Stev. 46 (608) L . X I I .

-NOVO MESTO, četrtek, 16. novembra 1961

L . : J DOLENJSKI LIST G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O

O B S P R E J E T E M P R O G R A M U P E R S P E K T I V N E G A R A Z V O J A NOVOMEŠKEGA O K R A J A V L E T I H 1961—1965

Naš okraj leta 1965

Črnomlja: 21 delegatov t u j i n e konference So -^•t tčne zveze v Novem l q * l u se bo iz Črnomlja \ e i i l o 21 delegatov. Izvo­l i 'o delavce, uslužbence,

' ^ va l c e l n žene.

*oksit pri Budini v

^ okolic 1 Rud ine v B e l i ^ćl 8 0 odk r i l i nahaja­n j boka: ta . S t r okovn j ak i \J°> Q a so tam precejšnje ^ e k i b i se j i h splačalo k^ 'Scat i . v pr ihodnje

shajališče boksita Se - s k ova l l .

58 milijard novih investicij

B r e z številik v t em k r a t ­k e m p r eg l edu seveda ne b o šlo. V s i j i h n ima jo r a d i , v endar včasih b re z p o m e r ­j a n j a ne gre. M e d t e m ko s m o v l e t i h 1057-1960 v l o ­žili v razvo j gospodars tva in splošne družbene de j a v ­nosti (šo'stvo, zdravs tvo , k u l t u r o itd.) v o k r a j u 24 m i l i j a r d i n 394 m i l i j o n o v d ina r j e v , n a m p o v e p r o ­g r a m ra z vo j a v l e t i h 1961

Čez 5 let bo dajala industrija že več kot 23 milijard din na­

rodnega dohodka „V teh 5 l e t i h b o m o v l o ­

žili v n o v a i n d u s t r i j s k a podjet ja i n z a razvo j d o ­sedan j ih i n d u s t r i j s k i h o b r a ­tov v o k r a j u d o b r i h 25 m i ­l i j a r d d ina r j e v . Z a t o p a naim bo o k r e p l j e n a i n d u ­s t r i j a d a j a l a l e ta 1965 že 58 m i l i j a r d d i n družbenega b r u t o p r o i z v o d a o z i r o m a 25 i n p o l m i l i j a r d e v r ednos t i družbenega p r o i z v o d a i n 23 m i l i j a r d ter 630 m i l j o n o v d i n narodnega dohodka .

To pa so p o m e m b n e š'e-v i l k e . S e l e ' a 1956 n a m j e da j a l a i n d u s t r i j a v o k r a j u koma j 4 m i l i j a r d e i n 375 m i l i j o n o v narodnega d o ­hodka , l a n i p a 9 m i l i j a r d i n

(Nadaljevanje na 6. strani )

Skora j 300 mlad ih deklet, prav takšnih kot je tale na s l i k i , dela v belokranjski trikotažni indust r i j i B E T I v Me t l i k i . O d leta 1958, ko je proizvodnja stekla, pa do danes je mlad i kolekt iv naredi l res velik razvoj . To n i p le t i l ska delavnica, kot b i morda kdo m i s l i l ; to je tovarna s sodob­n i m pro izvodnim procesom. Letos bodo ustvar i l i za 650 mil i jonov bruto proizvodov, prihodnje leto upajo do­seči mi l i jardo , pozneje pa t r i mi l i jarde ! Tokrat vam pred« stavljamo samo mlado dekle za en im i zmed mnogih stro­jev v B E T I . V naslednji številki pa vam bomo o življenju, delu i n ve l ik ih uspehih mladega ko lekt iva pr ipovedoval i na cel i s trani našega l is ta . Prihodnjič: reportaža o B E T I !

PRAZNIK ARMADE iN LJUDSTVA

Do leta 1965 bomo zgradi l i v okra ju 3000 nov ih stano­

vanjskih enot

o b n o v i l i p rogo Otovac— Bu ibn ja rc i , kda j si se prvič spe t p e l j a l z v l a k o m Iz B e l e k r a j i n e v L j u b l j a n o ? »Se le p r e d neka j l e t i . . . « porečeš — p a j e v endar l e m i n i l o od

Letošnja obletnica ustanovitve JLA, 22. december, bo prerasla v širok, zares vseljudski praznik — Ta in prihodnji mesec bo vrsta praznovanj v počastitev JLA in 20. obletnice začetka revolucije zajela vsa mesta in vasi, tik pred koncem leta pa bo izzvenela

v veličasten zaključek jubilejnega leta N i slučaj, d a smo p r a v

p r a z n i k J L A i z b r a l i za z a d ­n j i s p o m i n s k i d a t u m , v ok ­v i r u ka t e r ega se bodo letos še e n k r a t z v r s t i l e številne pros lave , posvečene 20-1 e t ­n i c i l j udske r evo luc i j e . Naša l j u d s k a armad,*' !<» z n - l a i z

revo luc i j e . P r v e temel je nove socialistične družbe so že 1. 1941 po l aga l i p a r t i z a n ­s k i b o r c i s puško v r o k i . T a k r a t j e pričela nas ta ja t i ed ins t vena l j u d s k a a r m a d a , k i j e i z v seh sovražnih o fenz iv i n zank , v b o j u s tehnično na jsodobne je op r em l j eno fašistično v o j ­sko v edno i n povsod izšla ko t z m a g o v a l k a . T o pa za ­to, k e r j e b i l a tesno pove ­zana z l j u d s t v o m . Naša a r ­m a d a je t u d i po osvobod i ­t v i os ta la neločljivo pove­zana z l j u d s t v o m . P a r t i z a n ­ska vojs 'ka je v štiriletnem bo ju p r e h o d i l a m a l o n e vso Jugos l a v i j o . V s a k ki-aj i n vsako nase l j e hrana s p o m i ­ne n a bo je i n dogodke, k i so letos n a p r o s l a v a h spet oživeli. P r a z n o v a n j a v j u -b : i e j n e m l e t u b o m o z a k l j u ­čili s p r o s l a v a m i v čast l j u d s k i a r m a d i , ed ins tvene ­m u s i m b o l u naše revo luc i j e , i n še e n k r a t p o t r d i l i t r d n o povezanost a r m a d e i n l j u d ­s t va .

P r o s l a v l j a n j e , k i se z a ­čenja že v t e m mesecu, naj bo čimbolj široko. I z og iba l i se b o m o c e n t r a l n i h p ros l av , v želji,, d a b i p r a z n i k J L A v s vo j s t v en i o b l i k i p r a z n o ­v a l o s l e h e r n o nasel je , s l e ­h e r n i k o l e k t i v i n s l e h e r n i državljan. V r a z n o t e r i h o b ­

l i k a h se b o i z o b l i k o v a l o so­de lovan je m e d eno t am i J L A i n l j u d s t v o m .

Našteli b o m o s a m o neka j o b l i k takšnega sode lovan ja , k i j i h p r e d v i d e v a v n o v e m ­b r u i n d e c e m b r u ga rn i z on J L A iz Novega mes ta . R a z ­govor prvotoorcev z našega področja s starešinami i n v o j a k i g a rn i z ona o r a z v o j u N O B p r i nas so e n a i z m e d m n o g i h o b l i k . H k r a t i bodo p r vobo r c i o b i s k a l i šole i n

m l a d i n i p r i p o v e d o v a l i o b o j i h v l j u d s k i r e v o l u c i j i . V o j a k i i z enot v našem p o ­dročju bodo o b i s k a l i d e l o v ­ne k o l e k t i v e i n s i o g l e d a l i tehnološki proces v p r o i z ­v o d n j i t e r na to v razgovo ­r i h z d e l a v c i i n o r g a n i D S spozna l i d e l a v s k o s a m o ­u p r a v l j a n j e ; h k r a t i pa b o ­do v o j a k i p ro i z va j a l c e sez­n a n i l i s s v o j i m živl jenjem i n d e l o m v J L A . P r i p a d n i ­k i g a r n i z o n a bodo na v s e h šolah n a svo j em območju p r i r e d i l i z a m l a d i n o p o l j u ­d n a p r e d a v a n j a o l j u d s k i i i r m a d i , šolski o t r o c i p a b o ­do p i s a l i na loge o n a s t a n ­k u , o najvažnejših s v o j -s t v l h i n značaju J L A , o o d -(Nadaljevanje na 8. strani )

Z načrti med članstvo SZDL N a seji občinskega odbora

S Z D L v Črnomlju so v pe­tek razprav l j a l i o de lu orga­nizacije v jesenski in z imsk i sezoni. V k ra j i h , k jer delo kra jevn ih odborov n i b i l o zadovolj vo. in tam, k jer de­javno;.!, organizaci je v sploš­nem n i Sla, bodo ustanov i l i sekcije h k lube . V občini je že 29 kra j evn ih org :n i zac i j So r a!jst.i.ne zveze i n 14 podružnic, vendar so sekcije le v Črnomlju, na V i n i c i i n morda Se kje, k l u b i pa v Semiču S t ransk i vasi i t d . Tud i člunov je precej manj , kot b i pričakovali, saj je le 58 odstotkov vo l ivcev včla­njenih v S Z D L . Čeprav bo na zadnj i konferenc i s k l e n i ­l i , da bodo še letos ime l i 70 odstotkov članov iz vrst vo ­l ivcev , glede tega vprašanja,

še n i bi lo ve l iko narejenega^ N a seji so pove r i l i čianfj| občinskega odbora S Z D L , k i bodo obiskal i vse kraje i n najkasneje do 25. decembra vsk lad i l i delo k ra j evn ih od ­borov Socialistične zveze z dejavnostjo občinskega od ­bora.

V R E M E od 17. do 27. novembra 1961

Sred i novembra dvo- a l i tr idnevno izboljšanje v r eme­na, nato močna ohladitev a snegom do nižin i n bur jo . Nekako od 20. do 26. n o ­vembra brez b i s t ven ih p a ­dav in i n hladno vreme. — Okrog 27. novembra p a d a ­v ine . U r . V . H .

Včeraj dopoldne sta oba zbora okrajnega l j u d ­skega odbora na skupn i seji v Vidmu-Krškem po temeljiti ra zprav i Ln s p r i pombami ter priporočili °dbornikov sprejela program perspekt ivnega razvo­ja novomeškega okra ja za razdobje 1961—1965. 2e Prejšnji teden je program, potem ko so ga obdela l i v s i pr is to jn i sveti OLO, temel j i to razčlenila tud i Sačasna skupna odborniška komis i j a ; n jen p red ­stavnik je na včerajšnji seji OLO poročal med d r u -8im tud i o pobudah, k i so j i h v zvezi s programom dali člani komisi je . Med t em ko bomo o seji podrob­neje poročali v pr ihodn j i številki, ob jav l jamo iz pre jetega programa nekatere najvažnejše m i s l i i n številke. O p rogramu, k i daje pregled nadaljnjega vsestranskega razvoja našega okraja i n k i je p lod Po l e tnega dela organov k o m u n in OLO, de lovnih kolektivov ter političnih kot družbenih organizaci j , 'borno obširneje seveda še p isa l i . M e d dokument i , k i 8 0 j i h sprejel i l j udsk i odbo rn ik i obeh zborov OLO •zadnja leta, je nov i p rogram prav gotovo najpo­membnejši, verjetno pa tud i najzanimivejši.

.Kakšno b o življenje v n o -^ t i & e m o k r a j u čez 4 l e -^ Zakaj čez štiri i n ne čez ! ? • P r v o l e to novega pe t -^ e g a p l a n a že teče i n C ' i ste poročila, d a so ne -<C**i k o l e k t i v i že p r e d te-

i z p o l n i l i s vo j e letošnje v T & e dolžnosti - na loge v 'sto 1961, p r v o leto no-

J * t l e t k e . t a k s n o bo življenje v

leta 1965? M o r d a je t j j kdo s k o m i g n i l z r a -^5?'. češ — odvečna s k r b . S bi m i s l i l i t ako daleč. [ V e n d a r . . . n i s m o šele

k r a t k i m sta l j p r e d r u -* C n a m i porušenih hiš v flu^m mes tu , S e v n i c i , o b ji ? ° uničeni t o v a r n i p a ­

te na V i d m u , p a v p r a z ­

n i h Brežicah, o b požganih b e l o k r a n j s k i h i n g o r j a n s k i h vaseh? M a r nj m i n i l o šele neka j let, k o smo z b i r a l i žeblje i n opeko z a obnovo porušenih šol v večini vseh našiih mest i n vas i ? K d a j , i ova ' * : * ^ '•n ' i^aorav

t i s t i h h u d i h , težkih časov, ko s m o se znašli v osvobo­j e n i d o m o v i n i g o l i h rok , t o ­d a s r c p o l n i h , vese l ja i n l e ­p i h načrtov, ka j vse bomo n a r e d i l i , že k a r 16 p o m l a ­d i . . .

Šestnajst l e t . K a k o k r a t ­k a d o b a — dojenček j e k o ­maj od ras t e l v o t r oka , m i p a s m o v t e m b u r n e m p o l ­d r u g e m dese t l e t ju s p r e m e ­n i l i podobo B e l e k ra j i n e , Spodnega P o s a v j a i n osredn je Do l en j ske , da j e ne b i p r epozna l , k d o r je n i v i ­de l pre j . N a r e d i l i , i z d e l a l i , z g r a d i l i i n p o s t a v i l i smo to­l i k o novega, d a smo p r a v ­zap rav že vs i k a r n e k a m pozab i l i , kako j e b i l o n e ­koč, šele p r e d 20, 15 le t i v teh naših k r a j i h . A ne s a ­m o t o : čedalje več potreb, želja i n zahtev i m a m o , v e ­dno več i n več b i r a d i še i m e l i — s k r a t k a : ne zaosta­j a m o več. nočemo zaosta­j a t i .

do 1965, d a bomo p o r a b i h z a i nves t i c i j e v gospodar ­stvo v s edan j i pe t l e tk ; k a r 46 m i l i j a r d i n 440 m i l i j o n o v d ina r j e v , z a splošne druž­bene de j avnos t i p a 11 m i l i ­j a r d i n -640 m i l i j onov . T o pomen i povečanje z a 190 odsto tkov . Širok j e t a n a ­črt, t oda denar , k i ga b o m o vložili p r e d v s e m v i n d u ­s t r i j o , kme t i j s t v o i n go­zdars t vo ter v t u r i z e m (te panoge gospodars tva i m a j o t okra t prednost ! ) , n a m bo bogato ob res t ova l napore d e l o v n i h l jud j v o k r a j u .

** Na s l i k i : skup ina z »bestrzajulmi topovi« »e p r emika na nov poioaaj

m tsm ; _ A

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Za varnost pri delu v Brežicah

N a d 190 m i l i j o n o v d i n a r ­j e v i z gube n a r o d n e g a do­h o d k a je b i l o v 9 m e s e c i h letošnjega l e ta s a m o v o b ­čini Brežice! T a i z r edno v i ­s o k a i z g u b a z a r a d i i z pada p r i d e l u v s l e d b o l e z n i i n nesreč p r i d e l u , n a r e k u j e n u j n e i n učinkovite u k r e ­pe . M e d uspešne u k r e p e s p a d a v s e k a k o r z a v a r o v a ­n j e d e l o v n i h mes t p r e d ne ­srečami i n p o k l i c n i m a obo ­l e n j i , u r e d i t e v s t a n d a r d a naših d e l o v n i h l j u d i , vse ­s t r a n s k a v zgo j a i n k o n t r o ­l a i z v a j a n j a p r edp i sov . Naš de l avec ko t o s n o v n i p r o i z ­va j a l e c i n u p r a v l j a v e c i m a vso p r a v i c o h i g i e n s k o - t e h -nične zaščite. N e samo p r a ­v i co , i m a t u d i v e l i k o dolž­nost , da u p o r a b l j a p redp i se i n s r eds t va z a v a r s t v o p r i d e l u .

O d 12. do 18. t. m . i m a ­m o t eden v a r n o s t i p r i d e l u .

K m e t G u s t a v Av-be l j i z Žužemberka j e l e t os n a 8 a r i h p r i ­d e l a l k a r 4800 k g k r m n e pese . T o j e r e k o r d e n p r i d e l e k , k i p r e d s t a v l j a povpreč­j e 60.000 k g n a hek­t a r . D a j e t a k m e t d o b e r k m e t i j s k i p ro ­i z va j a l e c , n a m pove­d o t u d i o s t a l i p r i d e l ­k i , s a j j e v z a d r u g o p r i n e s e l z e l j n a t o gla­vo , težko p r e k o 7 k g ! R e k o r d e n p r i d e l e k je dosege l t u d i p r i bu ­čah, pšenice s a n pa­s t o r e p a m u j e uspe­l o p r i d e l a t i n a hekt ­a r 3800 k g .

K o m i s i j a za va rnos t p r i d e l u p r i občinskem s i n d i ­k a l n e m sve tu v Brežicah se j e t eme l j i t o p r i p r a v i l a n a akc i j o . Poseben odbo r je u r e d i l r a zs tavo o H T V , k i je o d p r t a v D o m u J L A od 12. d o 18. n o v e m b r a vsak d a n o d 8. do 18. u re . R a z s t a v a j e bogata, d o b r o ure j ena i n p r i k a z u j e higiensko-tehnič-n o vairstvo, p r ome tno i n požarno v a r s t v o v zvez i s pro izvodni i m n rocesom i n

d e l o m . R a z s t a v o je o d p r l v nede l jo ob 8. u r i p r edsed ­n i k o d b o r a tov . Toplišek. T a r a z s t a v a j e p r v a take v rs te v Brežicah i n j e zanjo v e l i k o z a n i m a n j a m e d de­l o v n i m i k o l e k t i v i i n p r e b i ­v a l s t v o m .

Posebne k o m i s i j e so ob s o d e l o v a n j u inšpekcije za de lo p reg l eda l e p r o i z vodne i n uslužne o r gan i zac i j e v

•zvezi z zaščito de la . N a splošno se je s i t u a c i j a o d pre t ek l ega l e ta p o p r a v i l a , v e n d a r še ne zadovo l ju j e . B o l j e so ure j ene zaščitne nap rave , slabše je pa z vzgo jo de l avcev i n z i z d a j a ­n j e m u s t r e z n i h p r a v i l n i ­kov . G l e d e sestave p r a v i l ­n i k o v j e ^reba p o u d a r i t i , da to n i s o šablonizirani p r e d ­p i s i z a r a d i p r edp i sov , t e m ­več da m o r a t a k p r edp i s v sebova t i vse e lemente , p r i ­lago jene p o s a m e z n i m o r ga ­n i z a c i j a m i n da se m o r a s t a lno p r i l a go j e va t i n o v i m p o t r e b a m v k o l e k t i v i h .

Brežiška k o m i s i j a za v a r ­nost p r i d e lu i m a v p r o g r a ­m u t u d i v r s t o p r edavan j i n p r edva j an j e f i l m o v s po­dročja v a r n o s t i p r i d e l u T a k o akc i j o je že i z vede l r u d n i k G l o b o k o , o r g a n i z i r a ­n a pa bo še v D o b o v i . C e r ­k l j a h , B r e g a n i , v Brežicah in v o k o l i c i .

P r a v b i b i l o , da to druž­beno k o r i s t n o akc i j o pod ­pre jo vse organ i zac i j e . Dlžnost d e l o v n i h k j l e k t i -vov je, da s i v s i og ledajo razs tavo i n se polnoštevil-no udeleži o p r edavan j i n a k c i j za čim boljšo varnos t p r i d e lu . ; — e k

Tpet družbene obveznosti!

V črnomeljSki komuni l judje slabo izpolnjujejo družbene obveznosti saj do l ­gujejo občini Se okrog 45 mi l i jonov d inar jev davkov . Organizaci je in kra j evn i od­bori naj spodbujajo kmeto­valce, da bodo čimprej po­r a v n a l i dolgove, i n j i m raz ­ložijo, da je rudi tega težko uresničevati občinske načrte.

R e d k o k d a j se zgod i , d a b i m o r a l a k a k a v l a d a p r e k l i c e v a t i i z jave las t ­nega v e l e p o s l a n i k a o z i r o m a ga d e ­z a v u i r a t i , k a k o r se t e m u reče po d i ­p l omatsko . Se redke j e se to doga ja , če je v e l epos l an i k res i z b r a n a oseba i n n a tako občutljivem mes tu , ko t j e zahodnonemški v e l epos l an ik H a n s K r o l l v M o s k v i . T o d a p r a v to se je zgod i lo v z a d n j i h d n e h , k o se je prvič razširila vest o nekakšni n o v i sov jet­s k i p o b u d i o z i r o m a p r ed l ogu z a reši­tev b e r l i n s k e g a vprašanja.

V e s t i o n o v i sov j e t sk i p o b u d i so prišle v svet po r a z g o v o r i h , k i j i h je i m e l zahodnonemški v e l epos l an ik K r o l l v M o s k v i s p r e m i e r o m H r u ­stov um. B i s t v o pobude na j b i b i l o v tem, d a b i se štiri ve l es i l e s p o r a z u ­me l e o n o v e m s ta tusu z a z a h o d n i B e r l i n i n o dos topu do njega, i n v t e m , d a b i b e r l i n s k o vprašanje reše­v a l i ločeno od m i r o v n e pogodbe z Nemčijo. M e d t e m i s t i k i s t a prišla n a d a n d v a u g o d n a m o m e n t a : H r u -ščev je baje p o t r d i l n a m e n sov je tske v l ade , d a reši b e r l i n s k i spor s poga­j a n j i i n — k a k o r je b i l o že rečeno — sov j e t ska v l a d a j e p r i p r a v l j e n a z a ­četi poga jan ja o n o v e m b e r l i n s k e m s ta tusu , p r eden sk l ene m i r o v n o po­godbo z V z h o d n o Nemčijo.

V e l e p o s l a n i k K r o l l j e b i l t i s t i , k i je p r v i sporočil n o v i n a r j e m de l t i ­stega, o čemer se je pogovar j a l s Hruščcvom i n o m e n i l nove pred loge . V z a h o d n i h državah n iso d a l i nobene u radne i z jave , ke r , k a k o r vse kaže, n iso o z adev i v ede l i nič določenega. Z a h o d n i p r e d s t a v n i k i v M o s k v i so se eelo pritoževali, da j i h je K r o l l ob ­ves t i l o r a z g o v o r i h šele .jen d a n po­zneje. T u d i v B o n n u so b i l i v i d e t i

presenečeni, d o k l e r n i A d e n a u e r j a s ­no poveda l , d a se zahodnonemška«po-l i t i k a ne bo p r a v nič s p r e m e n i l a . U r a d n i z a s t o p n i k i b o n n s k e v l a d e so za t r j e va l i , d a Z v e z n a r e p u b l i k a N e m ­čija n i d a l a nobene nove pobude z a reševanje b e r l i n s k e g a i n nemškega vprašanja i n d a j e K r o l l prekoračil svo ja poob l a s t i l a , če je Hruščevu p r e d l a g a l k a k e nove pobude v i m e n u bonnske v lade . T o je l a h k o s t o r i l s a ­m o v s vo j em i m e n u , n i k a k o r p a ne v i m e n u B o n n a .

P r a v k o to pišemo, se v e l epos l an ik vrača v B o n n , d a b i poročal A d e -n a u e r j u , z u n a n j e m u m i n i s t r u i n d r u ­g i m v i s o k i m b o n n s k i m f u n k c i o n a r ­j e m , k e r je »ravnal n a svojo roko« .

T o d a vprašamo se, če je t ako i z ­kušen d i p l o m a t , ko t je K r o l l , res r a v ­n a l n a svojo r oko . A l i n i to m o r d a u t r j evan je A d e n a u e r j e v e g a položaja t i k p r e d n j e g o v i m o b i s k o m v W a -s b i n g t o n u , k j e r bo A d e n a u e r i m e l razgovore s p r e d s e d n i k o m K e n n e d v -j e m .

Značilno je, d a je p r e m i e r H r u -ščev čestital A d e n a u e r j u ob n j egov i p o n o v n i , četrti i z v o l i t v i z a k o n c l e r j a i n d a je A d e n a u e r odgovo r i l . T o i n p a K r o l l o v o r a v n a n j e »na svojo ro ­ko « n a j b i pokaza l o Z a h o d u , d a je Z a h o d n a Nemčija dovo l j močna, d a r a v n a z n jo Sov j e t ska z veza ko t z ev ropsko ve l es i l o a l i vsa j ko t z e n a ­k o p r a v n i m članom z a h o d n i h ve l es i l .

V B o n n u zatr ju je jo , d a bo K r o l l od' p o k l i c a n i z M o s k v e i n razrešen svo­j i h dolžnosti, če se bo i zkaza lo , , d* j e prekoračil svo je pr i s to jnos t i 1* f r a v n a l n a svojo pobudo . Vsekakor t u d i K r o l l n i p r e v i s oka cena, k i b i J° B o n n plačal z a u t rd i t e v svoje velja* ve v očeh z a h o d n i h zave zn ikov . Nw bo tako a l i drugače, zadeva še n i KOO" čana, k e r se p r a v z a p r a v n iso do kon­ca i z r e k l i n i t i v M o s k v i n i t i v **" h o d n i h g l a v n i h m e s t i h .

V s k l a d u s ponovno obsodbo S t a '

l i n a i n k u l t a osebnos t i so tud i v

v z h o d n e m B e r l i n u i n po vsej Nemčiji začeli ods t ran j e va t i S t a l i n * ' ve s p o m e n i k e i n p r e i m e n o v a t i kra j 6

- i n u l i c e . T a k o so ponoči pod zaščito vzbo<r

nonemške po l i c i j e p o d r l i v e l i k Sta l ' ' n o v s p o m e n i k v središču B e r l i n a . P* s k l e p u m a g i s t r a t a v v z h o d n e m B«"" l i n u so t u d i de l S t a l i no v e aleje p**" i m e n o v a l i v A l e j o K a r l a M a r x a , d<*J g i d e l p a v F r a n k f u r t s k o alejo. ' sporočilu m a g i s t r a t a je rečeno, da & to s t o r i l i po proučevanju gradi* 1 ! X X I I . k ong r e sa K P Z S S R i n žara* »kršitev r e v o luc i ona rne zakon i tos t i obdob ju k u l t a osebnost i S t a l i n a i ' h u d i h pos led ic , k i so i z tega nastalo*

Sodeč po p r v i h r e a k c i j a h so sfcl*' mag i s t r a t a o o d s t r a n i t v i Stal inove? s p o m e n i k a p r e b i v a l c i vzhodne*!* B e r l i n a sp re j e l i z v e l i k i m zadovoU' s t v o m .

Na Senovem ni trgovine z zelenjavo?

N a Senovem imajo t r gov i ­no z zelenjavo, vendar je_ta-ko slabo-založena z ze lenja­vo in sadjem, da n i vredna ' esa imena. K o sem jo ne­davno obiskal , so Imel ! na zalogi samo k r o m p i r (po 22 dinarjev) In j abo lka (25 d i ­narjev). Pos lovodk in ja po­slovalnice je povedala, da na Senovem v" letnem času zele­njava ne gre v prodajo. S a ­mo v prvem po ' l e t ju je zna -Sal ka lo sadja in zelenjave 85 500 dinar jev .

Zakaj senovške gospod'nje k l j u b prevozn im stroškom kupujejo zelenjavo na živil­skem trgu v Krškem aH v tamkajšnji t rgov in i z ze le­njavo? Zato, ker je tam ce­neje i n tud i Izbira je večja. C> b i b i la pos lova ln ica na Se­

novem bolje založena, b i ro - trebno s trgovino z zelenjavo manje gospodinj v Krško na Senovem nekaj ukren i t i , odpadlo. Vsekakor bo po- D . K .

K R M E U K R M E U

Potrošniki p r e m o g a !

Kupujte najboljši in najcenejši slovenski lignit! Inižanje cen posameznih vrst od 150 do 370 din pri toni, razen tega zni­žani prevozni stroški!

Rudnik Krmelj

ZA PITANJE PRA s a m o

ker pospešuje <* e W 3 }

Proizvaja Droger iJ 8 ' Ljubljan«

KROLLOV PRIMER

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED

TITO V SKOPJU: DA BI LAŽJE IN HITREJE

NAPREDOVALI

N a ve l ikem zoorovanju graditeljev avtomo­b i l ske ceste »Bratstvo i n enotnost« ter prebival­cev Skop ja i n predstavnikov l judstva iz vseh krajev Makedoni je je ime l predsednik republ ike Jos ip Uroz T i to zelo pomemben govor, v katerem se je dotakni l številnih aktua ln ih problemov iz notranjepolitičnega življenja. Govor i l je tudi o izredno pozi t ivnem odmevu na beograjsko kon­ferenco neangažiranih držav, o prot i jugoslovanski propagandi reakc ionarnih krogov v ZDA , o re-vanšističnl po l i t i k i v /.ah. Nemčiji v luči Vrača-rićevega pr imera , o X X I I . kongresu K P Z S S R i n o kitajsko-albanski gonji pro t i jugoslovanski socialistični po l i t i k i . — Tokrat bomo povzeli naj­važnejše m i s l i iz tistega dela Titovega govora, k i se nanaša na probleme notranjepolitičnega življenja.

V začetku je tovariš T i to govori l o op t imizmu, k i preveva našo mladino z vedr im pogledom v pr ihodnost . Naša mlad ina pomaga gradit i našo socialistično deželo, hkrat i pa gradi tudi samo sebe. V t em ko mlad ina v mnogih deželah ne v i d i nobene perspektive za svojo prihodnost, ker je perspektivo povsem zatr la vojna psihoza, naša m lad ina i n vsi jugoslovanski narod i delajo In grade, kot da bo traja l m i r vedno.

Potem, ko je poudar i l uspehe, dosežene v petnajst ih letih povojne graditve, k i so pripo­mog l i , da se naša država uvršča med razvite evropske države, je govor i l o nekater ih pojavih, k i j i h moramo odstranjevati , da b i lažje i n hi ­treje napredoval i . Tako p r i industr ia l i zac i j i naše dežele dost ikrat premalo pazimo, a l i bodo števil­na podjetja, k i j i h gradimo, tud i rentabi lna. Pre­ma lo paz imo na to, da ne b i grad i l i podjeti j istega značaja ne glede na to, če je t r g i e nasi­čen. Grad i t i moramo tovarne, za katere imamo surov ine doma In bomo ime l i a l i že imamo za

njihove proizvode bolj aH manj zagotovljen t rg v naši deželi a l i izven nje.

Tovariš T i to je nadalje govor i l o preve l ik i razkropl jenost i majhnih podjeti j , kjer n i mo­goče organiz irat i seri jske proizvodnje z v isoko produktivnost jo in so zato pro izvodi drag i . Ima­mo podjetja, k i bi rada proizvajala vse, namesto da b i v č i m v e č j i mer i kooper i ra la z d rug im i podjetji in tovarnami na zdrav i in enakopravni osnovi .

V nadaljevanju svojega govora je tovariš T i to obsodi l pojave, ko odpuščajo posamezne delavce zato, ker so kr i t i z i r a l i negativne pojave na zdra­vi osnovi, v prizadevanju, da se stvar i izboljšajo. Dejal je, da si je sistem samoupravl janja pr ido­bi l na svetu že doslej tak ugled, da b i b i la veli­kanska škoda, če b i ga o k r n i l i z navidez drob­n i m i s tvarmi i n negat ivnimi pojavi .

Tovariš predsednik je nato govor i l o pojav ih nelojalne konkurence v naši zunanj i t rgov ini , s katero škodujejo našemu gospodarstvu, ker poti­skajo cene navzdol . Očitno je preveč zunanje­t rgov insk ih podjeti j , k i so zgolj posrednik i i n nimajo nobene zveze s proizvodnjo. Pro izvodna podjetja b i se mora la bol j zan imat i za izvoz. Če ne morejo neposredno, samostojno izvažati, p a se naj več n j ih dogovori za skupno prodajo svo j ih izdelkov na tu j ih t rg ih . Potem bodo pro­izvajalc i laže proučevali tuje tržišče l n po t em usmerja l i tud i svojo pro izvodnjo .

Ze pred let i smo govor i l i , da ne smemo b i t i več odvisni od vremena i n da moramo ustvar i t i takšne pogoje v kmet i j sk i pro izvodnj i , k i nam bodo ne glede na to, a l i bo a l i ne bo suše, za­gotovi l i dovol j pr ide lkov za prehrano našega prebivalstva. K l j u b ve l i k im uspehom p r i zago­tovitv i teh pogojev (uvajanje sodobnih modern ih sredstev) pa še ne moremo dobi t i toliko pr i ­delkov, ko l i ko r j i h potrebuje naša skupnost, ker še vedno premalo pr ide lamo na nesocialističnih, razdrobl jenih gospodarstvih. Zato bo treba pove­čati setvene površine na socialističnem sektor ju . To ne pomeni , da bomo s si lo j emal i te površine, marveč bomo da l i potrebna sredstva za poveča­nje proizvodnje na socialističnem sektor ju . K o bomo ime l i 500 do 100 tisoč hektarov setvenih površin, k i j i h bomo obdelal i na sodoben način, tedaj se nam ne bo zgodilo, da ne b i ime l i do­volj k r u h a ne glede na to, a l i bo sušno leto a l i ne. K m e t bo prej a l i slej spoznal , da je t reba tako delat i , ke r je samo na ve l ik ih površinah, obdelanih na sodoben način, mogoče p r i d e l a t i mnogo kmet i j sk ih pr ide lkov, l judem na vasi pa zagotoviti enake pogoje kot delavcu v tovarni . Treba je m i s l i t i na mlad ino , k i sedaj beži v to­varno i n bo ostala v kmet i j s tvu le, če J i bomo zagotovil i iste pogoje kot v Industr i j i . Zato pa je treba kmeti jstvo začeti obravnavati kot tovar­no — s sodobnim načinom proizvodnje i n na ve l ik ih površinah.

Tovariš T i to je na koncu tega dela svojega govora opozor i l na to, da so pomanjkl j ivost i tud i na socialističnem sektor ju kmet i js tva . Te Je treba h i t ro odstranjevati , da b i pokazal i , da vemo, ka j hočemo i n ka j Je boljše. V kmet i j s tvu moramo ubrat i pot spodbudnega nagrajevanja kmet i j sk ih delavcev, da bodo ob k a r največji vnemi da l i

naši državi čimveč pr ide lkov .

• Z e o d 2. n o v e m b r a t ' * i g l a d o v n a s t a v k a več tisoč K žireev po f r a n c o s k i h l*2«j m e d n j i m i t u d i alžirskih v « " te l jev , na čelu z B e n Be lo "Vj Je neva rnos t , d a b i vsaj p,, n e k a t e r i h že zdaj nastop"^ s m r t . so f r a n c o s k a oblastva noči n a 13. n o v e m b e r n a s l L , odpe l j a l a s k u p i n o alžirskih d l t e l j e v v bolnišnico.

• V P a r i z u so se z b r a l i c l ^ p a r l a m e n t o v držav N A T O . j bt o b r a v n a v a l i odnose J L , V z h o d o m l n Z a h o d o m ln l i n s k o vprašanje. M e d d r l l t V Je s e k r e t a r N A T O S t l k k e r ' j a v i l , d a j e »berl inska p r i s i l i l a svet N A T O i n vo.'»" t

ob l a s t i , d a so da l e p r e d " k r e p i t v i vojaških s i l « .

• Položaj v Južnem v , e ' ! ' i * m u se čedalje b o l i zao-< r ' j (

Z ene s t r a n i se k r e p i fi1,,,,«' V l c t k o n g . k i p r i z a d e v a filtlt u d a r c e desničarskemu t c ,tr N g o D i n D l e m a , z d ruge '.„ti n i p a so Z D A začele P 0 1 ^ ! -v Južni V i e t n a m ve l i k e * $ čine orožja, b o m b n i k o v . ^ o p r e m e , da b i za jez i l e " k 0

rustično n e v a r n o s t - . 1

• V d o m o v i n o se ie A j J f J u g o s l o v a n s k i državljan jfup Vračarlč, k i so ga nemške o b l a s t i v M u , " V p r o t i z a k o n i t o n re t l rn l e -od p u s t i l e še l « po štirih ^Jct* p r i t i s k o m ogorčenja J f ( h oT m n e n j a po v s e h e v r o p s K " žavah. ^

M A t e n s k o sodišče Je l o nemškega vo jnega » { L , jf M a x a M e r t e n a n a o s e " 1 o 6 r r

če. Obtožen Je b i l . d a J« » d* k o v a l grške državljane, ^dfi so m e d nacisUčno oK u>jj« i" s o d e l o v a l i z o k u p a t o r j i - , tir t e n Je i m e n o v a l m e d n ) "„ii<'5 d l s edan jega grškega P f r - , f K a r a m a n l l s a . P r e d <snS'.)(i*1' M e r t e n a I zpus t i l i z o D rV,0<l".< ,; v l j o . d a OrčIJa z a u p a *"JJj nemškemu p r a v o s o d j u . » $i<r b i u v e d l o pos t opek P r o u

J e m u državljanu. f • F i n s k i z u n a n j i min j * * „fi

o b i s k a l M o s k v o l n »u"£, r a z g o v o r e s s o v j e t s k i ! " T» n J i m m i n i s t r o m G r o m i " 0 ' v j « r o b i s k Je b i l v z ve z i » n « * " s k l m p r e d l o g o m , d a % . u * " ! . In Z S S R s k u p n o prouči pe za z a v a r o v a n j e *v0'ZMr Ja v p r i m e r u n a p a d a *

Ste v. 46 (608) D O L E N J S K I L I S T Stran 3

P ...»ave za t eden v a r --losti , k i t r a j a od 12. do 18. n o v e m b r a , so

v novomeškem o k r a j a d o ­bro poteka le . N a zaseda ­njih okra jnega s i n d i k a l n e -t* p l e n u m a , n a o k r a j n i *°nierencj z a va rnos t p r i ^ l u i n n a skupščini o k r a j -"ega Z a v o d a za soc ia lno '»varovanje, v Društvu Varnostnih inženirjev l n tehnikov z a o k r a j N o v o *esto so a n a l i z i r a l i uspe -• " i dosežene od l ansko l e t ­n a t edna v a r n o s t i . T a s e d a n j a so d a l a p o m e m b -B * pobude i n pred loge z a jjftnkovito va rnos tno služ-b o - Z a s t o p n i k i , k i so b i l i " * nasedanj ih , so r a z u m e l i jjvojo v logo, k a r potr ju je jj'jstvo, d a so občinski s i n ­dikalni s v e t i — k o m i s i j e z a v arnost p r i d e l u ime l e šir-

** zasedanja, n a k a t e r i h so "Jdeloval i v s i z a in t e r e s i r an i ••»itelji v k o m u n i . N a v a ­jamo i e n e k a j b i s t v e n i h **atovitev i z teh zasedanj .

Izredna d i n a m i k a našega ••spodarskcga ra zvo j a , če-JaUe večje uve l j a v l j an j e " " h a n i z a c i j e v p r o i z v o d ­n i i n vse večja m o t o r i z a -' " la dajejo p r o b l e m u v a r ­a t i v edno večji p omen . , Teden va rnos t i j e spod ­budil večino gospoda r sk ih / •an i z a c i j , d a so nesreče z? Po n j i h nas ta lo ma t e -f'a'no i n m o r a l n o škodo j*? n eje ob ravnava l e . S k u -

so o d p r a v i t i v z r o k e n c -j **• U g o t o v i t i m o r a m o , d a o va rnos tna i n p r e v e n -J j a z d r a v s t v e n a služba v J ^ n j i h l e t i h doseg la po -/^•nbne uspehe t u d i v no -v°meškem o k r a j u , i . f oda tk i kažejo, d a s ta

l i L l e t a 1 9 5 9 P r i i a v l J e n i

nesreči p r i d e l u , l e ta i * 6 0 - 3073 i n v p r v i p o -gkl tega l e t a 1.509 ne -Jj*^- Čeprav se j e Število J a v n i h z a va r o vancev po­d a l o z a 2.000 a l i 7 - 8 jj*?1-. število nesreč p r i v JJ n i naras l o , marveč je M

d v e h l e t i h pad l o z a 16 ^»totkov. p a r a d i nesreč p r i d e l u je JJ° i e t a 1959 povprečno j ! *a d a n 157 za de lo ne -i ? " ž n i h z a va r o vancev a l i J * odst., z a r a d i česar je Jj^adlo 49.060 d e l o v n i h V,;.1 • z a r a d i b o l e z n i p a j e j j? Povprečno 1.066 a H

* odst. z a v a r o v a n c e v z a M , ° nezmožnih l n i z gub l j e -

333.747 d e l o v n i h d n i . k M ' n e s r e c ' n obo l en j

v»f a l ; 4,50 odst. z a va ro -C<*v b o l n i h , z a r a d i če­li , , smo i z g u b i l i 382.807

V°V n>h d n i . d! ietu 1960 je b i l o z a r a ­t i n « s reč p r i d e l u v sak VjJ! 157 a l i 0,54 odst. z a -Ht|°v'ancev nezmožnih za l i l 0 je b i l o z a r a d i tega

j en ih 49.381 d n i ; z a -t>r ' »olcznl p a j e b i l o po v -J ^ j n ° v sak d a n 1046 aH t , . "dst. z a v a r o v a n c e v ne -C ^ i h za de lo l n Je b i l o Hl^Uenlh 328.448 d e l o v ­n i h "-I'- S k u p n o jo b i l o \y a l i 4.13 odst. l j u d i I«, . nezmožnih z a de-

l e Imelo z a pos le ­nik ' zgubo 377.829 de lov ­n i . »t , D r v l p o l o v i c i lctošnje-V * i* W l o z a r a d i ne -^ i ? 1 ' ' < ' * ' M m > ! n a n P ° v " >kl| v" »74 a l i 0.57 odst. 1

, z a va r o vancev ne -H"> Vn 7 A M o ( i z gub l j c -V m , 8 , 5 d e l o v n i h dni ) . JJl j ' »olezni p a je 962 Sfk . , °«lst. z a v a r o v a n c e v ?•> i 2 , n J« b » o lJ*ub l .|c -S o h 2 9 2 o l o v n i h d n i . ^ V » N . X 1 C 1 , 1 , 0 V S I , K D A N

%l er*>o l . l S f i a l i 1.73 l jud i ho lhJh l n za

p* " k o ž n i h 7- . r - . r * « -v » ih° ' l* '*«bUi 157.127 d c -

* n l .

N a v e d e n i p o d a t k i kažejo, d a je v letošnjem p r v e m po l l e t ju število nesreč v p r i m e r j a v i z l a n s k i m pov­prečjem pad lo z a 7 odst., če upoštevamo p r i t em po­rast števila z a v a r o v a n c e v ; m e d t e m ko je prišlo l a n i n a eno nesrečo 14 bo le ­z e n s k i h d n i , j i h je b i l o l e ­tos 18. T o p o m e n i , d a je b i l a resnost poškodb več­j a i n d a so b i l e poškodbe težjega značaja. Z a n i m i v o , d a so b i l e težje poškodbe v. manjših gospodarsk ih or ­gan i z a c i j ah , k i ima j o ne ­ure jeno va rnos tno službo.

Z a n a r o d n o gospodar­stvo pomen i j o nesreče p r i d e l u i n obo l en ja v e l i k o i z ­gubo. L e t a 1960 je b i l o s a ­m o z a n a d o m e s t i l a plače z a r a d i d e l o v n i h nesreč i z ­plačanih 24,690.000 d i n . z a -

O b t e d n u v a r n o s t i

r a d i obo len j p a 180,703.000 d i n ; v šestih mesec ih le­tošnjega l e ta z a poškodbe 16,906.000 d i n , z a druge bo l e zn i 85,652.000 d i n . P r i t em n iso upoštevani s t ro ­ški z d r a v l j e n j a i n stroški i n v a l i d n i h oseb, k a r pre ­sega l e tno n a d 90,000.000 d i n . I z guba n a n a r o d n e m d o h o d k u v l e tu 1960 je znašala z a r a d i nesreč 105,181 d i n , z a r a d i obo l en j p a 699.594.000, v šestih me ­sec ih letošnjega l e ta pa z a ­r a d i nesreč 76.700.000 i n z a r a d i obo len j 414.700.000 d i n . S k o d a z a r a d i nesreč p a je de jansko še večja, k a j t i z a r a d i n j i h nasta ja v r s t a d r u g i h i z gub ; us t a ­v i t ev de la , manjša p ro i z ­v odn j a , nižja p r o d u k t i v ­nost, m a t e r i a l n a škoda n a s t r o j i h i n še d ruge posred­ne i zgube, z a katere sp l oh n i poda tkov . Čeprav je p r ­vens t v en i c i l j s k r b i z a varnos t p r i d e l u v s o c i a l i ­stični družbi človek, nje­govo zd rav j e i n bo l - s i de ­l o v n i pogo j i , p a t u d i m a ­t e r i a l n i h i zgub ne b i s m e l i z anemar j a t i . P r i k a z a n o 7-odstotno l e tno znižanje s k u p n i h d n i z a r a d i nesreč i n obo len j od l e ta 1959 d a ­l je p r eds t a v l j a z a naš o k r a j l e tno n a d 95.000.000 d i n , k i močno ov i r a j o izboljšanje življenjske r a v n i p r o i z v a ­ja l cev .

R U D I H K V A T I N

November - mesec boja proti t /

alkoholizmu Na žalost spada Jugosla-

inja med države, kjer se spije največ alkoholnih pi­jač. V Sloveniji pa pred­njačimo s t em, da je pri nas videti največ pijanih ljudi. Pijančevanje je velik madež na slovenski kulturi; znižuje ne samo ugled, temveč ovira tudi hitrejšo rast duhovne, materialne in socialne kulture.

Alkoholizem uničuje te­lesno, duševno in socialno zdravje, zmanjšuje delovno zmogljivost, ruši družinsko srečo, ogroža telesno, du­ševno in moralno zdravje

Tud i tak ih prizorov — žal — v našem okraju ne manjka : pred odhodom v šolo dovo­ljujejo starši o t roku še po-žirek v ina; »za muč«, kakor rad i pravi jo nespametni ro­ditel j i , pa ne vedo, da ubijajo z a lkoho lom otrokove možga­ne i n življenjsko odpornost

otrok; v industriji in pro­metu spravlja v nevarnost življenje in uničuje druž­beno premoženje.

Sedem let se je v Slove­niji Rdeči križ sam bojeval proti alkoholizmu. ' Treba je poudariti, da to ni boj proti alkoholu in zmerne­mu pitju alkoholnih pijač, temveč boj proti pijanče­vanju. Rdeči križ Slovenije je imel v tem času določen uspeh, čeprav Se* nt p r o t i pijančevanju bojeval z di­rektnim napadom in~ če­prav se po bvetu opaža, da se uživanje alkoholnih pi­jač čedalje bolj širi in da trgovska mreža z vsemi sredstvi propagira take pi­jače. Rdeči križ je na Do. lenjskem uspel predvsem med šolsko mladino s šol­

skimi mležnimi kuhinjami, s sadnimi sokovi in z vzgo­jo podmladka RK, med od. raslimi pa s sokovniki in kajpada z zdravstvenim prosvetljevanjem, ki je že nad 9 let zelo intenzivno zlasti na podeželju.

Zdaj pa Rdeči križ ni več osamljen. Centralni odbor Socialistične zveze delovne­ga ljudstva je odločil, naj bo mesec november po vsej Jugoslaviji posvečen boju proti alkoholizmu. G l a v n i i n okrajni odbori SZDL so v ta namen imenovali po­sebne odbore in prav tako so začeli delata ti odbori pri občinskih odborih SZDL, pri katerih je v so­delovanju z Rdečim križem in drugimi množičnimi or­ganizacijami glavno te'.i'oče dela.

Okrajni odbor SZDL v Novem mestu je imenoval odbor za boj proti alkoho­lizmu in je na seji in na posvetovanju z množični­mi organizacijami in za­stopniki občinskih odborov SZDL razpravljal pod pred­sedstvom tov. Viktorja Zu­pančiča o problemih pijan­čevanja. Med drugim so sprejeli tudi naslednje smernice:

1. Vso akcijo naj prevza­mejo občinski odbori SZDL, ki naj tesno sodelu­je predvsem z RdeCim kri­žem in drugimi množični­mi organizacijami pa tudi z ustanovami, šolami in podjetji.

2. Priredijo naj se razsta­ve, predavanja pa naj bodo po vseh šolah, ustanovah in podjetjih. Tudi na zboro­vanju SZDL in drugih or­ganizacij, na roditeljskih sestankih, na zbor ih, voliv­cev itd. je potrebno govo­riti o vsestranski škodljivo­sti pijančevanja in o sred­stvih, ki to socialno bole­zen zdravijo.

3. Pospešuje naj se pri­pravljanje sadnih sokov po šolah in doma s sokovniki, suši naj se sadje, obnavlja­jo naj se opuščene sadne sušilnice. Poudariti je treba važno vlogo dobro suše­nega sadja za prehrano.

4. Mleko in mlečni izdel­ki so in ostanejo bistveni sestaimi del zdrave ^prehra­ne ne samo za mladino, am­pak tudi za starejše, če ho­čejo ostati dolgo mladi in dočakati visoko starost. Mleko v prahu je pravo kravje mleko in po vredno­sti ne zaostaja za tekoiim, svežim mlekom.

5. M l a d i n a Maj se upora­bi za akcije proti pijanče­vanju! Mladina se prosvet-Ijuje in vzgaja v šoli pri pouku in pri podmladku RK, izven šole pa mladino vzgajata dom in okolje. Mladi ljudje potrebujejo pomoči, da bodo svoje pre­sežne sile koristno izrabili, dajmo jim možnost za pravo razvedrilo in koristne igre.

Predvsem pa potrebujejo dobrih vzgledov, ki naj jih jim dajo v s i v z g o-j it el ji; starši, šolniki in javni delavci vseh smeri.

6. Zdravstveni domovi naj se zavzamejo za zdrav­ljenje alkoholikov! Alkoho­liki so bolniki, ki so naj­večkrat zagrenjeni iz raznih vzrokov. Zato moramo Z njimi vselej obzirno rav­nati.

7. Društvo šojerjev naj ima predavanje o alkoho­lizmu in dolžnostih držav­ljanov.

8. Gostinska zbornica naj poskrbi, da bo po vseh go­stiščih pestra izbira brezal­koholnih pijač! Ukrene naj, da bodo gostinci lahko iz­vajali vsa določila o toče­nju alkoholnih pijač!

9. V obratnih menzah in okrepčevalnicah naj se iz­ločijo alkoholne pijače!

10. Omeji naj se izdelova­nje umetnih vin, ki je se­daj pri nas 11-krat večje, kot je bilo pred 11. svetov­no vojno. Naši vinogradni­ki naj proizvajajo več kva­litetnega {jrozdja, ki ga pri nas zelo manjka itd.

Boj proti al!:oholizmu po­meni prizadevanje za zdra­vo življenje, za socialistič­ne odnose med l j u d m i , z a socialistično družbo z viso­ko socialistično kulturo. Za te visoke cilje je treba ne­kaj žrtvovati in se marsi­čemu odpovedati.

Ing. Ivo Zobec

Predavanja za JLA 7. n o v e m b r a so p r i p a d n i ­

k o m novomeškega g a r n i z o ­na p r e d a v a l i o r a z vo ju N O B in l j u d s k i r e v o l u c i j i n a Do l en j skem, o n a p a d u n a Bučko in o povo jn i s o c i a l i ­stični i z g radn j i M i r o T h o r -ževskv, T o n e Počrvina, M i ­l a n Sepetavc , M i l o r a d D i -mitrijevič, R i h a r d Romih^ A l o j z Sonc i n L j u b o Miloše-vič. V o j a k i so po p r e d a v a ­n j u vprašali m a r s i k a j , k a r j i h je z a n i m a l o , i n so b i l i z e lo z adovo l j n i , k e r so l a h ­k o s p o z n a l i z godov ino k r a ­jev, v k a t e r i h žive.

Podoben ra zgovo r za s t a ­rešine novomeškega g a r n i ­zona bo v k r a t k e m . P r e d a ­van je je b i l o eno i z m e d m n o g i h srečanj te v rs te , k i se bodo z v r s t i l a v p r i h o d ­n j i h d v e h mesec ih . G a r n i ­zon J L A se tovarišem, lai so p r e d a v a l i ko t p r v i , p o ­sebej z ahva l ju j e .

Tako v i n i ne pi jemo! Koza­rec a l i dva sta lahko pri jetno poživilo i n okrepčilo, kdor pa se z n j im brezumno nal iva, ga n i vreden ne potreben!

P O T A D O E L E K T R I K E V S U H I K R A J I N I

Do lgo želena e l e k t r i k a b o v n o v e m b r u zasve t i l a t u d i v G r a d e n c u , v V e l i k e m i n M a l e m L i p j u . P r e b i v a l c i teh vas i so letos k l j u b te­žavam z v e l i k o p r i z a d e v -r o s t j o začeli d e l a t i . P o s e b ­no m a r l j i v j e b i l o d b o r n i k e l e k t r i i i k a c i j s k e g a o d b o r a J t k a G o l o b i z G r a d e n c a , k i tud i zda j nep res tano s k r b i , a a de l o po t eka v r e d u .

Z A P I S K I Z Z A D N J E S E J E OBČINSKEGA L J U D S K E G A O D B O R A V N O V E M M E S T U

Urejanje pokopališč, prometa in drugo Samo letos je bilo v novomeški občini na novo registriranih 238 motornih vozi l — Za združitev manjših gasi lskih društev govore predvsem razlogi za večjo učinkovitost ob požarih — Novo: MEDOBČINSKA ZAVAROVALNICA za komune Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje

D n e v n i red ločenih i n skupne seje obeh zborov občinskega l judskega odbora Novo mesto 8. novembra je ime l ka r 18 točk. Seja je t ra ja la od devet ih dopoldne do 4. ure popoldne brez pre­k in i t ve .

G l a v n a točka je bi lo po­ročilo sveta za notranje za ­deve, k i je zajelo probleme pokopališč, vprašanje C i g a ­nov, požarno varnost in var ­nost prometa. Izčrpno ln pregledno poročilo sveta za notranje zadeve Je sprožilo ž.vo razprtrvo, v kater i so sodeloval i odborn ik i obeh zborov. V poročilu nakazano prob lemat iko bomo v izvleč­k i h ob jav i l i v p r ihodn j ih številkah našega 1 sta. Danes navajamo samo glavne zaključke.

Ustanov l j en Je samostojen zavod za upravo pokopališč v občini. Obenem Je b i l sprejet sklep, da se manjša pokopališča .združijo v eno.

V občini je 59 pokopališč, skoraj vsa v slabem .s tan ju . S t rokovna komis i ja bo pre­gledala vsa pokopališča i n p r ip rav i l a načrte za nj ihovo ureditev.

Zadeva Ciganov je b i l a že večkrat na seji l judskega odbora, o tem često razprav­ljajo tud i zbor i vo l ivcev . V prvo vroto pr izadevanj za ureditev tega vprašanja sodi težnja, da bi dosegli stalnost b ivanja c igansk ih družin na enem k ra ju z možnostjo za ­posl i tve dela zmožnih, ter obvezno šolanje otrok. C i ­gansk im družinam je treba omogočiti, da si postavijo stalne domove i n da se vključijo v normalno druž­beno življenje.

V občini • h i t ro narašča promet z osebnimi v o z i l i . Samo letos je bi lo na novo r eg i s t r i ran ih že 238 motorn ih voz l i . Enako h i t ro naraščajo tudi -prometne nesreče, k a ­terih je b i lo letos že 130. Sk l ep i i n priporočila seje se

nanašajo na stopnjevanje naporov i n ukrepov za večjo prometno varnost na naših cestah.

N a območju občine je 38 prostovo l jn ih gas i l sk ih d r u ­štev. Zvečine so vsa slabo opreml jena i n ne morejo uspešno nastopit i v času po­žarov In d rug ih nesreč. Sprejet je b i l predlog, naj se manjša društva združijo v večja in da se pr i nabavi gasi lske opreme da prednost gas i l sk im eno.am v večjih k ra j i h .

Podpredsednik obč. L O je odbornike seznani l s pote­kom pr ip rav za gradnjo to­varne ravnega stek la v No­vem mestu. Gradn ja tovarne je zagotovljena. Oba zbora sta spreje la sklep o ustano­v i t v i medobčinske zavaro­valnice , k i bo prevzela dolžnost dosedanje podruž­nice D O Z v Novem mestu. Sedež medobčinske zavaro­va ln ice bo v Novem mestu,

delovala Pa bo za področje občin Novo mesto, Trebnje, Me t l i ka , Črnomelj, Kočevje in R ibn i ca . Odbo rn ik i so t u -dii osvoj i l i p red logo reorga­nizac i j i k omuna ln ih služb in cestne službe v občini.

Več kot štiri leta se je v leke l razmej i tven i spor med nekate r imi l o vsk imi družinami, z last i med L D Novo mesto i n L D Do l en j ­ske Topl ice . T a spor je b i l

• že večkrat obravnavan na seji l judskega odbora. Slo je za nekaj sto hektarov povr ­šine med K r k o in robom h r i ­ba p r i Gorn j em po l ju . I zha­jajoč s stališča dobrega lov­skega gospodarjenja In za ­kon i t ih določil, da so meje med lovišči čimbolj naravne in vidne, je l judsk i odbor na tej seji sk l en i l naj se sporni del lovišča dodel i l o v sk i družini Novo mesto.

K o t na vsak i sej i je tudi na tej l judsk i odbor rešil vrsto u p r a v n i h i n premo­ženjskih zadev. Za rad i so­rodnosti prob lemat ike , k i jo obravnavajo posamezni sve­t i , je b i lo nekaj svetov p r i obč. L O združenih. Po t r j en je b i l sk lep de lavsk ih svetov Splošnega čevljarstva —

Novo mesto i n podjetja P l a ­n ika iz kran ja , da se pod­jetje Splošno čevljarstvo priključi P l a n k i . V e t e r i na r ­ska postaja Žužemberk se priključi postaji Novo me ­sto. L j u d s k i odbor je izdal več poroštev i n Imenoval z a upravn ika gostinskega pod ­jetja 2užemberk Jožeta Z u ­pančiča.

Obširno razpravo na sej i je sprožil predlog, da so starši šoloobveznih otrok višjih razredov osnovne šole Se la -Hin je obvezni pošiljati te otroke v Prevo le l n Ambrus . Prešolanju otrok višjih razredov iz navedene šole so se nekater i starši odločno u p r l i . Raje v id i jo , da so otroci brez pouka, ko t da b i j i h pos la l i na te šole, k i imajo mnogo boljše pogo­je za kva l i t e ten pouk kot šo­la v Se l ih , k i n ima n i t i p r o ­storov miti učnih moči. M e d ­tem, ko iz Lopate, k i i m a najdelj do navedenih šoi, otroci hodi jo v šolo, se temu upirajo predvsem na Se l i h in V ise jcu , čeprav je to v ve l iko škodo predvsem otrok samih in nj ihove bodočnosti. L judsk i odbor je spre je l sklep, da so starši pr i zade­t ih otrok dolžni pošiljati otroke na šoli v P r e vo l ah l n A m b r u s u . Občinski l j udsk i odbor pa bo poskrbe l z a uredi tev bližnje po t i iz Se j do P revoU

Pravilniki, narejeni v naglici-mrtvorojena deca

0 Članico komis i je , k i je sodelovala p r i sestavi pra­v i l n i k a o de l i tv i osebnih dohodkov v črnomaljskem pod­jet ju »Belokranjki«, sem vprašal: »Po kakšnih m e r i l i h ste sestavl jal i pravilnike?« Pomolčala je, nato so jo spodbu­di le tovarišlce i z uprave: »Povej, razloži!« »Veste, jaz sem samo ocenjevala delovna mesta. Z a številke ne vem. Tovariš računovodja bo več povedal!«

0 Računovodja p r i »Belokranjki« je začel: »Je že res, da je tovarišica pr iprav l ja la analizo delovnih mest, je pa neizkušena. K o t tehnik dela p r i podjetju šele nekaj me­secev . . . « »Zakaj ste j o izbrali?« sem ga p r e k i n i l . »Ni­mamo kadra i n tud i časa ne.« »Koliko članov je v k om i ­siji?« »Sedem, toda delat i m o r a m sam, oz i roma največ jaz.« »Kolikokrat se je komis i j a sestala?« »Ja, b i l o je nekajkrat . Takra t smo podrobneje pretehtal i tale m o j p rav i ln ik . Se d i rektor ja m o r a m vprašati, če se z n j i m s t r in ja , pa . . . « »So organizacije razpravl jale o pravilniku?« »Da, del za delom.« »Pa kolektiv?« »Oba p rav i l n i ka smo nab i l i na oglasno desko, tako da s i j i h pro izvaja lc i l ahko ob vsakem času ogledajo. Nj ihove pr ipombe upoštevamo.«

S p r a v i l n i k i o de l i t v i či­stega dohodka i n osebnih dohodkov so prišli med vsemj, črnomaljskimi pod­j e t j i v »Belokranjki« na j ­d l j e . M e r i l a o čistem dohod­k u so že uve l j av i l i , medtem k o bo o p r a v i l n i k u nagraje­van ja ra zp rav l j a l še de lav­ska svet.

Značilen je si&tem mer i l , po ka te r ih bodo v »Belo­kranjki« d e l i l i osebne pre­jemke. P r i ana l i z i de lovn ih mest so točkovali posamez­n a de lovna mesta ne glede n a to, a l i je p r i s tro ju teh­n ik , k v a l i f i c i r a n delavec a l i priučen delavec, k a r pome­n i , da bo plačana res samo stor i lnost ne pa človek z do­ločenim nas lovom. N a takem de lovnem mestu b i se dalo potemtakem za povprečno doseganje dnevne norme, za vestno razporejanje izdelkov v razrede, s pr izadevanjem, d a b i b i lo čimmanj odpad­k o v i n po loml j en ih igel na šivalnih stro j ih , upoštevajoč še sk rb posameznika za nad ­povprečno kva l i t e to i zde l ­kov« i n da bo p l an »vsaj« stoodstotno r ea l i z i ran , dose­či 100 točk. Povedano d r u ­gače b i to pomeni lo , da bo de l a vka ob svo j i povprečni s tor i lnost i pre je la 25 do 30 tisočakov mesečnih pre jem­kov . P r i tem bo lahko sama izračunala, ko l i k o bo dobi la , saj v »Belokranjki« obraču­navajo osebne pre jemke po enot i i zde lka . P r a v tako bo tud i izračunala razne "-od­bitke«, bodis i zarad i slabe kva l i t e te a l i če bo po lomi la preveč ige l na stro ju, če bo za izdelek porab i l a preveč blaga, če bo preveč odpad­k o v i t d . N a ta način naj b i predvsem prišlo do i zraza njeno ustvar ja lno delo h k r a ­t i z varčevanjem i n d rug im i važnimi činitelji, od ka te r ih j e neposredno odvisen uspeh podjetja.

M o r d a bo kdo vprašal: za ­ka j točkovanje? Gospodarsk i • is tem prepušča stvar no t r a ­n j i h odnosov v podjet ju de-

tavnim ko l ek t i v om samim. M o r d a v »Belokranjki« res niso mogl i i zbrat i kakšnih drug ih me r i l , toda točkovni

ga samouprav l jan ja le p r e ­več zanesl i na plodne raz ­prave o novem gospodarje­n ju . Večkrat je b i lo tud i s l i ­šati, da je sestavljanje p r a ­v i l n i ko v samo formalnost ter se zaradi tega »nikamor ne mudi«; na d rug i s t ran i pa da je dobro počakati, da b i v i ­de l i , k a k o bodo p rav i l n i ke sestav i l i drugod.

# Ne odlašajmo več! Cas je h i t e l . Pričakovati je

bi lo, da bo o p r a v i l n i k i h razprav l j a l zbor p ro i z va ja l ­cev p r i O b L O , vendar se ta k l j ub opozor i lom, kakšno je stanje v podjet j ih, n i sestal. P rev lada lo je mišljenje, da b i mora la s n d i k a l n a o rgan i ­zaci ja stopit i na prste p ro ­b lemom in zdrami t i komis i je v podjet j ih, češ: koga še ča-

l j ud i , k i b i zna l i ocenit i svoje delo?

# Čemu kasneje krpati? Bo jazn i so upravičene, k a r

označuje tud i iz java člana ko l ek t i va nekega podjetja na posvetovanju o p r a v i l n i k i h : »Ce bo kdo od vod i ln ih p r e ­več zaslužil, se bo že našel kdo, da m u bo preprečil pot do neupravičenega zasluž-kars tva . Ce pa bo delavec zaslužil le 10.000 dinar jev , najbrž ne bo n ikogar , k i bd se zanj potegni l . »Cez noč« nare jen i p r a v i l n i k i pa b i p r e v e l k e razpone v osebnih dohodk ih kaj lahko dovol je­v a l 7 . Zaka j b i kasneje k r p a l i , če l ahko že zdaj preprečimo, da b i se tu i n tam delale lukn j e ! Z a to je treba teht­n i h premis lekov , študija i n anal iz .

Cas, do katerega so se čr­nomal j ska podjetja obvezala izde lat i mer i l a , je kratek . Koma j mesec dn i nas še loči od zadnjega r oka . Zato še enk ra t : ne previdnost, da bo

Kako s i kolektivi v črnomaljski komuni pripravljajo pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka — Najdlje je prišel kolektiv »BEL0KRJLNJKE« — Nekaterim se še vedno nič ne mudi, drugje spet pa delijo sredstva še kar »na slepo«, po občutku... Dobro, vsestransko utemeljeno delo naj vnaprej prepreči »krpanje« pra­vilnikov, k i morajo postati eno glavnih gibal za doseganje novih uspehov v proizvodnji in poslovanju vseh delovnih kolektivov!

sistem je p r i n j i h le neko­l iko drugačen, k a k o r smo ga navajeni p r i d rug ih podjet­j i h . Važno je le, kakšna me­r i l a so i z b ra l i za točke, o z i ­roma kaj točka pomeni . Več o tem sistemu ne b i govo­r i l i , saj p r a v i l n i k navsezad­nje še n i potr jen ta torej n i dal še nikakršnih sadov, razen če upoštevamo, da se o njem govori v ko l ek t i vu in izven podjetja samo »pre­vidno«.

• Zakaj previdno? M e d črnomaljskimi pod­

jet j i je namreč zav lada la bo­jazen, da b i b i lo mars ika j narobe, če b i določeno pod­jetje prvo prišlo na dan s svo j imi m e r i l i . To odlašanje se vleče že od t is t ih dn i , ko so o p r a v i l n i k i h i n novem gospodarskem s istemu raz ­prav l j a l i pred de l ovn imi k o ­l ek t i v i . Se danes je mogoče si sati izjave nekater ih p o l i ­tičnih delavcev, kako dobro m dosledno je b i lo v posa­mezn ih podjet j ih pr ikazano novo gospodarjenje ter da so se vsi zanesl i na te uspehe in prav zarad i tega odlagal i p rav i l n i ke . Das i ravno so po­litične organizaci je v pod­je t j ih kasneje neprestano opozarjale, kako k ra t ek rok j e še, ko bodo mora l a nova mer i l a pričeti ve l ja t i , so se vodstva podjeti j z računo­vodsk imi i n tehničnimi k a ­d r i , pa tud i organi de lavske-

Upravn i odbor Be lokranjske železolivarne in strojne

tovarne B E L T — ČRNOMELJ

razpisuje naslednja delovna mesta:

- vodje računovodskega sektorja Dovršena ekonomska fakulteta i n najmanj 3 leta prakse v računovodstvu oz. srednja s t rokovna iz­obrazba z najmanj 10 let prakse v računovodstvu, od tega najmanj S let na vodi lnem delovnem mestu

- inženirja metalurga večletna praksa v l i va rn i sivega l iva

- delovodje livarne metalurški tehnik z najmanj 8 let prakse a l i v isoko­kva l i f i c i ran l i var z 10-letno prakso, od tega najmanj 5 let n a srednje vod i ln ih delovnih mest ih v l i v a rn i sive l i t ine

Osebni dohodek po dogovoru; takoj vselj lva družinska stanovanja na razpolago oz. za neporočene opreml jena garsonjera. Selitvene stroške plača gospodarska orga­nizaci ja. R o k za priglasitev na ta razpis je 15 d n i o d zadnje objave v dnevnem časopisju. — Be lokran jska i c l ezo l i varna i n s tro jna tovarna B E L T — Črnomelj.

kajo? N a pobudo občinskega sveta s ind ikata se je res p r i ­čelo g ibat i , vendar je izostal zdaj ta, zdaj oni član k o m i ­sije, čeprav so b i l i t i največ iz vrst osnovnih organizaci j Z K v podjet j ih. Sele pred k r a t k i m je posebna komis i j a obšla vsa podjetja, da b i ugotovi la, do kod so prišla.

K o m i s i j a je preg ledala mnoge osnutke p rav i ln ikov , med ka t e r im i je b i lo največ tak ih , k i so vseboval i le de­le m e r i l o de l i t v i dohodkov. V več podjet j ih n i t i osnutka niso ime l i . Tako so p r i » K o ­vinarju« začeli o p r a v i l n i k i h razprav l j a t i šele pred k ra t ­k i m . Podjetje je prišlo do tega potem, ko so ob p o l ­let ju na slepo razdet i l i več sredstev, kot so j i h us t va r i l i i n je pred k r a t k i m obračun pokazal , da imajo okrog 3 mi l i jone d inar jev dobička, ter da je zato res »čas, da pohi t imo s pravilniki.«

Manjša podjetja so prišla na dan s čistimi računi ne-l i ko pozneje. V obrtniških odde lk ih se je »delalo noč in dan«. P r a v i l n i k e so sestav i l i in tud i de lavsk i svet j i h je po t rd i l . N a nekaj pa b i ve­l jalo tu opozor i t i : a l i je l a h ­ko tuj s t rokovnjak določil ob jekt ivna mer.Is? P r i m e ­rov, da so v t ak ih podjet j ih sestavl ja l i p r a v i l n i k e l judje z okra ja i n občine, n i malo . T i so »rihtali« p r a v ln ike t a ­ko, kot so m i s l i l i , da je prav, ln nedvomno pozabl ja l i , da so v tem podjet ju razmere le precej drugačne kot d r u ­god. A l i v podjetju res n i

Pctujoči kino v metliški cbčini

Zope t j e začel d e l o v a t i potujoči k i n o , k i o b i s k u j e vse večje k ra j e v občini. S f r a n c o s k i m f i l m o m » P r e ­c e p - j e o b i s k a l l e S u h o r l n R a d o v i c o , nas l edn j i f i l im je b i l » N a gmrt obso j en i j e p o ­begni l-" . V d n e v i h p r e d ob­činskim p r a z n i k o m b o p r e d ­va j a l j u gos l o vansk i f i l m »Akc i j o « . O b i s k p r i začet­n i h p r eds t a vah je b i l slabši ko t običajno.

0 ALKOHOL je smrtni sovražnik varnosti i n reda na cestah!

s p r a v i l n i k i kaj narobe, če bodo začeli ve l jat i , p rev idn i in dosledni b i mora l i b i t i p r i me r i l i h , k i j i h podjetja do lo­čajo na osnovi l as tn ih ana l i z .

Z A B E L E Ž E N O

Sadje naprodaj, toda gn i lo . . .

»Naši sadovnjaki niso urejeni. Po petletnem programu gospodarskega razvoja borno imeli to­liko in toliko sadnih dreves, ki bodo tako in tako obrodila. Za domačega potrošnika, domače sad­je:"

Tako so poudarjali na zadnji seji občinskega odbora SZDL v Črnomlju. Potem se je oglasil predstavnik Belsada, češ: » K a j nam koristijo na­

črti, ko pa ne moremo do sadja. Naš obrat po­trebuje toliko in toliko industrijskega sadja, pa ga na domačem terenu ne dobimo. Kmetijska zadruga je blokirala vso občino, tako da se brez

njene vednosti ni smelo odkupovati.« Predstav­nik kmetijske zadruge pa se je zagovarjal: » C « je zadruga pooblaščena za odkup, se nima nihče drug vtikati v to stvar, zlasti pa ne »razni sin­dikati iz Kočevjo«. Če nismo sadja mi odku­pili ...-« — Predstavnik Belsada je še povedal, da so morali po sadje n Metliko, kjer jim ga je pri-pravUa tamkajšnja kmetijska zadruga. V M e t l i ­k i so odkupili 400 ton sadja, medtem ko so od KZ Črnomelj d o b i l i le 12 ton. — Tedaj je razpra­va o tem vprašanju dosegla višek. Kmetijsko za­drugo v Črnomlju so ostro kritizirali, zakaj bra­ni d i r e k t e n o d k u p sad ja , saj je sama brez skla­dišč. Pri tem ji gre gotovo za visoko mario, skratka za čisti zaslužek. Dogodilo se je celo, da je nasilno preprečevala odkup sadja od zasebnih pridelovalcev ki so ga ti nameravali prodati iz­ven občine ali pa tudi potrošnikom v občini. N e ­d v o m n o je pri tem najbolj prizadet Belsad; na-mes'o da bi sadje predelali, gnije po vrtovih i n sadovnjakih, saj »ga je b i l o letos toliko, da ga kmetje ne morejo porabiti zase«.

Na drugi sfrani spet ugotavljamo, da ni sad­ja v mestih, za široko potrošnjo. Torej dvojna škoda na vseh koncih in krajih! Zakaj je zadru­ga pri tem tako kratkovidna? Ali je res prav govoriti, da "naj vse propade, če ne bomo mogli zaslužili«? Prav ie, da dobiček ostane v komuni, toda zaradi nepravilnega gospodarjenja ene go­spodarske orpanitacije ne bi smeli trpeti škode potrošniki, ki do sadja ne rtridejo, niti ne pri­delovalci, ki jim sadje gnije! Primer dovolj jas­no govo'i o nerdravem pojavu, ki mu lahko re­čemo tudi »'ot> za komercialnim uspehom« na ra­čun potrošnikov.

m m Ztt.siiii! Mi odgovarja V v a s e m l i s t u je b i l 2. 11. 1961

o b j a v l j e n članek b r e z p o d p i s a a v t o r j a p o d n a s l o v o m » K j e so m e j e i n mora la « .

Članek je p o l n netočnosti l n p i s a n v t o n u , k i j e za k o l e k t i v Z d r a v s t v e n e g a d o m a , k a k o r t u ­d i za posamezne člane k o l e k ­t i v a t a k o žaljiv, d a s e t u d i k o ­l e k t i v Z d r a v s t v e n e g a d o m a sprašuje » K i e so me j e tn m o ­r a l a - .

S m a t r a m o , d a j e v s e b i n a član­k a neresnična. K j e je le a v t o r d o b i l po t r ebne p o d a t k e , sa j se do I z vo r « točnih I n f o r m a c i j , t. j . d o Z d r a v s t v e n e g a d o m a , do s e d a l Se nI p o t r u d i l nihče r a z e n številnih k o m i s i j , k i so se zadn j e m e s e c e z v r s t i l e p r i nas . Z a n i m i v o je , d a so se vse te k o m i s i j e p o h v a l n o IzTazlle o p o s l o v a n j u i n g o s p o d a r j e n j u v naši u s t a n o v i , k a r Je r a z v i d n o i z z a p i s n i k o v .

Z d r a v s t v e n i d o m Je b i l u s t a ­novljen 1. 8. 1955 z združitvijo prej samostojnih ambulant (zotone. splošne, A T dispanzer­ja ln reševalne postaje). BIH s m o praktično brez s r eds t e v ln brez o p r n m e v s t a v b i , k i 4 e b l -iq t«-*.,* - - n/O • ** • Razen tega smo razpolagali z m l n l m . a u u i n ga kadra

Leta 1960 smo od Zavoda za socialno zavarovanfe dobili 3,015.900 din za gradr.lo otro­škega dispanzerja. Naj se p i ­sec članka ne boji, da bodo ta sredstva- uporabljena v druge namene, pač pa bomo morali krepko dodati lz lastnih sred­stev, kar Je vsem članom ko ­lektiva popolnoma jasno. M i ­mogrede naj omenimo, da se Je kolektiv zaradi tega odpovedal lanskoletnim nagradam v višini 800.000 dinarjev.

Ka r zadeva »moledovanle za stanovanje« naj pojasnimo na­slednje: v prvi vrsti moramo ugotoviti, da nihče nikogar ni postavljal pred vrata, kar tudi ne bi bilo od najvišjega pred­stavnika občine pričakovati, saj bi to bilo v naši socialistič­ni družbi »milo rečeno« neu­mestno.

1959. leta Je imela naša usta­nova v občinskem družbenem planu odobrenih 6,000.000 din kredita za gradnjo stanovanj­skega Moka. Na predlog občine pa smo ta kredit odstopili splošni bolnici v Brežicah in si s pismeno pogodbo zagotovili v bloku dve stanovanji. Dobili smo eno stanovanje, z drugim pa Je ln *e vedno razpolaga ob­čina. Načrte, k i smo Jih dali iz­delati ln j ih plačali, pa nam Je ObLO prodal brez naše vedr.o-

. tU - proti odškodnini. Huzor-no Je mislili, da bi ustanova, kot Je naša, do sedaj mogla

g r a d i t i s t a n o v a n j s k e s t a vbe , sa j s o b i l a v s a izločena s r e d s t v a d o 31. 3. 1961 n a m e n s k a . O d tedaj da l j e pa t u d i n i s m o m o g l i zibrati p o t r e b n i h s r eds t e v za g r adn j o . V s a s r e d s t v a , k i s m o J i h Ime l i na r a zpo l a go , i m a m o na s k l a d u n a m e n j e n a otroškemu d i s p a n ­z e r j u .

Z a r a d i n e r a z u m e v a n j a n a m e r o d a j n i h m e s t i h i n n e i z p o l ­n i t v e pogodbe s m o p r ! z a d n j i d e l i t v i s t a n o v a n j o s t a l i p r i k r a j ­šani i n n a m je z a r a d i tega s t o ­m a t o l o g službo o d p o v e d a l . K o ­l e k t i v se zaveda , d a Je v bo­doče dolžnost u s t a n o v e p r i s k r ­bet i s t a n o v a n j a s v o j i m usluž­b e n c e m . S e v e d a se ne s m e ln ne m o r e pričakovati, d a bo to i z v e d l j i v o v najbližji bodočno­s t i .

S e p o j a s n i l o k dežurni služ­b i : 1. 8. 1961 s m o u v e d l i s t a l n o dežurno službo v u s t a n o v i , k i vse do sedaj z a d o v o l j i v o d e l u ­je . Ses t ra o z i r o m a bolničarka Je stalno (tudi ponoči) v zdrav­stvenem domu, tako da niko­mur ni potrebno iskati zdrav­n i k a na domu. Vsi , k i dežurajo, s t a n u j e j o okoli 500 m s t r a n , d v a p a c e l o v istem b l o k u . S e s t r a nudi prvo pomoč, kliče zdrav­nika po potrebi v v s a k e m času v ambulanto ln ga telefoničr.o obvešča o obiskih. Tako je Ja­lov vsak Izgovor, da ni moč najti dežurnega.

Od 1. 4. 1961 dalje je v veljavi novi način finanslranja ln go­spodarjenja v zdravstvenih za­vodih lr. uveden novi način na ­grajevanja zdravstvenih delav­cev. V tem času smo tudi za­čeli sklepaU pogodbe z zavo­dom za socialno zavarovanje o pavšalnem plačevanju zdrav­stvenih uslug, kjer skladi niso bili upoštevani. Na kritiko raz­merja dcJltv« dohodka 90:10 naj navedemo, da pravilnik določa delitev dohodka »0:20. ker pa nam do sedaj še niso znar.l vsi pokazatelji<mnogo naših zava­rovancev, za katere nimamo podatkov, star.uje Izven ob­močja naše komune ln dobiva­mo zanje račune od drugih zdravstvenih domov, kar ob­čutno znvanišuje navšaJ; cene zobnim storitvam 15 Se vedno iste kot leta 1958, čeravno se Je material v tem času podražil za l50*/0, so se naši samoupravni organi odločili za omenjeno ln kritizirano delitev s tem. da se po možnosti že do konca tega leta, če bodo urelene cene zob­nim storitvam, formira razmer­je 80:20.

Prav v dneh, ko s « na n a * kolektiv zgrinjajo žolčnl napadi glede slabega gospodarjenja, smo lz lastnih sredstev naba­vil i nov reševalni avtomobil, k i stane 3.1M.0M din.

N a izdelavi pravilnikov j «

petčlanska k o m i s i j a d e l a l a P0'* r.e t r i mesece . K e r nI b i l o ° * r a zpo l ago n o b e n i h , t u d i ne k v l r n i h n a v o d i l , se Je o p i r ^ n a izkušnje n e k a t e r i h dručjj us tanov , k i so b i l e v t em <*e£ že p r e d n a m i . N a s e s t a n k u , *r so ga člani k o m i s i j e imeli * p r e d s t a v n i k i o s t a l i h zdravstv«** n i h d o m o v S p o d n j e g a PosaVJ* nd nihče d o b i l n o b e n i h navod"; k a k o r to t r d i p i s e c članka, te* več Je b i l o to le posvetovanj* ; T a k o so p r a v i l n i k i v s e h zdrtj, s t v e n l h d o m o v v S p o d . Posa™jj g lede o s e b n i h p r e j e m k o v v £j a l i m a n j izenačeni. Kakšna £ b i l a s i t u a c i j a s k a d r i v « *J u s t a n o v i , če bi b i l i na P r l I " J . p r i n a s o s e b n i p r e j e m k i OJ*L r.o nižji k o t v o s t a l i h ena*^ v r e d n i h u s t a n o v a h , ko J« zdaj kritična? Prav gotovo »JJ preveč rožnata! S i c e r P 8 JJ, številke, n a v e d e n e v čla"*^ neresnične.

Pripominjamo, d a je bila J o ša ustanova v brežiški kofjrjj p r v a , k i se Je lotila l ^ j j j i l p r a v i l n i k o v , ne zaradi boj p r e d zaključnim računom, kor to domneva pisec članjJJ, saj je naša knjigovodska d en ca u r e j e n a , tako da J * , ^ v s a k e m času viden uspeh nega zdravstvenega doma ^ kor tudi posameznih &ocZrp s k i h enot. Večina zdravstva d o m o v v Spod. Posavju J * * »j la te pravilnike že lzdeJ«« 1*^ potrjene. Verjamemo, d» (I te polemike ne bi bilo, cZ/p naša ustanova zadnja v k ° n

sprejela pravilnik. •-aJ*" Glede medsebojnega ""v^t**

navanja zdravstvenih sto" $ med Zdravstvenim domo" J . Splošno bolnico v Brezica" >pl pomlnjamo, da noben D O r T p " ' bil p r i Iskanju zd-avnis*~ jjtfl-moti po krivdi ustanove « v" dovan. Logično Je, da ^ V « ' stvenl d o m ni dolžan P « 1 ^ ji" storitev drugi ustanovi, "T f/r lahko enakovredno o p r a v k u m a . C e pa Je potrebno PjjđV bolnika drugam, uvidi to *** t ]jil nik, k i po svoji vesti to *VL, * to določa in se ta P" 1 ; . , 1* primeru potrebe nikonw» lrrati. Torej 1« p o v s « " A* umestna ln za zdravstven «jr lavce žaljiva trditev, da J£j ke gledajo skozi dinar, Jy j>£ naši zdravstveni delavci * ^ Stetokrat dokazali. <tej?nrfl>>\ pravljeni pomagati ^„ait ob vsakem času. pogost" najtežjih pogojih. „ »J

Hvaležni ln dovzetni » ^ bomo za vsako dobron« ^ kritiko, ki naj temelji r * p | « J ničnih podatkih in naj ~\đr*r

na v s m i s l u izboljšanja Btvene službe. ^

Kolektiv W a * , k * f doma, U r « * « *

Stev. 4G (808) D O L E N J S K I L I S T S t r a n S

P R O G R A M P E T L E T N E G A R A Z V O J A OBČINE ČRNOMELJ P R E D SOCIALISTIČNO Z V E Z O

ZDAJ PRED ZBORE VOLIVCEV!

» . . . Danes se je začel promet na novem odseku avto­mobilske ceste »Bratstva i n enotnosti«, k i je kako r prejšnji odseki, delo rok naše mladine. O d vsega s rca čestitam graditeljem tega objekta, predvsem pa m l a d i n i ter tehnič-n " n in d rug im strokovnjakom, k i so tudi vneto dela l i , da "o v tako k ra tkem času i zpo ln i l i tako vel iko nalogo, kako r i« bi la ta , da so zgradi l i k a k i h 140 k m nove asfaltirane ^ t e , k i povezuje naše republ ike . Naša mlad ina je tud i •* letošnjem letu, kako r vedno doslej , i zpo ln i la pričako­vanja narodov naše dežele i n obljube, k i j i h je dala, da o° pravočasno izpolni la nalogo, k i j i je b i la postavljena. "*ša mlad ina je delala letos ne samo na tem objektu, jnarveo n a v rs t i drug ih , da b i tud i na torišču graditve Oala naši skupnost i svoj mlados tn i pr ispevek. T u d i v p r i ­hodnje bo naša mlad ina s svo j im de lom prispevala svoj »eltki delež v graditv i naše dežele; prepričan sem, da bo v pr ihodnje, kakor doslej, častno izpolnjevala svoje » » l o g e . . . «

S temi besedami je v ponedeljek dopoldne predsednik ^ P u b l i k e tovariš T i to pozdrav i l graditelje avtomobi lske !**te v Skop ju , kjer se je zbralo okoU 200.000 l jud i . — ? j a s l i k i : odsek avtomobi lske ceste b l i zu Trebnja p r i Jjovem mestu, sad požrtvovalne mladine naših narodov.

a r b i s i danes v našem okra ju sp loh še lahko predstav-1*U razvoj gospodarstva, tu r i zma , k o m u n i n prometa „ r e i te mogočne glavne žile — srčike jugoslovanskih ^ P u b l i k ?

Največji porast bo dosegla indust r i j a , k i j o bodo še razv i j a l i . Nadal je je p r edv i ­deno ve l iko povečanje bruto produkta hi narodnega do-

' hodka v kmet i j s tvu, k i pre ­življa okrog 66 odstotkov občanov. T u d i gradbeništvo se bo krep i lo , saj je določe­na cela vrs ta različnih g ra ­denj, k i j i h bo treba končati do 1965.

V kmet i j s tvu bodo k r e p i l i pro izvodne okoliše, p r idob i l i okrog 400 ha nov ih površin z mel iorac i jami , še naprej iz­t reb l ja l i ste l jnike i n krčili gozdove. Obnav l j a l i bodo vinograde, sadovnjake i n k r e p i l i socialistični gospo­darsk i sektor.

Razprava je načela tud i t ista vprašanja, o ka te r ih p lan n i dokončno spregovo­r i l a l i pa j i h sploh ne upo­števa. G r e predvsem za ne­gospodarske dejavnosti . T u b i se lahko ustav i l i p r i vp ra ­šanju nov ih stanovanj . P l a n sicer pove, da bo v tem pet­letnem obdobju zgrajenih nov ih 250 stanovanj, bo pa to na porast števila zaposle­n i h 440 odst.) in glede na to,

Priprave za konfe­renco žena v Sevnici

I n i c i a t i v n i odbor za p r i ­p r a v o kon fe rence žena v S e v n i c i j e že določil d n e v ­n i r ed konference , k i bo r a z p r a v l j a l a o vključeva­n j u žena v organe d e l a v ­skega s a m o u p r a v l j a n j a i n družbenega u p r a v l j a n j a i n o v a r s t v u družine. N a k o n ­f e renc i bodo o b r a v n a v a l i p r e d v s e m naštete p rob l eme žena i z sevniškega i n k r -me l j skega okoliša, k e r j i h j e t a m največ. B r e z d v o m a t u d i v o s t a l i h k r a j i h obči­ne žene ne žive brez težav, v e n d a r se je i n i c i a t i v n i o d ­b o r odločil t eme l j i t o obde­l a t i na jp re j samo de l p o d ­ročja, k e r želi, d a b i b i l a kon f e r enca d e l o v n a i n ne splošno d e k l a r a t i v n a , ko t je b i l a s p o m l a d a n s k a . D v e k o ­m i s i j i že p r i p r a v l j a t a g r a ­d i v o . I n i c i a t i v n i odbo r je spre je l pred log , na j b i v S e v n i c i u r e d i l i »Solo z a ž iv l jenje« , k i b i n u d i l a m l a ­d i n i pomoč i n ko r i s tne n a ­svete. K o n f e r e n c a žena ao 13. d ecembra .

da je že zdaj vloženih okrog 80 prošenj za dodel itev s ta ­novanj , le premalo. Računati moramo, da bo dotok v i n ­dustr i j ska središča v k o m u ­n i vedno večj . Zaposl i lo se bo ve l iko žena; to pomeni, da j i h bo treba razbremeni t i . Otroški v r t c i , serv is i p r i s ta­novanjsk ih skupnost ih in podobno b i to znatno o m i ­l i l i . Samo v Črnomlju in Semiču je to vprašane tako pereče, da ga ne kaže odlo­žiti • za prihodnje petletno obdobje.

S tem v zvezi bo treba mis l i t i na obrate družbene prehrane, o kate r ih je bi lo

zadeva pomoč O b L O , naj b i določili tak vrs tn i red g ra ­denj, da b i najprej ure jeva l i najbolj pereča vprašanja. V tem gospodarskem obdobju bodo potemtakem dokončno e l ek t r i f i c i ran i v s i kra j i v korruini, v mnog ih večjih središčih pa bodo napel ja l i vodovod.

Ve l j a še omenit i , ka j Je razprava povedala o šolstvu, zdravstvu, k u l t u r i in pod. 2e v p lanu je določeno, da bo do konca leta 1965 v D r a -gatušu zgrajena nova šola, v Črnomlju pa bodo dogra-diJi osnovni šoli šest učil­nic . To vsekakor ne bo za -

N a seji občinskega odbora Socialistične zveze v Črnomlju, k i je b i la prejšnji petek, 10. novem­bra, i n so se je udeležili razen delegatov tud i pred­stavnik i O b L O ter drug i gostje, so uvodoma raz­pravl ja l i o petletnem družbenem načrtu za črno­mal jsko komuno. Osnutek tega plana predvideva, da se bo bruto produkt v pr imer jav i s pretek l im gospodarskim letom do • 1965 povečal za 137 odstot­kov — v okra ju le za 106,3 odstotka — in narodni dohodek za 182 odstotkov, kar je tud i vel iko več kot v okra ju. V tem obdobju bo razmerje med gospodarskimi i n negospodarskimi investici jami 60:40 (v okra ju 79,9 : 20,1); to pomeni , da bo komuna znatno bolj skrbe la za izgradnjo na negospodarskih področjih (stanovanja, šole, ustanove, ceste i n po­dobno). N a ta način, b i marsikje dosegli republiško povprečje, drugje pa ne b i b i l i ve l iko pod n j im . P lan je torej napet, kar so po t rd i l i tudi v razpravi .

s icer že več razprav, napra ­v i lo se pa n i ve l iko . Toda če hočemo ustvar i t i boljše po­goje za delovne l jud i oz ro ­ma razbremeni t i družino, je treba skoraj ured i t i tudi te s tvar i .

Razprava je obširno raz­členila predvsem tiste dele p lana, k i načelno govore o prob lemih . Večkrat je bi lo slišati pr ipombe o domači obrt i , k i tud i v B e l i kra j n i že i zumi ra . V mestu i n na podeželju, predvsem v več­j i h središčih, so potrebni obrat i družbene obrt i In po­nekod tudi servisne de lavn i ­ce. Obnov i t i bo treba pro­metno mrežo, pr i čemer naj h i važnejša cestišča as fa l t i ­r a l i ln t l akova l i , na drug i s t rani pa še nadalje obdržali že skoraj klasičen način vzdrževanja potov, s samo­pr i spevk i preb iva ls tva . K a r

dostovalo, saj je dotok v središča s šolami vedno večji ter bodo v Črnomlju k m a l u potreboval i še šest učilnic. Zakaj ne b i že zdaj m i s l i l i na to i n se odrek l i kakšni drug i gradnj i , so se spraše­va l i črnomaljski prosvetni de lavc i . — Podobno je tud i v zdravstvu, k jer manjka zdravn ikov , ambulant , l eka rn i td . V Semiču se n. pr . že vrsto let »tolčejo« za spo­

dobno ambulanto ln zobo­zdravn ika , pa tud i l ekarna bi b i l a potrebna. V Starem trgu bo zobno ambulanto po ­magal u red i t i ok ra jn i zavod za socialno zavarovanje i z L jubl jane , dedno pa tud i O b L O Kočevje, k e r se bodo tam z d r a v i l i tud i l judje iz kočevske komune. V Črnom­l ju b i bi lo treba preured i t i zdravstven i dom i n zgrad i t i lekarno . . .

Težko je v k ra tkem poro­čilu obdeiati vsa vprašanja, o ka te r in je tek la razprava na seji občinskega odbora S Z D L v Črnomlju. L a h k o pa i z razprave izluščimo osnov­no m ise l : s pet le tn im progra ­mom gospodarskega razvo ­j a črnomaljske komune bo treba čimprej i t i pred zbore vo l ivcev . Sele k o bodo t i spregovor i l i o njem i n p r e ­t res l i vsa vprašanja, bo p l a n rets z re l i n ga najbrž ohj podpor i vseh občanov ne bo težko uresničiti. T u pa je nova naloga Socialistične zveze, da k razprav i p r i t e g ­ne kar največ vseh državlja­nov.

IV Z.

• V desetih letih se je uvoz na enega prebivadca pr i nas povečal od 14.1 dolarja na 26.5 dolarja, medtem ko je b i l iz-voi v istem obdobju kar za

. 16.2 dolarja večji kot 1950 leta (zdaj 25.9 dolarja na prebi­val oa).

• V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Jugoslavija izvozila za 120 mili jard dinar­jev blaga, kar je za 1.3 m i l i ­jarde več kot lani v istem ča­su. Uvozil i pa smo za 192.8 m i ­lijard ddnarjev blaga, kar je za 10 milijard več kot lani.

• V zadnjih osmih letih se Je število zaposlenih v druž­benem gospodarstvu povedalo za milijon. Gospodarske orga-nizacije so vsako leto zaposli­le povprečno 132.000 novih de­lavcev In uslužbencev.

• V sedmih mesecih letoš­njega leta se je število varče­valcev s hranilno knjižico po­vedalo od 3.160.000 na 3,313.000. V tem času so varčevaJcl vlo­žili 19.5 mili jard dinarjev.

V 15 letih se je v JLA strokovno usposobilo z a opravljanje pokl ica 561 tisoč 956 vojakov: 97 t i ­soč vojakov za minerje in kompresoriste, 145 tisoč za voznike motornih voz i l , 107 tisoč z a radiotelegrafiste in telefoniste, 42 tisoč za meha­nike, 20 tisoč z a bolničarje, 70.500 za kuharje i n peke, 7026 za strojnike, 11.500 za zidarje, kovače in kol ar je ter 61.330 za prometnike, električar je,

strojnike, kurjače in razne druge poklice

Družbeno upravljanje v zdravstvu

se čedalje bolj utrjuje o NEKATERIH PROBLEMIH IN USPEHIH ZDRAVSTVENE SLUŽBE V KO-*wNAH SPODNJEGA POSAVJA

,2 n o v i m z a k o n o m o o r g a ­zme! j i z d rav s t v ene službe '^držav l janom omogočana ™°sta i z b i r a z d r a v s t v e n i h J ^ a v c e v ln z d r a v s t v e n i h r^odov . I z dos edan j i h i z -f^onj j e r a z v i d n o , d a se

P r a v i c l j u d j e s Spod-J * Sa P o s a v j a močno po­t u j e j o . B o l n i k i so se ve -JuL^ma že odločili z a z d r a v -J J 1 5 * . ki mu zaupa jo . P r i ^°boc«ni izbiri z d r a v n i k a J? Postali državljani vse

*ointeresirani z « u r e -h i ^ i e z d r a v s t v e n e službe, j j ^ t i s t e m p a je n a s t a l

Pri n e k a t e r i h b o l j Iz-Jjffcruh z d r a v n i k i h n e p r i -C * n o večji naval i bo lro i -f j 7 ' kot pri d r u g i h . Z a b o l -j ^ * Je neugodno , k e r mo-

JJJM, p r* takem z d r a v n i k u | J *asa čakati na s p r e -h7 V Tudi glede ob i skov H *>m kličejo n e k a t e ­r a - k°«niki z d r a v n i k a i z

Hienejšega zdravstve­

nega d o m a , čeravno s a m i po ravna j o vse doda tne s t r o ­ške. N a s t a j a p a vprašanje, če j e s t r okovnos t t akega z d r a v s t v e n e g a d e l a v c a s p r i ­čo v e l i k e o b r e m e n i t v e z a ­dovo l j i v a . R e s p a je , d a v e ­l i k o b o l n i k o v Iz V i d m a - K r -škega Išče z d r a v s t v e n e p o ­moči v z d r a v s t v e n e m d o m u n a S e n o v e m . T o se dogaja p r e d v s e m z a r a d i neure j e ­n i h z d r a v s t v e n i h r a z m e r v V i d m u - K i - s k e m , saj tu o r ­d i n i r a t a le d v a z d r a v n i k a , k i p a vsega n e zrnoreta. Z a r a d i tega b o t r e b a v bl iž­n j i bodočnosti rešiti v p r a ­šanje zd ravs t v ene službe v Vidmu-Krškem.

P o v s e m drugačno s tan j e z d r a v s t v e n e službe je n a S e n o v e m . T u j e n o v z d r a v ­s t v e n i d o m , k i j e t u d i k a ­d r o v s k o d o b r o zaseden. Upravičeno j e n a S e n o v e m z d r a v s t v e n i c en t e r z a obči­n o Vldcm-Krško.

V Brežicah z d r a v s t v e n a služba še n i na jbo l j e u r e j e ­n a . V e l i k o pac i en tov se z a ­t eka v bolnišnico, k e r ne v e z a s tanovan j e dežurne­g a z d r a v n i k a . P o s l e d i c a te­ga je , d a nasta ja jo m e d z d r a v s t v e n i m d o m o m l n bolnišnico z a r a d i plačila računov nesog las ja . S s k o ­rajšnjo d o g r a d i t v i j o eno-n a d s l r o p n e g a t r a k t a bo p o ­s t a l a brežiška bolnišnica p o m e m b e n z d r a v s t v e n i z a ­v o d v S p o d j e m Poeav ju .

# S prosto izbiro zdravnika raste bolnikovo zaupanje

M n e n j a n e k a t e r i h z d r a v ­s t v e n i h de l avcev Iz S p o d ­n j e ga P o s a v j a o p r o s t i i z b i ­r i z d r a v n i k a i n o s k l e n i t v i pogodb s s o c i a l n i m z a v a r o ­v a n j e m p a so sledeče:

• D r . JURIJ PESJAK iz Sevnice:

»Prosto i z b i r o z d r a v n i k a i n zd ravs t v enega z a voda po zd ra v l j a j o ne s a m o v s i b o l n i k i , temveč t u d i m i — z d r a v n i k i . V e m o namreč, d a j e za uspešno z d r a v l j e ­n j e v e l i k o k r a t e d e n p r v i h pogo jev zaupan j e b o l n i k a v z d r a v n i k a , ka t e r ega s i je s a m i z b r a l . P r e j tega n i b i ­l o i n j e b i l b o l n i k večkrat p r i s i l j e n i s k a t i pomoč p r i z d r a v n i k u , k i m u n i t o l i k o z a u p a l . Z a t o m e n i m , d a a m o n a d o b r i po t i k i z b o l j ­šanju odnosov i n z a u p a n j a m e d b o l n i k i i n z d r a v n i k i .

N e k a j novega j e v z a k o ­n u pogodba , k i nag jo s k l e ­ne z d r a v s t v e n i z a v o d z z a ­v o d o m za soc i a lno z a v a r o ­van j e . S pogodbo se u r e ju j e način i n višina plačila z d r a v s t v e n i h s to r i t ev . K a k ­šen način plačevanja b o določen v pogodb i (pavšal a l i plačilo z a posamezne s tor i t ve ) , j e o d v i s n o o d o b e h s t r a n k , k i s k l e p a t a pogodbo . Odločitev z a p a v ­šal a l i p r o t i pavšalu n i p repros ta , k e r n i m a m o no ­b e n i h izkušenj.«

• GUSTAV ROŠTOHAR, dentist iz Vidma-Krškega:

»Pravica proste i z b i r e z d r a v n i k a a l i z o b o z d r a v n i ­k a j e z l a s t i za b o l n i k a v e ­l i k a p r i dob i t e v . P r o s t a i z ­b i r a p a bo v k r a j i h , k j e r je samo en z d r a v n i k o z i r o m a z obo zd ravn ik , otežkočena. P r a v je , da se b o l n i k s a m odloči za z d r a v n i k a , k i ga bo z d r a v i l , saj j e t ako zd ra v l j en j e uspešnejše. Z e samo zaupan j e j e po l o v i c o u s p e h a !

N o v i z akon o o r g a n i z a c i j i z d ravs t v ene službe je t u d i z a zd ravs t v ene zavode ugo ­den , saj up rav l j a j o i n r a z ­po laga jo s s r e d s t v i i n s k l a d i . Družbeno u p r a v l j a ­n je v z d r a v s t v e n i h d o m o ­v i h se je s t em še bo l j u t r ­d i l o . G l e d e pavšalnega p l a ­čevanja a m b u l a n t e i n p o l i -klinične službe m e n i m , da b i m o r a l o t e m mnogo bo l j r a z p r a v l j a t i z a vod z a so ­c i a l n o z a v a r o v a n j e s p r e d ­s t a v n i k i z d r a v s t v e n i h us t a ­nov . B r e z d v o m a i g r a k o ­m u n a t u v e l i k o v l ogo i n j e nada dolžnost, da se n e ­nehno p o g l a b l j a m o v z d r a v ­s tveno p r o b l e m a t i k o i n

s k u p n o sode lu j emo p r i r e ­ševanj u v s e h p r ob l emov , c

D R . JOŽE PEČEK iz Brežic: »Za b o l n i k a j « z e l o p o ­

m e m b n a p r o s t a i z b i r a z d r a v n i k a . Doga j a l o se j e , d a b o l n i k n i z adovo l j en z z d r a v n i k o m , p a t u d i z d r a v ­n i k je p r i t e m i m e l n e p r i ­j e ten občutek. Z a v e s t z d r a v n i k a , d a sd ga j e b o l ­n i k i z b r a l p ros tovo l jno , b o d o b r a s p o d b u d a z a k a k o ­vos tno zd rav l j en j e . K e r j e zd ra v s t v eno osebje plačano p o učinku, s i p r i z a d e v a o p r a v i t i v se s t o r i t v e V z d r a v s t v e n i h d o m o v i h , kar . j e le v zadovo l j s t vo b o l n i ­kov .

P r i m e r n o pavšalno plače­van j e soc i a lnega z a v o d a j e k o r i s t n o z a b o l n i k e k o t z a zd ravs t v ene delavce.«

N o v i z a k o n o o r g a n i z a c i j i z d r a v s t v e n e službe n e o m o ­goča s a m o pros te i z b i r a z d r a v s t v e n i h de lavcev , t e m ­več jamči z a razširitev k a ­kovos tne zdravstven« služ­be n a s p l o h . Z n o v i m z a k o ­n o m j e državljanom d a n a še ena p r a v i c a , k i j e pre j n iso i m e l i .

Drago Kastelic

N i CESTI NISI SAM: zasenči luči!

N A M E S T O K O N C A Vsakdo med nami je dobi l bogat delež zaklada

in ga je porab i l modro a l i nespametno. Kap i tan Smolett je šel v poko j i n ne voz i nič več po mor ju . Graya je kar na lepem zamikalo , da b i se še bolj i zobraz i l , i n vpisa l se je na pomorsko šolo. Ben Gunn je svo j 1 delež zaprav i l v dvajsetih dneh i n sedaj je nekje v službi kot vratar i n razen tega je malo čudaški. M r . Trelawney se je v r n i l domov na posestvo i n tud i zdravnik znova obiskuje svoje bo ln ike .

O S i lver ju n ismo slišali n i ko l i več. N a Otoku zakladov smo pust i l i srebro v pal icah i n , ka r se mene tiče, lahko ostane tam, dokler hoče, četudi do

konca sveta. Ne z vo lmi ne z v r v m i me ne spravite več nazaj na t is t i preklet i otok. Samo še v sanjah se tu i n tam znajdem na tistem groznem otoku, kjer se n a m je smr t režala v obraz, i n se moramo zahval i t i le ve l ik i sreči i n našemu pogumu, da smo se v rn i l i domov.

Zdaj nič več ne slišim tiste mornarske pesmi , k i so jo prej pe l i F l in tov i ropar j i :

»Petnajst mož na zaboju mrtvega moža — * J u h u h u ! i n po lna steklenica ruma!«

In ne pozabite: sedaj, ko vam pripovedujem naše dogodivščine, pišemo na koledar ju leto 1717.

NAŠ OKRAJ L E T A 1965

KFflMLJflNJE OB PROGRAMU ffcriSPEKTIVNEGA RAZVOJU

NOVOMEŠKEGA OKRAJU V LETIH 1961-1965

(Nadaljevanje s 1. strani )

832 m i l i j o n o v . 2e le ta 1965 bodo t e številke sko ra j t r i ­k r a t večje !

K a m b o šel d e n a r za i n ­d u s t r i j o ?

V B r e s t a n i c i bodo d o k o n ­čali d r u g ; d e l r e k o n s t r u k -cilje t e r m o e l e k t r a r n e ; z g r a ­d i l i , b o d o 4 d a l j n o v o d e (70 k i l o m e t r o v ) : B r e s t a n i c a — K o t o V i d e m , R o t o V i d e m — Brežice. B r e s t a n i c a — S e v n i ­ca . N o v o mesto—Črnomelj. S t ek l e bodo p r i p r a v e za g radn j o d a l j o n o v o d a N o v o m e s t o — L j u b l j a n a (110 K V ) . Z r a s l e bodo nove t rans fo r ­m a t o r s k e i n r a z d e l i l n e po ­staje (B r es tan i ca , Črno­m e l j , N o v o mesto , Brežice, Sevn ica ) , p o s t a v i l i bodo 51 v m e s n i h t ra foposta j , u r e d i l i l o k a l n a električna omrežja (Otočec, Šmarješke i n D o ­len j ske T o p l i c e G j r j a n c i itd.) i t d .

Novo, novo, n o v o . . . Rudn i ik v Kanižarici bo v

tej pe t l e tk i uresničil p r v i dej svo je r e k o n s t r u k c i j e . Senovo . K r m e l j i n Kaniža-r i c a bodo u r e d i l i j a m s k e ob jekte , začela pa se bodo t u d ; r a z i s k o v a l n a d e l a z geološkim proučevanjem za log v Kanižarici i n K r -m e l j u .

V Noveim mes tu bo zra­s l a n o v a t o v a r n a ravnega s t ek l a . K R E M E N i n G l o b o ­k o bosta i z r edno povečala p r i d o b i v a n j e kremenčevih peskov .

I M V v N o v e m mest 14 bo začela i zde l ova t i do 1C a v ­tomob i l o v na d a n . V M i r n i bodo po uresničenem p r o ­g r a m u začeli da j a t i l e tno n a t rg 20.000 šivaln h sro-jev. B E L T v Črnomlju- bo dokončal svoje r e k o n s r u k -Ci-Je in posta l p o m e m b n a s t r o jna t o va rna ter l i v a r n a

O b r a t t o va rne I S K R A bo takra t že k r e p k o p r o i z v a j a l v B n i l i n u p r i N o v e m m e s ' u . V Semiču, Šentjernoju. Žu­žemberku i n M o k r o n o g u bodo p r e u r e d i l i sedanje Iskr ir je ob ra t e ter j i h pove ­čali, v Brežicah i n T r e b ­n j e m p a bosta z r a s l a d v a n o v a I S K R I N A ob ra t a .

T o v a r n a z d r a v i l K R K A

— s e d a n j i F a r m a s c v t s k o -kemični k o m b i n a t L S S — že p r i p r a v l j a povečano p r o ­i z vodn jo n o v i h z d r a v i l i n kemičnih p ro i z vodov .

O p e k a r n e v Brežicah, Kanižarici, K r m e l j u i n Z a ­logu bodo poveča'e p r o i z ­v odn j o ; z g r a d i l i bomo novo t ova rno kremenčev h z i d a ­kov i n pornega betona ter o b r a t za s in t e r opeko v B r e s t a n i c i .

N O V O L E S bo nada l j e va " i z g radn jo pod je t ja v S t r a ­ži, T o v a r n a pohištva v B r e ­žicah se bo povečala, J U -G O T A N I N pa bo u r e d i l no­v i ob ra t za l eson i tne p lo ­šče. T u d i sevnišša K O P I ­T A R N A bo dot l e j zpe l j a ' a svo jo r e k o n s t r u k c i j o .

K o m b i n a t p a p i r j a i n ce­lu lo ze v Vidimu-Kršikem b povečal p r o i z v o d n j o pap i r ­j a za sto ods to tkov z n o v i i -p a p i r n i m s t ro j em.

T e k s t i ' n a i n d u s t r i j a se bo še bo l j r a z m a h n i l a : to ve l j a za metliško B E T I za N O V O T E K S , p l e t i l n i c o V D obov i in za črnomaljsko B e l o k r a n j s k o .

N o v o podobo bo dob i ' o podjet je » B O R - v D o l e n j ­s k i h T o p l i c a h , p r a v t a k o pa t u d ; k o l e k t i v ; t o v a r n » Im-perial « v V i d m u - K r t f k e m - D a n e * v M i r n i i n d r u g i , k i ima jo p r p rav l j ene načr te za razširitev i n m o d e r n i ­zac i jo p ro i z vodn j e .

3.000 novih stanovanj

Stanovanj .sko k r i z o obču t i jo vsa na .a mes a i n tud i manjša nase l ju . P r o g r a m p r e d v i d e v a , da b o m o do 1965 z g r a d i l i 3000 s t a n o ­v a n j s k i h enot. Z a vsa me ­sta i n sedeže občin bodo zde l an urbanistični d o k u ­

men t i , p r a v t a k o z a i n d u ­s t r i j s ka nase l ja i n turistič­ne kraje . V o d o v o d i n k a ­n a l i z a c i j a i m a t a v p r o g r a ­m u precejšen delež; p r a v ­tako asanac i j e na podeže­l j u ; izboljšanje j a v n e r a z ­sve t l j ave , m o d e r n i z a c i j a cestišč v večjih nase l j i h , u r ed i t e v tržnic, kopališč, g a s i l s k i h domov , j a v n e s n a ­ge i t d . S f a n o v a n j s k e s k u p ­n o s t i bodo r a z v i l e s e r v i sne

službe. D o b i l i b o m o več n o v i h d v o r a n z a svečane cbrede državljanov. Poseb­ne s k r b i bodo deležni tud i načrti z a u r e d i t e v p a r k o v , d revo redov , ze len ic , mest ­n i h v r t n a r i j , pokopališč i n podobno.

Nove in povečane osnovne šole

Do k o n c a 1965 naj b i n a novo z g r a d i l i , d o g r a d i l i a l i povečali z večjimi N & t i r i -' v a m ; osnovne šole v tehle k r a j i h :

Brežice, D r a g a k i i V Podze ­me l j , S m i h e l p r i N o v e m mestu. V a v t a vas Žužem­

b e r k Šentjernej, N o v o m e ­sto. Šentjanž. T r e b n j e ;

Črnomelj. M e t l i k a . D o l . Top l i c e . M i r n a peč, Škoc-j a n , S m a r j e t a , S e v n i c a , M i r n a . V i d e m ; V i n i c a i n B r e s t a n i c a .

A s a n a c i j o z i r o m a a d a p i a -ci j naj b i b i l e deležne šola v M e t l i k i g i m n a z i j a v N o ­v e m mes tu , na G r m u bodo dogradi l l i več učilnic S r e d ­nje k m e t i j s k e šole. v N o v e m mestu pa b i začeli g r a d i t i tud i novo s tavbo za E S S . V Krškem naj b i d o g r a d i l i de ­l a v n i c e S T S , v s em šolam pa b i i zdatne je p o m a g a l i z učili i n opremo .

480 hotelskih ležišč V teh l e t i h p r e d v i d e v a

p r o g r a m g radn j o o z i r o m a r ekons r u k c i j e 9 h o t e l s k i h ob ra ' o v s 480 ležišči. V 2

Z M A G O S L A V J E K A J : O B TOPILNIŠKI P E C I (Črnomelj, 1961) — L i v a rn i v B K I . T U in v podjetju M C postajata čedalje pomembnejša objekta v kov insk i indust r i j i okra ja

m o t e l i h b ; p r i d o b i l i 64 l e ­žišč, r a z en tega p a b i še posebej p o s k r b e l i za z i d a v o oz i r . r e k o n s t r u k c i j e 11 p r e ­nočišč z n a d a l j n j i m i 254 ležišči. Z a t u r i z e m v o k r a ­j u : p o m e m b n a p r i d o b i t e v !

V ses tavu hote lov i n k o t samosto jne ob j ek t e na j b i z g r a d i l i 11 r es tav rac i j z 2410 sedeži; o b n o v i l i b i 30 go­s t i l n z 950 sedeži, u r e d i l i 3 bifeje s 60 sedeži i n 2 k a ­v a r n i s 100 sedeži, en b a r s 60 sedeži. V p r o g r a m u je tudi g r a d n j a 3 ob jek tov z a pr eh rano zapos l en ih s 560 sedeži.

Z a t u r i z e m b o m o u r e d i l i 4 os redn je ob j ek t e z a t a ­bor jen je i n 5 kopaliških b a ­zenov.

Domovi za kulturo V t e m času bodo z g r a d i l i

nov k u l t u r n i d o m v Breži­cah , sitekle p a bodo t u d i p r i p r a v e z a začetek novo ­g radn je z a osredn j i k u l t u r ­ni d o m o k r a j a v N o v e m mes tu . U r e j e n e bodo občin­ske i n druge knjižnice, p o ­večana bo S t u d i j s k a knjiž­n i c a v N o v e m mes tu , m u ­zej i v N o v e m mes tu , m u ­zej i v Brežicah. N o v e m m e ­stu i n M e t l i k i p a bodo d o ­b i l i nove . p r epo t r ebne o b ­jekte . V p r o g r a m u je o b ­nova i n r e s t a v r i r a n j e o b ­jek tov N O B na Rogu , u r e ­j an j e p a r t i z a n s k ; h grobišč, s p o m e n i k o v N O B i n drugo . V večjih središčih i n i n d u ­s t r i j s k i h n a s e l j i h bodo u r e ­d i l i k l u b e , d o b i l i p a b o m o tud i neka j n o v i h k i n o d v o ­r a n i n k i n o apa ra tu r . S e m sodi jo tud i načrti za D o ­l e n j s k o ga l e r i j o v N o v e m mestu i n ga le r i j o n a p r o ­s tem v K o s t a n j e v i c i , s k r b ZBt po t rebe Z a v o d a za s p o ­meniško va r s t v o D o l e n j s k e in d rugo .

Skrb za ljudsko zdravje

O s r e d n j a z d r a v s t v e n n us tanova v o k r a j u : splošna bolnišnica v N o v e m mestu b o d o l e t a 1965 že i m e l a nov kirurški i n pediatrični odde l ek . Novomeščanj se l a h k o te d n i prepričajo, k a ­k o uspešno h i t i j o s t e m i d e l i P i o n i r j e v l g r a d b i n c i ! H k r a t i bo avtomatično r e ­šeno vprašanje g i n e k o l o ­škega o d d e l k a l n m a t e r i n -

PARTIZANI V ANEKDOTAH B Ribe i n voda

Med revolucijo je tovariš Moša Pijade posebno pazil na vedenje in postopke borcev. Tako je nekoč vsem brigadam dal ostro navodilo, kako se morajo vesti, kadar gredo skozi vasi:

"Varovati morate partizan­sko čast. Ljudstvo je voda, a partizani so ribe. Riba brez vode ne more živeti!«

• Tudi boj V Tre t j em batal jonu Prve l i ­

ske brigade je b i l desetar M i l a n Sarič, k i n i mogel t rpet i uši. K o m a j so se kje ustav i l i , j i h je že začel ob i ra t i i z srajce.

Nekoč so odred napadl i Nem­ci . T reba se je b i lo umakn i t i . U m i k a l a se je tud i Šariceva če­ta, on pa se je poglobi l v svoje delo i n se n i zmeni l za u m i k .

»Milan, u m a k n i se! N e vidiš, da nas N e m c i tolčejo od vseh plati!« m u je zavpi la neka to-varišica.

»Kaj se sekiraš? Na j tolčejo, saj jaz tud i tolčem,« je hladno­krvno odgovor i l Sarič i n na nohtu st iska l uši.

# Mehkosrčneži V Mihajlovičevem listu

-Ravnogorac« je pisalo, kako se četniki borijo za ljudstvo in kako so mehkega srca. Ko sta to prebirala dva stara Srba, sta potrdila:

»Res je, kar piše. Prejšnjo sredo so Svabi iz naše vasi od­gnali vse krave. Takoj nasled­nji dan so prišli četniki in po­brali teleta, da ne bi otroci ostali brez mater...«

• Dopisnik L e t a 1943 je izšla naredba,

s katero je bil pisatelj Branko Čopič imenovan za vojnega dopisnika II. bosanskega kor­pusa. Med obedom je Branko •potrto gledal in sploh ni prijel za žlico.

»Kaj ti je, Branko?« so ga vprašali tovariši. »Mar nisiee-sel, da si postavljen za vojne­ga dopisnika«?

»Ja, to je že lepo, biti do­pisnik,« je zategnil Branko, »le tisto vojni me moti!«

9 Hajrova kamuflaža Hajro Kapetanovič je bil

1943 komisar Sedme krajiške brigade. Nekega jutra so prile­tela sovražna letala in začela obstreljevati položaj, na kate­rem je bil Hajro. Stekel je na pokopališče, razširil roke in mirno stal. •

»Zakaj si pa razširil roke, tovariš komisar?« se je začudil borec, skrit blizu njega.

»Zato, da bodo tisti v letalu mislili, da sem nagrobni križ,« je odgovoril Hajro.

# Huda skrb Okrog radijskega sprejemni­

ka se je zbrala skupina borcev. Poslušali so vesti z bojišč. Med drugim je bilo tudi poročilo o uspehih zavezniških letal nad Nemčijo — bombardiranju nemške vojne industrije. Po poročilih so borci začeli ko­mentirati dogodke. Vsak je kaj pripomnil, le mitraljezec, znan kot velik šaljivec, je vztrajno molčal. Nazadnje ga je komi­sar vprašal:

»No, Mirko, zakaj si pa da­nes tako tiho?«

»Veš, tovariš komisar, skrbi me, kako se bomo oskrbovali z municijo, če nam porušijo vse vojaške tovarne v — Nemčiji!«

0 Ni vajenec, temveč mojster

Ko so partizani oktobra 1943 prv:č osvobodili Bileče, je star kmet iz najbližje okolice vrišel k skupini borcev, med ka'.eri-mi je bil tudi komandant Vlado Šegrt (šegrt pomeni v srbohrvaščini vajenec).

'Pomozi bog, junaki!« »Zdravo, starina! Kakšna

sreča te je prinesla?« ga je vprašal eden od prvoborcev,

»E, sinko mili, rad bi videl Vlada Šegrta, če je tukaj.'

Komandant mu je segel v roke in vprašal, kakšno pomoč potrebuje.

'Nobene pomoči, tovariš ko­mandant. Toda že tri leta kar naprej poslušam: Vlado Šegrt je pobil Nemce tukaj pa ondu-kaj, Vlado Šegrt je pobil Ita­lijane na tem mestu pa na onem mestu. Vlado Šegrt je premlatil in pregnal ustaše pa četnike . . . No, pa sem si re­kel: grem k partizanom pa jih zaprosim, naj te posleij ne imenujejo več Vlado- Segr t , temweč Vlado Mojster.«

Vsak četrtek: D0LEKJSKI LIST v vsaVo naSo družino! Kaj se vsak teden zgodi

pri vas, vam pove DOLENJSKI LIST

Iz zakladnice strokovnjakov

Gotovo je že mars ikdo ug iba l , .o l iko peres ima odrasla raca , toda ugan i l n i najbrž nihče. P o ­vsem točno pa je na to v p r a ­šanje odgovori l dansk i s t rokov­njak za perje (najbrž je tud i ed in i na svetu) He r lu f Hansen . K o je perje odrasle race preštel, je ugotovi l , da ima ta žival nič več i n nič manj kot 1,491.609 pe­res.

Hansen je perje prešteval v do lg ih z imsk ih nočeh v svojem »pernatem muzeju« v nekdan j i kovačiji. S štetjem perja n a j ­različnejših ptičev i n domače perutnine se ukva r j a že 15 l e t V muze ju pa ima ure jen ih i n preštetih že nad 10 mi l i j onov kosov raznega per ja.

V 7 dneh zgrajena hiša Nekatera mesta v Nemčiji so

se odločila za gradnjo šolskih pavi l jonov novega t ipa i n neka tovarna v Gopingenu že izdeluje montažne dele zanje. Te šole so majhne, imajo štiri učilnice za 150 učencev, prostorno kon fe ­renčno sobo i n potrebne p r i t i -k l ine . N a že pr iprav l j ene teme­lje postavi jo šolo v sedmih dneh. Posebni k a m i o n i za težke t rans ­porte pr ipe l je jo 17 montažnih delov, k i j i h nato žerjavi posta­v i jo na 3 m široke i n 10 m dolge temelje. Električna napel java, vodovodne cev i i n kana l i zac i j a — vse to je v stene vgrajeno že v tovarn i . T a k a šola stane 1 p r i ­bližno to l iko ko t z idana, je pa sestavl jena tako, da se z l ahka razstav i i n postavi d rugam.

PRI FIZIKI »No, povejte mi,« pravi p r o ­

fesor, »zakaj običajnega oken. skega stekla ne moremo upo­rabiti za naočnike?«

»Zato, ker je štirioglato in preveliko.«

Položil j e r e v o l v e r n a m i z o p r e d A n ­ge la i n z a b r u n d a l :

» T o b i b i l a z a m e strašansko n e r o d ­na z adeva . -

A n g e l j e pog l eda l r e vo l v e r i n r e k e l m i r n o :

»Brayan, n i lepo, d a se tako i g ra te z menoj . «

»Res b i b i l o ne rodno zame , - j e spet z a m r m r a l B r a v a n zamišljeno. »Zlasti zato, k e r j e M a r d e n v i d e l , d a s em vas odpe l j a l v svo je s tanovanje . L e k a k o b i se opravičil, k o b i m e obtožili, d a 6em vas nalašč spus t i l ? . . . M o r a l b i v a s o d ­pe l j a t i n a po l i c i j o . T o tri se M a r d e n s l a d k o s m e j a l , če b i m i uš l i . . . V e n d a r nihče ne b i z vede l za vaš beg do o p o l ­dne . V neka j u r a h p a l a h k o v e l i k o n a ­redi te . V s a p o l i c i j a b i v e l i k o ra je p r i ­j e l a .Nev idnega gospodar ja ' k a k o r A l B r o o k a . I n m i s l i m , d a sedaj n i p o l i t i k a , k i b i .Nev idnega gospodar ja ' l a h k o r e ­sa 1 električnega s to la . D a , d a , če b i m i A n g e l ušel, opo l dne^pa se v r n i l z .Ne­v i d n i m gospodar jem' , b i se m i M a r d e n sp l oh ne moge l s m e j a t i . . . «

A n g e l j e zakašljal, k e r j e čutil, d a ga neka j s t i s k a v g r l u . K o m a j j e spre ­govo r i l :

» C e b i se t o z g o d i l o . . . če n a p r i m e r j u t r i p r i m e t e . N e v i d n e g a gospodar ja ' , k a k o boste d o k a z a l i , d a j e o n ? Sa j ga nihče n i v ide l . «

» N e bo j te se. K a d a r s m o prepričani, d a im/amo k r i v c a v r o k a h , m u že i z s i l i ­m o priznanje,-« j e o d g o v o r i l B r a v a n .

A n g e l Je čutil, k a k o se m u vrača moč. Sege l j e po r e v o l v e r j u i n še zmera j m i ­s l i l , d a se inšpektor le šali. K o bo ho te l p r i j e t i r e vo l v e r , g a b o B r a y a n po t egn i l k s e b i . . . T o d a B r a v a n je z a p i r a l i n o d ­p i r a l p reda le . A n g e l a še pog l eda l n i .

A n g e l j e v z e l r e vo l v e r i n ga v t a k n i l v žep.

»Ne smete m i ga izgubiti,-« j e r eke l B r a v a n . »Je odlične vrs te , m a j h e n , toda zaneslj iv.«

»Hva la vam, « j e r e k e l A n g e l . »Se danes v a m g a b o m v r n i l , osebno. P r i ­šel b o m z . N e v i d n i m g o s p o d a r j e m ' . . . a l i pa sam.«

S E D E M I N D V A J S E T O P O G L A V J E V a n i c i j e A n g e l u s a m o d p r l v r a t a

svo j e gost i lne . »Ange l , l e naprej ! « ga j e vese lo p o ­

z d r a v i l . »Večer ja l i najbrž ne boste ob tako pozn i u r i , t o d a koza rec pijače se v a m b o p a l e p r i l e g e l . V s i gost i s o že odšli, t ako s v a s a m a «

S e d l a eta k m i z i i n V a n i c i j e natočil

d v a ko za r ca . Z u n a j se je že d a n i l o . A n ­ge la je o d u t ru j enos t i p r e m a g o v a l s p a ­nec. Z d a j c i j e n a h o d n i k u z ape l t e l e fon .

A n g e l je z drhtečo r o k o sne l slušalko n a s t en i .

» H a l o . . . A n g e l ? . . . T u k a j Sony.« A n g e l u j e srce začelo h i t r e j e u t r i p a t i ,

ko j e n a d r u g e m k o n c u žice sp r e govo r i l melodičen glas, k i ga ne b o n i k o l i več pozab i l .

»Da, j az sem,« j e odgovo r i l . »N isem ©a še m o g l a najti,« j e n a d a ­

l j e v a l a S o n y . »Posfcušala b o m z n o v a . M o r d a bo spre j e l ka t e r ega m o j i h p o z i ­v o v i n m e p o v a b i l n a pogovor . K j e boste?«

»Tukaj , p r i Vanici ju.« »Dobro b i b i l o , d a se m a l o odpočije­

te,« j e n e n a d o m a s p r e g o v o r i l a s t o p l i m , prisrčnim g lasom.

»Dobro, počival b o m . O p o l d v a n a j ­s t i h b o m p r i te l e fonu. H v a l a v a m , Sor.y!«

» Lahko noč! « je z a p e l n j e n g las. A n g e l j e s t o p i l , k V a n i c i j u : »Potrebujem poste l jo i n budilnik.« •»Postelja j e zgora j , z a b u d i l n i k b o m

p a j az . K d a j n a j zbudim?« » O po l d v a n a j s t i h . C e b o k d o pre j te ­

l e f o n i r a l a l i m e i s k a l , m e pokličite takoj . «

»Brez skrbi ! « X X X

Sonce j e s i j a l o v sobo, k o ga j e V a ­n i c i z b u d i l .

»K l i če j o v a s n a telefon.« A n g e l je pog l eda l n a u r o : ena js t i n

četrt. S t e k e l j e po s t o p n i c a h v gost i lno . »Vesela sem, d a ste se vsa j m a l o o d ­

počil i ,« j e zaslišal S o n y n g las v slušalki i n s r ce m u j e b u r n o z a t r i pa l o .

» Lahko pr ide te p r e d C e n t r a l n o b a n ­k o ? Točno ob en i? «

» K j e je to? « / »Pe ta avenija.« »Dobro. T a m b o m neka j m i n u t p r e d

eno.« P o t e m j e z a p r o s i l V a n i c i j a z a te le­

f o n s k i i m e n i k , p o i s k a l v n j e m številko, k i j o j e našel zap i sano v denar»yci P e ­t r a M v m e j a , i n p r e b r a l v i m e n i k u z r a ­v e n številke nas l o v : »Joe V i l e t , T a m a n y B u i l d i n g , 17. nadstropje«.

A n g e l je zav r t e l te le fon i n p o k l i c a l šoferja J e r r y j a , n a ka te rega j e b i l n a ­l e t e l po tragični s m r t i G r k a Z a r i f i s a . '

»Ste v i , J e r r y ? T u k a j A n g e \ P o t r e ­b u j e m vas.«

" »Tako j p r i d e m . K a m ? « » P r ed V a n i c i j e v o krčmo.« T a k o , t u d i to j e ure j eno . J e r r y j e v

t a k a i m u j e n u j n o po t reben , sa j n e m o ­

re peš h o d i t i po mes tu , k o i m a v s a k po l i ca j i n agent v žepu n jegovo f o to ­g ra f i j o i n o p i s . . .

C e z neka j m i n u t j e A n g e l s t o p i l n a u l i c o i n p r e v i d n o pog l eda l n a o k r o g . J e r r y j e v t a k s i j e s t a l o b pločniku, m o ­tor j e b r n e l .

» L e h i t r o v avto, « m u j e r e k e l s i m p a ­tični šofer, »da v a s k d o ne v i d i . Sa j s t e pos ta l i s l a v n i k o t f i l m s k a zvezda.«

»Pe l j i te me p r e d T a m a n y B u i l d i n g . J a z b o m šel v poslopje , v i p a počakajte, t oda m o t o r na j teče.«

C e z deset m i n u t s ta se u s t a v i l a p r e d nebotičnikom.

»Petinšestdeset nadstropij,« i e r e k e l šofer. » V ka te rega greste?«

» V sedemnajs to . C e se čez četrt u r e n e v r n e m , p r i d i t e gor v V i l e t o v o p i s a r ­no. C e b o m živ, m e n a v s a k način s p r a ­v i t e ven.«

»Brez skrbi,« s i j e šofer vese lo p o m e l r o k e .

A n g e l se j e odpe j j a l z l i f t o m i n n a v r a t i h v h o d n i k u sedemna js t ega n a d -s top ja p r e b r a l : »Joe V i l e t , p r i v a t n a p i ­s a r n a . S t r a n k e o d 10. d o 11. u r e «

Se bo l je , vsa j n e b o nihče m o t i l , s i j e r e k e l A n g e l i n v s t o p i l .

»Rad b i v i d e l gospoda V i le ta ! « j e r e ­k e l l j u b k i t a j n i c i .

»Nemogoče, i m a s t r a n k o . S p l o h so p a spre j em i l e d o enajstih.«

» A l i n i sam?« »Ne , p r i n j e m j e m i s t e r Wi lcrof f t . « »K rasno ! « j e r e k e l Anged. »Bom p a

k a r o b a n a e n k r a t intervjuval. « T a j n i c a j e p r i t i s n i l a g u m b : »Mister V i l e t — n e k i angleški časni­

k a r b i vas r a d intervjuval.« »Hudič g a v z e m i . . . N o , p a na j p r i ­

de , « j e A n g e l zaslišal i z zvočnika. 'Ange l j e o d p r l v r a t a i n m i r n o p o ­

z d r a v i l : »Dober d a n , gospoda!« J o e V i l e t , vsemogočni šef TarnariV

H a l l a , i n C h a r l e s W i l c r o f f t , v r h o v n i s o d n i k N e w Y o r k a , e ta še o s u p l o z a s t r -m e l a v A n g e l a , k i j e s t a l n a p r a g u z r e ­v o l v e r j e m v r o k i .

»Oprostite, d a m o t i m pos l o vn i pogo ­vo r , t oda govo r i t i m o r a m z vama. «

V i l e t s i j e n e k o l i k o opomoge l o d p r v e g a presenečenja i n s t r a h u i n v p r a ­šal m r k o :

» K a j . . . ka j b i r a d i - o d naju?« » R a d b i i z v a j u n a r e d i l poštenjaka.

N a žalost j e to p r i obeh mogoče le , k o bos ta z m r z n i l a z a t a sve t ! « j e A n g e l r e k e l n eusm i l j eno . »Morda p a j e za v a j u še e n i z h o d . . «

Močne n zven T

so bi le v maju 1945 samo vojaško' Jj*So j ih j e takrat ušlo v skrivališča. Zarad i naglo utrujene roke P1* "akor podgane i z kanalov spet pr iha jat i na svetlo. Pritajeno na* |? "ekdanjih gestapovcev, sodnikov-rabl jev i n drug ih mori leev, k i J* ^ - " ^ i j i že k m a l u po končani vo jn i spet sedl i na v isoka i n najvišja " J ( ( t ' e a , c republ ike Nemčije, je te d n i pokazalo, da še zmerom deluje- ' državljana tovariša Vračariča iz Zagreba n i b i l a nikakršna ^ > kot so zadevo hote l i p r ikaza t i nekater i zahodni govornik i . Ves J* ^ * je zdrzn i l spričo dejstva, da je Zahodna Nemčija resnično sprtj** t j-^šcino n e samo v svoj ih načrtih o maščevanju i n mi l i t a r i zmu, ^ 0 e n i aparatu i n zakonodaj i ! Ves napredni svet pa je tud i obsodij , "»nje zahodnonemških oblast i p r o t i jugoslovanskemu državljanu L 3 8

Ničesar ne smemo pozabiti!I i^ljklfa E i chmanna ne in vseh nje­govih mor i l sk ih pajdašev, W a " j fcT?v „ groze. B i l i so desna r oka H immle r j a , enega i zmed glavnu) ^"rje šest i n po l mi l i j ona evropsk ih Zidov. N i k o l i ne smemo tega ' fcJi? 8 0 0 prepričal tud i dokument grozote, k i ga je napisa l ogrski °*u:

A L . i f c DNEVNIK M I I C C l i W TABORIŠČNEGA m l a t i l * ZDRAVNIKA

Začeli ga bomo objavl jati v T0^ u čez 14 dn i . »' ' Kri •

Najbo l j nevarno je p r e l u t / j l l l^ V u| e> nasil je i n zločini, k i^so j i h počenjali N e m c i nad našimi 1J U "S ! j , V a r y o : ničesar ne smemo pozabi t i ! O tem nam bo govor i l tud i do*"J 1 , Sorja, k i so ga mora l i prestajati m i l i j on i svobodol jubnih l jud i " ^ ^ "^ncentraci jskih taboriščih.

Cez dva tedna v Dolenjske" 1 C H \ V I T Z (Aušvic) — D N E V N I K TABORIŠČNEGA Z D R A V N I K A .

MLADI BRALCI P" A \ '

Prihodnji w d e > ^ J k a n l c e po mladinski P° v j j L " A TH0MPS0NA:

St&OLKODLAK Ilustracije: » ^ 4 s ^ Nova s l ikanica j g , ^ S ^ k e savane i n prer i je , k jer s* neustrašeni w »,f\ ' « se s svo j imi zvest imi sprem-

& v X P* b o ^ P o < i ! s < M n i n i i v a * K O d b a V M b 0

,«vdušlla. » w " p r « r A ^ * n l c e tud i vaše soSolce i n so-šolke, znance

skega d o m a v N o v e m mes f -— Bolnišnica v Brežicah b° takra t že d e l a l a v razširi«" n i h p r o s t o r i h , širok pa ^ p r o g r a m novograden j * adap tac i j ob j ek tov za an£ bulantno-poliklinično s l i f " j bo v Brežicah, Črnomlja Krškem. N o v e m mes tu , S6" n o v e m , S e v n i c i , T r ebn j e I , ,

i n d r u g o d . , Z o b n a p o l i k l i n i k a v

v e m mes tu bo u r e d i l a n<>ve

prostore z a svo jo p r eP^ t r ebno de javnos t . V T o p l i c a h b o z rase l revto* ' tološkj center , d o g rad i l i P* bodo t u d i po t r ebne cbj&*£ v Šmarjeških i n CatešW» T o p l i c a h . V Črnomlju b ^ do z g r a d i l i prostore za n£j vo l e k a r n o , d o m a o n e r I r ! j i S l i h na L o k ! in v Impo l c j pa bodo a d a p t i r a l i .

Seveda še nismo J našteli vsega!

Pros t o r gre h k r a j « - . * « ! pa še daleč n i smo P< ) V t t«', vseh z a n i m i v o s t i in r"1*-. tov, k : j i h vsebuje p r o g r a m . Široka in P ^ . i de javnost je prot i kir<5j£, s t v o m naši ga okra ja . u

sežne s L, inves t i c i j e z a , L J zda r s t vo i n g r a d b e n i * ^ ' posebno pog lav je pa t ^ j j | v k r a t k e m n a m e n i l i \ y \ p rome tu , k i zav z ema ^ v

l j e pomebnejše mes to v' \ ši s k u p n o s t i . I n c ^ ] | Z g r a d i l i i n m o d e r n i * ' r

b o m o 183 k m cest. od ^ g a . . . — p a p u s t i m o to-jji enega i z m e d p r i h o d n ^ člankov o p r o g r a m u P*;-^ ' nega r a z v o j a našega o*^g

j a . Preveč je vsega z a

s a m o številko. M a n j k u ^ pros t o ra , d a b i povedal

j o L n a č r t l h

1 C ? 0 v i n i , o b r t i , ^ a r s t v u , l o v l » »Cfnarnih z a -

i l " l »e m o r a m o

j k C * l i k a v n a -t / * u m e d p r e ­

b i v a l c e m v našem o k r a j u i n republiškim povprečjem v S l o v en i j j 40,2 odstotka ' ; l e ta 1965 b o znašala samo še 26,4 odst. T o doseči i n d v i g n i t i življenjsko r a v e n p r eb i v a l c e v našega o k r a j a za 199 ods to tkov v pičlih 5 l e t i h p a j e na l oga p r o g r a ­m a , k j so g a včeraj s p r e ­j e l j v Vidmu-Knškem o d ­b o r n i k i o k r a j n e g a l j u d s k e ­ga odbo ra . T g .

S V ' 6 e i | 1 S ' ' i n i k o c * m domovom v okra ju naj V^tn ^ Pridružil večji p l an insk i d om na S .'hi ? °ddiha i n rekreaci je de lovnih kolekt ivov

j V ^ t i J ^ s t i r a l i b i ga lahko z združenimi sred-1 ^ v" fii o r B a n i z a c i j . N iso namreč lepote skr i te

iv^^ih' n a ^ o r e n J s k e m ' n a Pohor ju a l i ob I * ^ : *udl doma j i h imamo ve l iko, le ne i " S t j . " ' J • • • N a s l i k i : d o m senovških i n

A\ n i ^ k i h planincev na Bohor ju

Krška vas borcem za svobodo

Pri odkritju lepega spomenika borcem NOB in žrtvam fašizma je ob 20. obletnici za­četka revolucije govoril tudi general majoi

Lojze Žokalj-Žiži

ženjstva j e l i p a v Krški v a s i izmučena u s a h n i l a , os ta lo p a j e k l e n o seme, k i ga j e s e j a l a r e v o l u c i j a : n a s v o j i z e m l j i s i s a m i gospo-r a d i m o , s a m i g r a d i m o nov družbeni r e d i n že uživa­m o sadove tega v e l i k e ga bo ja , v k a t e r e m s e j e e n ­k r a t za vse le j odločila n a ­ša u s o d a : i z n a r o d a h l a p ­cev smo pos ta l i n a r o d go­spodar jev .

Množica 2000 l j u d i je n a ­vdušeno p o z d r a v l j a l a go­v o r n i k o v e besede, d a s m o p r a v zato, k e r v v o j n i t o ­l i k o p r e s t a l i , t u d i danes b o r c i z a m i r , e n a k o p r a v n o sode lovan je m e d n a r o d i i n u s t v a r j a l n o sožitje n a sve ­tu .

S l e d i l j e pester s p o r e d ; p r e d s t a v n i k i ob las t i i n d r u ­štev so položili v ence , s o ­d e l o v a l i s o r e c i t a t o r j i , p e v s k i z b o r i i n m l a d i n s k a godba i z Brežic. P o s l a v j u j e Z v e z a bo rcev pogos t i l a svo j ce žrtev fašizma, k a t e ­r i m v čast j e p o s t a v l j e n n o v i s p o m e n i k v Krški v a s i .

P o vsej d o m o v i n i se l e ­tos s p o m i n j a m o začetka n a ­še r e vo luc i j e . O d k r i v a m o s p o m e n i k e p a d l i m b o r c e m za svobodo , častimo s p o m i n žrtev fašizma. M l a d i r o d 6poznava zločine o k u p a t o r ­jev . P r o t i u b i j a l c e m i n p r e ­g a n j a l c e m i ^ i h r odo l j ubov i n bo rcev z a p r a v i c o ter n e ­odv i snos t se d v i g a g las l j u d s t v a , k i izraža svo jo n e ­skončno hvaležnost v s e m b o r c e m naše r evo luc i j e . S p o m e n i k i , k i j i h o d k r i v a ­mo , opom in j a j o bodoče r o ­dove : ne po zab i t e ! N e po ­z a b i m o n i k d a r zločinov o k u p a t o r j a i n n j e g o v i h d o ­mačih sode l avcev !

V t a k e m s l a v n o s t n e m vzdušju j e p r o s l a v l j a l a t u ­d i brežiška k o m u n a svo j občinski p r a z n i k . E n a n a j ­lepših i n najpomembnejših p r o s l a v j e b i l a v Krški v a ­s i v nedel jo , 29. o k t o b r a , k o se j e t a m z b r a l o n a d 2000 l j u d i — n e k d a n j i h bo rcev i n a k t i v i s t o v , de lavcev , k m e t o v , žena i n m l a d i n e . M e d gost i so b i l i t u d i r o ­j a k genera l Lo j z e Z o k a l j — Žiži, p r v o b o r c i S t e r b a n , B a j e i n številni p r eds t a v ­n i k i o b l a s t i , političnih t e r družbenih o r g a n i z a c i j . V o k v i r u p r o s l a v e ob 20- let-n i c l r e v o l u c i j e i n občin­s k e m p r a z n i k u j e Z v e z a bo rcev Catež-Krška vas i z ­ročila j a v n o s t i p l o d do lgo ­t r a j n e g a d e l a : veličasten s p o m e n i k b o r c e m z a s v o ­bodo, k i s t o j i n a mes tu z n a ­m e n i t e vaške l i p e v Krški v i s i . S p o m e n i k so i z d e l a l i p o načrtih i n s sode l o va ­n j e m domačina abs. a r h . tovariša A j s t r a . V e l i k a p o ­moč p r e b i v a l c e v , posebno članov Z B , p r i g r a d n j i j e

doka za l a , d a s m o zares hvaležni žrtvam s l a v n i h borcev z a svobodo .

M e d d r u g i m j e n a te j p o m e m b n i svečanosti govo­ril t u d i tov. L o j z e Z o k a l j -Z iž i ; z b e s edami , k i so se­gle množici v srce , se j e s p o m n i l ze l ene l i p e s r e d i v a s i , s i m b o l a svobode S l o ­vencev . P o d vaško l i p o so nekda j m o d r o v a l i vašcani; k o j e te k r a j e p r e p l a v i l okupa t o r , j e za t r epe ta l a , na to p a j e začel v s e l j u d s k i u p o r p o d v o d s t v o m K o m u ­nistične p a r t i j e p r e b u j a t i l j uds t vo k v s t a j i O b v r n i t ­v i bo rcev i z v o jne i n i n t e r -n i r a n c e v i z nemškega s u -

S slavja ob odkr i t ju spomenika pad l im borcem in intern irancem za svobodo domovii>e

v Krški vasi p r i Brežicah 29. oktobra 1961 (Foto: Baškovič, Brežice)

Tudi mojega ata so odpeljali

SLAVA BREŽIŠKI ČETI! N a dan občiuskega prazn ika , 28. oktobra, je b i l a

p r i železniški čuvajnici v B r e z i n i p r i Brežicah prisrčna slovesnost. N a čuvajnici so o d k r i l i spomin­sko ploščo — n a m i n zanamcem dokaz, da je b i l a v tej s k r o m n i s tavbi v jeseni 1941 ustanovl jena brežiška četa pod vodstvom komand i r j a tovariša Dušana K v e d r a i n komisar ja tovariša Rud i j a .lan-hube. — Zbra lo se je nekaj nad tisoč l j ud i ; p r v i je govor i l o pomenu novega spominskega obeležja v okv i ru proslav 20. obletnice začetka revoluci je sekretar občinskega komite ja Z K S tov. Janez Vo l -čanšek. O p r v i h dneh vstaje, o organizaci j i upora pro t i Nemcem, ustanovi tv i čete i n n jen ih borbah za svobodo je nato spregovor i l narodn i hero j tov. Jože Borštnar. M e d d rug im je poudar i l , d a n i t i nadčloveški napor i borcev n i t i izdajstvo, k i je zakr iv i l o smr t m lad ih part izanov na Gor janah, n i moglo uničiti t rdne vere preganjanih i n za t i ran ih Slovencev, k i so veroval i v zmago. K l j u b žrtvam so vrste borcev vedno bol j naraščale. Brežiška četa ozi­r oma njeni preosta l i bo rc i so v vrs tah kozjanskega odreda nadal jeval i v jeseni 1941 začeto pot do končne osvoboditve domovine.

S L A V A P A D L I M J U N A K O M I N B O R C E M ZA S V O B O D O !

P i on i r j i osnovne šole iz Knežje vasi p r i Dobrniču so n a m prejšnji teden pos la l i več spisov, i zmed ka­ter ih smo i zb ra l i nalogo učenca Tončka Bar le ta . P i on i r j i n a m pišejo med drug im takole: » . . . Take naloge pišemo p r i s lovenski u r i . P red p ra zn ikom republ ike obujamo spomine na težke čase v drug i svetovni vo jn i . Ne želimo s i n i k o l i več tako mračnih dn i , zato cenimo m i r i n svobodo!«

Bilo je leta.1942, ko je ve. lika italijanska ofenziva prodirala skozi naše vasi. V našo vas so se pripodili fašisti 31. avgusta 1942 in n a r e d i l i v e l i k o gorja. Ubili so organizatorja Osvobo­dilne fronte Alojzija Sirka in zažgali hišo. Potem so p o b r a l i vse zavedne fante. Teh je bilo sedem. Odpe­ljali so jih v internacijo. Med njimi je bil tudi moj ata. Peljali s o j i h do Knež ­j e uast, kjer so čakali ujet­niki tudi iz drugih vasi.

Stlačili so jih na tri kamio­ne in jih odpeljali na Veli­ko Loko. Tam so jih stla­čili v klet. Drugi dan so jih odpeljali z vlakom v Ljub­ljano. Peljali so se v zape­čatenih živinskih vagonih.

Notri so trpeli veliko lakoto in žejo. Tako so prišli Reke. T a m so morali *•* ladje in od/peljali so jih if otok Rab. Razvrstili so jW v šotore, kjer je bila lakr ta še hujša. Napadale 1 0

jih uši, mraz in nalezljiv* bolezni. Malo se jih je vrni' lo.

Vsak, kdor je prestal W* lifco gorja, si ne želi vet vojne. Ljubiti znamo svO' bodo in mir.

Tone Barle, V . razred osn.šole Knežja V#

V SEVNICI: širok program proslav z a 20. obletnico J U

Odbor za praznovanje £0. ob­letnice J L A v občini Sevnica, k i ga je imenoval občinski od ­bor SZDL , se Je že sestal i n

Klubi so središča kulturnega in zabavnega živ­ljenja vojakov. Vsako leto organizirajo 36 tisoč prireditev, v letu 1960 je bilo 430 revij kulturno-prosvetnega dela v JLA; v njih je sodelovalo 147 tisoč vojakov, njihove prireditve pa s i je

ogledalo 331 tisoč prebivalcev

vabili nanj tudi predstavni*' J L A . 10. decembra bodo k o l * ' Uvi Kopitarne, Mizarske pj£ duktivne zadruge, koofekcu »Lisca- , K Z Sevnica in rudo" ka Krmel j povabili na oSieT. tovarn ln prijateljsko s reča « ' skupine vojakov iz J L A . dne popoldne se bodo dela*" lz kolektivov ln njihovi g«**! v Sevnici pomerili v SabU, Krmelju pa v kegljanju. - * i srečanja bodo pripraviU a * 0 ' ZB , k i jih v podjetjih p r * * * * ustanavljajo.

t. decembra bo predavanje ** člane Z B O P i n ostale držav«* ne. Najbolj pa se na praBX>*jL nje J L A pripravlja mladina-., * M bul šolarji dobro priprav«' ni na pisanje nalog o živU«*"" ln delu J L A In o njeni zg<*£, vini , bodo že 18. novembra r vseh Šolah v občini orgaOJJJ, rani razgovori: osemletke obiskan predstavniki manjše Sole pa člani ZBOP- * J 4

tu jo « kino bo obiskal vse »JV ln vasi s filmi o J L A . Med dino je že zdaj veliko ***£Zi? nje za obisk garnizona v crM IJah, kamor bodo SU nače*"JJ, pionirskih odredov in P o ­stavni k i aktivov L M S . nI1*^]r-ski komite bo v Sevnici W t melju pripravil prireditve ^ naslovom: ».Spoznavaj * v Armado - , k i bodo P"****-** ' obl iki tekmovanja n K » ((t dlnci ln vojaki lz J L A . v f prircdltvah bodo druiabn 1 ^ čeri, mladina p « bo 'Js*1

cembra obiskala vse ' jtfi padlih.

PRAZNIK ARMADE IN LJUDSTVA (Nadaljevanje s 1. strani )

n o s i h v J L A i n o n j e n i h r.aj važnejših n a l o g a h . P o ­l e g naštetega b o šolska m l a d i n a p i s a l a o r a z v o j u p a r t i z a n s k e g a g i b a n j a n a našem področju i n o m n o -gočem, k a r s p o m i n j a n a l j u d s k o r e v o l u c i j o i n J L A . y s o d e l o v a n j u z m l a d i n s k o o r g a n i z a c i j o i n e n o t a m i J L A b o d o p r i r e j e n a t e k m o ­v a n j a p o d n a s l o v o m » A l i poznaš s vo j o armado?« N a n j i h b o d o m l a d i n c i i n v o ­j a k i t e k m o v a l i m e d sebo j .

V o k v i r u p r i p r a v na p r a z ­n i k se b o v n i z u p r o s l a v močno razživelo t u d i šport­n a s ode l o van j e m e d e n o t a ­m i J L A i n športnimi o r g a ­n i z a c i j a m i p r e b i v a l s t v a . Možnosti z a k u l t u i n o - p r o -s v e t n o sode l o van j e so s k o ­ra j neomejene . P o g l e j m o s a m o n a k r a t k o , ka j p r i ­p r a v l j a p r e b i v a l c e m n o v o ­meški g a r n i z o n ! E k i p e g a r ­n i z o n a b o d o p r e b i v a l c e m Straže, D o l e n j s k i h T o p l i c , Žužemberka, Šentjerneja, M i r n e , T r e b n j e g a , S m a r j e -t e i n N o v e g a m e s t a p r i r e d i -d i l e p r o g rame , n a k a t e r i h bodo p r i k a z a l i tuđi k r a t k o ­metražne f i l m e o živl jenju b i d e l u v JLA. V D o m u J L A v N o v e m m e s t u bos ta z a p r e b i v a l s t v o v n o v e m b r u d v e gledališki p r e d s t a v i t e r l i t e r a r n i večer. K i n o J L A

bo p r i r e d i l več brezplačnih p r eds t a v i n takšnih z z n i ­žano vs t opn ino , n a k a t e r i h bodo p r e d v a j a l i naše f i l m e . G a r n i z o n b o p r i r e d i l več razs tav , m e d d r u g i m r a z ­s t avo oborožitve i n vojaške o p r e m e v Bršlinu t e r r a z ­s tavo fo togra f i j i n d rugega g r a d i v a i z živl jenja l n de ­l a J L A . D o l e n j s k i m u z e j p r i p r a v l j a posebno r a z s t a ­v o v počastitev d n e v a J L A i n l j u d s k e r e vo luc i j e . K o ­m a n d a n t novomeškega ga r ­n i z o n a b o s p r e j e l p i o n i r j e i n j i m r a z d e l i l nag rade z a najboljše na l oge o J L A . K o m a n d a n t g a r n i z o n a i n p r e d s e d n i k O b L O N o v o mes to bos ta sp r e j e l a s t a r ­še p a d l i h b o r c e v i n s tare bo r ce z novomeškega p o ­dročja. P r e g l e d u eno t J L A v Bršlinu 22. d e c e m b r a b o ­do p r i s o s t v o v a l i p o v a b l j e n i p r e d s t a v n i k i . N a svečan način b o o p r a v l j e n t u d i p r e g l ed eno t predvojaške vzgoje , g o j encem p a bodo h k r a t i r a zde l j ene n a g r a d e . N a p r o s l a v a h b o d o r a z d e ­l j e n a o d l t k o v a n j a članom

Z B i n n a p r e d o v a n j a r e z e r ­v n i m o f i c i r j e m i n p o d o f i -c i r j e m .

T o j e s a m o d r o b e n de l t e ­ga, k a r vsebu je p r o g r a m g a r n i z o n a J L A . P o l e g tega bodo p r e b i v a l c i mes t i n v a ­s i p r i r e d i l i v r s t o srečanj p r i p a d n i k o v J L A v s v o j i h k r a j i h , p r i r e d i l i b o d o v r s t o kudturnoHprosvetn i ih p r i r e ­d i t ev , s k a t e r i m i b o d o o b i ­skala enote J L A a l i p a j i h bodo n a te p r i r e d i t v e p o ­v a b i l i v svo j k r a j . S p o m i n ­s k i h svečanosti n a g r o b i ­ščih p a d l i h , p r i s p o m e n i k i h i n obeležjih i z N O B se b o ­do n a povab i l o p r e b i v a l c e v udeležili t u d i p r e d s t a v n i k i J L A . N a družabnih veče ­rih, k i j i h bodo i z m e n o m a p r i r e j a l e enete J L A i n p r e ­b i v a l c i , se bodo u t r j e v a l e p r i j a t e l j s k e v e z i . M l a d i n a bo v s o d e l o v a n j u z J L A n a predvečer 22. d e c e m b r a k u ­rila k r esove .

O b l i k z a p r a z n o v a n j e j e torej dovo l j . S e e n k r a t na j p o u d a r i m o , d a s i m o r a m o v s i p r i z a d e v a t i , na j b i se p r a z n o v a n j e razširilo n a

V J U je vsako leto 41 tisoč kino predstav z a vojake - V domovih JLA je vsako leto 3 tisoč raznovrstnih predavanj - V letu 1960 Jo JLA pripravi la i n uredila 198 razstav, U s i j ih je

ogledalo 93 tisoč Obiskovalcev

ves n o v e m b e r i n de c embe r i n d a b i b i l o o b l i k o v n o k a r na j bo l j bogato. Občinski o d b o r i S Z D L že p r i p r a v l j a ­j o o k v i r n e p r o g r a m e , v e n ­d a r p a na j bodo uresniče-v a l a i p r o s l a v nižje o r g a n i ­zac i je . O r g a n i z a t o r j i p r o ­s l a v se b o d o p o v e z a l i s p o ­dročnimi g a r n i z o n i J L A . V e l i k o n a l o g bodo p r e v z e l e o r gan i z a c i j e Z B . P r e d v s e m a k t i v i Z B v k o l e k t i v i h , k i p r i nas še n i s o dovo l j zaži­v e l i , l a h k o na jde jo p r i t e m dovo l j o b l i k de l a . V a b i j o na j enote J L A n a og l ed svojiiih p r o i z v o d n i h n a p r a v i n da jo p o b u d o za medse ­bo jne ob i ske . Združenje r e ­z e r v n i h o f i c i r j e v j e o r g a n i ­zac i j a , k i s e j e v našem družbenem živl jenju dos le j p r e m a l o v i d n o u d e j s t v o v a -l a . V p r i r e j a n j u r a z g o v o ­rov i n r a z n i h o b l i k p r o s l a v ­l j a n j a p a b o l a h k o p r e v z e ­l a dobršen de l n a l o g .

V našem l i s t u b o m o . s p r o ­t i poročali o v s e h p r o s l a v a h l n p r i r e d i t v a h , k i J i h b o d o p r e b i v a l s t v o d« enote J L A p r i r e d i l i v žaljive e n k r a t m a n i f e s t i r a t i t esno p o v e z a ­nost l j u d s t v a i n a r m a d e . Prepričani smo , d a bos ta n o v e m b e r i n d e c embe r zve ­n e l a v veličastno m a n i i e -»tacijo i n se s p r e m e n i l a v dosto jen zaključek p r o ­s l a v l j a n j a Jub i l e j n ega l e t a 1961.

sprejel obSlren program praz­novanja. Vse prireditve ln pro­slave, k i se bodo zvraule v no­vembru in decembru v počasU-tev J L A in ljudske revolucije, so zasnovane tako na Široko, da bodo zajele vsa naselja in vse občane ln da se bo dan J L A izpremenil v skupni praznik ljudstva ln Armade.

21. decembra bodo svečane akademije s svojstvenim pro­gramom v Sevnici, Krmelju, Tržišču, Šentjanžu, na Studen­cu, Lok i , v Bučki in na Biancl. Pripravile j ih bodo K O Z B , prosvetna društva In sekcije prt krajevnih organizacijah SZDL . Občinski odbor Z B in krajevni organizaciji v parti­zanskih vaseh Mailtovec ln Za -bukovje bodo na večer pred krajevnimi proslavami prire­dili partizansko srečanje ln po-

Proslava na Stojanskem vrhu vrha, Poštene vasi, Vlnje«/ na, Vrhovske vasi, Brv i , "-^o ln Kraške vasi se z a h v a l i " ^ . ObLO BTežlce in podjetju » ,v tro Krško za vso pomoč. J j j f tako Izrekajo zahvalo » ?51r vovalno delo tovarišema JjEj, Unu PeScu l n Alojzu D o r " ^ Prepričani smo, da bo '•**«<>' močju naštetih vasi odslej go bolj zaživelo delo na j * ^ Učnem ln gospodarskem rjr ročju. Težko pridobljena * f trika Jim bo omogočila, » V 1

bodo posluževali e l e k l " ^ strojev, ob radljBklh «*r,id t ' nlltlh pa bodo poslušali P°,*K« ne. kulturne ln gospo"* ^y sporede.

• Leta 1950 j « bila ?*f*. vija v svetovni trgovini ""„^d mestu, zdaj pa zavzema ^ 111 državami na svet« ! j«, vzhodnih evropskih drža 1" mesto. u

• V svetovnem W^J§£ udeležba Jugoslavije P°/l od o.is odstotka v 1 » » f* odstotka v letu 1M0, " J ^ č * se Je v Istem obdobju P" od 0.40 na 0.63 od»tot*a.

V počastitev občinskega praz­nika brežiške komune smo Imeli tudi na Stojanskem vrhu proslavo. Ob tej priložnosti je bila odkrita spominska plošča padlim borcem, razen tega p « smo doblU eleletriko ln vodo­vod.

Proslavo Je otvorll predsed­nik elektrlfUcaclJskega odbora Mart in Pešec, za nJim pa Je govoru predsednik ObLO Bre ­žice o pomenu SO-letnice revo­lucije, o gospodarskem dvigu brežiške občine ln o požrtvo­valnosti prebivalcev, k i so nu ­dili pomoč prt napeljavi elek­trike l n vodovoda. V svojem govoru Je tov. predsednik po­udaril, da so tudi vaSčanl lz vasi Kamence ln Čednega v ča­su N O B mnogo pomagali part i ­zanom, zaradi tehničnih ovir pa elektrike Se niso dobili. Upa­mo pa, da bo tudi v teh dveh vaseh kmalu zagorela luč. Za ­t o n Je predsednLk Mirko K a m -bic odkril spominsko ploščo ter Jo Izročil v varstvo vasčanom Stojanskega vrha. Sledil je pe­ster kulturni spored, k i ga Je Izvajala Šolska mladina li Bu -Seče vasi ln Cerkell .

Prebivalci vasi Stojanskega

Stev.46 (608) Stran t

Lepo dar i lo v letoš­njem jubi le jnem letu Je •nj iga Toneta Srliškar-** »UUDJE Z RDEČIM CVETOM«. Izdala Do­lenjska založba. Knj igo »obite v vseh knjigar­nah.

M l a d i r od r a d šahira; uspehi i n zgledi jugoslovanskih šahistov, posebno pa i e novega svetovnega mladinskega šahovskega p rvaka Parme vlečejo. N a s l i k i : šahisti v Bre­

žicah meri jo moči

Mladina je dobila prostore in televizor

O b p r i l i k i p r a z n o v a n j a šole V o j s k e državne v a r n o ­st i j e m l a d i n s k i a k t i v i z G r a d c a d o b i l o d državnega s ek r e t a r i a t a z a no t r an j e z a ­deve t e l e v i z i j sk i s p r e j e m ­n i k z željo, d a b i še nada l j e os ta la zvesta t r a d i c i j a m borbene B e l e k ra j i n e . V o d ­s tvo a k t i v a se je d a r o v a l ­c em najlepše z a h v a l i l o i n j i m p o k l o n i l o s l i k o g r adu . T e l e v i z o r so n a m e s t i l i v en i i zmed bivših g r a j s k i h j e d i l ­n ic , k i so jo ze lo l epo p r e ­u r e d i l i v k l u b s k e prostore . V n j i h bodo i m e l i t u d i knjižnico, p ros to r n a n a ­m i z n i t en is i n manjše p r i ­red i tve . J A D

Vozniki , kolesarji, pešci: bodite na cestah vljudni!

B O G D A N B O R C I C : Planšarija nad Boh in j em

Koncert društva operno-simfo-ničnih glasbenikov Slovenije

v Novem mestu V soboto, 11. novembra,

smo Novomeščani doživeli i z reden umetniški večer. Društvo operno-s imfon čnih g lasbenikov Sloveni je je pr i r ed i l o v počastitev 20-letnice l judske vstaje ce lo­večerni koncert opern ih i n simfoničnih d e l . Sestdeset-članski orkester z d i r i g e n ­tom prof. Ažmanom i n s o l i ­s t i V i l m o Bukovčevo, L a ­dom Korošcem, M i r o m B r a j -n ikom, A l i j e m Dreme l j em ln M i k o Gunzekom so z de l i \V. A . Mozar ta , Cajkovskega,

Novomeška knjižnica vendarle v novih

prostorih! V petek zvečer je b i l l e tn i

občni zbor Svobode »Dušan Jereb« v Novem mestu, o katerem bomo zarad i po­man jkan ja prostora poračali p r i h . teden. M e d d r u g i m so člani društva na zboru ostro obsodi l i nemogoče pogoje, v ka t e r i h posluje novomeška mestna knjižnica vsa povoj­na - leta, i zb ra l i pa so tud i delegacijo, k i je na O b L O že v soboto z jutraj interve­n i r a l a za nujno rešitev te ku l tu rne inst i tuci je .

Ob zaključku današnje številke smo zvede l i , da bo mestna knjižnica dob i la svoj l oka l v dosedanji (stari) po­šti, kamor nameravajo pre­se l i t i baje tud i m l a d i n s k i k lub , čeprav menijo, da po­trebuje knjižnica za svoje uspešno poslovanje oba sprednja prostora stare po­šte. T u b i kazalo namreč ured i t i tud i nujno potrebno čitalnico l n p ion i rsko knjiž­nico, saj obojega pogrešajo že dolgo vrsto let !

J .Organ i za to r j a »Okrajne r e v i j e k u l t u r n e ^ J a v n o s t i 1962« D P D S v o b o d a Videm-Krško - . o k r a j n i sve t S v o b o d i n P D N o v o mes to s t a ^ " ' l a , d a b o r e v i j a o d 19. d o 28. a p r i l a 1962. Din rev'ti bodo s o d e l o v a l i : 3 i g ra l ske s k u -p^?e> 4 a n s a m b l i z a b a v n e g lasbe, 2 m l a d i n s k a Imi. a z b o r a i n 2 p e v s k a z b o r a o d r a s l i h , 1 v K ° v n o gledališče t e r najboljši r e c i t a t a r i i i n v j k ^ m e n t a l n i t e r v o k a l n i s o l i s t i . V d n e h r e -

VO o d p r t a t u d i r a z s t a v a a m a t e r s k i h l i -«04 , , n u s t va r j a l c e v . N a letošnjih r e v i j a h so H j j p^ale s k u p i n e , k i so b i l e v občinah oce -

ko t najboljše i n j e t a k o na v s a k i r e v i j i { ' h s k P ' I a t l s t a i 1 c u P | n a > z občine, k i je v o b -^ b l i * 1 m e T i ' u doseg l a p r v o mesto . Način *p r i i ' ^ P t o t k i bodo sode l o va l e n a r e v i j i ^ i a 1962, p a b o p o v s e m drugačen. O k r a j n i g l ^ . V a b i v s e Svobode , p r o s v e t n a društva, h i ^ - ^ j e i o l e , k u l t u r n e s k u p i n e i n posamez -J 4 V j j 8 na j kasne j e d o 5. m a r c a 1962 p r i -H , * 2 8 sode lovan je . P o g o j i s o sledeči: i g r a l -* * r a t i ^ U : p i n ? o d r a s l i h i n m l a d i n s k e mora j o Da rJL* ° Jugos l ovanskega a v t o r j a , n a rev i j o V e j e j o Pripuščene t is te , k i b o d o doseg le n a j -* l a * b l °^ 7 5 m o ž n i h . A n s a m b l i z abavne kcrtvti. r^orajo p r i p r a v i t i v s a k na jman j pet D r i t ^ ' ^ 1 . od tega obve zno eno, k j j o določi • ^ i i l r « i e v a B r i j a . A n s a m b l i , k i bodo d o -»topi ip »O možnih točk največ* točk, bodo n a -*e obv<T a r e v , U - P r a v t a k o b o z a pevske zbo -6 4 h * * 0 p e s ( ' r n določil p r i r e d i t e l j , po l eg t e

"•»a v s a k z b o r naštudirati Se n a j m a n j

4 pesmi . V tej k a t e g o r i j i se l a h k o p r i j a v i j o t u d i p e v s k i o k t e t i . P r a v i c o nas topa n a r e v i j i b odo i m e l i t i s t i z b o r i , k i b o d o doseg l i največ točk o d 90 možnih. V s a k r e c i t a t o r a l i r e c i t a -t o r s k a s k u p i n a , k i 6 « p r i j a v i z a oceno, m o r a naštudirati n a j m a n j 3 d e l a , o d k a t e r i h eno določi p r i r e d i t e l j . P r a v i c o nas topa na r e v i j i .

V APRILU 1962: OKRAJNA REVIJA KULTURNE DEJAV­NOSTI V VTOMU-KRŠKEM

dobe t i s t i , k i bodo o d 45 možnih točk doseg l i največ. T u d i i n s t r u m e n t a l n i i n v o k a l n i s o l i ­s t i , k i se p r i j a v i j o , b o d o m o r a l i z a oceno i z v a ­j a t i n a j m a n j 3 s k l a d b e a l i zape t i e n a k o števi­lo p e s m i . Dosežejo l a h k o 50 točk i n najboljši bodo prišli v Videm-Krško. Z a oceno se l a h ­k o p r i j a v i j o v s a l u t k o v n a gledališča (ročne l u t k e i n mar ione te ) , n a r e v i j i p a b o m o v i d e l i t i s to , k i b o d o s e g l a največ o d 75 točk, po l i k o r znaša ocena z a to z v r s t .

P r edseds t vo o k r a j n e g a sveta , k i se j e o d ­ločilo, d a b o r e v i j a v V idmu-Krškem zato , k e r Je D P D S v o b o d a že letos o b p r i l i k i d r a m ­s k e r e v i j e p o k a z a l a v e l i k e o r g a n i z a c i j s k e s p o ­

sobnos t i , m e d p r e b i v a l s t v o m k r a j a i n oko l i c e p a j e z a t a k e p r i r e d i t v e ze lo v e l i k o z a n i m a ­n j a , j e že i m e n o v a l o k o m i s i j e z a ocen jevan je . K o m i s i j e bodo tričlanske, n a j m a n j p a d v o ­članske. P r i j a v l j e n e s k u p i n e i n posamezn ik e bodo k o m i s i j e ocen j eva l e od 15. f e b rua r j a d o 15. m a r c a 1962 n a p r i r e d i t v a h i n n a s t o p i h v n j i h o v e m domačem k r a j u a l i n a gos tovan ju . T o j e o dv i s no o d tega, k a t e r o p reds tavo o z i ­r o m a nas top bodo s k u p i n e p r i j a v i l e . V s a k k a n d i d a t m o r a vložiti p r i j a v o vsa j 14 d n i p r e d nas topom, v i z j e m n i h p r i m e r i h pa 5 d n i popre j . K a n d i d a t i , k i bodo i z b r a n i z a o k r a j n o r ev i j o , bodo o t e m obveščeni d o 4. a p r i l a 1962. V s a p o j a s n i l a o p r i j a v a h , d e l i h , k i j i h obvezno i zva ja jo , i n k r i t e r i j i h z a ocen j evan j e dobe i n ­te resent i o d 15. d e c e m b r a l e tos n a občinskih s v e t i h S P D a l i v p i s a r n i o k r a j n e g a s v e t a S P D v N o v e m m e s t u . P r i j a v e naj s k u p i n e i n posa ­m e z n i k i pošljejo n a o k r a j n i svet .

D e l a z a r a z s t a vo m o r a j o k a n d i d a t i p r ed l o ­žiti na jpozne j e d o 10. f e b r u a r j a 1962 občin­s k i m s v e t o m S P D , k j e r j i h b o po t em i z b r a l a o k r a j n a k o m i s i j a .

T a r e v i j a b o p r i k a z res najboljših dosežkov a m a t e r i z m a v našem o k r a j u , k i j e v m i n u l i h l e t i h šel v širino t a k o po številu sodelujočih k o t p o številu d e j a v n o s t i , p r i t e m p a k v a l i t e t ­n o r a s e l , se ponekod približal umetniškemu n i v o j u i n p o p o l n o m a upravičil s v o j obs to j . T e m e l j i t e p r i p r a v e i n s t rog i k r i t e r i j i p r i i z ­b i r i s o porok , d a b o o s n o v n i n a m e n dosežen.

Verd i j a , Dvo f aka , Ross in i ja , Smetane i n Gotovca p r i p r a ­v i l i novomeški g l asben i p u b l i k i umetniški užitek, kakršnega smo si že dolgo želeli. P r o g ram je b i l resnič­no i zbran tako, da so b i l i z n j im zadovo l jn i prav v s i po ­slušalci: od ras l i n a večer­nem koncer tu in m l a d i n a n a popoldanskem. Ze p r v i z vo ­k i so us t va r i l i prisrčen k o n ­takt s poslušalci, k i se j e stopnjeval do zadnj ih a k o r ­dov. U m e t n i k i Iz L jub l j ane so s svo j im Izvajanjem osvo j i l i poslušalce. T o d o k a ­zuje, da je vsak d a l vse, d a izpo ln i svoje poslanstvo tud i na podeželju, k j e r imamo l e redko p r i l i ko , poslušati živo izvajanje naših v r h u n s k i h umetniških ansamblov.

Novomeški de l ovn i l judje smo umetn ikom iz L jub l j ane zelo hvaležni za n j ihovo i z ­vajanje. Želimo s i več t a k i h gostovanj. Zahva l a gre tud i organizator jem koncerta , saj je b i lo pr iprav l j eno vse, d a so se ume tn ik i počutili v Novem mestu kako r doma. Navdušenje i n dolgi ap l av z i v dvorani , prisrčno i n p r i ­jate l jsko slovo po konce r tu kažejo, da b i b i l o potrebno podobna gostovanja večkrat organiz ra t i .

Ernes t Jazbec

Prijetna izprememba na Bučki

P r o s v e t n o društvo »Jož­k o Sašek« n a Bučki je po daljšem m r t v i l u zopet ož i­ve lo . D r a m s k a s e k c i j a d r u ­štva se j e p re t ek l o nede l j o p r e d s t a v i l a občinstvu s k o ­med i j o »Poroči l s e b o m 8 svo jo ženo«. — G l e d a l c i — b i l o j i h j e s o r a z m e r n o v e -1'ko — so u p r i z o r i t e v t o p l o sp re j e l i . Društvo b o s k o ­med i j o gos tova lo t u d i v s o ­s e d n j i h k r a j i h .

Jože Pungeršič

Brežiško knjigarno bodo preuredili

Knj igama ln papirnica v Bre ­žicah bo še letos dobila sodob­no urejene prostore. Ko bo izr prazni l frizer sosednji lokali bo imela knj igama dva ločena prodajna prostora: v doseda­njem prostoru bo papirnica, v novem pa oddelek za prodajo knjig, revij, časopisov l n publ i ­kacij, s preureditvenlml de l i bodo začeli še ta mesec. V obeh lokal ih bodo preuredili proče­lje, Izložbena okna ter glavni hišni vhod. Obe prodajalni bo­sta opremljeni z najsodobnejši­m i prodajnimi pult i l n pol ica­mi, razsvetljava bo sodobna, za osebje pa bodo uredili umiva l ­nico, garderobo ln sanitarije. Med preurejanjem bo trgovina poslovala v zasilr.o urejenem prostoru na dvorišču stavbe. Ker ObLO še nI uspel najti f r i ­zerju novih prostorov, bodo v njegovem lokalu zaenkrat pre­uredili samo pročelje (vhod l n Izložbeno okno). Vsa dela t a nova oprema bo skupaj veljalo 4 milijone ln pol, ta znesek p a bo Investirala Državna ta lo lba Slovenije.

k

S SKUPŠČINE S V O B O D I N P R O S V E T N I H DRUŠTEV OBČINE T R E B N J E

Kulturno delo naj zadovolji potrebe

celotnega razvoja komune N a j p r e j : vese lo p resene ­

čenje! P o t e m : jamščina z a poživitev k u l t u r n o - p r o s v e t -nega d e l a v občini T r e b n j e !

N e m a r a s ta t i d ve ugoto­v i t v i t i s to najlepše, k a r j e doživel v sak de legat v n e ­deljo, 11. n o v e m b r a , v T r e b ­njem n a skupščini občin­skega sve ta S v o b o d i n P D . Presenečenje r e s : od 45 i z ­vo l j en ih de legatov j e b i l o navzočih — 44! Poročilo j e ­drnato, t eh tno bogato, s s t v a r n i m i u g o t o v i t v a m i i n napotk i , r a z p r a v a o poroči­lu premišljena, v ses t ranska , kar jamči z a nove uspehe v k u l t u r n e m življenju t r e ­banjske k o m u n e i n p o m e n i " k r a t i močno pobudo .

Pog l ed n a z a j :

» . . . Tud i naš občiski svet Ucupaj z nekaterimi društvi si Je prizadeval, kako b i svoje de-'<> prenovili, kako bi razširili dejavnost ln z uvajanjem pri ­vlačnejših oblik izdatneje pr i ­pomogli k bogatejšemu kultur­nemu delovanju i n razvedri-}u . . . « je v svojem obširnem JJ. kot smo te rekli, tehtnem Poročilu povedal predsednik JoCinskega sveta tov. Videčnik, Katerega misli bomo navajali Se »asneje. Predsednik je pouda-Ps kako je razen amaterske »uiturne dejavnosti potrebna ovobodam in PD v naši sociall-JUCnt družbi tudi Izobraževalna ^Javnost. Povezava društev z •^dskimi univerzami nI torej **mo možna, temveč tudi nuj-•>a.

"V naši občini Imamo osem Posvetnih društev ln eno Svo-JM«. Dramskih sekcij Imamo r s e m (7 pri PD. 1 pri Svobodi ~* Mirni), pevska društva pa ?»nio t r i : seveda so pa v vseh ? { J l h krajih pionirski i n m l a -? * n s k l zbori. D r a m s k e s ekc i j e

•JS uprizorile eno a l i d v e d e l i I?" 1 0- pevski zbori en a H dva Jjoncerta. Dramsko ln pevsko ""ejstvovanje Je še zmeraj slavno torišče dejavnosti - d ru -tev. Zelo malo aH premalo so

"fuštva doslej razvijala šedru -£ e oblike, druge s e k c i l e : lut­n j o , recltaeijsko. likovno, Jonsko itd. Zato enostranost v rr'u ln posledica tega: nezani-

Stvih* 1 J U d l " d e ' ° V đ r U "

Vemo , da je v t r e b a n j s k i * č 'm\ t e m i z r a z i t o k m e t i j -j * e r n področju, p r i k u l t u r -J^-Prosvetnem d e l u n e m a l o ° t v arnih težav. T u d i tov. V I -Q e f n i k je opozo r i l n a n j e :

. "Nekatera društva sploh n l -kjflo lastnih prostorov, ne do­dajo nobene pomoči od k o ­

mune ali gospodarskih organi­zacij; res pa je. da so bila pre­malo vztrajna prj iskanju last­nih materialnih virov. Mimo tega so oblike notranjega dela v društvih že zastarele, pre­malo mikavne za člane, zlasti mlajše. Novo vsebino, nove, živahnejše oblike Seveda ne smemo pozabiti, da naša še zmeraj bolj ali manj izrazito kmečka naselja terjajo svoj­stvene prijeme in metode dela, posluh za potrebe kraja l n za socializacijo naše v a s i . . . «

D a znajo k u l t u r n o - p r o ­s v e t n i d e l a v c i t r eban j ske občine dobro p r i s l u h n i t i , je poveda lo ne le poročalo tov. p r e d s e d n i k a , temveč t u d i de legatov, k i so se og l a s i l i k besedi , saj n i s o s a m o anal­i z i r a l i ' s t a n j e , temveč t u d i pove.dali , ka j j e t reba u k r e ­n i t i i n ka j so že u k r e n i l i . Ima jo n e m a j h n o zas lugo, d a je skupščina i m e l a z v en i n tehtno vseb ino . G o v o r i l i s o : Z u p a n e (k lub i ) , G r u m (pev­s k a k u l t u r a ) , B r e z o v a r ( d ra ­ma t i ka ) , S i l v e s t e r (problema i n vključevanje m lad ine ) , Režun ( l judska un i ve r za ) , B u k o v e c ( f i lm) Preteršek (knjižnice). P o i s k a t i nove o b l i k e t e r novo vseb ino de l a res n i l a h k o , saj j i m prosve t a r j i šele u t i r a j o pot . T u d i p r edsedn ikovo poroči­lo j e govor i l o o t em i n ne ve l j a le z a področje t r e ­b a n j s k e občine:

»Mnogo naših ljudi še ne zna gledati filmov, še vse preveč so cenjene .ljudske' igre, družab­no življenje je marsikdaj ome­jeno na zgolj plesno-zabavne prireditve. Upoštevati moramo tudi to. da iz naših vasi odhaja veliko delovne sile v bližnja in daljna Industrijska središča, so pa ti delavci še vedno navezani tudi na zemljo doma. predstav­ljalo oolproletariat, ki Ima ma­

lo smisla tako za kulturno-pro-svetno kot za družbeno politič­no življenje. Dobro razvito klubsko življenje bi marsikoga od teh pritegnilo v društvo in delo. Začetke klubov, te nove, mikavne ln sodobne oblike dru­štvenega življenja. Imamo že v Sentrupertu, na Trebelnem, v Mokronogu, na Mirni , kjer se ljudje radi zbirajo ob televi­zorjih. Le v Trebnjem, središču občine, še nimajo na televizor­ja ne ustreznega p ro s to r a . . . S prostori je sploh težava. Lastne dvorane imajo le društva v Mo­kronogu, na Trebelnem in v Dobrnlču. DrugI gostujejo pri Partizanu. V dvorani v Sent-lovrencu je K Z donedavna ime­la skladišče, v dvorani na Ča­težu sploh nI mogoča nobena prireditev. Vendar društva v vseh teh krajih delajo, če že ne v dveh, vsaj v eni sekc i j i . . . «

Jasno , d a t a m , k j e r i m a j o društva t a k o s l abe pogoje, širše de j a vnos t i res ne m o ­rejo r a z v i t i i n b i b i l o n e ­smi s e lno i n krivično, če b i j i m očitali, d a voz i j o še v s t a r i h k o l e s n i c a h , d a ne uva ja jo n o v i h o b l i k i n no ­ve, res so/iobne vseb ine . P o m a n j k a n j u m a t e r i a l n i h sredstev za to de lo ma l one v vseh d o l e n j s k i h k o m u n a h se m a r s i k j e pridružuje še p r eoh l apen odnos i n prepič-la m o r a l n a i n politična p o d ­po ra d r u g i h množičnih o r ­gan i zac i j , d a s i je l j u d s k o -prosve tno de lo p r a v t a k o s t v a r vse družbe i n m o r a to t u d i ps ta t i t a m , k j e r še n i . L j u d s k o - prosve tno d e l o namreč nj p o m e m b n o zgol j z a našo k u l t u r n o rast , t e m ­več t u d i z a splošno p r e v zgo ­j o naših l j u d i , v e n d a r se ga m a r s i k r a t p r e m a l o zaveda ­m o , k o ocen ju j emo de lo S v o b o d i n p ro s v e tn ih d r u ­štev d a področju k o m u n e , še

m a n j se pa tega zavedamo, k o v finančnih načrtih d r u ­štvom »režemo kruh« (reže­m o ga ze lo mačehovsko).

I n pog l ed nap r e j ? S m e r ­n i ce i n obet i z a p r i h o d n j e ?

Tud i glede tega Je skupščina v Trebnjem lepo uspela. Poro­čilo predsednika in besede de­legatov — v vsem je bUo veliko smernic ln uresničljivih načrtov za delo sveta v prihodnjem raz­dobju, veliko volje i n tudi opti­mizma (brez nJega kulturno-prosvetno delo ne gre). Pred­sednik je zaključil poročilo:

H-Pri svojem delu gotovo ne bomo osamljeni. Kulturni raz­voj lahko zagotovi le aktivnost vseh sil v komuni. Da bi vse te sile vključili. Je potrebno usme­riti kulturno delo tako, da bo ustrezalo potrebam celotne­ga razvoja komune.«

V deba t i s t a sode l o va l a t u d i član P r edseds t va zveze S v o b o d i n P D S l o v e n i j e J a n e z G a r t n a r i n z a s t o pn ik ok ra jnega predseds tva S v o ­b o d i n P D Jože Bogovič. P r e d zaključkom s ta tov . Videčnik i n G a r t n a r pode ­l i l a d i p l o m e občinskega sve ta i n P r edseds t va zveze S v o b o d i n P D S loven i j e . K a k o r j e b i l v s l a v n o s t n e m z n a m e n j u zaključek, t ako j e i m e l s l a vnos tno obeležje t u ­d i začetek skupščine: p i o ­n i r k i D r a g i c a Zupančič i n J e l k a S t r a j n a r 6ta r e c i t i r a l i Zupančiča i n B o r a , o b s p r e m l j a v i d v e h h a r m o n i k s ta z ape l a neka j p e s m i Z o r a C e l a r i n M a r t i n R o z m a n

Važno: k a k o r d r u g o d , so t u d i n a skupščini v T r e b ­n j e m z b r a n i de l ega t i d r u ­štev sp r e j e l i s k l e p , naj se p r i občinskem l j u d s k e m o d ­b o r u osnu je s k l a d z a k u l t u ­r o . E d i n a rešitev, d a b o m o vsaj k o l i k o r t o l i k o u r e d i l i več k o t pereče m a t e r i a l n e zadeve S v o b o d i n P D ! S.

Mladi tekmovalci v ospredju D v a n a j s t na j bo l j šib. I g ra lcev

l n I g r a l k n a m i z n e g a t en i sa v novomeški občir.i (z I z jemo J . P ička) s e j e p r e t e k l o sobo to i n n e d e l j o m e r i l o z a p r e h o d n i po ­k a l občinske zveze za t e l e sno k u l t u r o i n z a n a s l o v a b s o l u t ­n e g a občinskega p r v a k a , n e g l ede n a k a t e g o r i j o , v k a t e r i običajno n a s t o p a . T a k o je n a istem turnirju ( I gra l i s o po t u r -

Rokomet v Brežicah V o k v i r u p r o s l a v občinskega

p r a z n i k a Je b i l v Brežicah v e ­l i k r o k o m e t n i t u r n i r , k a t e r e g a s e j e udeležilo 12 p i o n i r s k i h e k i p . P o r e s n i h i n l e p i h b o r b a h s t a s e u v r s t i l i v f i n a l e deški v r s t e o b e h brežiških šol t e r p i o . m r k e i z brežiške p r v e šole i n C e r k e l j . N a zaključnem t e k m o ­v a n j u z a p o k a l e z m a g o v a l c e v So p o i n i r j i III. šole o d p r a v i l i I. šolo z r e z u l t a t o m 15:12 (9:7) In p i o n i r k e I. šole C e r k l j e o b K r k i s 5:0. P r i d e k l i c a h s e j e p o s e b n o I z k a z a l a V l a d k a B r e -žančič, p r t p i o n i r j i h p a Žagar l n K u k a v i c a . I g r e i n udeležba e k i p d o k a z u j e j o , d a je r o k o m e t v Brežicah d o b r o r a z v i t ta d a m l a d i n a v e l i k o o b e t a v t e l e sn i v z g o j i i n športu.

i l i r s k e m s i s t e m u v s a k z v s a ­k i m ) i g r a l o šest članov, t r i j e m l a d i n c i , d v a p i o n i r j a i n e n a m l a d i n k a .

T u r n i r j e b i l ze lo n a p o r e n i n r u d i presenečenj n i m a n j ­k a l o . N a j b o l j so p r e s e n e t i l i m l a d i t e k m o v a l c i , saj s o o s v o ­j i l i p r v a štiri mes t a . Najboljši član (Pav l e U h l ) j e b i l šele pe t i . Kakšna Je b i l a izenačenost t e k m o v a l c e v , p a pove p o d a t e k , d a j e b i l e d e n najboljših i g r a l ­cev J a n e z R u s i j a šele o s m i , to ­d a l e z eno z m a g o m a n j k o t t r e t j e p l a s i r a n i M i r o B e r g e r .

Naj lepše s t a i g r a l a m l a d i n e c Jože T u r k ta p i o n i r M a r i j a n S o m r a k , k i s t a preprič l j ivo z a ­s e d l a p r v i d v e m e s t i . T u r k j e ed i r . l neporažen i g r a l e c n a t u r ­n i r j u ta Je zaslužil p o k a i O b Z T K . L e b r a t o m a B e r g e r j e -m a ta P l a v c u Je u s p e l o , d a so m u odščipnili p o e n n i z . P r e ­s e n e t i l a s ta t u d i t r e t j e i n če­t r t o p l a s i r a n a M i r o B e r g e r ta I rena M i k e c ( ed ina ženska n a t u r n i r j u ) , k i s t a zabeležila n e ­k a j p r e s e n e t l j i v i h z m a g .

P r v i h o s e m i g r a l c e v j e z e l o Izenačenih, talko d a m o r d a n e b i b i l o n a p a k , če b i n a bližnji t u r n i r najboljših i g r a l c e v v o k r a j u (v s obo t o i n n e d e l j o v t e l o v a d n i c i o s n o v n e šole) s p r e ­

j e l i v s e h o s e m n a m e s t o šest i n b i t ako o k r a j n i t u r n i r dese to ­r i c e povečal i n a t u r n i r d v a n a j -s t o r i c e . O d k a r i m a j o i g r a l c i v N o v e m m e s t u t r i k r a t n a t eden n a r a z p o l a g o t e l o v a d n i c o , se j e k v a l i t e t a občutno izboljšala.

Rezultati občinskega turnirja dvanajst urice:

L Jože Turk 11 zmag (22:3), 2. Marijan Somrak 10 zmag (20: 6), 3. Miro Berger 7 zmag (17: 10), 4. Irena Mikec 7 zmag (14: 9), S. Pavle Uh l 7 zmag (15:11), 6. Rok Gunde t zmag (14:10), 7. Slavko Plaveč 6 zmag (14:12), 8. Janez Rustja 6 zmag (13:14), s l ed i j o še: J . Goleš ta F. M i ­kec (po 2 zmag i ) t e r R. Berger i n M . Picek, k i s t a z m a g a l a p o e n k r a t . fm Rokometaši krme l j ske S V O B O D E na domačem igrišču

NAMIZNI TENIS Nam iz no teniška s e z ona j e že

v p o l n e m r a z m a h u . V bližnji p r i h o d n o s t i b o v N o v e m mes tu , v o k r a j n e m i n v republiškem m e r i l u c e l a v r s t a t e k m o v a n j v n a m i z n e m t e n i s u .

P r e t e k l o nede l j o so n a Jese ­n i c a h p r i r e d i l i republiški m l a -d ins ik i t u r n i r , n a ka t e r e ga je republiška z v e za p o v a b i l a po 14 najboljših m l a d i n c e v i n m l a ­d i n k i z N o v e g a m e s t a , m e d n j i ­m i t u d i I r eno M i k e c i n M a j d o T u r k . T u r n i r j a s e je udoležila le Mikčeva ta v k o n k u r e n c i de­se t ih i g r a l k o s v o j i l a d r u g o me­sto.

Končni v r s t n i r e d : M l a d i n k e : 1. T a t j a n a Z r i m e c (Odred) 9 z m a g (18 :2), 2. I r e n a M i k e c ( P a r t i z a n — N o v o mesto) > z m a g (17:2), 3. B r e d a K o k a l j ( I l i r i ja ) 7 z m a g (14 :5), 4. om-ladič (Odred) 6 z m a g , 5. V i r a n t (Odred) 5 z m a g i t d .

Zmaga novomeških dvigalcev uteži

Tekmovanja v namiznem tenisu in odbojki v Metl iki

P r e t e k l o s o b o t o s o n o v o m e ­ški d v i g a l e ! uteži p r v i k r a t n a ­s t o p i l i v t e k m o v a n j u z a e k i p ­n o p r v e n s t v o S l o v e n i j e v d v i ­g a n j u uteži. V p r v e m k o l u so se v t e l o v a d n i c i novomeške g i m n a z i j e p o m e r i l i z n e p o p o l ­n o e k i p o kočevskega P a r t i z a n a . Kočevski d v l g a l d so n a m e s t o s s e d m i m i prišli n a t e k m o v a ­n j e l e s p e t i m i t e k m o v a l c i .

T e k m o v a n j a v n a m i z n e m te ­n i s u ta o d b o j k i , k i ga Je o r ­g a n i z i r a l a občinska z v e za z a t e l e sno k u l t u r o v počastitev občinskega p r a z n i k a , s ta s e udeležil i l e d v e e k i p i i z G r a d ­ca i n M e t l i k e .

Gradčani so v n a m i z n e m te­n i s u i z g u b i l i z r e z u l t a t o m 5:1; e d i n o z m a g o za e k i p o l z G r a d ­ca Je dosege l T o n e Klobučar. N a j b o l j b o r b e n a i g r a j e b i l a m e d I v a n o m Gašperičem l n S k a b a r j e m i z G r a d c a , v k a t e r i j e po t r e h s e t i h z m a g a l M e t l i -e a n .

R e z u l t a t i : Prevalšek : Jakša 2:0, Gašperič T . : Klobučar 0:2, Gašperič S . : Pavl in ič 2:0. G a ­šperič I. : S k a b a r 2:1, H r n j a k c F i l a k 2:0, Prevalšek : K l o b u ­čar 2:0.

Z m a g o v a l n o moštvo j e p r e ­j e l o z l a t o p l a k e t o , d r u g a e k i ­p a p a d i p l o m o .

* P o končanem d v o b o j u v n a ­

m i z n e m t e n i s u j e b i l o t e k m o ­v a n j e v o d b o j k i . O d b o j k a r j l l z

M e t l i k e so z m a g a l i 3:0 (15:13, 15:11, 15:12). Z e i z s a m i h r e z u l ­t a t ov Je r a z v i d n o , d a s o se Gradčani ži lavo u p i r a l i , več­k r a t so ce l o v o d i l i . Metliška e k i p a j e p r e j e l a p r e h o d n o z a ­s tav i co i n p r i z n a n j e , a e k i p a i z G r a d c a p r i z n a n j e z a sode l o va ­n j e n a t e k m o v a n j u .

T e k m o v a n j e Je p o t e k a l o v športnem d u h u . G l e d a l c e v p r i obeh t e k m a h ?e b i l o r a z m e r o ­m a m a l o .

Tek »26. NOVEMBRA«

i n kegljaški turnir O d b o r z a športna t e k m o v a ­

n j a v počastitev občinskega p r a z n i k a b o v nede l j o , 19. n o ­v e m b r a , o r g a n i z i r a l t e k »26. novembe r « i n kegl jaški t u r n i r v M e t l i k i . V k r o s u b o d o n a ­s t o p i l i p i o n i r j i , m l a d l . i c i i n člani t e r bo v n ede l j o d o p o l ­d n e , kegl1<>3ki t u r n i r p a bo po­po ldne . T e k m o v a l e b o d o e k i p e i z M e t l i k e l n kegl jačl JZ G r a d ­c a .

z a t o se j e p o odločitv i s o d n i k a i z L j u b l j a n e t u d i domača e k i p a zmanjšala. K l j u b t e m u p a j e b i l a z m a g a domačih nepričako­v a n o v i s o k a : 816,5:6(18,5 kg !

Novomeška e k i p a , v k a t e r i so n a s t o p a l i POTRČ, K O S M R L J , L U Z A R , I N T U i A R ta Z R I M -S E K , Je b i l a občutno boljša. V s i s o v t r i a t l o n u (v t r e h n a ­činih d v i g a n j a : tezno , s po t e ­g o m ta s s u n k o m ) d v i g n i l i več ko t 200 k g , največ p a j e v s r e d ­nje težki k a t e g o r i j i d v i g n i l P o ­trč, ta s i c e r 26« kg. P o h v a l i t i m o r a m o t u d i v s e os ta l e , p o s e b ­

n o pa se j e i z k a z a l s e d a n j i v o d ­n i k s e k c i j e — M i h a L u z a r , k i j e v s r e d n j i k a t e g o r i j i s s u n k o m d v i g n i l 100 k g , m e d t e m k o j e Potrč v s r edn j e težki k a t e g o ­r i j i s s u n k o m d v i g n i l l e p e t k i l o g r a m o v več. Z e r e z u l t a t p o ­ve , d a so kočevski d v i g a l e ! p r e ­cej z aos t a j a l i z a domačini, sa j j e 208 k g r a z l i k e p r i p e t i h t e k ­m o v a l c i h p r e c e j . S k u p n o so Novomeščani d v i g n i l i 1193,5 k g .

R e z u l t a t i najboljših p o s a m e z ­n i k o v :

S r e d n j e težka k a t e g o r i j a : P o ­trč (Nin) 266 k g (80,5 k g , 80,5 k g ,

105 k g ) ; lahko težka kategorija: Košmrlj (Nml 255 kg (80 kg, 80 k g , 95 k g ) ; srednja katego­ri ja: Luzar (Nm) 235 kg (65 kg. 70 kg, 100 kg ) , Intihar (Nm) 220 kilogramov (65 k g , 65 k g , 90 k i ­l o g r amov ) ; lahka kategorija: Zrimšck (Nm) 217,5 (60 k g , 67,5 k g , 90 kg ) .

S to zmago so se novomeški d v i g a l c i uteži u v r s t i l i m e d f i ­na l i s t e e k i p n e g a p r v e n s t v a S lo ­ven i j e , k i s e bodo v nede l j o v V e l e n j u p o m e r i l i za nas l ov e k i p n e g a p r v a k a S l o v e n i j e .

fm

Šahovske vesti iz Metlike

Navdušen dvigale« uteži je tud i novomeški mlad inec Ga-

šperšič

Uspešen lov za »Celjani« P r e d t r e m i t e d n i s m o že m i -

s l i l i , d a n i več u p a n j a , d a b i D o l e n j s k i l i s t d o h i t e l C e l j s k i t e d n i k v T T - j e v e m t e k m o v a n j u »Bra lc i ta poslušalci n a p o v e d u ­jejo 1, 0, 2«. K l j u b t e m u p a n i ­s m o v r g l i puške v k o r u z o . P r a v s m o i m e l i . L o v z a C e l j a n i se Je uspešno končal, t o p a j e p r e d v s e m z a s l u g a naših n a p o ­v e d o v a l c e v v 45 . i n 46. k o l u . Pre jšn j i teden s m o z a o s t a j a l i za C e l j a n i le z a točko, t o k r a t pa s m o p o z a s l u g i B o r i s a K l e -menca C e l j a n e p o v s e m d o h i t e l i . Sedaj se b o s p e t začela b o r b a za p r v o m e s t o .

V n e d e l j s k e m k o l u naš p r e d -

BRE2ICE : CELJE 16:29 (9:14)

T a k o se Je končalo p r v e n ­s t v e n o srečanje v p r e d z a d n j e m t e k m o v a n j u republ iške r o k o ­m e t n e l i g e v Brežicah. Domače moštvo z a r a d i n o t r a n j i h s p r e ­m e m b n i b i l o k o s r a z i g r a n i m g o s t o m . C e l j a n i s o d i k t i r a l i h i ­tro ta o s t r o i g r o t e r z natanč­n i m s t r e l j a n j e m onemogoči l i s i ­c e r d o b r e g a domačega v r a t a r j a , k i Je i m e l v n e d e l j o i z r e d n o s l a b d a n . S t r e l c i z a Brež ice : Topl išek (1), V i d m a r (6), M o -l an (1), M U o v a n o v i f i (3), S t o j a -nov lč (3) m S u l c (2).

T e k m o Je z e l o s l a b o v o d i l s o d n i k K r e n i z L J u b l j a n e .

-efc

Medobčinski zavod za prosvetno i n peda­

goško službo Po zakonu o prosvetni in

pedagoški službi je tudi novomeška občina ustano­vila prosvetno-pedagoški zavod, še preden je ta za­čel delovati, so sklicali po­svetovanje predstavnikov sosednjih občin. Dogovorili so se o osnovanju medob­činskega pedagoškopro-svetnega zavoda s sedežem V Novem mestu, zastopane pa so črnomaljska, metli­ška, trebanjska in novo­meška komuna. Zavod ima svoj pravilnik in finančni načrt sredstev.

s t a v n i k s i c e r n i b U najboljši, 1 t oda d o s e g e l j e l e p r e z u l t a t (7 zade tkov ) l n 2.-S. m e s t o s T T . K e r pa s o b i l i C e l j a n i z a točko slabši. J e sedaj n a čelu r a z p r e ­d e l n i c e »mr t v i t ek « .

Vrstni red je sedaj tak: Do ­lenjski Ust l n Celjski tednik po 265 točk. Večer 252, Glas 246, R T V 2*1, T T » 7 , Ljubljanski

Un «nik 231, Delo 224, Polet 223 ln Slov. Jadran 213 zadet­kov.

N a ? l i s t b o v n o v e m k o l u , k i b o n a s p o r e d u v nede l j o , 19. n o v e m b r a z a s t o p a l bivši n o ­gometaš Jože Z U R C iz Novega mesta. N j e g o v a n a p o v e d : 2, i , i - L L 1 - 0, 1, 1 - s, 1, 2, _ 1. 1. 1.

Občinska z v e z a z a te l esno k u l t u r o j e p r e d z a d n j o n e d e l j o o r g a n i z i r a l a šahovsko t e k m o ­van j e v počastitev občinskega p r a z n i k a — 26. n o v e m b r a . P r i članih so t e k m o v a l e štiri e k i p e iz M e t l i k e .

Rezultati: M e t l i k a : B e t i 2:2, P r o s v e t a : N o v o t e k s 2:2, M e t l i ­k a : N o v o t e k s 1,5:2,5, P r o s v e t a : B e t i 2,5:1,5, P r o s v e t a : M e t l i ­k a 1:3, N o v o t e k s : B e t i 1:3. -

šah v dijaškem domu TSS

V di jaškem d o m u T S S v V i d -mu-Krškem s m o i m e l i šahovski t u r n i r , k i se g a j e udeleži lo 14 t e k m o v a l c e v , z m a g a l j e P a v l e J e r m a n , k i Je p r e m a g a l v s e n a s p r o t n i k e , n a s l e d n j a m e s t a p a s o z a s e d l i : 2. Jože R o z m a n 11 točk, 3. J a n e z Ra jgJ 8,5 I td . T o v . u p r a v n i k Je o b zaključku t u r ­n i r j a najboljše i g r a l c e n a g r a d i l .

V d o m u Je prece j šahistov ta b o m o u s t a n o v i l i šahovsko s e k ­c i j o . R a z e n t ega g o j i m o o d ­b o j k o , n o g o m e t , r o k o m e t , n a ­m i z n i t en i s ta a U e t i k o . V a d i m o v p r o s t e m času. Športne p r i p o ­močke i m a m o l n r a d i t e k m u j e ­m o . Slavko Bastič

V r s t n i r e d j e n a s l e d n j i : i . Družbene o r g a n i z a c i j e 6,5 t o ­čke, 2. B e t i 6,5, 3. P r o s v e t a 5,5, 4. N o v o t e k s 5.5 točke.

Najboljši i g r a l c i s o b i l i : R o ­m a n Keržan, T i n e Gršič, E g o n p e t r i c ta M i r o S u j i c a .

V z p o r e d n o s t e k m o v a n j e m članov j e p o t e k a l p i o n i r s k i t u r ­n i r , n a k a t e r e m j e s o d e l o v a l o 12 t e k m o v a l c e v l z M e t l i k e , Šu­t i o r j a ta P o d z e m l j a . P r v o m e s t o j e o s v o J U Z d r a V k o Pav lov ič i z M e t l i k e (9,5 točke) ta t a k o p o ­s t a l občinski p i o n i r s k i šahovski p r v a k z a le to 1951; d r u g o i n t r e ­t je mes t o s i d e l i t a D r a g o P r e -dov ie i z S u h o r j a ta J u r i j V r a -ničar i z M e t l i k e (9 točk) .

V e k i p n i u v r s t t t v i p a je p i o ­

n i r s k a šahovska s e k c i j a osnov­ne šole i z M e t l i k e p r v a (34,5 to­čke) , S u b o r d r u g i (30 točk); P o d z e m e l j t r e t j i (10,5 točke).

V s e m nastopajočim e k i p a m j e tov . I v o L i k a v e c v i m e n u občinske zveze p o d e l i l d i p l ome , a p r v i članski i n p i n o l r s k i e k i ­p i še p r e h o d n o s r e b r n o p l ake ­to, k i se bo p o d e l j e v a l a ob v s a k e m občinskem p r a z n i k u .

S i n d i k a l n a podružnica Novo* t e k s a j e že p r e d k r a t k i m orga­n i z i r a l a šahovski t u r n i r , n a k a " terera s ode lu j e v e l i k o šahistov. T u r n i r še vedno t ra j a i n je P°* svečen p r a z n o v a n j u občinskega p r a z n i k a .

Starešine JLA se aktivno vključujejo v družbeno življenje in razvoj izven vojašnic - 10.600 stare' šin sodeluje v odborih družbenih organizacij, 1* tisoč v organih družbenega upravljanja. Pripad­n ik i JLA so v letu 1960 priredili 12 tisoč predavanj prebivalcem, v hišnih svetih sodeluje 6995 stare' šin, v šolskih odborih 1372, v stanovanjski* skupnostih 826 in v svetih l judskih odborov 609

starešin

V s a k d o , k i se b a v i z v zgo jo o t r ok , ve , d a j e po l eg d o m a i n šole še več d r u g i h činite-l j ev , k i v p l i v a j o n a duševni r a z vo j o t r o k a . Z a m l a d e g a človeka j e ze lo važno t u d i oko l j e , v k a t e r e m živi, druščina v k a t e r o z aha j a , cesta , k i ga v z ga j a , ne na zadn j e p a t u d i f i l m i , k i j i h g l eda . P r a v o odgovo rnos t i d o p r a v e f i l m ­s k e vzgo je šoloobvezne m l a d i n e p a b i želela n a p i s a t i n eka j več.

V N o v e m m e s t u j e b i l o p r a v gotovo že n a m n o g i h m e s t i h g o v o r a o f i l m s k i v z g o j i o t rok . V e d n o z n o v a p a s o i z v r s t staršev p r i h a j a l e z ah t e ve : »Prepove j te v šoli o t r o k u vse f i l m ­s k e predstave!« »Šola n a j v o d i k o n t r o l o n a d o b i s k o m f i lma ! « »Ured i te ma t i n e j e z a m l a d i ­no!-« »Prosvetni dedavc i na j določijo, ka te re f i l m e na j o t roc i g ledajo ! «

K d o i m a p r a v ? N a to b i r a d i o d g o v o r i l i i n d a l i p o j a s n i l o v s e m t i s t i m staršem, k i so t u d i l e t os v t e d n u o t r o k a n a r o d i t e l j s k i h s e s t an ­k i h izražali e n a k e želje.

O t e m , d a v p l i v a f i l m a n a o t r o k a ne m o ­r e m o izključiti i z v r s t e v z g o j n i h činiteljev, b i s i m o r a l i b i t i n a j a s n e m . Z a t o b i b i l a splošna p r e p o v e d g l e d a n j a f i l m o v zločin n a d o t r o k i . P r a v t a k o škodimo o t r o k u , če m u d o v o l j u j e ­mo , d a g l e d a v s e f i l m e , ne d a b i b i l deležen o b n j i h p r i m e r n e raz lage . K a k o t e m u odpo-moči, d a b i b i l o p r a v ?

Iz p r e t e k l i h let v emo , d a je šola že več­k r a t skušala v p l i v a t i n a k i n o pod je t ja g lede i zb i r e f i l m o v , k i na j b i j i h g l e d a l a šoloobvez­n a m l a d i n a , d a p a n i prišlo d o vidnejšega uspeha .

T u d i v n o v e m šolskem le tu se je u p n a v i -te l j s tvo o s n o v n e šole »Ka t j e Rupena« že v s e p t e m b r u o b r n i l o n a u p r a v i obeh novome­ških k i n o pod je t i j s prošnjo, na j uvede ta ne­d e l j s k e m a t i n e j e t ak ra t , k a d a r b i b i l n a r ed ­n e m p r o g r a m u m l a d i n i p r i m e r e n a l i p r i p o ­ročlj iv f i l m . M e n i l i smo , d a te p reds tave ne b i povzročale o r g a n i z a c i j s k i h i n finančnih o v i r , h k r a t i pa smo želeli, d a b i b i l o n a p r o g r a m u več m l a d i n s k i h f i l m o v .

N o v o u s t a n o v l j e n a o s n o v n a šola i m a 1452

Film in šoloobvezna

mladina učencev. K o n t r o l a n a d i z v a j a n j e m s k l e p a 1. učiteljske kon fe rence , k i p r epovedu j e o b i s k večernih k i n o preds tav , p a j e težavna, če starši o t r o k u s a m e m u n e mor e j o p r e p o v e d a t i tega a l i m u ce lo da j o d e n a r z a k i n o . T i p r i ­m e r i so s i ce r r e d k i , pogosto p a so b i l e v p r e ­t ek los t i k r i v e p r epov ed i p o s a m e z n i h , m l a d i n i n e p r i m e r n i h f i l m o v ob 18 . u r i . Splošna p re ­poved se j e v p r e t ek l o s t i i z k a z a l a za neučin­k o v i t o zato, k e r s a m a pod j e t j a n i s o d o v o l j s t rogo i z v a j a l a k o n t r o l e ob v s t o p u v d v o r a n o . N a k u p a v s t o p n i c za m l a d i n i n e p r i m e r e n f i l m n i mogoče k o n t r o l i r a t i , možno pa Je z a ­v r n i t i udeležence do 18. l e t a o b v s t o p u v d v o ­rano , z a k a r b i m o r a l i odgova r j a t i uslužbenci k i n o pod je t i j , n e p a , k o t se pogosto sliši, •prosvetar j i ' , k i naj b i kršilce šolskih p r e d p i ­sov ods t r an j e va l i i z d vo rane . Če b o prišlo d o uresničenja naših predJogov, s m o p r i p r a v l j e ­ni u v e s t i na m l a d i n s k i h p r e d s t a v a h dežurno službo, k a k o r j e n a posebn ih šolskih p r eds ta ­v a h že v n a v a d i .

S o l a se j e o b r n i l a t u d i n a občinski sve t za k u l t u r o i n prosve to , d a podpre našo prošnjo za uv edbo m a t i n e i i n m l a d i n s k i h k i n o p r e d ­s tav , k e r b i s t em omogočili, d a postane jo o b i s k o v a l c i k i n a tud i podeželski o t r o c i , k a t e ­r i m j e o b i s k f i l m n v p o p o l d a n s k i h u r a h s i c e r nemogoč.

S o d i m o , d a je vprašanje f i l m s k e vzgo je o t r ok splošna dolžnost, za to m e n i m o , d a b i

b i l o umes tno v p r i h o d n o s t i p r e i t i na ustano* v i t e v samos to jnega m l a d i n s k e g a k i n a , k j * n a j b i p r e d v a j a n e m u f i l m u p o po t reb i s l e d i ' 8

s t r o k o v n a r a z l a ga . Z a v e d a m o se, d a n i n u t n i h možnosti, ne g lede p ros to ra ne g l e " n a b a v e d r u g e apa ra tu re , pričakujemo pa j j 8* z u m e v a n j e u p r a v k i n o pod je t i j J L A in d a b i v bodoče p r e d v a j a l i več m l a d i n s k i h " j " m o v z v z go jno p r o b l e m a t i k o . T a k o b i tud i p° tej s t r a n i uresničevali i zobrazbeno-vzgoJ* 1

c i l j e , k i j i h m o r a doseči r e f o r m i r a n a šola-

U p r a v a k i n a J L A j e d e l n o že ust reg la n a f

želji i n priložnostno p r i r e j a v spo ra zumu šolo p r i m e r n e f i l m e m e d t ednom ob 18. i n to po znižani c en i , z a k a r so j i o t roc i hvaležni. K i n o K r k a pa n a v l o go do sedaj n i odgovo r i l . .

Če bo v k r a t k e m ustreženo tud i prošnji ^ nede l j ske ma t ine j e , b o m o n a r e d i l i res n a p r e j . M l a d i n s k a o r g a n i z a c i j a n a šoli P 8 . - - , v f i l m s k e m krožku n u d i l a l j u b i t e l j e m ske u m e t n o s t i po t r ebno i zpopo ln jevan je . ^ lo n a t em področju p a je ze lo zahtevno , bo t r e b a seči p o u s p o s o b l j e n i h l j u d e h V* i z v e n o k r a j a , d a b i se l jud j e , k i so vo l j n i l o v a t i n a področju f i l m s k e vzgoje, m o g 1 ' ' Z I j e p o l n i t i t u d i o b k o n k r e t n i h p r i m e r i h , k a 1 0 0

t r e b a ra zgovo re v o d i t i . < J 9

Iz vsega navedenega l a h k o razberem« 1 ' 0

s p repoved jo o b i s k a f i l m o v ne b i b i l o r e * vprašanje f i l m s k e vzgoje. Nasp ro tno , de ' b i b i l i splošne gra je , k e r b i rušili P r i z a j a g< r * n j a družbeno-političnih o r gan i z a c i j , P<*L je gov -in f i l m s k i h de l a v cev . D o k a z a n o je. a ^ f i l m s k a k u l t u r a pos ta la d e l splošne ^ n j i f ? 0 ' saj je f i l m t r e n u t n o moeho i z p o d r i n i l k . J

s t i t i g lasbo in ce lo šport. Z a t o je v r e d n o i * k o

r a v n o f i l m in o b n j e m <>dkrlvati d r u g j « dročja naše k u l t u r e i n ume tnos t i , č e P „je tako , se zaveda jmo , d a je nu jno vseh , k i so o d g o v o r n i za naš m l a d i t - 0 " ' j j n i ' s a m o šolo i n d o m . L e sode lovan je ^ f f L a te l jev , k i se z a v z e m a j o za širjenje sp j . g | ji& f i l m s k e k u M u r e , bo p r i n e s l o u s p e l " - , e r e l > v s i t ako želimo. M a j d a •»

Štev. 46 (608) D O L E N J S K I L I S T ' S t r a n 1 1

Vrtnarija v Čateških Toplicah • Vrtnarija v Čatežu.

Kakor srno že poročali, Bradi k m e t i j s k a z a d r u g a Brežice v Čatežu sodobn i vr tnarsk i o b r a t z r a s t l i n j a -

Poplove in tema v Loki

Zaradi dežja v prejšnjem tednu je zeml ja k a r na dveh JJiestah zasula cesto L o k a — •kdeče. V L o k o je d r l a voda s h r i b a i n p r ep l a v i l a kg- Do poplave prav gotovo "e b i prišlo, če h i b i l a k a n a ­lizacija ure jena. Vprašanje J e res pereče, saj se celo tujci

zgražajo nad tem. Razen tega je L o k a že de-

! e t dn i v temi . V b rk nam ^vetijo sodobne luči iz R a -

e ' i tu pa SB komuna lna u Prava nič ne zmeni , da b i '»čela kaj poprav l ja t i . P o -"^či j e k a r nevarno hodi t i P o cestah, zato se l ahko v t&mi vsak čas pr ipe t i nesre­ča- Sk .

k i n a og revan j e s t op l o v o ­do i z Čateških t op l i c . I z v a ­j a l e c d e l P I O N I R i z N o v e ­ga mes ta se j e r esno J o t i ! n e l a h k e g a d e l a i n bodo p r i ­čeli te d n i m o n t i r a t i p r v o h a l o r a s t l i n j a k a v i z m e r i 2000 k v . m . C e b o g radbe ­n a sezona l epa , bodo o b ­j e k t i n a u p o r a b o v p r v i p o l o v i c i p r i h o d n j e g a l e t a , t ako d a borno d o b i l i n a ­s l edn jo z i m o že p r v e p r i ­d e l k e n a t r g .

• Avtobusno postajališče. K o m u n a l n a u p r a v a O b L O Brežice j e pričela z g r a d ­b e n i m i d e l i p r i u r e d i t v i a v t obusnega postajališča v Brežicah. N o v o postajališče bo ob C e s t i b r a t o v M i l a v -

cev r/ri Etimnazi j i i n gost i l

no P r i pošti. P r o s t o r m e d p r o s v e t n i m d o m o m i n g i m ­naz i j o b o d o p r e u r e d i l i k o t p a r k i r n i p ros to r za m o t o r ­n a vo z i l a . V z p o r e d n o s t e m i d e l i bodo t u d i k a n a l i z i r a l i g l a v n o u l i c o . P a r k i r n i p r o ­s to r je n u j n o po t reben , saj so Brežice k o t p r o m e t n i cente r ze lo f r e k v e n t i r a n e z motorr i&mi v o z i l i , k i j i h j e t r eba p r i m e r n o p a r k i r a ­t i . P r a v b i b i l o , da b i o b tej p r i l i k i u r e d i l i t u d i s h r a m b o za ko l e sa .

• Svetlobni napisi. P r e d d n e v i so v Brežicah prvič z ago r e l i n e o n s k i s v e t l o b n i n a p i s i . D o sedaj j e b i l t a k nap i s l e p r i b e n c i n s k i čr­p a l k i P e t r o l p r i s t a d i o n u . N a T r g u svobode ie d o b i l a

Prošnja sprevodnikom

Otroci iz razn ih vasi v oko-ktf Kronovega, Otočca in **šnice se vozimo vsak dan v novomeške šole z avtobu­som podjetja »Gorjanci«, k i -v °* i iz Sevnice v Novo me­sto. . Do 30. septembra nobeden l l med nas n i izostal zarad i * v tobusa, tega dne pa so za-? c n j a l i sprevodnike l n novi j * tretjič n i vze l na avto-T?8 našega součenca iz Leš-?'<*, čeprav i m a mesečno ***to. Imetnike mesečnih vo­d n i c bi mora l i sprevodnik i

* * M s seboj, žal pa se ne za­da j o svoj ih dolžnosti. Orne-teni učenec je zato zamud i l ' 4 ure pouka. Pros imo, da

*o ne b i več dogajalo!-Učenci — vozači osnovne šole v Novem mestu

ČESTITAMO! Konec oktobra je na Agro­

nomski fakultet i v Zagrebu " 'P lomira l M i h a Fon iz Loke [!ri Z idanem mostu. Mlade-^ u inženirju — agronomu ^•načini iz Loke in okol ice j?«reno čestitamo i n m u Se-'"Jo mnogo uspeha v pokl i -

tak nap is p r o d a j a l n a L j u d ­s k e potrošnje M O D A i n V nepos r edn i bližini m e s n i c a K Z Brežice. N o v i nap i s i so v s e k a k o r p r i dob i t e v za m e ­sto, v e n d a r b i m o r a l a p o d ­je t ja v so noč osve t l j e va t i izložbe n a l o k a l i h . M e n i m o , da z a to ne b i b i l i p r e v e l i k i stroški, t r e b a j e le m a l o dobre vo l j e .

• Nova stanovanja. G r a d ­beno podjet je P I O N I R i z N o v e g a mes ta j e prejšnji mesec izročilo i n v e s t i t o r j u O b L O Brežice n o v i 24 -s ta -novan j sk j b l o k v K e t t e j e v i u l i c i . Težko je balo r a z d e ­l i t i s t a n o v a n j a spričo k o p i ­ce vloženih prošenj. T e d n i so se srečni s t a n o v a l c i v se ­l i l i v n o v a k o m f o r t n a s t a ­n o v a n j a . S t o p r e s e l i t v i j o se j e sprožilo p r a v o p r e s e ­l j evan je , l e škoda da n i p r i ­šla n a v rs to i z p r a z n i t e v I I . n a d s t r o p j a v g r a d u , k e r t i p ros ton i n u j n o apade jo v s k l o p Posavskega m u z e j a . 4n4^4lH^ ^Minl M^mk^

Strokovna komis i ja razpravl ja v Čateških Topl icah < uredi tv i zdraviliško-turističnih i n v r tnarsk ih objektov

(Foto: M ison )

Semičani se oglašajo • O b r t n i s e r v i s Semič

bo v k r a t k e m p r e j e l po­t r ebne stro je z a svo jo k o ­vaško d e l a v n i c o . Na jp r e j bodo zace l i d e l a t i o rod je (mot.ke, k r a m p e , olankače itd), z a k a r ima j o že na ro ­či! za "3 mesece v n a p r e j .

• Peš pot od Štefana n a posta jo Semič zahteva n u j ­no ured i t ev . Z a starejše l j u d i in i n v a l i d e j e namreč t a pot že sedaj z e l o n e v a r ­na , poz im i pa bo sp l oh ne ­mogoča. N u j n o b i bilo. t r e ­ba u r ed i t i vsa j 3 luči in pa v k l a n c u s t opn i ce z ograjo . K r n ' P v n a o r gan i zac i j a Z B

V letu 1960 so vojaški klubi priredili v enotah JLA 130 razstav, ogledalo s i j ih je 150 tisoč prebivalcev, vojaški k lubi so organizirali 781 skupinskih obiskov raznih razstav in 1231 obi­

skov muzejev

Obračun mladine v Loki P r e d dnev i je b i l a v L o k i

m lad inska konferenca, k i so j i pr i sos tvova l i tud i zastop­n i k i občinskega mladinskega komite ja iz Sevnice l n p red ­s tavn ik i okrajnega komite ja L M S lz Novega mesta. P o poročilu predsednice m l a ­dinskega ak t i va Stravsove so r a zp rav l j a l i o k o m u n a l ­n i h vprašanjih, predvsem t i ­s t ih , k i j i h je pomagala r e ­ševati mlad ina . M l a d i n c i so s prostovo l jn im delom ure ­j e va l i cesto na L l s co i n g ra ­d i l i vodovod na Ce l o v n l ku .

Kon fe renca je spregovor i ­l a tud i o p rob l emih prosvete na vas i . V ta namen so p r i ­poročili, naj b i se čimveč mlad incev vp isa lo v »Solo za življenje«.

P o vo l i t vah novega k o m i ­teja, k i je i zbra l tud i de lov­n i program za pr ihodnje l e ­to, je b i l a konferenca z a k l j u ­čena. M l a d i n i i z Loke želi­mo, da b| uspešno nada l j e ­va la z de lom. P r ed le t i je b i l ta ak t i v eden najboljših v S l oven i j i In je dob i l tud i prehodno zastavico. P r a v b i b i lo , ko b i ta uspeh ponov i l i .

cem v Radečah. "Značilna sta dva p r ime ra te človekoljub­ne akci je . V družini Kolarič so b i l i k a r štirje k r voda j a l c i : oče, mat i , hčerka in teta. V obratu Kmet i j ske zadruge Sevnica na L o k i pa so i z ­med 12 uslužbencev darova l i k r i k a r tr i je . Hva l e vredno je, da najdejo tud i l judje na

podeželju razumevanje za to človekoljubno akc i j o !

D O B R A L E T I N A P r i posestnici RunovčevI

poleg šole je letos obrod i la živinska pesa tako dobro, d a so pobra l i z n j ive več pes, težkih od 5—8 kg . T u d i svo ­jevrsten r eko rd ! S. S.

Šentruperški pionirji o odredovi konferenci

K R V O D A J A L S K A A K C I J A V L O K I

T u d i letos je k rvoda ja l ska akc i ja v L o k i lepo uspela. Prostovol jne oddaje k r v i se je udeležilo 25 oseb. M n o g i pa so d a l i k r i že pred mese-

Šentruperški pionirji smo konec oktobra imeli o d r e d ­ilo konferenco, na katero smo p o v a b i l i starše, pred. stavnike organizacij in vse tovariše učitelje. Konferen­ca je bila v prosvetnem do­mu, vodili pa smo jo sami.

Na oder je prišla učenka 5. b razreda Danica Javor-nik, otvorila konferenco in predlagala v delovno pred­sedstvo Andreja Jurco, ki smo ga i z v o l i l i za načelni­ka, Bojčka Brezovarja, ki je konferenco r o d i l , za taj­nika Dušana PavSiča, za zapisnikarico pa Slavko Brcar. Razen njih je bilo v

Preprečujmo nesreče z redom in delovno discipl ino!

delovnem predsedstvu že sedem članov. Kot častna člana sta bila izvoljena to-varišica Rozika Kolenc, predstavnica ZK, in tov. učitelj Štefan Kamin.

Člani delovnega predsed­stva so dajali podatke o delu organizacije v lan­skem letu, potem pa smo naredili načrt za prihodnje leto. Predstavniki kroikov so povedali načrte za delo kroikov. Poslali smo tudi pismo maršalu Titu. Na koncu je bil kulturni pro­gram, načelniki pa «o nare­dili značke. Jugoslovanskih pionirskih iger.

Bilo je lepo, najbolj za­to, ker se nismo nič zmo­tili.

BRANKO PODOBNIK, učenec osn. iole Sent-

rupert

v Semiču i n K o t u že r a z ­mišlja, k a k o b i to pot čim­pre j u r e d i U .

H Letošnje m a r t i n o v a -n j e v Semiču n i b i l o preveč vese lo , saj i m a j o v i n o g r a d ­n i k i o d Semiča prot i K o t u p r a z n e sode. V S t a r i g o r i , G r a d n i k u i n O s o j n i k u j e p a b i l a letošnja t r ga tev m a l o boljša, v e n d a r l e l j u d ­j e z a sk rb l j eno sprašujejo, k a k o b o p r i h o d n j a le ta , saj sc, v i n o g r a d i p opo lnoma i z ­črpani. S edan j i nasad i so b i l i namreč ure j en i s po­močjo poso j i l a r a j n k e A v ­s t r i j e v l e t i h 1890 do 1900. Z a t o n i s o p r i zade t i s amo p r i j a t e l j i zd rave kap l j i c e , pač pa je še bo l j oškodo­v a n o gospodarstvo k r a j a , saj p r e d s t a v l j a v i n o v S e ­miču že od nekda j p o m e m ­ben v i r d o h o d k o v . D o b r o b i b i l o , d a pove jo o t em v p r a ­šanju s vo j e m n e n j e k m e -t i j c i i z z ad ruge i n občine.

• Strekljevčani še n i so pre j e l i n i k a k e g a obves t i l a o u r e d i t v i p r o m e t n i h zvez z o s t a l i m sve tom. P r a v i j o , dt, so m e d N O B v e l i k o p r i ­s p e v a l i , saj je b i l o p r i n j i h že l e ta 1942 p r v o osvobo­j eno o z em l j e te r so d a j a l i v so m o r a l n o i n m a t e r i a l n o podporo N O B , ne d a b i vprašali, če b o to »renta­b i l n o " a l i ne. T u d i p r i po ­s t a v i t v i s p o m e n i k a se je štrekljevski konec ze lo d o ­b r o od r e za l , sa j j e sprožil p l a z d e l o v n e a k c i j e . M e n i ­jo, d a b i a v t obusno zvezo l a h k o d o b i l i , če pa tega ne , pa vsaj javen odgovor , z a ­ka j to n i mogoče. Končno pa t u d i n i z a p r e z r e t i d e j ­

s t va , d a n a štrekljevski k o ­nec g r a v i t i r a 1500 p r e b i v a l ­cev, o d k a t e r i h j i h t u d i p r e ­ce j hod i v službo n a Vrtačo i n d r u g a m .

• K o n e c n o v e m b r a bo v Semiču p r edavan j e o a f r i ­ških deželah, s p r e m l j a n o z b a r v n i m i s l i k a m i . P r e d a v a l bo tov. M i r a n O g r i n , n o v i ­n a r L j u b l j a n s k e g a d n e v n i ­k a , k i je več mesecev poto­v a l po t eh deželah i n se še­le p r e d k r a t k i m v r n i l o d t a m . Isto p r edavan j e b o ver j e tno t u d i v M e t l i k i .

Na sejmišču po starem

IS. novembra Je bilo na novomeškem sejmišču kljub slabemu vremenu v jutra­njih urah zelo živahno. Od 1087 naprodaj pripeljanih prašičev so jih 967 prodali. Med kupol Je bilo precej Hrvatov, ki ao ie sa ceno precej glasno pogajali, ven­dar se ta ni spremenila od zadnjega ponedeljka. Praši­če so prodajali po 3.800 do 16.000 din.

Kratke iz Sevnice # Večerna politična šola

v Sevnici, k i i m a odde lek t u d i v K r m e l j u , se j e p r i ­čela 14. nov embra . V p i s a ­n i h j e 55 slušateljev. Šolski odbor j e že i m e l več sej i n sp re j e l p r a v i l n i k e i n p r o ­

g rame t e r p o t r d i l p r e d a v a ­tel je . S k r b n e p r i p r a v e n a letošnje šolsko leto obetajo, d a se b o šola le tos bo l j p r i ­bližala p o t r e b a m politič­ne i n družbeno-ekonomske vzgo je k a d r o v .

• K u p o v a n j e osnovnih sredstev: že p r e t ek l o le to j e b i l o govo ra o škodljivosti p r e l i v a n j a družbenih s r e d ­stev v roke zasebn ikov , k o so se r a z v i l e ogorčene r a z ­p r a v e o k o l i o d k u p a gos t in ­skega l o k a l a v Šmarju. K l j u b nasprotujočemu s k l e ­p u O b K Z K j e b i l o d k u p op rav l j en , nato p a smo s k l e n i l i , d a s p o d o b n i m p r e ­n e h a m o za vse le j . P r e d ne ­d a v n i m p a j e k o n f e k c i j a "•Lisca« o d k u p i l a zasebno

s t a n o v a n j s k o s tavbo . C e bo ­m o n a d a l j e v a l i t ako , b o g radn j a b l o k o v p r a v go tovo n a p r e d o v a l a počasi, saj n e b o inves t i t o r j e v ! Otroški v r t e c v n o v e m nase l ju p a čaka, z n j i m p a še m n o g o za družbo p r epo t r ebnoh o b ­j ek tov , k i b i j i h l a h k o g r a ­d i l i z n o v i m i b l o k i .

• Svet svobod in PD se še ni sestal in konstituiral, čeprav je b i l a skupščina že 15. ok t ob ra . M o r d a so n o v o vods tvo u s p a v a l i uspeh i v l a n s k e m l e tu? Pos l ed i ce so doka j žalostne. D e l o sve tov j e z a m r l o , sezona se je že pričela, l j ud j e p a z a m a n ča­ka j o n a p r i r ed i t v e , k i j i h b re z k r e p k e g a de l a ne bo.

Novomeška kronika ^ Občinska delavska unlver-tu- organizira danes predava-CC inž. Tultja Budava »Od fc," <io Ohrida- . Predavanje Jjij/* 18. ur i v dvorani doma llim hi bo spremljano z barv-

1 diapozitivi. Vabljeni I » j * Otroški vrtec v Kandljl ^ " j r a v a v primeru zadostne-D^J^evtia prijav organizirati t j f * " 1 « skupino za soloobvez-v^fcroke k i bi Imeli v vrtcu <££\ V o ln učne ure v dopol-Vr««ojn 6asu (po ielj i tudi k j } Za otroke, k i Imajo tj^ff'^nnski pouk, je to velika t u 2 * h e v . Uprava vrtca te t i o ^ " W prijave, k i bodo S5.

''Jnbi-a ajijlJuCene. Ini P'opSovalno društvo Je te i K r L * r t » l o delavce, k i ob-(»JJrcJo drevje na Glavnem Ul T; «U bi ga tako obvarovali H P w a v i l l za zimo. Spomla-V) r ^ o z deli nadaljevali z*»-brt,' b Uo prav, a a bi njihova " ^ r T ® " ! « upoštevali tudi

»j, m njihovi starti. Ote^JJJUdlnskl klub s« bo v H C ™ ™ preselil lz Jenkove leij v a taro po* to. Prognam "^nt«*? Potem bistveno »pre-N J S J " m obširnejši. T u bodo !?W .2! PoaluAall predavanja, , t n J > 0 * < > v a r n « večere, gleda-!«0jn*. i n Imeli dvakrat na ^ k i , . ! ? 1 * 8 " * vaje. Nedvomno

v novih prostorih bolj "lom , • Predvsem po bodo v

- ' « mladinske prireditve. Ht j , * - decembra bo okrajno JTO»X*n)e pod naslovom

revoluciji«. Zdaj BO nj, ,"<*ma občinska tekmova-h^uVavTT" 0 v Novem mestu ^ n i i i «J?M najboljše lz poaa-^ |nov»Jr > e i n- N » okrajnem

a n J U bodo izbrali ekipo.

ki bo na-stopiLa na republiškem tekmovanju.

• V počastitev dneva JT-A pripravlja Mladinski klub ve­čer zabavne glasbe. Novome­škemu občinstvu se bodo to­krat predstavili nekateri zmani pevci zagrebške in ljubljanske RTV . Računajo, da bo ta pri ­reditev med ZJ. ln 29. decem­brom.

• Prejšnji petek so v mla­dinskem klubu vrteli vrsto f i l ­mov, posvečenih mesecu bor­be proti alkoholizmu ln mese­cu varnosti na cestah. Gledalci so v filmih videli, zakaj pride do nesreč, kaj mora vedeti ko­lesar o Javnem prometu pa tu ­di , kaj lahko povzroči pešec, če nepravilno prečka cesttSče. r i l me si Je ogledalo nad 55 mladinoev,

• Ponedeljkov živilski trg IS. novembra Je bil menda za­radi slabega vremena precej slabo zaloten. Naprodaj Je bila solata po tO din ohrovt po 50 din. zelena po 80 din, pesa po 40 din. zelje po 39 din. kumare po 70 din, korenje po (0 din, krompir po po 13 din, kislo zelje ln repa po 80 din. Jiobol-ka po 40 din. Razen tega Je bilo dobltt pletenine, lončene Izdelke in okrasne predmete.

• Gibanje prebivalstva: Ro­dili sta: Francka Sega lz Kan -dijRke t dečkm. Frančiška Ban-delj Nad mlini Si, deklico. -Poročili so se: Stanislav Vesel, tesar lz Skrjanč ln Marija Ko­vač, uslužbenka lz Kettejevega drevoreda 46; Janez Rožič, me­hanik ln Marija Novak, delav­ka, oba lz Novega trga 8. -Umr l Je IVah Komelj upoko­jenec, Nad mlini 20, atar 8J let.

V T E M T E D N U V A S Z A N I M A NESREČE

0 Po lajnovejših podat­k i h je v rašem okra ju 21.576 r a d i j s k i h spre jemnikov (na v s a k i h 7 preb iva lcev o k r a ­j a en aparat) i n 186 t e l e v i z i j ­s k i h spre jemnikov . Stal inih naročnikov n a D E L O j e 2787, D E L A V S K O E N O T ­N O S T pre j ema 1196 l jud i , K M E Č K I G L A S 3913 l j ud i , na KMEČKO K N J I G O pa je naročenih 4114 preb iva lcev , n a kn j i ge PREŠERNOVE DRUŽBE pa 4029 p r e b i v a l ­cev. D O L E N J S K I L I S T dob i ­v a v ok ra ju 14.241 p r e b i v a l ­cev, razen tega pa pošljemo vsak teden še 371 izvodov domačega t edn ika bra lcem n a Kočevskem, 1386 izv . n a ­ročnikov v r a zn ih k r a j i h S loven i j e i n F L R J , 374 i zv . v L jub l j ano i n 375 i zv . v inozemstvo ; t renutna n a k l a ­da našega časnika se gibl je med 16.800 in 17.000 i zvod i .

9| Z montažo nove A T C (avtomatske telefonske cen­trale) za 600 številk so začeli v novem pos lop ju P T T pod­je t ja v N o v e m mestu v po­nedel jek. T o bo g lavna tele­fonska cent ra la za Do l en j ­sko, nanjo pa bosta p r i k l j u ­čeni voze ln i cent ra l i v Črnomlju i n Vidmu-Krškem. — Medobčinski sk l ad za f i -nans i ran je javnega avtomat­skega omrežja v Spod. P o -sav ju je b i l medtem že us ta ­nov l j en . — V N o v e m mestu polagajo te d n i de l novega koaks ia lnega kab la . Vse to so razvese l j i v i obeti za sko­raj šen v e l i k napredek tele­foni je v našem okra ju .

0 Prireditve v okviru ob­činskega praznika Metlike potekajo že od 1. novembra da l je . Letošnjemu praznova ­n j u bodo mnogo bol j kot n i z uspe l ih k u l t u r n i h , športnih i n gospodarsk ih p r i r ed i t e v d a l i poseben značaj v e l i k i gospodarski uspehi , k i j i h je metliška k o m u n a v svo jem dosedanjem ra z vo ju dosegla. V lastn i i n d u s t r i j i je že do­b i l a dokaj t rdno osnovo, i z katere bo l ahko vedno bol j r a z v i j a l a svoje gospodar­stvo. V tej pe t l e tk i se bo b ru to p ro i z vod v občini sko ­raj po t ro j i l i n dosegel p r i ze lo m a j h n i h naložbah 7 m i ­l i j a r d d i n .

Več mizarskih pomočnikov

Izurjenih za izdelavo fur­

niranega pohištva

sprejme

M I Z A R S T V O IJUBLJANA-MOSTE

Vide Pregarčeve 8

Stanovanje zagotovljeno.

JJeAen^\Violedar3, Četrtek, 16. nov.: JeUca Petek, 17. nov.: L juba Sobota, 18. nov.: Mi lko Nedelja, 19. nov.: L iza Ponedeljek, 20. nov.: Srečko

Torek, 21. nov.: Marija Sreda, 22. nov.: Ci lka

Za ozdravljenje se javno in toplo zahvaljujem celotnemu kolektivu kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, posebej pa še njegovmu prlmariju dr. Otonu Bajcu. — Peter Frumen, Mirna gora.

Vsem, k i so darovali vence in spremili našo drago mamo, staro mamo, ženo in hčerko

A N O K A S T B E V C - C E S A R E K na zadnji poti, se iskreno za­hvaljujemo.

Žalujoči: hčerki Olga i n Vera z družinama, mati ter mož T o ­ne..

Upravi ln delovnemu kolek­tivu rudnika Kanižartca se naj­lepše zahvaljujemo za venec, k i so ga položili na dan mrtvih na grob tragično preminulega

L O J Z E T A S M A L C A v Gor. Sušicah. Iskrena hvala.

Družina Smalčeva.

Ob izgubi našega ljubega mo­ža, očeta, starega očeta in tasta

I V A N A K O J I E L J A se iz srca zahvaljujemo za vsa ustna i n pismena sožalja. Po ­sebna zahvala vsem prijateljem in znancem, k i so se od njega poslovili v Novem mestu in v Ljubljani. Lepo se zahvalju­jemo za številne lepe vence i n šopke. Iskrena hvala zdravni­kom, hišnim sostanovalcem, predstavnikom oblasti, množič­nih organizacij, ustanov i n ko ­lektivov ln vsem, k i ste ga spremili v njegov poslednji dom.

Žalujoče družine: Komelj, Praprotnlk ln Cirič,

Novo mesto, Ljubljana, dne 10 .novembra 1961.

Ob Izgubi dragega moža in očeta

A N T O N A R I F L J A lz Vel. Bučne vasi

se Iskreno zahvaljujemo vsem, k i so nam Izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem daroval­cem cvetja in kolektivu apre-ture Novoteksa. Vsem najlepša hvala.

Žalujoči: žena, hčerke z dru­žinami ln ostalo sorodstvo.

Č E S T I T K I Našemu priljubljenemu šefu

dr. F E L I K S U K O S C U čestitamo k desetletnemu uspešnemu vod­stvu oddelka in mu želimo za­dovoljstva ln še veliko uspe­hov. — Kolektiv Internega od ­delka novomeške bolnišnice.

P R E K L I C I Prekllcujem izgubljeno zdrav­

stveno izkaznico št. 308394. -Jože Bregar, Dobrava U , pošta Skocjan.

Prekllcujem izgubljeno zdrav­stveno Izkaznico št. 310304. — A n a Kukman , Dol. Kamenje 6,

• p. Otočec.

Razpis Okrožnega sodišča v Novem mestu

Razpisna komisija pri Okrož-lem sodišču v Novem mestu razpisuje ..'

1. 2 delovni mesti pisarniških uslužbencev al i

2. dve delovni mesti stroje­pisk. Pogoji pod: l i dovršena sred­

nja šola a l i njej enaka ustrezna izobrazba ter obvladanje stro­jepisja;

pod 2. dovršena osemletka ter popolno obvladanje strojepisja.

Kandidati, k i se bodo prija­vili, pa doslej nimajo stroje­pisnega izpita, bodo moral i opraviti za sprejem v službo preizkusni Izpit. Plača po Za ­konu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 50 din, s

flVT0-MOT0 DRUŠTVO, NOVO MESTO obvešča Interesente, da bo v novembru

In decembru 1981

tečaj z a voznike amaterje Prijave lahko oddaste v društveni pisarni na

rtagovski cesti vsak dan, razen nedelje, od 7. do 14. ure, vključno do 22. novembra 1961. — Hkrati obveščamo, da se lahko prijavijo k teoretičnemu pouku predmeta »Cestnoprometni predpisi« vsi, ki želijo biti izprašani v znanju lz cestnoprometnih predpisov za dovoljeno vožnjo z mopedom.

UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA

Vljudno prosimo vse člane AMD, da poravnajo Manarino za leto 1961 ln prevzamejo nove članske izkaznice v društveni pisarni na Ragovski cesti.

priloženim življenjepisom ter spričevalom o strokovni izob­razbi vložite najkasneje do dne 1. decembra 1961.

Razpis Kmetijskega posestva Polj če

Kmetijsko posestvo Poljče, pošta Begunje na Gorenjskem, sprejme takoj v službo ŽIVINOREJCE, T R A K T O R I S T E .

Ponudbe pošljite na naslov posestva najkasneje do 23. no­vembra 1961.

Franca Pir ca, sodarja iz Za -dovinka, je nekdo napadel ter mu prizadejal poškodbe po gla­v i . Franca Deržiča, kmetovalca iz Cundrovca, je povozil neki avtomobilist ter m u prizadejal smrtne poškodbe.

1<* mm H

SEMIČ Oktobra je bil rojen en de­

ček. Porok n i bilo. Umrla sta: Matija Jerčinovič

iz Kašče i n Marija Pečavar s Hriba prt Rožnem dolu.

B R E Z I C E Oktobra n i bilo rojstev izven

bolnišnice. Porok n i bilo. U m r l Je Anton Blažek, upo­

kojenec iz Sentlenarta, star 82 let,

N O V O M E S T O Od 6. do 13. novembra je b i ­

lo rojenih 12 dečkov in 14 de­klic.

Poročili so se: Peter Za je natakar iz Radovlja, i n Pavla Travižan, delavka iz Smihela; Anton Celic, miner, i n Marija Kosec, delavka, oba iz Koro ­ške vasi; Anton Stmic, mizar­sk i mojster iz Stopič, in Mar­tina Novak, delavka l z Irce vasi; Jože Poglavec, čevljarski pomočnik iz Dol . Straže, ln Ma ­rija Vidmar, delavka lz Gor. Simaže; Mihael Brulc , polje­delec, ln Jožefa Seničar, delav­ka , oba iz Smolenje vasi ; J a ­nez Plaveč, šofer, i n Ivana Udovč, delavka, oba lz Žabje vasi ; Edvard Mervar, brusač iz Dol. Straže, i n Ivanka Novak, delavka iz Gaberja; Franc Slej-kovec, ključavničar z Malega Slatnika ,lr.' Amali ja Blažič, po-ijedelka iz Smolenje vasi; Ivan Bukovec, tapetnlk lz Vel . Pod-ljubna, ln Jožefa Cesar, delav­ka lz Bršlina; Mihael Žagar, trgovakl poslovodja, ln Jožefa Kožar, trgovska pomočnica, oba iz Pirana; Janez Mikolič, šofer s Potoka, in Vida Mikec, de­lavka lz Irce vasi.

Umr l i so: Ivan Knez, upoko­jenec lz Žužemberka, star 68 let; Marija Urh, socialna pod-piranka lz Črnega potoka, sta­ra 47 let, l n Ana Jerman, go­spodinja lz Irce vasi, stara 76 let.

Pretekli teden so v novome­ški porodnišnici rodile: Zofija Medle lz Šentjerneja - deklico, Rezka Skul) iz Dola - dečka, Mlmlca Jurečič lz Ostroga — deklico, Ciri la Bence iz Dol. Boš tanja — dečka, Francka V la -slč lz Salke vasi - deklico, Ma ­rija Steklasa z Rakovnika — dečka, Ivana Blatnik lz Bodga-nje vasi — dečka, Marija Hr i ­bar iz Kamnja — dečka, A m a ­lija Legan lz Gor. Kota - de­čka, Neža Grgovlč lz Oor. Sta­re vasi - deklico, Helena Ho ­čevar z Malega Slatnika — de­čka, Jožefa Miklič lz Cegelnice - dečka, Jožefa Tratar iz T r -stenika - dečka, Ana BartolJ iz Dol. Lakovnie — deklico, Iva­na Smalc z Gor. Podboršta — dečka, Marija Stefanlč lz Ko­čevja - deklico, Marija Penca lz Gor. Mokrega polja — dečka, Antonija Blatnik s Potovrha -dečka, Alojzija Mrkšlč lz Cešče vasi — deklico, Lilijana Zoretlč iz Dol. Vrhpolja - dečka, Sta­nislava Kovic z Volčjih njiv -deklico, Vera Mlakar lz Račje­ga sela — deklico. Angela Mir -tič lz Dol. Ajdovca — deklico, Jožefa Premru iz Dol. Prekope — deklico, Marija Banovec lz Doblič - deklico. .

Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški

porodnišnici rodile: Nada Slak lz Artlč - dečka, Mira Žitnik iz Slogonskega - deklico, E m i ­lija Držanlč iz Čateža - dečka, Tonka Stojkovtč iz Brežic — deklico, Katica Komar lz Za ­greba — dečka, Marija Jalovec z Malega C lmlka — dečka, Ivan­ka i .mi' • i lz Globokega - dečka, Jožica Krošl iz Čateža - dečka, Marija PriverSek lz Mosteca — deklico, Popca Crljenčlč lz Har­mice — deklico, Kristina Zn i -derič lz Orešja - dečka, Marija Skrlec lz Brezja — dečka.

KRONI

Mihaelu Dolmoviču, upokojen­cu iz Sajevca, Je šel voz čez nogo. Ignaca Jarma, kmeta iz Dol . Praproč, Je konj branil v trebuh. Ivana Urajnika, deko-raterja lz Ljubljane, so v Šent­janžu napadli i n miu poškodo­vali roko. Emica Kastelic, hčer­k a traktorista lz Srebmič, je padla v vroči lug ter se opekla. Jože Gorenc, posestnik z M i r ­ne, Je padel z lestve i n s i po­škodoval roko in nogo.

Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesre­

čili i n iskali pomoči v brežiški bolnišnici - Ivan Godier, vnuk posestnika iz Vidma-Krškega, je padel s terase in s i zlomil nogo. Franjo Bogovič, sin kme­tovalca iz Prosinca, je padel na dvorišču in si zlomil nogo.

P R O D A M skoraj nov planino. Informacije v Papirnici v No ­vem mestu.

K U P I M a l i vzamem v najem hišico (tudi leseno) v novo­meškem okraju. Ponudbe po­slati v upravo lista pod »Upo ­kojenec« (1157-61).

ISCEM stanovanje i n vso oskr­bo na deželi (najraje v ' p r e ­delu Hmeljnik—Otočec—Šent­jernej). Ponudbe v upravo lista pod »Dober plačnik* (1157-61).

I SCEM gospodinjsko pomočnico k dvočlanski družini. — Inž. Junc, Vidam-Krsko, Nova Resa 21.

ISCEM gospodinjsko pomočnico a l i žensko za varstvo otroka. Inž. Saruga, Novo mesto, Je ­rebova 20-m.

SOBO s souporabo sanitarij v centru jmesta oddam proti plačilu vnaprej. Ponudbe na upravo lista (1162-61).

T E H N I K želi spoznaU dekle, nekoliko izobraženo, od 23 do 27 let, do 156 cm visoko. Za ­želen je samo resen odgovor z zajamčeno tajnostjo na na­slov: Kovaze, p. Ljubljana-Stentvid, poštno ležeče.

S P O R E D R A D I O L J U B L J A N A

Pretekli teden so se ponesre­čili i n Iskali pomoči v novo­meški bolnišnici: Jernej nohte, delavec s Travnega dola, Je pa­del ln s i poškodovad koleno.

Na željo mnogih naših bralcev i n naročnikov in za ­radi vedno večjega števila radijskih sprejemnikov v okraju, bomo poslej objav­ljali iz rednega programa RADIO -TELEVTZ IJE L J U B ­L J A N A vsak četrtek glav­ne ozlr. najzanimivejše oddaje.

V S A K D A N : poročila ob 5.0S, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 , 22.00, 23.00 ln 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00

ČETRTEK, 16. nov.: 8.55 Ra ­dijska šola za višjo stopnjo: Spartak - 12.15 Kmetijski na ­

sveti: O gospodarskih vpra­šanjih pitanja govedi — 15.30 Turistična oddaja — 20.00 Če­trtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni ve­čer: Lojze Krakar : Cvet pe­lina.

P E T E K , 17. nov.: 10.15 Dekle in njen godec — 12.15 Radijska kmečka univerza: Koreninski rak sadnih dreves - 14.05 Ra ­dijska šola za nižjo stopnjo — 16.00 Parada pihal - 20.00 Ve ­sela godala - 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled - 20.45 Štiri sto let klavirske glasbe — 21.15 Oddaja o morju ln po­morščakih - 22.15 Po svetu jazza.

S O B O T A , 18. nov.: 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji - 8.55 Radijska šola za nižjo 6topnjo — 10.15 S s im­fonično glasbo po Jugoslaviji. — H.30 Poje tenorist Mario i .-ni­za - 12.15 Kmetijski nasveti: Mednarodni čebelarski teden — 13.45 Dunajski valčki - 14.10 Dvofakove melodije — 16.00 Gremo v kino — 17.05 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu — 18.10 Odlomki lz Sncguročke — 18.45 Naši popot­nik i na tujem — 20.20 Radijska komedija: Dovolite, Ime ml Je Cox — 21.00 Izbrali smo vam za prijeten konec tedna.

N E D E L J A , 19. nov.: 8.00 Mla ­dinska radijska Igra: Dfrgodovi-scina Neznalčka ln njegovih tovarišev - 9.05 Pisani zvoki za dopoldne — 10.00 Se pomni­te, tovar iš i . . . Frar.c Kocevar-Hlnko vttlfan: V vojaško šolo je bilo daleč - II. del - 11.30 Mitja Kreft : Industrijska psi­hologija — reportaža — 15.30 Valček, nekaj mazurk in polo-neza Friderika Chopina — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Naši operni pevci vam poj o — 17.15 Radijska Igra: Matej Bor : Težka ura — 20.00 Izberite me­lodijo tedna I - 22.13 Oddaja za Izseljence.

P O N E D E L J E K , 20. nov.: 8.05 Matineja v narodnem tonu — 8.53 Za mlade radovedneže — 9.23 Zvoki za vas - 11.00 Pet­najst minut v Makedoniji — 11.35 Slavni pevci v manj zna­nih operah - 11.15 Radijska kmečka univerza: Razvoj sad­jarstva doma ln po svetu — 14.00 Izbor Beethovnove glasbe — 16.00 Ura za ljubitelje operna glasbe - 18.45 Radijska univer­za: Presajanje tkiva - 20.40 Kulturna tribuna — 20.55 S fe­stivala v Salzburgu — 23.00 Po­pevke ln plesni zvoki.

T O R E K , U . nov. t 8.55 Radij ­ska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Zlata Ognjanovlć v p r i ­ljubljenih operah - 10.13 Izbe­rite melodijo tedna - ll,15 Utr­

j u j t e s vo j o angleščino! (28. l e k ­cija) — 12.15 Kmetijski n a s v e t i : Oskrbovanje starejših s adov ­njakov — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.30 Lepe melodije— 14.35 Zvočni v r ­tiljak — 15.30 V torek na s v i d e ­nje — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu - 18.45 S knjižnega trga - 20.30 Radijska igra — Mirni Malenšek: Slepe miši — 21.40 Pevka Lilijana Petrovič in orkester Wuly Berking - 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja.

SREDA, 22. nov.: 8.05 Z o r ­kestrom R T V Ljubljana v de­želi Tisoč in ene noči — 8.55 Pisani svet pravljic ln zgodb — 9.25 Melodije v modrem •- 10.40 V ritmu z orkestrom Max Gre -ger in kvintetom Jožeta K a m -plča - 11.30 Radi j ih poslušate - 12.05 Poslušajmo kmečko god­bo 1 — 12.15 Radijska kmečka univerza: Kombiniran mrvl lnlk ln freza - 12.25 Igramo za vas — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Domači samo­spevi in plesi lz prejšnjih dob — 15.20 Koncert po željah po­slušalcev — 16.00 Šoferjem na poti — 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu — 18.45 Ljudski par­lament — 20.00 Spoznavajmo svet i n domovino l — 21.00 Za ­bavne melodije za vse - 22.15 Po svetu jazza.

ČETRTEK, 23. nov.: 8.05 Spo­red vedrih opernih napevov — 8.55 Radijska šola za višjo stop­njo — 9.23 Po vašem okusu — 10.15 Orkestra Helmuth Zacha-rtas ln Ray Cor.nlff — 11.15 Ru ­sk i tečaj za začetnike - 11.30 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 12.13 Kmetijski nasve­t i : Ročno orodje gozdnega de­lavca — 12.25 Zvočna mavrica - 13.50 Vedri zvoki - 14.35 Na­ši poslušalci čestitajo in po­zdravljajo - 15.30 Turistična od­daja - 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu - 18.10 Iz življenja ln sanj - 18.45 Kulturna kro­nika - 20.00 Četrtkov večer do­mačih pesmi ir. napevov — 21.00 Literarni večer - 22.13 Arije iz opere Manon.

Al i se je Franc Deržič sam ponesrečil?

V soboto, 11. novembra, zju­traj so našli na oesti II. reda v ' Brezini pri Brežicah nezavest­nega 35-letnega Franca Deržiča iz Cundrovca pr i Brežicah. Tež­ko poškodovan je ležal v ob­cestnem jarku, poleg njega pa je bilo polomljeno kolo. Pone­srečenca so prepeljali v brežW ško bolnišnico, kjer je ob 8.20 umrl.

Nesreča se je pripetila v bli­žini železniškega prelaza, ko je za Deržičem pripeljal neki tovornjak. Kako je prišlo dO nesreče, še niso ugotovili, iz­ključujejo pa možnost, da M ponesrečenca povozil vlak. — Vzroke nesreče še raziskujejo-

Anton Kebe ni voz i l previdno

4. novembra je z avtomobil­ske ceste pri Trebnjem s pre­cejšnjo hitrostjo zavil osebni avtomobil, k i ga Je vozil Anton Kebe iz Cerknice. Na priklju" čku n i bil dovolj pazljiv. Za­letel se je v avtomobil s šofer­jem Vinkom Mikckom iz Seno­vega. P r i nesreči so bili tr i i* potniki poškodovani, na vozilU1

pa je bilo 500.000 din škode.

Neuspešna vožnja Marka Grošlja

2. novembra se je voznik to­vornjaka Marko Grošelj iz Za­greba v vasi Bukošek zaletel v vprežnl voz, k i ga je vozil Franc Zevnik iz Jereslavcev. Nesreča se je pripetila zato, ker je šofer pr i srečanju zavfl na levo polovico cestišča, ra­zen tega pa je kot nevešč mo­tornemu vozilu, ves čas voz« neprevidno po sredini ceste. Škodo so ocenili na 300.000 din-

Mopedist Anton Vrtačnik v nezavesti

5. novembra je vozil mopedist Anton Vrtačnlk iz Podgorja P " Zabukovju v nepregledneJO ovinku preveč po desni strani-Zaletel se je v kanton in ob­ležal nezavesten s poškodovan 0

glavo.

B R E Z I C E : 18. ir. 19. nov. jugo­slovanski film -Dr . Kolar«. U j iov. češki film -stvaritev sveta«.

ČRNOMELJ: 17. in 19. noV. francoski barvni film -Bla­go z obale Durance«, 21. W 22. nov. francoski film »Ve­like želje«.

DOL. T O P L I C E : 18. in 19. noy-italijanski film »Lepe, a *»" romašne«.

K O S T A N J E V I C A : 19. nov. ame­riški barvni film »s lab daC v Black Rooku«.

M E T L I K A : 18. in 19. nov. ame­riški barvni film »Vojna 1 0

mir« i . del, 22. nov. ame­riški barvni film »Vojna & mir« - II. del.

N O V O M E S T O - » K R K A « : od 17. do 20. nov. jugoslovans* 1

barvni film »Karollna Reška«" od 21. do 23. nov. Program r» sanih filmov.

SEMIČ: 19. nov. ameriški barv ni film »Prekinjena melo*" ja« . „

T R E B N J E : 18. In 19. nov. J 1 « , slovanski film »X-25 Ja™ y Predstava v soboto ob 1"»^ nedeljo ob 14, 16 ln 18.30-nov. nemški film »NedoKO«^ čana povest«. Predstav* sredo ob 19. uri . tf

V I D E M - K R S K O : 18. ln 19-italljansko-francoskt barv film »SU bomo v Snn R 6 *""* ! 22. in 23. nov. Jugoslovan*"-film »X-25 javlja«.

ŽUŽEMBERK: 19. nov. Italiji" skl flm -Potepuhi«.

DOLENJSKI LIST L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J ; O k r a j n i odbor S Z D L v N o v e m mestu - I Z D A J A T E L J S K I S V E T : M i l a n Baškovič, T o n e Gošnik, inž. D a v o ­r i n G r o s , inž. Jože L e g a n , F r a n c M o l a n , prof-E m a M u s e r , M a k s Pogačar, M i r a n Simič, prof-T o n e T r d a n . J a n e z Vitkovič i n V i k t o r Zupančič

U R E J U J E UREDNIŠK I O D B O R : T o n e Gošnik ( g lavn i i n odgovo rn i u r edn ik ) , Miloš Jakopec ,

D rago K a s t e l i c i n I van Z o r a n I Z H A J A vsak četrtek - P o s a m e z n a številka 2° d i n a r j e v — L e t n a naročnina 900 d ina r j e v , po ' " le tno 450 d i n a r j e v ; plačljiva Je v n a p r e j . Z a 1"°" z ems t vo 1800 d i n a r j e v — Tekoči račun p r i podr-N a r o d n e b a n k e v N o v e m m e s t u 606-11-3-24 " N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v « mesto , G l a v n i t r g S ( vhod i z Dilančeve ul ice ) -~ Poštni p r e d a l : N o v o mesto 33 - T E L E F O N št. 127 - R o k o p i s o v i n fo togra f i j ne vračamo T I S K A : Časopisno podjet je » D E L O « v L j u b i l 0 " '

L 5