prosperity period – a gemstone with a depicted satyr playing a flute

347Zbornik 2015 Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož

Incipe Maenalios mecum, mea tibia, versus …

Z mano zapoj zdaj pesem menalsko, ti moja piščalka …

Vergil: Bukolika, osma ekloga (prevod dr. Fran Bradač)

V arheološki zbirki Pokrajinskega muzeja Ptuj — Ormož hranimo zanimivo gemo. Na njej je upodobljen značilen motiv avgustejske ikonografije: satir, ki igra na piščal. Presenetljiv in s to gemo v Sloveniji prvič izpričan pa je material, iz katerega je narejena: plazma oziroma zelen kromov kalcedon sodi med redkejše vrste okrasnega kamenja. Material, motiv in slog postavljajo gemo v kontekst najzgodnejše poselitve rimske Petovione. Za Ptuj je upodobitev glasbenika, ki igra na piščal, je še posebej zanimiva, saj je bila znamenita dvojna

Prizor dobe blagostanja – gema z upodobitvijo satira, ki igra na piščal

A l e k s A n d r A n e s t o r o v i ćkustodinja [email protected]

mailto:[email protected]


Aleksandra Nestorović Prizor dobe blagostanja – gema z upodobitvijo satira, ki igra na piščal

piščal - tibia najdena tudi v Petovioni. Zaradi naštetega jo podrobneje obravnavamo.

Gema je bila najdena leta 1970 med izkopavanji na vzhodnem delu Spodnje Hajdine. Čeprav je bila omenjena tako v prvem izkopavalnem poročilu1 kot v katalogu gem z območja Slovenije2 in tudi razstavljena3, jo na tem mestu prvič predstavljamo s podrobnim opisom in ilustracijami.

Dobro ohranjena gema (inv. št. R 11575) je ovalne oblike, velikosti 12 x 9 mm, debeline 4 mm. Spodnja in zgornja površina geme sta izbočeni. Prosojne geme so navadno brušene bikonveksno, da se vanje ujame svetloba in poudari lesk kamna. Tovrsten način brusa kamna izhaja iz helenistične tradicije.

Čeprav je veljalo, da je gema izdelana iz temnozelenega prosojnega stekla, smo ob natančnejšem pregledu ugotovili, da je izdelana iz prosojnega okrasnega kamna, najverjetneje plazme.4 Rimljani so geme izdelovali iz različnih okrasnih kamnov in stekla. Med kamni so večinoma uporabljali različice kremena, ki se da razmeroma lahko gravirati, hkrati pa je dovolj trd, da se kot pečatnik ni obrabil. Kremen delimo na debelokristalni in drobnokristalni, ki ga imenujemo kalcedon.5 Plazma je zelen drobnozrnat različek kalcedona,6 pogosto z vključki, kot jih ima gema iz Spodnje Hajdine (Slika 2). V antiki je bil

1 Šubic 1970, 159

2 Nestorović 2005, 38, št. 93, gema je bila takrat nedostopna.

3 FRAGILE — Steklo iz ptujske preteklosti, Salon umetnosti, Ptuj, november 2013 — marec 2014.

4 Kamen je bil določen po videzu; mineraloška analiza še ni bila opravljena. Za tovrstne kamne se uporabljajo različna imena, najpogosteje plazma in praz (lat. »prasius«, iz gr. »prasios«: barve pora). Zaradi tako različne in pogosto zavajajoče terminologije Platz-Horster predlaga poimenovanje »prosojen zelen kalcedon«, v zadnjem času se uveljavlja tudi izraz »kromov kalcedon« (»chromian chalcedony«).

5 Nestorović 2005, 15.

6 Jeršek, Dobnikar 2005, 96—97.

→

Gema z upodobitvijo satira, ki igra na piščal. Foto Boris Farič.

←

Kamen in brus kamna. Merilo 2:1. Risba: Nejka Uršič.

←

Gema z upodobitvijo satira, ki igra na piščal. Foto Boris Farič.



to zelo redko uporabljen kamen. Verjeli so, da ima zdravilno magično moč in lahko celo povrne vid.7

Bikonveksne geme iz plazme so pogosto najdene v Rimu in okolici, zato se domneva, da so jih v zgodnjem cesarskem obdobju tam tudi izdelovali. 8 V Akvileji (današnji Oglej v Italiji), ki je bila v imperialnem obdobju poleg Rima najpomembnejše središče popularne gliptike, so geme iz tega materiala zelo redke.9 Na prostoru današnje Slovenije pa je pričujoča gema sploh edinstven primerek. Ker sta tudi barva in oblika brusa v repertoarju gem iz današnje Slovenije redka, smemo sklepati, da gre za dragocen izdelek. To dodatno poudarja tudi kakovostna izvedba motiva.

Gema je nepoškodovana in se je najverjetneje izgubila, ko je izpadla iz pečatnega prstana. Antične geme so bile pritrjene na prstan oziroma redkeje na obesek z bitumnom ali z rastlinsko smolo, zato so se velikokrat odlepile in izpadle. Tako najdemo veliko gem brez prstanov in obratno, prstane brez gem.10

Motiv na gemi je razmeroma globoko vrezan in mehko modeliran. Na talni črti stoji na sredini upodobitvenega polja skala, na kateri sedi gola moška figura z nekoliko poudarjenim trebuhom, ogrnjena v himation, v profilu proti desni. Za njim je na levi strani upodobitvenega polja upodobljen steber oziroma oltar. Z obema rokama figura drži instrument, na katerega igra. Za instumentom je morda upodobljen del pastirske palice - pedum. Desno nogo ima rahlo pokrčeno, položeno ob skali ter prislonjeno na tla, levo pa močno pokrčeno, privzdignjeno in oprto vrh skale. Na levo privzdignjeno nogo naslanja instrument.

Upodobitev je izvedena v klasičnem modeliranem slogu in jo lahko uvrstimo v 1. st. do prve polovice 2. st. Za modelirani klasični slog so značilni mehko modeliranje, natančna izdelava podrobnosti in usklajenost proporcev figur, motivi pa pogosto izhajajo iz helenistične tradicije.11 Z območja današnje Slovenije je zelo malo gem narejenih v rafiniranem klasičnem modeliranem slogu.12

Datacijo geme iz Spodnje Hajdine podpirajo tudi številni

7 Platz-Horster 2010, 185, 187, 191.

8 Zwierlein-Diehl 2007, 307.

9 Sena Chiesa 1966; Platz-Horster 2010, 182.

10 Nestorović 2005, 20, 21.

11 Guiraud 1988, 48, 49, 50.

12 Nestorović 2005, 18.



arheološki konteksti, v katerih so bile najdene podobne geme iz plazme, datirani med Julijsko-Klavdijskim časom in Trajanskim obdobjem, to je od začetka zadnje tretjine 1. st. pr. n. š. do zgodnjega 2. st.13 Zato je najverjetneje, da je gema nastala v 1. stoletju.

Čeprav tipičnih atributov figure na upodobitvi ne vidimo, je na gemi upodobljen satir, ki igra na piščal verjetno tibio. Satiri so navadno upodobljeni z živalskimi atributi kot so rep, živalska ušesa in noge, lahko pa so že povsem človeški. Zaradi majhnosti upodobitvene ploskve na gemi posamezni predmeti ustvarjajo vtis celotne pokrajine (pars pro toto). Oltar, na katerega se satir naslanja, in skala, na kateri sproščeno sedi, predstavljata bukolično pokrajino, domovanje satira.

Motiv satira, oblečenega v ogrinjalo, himation obstaja že v starogrški umetnosti. Oblačilo ga počloveči in spremeni v pripadnika srednjega razreda. Satir niha med človeškim in živalskim, med barbarstvom in omiko, tako s svojo telesno podobo kot z gibanjem ali načinom oblačenja. Hibridna figura ni le nenavadna, v svoji skoraj človeškosti izkazuje spreminjajočo se, bolj ali manj poudarjeno, a vedno prisotno živalskost. Satiri posedujejo tudi modrost in so celo izumitelji. Vrsta upodobitev in številni odlomki dram povezujejo satire s pomembnimi iznajdbami človeške zgodovine in civilizacije.

V mitologiji satirom pripisujejo tudi izum piščali (tibie) oziroma odkritje njene uporabnosti. Kajti bistvena značilnost satirov je radovednost. Njihova vloga na upodobitvah je preobračanje in postavljanje pravil kulture na glavo, pri čemer ne gre le za ustvarjanje komičnega, temveč ima takšno početje tudi raziskovalno vrednost. V tem najdemo eno izmed razsežnosti dionizičnega eksperimentiranja z drugačnostjo. Bistvo tega imaginarnega sveta je, da poskuša spodbuditi k razmišljanju o človeškosti.14

Satir pripada Dionizovemu sprevodu, njegov prototip pa izhaja iz helenistične tradicije. Helenistično in rimsko gliptiko je težko natančno razmejiti, saj so se poglavitni elementi ohranili (prisotnost golote, pravila upodobitve, mitološki prizori). Celo sami izdelovalci gem so ostali Grki. Čeprav se je slog, ki je sledil okusu časa, spremenil, je bila gliptika na avgustejskem dvoru podobna helenistični v Pergamonu in Aleksandriji. Kajti kronološki okvirji v umetnosti so

13 Platz-Horster 2010, 187.

14 Lissarrague, 2000, 98, 99, 103, 104, 105, 106.



navadno postavljeni na osnovi političnih in zgodovinskih sprememb in manj na osnovi razvoja umetnosti. V avgustejski umetnosti so vidne prvine helenistične umetnosti, ki so preživele politične spremembe in zaživele v novem imperiju. Naracija je postala didaktična, moralistična ali alegorična.15

Za časa Avgustove vladavine se je spremenil način upodabljanja satirov in menad. To je bila posledica drugačne percepcije narave, saj je podeželje igralo centralno vlogo pri politični propagandi, prav tako tudi v umetnosti in literaturi. Uprizoritve so pripovedovale o princepsu, ki je rešil državo pred državljansko vojno, pod njegovim vodstvom pa se je imperij obnovil in kulti prednikov so bili znova pobožno čaščeni. Za razliko od helenizma je bilo podeželje v času Avgusta prikazano kot rodovitna bukolična pokrajina, pobožna, polna oltarjev, kjer živijo pastirji in pazijo na črede. V isti pokrajini so bivali tudi satiri in menade, naravna bitja, ki so v kontrastu s helenizmom, kjer so divja senzualna bitja — zdaj razumljena kot mirna in religiozna bitja, ki simbolizirajo rodovitnost. Del avgustejskega političnega programa je vseboval tudi družinske vrednote in pobožnost. Zato so satiri velikokrat upodobljeni, kako žrtvujejo na samotnih oltarjih in rustikalnih svetiščih.16

Nov okus avgustejskega klasicizma se je razširil tudi v privatno sfero. Čeprav je bila pastoralna idila kot žanr poznana že od prej, je zdaj postala osrednji motiv, povezan s kultom in simbol zlate dobe.17 V tem kontekstu lahko razumemo motiv na gemi.

Satir glasbenik je sorazmerno pogosto upodobljen na gemah avgustejskega obdobja, vendar ima prizor drugačen pomen kot tisti iz helenizma. Satir ne igra več divje in grozeče z namenom, da bi povzročil nelagodje in paniko, ampak harmonično pastirsko melodijo, ki je lahko del religioznega obreda. Včasih igra na liro, pogosteje pa na dvojno piščal — tibio.18

Tibia je različica grškega aulosa. Instrument se je razvil v času pozne republike pod vplivom grških glasbenikov. V antiki je obstajalo veliko različic tibie. Igrala je pomembno vlogo v rimski družbi, bila je nepogrešljiva v gledališču, pri ritualih in kultih, proslavah, obedih

15 Plantzos 2003, 94, 95.

16 Henig 1997, 25, 26.

17 Zanker 1998, 285—291.

18 Henig 1997, 25, 26.



ter v privatni sferi.19

Podobne motive najdemo tudi na drugih antičnih gemah. Piščal oziroma dvojno piščal igrajo poleg satirov 20 tudi eroti 21, Pan 22, Silen 23, pastirji 24, glasbeniki 25 in menade. 26

Kot prototip za upodobitve na gemah je večkrat služila skulptura, predvsem ob koncu helenističnega obdobja, v 1. st. pr. n. š. Ena od pomembnih lastnosti grške umetnosti je močna homogenost stila, ki je ves čas prisotna ne glede na to, v kakšnem materialu je umetniški izdelek narejen. Zato ni očitne razlike med skulpturo in dvodimenzionalno umetnostjo, kot so vazno slikarstvo in miniature, kamor sodijo nakit in geme.27 Takšen primer je na primer skulptura mladega satira, ki stoje igra na piščal iz Kapitolinskega muzeja v Rimu, galerija Palazzo Nuovo. Skulptura je sicer rimska, vendar izhaja iz helenističnega prototipa.28 Prav tako so prototipi upodobitev silena, ki igra na dvojno piščal upodobljeni na helenističnih reliefih.29

Prikazani prizor ima torej več pomenov. Satirovo igranje na piščal predstavlja naravno preprostost in harmonijo. Podobno kot drugi bukolični prizori s skalnato pokrajino, drevesi, pastirji, satiri in čredami so prispodoba miru in brezskrbnega življenja, kot ga je opeval rimski pesnik Vergil v Bukolikah in Georgikah.

Za pripadnike rimskega višjega sloja je motiv predstavljal tudi obet otiuma — plemenitega brezdelja in sprostitve kot nagrade po delovnih obveznostih — negotiuma.

Do neke mere si iz povedanega že lahko ustvarimo sliko o lastniku tega dragocenega predmeta. Če gre res za gemo, ki je bila izdelana v zgodnjem rimskem obdobju v Rimu, je v Petoviono verjetno prišla s priseljencem višjega sloja iz Italije — ali z njegovo družino. Tovrstne

19 Sutkowska, 2015, v tisku.

20 Kornbluth 1997, 55, fig. 18; Wagner, Boardman 2003, 55, T. 54, 375; Dembski 2005, 104, T. 52, 529.

21 Sena Chiesa 1966, 168, T. XV, 286.

22 AGDS 1/2, 1970, 78, T. 115: 1016; Platz-Horster 1984, 60, T. 13, 49a.

23 Walters 1926, 171, Pl. XXI: 1561; Guiraud 1988, 147, 148, Pl. XXXV, 517, 518.

24 AGDS 3, 1970, 121, T. 55: 313.

25 AGDS 4, 1975, 108, T. 65: 452.

26 Walters 1926, 176, Pl. XXII: 1628; Guiraud 1988, 148, Pl. XXXVI, 522; Platz-Horster 1984, 100, 101, T. 27, 99.

27 Boardman, 1997, 15.

28 LIMC VIII/1 1997, 1128, 216; LIMC VIII/2 1997, 782, 216.

29 LIMC VIII/1 1997, 1132, 234; LIMC VIII/2 1997, 783, 234.



geme so namreč pogosto vdelane v male, največkrat zlate prstane, zaradi majhnosti običajno pripisane otrokom ali gracilnim ženskam, kar potrjujejo tudi nekateri ohranjeni arheološki konteksti.30.

Nekaj dodatnih podatkov nam morda ponuja tudi okolje, v katerem je bila gema izgubljena in najdena. Območje današnje Spodnje Hajdine je bilo v antiki del mesta Petovione. Predel s svetišči na zahodnem delu se je imenoval Vicus Fortune. V četrti je bilo odkritih več svetišč, posvečenih različnim božanstvom ter skladišča in uradi Ilirske carine, pa tudi razkošni stanovanjski objekti — vile. 31 Eden od takšnih je bil verjetno tudi na območju parcele 1117/5 in v njeni soseščini.32 Parcela leži na vzhodnem robu Spodnje Hajdine proti Bregu ob Pergerjevi in Mežanovi ulici, v okolišu, ki je bil raziskovan že med izkopavanji Muzejskega društva.33 Drobne najdbe in arhitekturni ostanki kažejo, da je tu že v zgodnjerimskem času obstajal kompleks stavb, ki je združeval bivalne in obrtne prostore, kaj več pa bo o njem možno povedati šele po analizi vsega najdenega gradiva.

Gema s satirom, ki igra na piščal, je še en dragulj iz zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Dragoceni material, le redko najden izven Italije in kakovostna izdelava — morda delo delavnice iz Rima — dokazujeta, da je bil to dragocen predmet že v času njegovega nastanka.

Še več, zaradi zanimivega motiva, ki vsebuje precej globlje sporočilo, kot bi sklepali po preprostem prizoru, lahko domnevamo, da je bila premožen lastnik geme, najverjetneje ženska, dovolj izobražena, da ga je razumela. To seveda ne izključuje možnosti, da je bila hkrati ljubiteljica glasbe ali celo glasbenica, ki ji je bila gema všeč zgolj zaradi prikaza muziciranja. Ne nazadnje, na Ptuju je bil najden tudi instrument, rimska tibia34, ki predstavlja eno najimenitnejših muzealij zbirke glasbil Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož35, zaradi česar je predstavljena gema še toliko bolj zanimiva.

30 Platz-Horster 2010, 183, 184, 187, 190, 191.

31 Horvat et al. 2003, 173—180.

32 Šubic 1968—69, 170, 191; Šubic 1970, 159.

33 Schmid 1923—24, fig. 16.

34 Tušek, 1989, 233.

35 Koter, 2006, 65, 66.



Pri nastanku članka sta mi s komentarji in nasveti pomagala dr. Miha Jeršek (Prirodoslovni muzej Slovenije) in Andrej Preložnik (Inštitut za dediščino Sredozemlja ZRS UP), s fotografijo in risbo pa sodelavca Boris Farič in Nejka Uršič. Vsem se najlepše zahvaljujem!

viri in literatura

AGDS 1/2 = E. Brandt, E. Schmidt 1970, Antike Gemmen in deutschen Sammlungen 1/2, Staatliche Münzensammlung München. Italische Gemmen etruskisch bis römisch-republikanisch; Italische Glaspasten vorkaiserzeitlich, München.

AGDS 3 = P. Zazoff, P. Gercke, V. Scherf 1970, Antike Gemmen in deutschen Sammlungen 3, Herzog-Anton-Urlich-Museum Braunschweig; Sammlung im Archäologischen Institut der Universität Göttingen; Staatliche Kunstsammlungen Kassel, Weisbaden.

AGDS 4 = P. Zazoff, 1975, Antike Gemmen in deutschen Sammlungen 4, Hannover, Kestner-Museum Hamburg, Museum für Kunst und Gewerbe, Weisbaden.

Boardman, J. 1997, Classical Gems and Media Museum Interaction, v: C. M. Brown, Engraved Gems: Survivals and Revivals, Baltimore, 13-22.

Dembski, G. 2005, Die antiken Gemmen und Kameen aus Carnuntum, Wien.

Guiraud, H. 1988, Intailles et camées de l´époque romaine en Gaule, Gallia 48, supp., Paris.

Lissarrague, F. 2000, v: Podoba, pogled, pomen, Zbornik tekstov iz Antropologije antičnih svetov, Ljubljana.

Henig, M. 1997, Et in Arcadia Ego: Satyrs and Maenads in the Ancient World and Beyond, v: C. M. Brown, Engraved Gems: Survivals and Revivals, Baltimore, 23—32.

Horvat J. et al., 2003, Poetovio, Development and Topography, v: M. Šašel Kos, P. Scherrer, The Autonomous Towns of Noricum and Pannonia, Pannonia I, Situla 41, Ljubljana, 153—181.

Jeršek M., M. Dobnikar 2005, Dragulji, Ljubljana.

Kornbluth, G. 1997, Carolingian Engraved gems, »Golden Rom Is Reborn«, v: C. M. Brown, Engraved Gems: Survivals and Revivals, Baltimore, 44—61.

Koter, D. 2006, Zbirka glasbil na ptujskem gradu, v: Muzejske zbirke v ptujskem gradu, Ptuj, 61—73.

LIMC I-VIII = H. C. Ackerman, J. R. Gisler (ur.), Lexicon Ikonographicum Mitologiae Classicae 1 — 8, 1981—1997, München.

Nestorović, A. 2005, V dragulje vbrušene podobe sveta, Ljubljana.

Plantzos, D. 2003, Hellenistic Engraved Gems, Oxford Monographs on Classical Archaeology, Oxford.

Platz-Horster, G. 1984, Die antiken Gemmen im Rheinischen Landesmuseum Bonn, Bonn.

Platz-Horster, G. 2010, Kleine Praser and Chromium-bearing Chalcedoniesm, A small group of engraved gems, v: R. Lucot et al., Glyptique romaine. Pallas, Revue d‘etudes antiques 83, Toulouse, 179—202.

Sena Chiesa, G. 1966, Gemme del Museo nazionale di Aquileia, Aquileia.

Sutkowska, O. 2015, New Grove Dictionary of Musical InstrumentsThe New Grove Dictionary of Musical Instruments, New York, v tisku.

Schmid 1923—24, Römische Forschung in Österreich 1912—1924, II. Die südlichen Ostalpenländer, BerRGK 15, 178—241.

Šubic, Z. 1970, Spodnja Hajdina, Varstvo spomenikov 15, Ljubljana, 159.

Tušek, I. 1989, Zaščitna izkopavanja na vročevodu ob bolnici »Dr. Jožeta Potrča«, Varstvo spomenikov 31, Ljubljana, 232—234.

Wagner, C., J. Boardman 2003, A Collection of Classical and Eastern Intaglios, Rings and Cameos, Oxford.

Walters, H. B. 1926, Catalogue of the Engraved Gems and Cameos Greek Etruscan and Roman in the British Museum, London.

Zanker, P. 1998, The Power of Images in the Age of Augustus, Ann Arbor.

Zwierlein-Diehl, E. 2007, Antike Gemmen und ihr Nachleben, Berlin.

Vergil 1964, Bukolika in georgika, Maribor.



aleksandra nestorovićprosperity period – a gemstone with a depicted satyr playing a flute

summary

The archaeological collection at the regional museum Ptuj-Ormož contains an interesting gemstone or gem. It was found in 1970 during archaeological excavations in eastern part of Spodnja Hajdina settlement. The well-preserved tiny gem is oval in shape and was most probably lost by falling from a signet ring. Its both sides are convex. Translucent gems were normally cut convex on both sides in order to capture light and enhance the brightness of the stone. The biconvex stones belong to the Hellenistic tradition.

The motif is softly modelled and rather deeply cut into the gem. It depicts the satyr playing the flute, probably tibia, the motif which was typical of Augustan iconography. The satyr’s playing the tibia represents genuine simplicity, devotedness and harmony. On the other hand, the material of the gem is unique in Slovenia: plasma or green chrome chalcedony, which was scarcely used for jewellery and ornamentation. It was believed that the green stone possessed a magic power and even could restore the lost sight.

Biconvex gems made of plasma are often found in Rome and its surroundings, therefore it was presumed that they were produced there during the early imperial period. The described gem is the only such example on the territory of today’s Slovenia. The colour and the shape of the gem are also quite rare, and can therefore be assumed that it really is a very precious item which is enhanced by the quality of the carved motif.

The material, motif and style classify the gem into the early period of Roman settlement in Poetovio, to the first century. If the gem was truly produced during the early Roman period in Rome, then it must have been brought to Poetovio by a higher-class immigrant from Italy, or by his family. Namely, such gems were often mounted on small golden rings, and are generally attributed to children or women due to their small size; some additional, preserved archaeological evidence confirms these assumptions.

The depiction of a musician who is playing the tibia, probably, is particularly interesting in Ptuj, as one such instrument was found also in Poetovio.

prosperity period – a gemstone with a depicted satyr playing a flute

Documents