���������� �� ����� �������������� ������������������� �� ��� ��

������ ����� �� � ���� ��� �� �� ���� ���� ��� � ��

���������������������� ���������������

������������� ��������������������������

Po lanski decembrski ukinitvi vi-zumov za državljane Makedonije,Srbije in Črne gore se veliki dan vprihodnjih mesecih obeta tudi dr-žavljanom BiH. V ta namen bodoSkupnost slovenskih naravnih zdra-vilišč (SSNZ), podjetje MetropolaMedia International in Kompas Sa-rajevo sredi aprila priredili turis-tični forum v okviru bilateralnegasrečanja dveh držav, ki se bo od-vijalo že četrtič, drugič v Sloveniji.

Cilj projekta Bilateralni dneviSI.BA bo še bolj okrepiti že ob-stoječe odnose med državama sko-zi sodobne družbene usmeritve, kotso turizem, zdravje, kultura, modain lepota. Uradni program bo ob-segal turistični forum, predstavitveblagovnih znamk, družabno-gos-podarske in medijsko-promocijskeaktivnosti ter spremljevalni pro-gram z revijami visoke mode, kul-turno-glasbenimi gosti in izboromza obraz Beauty Weekenda Portorož2010.

Gostitelji turističnega foruma, kibo v luči vizumske ukinitve zadržavljane BiH potekal od 15. do 18.aprila, bodo Terme Krka, Zdra-vilišče Radenci in hotel KempinskiPalace Portorož, vodeni študijskiobiski pa bodo potekali v Šmar-jeških Toplicah, na gradu Otočec,

Dolenjskih Toplicah in ZdraviliščuRadenci. S predvidenima slavno-stnima govornikoma in častnimagostoma Marjanom Hribarjem, di-rektorjem direktorata za turizem, inZdravkom Begovićem, ambasador-jem BiH v Sloveniji, ter kratkimpredavanjem gospoda Igorja An-tauerja, generalnega sekretarjaZdruženja delodajalcev obrti inpodjetništva Slovenije, se bo natemo gospodarski izzivi v turizmu vmestu rož končal s forumom ozi-roma s tako imenovanim work-shopom v Kongresnem centru ho-tela Kempinski Palace Portorož.

����������������������� !���� �� "#���"�����"�$��

»Namen turističnega foruma bopredstavitev slovenskega turistič-

nega gospodarstva in znotraj tegatudi Skupnost slovenskih naravnihzdravilišč, ki združuje petnajst na-ravnih zdravilišč. Predstavili se bo-mo s ponudbo, za katero menimo,da je zelo perspektivna na področjunekdanje Jugoslavije, saj velik delaktivnosti že izvajamo na srbskemtrgu, medtem ko jih na bosanskemše ne. Zaradi padca vizumov vMakedoniji, Črni gori in Srbiji smonekaj aktivnosti pripravili že konecminulega leta, zaradi pričakovaneukinitve vizumov za državljane BiHpa posledično pričakujemo njihovopovečano zanimanje po potovanjihv Slovenijo. V turističnem forumusmo videli svojo veliko priložnost,zato smo se kot partner odločili, dasodelujemo pri tem projektu. Slo-venska zdravilišča namreč veljajoza paradnega konja, saj predsta-vljajo najmočnejši turistični steberv Sloveniji. Ustvarijo kar tretjinovseh prenočitev oziroma, če povemv številkah, 2,7 milijona prenočitevna letni ravni. Ta podatek kažeizjemno moč in organiziranost, kiju drugi turistični segmenti ni-majo,« je pojasnil Iztok Altbauer,direktor Skupnosti slovenskih na-ravnih zdravilišč.

Slovenska zdravilišča so orga-nizirana že več kot petdeset let,skupnost obstaja od leta 1957, ko seje osem članic dogovorilo, da bodosvoje interese, ki temeljijo na tra-

diciji in izkušnjah balneologije, kli-matologije in talasoterapije, zdru-žili in nadgrajevali s skupnimi moč-mi. V nekaj letih je to število zraslona petnajst članic oziroma trinajstpodjetij. Število postelj v hotelih jez 2000 enormno zraslo na 8700,poleg tega pa imajo danes še apar-tmajska naselja, ki zapolnjujejo še1500 enot v posteljah in 4000 mestv kampih. Številke govorijo o močiin predvsem pomenu zdravilišč vvsej slovenski turistični ponudbi.

%"��"����&��#�$�������#��

»Najverjetneje tudi zgodovinski vi-dik in nostalgija predstavljata tisto,kar nas je nekoč združevalo in natorazdružilo v skupni državi. Dejstvoje, da se lahko človek v zdraviliščihregenerira, saj omogočajo vrhun-sko storitev na medicinskem po-dročju oziroma rehabilitacijo. Nenazadnje gre tudi za atraktivnoponudbo, ki z vpeljavo številnihnovosti družinam predstavlja zeloaktivne in raznolike počitnice. Greza zelo privlačne ponudbe, ki vse-bujejo širok spekter, od zunanjihkopališč, adrenalinskih spustov potoboganih, eksotičnih masaž, ar-juvedske medicine ter celo učenjedeskanja na valovih in indijanskovas. Tovrstni oddih je namenjentako tistim, ki si želijo sprostitve inimajo željo po razstrupljanju svo-jega telesa, kot tudi tistim, ki siželijo adrenalina in zabave. Še več,Rogla na primer kot klimatsko zdra-vilišče predstavlja idealno bazo zapriprave vrhunskih športnikov. Tamimajo celo hipobarično sobo, kisimulira trening in bivanje na 4000metrih nadmorske višine,« je ar-gumente, na katere stavijo tudi prigostih iz BiH, med katerimi meduspešnimi podjetniki in mladimiobstaja velika kupna moč, naštelA l t b a u e r.

Pojasnil je, da gospodarska krizani obšla niti zdravilišč, čeprav soedini segment turizma, ki je laninajbolj uspešno posloval. V lan-skem letu so namreč zabeležili enodstotek več prihodov in preno-čitev, kar je za krizno leto, v ka-terem so mnogi beležili negativnerezultate, velik uspeh in še enargument več, da delajo kakovo-s t n o.

'�"����(�"#���!#���������"�

Slovenska naravna zdravilišča so vzadnjih petih letih vložila preko 260milijonov evrov v izgradnjo in ob-novo novih objektov ter v kadrovskespecializacije. Gostje tako prihajajov nov wellness center v Laškem,konec leta 2008 v novozgrajen hotelBalnea v Dolenjskih Toplicah, novhotel na Ptuju, nov wellness centerv Termah Topolšica (odprtje bospomladi 2010), prenovljen hotelIzvir v Zdravilišču Radenci, v novozimsko termalno riviero v TermahČatež, nov Ayurveda center v Li-feclass Hotels & Resorts v Por-torožu, prenovljeni hotel Svoboda vStrunjanu (odprtje bo spomladi2010) ter v Terme Olimia s pre-novljenim hotelom Breza in z wel-lnessom Orhidelia, ki je prejel no-minacijo za uvrstitev med desetnajbolj prestižnih arhitekturnihwellness objektov na svetu.

»Če se primerjamo z Italijani,smo že daleč pred njimi, kar pazadeva primerjave z Avstrijo, smoabsolutno konkurenčni, kajti našaponudba storitev je za 20–30 od-stotkov cenejša od njihovih. Šte-vilke kažejo, da je razmerje meddomačimi in tujimi gosti 61 proti 39odstotkov. Med tujimi gosti pre-vladujejo Italijani, Avstrijci in Hr-vati, sledijo Nemci, Rusi in gostje izSrbije,« je pojasnil direktor Skup-nosti slovenskih naravnih zdravi-lišč.

Po podatkih iz leta 2009 so TermeČatež na letni ravni ustvarile 32milijonov evrov prometa in 4,5milijona evrov dobička, zaradi naj-več vodnih površin, skupnih bi-valnih enot (postelj) in raznolikeponudbe pa po ekonomski močiveljajo za najmočnejše slovenskozdravilišče. Sledijo mu Terme Oli-mia in Moravci, Altbauer pa kotzelo atraktivne turistične ponudbeizpostavlja še Rogaško s svojo zdra-vilno vodo Donat Mg, Radence kottradicionalno zdravilišče ter sevedaPortorož z novo svetovljansko po-dobo in hotelom Kempinski Palace(ki sicer ni član SSNZ, vendar gostjev neposredni bližini uporabljajotermalni in wellness center Li-feclass Hotels & Resorts), ki pred-stavlja magnet za tiste, ki imajovečjo kupno moč.

• • • • • • • • • • • • • ••���������������� !�"�� �������#��"�������� ���������� ������������� �$���������������"�� ���� ������� ��� ����

• • • • • • • • • • • • • ••

�������������������������������������������������������������������������������������

���������� �� ����� �������������� ������������������� �� ��� ��

������ ����� �� � ���� ��� �� �� ���� ���� ��� � ��

���������������������� ���������������

������������� ��������������������������

Po lanski decembrski ukinitvi vi-zumov za državljane Makedonije,Srbije in Črne gore se veliki dan vprihodnjih mesecih obeta tudi dr-žavljanom BiH. V ta namen bodoSkupnost slovenskih naravnih zdra-vilišč (SSNZ), podjetje MetropolaMedia International in Kompas Sa-rajevo sredi aprila priredili turis-tični forum v okviru bilateralnegasrečanja dveh držav, ki se bo od-vijalo že četrtič, drugič v Sloveniji.

Cilj projekta Bilateralni dneviSI.BA bo še bolj okrepiti že ob-stoječe odnose med državama sko-zi sodobne družbene usmeritve, kotso turizem, zdravje, kultura, modain lepota. Uradni program bo ob-segal turistični forum, predstavitveblagovnih znamk, družabno-gos-podarske in medijsko-promocijskeaktivnosti ter spremljevalni pro-gram z revijami visoke mode, kul-turno-glasbenimi gosti in izboromza obraz Beauty Weekenda Portorož2010.

Gostitelji turističnega foruma, kibo v luči vizumske ukinitve zadržavljane BiH potekal od 15. do 18.aprila, bodo Terme Krka, Zdra-vilišče Radenci in hotel KempinskiPalace Portorož, vodeni študijskiobiski pa bodo potekali v Šmar-jeških Toplicah, na gradu Otočec,

Dolenjskih Toplicah in ZdraviliščuRadenci. S predvidenima slavno-stnima govornikoma in častnimagostoma Marjanom Hribarjem, di-rektorjem direktorata za turizem, inZdravkom Begovićem, ambasador-jem BiH v Sloveniji, ter kratkimpredavanjem gospoda Igorja An-tauerja, generalnega sekretarjaZdruženja delodajalcev obrti inpodjetništva Slovenije, se bo natemo gospodarski izzivi v turizmu vmestu rož končal s forumom ozi-roma s tako imenovanim work-shopom v Kongresnem centru ho-tela Kempinski Palace Portorož.

����������������������� !���� �� "#���"�����"�$��

»Namen turističnega foruma bopredstavitev slovenskega turistič-

nega gospodarstva in znotraj tegatudi Skupnost slovenskih naravnihzdravilišč, ki združuje petnajst na-ravnih zdravilišč. Predstavili se bo-mo s ponudbo, za katero menimo,da je zelo perspektivna na področjunekdanje Jugoslavije, saj velik delaktivnosti že izvajamo na srbskemtrgu, medtem ko jih na bosanskemše ne. Zaradi padca vizumov vMakedoniji, Črni gori in Srbiji smonekaj aktivnosti pripravili že konecminulega leta, zaradi pričakovaneukinitve vizumov za državljane BiHpa posledično pričakujemo njihovopovečano zanimanje po potovanjihv Slovenijo. V turističnem forumusmo videli svojo veliko priložnost,zato smo se kot partner odločili, dasodelujemo pri tem projektu. Slo-venska zdravilišča namreč veljajoza paradnega konja, saj predsta-vljajo najmočnejši turistični steberv Sloveniji. Ustvarijo kar tretjinovseh prenočitev oziroma, če povemv številkah, 2,7 milijona prenočitevna letni ravni. Ta podatek kažeizjemno moč in organiziranost, kiju drugi turistični segmenti ni-majo,« je pojasnil Iztok Altbauer,direktor Skupnosti slovenskih na-ravnih zdravilišč.

Slovenska zdravilišča so orga-nizirana že več kot petdeset let,skupnost obstaja od leta 1957, ko seje osem članic dogovorilo, da bodosvoje interese, ki temeljijo na tra-

diciji in izkušnjah balneologije, kli-matologije in talasoterapije, zdru-žili in nadgrajevali s skupnimi moč-mi. V nekaj letih je to število zraslona petnajst članic oziroma trinajstpodjetij. Število postelj v hotelih jez 2000 enormno zraslo na 8700,poleg tega pa imajo danes še apar-tmajska naselja, ki zapolnjujejo še1500 enot v posteljah in 4000 mestv kampih. Številke govorijo o močiin predvsem pomenu zdravilišč vvsej slovenski turistični ponudbi.

%"��"����&��#�$�������#��

»Najverjetneje tudi zgodovinski vi-dik in nostalgija predstavljata tisto,kar nas je nekoč združevalo in natorazdružilo v skupni državi. Dejstvoje, da se lahko človek v zdraviliščihregenerira, saj omogočajo vrhun-sko storitev na medicinskem po-dročju oziroma rehabilitacijo. Nenazadnje gre tudi za atraktivnoponudbo, ki z vpeljavo številnihnovosti družinam predstavlja zeloaktivne in raznolike počitnice. Greza zelo privlačne ponudbe, ki vse-bujejo širok spekter, od zunanjihkopališč, adrenalinskih spustov potoboganih, eksotičnih masaž, ar-juvedske medicine ter celo učenjedeskanja na valovih in indijanskovas. Tovrstni oddih je namenjentako tistim, ki si želijo sprostitve inimajo željo po razstrupljanju svo-jega telesa, kot tudi tistim, ki siželijo adrenalina in zabave. Še več,Rogla na primer kot klimatsko zdra-vilišče predstavlja idealno bazo zapriprave vrhunskih športnikov. Tamimajo celo hipobarično sobo, kisimulira trening in bivanje na 4000metrih nadmorske višine,« je ar-gumente, na katere stavijo tudi prigostih iz BiH, med katerimi meduspešnimi podjetniki in mladimiobstaja velika kupna moč, naštelA l t b a u e r.

Pojasnil je, da gospodarska krizani obšla niti zdravilišč, čeprav soedini segment turizma, ki je laninajbolj uspešno posloval. V lan-skem letu so namreč zabeležili enodstotek več prihodov in preno-čitev, kar je za krizno leto, v ka-terem so mnogi beležili negativnerezultate, velik uspeh in še enargument več, da delajo kakovo-s t n o.

'�"����(�"#���!#���������"�

Slovenska naravna zdravilišča so vzadnjih petih letih vložila preko 260milijonov evrov v izgradnjo in ob-novo novih objektov ter v kadrovskespecializacije. Gostje tako prihajajov nov wellness center v Laškem,konec leta 2008 v novozgrajen hotelBalnea v Dolenjskih Toplicah, novhotel na Ptuju, nov wellness centerv Termah Topolšica (odprtje bospomladi 2010), prenovljen hotelIzvir v Zdravilišču Radenci, v novozimsko termalno riviero v TermahČatež, nov Ayurveda center v Li-feclass Hotels & Resorts v Por-torožu, prenovljeni hotel Svoboda vStrunjanu (odprtje bo spomladi2010) ter v Terme Olimia s pre-novljenim hotelom Breza in z wel-lnessom Orhidelia, ki je prejel no-minacijo za uvrstitev med desetnajbolj prestižnih arhitekturnihwellness objektov na svetu.

»Če se primerjamo z Italijani,smo že daleč pred njimi, kar pazadeva primerjave z Avstrijo, smoabsolutno konkurenčni, kajti našaponudba storitev je za 20–30 od-stotkov cenejša od njihovih. Šte-vilke kažejo, da je razmerje meddomačimi in tujimi gosti 61 proti 39odstotkov. Med tujimi gosti pre-vladujejo Italijani, Avstrijci in Hr-vati, sledijo Nemci, Rusi in gostje izSrbije,« je pojasnil direktor Skup-nosti slovenskih naravnih zdravi-lišč.

Po podatkih iz leta 2009 so TermeČatež na letni ravni ustvarile 32milijonov evrov prometa in 4,5milijona evrov dobička, zaradi naj-več vodnih površin, skupnih bi-valnih enot (postelj) in raznolikeponudbe pa po ekonomski močiveljajo za najmočnejše slovenskozdravilišče. Sledijo mu Terme Oli-mia in Moravci, Altbauer pa kotzelo atraktivne turistične ponudbeizpostavlja še Rogaško s svojo zdra-vilno vodo Donat Mg, Radence kottradicionalno zdravilišče ter sevedaPortorož z novo svetovljansko po-dobo in hotelom Kempinski Palace(ki sicer ni član SSNZ, vendar gostjev neposredni bližini uporabljajotermalni in wellness center Li-feclass Hotels & Resorts), ki pred-stavlja magnet za tiste, ki imajovečjo kupno moč.

• • • • • • • • • • • • • ••���������������� !�"�� �������#��"�������� ���������� ������������� �$���������������"�� ���� ������� ��� ����

• • • • • • • • • • • • • ••

�������������������������������������������������������������������������������������