prof. dr. svetlana slapŠak antični potopisi, turizem ... · naracija. sledovi takšnega...

2
24. SEPTEMBRA OB 19. URI Ali so antični Grki gledali televizijo? Antropološka analiza komuniciranja na simpoziju ali branje slik z vaz in naracija. Sledovi takšnega manipuliranja s podobami – tudi gibanja – v tekstih. Opis umetniškega dela kot žanr. S terminom miturgija sem poveza- la pripovedne prakse z miti in ust- no književnostjo; umetnost pripo- vedovanja je zahtevala obvladovanje verbalnih tehnik, ki so na eni strani omogočale dobro komuniciranje in zabavo, na drugi so ves čas preverjale znanje, na tretji pa so negovale žanr podrobnega opisa, ki je bil osnova es- tetike. Simpozijska zabava je pome- nila merila pripovedovanja, enako kot retorika v javnosti oz. demokra- tičnih praksah. Te veščine so ostale pomembne tudi po zatonu atenske demokracije, predstavljale so osnovo sodnega govora in izobraževanja.  8. OKTOBRA OB 19. URI Kako so v antiki prejemali dnevne novice? Mehanizmi obveščanja v atenski de- mokraciji in v rimski državi. Administracija, arhivi, javni spome- niki, pisma in razglasi – od petja zakonov na Kreti do cesarskih uka- zov. Ustne novice, lažne navedbe in trači. Atenski medijski center na Agori je primer sistema obveščan- ja po upravnih enotah, filah. Ali sta bila »atleta« iz Riaceja del tega spo- menika? Podoben sistem se je razvil v Rimu, kjer ni bilo neposredne demokracije. Ustno obveščanje je ohranjalo ne le različice v zakono- daji, ampak tudi razlike v položaju spolov. Cesarski rimski spomeniki z informacijami v več jezikih, Monu- mentum Ancyranum. O zgodovinar- jih, ki so imeli radi trače.  21. OKTOBRA OB 19. URI Antični potopisi, turizem, spominki Kako so si Grki omislili eksploatacijo rimskih turistov – elitni turizem. Hoteli, športne prireditve, rituali za turiste, opisi znamenitosti, trgovi- na s starinami in spominki. Gastro- nomski potopisi. Najboljši primeri prenove za turiste so ne samo per- formansi atraktivnih ritualov, ampak tudi prenova samih spomenikov. Vojni plen iz Grčije v Rimu postaja moda, zbirateljstvo pa hobi bogatih, kot to kažejo Ciceronova pisma. Po- tovanje v Grčijo predstavlja najvišjo stopnjo študija (z obveznim preva- janjem grških tekstov), obiskovanje spomenikov je potrditev elitnosti za rimskega posameznika. Obiskovanje ustanov duhovnega izobraževanja, različnih filozofskih šol je tudi ob- veznost ob obisku Grčije. 5. NOVEMBRA OB 19. URI O prašičku, ki je umrl na poti Znani komični epitaf prašičku odstira pogled v postopke, mehanizme in nači- ne potovanja, od zemljevidov do prevoz- nih sredstev. Od antičnih kart do razumevanja pros- tora in hitrosti prenosa informacij – vojne potrebe, politika, kolonizacija in turizem se vedno prepletajo. Pregled antičnih znanstvenih dosežkov tu po- nuja ključno novo znanje, od antičnega računala, najdenega pri otoku Antiki- tera, do drugih strojev za informiranje, orientacijo, hitrost. Antična tehnologija, zasnovana na matematiki, geometriji, uporabi sončne svetlobe, vode, ognja, geografskega okolja in meritev, odpira popolnoma nove vidike iznajdljivosti in tudi primere z naravo usklajenih nači- nov proizvajanja energije. Prof. dr. Svetlana Slapšak je antropolog- inja in doktorica antičnih študij. Rojeno Beograjčanko je akademska pot vodila po številnih evropskih in ameriških uni- verzah, je nekdanja redna profesorica za antropologijo antičnih svetov, spolov ter balkanologijo in dekanka na nekdanji Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Izjemna predavatelji- ca je tudi avtorica več kot petdesetih knjig. Z gibanjem Tisoč žensk za mir je bila nominirana za Nobelovo nagrado za mir. Kosovelova dvorana, posamezno predavan- je 8, 6* EUR, cikel predavanj 20 € Festival Na Olimpu PROF. DR. SVETLANA SLAPŠAK KOMUNIKACIJE IN MOBILNOST V ANTIKI Cikel predavanj ob razstavi Ideja Glavni pokrovitelj festivala Na Olimpu

Upload: others

Post on 02-Jan-2020

5 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: PROF. DR. SVETLANA SLAPŠAK Antični potopisi, turizem ... · naracija. Sledovi takšnega manipuliranja s podobami – tudi gibanja – v tekstih. Opis umetniškega dela kot žanr

24. SEPTEMBRA OB 19. URIAli so antični Grki gledali televizijo?

Antropološka analiza komuniciranja na simpoziju ali branje slik z vaz in naracija. Sledovi takšnega manipuliranja s podobami – tudi gibanja – v tekstih. Opis umetniškega dela kot žanr. S  terminom miturgija sem poveza-la pripovedne prakse z  miti in ust-no književnostjo; umetnost pripo-vedovanja je zahtevala obvladovanje verbalnih tehnik, ki so na eni strani omogočale dobro komuniciranje in zabavo, na drugi so ves čas preverjale znanje, na tretji pa so negovale žanr podrobnega opisa, ki je bil osnova es-tetike. Simpozijska zabava je pome-nila merila pripovedovanja, enako kot retorika v  javnosti oz. demokra-tičnih praksah. Te veščine so ostale pomembne tudi po zatonu atenske demokracije, predstavljale so osnovo sodnega govora in izobraževanja.

 

8. OKTOBRA OB 19. URIKako so v antiki prejemali dnevne novice?

Mehanizmi obveščanja v atenski de-mokraciji in v rimski državi. Administracija, arhivi, javni spome-niki, pisma in  razglasi – od petja zakonov na Kreti do cesarskih uka-zov. Ustne novice, lažne navedbe in trači. Atenski medijski center na Agori je primer sistema obveščan-ja po upravnih enotah, filah. Ali sta bila »atleta« iz Riaceja del tega spo-menika? Podoben sistem se je razvil v  Rimu, kjer ni bilo neposredne demokracije. Ustno obveščanje je ohranjalo ne le različice v  zakono-daji, ampak tudi razlike v  položaju spolov. Cesarski rimski spomeniki z informacijami v več jezikih, Monu-mentum Ancyranum. O zgodovinar-jih, ki so imeli radi trače.

 

21. OKTOBRA OB 19. URIAntični potopisi, turizem, spominki Kako so si Grki omislili eksploatacijo rimskih turistov – elitni turizem. Hoteli, športne prireditve, rituali za turiste, opisi znamenitosti, trgovi-na s starinami in spominki. Gastro-nomski potopisi. Najboljši primeri prenove za turiste so ne samo per-formansi atraktivnih ritualov, ampak tudi prenova samih spomenikov. Vojni plen iz Grčije v Rimu postaja moda, zbirateljstvo pa hobi bogatih, kot to kažejo Ciceronova pisma. Po-tovanje v  Grčijo predstavlja najvišjo stopnjo študija (z obveznim preva-janjem grških tekstov), obiskovanje spomenikov je potrditev elitnosti za rimskega posameznika. Obiskovanje ustanov duhovnega izobraževanja, različnih filozofskih šol je tudi ob-veznost ob obisku Grčije.

5. NOVEMBRA OB 19. URI O prašičku, ki je umrl na poti

Znani komični epitaf prašičku odstira pogled v postopke, mehanizme in nači-ne potovanja, od zemljevidov do prevoz-nih sredstev. Od antičnih kart do razumevanja pros-tora in hitrosti prenosa informacij – vojne potrebe, politika, kolonizacija in turizem se vedno prepletajo. Pregled antičnih znanstvenih dosežkov tu po-nuja ključno novo znanje, od antičnega računala, najdenega pri otoku Antiki-

tera, do drugih strojev za informiranje, orientacijo, hitrost. Antična tehnologija, zasnovana na matematiki, geometriji, uporabi sončne svetlobe, vode, ognja, geografskega okolja in meritev, odpira popolnoma nove vidike iznajdljivosti in tudi primere z  naravo usklajenih nači-nov proizvajanja energije.

Prof. dr. Svetlana Slapšak je antropolog-inja in doktorica antičnih študij. Rojeno Beograjčanko je akademska pot vodila po številnih evropskih in ameriških uni-verzah, je nekdanja redna profesorica za antropologijo antičnih svetov, spolov ter balkanologijo in dekanka na nekdanji Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Izjemna predavatelji-ca je tudi avtorica več kot petdesetih knjig. Z gibanjem Tisoč žensk za mir je bila nominirana za Nobelovo nagrado za mir.

Kosovelova dvorana, posamezno predavan-je 8, 6* EUR, cikel predavanj 20 €

Festival Na Olimpu

PROF. DR. SVETLANA SLAPŠAK KOMUNIKACIJE IN MOBILNOST V ANTIKICikel predavanj ob razstavi Ideja

Glavni pokrovitelj festivala Na Olimpu

Page 2: PROF. DR. SVETLANA SLAPŠAK Antični potopisi, turizem ... · naracija. Sledovi takšnega manipuliranja s podobami – tudi gibanja – v tekstih. Opis umetniškega dela kot žanr

Festival Na Olimpu

PROF. DR. SVETLANA SLAPŠAK KOMUNIKACIJE IN MOBILNOST V ANTIKICikel predavanj ob razstavi Ideja

24. 9., 8. in 21. 10., 5. 11.

Sezona 2019/20 www.cd-cc.si

Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 LjubljanaInformacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)T (01) 2417 299 E [email protected]  Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnic tudi pri pooblaščenih prodajalcih (M holidays, Petrol, Kompas, Alpetour, mojekarte.si idr.), po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 11. do 13. in od 15. do 16. ure ter na spletu www.cd-cc.si.Dodatne informacije: T 01 2417 146 E [email protected]