doo uprav dd sp evro bilan

Tanja GlušičHelena RusBlaž ŠalovenJernej Tovšak

ZAKON O GOSPODARSKIH

DRUŽBAH-1:

družba z omejeno odgovornostjo, upravljanje v delniški družbi, samostojni podjetnik posameznik,

prehod na evro, bilančne določbe

Stanje: Maj 2006

VERLAG DASHÖFER, založba, d.o.o.Rožna dolina, Cesta V/10, 1000 Ljubljanatel.: 01/434 55 90 • faks: 01/434 55 94e-mail: [email protected] • www.dashofer.si

Zakon o gospodarskih družbah-1:družba z omejeno odgovornostjo, upravljanje v delniški druž-bi, samostojni podjetnik posameznik, prehod na evro, bilanč-ne določbe

Copyrigh © 2006 by Dashöfer Holding, Ltd. & Verlag Dashöfer, založba, d.o.o.

Vse pravice, predvsem avtorske pravice, licenčne pravice in pravice industrijske lastnine so izključna last Dashöfer Holding, Ltd. in so za-ščitene z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Vse pravice so pridržane, predvsem pravica do razmnoževanja, distribucije in pre-voda. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širje-nje z uporabo elektronskih off-line sistemov.

Informacije, ki jih vsebuje to delo, so bile pripravljene na osnovi naj-boljših spoznanj v času objave. Zaradi neenotnih pravnih razlag in nepopolnih rezultatov raziskav ter zakonodaje pa delo ne zagotavlja absolutne brezhibnosti.

Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji.

Izdajatelj: Verlag Dashöfer, založba, d.o.o. Rožna dolina, Cesta V/10 1000 Ljubljana tel.: 01/434 55 90 • faks: 01/434 55 94Odgovorni urednik: Jana Ursiny, univ.dipl.ekon., univ.dipl.soc.

e-mail: [email protected] urednik: Urša Kobal, univ.dipl.ekon.,

e-mail: [email protected]: Sketch, s.r.o., BratislavaTisk: I. M. Print – Igor MarešŠtevilka: 1/2006ISBN: 961-91412-5-3

str. 1

1. UVOD 4

2. SAMOSTOJNI PODJETNIK POSAMEZNIK 62.1. Prenova ureditve podjetnika 62.2. Nadaljevanje podjetja podjetnika 102.3. Statusno preoblikovanje podjetnika 11

2.3.1. Prenos podjetja na kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa

podjetnikovega podjetja 132.3.2. Preoblikovanje s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo 18

3. DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO 203.1. Novosti pri ustanovitvi d.o.o. 213.2. Prijava za vpis v register 243.3. Osnovni kapital 253.4. Naknadna vplačila 273.5. Odgovornost poslovodje 283.6. Sklic skupščine 303.7. Tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe (actio pro socio) 31

4. UPRAVLJANJE V DELNIŠKI DRUŽBI 334.1. Sistemi upravljanja v svetu 334.2. Skupne določbe za organe vodenja ali nadzora 35

4.2.1. Število članov organov vodenja ali nadzora 36

Vsebina

Zakon o gospodarskih družbah-1

VSEBINA


str. 2

4.2.2. Imenovanje in mandatna doba članov organa vodenja ali nadzora 364.2.3. Odločanje organov vodenja ali nadzora 374.2.4. Poslovnik organa vodenja ali nadzora 38

4.3. Upravni odbor 384.3.1. Pristojnosti ter volitve in odpoklic članov upravnega odbora 394.3.2. Notranja organizacija upravnega odbora 394.3.3. Imenovanje izvršnega direktorja in omejitev njihovega števila v upravnem odboru 414.3.4. Predsednik upravnega odbora 424.3.5. Zastopanje v enotirnem sistemu upravljanja 434.3.6. Delegiranje (prenos) nalog na izvršne direktorje 434.3.7. Sestava in sprejem letnega poročila v enotirnem sistemu upravljanja 444.3.8. Komisije upravnega odbora 45

4.4. Sodelovanje delavcev pri upravljanju družbe v enotirnem sistemu upravljanja 46

5. PREHOD NA EVRO 495.1. O evru 505.2. Prilagoditev družb na evro 525.3. Delniška družba 53

5.3.1. Prehod na evro pri delnicah z nominalnimi zneski 545.3.2. Prehod na evro pri kosovnih delnicah 57

5.4. Dematerializacija 585.5. Družba z omejeno odgovornostjo 615.6. Sankcije v primeru neprehoda na evro 64

6. BILANČNE DOLOČBE 666.1. Določitev velikosti družb - Mikro družba 676.2. Sestava letnega poročila družb in podjetnikov 68

6.2.1. Bilanca stanja 68

Vsebina

str. 3


6.2.2. Izkaz poslovnega izida 716.2.3. Priloge k izkazom 72

6.3. Pravila o konsolidaciji 736.4. Poslovno poročilo 756.5. Veljavnost določb v letu 2006 76

7. LITERATURA 777.1. Zakoni in podzakonski akti 777.2. Akti Evropske skupnosti 777.3. Strokovna literatura 787.4. Spletne strani 78

Vsebina


str. 4

1. UVOD

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) je Državni zbor RS spre-

jel 4. aprila 2006, objavljen je bil v Uradnem listu RS, št. 42/06

ter začel veljati 4. maja 2006. Zakon o gospodarskih družbah je

temeljni sistemski zakon na področju prava družb v Republiki

Sloveniji. ZGD-1 določa temeljna statusna korporacijska pravila

ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih pod-

jetnikov posameznikov, povezanih oseb, gospodarskih intere-

snih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega

preoblikovanja.

ZGD-1 je prinesel veliko novosti od ureditve preoblikovanja sa-

mostojnega podjetnika posameznika, do olajšanega ustanavljanja

družbe z omejeno odgovornostjo, novo statusno obliko evropsko

delniško družbo, določneje je opredelil enotirni in dvotirni sis-

tem upravljanja, še pred dnem uvedbe evra omogočil v družbah

izvedbo prehoda na evro in še nekatere druge novosti.

V brošuri, ki je pred vami so opredeljene in izpostavljene le

nekatere posamezne teme iz zakona z njihovimi glavnimi zna-

čilnostmi, ki so razdeljene na pet vsebinskih poglavij, in sicer:

Samostojni podjetnik posameznik, Družba z omejeno odgovor-

nostjo, Upravljanje v delniški družbi, Prehod na evro in Bilančne

določbe.

Brošura na enostaven in pregleden način predstavlja uporab-

niku celovit pregled temeljnih novosti, ki jih prinaša ZGD-1, ki

1 Uvod

str. 5


ureja sicer obsežno tematiko s področja prava družb. Uporabni-

ku omogoča seznanitev z novostmi ZGD-1 in tudi njihovo mo-

žnostjo uporabe. Brošura je namenjena predvsem gospodarskim

subjektom v statusni obliki družb z omejeno odgovornostjo ter

samostojnim podjetnikom posameznikom in drugi zainteresira-

ni javnosti.

1 Uvod


str. 6

2. SAMOSTOJNI PODJETNIK POSAMEZNIK

V ZGD-1 je poleg ostalih novosti poudarek tudi na področju ureja-

nja samostojnega podjetnika posameznika (podjetnika). Novosti

bi lahko razvrstili v tri večje vsebinske sklope. Ti trije sklopi so:

1. Prenova ureditve že obstoječih institutov, ki veljajo za podje-

tnika;

2. Nadaljevanje podjetja v primeru smrti podjetnika;

3. Statusno preoblikovanje podjetnika;

2.1. Prenova ureditve podjetnika

Samostojni podjetnik posameznik je navzlic temu, da je naslov

zakona: »Zakon o gospodarskih družbah« materija urejanja tega

predpisa. Razlog za tovrstno sistemsko umestitev podjetnika v ta

zakon, ki sicer pretežno ureja gospodarske družbe, je v tem, da

ima podjetnik večino podobnosti kot gospodarska družba:

• nastopa na trgu zaradi pridobivanja dobička, • za lastno korist in • sprejema lastni riziko.

Za razliko od gospodarske družbe podjetnik ni pravna oseba, am-

pak nastopa v pravnem prometu kot fi zična oseba. Podjetnik prav

tako kot družba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, pri čemer se pri podjetniku glede odgovornosti za

obveznosti ne ločuje podjetniškega in osebnega premoženja.

2 Samostojni podjetnik posameznik

str. 7


Primerjalno pravne ureditve poznajo obliko fi zične osebe, ki

na trgu opravlja pridobitno dejavnost, vendar se status le tega

od države do države razlikuje (mali trgovec, trgovec, obrtnik).

Tudi na nadnacionalnem nivoju, na nivoju EU ni pravnih aktov,

ki bi poenotili ali harmonizirali področje tovrstnih gospodarskih

subjektov.

ZGD-1 opredeljuje podjetnika kot fi zično osebo, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.

ZGD-1 za razliko od prejšnje ureditve ne ločuje več vpisa pod-jetnikov v različne registre glede na velikost podjetja pod-

jetnika (Poslovni register Slovenije in sodni register). Z novo

ureditvijo se podjetniki, ki ustrezajo merilom za srednje oziroma

velike družbe ne vpisujejo več v sodni register, ampak v Poslovni

register. S tem so vsi podjetniki vpisani v en register – Poslovni

register Slovenije, ki ga vodi AJPES.1

V prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije mora podjetnik na-

vesti:2

• predlagan datum vpisa, ki je poznejši od dne vložitve prijave

za vpis in ni daljši od treh mesecev od dne vložitve prijave za

vpis,

• firmo podjetnika in podatke o sedežu,

• podatke o skrajšani firmi, če jo ima,

• podatke o podjetniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče,

davčno številko,

• podatke o zastopniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče,

davčno številko,

1 Že z zadnjo novelo ZGD-H se je vpisnik podjetnikov iz DURS-a prenesel na

AJPES.

2 74. člen ZGD-1



str. 8

• navedbo dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal,

• podatke o drugih delih podjetnika kot enotah poslovnega re-

gistra v skladu z zakonom, ki ureja Poslovni register Slovenije

in

• izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obvezno-

sti iz njegovih prejšnjih poslovanj.

V okviru projekta VEM (vse na enem mestu) so vstopne točke za

vpis podjetnika in drugih sprememb v zvezi z njim na izpostavah

AJPES, upravnih enotah in krajevnih uradih, PCMG, davčnih ura-

dih DURS, GZS in OZS. Podjetnika pa je mogoče vpisati tudi na

elektronski način, za tovrstno registracijo potrebuje spletno po-

trdilo in davčno številko.3 Danes je pravzaprav zares enostavno

pridobiti status podjetnika, saj se lahko podjetnik konstituira že

v enem dnevu. In kar je najbolj pomembno se že s točke VEM po-

sreduje določene podatke zainteresiranim institucijam (DURS,

ZPIZ, ZZZS), s tem pa je odpravljeno tekanje od okenca do oken-

ca in izpolnjevanje različnih obrazcev. Enako hitro potekajo tudi

vpisi sprememb in vpis prenehanja poslovanja.

Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano

oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejav-

nosti in morebitne dodatne sestavine. Podjetnik lahko uporablja

tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, primek in ozna-

ko s.p.. Če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, lahko ku-

pec ali družba še naprej uporablja v firmi tudi ime in priimek

podjetnika le, če s tem izrecno soglaša.

Pomembna novost, ki jo prinaša nova ureditev je vodenje po-slovnih knjig podjetnika, ki poleg že znanega enostavnega in

dvostavnega knjigovodstva uvaja, nov tip podjetnika – t.i. normi-ranca. Podjetnik, ki v skladu z zakonom o dohodnini, izpolnjuje

3 Pravilnik o načinu in postopku vpisa ter vodenja podatkov o samostojnih podje-

tnikih posameznikih v Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 62/05)


str. 9


pogoje za normiranca in lahko pri ugotavljanju davčne osnove

naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih od-

hodkov. Zakon o dohodnini omogoča zavezancu, ki izpolnjujejo

določene pogoje:

• ni zavezan k vodenju poslovnih knjig po drugih predpisih,

• prihodki iz dejavnosti ne presegajo 6 milijonov tolarjev,

• ne zaposluje delavcev,

• v preteklem davčnem letu ni ugotavljal davčne osnove od do-

hodka na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

S tem, ko podjetniku normirancu v skladu z ZGD-1 ni potrebno

voditi poslovnih knjig lahko le ta ugotavlja davčno osnovo z upo-

števanjem normiranih odhodkov. S tem se najmanjšim podjetni-

kom poenostavlja poslovanje.

Prenehanje opravljanja dejavnosti mora podjetnik ali od nje-

ga za ta namen pooblaščena oseba prijaviti najmanj 15 dni prej.

Podjetnik mora vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravlja-

nja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih

javnega obveščanja, poslovnih prostorih) objaviti, da bo prene-

hal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja

opravljanja dejavnosti.

AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega regi-

stra Slovenije, če se podjetnik statusno preoblikuje v kapi-talsko družbo, če podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila, in na podlagi obvestila

pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom:

• ugotovil smrt podjetnika, če podjetnikov dedič v treh mese-cih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ne obvesti AJPES, da ne nadaljuje zapustnikovega podjetja;

• odločil o stečaju podjetnika;

• izgnal podjetnika iz Republike Slovenije;



str. 10

• prepovedal podjetniku opravljati dejavnosti, ker je ugotovil,

da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti

ali da dejavnosti ne opravlja; ali

• ugotovil, da je podjetnik dal neresnično izjavo.4

2.2. Nadaljevanje podjetja podjetnika

Ker je podjetnik fi zična oseba, s smrtjo nosilca podjema preneha tudi statusno pravna oblika podjetnika. V vsako-

dnevni praksi so se pojavljale težave pri nadaljevanju opravljanja

dejavnosti podjetja, saj ostane podjetje brez statusno pravne obli-

ke in brez zakonitega zastopnika, ki bi lahko naprej vodil pod-

jetje. Zaradi tega lahko podjetju nastane precejšnja gospodarska

škoda. Zaradi navedenih razlogov je z ZGD-1 predmetno podro-

čje ustrezno uredil.

ZGD-1 ponuja rešitev podjetnikovemu dediču z nadaljeva-njem zapustnikovega podjetja tako, da se zagotavlja kontinui-

teta podjetja, pa čeprav z drugim nosilcem podjema. Podjetnikov

dedič, ki se vpiše v Poslovni register in kot podjetnik vstopi

kot univerzalni pravni naslednik v vsa pravna razmerja v zvezi

s prenesenim podjetjem podjetnika, prevzame vse pravice in

obveznosti iz poslovanja tega podjetja. Prednost tega instituta je

v tem, da s smrtjo podjetje ne postane premoženje-zapuščina,

prav tako se vsak dolg in vsaka terjatev ne obravnavata ločeno

ampak institut univerzalnega pravnega nasledstva ohranja pod-

jetje enotno. Podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo pod-

jetje, lahko v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Ta dodatek je pomemben zaradi dobrega imena, ki

si ga je svojo dejavnostjo ustvarilo to podjetje na trgu, kljub temu

da dejavnost nadaljuje z drugim nosilcem podjema.

4 75. člen ZGD-1


str. 11


Prokura ne preneha s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti

podjetnika. Namen le te je, da kljub smrti podjetje ne ostane brez

zastopnika, prokurist pa postori vse potrebno za izbris podjetja

iz registra. ZGD-1 ponuja podjetniku možnost, da lahko podje-

tnik že za časa življenja imenuje zastopnika za primer smrti, ki nadaljuje poslovanje podjetja. Zastopnik za primer smrti lahko

nadaljuje poslovanje podjetja dokler dediči ne določijo drugače,

vendar lahko vodi podjetje najdlje do pravnomočnosti sklepa

o dedovanju. Zastopnik za primer smrti lahko opravlja samo po-

sle, ki spadajo v redno poslovanje. Tak zastopnik je postavljen

zgolj za premostitev vmesnega časovnega obdobja dokler dediči

ne sprejmejo odločitve ali bodo nadaljevali s podjetjem. Dejan-

sko v tem času posluje podjetje brez pravnoorganizacijske obli-

ke. Vendar pa je možnost uporabe te možnosti dobrodošla in da

bi bilo smiselno, da bi jo izkoristil vsak podjetnik, ki mu mar kaj

se bo zgodilo z njegovim podjetjem v primeru njegove nenadne

smrti.5

2.3. Statusno preoblikovanje podjetnika

Na področju prava družb velja splošno načelo obvezne upora-

be pravno določenih oblik, zaradi katerega se gospodarske družbe lahko ustanavljajo in preoblikujejo zgolj v tistih oblikah in po tistih poteh, ki ji izrecno določa zakon. Do

uveljavitve ZGD-1 ni bilo mogoče izpeljati statusnega oblikovanja

podjetnika v družbo, čeprav se je v poslovanju podjetja podje-

tnika večkrat pokazala težnja po tem. Podjetnik je v teh prime-

rih koristil pravzaprav edino možnost, s katero je vložil podjetje

v družbo.

Za preoblikovanje samostojnega podjetnika ne gre, kadar samostoj-

ni podjetnik nadaljuje dejavnost in organizacijo podjetja in kot usta-

5 72. člen ZGD-1



str. 12

novitelj ustanovi novo kapitalsko družbo. V tem primeru ne gre za

pravno statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika, temveč

za ustanavljanje nove gospodarske družbe, katere ustanovitelj je sa-

mostojni podjetnik. Prav tako ne gre za statusno preoblikovanje, ka-

dar samostojni podjetnik preneha s svojo dejavnostjo kot samostojni

podjetnik in se izbriše iz Poslovnega registra Slovenije kot samostoj-

ni podjetnik in kot fi zična oseba ustanovi gospodarsko družbo.

Za statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika je bistveno,

da njegovo podjetje ostane nespremenjeno, kar pomeni, da orga-

nizirano premoženje in delavci v podjetju nadaljuje z dejavnostjo

v nespremenjeni obliki. Statusno preoblikovanje samostojnega

podjetnika se nanaša samo na preoblikovanje organiziranosti

oblike imetnika podjetja. Njegovo podjetje preide iz pravno la-

stniške sfere samostojnega podjetnika v pravno organizacijsko

sfero pravne osebe, to je gospodarske družbe.

ZGD-1 na novo ureja statusno preoblikovanje podjetni-ka v kapitalsko družbo. S tem se daje podjetniku možnost, da

s prenosom podjetja opravljajo dejavnost v drugi pravnoorga-

nizacijski obliki - kapitalski družbi. Motivi za preoblikovanje so lahko različni (npr. ekonomski, personalna struktura lastni-

štva, davčni, ločitev osebnega premoženja od podjetniškega in

razbremenitev osebne odgovornosti, itd).

ZGD-1 določa dve pojavni obliki statusnega preoblikovanja podjetnika, ki se razlikujeta glede na dosežene učinke, ki jih

preoblikovanje povzroči. Gre za možnost:

• prenosa podjetja na kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja in

• druga možnost prenos podjetja na prevzemno kapital-sko družbo.6

6 669. člen ZGD-1


str. 13


Glavna razlika med navedenima preoblikovanjema je v tem,

da se pri prenosu podjetja podjetnika na kapitalsko družbo le to

opravi z enostranskim pravnim poslom (sklep podjetnika

o preoblikovanju). Podjetje podjetnika se prenese na novo družbo,

ki se ustanovi v postopku preoblikovanja zaradi prenosa podjetja

nanjo. V teh primerih družba, na katero preide podjetje podjetnika,

nastane šele hkrati s tem, ko nanjo preide podjetje.

Pri prenosu podjetja na prevzemno kapitalsko družbo gre za pri-

pojitev podjetja podjetnika k že ustanovljeni družbi, ki nastane

z dvostranskim pravnim poslom (pogodba o prenosu podje-

tja). Obema oblikama preoblikovanja je skupno to, da začneta učinkovati z vpisom korporacijskega dejanja v register. Po izvršenem preoblikovanju (vpis v register) statusno pravna oblika podjetnika preneha in se po uradni dolžnosti izbri-še iz Poslovnega registra Slovenije.

2.3.1. Prenos podjetja na kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja

Bistvo take ureditve je prenos podjetnikovega podjetja na družbo, ki se ustanovi zaradi nameravanega preoblikova-nja podjetnika. Po izvršenem preoblikovanju preide podjetni-

kovo podjetje na novega nosilca podjema, to je kapitalska družba.

Tovrstno preoblikovanje pomeni spremembo v pravni sferi in

v pojavno organizacijski obliki, nima pa za posledico nobenih

sprememb na področju gospodarskega poslovanja in organizira-

nosti podjetja, kar tudi pomeni, da organizirano premoženje in

zaposleni v podjetju nadaljujejo z dejavnostjo. Značilnost tovr-

stnega preoblikovanja je ta, da je prenos premoženja opravljen

z enovitim pravnim poslom in, da prevzem obveznosti v razmer-

ju do tretjih (upnikov) ni omejen z vrednostjo prenesenega pre-

moženja. Predmet prenosa podjetja je premoženje podjetnika, ki



str. 14

je namenjeno opravljanju njegove pridobitne dejavnosti, kar je

razvidno iz opisa podjetja in obsega vse premoženjske pravice

(pravice stvarnega prava, obligacijske pravice, pravice intelektu-

alne lastnine, idr.) katerih imetnik je podjetnik. Iz tega preno-

sa je izločeno osebno premoženje podjetnika, ki ni namenjeno

opravljanju njegove pridobitne dejavnosti. Družba kot univerzal-

ni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja (materialna in

procesna), katerih subjekt je bil podjetnik.7

Obvezne sestavine sklepa o preoblikovanju, ki je enostranski raz-

polagalni pravni posel s korporacijskim učinkom nastanka nove

pravnoorganizacijske oblike so:

• fi rma in sedež podjetnika,

• izjava o prenosu podjetja,

• vrednost podjetja.8

Iz navedbe fi rme in sedeža je razvidna identiteta podjetnika, ki

namerava izvesti preoblikovanje.

Z izjavo o prenosu podjetja podjetnik izjavlja svojo voljo, da bo

svojo dejavnost nadaljeval v drugi pravnoorganizacijski obliki.

Določba, ki defi nira vrednost podjetja je postavljena dokaj ohla-

pno, ker lahko podjetniki na različne načine vodijo poslovne knjige

in druge evidence s katerimi se lahko ugotavlja vrednost premože-

nja (bilanca stanja, vmesna bilanca stanja ali ustrezen računovodski

izkaz). Bistveno je le to, da se ugotovi in določi vrednost prenese-

nega podjetja. Dejansko gre za to, da podjetje, katerega vrednost se

ne spremeni, pripade novemu nosilcu podjema – kapitalski družbi.

Do spremembe pride na ravni nosilca podjema, saj podjetnik ni

več lastnik podjetja, ker le to preide v pravno sfero družbe.

7 Več o tem soavtorji; Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem – 2. knjiga

– redaktor dr. Marijan Kocbek, GV založba, Ljubljana 2002, str. 789 in 790 (dr.

N. Plavšak).

8 668. člen ZGD-1


str. 15


Sklepu o preoblikovanju mora biti priložen tudi akt o ustanovi-tvi (akt o ustanovitvi, družbena pogodba, statut), saj gre dejansko

za ustanovitev nove družbe. Akt o ustanovitvi mora vsebovati navedbo, da je družba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika. Taka navedba je namenjena temu, da je kronološko

razviden potek ustanovitve družbe, in sicer, da je nastala s pre-

oblikovanjem podjetnika. Poleg tega je ta navedba pomembna

iz razloga varstva morebitnih drugih soustanoviteljev, ki s preo-

blikovanjem podjetnika soustanavljajo družbo in kot družbeniki

s svojim vložkom v družbo odgovarjajo tudi za obveznosti iz prej-

šnjega poslovanja podjetnika. Ta navedba opozarja soustanovite-

lje na to, da obstaja možnost, da novo nastala družba odgovarja

na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva tudi za obveznosti

iz poslovanja podjetnika.

Akt o ustanovitvi mora vsebovati vse sestavine, ki so zahtevane

za ustanovitev posamezne kapitalske družbe. Če v postopku pre-

oblikovanja kot soustanovitelji družbe s svojimi vložki pristopijo

tudi drugi družbeniki je razvidno iz tega akta.

Ker gre v postopku statusnega preoblikovanja za spreminjanje

pravne forme, morajo biti izpolnjene vse predpostavke, ki so v tem zakonu določene za ustanovitev posamezne kapi-talske družbe. Predlagana ureditev preoblikovanja se navezuje

na smiselno uporabo določb tega zakona, ki veljajo za ustanovi-

tev družb pri tem pa predvideva tudi izjeme. Pri preoblikovanju

v d.d. ni potrebno, da je vsaj tretjina osnovnega kapitala vplača-

na v denarju, prav tako ni potrebo ustanovitveno poročilo, saj

mora ustanovitev nove družbe pregledati ustanovitveni revi-

zor. Za ustanovitveno revizijo se smiselno uporabljajo določbe

tega zakona o ustanovitveni reviziji delniške družbe. Ob tem je

potrebno dodati, če vrednost prenesenega podjetja ni večja od

vrednosti 100.000 eurov, ustanovitvena revizija za družbo z ome-

jeno odgovornostjo ni potrebna.



str. 16

Edini upravičenec za prijavo prenosa podjetja in hkrati vpisa družbe v register je podjetnik. Vpis je konstitutivne

narave, s tem postane družba pravna oseba. Kljub dejstvu, da po

izvršenem preoblikovanju postane kapitalska družba nosilec vse-

ga premoženja kot tudi pravic in obveznosti – univerzalni pravni

naslednik podjetnika, se s predlagano rešitvijo zasleduje cilj varo-

vanja in obveščanja upnikov kot tudi potrošnikov, da bo podjetje

nadaljevalo svojo dejavnost v drugi statusni obliki. Kogentno se

tudi določa sestavine, ki jih mora podjetnik priložiti za vpis pre-

nosa podjetja v register. Pred vložitvijo prijave za vpis v register

mora podjetnik objaviti nameravan prenos na enak način kot je

predpisan za prenehanje poslovanja. S tem se obvesti poslovne

partnerje, potrošnike, upnike in druge, da bo podjetje poslovalo

v novi pravnoorganizacijski obliki.

Trenutek vpisa v register je trenutek nastanka kapitalske druž-

be, pri čemer obstaja pravna kontinuiteta s prejšnjim subjektom

v drugačni pravnoorganizacijski obliki. Nosilec podjema torej spre-

meni svojo zunanjo podobo, sočasno pa s tem, ko se preoblikuje,

pretrga vez z normativnim okvirjem, ki je pred preoblikovanjem

urejal pravne odnose nosilca podjema. Podjetniku se zagotovijo

deleži družbe (d.d. – delnice, d.o.o. – poslovni deleži).

S trenutkom vpisa novega nosilca podjema v register prejšnji

nosilec preneha, vso premoženje ter z njim povezane pravice in

obveznosti pa preidejo na novega nosilca. Registrsko sodišče po

uradni dolžnosti obvestiti Agencijo za javnopravne evidence in

storitve, da opravi izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slove-

nije.9 Podjetje podjetnika postane premoženje družbe, pravice iz

podjetja se poslej uresničujejo kot korporacijske pravice na dele-

žu družbe.

Za tovrstno statusno preoblikovanje ni potrebno soglasje upni-

kov, pa čeprav je usoda izpolnitve njihovih zahtevkov in upra-

9 671. člen ZGD-1


str. 17


vičenost v milosti ali nemilosti novega dolžnika. V sled tega je

zakon zasledoval tudi varstvo upnikov, da se s spremembo prav-

noorganizacijske oblike ne bi zmanjšala varnost pravnega položaja upnikov. Pri preoblikovanju ne pride do spremembe

obsega premoženja, ki se prenese na novega pridobitelja, zato

premoženje iz katerega se upniki poplačajo še naprej pripada

v nespremenjenem obsegu. Edina sprememba, ki se zgodi s pre-

oblikovanjem, je jamstvena masa s katero nosilec podjema jamči za svoje obveznosti. Ker podjetnik jamči z vsem svojim

premoženjem (tudi z osebnim) za razliko od kapitalskih družb, ki

jamčijo do višine osnovnega kapitala, je v zakon vgrajena varoval-

ka. Za vse obveznosti v zvezi s podjetjem, ki so nastale pred vpisom

preoblikovanja v register, jamči bivši podjetnik – fi zična oseba

s svojim osebnim premoženjem tudi takrat, ko nima več statusa

podjetnika.10 Gre za t.i. kontinuirano osebno odgovornost.

Odgovornost podjetnika je po preoblikovanju subsidiarna, to-

rej v kolikor obveznosti ne izpolni nov nosilec podjema, lah-

ko upniki uveljavljajo svoje zahtevke proti prejšnjemu nosilcu

podjema. Za obveznosti iz prejšnjega podjema velja petletni za-

staralni rok, ki začne teči od dneva vpisa preoblikovanja v regi-

ster. Terjatve, ki dospejo šele po vpisu preoblikovanja, zastarajo

v roku petih let, s tem, da zastaralni rok začne teči z dnem do-

spelosti. Druga predmetna vprašanja v zvezi z uveljavljanjem za-

padlih obveznosti se urejajo po splošnih pravilih obligacijskega

prava. S tem se zagotavlja varnost upnikov, da ne bi s tovrstnim

preoblikovanjem podjetnikov zašli v slabši položaj pri uvelja-

vljanju svojih terjatev.

10 672. člen ZGD-1



str. 18

2.3.2. Preoblikovanje s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo

To je oblika, ki se povezuje s spreminjanjem pravne pripadno-

sti pravic, obveznosti in pravnih razmerij. Za tovrstno preobli-

kovanje je značilen prehod celotnega premoženja na drugo pravnoorganizacijsko obliko. Podjetje podjetnika prevza-me družba, ki že obstaja pred izvedbo korporacijskoprav-nega posla. Prenos podjetja se opravi z dvostranskim pravnim

poslom (podjetnik in poslovodstvo družbe), ki povzroči posledi-

ce z vpisom korporacijskega dejanja v sodni register. Podjetniku

se zagotovijo deleži družbe. Zaradi pravne varnosti obeh gospo-

darskih subjektov, ki sta udeležena pri takem poslu se zahteva

najstrožja obličnost pravnega posla in sicer v obliki notarskega

zapisa.11

Če prevzemna družba poveča osnovni kapital iz sredstev prene-

senega podjetja, so izključene nekatere splošne določbe, ki se na-

našajo na povečanje osnovnega kapitala z vložki (npr. da kapitala

ni mogoče povečati dokler niso dotedanji vložki vplačani). Ra-

zlog je v vsebini ureditve pravnih posledic, ki nastanejo s preno-

som podjetja na prevzemno kapitalsko družbo.

Ker pride v postopku tovrstnega preoblikovanja do zlitja premo-

ženjskih mas kot tudi obveznosti obeh gospodarskih subjektov

mora prevzemna družba zagotoviti svoje deleže pripojenemu

podjetniku. Prevzemna družba lahko podjetniku zagotovi svoje

deleže oziroma udeležbo v osnovnem kapitalu družbe s predho-

dno pridobljenimi lastnimi deleži družbe ali z novimi, posebej

za ta primer izdanimi deleži, ki izvirajo iz povečanja osnovne-

ga kapitala. V obeh primerih zagotovi prevzemna družba vstop

v svojo člansko strukturo ter podjetniku kot nosilcu prevzetega

podjema zagotovi njegovo korporacijsko udeležbo v družbi. Prav

tako pa tudi v tej obliki statusnega preoblikovanja ni nujno, da

11 673. člen ZGD-1


str. 19


se celotno podjetnikovo premoženje vknjiži kot osnovni kapital

prevzemne družbe.

Ker gre pri tovrstnem preoblikovanju podjetnika v kapitalsko

družbo, govorimo o pripojitvi, zato se smiselno uporabljajo tudi

določbe o pripojitvi družb, kar pa je urejeno že v zakonu. Vsi dru-

gi postopki prenosa podjetja podjetnika pa so smiselno enaki kot

pri prenosu podjetnika na novo kapitalsko družbo.



str. 20

3. DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO

Družba z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d.o.o.) je naj-

pogostejša in najpomembnejša statusna oblika gospodarske

družbe v Sloveniji. Iz javno dostopnih podatkov na spletnih

straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evi-

dence in storitve (v nadaljevanju AJPES)12 je razvidno, da

je bilo na dan 31. 12. 2005 v Sloveniji od vseh registriranih

družb približno 86% takšnih s statusno obliko d.o.o.. Ta za-

nimiv podatek kaže na pomembnost in občutljivost obrav-

navanja d.o.o.. V ZGD-1 je d.o.o. urejena v sedmem poglavju

tretjega dela, in sicer v členih od 471 do 526. Novosti, ki

jih prinaša ZGD-1 za d.o.o., je kar nekaj, in sicer: možnost

sklenitve družbene pogodbe tudi na posebnem obrazcu,

določitev osnovnega kapitala v evrih, natančneje je oprede-

ljena odgovornost poslovodje, izrecno je opredeljena tožba

družbenika v svojem imenu in za račun družbe (t.i. actio

pro socio), spremembe pa se nanašajo tudi na sklic skup-

ščine in povečanje osnovnega kapitala.

D.o.o. je kapitalska družba13, ki pridobi lastnost pravne osebe

z vpisom v register in katere osnovni kapital sestavljajo osnovni

12 http://www.ajpes.si/docDir/Statisticno_raziskovanje/PRS/Podatki_iz_poslov-

nega_registra_na_dan_31122005.pdf

13 Tretji odstavek 3. člena ZGD-1 določa: Gospodarske družbe se delijo na osebne

in kapitalske družbe. Kapitalske družbe pa so: družba z omejeno odgovornostjo,

delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba.

3 Družba z omejeno odgovornostjo

str. 21


vložki družbenikov. Na podlagi osnovnega vložka in sorazmer-

no z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik

svoj poslovni delež, ki je izražen v odstotkih. Družbenik lahko

pridobi ob ustanovitvi le en osnovni vložek in ima le en poslov-

ni delež.14 Ker je d.o.o. kapitalska družba je zelo pomembno, da

družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo15.

D.o.o. lahko ustanovi vsaka fi zična ali pravna oseba, pri čemer

ima družba lahko največ 50 družbenikov. Izjemoma pa je družbe-

nikov lahko tudi več kot 50, vendar pa je v tem primeru potreb-

no dovoljenje ministra, pristojnega za gospodarstvo16, pri izdaji

katerega je ministru prepuščena presoja ali obstajajo razlogi za

izdajo takega dovoljenja ali ne, saj zakon ne določa posebnih kri-

terijev, katere bi moral pri podelitvi takšnega dovoljenja minister

upoštevati.

3.1. Novosti pri ustanovitvi d.o.o.

D.o.o. se ustanovi z družbeno pogodbo, za katero veljajo pred

vpisom družbe v register pravila civilnega prava, po vpisu pa pra-

vila korporacijskega prava. Družbena pogodba je konstitutivni

akt za ustanovitev d.o.o.-ja in je lahko sklenjena bodisi:

1) v obliki notarskega zapisa bodisi

2) na posebnem obrazcu, v fi zični ali elektronski obliki.17

Družbeno pogodbo morajo podpisati vsi družbeniki, s čimer je

zagotavljena ustrezna varnost pravnega prometa. Če je družbena

14 Drugi odstavek 471. člen ZGD-1

15 472. člen ZGD-1

16 473. člen ZGD-1

17 Prvi odstavek 474. člen ZGD-1



str. 22

pogodba sklenjena na obrazcu v fi zični obliki, jo družbeniki

lahko podpišejo bodisi pred uslužbencem organa, ki opravlja

naloge notne vstopne točke (v nadaljevanju VEM)18 bodisi svoje

podpise overijo19. Ker je registrski organ za d.o.o. sodišče, bodo

družbeniki svoje podpise overili pri notarju. ZGD-1 predvideva

tudi ustanovitev d.o.o. po elektronski poti. V primeru, da bo

obrazec družbene pogodbe v elektronski obliki poslan po

elektronski poti, mora vsak družbenik družbeno pogodbo

podpisati z varnim elektronskim podpisom s kvalifi ciranim

potrdilom20. Prav tako morajo družbeniki v primeru sklenitve

družbene pogodbe v notarskem zapisu in elektronski obliki,

družbeno pogodbo podpisati z varnim elektronskim podpisom,

overjenim s kvalifi ciranim potrdilom21.

Iz navedenega je razvidno, da ZGD-1 sicer omogoča novo obli-

ko družbene pogodbe, to je na posebnem obrazcu, vendar pa je

odločitev za eno izmed njiju v celoti prepuščena družbenikom.

Notarski zapis je javna listina, ki jo v skladu z Zakonom o notariatu

sestavi notar in je bila do sedaj edina možna oblika sklenitve družbe-

ne pogodbe, razen seveda v primeru, ko je d.o.o. ustanovil en sam

družbenik, saj ta sprejme akt o ustanovitvi, za katerega pa ni potreb-

no, da je v obliki notarskega zapisa22. V primeru, da bodo družbeniki

izbrali obliko notarskega zapisa, se v primerjavi z dosedanjo ureditvi-

jo, sama sklenitev družbene pogodbe tako ne bo spremenila.

18 Točke VEM v skladu s 64. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ura-

dni list Republike Slovenije, št. 24/06 – UPB2) določi Vlada Republike Slovenije

z uredbo. Minister za gospodarstvo pa bo določil način in postopek prijave za

vpis v register na točki VEM.

19 Prvi odstavek 474. člena ZGD-1


21 Zakon o notariatu (Uradni list Republike Slovenije, št. 4/06 - UPB2)



str. 23


Obrazec je list z okvirnim tekstom in rubrikami za ustrezne

podatke23, ki pa lahko vsebuje tudi ustaljeno besedilo za določe-

ne namene. V primeru izbire oblike obrazca, se bodo ustanovi-

telji pri sestavljanju vsebine družbene pogodbe, lahko gibali le

v okviru določil obrazca. Oblika vnaprej predpisanega obrazca

že po svoji naravi predvideva, da družbeniki ne bodo mogli ni-

česar dodajati, temveč bodo smeli in morali izpolniti obvezne ru-

brike. Obrazec bo s pravilnikom predpisal minister, pristojen za

gospodarstvo, v šestih mesecih po uveljavitvi ZGD-124. Obrazec

bo moral vsebovati vsaj vse bistvene sestavine, ki jih mora vsebo-

vati vsaka družbena pogodba v skladu z ZGD-1, kot so:

• navedba imena in priimka ter prebivališča ali fi rme in sedeža

vsakega družbenika;

• fi rma, sedež in dejavnost družbe;

• navedba zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega

vložka posebej, navedba družbenika za vsak osnovni vložek

in njegov poslovni delež;

• čas delovanja družbe, če je ustanovljena za določen čas;

• morebitne obveznosti, ki jih imajo družbeniki do družbe po-

leg vplačila osnovnega vložka, in morebitne obveznosti druž-

be do družbenikov.25

Družbena pogodba sklenjena na obrazcu bo tako vsebovala le

nujno zahtevane elemente. Za vsa ostala razmerja v d.o.o. pa se

bodo uporabljale določbe ZGD-1.

O spremembi družbene pogodbe odločajo družbeniki na

skupščini s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov, vendar pa lahko družbena pogodba za veljavno odločitev določi

še druge zahteve.26 Kot pravilo je določeno, da mora vsak sklep

o spremembi družbene pogodbe potrditi notar. Kot pomembno

23 Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, 1994, Ljubljana

24 Šesti odstavek 474. člena in tretji odstavek 703. člena ZGD-1

25 Tretji odstavek 474. člena ZGD-1




str. 24

izjemo od tega pravila, pa ZGD-1 na novo določa, da notarjeva

potrditev sklepa o spremembi družbene pogodbe pri spremem-

bi sedeža, fi rme ali dejavnosti ni potrebna.27

Spremembo družbene pogodbe mora za vpis v register prijaviti

poslovodja. Prijavi mora v primeru, da je družbena pogodba skle-

njena v obliki notarskega zapisa, priložiti tudi čistopis družbene

pogodbe, kateremu mora biti priloženo notarjevo potrdilo, da

se spremenjene določbe ujemajo s sklepom o spremembi druž-

bene pogodbe. Zaradi ureditve nove oblike družbene pogodbe

sklenjene na posebnem obrazcu, ZGD-1 na novo določa, da mora

poslovodja pri vpisu spremembe družbene pogodbe sklenjene

na obrazcu, v register priložiti le prečiščeno besedilo družbene

pogodbe na novem obrazcu, ki se ujema s priloženim sklepom.

Pri tem notarjevo potrdilo, da se spremenjene določbe družbene

pogodbe na obrazcu ujemajo s sklepom, ni potrebno. Ker pa je

vsebina obrazca standardizirana in kot taka omejena, bodo mo-

rali družbeniki v primeru, da bodo s sklepom o spremembi druž-

bene pogodbe določili takšne sestavine, ki jih vsebina obrazca

ne določa oziroma ne omogoča, prečiščeno besedilo družbene

pogodbe skleniti v obliki notarskega zapisa.28

3.2. Prijava za vpis v register29

Družbo prijavi za vpis v register poslovodja, in sicer pri registr-

skem organu (registrsko sodišče) ali na točki VEM, katera prijavo

posreduje registrskemu organu. Prijavi mora priložiti:

• izvirnik ali overjen prepis pogodbe;

• seznam družbenikov in navedbo vložkov, ki so jih prevzeli;

27 Drugi odstavek 516. člena ZGD-1

28 Peti odstavek 516. člena ZGD-1

29 Prvi in drugi odstavek 478. člena ZGD-1


str. 25


• poročilo o stvarnih vložkih;

• potrdilo banke o depozitu denarnih vložkov z izjavo banke,

da lahko družba s sredstvi prosto razpolaga (za resničnost

izjave je banka družbi odgovorna), in

• poročilo pooblaščenega revizorja o vrednosti stvarnih vlož-

kov.

V register se morajo vpisati tudi vse spremembe podatkov iz

prijave ali prilog k prijavi, o čemer mora poslovodja registrski

organ ali vstopno točko VEM obvestiti v roku treh dni od spre-

membe.

3.3. Osnovni kapital

Pomembna novost, ki jo prinaša ZGD-1, je tudi sprememba viši-

ne osnovnega kapitala. Osnovni kapital d.o.o. mora znašati naj-

manj 7.500 evrov (kar preračunano znese približno 1.800.000

tolarjev30), vrednost osnovnih vložkov družbenikov pa ne sme

biti manjša od 50 evrov (kar preračunano znese približno 12.000

tolarjev)31. Osnovni kapital je lahko zagotovljen v celoti s stvar-nimi vložki ali stvarnim prevzemom, v celoti v denarju ali kot

kombinacija obojega32. Povedano drugače, zahteve po obvezni

zagotovitvi ene tretjine osnovnega kapitala v denarju, kot jo je

določal Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD)33,

ni več. Zagotovitev dela osnovnega kapitala v denarju ostaja le

kot možnost izbire družbenikov.

30 Preračunano po centralnem paritetnem tečaju 239,640 tolarjev za en evro. Tudi

ostali preračuni v nadaljevanju so preračunani po tem tečaju.



33 Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list Republike Slovenije, št. 15/05 –

UPB1)



str. 26

Pred prijavo družbe za vpis v register morajo družbeniki za-

gotoviti vsaj 1/4 osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih

vložkov pa mora znašati vsaj 7.500 evrov. 34 Kar pomeni, da mora

biti znesek zakonsko predpisanega minimalnega osnovnega ka-

pitala v celoti vplačan že pred vpisom družbe v register. Pred pri-

javo za vpis v register morajo biti v celoti izročeni tudi stvarni

vložki. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevze-

tega osnovnega vložka, mora družbenik razliko plačati v denarju.

Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremič-

nine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje

tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela

in jih prišteje družbenikovemu vložku. Denarno plačilo je samo

tisto plačilo, ki je bilo opravljeno z zakonitimi plačilnimi sredstvi

na račun družbe, ki se ustanavlja, pri banki 35.

Kadar družbeniki zagotavljajo osnovni kapital s stvarnimi vlož-

ki, morajo pred prijavo za vpis družbe v register sestaviti poro-

čilo, ki ga mora pregledati revizor, če njihova vrednost presega

100.000 evrov (kar preračunano znese približno 24.000.000 to-

larjev; do sedaj je bila ta meja določena pri 14.000.000 tolarjev,

kar pa je veliko manjši znesek)36.

Vsi zneski, ki so določeni v evrih, se bodo začeli uporabljati šele

z dnem uvedbe evra (predvidoma s 1.1.2007), do takrat pa se

bodo uporabljali zneski v tolarjih kot so določeni v prehodnih

določbah ZGD-137. Podrobneje je prehod na evro za d.o.o. urejen v poglavju o evru.

ZGD-1 prinaša tudi spremembo, ki se nanaša na povečanje osnovnega kapitala. Sprejemanje odločitve o povečanju osnov-

nega kapitala je v pristojnosti skupščine družbenikov. Poznamo

34 475. člena ZGD-1

35 Prvi stavek tretjega odstavka 191. člena ZGD-1

36 Četrti odstavek 476. člena ZGD-1

37 692. člen ZGD-1


str. 27


efektivno in nominalno povečanje osnovnega kapitala. Efektiv-no povečevanje osnovnega kapitala je tisto povečanje, ki se

izvede tako, da družbeniki prevzemajo in vplačajo nove osnovne

vložke za katere družbeniki posledično pridobijo nove poslovne

deleže. Nominalno povečanje osnovnega kapitala pa je pove-

čanje s prenosom sredstev družbe iz rezerv in dobička v osnovno

glavnico družbe38. Glede efektivnega povečanja osnovnega kapita-

la prinaša ZGD-1 pomembno novost.

V nasprotju z do sedanjo ureditvijo že sam ZGD-1 določa, da imajo

družbeniki dosedanjo prednostno pravico do prevzema novih

vložkov v sorazmerju s svojim deležem v osnovnem kapitalu. Te

pravice pa nimajo, če je s sklepom o povečanju osnovnega kapitala

izključena. Družbeniki morajo prednostno pravico uveljaviti v roku

14 dni od dneva skupščine, na kateri je bil sprejet sklep o povečanju

osnovnega kapitala.39 Z določitvijo prednostne pravice že na podla-

gi samega zakona je družbenikom v primeru povečanju osnovnega

kapitala že na podlagi zakona dana možnost ohranjanja sorazmer-

nega lastniškega interesa v d.o.o. in s tem možnost ohranitve svoje-

ga dosedanjega korporacijskega vpliva v tej družbi. Smiselno enaka

prednostna pravica je bila že do sedaj urejena za delniške družbe.

3.4. Naknadna vplačila

Družbeniki lahko v družbeni pogodbi ali kasneje s sklepom, ki ga

morajo sprejeti vsi družbeniki določijo, da bodo vplačali nakna-

dna vplačila. Naknadna vplačila ne pomenijo povečanja osnov-

nega kapitala, osnovnih vložkov in poslovnega deleža. Do sedaj

so lahko bila zagotovljena le v denarni obliki, po ZGD-1 so lahko

naknadna vplačila zagotovljena bodisi v denarni bodisi v nede-

narni obliki.40

38 Prof. dr. Šime Ivanjko, prof. dr. Marjan Kocbek, Korporacijsko pravo, GV Založ-

ba, Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana, 2003


40 491. člena ZGD-1



str. 28

3.5. Odgovornost poslovodje

ZGD-1 vsebuje tudi nove določbe, ki se nanašajo na poslovod-

jo kot enega izmed dveh obveznih organov d.o.o. Drugi obvezni

organ je skupščina, medtem ko nadzorni svet ni obvezen organ

d.o.o.. Družba ima enega ali več poslovodij, ki ga imenuje skup-

ščina, v primeru, da ima d.o.o. nadzorni svet, pa poslovodjo ime-

nuje nadzorni svet41. Poslovodja je poslovodni organ družbe, ki

mora pri upravljanju družbe delovati v dobro družbe s skrbnostjo

vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno

skrivnost42. ZGD-1 s sklicevanjem na smiselno uporabo določb,

ki v delniški družbi urejajo, kdo je lahko član organa vodenja ali

nadzora, na novo določa, da je lahko poslovodja vsaka poslovno

sposobna fi zična oseba razen osebe, ki:

• je že član organa vodenja ali nadzora te družbe;

• je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zo-

per gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno var-

nost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje,

prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti poslovodja

pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani ka-

zni zapora;

• ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja pokli-

ca, in sicer dokler traja prepoved, ali

• je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad kate-

rim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na

plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki

ureja fi nančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovor-

nosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe. 43

Tudi odgovornost poslovodje je po novem ZGD-1 razširjena. Do

sedaj veljavni zakon je namreč glede odškodninske odgovornosti

poslovodje izrecno določal le to, da poslovodja skupaj z družbeniki

41 515. člen ZGD-1

42 Šesti odstavek 515. člena v zvezi z prvim odstavkom 263. člena ZGD-1

43 Šesti odstavek 515. člena v zvezi z drugim odstavkom 255. člena ZGD-1


str. 29


solidarno odgovarja družbi za škodo, ki je povzročena nameno-

ma ali iz hude malomarnosti in ki je nastala zaradi neizročitve ali

nepravilne izročitve stvarnih vložkov, zaradi previsoke ocenitve

teh vložkov ali zaradi kakšnega drugega škodljivega ravnanja ob

ustanovitvi družbe.44 S sklicevanjem na smiselno uporabo do-

ločb, ki določajo odgovornost organov vodenja ali nadzora v del-

niški družbi pa ZGD-1 določa, da poslovodja odgovarja družbi za

škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegove dolžnosti, razen

če dokaže, da je pošteno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti.

Poslovodji ni treba povrniti škode, če dejanje temelji na zakoni-

tem skupščinskem sklepu, vendar odškodninska odgovornost ni

izključena, če dejanje odobri nadzorni svet. Ta odškodninski zah-

tevek lahko zoper poslovodjo uveljavljajo tudi upniki družbe, če

jih družba ne more poplačati.45

Da je bila do sedaj na tem področju pravna praznina, je opozar-

jala tudi sodna praksa, ki pa je to praznino zapolnjevala s smi-

selno uporabo določb, ki urejajo odškodninsko odgovornost

članov uprave kljub temu, da ta ni bila nikjer izrecno določena.

Kar je v sodbi III Ips 86/200446 utemeljeno z naslednjim: »Od-

govornost članov uprave delniške družbe je vsekakor bližje

odgovornosti poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo, kot

poslovni odškodninski odgovornosti. Poleg tega je urejena na

istem pravnem področju (na področju korporacijskega prava

in celo v istem zakonu), medtem ko je poslovna odškodninska

odgovornost urejena na drugem pravnem področju (obligacij-

sko pravo). Po analogiji je zato treba za odgovornost poslovodje

družbe z omejeno odgovornostjo uporabiti določbe 258. člena

ZGD in ne določbe 263. člena ZOR.«

44 414. člen ZGD –UPB1 sedanji 479. člen ZGD-1

45 Šesti odstavek 515. člena v zvezi z 263. členom ZGD-1

46 http://www.ius-software.si/Baze/sovs/B//VS40811.htm



str. 30

3.6. Sklic skupščine

Skupščina je najvišji organ družbe, ki oblikuje voljo družbe

v obliki skupščinskih sklepov.47 Skupščino sestavljajo vsi družbe-

niki. Fizične osebe – družbeniki – v skupščini nastopajo osebno,

pravne osebe pa samo po zastopnikih. Zastopnike lahko imenu-

jejo tudi fi zične osebe.48 Skupščino skliče poslovodja.49 ZGD-1 na

novo določa način sklica skupščine. Skupščina se skliče s pri-poročenim pismom vsem družbenikom, v katerem mora biti

naveden tudi dnevni red skupščine, in sicer najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine. To pomeni, da bo moral

poslovodja poskrbeti za to, da bo priporočeno pismo pravoča-

sno (najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine) poslano

vsem družbenikom kar dokaže s potrdilom danim s strani pošte,

da je bilo pismo dejansko poslano. Če družbenik pisma ne bo

pravočasno prevzel, pa to ne bo razlog, da bi bila skupščina ne-

pravilno sklicana. Po dosedanji ureditvi je bilo namreč določeno,

da mora družbenik pismo prejeti najmanj en teden pred zaseda-

njem skupščine. Če družbenik pisma iz kakršnegakoli razloga ni

pravočasno prejel, skupščina ni bila pravilno sklicana. Nepravi-

len sklic skupščine pa ima za posledico ničnost skupščinskega

sklepa50.

47 Prof. dr. Šime Ivanjko, prof. dr. Marjan Kocbek, Korporacijsko pravo, GV Založ-

ba, Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana, 2003

48 Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) s komentarjem, druga dopolnjena in

spremenjena izdaja, 2 knjiga, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 440 (dr. B. Zabel)

49 508. člen ZGD-1

50 Prva alineja 390. člena v povezavi z 522. členom ZGD-1


str. 31


3.7. Tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe (actio pro socio)

Actio pro socio je pravica posameznega družbenika, da vloži tožbo

v svojem imenu in za račun družbe proti družbeniku, ki ni izpolnil

svojih družbeniških dolžnosti pri ustanavljanju ali vodenju družbe

(ne pa na primer v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz delov-

nega razmerja). Družbenik lahko vloži takšno tožbo le pod pogo-

jem, da je izpolnitev določene obveznosti brez uspeha že zahteval

od družbenika ali na neizpolnitev obveznosti opozoril družbo in

• če je skupščini predlagal sprejetje sklepa o vložitvi takšne

tožbe, pa ga skupščina ni sprejela, nadalje v primeru,

• da je sklep sprejela, pa ni imenovala posebnega zastopnika,

če bi bilo to potrebno ali

• če je sklep sprejela, pa poslovodja ali posebni zastopnik ta-

kšne tožbe nista vložila.51

Actio pro socio lahko vloži pod istimi pogoji družbenik tudi zo-

per poslovodjo, ki ni izpolnil svojih dolžnosti v zvezi z upravlja-

njem družbe.52

Iz besedila 503. člena ZGD-1 je razvidno, da je možnost uvelja-

vljanja actio pro socio individualna pravica vsakega družbe-nika, ki jo pridobi, ko postane družbenik in izgubi z dnem, ko

izgubi status družbenika. Pod navedenimi pogoji lahko družbe-

nik actio pro socio uveljavlja le zoper drugega družbenika in po-

slovodjo (ne pa na primer zoper upnike družbe kot tretje osebe).

Odločitev o vložitvi actio pro socio je v primeru, da so izpolnje-

ni z zakonom določeni pogoji, v celoti prepuščena družbeniku.

S tem je dana družbeniku aktivna legitimacija za vložitev tožbe

tudi v primeru, ko je škoda nastala družbi. Glede na razloge za

vložitev actio pro socio, je razvidno, da naj bi ta tožba prihajala

v poštev le izjemoma kot zadnje sredstvo družbenika. Takšna tožba





str. 32

pride še posebej v poštev v primeru kolizije interesov med samimi

družbeniki, če ima družba na primer družbenika s prevladujočim

vplivom, ki je sočasno na primer tudi poslovodja te družbe.

Za actio pro socio pa ne bi šlo v primeru, kadar bi družba za vlo-

žitev tožbe pooblastila družbenika in bi ta vložil tožbo v njenem

imenu in za njen račun. V tem primeru je družba tista, ki odloča

ali se bo tožbeni zahtevek vložil ali ne, družbenik pa ravna le kot

njen pooblaščenec.

Stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba.

S sklepom naloži sodišče družbi, da založi predujem za te stroške.

Če družba predujma ne založi, ga sodišče izterja po uradni dol-

žnosti. Če se izkaže, da je bila vložitev tožbe neutemeljena, sme

družba zahtevati povrnitev škode od družbenika, ki je takšno tož-

bo vložil, in sicer po splošnih pravilih odškodninskega prava.53



str. 33


4. UPRAVLJANJE V DELNIŠKI DRUŽBI

Z vidika razvoja evropskega prava družb je ena od najpomemb-

nejših novosti ureditev upravljanja v Evropski delniški družbi, ki

omogoča alternativno izbiro med enotirnim in dvotirnim siste-

mom upravljanja. Uredba SE 2157/2001/ES (v nadaljevanju Uredba

SE)54 namreč določa, da ima Evropska delniška družba (v nadalje-

vanju besedila: SE) naslednje organe: skupščino delničarjev in bo-

disi nadzorni organ in poslovodni organ (dvotirni sistem), bodisi

upravni organ (enotirni sistem)55. Odločitev o bodisi enotirnem

bodisi dvotirnem sistemu upravljanja je na ta način v Uredbi SE

prepuščena sami družbi oziroma njenim delničarjem, ki morajo

izbiro svoje upravljavske strukture določiti v statutu. To pomeni,

da ni več samoumevno, da mora zakonodajalec sam kogentno do-

ločiti ali izbrati sistem upravljanja za gospodarske družbe, ampak

je odločitev prepuščena njenim delničarjem.

4.1. Sistemi upravljanja v svetu

Osnovna ločitev med sistemi upravljanja v svetu je razdelitev na

enotirne in dvotirne sisteme upravljanja. Vse evropske države

imajo takšen sistem upravljanja, ki bi lahko uvrstili v eno od teh

54 Uredba o statutu evropske družbe 2157/2001/ES z dne 8.10.2001 (OJ L 294,

10/11/2001 P. 0001 – 0021)

55 38. člen Uredbe SE

4 Upravljanje v delniški družbi


str. 34

dveh skupin. Dvotirni sistem upravljanja se je uveljavil predvsem

v germanskem delniškem pravu in pravu nekaterih skandina-

vskih držav, enotirni sistem upravljanja pa se je uveljavil pred-

vsem v anglo-saksonskem sistemu.

Ideja enotirnega sistema upravljanja je predvsem večja povezava

nadzornega in upravnega dela, kar naj bi pripeljalo do večjega

sodelovanja med njimi, večjega in aktivnejšega prenosa informa-

cij in posledično boljšega dela organa družbe. Dvotirni sistem pa

predpostavlja za upravljanje družbe dva ločena organa, upravo in

nadzorni svet. Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno

odgovornost, nadzorni svet pa upravo pri tem delu nadzoruje.

Glavna razlika med obema sistemoma je predvsem v načinu nad-

zora. Pri enotirnem sistemu se nadzor velikokrat v celoti izvaja

kar znotraj organa samega, lahko se tudi preko komisij upravnega

odbora. Pri dvotirnem sistemu pa je s tem namenom ustanovljen

poseben organ (nadzorni svet), ki nadzira delo poslovodnega or-

gana (uprave). Nadalje je v dvotirnem sistemu z zakon prepove-

dano, da bi v nadzornem svetu sedeli člani uprave iste delniške

družbe, pri enotirnem sistemu je to običajno.

V zadnjem času je zaznati zmanjšanje razlik med obema sistemo-

ma upravljanja. To se dokazuje predvsem, po zadnjih fi nančnih

škandalih in propadih družb, v krepitvi vloge neodvisnih neiz-

vršnih direktorjev v upravnem odboru oziroma pri dvotirnem

sistemu upravljanja v večjem poudarjanju udeležbe nadzornega

sveta pri oblikovanju in uresničevanju strategije družbe.


str. 35


4.2. Skupne določbe za organe vodenja ali nadzora

V ZGD-1 je celovito in sistemsko dosledno prenovljeno po-

glavje o organih delniške družbe. Zakon uvaja za domače

delniške družbe možnost izbire med enotirnim in dvotirnim

sistemom upravljanja. Ustanovitelji v statutu družbe izbere-

jo sistem upravljanja, ki ga želijo imeti.56 V ZGD-1 so defini-

rani organi vodenja ali nadzora. Organ vodenja ali nadzora

je pri družbah, ki izberejo enotirni sistem upravljanja uprav-

ni odbor, pri družbah z dvotirnim sistemom upravljanja

pa sta to uprava in nadzorni svet. Pri tem je potrebno pou-

dariti, da je definicija organov vodenja ali nadzora gene-

ričen pojem, ki se dosledno uporablja skozi celo poglavje

o delniški družbi, in ko je omenjen se nanaša na vse organe

v obeh sistemih upravljanja.

V nadaljevanju omenjenega poglavja sledijo skupne določbe

za organe vodenja ali nadzora o sestavi, številu, imenovanju,

mandatni dobi, imenovanju prek sodišča, odločanju, poslovni-

ku, udeležbi na sejah, odobritvi posojila, skrbnosti in odško-

dninski odgovornosti. Skupna značilnost teh določb je njihova

precejšnja dispozitivnost, saj zakon v številnih primerih izrec-

no določa, da lahko statut uredi posamezna vprašanja drugače.

S statutom je omogočeno na drugačen način urediti sestavo in

število, mandatno dobo, pogostost sklica sej, sklepčnost, ve-

ljavnost sklepa in druga vprašanja o delu organa vodenja ali

nadzora.




str. 36

4.2.1. Število članov organov vodenja ali nadzora

Zakon in statut določata sestavo in število članov organov vode-

nja ali nadzora57. Organ vodenja ali nadzora je po zakonu sesta-

vljen iz najmanj treh članov (predsednik in vsaj dva člana), če

zakon ne določa drugače. Tako zakon dopušča, da ima uprava

delniške družbe lahko samo enega člana. Število članov in sesta-

vo organov vodenja ali nadzora opredeli statut družbe, pri čemer

je družba dolžna upoštevati določbe zakona.

4.2.2. Imenovanje in mandatna doba članov organa vodenja ali nadzora

Novost predstavlja daljši mandat za člane organov vodenja ali

nadzora. Pri tem je ZGD-158 sledil Uredbi SE59, kjer so člani or-

ganov vodenja ali nadzora imenovani za obdobje, ki je določeno

v statutu in ni daljše od šestih let.

Člani so lahko enkrat ali večkrat ponovno imenovani za to ob-

dobje. Član organa vodenja ali nadzora je lahko le neomejeno

poslovno sposobna fi zična oseba. Osebne predpostavke, zaradi

katerih neomejeno poslovno sposobna fi zična oseba, kljub temu

ne more biti imenovana za člana organa vodenja ali nadzora bodo

v primeru, če je oseba že član drugega organa vodenja ali nadzo-

ra te družbe, če je bila pravnomočno obsojena zaradi zakonsko

določenih kaznivih dejanj, če ji je bil izrečen varnostni ukrep

prepovedi opravljanja poklica, in če bil kot član poslovodstva

podjetja, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomoč-

no obsojen na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določba-

mi zakona, ki ureja fi nančno poslovanje podjetij o odškodninski

57 254. člen ZGD-1




str. 37


odgovornosti in sicer za obdobje dveh let po pravnomočnosti

sodbe60.

Ob prijavi za vpis ob zamenjavi člana organa vodenja ali nadzora,

mora nov član organa upravljanja v pisni izjavi zagotoviti, da ne

obstajajo okoliščine, ki bi po tem zakonu nasprotovale njihove-

mu imenovanju61.

4.2.3. Odločanje organov vodenja ali nadzora

Tudi odločanje organov vodenja ali nadzora je urejeno v skladu

z Uredbo SE62. ZGD-163določa, da je za sklepčnost potrebna nav-

zočnost vsaj polovice članov organa vodenja ali nadzora. S statu-

tom se lahko sklepčnost uredi tudi drugače.

Sklep organa vodenja ali nadzora je sprejet, če je zanj glasovala

večina članov, ki so glasovali. Drugačen način sprejemanja od-

ločitev lahko določi le zakon. Tako zakon določa, da več članska

uprava sprejema odločitve soglasno, če ne bo statut določal dru-

gače. V primeru neodločenega izida glasovanja bo odločilen glas

predsednika, če ne bo s statutom določeno drugače. Potrebno pa

je upoštevati kogentno pravilo, da ima vsak član organa vodenja

ali nadzora en glas.

Odsotni člani organa vodenja ali nadzora lahko sodelujejo pri

sprejemanju sklepov organa vodenja ali nadzora z oddajo pisnih

glasovnic, ki jih zanj lahko odda drug član organa vodenja ali nad-

zora ali tretja oseba, ki ni član organa vodenja ali nadzora je pa

njegov pooblaščenec. Seja organa vodenja ali nadzora bo lahko




63 257. člen ZGD-1



str. 38

potekala tudi korespondenčno, kar je omogočeno z uporabo pi-

sem, telefona, predvsem pa elektronskih medijev. Takšna oblika

sej in sprejemanja sklepov bo mogoča le, če bodo s tem soglašali

vsi člani organa vodenja ali nadzora, razen če bosta poslovnik ali

statut določala drugače.

4.2.4. Poslovnik organa vodenja ali nadzora

Novost predstavlja obvezen sprejem poslovnika vsakega organa

vodenja ali nadzora.64 V poslovniku se bodo natančneje določili

način poslovanja, sprejemanja sklepov in podobno. ZGD-1 dolo-

ča izjemo, da organom vodenja ali nadzora majhnih družb niso

dolžni sprejeti poslovnika65.

4.3. Upravni odbor

Najpomembnejšo novost pa v poglavju o organih delniške druž-

be predstavljajo določbe o upravnem odboru, s katerim se uzako-

nja oziroma celovito ureja enotirni sistem upravljanja v delniški

družbi. Načeloma zakonodaja, to velja tudi za Uredbo SE, ureja

natančneje le sestavo upravnega odbora in njegove pristojnosti,

medtem ko notranjo organizacijo (delitev na izvršne in neizvr-

šne direktorje) in možnost delegiranja na nižje ravni odločanja,

prepušča avtonomnemu urejanju v družbi.

64 258. člen ZGD-1



str. 39


4.3.1. Pristojnosti ter volitve in odpoklic članov upravnega odbora

Upravni odbor vodi družbo in nadzoruje izvajanje njenih po-

slov.66 Upravni odbor ima takšne pristojnosti kot jih imata

v dvotirnem sistemu uprava in nadzorni svet.67 Upravni odbor

uresničuje sklepe, ki jih sprejema skupščina, na zahtevo skup-

ščine pripravlja ukrepe iz pristojnosti skupščine, pripravlja po-

godbe in druge akte za veljavnost katerih je potrebno soglasje

skupščine, v okviru nadzora pregleduje in preverja knjige, doku-

mentacijo ter ima z zakonom zagotovljeno možnost sklica skup-

ščine.

Za volitve in odpoklic članov upravnega odbora se smiselno upo-

rabljajo določbe o imenovanju in odpoklicu članov nadzornega

sveta.68 Člane, ki zastopajo interese delničarjev voli skupščina

s sklepom, za veljavnost katerega je potrebna navadna večina od-

danih glasov. Statut družbe lahko omogoči, da največ eno tretji-

no članov upravnega odbora, ki zastopajo interese delničarjev

imenujejo imetniki imenskih delnic, za prenos katerih je potreb-

no dovoljenje družbe.69 Za predčasni odpoklic člana upravnega

odbora pa je potreben skupščinski sklep za sprejetje katerega je

potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov.70

4.3.2. Notranja organizacija upravnega odbora

ZGD-1 glede obveznosti imenovanja izvršnega direktorja zno-

traj upravnega odbora loči družbe na javne in nejavne. Za javne



68 288. člen ZGD-1

69 274. člen ZGD-1

70 275. člen ZGD-1



str. 40

delniške družbe71 je v enotirnem sistemu upravljanja obvezno

imenovanje vsaj enega izvršnega direktorja, na katerega se z za-

konom delegira vodenje tekočih poslov in zastopanje družbe.72

V javnih družbah z enotirnim sistemom upravljanja sta vodenje

poslov in nadzor nad vodenjem poslov ločena. Za nejavne del-

niške družbe pa takšna zakonska delitev ni potrebna, za njih je

določen čisti enotirni sistem, ki je glede notranje organizacije

in delegiranja nalog popolnoma prepuščen delničarjem samim.

V tem je tudi smisel enotirnega sistema in temeljna razlika v pri-

merjavi z dvotirnim sistemom upravljanja. Odločitev kako voditi

družbo in kako nadzirati to vodenje je stvar upravnega odbora in

delničarjev, pri dvotirnem sistemu upravljanja pa že zakon sam

prenaša pristojnosti vodenja in zastopanja na samostojen organ

- upravo družbe.

Glavne razlike v urejenosti enotirnega sistema v javnih delniških

družbah in nejavnih delniških družbah so prikazane v spodnji

tabeli.

Javne družbe Nejavne družbe

Obvezno imenovanje vsaj enega člana UO za ID

Imenovanja članov UO za ID kot možnost

Predsednik UO mora biti ND Predsednik UO mora biti ND

Največ polovica članov UO je lahko imeno-vanih za ID

Ni omejitve v številu ID v UO

ID, ki so člani UO zastopajo družbo,če statut ne določa drugače

Če ni imenovanih ID znotraj UO, UO zastopa družbo

Zakonsko delegiranje nalog na ID, če statut ne določa drugače

Delegiranja nalog na ID kot možnost

RK obligatoren organ RK obligatorna samo v primeru sodelova-nja delavcev v organih družbe

71 Javna delniška družba, je družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na or-

ganiziranem trgu vrednostnih papirjev po zakonu, ki ureja trg vrednostnih pa-

pirjev.



str. 41


Legenda:

UO – upravni odbor

ID – izvršni direktor

ND – neizvršni direktor

RK – revizijska komisija

4.3.3. Imenovanje izvršnega direktorja in omejitev njihovega števila v upravnem odboru

Glede notranje organizacije upravnega odbora ni kogentnih za-

konskih določb za nejavne delniške družbe, za javne delniške

družbe pa je obvezno imenovanje vsaj enega člana upravnega

odbora za izvršnega direktorja.

V javnih družbah je lahko za izvršne direktorje imenovana največ

polovica članov upravnega odbora, kar predpisuje tudi pripo-

ročilo Evropske komisije o vlogi neizvršnih direktorjev ali čla-

nov nadzornega sveta v javnih delniških družbah 2005/162/ES

(v nadaljnjem besedilu: Priporočilo 2005/162/ES)73. Priporočilo

2005/162/ES določa, da mora upravni odbor za zagotovitev učin-

kovitega in dovolj kakovostnega nadzora vključevati zadostno

število neizvršnih direktorjev, ki v družbi ali njeni skupini nima-

jo vodstvenih funkcij in ki so neodvisni, to je prosti vseh bistve-

nih navzkrižij interesov74. Priporočilo 2005/162/ES določa tudi,

da upravni in nadzorni organi zagotavljajo ustrezno ravnovesje

med izvršnimi in neizvršnimi direktorji. Poleg tega bi jih moralo

med njimi zadostno število dosegati ustrezna merila neodvisno-

sti. Pred imenovanjem neizvršnih direktorjev pa tudi članov nad-

zornega sveta bi morale biti zagotovljene zadostne informacije

73 Priporočilo Komisije 2005/162/ES z dne 15. februarja 2005 o vlogi neizvršnih

direktorjev ali članov nadzornega sveta javnih družb in o komisijah upravnega

odbora ali nadzornega sveta ( OJ L 052, 25/02/2005 str. 0051 – 0063)

74 4. člen Priporočila 2005/162/ES



str. 42

o vprašanjih strokovnosti in primernih izkušnjah75. Tako mora

v skladu z ZGD-1 utemeljitev predloga za volitve članov nadzor-

nega sveta ali upravnega odbora vključevati vsaj ime in priimek,

izobrazbo, ustrezne izkušnje in trenutno zaposlitev predlaga-

nega člana76. Utemeljeni predlogi za volitve članov upravnega

odbora ali nadzornega sveta se morajo objaviti tudi na spletnih

straneh družbe77.

Nadzorna vloga neizvršnih direktorjev se po Priporočilu

2005/162/ES šteje kot ključna na treh področjih, na katerih je

možnost navzkrižja interesov na ravni vodstva dovolj visoka, in

sicer: pri imenovanju izvršnih direktorjev, pri prejemkih izvr-

šnih direktorjev in pri reviziji. Zato je na teh področjih primerno

pospeševanje vloge neizvršnih direktorjev in spodbujanje usta-

navljanja komisij, pristojnih bodisi za imenovanje, za prejemke

ali revizijo. Vsebinsko enako izhaja tudi iz ZGD-1, saj ta določa

kdaj je obvezno oblikovanje komisij, sestavo ter delovanje komi-

sij upravnega odbora.

4.3.4. Predsednik upravnega odbora

Pri nejavnih družbah zahteve po omejitvi števila imenovanih iz-

vršnih direktorjev ni. Edina zahteva, ki velja tudi za javne družbe

je, da je lahko predsednik upravnega odbora samo neizvršni di-

rektor upravnega odbora.78 S tem se manjša dvom v resen nadzor

nad izvršnimi direktorji, saj v primeru, da je predsednik uprav-

nega odbora tudi izvršni direktor in da v nejavnih družbah ni

omejitve pri imenovanju števila izvršnih direktorjev, ne bi bil

omogočen neodvisen in objektiven nadzor nad vodenjem poslov

75 11. člen Priporočila 2005/162/ES





str. 43


družbe. Predsednik vodi seje, s tem vpliva na potek sej, na obli-

kovanje dnevnega reda in v primeru neodločenega rezultata je

njegov glas odločilen.

4.3.5. Zastopanje v enotirnem sistemu upravljanja

Naloga upravnega odbora je zastopanje in predstavljanje druž-

be.79 V nejavnih družbah, kjer ne bodo imenovali nobenega iz-

vršnega direktorja, bo zastopal in predstavljal družbo upravni

odbor. ZGD-1 predpostavlja kolektivno zastopanje in napotuje na

smiselno uporabo določb, ki veljajo za zastopanje uprave v dvo-

tirnem sistemu upravljanja. V primeru imenovanja člana uprav-

nega odbora za izvršnega direktorja, le-ta zastopa in predstavlja

družbo. Statut lahko uredi to tudi drugače. To pomeni, da bodo

v primeru javnih družb družbo zastopali in predstavljali izvršni

direktorji, ki so člani upravnega odbora.

4.3.6. Delegiranje (prenos) nalog na izvršne direktorje

Upravni odbor lahko na izvršne direktorje prenese vodenje teko-

čih poslov, prijave vpisov in predložitev listin v register, skrb za

vodenje poslovnih knjig in sestavo letnega poročila.80 Pri opra-

vljanju delegiranih oziroma prenesenih nalog so izvršni direktor-

ji dolžni upoštevati navodila, ki so jim postavljena s strani statuta,

upravnega odbora, skupščine družbe in poslovnika o delu izvr-

šnih direktorjev. Izvršni direktorji v javni družbi opravljajo dele-

girane naloge, razen če statut družbe ne bo določal drugače.

79 286. člen ZGD-1

80 Četrti odstavek 290. člen ZGD-1



str. 44

Nekatera določila veljajo tako za izvršne direktorje kot za člane

uprave, na primer pravica do udeležbe v dobičku, ustreznih pre-

jemkov in prepovedi konkurence.81 Kljub temu se položaj izvr-

šnih direktorjev razlikuje od položaja članov uprave predvsem

v samostojnosti vodenja poslov družbe, saj upravi že po zakonu

ni mogoče dajati navodil pri vodenju poslov, medtem ko so izvr-

šni direktorji vezani na navodila upravnega odbora.82 V tej zvezi

je pomembna tudi razlika v možnosti odpoklica uprave in od-

poklica izvršnih direktorjev. Upravo lahko nadzorni svet odpo-

kliče le iz utemeljenih zakonsko določenih razlogov83, medtem

ko lahko izvršne direktorje upravni odbor s sklepom odpokliče

kadarkoli.84

4.3.7. Sestava in sprejem letnega poročila v enotirnem sistemu upravljanja

Letno poročilo sestavi, preveri in potrdi upravni odbor85. Pri

družbah, ki bodo imenovale izvršnega direktorja in delegirale

nanj vodenje in sestavo letnega poročila, ga bodo sestavili le-ti in

ga bodo predložili upravnemu odboru v sprejem. To se bo zgodi-

lo v primeru javnih družb, če ne bo statut določal drugače.

V družbah, ki pa te dolžnosti ne bodo delegirale, bo isti organ

ne glede na notranjo organizacijo sestavil, preveril in sprejel le-

tno poročilo. Zaradi tega je dana delničarjem možnost, da s sta-

tutom določijo, da se letno poročilo sprejme na letni skupščini.

Pomembno vlogo pri sprejemu letnega poročila in pripravi po-

ročila igra tudi revizijska komisija, saj je ena izmed njenih ključ-

nih nalog ocenjevanje sestave letnega poročila, članom revizijske

81 Enajsti odstavek 290. člena ZGD-1


83 Drugi odstavek 268. člen ZGD-1

84 Osmi odstavek 290. člena ZGD-1



str. 45


komisije pa je omogočen pregled vseh osnov za sestavo letnega

poročila.

4.3.8. Komisije upravnega odbora

Upravni odbor lahko imenuje eno ali več komisij86. V zakonu so

poimenovane revizijska komisija, komisija za prejemke in komi-

sija za imenovanja87. Komisije so telesa nadzora, ki bodo pred-

stavljale in zagotavljale neodvisen pregled na področjih, ki so

ključnega pomena za družbo. Komisije pripravljajo predloge

sklepov upravnega odbora ter skrbijo za njihovo izvršitev. Na

posamezne komisije ni mogoče prenesti sprejemanja sklepov, ki

so v pristojnosti upravnega odbora. Komisijo sestavljajo najmanj

trije člani (predsednik in vsaj dva člana). Glede načina odločanja

se smiselno uporabljajo določbe o odločanju organa vodenja ali

nadzora. Člani revizijske komisije bi po Priporočilu 2005/162/ES

morali imeti ustrezno izobrazbo in izkušnje na področju fi nanc

in računovodstva. ZGD-1 določa, da mora biti vsaj eden član ne-

odvisni strokovnjak z računovodskega ali fi nančnega področja.88

Primarni namen komisij je povečanje učinkovitosti upravnega

odbora s tem, da zagotavljajo, da so njegove odločitve sprejete

po tehtnem premisleku in pomoč pri organizaciji njegovega dela

na način, ki zagotavlja, da je sprejemanje njegovih odločitev brez

bistvenega navzkrižja interesov.

V določenih primerih mora upravni odbor obvezno imenovati

revizijsko komisijo. Tako je revizijska komisija obligatoren organ

pri javnih družbah ali v družbah pri katerih delavci uveljavljajo


87 279. člen ZGD-1




str. 46

pravico do sodelovanja v organih družbe.89 Revizijsko komisijo

sestavljajo najmanj trije člani, pri čemer so lahko člani revizijske

komisije samo neizvršni direktorji, s čimer se preprečijo kolizije

interesov izvršnih direktorjev kot voditeljev vsakodnevnih po-

slov in kot hkratnih notranjih nadzornikov v družbi.

V skladu s Priporočilom 2005/162/ES so naloge revizijske komi-

sije v ZGD-1 predvsem nadzor nad neoporečnostjo fi nančnih in-

formacij, nad delovanjem sistema obvladovanja tveganj, notranje

revizije in notranjih kontrol, ocenjevanjem sestave letnega poro-

čila, vključno z oblikovanjem predloga za upravni odbor, sode-

lovanje pri izbiri neodvisnega zunanjega revizorja, vključno pri

pripravi pogodbe z njim, spremljanje neodvisnosti, nepristran-

skosti zunanjih revizorjev, nadzor nad naravo in obsegom nerevi-

zijskih storitev. Statut ali upravni odbor lahko naložita revizijski

komisiji tudi druge naloge.90

Revizijska komisija in njeno učinkovito delovanje, oziroma opra-

vljanje nalog je način, ki pri enotirnem sistemu upravljanja ščitita

predvsem interese družbe, delničarjev, vlagateljev in zaposlenih.

Enotirni sistem namreč nima ločenega nadzornega organa, zato

so neodvisni člani revizijske komisije ključnega pomena za učin-

kovito nadzorovanje poslovanja družbe

4.4. Sodelovanje delavcev pri upravljanju družbe v enotirnem sistemu upravljanja

Enotirni sistem nima ustrezne pravne podlage v zakonu, ki ureja

sodelovanje delavcev v organih družb.91 V ZGD-1 je podana ure-



91 Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/1993,

56/2001)


str. 47


ditev, ki soodločanje delavcev ureja v okviru upravnega odbora

in njegovih komisij. Rešitev je prehodne narave, in sicer do ustrezne

uskladitve zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.

V vsako oblikovano komisijo upravnega odbora lahko delavci

imenujejo enega predstavnika.92 V upravni odbor pa lahko de-

lavci imenujejo enega ali več predstavnikov, odvisno od števila

članov upravnega odbora, ki je določeno s statutom družbe in

ne sme biti manjše od tri. Tako je med vsakimi dopolnjenimi tre-

mi člani upravnega odbora en predstavnik delavcev. Na primer

v družbah, ki imajo v statutu določeno, da ima upravni odbor tri,

štiri ali pet članov, imajo delavci pravico imenovati enega člana;

v družbah, ki imajo v statutu določeno, da ima upravni odbor šest,

sedem ali osem članov, lahko delavci imenujejo dva člana;itd…

Vsi predstavniki delavcev so v upravni odbor imenovani v skladu

z določbami zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravlja-

nju, o imenovanju predstavnikov delavcev v nadzorni svet.

Če delavci uresničujejo pravico do imenovanja predstavnikov

v upravni odbor in ima družba več kot 500 zaposlenih, potem

v skladu z že uveljavljeno prakso delavski svet enega od teh pred-

stavnikov predlaga upravnemu odboru v imenovanje za izvr-

šnega direktorja. Ta izvršni direktor v okviru splošnih pravic in

obveznosti, ki pripadajo vsem izvršnim direktorjem, opravlja na-

loge zastopanja in predstavljanja interesov delavcev glede kadro-

vskih in socialnih vprašanj v skladu z določbami zakona, ki ureja

sodelovanje delavcev pri upravljanju družb, za delavskega direk-

torja.93 Predstavnik delavcev ne more biti predsednik upravnega

odbora.94

92 Druga alineja drugega odstavka 703. člena ZGD-1





str. 48

Zakon podaja izjemo določitve soodločanja delavcev pri upravlja-

nju v okviru enotirnega sistema upravljanja za majhne družbe95,

kar odraža primerljivo ureditev v dvotirnem sistemu upravljanja,

kjer vrsta družb, ki niso imele kogentne zahteve po oblikovanju

nadzornega sveta, ni imela normirano soodločanje delavcev v or-

ganih družbe.



str. 49


5. PREHOD NA EVRO

Ena bistvenih novosti, ki jih uvaja ZGD-1 je uvedba evra. Evro

naj bi kmalu postal edina denarna valuta Republike Slovenije in

z njegovo uvedbo uporaba in poslovanje v tolarjih načeloma ne

bo več mogoča, zato je potrebna prilagoditev na več področjih,

tudi na področju gospodarskih družb. Gospodarske družbe,

predvsem delniške družbe (d.d.) in družbe z omejeno odgovor-

nostjo (d.o.o.), pa so glede denarne valute še toliko bolj občutlji-

ve, saj imajo v denarni valuti izražen osnovni kapital in delnice

oziroma osnovne vložke, kar je zapisano tudi v statutih oziroma

družbenih pogodbah družb.

ZGD-1 tako v materialnih določbah predpisuje minimalne zne-

ske osnovnega kapitala, najnižje vrednosti delnice in minimalne-

ga zneska osnovnega vložka v d.o.o. v evrih, vendar pa bodo te

določbe začele veljati šele z dnem uvedbe evra. To pomeni, da se

družba do tega dne, predvidoma do 1.1.2007, ne bo mogla usta-

noviti z zneskom osnovnega kapitala v evrih, temveč le v tolar-

jih. Ker pa je do tega dne le še relativno kratko obdobje, ZGD-1

v prehodnih določbah predvideva ustrezen prehod že obstoječih

družb na evro in jim že pred dejanskim nastopom dneva uved-

be evra omogoča spremembo statutov in družbenih pogodb in

s tem učinkovit, ekonomičen in neboleč prehod na evro. V tem

delu je večji poudarek posvečen prehodu na evro pri družbi

z omejeno odgovornostjo.

5 Prehod na evro


str. 50

5.1. O evru

Evro je denarna valuta držav članic Evropske unije, ki sestavljajo ob-

močje evra. Enota valute je en evro. En evro pa se deli na sto centov.96

Centralni paritetni tečaj je 239,640 tolarjev za en evro, ki pa bo

upošteval standardni pas nihanja plus/minus 15 odstotkov od

tako določenega centralnega tečaja.97 Ta tečaj menjave bo veljal

dokler ne bo Evropska Skupnost sprejela predpis s katerim bo

določila t.i. tečaj zamenjave98 po katerem se bodo preračunavali

vsi tolarski zneski.

Uvedba evra je predviden za dan 1. januarja 2007.99 Z uvedbo

evra bo denarna valuta v Sloveniji postal le evro, če seveda ne

upoštevamo kratkega, predvidenega 14. dnevnega, obdobja dvoj-

nega obtoka evrov in tolarjev. Kljub temu, da bo v obdobju med

1. januarjem 2007 in 1. marcem 2007 mogoče brezplačno zame-

njati tolarsko gotovino za evre v vseh poslovnih bankah in hra-

nilnicah, bo predvidoma od 15. januarja 2007 dalje poslovanje

(gotovinsko in negotovinsko) potekalo le v evrih, saj bo to edino

zakonito plačilno sredstvo na območju Slovenije.

Trenutno sestavlja območje uporabe evra100 12 držav članic.101

96 2. člen Uredbe Sveta št. 2169/2005 z dne 21. decembra 2005 o spremembah

Uredbe št. 974/98 o uvedbi eura

97 Uradno sporočilo Evropske komisije (neuradni prevod) z dne 27. junij 2004,

dostopno na spletnih staneh Banke Slovenije: http://www.bsi.si/html/projekti/

evro/index.html.

98 1. odstavek 693. člena ZGD-1 v povezavi s 123. členom Pogodbe o ustanovitvi

evropske skupnosti (PES)

99 Načrt uvedbe evra, Banka Slovenije in Vlada Republike Slovenije, januar 2005,

str. 7, dostopno na spletnih straneh Banke Slovenije: http://www.bsi.si/html/

projekti/evro/index.html

100 Podrobnejše informacije o evro območju so dostopne tudi na spletni strani:

http://www.evro.si/o-evru/kje/

101 V evro območje niso vključene: Slovenija, Slovaška, Malta, Ciper, Madžarska,

Češka, Litva, Latvija, Estonija, Poljska Velika Britanija, Švedska in Danska.

5 Prehod na evro

str. 51


Uradna okrajšava za »euro«, v skladu s standardom ISO 4217, je

»EUR« in sicer v vseh jezikih. Za »cent« uradne okrajšave ni, lahko

pa se uporablja okrajšava »c« ali »ct«.102

Znak za evro je €, na tipkovnici računalnika mogoče prikazati na

naslednji način: € = Alt desna tipka + tipka E.

Slovenija je v fazi integracije v Evropsko Monetarno Unijo (EMU)

in s tem v fazi priprav na uvedbo evra kot denarne valute. Pred-

pogoj za uvedbo evra v posamezni državi članici pa je izpolnjeva-

nje določenih kriterijev, ki jih imenujemo konvergenčni oziroma

maastrichtski kriteriji. Te kriterije delimo na štiri ekonomske in

pravnega.103

Ekonomski kriteriji so:

1. doseganje visoke stopnje stabilnosti cen; stopnja infl acije

ne sme za več kot 1,5% presegati povprečja infl acije treh držav

članic, ki so dosegle najboljše rezultate glede stabilnosti cen;

2. vzdržnost stanja javnih fi nanc; javnofi nančni primanj-

kljaj ne sme znašati več kot 3% BDP, razen izjem in javni dolg

ne sme presegati 60%BDP, razen izjem;

3. upoštevanje normalnih meja nihanja; ki so predvidene

z mehanizmom deviznega tečaja Evropskega monetarnega

sistema, v obdobju dveh let, brez devalvacije valute;

4. trajnost dosežene konvergence; dolgoročne obrestne

mere ne smejo presegati povprečja obrestnih mer treh držav

članic z najnižjo stopnjo infl acije za več kot 2%.

Pravni kriterij pa se nanaša na skladnost nacionalne zakonodaje z določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

102 Spletna stran: http//europa.eu.int/comm/economy_fi nance/euro/documents/

spelling_en.pdf

103 Pogodba o evropski skupnosti – PES (97/C 340/03) in Protokol o konvergenč-

nih kriterijih iz člena 121. PES (povzeto po Načrt uvedbe evra, dostopen na

spletni strani: http://www.gov.si/mf/slov/nacrt_uvedbe_eura.pdf

5 Prehod na evro


str. 52

Evro naj bi se s črko »u« zapisoval v pravnih instrumentih.

Pravni instrumenti v katerih je obvezna uporaba zapisa s črko

»u« so zakonski predpisi, upravni akti, sodne odločbe, pogodbe,

enostranski pravni akti, plačilna sredstva, ki niso bankovci in ko-

vanci, in drugi instrumenti s pravnim učinkom.104 Iz preambu-

le Uredbe Sveta 2169/2005 pod točko (7) je razvidno, da je Svet

Evropske Unije (EU) izhajal iz vodila, da naj izraz »pogodba«, ki

se uporablja pri opredelitvi pravnih instrumentov, vključuje vse

vrste pogodb, ne glede na to, kako so bile sklenjene. V vseh osta-

lih primerih naj bi se evro pisal v skladu s pravili slovenskega

knjižnega jezika, torej z uporabo črke »v« (na primer: v člankih).

V tem prispevku bo evro, v kolikor ne bo šlo za izrecno navajanje

vsebine t.i. pravnih instrumentov, pisan kot zapis besede evro

z uporabo črke »v«.

5.2. Prilagoditev družb na evro

Prehod na evro morajo izvesti vse delniške družbe in koman-ditne delniške družbe, ki so do dneva uvedbe evra že vpisane

v register ali pa so do tega dne vložile predlog za vpis v register

in so s tem v postopku registracije105 ter vse družbe z omeje-no odgovornostjo, ki so bile v register vpisane ali so za vpis

v register prijavljene do dne uvedbe evra.106 Ne glede na to, da

je komanditnih delniških družb v Sloveniji malo, pa se zanje gle-

104 1. člen Uredbe Sveta št. 2169/2005 (glej tudi Uredbo št. 974/98 ter Uredbo št.

1103/97, ki je bila spremenjena z Uredbo št. 2595/2000) ter Mnenje Evropske

Centralne banke z dne 13.3.2006 na zahtevo Ministrstva za fi nance na predlog

zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Banki Slovenije – dostopno na

http://www.ecb.int/ecb/legal/pdf/sl_con_2006_17_f_sign.pdf iz katerega izha-

ja: »Evropski svet je na zasedanju v Madridu 15. in 16. decembra 1995 sklenil, da

je »euro izbran za ime evropske valute« in da »mora biti ime enotne valute isto

v vseh uradnih jezikih Evropske unije ob upoštevanju obstoja različnih abeced«,

in ta sklepa sta bila odražena v Uredbi (ES) št. 974/98.«



5 Prehod na evro

str. 53


de osnovnega kapitala in delnic uporabljajo določbe o delniški

družbi.107

Družbe so zavezane svoje statute oziroma družbene pogodbe

uskladiti z določbami ZGD-1 najkasneje v dveh letih po dnevu

uvedbe evra108.

Sodna taksa se ne plača v kolikor se vpis podatkov nanaša na

uskladitev statuta ali družbene pogodbe zaradi uvedbe evra109.

5.3. Delniška družba

Delniška družba je družba, katere osnovni kapital je razdeljen

na delnice. Poleg že uveljavljene oblike delnic z nominalnim

zneskom, je ZGD-1 v slovenski pravni red vnesel novo, do sedaj

v Sloveniji nepoznano, obliko kosovnih delnic. Od uveljavitve no-

vega ZGD-1 naprej ima družba tako možnost izbire med dvema

oblikama delnic, in sicer med:

a) delnicami z nominalnim zneskom ali

b) kosovnimi delnicami (t.i. oblika delnic brez nominalnega

zneska).

Delniška družba lahko izbere le eno obliko delnic in ne more

imeti obeh hkrati110. Do uveljavitve ZGD-1 uporabljen sistem del-nic z nominalnim zneskom je v slovenskem pravnem redu že

zelo dobro poznan, saj ga je opredeljeval tudi ZGD. Delnice z no-

minalnim zneskom se morajo glasiti najmanj na 1 evro ali njegov

večkratnik111.



109 Sedmi odstavek 694. člena in deveti odstavek 697. člena ZGD-1



5 Prehod na evro


str. 54

Kosovne delnice se ne glasijo in se ne smejo glasiti na nominal-

ni znesek, temveč ima vsaka kosovna delnica enak delež in pripa-

dajoč znesek osnovnega kapitala. Znesek v osnovnem kapitalu,

ki pripada posamezni kosovni delnici ne sme biti nižji od 1 evra.

Delež vsake posamezne kosovne delnice v osnovnem kapitalu se

določa glede na število izdanih kosovnih delnic (na primer: 1 del-

nica = 1 kos).112

Sankcija za drugačno določitev nominalnega zneska delnic kot

ga določa zakon ali v primeru, da pripadajoči znesek kosovnih

delnic ne znaša 1 evro, je ničnost takšnih delnic113.

5.3.1. Prehod na evro pri delnicah z nominalnimi zneski

Kadar ima delniška družba delnice z nominalnim zneskom, bo

potrebno opraviti preračun delnic in osnovnega kapitala iz to-

larjev v evre po metodi preračuna, ki je natančno določena

z zakonom. Za podlago izračuna se vzame najmanjši nominalni

znesek delnic v tolarjih in se ga preračuna po tečaju zamenjave.

Tako pridobljen znesek se zaokroži na dve decimalni mesti na na-

čin, kot ga bo določil zakon, ki ureja uvedbo evra114. Na podlagi

tako preračunanega nominalnega zneska delnic, se višji nominal-

ni zneski delnic izračunajo kot večkratnik tega zneska. Znesek

osnovnega kapitala pa je vsota tako izračunanih nominalnih zne-

skov delnic. Razlike v zneskih, ki izhajajo iz preračunavanja, se:

• razporedijo v kapitalske rezerve ali pa

• se pokrijejo po naslednjem zaporedju: 1. najprej iz nevezanih

rezerv iz dobička, 2. nato iz zakonskih rezerv in drugih vezanih



114 Na spletni strani Ministrstva za fi nance je dostopen predlog Zakona o uvedbi

evra http://www.gov.si/mf/slov/evro/predlog_maj_Zakon_uvedba_evra.pdf

5 Prehod na evro

str. 55


rezerv in 3. nazadnje iz kapitalskih rezerv, 4. morebitni še ob-

stoječi primanjkljaj pa se izkaže kot prenesena izguba. 115

Delnice z nominalnim zneskom se morajo glasiti najmanj na

1 evro oziroma njegov večkratnik116. Če na podlagi metode pre-

računa ne dobimo zaokroženih zneskov delnic na 1 evro je

potrebna ustrezna prilagoditev, kar bo prej pravilo kot izjema.

Posledica takih računskih operacij bo tudi ustrezna sprememba

zneska osnovnega kapitala, ki se lahko bodisi zmanjša bodisi po-

veča. Povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala je možno na

dva načina:

• z zaokrožitvijo zneskov na najbližji višji ali nižji cel evro ali

• z novo razporeditvijo delnic117.

Z novo porazdelitvijo delnic morajo soglašati tisti delničarji, ki

so v celoti vplačali delnice in na katere ne odpade njihovemu

deležu ustrezno število delnic ali odpade manjše število delnic

kot prej118.

Tolarski zneski so veljavni do dneva uvedbe evra oziroma

dokler se zneski delnic in osnovnega kapitala ne uskladi-jo z zneski, ki veljajo od dneva uvedbe evra. Če se že izdane

delnice glasijo na zneske v tolarjih, se morajo ti zneski uporablja-

ti enotno za vse delnice družbe, kar pomeni, da bi bil preračun le

za del delnic, ne pa za vse sočasno, v nasprotju z zakonom. 119

Popoln prehod na evro pred dnem uvedbe evra ni mogoč, saj do

tega dne evro ne bo zakonita denarna valuta v Sloveniji, za pravni

in plačilni promet, pa je kot valuta v Sloveniji določen tolar. Kljub

temu pa delniška družba lahko izvede vse potrebne priprave

115 693. člen ZGD-1

116 172. člen ZGD-1




5 Prehod na evro


str. 56

(vključno s sprejetjem skupščinskih sklepov) že pred dnem uvedbe evra, tako da bo z dnem uvedbe evra lahko predlagala

registrskemu sodišču vpis sklepov v sodni register120.

Znesek osnovnega kapitala in nominalni znesek delnic sta bistve-

ni sestavini statuta kot je določeno z zakonom.121 Za vsako spre-

membo statuta je potreben sklep skupščine, za katerega je kot

pravilo, potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepanju zasto-

panega osnovnega kapitala.122 Za namen prehoda na evro pa so

zaradi poenostavitve določene izjeme od tega pravila, in sicer:

1. navadna večina pri sprejemanju sklepa zastopanega osnov-

nega kapitala - za odločanje o prehodu osnovnega kapitala in

nominalnih zneskov delnic na evro123, in

2. navadna večina pri sprejemanju sklepa zastopanega osnov-

nega kapitala, pri čemer mora biti pri sprejetju zastopana najmanj polovica osnovnega kapitala – za odločanje

o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe

ali zmanjšanju osnovnega kapitala v obsegu, ki je potreben,

da se nominalni zneski delnic glasijo na najbližji višji ali nižji

cel evro124.

Medsebojna razmerja med pravicami, povezanimi z delnicami,

in razmerja njihovih nominalnih zneskov do osnovnega kapitala

ter razmerja glasovalnih pravic v d.d. se zaradi preračunavanja

iz tolarjev v evre brez soglasja prizadetih delničarjev ne smejo

spremeniti.125


121 183. člen ZGD-1

122 329. člen ZGD-1




5 Prehod na evro

str. 57


5.3.2. Prehod na evro pri kosovnih delnicah

Kosovne delnice po prej veljavnem ZGD niso bile dopustne, saj

jih je uvedel in opredelil šele ZGD-1, ki družbam daje na izbiro

oblike delnic. V primeru, da bo družba želela izvesti prehod na

evro in pri tem imeti kosovne delnice, bo morala pred izvedbo

prehoda na evro najprej uvesti kosovne delnice. To pomeni, da

bo morala spremeniti statut. Za sprejetje sklepa o spremembi sta-

tuta je pristojna skupščina in ga, v skladu s splošnim pravilom,

sprejme z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zasto-panega osnovnega kapitala. Šele s spremembo statuta pa bo

zagotovljena podlaga za prehod na evro.

Nadaljnja izvedba prehoda na evro je enostavna, saj se osnov-ni kapital družbe le preračuna s tečajem zamenjave.126 Kot

pri prehodu na evro v primeru delnic z nominalnim zneskom,

tudi pri delniških družbah s kosovnimi delnicami zneski v evrih

ne morejo biti navedeni v statutih pred dnevom uvedbe evra.

Vendar pa v primeru uvedbe kosovnih delnic zakon omogoča,

da lahko skupščina že pred dnem uvedbe evra in sočasno s spre-

jetjem sklepa o uvedbi kosovnih delnic, pooblasti nadzorni svet

ali upravni odbor, da v statutu vsebovane zneske osnovnega ka-

pitala zapisane v tolarjih z dnem uvedbe evra preračuna v evre

po tečaju zamenjave.127 Ker je prehod na evro obveza, ga je po-

trebno čimbolj olajšati, nenazadnje tudi v izogib sankcijam. Zato

je za namen prehoda na evro v primeru, da ima družba kosovne

delnice določena navadna večina pri sprejemanju zastopanega

osnovnega kapitala.



5 Prehod na evro


str. 58

5.4. Dematerializacija

Do uveljavitve ZGD-1 je veljalo, da so delnice praviloma izdane

kot vrednostni papir v materializirani obliki. Le izjemoma so bile

pod pogoji, ki jih določa poseben zakon, izdane v nematerializi-

rani obliki. Ta poseben zakon je Zakon o nematerializiranih vre-

dnostnih papirjih (v nadaljevanju: ZNVP)128. Materializirana ali

nematerializirana oblika je bila za večino delniških družb izbir-

na. Kljub temu pa so nekatere delniške družbe že sedaj morale

v skladu z drugimi predpisi izdati delnice v nematerializirani

obliki (po ZNVP: banke, zavarovalnice, borznoposredniške druž-

be in družbe za upravljanje)

ZGD-1 v 182. členu določa: »(1) Delnice morajo biti izraže-

ne v nematerializirani obliki.« Določba je jasna in ne dopušča

izjem. Alternativne izbire oblike izdaje delnic (med materializira-

no ali nematerializirano) tako z novim ZGD-1 ni več. Možna je le

ena oblika izdaje, to je izdaja v nematerializirani obliki. Tako kot

je že bila ustaljena praksa za takšno obliko delnic, ZGD-1 določa:

»(2) Za delnice iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe

zakona, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje.« Ta za-

kon je še vedno ZNVP. Praktična posledica te nove določbe je, da

morajo biti vse delnice, ki so izdane po uveljavitvi zakona, izdane

v nematerializirani obliki.

Delnica je oziroma bo v skladu z ZGD-1 nematerializiran vredno-

stni papir. Nematerializiran vrednostni papir pa je po 2. členu

ZNVP izjava izdajatelja vpisana v centralni register nematerializi-

ranih vrednostnih papirjev, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo

izpolnil obveznost iz vrednostnega papirja osebi, ki je zakoniti ime-

tnik vrednostnega papirja vpisana v centralni register. Nosilec129

128 Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP, Uradni list RS, št. 23/99

in nasl.)

129 dr. Nina Plavšak, Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih s komentar-

jem, GV, 1999, Ljubljana

5 Prehod na evro

str. 59


oziroma medij s pravicami tako ne bo več papirnata listina, tem-

več jo bo nadomestil elektronski nosilec teh pravic.

Vse delnice v nematerializirani obliki so vpisane v centralni re-

gister, ki ga vodi Klirinško depotna družba (KDD). Centralni

register je centralna informatizirana baza podatkov v katero se

vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vsa-

kokratni imetniki teh pravic ter morebitne pravice tretjih oseb

na vrednostnih papirjih130 (na primer: zastavna pravica). Delnice

se vodijo na računih izdajateljev in računih imetnikov.

Delnice v nematerializirani obliki so izdane, ko KDD v central-

ni register vpiše podatke o njenih bistvenih sestavinah in ko

te delnice vpiše na račune njihovih imetnikov. Za izdajo delnic

v nematerializirani obliki ter za vodenje računov in delniških

knjig je potrebno plačati denarno nadomestilo, ki je dolo-

čeno s Tarifo KDD131. Družba plačuje denarno nadomestilo za

izdajo in vodenje registra imetnikov vrednostnih papirjev132. To

nadomestilo se zaračunava:

• kot enkratna pristopnina ob izdaji vrednostnih papirjev (del-

nic) in

• kot letno nadomestilo za vodenje registra imetnikov vredno-

stnih papirjev, ki se zaračunava ob začetku posameznega ob-

računskega obdobja in je odvisno od števila delničarja, pri

čemer je določen minimalni znesek plačila.133

Tarifo KDD predpiše Agencija za trg vrednostnih papirjev (v na-

daljevanju: ATVP) s soglasjem Vlade Republike Slovenije (v na-

daljevanju: Vlada)134 in načeloma velja za vse delniške družbe in

imetnike delnic v nematerializirani obliki. ZGD-1 pa je določil,

130 Prvi odstavek 3. člena ZNVP

131 Tarifa za nadomestila za storitve v zvezi z nematerializiranimi vrednostni papirji

(Uradni list RS, št.: 24/2000 in nasl., v nadaljevanju Tarifa KDD)

132 4. člen Tarife KDD

133 6. člen Tarife KDD

134 89. člen ZNVP.

5 Prehod na evro


str. 60

da bo poleg obstoječe Tarife KDD, Vlada na predlog ministra,

pristojnega za gospodarstvo in ATVP, določila še drugo tarifo, in

sicer za družbe, ki po drugih predpisih niso zavezane k izdaji ne-

materializiranih vrednostnih papirjev.

Pojavi pa se vprašanje, kaj je z delnicami za katere do uveljavitve

ZGD-1 obveznost izdaje delnic v nematerializirani obliki ni ob-

stajala? ZGD-1 je to vprašanje uredil v okviru prehodnih določb

(695. člen ZGD-1).

ZGD-1 je za zamenjavo materializiranih delnic v nematerializira-

ne določil prehodno obdobje, katerega začetek je vezan na dan

uvedbe evra. V nasprotnem primeru, bi bila obveznost takojšnje

vzpostavitve stanja predvidenega z ZGD-1 in s tem takojšnja za-

menjava delnic iz pisnih listin v nematerializirano obliko za druž-

be ne samo nemogoča, temveč tudi nepraktična in v nasprotju

z načelom pravne predvidljivosti in s tem pravne varnosti.

Sedmi odstavek 695. člena določa:

»Delnice se v postopku prehoda na euro zamenjajo z delnicami

v nematerializirani obliki. Določbe tega zakona, ki se nanašajo

na delniške listine oziroma delnice, ki so izdane kot pisne listi-

ne, se uporabljajo do uskladitve delnic z določbami 182. člena

tega zakona. Ne glede na določbo 182. člena tega zakona so lah-

ko do dne uvedbe eura delnice izražene tudi v materializirani

obliki. Ne glede na določbe zakona, ki ureja nematerializirane

vrednostne papirje, določi tarifo Klirinško depotne družbe za

družbe, ki niso po drugih predpisih zavezane k izdaji nemate-

rializiranih vrednostnih papirjev, Vlada Republike Slovenije na

predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo in ATVP.«

Zadnji ključni trenutek za nastanek obveznosti za izdajo delnic

v nematerializirani obliki je dan uvedbe evra. Do tega dne bodo

delnice, ne glede na določbo 182. člena ZGD-1, še vedno legalno

5 Prehod na evro

str. 61


v pravnem prometu tudi, če bodo izražene v materializirani obli-

ki, torej v pisni listini.

5.5. Družba z omejeno odgovornostjo

Družba z omejeno odgovornostjo je družba katere osnovni kapi-

tal sestavljajo osnovni vložki družbenikov.135 V d.o.o. je prehod

na evro bolj enostaven, saj so deleži izraženi kot deli osnovnega

kapitala v ustreznih odstotkih, prav tako pa za poslovne deleže ni

mogoče izdati vrednostnih papirjev.

Prehod na evro se izvede na podlagi natančno določene meto-de preračuna. 136 Znesek osnovnega kapitala v tolarjih se pre-

računa v evre po tečaju zamenjave (1). Ta znesek v evrih se deli

s številom 100 (zaradi izražanja deležev v odstotkih) (2) in se nato

v skladu z zakonom, ki ureja uvedbo evra, zaokroži na dve deci-

malni mesti (3). S tako dobljenim zneskom se pomnoži v odstotku

izražen delež vsakega družbenika posebej, s čimer dobimo izra-

čun vrednosti osnovnih vložkov družbenikov v evrih (4). Vsota

vseh tako izračunanih osnovnih vložkov, pa je znesek osnovnega

kapitala d.o.o. v evrih (5).

Prikazano na izmišljenem primeru:

OK (osnovni kapital) = 2.100.000 SIT, družbeniki A,B,C imajo de-

leže po 25%, družbenika D,E imata po 10%; F pa 5%

Izračun: (1) preračun po tečaju zamenjave: 2.100.000 SIT/

239, 640 EUR137 = 8763,144717075 EUR

135 Podrobneje o ureditvi d.o.o. v poglavju o d.o.o.

136 Prvi odstavek 696. člena ZGD-1.

137 S predpostavko, da je tečaj menjave enak centralnemu paritetnemu tečaju.

5 Prehod na evro


str. 62

(2) delitev s številom 100: 8763,144717075 EUR/ 100 =

87,63144717075 EUR

(3) zaokrožitev na dve decimalki: 87,63144717075 EUR

= 87,63 EUR

(4) izračun osnovnih vložkov družbenikov A,B in C:

87,63 EUR x 25(%) = 2190,75 EUR ter

izračun osnovnih vložkov družbenikov D in E: 87,63 EUR

x 10(%) = 876,3 EUR

izračun osnovnih vložkov družbenika F: 87,63 EUR

x 5(%) = 438,15 EUR

(5) OK = 2190,75 EUR x 3 + 876,3 EUR x 2 +

438,15 EUR = 6572,25 EUR + 1752,6 EUR + 438,15 EUR

= 8763 EURRazlika v znesku preračunu je 0,144717075 EUR (in se razporedi

v kapitalske rezerve).

Razlike v zneskih, ki izhajajo iz preračunavanja, se:

• razporedijo v kapitalske rezerve ali pa

• se pokrijejo po naslednjem zaporedju: najprej iz nevezanih

rezerv iz dobička, nato iz zakonskih rezerv in drugih vezanih

rezerv in nazadnje iz kapitalskih rezerv. Morebitni še obsto-

ječi primanjkljaj pa se izkaže kot prenesena izguba.138

Tolarski zneski so veljavni do dneva uvedbe evra oziroma dokler se zneski osnovnih vložkov in osnovnega kapitala ne uskladijo z zneski, ki veljajo od dneva uvedbe evra. Že

obstoječi osnovni vložki se lahko tudi po dnevu uvedbe evra gla-

sijo na zneske v tolarjih, vendar se morajo ti zneski uporabljati

enotno za vse osnovne vložke.139

Tudi za družbe z omejeno odgovornostjo velja, da bo popoln pre-

hod na evro mogoč šele z dnem uvedbe evra, vendar pa ZGD-1

omogoča, da se priprave za prehod na evro lahko izvedejo že



5 Prehod na evro

str. 63


v okviru rednih skupščin v letu 2006. ZGD-1 daje tudi mo-

žnost, da skupščina s sklepom, ki ga sprejme že pred dnevom

uvedbe evra, izvede preračun po opisani metodi preračuna, so-

časno pa poslovodjo pooblasti, da z dnem uvedbe evra v družbe-

ni pogodbi vsebovane zneske nadomesti z zneski v tolarjih.140

Prehod na evro je obveza vsake družbe z omejeno odgovorno-

stjo. Zaradi preračuna osnovnih vložkov in osnovnega kapitala

v evro, je potrebna sprememba družbene pogodbe, o kateri pra-

viloma odločajo družbeniki na skupščini s tričetrtinsko veči-no glasov vseh družbenikov141. ZGD-1 je za namen prehoda na

evro olajšal ta prehod tako, da bo za družbe čim boj enostaven

in določil izjemo od tega pravila. Tako lahko skupščina sprejeme

sklep z navadno večino glasov vseh družbenikov, vendar pod

pogojem, da se sklep nanaša na spremembe družbene pogodbe,

s katerimi družba izvede prehod na evro in se pri tem ne spremi-

njajo dosedanja razmerja142.

Ostane samo še odgovor na vprašanje, ali mora imeti družba

osnovni kapital vplačan v celoti. V evrih določeni zneski bodo

začeli veljati z dnem uvedbe evra. S tem dnem bo pred prijavo

za vpis v register moral vsak družbenik plačati vsaj eno četrtino

osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih osnovnih vložkov

pa bo morala znašati najmanj 7.500 evrov, kar predstavlja tudi

minimalni predpisani osnovni kapital za d.o.o.143, in sicer ne

glede na višino osnovnega kapitala. Če bo imela družba osnov-

ni kapital določen v znesku 7.500 evrov, bo moral biti ta vpla-

čan v celoti. Do sedaj je veljalo, da morajo družbeniki vplačati

vsaj 1.100.000 tolarjev ali po preračunu približno 4.590 evrov144,

kar pa je manj od zahtevanih 7.500 evrov. V skladu z ZGD-1 je

ustrezna prilagoditev in s tem vplačilo manjkajočega zneska do



142 Sedmi odstavek 697. člena ZGD-1


144 Izračunano po centralnem paritetnem tečaji 239,64 tolarjev za 1 evro.

5 Prehod na evro


str. 64

7.500 evrov v takih primerih nujna. To obveznost pa je potrebno

izpolniti najkasneje v roku enega leta od dneva uvedbe evra145.

Če družbeniki tega ne bodo storili, se deleži družbe ne bodo mo-

gli prenašati, razen če bo nastopilo dedovanje, delitev skupnega

premoženja zakoncev ali v postopku izvršbe, prav tako pa družba

družbenikom tudi ne bo smela izplačevati dobička.

Medsebojna razmerja med pravicami, povezanimi z osnovnimi

vložki, in razmerja vložkov do osnovnega kapitala se s prera-

čunom tolarja v evro brez soglasja prizadetih družbenikov ne

smejo spremeniti.146

5.6. Sankcije v primeru neprehoda na evro

Predpisane so tri sankcije, pri čemer se prvi dve nanašata tako na

delniške družbe kot družbe z omejeno odgovornostjo, medtem

ko tretja velja le za družbe z omejeno odgovornostjo.

Predpisane sankcije so:

• globa za prekršek v višini od 16.000 evrov do 62.000 evrov za primer, da tudi v poslovnem letu po preteku dve-

letnega roka od dneva uvedbe evra družba ne bi izvedla po-

trebnih uskladitev v zvezi s prehodom na evro147;

• t.i. blokada registra, kar pomeni, da družbe, ki ne bodo

izvedle prehoda na evro, ne bodo mogle do te uskladitve

vpisati nobenih sprememb osnovnega kapitala, če ne bodo

sočasno predlagale tudi vpisa sprememb statuta ali družbe-

ne pogodbe s katero bodo izvedele prehod na evro v skladu

z določbami ZGD-1148 in



147 Prva alineja 1. odstavka 700. člena ZGD-1

148 Šesti odstavek 694. člena in peti odstavek 697. člena ZGD-1

5 Prehod na evro

str. 65


• prepoved prenosa poslovnih deležev in prepoved iz-plačevanja dobička družbenikom, če d.o.o., ki na dan

uvedbe evra nima vplačanega osnovnega kapitala v višini naj-

manj 7.500 evrov in tega ne vplača najpozneje v enem letu od

dneva uvedbe evra.149


5 Prehod na evro


str. 66

6. BILANČNE DOLOČBE

Bilančno pravo je opredeljeno v ZGD-1 v poglavju o Poslovnih

knjigah in letnem poročilu150. V tem poglavju se določajo pra-

vila o vrednotenju postavk v računovodskih izkazih, pravila

o členitvi računovodskih izkazov, pravila o sestavnih delih in vse-

bini letnega poročila, pravila o javni objavi letnih poročil, pravila

o revidiranju letnih poročil, pravila o obveznosti izdelave konso-

lidiranih letnih poročil ter njihovi vsebini in pravila o uporabi

čistega dobička poslovnega leta.

Določbe poglavja o poslovnih knjigah in letnem poročilu v ZGD-1

v celoti veljajo za kapitalske družbe in tiste osebne družbe, pri

katerih za njihove obveznosti ni neomejeno odgovorna nobena

fi zična oseba. Za podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom

za veliko oziroma srednje podjetje ne veljajo določbe o reviziji le-

tnega poročila. Za druge osebne družbe, ki niso dvojne družbe in

za podjetnika, katere podjetje ustreza merilu za majhno podjetje

veljajo samo splošna pravila o računovodenju, pravila o obvezni

javni objavi, določbe o sestavi bilance stanja, izkaza poslovnega

uspeha in prilog k izkazom in pravila o sestavi letnega poročila151.

150 8. poglavje ZGD-1

151 53. člen ZGD-1

6 Bilančne določbe

str. 67


6.1. Določitev velikosti družb - Mikro družba

Družbe in podjetniki se razvrščajo na podlagi povprečnega šte-

vila zaposlenih v poslovnem letu, čistih prihodkov od prodaje in

vrednosti aktive. Družbe in podjetniki se razvrščajo v skupino,

če dosegajo dve od teh treh meril. Namen razvrščanja družbe je

predvsem olajšati malim in srednjim družbam njihovo poslova-

nje, kar omogočata tudi obe bilančni direktivi.

Novost pri razvrstitvi družb in podjetnikov je razvrščanje tudi

na mikro družbe152. Za njih veljajo določbe ZGD-1, kot veljajo za

majhne družbe.

Tabela: Pragovi za razvrščanje družb v ZGD-1

Število zaposlenih Prihodki od prodaje v mio EUR

Vrednost aktive v mio EUR

Mikro družba 10 2 2

Mala družba 50 7,3 3,56

Srednja družba 250 29,2 14, 6

Velika družba, je tista družba, ki ni mikro, majhna ali srednja

družba. V vsakem primeru pa so velike družbe banke, zavaroval-

nice, borza vrednostnih papirjev, družbe, ki so dolžne izdelati

konsolidacijo.




str. 68

6.2. Sestava letnega poročila družb in podjetnikov153

Letno poročilo velikih, srednjih in majhnih družb, s katerih vredno-

stnimi papirji se trguje na organiziranem trgu je sestavljeno iz:

• bilance stanja,

• izkaza poslovnega izida,

• izkaza denarnih tokov,

• izkaza gibanja kapitala,

• priloge s pojasnili k izkazom in

• poslovnega poročila.

Letno poročilo majhnih kapitalskih družb, s katerih vrednostni-

mi papirji se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papir-

jev je sestavljeno vsaj iz:

• bilance stanja,

• izkaza poslovnega izida in

• priloge s pojasnili k izkazom.

Letno poročilo osebnih družb, ki niso dvojne družbe, in podje-

tnikov, katere podjetje ustreza merilom za majhno podjetje je se-

stavljeno vsaj iz:

• bilance stanja in

• izkaza poslovnega izida.

6.2.1. Bilanca stanja

V ZGD-1 je podana nova shema bilance stanja, ki je usklajena

z Direktivo 78/660/EEC154 in Mednarodnimi standardi računo-

vodskega poročanja. Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in

153 60. člen ZGD-1

154 Direktiva 78/660/EEC o letnih računovodskih izkazih določenih vrst družb (OJ

L 222, 14/08/1978 P. 0011 – 0031)


str. 69


obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta. Novost

v bilančni shemi predstavlja ločeno izkazovanje dolgoročnih in

kratkoročnih sredstev, ločeno izkazovanje fi nančnih naložb in

posojil ter izkazovanje lastnih deležev kot odbitne postavka na

pasivi bilance stanja, kar pomeni, da lastni deleži ne povečujejo

premoženja družbe155.

Srednje družbe morajo sestaviti bilanco stanja kot velike družbe,

pri javni objavi pa lahko objavijo skrajšano bilanco stanja, pri če-

mer lahko določene postavke pod arabskimi številkami združijo

pod »drugo«, vendar ne vseh. Tako morajo ločeno prikazati po-

samezna opredmetena osnovna sredstva, fi nančne naložbe, po-

sojila in terjatve do družb v skupini156. Družbe v skupini so tiste

družbe, ki so vključene v konsolidacijo157.

Majhne družbe pa lahko sestavijo in objavijo skrajšano bilanco

stanja, pri čemer so dolžne prikazati samo bilanco stanja samo po

arabskih črkah in rimskih številkah.

Majhne družbe razčlenijo in javno objavijo bilanco stanja naj-

manj na te postavke158:

SREDSTVA

A. Dolgoročna sredstva

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

1. Neopredmetena sredstva

2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve

II. Opredmetena osnovna sredstva

III. Naložbene nepremičnine

IV. Dolgoročne fi nančne naložbe







str. 70

1. Dolgoročne fi nančne naložbe, razen posojil

2. Dolgoročna posojila

V. Dolgoročne poslovne terjatve

VI. Odložene terjatve za davek

B. Kratkoročna sredstva

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo

II. Zaloge

III. Kratkoročne fi nančne naložbe

1. Kratkoročne fi nančne naložbe, razen posojil

2. Kratkoročna posojila

IV Kratkoročne poslovne terjatve

V. Denarna sredstva

C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

SKUPAJ SREDSTVA

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

A. Kapital

I. Vpoklicani kapital

1. Osnovni kapital

2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)

II. Kapitalske rezerve

III. Rezerve iz dobička

IV. Presežek iz prevrednotenja

V. Preneseni čisti poslovni izid

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta

B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

1. Rezervacije

2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve

C. Dolgoročne obveznosti

I. Dolgoročne fi nančne obveznosti


str. 71


II. Dolgoročne poslovne obveznosti

III. Odložene obveznosti za davek

Č. Kratkoročne obveznosti

I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev

II. Kratkoročne fi nančne obveznosti

III. Kratkoročne poslovne obveznosti

D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

6.2.2. Izkaz poslovnega izida159

Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke, odhodke in poslovni

izid poslovnega leta. V novi shemi se ne prikazuje več poslovne-

ga izida iz rednega delovanja in zunaj rednega delovanja. Prika-

že se samo čisti poslovni izid obračunskega obdobja, kot razlika

med prihodki iz poslovanja, prihodki iz fi nanciranja ter drugimi

prihodki in odhodki iz poslovanja, fi nančnimi odhodki in drugi-

mi odhodki. Ohranja se možnost poenostavljenega izkaza za sre-

dnje in male družbe.

V izkazu poslovnega izida se na novo ločeno izkazuje poleg fi -

nančnih prihodkov iz deležev v družbah v skupini tudi fi nančne

prihodke iz deležev v pridruženih družbah, fi nančne prihodke iz

deležev v drugih družbah in fi nančne prihodke iz drugih naložb.

Finančne odhodke iz fi nančnih obveznosti pa ločeno iz posojil

prejetih od družb v skupini in od bank. Finančne odhodke je treba

izkazati tudi iz izdanih obveznic in drugih fi nančnih obveznosti.

159 66. člen ZGD-1



str. 72

6.2.3. Priloge k izkazom

Priloge k izkazom predstavljajo zelo pomemben del letnega po-

ročila. Tudi tukaj stopnja razkritja ni enaka, saj so srednjim in

majhnim družbam, tako kot do sedaj, omogočene poenostavlje-

na razkritja.

Novost predstavljajo predvsem obvezna razčlenitev kapitalskih

rezerv v prilogi160. Tako jih morajo prikazati ločeno po:

1. vplačani presežek kapitala,

2. zneski, ki jih družba pridobi pri izdaji zamenljivih obveznic

ali obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zne-

skom obveznic,

3. zneski, ki jih dodatno vplačajo družbeniki za pridobitev do-

datnih pravic iz deležev,

4. zneski drugih vplačil družbenikov na podlagi statuta (na pri-

mer naknadna vplačila družbenikov),

5. zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega

kapitala ali zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom dele-

žev,

6. zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotevalnega

popravka kapitala.

Družbe, ki so zavezane k revidiranju letnih poročil morajo loče-

no razkriti znesek porabljen za revizorja in ločeno znesek za161:

• revidiranje letnega poročila,

• druge storitve revidiranja,

• storitve davčnega svetovanja in

• za druge nerevizijske storitve.

Nove obveznosti razkritij v prilogah k izkazom nastajajo za druž-

be, ki sestavljajo konsolidirana letna poročila. Za vsako družbo,

vključeno v konsolidacijo, je treba v prilogi h konsolidiranim iz-

160 15. točka prvega odstavka 69. člena ZGD-1

161 20. točka prvega odstavka 69. člena ZGD-1


str. 73


kazom navesti, na podlagi katerih pogojev je posamezna družba

vključena v konsolidacijo.162 Družba mora v prilogi h konsolidira-

nim izkazom navesti tudi družbe, ki jih zaradi razlogov izpustitve ni

vključila v konsolidacijo in pojasniti razloge za tako odločitev163.

6.3. Pravila o konsolidaciji164

Družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je nadrejena eni ali

več družbam s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje (podre-

jene družbe), mora pripraviti tudi konsolidirano letno poročilo.

Pri tem konsolidirano letno poročilo pripravi nadrejena družba,

ki je organizirana kot kapitalska družba ali kot dvojna družba in

v konsolidirano letno poročilo vključi le podrejene kapitalske

družbe, dvojne družbe in družbe organizirane kot druga istovr-

stna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe.

Družba je nadrejena drugi družbi, če je izpolnjen eden od teh

pogojev:

1. če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi;

2. če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslo-

vodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati druž-

benik te družbe;

3. če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo

na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega teme-

lja ali

4. če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe

z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih

pravic v tej družbi.

162 Šesti odstavek 56. člena ZGD-1

163 Osmi odstavek 56. člena ZGD-1

164 56. člen ZGD-1



str. 74

Glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, ka-

terih imetnik je nadrejena družba, se prištejejo glasovalne pra-

vice ali pravice imenovanja in odpoklica, ki jih imajo podrejene

družbe ali družbe, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali dru-

ge njej podrejene družbe.

Glasovalne pravice izračunane na podlagi primera iz 1., 2. in 4.

točke se zmanjšajo za pravice:

(a) izhajajoče iz delnic, ki jih ima oseba, ki ni niti nadrejena druž-

ba niti njegova podrejena družba ali

(b) izhajajoče iz delnic, pridobljenih kot poroštvo, če so te pra-

vice uresničene v skladu s prejetimi navodili ali pridobljene

z odobritvijo posojil kot del normalne poslovne dejavnosti,

pod pogojem, da so glasovalne pravice uresničene v interesu

osebe, ki je dala poroštvo.

Prav tako se od skupnega števila vseh glasovalnih pravic podreje-

nega podjetja, izračunanih na podlagi primera iz 1. in 4. točke od-

šteje glasovalne pravice iz delnic ali deležev, ki jih ima ta družba,

podrejena družba te družbe ali oseba, ki deluje v svojem imenu,

vendar za račun teh družb.

Nadrejena družba, ki skupaj s podrejenimi družbami ne dose-

ga pogojev za srednje družbe, pri čemer se merili za razvrstitev

družb čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata

za 20%, ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila. To

pa ne velja, če se z vrednostnimi papirji nadrejene ali katere od

podrejenih družb trguje na organiziranem trgu.

V konsolidacijo ni treba vključiti podrejene družbe, če to ni po-

membno za resničen in pošten prikaz. Če več družb izpolnjuje

to merilo, jih je treba vključiti v konsolidacijo, če so vse skupaj

pomembne za resničen in pošten prikaz.


str. 75


6.4. Poslovno poročilo

Na novo pa se kot del poslovnega poročila zahteva izjava o upra-

vljanju družbe. Izjava o upravljanju družbe bo obvezni sestavni

del za tiste družbe, ki so dolžne sestaviti poslovno poročilo, kot

sestavni del letnega poročila (velike in srednje kapitalske druž-

be, dvojne družbe, in male javne kapitalske družbe). V poročilu

bodo morale družbe navesti ali uporabljajo kakšen kodeks, javno

dostopnost tega kodeksa, ter če uporabljajo ta kodeks navedbo

posameznih določb kodeksa, ki jih družba ni upoštevala z poja-

snitvijo165.

Direktiva 2004/25/ES166 vključuje v 10. členu taksativno našte-

te informacije, ki jih morajo predmetne družbe v državah člani-

cah objaviti v letnem poročilu v skladu z bilančnimi direktivami

s področja prava družb. Poslovno poročilo družb, ki so zavezane

k uporabi zakona, ki ureja prevzeme167, mora vsebovati vse po-

datke, ki so pomembni za prevzemne aktivnosti. Tako bodo mo-

rale družbe navesti podatke o strukturi osnovnega kapitala, vseh

omejitvah prenosa delnic, pomembne imetnike delnic družbe,

vseh omejitvah glasovalnih pravic, delniških shemah za zaposle-

ne, obstoj delničarskih sporazumov, pooblastila članov organov

vodenja ali nadzora za izdajo in nakup lastnih delnic in vse po-

membne dogovore, ki predvideva nadomestilo med družbo in

njenimi zaposlenimi, če pride zaradi prevzemne ponudbe do od-

stopa, odpuščanja ali prenehanja delovnega razmerja168.


166 Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 o

ponudbah za prevzem (OJ L 142, 30/04/2004 str. 0012 – 0023)

167 Predlog Zakona o prevzemih -1 objavljen 5.5.2006 v Poročevalcu DZ, št.

49/2006

168 Šesti odstavek 70. člena ZGD-1



str. 76

6.5. Veljavnost določb v letu 2006

Zakon določa, da se določbe poglavja o Poslovnih knjigah in le-

tnem poročilu začnejo uporabljati in upoštevati že pri vodenju

poslovnih knjig in sestavi letnega poročila za poslovno leto, ki se

začne v letu 2006169.

169 702. člen ZGD-1


str. 77


7. LITERATURA

7.1. Zakoni in podzakonski akti:• Zakon o gospodarskih družbah-1 (Uradni list Republike Slo-

venije, št. 42/2006);

• Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list Republike Slove-

nije, št. 15/05 – UPB1);

• Zakon o notariatu (Uradni list Republike Slovenije, št. 4/06

- UPB2);

• Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list Republi-

ke Slovenije, št. 24/06 – UPB2);

• Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS,

št. 42/1993, 56/2001);

• Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP, Ura-

dni list RS, št. 23/99 in nasl.)

• Pravilnik o načinu in postopku vpisa ter vodenja podatkov

o samostojnih podjetnikih posameznikih v Poslovnem regi-

stru Slovenije (Uradni list RS, št. 62/05);

• Tarifa za nadomestila za storitve v zvezi z nematerializiranimi

vrednostni papirji (Uradni list RS, št.: 24/2000 in nasl., v na-

daljevanju Tarifa KDD).

7.2. Akti Evropske skupnosti:• Pogodba o ustanovitvi evropske skupnosti (PES);

• Uredbe Sveta št. 2169/2005 z dne 21. decembra 2005 o spre-

membah Uredbe št. 974/98 o uvedbi eura;

• Uredba o statutu evropske družbe 2157/2001/ES z dne

8.10.2001 (OJ L 294, 10/11/2001 P. 0001 – 0021);

• Priporočilo Komisije 2005/162/ES z dne 15. februarja 2005

o vlogi neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta

javnih družb in o komisijah upravnega odbora ali nadzorne-

ga sveta ( OJ L 052, 25/02/2005 str. 0051 – 0063);

7 Literatura


str. 78

• Uradno sporočilo Evropske komisije (neuradni prevod)

z dne 27. junij 2004;

• Protokol o konvergenčnih kriterijih iz člena 121. PES;

• Uredbe Sveta št. 2169/2005;

• Uredbo ES št. 974/98;

• Uredbo ES št. 1103/97, ki je bila spremenjena z Uredbo ES

št. 2595/2000.

7.3. Strokovna literatura:• Prof. Marjan Kocbek (redaktor) Zakon o gospodarskih druž-

bah s komentarjem – 1. in 2. knjiga, GV založba, Ljubljana

2002;

• B. Šaloven, Statusno preoblikovanje podjetnika, Pravna pra-

ksa št. 47/2005 str. 5-12;

• J. Bajuk, D. Kostrevc, G. Podbevšek, Kodeksi vladanja podje-

tjem v Evropi – izkušnje za Slovenijo, Združenje Manager, Lju-

bljana 2003;

• Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, 1994, Ljubljana;

• Prof. dr. Šime Ivanjko, prof. dr. Marjan Kocbek, Korporacij-

sko pravo, GV Založba, Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze

v Mariboru, Ljubljana, 2003;

• Načrt uvedbe evra, Banka Slovenije in Vlada Republike Slove-

nije, januar 2005,

• dr. Nina Plavšak, Zakon o nematerializiranih vrednostnih pa-

pirjih s komentarjem, GV, 1999, Ljubljana.

7.4. Spletne strani:• http://www.ius-software.si/Baze/sovs/B//VS40811.htm;

• http://www.bsi.si/html/projekti/evro/index.html;

• http://www.bsi.si/html/projekti/evro/index.html;

• http://www.evro.si/o-evru/kje/;

7 Literatura

str. 79


• http//europa.eu.int/comm/economy_finance/euro/docu-

ments/spelling_en.pdf;

• http://www.gov.si/mf/slov/nacrt_uvedbe_eura.pdf;

• http://www.ecb.int/ecb/legal/pdf/sl_con_2006_17_f_sign.

pdf;

• http://www.gov.si/mf/slov/evro/predlog_maj_Zakon_uved-

ba_evra.pdf.

7 Literatura


str. 80

7 Literatura

doo uprav dd sp evro bilan

Documents