Hymenoptera• podred Symphyta
(rastlinske ose)
• 100.000 vrst (svet), 10.000 vrst (srednja Evropa) oz. prek 3.000 vrst (SLO)• glava precej velika glede na telo• dva para prozornih, kožastih kril (prednja so večja od zadnjih)• grizala ob ustih in sesalo (lizalo) za sesanje medičine• samice imajo leglico• ličinke so pagosenice• koristnost vrst (opraševalci, plenilci, parazitoidi) prevladuje nad škodljivostjo• diazinon
• podred Apocrita(ozkopase ose)
Symphyta
• dr. Cephidae (steblikarice)• dr. Tenthredinidae (listarice ali grizlice)
• nimajo zožitve med oprsjem in zadkom (značilnost ozkopasih os)• hranjenje na cvetovih (cvetni prah), listih (grizoče in šiškotvorne ž.),
plenilci• slabi letalci
Podred SymphitaDružina Cephidae
Žitna bilna osa (Cephus pygmaeus)
• Škodljivec pšenice in rži
• Osica in pagosenice okrog 1 cm
• Klasi so beli in gluhi (rov od korenin do prvega kolenca),bili se lomijo
• Prezimi ličinka
• Univoltilna vrsta
• Globoko zaoravanje strnišča
Podred SymphitaDružina Cephidae
Hruševa brstarica (Janus compressus)
• Občasni škodljivec (zlasti mladih hrušk)
• Rezanje napadenih poganjkov
• Univoltilna vrsta
• Prezimi ličinka v poganjku
Podred SymphitaDružina Tenthredinidae
Repna grizlica (Athalia rosae)
• Škodljivec križnic (oljna ogrščica in repica, repa idr.)
• 2-3 rodovi
• Prezimi pagosenica v zapredku
• Samica odloži do 300 jajčec, ličinke se 4x levijo
• 2 pagosenici/rastlino lahko zmanjšata pridelek do 60%
• Alfa-cipermetrin
Podred SymphitaDružina Tenthredinidae
Črna češpljeva grizlica (Hoplocampa minuta)Rumena češpljeva grizlica (Hoplocanmpa flava)
• V letih s slabim cvetnim nastavkom do 50%zmanjšanje pridelka
• Odrasla osica: 4,5-5,5 mm (dolžina), 12 mm (razpon kril), pagosenica do 8 mm
• Univoltilna vrsta, prezimijo ličinke v tleh, samice odlagajo jajčeca v cvetove (eno jajčece/cvet, samica odloži do 40 jajčec)
• Pagosenica poškoduje 4-5 plodov
• Jajčeca na 5% cvetov → 20-25% manjši pridelek
• acetamiprid
Podred SymphitaDružina Tenthredinidae
jabolčna grizlica (Hoplocampa testudinea)
• Osica: 6-7 mm, pagosenica: do 12 mm
• 20 jajčec/♀, 1 jajčece/cvet
• rovi pod lupino, črvivost plodov (pagosenica uniči 3-4 plodove)
• Prezimijo pagosenice v zapredku
• Univoltilna vrsta
• Prag škodljivosti: 30 osic/belo lepljivo ploščo kumulativni
• Tiametoksam, tiakloprid, acetamiprid
Podred SymphitaDružina Tenthredinidae
Hruševa listarica (Neurotoma flaviventris)
• Občasni škodljivec
• Osica: 11-14 mm, pagosenica: do 2 cm
• ♀odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov
• Prezimijo pagosenice v zapredku v tleh
• Univoltilna vrsta
• Zapredke odstranimo in zažgemo
Podred SymphitaDružina Tenthredinidae
Breskova listarica (Neurotoma nemoralis)
• Občasni škodljivec
• pagosenica: zelena s črno glavo, manjša od hruškove listarice
• Škodljivec breskev, marelic, češenj in madljevca
• Prezimijo pagosenice v zapredku v tleh
• Univoltilna vrsta
• Zapredke odstranimo in zažgemo
Podred SymphitaDružina Tenthredinidae
Hruševa grizlica (Hoplocampa brevis)
• podobna bionomija kot jabolčna grizlica
• Ni površinskega rova, ampak se neposredno zavrta v plod
• 30 jajčec/samico
• Partenogenetsko razmnoževanje (samci so redki)
• Pri nas redkejša od jabolčne grizlice
• acetamiprid
Podred SymphitaDružina Tenthredinidae
Rumena kosmuljeva grizlica (Pteronidea ribesii)
• Škodljivec kosmulje in ribeza
• 2-3 rodovi/leto
• Hrani se z listi
Podred SymphitaDružina Tenthredinidae
Češnjeva grizlica (Caliroa limacina)
• zlasti škodljivec češenj in hrušk
• Pagosenica (do 10 mm) je prekrita s sluzastimi izločki
• Pagosenice izjedajo zgornjo povrhnico in mezenhim
• 2 rodova/leto
Podred SymphitaDružina Tenthredinidae
Polžasta šipkova grizlica (Caliroa aethiops)
• zlasti škodljivec češenj in hrušk
• Prezimi buba
• Univoltilna vrsta
Podred SymphitaDružina Tenthredinidae
Vrtnična zavijalka (Blennocampa pusilla)
• zlasti škodljivca vrtnic
• Odstranjevanje in uničevanje napadenih listov
Podred SymphitaDružina Tenthredinidae
Vrhnja šipkova zavrtalka (Ardis brunniventris)Vrtnična zavrtalka (Blennocampa elongatula)
• Pagosenice delajo rove v poganjkih
• Poganjki se sušijo
• Izrezovanje in sežiganje napadenih poganjkov
Apocryta
• dr. Ichneumonidae (pravi najezdniki)• dr. Braconidae (brakonide)• dr. Mymaridae (pritlikavi najezdniki)• dr. Cynipidae (ose šiškarice)
• močna zožitev med prvim in drugim zadkovim členom • najezdniki – parazitoidi (posledica njihovega delovanja je vedno
smrt gostitelja)
Podred ApocritaDružina Cynipidae
Kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus)
• najpomembnejši škodljivec pravega kostanja
• Imago in ličinke: 2,5-3 mm,
• Šiške na poganjkih in listnih žilah
• Univoltilna vrsta
• Partenogenetsko razmnoževanje
• Prezimi ličinka v brstih
• Prenos s sadikami
• Odstranjevanje napadenih rastlin in naravni sovražnik Torymus sinensis
Neuroptera• dr. Chrysopidae (tenčičarice)
• 6.000 vrst (svet), 100 vrst (SLO)• 1-2 cm• 2 para enako velikih, prosojnih, mrežasto ožiljenih, strehasto
zloženih kril• slabi letalci• ustni aparat za grizenje (imagi), bodenje in sesanje (ličinke)• Karnivori in plenilci
Družina Chrysopidae
Navadna tenčičarica (Chrysoperla carnea)
• Prezimijo imagi v zaprtih prostorih
• Ličinka (do 15 mm) se 2x levi
• Ličinka poje 200-500 odraslih uši, 300-400 jajčeckoloradskega hrošča, 30-40 pršic/uro
• Hrani se še z resarji, bolšicami, kaparji, jajčeci metuljev idr.
• 3-4 rodovi/leto
• Občutljiva na insekticide
Diptera• podred Nematocera
(komarji in mušice)
• 120.000 vrst (svet), prek 3.000 vrst (SLO)• razvit le prvi par kril, drugi par kril preoblikovan v utripače (haltere)• dobri letalci• ustni aparat za grizenje (črne mušice), sesanje (komarji) ali lizanje
(prave muhe)• brezglave in breznoge ličinke (žerke) živijo na živi ali mrtvi organski
snovi• Odrasli osebki so plenilci, se hranijo z iztrebki ali na cvetovih
• podred Brachycera(prave muhe kratkorožke)
Nematocera• dr. Tipulidae (košeninarji)• dr. Bibionidae (dlakavci)• dr. Sciaridae (žalovalke)• dr. Cecidomyiidae (hržice)
• dolge, nitaste veččlenaste tipalke• fitofagi so redki
Podred NematoceraDružina Tipulidae
Travniški komar (Tipula paludosa)Kapusov komar (Tipula oleracea)
• Odrasli osebki 2 cm dolgi, z 3-4 cm razponom kril
• Ličinka do 4 cm
• Higrofilne vrste
• Škodljivci travinja (golf igrišča…)
• 1-2 rodova/leto
Podred NematoceraDružina Bibionidae
Vrtna muha (Bibio hortulanus)
• Odrasli osebki: 8-9 mm, ličinke: do 16 mm
• Žive v tleh na travnikih, neobdelanih zemljiščih, v tlehbogatih s humusom
• Le lokalni škodljivec na poljščinah
Podred NematoceraDružina Bibionidae
marčna muha (Bibio marci)
• Novejši škodljivec
• Ličinke so saproksilofagi (hranijo se z lesom, lubjem in rastlinskimi ostanki razgrajenimi od drugih žuželk in gliv)
• Občasen škodljivec lubenic in dinj
Podred NematoceraDružina Sciaridae
Rastlinjakova žalovalka (Bradysia paupera)
• Škodljivec gob in šampinjonov
• Imagi do 2 mm, ličinke do 5 mm
• Ličinke živijo v rastnem substratu
• Hranijo se z micelijem in drobnimi koreninami
• Odrasli osebki prenašajo pršice, ogorčice, bakterije in spore gliv (Pythium, Fusarium)
• Preventivni ukrepi zatiranja
• Biotični agensi: entomopatogene ogorčice, plenilske pršice• Insekticid ciromazin
Podred NematoceraDružina Cecidomyiidae
Sedlasta hržica (Haplodiplosis equestris)
• Škodljivec pšenice, rži in ječmena
• Imago: 4-4,5 mm, ličinka: do 5 mm
• prezimijo ličinke v tleh
• Samice odlagajo jajčeca v vrste na zgornjo stran listov
• Ličinke sesajo med nožnicami, bili se lomijo
• Večji napad na robovih njiv
• Higrofilna vrsta
Podred NematoceraDružina Cecidomyiidae
Rumena pšenična hržica (Contarinia tritici)Rdeča pšenična hržica (Sitodiplosis mosellana)
• Škodljivec klasov vseh vrst žita
• Odrasel osebek: 2 mm, ličinka: do 3 mm
• Univoltilna vrsta
• Prezimijo ličinke v zapredku v tleh
• Samica odloži do 35 jajčec, v cvetove
• Na klasu do 100 ličink
• Suša vpliva na visoko smrtnost ličink med levitvijo
Podred NematoceraDružina Cecidomyiidae
Grahova hržica (Contarinia pisi)
• Škodljivec graha in fižola
• Higrofilna vrsta
• Prezimi buba v tleh
• 2 rodova na leto (1. rod odlaga jajčeca v cvetove, 2. rod na plodove)
• Napadeno seme je kržljavo
• Napadene rastline zažgemo
Podred NematoceraDružina Cecidomyiidae
Lucernina cvetna hržica (Contarinia medicaginis)
• Škodljivec v proizvodnji semena
• Zraslost venčnih in čašnih listov – izmaličenje cvetov
• Imago in ličinka: do 2 mm
• Prezimijo ličinke v zapredkih v tleh
• 4 rodove/leto; škodljiv je zlasti 2. rod (brstenje 2. odkosa)
• 4-10 ličink/cvet
• Higrofilna vrsta
• Prag škodljivosti: 50 jajčec ali ličink/m2
Podred NematoceraDružina Cecidomyiidae
kapusova hržica (Contarinia nasturtii)
• Škodljivec vseh kapusnic
• Imago: 1,5-2 mm, ličinka: do 2,5 mm
• Prezimijo ličinke
• 3-4 rodovi/leto
• Ni registriranih insekticidov
Podred NematoceraDružina Cecidomyiidae
kapusova luskova hržica (Dasyneura brassicae)
• Imago: 1-1,5 mm, ličinka: do 2 mm
• Škodljivec oljne repice in drugih kapusnic
• Prezimi ličinka v tleh
• Samica odloži do 60 jajčec, do 140 jajčec/lusk
• Ličinke sesajo na notranji steni luskov, ne na semenu
• 3-4 rodovi/leto
• Prag škodljivosti: 1 samica/rastlino ali 20 samic/m2
Podred NematoceraDružina Cecidomyiidae
hruševa listna hržica (Dasineura pyri)
• Navzven in navznoter zaviti listi
• 3-5 rodov/leto
Jablanova listna hržica (Dasineura mali)
• 3-4 rodove/leto
Podred NematoceraDružina Cecidomyiidae
hruševa hržica (Contarinia pyrivora)
• Občasni škodljivec hrušk
• Prezimijo bube v tleh
• ♀ odlagajo jajčeca v neodprte cvetove
• Nenormalen razvoj in odpad plodičev
Brachycera
• dr. Psilidae (psilide)• dr. Anthomyiidae (cvetne muhe)• dr. Agromyzidae (muhe minerke ali agromicide)• dr. Tephritidae (rastlinojede ali sadne muhe)• dr. Chloropidae (hloropidae)
• kratke tipalke in čokato telo
Podred BrachyceraDružina Psilidae
Korenjeva muha (Psila rosae)
• Odrasli osebki: 4-5 mm, žerke: 6-8 mm
• 2 rodova/leto
• Prezimi buba
• 100 jajčec/♀
• Prag škodljivosti: 1 jajčece ali ličinka/20 korenov10 muh/5 rumenih plošč (= 2 ha)
• Ni registriranih insekticidov
Podred BrachyceraDružina Tephritidae
češnjeva muha (Rhagoletis cerasi)
• Škodljivec srednje poznih in poznih sort
• Univoltilna vrsta
• Imago: 4 mm, žerka: do 6 mm
• Prezimi buba v tleh
• ♀ odlaga jajčeca (20-80) v času barvanja češenj (1 ličinka/plod)
• Prag škodljivosti: 1 muha/2 rumeni lepljivi plošči
• dimetoat, hidrolizirana koruzna moka
Podred BrachyceraDružina Tephritidae
breskova muha (Ceratitis capitata)
• Škodljivec breskev in drugih sadnih vrst (marelice, hruške, kaki, jabolka idr.)
• Imagi in ličinke: 5 mm
• Prezimijo bube v tleh ali imagi v zavarovanih mestih
• 3-4 rodovi/leto
• dimetoat, hidrolizirana koruzna moka
Podred BrachyceraDružina Tephritidae
oljčna muha (Dacus [Bactrocera] oleae)
• Imagi: 4-5 mm, žerka: do 8 mm
• Prezimi buba v tleh
• 1 jajčece/plod, 300 jajčec/♀
• 3-4 rodovi/leto
• dimetoat, deltametrin, hidrolizirana koruzna moka (kot atraktant v kombinaciji z insekticidom)
Podred BrachyceraDružina Tephritidae
orehova muha (Rhagoletis completa)
• imago: 4,5-5 mm, žerka: 8-10 mm
• V SLO od l. 1997
• univoltilna vrsta
• Prezimi buba v tleh
• 200-400 jajčec/♀
• Ni registriranih insekticidov
Podred BrachyceraDružina Tephritidae
beluševa (špargljeva) muha (Platyparea poeciloptera)
• Imago: 6-7 mm, žerka: 8-9 mm
• Univoltilna vrsta
• Prezimi buba v tleh
• 60 jajčec/♀
• dimetoat
Podred BrachyceraDružina Agromyzidae
Grahova zavrtalka (Liriomyza huidobrensis)Zelenjadna zavrtalka (Liriomyza trifolii)
• Imago in ličinke: 1,5-2,5 mm
• Vrstno značilen videz rovov
• Škodljivci rastlinjakov
• naravni sovražniki: osiceDacnusa sibirica inDiglyphus issae
• Lambda-cihalotrin, spinosad, milbemektin, ciromazin, abamektin,
Podred BrachyceraDružina Agromyzidae
porova zavrtalka (Napomyza gymnostoma)
• Škodljivec čebule in pora
• 2 rodova/leto
• Ni registriranih insekticidov
Podred BrachyceraDružina Chloropidae
Švedska mušica (Oscinella frit)
• Škodljivec koruze, ovsa in ječmena
• Imago: 2-3 mm, žerka: 3-4 mm
• Prezimijo ličinke v ozimnih žitih
• 3-4 rodovi/leto
• ovirana rast rastnega vršička, rumenenje srčnih listov,slabo razvita zrna, gluhost klasov
• Higrofilna vrsta
• tiametoksam, imidakloprid
Podred BrachyceraDružina Chloropidae
Pšenična bilna mušica (Chlorops pumilionis)
• Škodljivec pšenice, ječmena in rži
• Imago: 3-4 mm, žerka: 5-7 mm
• Prezimijo ličinke v ozimnih žitih, poškodbe vidne že jeseni
• 2 rodova/leto
• Rumenenje ali propadanje srčnih listov, odebeljene bili,klasi ostajajo v nožnicah
Podred BrachyceraDružina Anthomyiidae
Ozimna muha (Delia coarctata)
• Škodljivec pravih žit in trav
• Imago: 6-8 mm, žerke: 8,5 mm
• Odlaganje jajčec avgusta v tla → feb se izležeko žerke →zavrtajo se v rastline nad razrastiščem
• Rumenenje srčnih listov, gnitje rastlin
• Univoltilna vrsta
• Posredni ukrepi zatiranja
Podred BrachyceraDružina Anthomyiidae
fižolova muha (Delia platura)
• Polifag (fižol, koruza, žito, lucerna…)
• Žerke izjedajo nabrekla semena, kalčke, koreninski vrat
• Večja škodljivost v hladnem vremenu
• Imago: 4,5-5,5 mm, žerka: 5-6,5 mm
• Prezimijo bube v tleh, samice odlagajo jajčeca na talno površje
• 2-3 rodovi/leto
• Napad ublaži hiter vznik rastlin
• Prag škodljivosti: 1 jajčece ali žerka/rastlino
Podred BrachyceraDružina Anthomyiidae
kapusova muha (Delia radicum)
• Škodljivec križnic
• Imago: 5-6 mm, žerka: do 10 mm
• Prezimijo bube v tleh
• 100-120 jajčec/♀
• 3 rodovi/leto, najbolj škodljiv je 1. rod
• dimetoat
Podred BrachyceraDružina Anthomyiidae
pesna muha (Pegomya hyosciami, P. betae)
• Imago in žerka: 6-8 mm,
• Prezimijo bube v tleh
• Škodljivec listov
• 3 rodovi/leto
Podred BrachyceraDružina Anthomyiidae
Čebulna muha (Delia antiqua)
• Higrofilna vrsta
• Imago: 6-7 mm, žerka: 8-10 mm
• Prezimi buba v tleh
• 2-3 rodovi/leto
• foksim
Coleoptera• skupina Adephaga
(mesojedi hrošči)
• največja skupina žuželk• Krila so dobro razvita ali pa delno do popolnoma reducirana• sprednja krila so preobražena v usnjati pokrovki, zadnja krila so
opnasta (letenje)• ustni aparat za grizenje• 300.000 – 400.000 vrst (svet), 8.000 (srednja Evropa), 6.000 (SLO)
• skupina Polyphaga(vsejedi hrošči)
Adephaga
• dr. Carabidae (krešiči)• dr. Cicindelidae (brzci)
• plenilci• dobri tekalci
Podred AdephagaDružina Carabidae
Žitni brzec (Zabrus tenebrioides)
• Imago: 12-16 mm, ličinka: do 30 mm
• Prezimijo ličinke v tleh
• 30-50 jajčec/♀
• Škodljive ličinke (bolj) in hrošči
• Bolj škodljivi v težkih ilovnatih tleh
• Prag škodljivosti: 3-5 ličink/m2 (spomladi), 1-2 ličinki (jeseni)
Polyphaga
• dr. Silphidae (mrharji)• dr. Scarabaeidae (skarabeji ali pahljačniki)• dr. Buprestidae (krasniki)• dr. Chrysomelidae (lepenjci)• dr. Bruchidae (semenarji)• dr. Curculionidae (rilčkarji)• dr. Elateridae (pokalice)• dr. Scolytidae (zalubniki)• idr.
• vsejedi
Podred PolyphagaDružina Silphidae
Grbavi pesni mrhar (Blitophaga opaca)Raskavi pesni mrhar (Blitophaga undata)
• Imago: 9-12 mm oz. 11-15 mm, ličinka: 11-13 mm oz. do 18 mm
• Občasna škodljivca pese
• Prezimijo hrošči → spomladi se hranijo s pleveli in žitom →pesa
• Univoltilni vrsti
Podred PolyphagaDružina Scarabaeidae
Pšenični hrošči (Anisoplia spp.), A. austriaca idr.
• Škodljivci pšeničnih klasov (hranijo se z zrnjem v mlečni zrelosti)
• En hrošč (15 mm) poje 10 klasov
• Ličinke (manj škodljive) se hranijo s koreninami
• Bolj škodljivi v suhih letih
• Dveletni razvojni krog
Podred PolyphagaDružina Scarabaeidae
Poljski majski hrošč (Melolontha melolontha)Gozdni majski hrošč (Melolontha hippocastani)
Podred PolyphagaDružina Scarabaeidae
Junijski hrošč (Amphimallon solstitialis)
• Dveletni razvoj
• Pojav hrošče vsako 3. leto
• Imago: 14-18 mm
Podred PolyphagaDružina Scarabaeidae
vrtni hrošč (Phyllopertha horticola)
• Polifag
• Periodični škodljivec
• Hrani se z listi in cvetovi sadnega drevja in druge drevnine
• Imago: 9-12 mm
• Ličinka se hrani s koreninami trav
Podred PolyphagaDružina Scarabaeidae
Zlata minica (Cetonia aurata)
• Škodljivec plodov breskev, hrušk in smokev incvetov vrtnic, sadnega drevja, oleandra
• Sekundarni škodljivec (poškodbe povzročijo ptice ipd.)
• Imago: 15-25 mm
Podred PolyphagaDružina Scarabaeidae
Cvetni hrošč (Tropinota hirta)
• Imago: 10 mm
• Škodljivec brstov in cvetov različnih vrst sadnega drevja in vrtnic
Podred PolyphagaDružina Buprestidae
Sadni koreninar (Capnodis tenebrionis)
• Imago: 2-3 cm, ličinka: do 6 cm
• Prezimijo hrošči
• Samice odlagajo jajčeca (200-600/♀) v tla
• Razvoj ličink traja 12-24 mesecev
• Zabubi se v koreninah ali deblu
• Talni insekticidi; pri nas ni registriranih pripravkov
Podred PolyphagaDružina Buprestidae
Hrušev krasnik (Agrilus sinuatus)
• Imago: 10-11 mm
• ♀ odlagajo jajčeca na veje z debelino 1,5-2 cm
• 30-40 cm dolgi rovi ličink
• Nad rovi poka lubje, sušenje vej, listi rumenijo, kržljavi plodovi
• Univoltilna vrsta
Podred PolyphagaDružina Buprestidae
korebus ali malinov krasnik (Coroebus rubi)
• Imago: 8-11 mm, ličinka: do 30 mm
• Prezimi ličinka v koreninah ali v koreninskem vratu
• Hrošči se hranijo z listjem
• Univoltilna vrsta
• Izrezovanje in sežiganje napadenih poganjkov
Podred PolyphagaDružina Bostrychidae
Žitni kutar (Rhizopertha dominica)
• Imago in ličinka: 2,5-3 mm
• 2 rodova/leto
• Škodljivi so hrošči in ličinke
• Samica odliži 100-500 jajčec
• Magnezijev fosfid, aluminijev fosfid, diklorvos
Podred PolyphagaDružina Chrysomelidae
Rdeči žitni strgač (Oulema melanopus)Modri žitni strgač (Oulema lichenis)
• Beta-ciflutrin,deltametrin,alfa-cipermetrin, lambda-cihalotrin
Podred PolyphagaDružina Chrysomelidae
Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata)
Podred PolyphagaDružina Chrysomelidae
Koruzni hrošč (Diabrotica virgifera virgifera)
Podred PolyphagaDružina Chrysomelidae
špargljev hrošč / lisasta beluševka (Crioceris asparagi)pikčasta beluševka (Crioceris duodecimpunctata)
• Imago in ličinka: 5-7 mm
• Škodljiva oba stadija
• 2 rodova/leto
• Prezimijo odrasli osebki v tleh
• ♀ odložijo 100 jajčec
Podred PolyphagaDružina Chrysomelidae
lilijevka (Lilioceris merdigera)
• Imago: 8 mm
• Škodljiva oba stadija
• več rodov/leto
• Hranjenje z listi in steblom
Podred PolyphagaDružina Chrysomelidae
hmeljev bolhač (Psylliodes attenuata)
• Imago: 2-2,5 mm, ličinke: do 6 mm
• Univoltilna vrsta
• Hroščki škodljivi spomladi
Podred PolyphagaDružina Chrysomelidae
repični bolhač (Psylliodes chrysocephala)
• Imago: 3-4,5 mm, ličinke: do 7 mm
• Škodljivec oljne repice in ogrščice
• ♀ odlagajo jajčeca v tla jeseni (mladi posevki)
• Prezimijo ličinke v steblih ali večjih žilah
• Univoltilna vrsta
• Prag škodljivosti: 2-5 ličink/rastlino
Podred PolyphagaDružina Chrysomelidae
pesni bolhač (Chaetocnema tibialis)
• Imago: 1,5-2 mm, ličinke: 3-3,5 mm
• Prezimijo hroščki pod travno rušo
• Ogroženi so posevki od vznika do pojava dveh pravih listov
• Škodljivo so le hrošči
• Prag škodljivosti: 5-8 hroščev/dolžinski m
• Tiametoksam, imidakloprid
Podred PolyphagaDružina Chrysomelidae
kapusovi bolhači (Phyllotreta spp.)progasti bolhač (Phyllotreta undulata)veliki progasti bolhač (Phyllotreta nemorum)modri kapusov bolhač (Phyllotreta nigripes)črni kapusov bolhač (Phyllotreta atra)
• diazinon, lambda-cihalotrin
Podred PolyphagaDružina Chrysomelidae
Meglena ščitarka (Cassida nebulosa)
• Občasen škodljivec pese
• Ličinke objedajo liste
• Imago in ličinka: 6-7,5 mm
• Prezimijo hrošči v tleh → spomladi se hranijo na plevelih (na njih samice odložijo jajčeca) → jun se ličinke preselijo na liste pese
• Univoltilna vrsta
Podred PolyphagaDružina Bruchidae
fižolar (Acanthoscelides obtectus)
• Imago in ličinka: 3-5 mm
• Škodljiv v skladiščih (več rodov) in na prostem(1 rod)
• 20-90 jajčec/♀
• Skladiščna higiena
• Magnezijev fosfid
Podred PolyphagaDružina Bruchidae
grahar (Bruchus pisorum)
• Monofag
• 1 rod/leto
• Imago: 4-5 mm, ličinka: do 6 mm
• Prezimijo hrošči v shrambah ali na prostem
• Jajčeca odlagajo na stroke
Podred PolyphagaDružina Bruchidae
bobar (Bruchus rufimanus)
• Imago in ličinka: 3,5-5 mm
• Škodljivec boba, graha, fižola, leče, grašice
• 30 jajčec/♀, 1-2 ličinki/zrno
• Prezimijo hrošči pod staro drevesno skorjo ali v semenih v skladišču
• 1 rod/leto
Podred PolyphagaDružina Tenebrionidae
peskar (Opatrum sabulosum)
• Peščena tla
• Hrošči se hranijo z mladimi rastlinami sončnic, koruze, slad. pese, hmelja, vrtnin idr.
• Ličinke (živijo v tleh) niso škodljive
• Prezimi imago
• 2-letni razvojni krog
Podred PolyphagaDružina Tenebrionidae
mokar (Tenebrio molitor)
• Imago: 12-17 mm, ličinka: do 3 cm
• Škodljivec moke, žita, mleka v prahu, mesa
• Odporen na nizko temperaturo
• 1 rod/1-2 leti
• Masovno gojenje ličink za hrano ptic
• Primarni in sekundarni škodljivec
• Mokarji: pirimifos-metil, AL-fosfid, Mg-fosfid
Podred PolyphagaDružina Tenebrionidae
Mali mokar (Tribolium confusum)
• Sekundarni škodljivec žita, škodljivec semena sončnic
• Imago: 3-4 mm, ličinka: do 6 mm
• 2 rodova/leto
Podred PolyphagaDružina Ostomatidae
mavretanski mokar (Tenebrioides mauritanicus)
• Imago: 6-11 mm, ličinka: do 19 mm
• Škodljivec semena žita – hrani se s kalčki
• Lahko poškoduje kartonsko in leseno embalažo
• Pojavlja se posamično
• 1 rod/leto
Podred PolyphagaDružina Silvanidae
Zobati žitnik (Oryzaephilus surinamensis)
• Sekundarni škodljivec žita in drugih proizvodov
• Imago: 2-3 mm
• Termofilna vrsta (razvoj nad 17,5 °C)
• 2-4 rodovi/leto
Podred PolyphagaDružina Silvanidae
žitnik (Laemophloeus/Cryptolestes ferrugineus)
• Sekundarni škodljivec žita
• Imago: 1,5-2,5 mm
• Termofilna vrsta
• opt. temp. 33 °C, opt. vlaga 70-80 %
Podred PolyphagaDružina Nitidulidae
repičar (Meligethes aeneus)
• Škodljivec oljne ogrščice in repice
• Imago: 1,5-3 mm, ličinka: 3,5-4 mm
• Univoltilna vrsta
• 200 jajčec/♀
• Bea-ciflutrin, deltametrin, lambda-cihalotrin
Podred PolyphagaDružina Coccinellidae
24-pikčasta polonica (Subcoccinella vigintiquattuor punctata)
• Škodljivec lucerne, detelje, soje, slad. pese
• Imago: 4 mm, ličinka: 5-6 mm
• Ličinke mečkajo liste – iz njih izsesavajo sok
• Poškodujejo le zgornjo povrhnjico in mezenhim
• Prezimijo hrošči
• Prag škodljivosti: 10 osebkov/m2
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
Lucernin rilčkar (Otiorhynchus ligustici)
• Škodljivec lucerne, detelje in drugih metuljnicah,slad. pesi, hmelju, vinski trti idr.
• Imago in ličinka: 10-14 mm
• 1 rod/2 leti; 1. leto prezimujejo ličinke, 2. leto pa hrošči
• Hrošči objedajo liste, ličinke pa korenine
• 200-400 jajčec/♀
• Prag. škodljivosti: 0,5-1 hrošč/m2
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
Progasti jajčasti rilčkar (Otiorhynchus alutaceus)
• Škodljivec vinske trte in oljk idr.
• Imago in ličinka: 1 cm
• Hrošči objedajo brste
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
jajčasti rilčkar (Otiorhynchus corruptor)
• Škodljivec vinske trte in oljk idr.
• Imago in ličinka: 1 cm
• Hrošči objedajo liste
• Pojavi se pozneje kot druge vrste iz rodu Otiorhynchus
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
Grahov obrobkar (Sitona lineatus)
• Značilne poškodbe (podkvice)
• Imago: 3,5-5 mm, ličinka: do 7 mm
• Prezimijo hrošči
• ♀ odlagajo jajčeca v tla, ličinke se hranijo s koreninami
• Univoltilna vrsta
• Prag škodljivosti: 2 hrošča/m2
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
Koruzni rilčkar (Tanymecus dilaticollis)
• Pri nas manj škodljiv, univoltilna vrsta
• Škodljivec koruze, slad. pese, sončnic, strnih žit idr.
• Škodljiv zlasti na zemljiščih z redkejšim sklopom rastlin in v monokulturah
• Bolj škodljiv v toplih pomladih (prej začne z razvojem)
• Imago (prezimi v tleh): 6-8 mm
• 150 jajčec/♀
• Prag. škodljivosti: 50% poškodovanih rastlin v stadiju 1-2 listov
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
Veliki pesni rilčkar (Bothynoderes punctiventris)
• Imago in ličinka: 14 mm
• Univoltilna vrsta
• Prezimijo hrošči na lanskih pesiščih
• Hrošči pregriznejo steblo, izjedajo klične liste in prave liste
• kolobar
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
Repični (ogrščični) kljunotaj (Ceutorhynchus napi)
• Škodljivec oljne ogrščice, repice in drugih križnic
• Imago: 3-4 mm, ličinka: 7 mm
• Prezimijo hrošči v tleh
• ♀ odlaga jajčeca (do 60/♀) v steblo tik pod vrhom
• Šiškavost, razpoke in skrivenčenost rastlin (slina samic)
• Prag škodljivosti: 1 hrošč/5 rastlin
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
Redkvin (luskov) kljunotaj (Ceutorhynchus assimilis)
• Škodljivec luskov križnic, univoltilna vrsta
• Ličinke uničujejo seme v luskih
• Imago: 2,5-3 mm, ličinka: 4-5 mm
• Prezimijo hrošči pod listjem na robovih gozdov ali plitvo v tleh
• Hrošči se hranijo na brstih, cvetovih in luskih, a niso škodljivi
• 60 jajčec/♀, odloži jih v luske
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
brazdasti kljunotaj (Ceutorhynchus pleurostigma)
• Škodljivec zelja in drugih kapusnic
• Imago: 2-3 mm
• Spomladanska rasa: prezimi v stadiju hroščev
• poletna rasa: prezimi kot ličinka v šiškah
• Univoltilna vrsta
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
Stebelni kapusov kljunotaj (Ceutorhynchus quadridens)
• Škodljivec oljne repice in ogrščice, pa tudidrugih križnic
• Ličinke vrtajo po steblih, listnih pecljih, glavnihlistnih žilah → ni šiškavosti
• Imago: 2,5-3,5 mm, ličinka: 4-5 mm
• Počasnejša rast rastlin, redkeje lomljenje stebel
• ♀ odlagajo jajčeca na stebla in listne peclje
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
Deteljni cvetožer (Apion apricans in A. trifolii)
• Škodljivec semenske detelje (rod Trifolium)
• Imago: 3 mm (z rilčkom vred)
• Prezimi hrošček v tleh ali pod listjem v gozdu
• 50-100 jajčec/♀, 1 jajčece/cvetno glavico
• Ličinka poškoduje 4-10 semen
• Univoltilna vrsta
• Prag škodljivosti: 1 jajčece/cvetno glavico ali 5 hroščkov/m2
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
Lucernin apion (Apion pisi)
• Škodljivec na listju lucerne (zlasti pri 1. odkosu)
• Imago: 3,5 mm
• Prezimijo ličinke v brstih
• 30 jajčec/♀ (odlagajo jih jeseni)
• Priporoča se čim bolj zgodnja košnja
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
Črni žitni žužek (Sitophilus granarius)
• Primarni skladiščni škodljivec
• Imago (ne more leteti): 3-4,5 mm, ličinka: do 3 mm
• 100-200 jajčec/♀
• 1 ličinka v zrnu
• 2-8 rodov/leto
• Opt. temp. 21-25 °C
• diklorvos
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
rižev žužek (Sitophilus oryzae)
• Primarni skladiščni škodljivec
• Imago (lahko leti): 2,5-4 mm
• 300-500 jajčec/♀
• Več ličink v enem zrnu
• Bolj toploljuben kot vrsta S. granarius(opt. temp. 24-28 °C)
• diklorvos
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
lešnikar (Curculio nucum)
• Škodljivec lešnikov
• Imago: 6-9 mm, ličinka: 14-16 mm
• Prezimi ličinka v tleh
• Hrošči se hranijo z listi in mladimi plodiči
• V otrdele lešnike odlagajo jajčeca (2-4/lešnik)
• Univoltilna vrsta
• Prag škodljivosti: 3-4 hrošči/grm
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
Jablanov cvetožer (Anthonomus pomorum)
• Imago: 3,5-6 mm, ličinka: 6 mm
• Univoltilna vrsta
• Prezimijo hrošči
• 10-30 jajčec/♀
• Prag škodljivosti: 40 hroščev/100 stresenih vej
• tiakloprid
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
Jagodov cvetožer (Anthonomus rubi)
• Škodljivec jagod in malin
• Imago in ličinka: 3-4 mm
• Prezimijo hrošči pod listjem in rastlinskimi odpadki
• ♀ pregrize cvetni pecelj, v cvet odloži jajčece
• 20-30 jajčec/♀
• Prag škodljivosti: 2-5% poškodovanih cvetnih popkov
• tiakloprid
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
hrušev brstožer (Anthonomus pyri)
• Imago: 4-5 mm, ličinka: 5-6 mm
• Prezimijo ličinke v brstih, ki propadejo
• Hrošči so poleti v diapavzi, jajčeca odlagajo jeseni
• Občasni škodljivec
• Prag škodljivosti: 30% napadenih brstov
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
rjavček (Phyllobius oblongus)Hrušev zelenček (Phyllobius pyri)
• Listožera
• Imagi: 5-7 mm
• Škodljivec sadnega drevja
Podred PolyphagaDružina Curculionidae
trtar (Byctiscus betulae)
• Škodljivec vinske trte, hruške, slive,breze, lipe
• Imagi: 6-9 mm
• Prezimijo imagi v tleh
• Škodljivec brstov in listov
Podred PolyphagaDružina Elateridae
Poljska pokalica (Agriotes lineatus)Motna pokalica (Agriotes obscurus)Solatna pokalica (Agriotes sputator)Žitna pokalica (Agriotes ustulatus)
• Imagi: 7-15 mm, ličinke: 15-35 mm
• 3-5 letni razvoj
• Diazinon, tiametoksam, teflutrin, imidakloprid, metiokarb, klotianidin, foksim
Podred PolyphagaDružina Scolytidae
Mali likar (Scolytus rugulosus)
• Imago: 2-3 mm
• lahko tudi primarni škodljivec
• 2 rodova/leto
• Napade drevesa v stresu (suša ipd.)
• Rovi na vejah
• 3 cm matični rov
• Posredni ukrepi zatiranja
Podred PolyphagaDružina Scolytidae
svetli likar (Scolytus mali)
• Imago: 3-4,5 mm
• sekundarni škodljivec
• 2 rodova/leto
• Samica vrta primarni rov, ličinke pa nanjpravokotne rove (na koncu se zabubijo)
Podred PolyphagaDružina Scolytidae
Vrtni zavrtač (Xyleborus dispar)
• Imagi: 3-3,5 mm (samice), 2 mm (samice)
• Škodljivec jablane, marelice, slive, vinske trte
• Sekundarni škodljivec
• ♀ po rovu raztrese trose glive Ambrosia spp.
• Ličinke se hranijo z micelijem
• Prezimijo hrošči v lesu
• Univoltilna vrsta
Podred PolyphagaDružina Byturidae
malinar (Byturus tomentosus)
• Imagi: 4-5 mm, ličinke: 6-8 mm
• Hrošč izjeda brste in liste
• ♀ odlagajo jajčeca v odprte cvetove
• 100 jajčec/♀, 1 jajčece/cvet
• Ličinka se hrani v plodovih
• Univoltilna vrsta
Podred PolyphagaDružina Cryptophagidae
mahovinar (Atomaria linearis)
• Imagi: 1-2 mm, ličinke: 3 mm
• Vse vrste pese in sorodne plevele
• Prezimi hrošč na pesiščih
• Hrošč objeda korenine in koreninski vrat (zgodaj spomladi) ter liste (pozneje)
• kolobar
Lepidoptera• podred Aglossata (prametuljčki)
• 350.000 vrst, 8470 vrst (Evropa), 3200 vrst (SLO)• 2 para velikih, redko ožiljenih kril, prekritih z luskicami• sesalni rilček
• podred Glossata (rilčasti metulji)
q Ditrysia (ditrisiji)
q Monotrysia (monotrisiji)
Monotrysia
• dr. Nepticulidae, sin. Stigmellidae (pritlikavi listni zavrtači)
Jablanov listni zavrtač (Stigmella malella)
• imago: 4-4,5 mm
• 3 rodovi/leto
• Prezimi buba
• Prag škodljivosti: 200 izvrtin/100 listov
Ditrysia
• dr. Gracillaridae (zavitkarji)
• dr. Yponomeutidae (zapredkarji)
• dr. Pyralidae (vešče)
• dr. Sesiidae (steklokrilci)
• dr. Cossidae (lesovrti)
• dr. Tortricidae (listni zavijači)
Ditrysia
• dr. Geometridae (pedici)
• dr. Noctuidae (sovke)
• dr. Lymantriidae (gobarji)
• dr. Pieridae (belini)
idr.
Dr. Tineidae (pravi molji)
Žitni molj (Nemapogon/Tinea granella)
• Imago: 10-14 mm, gosenica: do 10 mm
• Gosenice izjedajo zrnje, ga zapredajo, onesnažijo z zapredki, neprijeten vonj žita
• 2-4 rodovi/leto
Dr. Gracillariidae (zavitkarji)
Sadni listni sitar (Phyllonorycter / Lithocolletis blancardella)
• Imago: 8-9 mm, gosenica: do 8 mm
• 3 rodovi/leto
• Prezimi buba
• acetamiprid
Dr. Gracillariidae
kostanjev listni zavrtač (Cameraria ohridella)
• Imago: 6-8 mm, gosenica: do 4 mm
• Škodljivec divjega kostanja
• 3-4 rodovi/leto
• Rastlinska higiena
• azadirachtin
Dr. Gracillariidae
leskov listni zavrtač (Phyllonorycter corylifoliella)
• Škodljivec jablan, hrušk in dr. drevesnih vrst
• Imago: 9-10 mm
• 2 rodova/leto
• Prezimi gosenica v odpadlih listih
Dr. Lyonetiidae
Sadni zankasti listni zavrtač (Lyonetia clerkella)
• Škodljivec jablan, hrušk in češenj
• Pogost, a malo pomemben
• Imago: 6-7 mm
• Prezimi imago v razpokah lubja
• 3 rodovi/leto
• 10-12 cm dolgi in do 2 mm široki rovi
• Tiakloprid, diazinon, lambda-cihalotrin
Dr. Lyonetiidae
Sadni listni duplinar (Leucoptera scitella / malifoliella)
• Najškodljivejši zavrtač na jablani
• Imago: 5-6 mm
• Prezimi buba v zapredkih na deblih in vejah
• 2-3 rodovi/leto (najškodljivejši je 2. rod)
• Občasni škodljivec
• Prag škodljivosti: 5-6 izvrtin/drevo
• Imidakloprod, lufenuron, acetamiprid, teflubenzuron, metoksifenozid
Dr. Gelechiidae (drevesne veščice)
Pesni molj (Scrobipalpa ocellatella)
• Škodljivec slad. pese
• Gosenice se zavrtajo v liste in listne peclje,zapredajo in objedajo srčne liste
• Imago: 14 mm, gosenica: 10-12 mm
• ♀ odloži 100-150 jajčec
• 2-4 rodovi/leto
• 10-20 gosenic/rastlino zmanjša pridelek korenovza 19%, sladkorja pa 48%
Dr. Gelechiidae
koruzni molj (Sitotroga cerealella)
• Imago: 15-17 mm, gosenica: 6 mm
• Na dela zapredkov
• 2-4 rodove/leto
• Škodljivec koruze, ječmena, pšenice
• Pirimifos-metil, Mg-fosfid, Al-fosfid, diklorvos
Dr. Gelechiidae
breskov molj (Anarsia lineatella)
• Škodljivec breskev, marelic,češenj, sliv
• Imago: 12-14 mm, gosenica: 10 mm
• Prezimijo gosenice → takoj spomladipovzročajo škodo
• 2 rodova/leto
• Lambda-cihalotrin, indoksakarb,
Dr. Yponomeutidae (zapredkarji)
jablanov molj (Yponomeuta malinellus)
• periodični škodljivec ekstenzivnih sadovnjakov
• imago: 18-20 mm, gosenica: 15-17 mm
• Prezimijo gosenice
• Gosenice izjedajo brste in liste v zapredkih
• Univoltilna vrsta
Dr. Yponomeutidae
češnjev molj (Argyresthia pruniella)
• škodljivec češnje
• imago: 10-11 mm, gosenica: 6 mm
• Prezimijo jajčeca v razpokah drevesne skorje
• Gosenice izjedajo brste, cvetove, mlade plodiče in delno liste
• Univoltilna vrsta
• azadirachtin
Dr. Yponomeutidae
oljkov molj (Prays oleae)
• Imago: 11-14 mm, gosenica: do 8 mm
• 3 rodovi/leto
• ♀ odlaga jajčeca v cvetove (1. rod),plodove (2. rod) in liste (3. rod)
• ♀ odloži do 300 jajčec
• Gosenica uniči do 15 cvetov
• Naravni sovražnik Ageniaspis fuscicollis
Dr. Yponomeutidae
Klekov listni zavrtač (Argyresthia thuiella)
Dr. Sesiidae (steklokrilci)
Ribezova sklenokrilka/steklokrilka (Synanthedon tipuliformis)
• Škodljivec ribeza in kosmulje
• Imago: 18-20 mm
• Prezimi gosenica ali buba v poganjku
• Izrezovanje poganjkov
Dr. Sesiidae (steklokrilci)
jablanova sklenokrilka/steklokrilka (Synanthedon myopaeformis)
• Škodljivec oslabljenihjablan in hrušk
• Imago: 20-25 mm, gosenica: 15-17 mm
• Prezimi gosenica pod lubjem
• 2-letni razvoj
• Zamazovanjereznih ran
Dr. Cossidae (lesovrti)
vrbar (Cossus cossus)
• 3-letni razvoj
• Deblo in debelejše veje
Dr. Cossidae (lesovrti)
Modro sitce (Zeuzera pyrina)
• Veje in tanjša debla
• Imago in gosenica: 5-7 cm
• 2-letni razvoj
• Škodljivec hrušk in jablan
Dr. Cossidae (lesovrti)
Belušev koreninar (Parahypopta caestrum)
• Primorska
• Imago: 3-4 cm, gosenica: 4,5 cm
• Prezimijo gosenice v ostankih šparglja v tleh
• Hranijo se skoreninami, brsti, mladimi poganjki
• Univoltilna vrsta
Dr. Tortricidae (listni zavijači)
Grahov zavijač (Cydia / Laspeyresia nigricana)
• Imago: 1,5 cm, gosenica: 1 cm
• Prezimijo gosenice v zapredkih v tleh
• ♀ odlaga jajčeca v cvetove, liste ali stroke
• 1 gosenica uniči 4 zrna
• Univoltilna vrsta
Dr. Tortricidae (listni zavijači)
jabolčni zavijač (Cydia / Laspeyresia pomonella)
• Škodljivec jablan, hrušk in orehov
• Imago in gosenica: 2 cm
• Permanentni škodljivec
• 2 rodova/leto
• Prezimijo gosenice v zapredkih na deblu in debelejših vejah
• ♀ 1. rodu odlagajo jajčeca na liste, ♀ 2. rodu na plodove
• Črvivost plodov
• diazinon, tiakloprid, alfa-cipermetrin, lambda-cihalotrin, granulozni virus Cp idr.
Dr. Tortricidae (listni zavijači)
češpljev zavijač (Cydia / Grapholita funebrana)
• Škodljivec plodov sliv
• Imago: 1,5 cm, gosenica: 1 cm
• Prezimijo gosenice v zapredkih na deblu
• 2-3 rodovi/leto
• Lambda-cihalotrin, feromonska vaba
Dr. Tortricidae (listni zavijači)
breskov zavijač (Cydia molesta)
• Škodljivec breskev in nektarin
• Imago: 1-1,5 cm, gosenica: 12-14 mm
• Prezimijo gosenice v zapredkih na deblu
• 4 rodovi/leto
• Škodljivec plodov (3. in 4. rod) in poganjkov (1. in 2. rod)
• Prag škodljivosti: 5 % napadenih poganjkov (mlade rastline)10 metuljev/teden/feromonska vaba (plodovi imajo 80% končne debeline)
• Alfa-cipermetrin, lambda-cihalotrin, fer. vaba, lufenuron, teflubenzuron, indoksakarb
Dr. Tortricidae (listni zavijači)
Pasasti grozdni sukač (Eupoecilia ambiguella)Križasti grozdni sukač (Lobesia botrana)
• Škodljivca vinske trte
• Imago: 12-14 mm (pasasti), 10-12 mm (križasti)gosenica: 10-12 mm (pasasti), 8-10 mm (križasti)
• Škodljivec kabrnkov, grozdičev in grozdov
• Prezimijo bube pod skorjo trsov
• ♀ odloži 40-80 jajčec
• 2 (pasasti) - 3 rodovi (križasti)/leto
• deltametrin, B. thuringiensis, metomil, lufenuron, tebufenozid idr.
Dr. Tortricidae (listni zavijači)
trsni sukač (Sparganothis pilleriana)
• Redek škodljivec naših vinogradov
• Imago: 2-2,5 mm, gosenica: 2,5-3 cm
• Prezimijo gosenice v zapredku med starim lubjem
• Gosenice objedajo mlade liste, vrhove poganjkov
• Univoltilna vrsta
• teflubenzuron
Dr. Tortricidae (listni zavijači)
Rdeči brstni sukač (Spilonota ocellana)
• Škodljivec ekstenzivnih jablanovih sadovnjakov
• Imago: 12-16 mm, gosenica: 9-12 mm
• Univoltilna vrsta – dve obdobji škodljivosti (spom, jes)
• Prezimijo mlade gosenice
• Gosenice spomladi objedajo brste, pozneje cvetove in liste
Dr. Tortricidae (listni zavijači)
Sadni zavijač (Adoxophyes reticulana)
• Škodljivec jablan
• Imago: 15-22 mm, gosenica: 18-20 mm
• Prezimijo mlade gosenice v razpokah lubja
• Spomladi gosenice objedajo brste, poleti liste in plodove
• 2 rodova/leto
• Najpomembnejši zavijač lupine sadja
• Granulozni virus, diazinon, metoksifenozid, indoksakarb
Dr. Tortricidae (listni zavijači)
Rjavi sadni lupinar (Archips podana)
• Škodljivec jablan, hrušk, sliv in gozdnih dreves
• Imago: 2,5-3 cm, gosenica: 1,5-2 cm
• Razvojni krog enak kot pri sadnem zavijaču
• Tebufenozid, indoksakarb
Dr. Tortricidae (listni zavijači)
Nageljnov zavijač (Cacoecimorpha pronubana)
• Škodljivec nageljnov, vrtnic
• Gosenica se hrani z brsti in listi
• Imago: 15-24 mm, gosenica: do 20 mm
• 4-5 rodov/leto
• 400-700 jajčec/♀
• Škodljivec rastlinjakov
Dr. Pyralidae (vešče)
močna vešča (Ephestia / Anagasta kuehniella)
• Imago: 22-25 mm, gosenica: 20 mm
• Škodljivec moke
• Zapredki
• 3-5 rodov/leto
• Mg-fosfid, Al-fosfid
Dr. Pyralidae (vešče)
Krhljev molj (Plodia interpunctella)
• Imago: 15 mm, gosenica: 10-15 mm
• polifag
• Zapredki
• 3 rodov/leto
• Pirimifos-metil, diklorvos, Mg-fosfid, Al-fosfid
Dr. Crambidae (vešče)
Koruzna vešča (Ostrinia nubilalis)
• Imago: 2,5-3 cm, gosenica: 2,5 mm
• 1-2 rodova/leto
• Deltametrin, lufenuron
Dr. Crambidae (vešče)
metlica (Loxostege sticticalis)
• Periodični polifagni škodljivec
• Dober letalec (več 100 km)
• Imago: 2-2,5 cm, gosenica: 2,5 cm
• Prezimijo gosenice v tleh
• 400-600 jajčec/♀
• Škodljivec poljščin, sadnega drevja
Dr. Lasiocampidae (kokljice)
prstančar (Malacosoma neustria)
• Škodljivec brstov sliv in drugih koščičarjev
• Imago: 4 cm, gosenica: 5 cm
• Prezimijo jajčeca (100-300 jajčec/jajčno leglo – oblika prstana)
Dr. Arctiidae (medvedki ali kosmatinci)
Murvov prelec (Hyphantria cunea)
• Polifag
• Škodljivec listov murve in drugih vrst sadnega drevja,gozdnega drevja in vinske trte
• Imago: 2,5-3 cm, gosenice: do 3,5 cm
• Prezimijo bube v drevesni skorji
• Do 900 jajčec/♀
• Zapredki
• 2 rodova/leto
• Alfa-cipermetrin, mehanično zatiranje zapredkov
Dr. Lymantriidae (gobarji)
gobar (Lymantria dispar)
• Periodični škodljivec
• Škodljivec hrasta in (redkeje) sadnih dreves
• Imago: 3,5-7 cm (spolni dimorfizem)gosenica: do 7 cm
• Prezimijo jajčeca
• Univoltilna vrsta
• deltametrin,alfa-cipermetrin
Dr. Lymantriidae (gobarji)
zlatnica (Euproctis chrysorrhoea)
• Podobna bionomija kot gobar
• Imago: 3,5-4 cm (spolni dimorfizem)gosenica: do 4 cm
• Prezimijo mlade gosenice v gnezdih(škodljive so že jeseni – objedajo liste)
• deltametrin
Dr. Noctuidae (sovke)
Talne sovkeOzimna sovka (Agrotis / Scotia segetum)Njivska sovka (Agrotis / Scotia exclamationis)Ipsilon sovka (Agrotis / Scotia ipsilon)
• Hranijo se z podzemnimi in nadzemskimi organi rastlin
• Čokato telo, zadnja krila svetlejša
• Gosenice se zvijejo v klobčič
• Polifagi
• Imago: 3,5-4 cm, gosenica: do 5 cm
• 2 rodova/leto, 200-2000 jajčec/♀
• Prezimijo odrasle gosenice
• Mlade gosenice se hranijo z nadzemskimi deli rastlin, starejše le v tleh
• Prag škodljivosti: 2 gosenici/m2
• Diazinon, deltametrin, foksim
Dr. Noctuidae (sovke)
listne sovke
Kapusova sovka (Mamestra brassicae)zelenjadna sovka (Mamestra / Lacanobia oleracea)
• Polifaga, zlasti škodljivca kapusnic in pese
• Imago: 4-5 cm, gosenica: 4 cm
• Prezimijo bube v tleh
• 2 rodova/leto (1. rod: kapusnice, 2. rod: slad. pesa)
• Prag škodljivosti: 1 gosenica/rastlino (pesa)1 gosenica/10 rastlin (zelje)
• Alfa-cipermetrin, lambda-cihalotrin, lufenuron,teflubenzuron, piretrin, indoksakarb
Dr. Noctuidae (sovke)
listne sovke
glagolka ali gama sovka (Autographa / Plusia gamma)
• Migratorna vrsta (Sredozemlje → S Evropa)
• Imago in gosenica: 4-5 cm
• Polifag, škodljivec poljščin
• Prezimijo vsi stadiji
• 2-3 rodovi/leto
• Beta-ciflutrin, indoksakarb
Dr. Noctuidae (sovke)
listne sovke
strženova sovka (Hydraecia micacea)
• Občasen škodljivec jagod in malin
• Gosenice vrtajo v spodnjem delu stebla
• Uničevanje napadenih rastlin
Dr. Noctuidae (sovke)
listne sovke
Južna plodovrtka ali “koruzna sovka”(Helicoverpa armigera)
• Polifag, periodični škodljivec koruze, tobaka in vrtnin
• Toploljubna in sušoljubna vrsta
• 2-3 rodovi/leto
• Prezimi buba v tleh ali na rastlinah
• Lufenuron, indoksakarb
Dr. Geometridae (pedici)
Mali zimski pedic (Operophtera / Cheimatobia brumata)
• Škodljivec ekstenzivnih sadovnjakov (vse vrstesadnega drevja)
• Periodični škodljivec
• Imago (♂): 3 cm, ♀ nimajo krilgosenice: 2,5 cm
• Imagi prilezejo iz tal jeseni
• ♀ odlagagjo jajčeca v razpoke na lubju
• Prezimijo jajčeca, gosenice spomladi objedajo brste,cvetove, liste in plodiče
• prag škodljivosti: 8 gosenic/100 cvetnih šopov
• Deltametrin, parafinsko olje, azadirachtin, diazinon + par. olje
Dr. Geometridae (pedici)
veliki zimski pedic (Erannis / Hibernia defoliaria)
• Manj razširjen kot mali zimski pedic
• Škodljivec sadnega in gozdnega drevja
• Imago: 4-4,5 cm, gosenica: do 3,5 cm
• Podobna bionomija in spolni dimorfizem kot pri m.z.p
Dr. Geometridae (pedici)
zemljemerka (Boarmia gemmaria / Peribatodes rhomboidaria)
• Periodični škodljivec vinske trte in sliv
• Imago: 4-5 cm, gosenica: 5-6 cm
• Prezimijo gosenice, spomladi objedajo brste
• 2 rodova/leto
• Prag škodljivosti: 3% izjedenih brstov
Dr. Pieridae (belini)
Kapusov belin (Pieris brassicae)
• Škodljivec zelja in drugih križnic
• Imago: 6 cm, gosenica: do 4 cm
• ♀ odloži do 600 jajčec; 20-40 jajčec/jajčno leglo
• Prezimi buba (zidovi, plotovi, drevesa)
• 2 rodova/leto
• Naravni sovražnik kapusov goseničar (Apanteles glomeratus)
• Lambda-cihalotrin,lufenuron,B. thuringiensis,tebufenozid idr.
Dr. Pieridae (belini)
repni belin (Pieris rapae)
• Škodljivec zelja in drugih križnic
• Imago: 3,5-4,5 cm, gosenica: do 3 cm
• Prezimi buba na rastlinah
• 2 rodova/leto
• indoksakarb
Dr. Pieridae (belini)
repični belin (Pieris napi)
• Škodljivec zelja in drugih križnic
• Imago: 5 cm, gosenica: do 3 cm
• Podobna bionomija kot pri kapusovemu belinu in repnemu belinu
Dr. Pieridae (belini)
glogov belin (Aporia crataegi)
• Periodični škodljivec
• Brstožer sliv in gloga
• Imago: 6,5 cm, gosenica: do 4,5 cm
• Prezimijo gosenice v goseničjih gnezdih na vejah
• Spomladi objedajo brste, zetem liste
Dr. Plutellidae
Kapusov molj (Plutella xylostella / maculipennis)
• Škodljivec zelja in drugih kapusnic
• Imago: 16 mm, gosenica: 1 cm
• Prezimi buba v rastlinskih ostankih
• 100-200 jajčec/♀
• 3-4 rodovi/leto
• Prag škodljivosti: 1 gosenica/rastlino
• Diazinon, alfa-cipermetrin, tebufenozid, teflubenzuron, indoksakarb
Dr. Plutellidae
čebulni molj (Acrolepiopsis assectella)
• Občasni škodljivec čebule in pora
• Imago: 12-14 mm, gosenica: do 1 cm
• Hrani se z listnim parenhimom, pozneje prodre v čebulico
• Prezimijo odrasli osebki
• 2-3 rodovi/leto
PRŠICE (Acarina)navadna pršica (Tetranychus urticae)
Arachnida, Acari, Tetranychidae
§ Razv. krog: Prezimijo odrasle samice na odpadlem listju, v razpokah tal, na opornih kolih, stebrih ali pod kamenjem.
Ø Konec marca in v aprilu se selijo na zelene liste, najprej na plevele, zatem na gojene rastline.
Ø Samice odložijo jajčeca (do 90), iz njih se izležejo ličinke. Ø Iz spodnjih prehajajo na zgornje oz. nove liste, saj ji prija višja
osvetlitev, pršici prija nizka relativna zračna vlažnost (45-50%).
ØPri 10oC traja razvoj 33 dni, pri 25oC samo 6 dni (6-13 rodov na leto). ØZimska oblika se pojavi zaradi krajšanja dneva v
drugi polovici poletja (prvi osebki že avgusta). Øslabo mobilna vrsta§ Varstvo: prvi pregled na robovih hmeljišč,
posebej pozorno pregledamo vrhnje liste. Občasno lahko s prvim škropljenjem poškropimo le žarišča pršic. Škropljenje pred zapredanjempršic. Za uspešno varstvo potrebujemo veliko vode (3000-5000 l/ha – slabost je pojav bolezni). ØBiotično varstvo: predatorski pršici Phytoseilus
persimilis, Amblyseius cucumeris.
ØPreventivno varstvo: odstranjevanje plevelov in rastlinskih ostankov iz rastlinjakov, višanje vlažnosti v zavarovanih prostorih (zalivanje rastlin, mehansko izpiranje z listov).
§ Prag škodljivosti: pršice na hmelju na 50-60% pregledanih organov.
paradižnikova rjasta pršica (Aculops lycopersici)
Arachnida, Acari, Eriophyidae)
• novejša vrsta, pršica šiškarica• pri optimalnih razmerah okolja (26,5 oC in 30 % rel.
vlaga) traja razvojni krog 6-7 dni; 7 rodov v rastni dobi• nekroze na listih, odpadanje cvetov in
rjavost plodov, odmiranje rastlin• Gostitelji: družina Solanaceae• Varstvo: rastlinska higiena,
zatiranje alternativnih gostiteljev vrste
POLŽI (GASTROPODA)
§ Pomembnejši škodljivci so polži brez hišice iz rodov Deroceras (slinarji), Arion (lazarji), Limax in Milax.
§ V 24 urah pojedo 5-50% svoje teže.
§ Podnevi mirujejo na vlažnih mestih, hranijo se ponoči. § Na rastlinah izjedajo velike luknje in v njihovi bližini pustijo sledi
sluzi, ki se značilno lesketa. Tudi z iztrebki onesnažujejo rastline.
§ Razv. krog: Prezimijo v različnih razvojnih stadijih. Jajčeca odlagajo (400-600/osebek) v skupine na skrita mesta v začetku poletja.
Ø Po približno mesecu dni se izležejo mladi polži, ki po 60 dneh spolno dozorijo.
Ø Najbolj jim ugajajo temperature med 12 in 22oC in 20-30% talna vlažnost.
§ Varstvo: Izboljševanje vodnega režima v tleh (izsuševanje), posredno zatiranje z gnojili in herbicidi ter z mehansko obdelavo tal.
Ø Biotično varstvo:hrošči brzci, krastače, slepci, ježi, krti, rovke, vrane, škorci idr..
Ø Monitoring: nastavljanje plitvo zakopanih posodic s pivom, ki polže privlači na večjo razdaljo.
Ø Limacidi: strupene vabe, briketirane hranilne mešanice (le na mladih posevkih je smotrno trakovno posipanje vab, saj tedaj polži nimajo ustreznega skrivališča), na manjših parcelah uporaba sredstev, ki polžem uničijo prevleko iz sluzi (dehidracija); živo in gašeno apno, pepel, mineralna gnojila, sol.
Ø Polži brez hišice so hitrejši od tistih s hišico (Helix, Helicella, Hygromia) in jih uspešneje zatiramo, saj hitreje najdejo strupene vabe.
DIVJAD
§ Škodljivci gojenih in samoniklih rastlin: Ø srnjad (Capreolus capreolus), jelenjad (Cervus elaphus), divji
prašič (Sus scrofa), zajec (Oryctolagus cuniculus), rjavi medved (Ursus arctos).
Ø tipi poškodb: objedanja lubja in vršičkov, paša, teptanje, mečkanje, ritje, lomljenje, valjanje
§ pomembnejši od številčnosti populacije v določenem trenutku so trendi številčnosti in usklajenosti divjadi z okoljem.
ØNanje sklepamo iz podatkov o odstrelu in izgubah divjadi in iz vrste drugih podatkov (gibanje telesnih tež, teže trofej, stopnja oplojenosti mlajših osebkov, poškodbe in škode v okolju).§ Številčnost divjadi med leti niha, škoda po
divjadi pa verjetno ni odraz dejanskega števila vdorov na kmetijska zemljišča, saj največkrat ne upošteva spreminjanja deleža kmetijskih (obdelovalnih) zemljišč. Ødrago ograjevanje, nizke cene voluminozne
krme, posredno zavirajo košnjo ali pašo na izpostavljenih območjih. Problem opuščanja kmetovanja.
Primerjava plačila škode po divjadi za leti 2000/01 in 1998/99 (v SIT)
Vrsta divjadi Znesek (SIT) 2000/2001 1998/1999
medved 907.790 (1,1 %) 1.606.632 (3,8 %) jelenjad 25.287.487 (29,7 %) 3.990.196 (9,3 %)
divji prašič 46.665.171 (54,9 %) 27.664.565 (64,6 %) muflon 0 177.678 (0,4 %) srnjad 10.223.417 (12,0%) 7.662.496 (17,9 %) damjek 0 73.473 (0,2 %) ostalo 693.873 (8,2 %) 1.105.263 (2,6 %)
SKUPAJ 85.039.046 % 42.832.650 %
PTICE (AVES)
§ škodljivci plodov sadnega drevja in vinske trte (škorci, šoje), poljedelski škodljivci (vrabci, golobi, pernata divjad, npr. fazani, idr.), skladiščni škodljivci § Najbolj škodljive so na manjših parcelah v bližini
drogov in visokih dreves. Nekateri se hranijo tudi z uskladiščenim pridelkom. § Varstvo: plašenje in mehansko varstvo (tudi
skladišč). Ptice ne ubijamo, ker so koristne! ØPlašenje z vizualnimi (strašila) in zvočnimi
efekti (klopotec).
ØØFonoakustiFonoakustiččnana metoda: posnet glas preplametoda: posnet glas preplaššene jate ene jate šškorcev (ali drugih vrst ptic), ki ga predvajamo po korcev (ali drugih vrst ptic), ki ga predvajamo po zvozvoččniku v ogroniku v ogrožženem nasadu. enem nasadu. ØØMehansko varstvo (mreMehansko varstvo (mrežža nad nasadom) je a nad nasadom) je
najunajuččinkovitejinkovitejšše. Mree. Mrežže so lahko stalne (namenjene e so lahko stalne (namenjene šše varstvu pred toe varstvu pred toččo) ali zao) ali začčasne. asne. ØØKoristne vrste: navadna kanja, sove, kukavica, Koristne vrste: navadna kanja, sove, kukavica,
sinice, detel, sinice, detel, žžolne, srakoper. Vzdrolne, srakoper. Vzdržžujejo naravno ujejo naravno ravnovesje (zatiranje ravnovesje (zatiranje šškodljivcev). Pri pregledovanju kodljivcev). Pri pregledovanju žželodcev vran, so naelodcev vran, so naššli do 530 strun, pri kanjah pa li do 530 strun, pri kanjah pa 30 mi30 mišši. Par sinic zbere za prehrano svojih potomcev i. Par sinic zbere za prehrano svojih potomcev 70007000--8000 gosenic. Pomen postavljanja hrane ali 8000 gosenic. Pomen postavljanja hrane ali drogov v sadovnjakih in drugod na poljih.drogov v sadovnjakih in drugod na poljih.ØØČČe se nekatere vrste namnoe se nekatere vrste namnožžijo (npr. poljska vrana), ijo (npr. poljska vrana),
lahko postanejo lahko postanejo šškodljive.kodljive.
GLODAVCI (RODENTIA)q POLJSKI GLODAVCI
poljska voluharica (Microtus arvalis)§ Opis: 10-12 cm dolgo telo in 3-4 cm dolg rep. ØGornja stran kožuha je rumenkastosiva, po trebuhu je
bela. ØOd poljske miši (Apodemus agrarius, A. flavicollis) se
loči v treh lastnostih: rep ima vedno krajši od polovice telesa (miš ima daljšega), ima ovalna ušesca (miš ima koničasta), ima top smrček (miš ima zašiljen).
§ Razv. krog: Živi v gnezdih do 10 cm globokoØNajraje se zadržuje na ravnih zemljiščih,
ki so ali niso obdelana. Ustrezajo ji suha, topla, humozna tla.ØNajbolj škodljiva je pozimi, v žitih ob zorenju, po žetvi
na deteljiščih. Pogosta je tudi v sadovnjakih.ØKer ne shranjuje hrane za zimo, lahko jeseni, pozimi in
spomladi povzroči velike škode.ØHitro razmoževanje. Naenkrat skoti
do 10 mladičev, koti do petkrat. ØNe ugajajo jim mokre in meglene jeseni in zime, tople,
mile in suhe jeseni in zima jim prijajo. ØDo prerazmnožitev pride na 4-5 let.
Ostali pomembnejši poljski glodavci: voluhar (Arvicola terrestris): škodljivec v
zatravljenih sadovnjakih, podoben poljski voluharici, le da je precej večji (do 15 cm).
krt (Talpa europaea): škodljivec vrtnin zaradi dviganja zemlje, kopanja rovov…
veverica (Sciurus vulgaris): škodljivec orehov in zrelih plodov sadnega drevja
ZATIRANJE POLJSKIH GLODAVCEV
§ V zatiranjem začnemo, ko se še niso pretirano razširili na kmetijska zemljišča (ko so še v “rezervatih”, t.j. na neobdelanih nasipih, omejkih, robovih cest in poti, na travnikih in deteljiščih. S tem zmanjšamo škodo na rastlinah in stroške zatiranja. § Prag škodljivosti: Za nevarno lahko štejemo nad
20 talnih lukenj na ar zemljišča. § Varstvo: Kakovostna in hitra obdelava tal, hitro
spravilo pridelkov z njiv, čim manjše osipanje pri žetvi in ustreznost drugih agrotehničnih ukrepov.
ØØ Mesta v rezervatih, na katera nastavimo strupene vabe, si Mesta v rezervatih, na katera nastavimo strupene vabe, si posebej oznaposebej označčimo in zavarujemo (votle opeke, cevi), da jih ne imo in zavarujemo (votle opeke, cevi), da jih ne dosedosežžejo domaejo domačče e žživali in divjad. Vabe stalno dopolnjujemo ali ivali in divjad. Vabe stalno dopolnjujemo ali zamenjujemo, zamenjujemo, šše zlasti, e zlasti, čče plesnijo.e plesnijo.
ØØ Vabe na poljih nastavljamo le v luknje, ugotovimo pribliVabe na poljih nastavljamo le v luknje, ugotovimo približžno no šštevilo aktivnih lukenj (njihovo rovi imajo gladko steno). To tevilo aktivnih lukenj (njihovo rovi imajo gladko steno). To ugotovimo z brananjem ali ugotovimo z brananjem ali zadelavozadelavo lukenj in jih nato naslednji lukenj in jih nato naslednji dan preverimo.dan preverimo.
ØØ Pri nastavljanju vab lahko uporabimo posebne pripomoPri nastavljanju vab lahko uporabimo posebne pripomoččke, npr. ke, npr. »»pupušško za miko za mišši ali vlagalno pui ali vlagalno pušškoko««. To je 100. To je 100--120 cm dolga 120 cm dolga votla plovotla ploččevinasta cev, v katero vstavimo vabo in jo potisnemo evinasta cev, v katero vstavimo vabo in jo potisnemo v rov.v rov.
ØVečji uspeh dosežemo na večjih površinah (glodalci so zelo gibljivi), pri čemer ne upoštevamo lastništva parcel, ampak mora tako zatiranje zajeti večje območje. ØPosebno pozornost posvetiti škodljivcu ob milih
zimah.
GLODAVCI V SKLADIŠČIH siva podgana (Rattus norvegicus),
črna podgana (R. rattus)
V Evropi je podgan 50-100% več kot ljudi. Ena podgana poje letno 9 kg zrnja, še večjo količino
onesnaži. Na Hrvaškem je predvidoma 7 milijonov podgan, škode
zaradi njih pa ocenjujejo na 400 milijonov kun (11 milijard SIT).
Posredna škoda: uničevanje embalaže, izdelkov iz lesa, napadanje domačih živali in prenašanje bolezni.
§ Siva podgana je večja (20-30 cm) in težja (0,5 kg) od črne podgane (16-23 cm, 0,25 kg).
Ø Kotita 3-7 na leto, v leglu imata 5-12 mladih. Takoj po kotitvi se parijo. Živijo približno 4 leta. Omnivori.
domača (hišna) miš (Mus musculus)
§ 7-10 cm, omnivor (vsejed), neredko poje dnevno do 80% svojeteže