SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: vesnik@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

str. 10

30 mart 2018 godina

PENZIONER

ZDRAVSTVO

ZABAVA

REFORMI NA PENZISKIOT SISTEM

DA, NO NE NA[TETA NASEGA[NITE IIDNITE PENZIONERI

]E IZLEZAT12. aprilvo "Nova Makedonija#- Penzionerski vidici19. april- Prilog za penzionerivo "Koha#27. april"Penzioner plus#

str. 13

str. 15

str. 16

DOSTOINSTVENOODBELE@AN8. MART - DENOT NA@ENATA

NË STRUGË PËR DITËS E MËSUESIT

SEDNICA NA SOJUZOT I SEDNICI NAZDRU@ENIJATA

str. 4, 5 I 6

str. 8

TRIBINA

HRONIKA

str. 12

str. 7

Godina XI, broj 116

Sedmata sednica na Sobranieto na SZPMbe{e odr`ana na 16 mart 2018 godina.Pokraj delegatite prisustvuvaa i pret-

sedatelot SZP na grad Skopje Metodija Nov-kovski, pretsedatelot na Nadzorniot odbor

Mitre Stojanovski i smetkovoditelot naSZPM Petar Andreevski. ^esta da rakovodi sosednicata mu be{e doverena na najvozrasniot~len na Sobranieto na SZPM, [aban Sabriu,poradi opravdanoto otsustvo na pretsedatelna Sobranieto na Sojuzot, Besnik Pocesta.

Po usvoeniot dneven red najnapred be{e ra-zgledan Izve{tajot za rabotata na SZPM i nanegovite organi i tela, za prethodnata 2017godina. Pred da se razvie diskusija za Izve{-tajot vovedno izlagawe ima{e Saltir Karov-ski, potpretsedatel na IO na SZPM, koj be{ei izgotvuva~ na istiot. Toj gi akcentira{e naj-va`nite aktivnosti vo izminatata godina po-tenciraj}i ja rabotata na telata, organite ikomisiite na Sojuzot. Toj naglasi deka mnogu-brojnite aktivnosti i postignatite zabele`i-telni rezultati se dol`at na anga`iranostana Sojuzot, no i na site 53 zdru`enijata, nego-vi ~lenki.

Po Izve{tajot diskutira{e Stanka Trajko-va, sekretar na IO na SZPM, koja glavno se os-vrna na problemite povrzani so zdravstvena-ta za{tita na najstarata populacija, za Proe-ktot Inkluzija, spored koj 2018 godina odstrana na Sojuzot e proglasena za godina navklu~enost na starite lu|e vo op{testvoto,kako i za drugi aktivnosti koi gi ima{e SZPMvo 2017 godina.

Vo svojata diskusija, koja be{e i obra}awe iocenka na Izve{tajot, pretsedatelot na SZPMDragi Argirovski me|u drugoto re~e:

- Izve{tajot za rabotata na Sojuzot i nego-vite organi i tela za 2017 godina e realnaslika na aktivnostite i rezultatite postig-nati vo izminatata godina. Izve{tajot e seop-faten i vo nego sistematski se podredeni siteaktivnosti. Vo izminatata godina ima{e mnoguaktinosti na koi mo`eme da bideme gordi. Re-zultatite se odraz na na{ata splotenost i za-edni{tvo. Se nadevam deka taka }e prodol`i-me i vo 2018 godina, a potvrda za toa se akti-vnostite vo ovie tri meseci na po~etokot odgodinava. Se nadevam deka s¢ {to e zacrtanovo na{ata Programa }e bide realizirano, no ipove}e od toa, blagodarenie na sekoj penzio-ner ~len na SZPM.

Kalina S. Andonova vo svojata diskusija gipotencira{e odli~nite rezultati na poletona informiraweto, so ocenka deka sekoga{mo`elo da bide podobro.

Izve{tajot za rabota na SZPM za 2017 be{eednoglasno usvoen.

Finansiskiot izve{taj za rabotata na Soju-zot vo 2017 godina, go elaborira{e pretseda-telot na Nadzorniot odbor Mitre Stojanovs-ki. Otkako detalno gi objasni prihodite irashodite vo izminatata godina toj go iznesemisleweto na NO so zaklu~ok deka Sojuzot vo2017 godina rabotel doma}inski, racionalno i

spored zakonskite odredbi. Po izlagawetoednoglasno be{e usvoen Izve{tajot, kako iOdlukata za godi{nata smetka na SZPM za2017 godina, koja }e bide objavena vo vesnikot„Penzioner plus# i na veb-stranicata na Soju-zot.

Na sednicata bea doneseni Preporaki zapostapuvawe na izborite vo Sojuzot na zdru-`enijata na penzionerite na Makedonija izdru`enijata na penzionerite negovi ~lenkivo 2018/2019 godina. Nasokite imaat cel dabidat izbrani sposobni, stru~ni i iskusni ka-dri koi }e rakovodat vo naredniot ~etiri go-dini.

Na sednicata za nov ~len na IO na SZPMbe{e izbran Veqan Stojkovski, a za ~len naSobranieto na SZPM Blagoje Arsi}.

Pridones po odredeni to~ki od dnevniotred so svoi diskusii imaa: Krum Stamenkov,Mendo Dimovski, Mirko Makre{anski, VeleAleksoski, Risto An|u{ev i drugi.

Mo`eme da konstatirame deka i ovaa Sed-nica na Sobranieto na SZPM, koja e so pred-znak izve{tajna, u{te edna{ potvrdi deka So-juzot vo kontinuitet ~ekori po zacrtaniot patvo pozitivna nasoka. K.S.A.

7. sednica na Sobranieto na SZPM

Mnogubrojni aktvnosti i respektabilni postignuvawa i vo 2017 godina

Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite naMakedonija programskite celi i zada~i pos-taveni vo 2017 godina vo celost gi realizira.So postignatite rezultati vo site oblasti odrabotata i dejstvuvaweto dade zna~itelenpridones vo unapreduvaweto i razvojot na or-ganiziraniot `ivot na penzionerite. Aktiv-nosta na penzionerite na poleto na kulturni-te i sportskite dejnosti, na sredbite i dru`e-wata po razni povodi, ekskurziite, i drugo,bea glavnata sodr`ina na penzionerskoto `i-veewe, koi zna~itelno se pro{irija i dobijapokvalitetna dimenzija.

Ostvaruvawe na programskite celi i za-da~i

1. Socijalnata polo`ba na korisnicite napenzija se odr`uva i podobruva preku za{titana steknatite materijalni prava so propisitei preku unapreduvawe i pro{iruvawe na tieprava na postojnite i idnite penzioneri. Ovapra{awe i vo 2017 godina ostana glavna preo-kupacija na rakovodstvoto na Sojuzot i nazdru`enijata vo odnosite so pretstavnicitena dr`avnite organi i institucii povrzani so

penzionerskata problematika. Vo tekot na2017 godina, rakovodstvoto gi prodol`i kon-taktite so MTSP i FPIOM za ostvaruvawe napolitikata utvrdena so programite i dogovo-renite proekti. Se ispo~ituva propi{anotozakonsko usoglasuvawe na penziite so poras-tot na tro{ocite na `ivot i porastot na ceni-te na malo. Sojuzot uka`uva{e na potrebata zausoglasuvawe i zgolemuvawe na penziite vo2017 godina da se vr{i soglasno so postojniotzakon, kako i za potrebata od vonredno i po-naglaseno zgolemuvawe zaradi odr`uvawe narealnata vrednost na penziite nasproti pora-stot na tro{ocite na `ivot i porastot na pla-tite.

2. SZPM vo sorabotka so MTSP, vrz osnovana inicijativata za donesuvawe Zakon za pen-zionersko organizirawa, vo 2012 godina izra-boti nacrt-rabotna verzija za istiot koja slu-`beno be{e dostavena do nadle`niot organ,no poradi nekoi pri~ini Zakonot ne vleze voprocedura pred Zakonodavniot dom.

3. Praktikata za ostvaruvawe redovni nepo-sredni kontakti so zdru`enijata, za pomagawe

vo organizacioniot `ivot na ~lenstvoto nazdru`enijata, kako i unapreduvawe na rabota-ta na evidencijata, rabotata na odborite voogranocite, penzionerskite klubovi, organi-ziranite manifestacii i drugi aktivnosti vo2017 godina, se poka`a kako korisna. Zaedni-~kata rabota na SZPM i zdru`enijata stanapotransparentna za po{irokoto ~lenstvo. Os-tanuva i natamu da se unapreduva neposredna-ta interaktivnost me|u Sojuzot i zdru`enija-ta, da se intenziviraat neposredni informi-rawa so redovna dostava na kompletnite go-di{ni izve{tai od zdru`enijata, zapisnici,programi za rabota, informacii po razni pra-{awa i drugi materijali.

4. Odborot na Registriranata organizacijarabote{e na regulirawe na visinata na ~le-narinata (odreduvawe na visinata na posmrt-nata pomo{ i strukturata na ~lenarinata,sledewe na realizacijata na ovie prava i ob-vrski, kako i navremeno nosewe na potrebniteakti so koi se ureduvaat odnosite za izvr{u-vawe na ovie ovlastuvawa i funkcii na Od-borot).

Akcenti od Izve{tajot za rabotata na SZPM vo 2017

AKCENTI PENZIONER plus 116 mart 20182Rabotata na odborot vo 2017 godina isfrli na povr{ina

mnogu nerazre{eni pra{awa koi bez potreba stanuvaatpredmet na rasprava na Odborot zatoa {to rakovodstvatana drugite sojuzi so nivnata inertnost ne gi re{avaat sa-mostojno svoite isklu~itelni pra{awa, tuku gi prefrlaatodgovornostite na Odborot. Evidencijata na ~lenstvoto votie sojuzi ne e a`urirana, odnosite me|u nivnite ~lenki nioddaleku ne se ras~isteni i problemite {to se odnesuvaatna rasporedot na ~lenarinata koja po spogodbata ja vr{islu`bata na SZPM se prefrlaat na Odborot i sozdavaattenzii me|u ~lenovite na Odborot.

5. Rakovodstvoto na SZPM, Komisijata za zdravstvo i so-cijalna politika i pretstavnikot na penzionerite vo Up-ravniot odbor na Fondot za zdravstvo, pridonesoa so svo-jata aktivnost da se donesat pove}e zakonski i normativniakti koi se odnesuvaat na pro{iruvaweto na listite nalekovi za koi ne se pla}a participacija, ili istata senamaluva, za tretmanot na bolni~koto lekuvawe na penzi-onerite so niski penzii i sl. Organizacijata na ruralnatazdravstvena za{tita na starite lica, i voop{to na nase-lenieto, postojano se unapreduva{e. Toa pridonese za po-dobruvawe na zdravstveniot standard osobeno koga stanu-va zbor za organizirawe na doma{ni zdravstveni uslugi inega.

6. Razmenata na podatoci svrzani so pra{awata na pen-zionerite, pravoto na penzija, pravoto na posmrtna pomo{,zadr{ka i uplata na ~lenarinata od penziskite primawa,a`urirawe na mnogubrojnosta na penzionerite i drugi pra-{awa od interes za niv, se aktivnosti na koi im be{e po-sveteno vnimanie, kako od SZPM, taka i od Fondot naPIOM.

7. I vo 2017 godina prodol`i realizacijata na Memora-ndumot za sorabotka me|u SZPM i ZELS so {to se unapre-duva{e op{testvenata i materijalnata poddr{ka od stra-na na lokalnata samouprava na zdru`enijata na penzione-ri. Za podobro sogleduvawe na sostojbite vo ovaa sfera,SZPM zaedno so zdru`enijata be{e s¢ poprisuten vo ak-tivnostite na lokalnata samouprava.

8. Osven vo ramkite na masovnite sredbi na otvoreno, vo2017 godina bea realizirani pove}e regionalni sostanociza razgleduvawe na pra{awata {to proizleguvaa od potre-bata za usoglasuvawe na aktivnostite vo zdru`enijata,statutite i drugite akti, za razgleduvawe i usoglasuvawena Programata za organizirawe na manifestacii od zdru-`enijata na penzionerite kade {to se dru`at penzioneriod pove}e zdru`enija od Republikata. Se vr{e{e i a`uri-rawe na evidencijata kako i realizacija na Odlukata zaregulirawe na edinstvenite kriteriumi za finansiskotorabotewe na zdru`enijata i Sojuzot. Redovno se odr`uvaasostanoci svrzani so organizacijata na regionalnite pen-zionerski sportski natprevari i sostanoci na regional-nite komisii za organizirawe na regionalnite revii napesni, muzika i igri. Na ovie sredbi se razgleduvaa pra{a-wa od zaedni~ki interes na zdru`enijata na penzioneriteza ostvaruvawe prava i interesi vo sferata na sportot,rekreacijata i kulturata. Ostvarena e pobliska interakt-ivnost na zdru`enijata i Sojuzot vo definiraweto na pra-vilata, kriteriumite i odnosite vo kreiraweto i realizi-raweto na zaedni~kite aktivnosti, kako i za pokvalitetnoizveduvawe na podgotovkite i realizacijata na planira-nite manifestacii.

9. Zdru`enijata posebno vnimanie posvetuvaa na akti-vite na penzionerkite i rabotata na dnevnite centri iklubovi za prestoj na penzionerite. Nivnata aktivnost op-fa}a{e pomo{ vo dodeluvawe pari~na pomo{, poseta nastari lica, besplatni laboratoriski pregledi, vakcini,razli~ni tematski sostanoci za aktuelni zdravstveni pra-{awa i lekuvawe bolesti, soveti za semejno nasilstvo,sorabotka so Crveniot krst i centrite za socijalna rabotaza pomo{ vo ovie domeni.

10. Sojuzot nastojuva{e da prodol`i aktivnosta za iz-

gradba na penzionerski domovi i drugi formi na smestuva-we na penzionerite vo dr`avata, da im se obezbedi podos-toinstven `ivot, da se spre~i marginalizacijata na stari-te lica vo nivnite osnovni egzistencijalni uslovi za `i-veewe i drugo.

Sojuzot, aktivno u~estvuva{e vo podgotvuvawe na Prog-ramata na Vladata na Republika Makedonija za izgradba napenzionerski domovi i domovi za stari lica i centri zadneven prestoj na penzionerite, spored Nacionalnatastrategija za stari lica 2010 - 2020. Vo nasoka na unapre-duvawe na rabotite vo vrska so penzionerskite domovi,Sojuzot inicira{e potreba za donesuvawe na regulativa,unificirana, za koristewe na site domovi pri zdru`eni-jata zaradi ostvaruvawe na ednakva pravna polo`ba na pe-nzionerite.

11. Vo delot na sportot i rekreacijata vo 2017 godina,aktivnostite se odvivaa vo ramkite na Programata za or-ganizirawe i odr`uvawe na regionalnite i republi~katapenzionerska manifestacija. Uspe{ni doma}ini na regio-nalnite natprevari bea zdru`enijata na penzionerite: Vo-enite penzioneri na RM, Saraj, Resen, Ohrid i Debrca, Ve-les, Probi{tip i Peh~evo. Finalnata sportska manifes-tacija uspe{no se odr`a vo Ko~ani.

12. Vo delot na kulturata vo 2017 godina, aktivnostite seodvivaa vo ramkite na Programata za organizirawe i odr-`uvawe na regionalnite i Republi~kata revija na pesni,muzika i igri. Uspe{ni doma}ini na regionalnite reviibea zdru`enijata na penzioneri: Peh~evo, Butel, OVR naRM, Kratovo, [tip, Kavadarci, Prilep i Struga. Republi-~kata revija na pesni, muzika i igri se odr`a vo Domot naARM vo Skopje. SZPM i zdru`enijata vo svojata aktivnostpottiknaa i dadoa poddr{ka za organizirawe zaedni~kikoncerti nadvor od programata na reviite kako i na drugikulturni manifestacii. Pove}e zdru`enija vo svojata re-kreativna aktivnost i dru`ewe potiknaa i organiziraaposeti na zna~ajni istoriski, kulturni i turisti~ki mes-ta, kako i odr`uvawe piknik-sredbi.

13. Informiraweto na ~lenstvoto i ostvaruvawe javenot~et za rabotata i rezultatite vo celina posebno na or-ganite i telata na zdru`enijata i Sojuzot, be{e prioritet-na zada~a i obvrska vo spektarot na rabotnite obvrski narakovodstvata na zdru`enijata i na Sojuzot. Redovnoto iz-leguvawe na vesnikot „Penzioner plus”, kako i na prilogotvo „Nova Makedonija” - Penzionerski vidici i stranicataza penzioneri vo vesnikot „KOHA” go zbogati fondot na in-formacii za aktivnosta na ~lenstvoto vo organizacijata, aaktuelnite sodr`ini od `ivotot i pra{awata koi se povr-zani so penzionerite zna~ajno go zgolemi intereseot za ni-vno razre{uvawe. SZPM posvetuva{e posebna gri`a za jav-no prezentirawe na svojata aktivnost i preku VEB - stra-nicata na Sojuzot, kako i so kontinuirani izjavi i inter-vjua na ~lenovi od rakovodstvata na zdru`enijata i odSZPM vo elektronskite mediumi (radio, TV, internet), i vopi{anite mediumi (vesnici i spisanija), bilteni i sli~no.

Vrz osnova na sogleduvawata i raspravata po Izve{-tajot za rabota na SZPM vo 2017 godina i od strana na Iz-vr{niot odbor na Sojuzot, mo`e da se konstatira deka:

1) Programata za rabota na SZPM za 2017 godina e uspe-{no realizirana;

2) Ostvarena e pro{irena op{testvena afirmacija napenzionerskite aktivnosti na zdru`enijata i na Sojuzotpreku omasovuvawe na u~estvoto na penzionerite vo vkup-nata aktivnost na zdru`enijata.

3) Ostvaren e zna~aen napredok vo razre{uvawe na orga-nizacionite pra{awa svrzani so a`uriraweto na eviden-cijata vo zdru`enijata, za podobruvawe na finansiskotorabotewe, vo na~inot na organizacijata i rabotata na pen-zionerskite klubovi, vo otvoraweto novi klubovi i sl.

4) Ostvareno e pokvalitetno i objektivno informirawena ~lenstvoto i javnosta.

5) Ostvarena e natamo{na pro{irena sorabotka so nad-le`nite dr`avni organi po pra{awata na penzionerskiteinteresi.

6) Projaveni se odredeni slabosti so pasivizirawe narabotata vo nekoi zdru`enija.

Imaj}i gi predvid navedenite konstatacii, Sobranie-to zaklu~i:

1) Sobranieto go prifa}a Izve{tajot za rabota na SZPMza 2017 godina, i dava pozitivno mislewe za rabotata naorganite na SZPM i na rakovodstvoto;

2) IO i rakovodstvoto na SZPM so pogolema gri`a da seposveti na vnatre{nata organizacija i konsolidacija vopenzionerskite zdru`enija po zavr{uvawe na izborite vo2018- 2019 godina i na edukacijata na novite rakovodstva;

3) Sobranieto zaklu~i IO i rakovodstvoto na SZPM da giintenziviraat kontaktite i da ja pro{irat sorabotkata sonadle`nite dr`avni organi i Vladata na RM zaradi neod-lo`no i pointenzivno ostvaruvawe na proektite opfateniso Nacionalnata strategijata na Republika Makedonija zastarite lica do 2020 godina.

4) Sobranieto prepora~uva, IO i rakovodstvoto na SZPMda gi zabrzaat aktivnostite za procesuirawe na predlo-`eniot Zakon za penzionersko organizirawe vo Makedo-nija, koj{to podolgo vreme ne se razgleduva vo Ministers-tvoto za trud i socijalna politika.

5) Sobranieto na SZPM im prepora~uva na organite nazdru`enijata vo ramkite na Programata za rabota vo 2018godina, da ja pro{irat, prodlabo~at i intenziviraat sora-botkata so organite na lokalnata samouprava.

Sobranie na SZPM

Spored odredbite na ~lenot 30 od Statutot na Sojuzot nazdru`enija na penzionerite na Makedonija i statutite na zd-ru`enijata na penzioneri, izborite na organite na upravu-vawe se sproveduvaat na sekoi ~etiri godini. So SZPM i ZPupravuvaat ~lenovite preku izbranite pretstavnici vo zdru-`enijata odnosno Sojuzot. 2018 i 2019 se godini na izbori naorganite na upravuvawe vo Sojuzot na zdru`enija na penzio-nerite na Makedonija i zdru`enijata na penzioneri vo Repu-blikata.

Vo Sojuzot na zdru`enija na penzionerite na Makedonijaposlednite izbori se izvr{eni na 24 mart 2015 godina kogae odr`ana Izborna sednica na Sobranieto na Sojuzot.

Soglasno ~lenot 13 stav 2 od Statutot na Sojuzot na zdru-`enija na penzionerite na Makedonija brojot na ~lenovite naSobranieto na Sojuzot e vo zavisnost od brojot na ~lenovitena zdru`enijata, i toa: zdru`enija do 8.000 ~lenovi biraat poeden pretstavnik, a zdru`enija so nad 8.000 ~lenovi, biraat

po dvajca pretstavnici.Zna~ajna statutarna odredba e ~lenot 13 stav 3 kade e ut-

vrdeno deka ~lenovite od zdru`enieto ne se biraat samopo funkcija tuku i od ostanati ~lenovi na zdru`enieto za-radi ispolnuvawe na po{iroko delegatsko u~estvo vo ra-botata na Sobranieto na Sojuzot.

Pred odr`uvawe na Izbornata sednica do site ZP ~lenkina SZPM se dostavuva dopis so izvestuvawe za datata na odr-`uvawe na Izbornata sednica na koja }e se izvr{i verifika-cija na mandatite na delegatite vrz osnova na potvrdata zanivniot izbor izdadena od ZP.

Zaradi sproveduvawe na uspe{ni izbori po zdru`enijata napenzioneri i Sojuzot, Izvr{niot odbor na SZPM na sednica-ta odr`ana na 16 fevruari 2018 godina, gi donese slednite:

P R E P O R A K I1. Izborite vo Zdru`enijata na penzioneri se predlaga da

se odr`at vo periodot od 1 dekemvri 2018 do 15 fevruari

2019 godina zaradi predlagawe i izbor na ~lenovi za Sobra-nie na SZPM ~ii mandati na Konstitutivnata sednica trebada bidat verifikuvani.

2. So verifikacija na mandatot, ~lenot na Sobranieto sesteknuva so prava i dol`nosti da bira i da bide izbran voorganite i telata na Sojuzot i aktivno u~estvuva vo niv, da giizvr{uva odlukite na Sojuzot, da dava inicijativi, predlozii sugestii za re{avawe na odredeni pra{awa i problemi.

3. Sojuzot na zdru`enija na penzionerite na Makedonija inejzinite ~lenki kako nevladini i nepartiski i nezavisniasocijacii izbornite aktivnosti treba da gi izvr{uvaat bezpartiski i drug vid pritisoci i vlijanija.

4. Pri narednite izbori vo zdru`enijata i vo Sojuzot oso-beno vnimanie i smetka bi trebalo da se vodi za polovata inacinalnata zastapenost.

5. Izbranite pretstavnici vo organite na zdru`enieto odno-sno SZPM izvr{uvaat samo edna funkcija vo edno zdru`enieodnosno sojuz, so cel da se odbegne kumulirawe na funkciite.

6. Za izbornata sednica na Sobranieto se vodi zapisnik kojgi sodr`i site podatoci za tekot na sednicata, za usvoeniteizve{tai, zaklu~oci i rezultati od izborite vo zdru`enijatai Sojuzot.

7 . Zapisnikot so materijalite od dnevniot red se ~uvaat voarhivata i imaat traen karakter od aspekt na propisite zaarhivirawe

8. Za izvr{enite izbori na organite na upravuvawe potreb-no e zdru`enijata po pismen pat da go izvestat SZPM prekudostavuvawe na soodvetni materjali i akti potrebni za kon-tinuirano rabotewe i informirawe na SZPM.

Skopje, 16.03.2018 godina Sobranie na SZPM

SOJUZ NA ZDRU@ENIJA NA PENZIONERITE NA MAKEDONIJA

Sobranieto na Sojuzot na zdru`enija na penzionerite na Makedonija, na sednicata odr`ana na 16 mart 2018 godinadonese PREPORAKI za postapuvawe na izborite vo Sojuzot na zdru`enija na penzionerite na Makedonija i Zdru`eni-jata na penzioneri 2018/2019 godina.

P R E P O R A K I ZA POSTAPUVAWE NA IZBORITE VO SOJUZOT NA ZDRU@ENIJA NA

PENZIONERITE NA MAKEDONIJA I ZDRU@ENIJATA NA PENZIONERI 2018/2019 GODINA

SEDNICIPENZIONER plus 116 mart 2018 3

Zdru`enieto na penzioneri od Bitola, ostana doslednovo svoeto vetuvawe za transparentno i ot~etno rabote-

we. Imeno, na 26 fevruari 2018, vo golemata sala na zdru-`enieto na penzioneri se odr`a prvoto Sobranie na zdru-`enieto za ovaa godina.

Sobranieto go otvori i go vode{e pretsedatelot, StevoBojaxiev so potpretsedatelot Pece Ga{tarov.

Otkako be{e usvoen dnevniot red i zapisnikot od posle-dnata sednica, se premina na usvojuvawe na Izve{tajot za

rabota na zdru`enieto za minatata godina, kako i Izve{-tajot na popisnata komisija za koja obrazlo`enie dadoapretsedatelot na Zdru`enieto Tome Iliovski i pretse-datelot na popisnata komisija Radoslav Brajanovski.

Prisutnite delegati, onie koi zedoa u~estvo na sobrani-skata sednica, se interesiraa i baraa pojasnuvawe za neja-sni pra{awa, odnosno poedine~ni stavki prezentirani vomaterijalite.

Na sednicata be{e razgleduvana i usvoena Predlog -odlukata za zavr{nata smetka i raspredelbata na dobiv-kata. Od strana na delegatite, po iska`anite diskusii,razgledan e i odobren Izve{tajot za solidaren fond, kakoi Izve{tajot na Nadzorniot odbor za finansisko - mater-ijalno i statutarno - pravno rabotewe na Zdru`enieto zaminatata godina, za koj pretsedatelot na Nadzorniot odborStanko Sipkovski istakna deka se rabotelo doma}inski itransparentno i vo ramkite na Statutot na Zdru`enieto.

Ovde bi spomnale i toa deka, za sevkupnoto rabotewe naZdru`enieto, pred odr`uvawe na Sobranieto, pretsedate-lot Tome Iliovski gi pokani, a za raboteweto gi izvesti ipretsedatelite na penzioneri na urbanite zaednici.

D. Todorovski

ZP Bitola

Transparentno i ot~etno rabotewe

Sobranieto na ZP KiselaVoda - Skopje na 27.02.2018

godina odr`a sednica na kojaprisustvuvaa pretsedatelitena site 12 ogranoci na zdru`e-nieto. So sednicata rakovode-{e Jovan ]irkovi}, pretse-datel na Sobranieto na ZP Ki-sela Voda. Na sednicata be{e raz-gledana Godi{nata zavr{na smetka za2017 godina. Za istata svoe mislewedade i Nadzorniot Odbor na zdru`e-nieto vo koe be{e konstatirano dekazdru`enieto rabotelo doma}inski ipoka`alo pozitivni rezultati. Porazgleduvaweto na Izve{tajot i naGodi{nata zavr{na smetka za 2017 go-dina istite bea usvoeni od strana na~lenovite na Sobranieto na ZP Kise-la Voda.

Po povod uspe{noto rabotewe, pozavr{uvaweto na rabotniot del nasednicata na Sobranieto, se odr`amala sve~enost na koja prisustvuvaa:gradona~alnikot na op{tina KiselaVoda, Filip Temelkovski, sekretarot

na Izvr{niot Odbor na SZPM StankaTrajkova, kako i pretsedatelite na ZPGazi Baba, ZP Solidarnost - Aerod-rom, ZP Butel, ZP ^air, ZP Taftalixei ZP Voeni penzioneri, kako i penzi-oneri dobitnici na blagodarnici idrugi.

Na prisutnite im se obrati grado-na~alnikot na op{tina Kisela Voda,Filip Temelkovski koj izrazi zado-volstvo {to e prisuten na sednicata ipora~a deka vo sekoe vreme e podgot-ven da sorabotuva so Zdru`enieto pobilo koj osnov, a sekretarot na IO naSZPM Stanka Trajkova, od imeto naSojuzot gi pozdravi prisutnite i giiska`a mo`nostite za sorabotka soSZPM. K. Velinov

Na po~etokot na ovoj mesec Sobra-nieto na ZP Ohrid i Debrca ja

odr`a sedmata redovna sednica. Nasednicata pokraj ~lenovite na Sobra-nieto prisustvuvaa i ~lenovite naIO, NO, Komisijata za statut i ~leno-vi na nekolku komisii. Prisutnite naSednicata gi pozdravija Mirko Trpo-ski od ZP Struga, Kiro Bla`eski od

ZP Demir Hisar i Goce Buteski od ZPResen.

Na dneven red na sednicata bea Iz-ve{tajot za rabota na organite i te-lata i Godi{nata smetka za materi-jalno finaniskoto rabotewe vo 2017godina, kako i izve{taj za rabotata naKlubot na penzionerite. Dokumentitebea ednoglasno prifateni i od pove-}eto diskutanti bea pofaleni za niv-nata seopfatnost, stru~nost i trans-parentnost. Ocenka be{e deka prog-ramskite celi se realizirani vo siteoblasti.

Po barawe na ~lenovite na Sobra-nieto, na sednicata posebno stanazbor okolu sudskiot spor so Zdru`e-nieto na invalidskite penzioneri, za{to hronolo{ki elaborira{e pret-

sedatelot \or|i Trp~eski, pri {tore~e deka ova pra{awe, e vo faza nakone~no re{avawe.

Sekretarot na zdru`enieto StefanVladimirov dade posebno objasnuva-we okolu noviot proekt na SZPM„2018-ta Godina na inkluzija na sta-rite lu|e”, vo koj ohridskoto zdru`e-nie aktivno }e se vklu~i po dobiva-

weto na Programata za ovoj proekt odSZPM, iako del od ovie preporaki odovoj proekt ve}e se primenuvaat vo ZPOhrid i Debrca. Vladimirov, istotaka, informira{e za organizirawena zaedni~ka sredba na ZP Ohrid iDebrca so ZP Demir Hisar na Ilinskaplanina kaj seloto Bre`ani, vo sora-botka so op{tinite Debrca i DemirHisar.

Na sednicata, a po predlog na Ko-misijata za nagradi i priznanija i naIO, za najuspe{ni Mesni ogranoci za2016 godina bea proglaseni, "7 noem-vri”, a za 2017, „15 korpus”. Pofalni-cite gi primija pretsedatelite naspomnatite ogranoci Krste Spaseski iBlagoja Stavreski.

K. Spaseski

ZP Ohrid i Debrca

Zadovolni od postignatoto

Na 28.02.2018 god. So-branieto na ZPORKRadovi{, ja odr`a

devetata sednica na koja~lenovite na Sobranietoi pretsedatelite na ogra-nocite raspravaa po Iz-ve{tajot za rabota na or-ganite i telata, Izve{ta-jot za finansiskoto rabo-tewe i zavr{nata godi{nasmetka za 2017 godina.

Po usvojuvaweto na dne-vniot red, prigodno obra-}awe ima{e pretsedatelot na Izvr{-niot odbor Jordan Kostadinov, a voimeto na gradona~alnikot, prisutnitegi pozdravi sekretarot na op{tinaRadovi{, Dragi Stojanov. Toj vo svo-eto obra}awe istakna deka ZP Rado-vi{ i Kon~e e edno od poaktivnitezdru`enija vo Republikata i istotomo`e da im poslu`i za primer i namnogu drugi organizacii. Potoa doda-de deka ve}e nekolku godini penzio-nerite se vistinski ambasadori, koipreku folklorot i sportot uspe{no gipretstavuvaat op{tinite Radovi{ iKon~e, kako vo Republikata, taka i

po{iroko. Me|u drugoto toj veti dekavo ramkite na svoite mo`nosti, bara-wata od penzionerite }e bidat pod-dr`ani od lokalnata samouprava i odgradona~alnikot Gerasim Konzulov.

Spored Finansiskiot izve{taj kojgo obrazlo`i pretsedatelot na Nad-zorniot odbor Vasil Gazepov se gle-da deka sredstvata se tro{ele name-nski, doma}inski i vo soglasnost sofinansiskata programa, statutot izakonskite propisi.

Sednicata uspe{no ja vode{e pret-sedava~ot Slav~o Ristov.

Q. Mladenovska

Na 26 fevruari se odr`a edinaese-ttata sednica na Sobranieto na

ZP Centar so koja rakovode{e pretse-datelot na sobranieto Veqan Stojko-vski. Sobranieto najprvo rasprava{ei go usvoi Izve{tajot za rabota vo2017 godina. Pritoa konstatira dekaplaniranite aktivnosti vo celost serealizirani i se postignati zabele`-livi rezultati.

Na sednicata se razvi bogata dis-kusija i po Izve{tajot na Nadzorniotodbor za materijalno-finansiskotorabotewe vo 2017 godina, Godi{natazavr{na smetka i Programata za rabo-ta vo 2018 godina. Zorica Dimovska -pretstavnik na Nadzorniot odbor goinformira{e Sobranieto deka po iz-vr{eniot nadzor e konstatirano dekane se najdeni nikakvi nepravilnosti ideka Zdru`enieto rabotelo soglasnova`e~kite propisi. Potoa bea usvoeniIzve{tajot na Nadzorniot odbor i Go-di{nata smetka, po {to raspravata senaso~i kon Programata za rabota voovaa godina.

Vo diskusijata svoj prido-nes dadoa pretsedatelot naZdru`enieto i na IO PavleSpasev, Saltir Karovski,Risto Kam~ev, Vasilka Cvetkovska,Elena Mojsovska, Spiro Nikolovskii drugi.

Donesuvaj}i ja Programata za edno-godi{nata rabota na Zdru`enieto,~lenovite na Sobranieto naglasijadeka brojni aktivnosti se vneseni zaovaa godina i site se vo nasoka nazbogatuvawe na `ivotot na penzione-rite i podobruvawe na nivniot stan-dard.

Po povod patroniot praznik na zd-ru`enieto, Izvr{niot odbor na 22 ja-nuari, odr`a sve~ena sednica. Pret-sedatelot na IO Pavle Spasev na

ovaa sednica im vra~i pehari na naj-dobrite penzioneri - sportisti vominatata godina i na najaktivnitesportski rabotnici.

Za sportisti na godinata bea prog-laseni: Angelina Temelkova, QubomirHaximanov i Janko Donev. Pehari imbea dodeleni i na istaknatite sport-ski aktivisti Trajko Trajanoski zapetnaesetgodi{noto anga`irawe vosportot i na Spiro Nikolovski zadvaesetgodi{nata kontinuirana ak-tivnost vo oblasta na sportot i rek-reacijata vo Zdru`enieto.

C. Ilieva

ZP Centar

Pravilno materijalno-finansiskotorabotewe

Sobranieto na ZP Soli-darnost-Aerodrom de-

novive odr`a ot~etna sed-nica so koja rakovode{epretsedaelot Todor Todo-rovski. Toj gi pozdraviprisutnite ~lenovi, kako igostite od zbratimenotozdru`enie na penzioneriOhrid i Debrca. Sporeddnevniot red najprvo be{eizvr{ena verifikacija natroica novoizbrani ~lenovi na Sob-ranieto.

Na sednicata se razgleduvaa: Izve-{taj za rabotata za 2017 godina i Pre-gled na planiranite i ostvarenitesredstva za period od 1 januari do 31dekemvri 2017 godina. Voved vo dis-kusijata po Izve{tajot za rabotatadade pretsedatelot na Zdru`enieto ina Izvr{niot odbor, Dimitrija Boga-tinoski. Toj ja istakna rabotata naorganite i telata vo izminatata godi-na i konstatira deka vo istata prodo-l`ilo uspe{noto realizirawe naplaniranite aktivnosti, a zboruva{ei za nekoi zada~i koi se poslabo iz-vr{eni kako {to se na primer posla-bite rezultati na sportskite natpre-

vari i seu{te neostvarenata sorabot-ka so lokalnata samouprava. ^lenotna ova Sobranie i pretsedatel naSZPM, Dragi Argirovski iska`a po-zitivno sogleduvawe za minatogodi{-nite aktivnosti koi vo ramkite naplaniranite finansiski sredstva serealizirani doma}inski i so uspeh.Ilija Gligorov zboruva{e za aktiv-nostite na Komisijata za zdravstvo isocijala koja ima{e zna~ajni aktivno-sti vo svojata oblast. Toj isto takazboruva{e i za sorabotkata na Zdru-`enieto so drugi zdru`enija, so Soju-zot na borcite na Makedonija i so Cr-veniot krst so koi zdru`enieto imadolgogodi{na uspe{na sorabotka. Zafinasiskite izve{tai zboruvaa pret-

sedatelot na Zdru`enieto i na IO,Dimitrija Bogatinoski i pretseda-telot na Nadzorniot odbor Zoran Te-v~ev, koj istakna deka Zdru`enietorabotelo doma}inski, gi realiziraloplaniranite prihodi, gi ostvariloplaniranite rashodi i uspealo da os-tvari i mala za{teda. Zdru`enietoraspolaga so zna~ajna aktiva i pasiva{to e garancija za negovata stabil-nost. Isto taka, naglasi Tev~ev dekaNO utvrdil deka e raboteno sporedzakonskite propisi, a pri toa postig-nati se golemi uspesi. Po ovaa to~kadiskutira{e Manojlo Dameski kojre~e deka vo rabotata se ispo~ituva-ni site finansiski propisi. .

I. Gligorov

ZP Solidarnost - Aerodrom

Prodol`uvaat uspe{nite aktivnosti

Sobranieto na ZP Kriva Palanka jaodr`a svojata ~etvrta sednica. So

nea rakovode{e pretsedatelot Slav-ko Stojanovski. Najprvin toj gi pozd-ravi site prisutni ~lenovi na sobra-nieto kako gostite: pretsedatelot isekretarot na ZIP Serafim Stojano-vski i Bogdan~o Ilievski. Na sedni-cata bea razgledani i usvoeni Izve{-tajot za rabotata vo 2017 godina i za-vr{nata smetka za 2017 godina.

Po plodnata diskusija, be{e ocene-to deka zdru`enieto rabotelo odgov-orno i doma}inski, zatoa dadoa zele-no svetlo na zavr{nata smetka i ed-nogl~asno ja usvoija.

Ima{e rasprava i po Programata zarabota vo 2018 godina kako i za odlu-kata i finansiskiot plan za 2018 go-dina, koi potoa ednoglasno bea usvo-eni.

Blagoja Nikolovski istakna deka

treba da vodime smetka za finansis-kite sredstva nameneti za Regional-nite sportski penzionerski igri Re-viite na pesni, muzika i igri za 2018godina. Na regionalnite sportski igriako se plasirame }e u~estvuvame i naRPSI, a za reviite smetam deka fol-klornata grupa visoko kotira so rezu-ltati i ovaa godina posakuvam da gopretstavuvame zdru`enieto i SZPM ivon zemjata. B. Stoj~evska

ZP Kriva Palanka

Odgovorno i doma}insko rabotewe

ZP Kisela Voda

Postignati pozitivnirezultati

ZP Radovi{ i Kon~e

Se rabotelo doma}inski

SEDNICI PENZIONER plus 116 mart 20184

Vo Klubot 2 pri ZPKavadarci se od-

r`a {estata redovnasednica na Sobrani-eto na Zdru`enieto.So sednicata rako-vode{e pretsedatel-kata Violeta Ando-va, a prv be{e usvoenpredlog izve{tajotza rabotata na orga-nite i telata na Zd-ru`enieto za 2017 godina. So nekolkukratki diskusii i glavno bez zabele-{ki vo raboteweto, Sobranieto go us-voi i predlog izve{tajot za materija-lno - finansiskoto rabotewe na Zd-ru`enieto vo izminatata 2017-ta go-dina, a ~lenovite na Sobranieto gorazgleduvaa i izve{tajot na Nadzor-niot odbor na Zdru`enieto, za izvr-

{enata kontrola vrz ma-terijalno - finansiskotorabotewe, po {to i ovojizve{taj be{e ednoglasnousvoen.

Na {estata sednicapred Sobranieto na pen-zioneri be{e stavena nausvojuvawe i Predlog -programata za rabota naZP Kavadarci za tekov-nata 2018 godina. Od st-

rana na penzionerite be{ekonstatirano deka se raboti doma}i-nski i deka sekoga{ Programata preds¢, gi zapazuva prioritetite, no gi so-dr`i i razvojnite celi preku koi Zd-ru`enieto bele`i i uspesi i napre-dok. Vo Programata se sodr`ani re~i-si site aktivnosti, vo delot na sitekomisii, pa tokmu od taa pri~ina Sob-

ranieto ne ja ni kritikuva{e, tuku na-protiv za istata dade zeleno svetlo.

Ednoglasno na sednicata, zdru`e-nieto ja dobi podr{kata od ~lenovitena Sobranieto da raboti i fukcioni-ra spored predlog finansoviot planza 2018 godina.

M. Mladenova

ZP Kavadarci

Izve{tajna sednica na Sobranieto

Zdru`enieto na voeni penzionerina RM na 16-ti fevruari 2018 go-

dina ja odr`a svojata ot~etno-prog-ramska sednica na Sobranieto pri{to gi verifikuva postignatite rezu-ltati i najavi niza aktivnosti i mer-ki za re{avawe na problemite povr-zani so prostornoto smestuvawe i za-

novuvawe na ~lenstvoto. Sednicata jaotvori i gi pozdravi prisutnite i gos-tite pretsedava~ot na SobranietoDobre Efremovski a izve{taj za ra-botata i aktivnostite vo 2017 godinapodnese pretsedatelot na zdru`enie-to \or|i Zarinski. Toj gi apostrofi-ra{e rezultatite postignati vo siteoblasti na dejstvuvaweto i gi naglasiproblemite so nemaweto prostor zarabota i aktivnost na Zdru`enieto, aposebno so prilivot na novi ~lenovi.

Sednicata na sobranieto ja sledea

i dr`avniot sekretar za odbrana Dra-gan Nikopli} i pretstavnikot na G[na ARM Blagoja Mijakovski, koi iz-razija podgotvenost za poddr{ka i po-mo{ na zdru`enieto vo re{avawetona prisutnite problemi. Vo taa naso-ka bezrezervna poddr{ka dadoa ipretsedatelot na Zdru`enieto na ve-

terani vo odbranata i bezbednosta,Filip Koteli i pratenikot vo Sob-ranieto na RM, Ilija Nikolovski.

Na sednicata bea podneseni izve{-tai za realizacija na Finansiskiotplan za 2017 godina i za rabotata naNadzorniot odbor, a be{e usvoena izavr{nata godi{na smetka na Zdru`e-nieto so pozitiven bilans. Isto takabea usvoeni Finansiskiot plan i Pro-gramata za rabota na zdru`enieto vo2018 godina, so zaklu~oci i nasoki zanatamo{no dejstvuvawe. M. Girasova

Na ot~etno-programskata sednicana ZP Butel, pokraj ~lenovite na

Sobranieto i Izvr{niot odbor, pris-ustvuvaa gradona~alnikot na op{ti-nata Velimir Smilevski i potpretse-datelot na IO na SZPM Saltir Karo-vski. Po pozdravnotoobra}awe pretseda-telot na Zdru`enietoQup~o Dimovski goobrazlo`i Izve{ta-jot za rabotata i giistakna najzna~ajniteaktivnosti i rezul-tati vo 2017 godina.

Do Sobranieto seobrati i gradona~al-nikot Velimir Smilevski pri {toizrazi zadovolstvo {to prisustvuvana ovaa sednica i dade vetuvawe dekai vo idnina }e gi poddr`uva aktivno-stite na penzionerite.

Mo{ne pozitivno za rabotata naZdru`enieto se izrazi i potpretse-datelot na IO na SZPM Saltir Ka-rovski koj go istakna pridonesot voramkite na SZPM vo pove}e oblasti, aposebno go apostrofira{e zna~ewetona sorabotkata i poddr{kata na lo-

kalnata samouprava. Karovski odgo-vara{e i na pra{awa od interes napenzionerskoto organizirawe.

Potoa be{e razgledana realizaci-jata na Finansiskiot plan, a zavr{-nata godi{na smetka ja obrazlo`i

smetkovoditelot Petre Igwatovskii ovie dokumenti bea ednoglasno us-voeni so zaklu~ok deka vo 2017 godi-na Zdru`enieto postignalo pozitivnirezultati vo site oblasti i raciona-lno i doma}inski rabotelo.

Sobranieto, isto taka, gi razgleda iednoglasno gi usvoi Programata za ra-bota i Finansiskiot plan za 2018 go-dina, a donese i usvoi drugi odluki idokumenti za pouspe{no rabotewe idejstvuvawe vo naredniot period. M.D.

ZP Butel

Poddr{ka i odGradona~alnikot

Zdru`enieto na penzioneriod Struga ja odr`a prvata

redovna sednica na Sobranie-to za 2018 godina, na koja pok-raj ~lenovite prisustvuvaa igosti od op{tinata, Op{tins-kiot odbor na Crven Krst St-ruga i zdru`enijata na penzioneri odKru{evo Ohrid i Debarca, Vev~ani,Labuni{ta i Makedonski Brod. Po po-zdravnite zborovi {to gi upati pret-sedatelot na ZP Struga Milorad Tr-poski, koj rakovode{e so sednicata,~lenot na Izvr{niot odbor na SZPM,Risto Trajkoski, pri svoeto obra}a-we istakna deka zadovolstvo e da seprisustvuva na vakvo Sobranie, bide-j}i rezultatite {to se postignati vosite oblasti se na zavidno nivo i ovazdru`enie so dobri ~ekori odi nap-red.

Vo diskusijata po to~kite na dnev-niot red se vklu~ija pretsedatelkatana Aktivot na penzionerki od Struga,Elisaveta Lazaroska, delegatot voSobranieto na SZPM od Labuni{ta

Ramiz ]azimoski, pretsedatelot naZP Kru{evo, Gligor Angeleski ipretsedatelot na ZP Ohrid i Debrca,\or|i Trp~eski i Dimitar Spaseki,~len na Komisijata za zdravstvo priSZPM.

Na sednicata bea usvoena i Progra-mata za rabota i Finasiskiot plan naZP za 2018 godina. Pretsedatelot naSobranieto Milorad Trposki vo svo-eto obra}awe re~e deka godinata {toizmina za zdru`enieto be{e mo{neuspe{na i zavr{i so pozitiva.

Stru{kite penzioneri kako prob-lem i kako prioritet sekoja godina ime vra}aweto na dvata penzionerskiobjekti koi se izgradeni vo minatotoso namena za penzionerite.

S. Kukune{oski

Zdru`enieto na penzioneri na Ko-~ani na 9 mart godinava ja odr`a

svojata redovna godi{na sednica nakoja vo prisustvo na delegati od ogra-nocite od op{tinite Ko~ani, Zrnovcii ^e{inovo Oble{evo be{e razgledanizve{tajt i finansiskoto rabotewevo 2017 godina i donesena programatai finansiskiot plan za rabota voovaa godina.

- Programata ja realiziravme vocelost, so site predvideni aktivnos-ti, a posebno vnimanie posvetivme nastandardot, na zdravstvenoto, baws-ko-klimatsko lekuvawe kako i na od-morot i rekreacijata. Minatata godi-na uspe{no realiziravme pogolem brojaktivnosti so poseta na penzioneri odpove}e ruralni sredini, odr`avmepredavawa od oblasta na zdravstve-nata za{tita, a napravivme poseta ina bolni i iznemo{teni lica prekuKomisijata za zdravstvo i Aktivot na

penzionerki, - istakna vo svoeto iz-lagawe \orgi Serafimov, pretste-datel na ZP Ko~ani.

Serafimov se osvrna i na aktivnos-tite vo delot na kulturata i go nag-lasi u~estvoto na folkloristite odzdru`enieto na regionalnata revijavo Peh~evo kako i na Republi~kata re-vija na pesni, muzika i igri vo Skopje.

Na godi{nata sednica na Sobranie-to prisustvuva{e i Saltir Karovski,

potopredsedatel na IO na SZPM koj jaistakna golemata uloga na ko~anskotozdru`enie vo sevkupnite aktivnostina Sojuzot.

Inaku, na ovaa sednica Sobranietona ZP Ko~ani be{e donese i Programaza rabota so finansiski plan za ovaagodina vo koja posebno mesto se dava ina me|unarodnata sorabotka so penzi-onerski zdru`enija od Srbija i Buga-rija. K. Gerasimov

ZP Ko~ani

Realizirani programskite aktivnosti

Vo minatata godina vo ZP Tetovoblagodarej}i na doma}inskoto ra-

botewe i vnimatelnoto odnesuvawekon finansiskite sredstva, ostvare-na e za{teda od nad 600.000 denari.Ovie sredstva, zaedno so onie od 2016godina, iznesuvaat nekade okolu 1,4milioni denari. Ovie za{tedi seprenesuvaat vo tekovnata godina, a zanivnata namena }e raspravaat organi-te i telata na zdru`enieto.

Ova se konstatacii od sednicata naSobranieto na ZP Tetovo, {to se odr-`a na 21 fevruari ovaa godina, a nakoja bea razgledani zavr{nata smetka

i drugite finansiski pokazateli zaprihodite i rashodite. Deka se rabo-telo krajno vnimatelno so raspolo`-livite finansii be{e potvrdeno i odizve{tajot na Nadzorniot odbor, {toisto taka be{e predmet na razgledu-vawe.

Vo svoeto vovedno ka`uvawe, pret-sedatelot na Sobranieto Stojan So-kolovski konstatira deka prihoditevo Zdru`enieto bile ostvareni so99,74 otsto, {to e odraz na realnitepredviduvawa na prilivot na sredst-va, dodeka rashodite bile realizira-ni so 85,20 procenti {to ja ilustri-

raat slikata za finansiraweto. - Na ovoj na~in, podobrena e mater-

ijalnata osnova na zdru`enieto i po-dobreni se uslovite za natamo{na ra-bota. Apeliram da prodol`i vakviottrend na materijalno-finansiskotorabotewe, no vo nikoj slu~aj na {te-dewe na programskite aktivnosti, -podvle~e Sokolovski.

Prenesuvaj}i gi sodr`inite od ras-pravata po finansiskite materijalivo ogranocite, pove}emina diskutantinaglasija deka reakciite bile pozi-tivni i deka e dadena polna doverbavo rakovodstvoto na zdru`enieto. G.E.

ZP Tetovo

Za{tedi so doma}insko rabotewe

Spored postignatite rezultati iaktivnostite vo 2017 godina za ZP

Sveti Nikole }e bide godina za pame-tewe. Toa e potvrdeno i na sednicatana sobranieto so koja rakovode{e Ni-kola Atanasov. Be{e izrazeno zado-volstvo od postignatite rezultati iod prezemenite brojni aktivnosti.Pretsedatelot naglasi deka vo odnosna 2016 godina ima namaluvawe na ra-shodite za 17% i deka }e se nastojuvatoj trend da se prodol`i so namalu-vawe na sredstvata za dnevnici i re-prezentacii.

Vo 2017 godina Zdru`enieto tradi-

cionalno, kako i mnogu godini nana-zad, organizira{e proslava vo ~est naverskiot praznik Sveti Nikolaj, koj epatron na gradot. Na dru`eweto koese odr`a vo s. Crnili{te vo restoran„Ilinden#, prisustvuvaa penzioneriod trinaeset zdru`enija od Republi-kata, ~lenki na SZPM. Proslavata sosvoeto prisustvo ja uveli~aa i na pen-zionerite im napravija ~est i grado-na~alnikot na op{tina Sveti Nikole,Sa{o Velkovski i pretsedatelot naSovetot na op{tinata Kire Aleksov.Prijatnite migovi so penzionerite gispodeli i potpretsedatelot na IO na

SZPM Saltir Karovski koj gi poz-dravi prisutnite. I gostite i doma}i-nite bea zadovolni od ovaa sve~enasredba i dru`ewe.

Po povod novogodi{nite i bo`i}-nite praznici ZP Sveti Nikole pov-torno ja poka`a svojata humana strana.Organizira{e poseta na ~etiriesetpenzioneri koi se vo te{ka materi-jalna i zdravstvena sostojba, ~lenovina zdru`enieto, a koi `iveat vo Sve-ti Nikole i okolnite selski naselbi.Niv gi poseti Bocka Gligorova, pret-sedatel na Komisijata za zdravstvo isocijalna politika, so u{te nekolu~lenovi od komisijata, i im vra~ijaskromni podaroci, paketi so prehran-beni proizvodi i sredstva za higiena.

V. Petru{eva

ZP Sveti Nikole

2017 - Godina za pametewe

Zdru`enie na voeni penzioneri na RM

Zalo`ba za re{avawe na problemite

ZP Struga

So rabota se steknuva doverba

Na 18.12.2017 godina Sobranieto na OZP - Bogdanci jaodr`a svojata redovna sednica. Osven ~lenovite na

Sobranieto, na sednicata bea prisutni i pretsedatelitena ogranocite od \avoto, Stojakovo i Selemlija, kako ipretsedatelkata na Nadzorniot odbor Jordana Srbova.

Pretsedava~ot Ilija Bojkov ja otvori sednicata, poz-dravuvaj}i gi prisutnite i posakuvaj}i im dobro zdravje.

Pretsedatelot na zdru`enieto Dimitar ^avdarov na-kuso ja obrazlo`i Programata i prioritetite na aktivnos-tite vo 2018 godina. Istata be{e prifatena so predlozi zanadopolnuvawe.

Finansiskiot plan za 2018 godina go obrazlo`i knigo-voditelot koj istakna deka istiot ja otslikuva finansis-

kata sostojba na zdru`enieto i prihodite i rashodite vo2018 godina. Za izve{tajot od Nadzorniot odbor obrazlo-`enie podnese pretsedatelkata Jordana Srbova kojanaglasi deka zdru`enieto vo izminatata godina rabotelodoma}inski i site rahodi se pokrieni isklu~ivo so fak-turi i fiskalni smetki. Pretsedatelot na ^avdarov go ob-razlo`i i Izve{tajot za rabota na zdru`enieto vo koj sepomesteni site aktivnosti na zdru`enieto vo 2017 godinaso naglaska i `elba aktivnostite vo 2018 da bidat poma-sovni.

Po iscrpnata rasprava site dokumenti bea prifateni.

D. M.

OZP - Bogdanci

Programa i finansiski plan za 2018

SEDNICIPENZIONER plus 116 mart 2018 5

Zdru`enieto na penzioneri „Negotino# na 23.02.2018 god.ja odr`a svojata redovna sednica so dneven red: Raz-

gleduvawe i usvojuvawe na zavr{nata smetka za 2017 god.Sednicata ja otvori i ja vode{e pretsedatelot na zdru`e-nieto Petar Zahar~ev.

Toj pred ~lenovite na sobranieto ja obrazlo`i zavr{na-ta smetka i gi zapozna so aktivnostite na zdru`enieto i sofinansiskite rezultati. Toj istakna da kako i predhodni-te godini i ovaa e zavr{ena so pozitiven rezultat a toa sedol`i na doma}inskoto rabotewe na rakovodstvoto koeiako spored brojot na penzioneri spa|a pome|u pomalitezdru`enija, a so toa i raspolaga so poskromni finansiskisredstva, uspea da gi odr`i site aktivnosti predvideni voprogramata kako {to se sportskite aktivnosti, organizi-rawe ekskurzii, kulturno zabavniot `ivot, pomagawe napenzioneri so niski penzii, davawe pomo{ za lekuvawe idrugi aktivnosti, a kako vrv na deluvaweto na zdru`enie-to e {to se zafati so golem proekt odnosno so izgradba nadom za penzioneri so niski primawa koj treba da bide za-vr{en okolu mesec maj.

Po diskusijata na pretsedatelot se otvori diskusija nakoja oddelni ~lenovi na sobranieto se interesiraa za ne-koi stavki od zavr{nata s-ka, a za koi odgovori dade sek-retarot na zdru`enieto Simeon Hristovski. Posle disku-sijata i postavenite pra{awa zavr{nata smetka se stavina glasawe i istata be{e ednoglasno prifatena. Po zavr-{uvaweto na sednicata na sobranieto be{e odr`ana malasve~enost. I. Em{ov

ZP Negotino

Usvoena zavr{nata godi{na smetka za 2017

Izminatata 2017 godina rabotata naZP ^air ja karakteriziralo razu-

mnost i odmerenost vo tro{eweto nasredstvata, pri {to se uspealo da sepostigne masovnost vo aktivnostite.Kako barometar na takvata politikase za{tedenite sredstva koi se pre-nesuvaat za izvr{uvawe na aktivnos-tite vo tekovnata godina i go otsliku-va doma}inskoto rabotewe bez krate-we na planiranite aktivnosti. Toabea glavnite obele`ja izneseni naSobranieto na ZP ^air {to se odr`ana 5 mart 2018 godina. Na sednicataprisustvuva{e Metodija Novkovski,pretsedatel na SZP na grad Skopje.Toj upati pofalni zborovi za odgov-ornoto i doma}insko rabotewe na Zd-ru`enieto pri {to gi akcentira{epostignatite uspesi i zalagawa i naSZP na Skopje.

Na sednicata, so koja rakovode{e

Isen Zekiri, pretsedatel na Sobra-nieto na ZP ^air, bea razgledani: za-vr{nata smetka za 2017, Finansiskiotplan za 2018 godina, Izve{tajot zarabotata na Zdru`enieto za 2017,Programata za rabota za 2018 godina iIzve{tajot na Nadzornata komisija,koi bea ednoglasno prifateni i usvo-eni. Za programskite zada~i, uvodnoizlagawe ima{e Mantor ]oku, pret-sedatel na ZP ^air.

- Skoro vo site aktivnosti, izmi-natata godina, imavme postignato za-bele`itelni rezultati. Na nekoi ak-tivnosti treba da im dademe posebenakcent, kako {to se folklornite re-vii, a godinava sme doma}ini na re-gionalnata revija na muzika, pesna iora, kako i na sportskite natprevari,aktivirawe na muzi~kata grupa, orga-nizirawe ekskurzii, predavawa soedukativen karakter i drugo. Ovie

aktivnosti se biten element za akti-virawe i splotuvawe na penzionerite- re~e Mentor ]oku.

So konstruktivni diskusii i pred-lozi za podobri rezultati vo 2018 go-dina u~estvuvaa: Mane Manev, PeroMilenkovski, Todor Iliev, RaufHamidi i drugi. Zaklu~ok na sednica-ta be{e deka postignatite rezultatise delo na site penzioneri ~lenovi naZdru`enieto.

Vasil Pa~emski

ZP ^air

Plodno i uspe{no rabotewe

Na 22.2.2018 godina ZP Gevgelija jaodr`a svojata prva sednica ovaa

godina. Najprvo so ednominutno mol-~ewe se dade po~it na po~inatiot po-tpresedatel Ivan Karajanov. Potoa zanov potpretsedatel be{e izbran An-gel Trajkov. Dnevniot red zapo~na soIzve{tajot za rabotata na zdru`eni-eto vo 2017 god. i negovite organi. Voizve{tajot bea sodr`ani site aktiv-nosti koi vo celost bea ostvareni.Potoa ~lenovite na IO bea informi-rani za finaniskoto rabotewe na zd-ru`enieto koe be{e obrazlo`eno od

knigovoditelot Mirjana Karajanova.Toj izve{taj za finansisko rabotewego potvrdi i pretsedatelot na NO G.Ikonomova. Bea prika`ani prihoditei rashodite koi otslikuvaa pozitivnipokazateli i doma}insko rabotewe.Na sednicata po predlog na pretse-datelot na kulturno-zabavniot `ivotbe{e formiran Organizacionenen od-bor za Regionalnite revii na pesni,muzika i igri koi ovaa godina }e seodr`at vo Gevgelija. Bea razgledani inekolku barawa od penzioneri za fi-nansiska pomo{ i nekolku finansiski

pomagawa za nepre~eno rabotewe naogranocite vo Negorci, Miravci i Pr-dejci. Po nekolku diskusii bea usvoe-ni materijalite. Potoa se razgledabaraweto na pretsedatelot za sport irekreacija Zafirov za negovo razre-{uvawe od li~ni pri~ini. Toj be{erazre{en i na negovo barawe be{epredlo`en nov pretsedatel. Sedni-cata zavr{i so `elba ovaa godina dabide u{te pouspe{na i so pove}e noviaktivnosti.

J. Uzunova

ZP Gevgelija

Pozitivni pokazateli od rabotata

Kako {to e voobi~aeno i ovaa godi-na ZP Demir Kapija donese Prog-

rama za rabota na zdru`enieto za2018 godina. Spored programata, prvaaktivnost ovaa godina be{e organizi-rawe proslava po povod Stara novagodina - Vasilica, na koja penzione-rite drugaruvaa i se veselea. Po tra-dicija be{e izbran i kum za naredna-ta godina so kr{ewe na poga~a.

Vo ~est na praznikot Sveti Trifunpenzionerite zedoa u~estvo vo golembroj aktivnosti koi gi organizira{eop{tina Demir Kapija, a od strana nazdru`enieto bea pokaneti gosti odzdru`enijata na penzioneri od Rado-vi{ i Kon~e, Gevgelija, Dojran i Vala-ndovo koi prisustvuvaa na ovaa pros-lava.

Po povod praznikot 8 mart, Denot na

`enite od strana na zdru`enieto be-{e posetena detskata gradinka „BorisTrajkovski# vo Demir Kapija i na de-cata od pred{kolska vozrast im beadodeleni prigodni podaroci. Isto ta-ka, za penzionerkite be{e organizi-rana proslava vo restoranot na zdru-`enieto na koja pretsedatelot nazdru`enieto Blagoj Kavazovski igradona~alnikot na op{tina DemirKapija, Lazar Petrov gi pozdravijaprisutnite, a gradona~alnikot im po-dari i cve}e.

So drugi zborovi godinata ubavopo~na, a vo naredniot period zdru`e-nieto }e gi realizira i drugite pred-videni aktivnosti od programata. Pritoa rakovodstvoto }e se trudi istiteda bidat pomasovni i posodr`ajni.

P. Pa{oevski

ZP Demir Kapija

Zapo~na realizacijata na godi{nata programa

Zdru`enieto na veterani i rezervisti od odbranata i bezbednosta na 9 - tifevruari 2018 godina ja odr`a svojata redovna godi{na sednica na Sobra-

nieto i dade ot~et za rabotata i postignuvawata vo 2017 godiona. Prisutnitei gostite gi pozdravi pretsedatelot na zdru-`enieto Filip Koteli, pri {to podnese iz-ve{taj za rabotata i aktivnostite vo 2017 go-dina. Toj naglasi deka zdru`enieto gi reali-ziralo svoite programski celi i zada~i i sosvojata aktivnost se afirmiralo i stanaloprepoznatlivo vo makedonskiot nevladin se-ktor i po{iroko. Akcentiraj}i gi oblastite naanga`irawe, Koteli istakna deka edna od po-

zna~ajnite aktivnostina koja veteranite iovaa godina }e se fo-kusoraat, bila gri`ataza za{tita na status-nite prava i podobru-vawe na materijalnatai socijalnata polo`bana ~lenstvoto.

Sednicata na Sob-ranieto ja slede{e izamenik ministerot za odbrana Bekim [eksuti i pretstavnikot na G[ na ARMBlagoja Miqakovski. So prigodni zborovi i vo ime na svoite zdru`enija seobratija: Blagoja Markovski, pretsedatel na Balkanskiot forum za bezbed-nost, Miroslav Stojanovski, pretsedatel na Klubot na generali, \or|i Za-rinski, pretsedatel na Zdru`enieto na voenite penzioneri i Vera Bunteskavo ime na Sojuzot na borcite na Makedonija. Vo raspravata po izve{tajotu~estvuvaa: Bogoslav Leskarovski, Zoran Dimov, Ilija Nikolovski, Tu{iZehedin, Spase Simjanovski, Velin Stojanovski i Dobre Veqanovski.

Izve{taj na Nadzorniot odbor za finansiskoto rabotewe i predlog Finan-siski plan za 2018 godina podnese Blagoj~e Krstanovski, dodeka Predlogprograma za rabota so akcenti dade sekretarot na Zdru`enieto, Stojan Draka-lski. Po konstruktivnata rasprava site dokumenti Sobranieto ednoglasno giusvoi. M.D.

Zdru`enie na veterani i rezervisti od odbranata ibezbednosta

Ot~et i nova programa za rabota

Spored programata na Komisijata zazdravstvo i socijala pri Zdru`e-

nieto na penzionerite od Prilep zaovaa, 2018 godina, planirano e da sedodelat okolu 1,5 milion denari na

ime ednokratna pomo{ na ~lenovite.Za taa cel denovive Komisijata gi

razgleda prvite barawa od 110-te~lenovi na koi zavisno od visinata napenzijata i dijagnozite na bolesta im

bea dodeleni po 3, 4 i 5 iljadi denari.Vo ovaa prva faza na dodeluvawe nasredstva na penzionerite im bea do-deleni okolu polovina milion dena-ri. Vo tekot na ovaa godina vo nared-nite meseci, u{te na dva navrata }eim bidat dodeleni u{te milion dena-ri. Vakvata aktivnost vo ZP Prilep serealizira so godini nanazad i e pri-mer i za drugi zdru`enija kako se vodigri`a za svoeto ~lenstvo.

K. Risteski

ZP Prilep

Polovina milion denariednokratna pomo{ za ~lenovite

Na 17 mart godinava, vo hotelot„Makedonija# se odr`a tretoto

redovno sobranie na Zdru`enieto napenzionerite od Op{tina Del~evo.Pokraj delegatite, na Sobranietoprisustvuvaa gradona~alnikot Goran

Trajkovski i pretsedatelot na Sove-tot na op{tinata Dragan Manevski.Prisustnite delegati i gosti gi poz-dravi pretsedatelot na del~evskitepenzioneri Mone Georgievski.

Na sednicata be{e usvoen Izve{ta-jot za rabotata vo 2017 i e donesenaPrograma za rabota za tekovnata 2018godina. Delegatite na Sobranieto jarazgledaa i usvoija zavr{nata smetkaza redovnoto rabotewe vo minatata i

donesoa Finansiski plan za ovaa god-ina. Spored specifikacijata prezen-tirana pred delegatite minatata go-dina od solidarniot fond za renovi-rawe i opremuvawe na Klubot na pen-

zionerite vo Del~evo se vlo`eni1.135.000 denari.

Vo izve{tajot se potencirani siterealizirani aktivnosti na Zdru`eni-eto i negovite organi i tela za mina-togodi{niot period. Posebno se pote-ncirani u~estvoto i postignatite re-zultati na regionalnite i republi~-kite sportski natprevari.

Istaknata e i aktivnosta na sekci-ite i Aktivot na penzionerki vo kul-turno-zabavnite i rekreaktivnitepriredbi i zgolemeniot broj na u~es-nici na ednodnevnite penzionerskiekskurzii za poseta na kulturno-is-toriskite znamenitosti vo RepublikaMakedonija.

Za ovaa godina se predvideni 13 ek-skurzii i vikend sredbi na penzione-rite od Del~evo, me|u koi i poseta namanastirskite kompleksi vo Berovo,vo Kriva Palanka, vo Kratovo, vo Oh-rid i drugi mesta.

V. Manevski

ZP Del~evo

Odr`ano tretoto redovno sobranie

Na 20.03.2018 godina, SobranietoZP Saraj, odr`a sednica so koja

rakovode{e pretsedatelot Baki Ba-kiu, a na koja prisustvuvaa i ~leno-vite na IO, ~lenovite na NO, pretse-datelite na ogranocite, na komisiite,pretsedatelkata na Aktivot na pen-zionerki, kako i gosti, me|u koi i di-

rektorot na UO na Fondacijata „Al-biz#.

Na sednicata bea razgledani Izve-{tajot za rabota i Finansiskiot iz-ve{taj za 2017 godina so izve{taj odNO, Odluka za usvojuvawe na Zavr{-nata godi{na smetka, kako i Finansi-skiot plan i Programata za rabota vo2018 godina.

Akcenti po site dokumenti dadepretsedatelot na Sobranieto BakiBakiu pri {to me|u drugoto, a kratkoobrazlo`enie dade i pretsedatelotna NO Hamit Bakiu, kako i pretseda-telite na komisiite: Bedri Tairi,Gani Ismaili i Dr. Jovan De~kov.

Prisustvoto na sednicata go zboga-tija i i dadoa pridones so svojata di-skusija: Stanka Trajkova, sekretar naIO na SZPM, Metodija Novkovski,pretsedatel na SZP na grad Skopje,Nijazi Xelili od ZP Gostivar, [a-ban Azizi, pretsedatel na IO od ZPTetovo, Sne`ana Mir~eska, pretse-

datel na Sobranieto na ZP \or~e Pe-trov kako i pretstavni~kata od CrvenKrst, Aleksandra Trendevska.

Akcenti i obrazlo`enie za rabota-ta na Zdru`enieto dade pretsedate-lot na IO Mahir Duraku.

Od razgledanite dokumenti i oddiskusiite, be{e zaklu~eno deka ZPSaraj, mo{ne uspe{no gi ostvariloprogramskite opredelbi vo 2017 go-dina.

Site dokumenti za koi rasprava{eSobranieto bea mo{ne pozitivno oce-neti i ednoglasno usvoeni me|u koi iProgramata i Finansiskiot plan zarabota vo 2018 godina. B.B.

ZP Saraj

Mo{ne uspe{na 2017 godina

REKLAMI PENZIONER plus 116 mart 20186

SOGLEDUVAWAPENZIONER plus 116 mart 2018 7

Problematikata na penziskiot sistem vo na-{ata zemja od den na den stanuva se poaktu-

elna poradi zgolemuvawe na buxetskite sredst-va za redovna isplata na penziite za {to ednaod glavnite pri~ini e transformacijata na pen-ziskiot sistem vo tri stolbovi. Vo prviot dr`a-ven penziski fond namesto 18 se vlo`uvaat 12procenti od penziskiot pridones. Vo ovoj fondse registrirani nad 310 000 korisnici na penzi-

ja. Vo vtoriot stolb zadol`itelno ~lenuvaat si-te koi se vrabotile od 2003 godina i vo nego sevlo`uvaat 6 procenti od penziskiot pridones.Tretiot stolb s¢ u{te ne funkcionira.

Ovaa problematika stana posebno naglasenaaktuelna tema vo mediumite poradi predlogotna Me|unarodniot monetaren fond za zgolemu-vawe na starosnata granica za penzionirawe od62 na 65 godini za `eni i od 64 na 67 godini zama`i. Pritoa se predlaga i usoglasuvaweto napenziite da se vr{i spored inflacijata, a ne iso prosekot od poka~uvaweto na platite. Sesmeta deka na toj na~in FPIOM }e se stabilizi-ra i oti toa e soglasno so zemjite na Evropskataunija.

Sublimiraj}i gi dosega{nite javni iska`uva-wa mo`e da se konstatira deka glavno predlo-zite na MMF i na Svetskata banka se neprifat-livi i vo javnosta se iznesuvaat golem broj za-bele{ki. Sojuzot na sindikatite na Makedonija (SSM)

kategori~no e protiv zgolemuvaweto na staros-nata granica za penzionirawe i se zalaga osno-va za penzionirawe pokraj vozrasta da bide irabotniot sta`. Sindikatot na upravata na pravosudnite

organi i zdru`enija na gra|ani (UPOZ) predlagaduri tri mo`nosti za odewe vo penzija: `eni soostvaren raboten sta` od 35 godini, a ma`i od40 godini, bez razlika na vozrasta i za dvetekategorii; so 59 godini i `eni i ma`i pod uslovda imaat nad 30 odnosno 35 godini raboten sta`i da ima mo`nost za otkup na sta` 5 godini predodewe vo penzija. Konferencijata na slobodni sindikati na

Makedonija (KSS) uka`uva deka zgolemuvawetona starosnata granica za penzionirawe negativ-no }e vlijae ne samo vrz rabotnicite tuku i vrzkompaniite i ekonomijata. Tie negativno se iz-jasnija i za zgolemuvaweto na pridonesot od 2otsto za {to spored niv treba da postoi konsen-zus me|u rabotodava~ite. Ovoj sindikat se zala-ga da se vovede i beneficiran sta` za trudoin-tenzivni niskoplateni rabotni mesta i da sevovede mo`nost za predvremeno penzionirawe. Protiv prodol`uvawe na godinite za pen-

zionirawe javno se izjasnija i nezavisnite sin-dikati na grade`nite rabotnici, na kamionxii-te i drugi. Razli~ni stavovi vo vrska so ova imaat i

ekspertite za ovaa oblast vo na{ata zemja. Ima analiti~ari {to se zalagaat za poste-

peno zgolemuvawe na starosnata granica no i napridonesite, a isto taka i eksperti koi so pravouka`uvaat deka vo narednite godini kako rezul-tat na prirodnite procesi problemot na nedos-tigot na sredstva vo PIOM }e se namaluva.

Vo Ministerstvoto za trud i socijalna poli-tika i vo Vladata na Republika Makedonija zaovaa problematika se pravi analiza, no pred-log-re{enija dosega nema. Vo vrska so ova mini-sterkata Mila Carovska potencir{e deka pen-ziite i penziskiot sistem se stabilni i dekasredstva za penziite se obezbedeni i tie }e bi-dat redovno ispla}ani bez isklu~ok.

„Ona na {to rabotime zaedno so Ministers-tvoto za finansii e da se izgradi penziskifond {to e nezavisen od buxetski sredstva.Za toa }e izlezeme so paket merki {to }e da-dat efekti na sreden i dolg rok. Merkite {to}e gi predlo`ime }e bidat otvoreni za javnai ekspertska debata. Dupkata vo PIOM po~na-la da raste od 2009 godina koga iznesuvala 9milijardi denari, dodeka deneska e 30 mili-jardi. Ova, pred s¢ se dol`i na toa {to se na-maluva stapkata na pridonesi, bez pritoa daimame zgolemuvawe na brojot na vraboteni,kako bi se nadomestila razlikata koja{to sesozdala. Ova e celosno proma{ena merka. Ne-zakonski se zgolemuvaat penziite, pau{alno,i se kreiraat aktivni politiki za vrabotuva-

we {to gi praznat fondovite bidej}i se oslo-bodeni od pla}aweto pridonesi. Zatoa i Fon-dot e vo vakva situacija. Na site idei koi sezboruvaat vo javnosta, se mo`ni mnogu varija-cii, na primer na edna grupa da im se dozvolida odat podocna vo penzija, a na druga da odatporano. No najdobro e da se podgotvi celiotpaket, pa potoa da se diskutira. Komplicira-no e i naedna{ da se vrati nazad stapkata napridonesi. Edno ne{to ne dava rezultati. Mo-ra da se dogovori paket koj{to }e napravi pe-nziskiot sistem da ne zavisi od politi~kavolja#, - istakna ministerkata Carovska.

Spored na{e sogleduvawe Vladata treba dase gri`i za dostoinstvena penzija na sega{nitei na idnite penzioneri. Zgolemuvaweto na sta-rosnata granica za odewe vo penzija najmnogu }egi pogodi rabotnicite od trudointenzivnitegranki kako i ste~ajcite, koi sega{nite usloviza penzionirawe gi ~ekaat so netrpenie. Re{e-nie za odr`liv penziski fond treba da se baravo zgolemuvawe na brojot na vrabotenite vo na-{ata zemja i vo zgolemuvawe na platite na osi-gurenicite, kako i vo zajaknuvaweto na ekonomi-jata. So toa }e se zgolemi i prilivot na potreb-nite sredstva vo Fondot. Sega 1,9 osigureniciobezbeduvaat sredstva za penzija na 1 penzio-ner, {to ne e dovolno i poradi toa za redovnaisplata na penziite se koristat i buxetski sre-dstva, {to e redovna praktika vo re~isi sitedr`avi od porane{niot JU-prostor. Toa go pri-menuvaat pove}e zemji so daleku povisoko nivona ekonomska produktivnost i socijalen stan-dard. Takov e primerot vo Slovenija - ~lenka naEU kade {to brojot na penzionerite e okolu 25otsto od vkupnoto naselenie, dodeka kaj nas e 15otsto. Treba da se ima predvid i podatokot dekadosega re~isi nitu edna zemja od na{iot regionnema zgolemuvawe na starosta za penzioniraweod 67 godini. Zgolemuvaweto na vozrasta vo Hr-vatska se planira duri od 2030 godina, vo CrnaGora za ma`ite od 2025, a za `enite od 2041 god-ina. Sli~ni se sogleduvawata i vo Srbija i vodrugi zemji. Eve i nekoi drugi sporedbeni fakti.Dodeka vo Evropa dol`inata na `ivotniot vek e80,6 godini vo Republika Makedonija e pet godi-ni pomalku, evropskiot prose~en vek na koris-tewe penzija e okolu 22, a kaj nas e okolu 16,5 go-dini.

Treba da se ima predvid i faktot deka prodo-l`uvaweto na starosnata granica za penzioni-rawe kaj nas }e bide nova ko~nica za vrabotuva-wa, osobeno za mladi kadri {to i bez toa e go-lem problem. Posebno }e bidat pogodeni i ogro-mniot broj rabotnici koi za niski i neredovni

primawa rabotat na te{ki rabotni mesta i ima-at potreba {to poskoro da se penzioniraat. Vo-edno, vo rabotata so stareeweto se gubi produk-tivnosta i finansiskata efikasnost. Na toauka`uvaat i svetskite iskustva. Bidej}i e pro-dol`en `ivotniot vek, a deca ima se pomalku,pove}e zemji demografski se postari i toj trend}e prodol`i vo narednite decenii. Denes vosvetot ima okolu 750 milioni lu|e postari od 60godini, {to e nad 10 otsto od vkupnata popula-cija, a do 2050 godina se o~ekuva toj broj da sezgolemi na nad 2 milijardi {to }e bide nad 20otsto od populacijata.

Vo socijalna dr`ava kako {to e RepublikaMakedonija treba da se vodi smetka da ne se zgo-lemuva i jazot pome|u najniskata i najvisokatapenzija. Spored zakonot za usoglasuvawe na pen-ziite od 1 januari 2018 godina tie se zgolemuva-at za 1,69 otsto, bidej}i od utvrdenite podatocina Dr`avniot zavod za statistika procentot zazgolemuvawe na `ivotnite tro{oci sporedbenona prvoto so vtoroto polugodie od minatata god-ina iznesuva 0,77, dodeka za isplatenite plati0,92 otsto. Zgolemuvaweto na site penzii od 1,69otsto }e se isplati so martovskata penzija napo~etokot na mesec april. Pri toa ednokratno}e se dobie i razlikata za januari i fevruari.

Vo 2018 godina SZPM svojata aktivnost i na-tamu }e ja fokusira za podobruvawe na standar-dot i uslovite za `ivot na penzionerite, za po-dobra zdravstvena za{tita, za so`ivot, za uspe-{no organizirawe na tradicionalnite 23 po redsportski penzionerski natprevari i 16-ti reviina pesna, muzika i igri, za piknik-sredbi, za{irewe na me|unarodnata sorabotka i drugiprogramski zada~i. Sekako, nema da izostane izgolemuvaweto na humanitarnite aktivnosti. Neslu~ajno SZPM, 2018 ja proglasi za Godina nainkluzija za stari lica, bidej}i nivnata vklu-~enost vo site nivoa vo op{testvoto e mnoguzna~ajna.

Vo zdru`enijata na penzionerite - ~lenki naSZPM i vo Sojuzot, pri krajot na ovaa i po~etokna idnata godina }e se odr`at izbori za novirakovodstva, za {to na{eto Sobranie usvoipreporaki. Se o~ekuvaat fer i demokratski iz-bori so kadrovski provetruvawa i osve`uvawa,no bez partiski vlijanija i drugi pritisoci.

Zalagawata na site vo SZPM e da bidat iz-brani najdobrite, najsposobnite i najiskusnitekadri vo interes na site 260.000 penzioneri na-{i ~lenovi.

Dragi Argirovski,pretsedatel na SZPM

Od na{ agol

Reformi na penziskiot sistem da, no ne na {teta na sega{nite i idnite penzioneri

Datumi na odr`uvawe na reviite na pesni, muzika i igri i sportski natprevariP L A N

na odr`uvawe na reviite na pesni, muzika i igri za 2018

Red.broj ZP u~esnici vo Revijata po regioni Datum i doma}in1. ZP: Kumanovo, Solidarnost - Aerodrom, 20-ti april,

Kriva Palanka, ^air, Centar - Skopje i Kratovo. ^air2. ZP: Ohrid i Debrca, Gostivar, Ki~evo, Makedon. Brod, 28-mi april,

Vev~ani, Struga, Debar i Centar @upa i Labuni{ta. Makedonski Brod3. ZP: Gevgelija, Veles, Negotino, Kavadarci, Bogdanci, 5-ti maj,

Dojran, Valandovo i Demir Kapija. Gevgelija4. ZP: Voeni penzioneri, Kisela Voda, Gazi Baba, 8-mi maj,

Saraj, OVR i Ilinden. Kisela Voda5. ZP: Karpo{, \or~e Petrov, Tetovo, [uto Orizari, 10-ti maj,

Butel i Taftalixe. \or~e Petrov6. ZP: Vinica, Ko~ani, Makedonska Kamenica, 12-ti maj,

Del~evo, Berovo i Peh~evo. Makedon. Kamenica7. ZP: Strumica, Probi{tip, [tip, Sv. Nikole, 15-ti maj,

Zletovo, Radovi{ i Kon~e, Novo Selo i Lozovo. Radovi{ i Kon~e8. ZP: Demir Hisar, Bitola, Prilep, Resen i Kru{evo 17-ti maj, Kru{evo9. 8-ta Republi~ka revija na pesni, muzika i igri

}e se odr`i vo Dom na ARM - Skopje 5-ti juni, Skopje

P L A Nna odr`uvawe na sportskite igri za 2018

Red. ZP u~esnici na sportskite igri po regioni Datum i doma}inbroj

1. Gostivar, Tetovo, Saraj, \or~e Petrov, Karpo{, 19-ti maj,Taftalixe i OVR Taftalixe

2. Centar, Kisela Voda, ^air, Solidarnost - Aerodrom, Ilinden, 22-ri maj,Gazi Baba, Butel, [uto Orizari i Voeni penzioneri Centar

3. Radovi{ i Kon~e, [tip, Strumica, Sveti Nikole, 23-ti maj,Lozovo i Novo Selo Strumica

4. Bitola, Prilep, Resen, Kru{evo i Demir Hisar 29-ti maj, Bitola

5. Kavadarci, Veles, Negotino, Dojran, Gevgelija, 30-ti maj,Bogdanci, Demir Kapija i Valandovo Demir Kapija

6. Kumanovo, Kratovo, Kriva Palanka, Probi{tip, Zletovo 31-vi maj, Kratovo7. Ohrid i Debrca, Struga, Debar i Centar @upa, Ki~evo, 9-ti juni

Makedonski Brod, Vev~ani i Labuni{ta Vev~ani8. Ko~ani, Berovo, Peh~evo, Vinica, Makedonska Kamenica 16-ti juni,

i Del~evo Ko~aniRepubli~kata penzionerska sportska olimpijada }e se 1-vi septemvri, odr`i vo Skopje Skopje

Na 21 fevruari ovaa godina vo salata za sostanoci na ZP Sv.Nikole se odr`a sve~ena sednica na IO na ZP op{tina Ilin-

den i ZP op{tina Sveti Nikole, po povod potpi{uvaweto na Spo-godbata za sorabotka. Idejata za potpi{uvawe na Spogodbata zasorabotka i zbratimuvawe be{e donesena minatata godina na 18avgust koga be{e odr`ana zaedni~ka sednica na dvete Zdru`enija.

Spogodbata vo sve~ena atmosfera ja potpi{aa, od strana na ZPIlinden pretsedava~ot na Sobranieto Vase \eorgievski, a od ZPSveti Nikole pretsedatelot na IO Nikola Atanasov. Na sednica-ta bea prisutni ~lenovi na IO od dvete Zdru`enija, kako i grado-na~alnikot na op{tina Sveti Nikole, Sa{o Velkovski i potpre-dsedatelot na IO na SZPM Saltir Karovski. Po srde~no dobre-dojde upateno do gostite, pretsedatelot Atanasov ja pro~ita Spo-godbata i izrazi `elba za uspe{na i plodna sorabotka. Gradona-

~alnikot na op{tinata Sa{o Velkovski srde~no gi pozdraviprisutnite, i so vidno zadovolstvo istakna deka go poddr`uvapotpi{uvaweto na Spogodbata za sorabotka i deka lokalnatasamouprava sekoga{ i za site problemi, }e izleze vo presret i}e go podr`uva ZP Sv. Nikole. Potpretsedatelot Saltir Karo-vski, isto taka, gi pozdravi prisutnite i re~e deka sorabotka-ta pome|u zdru`enijata e korisna za razmena na iskustva i re-{avawe na zaedni~ki problemi. Pozdrav, dobri `elbi, sre}a iuspeh vo ponatamo{nata sorabotka, so odbrani zborovi, do pri-sutnite upatija i pretsedatelot na IO na ZP Ilinden BlagojaAtanasovski i pretsedava~ot na Sobranieto Vase \eorgievski.Vo znak na dosega{noto razbirawe i uspe{na sorabotka i `elbaza u{te pouspe-{na, pretsedatelot Nikola Atanasov im dodeliBlagodarnici na gradona~alnikot Sa{o Velkovski, na potpretse-

datelot Saltir Karovski i na pretsedatelot Blagoja Atanasovski.Celta na dvete zdru`enija e razmena na iskustva vo rabotata,

sorabotka vo pove}e aktivnosti, vospostavuvawe na prijatelskiodnosi i drugo. V. Petru{eva

ZP Sveti Nikole

Potpi{ana Spogodba za zbratimuvawe

TRIBINA PENZIONER plus 116 mart 20188

Na deveti mart 2018 rabotnata gru-pa za rabota na inicijalniot tek-

st na Zakonot za penzinersko organi-zirawe, odr`a raboten sostanok. Toae aktivnost {to kako zada~a e dadenaod Izvr{niot odbor na SZPM. Vo ra-botnata grupa se vklu~eni visokostru~ni iskusni kadri i toa: StankaTrajkova, Fidan~o Stoev, SvetolikNikolov, Ilija Adamoski i Mentor]oku. Posebno vnimanie se posveti napotrebata od donesuvawe na posebenZakon za penzionersko organizirawevo odnos na op{tata pravna ramka naZakonot za zdru`enija i fondacii,ocenuvaj}i deka takov Zakon e potre-ben bidej}i penzionerskata oblast

ima mnogu specifi~nosti. Tie speci-fi~nosti se: nad 300.000 penzionerikako celna grupa; potreba od vovedu-vawe po pravilo - teritorijalenprincip vo organizirawe na zdru`e-nijata; uslovi za nivno formirawe;ekonomi~nost i racionalnost; re{a-vawe na pra{aweto na Registrirana-ta organizacija za solidaren fond idrugi pra{awa koi }e go unapredatpenzionerskoto organizirawe.

Podgotveniot tekst }e bide razgle-dan od Pravno - ekonomskiot forum, apotoa i od Izvr{niot odbor na SZPM,koj }e opredeli i javna rasprava predzdru`enijata na penzioneri.

S.T.

Vo Slu`ben vesnik na R. Makedoni-ja broj 35 od 23 fevruari 2018 go-

dina objaven e Zakonot za izmenuvawei dopolnuvawe na Zakonot za penzis-ko i invalidsko osiguruvawe.

Vo ~lenot 1 od izmenite vo krugotna osigurenicite se vra}a porane{-nata definicija na osigurenik indi-vidualen zemjodelec i vo zadol`ite-lno PIO se opfateni individualnitezemjodelci - obvrznici na danok oddohod od zemjodelska dejnost na koizemjodelskata dejnost im e edinstve-no zanimawe.

So ~lenot 4 od izmenite se utvrdu-vaat izemni i dopolnuvawe vo odnosna semejnata penzija koi glasaat:

„Pravo na semejna penzija po smrttana roditelot ima i dete so status nalice so invalidnost utvrden sporedpropisite za socijalna za{tita ipropisite za vrabotuvawe na lica soinvalidnost, bez ogled dali bilo iz-dr`uvano lice od osigurenikot ilikori-snikot na penzija.#

Po stavot 5 se dodavaat dva novistava koi glasat:

„Na dete so status na lice so inva-lidnost utvrden spored propisite zasocijalna za{tita i propisite zavrabotuvawe na deca so invalidnostkoe e korisnik na semejna penzija i

zasnova raboten odnos ili vr{i sa-mostojna dejnost spored propisite zavrabotuvawe na deca so invalidnost,a po koja osnova ima zadol`itelnosocijalno osiguruvawe mu se zapiraisplatata na semejnata penzija. Poprestanokot na zadol`itelnoto so-cijalno osiguruvawe prodol`uva is-platata na semejnata penzija.

Dete so status na lice so invalid-nost utvred so propisite za socijalnaza{tita i propisite za vrabotuvawena lica so invalidnost koe predsmrtta na roditelot zasnoval rabo-ten odnos ili zpo~nal da vr{i samo-stojna dejnost so zadol`itelno soci-jalno osiguruvawe, ima pravo na se-mejna penzija po smrtta na roditeloti prestanokot na rabotniot odnos ilivr{eweto na samostojnata dejnost.#

Vo odnos na beneficiraniot sta`se vr{i doprecizirawe na zakonskitere{enija vo utvrduvawe na rabotnimesta koi ne bile opfateni so Pra-vilnikot, toa da go vr{i Komisijataza revizija na rabotni mesta na koista`ot se smeta so zgolemeno traewe.Se ureduva deka revizijata na rabot-nite mesta se vr{i vrz osnova na pod-gotven elaborat izraboten po Meto-dologija koja ja donesuva ministerotza trud i socijalna politika.

So ovie izmeni i dopolnuvawa, za-konodavecot navleguva i vo regulati-va koja se odnesuva na direktorot naFondot na PIOM, pa utvrduva deka voslu~aj koga e iste~eno vremeto za koese imenuva direktor, a po raspi{ani-ot javen konkurs ne e izvr{en izbor nadirektor, Upravniot odbor donesuvaodluka za imenuvawe vr{itel na do-l`nosta direktor do imenuvawe di-rektor po raspi{aniot javen konkurs,no ne podolgo od {est meseci. Na od-lukata za imenuvawe na vr{itel nadol`nosta direktor, soglasnost davaVladata na Republika Makedonija.

Analiziraj}i gi izvr{enite izmenii dopolnuvawa proizleguva zaklu~o-kot deka tie pretstavuvaat realnapotreba vo odnos na vra}aweto nastarata definicija za individualni-te zemjodelci vo krugot na osigureni-cite, izmenite i dopoluvawata vo od-nos na ostvaruvawe pravo na semejnapenzija na dete so invalidnost e li-beralizirawe odnosno doprecizira-we na uslovite za ostvruvawe na ovapravo, a odredbite vo odnos na vre-meno vr{ewe na funcijata - direktore so cel da se nadmine vakumot vo vr-{itel na direktorskata funkcija.

Stanka Trajkova

Izmenuvawe i dopoluvawe na Zakonot za PIO

Neodamna Komisijata za zdravstvo i socijalna politikapri SZPM na sedmata sednica rasprava{e za aktivnos-

tite i merkite za podobruvawe na zdravjeto na penzioneri-te nazna~eni kako prioritetni zada~i i vo Programata zarabota na SZPM vo 2018 godina. Be{e istaknato deka SZPMpokrenuva barawa, javni prezentacii i diskusii i davapredlozi do Ministerstvoto za zdravstvo, Fondot za zdra-vstveno osiguruvawe na Makedonija, Ministerstvoto zatrud i socijalna politika, instituciite od oblasta na so-cijalnata politika i drugi organizacii, so cel da se podo-bruvaat uslovite vo koi `iveat penzionerite vklu~itelnoza za~uvuvawe na zdravjeto i za lekuvawe. Na sednicatabe{e usoglasena i usvoena Programa za realizirawe na ak-tivnosti koi }e pridonesat penzionerite mnogu pove}e dabidat vklu~eni vo site pozitivni slu~uvawa vo op{test-voto. Naglaska be{e stavena vrz sorabotkata so organiza-cijata na Crveniot krst kako i so loklanata samoupravakako prvo nivo na intervencija, a se istakna deka ovaa go-dina u{te pogolemo vnimanie }e se posveti i vrz volonte-rskoto anga`irawe „Od nas - za vas#. Vo tek e i proektot„Inkluziva - M# posveten na preventivata na zdravjeto napenzionerite, a vospostavena e sorabotka i so organizaci-jata „Ajde Makedonija# ~ija glavna aktivnost e nahranuvawe

na gladnite. Za konkretno vklu~uvawe na penzionerite vo socijalni i

humanitarni aktivnosti dadeni se nasoki volonterite i

ogranocite na zdru`enijata vo razni formi da privlekuva-at penzioneri vo svoite kulturno-umetni~ki dru{tva, pe-ja~ki grupi, horovi, vo raznite sportski aktivnosti i nat-prevari i sli~no. Za afirmacija na ovoj proekt podgotven ei plakat. Ilija Gligorov

Komisija za zdravstvo pri SZPM

Novi aktivnosti za podobro zdravjeOd aktivnosti na SZPM

Podgotovka na inicijalentekst za Zakon za penzionerskoorganizirawe vo RM

Celosno }e bide smeneta krovnatakonstrukcija, }e se renoviraat

prostoriite na zdru`enieto, klubotna penzionerite, a celiot objekt }edobie i termofasada.

- Celiot proekt za rekonstrukcijana zgradata }e bide finansiran odFondacijata Saint - Gobain Initiatives isproveden od fondacijata „Habitat#, aaktiven u~esnik so 25 % e i op{tina-ta Kavadarci. Ova e prva rekonstruk-

cija po 70 godini. Objektot vo koj naj-golemiot del e stanben prostor, goposeduva zdru`enieto na penzionerii istiot }e dobie sosema nov lik. De-novive startuvaa rabotite za vnatre-{na rekonstrukcija i renovirawe naprostoriite. ]e sleduva i zamena nastarite so novi pvc prozorci, a vosledniot ~ekor }e se renovira krov-nata konstrukcija, po {to zgradata }edobie i termofasada, so {to }e se za-

{tedat do 30% od pot-ro{uva~kata na ener-gija. Realizacijata naProektot }e trae ednagodina, - informirapretsedatelot na ZPKavadarci Risto An|u-{ev.

Spored An|u{ev sorekonstrukcijata naobjektot }e bide opfa-ten i Klubot na penzi-oneri koj se nao|a vo

prizemjeto. Ova kat~e vo koe naj-golemiot del od denot, pripadniciteod tretata doba go pominuvaat vo igrana karti, domino i tabla, ne samo {to}e dobie nov lik, tuku }e obezbedi ipove}e prostor.

Ova e prv proekt poddr`an od Fon-dacijata Saint - Gobain Initiatives voMakedonija, a iznosot na donacijata e41.000 evra. Vo aktivnostite za reko-

nstrukcija dopolnitelno }e se vklu-~at i grupa na studenti od Fakultetotza Arhitektura vo Skopje koi }e bidatzadol`eni za podgotovka na tehni~-kata dokumentacija. Studentite }eimaat obvrska i da gi educiraat pen-zionerite vo vrska so energetskataefikasnost i odr`uvawe na domot.

- Mnogu naskoro }e se menuva i kro-vnata konstrukcija na Klub 2, koj se

nao|a vo krugot na Zdravstveniot dom,vo koj zdru`enieto poslednite rekon-strukcii gi prave{e pred desetinagodini, no toga{ ne be{e rekonstrui-ran pokrivot. Sega se razgleduvaatponudite, pa naskoro o~ekuvame i ta-mu da po~nat rabotite, so {to i ovojobjekt }e bide obnoven i za{titen odprokisnuvawe, - veli An|u{ev.

M. Mladenova

ZP Kavadarci

Se renovira zgradata na zdru`enieto

Na 24 fevruari 2018 godina vo sa-lata za sostanoci pri ZP Bitola

se odr`a sve~ena sednica so koja seodbele`a 65 godi{noto postoewe na

Zdru`enieto na penzioneri invalidiod Bitola. Zdru`enieto na invalidiod Bitola kako svoj den na osnovawe goodbele`uva 31 mart. Sve~enata sed-nica ja otvori i so prigoden govor seobrati pretsedatelkata na Zdru`eni-eto, Violeta Nastevska. Vo ponata-mo{niot tek na sednicata daden e iot~et za raboteweto vo minatata go-dina.

- Postoeweto na organizaciite nainvalidi {irum svetot, a i kaj nas,datira u{te od 1953 godina. Imeno, na4 oktomvri vo Belgija be{e osnovanaMe|unarodna zaednica na invalidipod imeto „FIMITIK#, so {to se otvo-ri patot za za{tita na invalidite natrudot vo op{estvoto. Ottoga{, i pozavr{uvaweto na rabotniot vek inva-lidite na trudot organizirano delu-vaat vo svoite zdru`enija, so cel po-dobruvawe na nivniot socijalen sta-tus. Imame sorabotka so site srodnizdru`enija od na{ata zemja, kako {toe primerot so ZP Bitola, so koe imamene samo isklu~itelna sorabotka, tukui mnogu zaedni~ki aktivnosti, - ista-kna pretsedatelkata Nastevska.

Na krajot od sednicata, na istakna-ti i aktivni ~lenovi, delegati na So-branieto, im bea dodeleni blagodar-nici. Za dosega{nata uspe{na sorabo-

tka blagodarnici im bea dodeleni ina pokaneti gosti. So doa|aweto nanovoto rakovodstvo od pred nepolnagodina, koga za pretsedatel na zdru-

`enieto be{e izbranana Violeta Na-stevska i potpretsedatel Nikola Ma-tevski, se po~uvstvuva vistinsko raz-dvi`uvawe vo ~lenstvoto. Se vozob-novija nekoi porane{ni aktivnosti, noi se dodadoa novi sodr`ini.

- Vo sekoj pogled nastojuvame da imizlezeme vo presret na na{ite ~leno-vi, se razbira, vo ramkite na na{itemo`nosti. Se obiduvame vo na{iteaktivnosti da vklu~ime i aktivirame{to pove}e penzioneri. Sorabotkataso ostanatite penzionerski zdru`e-nija e odli~na i }e prodol`ime da janeguvame taa tradicija - podvle~e po-tpretsedatelot Nikola Matevski.

Inaku, vo sostav na Zdru`enietodeluva i Aktiv na `eni, koj e ~len naAktivot na `eni na Makedonija osno-van vo 1997 godina vo manastirot Le-{ok vo Tetovo. Aktivot na `eni, koj e~len na SZIT - KIP pred dva mesecija proslavi 20-ta godi{nina od svoe-to osnovawe.

- Pokraj redovnite aktivnosti, neo-damna vo mesec dekemvri, Svetskiotden na hendikepirani lica, vo Bitolabe{e organizirana sredba na koja u~e-stvuvaa delegati od site srodni Zdru-`enija od Republikata, - istakna ednaod poaktivnite aktivisti, Poli Mar-kova. Dobre Todorovski

ZIP Bitola

65-godi{en jubilej

Vo nekoi zemji babite i dedovciteprimaat nadomest od dr`avata do-

kolku gi ~uvaat svoite vnuci, dodekaroditelite se na rabota, bidej}i sesmeta za golema dragocenost nekoj dagi zgri`i so golema qubov de~iwata,nameto da bidat noseni vo gradinkiili drugi instucii. Babite i dedovci-te se mnogu potrebni za pravilen i ha-rmoni~en razvoj na vnucite. Tie dode-ka se sosvoite dedo i baba u~at mnoguod niv, pa duri i ako retko gi gledaat.Doka`ano e deka korista od vakvotome|ugeneracisko dru`ewe e dvostra-na. Vsu{nost, malite de~iwa se tera-pija za povozrasnite, a i povozrasniteim se mnogu potrebni na decata. Sodru`eweto so svoite babi i dedovcitie se izgraduvaat i potvrduvaat, a i}e nau~at mnogu ne{ta od niv. Vozras-nite lu|e imaat izgradeno avtoritet,koj kolku i da se izbegnuva e potrebenza da se izgradi cvrsta i stabilna li-~nost. Ako qubovta n¢ vrzuva me|useb-no, toga{ i misleweto i vospituvawe-to na na{ite deca od povozrasnite }eni bide od osobena va`nost.

Sovremeniot `ivot donese mnoguprednosti, no vo isto vreme im odzedemnogu ne{ta na lu|eto od site genera-cii. Dru`eweto na razli~nite gene-racii, koe porano se smetalo kako ne-{to prirodno, denes go nema vo neko-ga{nata mera. I nemaweto bliski ro-dnini vo mestoto na `iveewe negati-vno se odrazuva na psihata kaj sekoj

~ovek. Zatoa so radost poka`ete im gina va{ite deca i vnuci mestata kade{to ste se rodile, zboruvajte im zarodninite koi nemale mo`nost da gizapoznaat, poka`uvajte im sliki odva{eto minato, od va{eto semejstvo.Zboruvajte, ne ja premol~uvajte svojatamladost i temelite na koi ste se gra-dele! Vie ste onie koi vo najgolemamera gi sozdavate vrednostite na koise gradat slednite generacii! Ne pre-mol~uvajte gi omilenata prispivnapesna i prikazna so koi ste go sozda-vale svojot pozitiven odnos kon sve-tot. Vie ste ~udoto i tajnata koja gipovrzuva vekovite i godinite so svoe-to pametewe i qubov. Decata sakaatda otkrivaat tajni. Sozdadete ja pro-letta so tainstveniot i vol{eben, soni{to zamenliv, dopir me|u svoetodetstvo i detstvoto na va{ite vnuci.Qubovta se sostoi prvenstveno od se-bedavawe i nikoj ne mo`e da qubi i dase ~uvstuva ispolnet i realiziran ka-

ko kompleten ~ovek, ako ne se daruva.Poka`ete im go toa na va{ite vnuci.Eden den tie za toa }e vi bidat mnogublagodarni.

Toa {to }e se do`ivee vo mladostai detstvoto se nosi cel `ivot vo sr-ceto. Denovive nasekade niz socijal-nite mre`i se ra{iri del od emisija-ta za edna stara `ena, penzionerka odRusija, koja po penzioniraweto se vra-tila vo rodnoto mesto. Sega taa `iveeednostaven selski `ivot poln so spo-koj i veselost. No, toa po {to taa sta-na poznata vo cel svet e {to koga eze-roto dobro }e zamrzne, si gi stava nanozete mnogu odamna kupenite lizgal-ki i se lizga po povr{inata na zamrz-natoto ezero, kako nekoga{ vo dets-tvoto.

Na internet isto taka mo`ete da japro~itate i prikaznata za eden pen-zioner - volonter od SAD koj volon-tira vo bolnica na neonatologija. Tojgi zema vo pregratka, gi miluva i impee na bebiwata koi od nekoja pri~inaimaat pre~ki vo razvojot. Gi lekuva sosvojata qubov i vnimanie. Postoi iklip za edna stogodi{na babi~ka, kojae dobra {iva~ka i vremeto go pominu-va vo {iewe obleka koja ja daruva nasroma{nite, a dodeka {ie, gi pee pes-nite koi gi nau~ila u{te koga biladete. Se razbira deka postojat i drugivakvi pou~ni primeri za qubovta me|umladite i vozrasnite i vrskite me|umladosta i starosta. M. Beleva

Babite i dedovcite se najdobrite vospituva~i

REKLAMIPENZIONER plus 116 mart 2018 9

HRONIKA PENZIONER plus 116 mart 201810

Zdru`enieto na penzioneri Kar-po{ novata 2018 godina ja zapo-

~na so zasileno tempo i raznovid-ni aktivnosti vo site oblati nadejstvuvaweto. Komisijata za kul-turno-zabaven `ivot za pouspe{ennastap na reviite izgotvi svojaprograma i u{te vo januari gi za-po~na podgotovkite. So golema po-svetenost i anga`iranost rabotati komisiite za sportsko-rekrea-tivni aktivnosti i zdravstvena za-{tita, kako i Aktivot na penzioner-ki.

Pretsedatelot na Sobranieto Jo-van Ginovski istaknuva deka vo siteklubovi na penzioneri po ogranocite,a osobeno vo „Vlado Tasevski# sekoj-dnevno vrie od aktivnosti. Najpose-ten e od qubitelite na drevnata ig-ra, a na{iot foto-objektiv go priv-le~e {ahovskiot dvoboj pome|u pret-sedatelot na Ogranokot Trifun Do-nev i 13-godi{niot „{ahovski majs-tor# Krste Lazarov. Ova mlado mom~evo pridru`ba na negovata edna godi-na povozrasna sestri~ka Jovana, re-~isi sekojdnevno pri vra}aweto odu~ili{te go posetuvaat klubot i odi-gruvaat po nekoja partija so dedov-cite {ahisti.

- I vo drugi aktivnosti i oblasti janeguvame me|ugeneraciskata sorabot-ka i vzaemnoto pomagawe me|u staritei mladite na koi im gi prenesuvameiskustvata i pozitivno vlijaeme vrz

nivnoto izgraduvawe - veli pretse-datelot Ginovski.

Vo posebno kat~e od prostorijatazateknavme i nekolku penzionerki odAktivot, koi po povod Denot na `ena-ta izrabotuvaa rakotvorbi, praveamartinki i razni ukrasi.

- Dvapati nedelno tuka se sobira-me i razgovarame, razmenuvame mis-lewa, ne{to izrabotuvame, a ~estosobirame obleka, igra~ki i drugi ne-{ta za decata so posebni potrebi voDSU za rehabilitacija i obrazovaniei taka korisno i humano go ispolnu-vame vremeto - veli Lile Andonovs-ka, istaknuvaj}i gi imiwata na najak-tivnite penzionerki: Marijana Cvet-kovska, Mirjana Spirova, Docka @ep-~evska, Olga Piska~eva i MaricaStevkova.

Klubot raboti od 10 do 14 ~asot, anave~er vo gi otvora vratite i za Fo-lklornata grupa koja intenzivno sepodgotvuva za nastap na regionalnatarevija i najavuva prijatno iznenadu-vawe. M. D.

^lenovite na KUD "Veseli penzioneri# pri ZP Probi{-tip celosno se posveteni na na{ite tradicii i obi~ai.

Qubovta kon izvornoto tvore{tvo im stana opsesija pa du-ri i privatnite dru`ewa gi posvetuvaat na tradicional-noto peewe, igrawe i svirewe.

Podgotovkite za godina{nive nastapi gi zapo~naa u{tevo dekemvri, minatata godina. Ottoga{ kontinuirano ra-botata na dva proekta za nastapite na penzionerskite fo-lklorni revii, festivalite vo na{ata dr`ava i nadvorod nea, kako i u~estvoto na op{tinskite manifestacii or-ganizirani od op{tinata ili domot na kulturata. Obi~ai-te, izvornite instrumenti i nosii, `enskoto vikoi~ko pe-

ewe i drugite pridru`ni izvorni elementi se sostavendel od programite {to gi podgotvuvaat.

Pokraj nastapite po razni povodi, ~estopati si odr`u-vaat i privatni sedenki i dru`ewa koi naj~esto doa|aatspontano. Vo presret na novogodi{nite praznici, vo svojotklub si organiziraa prednovogodi{no dru`ewe. Se razve-selija i so gajdi i kavali se ispeaja pove}e izvorni melo-dii od sredinite od koi doa|aat. Vedna{ potoa ja odbele-`aa i Stara Nova godina, pove}e poznata kako Vasilica.Ovoj pat se be{e vo znak na starite obi~ai. Se dele{e Va-sili~arsko lep~e so pari~ka i se izbra noviot kum StevoEfremov. Se pee{e se igra{e i so mnogu smei se splotijanovodojdenite ~lenovi koi se priklu~ija na dru{tvoto iso voode{uvawe izrazija zadovolstvo {to vo idnina }ebidat del od ovaa vesela dru`ina, koja i po drugi povodiznae da organizira i realizira prijatni zabavi i dru-`ewa. M. Zdravkovska

ZP Probi{tip

Verni na tradiciite

Aktivot na penzionerki ve}e tretagodina po red ja odbele`uva „Si-

rna Nedela” odnosno Nedelata predPro~ka, pred Veligdenskte posti. Ovaa manifestacija ve}estanuva tradicionalna. Godinava manifestacijata se odr-`a na 19.02.2018 godina vo razgranokot Dame Gruev. Na ma-nifestacijata prisustvuvaa pove}e od 80 penzionerki odsite razgranoci na ZP \or~e Petrov. Pokraj penzionerki odZdru`enieto, na manifestacijata prisustvuvaa i penzion-erki od ZP Saraj i ZP Taftalixe.

Na prisutnite penzionerki im se obrati Sne`ana Mir-

~eska, pretsedatelna Sobranieto kojagi pozdravi prisut-nite, a posebno gos-tite od drugite zd-ru`enija. Isto ta-ka, Mir~eska upati

blagodarnost kon site penzionerki koi dadoa svoj pridonesvo zbogatuvawe na manifestacijata.

Verica Mi{kova, pretsedatel na Aktivot na penzioner-ki pri ZP \or~e Petrov i Dafina Dimi{kovska, isto takaupatija blagodarnost kon site penzionerki {to doniraasvoi doma{ni specijaliteti na beli peciva, doma{ni piti,baklavi i razni drugi prehranbeni proizvodi. Manifesta-cijata be{e prosledena so igra, pesna i muzika. V.M.

Na 27-mi fevruari vo Domot na ARM voSkopje be{e promovirana tretata kniga,

romanot „Zore# na Mendo Dimovski. Promo-torite Liljana Pandeva, Vasil Tocinovskii Qup~o Todorovski - Upa, za avtorot i zaromanot zboruvaa mo{ne inspirativno {topredizvika posebno vnimanie i interes kajmnogubrojnite qubiteli na pi{aniot zbor.

Iako avtorot Mendo Dimovski za sebe ve-li deka ne e pisatel tuku pi{uva~, sepakmora da mu se priznae poznavaweto na pi-{uva~kiot zanaet. Sigurno, ne slu~ajno tojglavniot lik vo romanot „Zore# tokmu taka go narekol. ^i-sta metafora za `ivotot. No toj Zore se preziva, ni po-malku ni pove}e, Robevski. Vsu{nost, mo`e da go nosi koei da e prezime, no avtorot ja pro{iruva metaforata odnegovoto ime. Odi od edna krajnost vo druga. Zora i ropst-vo. Glavniot lik go rastrgnuva tokmu me|u svetlinata i te-mninata vo `ivotot. Me|u ubavoto i lo{oto. Me|u qubovtai smrtta. Taka i po~nuva romanot. So `iv zakopan vo temnagrobnica na grobi{tata vo Belgrad. Ottuka reminiscentnoavtorot ne zapoznava so `ivotot na Zore do toj mig i so ne-govata `ivotna cel: da go pronajde grobot na svojot tatko.Taa potraga }e go vodi `ivotniot pat na Zore. Blagodare-nie na taa potraga, avtorot ne vodi niz vremeto. Stanuvasvedok na edno vreme. So eden izvonredno `iv, sve` i ra-zigran jazik, svesno ili ne go zapoznava ~itatelot so po-liti~koto, ekonomskoto i socijalnoto milje na re~isi ed-en vek. Oti tuka ne e samo prikaznata na Zore, tuka e iprikaznata za odeweto vo tu|a vojska na negoviot tatko, zanegovata ~udna ve}e stanata legenda - smrt, za borbata nanegovata samohrana majka da gi odgleda svoite dva sina, zasamoodr`uvaweto i probivaweto vo `ivotot ne samo na

Zore, tuku i na negovoto semejstvo. So eden zbor, Mendo Dimovski niz prikaznata za Zore, go

opi{uva Balkanot so site negovi znajni i neznajni vojni iborbi. Gi opi{uva i site negovi `eni, edna bogata paletaod razli~na proviniencija. Avtorot na momenti duri i soizvesna doza na humor, iako na Zore sigurno vo tie momen-ti ne mu bilo do smeewe, ni go opi{uva i qubovniot `ivot,a niz nego i odnosot kon devojkata, `enata, brakot, deca-ta. O~igledno e deka Dimovski napi{al kratok biografs-ki roman. Zna~i, nema istra`uvawa po pi{ani dokumenti,nema prebaruvawe po istorijata i memorijata. Se e takakako {to ka`uva Zore vo fabulata.

No, naracijata, jazikot, ritamot, intonacijata, toa ve}ene e Zore, toa e Mendo Dimovski. Toj od „^ekorewa niz`ivotot” i „Jas#, odnosno od publicistika i memoaristikaodi na edno drugo ramni{te - prozaistika, odnosno vlegu-va vo umetni~kata literatura.

Stilot mu e svojstven, sloboden, bez robuvawe na jazi~-nite normi, so isprevrteni mesta na zborovite, mo{ne re-dok i svojstven za negoviot izraz.

L.P.

Romanot „Zore# na Mendo Dimovski

Me|u svetlinata i temninata vo `ivototAktivnosta i humanosta na umetni-

kot - penzioner @ivko Popovski -Cvetin mu stana pove}e od `ivot. Ne-govata aktivnost e tolku golema {tove}e ne e vozmo`no da se sledi i pri-ka`uva. Toj cve}eto go zema kako os-noven motiv na svoeto slikarstvo, za

da dade svoj prilog kon op{tata borbana ~ove{tvoto za mir i kulturen nat-prevar me|u narodite. Negovoto cve}ee sinonim na najblagorodnite ~ove~kiemocii kakvi {to se qubovta, radostai prijatelstvoto. Na{eto makedonskocve}e presozdadeno niz likovnata vi-zura na Popovski }e se nao|a vo racete

na mnogu svetski dr`avnici, artisti,poeti, pisateli i mirotvorci.

Taka, na 2-mart po inicijativa napoznatite umetnici Gordana Vin~i} iIgor Qubov~evski, @ivko Popovskibe{e gostin na ART simpoziumot kakoeden nov vid na forum i kako inicija-

tor so potpisite na site umetnici odMakedonija, Srbija, Grcija, VelikaBritanija, Saudiska Arabija, Turcijai drugi, se pu{ti po koj znae koj patporakata na mirot po nadojdenitevodi na Vardar, vo blizina na Arhe-olo{kiot muzej vo Skopje. Isto taka,vo op{tinata Aerodrom be{e otvo-rena ART-odaja, kade pokraj drugiteu~esnici na izlo`bata dominiraalikovnite tvorbi na Cvetin.

Misijata na @ivko Popovski pro-dol`uva i vo OU, kade vo prisustvo

na u~enici i nastavnici od mnoguevrops-ki zemji, vo ramkite na ERAZ-MUS - programata, se odr`a likovnarabotilnica, pri {to na site u~esniciim bea podareni sliki, a sekoja zemja}e pu{ti poraka za mir vo svoite vodi:Bosfor, Dunav, Crno More itn.

S.C. Sotirovska

Aktivnosti na @ivko Popovski - Cvetin

TRAJKO SAVESKIpretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdru`enieto na penzioneri Karpo{ - Skopje

Po~ina Trajko Saveski, pretsedatel na Izvr{niot od-bor na Zdru`enieto na penzioneri Karpo{ - Skopje. Sa-veski be{e eden od poistaknatite pretsedateli od zdru-`enijata na penzioneri pri SZPM, koj so svoeto anga`i-rawe, posvetenost i odgovornost vo izvr{uvaweto nasvojata dol`nost, ostavi traen beleg vo istorijata naZdru`enieto na penzioneri Karpo{. Kako pretsedatel na

Izvr{niot odbor, kako iskusen aktivist i borec za statusot i pravata napenzionerite, toj go odbele`a vremeto {to go pomina vo ova zdru`enie. ]eostane zapameten i po svojata re{itelnost i pridonesot za {ireweto nasorabotkata so drugite zdru`enija na penzioneri vo na{ata zemja.

SZPM

IN MEMORIAM

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina XI - broj 116mart 2018 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:

Dragi Argirovski (pretsedatel)Besnik PocestaSaltir KarovskiStanka TrajkovaGido Boj~evskiLena SemenakovaPavle SpasovD-r Vele AleksoskiGruica ManasievE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:

Kalina Slivovska - Andonovaglaven i odgovoren urednik;Mendo Dimovski,zamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Cvetanka Ilieva Baki Bakiu,Spirko Nikolovski,Vadije ZendeqiDimitar ^avdarov

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:

SZPM Bul. "Ko~o Racin”br. 14 - SkopjeP.fah. 440

Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: vesnik@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:Tome Angelovski

Pe~ati:Poligrafsnab DOOEL Skopje

Distribucija: "Nova Makedonija#

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot sepla}a danok spored posebnanamalena dano~na stapka.

PENZIONERplus

Tradicionalno vo mesec mart poznat kaj narodot kako„BABA MARTA# postojat razni obi~ai. Kaj isto~nite nar-

odi vo mesec mart se odbele`uva i po~etokot na novata go-dina, bidej}i vo toj mesec se budi prirodata, se see, sesadi. Eden od obi~aite e izrabotka i nosewe na martinki,ukrasi napraveni od crven i bel konec koi se nosat zasre}a, zdravje i qubov vo pove}e zemji, me|u koi e i na{atazemja, Republika Makedonija.

Penzionerki - volonterki se vklu~ija vo izrbotka na ma-rtinki vo Dnevniot centar na Crveniot krst na grad Skopjekoi bea izlo`eni na Humanitarniot bazar „SRE]NA BABAMARTA#, koj se odr`a na 1-vi mart 2018 godina vo objektot„Vero Xambo#. Na bazarot martinkite se prodavaa po sim-boli~na cena, a sobranite sretstva se nameneti socijalnozagrozeni lica od tretata doba. Vklu~uvaweto na penzio-nerkite vo ovaa ubava tradicija na izrabotuvawe martinkie pridones vo odr`uvawe i prenesuvawe na tradicijata sopromocija na nematerijalnoto kulturno nasledstvo, koja voizminative godini kako obi~aj be{e podzaboravena. Denesmartinkite {to gi pravat penzionerkite se raznovidni, vo

razli~ni formi i oblici. Gi ima kako ma{-ni~ki, cvetovi, top~iwa, alki, sme{ni fi-guri~ki i drugo.

Koga stanuva zbor za martinkite intere-sen e podatokot deka tie postoele u{te pred

pojavata na hristijanstvoto. Crvenata boja ozna~uvala qu-bov, a belata po~etok, ~esnost, ~istota, radost i iskrenost.Penzionerkite znaat da napravat martinki bidej}i edno odgolemite do`ivuvawa vo nivnoto detstvo bile i martin-kite, koi im gi podaruvale pred mnogu godini nivnite majkii babi, a tie vo nivno vreme im se raduvale i gordo gi nose-le. Martinkite tradicinalno se nosat na rakata, na vratoti na drugi delovi od teloto ili na oblekata. Tie pridone-suvale da ima beri}et i plodna godina, pa zatoa lu|eto gizaka~uvale na drvjata i tie tamu ostanuvale se do rascutu-vawe na drvoto. Imalo i drug obi~aj: martinkata se noselase dodeka decata nemalo da vidat lastovi~ka. Toga{ jastavale pod nekoj kamen vo dvorot so nade` deka lastovi-~kata }e im ostavi vo zamena podarok. Taka i bilo. Pod ka-menot nao|ale skromni podaroci: {nolki, tantelki, moli-v~iwa, boi~ki koi gi ostavale naj~esto nivnite babi. Takvabila toga{ „me|ugeneraciskata sorabotka# koja nosela ra-dost na site, za razlika od denes koga za `al kako da zab-oravivme da se raduvame na malite ne{ta.

B.M.

Penzionerkite pravea martinkiza Humanitaren bazar

ZP Karpo{

Kontinuirani aktivnosti vo site oblasti

ZP \or~e Petrov

„Sirna Nedela#

REKLAMIPENZIONER plus 116 mart 2018 11

IZBOR NA ALBANSKI PENZIONER plus 116 mart 201812

Më 16 mars 2018, është mbajturmbledhja e shtatë e Kuvendit të

LSHPM. Në mbledhje pos delegatëvekanë marrë pjesë edhe kryetari i Këshi-llit mbikëqyrës Mitre Stojanovski dhekontabilisti i LSHPM Petar Andreevski.Në mungesë të arsyeshme të BesnikPocestës, kryetar i Kuvendit të Lidhjes,me mbledhjen ka drejtuar delegati më imoshuar i Kuvendit të LSHPM ShabanSabriu. Pas aprovimit të rendit të ditës,së pari është shqyrtuar Raporti për pu-nën e LSHPM dhe organet dhe trupat,për vitin e kaluar 2017. Fjalën hyrëse e

ka dhënë Salltir Karovski, nënkryetar iKE të LSHPM, si përgatitës , në të cilinai ka dhënë theksime nga raporti, res-pektivisht i ka theksuar aktivitetet më tërëndësishme në vitin 2017. Gjatë disku-timit është konstatuar se Raporti ështëgjithëpërfshirës dhe si i tillë është apro-vuar.

Më pastaj, është zhvilluar diskutimrreth Propozim - Raportit financiar përtë hyrat dhe të dalat sipas Planit finan-ciar për vitin 2017. Për këtë Raport ka

dhënë sqarime edhe Këshilli mbikëqy-rës i LSHPM. Për konstatimet dhe vle-rësimet e KM ka folur kryetari i KM Mit-re Stojanovski i cili ka potencuar se nëvitin 2017 Lidhja ka punuar në mënyrëracionale dhe me nikoqirllëk. Pas sqari-meve të tij, Vendimi për Llogarinë përfu-ndimtare për vitin 2017 i LSHPM ështëaprovuar njëzëri. Ky vendim do të shpa-llet edhe në "Penzioner plus" dhe nëueb faqen e LSHPM.

Para të pranishmëve janë sqaruaredhe Rekomandimet për qëndrimet nëzgjedhjet në Lidhje dhe Shoqatat e pen-

sionistëve në vitin 2018/2019. Këto re-komandime kanë për qëllim që të zgjid-hen kuadro të afta profesionale dhe mepërvojë të cilët do të drejtojnë në vitet eardhshme katërvjeçare.

Në mbledhje për anëtarë të rinj të Ku-vendit janë zgjedhur Velan Stojkovskidhe Bllagoja Arsiq. Me diskutimet e tyrekanë kontribuar: Krum Stamenkov, Sta-nka Trajkova, Dragi Argirovski, KalinaS. Andonova, Mendo Dimovski, RistoAngjushev etj. K. S. Andonova

Më nëntë mars 2018, grupi punuespër punimin e tekstit nismëtar të Li-

gjit për organizimin pensionist, ka mbaj-tur takim pune. Ai është aktivitet që sidetyrë i është dhënë nga Këshilli ekze-kutiv i LSHPM. Në grupin e punës janëpërfshirë kuadro të larta profesionaleedhe atë: Stanka Trajkova, Fidanço Sto-ev, SfetolikNikollov, Ilija Adamovski dheMentor Qoku. Kujdes i veçantë i ështëdhënë nevojës për sjelljen e Ligjit të ve-çantë për organizimin pensionistë në ra-port me kornizat e përgjithshme juridiketë Ligjit për shoqata dhe fondacione, du-ke vlerësuar se Ligj i tillë është i nevoj-shëm nga se lëmi i pensionistëve ka

shumë specifika. Specifika të tilla janë:mbi 300.000 pensionistë si grup qëlli-mor; nevoja për sjelljen në të vërtetë nërregull - parimin territorial të organizimittë shoqatave; kushtet për formimin e ty-re; ekonomizimi dhe racionalizimi; zgjid-hja e çështjes e Organizatës së regjis-truar për fondin solidar dhe çështje tëtjera të cilat do ta përparojnë organiziminpensionist.

Teksti i përgatitur do të shqyrtohet ngaForumi juridik ekonomik, ndërkaq, mëpas edhe në Këshillin ekzekutiv tëLSHPM, i cili do të organizoj edhe disku-tim publik në Shoqatat e pensionistëve.

S.T.

Vitin e kaluar 2017, punën e SHP Çair e ka karakterizuarvetëdija dhe maturia në harxhimin e mjeteve, me çka ësh-

të arritur që të ketë masivitet në aktivitetet. Si barometër i një

politike tillë janë mjetet e kursyera të cilat mbarten për realizi-min e aktiviteteve në vitin në vijim me çka njëherësh pasqyronpunën me nikoqirllëk pa shkurtuar aktivitetet e planifikuara.Këto ishin shenjat kryesore të cilat u paraqitën në Kuvendin eSHP Çair, që është mbajtur më 5 mars 2018. Në mbledhje kamarrë pjesë Metodija Novkovski, kryetar i LSHP të qytetitShkup. Ai ka drejtuar fjalë lavdëruese për punën me sukses

dhe me nikoqirllëk të Shoqatës me ç'rast ka theksuar suksesete arritura dhe angazhimet edhe të LSHP të Shkupit.

Në mbledhje me të cilën ka udhëhequr Isen Zeqiri, kryetari Kuvendit të SHP Çair, janë shqyrtuar: Llogaria përfundimtarepër vitin 2017, Plani financiar për vitin 2018, Raporti për punëne Shoqatës në vitin 2017, Programi për punë për vitin 2018dhe Raporti i Komisionit mbikëqyrës të cilat njëzëri janë pranu-ar dhe aprovuar. Për detyrat programore, fjalën hyrëse e bëriMentor Qoku, kryetar i SHP Çair.

- Pothuajse në të gjitha aktivitetet, vitin e kaluar, kemi arrit-ur rezultate të lakmueshme. Disa aktiviteteve duhet t'ju japintheks të veçantë, siç janë, revyali folklorik, ndërkaq, këtë vitjemi nikoqir i Revyalit regjional të muzikës, këngëve dhe valle-ve, si dhe i garave sportive, aktivizim i grupit muzikor, organiz-im të ekskursioneve, ligjërata me karakter edukativ e të tjera.Këto aktivitete janë element i rëndësishëm për aktivizimin epensionistëve - ka thënë Mentor Qoku. Me diskutime dhe pro-pozime konstruktive për rezultate më të mira në vitin 2018 ka-në marrë pjesë: Mane Manev, Pero Milenkovski, TodorIliev,Rauf Hamidi e të tjerë. Konkluzion në këtë mbledhje ishte ajoqë rezultatet e arritura janë vepër e të gjithë pensionistëve tëShoqatës.

Vasil Paçemski

Ministrja për punë dhe politikë socialeMila Carovska, që para tre muajve

kishte paralajmëruar hapjen e punktit nëStrugë për personat e pa strehuar dheata shëndetlig. Punkti është në funksionnga dhjetori, ndërkaq, do të punojë derinë fund të marsit të këtij viti dhe siguronshërbim 24 orësh. Për këtë janë angaz-huar voluntarë nga Kryqi i Kuq të cilëtkujdesen për pranimin e të interesuarve,- sqarojnë kryetari Novica Shuminovs-

ki dhe sekretarja Adhurime Dauti të ci-lët i takuam para punktit në pushimorene Kryqit të Kuq "Solferino" në Strugë.

- Gjatë qëndrimit në punkt të pastre-huarit dhe shëndetlig persona pleq, ma-rrin veshje të pastër, haje të ngrohta, embajnë higjienën e tyre dhe marrinmbrojtje komplete të ndihmës së medi-cinës të cilën e siguron pushimorja eKryqit të Kuq "Solferino", - ka thënë drej-toresha Natasha Hiohi.

Ekipet mobile të Kryqit të kuq janë tëpërgatitur për pranimin e të pastrehëve.Ashtu ishte pranuar edhe një personnga fshati Burinec i cili kishte ngelur nëfshatin e tij ku bora kishte arritur lartësi-në mbi 75 cm. Numri i personave të tillënë Strugë është i ndryshueshëm, porparamendohet se nuk është më i madhse dhjetëra.

Stojan Kukuneshovski

Në vitin e kaluar, në SHP Tetovë, du-ke i falënderuar punës me nikoqirl-

lëk dhe të sjelljes me kujdes me mjetetfinanciare, është realizuar kursim mbi600.000 denarë. Këto mjete, bashkëme ata të vitit 2016, janë diku rreth 1.4milion denarë. Këto mjete mbarten nëvitin vijues, ndërkaq për përdorimin etyre do të vendosin organet dhe trupat eshoqatës.

Ishin këto konstatime nga mbledhja eKuvendit të SHP Tetovë, që është mbaj-

tur më 21 shkurt të këtij viti, në të cilënjanë shqyrtuar edhe tregues të tjerë fi-nanciar të të hyrave dhe të dalave. Seështë punuar shumë me kujdes memjetet disponuese financiare është vër-tetuar edhe nga Raporti i Këshillit mbi-këqyrës, që gjithashtu ishte objekt ishqyrtimit. Në fjalën e tij hyrëse, kryetarii Kuvendit Stojan Sokolovski, ka kon-statuar se të ardhurat e Shoqatës janërealizuar me 99,74 për qind, që ështëndikim i parashikimeve reale të mjete-

ve, ndërkaq, harxhimet kanë qenë të re-alizuara me 85,20 për qind çka e ilustro-jnë fotografinë e financimit.

- Në këtë mënyrë, është përmirësuarbaza materiale e shoqatës dhe janë pë-rmirësuar kushtet për punë të mëtejme.Apeloj që të mbahet një trend i tillë i pu-nës materiale - financiare, por në asnjëmënyrë në kursimin e mjeteve për akti-vitetet programore, - ka nënvizuar So-kolovski.

Duke i mbartur përmbajtjet nga shqy-rtimi për materialet financiare në degët,disa diskutues kanë theksuar se reaksi-onet kanë qenë të arsyeshme dhe seështë krijuar besim i plotë në drejtuesite shoqatës. Gojko Eftovski

SHP Strugë

Punkt për të pastrehuarit dhe shëndetlig

Sikurseçdo vit më parë, ashtu edhe tani, pothuajse në të gjithashoqatat - anëtare të LSHPM është shënuar 8 marsi, Dita ndë-

rkombëtare e gruas. Me këtë rast, janë organizuar ligjërata për roline gruas tek na dhe në botë, aktivitete humanitare, ligjërata për ush-qim të shëndosh, për sëmundje të cilat kryesisht e sulmojnë popul-latën e gruas e të tjera. Janë organizuar edhe shoqërime me këngëdhe valle në të cilat kanë marrë pjesë numër i madh pensionistesh,si dhe ekskursione në vend dhe fqinjësi. Në shënimin e kësaj festejanë angazhuar edhe organizata tjera, Kryqi i kuq dhe vetëqeveris-ja lokale. Organizatorë të këtyre aktiviteteve ishin aktivet e pension-isteve në korniza të programeve të tyre për punë në vitin 2018.Shënimi i festës gjithandej ishte me dinjitet me dëshirë që gruaja etë gjitha gjeneratave të përfshihet në të gjitha poret e jetës si njëndër shtyllat më kryesore të familjes dhe shoqërisë në tërësi.

Në shoqatat - anëtare të LSHPM

Shënim me dinjitet i Ditës së gruas

Shoqata e pensionistëve Komuna Sa-raj, më 20.03.2018, nën drejtimin e

kryetarittë Kuvendit BakiBakiu, ka mbaj-tur mbledhjen në të cilën kanë marrëpjesë edhe anëtarët e KE, anëtarët eKM, kryetarët e degëve, të Komisione-ve, kryetarja e Aktivit të grave si dhe my-safir të tjerë ndër të cilët edhe drejtori iKD i Fondacionit "Albiz".

Në mbledhje janë shqyrtuar Raportipër punë dhe Raporti financiar për vitin2017, me raportin nga KM, Vendimi përaprovimin e llogarisë përfundimtare, Pla-ni financiar si dhe Programi për punë nëvitin 2018.

Theksime për të gjitha dokumentet kadhënë kryetari i Kuvendit Baki Bakiu, icili, ndër të tjera ka kërkuar dhe kanëdhënë arsyetim edhe kryetari i KM Ha-mit Bakiu dhe kryetarët e komisioneveBedri Tairi, Gani Ismaili dhe Dr. JovanDeçkov.

Prezencën në mbledhje e pasuruandhe me diskutimet e tyrekanë kontribuaredhe mysafirët: StankaTrajkovska, sek-

retar e KE në LSHPM, Metodija Novkov-ski, kryetar i LSHP të qytetit të Shkupit,Nijazi Xhelili, kryetar i SHP Gostivar,

Shaban Azizi, kryetar i KE i SHP Tetovë,Snezhana Mirçevska, kryetare e Kuven-dit të SHP Gj. Petrov si dhe përfaqësue-sja nga Kryqi i Kur Aleksandra Trendev-ska.

Theksime dhe arsyetim për punën e

Shoqatës ka dhënë edhe kryetari iKëshillit ekzekutiv Mahir Duraku.

Sipas dokumenteve të shqyrtuara dhediskutimeve, është sjellë konkluzion seSHP Komuna Saraj, me shumë sukseska realizuar përcaktimet programore nëvitin 2017.

Të gjitha dokumentet të cilat ka shqyr-tuar Kuvendi janë vlerësuar shumë poz-itive dhe njëzëri janë aprovuar ndër tëcilat edhe Programi dhe Plani financiarpër punë në vitin 2018. B.B.

SHP Tetovë

Kursimi me punë nikoqirllëku

SHP Çair

Punë e pasur dhe me suksesNga aktivitete të LSHPM

Përgatitje e tekstit nismëtar të Ligjitpër organizimin pensionist në RM

Me rastin e 7 Marsit - Ditës së Mësu-esit, me ftesën e Këshillit nismëtar

të Shoqatës të pensionistëve të Stru-gës, Shoqata e pensionistëve e Kuma-novës, nëndegët Komunës së Likovës,organizuan shëtitje njëditore në këtëqytet.

Në këtë shëtitje kanë marrë pjesë tëgjitha nëndegët e Komunës së Likovësme 21 pensionistë dhe 2 nga Kumano-va. Shumica e pjesëmarrësve ishin ve-teranë të arsimit. Fillimisht në ora 8 e

15 minuta u nisëm për rrugë për në qy-tetin e bukur të Strugës.

Në ora 10 e 30 minuta pensionistëtarritën afër hotelit Drin në Strugë, dhepas takimit të pensionistëve të të gjithadegëve shqiptare në republikën e Ma-qedonisë, në ora 11 e 15 minuta karva-ni i të ftuarve vizitoi objektin e parë të

shkollës shqipe në Strugë. Në ora 11 e30 minuta karvani vazhdoj drejt shkol-lës fillore “Murat Labunishti" në fshatinLabunisht, ku përcjellën programin fes-tiv të përgatitur nga nxënësit e kësaj sh-kolle.

Në ora 13 - të, pensionistët shkuannë drekë, sponsor i të cilës ishte GajurLLoga nga Livadhia. Gjatë drekës, tubi-min e përshëndeti Resul Bekteshi, pas-taj vijuan paraqitjet e përfaqësuesvenga të gjitha degët e shoqatave të

pensionistëve që ishin të pranishme nëkëtë takim. Në emër të shoqatës të pe-nsionistëve të Kumanovës, tubimin epërshëndeti Hulusi Saliu, dhe nga ora16-të filluan rrugëtimin e kthimit për Ku-manovë ku u arrit në ora 20 e 30 mi-nuta.

Hulusi Saliu

Në Strugë për Ditës e Mësuesit

SHP Saraj

Vit shumë i suksesshëm 2017Mbledhja e 7 e Kuvendit të LSHPM

Është realizuar më tepër se e parapara

Faqen e redaktoi Baki Bakiu

Rosat po laheshin në një lumë të madh. Dhelpra posillej bregut herë më lartë e herë më poshtë. Nuk gux-onte të hyjë në ujë. Dikur u tha:

- Lum ju që dini not. Sikur të më mësoni edhe mua,do të më kishit bërë nder të madh.

Rosat i thanë: - Besa ne jemi të lumtura që ti nuk di të notosh. Sikur

të dije not, dihet se çka do të na kishte gjetur. Pra, mëmirë që nuk di not. Ti shih punën tënde e na tonën.

Dhelpra dhe rosat

ZDRAVSTVOPENZIONER plus 116 mart 2018 13

Bademot otsekoga{ bil mnogu cenetporadi svoite golemi blagodati po

zdravjeto, zatoa negovoto odgleduvawese pro{irilo i po Sredozemjeto. Vo 18vek {panskite misioneri go donele voKalifornija, koja vo me|uvreme stana-la edna od najgolemite proizvoditelina badem vo svetot. Postojat dva vidabadema: sladok badem - toa e onoj kojre~isi sekojdnevno go konsumirame, igor~liv koj po izgledot e ne{to malkupo{irok i pokratok od slatkiot, no egor~liv i zatoa ne se jade. Me|utoa go-r~liviot badem e odli~en izvor navitaminot V17. Kon sredinata na mi-natoto stoletie amerikanskiot biohe-mi~ar Ernst T. Krebs izdvoi hemiskasupstancija za koja se poka`a deka mo-`e da ja uni{ti kelijata na rakot.Stanuva zbor za vitaminot V17 koj senarekuva amugdalin ili laetril. IakoKrebs niz svoite istra`uvawa uspealda ja doka`e efikasnosta na laetri-lot, celiot koncept na lekuvawe narakot so pomo{ na nekakva vitaminskapodgotovka, nekoi go tretiraat kakoneto~en. Spored voobi~aeniot obra-zec, nabrzo e podignata masovna kam-pawa protiv toj evtin i lesno dosta-pen lek, vtemelena na tvrdeweto dekavitaminot V17 e isklu~itelno opasenbidej}i sodr`i cijanid.

Pritoa, nekako zaboravile da spo-menat deka hranata koja sekojdnevno jakonsumirame isto taka sodr`i mnogu-brojni prirodni otrovi, pa s¢ u{te sme`ivi i zdravi, blagodarenie na goliotfakt deka koli~inite na toksini koigi vnesuvame vo organizmot ne se {te-tni za zdravjeto. Zabranite i zastra-{uvawata vrzani so upotrebata na vi-taminot V17 i ne se za ~udewe, imaj}ipredvid kolku lu|e dobro `iveat vrzosnova na prihodite od proizvodstvoi proda`ba na farmacevtski lekoviza rak.

Za sre}a, me|u lekarite s¢ u{te imaentuzijasti koi vo tekot na izminatitegodini vo praktikata uspeaja da go po-tvrdat Krebsoviot koncept i taka daizlekuvaat mnogu zaboleni od ovaabolest. Zanimlivo e da se napomne ideka vrz osnova na pove}e istra`uva-wa e vostanoveno deka Eskimite, pri-padnicite na plemeto Hunza, kako ipripadnici na nekoi izolirani zaed-nici {irum svetot koi konsumiraat

hrana bogata so vitamin V17, nikoga{ne zaboluvaat od rak.

Vitaminot V17 (laetril, amugdalin)e prirodna sostojka koja se nao|a vomnogu produkti. Amugdalinot prv pat eotkrien 1830 godina vo gor~liviot ba-dem. Ernst T. Krebs. Jr (1912-1996)bil hemi~ar koj prv go promoviralamugdalinot kako lek protiv rakot vopo~etokot na 1950 godina.

Kako vitaminot V17 vlijae na kan-cerogenite kletki?

Principot na dejstvuvawe e ednos-taven: kancerogenite kletki za svojotrast imaat potreba od ogromni koli-~ini na energija, odnosno od glikoza -{e}er. Koga go vnesuvate vo organiz-mot vitaminot V17, kletkite na rakotgi apsorbiraat molekulite na glikozaod vitaminot V17, a so enzimot beta-glukozidaz go otklu~uvaat benzalde-hidot i cijanidot od vitaminot V17,predizvikuvaj}i sopstvena smrt! Bla-godarenie na golemata koncentracijana enzimot beta-glukozidaz vitami-not V17 e izrazito smrtonosen za kan-cerogenite kletki, dodeka za ostana-tite zdravi kletki ne e toksi~en.Principot na rabotata na vitaminotV17 potsetuva na trojanskiot kow: ka-ncerogenite kletki se polakomuvaatza glikozata, a koga ja apsorbiraatbivaat terminirani.

Kako se upotrebuva vitamin V17 -Za preventiva, dovolno e redovno dase konumira hrana bogata so vitaminiV17. Na primer, ako izedete dnevnotri jabolka sose semkite, }e go snab-dite organizmot so dovolna koli~inaV17 za dnevna potreba. [to se odnesu-va do semkite od kajsii, zdraviot ra-zum nalaga deka odedna{ ne se jadatpove}e od {to bi izele sve`i kajsiivo tekot na denot. Od Krebsovoto ot-kritie vo 1952 godina do denes, se be-le`at nad iljada izlekuvawa na ma-ligni bolesti vo terminalna faza, sopomo{ na laetril. Pove}eto od nivopi{ani se vo 30-tina publikuvanitrudovi potpi{ani od ugledni lekari.Vo terapevtski celi laetril mo`e dase vnese vo organizmot so konsumira-we semki ili maslo od kajsija, ilipreku tableti i injekcii so laetril.V17 navistina bi mo`ele da go nare-~eme vitaminska bomba koja ima spo-sobnost da gi uni{ti kancerogenite

kelii, no ne smeeme da go ispu{timeod vid deka terapijata so toj vitaminsama po sebe nema da go izle~i rakot.^esto zdravstvenite problemi ne ter-aat vo potraga za prirodni re{enija. Itaka, na sopstveno ~udewe ~esto ot-krivame deka najdobrite re{enija popravilo se najednostavnite! Bademitese korisni i zdravi i sodr`at golemdel od dnevno prepora~anite koli~i-ni na vitamini, minerali, vlakna iaminokiselini. 100 grama bademi so-dr`at 22 grama jaglerodni hidrati odkoi 12 grama dietalni vlakna, {to e49% od potrebni vlakna dnevno. Vo100 grama bademi ima 21 gram belko-vini, {to e 42% od dnevno prepora~a-nite koli~ini za vozrasno lice. Vo100 grama bademi ima: 140% od prepo-ra~anite dnevni koli~ini na mangan,75% magnezium, 60% bakar, 50% fos-for, 130% vitamin E, 51% ribofla-vin (V2).

Prevencija od srcev udar - Bade-mite se bogati so mononezasiteni ma-sni kiselini. Toa e tip na kiselinikoi gi ima vo maslinovoto maslo i koise va`ni vo prevencija od srcev udar.Pove}e studii utvrdile deka sekoj-dnevnoto konsumirawe bademi go na-maluva rizikot od srcev udar od 30 do45%. Isto taka, doka`ano e deka na-vedenata kombinacija masni kiselini,vitamini i minerali vo bademite, po-maga vo namaluvaweto na lo{ite LDLmasnotii za 8 do 12 %.

Kontrola na {e}erot vo krvta -Nekolku istra`uvawa se napraveni socel da se utvrdi vlijanieto na bade-mite vrz nivoto na {e}erot vo krvta.Istra`uvawata poka`aa deka konsu-miraweto na 60 do 90 grama bademidnevno zaedno so hrana so visok gli-kemiski indeks go namaluva glikemis-kiot indeks na obrokot i nivoto na{e}erot vo krvta.

Antioksidansite vo bademot -Dene{niot nezdrav na~in na `ivotsozdava vo organizimot slobodni ra-dikali. Vo posledno vreme tie se pre-poznaeni kako pri~initel na se pove-}e bolesti pa i onie najte{kite - ma-lignite bolesti. Za da ja namalite ko-li~inata na slobodnite radikali i{tetata koja tie ja nanesuvaat, potre-bni ni se antioksidansi. Vitaminot Ee eden od antioksidansite koi }e vipomognat vo toa. 100 grama bademi do-nesuva duri 131% od dnevnite potre-bi od vitaminot E. T.G.

Iako poseduva brojni lekoviti svoj-stva, pove}eto lu|e za temjanot ne

znaat skoro ni{to.Vo ajurvedskata medicina, so godini

e vo upotreba za tretman za le~ewe naartritis, zazdravuvawe na ranite, re-gulirawe na hormonalniot status kaj`enite i za za{tita od patogeni mik-roorganizmi. Spored veruvaweto naAjurveda, sekojdnevnoto za~aduvawena domot so temjan nosi dobro zdravjena doma}inite, pi{uva "Nov svetskiporedok#...

Vo zemjite od Bliskiot Istok, dolgovreme se koristi za odr`uvawe na zd-ravjeto na usnata {uplina. Lu|eto odova podra~je xvakaat smola od temjan ina toj na~in go podobruvaat zdravjetona zabite i nepcata. Negovite antimi-

krobni svojstva gi spre~uvaat infek-ciite.

Na Zapad, temjanot e najdobro poznatpo svoite antivospalitelni svojstva,a najva`na sostojka mu se bosveliski-te kiselini. Temjanot efikasno ja ub-la`uva bolkata predizvikana od art-ritis bez da predizvika nesakaniefekti. Ja podobruva cirkulacijata,kako i protokot na krv preku krvnitesadovi o{teteni od vospalitelniteprocesi.

Istra`uvawata potvrdile deka ek-straktot, temjanov acetat, gi namaluvanevrolo{kite o{tetuvawa, deluvaprotiv depresija i napnatost, go nama-luva nivoto na holesterol i gi spre-~uva bolestite na krvnite sadovi. Voaromaterapijata se koristi za oslo-

boduvawe od stres, napnatost, histe-rija i depresija, bawa so maslo od te-mjan pomaga kaj menstrualnata bolka iinfekcii na urinarniot trakt. Tera-pijata so maslo, isto taka, dobro de-luva i na di{nite pati{ta. Toa poma-ga pri bronhitis, astma, sinuzitis, ~e-sti nastinki i alergii.

Dobro informirani tvrdat deka ma-sloto od temjan mo`e da pomogne volekuvawe ili ubla`uvawe na r~ewe-to, taka {to se ma~kaat vratot, gradi-te i delot okolu nosot. Masloto ne senanesuva koncentrirano, tuku razre-deno so baza na maslo ili voda.

Iako ne postojat poznati kontrain-dikacii, temjanot i negovite podgoto-vki treba da go izbegnuvaat hiperto-ni~arite. B.A.

Dali znaete kolku e mo}en temjanot?

Beliot slez e eden od glavnite bo-rci protiv nastinka i grip. So ve-

kovi nanazad, toj va`i za edno od naj-lekovitite rastenija na planetata, atoa ni malku ne e ~udno zatoa {to mo-}niot bel slez ja olesnuva ka{licata,gi ubla`uva simptomite na astma, gozajaknuva imunitetot, a se veruva dekaso negova pomo{ mo`e da se izle~at imnogu ko`ni zaboluvawa.

Beliot slez poteknuva od isto~naEvropa i od zapadna Azija, a denes toje rasprostranet {irum celata plane-ta. Negovite lekoviti svojstva se og-romni, a toa se dol`i na toa {to tojizobiluva so mnogu supstancii koi semnogu korisni za ~ovekovoto zdravje itoa: betain, aspargin, eteri~ni masla,rastitelni vlakna, masti, pektini,saharoza, fosfati, jagleni hidrati idrugo.

Vo prirodnata medicina naj~esto sekoristi korenot od bel slez koj se va-di vo prolet ili vo rana esen, vedna{po samoto cvetawe. Korenot dobro se

~isti, se se~e na polovina, a potoa sesu{i vo rerna na 40 stepeni. Vaka po-dgotveniot koren od bel slez mo`e dase koristi za pove}e zaboluvawa. Evenekoi od niv:

Pomaga protiv bolesti na di{ni-te pati{ta

Korenot od bel slez naj~esto se ko-risti za le~ewe na bolesti na di{ni-te pati{ta, astma, vospalenie na gr-loto i polesni vospalenija na belitedrobovi. Toj ima neverojatna sposob-nost vo potpolnost da go rastvori slu-zot i go pottiknuva i olesnuva negovo-to iska{luvawe. Beliot slez mo`e dago koristat lu|e od site vozrasti i ne-ma nikakvi kontraindikaci. Toa godoka`uva i faktot {to beliot slezmo`e da se dava i na bebiwa stari sa-mo nekolku dena koga imaat zatnat nos.

Pomaga prtiv ko`ni i o~ni infek-cii

Iako beliot slez e najpoznat posvojata lekovita mo} protiv respira-torni problemi, toj isto taka pomaga i

vo le~ewe na akni, ~irevi, egzemi iinfekcii na o~ite. Vo slu~aj na ko`nizaboluvawa beliot slez se mele i seme{a so voda so cel da se dobie pastakoja se koristi kako obloga na infi-ciranite mesta, rani, isekotini, ~i-revi, pa duri i na mesta koi se zabo-leni od psorijaza.

Korenot od bel slez mo`e da seupotrebuva i pri problemi so mo~-niot meur, gr~evi vo `eludnikot iproblemi so vareweto i digestivni-ot sistem.

M. Damjanoska

Rastenijata vo zatvoren prostor gozgolemuvaat prostorot, no mnogu

malku e poznato deka nekoi od niv mo-`at da bidat mnogu opasni po zdravje-to na lu|eto, osobeno po decata. Soko-vite na odredeni rastenija, koi se po-pularni kaj nas, mo`at da predizvika-at slepilo, gubewe na kosata ili se-riozni o{tetuvawa na bubrezite.

Ona {to e alarmantno e deka najza-grozeni se decata, za koi i malite ko-li~ini otrov mo`e da bidat mnogu ka-tastrofalni.

Ekspertite predupreduvaat deka odtri do deset otsto od truewata vopraktika se predizvikani od goltawena cvetovite ili plodovite na otrov-ni rastenija. Kaj decata ovaa brojkaiznesuva i do 50 procenti i se nao|avedna{ zad truewata so lekovi i he-mikalii koi se koristat vo domovite.

1. Difenbahija (Diffenbachia) - uk-rasna bilka koja e mnogu zastapena vona{ite domovi, stanovi, kancelarii.Taa e omilena sobna bilka, no e mnoguopasna. Ako se izli`e samo edno par~eod listot nastapuva jaka bolka na us-nite, a za edna nedela, ako ne se vni-mava, liceto mo`e da onemi. Ako sokotod ova rastenie navleze vo okoto, tojpredizvikuva slepilo. Pri bri{ewepra{ina od listovite mo`e da se po-javi crvenilo i ~e{awe na ko`ata.

2. Hortenzija - grmu{ka so drvenes-ti stebla na koi rastat nazabeni ova-lni listovi i golemi top~esti cvetovikoi mo`at da bidat beli, rozovi i ra-zni nijansi na crvena boja. Mo`e daporasne i do ~etiri i pol metri vo vi-sina. Iako cvetot izgleda kako da e odbajka, kako golem balon od pamuk, tojmo`e da predizvika bolki vo stoma-kot, pa duri i nekolku ~asa otkako }ego izedete. Pokraj toa, ~esti simptomise povra}awe, ~e{awe na ko`ata,slabost i potewe. Nekoi ispituvawa

poka`uvaat deka ako se izede cvetotod hortenzija mo`e da predizvika ko-ma, napadi sli~ni na epilepti~ni inepravilen protok na krv. Za sre}a, zaova postoi protivotrov.

3. Flamingov cvet - tropska bilkaso specifi~na forma so temnozeleniskrolni i mesnati listovi i naj~estoso crveni cvetovi. Ako se izedat de-lovi od ova rastenie mo`e da predi-zvika peckawe vo ustata koe so tekotna vremeto se zgolemuva i predizvi-kuva plikovi. Otrovot od nego vlijaena glasnite `ici i glasot mo`e da za-sipne. Ova mo`e da dovede do ekstre-mno bolni vnatre{ni otoci i izgore-nici vo sistemot za varewe, a isto ta-ka i do gu{ewe.

4. Fikus - poznat i pod imeto Ben-xaminovo drvo, fikusot e mnogu ~estaukrasna bilka, no vo nejzinite lisjaima mle~en sok koj e otroven. Postojatokolu 800 podvidovi na fikus, i vo ko-ntakt so koj bilo od ovie vidovi mo`eda dojde do otekuvawe i ~e{awe na ko-`ata. Ako dojde do truewe, neophodno eda se poseti lekar koj treba da vi pre-pi{e ne{to za alergii i vospalenija.

5. Paprat - Vo tekot na no}ta go ap-sorbiraat kislorodot i osloboduvaatjagleroden dioksid koj mo`e da dove-de do utrinski glavobolki bez nikak-va o~igledna pri~ina. Pokraj toa, isilniot miris od liljanite mo`at dapredizvikaat nesonica. Ovie raste-nija nikako ne smeete da gi ~uvate vosobite kade {to spiete.

6. Jagor~evina - Ova rastenie e somnogu dekorativen izgled, koe{to naprv pogled nalikuva na qubi~ica. Vokorenite na vlaknata na lisjata se na-o|a sekret po ime primin. Ako imate~uvstvitelni race, zadol`itelno za-{titete gi pri dopirawe na bilkata,bidej}i toa mo`e da predizvika seri-ozni promeni na ko`ata. B. Ang

Opasni sobni rastenija

Bademot i vitaminot V17

Beliot slez e efikasen lek

Postojano se ~uvstvuvate umorno ia-ko spored vas ne postoi nekoja od-

redena pri~ina. Vakvata sostojba oso-beno e prisutna na prolet koga organi-zmot e izmoren od studot, pote{kataishrana bez mnogu ovo{je i zelen~ukkako i podolg prestoj vo zatvoreniprostorii. No, postojat i drugi pri~i-ni koi ne gi znaeme. Eve nekoi:

Nenaspanost - Pri~ina broj edenzaradi koja naj~esto se ~uvstvuvameumorni e malku spiewe ili nenaspa-nost. Nedostatokot od son mo`e daima negativni posledici vrz koncen-tracijata i zdravjeto, Vozraznite tre-ba da spijat 7 do 8 ~asa, a pomladite 8do 10 ~asa vo zavisnost od vozrasta.Za dobar son odete na spiewe vo pri-bli`no isto vreme i isfrlete gi odsobata kompjuterot, mobilniot tele-fon i televizorot i drugo.

Apnea - Apnea se kratki prekini vodi{eweto naj~esto vo no}noto spiewe.Iako tie prekini vo di{eweto ne gismetate seriozni zaradi kusoto trae-we, tie sepak spieweto go pravat nek-valitetno. Apneata se javuva kaj lu|ekoi imaat pogolema telesna te`ina,kako i kaj postarata populacija. Za daja eliminirate apneata oslabnete,prestanete da pu{ite i spijte vo po-lo`ba vo koja di{nite pati{ta seslobodni.

Anemija - Anemijata e edna od vo-de~kite pri~ini za da se ~uvstvuvatepostojano umorni. Ako vo organizmotima nedostatok na `elezo, umorot etuka. Najnapred napravete analiza nakrvta i ako e taa pri~ina {to se ~uv-stvuvate umorno jadete hrana bogata so`elezo kako {to se meso, riba, gra-{ok, kajsii, kakao ili zemete dodato-ci vo vid na sirup, tableti ili inek-cii (vo pote{kite slu~ai i sostojbi).

Mnogu ispieni kafiwa - Kofeinotmo`e da ja zgolemi koncentracijata,no premnogu kofein go zgolemuva pul-sot na srceto, krvniot pritisok i voz-nemirenosta. Istra`uva~ite utvrdiledeka seto toa pridonesuva da se ~uvs-tvuvate umorno. Zatoa ne preteruvajteso konsumirawe, kafe, ~aj, ~okolado,kola napitoci i drugo.

Skriena urinarna infekcija - Akoimate urinarna infekcija treba daimate i nekoi simptomi. No ~esto ovieinfekcii imaat samo eden simptom:umor. Zatoa ako se ~uvstvuvate umornonapravete analiza na urinata i akoima bakterii pijte dovolno te~nost,zemete antibiotici i }e gi snema i

urinarnata infekcija i umorot. Depresija - Mnogumina mislat deka

depresijata e emocionalna bolest, notaa sozdava mnogu fizi~ki i zdravst-veni poremetuvawa: ~uvstvo na umor,glavobolka, gubewe na apetit... Ako se~uvstvuvate umorni pove}e od dve ne-deli barajte lek! No, pred da posegne-te po antidepresivi probajte da gosmenite na~inot na `ivot: {etajte,dru`ete se so pozitivni lu|e, slu{aj-te muzika ...

Nesoodvetna hrana - Pri~ina zaumor mo`e da bide i hranata. Zatoatreba da se zemaat izbalansirani ob-roci koi go odr`uvaat {e}erot vo krv-ta na normalno nivo i ne dozvoluvajtetoa nivo da padne.

Hipotiroidoza - Tiroidata go kon-trolira metabolizmot, brzinata sokoja organizmot ja konvertira hranatavo energija. Koga tiroidata e pomalkuaktivna i la~i pomalku hormoni, me-tabolizmot e usporen, procesot na so-zdavawe na energija e baven i energi-ja ima se pomalku, a kilogramite sezgolemuvaat. Ako e ova vo pra{awe,najprvo napravete test na krvta za dase utvrdi nivoto na hormoni koi gi la-~i tiroidata. Sintetski hormon e le-kot za da go snema umorot.

Dijabetis - Lu|eto koi ja imaat ovaabolest, se ~uvstvuvaat umorno zatoa{to {e}erot ja spre~uva energijata dadojde do site organi. Testirajte jakrvta i videte dali imate dijabetis.Tretmanot na ovaa bolest vklu~uvadieta, fizi~ka aktivnost i lekovi.

Dehidracija - Umorot mo`e da bideznak deka ste dehidrirani. Ako vre-meto e toplo, se nao|ate vo pretoplaprostorija, ve`bate ili ne{to rabo-tite, va{eto telo bara te~nost, voda,za da funkcionira i da se ladi. @ed-ta e prv znak za dehidratacija iakotaa i ne se javuva kaj postarata popu-lacija, a sepak organizmot e dehidri-ran. Zatoa pijte voda, ~aevi, sokovi...

Bolesti na srceto - Ako sekojdne-vno se ~uvsrvuvate umorni i toa traepodolgo vreme, mo`ebi ne{to ne e vored so srceto. Ako se ~uvstvuvate kogase {etate, se ka~uvate po skali, vr{-ite lesna doma{na rabota, pobarajtesovet od kardiolog, osobeno akote{kotiite se zgolemuvaat.

Istra`uva~ite tvrdat deka umorotvlijae i na estetskiot izgled na telo-to i likot. A koj nesaka da izgleda do-bro i odmoreno?!

M.D.

Zo{to se ~uvstvuvame umorni

REKLAMI PENZIONER plus 116 mart 201814

ZABAVAPENZIONER plus 116 mart 2018 15

Oti{ol nekoj na doktor i mu se po`alil:- Doktore, imam klaustrofobija, se pla{am od zatvorenprostor.- A koga prv pat zabele`avte deka ja imate bolesta?- Sino}a. Trgnav nakaj kafana i se upla{iv deka ezatvorena.

* * *- Alo, Radio Kumanovo?- Da, povelete, vo programa ste.- Slu{av li me svi s'g?- Da, da...- I u prodavnicu kude {to kupujemo mleko?- Da, ako slu{av Radio Kumanovo!- Pero, sine, ne kupuj mleko i sirewe, baba ti kupila!

* * *- Ja poznavate li mojata svekrva?- Da, zadovolstvo mi be{e da ja zapoznaam. Mnogu fina gospo|a.- Oh, toga{ toa ne e mojata svekrva.

* * *Epitaf na nadgrobna plo~a:"Ovde le`i mojata sopruga... A jas doma po~ivam vo mir."

* * *Se sretnale dvajca prijateli posle dolgo vreme.- Kaj si be ~ovek, te nema, {to pravi{?- Eve, odam da platam smetka za struja.- A inaku?- Inaku }e mi ja isklu~at.

* * *Trpe vidno nervozen vleguva vo kafana so pu{ka i vika:- Koj imal ne{to so `ena mi, neka se javi!?

A od strana nekoj mu dofrlil:- Ne se sili, nema{ dovolno kur{umi.

* * *Babata go budi dedoto okolu polno}:- Ne{to tropa. Izgleda vlegol kradec?!- Ne se sekiraj, spij si! ]e si odi koga }e vidi deka pari nemame, zlato

nemame, a i fri`iderot nema kojznae {to.* * *

- Znae{ li Trpe kako se vika ~ovek koj mol~i i ne se rasprava koga nee vo pravo?

- Ne znam- Mudrec, Trpe, mudrec!- A znae{ li kako se vika ~ovek koj mol~i iako znae deka e vo pravo?- E, toa znam: o`enet ~ovek!

* * *Oti{ol Mujo na teatar, pa koga se vratil Fata go pra{uva kako pomi-

nal:- More ostaj `eno, dosadno be{e {to da ti ka`uvam.Samo na krajot be{e interesno, koga delea kaputi. Jas tri si zemav.

* * *Trpe ograbil banka. Policijata go fatila i go odnela na sud.Sudijata:- Ako gi vrati{ parite, }e ti ja namalam kaznata.Trpe:- Da sakav da vra}am pari, }e si zemev kredit!

Petelot, ~epkaj}i, najde skapocen kamen.Saka da go izede, no ne mo`e, ne e za jadewe.Toga{ po~na da zboruva: "[teta, tolku ubavarabota, a ni{to ne~ini! Pove}e bisakal da najdamedno zrno ja~men,od kolku iljadavakvi bleskavikamewa. Sega gle-dam deka lu|etose bez pamet {totolku se gri`at zaedna rabota {tonitu mo`e da seizede, nitu da seispi#.

Petelot i skapoceniot kamen

Humor

Pla~eme koga sme ta`ni. Pla~eme od radost, no pla~eme ikoga ~uvstvuvame golema bolka. No, ste znaele li deka pla~ewetoe osobeno zdravo i pomaga pri vospostavuvawe na emocionalnaramnote`a vo razni situacii? Spored nau~nite istra`uvawa,~estoto pla~ewe e edna od va`nite pri~ini zaradi koja `enite`iveat podolgo od ma`ite, koi pak, poradi predrasudi ja izbeg-nuvaat ovaa navika. Sledniot pat koga }e se obidete da se vozdr-`ite od pla~ewe, imajte gi predvid slednite fakti koga }e po-~uvstvuvate solzi vo o~ite: Solzite gi ubivaat bakteriite. Blagodarenie na solzite, ne

ni se potrebni nikakvi sredstva za dezinfekcija na o~ite. Bak-teriite koi sekojdnevno doa|aat vo dopir so o~ite uspe{no se ot-stranuvaat so solzite, koi zaradi svojata struktura imaat anti-bakterisko dejstvo. Vo sebe sodr`at lizozim, te~nost koja vo rokod 5 do 10 minuti ubiva 95% od bakteriite. Solzite gi otstranuvaat toksinite. Vo najnovite nau~ni stu-

dii e otkrieno deka solzite predizvikani od negativni ~uvstvasodr`at pove}e toksini otkolku onie predizvikani od razli~niiritacii. Solzite dejstvuvaat mnogu pozitivno bidej}i gi otstra-nuvaat nasobranite toksini predizvikani od stres. Solzite ni pomagaat da gledame. Najosnovnata funkcija na

solzite e da ni ovozmo`at da gledame. Ne samo {to ni gi navla-`nuvaat o~ite, tuku i ja spre~uvaat dehidracijata. Dokolku ne bipla~ele, o~ite bi ne bolele, a vidot bi ni bil mnogu poslab. Solzite gi osloboduvaat ~uvstvata. Duri i ako ne sme do`i-

veale ni{to traumati~no, nie sekojdnevno akumulirame mala do-za na nezadovolstvo. Toa predizvikuva hemiski promeni vo mozo-kot i vo srceto. Pla~eweto ima pro~istuva~ki efekt bidej}i giisfrla vnatre{nite negativni ~uvstva od nas pred da predizvi-kaat pogolemi problemi. Solzite gradat zaedni{tvo. Solzite ne samo {to pridone-

suvaat za podobra zdravstvena sostojba, tuku i gi zajaknuvaat vr-skite me|u lu|eto. Niz zaedni~ko pla~ewe lu|eto se zbli`uvaati stanuvaat mnogu potolerantni edni kon drugi. Solzite pomagaat za pobrzo vospostavuvawe na komunikaci-

ja, a so toa i za sozdavawe zaedni{tvo. Pla~eweto mo`e da go popravi raspolo`enieto. Pla~eweto

kaj lu|eto e povrzano so namaluvawe na koncentracijata na hemi-ski soedinenija koi inaku se povrzuvaat so nervoza, agresivnost,emocionalna voznemirenost i zagri`enost. Emocionalnite solzi isfrlaat posebni proteini koi slu-

`at za prenos na toksi~nite molekuli. Pla~eweto go namaluva stresot. Site dosega{ni istra`uva-

wa i testirawa potvrduvaat deka negativnite efekti od stresotse namaluvaat kaj lu|eto koi pla~at. Doka`ano e i sprotivnoto,vozdr`uvaweto od pla~ewe go zgolemuva nivoto na stres i ja pot-tiknuva pojavata na razni zdravstveni problemi, kako srcevi za-boluvawa i ~ir na `eludnikot.

SOLZITE SE LEKOVITI

Dime

M.T.

KRSTOZBOR

Re{enie: Horizontalno: Grocka, aon, Vardar, Rapa, lebdewe, Tone, Dos, obar, Mele, kto,stada, Ir, Tivat; N, a,Atina, TO, griot, ron, niva, kade, rak, Ston, agot~e, Ikar, Ankara, ako, nagant.

Horizontalno: 16. Mesto kaj Belgrad; 17. @itel na Aonija; 18. Najgolemata reka vo Republika Makedonija;19. Vulanski ostrov vo Tihiot Okean; 20. Opstojuvawe vo vozduh, "ni na nebo ni na zemja#; 21. Imeto naslovene~kiot pisatel Seli{kar (1900 - 1969); 22. Planinski vrv vo Kazahstan (1064m); 23. Avar; 24. Mesto voSlovenija, blizu Ptuj; 25. Kratenka za "konto#; 26. Grupa `ivotni (mn.); 27. Hemiski znak za iridium; 28. Gradvo Crna Gora; 29. Hemiski znak za azot; 30. Prvata bukva; 31. Prestolnina na Grcija; 32. Teritorijalna odbrana(krat.); 33. Vi{na obvitkana so ~okolado; 35. Japonska para; 36. Oranica; 37. Pra{alno zbor~e; 38. Te{kabolest, kancer; 39. Mesto na poluostrovot Pele{ac; 40. Vid ovo{je (dem.); 41. Prviot mitski leta~, sin naDedal; 42. Prestolnina na Turcija; 43. Spogodben svrznik; 44. Vid revolver.

Vertikalno: 1. Neubav; 2. Hrvatski pisatel, Ivan (1921-1987); 3. Prvoto ekolo{ko dru{tvo vo Makedonija(osnovano vo 1988 godina); 4. Hemiski znak za kalcium; 5. Oznaka za kralot vo {ahot; 6. Dr`ava na Balkanot;7. Mesto vo Sudan na rekata Nil; 8. Odewe, dvi`ewe; 9. Bezglasen; 10. Golemiot hristijanski praznik; 11.Oznaka za angstrem; 12. Izdadenost na kopnoto vo more; 13. Lekarka; 14. Star Sloven; 15. Kvart;

17. Vtorata i prvata samoglaska; 18. Ne (rus.); 20. Vrhoven bog vo germanskata mitologija; 21. Reka voFrancija; 23. Kow; 24. Radio televizija (krat.); 25. Prvata i tretata samoglaska; 26. Srpsko ma{ko me; 27.Imeto na amerikanskata artistka Gardner (1922 - 1990); 28. Osum (gr~.); 29. Gusta te~nost koja {to se dobivaso prerabotka na susamovoto seme; 31. I taka natamu (krat.); 32. Turska titula; 33. Inicijali na ruskiot pisa-tel Anton ^ehov (1860 - 1904); 34. Podzemno `ivotno; 36. Hemiski znak za natrium; 37. Edinica za elektri~enotpor; 38. Samoglaska i soglaska; 40. Oznaka za "radius#; 41. Avtoznak za Avstrija.

Lik i sostav: Georgi Haxi-Vaskov

VIDICI PENZIONER plus 116 mart 201816

Kako i sekoja godina, taka i ovaa, re~isi vo site zdru`enijaa -~lenki na SZPM be{e odbele`an 8-mi mart, Me|unarodniot

den na `enata. Po toj povod bea organizirani predavawa za ulo-gata na `enata kaj nas i vo svetot, humanitarni akcii, predavawaza zdrava ishrana, za bolesti koi glavno ja napa|aat `enskata po-pulacija i drugo. Bea organizirani dru`ewa so pesna i oro na koiu~estvuvaa golem broj penzionerki, kako i ekskurzii vo zemjata ivo sosedstvoto. Vo odbele`uvaweto na ovoj praznik bea vklu~enii drugi organizaci, Crveniot krs360,248 t i lokalnata samoupra-va. Organizatori na ovie aktivnosti bea aktivite na penzioner-ki vo ramkite na nivnite programi za rabota vo 2018 godina.Odbele`uvaweto na praznikot sekade be{e dostoinstveno so`elbi `enata od site generacii da bide vklu~ena vo site pori na`ivotot kako eden od najbitnite stolbovi vo semejstvoto iop{testvoto vo celina.

Me|unarodniot den na `enata vo Dnevniot centar za stari li-ca vo Domot „Dare Xambaz# vo Skopje se odbele`a so tribina natema : „Kako da se sakame sebesi i koja e na{ata uloga kako `ena

vo semejstvoto i op{testvoto?#. Predava~ i medijator be{e afi-rmiranata aktivistka vo penzionerskata organizacija, SevastijaCvetkovska Sotirovska, koja e primer za `ena {to sekoga{ ins-pirira so svojata humanost i proaktivnost vo site aktivnosti naCrveniot krst. Poradi golemiot interes za temata, takvi tribi-ni }e se organiziraat i vo naredniot period vo dnevnite centriza stari lica na Crveniot krst na grad Skopje, vo Centar, ^air iSaraj.

Vo [tip, vo hotelot „Oaza# se odr`a zabava i dru`ewe na okolu350 penzioneri od {est ZP od Makedonija: Prilep, Radovi{, Be-rovo, Lozovo, Kamenica i doma}inot [tip.

Prisutnite gi pozdravi i na damite im go ~estita{e praznikotpretsedatelot na ZP [tip Aleksandar Zahariev. Penzionerite~lenovi na SB [tip, na 8-mi mart polo`ija sve`o cve}e na spo-menicite na `enite heroini, Vita Popjordanova Cena i Vera Ci-riviri Trena, kade poetesata Cveta Spasikova govore{e za zna-~eweto na Denot na `enata, a decata od gradinkata koja go nosiimeto na heroinata, recitiraa i peeja pesni~ki za majkata. Na

sve~eniot priem na penzionerkite aktivistki i decata soposebni potrebi od Zdru`enieto „Poraka#, prisustvu-va{e i gradona~alnikot na [tip Blagoj Bo~varski.

Na prigoden i sve~en na~in vo Bitola, vo organizaci-ja na Zdru`enieto i Aktivot na penzionerki dostoins-tveno be{e odbele`an 8. mart, Denot na `enata. Vo poz-dravnoto obra}awe potpretsedatelkata na ZPB Cveta-nka Angelkovska pokraj drugoto istakna deka penzion-erkite mora da dadat primer kako i zo{to se praznuvaovoj den posveten na `enata. Prisutnite gi pozdravi ipretsedatelkata na Aktivot na penzionerki MarikaIlievska. Na sredbata bea dodeleni skromni podarocii karanfili na slaveni~kite pri {to vo preubava at-mosfera so pesna i muzika site zaedno se dru`ea.

Vo organizacija na ZP Gazi Baba i Aktivot na penzi-onerki vo ubav ambient vo restoranot „Dalija#, so kul-turno - umetni~ka programa, se dru`ea okolu 260 pen-zionerki na koi na po~etokot so ~estitki za praznikotim se obrati Stojna Todorovska, potpretsedatel naAktivot na penzionerki. Vo dobro raspolo`enie, pri-dru`eni so muzika vo `ivo, prisutnite na sredbata po-minaa u{te eden nezaboraven den.

Aktivot na penzionerki pri ZP Ohrid i Debrca tra-dicionalno i godinava go odbele`a Osmi mart - Me|una-rodniot den na `enata. Praznuvaweto se odr`a vo ho-telot „Nova Riviera# vo dobro raspolo`enie ispolnetoso muzika i pesna. I ovoj pat, kako i vo izminatite go-dini, praznikot na 200 prisutni penzionerki so prigodnizborovi i karanfili im go ~estita{e gradona~alnikotna Ohrid profesorot d-r Jovan Stojanoski. Od imeto naZdru`enieto, slaveni~kite gi pozdravi pretsedatelka-ta na Aktivot na penzionerkite Ru`a Baleska.

Penzionerkite od ZP Centar, vo Me|unarodniot denna `enite 8-mi mart vidoa mo`nost za u{te edna vese-la dru`ba. Imeno, devedeset `eni, po deset od sekoj og-ranok na Zdru`enieto, na osmi mart, odr`aa sve~enasredba vo poznatiot skopski restoran „Nacional#. Zasite, bez isklu~ok, ova be{e sredba za pametewe. Bogataprazni~na trpeza, ubava muzika, pesni i ora, seto toanapravi penzionerkite i ovaa godina da go odbele`atpraznikot na `enata na poseben na~in. Tro{ocite zaovaa tradicionalna sredba bea na tovar na ZP Centar.

Vo ZP Prilep, na samiot den na odbele`uvaweto, napo~etokot na sredbata vo restoranot „Kaza grande# naokolu 300 penzionerki prigodno im se obrati pretse-datelkata na Aktivot na penzionerki, Sne`ana Dimes-ka, a potoa so `elbi za ubav, dolgotraen i sre}en `ivotso mnogu radost, im posaka i pretsedatelot Kiril \or-|ioski. Prisutnite gi pozdravi i ~estitki za prazni-kot im upati gradona~alnikot na Prilep, D-r Ilija Jo-vanoski istaknuvaj}i ja anga`iranosta na lokalnatasamouprava za podobar i pointeresn penzionerski `i-vot na site `eni vo op{tinata.

Vo ZP Radovi{ i Kon~e sredebata na nad 500 slave-ni~ki, ja otvori pretsedatelot na Zdru`enieto JordanKostadinov i ~estitaj}i im go praznikot na site im po-dari sve`o cve}e. Za zna~eweto na praznikot govore{epretsedatelkata na Aktivot na penzionerki Pavlina^abukova. Proslavata be{e uveli~ana i so prisustvo-to na gradona~alnikot na op{tinata Radovi{ GerasimKonzulov koj vo svoeto prigodno obra}awe im upati~estitki na penzionerkite i izrazi podgotvenost voramkite na mo`nostite na op{tinata da gi poddr`uvaaktivnostite na Zdru`enieto.

ZP Struga, na 8-mi mart organizira{e sredba napripadni~kite na pone`niot pol vo hotelot „Ambasa-dor# vo Ohrid, koi so oro i pesna, tradicionalno go od-bele`aa svojot praznik. Vo prijatna atmosfera po po-vod praznikot se pobrati pretsedatelot na Zdru`eni-eto Milorad Trposki, koj na site prisutni penzioner-ki so karanfili im go ~estita{e praznikot, pri {tododade deka `enite zalu`uvaat sekoj den vo godinatada im bide vakov so poseben respekt i po~it.

Vo Kriva Palanka osmomartovskoto dru`ewe go ot-vori pretsedatelkata na Aktivot na penzionerki AnkaStojanovska pri {to govore{e za pravata na `enatavo semejstvoto kako i vo op{testvoto, a so prigodnizborovi se obrati i pretsedatelot na ZP SlavkoStojanovski. Praznikot na penzionerkite im go ~es-tita{e i gradona~alnikot Borjan~o Micevski koj voznak na vnimanie na sekoja penzionerka i podari ka-ranfil.

Me|unarodniot den na `enata vo Probi{tip be{eodbele`an na ubav i nezaboraven na~in vo re`ija naKUD „Veseli penzioneri# so izvorna muzika i vkusnitradicionalni jadewa podgotveni od ~lenkite nadru{tvoto. So ubavi `elbi i ~estitki do site penzi-onerki na prisutnite im se obrati i pretsedatelotna Zdru`enieto Gruica Manasijev koj na `enite voznak na vnimanie im vra~i po eden karanfil.

Penzionerkite pri ZP Ki~evo za Denot na `enata

najprvo organizirano ja posetija spomen bistata na borecot `enaOlga Sofeska - Miceska vo dvorot na detskata gradinka {to gonosi nejzinoto ime pri {to polo`ija sve`o cve}e. Na decata odgradinkata im dodelija skromni podaroci, a tie gi pozdravija sopesni~ki za majkata. Potoa proslavata prodol`i vo restoranot„Ki~evo# kade drugaruvaa nad 50 penzionerki zaedno so pove}e`eni od razni ustanovi od gradot, kako i penzionerki od drugigradovi od Makedonija.

Odbele`uvawe na Denot na `enata i zaedni~ko dru`ewe na pe-nzionerkite od zdu`enijata na OVR na RM i Voenite penzioneribe{e organizirano na 9-ti mart vo Domot na ARM vo Skopje, kadeso ~estitki za praznikot prigodno se obratija pretsedatelite naovie zdru`enija Spirko Nikolovski i \or|i Zarinski.

ZP Gevgelija i ZP Bogdanci i ovaa godina ne otstapija od tra-dicijata Denot na `enata da go odbele`at vo prijatni migovi izaedni~ko dru`ewe so pesni, muzika i igri, {to }e im ostane do-lgo vo se}avawe.

Vakvi sredbi, dru`ewa i prigodni odbele`uvawa na Me|una-rodniot den na `enata ima{e i vo mnogu drugi zdru`enija ~lenkina SZPM, me|u koi gi spomnuvame: ZP Kumanovo, ZP Sveti Nikole,ZP Taftalixe, ZP Kiseala Voda, ZP Kavadarci, ZP Kru{evo, ZPDemir Kapija i drugi.

Od dopisnicite na SZPM

Dostoinstveno odbele`an Denot na `enata

ZP Struga

ZP [tip

ZP Bitola

Dneven centar "Dare Xambaz#

ZP Bogdanci i ZP Gevgelija

ZP Radovi{ i Kon~e

ZP Kriva Palanka

ZP Ohrid i Debrca

ZP Demir Kapija

ZP Ki~evo

ZP Centar

ZP Prilep

ZP Gazi Baba