost in s tem tudi večjo izkoriščenost. (Kaltnekar,
1993, 475)
Transportna sredstva in naprave v notranjem transportu delimo na: (Rak, 2011, 38)
talna transportna sredstva,
nadtalna transportna sredstva,
ostala delovna sredstva.
Med talna transportna sredstva uvrščamo vlečne vozičke, viličarje, kontejnerske
manipulatorje, teleskopske transporterje itd., ki imajo prekinjeno (ciklično) delovanje.
(Rak, 2011, 38)
Med nadtalna transportna sredstva uvrščamo tračne transporterje, členkaste transporterje,
valjčne transporterje, elevatorje, cevne transporterje itd., ki delujejo neprekinjeno (zvezno).
(Rak, 2011, 38)
Ostala delovna sredstva in naprave (dvižne mize, roboti in naprave, obračalne mize,
ovijalci palet, posebne naprave za viličarje itd.) so pomembni za doseganje čim večje
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 13
stopnje avtomatizacije transportnih procesov, tehnoloških procesov ter pri manipulaciji in
prevozu materiala. (Rak, 2011, 56)
2.2.5 Skladiščenje
Osnovna naloga skladiščenja je spremljanje, varovanje in izdaja blaga. Poleg teh nalog v
skladišču potekajo tudi: (Logožar, 2005, 79)
urejanje dokumentacije v zvezi s sprejetim in izdanim blagom,
namestitev blaga v skladišča,
pakiranje, če je potrebno.
Skladišče bi lahko primerjali z nekakšnem zalogovnikom materiala. Zalogovnik materiala
sprejema oz. oddaja potreben material, ki ga potrebujeta tako proizvodnja kot tudi prodaja.
Tako uravnava potrebno količino in časovne potrebe teh dveh služb. Projektna zasnova
samega skladišča mora omogočati krajše poti in manj premeščanja ter drugih manipulacij v
skladišču, mora pa tudi preprečevati zastoje. Uskladiščen material mora biti pregleden in
hitro dosegljiv, hkrati pa mora biti ustrezno varovan pred krajo in poškodbami. (Logožar,
2005, 79-80)
Procesi skladiščenja: (Oblak, 1997, 189)
vhod blaga in identifikacija blaga,
sortiranje blaga in priprava blaga za skladiščenje,
določitev skladiščnega mesta,
transport blaga v skladišču,
izdajanje blaga iz skladišča,
pakiranje blaga in priprava za odpravo in
nakladanje blaga na transportno sredstvo.
Podjetja se morajo zavedati, da preglednost bistveno olajša in pospešuje skladiščno
poslovanje. S tem zadovoljimo tudi eno od osnovnih zahtev skladiščenja, in sicer zahtevo
po ekspeditivnosti, poleg tega pa se zmanjšajo tudi stroški dela v skladišču. (Rak, 2011,
63)
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 14
Ko se lotimo proučevanja skladiščnega poslovanja, kaj kmalu naletimo na zaloge. Obseg
le-teh namreč določa skladiščni prostor in njegovo opremljenost kot tudi število delavcev,
ki so zaposleni v skladišču. Vemo pa, da so zaloge potrebne, saj služijo kot blažilec med
notranjim transportom, proizvodnjo in prodajo proizvodov. (Logožar, 1999, 18-19)
Slabosti nizkih zalog so predvsem v tem: (Kaltnekar, 1993, 274-275)
da ni mogoče vedno zadovoljiti potreb uporabnikov (proizvodnje ali prodaje) in
zato lahko pride do zastojev v drugih procesih ter s tem povezanih poslovnih izgub,
potrebno je večkratno naročanje, kar poveča nabavne stroške,
težko je precizno planirati proizvodni proces ali sklepati fiksne pogodbe s kupci,
ker je velika nevarnost izpadov,
pogosto je potrebno spreminjati proizvodne naloge ali različne plane, kar povzroča
težave in dodatne stroške,
zaradi zamujanj podjetje izgublja dobro ime na trgu, morda pa tudi sedanje in
bodoče kupce.
Slabosti visokih zalog: (Kaltnekar, 1993, 274)
visoki skladiščni stroški, ki jih te zaloge povzročajo,
v zalogah vezana sredstva, ki ne povzročajo le večjih stroškov, ampak tudi
pomanjkanje obratnih sredstev,
potrebne investicije v skladiščni prostor in mehanizacijo z vsemi posledicami v
stroških in pomankanju sredstev,
nevarnost kvarjenja in poškodb materiala,
včasih je ob visokih zalogah celo večja poraba materiala,
večja verjetnost za pojav nekorantnosti zalog in drugo.
Poznamo več vrst zalog. (Kaltnekar,1993, 277) navaja tri vrste:
signalne zaloge,
varnostne zaloge,
maksimalne zaloge.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 15
Signalna zaloga je tista višina zaloge, pri kateri je treba sprožiti postopek za nabavo.
Treba jo je določiti tako, da bo nova količina materiala prispela prav takrat, ko bo dosežena
varnostna zaloga v skladišču. (Kaltnekar, 1993, 277)
Varnostna zaloga je namenjena v primerih premostitvi nepričakovanih dogodkov v
materialni preskrbi. Predstavlja nekakšno rezervo, ki jo smemo potrošiti le pod posebnimi
pogoji in po posebnem postopku. (Kaltnekar, 1993, 277)
Maksimalna zaloga predstavlja zgornjo mejo v višini zalog, do katere je še gospodarno
uskladiščevati material. Tudi ta meja v principu ne sme biti nikoli prekoračena, ker bi
povzročila nepotrebne višje skladiščne stroške in otežkočalo delo in preglednost v
skladiščih zaradi prenatrpanosti. (Kaltnekar, 1993, 277)
2.2.6 Manipuliranje z blagom
Manipulacije z materiali so sestavni del skladiščenja ter notranjega in zunanjega transporta.
Manipuliramo z materiali kot so surovine, polproizvodi, proizvodi itd. Zato lahko
povzamemo, da je manipuliranje tisti del proizvodnega procesa, ki vpliva na kakovost
transporta, hitrost transporta ter skladiščenje s tem tudi na sam proizvodni čas. Poznamo
neposredne in posredne manipulacije blaga. Neposredne so npr: premeščanje, prelaganje
blaga, prevzem blaga, sortiranje, komisioniranje, pakiranje itd. Imenujemo jih neposredne
logistične manipulacije, zato ker posegajo v sam materialni pretok znotraj podjetja.
Posredne manipulacije pa so komercialne admistrativne dejavnosti npr: urejanje prevozne
dokumentacije, prevzemne dokumentacije, postopki carinjenja, postopki kontrole itd.
(Logožar, 2002, 24)
2.3 Načrtovanje proizvodnje s poudarkom na logistiki
Pomen notranjega transporta stalno narašča. Zaradi vedno večje delitve dela v proizvodnih
procesih imamo vedno več potreb po premikanju materiala, zato je pomembna naloga, da
smotrno oblikujemo vse materialne pretoke znotraj podjetja. Njen pomen pa povečuje
dejstvo, da je notranji transport v večini naših podjetij sorazmerno slabo organiziran.
Zaradi tega mora biti analitsko projektivni postopek v notranjem transportu tekoča naloga.
Pretoke materiala pa je potrbno pravilno oblikovati: (Kaltnekar, 1993, 377)
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 16
pri planiranju in postavljanju novih proizvodnih zmogljivosti,
pri rekonstrukciji in širjenju obstoječih naprav,
pri razporeditvi strojev in naprav znotraj podjetja,
kadar spreminjamo proizvodni program in uvajamo nove proizvodne metode ali
postopke,
pri določanju proizvodnih tokov,
pri izbiri in nabavi novih proizvodnih in transportnih naprav itd.
Zgoraj našteti elementi vplivajo na pretok materiala v podjetju, obratno pa vplivajo
materialni pretoki na potek dogajanj in smotrno odločanje o njih. Lahko rečemo, da je
proizvodnja dinamičen sistem, v katerem se nenehno nekaj spreminja. (Kaltnekar, 1993,
377)
Cilj notranjega transporta je oblikovati materialne tokove tako, da ustrezajo oskrbi vseh
porabnikov materiala s čim nižjimi stroški. Ta dva dejavnika vplivata na oblikovanje tokov
na dva načina. Z oskbo želimo oskrbovati proizvodnjo v najboljši meri, da ta dosega
zastavljene proizvodne cilje, za zmanjševanje stroškov pa moramo racionalno oblikovati
same pretoke ter znižati njihove neposredne stroške. Poiskati moramo pravilno ravnovesje,
da porabnike materiala oskrbujemo v takšni meri, da je še racionalno sprejemljivo za
podjetje. (Kaltnekar, 1993, 377)
Potreba po proučevanju materialnih tokov nastane, kadar pride do težav s slabo oskrbo
materiala. Zato si moramo poleg osnovnega cilja planske oskrbe vseh proizvodnih mest
zastaviti še druge cilje. Ti morajo biti konkretni in neposredni: (Kaltnekar, 1993, 378)
zmanjšati zastoje v proizvodnji zaradi pomanjkanja materiala ter s tem povečati
produktivnost proizvodnje in boljše izkoristiti njene zmogljivosti,
zmanjšati delež časa proizvodnih delavcev za transportna opravila,
manj zadrževanja materiala v proizvodnem procesu, s tem hitrejši pretok materiala
skozi proizvodnjo in večji delež časa obdelave v skupnem pretočnem času,
bolje izkoristiti proizvodni prostor (manj prostora za vmesno odlaganje materiala,
manj in ožje poti) in drugo.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 17
Da dosežemo zgoraj naštete cilje, moramo pri racionalizaciji notranjega transporta
uporabiti vse razpoložljive podatke in kazalnike, jih preučiti in ugotoviti morebitne
razlike, ki jih pridobimo s samo racionalizacijo. Primerjamo trenutno stanje in stanje po
racionalizaciji. Izhajamo iz naslednjih informacij in kazalnikov: (Kaltnekar, 1993, 378)
delež časa zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja materiala v odnosu na celoten
proizvodnji čas,
koeficient izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti (razmerje med teoretično
zmogljivostjo in dejanskimi dosežki),
delež časa proizvodnih delavcev za opravljanje transportnih nalog,
celoten čas zadrževanja materiala v proizvodnem procesu od vstopa materiala do
izstopa gotovih proizvodov,
delež časov obdelave v celotnem času zadrževanja materiala, razmerje med
številom premikov in številom proizvodnih operacij,
različni koeficienti izkoriščanja prostora po površini, višini in celotni prostornini,
deleži prostora za odlaganje materiala in transportne poti v celotnem proizvodnem
prostoru itd.
Transportne stroške znižamo tako, da zgoraj naštete deleže in vplive koeficientov
zmanjšamo. Zato mora biti cilj oblikovanja materialnih pretokov tudi čim boljše
izkoriščanje vseh transportnih dejavnikov: (Kaltnekar, 1993, 379)
dobro izkoriščanje transportnih naprav po času in nosilnosti,
čim manj odvečnih in praznih voženj,
direktni pretoki materiala s čim manjšim obsegom vračanj in križanj,
minimalne transportne razdalje,
najmanjši možni obseg tovorov itd.
"Dejansko lahko rečemo, da je najboljši transport tisti, ki ga sploh ni. Ker pa zaradi
prostorske oddaljenosti posameznih elementov proizvodnega procesa brez transporta
praktično sploh ni, moramo težiti k minimizaciji skupne vsote vseh pretokov in sploh
celotnega dogajanja v notranjem transportu, seveda k takšni minimalizaciji, ki še omogoča
zahtevano oskrbo porabnikov materiala". (Kaltnekar, 1993, 379)
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 18
3 ANALIZA NOTRANJIH LOGISTIČNIH TOKOV V
PROIZVODNEM PODJETJU
3.1 Predstavitev podjetja
Proizvodno podjetje je del skupine, ki deluje kot delniška družba. Osnovna dejavnost
podjetja je proizvodnja avtomobilskih delov in opreme. S svojo štiridesetletno tradicijo je
priznan mednarodni dobavitelj in ena največjih skupin v Sloveniji. Skupina ima 15
proizvodnih centrov v štirih državah.
Proizvodno podjetje, d.d. je eno izmed podjetij skupine. Sestavlja ga pet področij, ki
medsebojno tesno sodelujejo. Vsa področja so prikazana na Sliki 3.1.
TEHNOLOGIJA
KAKOVOST
PROIZVODNJA
VZDRŽEVANJE
PLANIRANJE
OSKRBA
LOGISTIKA
TOVARNA
(VODSTVO)
SKLADIŠČE
LITJE ALUMINIJA
LABORATORIJ
KONTROLING
UPRAVLJANJE S
ČLOVEŠKIMI VIRI
ZDRAVJE,
VARNOST, OKOLJE
- tovarna
- centralne službe
Slika 3.1: Organigram proizvodnega podjetja
(Vir podatkov: Proizvodno podjetje)
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 19
Na kratko bomo opisali naloge teh petih področij.
Tehnologija:
načrtovanje in zagon novih proizvodnih procesov (vodenje projektov, tehnološki in
delovni postopki, QM-plani, normativi),
spremljanje učinkovitosti in izboljševanje obstoječih proizvodnih procesov
(odpravljanje ozkih grl, optimizacija normativov, odpravljanje tehnoloških težav),
selitve in prevzemanje proizvodnih procesov,
vodenje sprememb izdelkov in procesov,
skrbništvo nad kapacitetami procesov in razmestitvijo opreme v tovarni,
usposabljanje zaposlenih s področja tehnologije in tehnološke dokumentacije.
Kakovost:
skrbništvo nad sistemom kakovosti v tovarni (poslovnik, navodila),
izvajanje presoj procesa in izdelka v tovarni in pri dobaviteljih,
nadzor nad kakovostjo vhodnih materialov, surovin in komponent,
upravljanje laboratorijev (izdelava merilnih programov in izvajanje meritev),
obvladovanje merilno-preizkusne opreme,
obvladovanje reklamacij kupcev in dobaviteljev,
koordinacija kupčevih presoj procesa,
usposabljanje zaposlenih s področja kakovosti.
Vzdrževanje:
zagotavljanje brezhibnega delovanja proizvodne opreme in orodij ter priprav,
načrtovanje in izvajanje preventivnega in kurativnega vzdrževanja opreme, orodij
in priprav,
upravljanje energetskih sistemov tovarne (električni, plinski, kompresorski …),
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 20
spremljanje porabe energentov,
naročanje rezervnih delov.
Proizvodnja:
proizvodnja izdelkov v skadu s planom ter predpisanimi postopki in normativi,
preverjanje kakovosti izdelkov,
spremljanje parametrov procesa,
urejanje in čiščenje delovnega okolja, delovnih sredstev in opreme,
sproščanje izdelanih proizvodov.
Planiranje, oskrba in logistika:
planiranje proizvodnje v skladu s tedenskim naročilom in razpoložljivimi
kapacitetami procesov,
nadzor realizacije plana proizvodnje,
oskrba tovarne s surovinami, z materiali, s komponentami, z embalažo, s
pomožnim materialom, s potrošnim materialom …
upravljanje skladišč v tovarni (prevzem, skladiščenje, izdaja in odprema blaga),
izvajanje logistike v tovarni.
Iz zgoraj naštetih nalog posameznih področij je razvidno, da med seboj tesno sodelujejo.
Poslovni sistem deluje uspešno, ko so vse funkcije medsebojno povezane in usklajene. Za
uspešno delo služb je izrednega pomena skupinsko delo, njihova organiziranost,
komunikacija in sodelovanje, kar prispeva k učinkovitosti in uspešnosti podjetja.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 21
Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja avtomobilskih delov, ki so s hitro razvijajočo se
avtomobilsko industrijo čedalje bolj zahtevni. Glavni izdelki proizvodnje so ohišja
turbopolnilnikov, izpušni in sesalni kolektorji, nosilci motorjev in opreme. Pri izdelavi teh
delov se uporabljajo tehnologije kot so: litje aluminija, mehanska obdelava in toplotna
obdelava. Obseg zgoraj naštetih proizvodov podjetja bomo prikazali v tabeli.
Tabela 3.1 prikazuje obseg proizvodnje v proizvodnem podjetju za leto 2015.
Tabela 3.1: Obseg proizvodnje v proizvodnem podjetju
Družina izdelkov livarne aluminija
2015
v tonah v odstotkih
Ohišja turbopolnilnika 1348,04 54,4 %
Nosilci motorja 644,28 26,0 %
Deli izpušnega in sesalnega sistema 478,25 19,3 %
Ostali deli 7,43 0,3 %
Skupaj 2478 100 %
(Vir podatkov: proizvodno podjetje)
Iz tabele je razviden obseg proizvodnje družine izdelkov livarne aluminija. V letu 2015 je
bilo proizvedenih 2478 ton izdelkov, od tega 54,4 % ohišij turbopolnilnikov, 26 % nosilcev
motorjev, 19,3 % delov izpušnega in sesalnega sistema ter 0,3 % ostalih delov.
V prihodnosti želijo postati eden najpomembnejših proizvajalcev avtomobilskih delov v
Evropi. Njihove vrednote temeljijo na odgovornosti, kakovosti, ustvarjalnosti, sodelovanju
in učinkovitosti. Ustvarjajo inovativne izdelke, njihovo znanje, izkušnje in procesne
zmogljivosti zagotavljajo visoko raven kakovosti. Njihova vizija je, da bi bil njihov izdelek
vgrajen v skoraj vsakem avtomobilu na evropskih cestah.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 22
3.2 Predstavitev logističnih aktivnosti izbranega podjetja
Proizvodno podjetje vsako leto izdela letne plane nabav surovin oz. materiala, ki ga
potrebujejo za realizacijo letnega plana proizvodnje. Na osnovi letnih planov komercialisti
za posamezno vrsto materiala zberejo ponudbe in jih primerjajo. Ko izberejo dobavitelje,
služba nabave pripravi kupoprodajne pogodbe. Ko z dobavitelji sklenejo fiksne pogodbe za
določeno obdobje, tako postanejo potrjeni dobavitelji, kar pomeni, da se blago nabavlja po
teh sklenjenih pogodbah.
Proizvodno podjetje izdeluje proizvode iz aluminija s postopki litja. Za predelavo
aluminija potrebujejo primarni aluminij. Primarni aluminij se dobavlja v obliki ingotov.
Naročajo ga iz držav Evropske unije in Slovenije. Mesečno naročijo približno 210 ton
ingotov. Ingote se naroča dvakrat mesečno v količini približno 105 ton.
Ko nabavljen material oz. surovina prispe v proizvodno podjetje, ga prevzame pooblaščena
oseba, ki preveri, ali se pošiljka materiala ujema z izdanim naročilom. Nato se vrši
prevzem blaga, izvede se kakovostni in količinski prevzem blaga. Količinsko kontrolo vrši
skladiščnik, kakovostno analizo materiala pa izvede služba za kakovost. V primeru
ugotovitve količinskih ali kakovostnih odstopanj pri prevzemu pošiljke se material dostavi
v naprej določen prostor v t.i. »zavrnitveno cono«. Prične se postopek reklamacije. Če je
blago neustrezno, se ga ne prevzame. V primeru, če je kvaliteta materiala sicer
sprejemljiva, ugotovijo pa se odstopanja v kemijski sestavi materiala, podjetje izstavi
opozorilno reklamacijo, material pa pogojno prevzame. Pri prevzemu blaga se ustrezen
material označi z zeleno barvo, pogojno ustrezen material se označi z rumeno barvo,
neustrezen material pa z rdečo barvo. Ko je material prevzet, se odpelje v skladišče, kjer se
skladišči na določenem mestu in je pripravljen za proizvodne potrebe.
Na osnovi tedenskega plana proizvodnje se material iz skladišča vhodnega materiala
dnevno izdaja v proizvodnjo.
Za oskrbovanje proizvodnje in njenih proizvodnih procesov z materialom se uporabljajo
viličarji in mostna dvigala.
Na razpolago so trije viličarji:
Viličar 1: dizelski čelni viličar nosilnosti 5 ton,
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 23
Viličar 2: plinski čelni viličar nosilnosti 3 ton (s posebnim sistemom, ki omogoča
rotacijo vilic),
Viličar 3: plinski čelni viličar nosilnosti 3 ton.
Viličar 1 se uporablja za razkladanje primarnega materiala in za oskrbo topilnice s
primarnim materialom. Uporablja se tudi pri odpremi za nalaganje končnih izdelkov.
Talina iz aluminija se pripravi iz primarnega in sekundarnega materiala. Slika 3.2 prikazuje
primarni material v obliki ingotov.
Slika 3.2: Primarni material
(Vir: Splet)
Slika prikazuje primarni material, ki je kot samostojna tovorna enota sestavljena iz
zloženih aluminijastih ingotov in tehta 1000 kg. Sekundarni material, imenujemo ga tudi
povratni material, prihaja iz proizvodnje za ponovno topljenje (to so napajalni sistemi
odlitkov, ki nastanejo pri procesu žaganja in nekurantni kosi ali livarski izmet). Na zabojih
je ustrezno označeno, za kakšno vrsto materiala gre.
Viličar 2 se uporablja za notranji transport. Talilno peč oskrbujez materialom iz prostora
pred topilnico. Tudi proizvodnjo oskrbuje s talino, ki je potrebna za litje izdelkov. Oskrbo
s talino prikazuje Slika 3.3.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 24
Slika 3.3: Transport taline
(Vir: Proizvodno podjetje)
Slika prikazuje, kako viličar 2 s posebnim loncem za transport taline polni vzdrževalno
peč. To mu omogoča sistem rotacije vilic.
Viličar 3 se uporablja za notranji transport, in sicer za odvoz in dovoz box palet med
posameznimi proizvodnimi procesi. Box palete so namenjene za livarske izdelke ter za
odvoz in dovoz livarskih zabojev. Livarski zaboji so namenjeni za sekundarni material oz.
povratni material. Vsi transporti z viličarji potekajo po transportnih poteh, ki so pravilno
označene.
Mostna dvigala se v kombinaciji z viličarji uporabljajo za notranji transport. Uporabljajo
se: pri toplotni obdelavi odlitkov za transport med procesi toplotne obdelave, pri
nameščanju opreme, pri montaži orodij, pri popravilih in vzdrževanju itd.
Delavci v livarni so večinoma moški z opravljeno poklicno kovinarsko šolo. Delo v livarni
se odvija v zaprtem prostoru, pri umetni razsvetljavi, močni ventilaciji in pri zvišani
temperaturi. Proizvodnja dela v treh izmenah, praviloma pet dni v tednu.
Ko se zaključijo vsi postopki proizvodnega procesa, sledi transport gotovih izdelkov do
odpremnega skladišča. Vodja skladišča prevzame v skladišče samo kakovostno in
količinsko pregledane izdelke ter jih skladišči na določena mesta.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 25
Vsaka izdaja izdelkov se izvede na podlagi dobavnice ali na osnovi predloga za odpremo.
Te dokumente pripravi komercialist prodaje in vsebujejo podatke o številki pogodbe,
kupcu, poziciji, pakirni enoti in teži izdelkov. Voznik tovornjaka ta dokument preda vodji
skladišča. Vodja skladišča pripravi izdelke za odpremo in preveri ustreznost transportnega
sredstva. Nakladanje izdelkov na transportno sredstvo oz. tovornjak organizira odpremnik
oz. voznik, ki:
preveri skladnost podatkov na dobavnici ali predlogu za odpremo s podatki na
izdajnici,
nadzira nakladanje izdelkov,
potrdi dobavnico ali predlog za odpremo in
zavaruje blago na transportnem sredstvu za prevoz.
Prevzeto količino izdelkov in ustreznost nakladanja potrdi voznik s svojim podpisom.
Potrjene in podpisane dokumente prejme odgovorna služba.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 26
3.3 Analiza notranjih logističnih tokov
Pri analizi stanja notranji logističnih tokov bomo analizirali celoten proizvodni proces
izdelave izbranega nosilca motorja. Analizirali bomo materialne tokove, transportne
operacije, transportna sredstva, transportne poti, proizvodne postopke ter opremo oz.
delovna sredstva in jih časovno in prostorsko ovrednotili.
Nosilci motorja se uporabljajo v avtomobilski industriji za pritrditev oz. vpetje motorjev v
motorski prostor šasije avtomobila. Proizvodno podjetje je v letu 2015 proizvedlo 80.000
kosov oziroma 110 ton teh nosilcev. To količino bomo prikazali v tabeli 3.2.
Tabela 3.2: Delež proizvodnje nosilcev
Nosilci motorja
2015
v tonah odstotki
Ostali nosilci motorja 534,28 82,9 %
Izbrani nosilec 110 17,1 %
Skupaj 644,28 100 %
(Vir podatkov: Proizvodno podjetje)
V letu 2015 je proizvodno podjetje proizvedlo 644,28 ton nosilcev. Izbrani nosilec
predstavlja 17,1 odstotni delež proizvodnje nosilcev, 82,9 odstotni delež pa predstavljajo
ostali nosilci. V naslednjem letu kupec izbranih nosilcev želi, da mu proizvodno podjetje
izdela 240.000 kosov letno, v prihodnosti pa predvidevajo letno proizvodnjo do okoli 300.
000 kosov letno.
Podjetje ima za izbrani nosilec podrobno izdelan proizvodni proces, zato bomo te podatke
uporabili v naši analizi. Pri tem si bomo pomagali s sinoptikom procesa izdelave nosilca.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 27
ALUMINIJ
primarni
Vez 1 t
ALUMINIJ
Povratni
etik
eta
po
t 1
30
m,9
min
vez 1t
2 uri
Op. 010
obdelava talin
Op. 005 talitita
lina
30
m,2
min
Op. 015 litje pot 50m,3minOp. 020 odstr.
nap. sistpot 15m,1min
Op. 025
posnetje srha
po
t 3
0m
,2m
in
Op 040
kontrola in
pakiranje
po
t 3
0m
,2m
in
box
palet
Modifika
-torji
pomožni
material
de
l. n
avo
dila
kon
t.ka
rta
pla
n. n
ad
z
An
alit
a
ma
teria
la
etik
eta
de
l. n
avo
dila
kon
t.ka
rta
pla
n.
na
dz
An
alit
a
ma
teria
la
de
l. n
avo
dila
kon
t.ka
rta
pla
n.
na
dz
etik
eta
del. navodila
kont.karta
plan. nadz
etiketa
de
l. n
avo
dila
kon
t.ka
rta
pla
n.
na
dz
etik
eta
pla
n.
kon
tr
skl 1
0
od
pre
mn
ica
kart
ote
ka
zalo
g
etik
eta
po
t 8
0m
,5m
in
kart
ote
ka
zalo
g
izd
ajn
ica
- skladiščenje
- tovorna enota- spremljajoči dokomenti
- kontrola
- transport
- delovni postopki
Legenda:
Slika 3.4: Sinoptik procesa izdelave nosilcev
(Vir: proizvodno podjetje)
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 28
S pomočjo sinoptika bomo podrobneje opisali celoten proizvodni proces izdelave
izbranega nosilca.
Material se skladišči v skladišču v drugem objektu izven proizvodnje. V tem skladišču se
skladiščijo primarni material oz. surovina kot tudi končni izdelki. V primeru izpada dobave
primarnega materiala imajo varnostno zalogo, ki zadošča za nemoteno desetdnevno
proizvodnjo. Imajo tudi zalogo končnih izdelkov, ki je določena v dogovoru s kupcem.
Skladišče dnevno izdaja proizvodnji primarni material na osnovi tedenskega plana
proizvodnje. Vrsta materiala je označena na posebni etiketi.
Sledi transport materiala z viličarjem 1 do topilnice, kjer se material skladišči v dnevnem
skladišču pred pečjo. Viličar 1 lahko pelje štiri veze (en vez tehta 1000 kg), potreben čas je
9 minut, pot je doga 130 metrov (spremljajoči dokumenti: etiketa).
V dnevnem skladišču pred topilno pečjo se skladišči tudi sekundarni material oz. povratni
material iz proizvodnje. Sledi transport z viličarjem 2 do talilne peči, kjer se ga s posebnim
nakladalcem naloži v topilno peč, kar prikazuje slika 3.5.
Slika 3.5: Nakladalec materiala in talilna plinska peč
(Vir: Proizvodno podjetje)
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 29
Slika 3.5 prikazuje nakladanje materiala v topilno peč. Naklada se primarni in sekundarni
material, in sicer v razmerju 80 % primarni material, 20 % sekundarni material. Ko je
topilna peč naložena, sledi postopek taljenja materiala (spremljajoči dokumenti: delovna
navodila, kontrolna karta, plan nadzora, analiza materiala). V topilnici imajo dve takšni
peči, kapaciteta ene peči je 1000 kg na dve uri. V treh izmenah lahko peči pretopita 24 ton
materiala. Ko je talina pripravljena, se le-ta iz peči vlije v poseben lonec za prevoz taline.
Slika 3.6: Litje taline iz topilne peči v lonec za prevoz taline
(Vir: Proizvodno podjetje)
Slika 3.6 prikazuje, kako poteka prelivanje taline iz peči v transportni lonec. Peč se v ta
namen nagne, kar ji omogoča vgrajena hidravlična naprava.
Kapaciteta transportnega lonca znaša 500 kg taline aluminija. Ko je lonec poln, se talina
obdela, kar pomeni, da se v manjših količinah dodajo razni pomožni materiali
(modifikatorji). Z njimi dosežemo željeno kemijsko sestavo taline (spremljajoči
dokumenti: delovna navodila, kontrolna karta, plan nadzora, analiza materiala). Tako
pripravljeno talino z viličarjem 2 odpeljejo do vzdrževalne peči. Čas transporta je 2 minuti,
dolžina transportne poti pa 30 metrov.
Vzdrževalne električne peči služijo za shrambo taline pred postopkom litja. Kapaciteta
vzdrževalne peči je 500 kg. Peči vzdržujejo željeno temperaturo taline, ki je potrebna za
litje nosilcev (delovna navodila, kontrolna karta, plan nadzora, analiza materiala).
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 30
Sledi postopek litja (spremljajoči dokumenti: delovna navodila, kontrolna karta, plan
nadzora, etiketa). Livar iz vzdrževalne peči zajema talino s posebno zajemalko, talino vlije
v kokilo. Odlitke s kleščami vzame iz kokile in jih odlaga v box paleto, izmet pa v zaboje
povratnega materiala.
Izmet se v zaboju povratnega materiala (število kosov 50) z viličarjem 3 transportira v
topilnico (pot 30 metrov, čas 2 minuti).
Dobri odliti kosi se z viličarjem 3 v box paleti transportirajo (število kosov 68, pot 50
metrov, čas 3 minute) do naslednjega delovnega postopka »žaganja« (spremljajoči
dokumenti: delovna navodila, kontrolna karta, plan nadzora, etiketa).
Pri postopku »žaganja« delavec s tračno žago odstrani napajalni sistem z odlitka, za
operacijo potrebuje 1 min/kos. Odstranjen napajalni sistem odlaga v zaboj povratnega
materiala. Ko odstrani napajalni sistem, že dobimo obliko končnega izdelka (nosilec).
Nosilce se odlaga v box paleto. Polna box paleta vsebuje 200 kosov nosilcev. Izdelani
nosilci se z viličarjem 3 odpeljejo k postopku brušenja (pot 15 metrov, čas 1 minuta).
Povratni material pa se z viličarjem 3 odpelje v topilnico (pot 80 metrov, čas 5 minut).
Postopku »žaganja« sledi postopek »brušenja« (spremljajoči dokumenti: delovna navodila,
kontrolna karta, plan nadzora). Pri postopku brušenja se z brusilnim strojem posname srh z
nosilcev. Delavcu pripeljejo box paleto z 200 kosi iz faze postopka žaganja na njegovo
delovno mesto (brušenje). Celoten proces traja 0,5 min/kos, obdelane kose delavec zlaga v
box paleto (količina 200 kosov). Postopku brušenja sledi postopek kontrole, ko se opravi
kontrola izdelkov. Prekontrolirajo se vsi izdelki, ustrezni izdelki se spakirajo, neustrezni pa
se oddajo v zaboj povratnega materiala (spremljajoči dokumenti: delovna navodila,
kontrolna karta, plan nadzora, plan kontrole, etiketa). Po končani kontroli izdelke v box
paleti (200 kosov) z viličarjem 3 odpeljejo v skladišče odpreme, kjer izdelke skladiščijo.
To je proizvodno/logistični proces izdelave izbranega izdelka. Pomanjkljivosti procesa
bomo predstavili v naslednjem poglavju.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 31
3.4 Pomanjkljivosti obstoječega stanja
Glede na obstoječo stanje proizvodnje izbranih nosilcev smo skozi analizo notranjih
logističnih tokov prišli do nekaterih ugotovitev.
Predvideva se povečanje proizvodnje s sedanjih 80.000 kosov na 240.000 kosov v
naslednjem letu oz. na 300.000 kosov letno v obdobju naslednjih nekaj let. Obstoječe
orodje (kokila) ne bo doseglo željenih kapacitet, zato bo potrebno izdelati novo orodje.
Za transport materiala iz skladišča surovin do dnevnega skladišča pred topilnico podjetje
uporablja dizelski viličar 1 nosilnosti 5 ton. Hkrati ta viličar uporabljajo za prevzem
materiala (surovine) in za odpremo končnih izdelkov. Tukaj pogosto prihaja do problema
pomanjkanja potrebnih viličarskih transportnih kapacitet.
Med samim procesom izdelave nosilca prihaja med postopkom litja in postopkom žaganja
do velikega števila manipulacij z odlitki. Vzrok je majhna količina odlitkov v transportni
enoti (box paleti) zaradi samega volumna odlitka. Odlitek nosilca je sestavljen iz nosilca in
napajalnega sistema z oddušniki, ki zavzameta velik del volumna transportne enote.
Zaradi razpršene proizvodnje in različnih časov samih proizvodnih postopkov se daljša
proizvodni čas izdelave nosilcev in prihaja do medskladiščenja odlitkov.
Predvidevamo, da lahko z ustreznimi ukrepi in predlogi izboljšamo obstoječe stanje in
vzpostavimo racionalnejšo proizvodnjo nosilcev.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 32
4 PREDLOGI REORGANIZACIJE NOTRANJIH LOGISTIČNIH
TOKOV
4.1 Predstavitev predlogov in ukrepov za izboljšanje stanja
4.1.1 Predlog 1: Zamenjava orodja
Proizvodno podjetje je v letu 2015 proizvedlo 80.000 kosov oziroma 110 ton teh nosilcev.
V naslednjem letu kupec izbranih nosilcev želi, da mu proizvodno podjetje izdela 240.000
kosov letno, v prihodnosti pa predvidevajo do maximalno 300.000 kosov letno. Kupec in
proizvodno podjetje se zato dogovarjata, da se izdela orodje (kokila) za povečanje
kapacitet izdelave izbranega nosilca. Predvideva se, da bo orodje plačal kupec, projektirali
ga bodo inženirji v proizvodnem podjetju, pri tem si bodo pomagali z računalniškim
programom Magmasoft, s katerim izvedejo simulacijo litja. Nato bodo končane načrte za
izdelavo orodja predali zunanjemu izvajalcu, ki izdeluje tovrstna orodja. Orodje oz. kokila
je iz jekla in ima poleg gravure z obliko ulitka še livni kanal in oddušnik. Kokila je
dvodelna, da lahko po ohladitvi izvzamemo odlitek, v našem primeru nosilec. Slika 4.1
prikazuje orodje za litje nosilca.
Slika 4.1: Sprememba orodja (kokile)
(Vir: Lasten)
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 33
Slika prikazuje staro in novo orodje. Razlikujeta se v tem, da lahko z novo kokilo vlijemo
štiri kose hkrati. S tem bomo povečali kapaciteto odlitih nosilcev. Omenili smo že, da
orodje plača kupec, kar je ustaljena praksa, in s tem je kupec tudi lastnik orodja.
Proizvodno podjetje pa ima odgovornost, da to orodje uporablja samo za naročila kupca.
Mora ga vzdrževati in varovati ter ga v primeru končanja proizvodnje teh nosilcev hraniti
še pet let. Če po petih letih s strani kupca ni naročila ali kupec orodja ne prevzame, ga
lahko podjetje zavrže.
V nadaljevanju bomo prikazali dnevno odlite kose, izhajali bomo iz naslednjih parametrov:
Čas izmene: 7,5 ure oz. 450 min
Op: Operacija litja
Tk: Čas izdelave 3,2 min/kos
Livarski izmet: 7 %
V tabeli bomo prikazali vpliv novega orodja na obstoječ postopek.
Tabela 4.1: Primerjava starega in novega orodja
izmena odliti kosi dobri kosi izmet 7 % izmena odliti kosi dobri kosi izmet 7 %
1 140 130 10 1 560 520 40
2 140 130 10 2 560 520 40
3 140 130 10 3 560 520 40
Skupaj dnevno 420 390 30 dnevno 1680 1560 120
Staro orodje kokila (eno gnezdo) Novo orodje kokila (štiri gnezda)
Izbrani nosilec
(Vir podatkov: Proizvodno podjetje, izračun lasten)
Tabele 4.1 prikazuje število odlitih izdelkov s starim in z novim orodjem. Livar na izmeno
vlije štiri krat več kosov kot prej v istem času. Podatke iz tabele bomo uporabili za
določitev potrebne količine oskrbe livarja s talino in za oceno števila potrebnih manipulacij
pri odvozu odlitih kosov, odvozu izmeta ter s tem posledično oskrbo s praznimi box
paletami in z zaboji.
Livar odlitke zlaga v box paleto, izmet pa v zaboje povratnega materiala. Pri tem bomo
izhajali iz naslednjih parametrov:
Transportni lonec taline: 500 kg
Bt: Bruto teža odlitka 2.475 kg/kos
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 34
Box paleta: 66 do 70 kosov
Zaboj povratnega materiala: 50 kosov
Vse zgoraj naštete potrebe bomo prikazali v naslednji tabeli.
Tabela 4.2: Potrebe pri livarskem postopku
izmena odliti kosi talina (kg) št. loncev izmena odliti kosi talina (kg) št. loncev
1 140 346,5 0,7 1 560 1386 2,8
2 140 346,5 0,7 2 560 1386 2,8
3 140 346,5 0,7 3 560 1386 2,8
Skupaj dnevno 420 1039,5 2,1 dnevno 1680 4158 8,3
izmena dobri kosi polne box prazne box izmena dobri kosi polne box prazne box
1 130 1,9 1,9 1 520 7,6 7,6
2 130 1,9 1,9 2 520 7,6 7,6
3 130 1,9 1,9 3 520 7,6 7,6
Skupaj dnevno 390 5,7 5,7 dnevno 1560 22,8 22,8
izmena izmet 7 % polni zaboji prazni zaboji izmena izmet 7 % polni zaboji prazni zaboji
1 10 0,2 0,2 1 40 0,8 0,8
2 10 0,2 0,2 2 40 0,8 0,8
3 10 0,2 0,2 3 40 0,8 0,8
Skupaj dnevno 30 0,6 0,6 dnevno 120 2,4 2,4
Potreba po box paletah za odlite dobre kose
Potreben material (talina) za postopek litja
Izbrani nosilec
Staro orodje kokila (eno gnezdo) Novo orodje kokila (štiri gnezda)
Izbrani nosilec
Staro orodje kokila (eno gnezdo) Novo orodje kokila (štiri gnezda)
Izbrani nosilec
Staro orodje kokila (eno gnezdo) Novo orodje kokila (štiri gnezda)
Potreba po zabojih povratnega materiala
(Vir podatkov: Proizvodno podjetje, izračun lasten)
Pojasnila tabele 4.2: Pri izračunu potrebne taline smo izhajali iz: bruto teže odlitka, števila
odlitih kosov in kapacitete transportnega lonca. Bruto težo odlitka smo pomnožili z
številom odlitkov in dobili potrebno količino taline. Nato smo potrebno količino taline
delili s kapaciteto transportnega lonca in dobili število potrebnih loncev.
Pri starem orodju livar potrebuje 346,5 kg taline na izmeno. Zato je potrebno pripeljati 0,7
lonca taline. V treh izmenah potrebujemo 1.039,5 kg taline, kar znaša 2,1 lonca taline. Ker
je proizvodnja odlitkov vsakodnevna, se v vzdrževalno peč lijejo polni lonci.
Pri novem orodju livar potrebuje 1.386 kg taline na izmeno, zato je potrebno pripeljati 2,8
lonca taline, v treh izmenah pa potrebujemo torej 4.158 kg taline, zato je treba pripeljati
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 35
8,3 lonca taline. Ker pa je proizvodnja odlitkov vsakodnevna, se v vzdrževalno peč vlijejo
polni lonci. Tako bi morali pripeljati devet loncev dnevno.
Pri oceni potreb po box paletah za odlitke smo izhajali iz količine odlitih dobrih kosov.
Kapaciteta box palete je povprečno 68 kosov. Število dobrih kosov smo delili s kapaciteto
box palete. Pri starem orodju livar na izmeno napolni 1,9 box palet in potrebuje 1,9 praznih
box palet. Torej je potrebno odpeljati 2 polni in pripeljati 2 prazni box paleti. V treh
izmenah livarji napolnijo 5,7 box palet in potrebujejo 5,7 praznih box palet, se pravi
odpeljati je potrebno 6 polnih in pripeljati 6 praznih box palet.
Pri novem orodju na izmeno livar napolni 7,6 box palet in potrebuje 7,6 praznih box palet,
se pravi odpeljati je potrebno 8 polnih in pripeljati 8 praznih box palet. V treh izmenah
livarji napolnijo 22,8 box palet in potrebujejo 22,8 praznih box palet, se pravi odpeljati je
potrebno 23 polnih in pripeljati 23 praznih box palet.
Pri potrebah po zabojih za povratni material, v katerega se odlaga livarski izmet, smo
izhajali iz standardnih količin livarskega izmeta in kapacitete zaboja povratnega materiala
izračunali v skladu s tem. Livarski izmet smo delili s kapaciteto zaboja. Pri starem orodju
livar na izmeno napolni 0,2 zaboja, v treh izmenah pa 0,6 zaboja, kar pomeni, da se bo
zaboj odpeljal naslednji dan, ko bo poln, in takrat pripeljal prazen zaboj. Pri novem orodju
se na izmeno napolni 0,8 zaboja, v treh izmenah pa 2,4 zaboja, kar pomeni, da bomo
dnevno potrebovali 3 prazne zaboje za izmet, odpeljali pa bomo 2 zaboja.
Izmet se v zaboju povratnega materiala (število kosov 50) z viličarjem 3 transportira v
topilnico (pot 30 metrov, čas 2 minuti).
Na oskrbo taline za postopek litja glede na kapacitete topilnih peči novo orodje ne bo
imelo bistvenega vpliva.
Dobri odliti kosi se z viličarjem 3 transportirajo v box paleti (število kosov 68, pot 50
metrov, čas 3 minute) do naslednjega delovnega postopka žaganja. V nadaljevanju bomo
analizirali proces žaganja. Pri analizi si bomo pomagali z naslednjimi vrednostmi:
Čas izmene: 7,5 ure oz. 450 min
Op: Operacija odstranjevanje napajalnega sistema in oddušnikov odlitka
Tk: Čas izdelave 1,0 kos/min
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 36
Bt: Bruto teža odlitka 2,475 kg/kos
Nt: Neto teža nosilca 1,375 kg/kos
Box paleta odlitkov: 66 do 70 kosov
Box paleta nosilcev: 200 kosov
Zaboj povratnega materiala cca. 220 kg
Pri postopku žaganja delavec s tračno žago odstrani napajalni sistem z odlitka, za operacijo
potrebuje 1 min/kos, kar pomeni, da na izmeno lahko obdela 450 kosov. Odstranjen
napajalni sistem odlaga v zaboj povratnega materiala. Težo povratnega materiala dobimo
tako, da od bruto teže odlitka odštejemo neto težo nosilca, kar pomeni, da je teža
povratnega materiala 1,1 kg/kos. Možna količina povratnega materiala v zaboju znaša 220
kg, kar pomeni, da mora delavec odstraniti napajalni sistem z 200 kosov odlitkov. Ko
odstrani napajalni sistem, že dobimo obliko končnega izdelka (nosilca). Te nosilce odlaga
v box paleto. Polna box paleta vsebuje 200 kosov nosilcev. Izdelani nosilci se z viličarjem
3 odpeljejo k postopku brušenja (pot 15 metrov, čas 1 minuta). Povratni material pa se z
viličarjem 3 odpelje v topilnico (pot 80 metrov, čas 5 minut). V nadaljevanju bomo preučili
vpliv novega orodja na postopek žaganja. Izhajali bomo iz Tabele 4.3.
Tabela 4.3: Odliti kosi za postopek žaganja
Izbrani nosilec
Staro orodje kokila Novo orodje kokila
izmena dobri kosi izmena dobri kosi
1 130 1 520
2 130 2 520
3 130 3 520
Skupaj dnevno 390 dnevno 1560
(Vir: Lasten)
Upoštevajoč podatke iz Tabele 4.3 in glede na potrebni čas operacije »žaganje« (1 kos/min
= 450 kosov/izmeno) lahko ugotovimo, da je pri starem orodju livar odlil 130
kosov/izmeno, kar ni vplivalo na proces žaganja. Pri novem orodju pa livar odlije 520
kosov/izmeno, kar pomeni, da delavec pri žaganju s kapaciteto 450 kosov/izmeno ne bo
dohajal livarja, ostalih 70 kosov bi se moralo prenesti na naslednjo izmeno. Omenjeno
razliko se kompenzira s predlogom 3 (z dodatnim postopkom hlajenja se livarju ustrezno
zmanjša število kosov), glej v nadaljevanju.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 37
Dobava izdelkov med litjem in žaganjem se je pri starem orodju vršila vsakih 220,6 minut,
pri novem orodju pa vsakih 57,4 minute, na poti dolžine petdeset metrov.
Za postopkom žaganja sledi postopek brušenja. Pri postopku brušenja se z brusilnim
strojem posname srh z nosilcev. Postopek bomo podrobneje opisali, pri tem si bomo
pomagali z naslednjimi vrednostmi:
Čas izmene: 7,5 ure oz. 450 min
Op: Operacija posnemanje srha z nosilca
Tk: Čas izdelave 0,5 kos/min
Nt: Neto teža nosilca 1,375 kg/kos
Box paleta nosilcev: 200 kosov
Delavcu pripeljejo box paleto z 200 kosi iz postopka žaganja na njegovo delovno mesto.
Celoten proces traja 0,5 min/kos, obdelane kose oddaja v box paleto, količina 200 kosov.
Na izmeno lahko naredi 900 kosov. Iz tega lahko sklepamo, da novo orodje na samo fazo
procesa brušenja ne bo imelo pomembnega vpliva.
4.1.2 Predlog 2: Povečanje skladiščnih kapacitet za primarni material pred topilnico
Za oskrbo materiala iz skladišča surovin do dnevnega skladišča pred topilnico podjetje
uporablja dizelski viličar 1 nosilnosti 5 ton. Hkrati ta viličar uporabljajo za prevzem
materiala (surovine) in za odpremo končnih izdelkov. Tukaj pogosto prihaja do problema
razpoložljivosti viličarja. Ta problem rešujejo z drugim plinskim viličarjem nosilnosti treh
ton, ki je namenjen za oskrbo materiala znotraj proizvodnje. Zaradi tega je potrebnih več
manipulacij, kar pomeni slabo izkoriščenost viličarja po času in nosilnosti, večje
transportne razdalje in moten proces v proizvodnji. Nakup dodatnega viličarja ne bi bil
ekonomičen, saj ta ne bi bil dovolj izkoriščen. Potrebe materiala za proizvodnjo določa
tedenski plan proizvodnje, ki je znan vsak petek v tednu. Zato bomo ta problem rešili tako,
da bomo povečali kapaciteto materiala pred topilnico iz dnevne na tedensko zalogo. Tako
se bo vršil transport potrebnega materiala ob petkih po tretji uri popoldan, ko ni več
prevzema in odpreme blaga skladišča.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 38
Prostor pred topilnico je namenjen za skladiščenje primarnega in sekundarnega materiala, s
katerim oskrbujejo potrebe enodnevne proizvodnje livarne cca. 11 ton, kapaciteta skladišča
je 40 ton. Material se dnevno transportira z viličarjem iz skladišča surovin. Količina je
določena s tedenskim planom proizvodnje, ki ga razdelijo po dnevih glede na proizvodnjo.
Za izvedbo povečanja kapacitet materiala bomo posegli v samo infrastrukturo. Povečali
bomo prostor nasproti topilnice, kjer je sedaj hodnik in prostor bivše lesomodelarne, ki se
več ne uporablja. To bomo izvedli tako, da bomo odstranili dve vmesni steni. S tem bomo
pridobili velik prostor nasproti topilnice za cca. 80 ton, ki bo služil za skladiščenje
tedenskih potreb proizvodnje livarne cca. 55 ton. Ta prostor se bo smotrno razdelil. Dvajset
odstotkov prostora bo namenjeno za sekundarni material (povratni material), ostalih
osemdeset odstotkov pa za primarni material (surovina, ingoti).
Ta poseg ureditve je prikazan na predlaganem tlorisu Slika 4.2.
TOPILNICA
SKLADIŠČE SUROVIN
IN KONČNIH IZDELKOV
dnevna zaloga
primarnega in
povratnega
materiala
BIVŠA
LESOMODELARNA
HO
DN
IK
PROIZVODNJA
Materialni tok
TRENUTNO STANJE
TOPILNICA
PROIZVODNJA
tedenska zaloga primarnega in
povratnega materiala
Materialni tok
PREDLAGANO STANJE
SKLADIŠČE SUROVIN
IN KONČNIH IZDELKOV
Slika 4.2: Povečanje kapacitet skladišča materiala pred topilnico
(Vir: Lasten)
S tem predlogom smo povečali dnevno zalogo materiala pred topilnico na nivo tedenskih
potreb, hkrati pa smo povečali razpoložljivost skladišča surovin in odpravili problem
razpoložljivosti viličarja. Vsakodnevna izdaja materiala v proizvodnjo se sedaj vrši enkrat
tedensko.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 39
4.1.3 Predlog 3: Načrtovanje trenutne proizvodnje izbranega nosilca v linijsko
proizvodnjo
Da dosežemo želeno in racionalno proizvodnjo, je potrebna pravilna postavitev strojev, ki
so potrebni za sam proces izdelave izdelka. Stroje bomo postavili v linijo, na kateri se bo
odvijal proizvodni proces. Tako bomo stroje preselili na lokacijo litja, na kateri se lijejo
izdelki. Premestili bomo dva stroja, žago za odstranjevanje napajalnega sistema in brusilni
stroj za posnemanje srhov. Ta premestitev se bo opravila v lastni režiji, saj sta stroja lažje
konstrukcije in relativno majhne mase. Premestili jih bomo z lastnimi transportnimi
sredstvi (viličarji), s katerimi razpolaga podjetje. Prostor, na katerega bomo premestili
stroje, ima primerno površino za postavitev strojev in tudi potrebne priklope (električne) za
delovanje strojev. Predviden čas selitve ocenjujemo na pet ur. Načrtovana premestitev
strojev je prikazana na Sliki 4.3.
LITJE
Kokila
ŽAGA
KONTROLA
TRENUTNO STANJE
TOPILNICA
Materialni tok
BRUSILNI
STROJ
VZDRŽE-
VALNA
PEČ
Skladišče tedenska zaloga in
povratnega materiala
SKLADIŠČE SUROVIN IN KONČNIH
IZDELKOV
PREDLAGANO STANJE
TOPILNICA Skladišče tedenska zaloga in
povratnega materiala
SKLADIŠČE SUROVIN IN KONČNIH
IZDELKOV
Materialni tok
LITJE
Kokila
KONTROLA
ŽAGA BRUSILNI
STROJ
VZDRŽE-
VALNA
PEČ
Slika 4.3: Postavitev strojev v linijo
(Vir: Lasten)
Slika 4.3. prikazuje spremembo lokacije tračne žage za odstranjevanje napajalnega sistema
in brusilnega stroja za posnemanje srhov. Delovni postopki so sedaj združeni v liniji. S tem
odpadeta dve manipulaciji tovora (odlitkov) med postopkom litja in med postopkom
odstranjevanja napajalnega sistema (žaganja) ter postopkom odstranjevanja napajalnega
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 40
sistema (žaganja) in postopkom brušenja (posnemanje srha). S tem se tudi skrajša pot in
čas povratnega materiala med postopkom odstranjevanja napajalnega sistema (žaganja) in
topilnico. Sam proces proizvodnje izbranega nosilca ostaja enak prejšnjemu, s spremembo,
da se med postopkom litja in postopkom odstranjevanja napajalnega sistema uvede nov
postopek hlajenja odlitka. Čas hlajenja znaša 0.51 min/kos. Za postopek hlajenja smo se
odločili, ker se mora odlitek po postopku litja, ko livar z livarskimi klešči vroč odlitek
vzame iz kokile, najprej ohladiti, da se lahko začne postopek odstranjevanja napajalnega
sistema. Nov proizvodni proces in njegove vrednosti podrobneje predstavljamo v Tabeli
4.4.
Tabela 4.4: Procesne vrednosti linije
postopek čas postopka število litij in hlajenj/izm odliti kosi dobri kosi izmet 7 % izkoristek
litje z hlajenjem 3,71 min/odlitek 121 484 450 34 100.%
postopek čas postopka število odrezovanj/izm končanih kosov izkoristek
žaganje 1 min/kos 450 450 100.%
postopek čas postopka število brušenj/izm končanih kosov izkoristek
brušenje 0,5 min/kos 900 450 50.%
Izmena: 7,5 ure = 450 minut
(Vir: Lasten)
S postopkom hlajenja se je čas dela livarja povečal iz 3.20 minute na 3.71 minute. S tem se
mu je zmanjšalo število odlitih kosov iz 560 kosov na 484 kosov na izmeno, kar pa ne bo
vplivalo na potrebno kapaciteto proizvodnje izbranih nosilcev. V eni izmeni ob
upoštevanju 7 % livarskega izmeta je odlil in ohladil 450 dobrih kosov, pri tem je bil 100
% izkoriščen. Pri postopku žaganja je delavec v eni izmeni končal 450 kosov, pri tem je bil
100 % izkoriščen, kar pomeni, da sta postopka litja s hlajenjem in postopek žaganja
usklajena. Pri postopku brušenja je brusilec posnel srh s 450 kosov pri njegovi kapaciteti
900 kosov na izmeno, kar pomeni, da je 50 % izkoriščen. Ta problem bomo rešili z
prerazporeditvijo dela brusilca. Delavec bo prvo polovico izmene delal v brusilnici ali na
kakšnem drugem delovnem mestu, drugi del izmene pa bo delal na predlagani liniji. Kako
bo predlagana linija delovala, prikazuje Slika 4.4.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 41
LITJE
HLAJENJE
ODLAGALNA
MIZA
ŽAGANJE
BRUŠENJE
LIVARSKI
IZMET
POVRATNI
MATERIAL
VZDRŽEVALNA
PEČ
BOX
PALETA
--- MATERIALNI TOK
---DELAVEC
BOX
PALETA
BOX
PALETA
BOX
PALETA
Odstranjevalec
napajalnega sistema
brusilec
LIVAR
Slika 4.4: Predlagana linijska proizvodnja
(Vir: Lasten)
Slika 4.4 prikazuje materialni tok med posameznimi delovnimi postopki. Livar zajema
talino iz vzdrževalne peči in jo vlije v kokilo. Ko se talina strdi, odlitek vzame iz kokile in
ga potopi v hladilno tekočino, da se ohladi. Ohlajen odlitek odloži na odlagalno mizo in s
tem se njegov delovni postopek zaključi. Začne se postopek žaganja. Odrezovalec vzame
odlitek z odlagalne mize, odstrani napajalni sistem odlitka in ga vrže v zaboj povratnega
materiala, nosilce pa odlaga v box palete. Do polovice izmene odloži 225 kosov. S tem
napolni eno box paleto z 200 kosi, drugo pa s 25 kosi. Na polovici izmene se liniji pridruži
brusilec. Ta jemlje nosilce iz box palet, z njih pobrusi srh in jih zloži v box paleto. Do
konca izmene brusilec dohiti delavca, ki odstranjuje napajalne sisteme. V polovici izmene
dokonča 450 kosov. Sedaj je linija usklajena in racionalna, delovni procesi se med seboj
ujemajo. S tem se delovni proces vseh zaključi v eni izmeni. Kapacitete te linije bomo
prikazali v naslednji tabeli 4.5.
-
Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 42
Tabela 4.5: Kapacitete predlagane nove linije
izmena odliti kosi dobri kosi izmet 7 % kosi