collected works of primož trubar, vol. 5

Z B R A N A D E L A P R I M O Ž A T R U B A R J A V

Z B R A N A D E L A P R I M O Ž A T R U B A R J A

K N J I G A V

Urednika Zbranih del

ddr. Igor Grdina in dr. Jonatan Vinkler

Zbrana dela Primoža Trubarja

Knjiga V

Transkribiral, uredil, prevedel

in spremno študijo napisal

dr. Jonatan Vinkler

Izdajo Zbranih del Primoža Trubarja sofi nancira

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

TA CELI

PSALTER DAVIDOV1566

Darila Rokus, 2009

K A Z A L O

Ta celi psalter

Davidov

1566

7

Jonatan Vinkler

Pred Turki in papežniki nas brani

K peti knjigi Zbranih del Primoža Trubarja

557

Ta c e l i p s a l t e r D a v i d o v .

V T I M S Ovsi žlaht vissoki božy

navuki, trošti, pryteži, prerokovane, tiJezuseve inu nega svete cerqve molytve, proš-

ne, hvale inu zahvale &c. Zdai pervič v taslovenski iezik iztolmačen inu kratku, za-

stopnu izložen skuzi PRIMOŽA TRUBERIA

Crainca.

Der gantz Psalter in die windischeSprach zum ersten mal verdolmetschet unnd

mit kurtzen verstendigen Argumentenund Scholien erklärt.

1

PSAL. 68.Increpa feram arundinis, congregationem

taurorum inter vitulos, populos conculcantes propter argentum, dissipa gentes quae bella volunt.2

V TIBINGI,

M. D. LXVI.

1■Celi psalter, v

slovenski jezik prvič preveden in s krat-

kimi, razumljivimi uvodi in opombami

razložen.

2■Ps 68, 31:

»Zagrôzi zveri-nam v trstju, čredi

bikov s teleti ljudstev; poteptaj tiste, ki

hlepijo po srebru, razkropi narode, ki se

radi vojskujejo!«

V S E M B O -gaboiečim, v ernim

cr aincom inu slov enom od

buga skuzi christu-

sa vse dobru

prossim.

ONu ie zdai vsem ludem vei-deče, de Jezus, Syn Božy,

preroki, jogri, marterniki inu svet-niki so bru[m]ni,C pravični, svety inu Bogu lubi bili. De so prov vero-vali, vučili inu služili Bogu. Inu de so od Iudov inu aydov, od nih so-sedov, znancev, periatelov, strycev inu starišev, od deželske inu duhov-ske gospošine velyko sylo terpeli inu po krivici pregnani, ulovleni, martrani inu umorieni. Oli raven inu poleg tiga zakai, za čes volo, kai inu komu so hudu rekli oli sturili, de so oni taku povsod od vseh lu-

b iiii di

Ty eni Iudi, Turki veruio, de Cristus, preroki so sylo terpeli inu po krivim umorieni. Ampag zakai, tu tudi eni keršeniki ne rezmislio.

9

10

di sovraže[n]i, C martrani inu umorieni, le-tu cilu malu ludi vei-do, zastopio, rezmislio inu po nim vprašaio.

Kadar mi pag tu Jezusevu, vseh prerokov, jogrov diane, rovnane, stan inu leben, koker so tu istu oni sami inu ty eva[n]gelistiC v nih buqve zapissali, prov rezgle-damo inu preraitamo, taku mi risničnu drugiga uržaha oli riči inu pregrešena, za katerih so oni martrani inu umorie[n]i,C na nih ne naidemo, samuč za volo, kir so po Božy bessedi, postavi inu za-puvidi verovali, vučili, pridigali, pissali inu služili Bogu. Inu kir so želeli, prossili inu opominali vse žlaht ludi, de bi oni tudi prov ve-rovali, vučili inu služili Bogu inu de bi nekar timu Hudyču na de-il, temuč v nebessa pryšli. Taciga navuka ta vegši deil ludi, od mod-

rih,

11

rih, vuče[n]ihC inu oblastnih, ne so hoteli terpeti ne gori vzeti. Zatu so Cristusa, preroke, jogre inu vse marterneke umurili.

Kakovo vero, kakov vuk, kakove službe Božye so oni imeili, deržali inu druge vučili, od tiga vsiga beri-te sami tu S. pismu, suseb s. Ianža evangeli, tu Diane tih jogrov, s. Paula listy, potle tiga S. rayha ve-ro, od mene istolmačeno, suseb to predguvor.3 V tih bote nešli, de Christus sam inu ty preroki, jogri drugiga ne so vučili, temuč, kar mi zdai vučimo inu veruiemo, tu ie vse tu, kar ie kratku v ti mali bib ly, v tim catechizmi zapopadenu.

Taki syli inu krivini pag Cristus sam, preroki, jogri inu ta cela cerkov, tu ie, vsi prave vere ludi, ne so drugači zubper stali, ne so branili, samuč s to vero, molytvo

inu

Cristusev, nega jogrov vuk, vera, Božye službe so kratku v katehizmi zapopadeni.

3■Trubar je imel v

mislih veroizpoved protestantske

cerkve slovenskega jezika, kot jo je

poslal med bralce v knjigi Articuli oli deili te prave, stare vere kerščanske (1562),

in sicer prvi del knjige s predgovo-rom (Vsem dobrim,

bogaboyečim, šibkim inu močnim v ti veri

kerščenikom) in prevodno adap-tacijo Confessio

Augustana (1530). Glej Zbrana dela

Primoža Trubarja III, ur. Jonatan Vinkler,

Ljubljana 2005, 7–52.

Cristuseva, jo-gerska bramba na tim sveitu so vera, mo-lytov inu volnu terplene.

12

inu z volnim terplenem. Oni so se v nih revah, težkih nadlugah, martrah inu na smerti ležoč terd-nu zanesli inu vupali na to nim obluble[n]oC milost inu pomuč Bož yo. Inu per tim so oni nih re-vo, sylo, nadlugo inu nedolžnost Bogu naprei nesli, nemu tožyli, pruti nemu vpyli inu ga prossili za pomuč inu odrešitvu &c. Tako nih vero, te nih molytve inu proš-ne inu koku ie Bug nee troštal, nim pomagal iz vseh nadlug inu te nih souvražnike grozzovitu štrai-fal inu pogubil, le-tu vse v letih buqvah bote obilnu imeili.

Obtu vi, lubi bratie inu sestre v Cristusu, ne čudite se inu ne zmotite se v ti pravi veri, kadar vi-dite inu slišite, de zdai tudi koker Cristusu, tim prerokom inu jog-rom se sadašnim risničnim pridi-gariem inu vsem pravim kersče-

nikom

Hudič vse žlaht vere, m/a/-

lykovsk/e/,E norske, falš

vuke, Božye službe terdi, z myrom pusti.

Ampak le-ta evangelium souvraži, iz

13

nikom taku gody, kir nas ty slipy, ne-zastopni /papežniki/,E katerim obe-niga zla, ne krivi/g/a ne deimo, te-muč nuč, dan želymo, nee vučimo, prossimo inu opominamo, de bi z nami red prov verovali, Bogu služili inu v nebessa prišli, nas taku sylnu souvražio, kelno, čez nas lažeio, ovadaio, fratuio inu prega[n]eio.C

Tu ta rogati, hudi Zludi dela, kir taku v nih, suseb v tim vsteklim, nesramnim, lažnivim menihu per s. Miclavžu v Lublani4 inu v nega tovariših, zubper to našo vero, ka-tera ie od samiga Boga v ti S. Troyci postavlena, dyvia, rezbya, prity inu vse zlu zubper nas zmišlava inu za-čene. Zakai ta Hudič dobru vei, de obena druga vera, ne služba Božya tiga nega kralevstva inu oblasti ne rezbye, ne zatare inu obeniga člove-

ka ne

kateri-ga se prava, izvelyčanska vera vuči.

4■Tarča invektive je

bil istrski menih iz okolice Kopra

Jurij Bravšić, ki je kot pridigar verske

nasprotnike pro-testantov razvnemal

v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani.

V pismu Sebasti-jana Krelja in Janža Tulščaka s 1. julija

1564 (Trubar pisma ni sestavil, ga je pa

podpisal), bere-mo tudi naslednje:

»Sedaj smo spoznali, da tvoja drznost in

bes iz dneva vdan napredujeta,

tako da niti ne prenehaš niti ne

postaneš zmernejši. Tvoje besno

razgrajanje poraja nemirno strast v srcih množice, ki je zaradi tebe podivljala (česar nedavno tudi tvoji pi-jani privrženci zaradi

hrupnega kričanja v svetišču pred

odličnim zborom iz skoraj vsega mesta niso mogli nikakor

prikriti).« Jože Rajh-man, Pisma Primoža

Trubarja, Ljubljana 1986, 186, 187,

344, 345.

14

ka ne izvelyča, samuč ta naša prava vera, naš vuk, naše Božye službe inu naše obhaylu perpravio h timu pravimu Jezusevu spoznanu; sku-zi tu bodo vsi ludi, kir v Cristusa prov veruio, rešeni od vseh gre-hov, od večne smerti, od Hudiča inu pekla, bodo pred Bugom svety, dobe S. Duha inu ta večni leben. Taciga nebeskiga blaga oben člo-vik per drugih verah inu Božyh službah nigdar ne naide, obtu ie ta Zludi ž nega possodami le-tei pra-vi veri taku souvraž inu zubper.

Oli mi kersčeniki imamo Hudi-ču inu vsem nega tovarišom, kir te nega lažee, krive vere, malyko-vane terdio inu brano, fygo po-kazati, v ti naši veri močni inu stonoviti biti, to Božyo bessedo radi inu veden brati, poslušati inu slušati, klycati na Buga, pros-

siti

Cerkov se le z vero, z

molyt/v/oE

Hudiču brani.

15

siti za pomuč, zastopnu, z vero inu z andohtio, gostu, doma inu v cerqvi ta s. Oča naš inu psalme molyti inu kar nom dopusti od tih nevernikov /in papežnikov/E žali-ga diati za volo te vere, tu imamo volnu inu z veselie[m]C terpeti &c. Kadar se mi taku bomo deržali, v pravi pokuri prebivali, taku nom bo Bug, koker ie Cristusu, nega synu, tei nega cerqvi od začetka tiga svita, čudnu pomagal inu odrešil od vsi-ga zlega inu nas bo vzel k sebi v tu nebesku tovarištvu. Te Cristuseve inu nega cerqve /souvražnike/ pag bo grozzovitu na tim sveitu inu ve-koma, koker Išcariota, Caina, Sau-lusa, Erodeža, Nerona, Iuliana, štraifal. Timu ie gvišnu taku, zakai S. Duh v tih psalmih inu v drugih nega buqvah ne laže.

Iest sem le-te buqve ainaist le-it po času inu rezmišlaie tomačil

inu

Slovenski psalter ie /s/ flissom dolgu tolmačen.

16

inu zdai štyri mesce poredu dru-kal. Aku se sledna besseda s teim nemškim tolmačenem ne zgliha, zatu se ne zmotite; iest se[m]C več iz latinskih koker nemških tolma-čeriev tomačil. Tu drobnu, malu pismu na strani ie čestu hudu dru-kanu. Inu iei li kei en a za o, o za a, r za t postavlen inu pregleda[n]u,C tu vi sami s tynto z ostro malo pe-ruto popravite. Pros syte Boga za me, koker iest za vas veden pruti Bogu vzdiguiem. Tu vom zdai iz muiga Nigdirdoma pisšem.

Za le-to drugo predguvor čestu s f lissom preberite; ta vom bo pra-vila, kakove so le-te buqve. Iz tih bote radi veden z Bugom govurili.

Vaš vseh brat inu služabnik.

/Primož/E Truber izRastčice.

17

P R E D G U-v o r č e z t a

p s a l t e r

E -T E BUQ V E , v katerih so stu inu petdesset molytov inu duhovskih peissen zapissane, se ime-

nuio Psalterium. Ty eni pag le-te buqve imenuio Buqve tih psalmov inu hymnov. Zakai v le-tih buqvah so zgul take bessede v te peisne zlože-ne, s katerimi se te velike, vissoke inu skrivne ričy od Buga očytu tar zastop-nu pravio inu poio. Inu s katerimi se Bug prov, po nega voli od tih vernih česty, hvali, moli inu prossi. »Psalte-rium,« pravi s. Ieronim, »ie ena ger-ška besseda; tei se pravi po iudovsku nablath, po latinsku organum.«5 Inu ie ena naredba z desetimi struna-mi nalosč h tim peisnom sturiena.

A Ima

Od imena tih buqvi in kai ie ta Psalter.

5■»Psalterium Grae-cum est, et Latine

organum dicitur, quod Hebraei NEBEL

vocant.« Hieronim, Breviarium in Psal-mos, v: J. P. Migne,

Patrologia Latina, vol. 26, 0824A.

18

p r e d g u v o r

Ima eno formo inu štalt koker ta ger-ški puštab deltha, ima en lep, vessel, lubeznivi glass, koker ena violeta oli koker ene dobre laute oli gosli. Ta Da-vid ie te suie duhovske peisni raven inu per tih psalteriu, cymbalov, orgal, laut inu gossal peil, čestil ter hvalil Bo-ga inu ie on postavil, de drugi so tudi taku morali v tim templi inu v cerqvi peiti, koker od tiga beremo 1. Paralip. 15 inu 2. Paralip. 7, 29; 1. Ezd. 3.6

Inu ta David nekar nei, koker eni menio, le-te peisni od sam sebe, iz suie pameti inu kunšti zlužil inu re-kal peiti, temuč iz Svetiga Duha, po bessedi inu zapuvidi Božy. David ie Bogu lub bil, izvolen inu postavlen nerpoprei skuzi Samuela proroka iz eniga pastyria k animu kralu čez vso izraelsko gmaino, potle po Saulevi smerti ie bil poterien od vseh iudov-skih ludy. Inu nega ie bil Bug obdei-lil z mnogeterimi velikimi daruvi,

vmei

■6

1 Krn 15, 16–22;2 Krn 7, 6;2 Krn 29, 25,26,28–30;Ezr 3, 10.

S. Duh ie te psalme skuzi

D/a/vidaE zlužil inu

/r/ek/al/E tim vernim peiti

inu brati.

19

č e z t a p s a l t e r

vmei katerimi ie tudi le-te daruvi imel, de ie umel dobru, lipu inu prov peiti per psalteriu od Božyh skrivnih ričy. Ie bil močan inu serčan: kadar ie še passel, ie tim levom inu medvedom vunkai iz gerla ta iagneta iemal inu te live inu medvede zadavil; potle ie eniga grozzovitiga velikiga aydov-skiga giganta Goliasa le s fračo z anem kamenom umuril. On ie imel terdno inu močno vero v Buga v ne-ga velikih nadlugah, katere so nemu naganali ty nega souvražniki, ner-več ta kral Saul; ie zveistu molyl inu klycal na Buga, ie pohlevnu tar volnu vse žlaht nadluge preterpil. Bug ie tudi nemu persegal inu oblubil, de iz ž nega krii inu žlahte ima biti royen Jezus Cristus, naš ohranenik. Od tiga vsiga beremo zadosti: 1. Reg. 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 26; 2. Reg. 2, 5, 7; Psal. 89, 132.7 Inu ta Davidsam govori inu spozna pred vsemi lud mi, na smerti ležoč, de ty nega psal-

A 2 mi

7■1 Sam 16, 14–

18,23;1 Sam 17, 34–36;1 Sam 17, 38–51;I Sam 18–23; 26;

II Sam 2; 5; 7;Ps 89; 132.

20

p r e d g u v o r

mi so iz S. Duha sturieni, kir sam pravi, 2. Reg. 23: »Ta duh tiga Gos-pudi ie skuzi mene govuril inu nega bessede so skuzi mui iezig sturiene.«8

Inu pred le-teimi bessedami pravi tudi David taku: »Le-ta mož, ka-teri ie zagvišan od Cristusa, Iacopo-viga boga, ie govoril inu ie en dober psaltes, tu ie pevec v tim Izraelu.«9

Več ie ta David tedai, kadar ie vse ričy bil perpravil, kar ie slišalu h ti-mu templu, inu poročal nega synu Salomonu, de vse ričy po redu, koker ie on rekal, naredi inu postavi, vmei drugimi bessedami ie le-tu tudi go-vuril, 1. Paralip. 28: »Vse le-tu ie meni danu pissanu od te roke Božye; tu mene vuči, po kakovi formi se ima le-tu dellu sturyti.«10 Potle 2. Paralip. 2911 ie taku pissanu, de ta kral Ezehi-as ie postavil v ti Božy vežy te levyte s teimi cymbali, s psaltery inu s teimi arfami, koker ie ta David poročil in ta Gad, kralev pridigar, inu ta Na-tan prorok, zakai le-tu ie bila ena za-

puvid

■8II Sam 23, 2.

■9II Sam 23, 1.

S. Duh ie te psalme skuzgi

D/a/vidaE zlužil inu /r/

ek/al/E tim vernim peiti

inu brati.

■101 Krn 28, 19.

■11II Krn 29, 25.

21


puvid tiga Gospudi skuzi nega prero-ke. Inu Christus sam pryčuie, Mar. 12, de David ie iz S. Duha od nega v tim 110. psalmi12 govuril, kir ie dial: »Ta Gospud ie dial k moimu gospudi: Sedi na moio desno stran. «13 Drug-

di tudi ie dial, de vse, kar ie pissanu v tim Moizesu, v prerokih inu v tih psalmih, ie moralu biti na nim do-pernessenu. Luc. 24.14 S. Peter glih taku, Act. 1, pravi: »Kar ie S. Duh skuzi Davidova vusta govuril, tu ie na Iudežu Išcariotu dokonanu.«15 In summa: Cristus sam, ty jogri so nih pridige inu vuk nerveč s teimi psalmi spryčovali inu terdili. Nu tukai smo my S. pysmom spryčali zadosti, de te peismi v le-tih buqvah ne so od Davi-da zmišlene inu zložene, temuč od S. Duha inu de David te iste nei od sam sebe postavil v ti stari cerqvi per cymbalih inu orglah peiti, temuč sam Bug ie taku rekal inu zapovedal.

Kai ie pag Bug s takimi peismi inuA 3 s petiem

12■Ps 110, 1.

13■Mr 12, 36.

14■Lk 24, 44.

15■Apd 1, 16.

Kai pomeniote ar-

22

p r e d g u v o r

s petiem s takimi naredbami, arfami inu orglami hotel, vučil inu pomenil, od tiga vsi psalmi inu s. Paul tudi za-stopnu govore: gvišnu druziga nekar, samuč de ta prava, žyva cerkov, ta gmaina Božya inu vsak kersčenik suseb ima peiti v cerqvi, doma inu na puli, v dobrim inu v hudim Bo-gu iz praviga serca, z dobro veistio, s pravim vesselem tiga S. Duha inu z ano pravo vero, de hvali Gospudi Bo-ga za vso žlaht dobruto, nerveč, kir ie nam suiga Synu dal inu ž nim vse tu, kar potribuiemo h timu večnimu lebnu. Za nega volo nom Bug hoče vse grehe odpustiti, biti mylost/i/v,E usli-šati naše prošne, obarovati pred vsem zlegom. Od tiga ty psalmi nerveč govore inu hvalio za tu Boga s teimi conf itemini, laudate inu alleluia, gloria Patri16 &c. Na tu s. Paul taku govori, Ephes. 5: »Lubi bratie, nekar se napolnite s teim vino[m],C iz kate-riga pride mnogetera merzka reč, te-

muč

fe, orgle, petie v ti cerqvi.

■16Slavite, hvalite, hvalite Boga, hvala Očetu.

23


muč bodite polni tiga duha inu go-vorite vmei sebo od tih psalmov, od tih hvaležnih inu duhoiskih peisem, puite inu psaltiraite timu Gospudi v našim sercei inu hvalyte vedan inu vsak čas za vse ričy Boga inu Očeta v tim imeni Jezusa Cristusa inu bodi-te eden timu druzimu pokorni v tim Božym strahu.«17 Inu h tim Colos. 3 tudi pravi: »Pustite to bessedo Cristu-sevo vmei vami bogatu prebivati zo vso modrustio, vučyte inu opominai-te eden tiga druziga s teimi psalmi, s teimi hvaležnimi inu lubeznivimi dohovskimi peisenmi, puite v vašim sercei timu Gospudi inu kar kuli vi deite z bessedo oli z dianem, tu vi vse deite v tim imeni tiga gospudi Jezu-sa Cristusa inu hvalyte Boga inu tiga Očeta skuzi nega.«18

Inu David ie tim suim buqvom dal tu ime psalmus, hymnus, canticum, erudi-tio,19 tu ie peisem inu podvučene. Ty dru-gi preroki tim suim buqvom inu pry-

A 4 digom

17■Ef 5, 18–20.

18■Kol 3, 16–17.

Le-te bucqvi se imenuio Psalmi timu Davidu inu nekar Davi-dovi.

19■Psalm, hvalnica,

pesem, pouk.

24

p r e d g u v o r

digom tudi imena daio. Ezaias tim suim pravi tu videne. Ieremias te bessede inu diane tiga Gospudi Buga. David pag psalmi oli peismi Davidu, tu ie, koker bi hotel reči: Kar iest tukai govorim, pišem inu poiem, tu istu ie meni rezodivenu inu povedanu od Buga koker tim drugim vsem pravim prerokom.

Onu ie enu vprašane inu dišputi-rane vmei vučenimi za volo, kir vsi psalmi nemaio Davidoviga imena, aku so ty 150. psalmi samiga Davi-da oli tudi drugih. Eni pravio, de so vsi Davidovi, zakai on ie nekatere psalme, katere ie on zlužil, drugim pust/i/lE inu rekal peiti v ti cerqvi, zatu so tih istih, kir so peili, imena na te iste psalme postavlena. Eni pag pravio: David nei vseh sam sturil, temuč drugi tudi, katerih imena ozgorai stoye, koker Asaff, Corevi synuvi, Iditum, Enan, Etan20 inu drugi. Asaff ie te ene sturil, pryču-ie Ezehias kral, 2 . Paralip. 29.21

Inu

S. Augustin pravi, de ty psalmi so od tih zloženi, katerih imena so ozgorai za-pissana.

■20Asáf, Korahovi sinovi, Jedutún, Hemán, Etán.

■212 Krn 29, 30.

25


Inu Ezdras ta ie te psalme vkupe zbral inu taku vkupe v le-te buqve po-stavil &c. Ty preprosti imaio pag tu-kai veiditi, de na le-tim nepotrebnim dišputirani ništer ne leži inu ništer ne nuca oli škodi tei naši veri; my veimo inu terdnu veruiemo, de S. Duh v tih psalmih taku dobru inu nakuliku bu-le koker v tim drugim Svetim pysmu od tiga praviga Buga v ti S. Troyci, od nega Synu inu od nega vole pruti nom pridiguie inu zastopnu vsem ludem daie na znane; za taku veliku blagu inu dobruto mi hvalymo Boga.

Nu mi hočmo zdai od nuca inu dobrute tiga Psalteria nakuliku tu-di govoriti. Onu ie, ia, risnica, koker s. Paul govori, 2. Thi. 3, de »vsaku s. pysmu, kir ie od Buga noter vdah-nenu, ie nucnu h timu vučenu,«22

tu ie, de se iz tiga ty ludie navuče, du inu kai ie ta pravi Bug v nega stanu, kakove vole ie on pruti nom, kai ne-mu dopade inu hoče imeiti od nas.

A 5 Potle

Vsaku s. pismu ie nucnu, oli vsai ty stari, verni Iudi inu kersčeniki so vselei nerveč od tih Psalmov deržali inu gosteše v ti cerqvi brali.

22■2 Tim 3, 16.

26

p r e d g u v o r

Potle ie tudi dobru h ti štraifingi inu h timu popravlanu inu podvuku, de ty, kir krivu vuče oli deio, de se iz tiga Pysma mogo premoč inu svaryti inu aku še kai manka per tih vernih, de se naredi inu popravi po tim S. pysmu inu de se ty preprosti mladi ludy pod-vižaio vsaki riči, kir dopado Bogu. In summa: »S. pysmu,« pravi s. Paul, »ie prydnu, dobru tar nucnu, de tiga človeka napelava inu viža na vso bru-mo tar pravico, inu sturi tiga človeka vučeniga h timu izvelyčanu inu več-nimu lebnu skuzi to vero v Jezusa Cristusa inu de en Božy človik postane popolnom inu pernaredin vsakimu do-brimu dellu.«23 Oli vsai ty psalmi, pra-vio vsi vučeniki, imaio le-te vse dob re ričy v sebi nakuliku obilniše, močneše inu nekaku bul gorke tar žive. Obtu ie ta stara izraelska cerkov pred Cri-stusevim roystvum inu potle ta kers-čanska vselei veliku od tih psalmov

derž/a/la.C

■232 Tim 3, 16–17.

27


deržala. Ty stari, verni Iudi so te psal-me vedan brali inu peili v ti cerqvi, doma inu na puli. Glih taku ty sta-ri kersčeniki: Eras. Roterod. piše in Præfatione Arnobii,24 de ty stari, brumni šcoffi, pastyri inu prydigary povsod v tim kersčanstvi so te psalme tim suim ovčicom, vsak suie dežele ieziku naprei brali, izlagali inu ž nimi peili v ti cerqvi. Iz tiga so se vsi žlaht ludie navučili te psalme izvu-na, taku de ty barcaroli per timonu,25

čolnary inu galioti per vesli, ty orači per drivessu, kopači per kepah, tkalci per stativah, žene inu dečle per preslici so peili vse psalme lipu izvuna inu tudi ty otročyčy, kir ne so umeili govoryti, v naročaih tih bab inu pestnic so tih psal-mov vežo veden gnali inu peili.

Inu za risnico, de tu nekar nei enu mahinu pomankane oli ena mala škoda

per

24■Najverjetneje gre

za delo Erazma Rotterdamskega

(Deziderija Erazma, 1469–1536) Arnobii Africani commentarii

pii, iuxta ac sincer-iter eruditi, in omnes

Psalmos, sermone latino, sed tum

apud Afros vulgari / per Erasmum

Roterodamum proditi & emendati, cum D. Erasmi Roterodami

praefatione (Strass-burg 1522).

25■Mornarji pri krmilu.

Ty psalmi se imaio po

28

p r e d g u v o r

per tih kersčenikih inu per tih cerqvah, v katerih se ty psalmi ne molio, ne bero inu ne poyo. My pag tukai ne govorimo od tiga sadašniga vnucniga, neza-stopniga menihoviga, nunskiga inu farskiga moleina, petia inu orglana; ty menio inu so skorai vus sveit prego-vurili, de oni s takim žabranem inu bledenem tih psalmov sebi inu dru-gim zasluže per Bugi posveitno inu nebeško dobruto: s teim so oni veliku blagu k sebi perpravili inu per tim imaio dober leben. Temuč mi tukai govorimo od praviga, nucniga inu zastopniga petia, de vsaki človik, kir te psalme moli, bere oli poye, inu ta, kateri nee posluša, de vsako bessedo rezoumei, zastopi, kai vsak psalm v sebi derži inu kam kaže, de iz serca taku, koker ty psalmi nom naprei kla-do inu nas vižaio, s celim sercom govo-rimo z Bugom. V ti viži vely s. Paul, koker smo poprei slišali, tim kersče-nikom raven te prydige s pravim du-

/hu/mE

vseh cerqvah brati, /m/olyt/i/E inu peiti /v/E zastopnim ieziku.

29


hum inu s pravo missalio psalirati. Inu ta 47. psalm pravi: »Psallite sa-pienter.« »Puite te psalme modru, de ie zastopite.«26 Nu le-tu duie, s. Paula navuk tar zapuvid, potle te stare iu-dovske inu kersčanske cerqve dobra navada, nas imaio spodobnu opomi-nati inu pergnati te psalme veden brati, molyti inu peiti v cerqvi, doma inu na puli, inu nerveč ta velik prid, kir pryde iz tih psalmov, od kateriga pryda inu nuca inu dobrute hočmo zdai poredi govoriti.

Vsi stari, sveti očaki inu pravi vu-čeniki, koker smo poprei tudi diali, so od tiga Psalteria vselei veliku der-žali, ta isti imeili za lubu inu sylnu hvalyli. Inu tu dellu samu hvali suiga moistra. Zakai v tim Psalteriu, v tih mahinih buqvicah ie vse tu, kar so ku-li Moizes, Samuel, Salomon, preroki inu ty jogri pissali, kratku, zastopnu inu z lepimi, glatkimi, dobru postav-lenimi bessedami zapissanu inu

v te

26■Ps 47, 7.

V tim psalteriu ie vse t/u/, kar ie v /s/im S. P/y/smu, kr/at/ku vu eno/summo/ /zapissa/nu.2727■

Vsa mesta, označena s

poševnimi oklepaji, so v izvirnem tisku poškodovana in so

emendirana.

30

p r e d g u v o r

v te vessele peismi zloženu. Obtu eni ta Psalter prov imenuio malo biblio inu en regišter vsiga S. pisma. S. Au-gustin pravi: »Kai ie, de bi se človik iz tih psalmov ne navučil?« Koher bi re-kal, vse, kar človik potribuie veiditi h timu večnimu lebnu, naide v tih psal-mih. S. Duh ie hotel nom h dobrimu ≥za volo, kir se težku tar polahku, kar ie dobriga inu nucniga, navučimo, hi-tru pag, kar smo dobriga slišali inu se navučili, pozabimo≤ vse ričy, kar ie v tih drugih vseh velikih buqvah zapis-sanu, v ta Psalter postaviti, de se mi iz tiga tem lažei, hitriši inu z luštom navučimo, zamerkamo inu v našim sercei ohranimo, kai ie nom potreba veiditi od Buga h timu izvelyčanu.

Ty psalmi nas vuče nerpoprei popol-noma spoznati tiga praviga Boga v ti S. Troyci, govore zastopnu od Božye močy, modrusti, pravice, risnice inu milosti,

de

Iz ps/a/lmovE se vs/a/kiE navuči praviga Boga ž nega stanum inu volo spoznati.

31


de ie skuzi bessedo sred S. Duhum nebu, zemlo, vse ričy, videče inu ne-videče, iz ništer stvaril inu de on te sam regyra, rovna, pela inu gori der-ži. Nas tudi vuče, kai dopade Bogu oli nekar, kai imamo diati, kai pustyti inu kai se varovati. Nom pravio od tih angelov, koku oni volnu Bogu slu-žio inu de ie nim zapovedal gledati na te verne inu nee varovati. Nom pravio, koku so se ty stari očaki Abra-am, Izaac, Iacob, Iosef, Moizes, Da-vid inu ta stara cerkov v ti pusčavi deržali. Nom pravio, de ty verni inu ty brumni na tim sveitu velyku terpe, ty hudi imaio dobro srečo, oli tu dolgu ne terpi, de ta čas gvišnu pride v tim drugim, večnim lebnu, de tim brum-nim bode vselei dobru, te hude pag bode ta smert v tim peklu imer gloda-la. Psal. 49.28

H drugimu: ty psalmi očytu tar zas/to/pnuE govore inu prerokuio od našiga ohranenika inu gospudi Jezu-sa Cristusa,

od

28■Ps 49, 19.

Prerokuio inu pravio očytu od Cristusevih dveiu na-

32

p r e d g u v o r

od nega večniga roystva iz Buga. Inu od tiga druziga roystva po tim člove-stvu, de on ima biti royen od te Da-vidove žlahte inu semena, de ie Bug v ti večnusti taku odločil le skuzi tiga Cristusa te verne izvelyčati. Inu oni pravio od Cristuseve prydige, martre, smerti, gorivstaiena, hoiena v ta ne-bessa. Od S. Duha pošilana, de skuzi to pridigo tiga evangelia ty aydie bodo h ti pravi veri v Cristusa preoberneni, de ta evangeli puide naprei po vsem sveitu. Ty Iudi bodo odpahneni za vo-lo nih nevere. Inu od sodniga dne.

H tretimu: ty psalmi nom pra-vio, koku se ie vsem pravim Božym periatilom, služabnikom inu svet-nikom, ia, tudi samimu Jezusu Cristusu godillu na tim sveitu inu še zdai se tei cerqvi gody inu se bode go-dillu do sodniga dne. V tih psalmih so te risnične svetnikove legende; te nom nekar le samuč ne pravio od nih

vunaniga

tur inu od nega opravilla.

Vuče prov mo-lyti inu klycati na Buga.

33


vunaniga brumniga lebna, diana, terplena inu kai se ie nim pergudil-lu inu koku so se deržali pruti Bogu, temuč nom tudi pravio očytu, koku ie nih missal, nih serce v nih velikih nadlugah inu izkušnavah stalu pruti Bogu, kai, koku inu s kakovimi besse-dami so oni z Bugom govurili, molyli inu klicali na nega pomuč. Inu tukai v tih psalmih mi vidimo, de ta cerkov Božya od začetka tiga svita ie veden v nadlugah tečala. Ta Zludi, ta sve-it, tu messu so pred inu pred te verne na tim sveitu izkušali inu martra-li iznotra inu izvuna, od leve tar od desne strane. Ty klagovi psalmi, ty kažeio, koku ie ta Zludi iznotra nih serce inu veist strašil ž nih gre-hi, s teim serdom Božym, s to večno smertio inu s teim peklom. Ty svetni-ki so prov spoznali inu počutili v nih veisti inu sercei, koku ie ta serd Božy velik, ty grehi težki, koku ie ta smert strašna tar grozzovytiga inu koku

B ie

34

p r e d g u v o r

ie vroč ta paklenski ogen. Potle izvu-na ta hudi sveit, tyranni, neverniki, hynavci, falš periatili, hudi sosedi, ne-zveisti stryci, bratie inu lastni otroci so nim vse žlaht nadluge naganeli, te so oblogali,29 fratovali, obrupali, byli, preganali, lovyli inu moryli. Take ve-like inu težke izkušnave so te svetnike perganele, de so oni skuzi dar tiga S. Duha iz praviga, andohtliviga, po-hlevniga serca z velykim, globokim vzdihanem, s plačem inu selzami s takimi leipimi, dobru zloženimi inu postavlenimi bessedami inu peismi klycali na Buga, vypli inu prossili za pomuč. Zakai reve, nadluge vuče te ludy prov inu andohtlivu molyti.

H četertimu: ty psalmi nom pravio, s čim se ty verni v nih nadlugah gori derže inu troštaio, de od vere ne pado inu ne cagaio na mylosti inu pomuči Božy. Oni se ne zanašaio na veliko gos posčino, vyude, krale, cessarie oli na

suie

■29Oblagali.

Lipu inu dobrutroštaio.

35


suie periatile, stryce, brate, otroke oli na suie blagu, oblast, muč, modrost, kunšt oli na kaku drugo pozemlesko oli človesko reč, temuč le na tiga pra-viga, žyviga Boga inu Očeta Jezusa Cristusa, veruio terdnu, de se nim prez nega dobre vole ništer ne sturi, veruio nega oblubi, de za volo nega Synu, našiga odvetnika, nih prošne uslyši inu de on nih ne zapusti v nih nadlugah, suseb na tei smerti. S tako vero inu klycanem na Buga so oni pre-mogli tiga Hudyča, smert, sveit inu nih lastnu cagovu messu inu nih vse souvražnike.

H petimu: ty psalmi nom tudi pravio, s čim inu koku ty verni, vsi svetniki tukai na zemli inu v nebes-sih Bogu nega dobrute plačuio, nega česte ter hvalio in kai nemu offru-io. Z drugim nekar, samuč s teimi hvaležnimi peismi inu psalmi, s te-imi confitemini, laudate, alleluia.30

V tih oni Boga česte inu hvalio zaB 2 volo

Vuče prov z/a/hvalyti, če/s/tyti Boga inu nemu s/l/užyti.E

30■Slavite, hvalite,

hvalite Boga.

36

p r e d g u v o r

volo nega močy, milosti, pravice, ri-snice, dobrute inu modrusti. Inu take nih peismi, govorene, molene inu pry-dige Bogu čez vse druge službe inu of-fre dopado, koker od tiga ta 50. psalm pryčuie, kir pravi: »Offrai Bogu to hvalo, klyči na mene v tui nadlugi, iest hočo tebe odrešyti inu ti mene taku čestiš. Inu kateri to hvalo offruie, ta mene česty. Inu tukai ie ta pot, de iest nemu pokažem tu ohranene Božye.«31

Inu s. Paul pravi, Hebre. 13: » Nu offruimo mi veden Bogu skuzi Cri-stusa ta offer te hvale, tu ie ta saad tih vust, kir nega spoznaio.«32 Glih taku s. Paul, Ephes. 5,33 Colos. 3,34 vely s te-imi psalmi inu duhovskimi peisnami hvalyti Buga, koker smo poprei slišali, kadar smo govurili, kai ta Psalter po-meni. Inu Lactantius pravi: »Sum-mus enim colendi ritus est, ex ore iusti hominis ad Deum directa laudatio.«35

»Kadar en brumen človik hva-li Boga, ta ista hvala ie ta ne/r/-E

vehši

■31Ps 50, 14–15.

■32Heb 13, 15.

■33Ef 5, 18–19.■34Kol 3, 16.■35Najvišje bogočastje je namreč molitev pravičnega človeka, ki gre kot hvalnica naravnost k Bogu.»Summus igitur colendi Dei ritus est, ex ore iusti hominis ad Deum directa laudatio: quae tamen ipsa ut Deo sit accepta, et humilitate, et timore, et devotione maxima opus est; ne quis forte integritatis et innocentiae fiduciam gerens, tumoris et arrogantiae crimen incurrat, eoque facto gratiam uirtutis amit-tat.« Laktancij, Lucii Caecilii Firmiani Lactantii Divinarum institutionem, lib. VI (De vero cultu), cap. XXIV, v: J. P. Migne, Patrologia latina, vol. 6, 0730B.

37


vehši Božya služba.«Nu čez le-te pet štuke, kir so v tim

Psalteriu – de se Bug v ti S. Troyci spozna; de se vei, kai dopade Bogu oli nekar; de se vei, za čes volo ie Jezus pryšal na ta sveit; de znamo prov molyti, se troštati inu hvalyti Boga –, oben človik k animu pravimu ker-sčanskimu stanu inu h timu večnimu lebnu vehše kunšti inu vehšiga vuka oli veidena na tim sveitu ne potribuie. Zakai v tih psalmovih buqvah vsak človik naide obilnu za vsako reč, kir se nemu pergodi, dobru oli hudu: na-vuk, trošt inu gvišno arcnio sui duši. Aku eniga ty grehi tisče oli ta serd Bo-žy tu serce inu to veist straši, težko inu žalostno dela, oli kadar se eden boy tih nevernih souvražnikov, kir hote nega ob život, ob dušo, ob ckast36 inu ob bla-gu perpraviti, oli kadar ga nega lastni peryatili, stryci, svaki, domači, otro-ci souvražio inu zapuste oli kadar

B 3 huda

Vse S. Pysmu oli prerokuie oli vuči oli trošta oli moli oli hvali Boga. Tu ie vse v tim Psalteriu. Ty Iudi Psalter imenuio Sefer /Teillim/,E Hv/a/ležneE buqvi.

36■Čast.

38

p r e d g u v o r

huda gosposčina tebe lovi, pregane, po krivyni, sylo tu tuie iemle oli kadar rihtary po pravici ne sodio, s teimi hu-dimi derže, te iste branio, te brumne pag, kir prov imaio, zatro inu odpa-huio, kadar se voiske vzdiguio zubper to cerkov, kadar tim hudim dobru, tim dobrim hudu gre oli kadar falš vučeniki, kecary, rotirary, kir ta pra-vi vuk doli tarro, v ti cerqvi zmešna-ve, ločene, rezdilene začeno inu gori perpravleio, te preproste v pravi veri blazno inu motio oli kadar eniga ty hudi ludie obreko, reznesso, oblažeio inu fratuio oli kadar te velike, težke duhovske izkušnave čez nas prido, koker de bi nas bil Bug odvergal, po-zabil, se z nami serdyl, ne hotel nom pomagati, uslišati naših prošni, poču-timo v sebi cilu mahino vero, oli sice kakeršne druge nadluge, kir na dušo oli tellu oli na blagu pado. V takih nadlugah inu izkušnavah kei hoče en človik drugdi hitriše inu gvišni/š/-

/ni/E

39


ni trošt neiti koker v tih psalmih? »Ty psalmi,« pravi s. Augustin, »so ena dobra, bogata apoteka inu zdrava arcnya za vse žlaht bolezni tih ver-nih duš.« Spet nazai: kadar ta člo-vik se v tim duhei, v sercei inu v nega veisti hoče zvesselyti z Bugom, de on začne rezmišlovati te velyke Božye ričy, koku ie Bug vsigamogoč, moder, dober, pravičin inu risničin tar mi-lostiv, koker ie vse stvari, videče tar nevideče, zemlo, nebu inu kar na nih inu v nih prebiva, vse dobru inu lipu po redi stvaril inu postavil inu kakove velyke dobrute ie on tim lu-dem zo vso ričio izkazal, suseb, kir ie nim dal suiga lastniga synu k animu offru za nih grehe, de hoče vsim ver-nim za nega volo odpustyti vse grehe, deržati za brumne, dati suiga S. Duha, obarovati pred večno smertio inu peklom inu nim dati ta večni le-ben. Potle taku nucnu rezmišlovane od Buga, s katerim ta človik to vero

B 4 terdi

40

p r e d g u v o r

terdi inu pobulšuie inu s kakovimi bessedami se ima Bug za volo nega vseh žlaht dobrut zahvalyti, tu vse imamo lipu, zastopnu tar zadosti v tih psalmih.

Inu za tiga volo nom ima tudi bi-ti ta Psalter lub, de mi tukai v nim imamo od samiga S. Duha naprei pissanu inu postavlenu, koku inu s kakovimi bessedami vu eni vsakete-ri nadlugi, potrebi inu v dobruti mi imamo z Bugom govoryti, prossyti inu klycati na nega inu nega čestiti tar hvaliti. De smo tukai od S. Du-ha zagvišani, de take naše prošne inu hvale so po Božy voli naprei nessene inu de so uslišane inu Bogu dopado. Inu kadar mi iz tiga Psalteria inu po tih psalmih molimo, taku mi molimo inu govorimo z Bugom v ti viži inu s takimi bessedami, koker vsi svetnyki, ia, inu koker sam Jezus Cristus vse-mi nega vernimi vudi od začetka tiga svita so molyli inu še zdai molio. Cristusev duh ie taku dobru /te/E

psalm/e/E

/V tih psalmih Cristus, S. Duh, David, vsi svetniki in ta prava cerkov nom naprei molio./E

41


psalme koker ta Oča naš, kateri zdai vsi verni molio, zlužil. Obtu se ty psalmi s teim Očanašom taku povsod glihaio inu ta Oča naš s teimi psalmi.

Za volo le-tih dobrih, nucnih inu Bo-gu perietnih ričy ie ta cerkov Božya te psalme vselei lubilla, bralla, molyla inu peila v cerqvi inu doma. Ty vu-čeniki pravio, de Cristus ie tudi čestu suiemi jogri peil te psalme. Evangeli-sti pryčuio, de po tei nega pusledni ve-čery ie peil eno hvaležno peisam, tu ie te hvaležne psalme. Atanazius inu s. Augustin pravita, kadar ona slyši-ta te psalme beroč oli poyoč, taku nyu serce andohtlivu inu vesselu pryde, de se čestu per tih od vesselia plačeta. Inu tu en vsaki človik v suim sercei spozna inu počuti, kadar se v ti cerqvi oli drugdi prov tar zastopnu poye, de se tu človesku serce premini inu v nim obudi eno andoht. Mi beremo, 1. Reg. 16,37 de koker ckestu38 ta Hudyč ie

B 5 tiga

Ty psalmi, ka-dar se prov,z/a/stopnuE poyo, sture človeka an-dohtliviga, vesseliga inu serčniga.

37■1 Sam 16, 14–16,23.

38■Čestu.

42

p r e d g u v o r

tiga Saulusa krala martral, ie mo-ral ta David per sui arffi peiti pred nim inu od taciga Davidoviga petya ie Saulusu bule billu inu ta Hudyč ie proč beižal. Elizeus prerok, 4. Reg. 3,39 enkrat nei mogel prerokovati, te-muč de ie moral eden per tih arfah poprei te psalme peiti. Od te muzike, petya, orglana, lautana inu troben-tana tudi ty aydie veliku pišeio. En Timoteus ie s petyem tiga velikiga Alexandra delal serčniga h timu boyu. Empedocles ie naklanal inu obracal 40 te mlade ludy na brumo. Per tih lezboiskih inu ionioskih ludeh so eni s teim petyem inu z lautanem te bolnyke ozdravlali. Koker od tiga Erazmus in Prologo Arnobii piše. Obtu vi, mui lubi kersčeniki, suseb vi pastiry, gledaite, de vi te psalme v tim duhei, z andahtio inu zastopnu, s pravim sercem inu s pravo missalio veden v cerqvi, doma, na puli be-rete, molyte inu poyete. H timu dai

Oča

■39

2 Kr 3, 15.

■40

Obračal.

43


Oča nebeski za volo suiga Synu Je- zusa Cristusa suiga Svetiga Du-

ha, gnado inu pomuč. Timu bodi vsa čast ve-

koma.

A M E N .

45

t a i . p s a l m

T A P E R -vi psalm.

Summa tiga Perviga psalma.

TA I. PSALM.

David tukai govori od izvelyčana tiga verniga inu pogublena tiga nevernika inu od vsakiga šege. S teim nas vse vučy, de Božyo bessedo lubimo inu de ne gleda-mo, koku vsakimu v tim životu gre, te-muč de zmislimo, kam po smerti inu na sodni dan vsakateri pryde. Inu S. Duh v le-tim psalmi zastopnu pravi, katera ie ta prava, Božya, inu ta kriva, Zludieva cerkov. Božya cerkov se varuie falš vuka inu Božyo bessedo lubi, no sluša. Ta Zlud-ieva cerkov falš vuk, falš Božye službe, vso lotryo zagovarie inu terdi, to Božyo bessedo, evangeli, prave Božye službe souvraži, vsimu poštenu ie zubper. Obtu ta prava cerkov bo na sodni dan

pred

46

t a i . p s a l m

46

pred Bugom obstala. Ta kriva cerkov pag pogine inu pahnena v ta pekal.

Beatus vir qui non abiit &c.41

DObru ie le-timu možu, kir ne hodi v ta svit tih nevernikov

inu ne stoy na tim potu tih grešni-kov inu na tim stolu tih špotlivcev ne sidy.[2]Temuč nega vesselie inu vola ie v ti postavi tiga Gospudi inu od nega postave nuč inu dan govori.[3]Inu on ie koker enu drivu, kir ie zasaienu per tih vodenih potoči-čih, kateru da sui sad per nega čas-su.

Inu nega lystie ne vuene44 inu kar on dei, tu dobru rata.[4]Ty neverniki pag nekar taku, te-muč koker te pleve, katere tu veterC

rezmeče.[5]Obtu ty neverniki v ti pravdi

ne

■41

Beatus vir qui non abiit in con-silio impiorum. Blagor človeku, ki se ne ravna po nasvetu brezbožnih.

Kateri se grehov varuio, be/ss/edoE Božyo lubio, Bogu inu ludem so k nucu, ty so izvelyčani. Nim ie inu bode vselei dobru. 2. Pet. 3. Iozue 1.E42 ■42

2 Pt 3;Joz 1, 8.

Iere. 17.Psal. 92.E 43 ■43

Jer 17, 8;Ps 92, 13–15.

■44Uvene.

Kir se špotaio Božy bessedi, pogino skorai, na sodni dan pravdo zgube. ■C

Corr.: ta veter.

47

t a i . p s a l m

47

ne obstoye inu ty grešniki v ti gmai ni tih pravičnih.[6]Zakai ta Gospud zna ta pot tih pravičnih, ampag ta pot tih never-nikov pogine.

TA II. PSALM.

Prerokuie, de krali, vyudi, iudi, ay-die, vsi žlaht ludy bodo Cristusu zu-bper, oli Cristus suio bessedo bode pre-mogel. Pravi tudi, koku Bug Oča v ti večnusti govori suiem Synum inu ga h kralu postavle. Potle opomina krale inu vse ludy, de se podade Cristusu; taku bode nim dobru, sice nim hudu puide. S teim vuči, de ty brumni vse-lei od hudih bodo souvraženi.

Q uare fremuerunt gentes &c.45

ZAkai se ty aydie zlobe inu ty ludie taku zabston mislyo inu

govore[?]C

[2]Ty krali se vzdiguio gori inu ty vyudi se svetuio vmei sebo

zubper

45■

Zakaj hrumijo narodi.

Sv/a/riE Cristuseve inu te cerqve souvražnike. Acto. 4.4646■

Apd 4, 25–26.

48

t a i i . p s a l m

48

zubper tiga Gospudi inu zubper nega Cristusa:[3]»Reztergaimo nih zveze inu ver-zymo od nas nih vervy.«[4] Ampag ta, kir v nebessih pre-byva, se nim smeye inu ta Gospud se nim špota.[5]On bode en krat v serdi ž nimi govuril inu v tim nega zlobenu bo-de nee prestrašil:[6]»Inu iest sem žalbal muiga krala čez Sion, čez muio sveto gorro.«[7]Iest hočo pridigati le-to postavo tiga Gospudi, kir ie dial k meni: »Ty si mui syn, danas sem iest tebe rodyl.[8]Prossi od mene, taku iest hočo te aydie dati tebi k ani erbsčini inu te kraye tiga svita k ani lastyni.[9] Ty nee reztareš s to železno

palico

Taku neverni govore.

Bug tim nevernim se špota.P/r/o. 1.E47 ■47

Prg 1, 20–33.

Cristus: kei, kakov kral, kakovu ie nega kralevstvu.Acto. 12.Hebre. /13/./Esa. 42,49./E48 ■48

Apd 12;Heb 13;Iz 42, 1; 49, 7–10.

Acto. 13.Esa. 45, 60.49 ■49

Apd 13, 32–37;Iz 45, 1–3; Iz 60, 5–13.

Apo. 2, 19.Psal. 6.E50 ■50

Raz 2, 26–27;Raz 19, 15;Ps 6, 1.

49

t a i i . p s a l m

49

palico inu koker eno lončeno pos-sodo nee rezbyeš.«[10]Zatu vi krali tudi zastopni bodi-te inu vi rihtary pustyte se podvu-čiti.[11]Služyte timu Gospudi v tim strahu inu vesselyte se s teim s tre-petanem.[12]Pušaite51 tiga Synu, de se kadai ne rezserdi inu tiga potu ne zgubi-te.

Zakai nega serd se bode skorai vužigal, ampag dobru ie tim vsem, kir na nega vupaio.

TA III. PSALM.

V le-tim psalmi David, Cristus inu vsi verni tožio Bogu čez suie vse žlaht souvrazknike,53 domače inu vunane, čez zludie, čez vse hude ludy. V tim se tudi troštaio, de ie Bug nih bramba, inu pros-sio z vero za pomuč. Per tim so gvišni, de

C nih

Vely vsem višim Cristusev vuk gori vzeti, nemu služyti. Prity nepokor-nim. Ampag vernim vse dobru ob-lubuie.

51■

Kušaite.

Psalm 1.Esa. 30.Iere. 17.5252■

Ps 1, 1,4–6;Iz 30, 27–28;

Jer 17, 4.

53■

Souvražnike.

50

t a p s a l m i i i .

50

nih souvražniki štraifani, ty verni pag ta žegen inu vso srečo imeili bodo.

[1]En psalm Davidov, kadar ie onbeižal pred suiem sy-

nom Absolonom.11. Sam. 15.54

Domine, quid multiplicati sunt &c.55

O,Gospud, koku ie veliku tih, kir mene souvražio, inu

nih veliku zubper mene vstaieio.[3]Nih veliku k mui duši govori: »Ona nema per Bugi obene pomu-či.« Sela.[4] Ampag ti, Gospud, ti si mui scyt,56 muia čast inu ta, kir muio glavo gori povzdiguie.[5]Iest hočo z muio štymo vpyti h timu Gospudi inu on bode me-ni odguvoril iz suie svete gorre. Sela.

Iest

■54

2 Sam 15, 13–37.

■55

Domine, quid multiplicati sunt qui tribulant me?Gospod, kako so se namnožili ti, ki me stiskajo.

Trošti čez puntarie, nerveč, kir ga cagoviga na Bugi delaio.

Z vero moli, se trošta inu ie žiher. ■56

Sčyt.

Psal. 121.57 ■57

Ps 121, 1–2.

51

t a p s a l m i i i .

51

[6]Iest hočo ležati inu spati inu se obuditi, zakai ta Gospud bode me-ne gori deržal.[7]Inu se ne bom bal pred veliku tavžentov ludy, kir bodo mene okuli oblegli.[8]Vstani gori, Gospud, inu poma-gai meni, ti mui Bug, zakai ti si tu lice vseh muih souvražnikov uda-ril inu tih nevernikov zobe si rez-drubil.[9]Ta pomuč ie tiga Gospudi inu tui žegen ie čez tuie ludy. Sela.

TA IIII. PSALM.Le-ta psalm ie timu tretimu skorai

glih; v tim ty verni prossio, de nee, ko-ker poprei, usliši inu pomaga nim iz nih nadlug. Potle opominaio inu vuče nih souvražnike, de pokuro deio, se-be ne obnorre, se serde, de veruio prov iuu58 služio Bogu. H tretimu se troštaio

C 2 nekar

Opomina, de ga obaruie, koker ga ie poprei čestu ohranil.

58■

Inu.

52

t a i i i i . p s a l m .

52

nekar z blagom, temuč s to dobro volo Božyo. Ta psalm nas vuči to vero v Buga, de v nadlugah pomuči per samimu Bo-gu isčemo. De se ne serdimo, v ti veri ne zmotimo, kadar vidimo, de tim hudim dobru gre.

[1]En opominavi psalm, kir seper strunah naprei

poye.

Cum invocarem exaudivit &c.59

KAdar iest vpyem, odgovori meni, Bug muie pravice, ka-

dar sem iest v tesnobi bil, ti si me-ne na prostor izpelal. Bodi meni milostiv inu usliši muio prošno.[3]Vi, otroci tih ludy, koku dolgu bode muia čast šmaana; zakai vi taku tu ličkai lubite inu te laže radi imate[?]C Sela.

Inu

■59

Ko kličem, me usliši.

Prossi, de koker poprei pomaga.

Svari, kir za bessedo ne rodio.

53

t a i i i i . p s a l m .

53

[4]Inu vy imate veiditi, de ta Gos-pud suiga svetnyka čudnu vodi, ta Gospud usliši, kadar iest vpyem.[5]Aku se serdite, taku ne grešyte; govorite z vašim sercem na tei po-steli inu bodite tyhi. Sela.[6]Offruite ta offer te pravice inu vupaite na tiga Gospudi.[7]Veliku nih pravio: »Du nom bo-de tu dobru izkazal[?]«C Ampag ti, Gospud, vzdigni čez nas to luč tui-ga obličia.[8]Ti si dal enu vesselie v muie ser-ce, aku glih oni imaio obylnu tiga žyta inu tiga vina.[9]Iest bom cilu z myrom ležal inu spal, zakai ti sam meni pomagaš, de iest žiher prebivam.

TA V. PSALM.

David inu vsi verni v le-tim psalmuC 3 prossio

Trošta te verne.

Veli pohlevnu terpeti.

Efez. 4.Iacob. 1.6060■

Ef 4, 26;Jak 1, 19–20.

Prave sluzkbe Bozkye.6161■

Službe Božye.

Neverni se tim vernim špotaio, oli verni se milosti troštaio.

Verni se v Bugi, ty drugi v blagi vessele.

Vera myrnu serce sturi.

54

t a v . p s a l m .

54

prossio Boga, de nih bessede, molytve inu vpyene usliši inu kir ie po naturi brumen tar pravičin, de nee pred vso hudobo, sylo, krivyno inu falš vukum obaruie, tih nih souvražnikov svete, napreivzetie rezdei oli de se na nih glavi izzide. Zatu se bodo ty verni vesselili inu naprei nega milo-stiviga sčyta tar pomuči vselei troštali. Ie tudi ena molytov zubper opravlace,62

kir verne reznašaio.

[1]En psalm h timu naprei petiuza to erbsčino.

Verba mea auribus percipe &c.63

GOspud, rezumi muie bessede, zastopi tu muie rezmišlova-

ne.[3] Merkai na to štymo muigavpyena, mui kral inu mui bug, za-kai iest h tebi molim.[4]Gospud, usliši vzgudo mui/o/E

štymo,

■62

Opravlavce.

■63

Verba mea auribus percipe, Domine. Čuj, Gospod, moje besede.

Iz praviga serca moli.

55

t a v . p s a l m .

55

štymo, vzgudo se iest hočo h tebi perpraviti inu gori merkati.[5]Zakai ti si en Bug, katerimu ta nevera ne dopade, poleg tebe, kir ie hud, ne bode prebival.[6]Ty neumni ne bodo obstali pred tuiemi očy, ti souvražiš vse, kir hudu deio.[7]Ty končavaš te, kateri lažeio, ti-mu Gospudu ie meršku na teimi, kir to kry prelivaio inu kir so falš.[8] Ampag iest hočo poiti na tuio veliko dobruto noter v to tuio hi-išo inu hočo molyti v tuim svetim templi v tim tuim strahu.[9]Gospud, vodi ti mene v tui pravi-ci, za volo muih souvražnikov na-redi tui pot pred meno.[10]Zakai v nih vustih ništer nei praviga, iz notra so gnily, nih

C 4 gol-

Souvražnikov grehe naprei pravi, suseb tih falš vučenikov.Sap. 14.Pro. 3.6464■

Mdr 14, 22–26;Prg 3, 27–35.

On se hoče deržati praviga vuka.Psal. 138.22.6565■

Ps 22, 22;Ps 138, 1–2.

Prossi, de Bug viža cerkov inu prave vučenike, te hude de zatre.

56

t a v . p s a l m .

56

goltanic ie en odpert grob, ž nih iezykom se perlizuio.

Končai ti nee, Bug, de od nih sveta doli pado za volo nih velike pregrehe, zakai oni se tebi zubper stavio.[12]Inu se bodo vesselili vsi ty, kir se na te zavupaio. Vekoma bodo vukali inu ti nee braniš inu ty, kir tuie ime lubio, bodo od vesselia v tebi gori skakali.[13]Zakai ti, Gospud, žegnuieš tiga pravičniga inu s to dobro volo ko-ker z anem sčytom ga okuli zade-vaš.

TA VI. PSALM.

Le-ta psalm ie David zlužil, kadar ie on enkrat v eni smertni bolezni ležal inu velike, težke noterne duhovske izkuš-nave v ti veisti imel, kir se ie bal Božyga serda, te večne smerti inu tiga pekla za

volo

Trošt inuobluba te pomuči.

57

t a v i . p s a l m .

57

volo nega grehov. Obtu on prossi, de Bug sui pravi serd pruti nemu doli položi inu de nemu milostiv bode, pomaga inu ozdravi. Potle zupet se trošta zubper suie souvražnike, to smert inu hudyče, de Bug ie uslišal nega prošne. Taku vsi verni imaio molyti, kadar so bolni, leže na smerti inu počutio v nih veisti te grehe, serd Božy, se boye tiga ferdamnena, inu verovati, de so uslišani za volo Jezusa inu de v ti smerti ne bodo zapusčeni.

[1]En psalm Davidov /h timu/ na-prei petyu na osmih

strunah.

Domine, ne in furore tuo arguas.66

GOspud, ne štraifai ti mene v tui zloboti inu ne svari ti me-

ne v tuim serdi.[3]Gospud, bodi meni milostiv, za-kai iest sem bolan. Ozdravi ti me-

C 5 ne,

66■

Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi in ne pokori

me v svojem srdu.

Prossi, de boziga grešnika ne pozabi.Iere. 106767■

Jer 10, 24.

58

t a v i . p s a l m .

58

ne, Gospud, zakai muie kosti so se prestrašile.[4]Inu muia duša se ie sylnu prestra-šylla inu ti, Gospud, koku dolgu.[5]Gospud, oberni se, otni muio dušo, ohrani ti mene za volo tuie dobrute.[6]Zakai v ti smerti se na te ne spum ni, v tim peklu du bode tebe hvalil[?]C

[7]Iest sem truden od tiga vzdiha-ne, iest sledno nuč muio postelo spotim inu muio lego iest selzami zmočim.[8]Muie oblyčie ie upalu od žalosti inu vmei teimi muiemi souvražni-ki ie staru postalu.[9]Poite proč vi vsi, kir hudu dela-te, od mene, zakai ta Gospud ie to štymo muiga plačena uslišal.

Ta

To suio veliko žalost inu težke izkušnave toži Bogu.

Psalm 125./I/sa. 38.E68 ■68

Ps 125;Iza 38, 18.

Hvali Boga, de ie uslišan. Troš/ta/E verne, Bug nih ne zapusti. Math. 7, 25.Luc. 13.69

■69

Mt 7, 7;Mt 7, 23;Mt 25, 41;Lk 13, 27.

59

t a p s a l m v i .

59

[10]Ta Gospud ie uslišal muio molytov, ta Gospud ie muio proš-no gori vzel.[11]Mui souvražniki bodo zasra-movani inu sylnu prestrašeni. Oni pobegno nazai inu na naglim bo-do zašpotovani.

TA VII. PSALM.

Ena molytov vseh vernih zubper te laž nive odvadnike, koker so bili Saul, Doeg, Cus, Išcariot,70 iudi inu vsi souvra-žniki te cerqve; od tih so vselei ty verni vsiga hudiga obdolženi inu obrečeni bili. Zubper te oni tukai tožio Bogu inu nih ne-dolžnost naprei klado, zakai lažee, ova-da, obrečene so ludem težkee. Per tim se z Božyo pravdo troštayo, de kar ty hudi nim nakladaio, se na nih glavi izzyde.

Sami padeio v to izcopano iamo, zatu oni hvalio

Boga.Šigaion,

70■

Savel, Doég,Juda Iškarijot.

60

t a v i i / . / p s a l m .

60

[1]Šigaion, nedolžnost Davidova, katero ie on peyl timu Gospu-di zavolo tih bessed tiga

Murra Iemeni-taria.

Domine Deus meus, in te &c.71

GOspud, mui Bug, na te iest vupam, pomagi meni od

vseh muih preganecev72 inu brani ti mene.[3]De kei koker en lev muio dušo ne zgrabio inu rezdero, kadar nikoger nei, kir bi obranil.[4]Gospud, mui Bug, sem li iest le--tu sturil inu ie li kryvina v muih rokah.[5]Aku sem hudu povernil timu, kir myr ima pruti meni, oli aku sem tiga, kir ie meni souvraž, prez uržaha poplenil.[6] Taku preženi ta souvražnik

muio

■71

Domine Deus meus, in te speravi.Gospod, moj Bog, k tebi se zatekam.

Pomagai, zakai velika nadluga ie pred rokami.

■72

Preganavcev.

Iest sem nedolžen.

Tay.

Perpusti.

61

t a v i i . p s a l m .

61

muio dušo inu ulovi mene inu po-teptai mui život na ta tla inu muio čast v ta prah pocopai. Sela.[7]Vstani gori, Gospud, v tim tuim serdu, povišai se zubper tu zlobene tih muih souvražnikov inu pover-ni meni to pravdo, katero si ti me-ni poročil.[8]De ta gmaina tih ludy se zubpet h tebi zbyra inu za te iste volo po-verni sse spet v tu vissoku.[9]Ta Gospud sodi te ludi. Sodi me-ne, Gospud, po mui pravici inu brumi.[10]Nai končna, prosim te, tu zlu te nevernike, naredi gori tiga pravič-niga, zakai ti si en Bug, kir ta serca inu obysti izuprašaš.[11]Mui sčyt ie per Bugi, kir tim brumnim sercom pomaga.[12] Bug ie en pravičin rihtar

inu

Pomagai zavolo tuie česti, ob-lube, zapuvidi inu gmaine.

Klyče na Božyo pravdo.

I. Para. 28.Iere. 11, 27, 20.7373■

1 Krn 28, 9;Jer 11, 20;

Jer 20, 12; 27.

Se trošta.

Deut. 10, 24.7474■

5 Mz 10, 17–18; 24.

62

t a v i i . p s a l m .

62

inu en Bug, kir vsag dan prity.[13]Aku se nekar ne preoberno, taku ie sui meč obostril inu ie napel sui lok inu namerie.[14]Inu on ie sebi naredil smertni strel, suie strele ie čez te preganav-ce naredil.[15]Pole: le-ta ima hudu v misli, on ie z nesrečo nosseč, on bode pag enu grišene rodyl.[16]On kopa eno iamo inu ie noizcopal inu on bo padel v to iamo, katero ie on sturil.[17]Nega nesreča se bo obernyla čez nega glavo inu nega hudoba pryde čez nega tčelu.77

[18]Iest hočo tiga Gospudi za volo nega pravice zahvalyti inu hočo s petiem tiga Nervissokešiga gospu-di čestyti.

TA VIII. PSALM.

David

Prity vsem nevernikom in nee opomina h pokuri.

Esa. 59.Iob 15.75 ■75

Iz 59, 1–14;Job 15, 14.

Farao, Saul, Absalon, Išcariot76 so taku zgubleni.

■76

Faraon, Savel, Absalom, Juda Iškarijot.

■77

Čelu.

Hvalež za odrešitvu.

63

t a v i i i . p s a l m .

63

David prerok v le-tim psalmu hvali inu vissoko dela to muč, modrost inu to veliko lubezan Božyo, kir ie vse pozemli-ske stvare timu pervimu človeku Ada-mu podvergal. Ta psalm tudi prerokuie od Christusa, od nega martre, gorivstaie-na inu kralevstva čez vse stvari inu de taku kralevstvu bode gori nareienu ne-kar skuzi meče oli arnože, temuč skuzi otročya vusta, tu ie, skuzi te preprostre78 jogre inu pridigarie.

[1]En psalm Davidov h timunaprei petiu na tim

gititu.

Domine, Deus noster &c.79

O,Gospud, naš Gospud, koku ie tuie ime sylnu inu visso-

ku po vsi celi zemli, kir si tuio hva-lo noter do nebes vzdignil.[3]Iz tih vust tih mladih otruk

inu

78■

Preproste.

79■

Domine, Deus noster, quam admirabile est nomen tuum in uni-

versa terra!Gospod, Bog naš,kako čudovito je tvoje ime po vsej

zemlji.

Hvala Boga, kir ie se dal spoznati v Cristusu.

Kakova ie ta cerkov.

64


64

inu kir sesaio, si ti eno muč gori naredil za volo tuih souvražnikov, h timu zatrenu tiga souvražnika inu tiga, kir sam sebe meščuie.[4]Zakai iest bom gledal ta nebessa, tu dellu tuih perstov, to luno inu te zveizde, katere si ti perpravil.[5]Kai ie ta človik, de ty na nega zmisliš[,]C inu ta syn tiga človeka, de ga ti obiščeš[?]C

[6]Ti si ga mahinu manšiga sturil koker Boga, s to čestio inu s teim poštenem si ga cronal.[7]Ti si ga h gospudi postavil čez ta della tuih rok, ti si vse ričy nega nogom podvergal.[8]Te ovce inu vse voli inu vso živyno tiga pola.[9]Te ptyce tih nebes inu te rybe tiga moria inu kar v tim moriei prebiva. Go-

Math. 23.80 ■80

Mt 23.

Psal. 19.81 ■81

Ps 19, 1.

Človik na tim sveitu boga stvar.

Ponižaine inu povišaine Cris-tusevu inu te nega cerqve. Heb. 2.Gen. 1, 2.Psal. 125.1. Cor. 15.82 ■82

Heb 2, 6–7;1 Mz 1, 26–27; 2;Ps 125, 4;1 Kor 15, 27.

65


65

[10]Gospud, naš Gospud, koku ie tu-ie ime sylnu inu vissoku po vsi celi zemli.

TA IX. PSALM.

V le-tim psalmu hvali David Boga za volo, kir ie nega inu te cerqve souvraž-nike nazai obernil, de so pobegnili, inu de ie te iste cilu zaterl. Inu on v tim tudi prerokuie, de ta lepa mladust, tu ie, ty novi royeni otroci te cerqve, ty materniki, bodo na tim sveitu terpeli, oli per tim nee trošta, de ne bodo od Buga, tiga pravič-niga rihtarie, zapusčeni, de tih nih eni souvražniki se bodo h ti veri preobernili, ty drugi pag, kir nee do smerti souvražio, vzamo hud konec.

[1]En psalm Davidov od te li-pe mladusti, k naprei-

petiu.

Confitebor tibi, Domine, in toto &c.8 3

D Iest

Zahvala.

83■

Confitebor tibi, Domine, in toto

corde meo.Slavil te bo m,

Gospod, z vsem svojim srcem.

66

t a i x . p s a l m .

66

IEst bom hvalil tiga Gospudi, iest bom vsa tuia čudessa pra-

vil.[3]Iest se vesselim inu sem sylnu vessel v tebi inu tuie ime čestim, ti Nervissokeši.[4] Zatu, kir so muy souvražniki oberneni nazai inu so pali inu so pred tuim oblyčiem konec vzeli.[5]Zakai ti si muio pravdo inu muio reč izpelal, ti si sidel na tim stolu, en rihtar te pravice.[6]Ti svariš te ayde inu končaš te nevernike, ti izbrišeš nih ime imer inu vekoma.[7]Ty meči tiga souvražnika imaio konec do vekoma, ti si ta meista rezdial, nih spomyn ie ž nimi red poginil.[8]Inu ta Gospud sidy do vekoma. On ie perpravil sui stol h timu so-yenu.

Inu

Hvali Boga.Psal. 111.84 ■84

Ps 111, 1.

Pravi, zakai ga hvali.

Souvražniki te cerqve pogino, ta cerkov vselei ostane.

Psal. 76, 80, 105.85 ■85

Ps 76, 3;Ps 80, 13–16;Ps 105.

67


67

[9]Inu on bode sodil ta sveit po pra-vici, on bode te ludy sodil po pra-vih pravdah.[10]Inu ta Gospud ie ena bramba ti-mu zatrenimu, ena bramba v tim pravim času, v ti žalosti.[11]Inu na tebe bodo vupali, kateri znaio tuie ime, zakai ti, Gospud, ne zapustiš, kir tebe isčeio.[12]Hvalyte tiga Gospudi, kir v Sio-ni prebiva, oznanite vmei ludmi nega zveistu diane.[13]Zakai on vpraša po nih kry inu spomisli na nee, on tiga vpytia tih revnih ne pozzabi.[14] Gospud, bodi meni milostiv, pogledai na muio revo od tih, kir mene nydaio; povišai mene iz tih vrat te smerti.[15]De iest poredi poveim vse tuie hvale na tih vratih te sčere sion-

D 2 ske,

Trošt tar obluba.Isa. 25, 33.8686■

Iz 25, 4;Iz 33, 2.

Opominane h ti veri inu vupane.

Vely vsem hvalyti Boga.Psal. 76.8787■

Ps 76, 1–2.

Exod. 22.8888■

2 Mz 22, 23.

Molitov.

Zakai moli.

68


68

ske, de iest bom vessel v ti tui po-muči.[16]Ty aydie so zagulbnili v ti iami, katero so oni sturili, nih noga ie uieta v ti mreži, katero so oni bili skryli.[17]Ta Gospud ie spoznan, on ie pravdo sturil, ta neverni ie v tim delu nega rok zaštrikan. Sela.[18]Ty neverniki se moraio h timu peklu poverniti inu vsi aydie, kir so Boga pozabili.[19]Zakai on ne bode tiga boziga vselei pozabil, tu čakane tih rev-nih ne bode vselei zabston.[20]Vstani gori, Gospud, de ta člo-vik ne premore; nai se vsi aydie pred tebo sodio.[21]Gospud, dai nim eniga moistra, de ty aydie spoznaio, de so človeki. Sela

TA

Obluba.Psal. 7.89 ■89

Ps 7, 14–16.

Prytež.

Prošna.

69

t a x . p s a l m .

69

TA X. PSALM.

V tim ty verni, nerveč ty marterniki molio inu tožio zubper antichrista, pa-peža, Turka, zubper te butrihe, never-nike, hynavce inu lakomnike, kateri te verne s to sylo inu hudo kunštio za volo nih offerti inu lakomnosti doli tarro. V tim se tudi troštaio, de nih prošna ie uslišana inu de ta Turk inu antichrist suiemi vsemi tovariši na koncu tiga svita bodo cilu pogubleni.

Ut quid, Domine, recessisti longe &c.90

ZAkai ti, Gospud, taku od deleč stoyš inu se skrivaš v tim času

te nadluge?[2]Kadar ta nevernik se offertuie, preganene terpi ta bozi. O, de bi uieti bili v tih svetih, katere oni za-mišlavaio.[3]Zakai ta nevernik se hvali v tih

D 3 želeh

90■

Zakaj, Gospod, stojiš od daleč?

Toži Bogu.

Neverniki sso offertni, lakomni šentavci.

70

t a x . p s a l m .

70

želeh suie duše inu ta lakomnik se žegnuie inu tiga Gospudi šentuie.[4]Ta nevernik od offerti suiga ser-da za nekogar ne rodi; nei Boga per vseh nega mislih.[5]Nega poti gredo vsag čas po sre-či, tuie pravde so od nega oblyčia proč vzete, on za špot ima vse suie souvražnike.[6]On pravi v suim sercei: »Iest ne bom nigdar premaknen, iest bom prez zlega.«[7]Nega vusta so polna kletva, fal-šye inu golufye, pod nega iezikom ie muya inu žalost.[8]On sydi inu špea per tih prista-vah, de skryvaie ubye tiga nedolž-niga; nega očy na tiga boziga mer-kaio.[9]On špea na skrivnim koker en lev v tim berlogu, on špea, de bi

zagra-

Prehvalni.

So srečni.

So žiher.

Falš vuče.Ro. 3.91 ■91

Rim 3, 14.

Skryvaie verne moree. Pro. 1.92 ■92

Prg 1, 11.

Skryvaie verne fratuio.

71

t a x . p s a l m .

71

/z/agrabilE tiga boziga, inu on za-grabi tiga boziga, kadar ga on v su-ie mreže pervleče.[10]On tarre, meeče inu tlači doli te boge s to suio oblastio.[11]On pravi v suim sercei: »Bug ie pozabil, on ie suie oblyčie proč obernil, on tiga vekoma ne bode vidil.«[12]Vstani gori, Gospud Bug, vzdig-ni gori tuio roko, ne pozabi tih revnih.[13]Za čes volo šentuie ta nevernik Boga inu pravi v suim sercei: »Ti za tu ne rodiš[.]«C

[14]Ti ia vidiš, zakai ti na to revo inu divyane gledaš. Oni se daio v tuie roke, ty bozi se tebi izroče, ti si tih sorot pomočnik.[15]Sterri to ramo tiga nevernika inu hudobniga, taku se nega never-nu diane več ne naide.[16]Ta Gospud ie kral imer inu

D 4 veko-

Prossi za brambo.

Za vole česti Božye.

Obluba, de hoče braniti.

72

t a x . p s a l m .

72

vekoma, ty aydie konec vzamo iz negove zemle.[17]Ti, Gospud, ti uslišiš tu vzdyha-ne tih revnih, ti pelaš nih serce, tuie uhu na nee posluša.[18]De ti tei soroti inu timu zatreni-mu prov sodiš, da ta človik iz zem-le več ne straši.

TA XI. PSALM.

Ena molitov vseh vernih: v ti tožio zubper te vunane nih souvražnike inu zubper te kecarie inu falš vučenike, kir tu S. pysmu krivu izlagaio inu te dobre, preproste ludi od te prave vere, od pravi-ga vuka vleko inu na nih hynavska della inu na nih zmešena inu zmotne vuke vižaio inu napelavaio inu kir se tim pravim, zveistim vučenikom špotaio. Oli ty verni se tukai na koncu troštaio, Bug bode na tu pogledal, te falš vučeni-ke ž nih vukum ferdamnal, te prave

pag

Bug kraluie vekoma, revne brani, tyrane končava.

73

t a x i . p s a l m .

73

pag bode ž nih vero inu vukum obder-žal, de ne pogino inu zatreni ne bodo. Obtu ty verni, kadar so po krivim obre-čeni, imaio nih pravdo Bogu izročiti.

[1]En psalm Davidov h timunapreipetyu.

In Domino confido &c.93

IEst vupam na tiga Gospudi, koku vi tedai pravite k mui du-

ši[,]C ona bi imeila bežati na vaše gore koker ena ptyca[?]C

[2]Zakai pole: ty neverniki napenno ta lok inu nih stryle na tetyvo pola-gaio, de te, kir so praviga serca, v ti temmi strelaio.[3]Inu aku se glih ty grunti rezde-ro[,]C kai bode sturil ta provič-ni[?]C

[4]Ta Gospud ie v suim svetim templi, ta stol tiga Gospudi ie

D 5 v ne-

93■

V Gospoda zaupam.

Z vero moli.

Toži ckez94 souvražnike.Pro. 26.95

94■

Čez.

95■

Prg 26, 18–19.

Ta pravi grunt te vere so zaterli. Tim vernim Bug pomaga.Isa. 66.9696■

Iz 66.

74

t a x i . p s a l m .

74

v nebessih, nega očy gledaio, nega očes veye te človeske otroke probi-raio.[5]Ta Gospud izkušava tiga pravič-niga, ampag tiga nevernika inu tiga, kir kryvino lubi, nega duša souvraži.[6]On desži čez te nevernike te štri-ke, ogen, žveplu inu točni veiter, ta deil nih keliha.[7]Zakai ta Gospud ie pravičin inu pravicho98 lubi inu on na tu, kar ie prov, s flisom rezgleduie.

TA XII. PSALM.

V tim psalmi ty verni tožio čez nezve-isčino tih ludy, kir lipe bessede iz falš ser-ca daio. Inu de ie cilu malu tih brumnih, pravičnih, risničnih inu vernih ludy na sveitu. Tožio tudi čez velike inu obla-stne vučenike, kir ž nih krivim vukum, ž nih oblastio inu iz prevzetia te boge,

preproste

Pryti tim ne-vernikom.Gen. 19./Io/s. 1o.E97 ■97

1 Mz 19, 24;Joz 10, 11.

■98

Pravico.

75

t a x i i . p s a l m .

75

preproste ludy zepelavaio. Natu on prossi, de Bug take hynavce vse s kuren-om izdere inu konča. Potle prerokuie inu trošta, de Bug suiem synom inu evangeliom hoče tei bogi cerqvi priti h pomočian99 inu nih v tih izkušnavah inu nadlugah ne zapustyti.

[1]En psalm Davidov k naprey-petyu na osmih strunah.

Salvum me fac &c.100

POmagai, Gospud, zakai ty svet niki doli iemlo inu tih ver-

nih ie mallu vmei otrucih tih ludy![3]Vsaketeri k suimu bližnimu go-vori nepridne ričy, iz serca inu v serci s falš žnabli govore.[4]Ta Gospud končai vse golufske žnable inu ta iezik, kir offertnu go-vori.

Kir

99■

Pomočain.

100■

Salvum me fac, Dom-ine, quoniam defecit

sanctus.Pomagaj, Gos-

pod! Zakaj ni več pobožnih.

Prossi, de cerqvi pomaga.

Taži101 čez nezveisčino.

101■

Toži.

Moli zubper te golufe.

76

t a x i i . p s a l m .

76

[5]Kir pravio: »Mi hočmo naš ie-zik sturiti, de bo premagal; nom se spodobi govoriti, du ie naš gos-pud.«[6]»Za volo zatrena tih revnih inu vzdihane tih bozih iest hočo zdai vstati,« pravi ta Gospud. »Iest ho-čo nim pomagati, de bodo serčnu govurili.«[7]Tu govoriene tiga Gospudi ie či-stu – enu srebru, v ti lončeni pos-sodi sedem krat probiranu inu se-dem krat očisčenu.[8]Ti Gospud obarui nee inu ohra ninas pred le-to žlahto vekoma.[9]Povsod neverniki okuli hodio, kadar se ličkaki otroci vmei ludmi povisšuio.

TA XIII. PSALM.

V tim se moli zubper to veliko žalostinu

Obluba: Bog hoče obderžati suio bessedo.

Hvala bessede Božye.Psal. 19.102 ■102

Ps 19, 8.

Pravi vučeniki bodo ohraneni.

77

t a x i i i . p s a l m .

77

inu tesku103 serce, kateru časi pade tudi na verniga človeka, inu tu pride čassi od Hudyča, čassi od hudih ludy. Ka-dar vidimo, de ž nih hudimi kunšti, sveti inu s falšio zubper nas stoye inu trahtaio na naš život inu kar imamo na tim sveitu, koku bi nas ob tu istu per-pravili. V taki revi inu žalosti imamo le-ta psalm molyti inu nekar, koker ty neverniki deio, se gristi v tim sercei inu ieisti.104 Taku tudi s. Iacob, cap. 5., vuči, kir pravi: »Ie li du reven oli žalosten, ta moli, ie li du dobre vole, ta psallirai.«105

Inu v taki izkušnavi se imamo cilu Bogu poročyti inu zanesti, de Bug tako žalost od nas vzame inu prežene; na tu ima vsag človik, kir ie tacih akušnav106 prust oli rešen, Boga očytu tar veden hvalyti. Le-ta psalm tudi nucha,107 aku zdaici Bug nas ne ušliši, ne pomaga, de zatu ne imamo na Bugi cagati.

En

103■

Težku.

104■

Veisti.

105■

Jak 5, 13.

106■

Skušnav.

107■

Nuca.

78


78

[1]En psalm Davidov k naprei-petiu.

Usquequo, Domine, oblivisceris &c.108

GOspud, koku dolgu hočes ti taku cilu mene pozabiti[?]C

Koku dolgu skrivaš tuie obličie pred meno[?]C

[3]Kako dolgu moram sam v sebi svetovati inu vsag dan to žalost nossiti v muiem sercei[?]C Koku dolgu se bode mui souvražnik čez me vzdigoval[?]C

[4]Pogledai vsai inu usliši ti mene, Gospud, mui Bug, resveiti muie očy, de v ti smerti ne zespim.[5]De mui souvražnik ne poreče: »Iest sem nega premogel,« inu ti, kir mene režaluio, de se ne bodo vesselili, aku bom iest doli ležal.[6]Inu iest se zevupam na tuio dob-ruto, muie serce se bode vesseli-

lu

■108

Usquequo, Domine, ob-livisceris me in finem.Doklej, Gos-pod, me boš popolnoma pozabljal.

Žalostnu toži.

Pokaži en pot, de vuydem.

De ti, Bog, nekar souvražniki boš hvalen.

Se trošta z vero inu hvali Boga.

79


79

lu v tim v tuim izvelyčanu, iest ho-čo peiti timu Gospudi, zakai on ie meni dobru sturil.

TA XIIII. PSALM.

V tim pridiguie to pravo pokuro. Svari vse ludy, de so neverniki, greskni-ki tau109 nemilostivi; nim oznanuie, de bodo od Buga štrafani. Prerokuie tudi, de Christus ž nega evangeliom pryde iz Siona, tu ie iz Ieruzalema; s teim on trošta vse te, kir se popravio inu prossio za odpusčane tih grehov, de nim bode milost inu pomuč izkazana.

[1]En psalm Davidov k naprei-petiu.

Dixit insipiens &c.110

TA nori pravi v suim sercei: »Nei obeniga Boga!« Oni so

cilu izkaženi, nih diane ie merzku, nei obeniga, kir bi dobru sturil.

Ta

109■

Grešniki tar.

110■

Dixit insipiens in corde suo: Non

est Deus.Neumnež pravi

sami pri sebi: »Ni Boga!«

Vsi ludi s/o/E neverni ta/r/E izkaženi.

80

t a x i i i i . p s a l m .

80

[2]Ta Gospud gleda doli iz nebes čez otroke tih ludy, de bi vidil, ie li du zastopen inu aku du po Bugi vpraša.[3]Oni so pag vsi odstopili inu ne-pridni ratali: nei obeniga, kir bi dobru sturil, nekar le eniga.[4]Ne bodo li spoznali vsi ty, kir hu-du delaio[,]C kir te muie ludy koker ta kruh požyraio, ne113 tiga Gospu-di ne klyčeio[?]C

[5]Tedai bodo strahom trepetali, zakai ta Gospud ie per tei žlahti tih pravičnih.[6]Vy tiga revniga svit zašpotuiete, ampag ta Gospud ie tu nega zevu-paine.[7]O, de bi tu izvelyčane iz Siona timu Izraelu prišlu inu de bi ta Gospud te suie uiete ludy odrešil; taku bode Iacob vukal inu Izrael se vesselil.

TA

Gen. 11, 18.111 ■111

1 Mz 11, 5;1 Mz 18, 21.

Rom. 3.112 ■112

Rim 3, 10.

Loči nevernike od suie cerqve.

■113

Na.

Trošt: Bug ie per vernih.Psal. 36.114 ■114

Ps 36, 6–7,11.

Prerokuie od Cristusa inu od nega veckniga115 kralevstuva.

■115

Večniga.

81

t a x v . p s a l m .

81

Le-ta psalm poye, pravi inu vuči, ka-teri ludie so ty pravi verni, ty živi vudi te cerqve, du v ti milosti inu v gnadi Božy prebiva inu du pride na sveto go-ro, tu ie, v ta nebessa. »Ty,« pravi tukai Bug, »kir ostano inu se derže do konca z vero, z dianem, z lebnom inu z govo-rienem pruti Bogu inu bližnimu, koker ta evangelium inu te Desset zapuvidi vuče inu vele.«

[1]En psalm Davidov.

Domine, quis habitabit in &c.116

GOspud, du bode v tuim šotori prebival[,]C du ostane na tei

sveti gori[?]C

[2]Kateri burmsku hodi inu prov dei inu to risnico iz serca govori.[3]Kateri suiem iezikom ne razna-ša inu suimu bližnimu hudiga

E ne

116■

Domine, quis habita-bit in tabernaculo tuo?

Gospod, kdo bo prebival v tvojem

šotoru. Vpraša, du so nebeški purgary.Isa. 33.Psal. 23.117117■

Iz 33, 15;Ps 23, 6.

Kir prov veruio, služio Bogu po X. zapuvidah.

Z iezikom ne umori.

82

t a x v . p s a l m .

82

ne sturi inu obrečena zubper suiga soseda ne terpi.[4]Kateri te nevernike derži za niš-ter, ampag te, kir se Boga boie,poštuie, kateri suimu bližnimu perseže inu ga ne obnorri.[5]Kateri suie denarie na šuh ne da inu mytov čez nedolžniga ne iem-le; kateri le-tu sturi, ta vekoma ne bode premaknen.

TA XVI. PSALM.

V tim ie enu očitu, zastopnu prero-kovane, de Cristus bode na tim sveitu terpil, umerl inu de spet od smerti vsta-ne. Inu Cristus prossi Očeta Boga, de ga v nega martri ne zapusti; pravi tudi, de ta stara postava inu ty offri bodo doli diani.

[1]Enu zlatenu blagu Da-vidovu.

Conser-

Dela te druge table.

83

t a x v i . p s a l m .

83

Conserva me, Domine &c.118

OHrani mene, Gospud, zakai iest na te vupam.

[2]Iest sem rekal h timu Gospudi: »Ti si Bug mui, iest moram za tuio volo terpeti.«[3]Za volo tih svetnikov, kir so na zemli, inu za te gosposke; na tih ie vsa muia dobra vola.[4]Kateri za drugimi bogi hyte, ty bodo veliko žalost imeili; iest nečo nih offrov od te kry offrovati inu nečo nih imena v muia vusta vzeti.[5]Ta Gospud ie muiga blaga inu muiga keliha deil; ti deržiš gori muio erbsčino.[6]Ta los ie meni padel na ta lepa meista, muia erbsčina ie cilu leipa.[7]Iest hvalim tiga Gospudi, kir

E 2 ie

118■

Conserva me, Dom-ine, quoniam speravi

in te.Obvaruj me, Gos-

pod, zakaj k tebi se zatekam.

Moli.

Toži, hir119 terpi zavolo vernih.

119■

Kir.

Za neverne neče molyti, nih službe vse souvraži.

Zavolo nega martre smo erbi nebeški.

Thren. 3.120120■

Žal 3, 34.

84

t a x v i . p s a l m .

84

ie meni svetoval inu kir mene te muie obysti po noči svaree.[8]Iest sem tiga Gospudi pred muie očy postavil, zakai on ie na mui des-nici; obtu iest bom dobru obstal.[9]Za le-tiga volo ie muie serce ves-selu inu muia čast se tudi sylnu vesseli inu muie messu v tim vupa-ni počiva.[10]Zakai ti ne boš pustil muie duše v tim peklu inu dopustil, de bi tui svetnik strohnil.[11]Ti boš meni pustil veiditi to ste-zo tiga lebna, s tuiem oblyčem boš mene obeselil do sytosti, per tebi na tui destnici ie lep stan vekoma.

TA XVII. PSALM.

David, Christus inu vsi verni tožio Bogu, kir se nim syla godi, inu prossio, de

nee

Prerokovane od Christuse-viga gorivstai-ena.Acto. 2.121 ■121

Apd 2, 24–28.

Acto. 13.122 ■122

Apd 13, 34–37.

Nuc oli prid Christuseviga vstanena ie ta večni leben.

85

t a x v i i . p s a l m .

85

nee obderži per pravim vuku inu od-reši od tih hudih, bogatih tyranov.

[1]En molytov Davidova.

Domine, exaudi iusticiam &c.123

GOspud, usliši to pravico, mer-kai na muie vpyene, zastopi

to muio prošno, kir iz falš ust ne gre.[2]Od tuiga oblyčia nai gre muia pravda naprei, tuie očy nai gledaio na tu, ker ie prov.[3]Ti si izkusil muie srce in si ie po noči obiskal inu si mene z ognem čistil inu ništer ne si nesšil; iest sem si vzel naprei, de muia vusta nemaio prestopiti.[4]Za volo tuih bessed tuih vust iest se varuiem pred teimi delli tih lu-dy inu pred teimi stezami tiga raz-buinika.

E 3 Obder-

123■

Usliši, Gospod, pravično pravdo.

Prossi, de Bug timu, kir ima prov, pomaga inu de ga obderži per pravim vuku.Psal. 26.124124■

Ps 26, 1.

86


86

[5]Obderži mui hud na tuih stezah, de muie stopine ne spodpolzneio.[6]Iest klyčem h tebi, zakai ti, Bug, boš meni odguvoril; perkloni tuia vušessa k meni, poslušai muie bes-sede.[7]Sturi čudno tuio milostivo dob-ruto, ti ohranenik tih, kir se na te zevupaio, zubper te, katere se zub-per tuio destnico stavio.[8]Obari ti mene koker tu zerklu ti-ga oka, pod senco tuih perut skry ti mene.[9]Pred teimi neverniki, kir mene žaluio, inu pred muiemi souvraž-niki, kir so muio dušo okuli obleg li.[10]Nih debeli vkupe derže, oni ž nih vusti offertne ričy govore.[11]Kam mi gremo, taku nas zdai-ci okuli obdade, nih očy so tiakai postavili, de bi nas na ta tla doli vergli. Glih

Prossi, de to cerkov branni pred tyranni inu falš vučeniki.

Zah. 2.Ps/a/l.E 91.Math. 23.125 ■125

Zah 2, 12;Ps 91, 4;Mt 23, 37.

87


87

[12]Glih koker en lev, kir tiga lovu žely, glih koker en mlad lev, kir na skrivnim prebiva.[13]Gospud, vstani gori, preteci ga inu verzi ga doli, obrani muio du-šo pred teim neverniko[m]C s tu-iem mečom.[14]Od tih mož, Gospud, tuie roke, od tih mož tiga svita, kir imaio nih deil v le-tim životu, katerih trebuh ti polniš od tuiga šaca; ka-terih otroci so vsiga syti inu puste, kar ostane, nih mladyčem.[15]Iest pag hočo gledati tuie oblyčie v ti pravici, iest hočo syt biti, kadar se tuia gloria obudi.

TA XVIII. PSALM.

David, Cristus, vsi verni v le-tim psalmu poio inu pravio, v kakovih ve-likih nadlugah so čestu bili inu povsod s teimi souvražniki čestu okuli obdani.

E 4 Oli

Cerkov druguč prossi zubper suie souvražnike inu se tiga večniga blaga, nekar pozem-liskiga, trošta.

88

t a x v i i i . p s a l m .

88

Oli koker čestu v takih nadlugah so klyca-li na Buga, taku ie nim vselei čudnu inu sylnu z velyko močyo inu serdom poma-gal, zatu oni tukai vissoku Boga hvalio. Oli nerveč v le-tim psalmu Cristus sam moli inu suio vero v nega terplenu izka-žuie; prerokuie, de aydi bodo na nega verovali. V le-tim psalmu ie tudi zapo-padenu, koku se Cristus na sodni dan bo serdil zubper te nevernike.

[1]E N P S A L M D A V I-dov, hlapca tiga Gospudi, h timunaprei petiu, kir ie govuril timuGospudi te bessede le-te peismiv tim času, v katerim ie bil nega

ta Gospud odrešil od tih rokvseh nega souvražnikov [2]inu

od te Saulusove roke.Inu ie rekal:

Diligam te, Domine &c.127

Iest

2. Reg. 22.126 ■126

2 Sam 22, 2–51.

■127

Diligam te, Domine, fortitudo mea.Ljubim te, Gospod, moja moč.

89


89

IEst tebe, Gospud, iz serca lu-bim, ti si muia muč.

[3]Ti, Gospud, si muia kameneta peč inu mui grad, mui odrešenik, mui bug inu muia skala, na kateri-ga iest vupam.

Mui sčyt, rug muiga ohranena inu muia bramba.[4]Iest hočo hvalyti tiga Gospudi inu na nega klycati inu iest bom ohranen pred muiemi souvražni-ki.[5]Ty štriki te smerti so mene obseg-li, ty belialski potoki so mene pre-strašili.[6]Ty peklenski štryki so mene obseg li, te smertne vervy so mene premogle.[7]Kadar ie meni nadležilu, taku sem iest klycal na tiga Gospudi inu sem vpil k muimu Bogu inu on ie muio štymo uslišal iz sui-

E 5 ga

Hvali Boga, kir ie nemu čestu pomagal.

Pravi, v kakovi nadlugi ie bil.Psal. 116.128128■

Ps 116, 3.

Trošta, de ty verni bodo uslišani.

90


90

ga kraleviga stola inu mui vpy ie pred nega prišal k nega vušesom.[8]Ta zemla se ie gibala inu stresla inu tih gur grunti so se stresnili inu gibali, zakai on se ie bil rezser-dil.[9]Ta dim ie v nega sredi gori šal inu en ogen iz nega vust ta ie požyral, tu vogele se ie od nega vužygalu.[10]On ie tu nebu doli nagibal inu ie doli hodil inu ena megla ie bila pod nega nogami.[11]Inu on ie stopil gori na ta keru-bin inu ie letil semkai inu ie letil na perutih tiga veitra.[12]On ie bil postavil okuli suiga šo-tora temmo inu en čern oblak; v tim ie on bil skriven.[13]Ty oblaki so se pred nega oblyč-iem inu bliskanem rezhaiali

s to

Pravi, s kakovo močio inu gro-zzo, s kakovim serdom ie Bug vselei zubper te souvražnike te cerqve štrital inu naprei bode suseb na sodni dan.

/1./ Thim. 6.E129 ■129

1 Tim 6, 16.

9191


s to točo inu z bliskanem.[14]Inu ta Gospud ie v tih nebessih garmel inu ta Nervissokeši ie daial suio štymo, to točo inu bliskane.[15]Inu on ie strelal te suie strele inu ie nee rezpodil inu on ie sylnu tre-skal inu ie nee strašil.[16]Inu te velike povudne dežo-ve plohe so se perkazovale inu ta grunt te zemle se ie rezodeval od tuiga svara, Gospud, inu od sape tuiga serda.[17]On ie poslal iz vissokiga inu ie mene vzel inu on ie mene izvlekil iz velikih vodi.[18]On ie mene obranil pred enem močnim souvražnikom inu pred teimi, kir meni hudu hote, zakai oni so bili močneši od mene.[19]Oni so mene prenaglili na ta

dan

Zdai pravi, de Bug vselei tei cerqvi pomaga iz težkih nad-lug, zakai on ie ni periatel.

92


92

dan te muie reve inu nadluge inu ta Gospud ie bil tu muie gori der-žane.[20]Inu on ie mene izpelal na široku inu ie mene vunkai izderl, zakai on meni dobru hoče.[21]Ta Gospud ie meni po mui pra-vici dobru sturil, on ie meni pover-nil po čistosti muih rok.[22]Zakai iest ohranim te poti tiga Gospudi inu iest ne sem koker en nevernik padel od muiga Boga.[23]Zakai vse nega pravde so pred muiemi očyma inu iest ne sem po-stav vergal do sebe.[24]Inu iest sem prez tadla pred nim inu iest sem se varoval pred muie-mi grehi.[25]Zatu ie ta Gospud meni pover-nil po mui pravici, po tei čistosti tih muih rok pred nega očyma.[26]Per tim svetim si ti svet inu per

tim

Se hvali, de ima dobro veist.

Zatu, kir derži Božye postave, ie Bug nemu pomagal.

Bug ie svet,

93


93

tim brumnim si ti brumen.[27]Inu per tim čistim si ti čist inu per tim izvernenim si ti izvernen.[28]Zakai ti si tim revnim ludem pomagal inu te vissoke očy si ti ponyžal.[29]Zakai ti si muio lesčerbo resve-til, ta Gospud, mui Bug, ie muio temmo svitlo sturil.[30]Zakai s tebo iest to voisko rez-byem inu z muiem Bogum iest čez ta zyd skočim.[31]Božy pot ie prez tadla, tu govor-iene tiga Gospudi ie v tim ognu izkušenu, on ie en sčit vsem teim, kir se na nega zevupaio.[32]Zakai du ie Bug mumu tiga Gos-pudi inu du ie ena kamenata peč mumu našiga Boga[?]C

[33]Bug ie ta, kir ie mene s to moč-io

zatu svet-nykom pomaga, te hude, kunštne, izvernene štraffa.

Prover. 6.130130■

Prg 6, 17.

Serce, muč k voiskovanu, premagane, dobivane pride od Buga inu iz te vere.

Psal. 113.131131■

Ps 113, 7.

Deut. 4.132132■

5 Mz 4, 7,35,39.

94


94

io opassal inu ie mui pot po roci postavil.[34]On ie muie noge glih sturil tim ielenom inu ie mene na to muio vissokoto postavil.[35]On vuči te muie roke boyovati inu on ie dal, de s teimi muiemi rokami en železin lok rezlomim.[36]Inu ti daš meni ta sčit tuiga iz-velyčana inu tuia desnica mene podpira inu tuia krotkuta ie mene velikiga sturila.[37]Ti si tu muie hoiene pred meno sturil široku inu ty mui gležnuvi se ne so premeknili.[38]Iest sem te muie souvražnike poial inu sem nee popal inu se ne sem povernil, dotle ne sem nee za-terl.[39]Iest sem nee rezlomil inu ne so

mogli

Psal. 144.2. Sam. 22.133 ■133

Ps 144, 1;2 Sam 22, 2.

95


95

mogli obstati inu so pali pod muie noge.[40]Inu ti si mene h timu voiskovanu z močio oppassal, ti si pud me ver-gal, kir so zubper me vstaieli.[41]Inu ti si meni dal te herpte tih muih souvražnikov inu kir so me-ne souvražili, si ti končal.[42]Oni so vpyli h timu Gospudi, oli nei bilu, kir bi nee bil ohranil inu nih nei uslišal.[43]Iest sem nee sterl koker ta prah pred teim veitrom, iest sem nee zateptal koker tu blatu na tih gas-sah.[44]Ti si mene izderl od te ardrye tih ludi inu ti si mene postavil k ani glavi tim aydom; ty ludie, katerih iest ne sem znal, ty meni služyo.[45]Oni so po tim slišanu tih vušes meni pokorni; ty ptuy otroci so meni lagali. Ty

Nevernike Bug v nih nadlugah ne usliši. Pro. 1.134134■

Prg 1, 27–32.

Prerokovane od Cristusa inu te cerqve iz tih aydov.

96


96

[46]Ty ptuy otroci so omedlovali inu so v nih brambah trepetali.[47]Bodi živ ta Gospud inu hvalen bodi ta mui močni Bug inu ta Bug muiga izvelyčana bodi povišan.[48]Ta Bug, kir ie meni dal mesčo-vane inu kir ie ta folk pud me dal.[49]Ta, kir ie mene odrešil od tih muih souvražnikov inu ie mene povišal od tih, kir so zubper me vstaieli; od tiga hudiga moža si ti meni pomagal.[50]Obtu iest hočo tebe, Gospud, vmei teimi aydi hvalyti inu tuie ime s petiem čestyti.[51]Kateri ie timu kralu velike dob-rute izkazal inu ie timu suimu žalbaniku Davidu dobru sturil inu nega semenu vekoma.

TA

Z veliko, serčno hvalo zepre le-to hvaležno mo-lytov.

Rom. 15.2. Sam. 22.135 ■135

Rim 15, 9;2 Sam 22, 50.

2. Sam. 7.1. Paral. 17.136 ■136

2 Sam 7, 1;1 Krn 17, 1–15.

97

t a x i x . p s a l m .

97

TA XIX. PSALM.

S. Duh v le-tim psalmi napervu derži tim ludem naprei, de z duhovskimi oči tu nebu ž nega lipoto inu to nuč, ta dan prov rezgledaio inu skuzi te iste de spo-znaio to čast, to muč, modrost, pravico, risnico inu milost Božyo. Potle opomina, de Boga zahvalimo za volo nega besse-de inu za tih lepih, nucnih postav inu zapuvid. H tretimu: de prossimo za odpustig tih grehov inu de se varuiemo pred smertnimi grehi. V tim psalmu ie tudi enu prerokovane, de tu sonce, tu ie, Cristus, ima priti na ta sveit, de ta evangeli skuzi ta nebessa, tu ie, skuzi te jogre, bode široku rezglašen, bode sa-ad pernessel, se bo prov vučilu, ty ludie bodo od nega vesseli inu stonoviti v ti

veri. Inu de na tim sveitu do sodnigadne so bo prov v enih kraih

pridigalu inu prov vero-valu. Rom. 10.137

F En

137■

Rim 10, 18.

98


98

[1]En psalm Davidov h timunaprei petiu.

Cæli enarrant gloriam Dei &c.138

TA nebessa pravio naprei to čast Božyo inu ta terdnust

oznanuie tu dellu nega rok.[3]En dan pravi timu drugimu dne-vu inu ena nuč tei drugi noči daie na znane.[4]Nei govoriena inu nei bessed, de bi se nih štyma ne slišala.[5]Nih glas gre vunkai po vseh de-želah inu bessede na krai tiga svi-ta; on ie v tih istih timu soncu en šotor postavil.[6]Inu tu istu gre vunkai koker en ženin iz suie kamre inu se vesse-li koker en gigant h timu teku po tim potu.[7]Nega vunkai hoiene ie od eni-ga kraia tih nebes inu teče okuli

spet

■138

Nebesa razglašajo Božjo slavo.

Prerokuie, evangelium bode povsod prydigan.Rom. 10.Psal. 8, 96, 136.139 ■139

Rim 10, 18;Ps 8, 1,9;Ps 96, 1–3;Ps 136, 5–6.

Cristus bode šotor, tu ie, eno cerkov imel.Rom. 10.Luc. 24.140 ■140

Rim 10, 18;Lk 24, 47.

99


99

spet do tiga istiga kraia inu pred nega topluto se nisče ne more skry ti.[8]Ta postava tiga Gospudi ie po-polnoma: ona preoberne te duše; tu pryčovaue141 tiga Gospudi ie zve-istu: ona daie to modrost tim ma-hinim.[9]Ta preporočana tiga Gospudi so prov inu obessele tu serce; te zapu-vidi tiga Gospudi so svitle inu re-svetio te očy.[10]Ta strah tiga Gospudi ie čist, kir ostane vekoma; te pravde tiga Gos-pudi so risnyčne inu skuzi povsod pravyčne.[11]One so bulše inu žlahtniše, ko-ker ie zlatu inu veliku žlahtnu ka-mine; one so slaiši, koker ie ta med inu satovie.[12]Inu ta tui hlapec bode skuzi

F 2 nee

Tei Božy bes-sedi mnogetera imena da inu pravi od nee nuca, kar per ludeh opravi.Psal. 93.Psal. 12, 18.142142■

Ps 93, 5;Ps 12, 6;

Ps 18, 22.

141■

Pryčovane.

100


100

nee opominan inu dur nee ohrani, ta ima velik lon.[13]Du zastopi tu pregrešene? Od tih skrivnih očysti ti mene.[14]Inu od tih prešernih obari tuiga hlapca, de čez me ne gospoduio, taku iest bom tedai prez tadla inu bom nedolžan velike pregrehe.[15]Pusti ti, Gospud, muia stena inu mui odrešenik, nai pred tuiem obliičiem ty zguvori muih vust tebi dopado inu tu premišlovane muiga serca.

TA XX. PSALM.

V le-tim psalmi moli ta cerkov za suio dobro, verno gosposčino, za krale, vyude, altmane inu za vse žlaht oblastnike, de Bug nim da gnado inu srečo, de po pra-vici inu z myrom gospoduio, te Turke inu vse souvražnike te cerqve premogo.

Zakai

Se izpouveda, prossi, de ga obaruie pred velikimi grehi.

101

t a x x . p s a l m .

101

Zakai dobru in pravu regirane inu pre-magane čez te Turke pride od Buga inu nekar od te človeske modustri143 oli močy.

[1]En psalm Davidov h timu na-preipetyu.

Exaudiat te Dominus in &c.144

TA Gospud usliši tebe na ta dan te tuie nadluge inu tu

ime tiga Iacopoviga Boga brani tebe.[3]On pošli tebi to pomuč iz suie svetusti inu iz Siona on tebe obra-ni.[4]Spumni on ta146 tuie spyžne offre inu tui sežgani offri bodite debeli. Sela.[5]Dai on tebi, kar tuie serce pege-ruie, inu dopolni vse tuie svete.[6]My se bomo tuiga izveličane vesselili inu v tim imeni našiga

F 3 Boga

143■

Modrusti.

144■

Exaudiat te Domi-nus in die tribula-

tionis.Usliši naj te

Gospod ob dnevu stiske.

Prossi, de Bug gosposčino brani inu obaruie.2. Sam. 10.145145■

2 Sam 10, 12.

Tu ie: na Cristusev pravi offer.

146■

Na.

102

t a x x . p s a l m .

102

Boga ta bandera gori vzdigovali; ta Gospud bode tuie vse prošne dopolnil.[7]Iest veim, de ta Gospud bode sui-mu žalbaniku pomagal, on bode nemu iz tih suih svetih nebess od-guvoril, s to močio nega destnice bode nemu pomagal.[8]Uni se zanašaio na vuze inu le-ty na kone, mi pag zmislimo na tu ime našiga Gospudi Boga.[9]Oni so doli verženi inu so pali, mi smo pag gori vstali inu smo vzdigneni.[10]Ta Gospud bode tiga krala ohra-nil, nas bode uslišal na ta dan, ka-dar bomo klycali na nega.

TA XXI. PSALM.

V le-tim psalmu hvali inu česty ta cerkov Gospudi Boga za volo, kir ie nee

kralu

Svari, kir se na človesko muč zevupaio.

103

t a x i x .147

p s a l m .147■

XXI.

103

kralu inu gospočini 148 dal muč inu po-muč zubper nee souvražnike inu de Bug sam te nevernike inu nee souvraž-nike končava. Ta psalm tudi govori inu prerokuie nerveč od Cristusa, našiga praviga krala, inu od nega kralevstva.

[1]En psalm Davidov h timu napreipetiu.

Domine, in virtute &c.149

GOspud, ta kral se v ti tui močy vesseli inu v ti tui po-

muči skače gori od vesselia.[3]Ti si nemu dal, kar ie nega serce želelu inu kar ie on tebe ž nega vu-sti prossil, tiga ti ne si nemu odpo-vedal. Sela.[4]Zakai ti si nemu naprei prišal z dobrimi žegni, ti si na nega glavo eno zlato krono postavil.[5] On ie od tebe ta život prossil

F 4 inu

148■

Gosposčini.

149■

Domine, in virtute tua lætabitur rex, et super

salutare tuum exsultabit vehementer.

Tvoje moči, Gospod, se kralj veseli, kako zelo se

raduje tvoje pomoči!

Pravi, kakove dobrute ie Bug timu kralu izkazal, zatu ga ta cerkov hval.150150■

Hvali.

/2. Sam. 12./E151151■

2 Sam 12.

104

t a x x i . p s a l m .

104

inu ti si nemu dal dolge dni imer inu vekoma.[6]On ima veliko čast na tui pomu-či; ti si čast inu poštene na nega polužil.[7]Zakai ti si postavil nega k animu večnimu žegnu, ti si nega obesselil s teim vesseliem tuiga oblyčia.[8]Zakai ta kral vupa na tiga Gospu-di inu na to dobruto tar milost tiga Vissokiga, zatu on bode obstal.[9] Tuia roka bode nešla vse tuie sou vražnike, tuia destnica bode nešla te, kir tebi hudu hote.[10]Ti boš v tim času tuiga serda nee sturil koker eno ogneno peč; ta Gospud v tim nega serdu nee kon-ča inu ta ogen nee požre.[11]Ti boš končal nih saad od te

zemle

Prerokovane od Cristusa.

Opomina gosposčino h pravi veri.

Pryti tim souvraznikom.152 ■152

Souvražnikom.

105

t a x x i . p s a l m .

105

zemle inu nih seime od tih otruk tih ludy.[12]Zakai oni so si naprei vzeli hudu zubper tebe, golufio so zmislili, ka-tere ne mogo dopernesti.[13]Zakai ti boš nee suseb na eno stran postavil, tuie tetyve boš ti pruti nih oblyčiu nameril.[14]Gospud, povišai se v tui močy, taku mi bomo tuio muč peili inu hvalili.

TA XXII. PSALM.

Ie ienu zastopnu prerokovane od Cristu seve martre, goriustanena inu od tiga evangelia, de ta isti vus sveit bo poslu-šal inu gori vzel. On pravi, koku Cristus bo vpil, govuril na tim cryžu, s kakovi-mi bessedami bodo ty Iudi iz nega špot delali, nega gvant vmei sebo delili, nega roke inu noge bodo preboli; taciga očytiga prerokovana nigdir nemamo v tim S.

F 5 pismu.

Uržah Božyga serda.

Bug brani to cerkov, de ga za tu zahvali.

106

t a x x i i . p s a l m .

106

pismu. Ti evargelisti153 so nekatere verze v nih pysmu postavili. Inu v tim imamo tu čuduu154 ponižane inu povišane Cristu-sevu. Na tu imamo zmisliti, kadar nom hudu gre, de nom spet po smerti dob ru puide koker naši glavi, Cristusu.

[1]En psalm Davidov h timu na- preipetiu; od te košute, kir se

viutro zgudo poyeinu lovy.

Deus meus, Deus meus &c.155

O,mui Bug, mui Bug, zakai ti si mene zapustil[?]C Iest

erio vem inu klaguiem, ampag muia pomuč ie deleč.[3]Mui Bug, iest klyčem po dnevi inu ti ništer ne odgovoriš inu po-noči iest tudi ne molčim.[4] Ampag ti si svet, kir prebivaš vmei to hvalo izraelsko.

Naši

■153

Evangelisti.

■154

Čudnu.

■155

Deus, Deus meus, respice in me: quare me dereliquisti?Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil?

Milu inu glosnu toži.Math. 27.Mar. 15.156 ■156

Mt 27, 46;Mr 15, 34.

107


107

[5]Naši očaki so se na te zevupali inu kadar so se zevupali, si ti nim pomagal.[6]Oni so h tebi vpyli inu so obra-neni, na te so oni vupali inu ne so zasromovani.[7]Iest sem pag en červ inu nekar en človik, en špot tih ludy inu za-veržik tiga folka.[8]Vsi ti, kir mene vidio, se meni špotaio, odperio ta vusta inu to glavo stressaio:[9]»On toži timu Gospudi, ta ga obrani; aku nemu dopade, taku ga odreši.«[10]Zakai ti si mene iz muie matere telessa izvlekil, ti si muie zevupane že tedai, kadar sem per persih mu-ie matere bil.[11]Na te sem iest naprei veržen iz tiga telessa muie matere, ti si mui Bug od tiga telessa muie ma-tere. Ne

Cristus ie več izkušen koker oben očak oli svetnik imel.

Pravi od suie reve inu tih Iudov zašpotovane.Psal. 109.Math. 27.Mar. 15.157157■

Ps 109, 25;Mt 27, 39;

Mr 15, 17–20.

To vero gori obuia s per-vimi Božymi pomuči.Psal. 71.158158■

Ps 71, 5–6.

108


108

[12]Ne bodi deleč od mene, zakai muia nadluga ie blizi, zakai niko-gar nei, kir bi pomagal.[13]Veliku iuncov so mene okuli ob-dali inu ty močni, debelli voli iz Basana so mene opassali.[14]Nih garlu so oni čez me gori od-perli koker en deroč inu eryoč lev.[15]Iest sem koker ena voda vunkai izlyt, muie kosty so vse narazen, muie serce ie noter v sredi v muim telessu hoker160 en reztoplen vusk.[16]Muia muč ie suha koker ena ba-rigla inu mui iezik se derži muih vust neba inu ti si mene dopelal v ta prah te smerte.[17]Zakai ti psi so mene okuli obdali inu tih hudih družba ie mene oku-li oppassala; oni so muie roke inu noge precopali.[18]Iest bi mogel vse muie kosty

šteti,

Toži čez deželsko, duhovsko gosposčino.

Ios. 7.159 ■159

Joz 7, 5.

■160

Koker.

109


109

šteti, oni pag v me gledaio inu vi-dio nih lušt na meni.[19]Oni so mui gvant rezdelili vmei sebo inu so ta los vergli čez muio sukno.[20]Ampag ti, Gospud, ne bodi de-leč, o, ti, muia muč, hyti k muimu branenu.[21]Izmekni to muio dušo od meča inu to muio samico od te pasie roke.[22]Pomagai ti meni iz tiga livskiga garla inu brani ti mene pred rogu-vi tih samorogačev.[23]Iest hočo prydigati tuie ime mu-im bratom, iest hočo tebe hvalyti v sredi te cerqve.[24]Hvalyte tiga Gospudi vi, kir se ga boyte, vusulnu Iacopovu seime nega čestyte; pred nim se ima bati vse izraelku163 seime.[25]Zakai on nei zašmaal inu za-

špotoval

Ioh. 19.161161■

Jn 19, 24.

Prossi za odrešitvu.

Hvala za odrešitvu.Heb. 2.162162■

Heb 2, 12.

163■

Izraelsku.

Psal. 9.164164■

Ps 9, 18.

110


110

špotoval to revo tiga revniga inu od nega nei obernil suiga oblyčia inu kadar ie k nemu klycal, ga ie uslišal.[26]Od tebe ie muia hvala v ti veli-ki gmaini, muio zalubo iest hočo plačati poleg tih, kir se nega boye.[27]Ty revni bodo ieili, de bodo syti, inu kateri po Bugi vprašaio, ty ga bodo hvalili; vaše serce bode živu vekoma.[28]Vsi kray te zemle se bodo zmis-lili inu h timu Gospudi obernili inu bodo molyli poleg tebe vse ay-dovske žlahte.[29]Zakai tiga Gospudi ie tu krale-vstvu inu on čez te ayde gospoduie.[30]Vsi debelli na tei zemli bodo iei-li inu molyli, pred nega bodo doli pali vsi, kir v prahu leže, inu ty, kir v revi inu v kumri žive. Inu

Prerokuie, de ta evangeli po širokim puide; nega nuc ie ta večni leben.Psal. 35.Math. 5.Psal. 132.165 ■165

Ps 35, 18;Mt 5, 6;Ps 132, 15.

Ty aydi bodo keršeniki.

V cerqvi so bozi inu bogati.Psal. 45, 72.Isa. 45.Ioh. 10.166

■166

Ps 45, 12;Ps 72, 10;Iz 45, 14;Jn 10.

111

t a x x i i i . p s a l m .

111

[31]Inu tu nega seime bode nemu služylu inu od tiga Gospudi se bo-de oznanovalu od žlahte do žlah-te.[32] Oni prideio inu bodo oznano-vali to nega pravico tim ludem, kir bodo royeni, zakai on ie sturil.

TA XXIII. PSALM.

En lep trošt, de Gospud Bug koker en dober, zveist pastyr suih ovčic te suie verne spyža,167 trošta, verdei, varuie, brani inu zo vso dobruto omisli. Obtu gledaimo, de s pravo pokuro inu z vero Jezuseve ovce bodemo. Taku bomo vse-lei žiher.


Dominus regit me &c.168

TA Gospud ie mui pastyr, me-ni ne bo ništer mankalu.

[2]On ie sturil, de v tih travnikih ležim, on mene h tim frišnim, tihim vodom vodi. On

Cerkov vselei ostane.

Ty verni od Cristuseve, nekar od suie pravice pravio.

167■

Špyža.

168■

Dominus regit me, et nihil mihi deerit.Gospod je moj pastir, nič mi ne

manjka. Bog živy /te/E suie inu omisli.Ioh. 10.Eze. 34, 44.Ioh. 4, 7.1. Pet. 5.169

169■

Jn 10, 1–16;Ezk 34; 44;Jn 4, 4–15;

Jn 7, 37–39;I. Pet 5, 2.

112

t a x x i i i . p s a l m .

112

[3]On ie to muio dušo ohladil, on mene po tih pravih stezah pela za volo suiga imena.[4]Inu aku iest časi glih po tim dol-lu te sence te smerti hodim, iest se ne bom bal zlega, zakai ti si z me-no, tuia šyba inu tuia palica te me-ne troštaio.[5] Ti perpravleš pred meno eno myzo poleg muih souvražnikov, ti žalbaš s teim oliem muio glavo, mui pehar ie prepoln.[6]Ta dobruta inu milost gredo za meno vse muie živoče dni; iest bom v ti hyši tiga Gospudi dolg čas prebival.

TA XXIIII. PSALM.

David v le-tim psalmu poye inu pry-diguie, de Bug ie en gospud inu stvarnik vseh ričy inu de nišče per nim inu raven

nega

Bug vuči inu brani.Ezeh. 2o, 36.Ioh. 4, 7.1. Pet. 5.170 ■170

Ezk 20, 33–35,41;Ezk 36, 24;Jn 4, 7–15;Jn 7, 35–37;1 Pt 5, 10.

Ty verni bodo nebeskiga ves-selia obylnu ve-koma užyvali.Luc. 22.171 ■171

Lk 22.

113

t a x x i i i i . p s a l m .

113

nega ne more prebivati, samuč ty brum-ni inu nedolžni, tu ie, kir deio pokuro inu veruio v Jezusa, inu de Cristus, ta kral te česty, ima k nom priti inu de ty vyudi inu krali imaio nemu ta vrata odpreti, tu ie, ta evangeli v nih deželah pustiti prydigati inu nemu verovati.


Domini est terra &c.172

TA zemla ie tiga Gospudi inu kar ie v ni, ta pozemliski sveit

inu kir na nim prebivaio.[2]Zakai on ie no na ta grundt tiga morya gruntal inu ie no na tih vo-dah perpravil.[3]Du puide gori na to gorro tiga Gospudi inu du bode stal na tim meistu nega svetusti[?]C

[4]Kateri ima nedolžne roke inu enu čistu serce, kir to suio dušo

G h praz-

172■

Domini est terra, et plenitudo ejus.

Gospodova je zemlja in kar jo

napolnjuje.Cristus ie glava te cerqve, zbrane po vsim sveitu.1. Cor. 10.Psal. /1/49.E

Iob 38.Psal. 146.173 173■

1 Kor 10, 26;Ps 149;

Job 38, 4–6;Ps 146, 6.

Kei ie ta cerkov inu kakovi so cerkovni ludie.

Psal. 15.174174■

Ps 15, 1–5.

114

t a x x i i i i . p s a l m .

114

h praznim ryčem ne vzdigne inu kir z golufio ne perseguie.[5]Ta isti bode pryel ta žegen od ti-ga Gospudi inu to pravyco od Bu-ga, suiga ohranenika.[6]Le-ta ie ta žlahta, kir nega isčeio, ta Iacob so ty, kir tuie oblyčie isče-io. Sela.[7]Vi, vrata, vzdignite gori te vaše glave inu bodite gori vzdignene vi, večne dauri, inu ta kral te česty noter puide.[8]Du ie kral te česty[?]C On ie ta Gospud, ki ie redle inu močan, ta Gospud, ki ie močan v tim kregu.[9] Vi, vrata, vzdignite gori vaše glave inu bodite gori vzdignene vi, večne dauri, de ta kral te česty no-ter puide.[10] Du ie tedai ta kral te glorie?

Ta

Kakovu blagu ima ta cerkov od Jezusa.

Du, kai ie ta cerkov.

Vely vsem oblastnikom odpreti dauri timu evangeliu.

Prerokuie, de eni oblastniki bodo Cristusu zubper.

115

t a x x v . p s a l m .

115

Ta Gospud te voiske, ta isti ie ta kral te česty. Sela.

TA XXV. PSALM.

David inu vsi verni v le-tim psalmi prossio za try ričy: de nim Bug pomaga od nih souvražnikov inu de nim nih grehe odpusti. Inu de nih naprei varuie pred grehi. Per tim tudi hvalio pred vsemi ludmi Boga za volo nega mnoge-tere dobrute, kir pruti tim bogaboiečim veden izkazuie.


Ad te, Domine, levavi &c.175

HTebi, Gospud, iest vzdig-nem muio dušo.

[2]Mui Bug, iest vupam na te, ne pusti mene zasromovati inu tim muim souvražnikom čez me se vesselyti.

G 2 Zakai

175■

Ad te, Domine, levavi animam meam.

K tebi, Gospod, povzdigujem svojo

dušo.Per sledni pravi molytvi mora vera biti.

116


116

[3]Zakai vsi ty, kir na te čakaio, ne bodo zasramovani, ampag ty bo-do zasramovani, kir krivu deio prez uržaha.[4]Gospud, pokaži ti meni tuie poti inu tuie steze vuči ti mene.[5]Vodi ti mene v tui risnici inu vu-či ti mene, zakai ti si mui bug inu ohranenik, na te iest vsag dan ča-kam.[6]Gospud, spomisli na tuio milost inu na tuie dobrute, katere si od večnusti izkazoval.[7] Ampag na te grehe inu pregre-šene muie mladusti ne spomisli, temuč spumni na me, Gospud, po tui milosti za volo tuie dobrute.[8]Ta Gospud ie dober inu brumen, obtu pela on te grešnike spet na ta pravi pot.

On

Psal. 31, 71.Rom. 9.176 ■176

Ps 31, 1;Ps 71, 1–3;Rim 9, 33.

Prossi, da ga S. Duh regira, viža inu pe-/la/.E

Bug ie od začetka oblubil tim vernim suio milost zavolo suiga Synu. Prossi za odpustig vseh žlaht grehov.

Trošt: Bug revnih grešnikov ne zaverže.

117


117

[9]On te krotke vodi po pravdi inu on vuči sui pot te revne.[10]Vse steze tiga Gospudi so dobruta inu zveisčina le-tim, kir derže nega naredbo inu pryčovane.[11]Gospud, bodi muimu grehu mi-lostiv za volo tuiga imena, zakai on ie velik.[12] Du ie ta človik, kir se Boga boy[?]C Tiga on bode vučil ta pot, kateri nemu dopade.[13]Nega duša bo v dobrim prebyva-la inu nega seime bo to deželo er-balu.[14]Ta skrivnust tiga Gospudi sliši tim, kir se nega boye, inu on pusti nim ta nega punt veiditi.[15]Muie očy gledaio vselei na tiga Gospudi, zakai on bode te muie noge iz te mreže izvlekil.[16]Gledai ti na mene inu bodi me-

G 3 ni

Le v ti cerqvi se grehi odpusčaio.

Esa. 43.177177■

Iz 43, 25.

Bogaboyečim bo na tim inu na vunim sveitu dobru.

Iere. 31.178178■

Jer 31, 23–25.

Spet druguč z vero prossi za brambo, vižane inu za odpusčane tih grehov.

118


118

ni milostiv, zakai iest sem dini inu reven.[17]Te žalosti tiga muiga serca so ši-roke inu velike, izpelai ti mene iz tih muih nadlug.[18]Pogledai na to muio revo inu na tu muie dellu inu odpusti ti meni vse muie grehe.[19]Pogledai na te muie souvražni-ke, zakai nih ie veliku inu oni mene prez uržaha souvražio.[20]Obari muio dušo inu ohrani ti mene, de ne bom zasramovan, za-kai iest se na te zevupam.[21]Bruma inu pravica obarite me-ne, zakai iest čakam na te.[22]Bug, odreši Izraela iz vseh nega nadlug.

TA XXVI. PSALM.

Ty verni tožio Bogu, kir so krivu obrečeni inu zatoženi pred to gos-

posčino

Obluba Božya, de hoče vsem vernim pomagati.

119

t a x x v i . p s a l m .

119

posčino inu kir ne mogo k obeni pravdi priti; na tu oni prossio za pomuč inu za brambo.


Iudica me, Domine &c.179

GOspud, vosči meni pravde, zakai iest hodim v ti nedolž-

nosti; iest vupam na Gospudi,obtu iest ne padem.[2]Probirai me, Gospud, inu skuzi me išpeai muie obysti inu muie serce.[3]Zakai tuia dobruta ie vede[n]C pred muima očyma inu iest hodim v ti tui risnici.[4]Iest s teimi ličkakimi moži ne sidim inu s teimi golufi ne prebi-vam.[5]Iest sem tei škodlivi gmaini souvraž inu per nevernih ne si-dim. G 4 Iest

179■

Judica me, Domine, quoniam ego in inno-centia mea ingressus

sum.Prisodi mi pravico, Gospod, ker sem

nedolžen ...Iest klyckem180 na pravdo.Psal. 27.181

180■

Klyčem.

181■

Ps 27, 11.

Zakai iest sem nedolžan.Psal. 139.182182■

Ps 139, 23.

Tih hudih ne sem tovariš.Psal. 1.183183■

Ps 1, 1–2.

120

t a x x v i . p s a l m .

120

[6]Iest hočo muie roke s to nedolž-nostio umyti inu hočo, Gospud, tui altar okuli obseči.[7]De iest to štymo te hvale pustim slišati inu de iest pravim po redu vsa tuia čudessa.[8]Gospud, iest sem lubil tu prebiva-lisče te tuie hyše inu tu meistu, kir tuia čast prebiva.[9] Ne perdruži muie duše h tim grešnikom inu mui život h tim možem, kir so te kry žeini.[10]V katerih rokah ie hudoba inu nih destnica ie polna mytov inu da-rov.[11]Iest pag hodim nedolžnu; reši me inu bodi mi milostiv.[12]Muia noga stoy na ravnim, v ti gmaini iest hočo reči to hvalo ti-mu Gospudi.

TA XXVII. PSALM.

V le-tim

Pravi Božy službi sem periatel.Psal. 1.184 ■184

Ps 1, 1.

Psal. 122.185 ■185

Ps 122, 1.

Spet prossi za odrešene od tih souvražnikov; nih hudobo inu nega brumo stavi pred Buga.

Exod. 23.Deut. 17.186 ■186

2 Mz 23, 8;5 Mz 17, 11.

121

t a x x v i i . p s a l m .

121

V le-tim psalmu spoznaio očitu ti verni nih stonovito vero inu terdnu zevupane pruti Bogu inu de s teimi ludmi inu s to gmaino derže, kir Bogu prov služio, od nega pridiguio inu hva-lio. Per tim prossio inu cilu vupaio, de bodo pred hudimi obraneni.


Dominus illuminatio &c.187

TA Gospud ie muia luč inu muie ohranene, pred kum bi

se bal[?]C Ta Gospud ie muč muiga života, pred kum bi se strašil[?]C

[2]Obtu, kadar ty hudobni, kir so meni souvraž inu meni zubper, čez me naglu pado inu hote muie messu snesti, taku se oni opotekno inu pado.[3] Aku en cel camp zubper me

G 5 leži,

187■

Dominus illuminatio mea et salus mea.

Gospod je moja luč in moja

rešitev.Pravi od suie vere inu ze-vupane.

Pravi, de nega souvražniki so zli inu močni.

122


122

leži, taku se ne boy muie serce, ka-dar en kreg zubper me vstane, taku se iest na nega zevupam.[4]Enu sem iest prossil od Gospudi, tu istu bi iest rad imel: de bi mogel ostati vse muie žive dni v ti hyši tiga Gospudi, rezgledovati te lipe Božye službe inu obiskovati ta ne-ga tempel.[5]Zakai on ie mene skril v tim hudim čassu pod nega utto, on ie mene skril v tim zadnim koncu v nega šotori inu ie mene povišal na eni kamenati pečy.[6]Inu on bode vže zdai to muio glavo povišal čez muie souvražni-ke, kir so okuli mene; taku iest ho-čo te offre tiga vukana offrovati, iest hočo timu Gospudi peiti inu dati to hvalo.[7 ] Gospud, usliši muio štymo, s katero iest v pyem h tebi;

bodi

Prossi zase inu za cerkov.

Oblubuie, de hoče Boga čestiti.

Prossi, de bo uslišan inu za pomuč.

123


123

bodi meni milostiv inu usliši ti mene.[8]Muie serce pravi meni od tebe: »Isčyte muiga oblyčia.« Obtu, o Gospud, iest isčem tuiga oblyčia.[9]Ne skrivai tuiga oblyčia pred me-no inu ne odpehni v tim serdu tui-ga hlapca, zakai ti si muia pomuč. Ne zaverzi ti mene, mui bug inu ohranenik, inu me ne zapusti.[10]Zakai mui oča inu muia mati sta mene zapustila, ampag ta Gospud ie mene gori vzel.[11]Gospud, vuči ti mene tui pot inu pelai ti mene po pravi stezi za volo muih souvrahznikov.188 [12] Ne dai ti mene v to volo tih muih souvražnikov, za kai zub-per me falš pryče vstaieio, kir

čez

Se trošta z Božyo pomočio.

188■

Souvražnikov.

Prossi, de ga obaruie pred falš vučeniki.

124


124

čez me sylo inu krivu govore.[13]Ampag iest vsai veruiem, iest bom vidil to dobruto tiga Gospudi v ti deželi tih žyvih.[14]Čakai na tiga Gospudi, bodi mo-čan inu redliga serca inu čakai na tiga Gospudi.

TA XXVIII. PSALM.

Ty verni v le-tim psalmu prossio Boga s celim sercem inu z veliko vero za po-muč inu za brambo zubper tyranne inu falš vučenike, kir slatkimi besseda-mi te ludy od prave vere odpelavaio inu bi nee radi v vso revo, ob dušo inu ob život prepravili. Potle tudi hvalio Bo-ga, de so nih prošne uslyšane.


Ad te, Domine &c.189

Iest

Se trošta v vero inu hoče vol-/a/nE v ter-plenu biti.

■189

Ad te, Domine, clamabo.K tebi, Gospod, povzdigujem svojo dušo.

125

t a x x v i i i . p s a l m .

125

IEst h tebi vpyem, Gospud; ti, muia kameneta peč, ne molči

ti meni, de iest nekar, kadar bi ti molčal, tim glih postal, kir doli v to iamo gredo.[2]Uslyši to štymo muih prošni, ka-dar iest h tebi vpyem inu kadar iest muie roke vzdignem h tuimu sve-timu coru.[3]Ne vleci ti mene s teimi neverni-ki inu s teimi hudobnimi, kir lipu, periatlivu suiem bližnim govore, ampag v nih sercih tu hudu imaio.[4]Dai nim po nih dellu inu po nih hudobnim dianu; dai nim po tim dellu nih rok, poverni nim, koker so zaslužyli.[5]Zakai oni ne merkaio na ta della tiga Gospudi inu na tu diane nega rok, obtu bode on nee rezdial inu nekar gori cimpral.

Zahva-

Prossi, de bo uslyšan, sice hud konec vzame.

Obari mene pred dianem inu štraifingo tih hudih.

Prerokuie tim hudim.

126

t a x x v i i i . p s a l m .

126

[6]Zahvalen bodi ta Gospud, zakai on ie uslyšal to štymo muih proš-ni.[7]Ta Gospud ie muia muč inu mui sčyt, na nega se ie muie serce zevu-palu inu ie meni pomaganu; tiga ie muie serce vesselu inu iest nega hočo hvalyti z muiem petiem.[8]Ta Gospud ie nih muč, on ie ta muč, kir suimu žalbanimu poma-ga.[9]Pomagai tuiem ludem inu žeg-nai to tuio erbsčino, passi nee inu povišai vekoma.

TA XXIX. PSAL/M/.

Od tryeh ričy govori le-ta psalm. Nerpoprei vely tim oblastnikom inu velakom čestyti inu hvalyti Gospudi Boga. H drugimu: de v tih oblakih, kir se iz nih bliska, garmi, deeži, toča gre,

inu

Hvali inu trošta vse, kir molyo, de bodo uslyšani.

Prossi za vso cerkov.

127

t a x x i x . p s a l m .

127

inu v tih veitrih, kir tu veliku drevye podiraio, imamo to veliko Božyo muč spoznati. H tretimu: pravi, de Bug tako suio muč inn190 oblast ne izkazuie tim vernim k animu strahu, temuč nim h dobrimu inu poterienu nih vere. V tim psalmu ie tudi enu prerokovane, de Cris-tus skuzi sui evangelium, kateriga ontukai to štymo tiga Gospudi imenuie, bo-de se s teimi oblastniki kregal inu kir bodo nemu zubper, te iste verže okuli inu bo-de ta s. kerst gori postavil.


Afferte Domine &c.191

VI, velaki, pernessite semkai timu Gospudi, daite to čast

inu to muč timu Gospudi.[2]Daite timu Gospudi to čast nega imena, molyte tiga Gospudi v tim lepim svetim oblačillu.

Ta

190■

Inu.

191■

Dajajte Gospodu.

Oblastniki ima io Boga prov spoznati inu čestiti.

128


128

[3]Ta štyma tiga Gospudi ie na vo-dami, ta čestni Bug ta garmi, ta Gospud na velikami vodami.[4]Ta štyma tiga Gospudi gre z moč io, ta štyma tiga Gospudi gre po gosposku.[5]Ta štyma tiga Gospudi lomi nare-zen tu cedernu drevye, ta Gospud rezlomuie te cedre na Libani.193

[6]Inu on sturi, de skačeio koker enu telle, tiga Libana inu Sirio-na194 koker eniga mladiga samiga-rogača.195

[7]Ta štyma tiga Gospudi seca ko-ker ena plamen tiga ogna.[8]Ta štyma tiga Gospudi prestraši te puščave, ta štyma tiga Gospudi prestraši te cadeške puščave.[9] Ta štyma tiga Gospudi pre-straši te košute, de rode, inu ona

te

Ta evangeli ie ena sylna reč.Rom. 1.192 ■192

Rim 1, 16.

■193

Libanon.

■194

Sirjón.

■195

Ps 29, 6: »Vnd ma-chet sie lecken 1 wie ein Kalb / Libanon vnd Sirion / wie ein junges Einhorn.«Luther-Bibel 1545: Der Psalter. Digitale Bibliothek Band 29: Die Luther-Bibel.

Kadar garmi, se ima molyti.Iob 39.196 ■196

Job 39, 1.

129


129

te gozde nage sturi inu v tim nega templi bode sledni to čast inu hva-lo rekal.[10]Ta Gospud sidi v ti povudni inu ta Gospud ostane en kral vekoma.[11]Ta Gospud bode dal muč suim ludem, ta Gospud bode te suie ludy s teim myrom žegnal.

TA XXX. PSALM.

Hvali Gospudi Boga, kir ie nemu iz težkih smertnih bolezni inu iz velikih nadlug pomagal inu nega rešil. Zatu on tukai vely vsem vernim, de Boga za vo-lo nega dobrut veden hvalio.

[1]En psalm inu peisen od tigažegnane te Davido-

ve hiše.

Exaltabo te, Domine &c.197

H Go-

Bug bo to cerkov vekoma ohranil.

197■

Poveličujem te,Gospod.

130

t a x x x . p s a l m .

130

GOspud, iest hočo tebe vissoku čestyti, zakai ti si mene povi-

šal inu ne si dopustil tim muim sou vražnikom čez me se vesselyti.[3]Gospud, mui Bug, iest sem h tebi klycal inu ti si mene ozdravil.[4]Gospud, ti si muio dušo iz tiga pekla izpelal, ti si mene per životu obderžal, pred teimi, kir v pekal gredo.[5]Puite hvaležnu timu Gospudi vi, kir ste nega dobrute uživali; čes-tyte inu hvalyte ta spomin nega svetusti.[6]Zakai nega serd terpi, kar bi z očyma trenil, inu on ima lušt h ti-mu lebnu; na večer ie plač, viutro pag ie vesselie.[7]Iest sem pag tedai, kadar se ie meni dobru godillu, dial: »Iest ve-koma ne bom prestavlen.«

Go-

Iest tebi hvalo dam, Bug, kir si meni iz reve pomagal.

Vely vsi cerqvi zahvalyti Boga.

Psal. 103.Isa. 54.198 ■198

Ps 103, 8–9;Iz 54, 7–8.

Žihrost, offart sture, de nas Bug štraifa.

131

t a x x x . p s a l m .

131

[8]Gospud, ti si po tei tui dobri voli ta mui hrib terden sturil, ampag kadar si ti tu tuie oblyčie skril, sem se prestrašil.[9]Iest sem h tebi, Gospud, vpil inu iest sem k moimu Gospudi molil:[10]»Kakov prid ie v ti mui kry[,]C

kadar iest v ta grob grem[?]C Bo-de li tebe ta prah hvalil oli to tuio zveisčino oznanoval?[11]Gospud, uslyši ti mene inu bo-di meni milostiv; Gospud, bodi ti mui pomočnik!«[12]Ti si tu muie klagovane na en ray obernil, ti si ta mui žakel izle-kel iz mene inu si mene s teim ves-seliem opassal.[13]Zatu mora tebi ta muia čast hva-lo peiti inu nekar melčati; Gospud, Bug mui, iest hočo tebe čestyti inu hvalyti vekoma.

TA XXXI. PSALM.H 2 Poteh-

Prossi, de ga reši; za tu ga hoče čestyti.Psal. 6.199199■

Ps 6, 6.

Vernih žalost se obračuie na vesselie, zatu hvalio Boga.

132

t a x x x i . p s a l m .

132

Potehmal ty pravi verni, dotle so na tim sveitu, moreio iz notra v tim serci velik strah, veliko žalost inu iz vuna na tim žyvotu od nih souvražnikov dos ti nadlug, syle inu krivine preterpeti, zatu S. Duh v le-tim psalmu nee vuči, koku v takih nadlugah se imaio vmei sebo troštati, molyti inu hvaliti Boga.

[1]En psalm Davidov h timu na-preipetiu.

In te, Domine, speravi &c.200

GOspud, iest sem se na te zavu-pal; ne pusti ti mene nigdar

zasramovati, odreši ti mene skuzi to tuio pravyco.[3]Nakloni ti k meni tuia vešessa, hytru pomagai ti meni, bodi meni enu močnu skalovie inu en terden grad, de mene ohraniš.[4] Zakai muie skalovie inu mui

grad

■200

K tebi, Gospod, se zatekam.

Cerkov z vero prossi, Bogu samimu se poročuie.

Vernih prošno, vupane ne zas-romuie.

133


133

grad si ti inu za volo tuiga imena izpremi inu pelai ti mene.[5]Izpelai ti mene iz te mreže, kate-ro so oni meni postavili, zakai ti si ta muč muia.[6]Mui duh iest porročim v tuie ro-ke; ti zveisti Gospud Bug si mene odrešil.[7]Iest te, kir se na ličkake falš ričy zanašaio, souvražim, ampag iest se na tiga Gospudi zavupam.[8]Iest se vesselim inu sem vessel v ti tui dobruti, de si vidil to muio revo inu si to muio dušo spoznal v ti nadlugi.[9]Inu ti ne si mene zaperl v tih ro-kah tiga souvražnika, temuč ti si muie noge na prostor postavil.[10]Gospud, bodi meni milostiv, za-kai iest sem v nadlugi, muie oku ie prepalu od žalosti, muia duša tudi inu mui trebuh.

H 3 Za-

Luc. 23.201201■

Lk 23, 46.

Pravu vernu vupane.

Hvali za obarovane.

Šteie te suie velike nadluge, noterne inu vunane.

134


134

[11]Zakai mui život iemle doli od žalosti inu muia leita od vzdihane, muia muč ie upala za volo muie hudobe inu muie kosti so usehle.[12]Iest sem za volo tulikain tih muih souvražnikov en špot ratal muim sosedom inu en strah tim muim znancem: kateri mene na gassah vidio, ty isti beže od mene.[13]Iest sem iz serca koker en mert-vec pozzablen, iest sem ratal koker ena rezbiena possoda.[14]Iest moram veliku hudih bessed preslišati, povsod okuli ie strah, oni se vkupe zubper me svetuio inu mislio meni ta mui život vzeti.[15]Iest pag vupam na te, Gospud, inu pravim: »Ti si mui Bug.«[16]Mui čassi so v tuih rokah, obrani

ti

Trošta, de Bug tih suih ne zapusti. Zdai pravi, zakai prossi Boga.

135


135

ti mene pred rokami tih muih sou-vražnikov inu pred teimi, kir me-ne preganeio.[17]Resveiti tuie oblyčie čez tuiga hlapca, pomagai ti meni s tuio gnado.[18]Gospud, ne pusti mene zasro-movati, zakai iest klyčem na te; ty neverniki moraio biti zasramova-ni inu obmolčati v tim peklu.[19]Ta falš vusta moraio biti muta-sta, katera zubper tiga pravičniga govore terdu, offertnu inu iz špo-ta.[20]Kaku velika ie ta tuia dobruta, katero so ti skril tim, kir na te vu-paio poleg otruk tih ludy.[21]Ti nee skrivaš v to skrivnust tui-ga oblyčia pred sledniga offertio; ti nee zakrivaš v ti utti pred zdražni-mi ieziki.[22]Zahvalen bodi ta Gospud, za-

H 4 kai

Num. 6.202202■

4 Mz 6, 25.

Tim souvražnikom hudu prossi.

Trošta: Bug bo tim vernim veliko dobruto izkazoval.

Terdnu meistu ie ta žihrost.

136


136

kai on ie meni eno čudno veliko dobruto izkazal v tim terdnim meistu.[23]Iest sem tedai, kadar sem naglu bežal, dial: »Iest sem odpahnen od tuih očy,« ampag ti si vini muio štymo te muie prošne, kadar sem h tebi vpil, uslyšal.[24]Lubyte tiga Gospudi, vi vsi nega svetnyki; ta Gospud varuie te ver-ne inu obylnu povračuie tim, kir z offertio okuli hodio.[25]Delaite moskku,203 ne cagaite, bodite močniga serca, vi vsi, kir na tiga Gospudi čakate.

TA XXXII. PSALM.Le-ta psalm vuči, de tu naše izve-

lyčane stoi samuč v tim odpusčanu tih grehov, kadar nom ty naši grehi za volo Jezusa ne bodo persoieni, ne oponašani oli gori vzdigneni pred Bugom, temuč skriveni inu pozableni. H drugimu:

vuči,

Spozna, de ie mahino vero v nadlugah imel.

Opomina inu trošta.

203

Mošku.

137

t a x x x i i . p s a l m .

137

vuči, de sledni, kir hoče tak odpustik per Bugi dobiti, ta se mora izpovedati Bo-gu, spoznati za grešnika inu prossiti za milost v Jezusevim imeni, koker se ie David v le-tim inu v tim 51. psalmu204 inu 2. Reg. 12205 izpovedal. Taku so tudi vsi ty, kir so v nebessa prišli, izpovedovali inu verovali, de nim nih grehi so odpu-sčeni za volo Jezusa. H tretimu: vuči, kadar smo milost Božyo dobili, de nema-mo naprei več biti koker ta nezastopna živina, temuč brumsku, z dobro veistio veden Boga hvaliti.

[1]En navuk inu podvižaneDavidovu.

Beati quorum re. &c.206

TY so izveličani, katerim so nih pregrešena odpusčena,

inu ty, katerih grehi so zakriveni.[2] Izvelyčan ie ta človik, kate-

H 5 rimu

204■

Ps 51, 1–12.

205■

2 Sam 12, 1–14.

206■

Beati quorum remissæ sunt iniquitates.

Blaženi ti, ki so jim pregrehe

odpuščene.Katerim so grehi odpučeni,207

ti so sveti, brumni pred Bugom.

207■

Odpusčeni.

138

t a x x x i i . p s a l / m / .

138

rimu ta Gospud ne persodi to hu-dubo, v katerim duhu nei obena golufia.[3]Zakai v tim, kir sem hodel208 zamelčati, so muie kosty šibke postale za volo muiga vsagdaniga vpya.[4]Zakai tuia roka ie bila na meni težka nuč inu dan, muia mokrota se ie preminila na leitno sušo. Se-la.[5]Iest sem tebi mui greh na znane dal inu muio krivino ne sem skril; iest sem dial: »Iest hočo spoznati timu Gospudi muie pregrešene.« Inu ti si meni to hudobo muiga greha odpustil. Sela.[6]Zatu bode tebe sledni svetnyk prossil per narednim čassu inu aku velike povudne prido, taku do nega ne dosežeio.[7]Ti si muia bramba, obari ti mene

pred

■208

Hotel.

/E/sa. 65.E209 ■209

Iz 65.

Svetniki imaio grehe, oli kadar prossio, nim bodo odpusčeni.

Psal. 91.210 ■210

Ps 91, 1–2,9–10.

139

t a x x x i i . p s a l m .

139

pred to nadlugo, de iest bom tebe koker ty ohraneni čestil. Sela.[8]Tebi hočo dati zastop inu tebe vučyti ta pot, po katerim ti imaš hoditi; z muiem okum iest hočo tebe vižati.[9]Ne bodite koker koni inu mezgi, ki nemaio zastopa, kateri, aku nim te vuzde inu berzde v usta ne polo-žiš, ne so tebi pokorni.[10]Ta nevernik ima dosti štraifing, ampag kateri ima vupane na tiga Gospudi, tiga ta dobruta obseže.[11]Vi pravični, vesselite se v tim Gospudi inu skakaite gori od ves-selia inu vukate vi vsi, kir ste eniga praviga serca.

TA XXXIII. PSALM.

S. Duh v le-tim psalmu veli vsem vernim, de Boga z vesseliom česte inu

hvalio

Kadar smo Božyo milost dobili, imamo v pokuri ostati.

Gresnikom211 hudu, vernim dobru Bug da.

211■

Grešnikom.

140

t a x x x i i i . p s a l m .

140

hvalio za volo nega risnice, pravice, dobrute, milosti inu moči inu kir tim vernim vselei stoy na strani, tih tyranov hude misli inu sveite preobrača inu sta-vi nazai.

[1]Psalm Davidov.

Exultate, iusti, in &c.212

VI pravični, vesselyte se v tim Gospudi, ta hvala sliši tim

brumnim.[2]Čestyte tiga Gospudi s teimi arf-fami inu lautami, puite nemu hva-lo s teim psalteriom z dessetemi strunami.[3]Puite vi nemu eno novo peissen, dobru psallirate s teim glassum inu vukanem.[4]Zakai ta besseda tiga Gospudi ie ravna inu nega della vsa so zveista.

On

■212

Exultate, justi, in Domino.Radujte se, pravični, v Gospodu.

Verni imaio Boga za nega dobrute inu stvare čestyti inu hvalyti.

Pravi, zakai se ima Bug hvalyti.

141

t a x x x i i i . p s a l m .

141

[5]On lubi to pravico inu to pravdo, ta zemla ie polna te dobrute tiga Gospudi.[6]Ta nebessa so skuzi to bessedo tiga Gospudi sturiena inu vsa nega voiska skuzi tiga duha nega vust.[7]Kir te vodee tiga moria koker v enim mihy vkupe derži inu te globoke tolmune polaga v te suie šace.[8]Obtu se bui vus sveit tiga Gospu-di; vsi ty, kir na tim sveitu prebiva-io, se imaio pred nim prestrašiti.[9]Zakai on ie rekal inu ie bilu stu-rienu, on ie zapovedal inu ie tukai stalu.[10]Ta Gospud rezdeva ta svit tih aydov inu te kunštne misli tih ludy prevračuie.[11] Ampag ta svit tiga Gospudi

ostane

Pravi od S. Troyce sylne močy.Gen. 1.Ioh. 1.213213■

1 Mz 1;Jn 1, 1.

Exod. 15.214214■

2 Mz 15, 8.

Vely Boga se bati inu hvalyti.

Bug ie per vseh stvarih. Gen. 1.Iudith 16.Rom. 4.215215■

1 Mz 1, 3,6;Jdt 16, 14;

Rim 4.Tih vernih souvražnike nazai stavi.Psal. 2.Isa. 8.Isa. 40, 46.Act. 5.216216■

Ps 2, 1–2;Iz 8, 10; 40; 8; 46,10;

Apd 5, 38–39.

142

t a x x x i i i . p s a l / m / .

142

ostane vekoma, te misli nega serca od žlahte do žlahte.[12]Izveličan ie ta folk, kateriga ie ta Gospud nega bug, kateriga ie on sebi k animu erbu izvolil.[13]Ta Gospud gleda doli iz nebes, on vidi te otroke vseh ludy.[14]On od nega terdniga stola gleda na vse, kir na zemli prebivaio.[15]On ie nih vseh serca štaltnu stu-ril, on vsa nih della zastopi.[16]En kral ne bode ohranen sku-zi to veliko voisko, en rys ne bode ohranen skuzi to veliko muč.[17]Ta koin ie ena golufska reč h po-maganu inu nega velika muč ne ohrani.[18]Pole: tu oku tiga Gospudi gleda čez te, kir se nega boye, na te, kir na nega dobruto čakaio.[19] De on nih duše ohrani pred smertio inu de on nee živi v ti la-koti. Naša

Ta cerkov zna prov Boga inu bode od Buga varovana.Psal. 144.Rom. 10.217 ■217

Ps 144, 15;Rim 10, 13.

Iere. 17.Psal. 94.218 ■218

Jer 17, 17;Ps 94, 9–11.

Štraiffa tu zevupane na to človesko muč.Psal. 146.219 ■219

Ps 146, 3–4.

143

t a x x x i i i . p s a l / m / .

143

[20]Naša duša čaka na tiga Gospudi, on ie naša pomuč inu sčyt.[21]Zakai na nim se vesseli tu naše serce, zakai mi na nega svetu ime vupamo.[22]Bodi tuia dobruta, Gospud, nad nami, koker mi na te vupamo.

TA XXXIIII. PSALM.

V le-tim psalmu David nerpoprei Boga hvali inu druge opomina hvalyti. Potle pravi, zakai se ima Buh hvalyti. Zatu, kir tih bozih, revnih prošne uslyši, nim pomaga, nee brani skuzi te angele. H tretimu: vely vsem se Boga bati, varo-vati pred grehi, pred budimi220 besseda-mi inu vely dobru diati. H puslednimu: trošta vse revne, de Bug nih ne zapusti. Inu de te hude bode Bug štraifal inu končaval.

En

Te prave cerqve vera.

Prošna te cerqve.

220■

Hudimi.

144

t a x x x i i i i . p s a l / m / .

144

[1]En psalm Davidov, kadar ie bil tasui obraz pred Abimelehom pre-

menil, kateri ga ie bil od sebeizzegnal inu on ie bil

proč šal.

Benedicam Dominum &c.222

IEst hočo tiga Gospudi vsag čas hvalyti, nega hvala mora veden

v muieh vustih biti.[3]Muia duša se v tim Gospudi ves-seli, ty revni bodo šlišali inu se ves-selili.[4]Čestyte tiga Gospudi z meno red, povišuimo mi vkupe nega ime.[5]Iest sem tiga Gospudi obiskal inu on ie meni odguvoril inu on ie me-ne iz vse muie nadluge odrešil.[6]Kateri na nega gledaio inu k ne-

mu

Le-to istorio naidete:1. Reg. 21.221 ■221

1 Sam 21, 10–15.

■222

Slavil bom Gospoda.

Oblubuie sam inu z drugimi veden Boga hvalyti.

Pravi, zakai se ima hvalyti.

Koker ie Davidu,

145


145

mu rynio, tih istih oblyčie ne bode zasramovanu.[7]Le-ta revni ie klycal inu ta Go-spud ie nega uslyšal inu ie nemu iz vseh nega nadlug pomagal.[8]Ta angel tiga Gospudi leži okuli tih, kir se nega boye, inu on nee odrešuie.[9]Pokusite inu gledaite, koku ie do-ber ta Gospud; izvelyčan ie ta mož, kir se na nega zevupa.[10]Buite se tiga Gospudi vi, ty nega svetniki, zakai, kir se nega boie, tim ništer ne manka.[11]Ty bogati moraio pomankane inu lakoto terpeti, ampag kir isče-io tiga Gospudi, tim ne bo obeniga dobriga mankalu.[12]Vy otroci pridite semkai, po-slušaite vi mene, iest vas hočo ta strah tiga Gospudi navučiti.[13]Du ie ta, kir ima lušt h dobri-

I mu

taku vsem ver-nim pomaga.

Trošt.Gen. 19, 31, 32.4. Reg. 4, 19.223223■

1 Mz 19, 1–22; 1 Mz 31, 1–42; 1 Mz 32, 2–3;

2 Kr 4;2 Kr 18, 13–19, 36.

Bogaboiečim bo vselei dobru.

Neverni, bogati bodo bozi.

Vuči, de se Boga boymo, hudiga ne govorimo, ne sturimo, zo vsemi myr imamo.

146


146

mu lebnu inu kir bi rad te dobre dni vidil?[14]Ohrani tui iezik pred hudim inu tui žnabli, de golufie ne govore.[15]Odstopi od hudiga inu sturi tu dobru, isči myru inu poiai po nim.[16]Tiga Gospudi očy so čez te pra-vične inu nega vušessa čez nih vpytie.[17]Ta obraz tiga Gospudi ie pag čez te, kir hudu deio, de nih spomin iz te zemle posseca.[18]≥Ty pravični≤ vpyo inu ta Gos-pud nee uslyši inu on nee reši iz nih vseh nadlug.[19]Ta Gospud ie blizi per tih, kir so rezlomleniga serca, inu on tim, kir imaio en pohlevn duh, pomaga.[20]Ta pravični ima dosti zla inu ta Gospud iz tiga vsiga pomaga.

On

Te verne trošta, tim hudim prity.Eccle. 15.Psal. 31, 32.Heb. 4.224 ■224

Mdr 15, 3;Ps 31, 1;Ps 32, 10;Heb 4.

Iohan. 16.Acto. 14./2./E Thim. 3.225 ■225

Jn 16, 7–11,13;Apd 14;2 Tim 3, 10–12.

147


147

[21]On obaruie vse nega kosti, de se od nih ne ena ne rezlomi.[22]Tiga nevernika bo ta nega hudu-ba umorilla inu ty, kir tiga pravič-niga nydaio, bodo zatreni.[23]Ta Gospud bo rešil te duše nega hlapcev inu ty, kir v nega vupaio, ne bodo zatreni.

TA XXXV. PSALM.

V le-tim psalmi David, Cristus inu vsi verni v nih težkih nadlugah, katere eni od tih hynavcev inu souvražnikov terpe, klyčeio na Buga inu prossio, de nee brani inu te souvražnike od nih odže-ne. Tim souvražnikom tudi prerokuio, de bodo hud konec vzeli.


Indica,227

Domine, nocentes me &c.228

I 2 Kregai

Math. 1/2/.E226226■

Mt 12, 20;Jn 19, 36.

227■

Iudica.

228■

Pravdaj se, Gospod, z njimi, ki se pravda-

jo z mano.

148

t a x x x v . p s a l / m / .

148

KRegai se ti, Gospud, z muie-mi zubperniki, preštrytai ti

te, kir zubper me štrytaio.[2]Popadi ta sčyt inu ta špeis inu vstani gori meni h pomaganu.[3]Potegni naprei to lančo inu stopi pred te, kir mene preganeio; reci k mui duši: »Iest sem tu tuie poma-gane.«[4]Zašpotovani inu zasromovani bodo ty, kir muio dušo isčeio – na-zai se moramo oberniti, inu ty, kir meni hudu mislio, bodo zašpoto-vani.[5]Oni bodo koker ta prah pred te-im veitrom inu ta angel tiga Gos-pudi ta nee proč odpodi.[6]Nih pot bodi temman inu pol-žeč inu ta angel tiga Gospudi ta ne preganei.[7]Zakai oni so meni prez uržaha skrivaie to nih mrežo postavili

inu

Prossi Boga za brambo.

Prerokuie, koku se tim nev-ernikom inu souvražnikom te cerqve bo godillu.

Psalm 1.229 ■229

Ps 1, 4.

Zdai pravi, zakai tim neverniko[m]C hudu puide.

149

t a x x x v . p s a l / m / .

149

inu prez uržaha so mui duši to ia-mo izcopali.[8]Pridi k nemu ta nesreča, za katero on ne vei, inu ta nega mreža, katero ie on skrivaie postavil, ta nega ulo-vi, on noter v no s to nesrečo padi.[9]Inu muia duša se bo vesselila v tim Gospudi inu ona bo na nega pomaganu vessela.[10]Vse muie kosti poreko: »Gospud, du ie tebi gliha[,]C kir tiga revniga od tiga, kir ie nemu premočan, iz-dereš, ia, tiga revniga inu boziga od nega razboinikov.«[11]Falš pryče gori vstaieio, ty mene vprašaio za tu, kar iest ne veim.[12]Oni meni povračuio hudu za dobru, de bi muio dušo prez trošta pustyli.[13]Iest pag, kadar so oni bolni bili,

I 3 sem

Obluba te zahvale.

Pravi po redu od nega souvražnikov hudube.

150

t a x x x v . p s a l m .

150

sem en žakel oblekel, iest sem mu-io dušo s postom martral, muia molytov se k meni spet oberni.[14]Iest sem se deržal, koker de bi on bil mui brat inu periatel, iest sem žalostnu hodil koker eden, kir čez suio mater žalost nossi.[15]Kadar pag meni hudu gre, ta-ku s/e/E vessele inu gredo vkupe, ty hromci tudi teko vkupe zubper mene, tiga se iest ne sem zevupal; oni mene dero inu ne nehaio.[16]S teimi hynavci inu kir se perli-zuio za volo tiga trebuha, škripleio ž nih zobmi čez me.[17]Gospud, dotle boš h timu gle-dal[?]C Obrani ti muio dušo od te reve, katero oni meni nalagaio, inu pred teimi livy to muio samyco.[18]Iest hočo tebe čestyti v ti veliki gmaini inu vmei velikimi ludmi iest hočo tebe hvalyti.

Ne

3. Reg. 18.230 ■230

I Kr 18.

Moli inu toži Bogu čez hudubo nega souvražnikov.

151

t a x x x v / . / p s a l / m / .

151

[19]Ne pusti tim, kir so meni po krivici souvraž, čez me se vesselyti inu tim, kir mene prez uržaha ny-daio inu s teimi očy migaio.[20]Zakai oni ne govore myrnu inu hude, falš sveite zmišlavaio zubper te, kir so tyhi v ti deželi.[21]Inu oni nih vusta rezteguio čez me inu pravio: »Ei, ei, mi smo tu z našimi očy radi vidili.«[22]Gospud, ti vidiš; ne molči, Go-spud, ne hodi deleč od mene.[23]Ti, mui Gospud inu Bug, obudi sse gori inu čui k mui pravdi inu k muimu kregu.[24]Gospud, mui Bug, sodi ti mene po tui pravici, de se čez me nekar ne vessele.[25]De v nih sercih ne poreko: »Ei, ei, tu smo mi hoteli.« De ne pore-ko: »Mi smo ga požerli.«

I 4 Vsi

Velik trošt, de Bug vei inu vidi, koku nom gre.

152

t a x x x v . p s a l / m / .

152

[26]Vsi ty, kir se muie nesreče ves-sele, moraio biti zašpotovani inu zasramovani, kir se zubper me hvalio, bodo špotom inu sramotio obličeni.[27]Ty pag, kir na mui pravici en lušt imaio, bodo vukali inu poreko: »Ta Gospud bodi vissoku hvalen, kir sui mu hlapcu dobru hoče.«[28]Inu mui iezik bode od tuie pra-vice govuril inu tebe vsag dan hva-lil.

TA XXXVI. PSAL/M/.

David se nerpoprei čudi, de ty ludie so taku hudi, inu pravi, od kot taka hu-duba pride, kakove šege so ty neverniki, veliki grešniki inu hynavci. Potle visso-ku hvali to dobruto, milost inu risnico Božyo, kir hude inu dobre ludy, tudi to živino živy inu gori derži. Na koncu

moli

153

t a x x x v i . p s a l / m / .

153

moli inu prossi, de Bug te verne, to cer-kov ohrani inu brani.

[1]En psalm Davidov, tiga Gos-pudi hlapca, h timu

napreipetyu.

Dixit iniustus &c.231

ONu ie iz muiga serca od te pregrehe tiga nevernika reče-

nu, de pred nega očima nei obeniga Božyga straha.[3]Zakai on sam sebi perlizuie inu dopade pred suiema očima, potle se ta nega huduba naide, de ie sou-vraštva vredna.[4]Te bessede nega vust so hudu-ba inu golufya, on se tudi ne pusti podvižati, de bi dobru sturil.[5]On na sui posteli misli le hudu-bo, on na tim suim hudim potu terdnu stoy inu obenu hudu ne souvraži. I 5 Go-

231■

Govori nepravični.

Šega tiga nevernika inu hynav/c/a.E

Iz petya se vsaka ptyca spozna.

154

t a x x x v i . p s a l / m / .

154

[6]Gospud, tuia dobruta ie gori do nebes inu tuia risnica gori do obla-kov.[7]Tuia pravica stoy koker te goree Božye, tuie pravde koker ta velika globokota; Gospud, ti ohraniš te lu-dy inu to živyno.[8]O, Bug, koku žlahtna ie ta tuia dobruta inu ty Adamovi otroci ži-her počivaio pod senco tuih peru-ti.[9]Oni bodo od tiga bogatiga blaga tuie hyše pyani inu ty nee s teim potokom tuiga lušta poyš.[10]Zakai per tebi ie ta studenic tiga života inu v tui luči vidimo mi to luč.[11] Prestrei naprei tuio dobruto tim, kir tebe znaio, inu tuio pravi-co tim, kir so praviga serca.[12]De ta noga te offerti do mene ne doseže inu ta roka tih neverni-

kov

Hvali Boga za nega dobruto.

Psal. 104, 147.Acto. 14, 17.232 ■232

Ps 104, 14;Ps 147, 8–9;Apd 14, 15,17;Apd 17, 24–26.

Oblube tei cerqvi.

Prossi, de te, kir ga znaio, tu ie, te verne, obaruie.

155

t a x x x v i . p s a l / m / .

155

kov mene okuli ne verže.[13] Ampag nai ty, kir hudubo triba-io, undukai padeio; nai bodo pah-neni, de ne bodo mogli obstati.

TA XXXVII. PSALM.

S. Duh v le-tim psalmu te verne lu-dy vuči inu trošta, de kadar vidio oli slišio, de tim hudim nevernikom, nih souvražnikom dobru po nih misli, voli inu po sreči gre, tim vernim pag zlu inu po nesreči, de se za tu nema-io v ti veri zblazniti, koker bi Bug za te verne ništer ne rodil ali ne hotil nee branyti oli varovati, temuč, de imamo v nadlugah biti Božy bessedi pokorni, čez te nevernike se ne serditi, ne hudu misliti oli reči, temuč vse nih ričy Bogu izročyti, zakai ty neverniki hitru konec vzamo inu kar tim vernim mislio oli deio, tu se na nih izzide, ty verni pag bodo obstali, dolgu živi, omišleni zo vso potrebo inu bodo obarovani inu ohra-neni. En

156

t a x x x v i i . p s a l / m / .

156


Noli æmulari &c.233

NE reserdi sse čez te hudob-ne, ne bodi nydig tim, kir

lotryo delaio.[2]Zakai oni bodo hitru koker ta trava doli possecani inu koker tu zelenu zeele uveneio.[3]Zevupai se na tiga Gospudi inu sturi dobru, ostani v ti deželi inu isči ta užytag poštenu.[4]Imei ti tui lušt na tim Gospudi inu on bo tebi dal, kar tuie serce bode želelu.[5]Porroči tui pot timu Gospudi inu vupai na nega, on bode dobru sturil.[6]Inu on to tuio pravico naprei iz-pela koker to svitlobo inu to tuio pravdo koker tu puldne.[7]Molči timu Gospudi inu ča-

kai

■233

Noli æmulari in malignantibus.Ne srdi se zavoljo hudobnežev.

Kadar tim hu-dim dobru gre, za tu nemamo biti nevulni, zakai nih sreča kratku terpi.

Kaku se imaio ty verni deržati inu kai diati.

Tih vernih nedolžnost po čassu pride naprei.

157

t a x x x v i i . p s a l / m / .

157

kai na nega; ne serdi sse čez tiga, katerimu nega huduba naprei po sreči gre.[8]Pusti od serda inu nehai od zlo-bena, ne pusti sse nydu premoči, de tudi hudiga ne sturiš.[9]Zakai ty hudobni bodo iztreble-ni, kateri pag na tiga Gospudi ča-kaio, bodo to deželo erbali.[10]Onu ie še enu mahinu, taku ne bo več tiga nevernika inu kadar boš po nega meistu gledal, ga ne bo več tukaie.[11]Ampag ty krotki bodo deželo erbali inu v velikim myru nih lušt imeili.[12]Ta nevernik rezmišluie zubper tiga pravičniga inu škriple ž nega zobmi čez nega.[13] Ampag ta Gospud, ta se nemu smeie, zakai on vidi, de nega dan semkai gre.

L Ty

Bug te hude končava, brumnim dobru dei.

Math. 5.234234■

Mt 5, 5.

158

t a x x x v i i . p s a l / m / .

158

[14]Ty neverniki nih meče vunkai izdiraio inu nih loke napenaio, de bi doli vergli tiga revniga inu bozi-ga inu de bi ubyli te, kir ta pravi pot hodio.[15]Ampag nih meč puide skuzi nih serca inu nih lok se rezlomi.[16]Tu malu, kir en brumen ima, ie bulše koker tu preveliku blagu tih nevernikov.[17]Zakai te rame tih nevernikov se rezlomio, ampag te pravične ta Gospud gori derži.[18]Ta Gospud zna te dni tih brum-nih inu nih erbsčina bo vekoma.[19]Oni v tim hudim čassu ne bodo zasromotovani inu v tih lakotnih dneh bodo nesiteni.[20]Zakai ty neverniki inu tiga Gos-pudi souvražniki bodo končani: oni koker ta iagneča mašča v tim dymu pogino.

Ta

Neverniki na tih vernih sylo inu hude kunšti izkušuio.Psal. 11.235 ■235

Ps 11, 2.

Psal. 7.236 ■236

Ps 7, 15–17.

Trošt zubper to muč, oblast inu blagu tih nevernikov.Pro. 15.237 ■237

Prg 15, 16.

159

t a x x x v i i . p s a l / m / .

159

[21]Ta nevernik iemle na pussodo, ta pravičin pag ie milostiv inu da-ie.[22]Zakai kateri nega žegnuio, ty bodo to deželo erbali, inu kateri nega šentuio, tii bodo iztrebleni.[23]Tu hoiene eniga taciga moža bo-de od tiga Gospudi rovnanu inu ta nega pot nemu dopade.[24]Aku on glih pade, taku se ne rezbye, zakai ta Gospud nega suio roko gori derži.[25]Iest sem mlad bil inu sem star postal inu še nei sem vidil tiga pra-vičniga zapusčeniga, ne nega se-mena kruha isčeoč.[26]On ie vsaki čas milostiv inu rad possodi inu nega seime bode žeg-nanu.[27]Odstopi od hudiga inu delai, ker ie dobru, inu prebyvai veko-ma.

Zakai

Neverniki drugih ludi pomuči potribuio, verni vsem pomagaio.Deut. 15.Gen. 12.238238■

5 Mz 15, 1–2;1 Mz 12, 1–3.

Kadar timu vernimu nesreča naprei stoy, taku nemu h dobri-mu pryde.

Še pag te verne zagvišuie, d/e/E nim bo dobru, tim hudim hudu.

160

t a x x x v i i . p s a l / m / .

160

[28]Zakai Bug ima to pravdo za lubu inu on te nega svetnyke ne zapusti, bodo vekoma ohraneni, ampag tu seime tih nevernikov pogyne.[29]Ty pravični bodo to deželo erba-li inu vekoma v ni prebivali.[30]Tiga pravičniga vusta rezmišluio to modrost inu nega iezik govori, kar ie prov inu spodobnu.[31]Ta postava nega Boga ie v nega sercei, nega stopala ne bodo pod-maknena.[32]Ta nevernik špea po tim pravič-nim inu išče nega ubyti.[33] Ampag ta Gospud ga ne pusti v nega rokah inu kadar bode obso-ien, ga ne ferdamna.[34]Čakai ti na tiga Gospudi inu ohrani nega pot inu on bo tebe

po-

I/s/a.E 51.239 ■239

Iz 51, 4.

Summa vsiga vuka inu trošta le-tiga celiga psalma.

161

t a x x x v i i . p s a l / m / .

161

povišal, de boš to deželo erbal; ty boš vidil, de ty neverniki pogino.[35]Iest sem vidil tiga nevernika močniga inu zeleniga koker enu zolene lorberievu drivu.240

[36]Inu on ie mumu šal inu pole: ne-ga nei. Inu iest sem za nim vprašal inu nei bil nigdir naiden.[37]Ostani brumen inu gledai na tu, kar ie prov, zakai takimu človeku h puslednimu bode myr.[38]Ty krivi pag bodo kmallu konča-ni inu ty neverniki h puslednimu cilo pogino.[39] Ampak tu izveličane tih pra-vičnih ie od tiga Gospudi, ta isti ie nih muč v ti nadlugi.[40]Inu nim bode ta Gospud poma-gal inu nee rešil, on bode nee od tih nevernikov rešil inu nim po-magal, zakai oni so na nega vup-ali. K TA

240■

Corr.: zelenu lorb.

Sledni ima vedan misliti inu gledati, ka-ni241 po smerti pryde.

241■

Kai.

162

t a x x x v i i i . p s a l / m / .

162

TA XXXVIII. PSALM.

Ena molytov, v kateri prossi za Božyo milost inu toži Bogu čez suio težko bo-lezan inu čez sui betež, čez suie grehe, čez suie periatile, kir so ga cilu bili za-pustili, čez suie souvražnike, kir so se te nega bolezni inu smerti vesselili. V taki nega nadlugi z veliko vero inu s terdnim zevupanem klyče na Buga inu prossi za pomuč inu ohranene.

[1]En psalm Davidov h timuspominu.

Domine, ne in &c.242

O,Gospud, ne straifai243 ti me-ne v tuim zlobenu inu v tu-

im serdu ne caštigai ti mene.[3]Zakai tuie strellee v meni tiče inu tuia roka mene sylnu tišči.[4]V muim messei za volo tuiga serda nei ništer zdraviga inu v mu-

ih

■242

Domine, ne in furore tuo arguas me.Gospod, v svoji jezi me ne kaznuj.

■243

Štraifai.

Ne sredi sse, bodi meni milostiv.Psal. 6.244 ■244

Ps 6, 2.

Toži inu pravi od suih bolezni inu grehov.Iob 6, 19.245 ■245

Job 6, 4;Job 16, 13.

163


163

ih kosteh za volo muih grehov nei myru.[5]Zakai muie hudobe gredo čez muio glavo, one so koker ena težka butora težke postale.[6]Mui toruvi smerde inu se gnoie za volo muie norusti.[7]Iest hodim zgerbasčen inu sylnu perklonen, ta celi dan hodim žalo-sten.[8]Zakai muie ledavie se cillu su-še inu na muim telessu nei ništer zdraviga.[9]Iest sem reztressen inu sylnu stolčen, iest eriovem od žalosti muiga serca.[10]Gospud, muie žele so vse pred tebo inu muie vzdyhane pred tebo nei skrivenu.[11]Muie serce kluka v meni, muia muč ie mene zapustilla inu ta luč muih očy nei per meni.

K 2 Muy

Počuti v sercei serd Božy, zatu se boy inu trepeče.

Vidi inu počuti noterno inu vunano težko bolezan inu žalost.

164


164

[12]Mui periatili, še muy tovariši stoie zubper me inu se boie muie reve inu mui sossedi so deleč od mene stopylli.[13]Inu oni so mreže reztegnilli, iščeie muie duše, inu ty, kir meni hudu hote, ty lyčkai inu hudu od mene govore inu ta celi dan s fal-šio inu z goluffyo okuli hodio.[14]Iest pag more[m]C biti koker en glušec, kir ne slišim, inu koker en mutec, kir nega vust ne odpre.[15]Iest sem bil koker en človik, kir ne slyši inu kir ž nega vusti ne zna ništer odgovoriti.[16]Zakai na te, Gospud, iest čakam, ti, Gospud inu Bug mui, me boš uslyšal.[17]Zakai iest sem mislil: »O, de bi se čez me nekar ne vesselili ty, kir se iz offerti zubper me hvalio, ka-dar bi se muia noga ušibovala.«

Zakai

Toži čez vunane zlu pre-ganene, nyd, souvraštvu.Iob 19.Psal. 55.246 ■246

Job 19, 1–3;Ps 55, 2–4.

Verna pohlevsčina molči inu čaka na pomuč.

Vupane ima, de ne bode zapusčen.

165


165

[18]Zakai iest sem h timu terplenu sturien inu mui betež ie vselei pred meno.[19]Zakai iest spozna[m]C muio hu-dobo inu skerbim za volo muih grehov.[20] Ampag ty muy souvražniki so živy inu močni inu ty, kir mene po krivim souvražio, gori iemlo.[21]Inu ty, kir meni hudu za dobru sture, se stavio zubper me za volo, kir se tiga dobriga deržim.[22]O, Gospud, mui Bug, ne zapusti ti mene, ne hodi deleč od mene.[23]O, Gospud, muia pomuč, hyti ti meni pomagati.

TA XXXIX. PSALM.

Ty verni sami sebo premišluio inu raitaio, de vseh ludy život, diane inu rovnane na tim sveitu ie polnu re-ve, žalosti, nadlug inu de krathu247

terpy. S teim seK 3 oni

247■

Kratku.

166

t a x x x i x . p s a l m .

166

oni troštaio, volnu terpee, kar nim ty ne-verniki zlega deio, in pravio, de bulšiga nemaio od Buga, temuyh248 tu odpusča-ne tih grehov.

[1]En psalm Davidov h timu naprei-petyu pred Iditum.250

Dixi: Custodiam vias &c.251

IEst sem si napreivzel: »Iest ho-čo muie poti varovati, de ne

grešim z muim iezykom; iest hočo mnia252 vusta vuzdati, dotle ta ne-vernik poleg mene stoy.«[3]Iest sem od molčana mutast ra-tal inu od tiga dobriga tudi ne go-vorim, ampag v tim mui betež se ie ponuvil.[4]Muie serce ie v meni gorelu inu kadar sem sebo mermral, se ie vu-žgalu koker en ogen inu iest sem govuril z muim iezykom.[5]Gospud, dai meni na znane ta

mui

■248

Temuč.

1. Par. 16, 25.249 ■249

1 Krn 16, 41–42; 25, 1,3.

■250

Jedutún.■251

Dejal sem: »Pazil bom na poti svoje.«

Iest se nečo v ti veri zmotiti, nai si tim hudim dobru gre.

■252

Muia.

Vera inu vupaine premagaio to nevolo.

Psal. 90.253 ■253

Ps 90, 3–6,9–10.

167

t a x x x i x . p s a l m .

167

mui konec inu tu štivene tih muih dni, kuliku ie tih istih, de iest bom veidil, da bom kratik čas terpil.[6]Polle: Mui dnevi so eno dla[n]C

široki inu ty čassi muiga života so koker ništer pred tebo. O, koku ni-šter so vsi ludy, nai si žiher žive[!]C Sela.[7]Ta človik hodi semkai koker ena senca inu oni sami sebi dosti ne prydniga nepokoya delaio. Oni vkupe zbyraio inu ne veido, komu ie spravlaio.[8]Inu Gospud, nu, na kai iest ča-kam[?]C Muie vupane na tebi stoy.[9]Obrani ti mene od vseh muih grehov inu ne postavi ti mene k animu špotu tim nezastopnim lu-dem.[10]Iest hočo molčati inu nečo mu-ih vust odpreti, zakai ti boš dobru sturil. K 4 Vza-

Človeski život ie ličkai, reven inu kratik. Iob 7.254254■

Job 7, 6,16.

Luc. /12/.E255255■

Lk 12, 16–20.

Suio vero terdi, prossi za odpustig inu za brambo.

168

t a x x x i x . p s a l / m / .

168

[11]Vzami od mene tuie šlake, zakai od tiga caštigana tuih rok sem ši-bak postal.[12]Ti castigaš inu štraifaš eniga vsa-kiga za volo tih grehov, ti sturiš, de nega lipota od tih molev bleda perhaia. Oh, koku so vsi ludy koker ništer[!]C Sela.[13]Gospud, usliši muio priošno inu zastopi muie vpyene inu ne molči k muim selzam, zakai iest sem tui ptui človik inu osobenik koker vsi muy očeti.[14]Odstopi od mene, de se ohla-dim, preden iest tiakai grem inu več ne bom.

TA XL. PSALM.

V le-tim psalmi moli sam Cristus v tim nega terplenu inu pravi, de ga ie nega oča nebeski uslyšal inu de ie on sam to volo Božyo ž nega pohlevsčino doper-

nessel

Verni se sum-nio,256 de so le popotniki na tim sveitu.Gen. 47.Heb 11, 13.257

■256

Spumnio.

■257

1 Mz 47, 9;Heb 11, 13;Heb 13, 14.

169

t a x l . p s a l / m / .

169

nessel inu de ie taka nega pohlevsčino inuoffer na cryžu ie tu pravu plačillu inu zadosti diane za naše grehe. S teim onte iudovske inu vse žlaht offre, Božyeslužbe, dobru della inu diana gori vzdig -ne inu očytu govori, de se ž nimi ty grehi ne mogo plačati, ne ta nebessa zaslužyti. Od tiga ta Lyst h tim Iudom, cap. 10,258

tudi govori.

[1]En psalm Davidov h timu na-preipetiu.

Expectans expectavi &c.259

IEst sem terdnu čakal na tiga Gospudi inu on se ie k meni per-

klonil inu ie muie vpytie uslyšal.[3]Inu on ie mene iz te grozzovite iame inu iz tiga golbečiga blata iz-vlekal inu on ie muie noge na eno skallo postavil, de morem terd-nu stopyti. K 5 Inu

258■

Heb 10, 1,11–12.

259■

Trdno sem upal.

Hvali Boga, de ga ie ulyšal260 inu iz martre, od smerti odrešil.

260■

Uslyšal.

170

t a x l . p s a l m .

170

[4]Inu on ie v muia vusta eno no-vo peisan polužil h timu hvalenu našiga Boga; tu bodo nih dosti vi-dilu, se bodo bali inu bodo na tiga Gospudi vupali.[5]Dobru ie timu človeku, kateri suie vupane postavi v tiga Gospudi inu nekar ne gleda na te offertnike inu na te, kir z lažami okuli hodio.[6]Gospud, mui Bug, velika so tu-ia čudessa, tuie misli, katere ti iimaš262 pruti nom, se ne mogo iz-ratati. Iest hočo nee oznaniti inu od nih govoriti, nai si se ne mogo prešteti.[7]Ti zaklani offri inu ieidoči offri tebi ne dopado, ti si prebol meni muia vušessa, ti ne hočeš tih sež-ganih, ne tih grešnih offrov.[8]Tedai sem iest rekal: »Pole, iest pridem, v ti264 buqvah ie od mene pissanu. Tuio

Evangelium, prava pokura, vera, nekar ta postava te verne izvelyča.

Iere. 17.261 ■261

Jer 17, 7.

S prydigo od Cristusa se Bug prov česti.

■262

Imaš.

Cristus se ie za našo volo v to hlapčevo službo podal.Heb. 10.263 ■263

Heb 10, 5–9.

■264

Tih.

171


171

[9]Tuio volo, mui Bug, iest rad stu-rim, tuio postavo imam iest v mu-iem sercei.«[10]Iest hočo v ti veliki gmaini to pravico oznanovati. Polle: iest muih vust vkupe ne deržim, ti Go-spud tu dobru veiš.[11]Tuio pravico iest ne skryvam v muiem sercei; iest od tuie zveisči-ne inu od tuiga izveličana očytu govorim, iest tuio dobruto inu zveisčino v ti veliki gmaini ne za-mulčim.[12]Ti Gospud ne oberni tuie mi-losti od mene, tuia dobruta inu zveisčina mene vselei obarri.[13]Zakai tu zlu prez čisla ie mene okuli obdallu, ty mui grehi so me-ne popalli, de ne morem gledati; nih ie več koker lass na mui glavi inu tu muie serce ie mene zapusti-lu.

Gos-

Cristus ob-lubuie Očetu za naše grehe volnu umreti inu ta evangeli pridigovati. Iere. 31.Psal. 22.265265■

Jer 31;Ps 22, 22.

Evangeli, vera se ima očytu spoznati.

Na Cristusa so vsi naši grehi položeni.

172


172

[14]Gospud, nai tebi dopade, de ti mene odresiš;266 Gospud, hyti, de meni pomagaš.[15]Sram nee more biti inu bodo zasramovani, kateri muio dušo iščeio, de bi no končali; oni bodo palli nazai inu bodo zasramovani, kateri meni hudu vosčio.[16]Oni bodo v nih sramoti obpusče-ni, ty, kir čez me vpyo: »Eya, eya!«[17]Vsi ty, kir po tebi vprašaio inu tuie izvelyčane lubio, bodo vesse-li inu sylnu se vesselili inu vedan poreko: »Ta Gospud bodi vissoku hvalen.«[18]Iest sem reve[n]C inu bog, oli ta Gospud za me skerbi. Ti si mui po-močnik inu odrešenik: mui Bug, ne mudi sse.

TA XLI. PSALM.

Christus oblubuie vsem vernim, kadaroni

■266

Odrešiš.

Tim never-niko[m],C iudom tu hudu prerokuie.Iere. 31.Pro. 17.267 ■267

Jer 31;Prg 17, 5.

Tim vernim vse dobru pre-rokuie; nim bo Bug pomagal.

173

t a x l i . p s a l m .

173

oni bozim ludem dobru sture, v nih nad lugah, v ieči inu v bolezni suiopomuč. Inu moli inu toži Bogu čez Iudeža Išcariota inu čez vse nega inu te cerqve souvražnike. Inu sam sebi prerokuie, de bode od smerti vstal.

[1]En psalm Davidov h timu napreipetyu.

Beatus vir, qui intelligit &c.268

DObru ie timu, kateri se po-oblasti tiga potrebniga. Ta

Gospud ga bo v tim hudim čassu odrešil.[3]Ta Gospud ga bo varoval inu per žyvotu ohranil, nemu dobru pui-te269 na zemli inu tiga ne boš dal v to volo nega souvraznikov.270

[4]Ta Gospud ga bo gori deržal, ka-dar on bo bola[n]C na posteli ležal; ti boš to nega postelo v nega bole-zni preobernil.

Iest

268■

Beatus qui intelligit super

egenum et pau-perem.

Blažen je tisti mož, ki se ozre na potrebnega.

Vely revnim pomagati. Zatu Bug bo nim tudi pomagal.

269■

Puide.

270■

Souvražnikov.

174


174

[5]Iest sem rekal: »Gospud, bodi meni milostiv, ozdravi muio du-šo, zakai zubper te sem iest grešil.«[6]Muy souvrazniku271 hudu čez me govore, rekoč: »Kadai on umerie inu tu nega ime pogyne[?]«C

[7]Inu kadar oni prideio mene gle-dati, taku oni falš v nih sercih go-vore inu hudu mislio; kadar oni vunkai gredo, taku oni opravlaio.[8]Vsi ty, kir mene souvražio, zub-per me vkupe šepačeio inu zlu čez me mislio:[9] »Nega ie ena velika pregreha oblyla inu kir tukai leži, ta gori ne vstane.«[10]Ia, tudi mui periatil, katerimu sem zevupal, kateri mui kruh iei, ta isti ie to suio peto zubper me vzdignil.[11]Ti, Gospud, pag smili sse čez me inu pomagai meni gori, taku iest hočo nim plačati! Per

Moly na meistu vseh vernih.

Toži čez falš periatile.

■271

Souvražniki.

Bessede tih souvražnikov.

Ioh. 13.Math. 26.Lu/c/.E 22.Act. 1.272 ■272

Jn 13, 18;Mt 26, 20–25;Lk 22, 21;Apd 1, 16–17.

175


175

[12]Per tim iest merkam, de ti imaš na meni enu dopadene, de ta mui souvrazknik273 ne bo čez me vukal.[13]Ti pag mene gori derziš274 za vo-lo muie nedolžnosti inu ti mene poleg tebe postaviš vekoma.[14]Vissoku čestče[n]C bodi ta Gos-pud, ta Bug izraelski, od sada-šniga čassa do vekoma. Ame[n], ame[n].C

TA XLII. PSALM.

Ty verni sylnu žele per pravih Bo-žyh službah biti, so po nih žalostni inu se plačeio inu se spet troštaio, de k nim prido. Le-ta psalm tudi pravi, koku ty verni, kadar oni te nih grehe, serd Božy inu to večno štraifingo v nih visty poču-tio, zubper tu cbivlane na milosti inu pomuči Božy s to vero inu zevupanem štrytaio, se troštaio inu gori derže.

Enu

273■

Souvražnik.

Prerokuie od suiga vstanna inu večniga kralevstva.

274■

Deržiš.

176

t a x l i i . p s a l m .

176

[1]En podvučene h timu napreipetyu tim otro-

kom Korah.

Q uemadmodum desiderat &c.275

KOker ta ielen vpye po studen-skih potokih, taku muia duša

vpye h tebi, o, Bug.[3]Muia duša ie žeina po Bugi, po tim živim Bogu. ≥Inu ie diala:≤ »Kadai iest tiakai pridem, de bom vidila tu oblyčie Božye[?]«C

[4]Muie salze so muia špyža nuč ter dan, potehmal se k meni vsag dan govori: »Kei ie tui Bug?«[5]Kadar iest zmislim, koku sem nakadai z velyko družbo, z velykim vesseliem, petyem inu zahvalenem tiakai h timu čudnimu šotoru, h ti hyši Božy ta praznik obhayati ho-dil, taku iest v meni muio dušo iz-lyem.

Ti

■275

Quemadmodum desiderat cer-vus ad fontes aquarum.Kakor hrepeni jelen po studencih.

Vernih žele, prošne so, de bi v Božy veži prebivali.

Psal. 3/6/.E276 ■276

Ps 36, 10.

2. Sam. 6.277 ■277

2 Sam 6, 1–5.

177

t a x l i i . p s a l / m / .

177

[6]Ti muia duša, zakai si taku žalos-tna inu zakai si taku v meni ne-pokoyna[?]C Vupai na Buga, zakai iest ga bom še čestil inu hvalil za volo, kir ie on meni pomagal ž ne-ga oblyčiem.[7]Mui Bug, muia duša ie v meni žalostna za volo, kir na te zmis-lim od te dežele tiga Iordana inu Hermonim,278 od te mahine go-ree.[8]En vodeni prepod tiga drugiga k sebi klyče s to šumečo štymo,vse tuie povudne inu valuvi gredo čez me.[9]Ta Gospud ie to suio dobruto po dnevi izkazal inu po noči iest ne-mu poiem inu ta muia molytov ie h timu Bogu muiga života.[10]Iest sem govuril pruti Bogu: »Ti si muia skala: zakai si ti mene po-

L zabil[?]C

Se trošta z vero inu ze-vupanem.

278■

Hermon.

Strah ga ob-haia.

Ion. 2.279279■

Jon 2, 4.

Se trošta z Božyo oblubo.

178

t a x l i i . p s a l m .

178

zabil[?]C Zakai taku žalosten hodim tedai, kadar mene mui souvražnik režaluie?«[11]Onu ie, koker bi en meč v muih kosteh tečal, kadar mene mui sou-vražniki zašpotuio, kir vsak dan k meni pravio: »Kei ie tedai tui Bug[?]«C

[12]Muia duša, zakai si žalostna inu si taku nepokoyna v meni. Vupai na Buga, zakai iest ga bom še hva-lil, de ie on muiga oblyčia pomuč inu de ie mui Bug.

TA XLIII. PSALM.

Le-ta psalm ie timu, kir ie pred nim, glih. Verni prossio Boga, de nih brani pred nih souvražniki, de neeresvečuie ž nega lučio, ž nega bes-

sedo inu de nee v to cerkov, gdi se prov vuči inu služi, Bogu

perpela. Iudica

Verni se le z Bugom troštaio.

179

t a x l i i i . p s a l / m / .

179

Iudica me, Deus &c.280

SOdi ti, Bug, mene inu pelai ti muio pravdo zubper ta folk,

kir nei svet. Obrani ti mene pred teim falš inu hudim človekom.[2]Zakai ti, Bug, si muia muč; za-kai si ti mene odpehnil[?]C Zakai pustiš ti mene taku žalostniga hodyti, potehmal ta mui souvraž-nik me žaluie[?]C

[3]Pošli tuio luč inu tuio risnico, de mene izpremlo inu prepelaio na tuio sveto gorro inu h tuimu pre-bivališču.[4]De iest noter grem h timu Bo-žymu altariu, h timu Bogu, kateri ie muie vesselie inu tu veliku ves-selie, inu tebe, Bug, s to arffo hva-lim, mui Bug.[5]Muia duša, zakai si taku ža-

L 2 lostna

280■

Sodi me, Bog.

Cerkov suio nadlugo Bogu izročuie.

Verni nerveč žele Bogu v cerqvi prov služyti.

180

t a x l . p s a l m .281

■281

Ta XLIII. psalm.

180

lostna inu si taku nepokoyna v meni[?]C Čakai na Buga, zakai iest ga bom še hvalil, kir ie on muiga oblyčia pomuč inu ie Bug mui.

TA XLIIII. PSALM.

Ena gmain prošna te cerqve k vsaki-mu čassu: v ti vsi verni tožio Bogu za volo, kir od vseh stran inu vselei od tih nevernih bodo po krivici, le za prave vere, za praviga vuka volo, pregna-ni inu končani. Tukai se ta vera, ta S. Duh s teim našim messum voiskuie; ti-mu messu se krivu zdy, de tim hudim dobru, tim brumnim hudu gre.

[1]Enu podvižane tih otruk Core h timu na-

preipetyu.

Deus, auribus nostris &c.282

Bug

■282

Deus, auribus nostris audivimus.Gospod, na lastna ušesa smo slišali.

181

t a x l i i i i . p s a l / m / .

181

BUg, mi smo z našimi vušessi slišali, naši očaki so nom po

redu pravili ta della, katera si ti per nih dneh inu per tih starih čassih sturil.[3]Ti si s tuio roko te ayde pregnal, ampag nee si noter possadil; ti si mnogetere ludy končal, ampag nee si reztegnil.[4]Zakai oni ne so to deželo ž nih mečom dobyli inu nim nih roka nei pomagala, temuč tuia desnica, tuia roka inu ta luč tuiga oblyčia, zakai ti si nee lubil.[5]O, Bug, ti si ta mui kral, kir timu Iacopu pomagaš.[6]Skuzi tebe hočmo mi te naše souvražnike stleči inu v tim tuim imeni hočmo te, kir se zubper nas stavio, potreti.[7]Zakai iest nekar ne vupam na

L 3 mui

Verni rezmišluio v nih revah, koku ie Bug nih očakom pomagal.Deut. 6.Psal. 78.283283■

5 Mz 6, 20–24;Ps 78, 3.

Ta cerkov bo le od samiga Boga varovana.Deut. 9.284284■

5 Mz 8, 17–18.

Psal. 99.285

Prossi za pomuč.

285■

Ps 99, 1–2,4.

182

t a x l i i i i . p s a l / m / .

182

mui lok inu ta mui meč mene ne ohrani.[8]Temuč ti nom pomagaš od naših souvražnikov inu zasramotiš te, kir nas souvražio.[9]Mi hvalimo Boga ta celi dan inu hočmo tuie ime vekoma čestyti. Sela.[10]Obkai tedai si zdai nas odpeh-nil inu si nas zasramoval inu nei si vunkai vlekil z našo voisko[?]C

[11]Ti dopustiš, de beižimo pred naši mi souvražniki inu de nas ty, kir nas souvražio, obrupaio.[12]Ti dopustiš, de bomo sneideni koker te ovce, inu vmei teimi aydi si nas rezkrupil.[13]Ti si tui folk za dober kup prodal inu ga nei si za dragu šacal.[14]Ti si nas sturil k animu zasra-movanu našim sossedom, k animu

špotu

Ta cerkov iz šibkote te vere toži Bogu, de ni zdaici ne pomaga.

Psal. 79, 84.286 ■286

Ps 79, 4;Ps 84.

183

t a x l i i i i . p s a l / m / .

183

špotu inu smeihu tim, kir okuli nas prebivaio.[15]Ti sturiš, de smo koker ene bas-ne vmei aydi, de vsi žlaht ludy nih glavo čez nas stressaio.[16]Muie zašpotovane ie ta celi da[n]C pred meno inu tu zasramo-vane ie pokryllu tu muie oblyčie.[17]Za volo vpyena tiga oponašavca inu opravlavca inu za volo tiga sou-vražnika inu kir žely se meščova ti.[18]Le-tu vse se ie nom pergudilu inu vener nei smo tebe pozzabyli inu nei smo na tuim punti nezveisti ratali.[19]Tu naše serce nei nazai odstopyl-lu in ta naš hud se nei ognil od tu-ih stazzy.[20]Za volo, kir nas taku tareš pod teim lintvornom inu nas pokryvaš s to senco te smerti.

L 4 De

Deut. 28.287287■

5 Mz 28, 37.

Ty verni so tudi /v/ nadlugah stonovyti v ti veri inu so pokorni Bogu.

Lintvorni oli ty draki so ty tyranni.

184

t a x l i i i i . p s a l m .

184

[21]De bi mi bili tiga imena našiga Boga ne pozzabyli inu bi bili naše roke vzdignili k animu neznani-mu bogu.[22]Ne bi li Bug tiga iskal, zakai on zna to skrivnust našiga serca?[23]Zakai mi bomo ia za tuio volo vsag dan zaklani inu mi smo šaca-ni koker te ovce h timu zaklainu.[24]Vstani gori ti, Gospud; zakai spyš[?]C Obudi sse; zakai nas taku cilu odpahuieš[?]C

[25]Zakai skrivaš ti tuie oblyčie[?]C Ti pozabiš naše nadluge inu naši-ga zatrena.[26]Zakai ta naša duša ie potlačena v tu blatu, naš trebuh vissi na tei zemli.[27]Vstani gori, pomagai nom, reši nas za volo tuie dobrute!

TA

Psal. 7.288 ■288

Ps 7, 9.

Ta cerkov ie koker te ovce tim volkom podveržena.Rom. 8.289 ■289

Rim 8, 36.

Cerkov bros-si,290 de po291

ohranena pred Zludiem inu pred tyranni.Psal. 89.292

■290

Prossi.

■291

Bo.

■292

Ps 89, 47,49.

185

t a x lv . p s a l / m / .

185

TA XLV. PSALM.

Le-ta celi psalm ie enu očytu preroko-vane od Cristusa inu od te cerqve. V tim S. Duh rezodeva, kai ie Cristus, kakovu ie tu nega kralevstvu, tu ie ta cerkov, inu kakovu blagu tei nega cerqvi, tim nega ludem daie inu dili. Obtu on Cristusa tukai naprei stavi inu ga hvali koker eniga kralla inu ženina, kir z velykim gospostvum inu z velyko častio semkai naprei gre, de ie leip, zgovorien, lipu obličen inu opravlen, de ie serčan voisko-vanu, ie pravičan, krotag, milostiv inu de ima lepee grady, lep francymer,293 eno lipo kralyco inu otroke do vekoma. Katere bessede se imaio duhovsku – od tiga evangelie, od cerqve, od darov S. Duha, premagana zubper tiga Hudy-ča, te smerti, pekla, messa inu vse nesreče inu od tiga večniga lebna – za-stopyti. Raven tiga tudi prerokuie, da ta

L 5 stari

293■

Fraucymer.

186

t a x lv . p s a l / m / .

186

stari testament s teimi offri inu vuna-nimi Moizesovimi Božymi službami ima gori vzdignen biti. Inu veli Cris-tusa molyti inu za buga deržati. Potle tudi to cerkov, vse verne opomina, de le--tiga kralla inu ženina Cristusa posluša-io. Zatu bomo imeili čast v nebessih inu na tim sveitu pomuč, brambo inu večnu ohranene. Heb. 1; Math. 9, 25; Ioh. 3.294

[1]Ena ohcaitna peisam inu pod- vučene tih otruk Korah; od

tih rož oli lilei h ti-mu napreipet-

yu.

Eructavit cor meum &c.295

MUie serce tihta eno lipo pei san, iest hočo muia della

timu krallu poveidati, mui iezik bo ena perut eniga hitriga pissaria.

Ty

■294

Heb 1, 14;Mt 9, 15;Mt 25, 1–13;Jn 3, 28–30.

■295

Prekipeva srce moje.

Sveti Duh tukai poye inu pyše od Cris-tusa.

187

t a x lv . p s a l m .

187

[3]Ti si ta leipši vmei vsemi človes-kimi otruki, ta gnada ie izlyta v tuih vustih, obtu ie Bug tebe žeg-nal vekoma.[4]Ti močni iunak, opaši tui meč na to tuio stran s tuiem gospostvum inu s tuio lipoto.[5]Inu v ti tui naredbi puidi po sre-či; vleci semkai, tei risnici h dob-rimu inu de te revne per pravdi obderziš,298 inu ta tuia desnica bo-de tebi čudne ričy izkazala.[6]Ostre so tuie strelle, de ty ludy pred tebo doli padaio v sredi vmei souvražniki tiga kralla.[7]O, Bug, tui stol ostane vselei inu vekoma, ta palica tuiga kralevstva ie ena ravna palica.[8]Ti lubiš to pravico inu souvra-ziš300 vso nevernost, obtu ie tebe Bug, tui Bug, žalbal s teim ves-selim oliem več koker te tuie to-variše. Tui

Cristus ie lubezniv inu zgovorien.Math. 7.Iohan. 7.296296■

Mt 7, 28–29;Jn 7, 45–46.

Cristus le ž nega bessedo voiskuie inu premaga.Ephes. 6.Heb. 4.297297■

Ef 6, 11–18;Heb 4, 12–13.

298■

Obderžiš.

Evangeli bo te ayde pod Cris-tusa metal.Isa. 2, 11.299299■

Iz 2, 3; 11, 10.

Cristus ie bug, obtu ie nega kralevstvu večnu.

V Cristusu ie ta polna oblast Božya.Heb. 1.Luc. 4.Iohan. 1.Esa. 61.Ephes. /1/.E301

301■

Heb 1, 3,10;Lk 4, 18–19;

Jn 1, 1–5;Iz 61, 1–3;

Ef 1, 19–22.

300■

Souvražiš.

188


188

[9]Tui gvant ie zgul myra, aloe inu kecia,302 ti hodiš iz tih elefantov-skih kosty hyš, v katerih ti imaš suie vesselie.[10]Vmei tuiemi žlahtniki so tudi te sčere tih kralyc, ta neveista stoy na tui desnici zgul v zlatei oblyčena.[11]Poslušai ti hčy, gledai gori inu perkloni tuia vušessa inu pozabi tuiga folka inu te hyše tuiga očeta.[12]Taku ta kral bode na tuie lepoti en lušt imel, zakai on ie tui gospud inu ti ga imaš molyti.[13]Inu te sčere iz Tira prido ž nih darruvi, ty bogati vmei ludmi bo-do pred tebo molyli.[14]Vse gospostvu te sčere tiga kral-la ie iz notra; ona ie z gvantom od zlata oblyčena.[15]Ona bode v pyssanim gvantu

h timu

■302

Mira, aloja, kasija.

Kersčeniki so kralli inu kral-lyce.Gal. 3.303 ■303

Gal 3, 26.

Verni moraio Cristusa, nekar te stariše poslušati.

Cristus ie bug inu človik.

Aydi bodo kersčeniki.

Vernih lipota ie iz notra.

189


189

h timu krallu perpellana inu za no bodo tudi te dečle, nee družyce, h tebi perpelane.[16]One bodo perpelane z vesseliem inu z vukanem inu one puido v to kralevo vežo.[17] Na meistu tuih očetov boš imeila otroke, te iste boš postavila k anim vyudom po vsim sveitu.[18]Na tuie ime hočo iest spumniti od poroda do poroda, obtu bodo tebe hvalyli vsi ludy vselei inu ve-koma.

TA XLVI. PSALM.

Ta cerkov hvali Boga, kir no sred nee studencom, tu ie, s to nega čysto, troštli-vo bessedo, gori derži inu ohrani pred tulikain velikih, sylnih souvražnikih inu kecaryh. Inu še tu vupane ima, on no še naprei bo obaroval inu h pusledni-mu izvelyčal. Ena

Cerqve lon inu vesselie.

Na meistu prerokov bodo jogri inu prydigary; ty bodo ostali do sodniga dne.Isa. 49.304304■

Iz 49, 6.

190

t a x lv i . p s a l m .

190

[1]Ena peisam tih Koravih otruk od te mladusti k na-

preipetyu.

Deus noster refugium &c.305

BUg ie tu naše zevupane inu muč, ena gvišna pomuč v ti

naši nadlugi, kir ie nas zadela.[3]Obtu se mi ne bomo bali, aku se glih ta zemla tresse inu aku glih te goree bodo padale v to sredo tiga moria.[4] Inu nai si tu morie dyvia inu velike valuve žene inu de od nega nepokoya bi te goree doli padale. Sela.[5]Taku vini bodo vodeni potoki tu meistu Božye inu tu prebivališče tiga Nervissokišiga obesselili.[6]Bug ie v nim v sreidi, obtu bode

obstalu,

■305

Bog je našezatočišče.

Bug ie z nami, du hoče biti zubper nas?Rom. /8/.E306 ■306

Rim 8, 31.

Tih krallev dyviane zubper to cerkov.

Studenac, ta evangeli, bode obstal.

Cerkov bo ohranena.

191

t a x lv i i . p s a l / m / .

191

obstalu, Bug bode nemu viutro zgudo pomagal.[7]Ty aydi so dyviali, ta kralevstva so se vzdigovala, on se ie pag pustil slišati inu ta zemla se ie rešla.[8]Ta Gospud te voiske ie z nami, ta Bog Iacop ie naša bra[m]ba.C Sela.[9]Prydite semkai inu pogledaite ta della tiga Gospudi, kateri ie taku rezdiane na zemli naredil.[10]On ie tu voiskovane po vsim svei-tu utolažil, on ie ta lok sterl inu to lančo rezlomil inu te vozuve ie z ognom sežgal.[11]Stuite z myrom inu spoznaite, de sem iest Bug; iest hočo vmei te-imi aydi biti povišan na zemli.[12]Ta Gospud te voiske ie z nami, ta Bug tiga Iacopa ie naša bramba. Sela.

TA XLVII. PSALM.Ie

Neverniki pag pogino.Math. 28.Iohan. 14.307307■

Mt 28, 20;Jn 14.

Verni imaio čestu na te pomuči Božye zmisliti, ž nimi nih vero terditi.

Psal. 76.308308■

Ps 76, 4.

Bug sam trošta te verne.

192


192

Ie enu prerokovane, de Cristus ima od smerti vstati, v nebessa puiti inu tu suie kralevstvu prez vsiga boya inu meča, le skuzi vukane, petye inu trobentane, tu ie, skuzi to vesselo prydigo tiga evan-gelia, po vsim sveitu gori narediti, de tu malykovane, vse aydovske falš vere le skuzi to bessedo Božyo koker ty zy-duvi tiga meista Ieeriho, Ioz. 6,309 s te-im trobentanem inu vnkanem310 bodo rezvalene, zatrene inu končane. Obtu S. Duh vely vsem ludem le-tiga kral-la Cristusa prov spoznati inu pod nega kralevstvu se podati. Raven tiga se ima zamerkati, koku S. Duh v le-tih trieh psalmih od vsiga kersčanskiga rovnana lipu po redu govori. V tim 45. pravi od te zglyhe Cristuseve inu te cerqve. V tim 46. pravi od cerkovnih nadlug inu de v nih bo obderžana. V tim 47. pravi

od nee premagana inu več-niga vesselia.

En

■309

Joz 6, 3–8,12–16,20.

■310

Vukanem.

193


193

[1]En psalm tih Koravih otruk k napreipetyu.

Omnes gentes, plaudite &c.311

VI vsi ludy luskaite z rokami vkupe od vesselia, vukaite

Bogu z vesselim glassum![3]Zakai ta Gospud ie vissok inu grozzovit, en velik kral čez vse de-žele.[4]On bo nom te ludy podmetoval inu te ayde pod naše noge.[5] On ie nom to našo erbsčino zbral, tu gospostvu tiga Iacopa, kateriga ie on lubil. Sela.[6]Bug ie z vukanem gori šel inu ta Gospud z glosnim trobentanem.[7]Nu, puite hvaležne peisni timu Bogu, puite te hvaležne peisni, pui te hvaležne peisni našimu krallu, puite hvaležne peisni.

M Zakai

311■

Vsi narodi ploskajte.

Sleidni človik se ima Cristuseviga kralevstva ves-selyti.Psal. 96.312312■

Ps 96, 1–6.

Aydi skuzi evangelium prido h ti Božy erbsčini.Isa. 2.Mal. 1.Rom. 9.313313■

Iz 2, 3;Mal 1, 11;

Rim 9, 13,24.

Cristus ie stopil v nebessa.Ephes. 4.2. Sam. 6.314314■

Ef 4, 8–10;2 Sam 6, 15.

Verni imaio z vesseliem vedan hvalyti Jezusa.1. Cor. 4.315315■

1 Kor 4.

194


194

[8]Zakai Bug ie en krall čez vse deže-le; puite zastopnu nemu hvaležne peismi.[9]Bug ie en krall čez te ayde, Bug sidy na suim svetim stolu.[10]Ty vyudi tiga folka so se zbrali s teim folkom tiga Boga Abrahama, Bug ie sylnu povišan per sčytih na zemli.

TA XLVIII. PSALM.

Ty verni hvalio Boga za mnogote-rih velikih dobrut, katere ie Bug tei sui cerqvi z mnogeterimi pryčami, obluba mi inu izkazanem izkazal. Inu de ie to suio pravo šlužbo vmei ni-mi gori naredil inu dal na znane, kei ie inu kei ostane ta nega prava cerkov;

gvišnu drugdi nekar, samuč v Zioni inu v Ieruzalemi, gdi se ta nega

besseda očytu prydiguie inu rezglas-

suie.Ena

Aydi bodo verni.

Ty viudi tudi h cerqvi slišio, so nee sčyti.Math. 8.316 ■316

Mt 8, 5–13.

195

t a x lv i i i . p s a l / m / .

195

[1]Ena peisam inu psalm tih Ko- ravih otruk.

Magnus Dominus et laudabilis &c.317

VElik ie ta Gospud inu velyke hvale vreda[n]C v tim meistu

našiga Boga, na nega sveti gori.[3]Ta gorra Sion ie enu lipu meistu inu vesselie vse zemle; na strani pruti pul noči leži tu meistu veliki-ga krala.[4]Bug ie znan v tih nega pallaštih, de ie on nih bramba.[5]Zakai polle: Ty kralli so se zbrali inu so kmallu mumu vlekli.[6]Kadar so ≥tu meistu≤ zagledali, so se začudili, so oterpneli, so se prestrašili inu so doli verženi.[7]Trepetane ie vundukai čez nee pryšlu, en betež, koker eno ženo, kir na porodu sydii.

M 2 Ti

317■

Velik je Gospod in hvale vreden.

Zahv/a/leneE

pruti Bogu.

Hval/a/E inu trošt te cerqve.Isa. 14.318318■

Iz 14, 1–7.

Trošt te cerqve, de od tih sylnih souvražnikov ne bode za-trena.

196

t a x lv i i i . p s a l / m / .

196

[8]Ti s to buryo rezbiaš te čolnune320 na muriu.[9]Koker smo slyšali, taku smo vi-dili na tim meistu tiga Gospudi te voiske, na tim meistu našiga Boga; Bug ie bo ohranil do vekoma. Se-la.[10]O, Bug, mi čakamo na tuio dob-ruto v sredi tuiga templa.[11]O, Bug, koker ie tuie ime, taku ie tudi tuia hvala do kraya tiga svita; tuia desnica ie polna pravice.[12]Ta hrib Sion se vesseli inu hčere Iude od vesselia gori skakaio za vo-lo tuih pravd.[13]Obdaite okuli ta Sion inu ga okuli obhodyte, šteite te nega tur-ne.[14] Zydate s f lissom nega zydi, povišaite nega turne, de bode od

nega

Iere. 18.319 ■319

Jer 18.

■320

Čolnuve.

Kar Bug tei cerqvi oblubi, tu on gvišnu derži.

Cerkov prossi za milost inu za spravo.

Cerkov ie ves-sela inu Boga hvali.

Cerkov se ima lubyti, čestyti, varovati inu branyti.

197

t a x l i x . p s a l m .

197

nega tim, kir za vami prydo, pravi-li.[15]Zakai le-ta Bug ie naš bug vselei inu vekoma, on nash bode vodil noter do te smerti.

TA XLIX. PSALM.

Lipu inu vissoku trošta te verne, de se v ti veri ne zmotyo inu ne zblaznio, ka-dar vidio, de tim hudim, nevernim na tim sveitu dobru inu po sreči gree, koker od tiga v tim 4., 37. psalmi 321 govori, inu vuči, de nemamo koker ty neverni le ti ga blaga na tim sveitu iskati inu tiga našiga vupana v nee staviti. Zakai, kir le tu bla-gu vkupe zbyraio inu se ž nim offertuio, ty isti so eni veliki norci, za volo, kir oni ne rezmislio, da tu blagu nih iz obene bolezni, ne od te smerti ne more rešyti ne pomagati, temuč tu blagu pusti suiga go-spudi hud konec vzeti inu umreti koker to živyno. Inu to blagu potle en drugi,

M 3 katerimu

321■

Ps 4, 3;Ps 37, 1–20.

198

t a x l i x . p s a l m .

198

katerimu ga ne vosči, užyva. Obtu ie bulše vupati v Buga, kateri sam more nas rešyti od smerti inu dati ta večni leben.

[1]En psalm h timu napreipetyutih otruk Koravih.

Audite hæc, omnes gentes &c.322

POslušaite le-tu, vi vsi ludy, za-merkaite vi vsi, kir na zemli

prebivate.[3]Taku dobru ty gmain ludy koker ty otroci tih velakov, kmalu taku dobru ty bogati koker ti bozi.[4]Muia vusta bodo to modrost go-vorila inu tu rezmišlovane muiga serca to zastopnost.[5]Iest hočo muie vuhu perklonyti hk324 ani perglihi, iest hočo muio perpuvid na tei arffi rezodeti. Zakai

■322

Poslušajte to, vsi narodi.

Sveti Duh vely le-ta vuk od sodniga dne inu večniga lebna s flissom zamerkati.

Psal. 78, 77.323 ■323

Ps 78, 1–2;Ps 77, 5–7, 11–12.

■324

K ani perglihi.

199

t a x l i x . p s a l / m / .

199

[6]Zakai se iest hočo v le-tih sadaš-nih hudih dneh bati[,]C kadar bode mene ta huduba muie petee okuli obdalla[?]C

[7]So eni, kir se na nih blagu zana-šaio inu se ž nih velikim blagum hvalio.[8]Sai vsai en brat ne more nikoger odrešyti, ne Bogu za nega plačati.[9]Zakai tu odrešitvu nih duš dra-gu stoy, obtu moraio nee pustyti stati vekoma.[10]Inu naisi ie on dolgu živ inu tiga groba ne vidi.[11]Zakai onu se vidi, de ty modri tudi umerio taku dobru koker ty nezastopni inu norci konec vzamo inu nih blagu drugim zapuste.[12]Tu ie nih serce, de mislio, de nih hyše bodo vekoma terpe-

M 4 le,

Od nesreče tiga svita se nemaio ty verni zmo-tyti.Math. 13.325325■

Mt 13.

Z blagom od smerti nišče se ne reši.

Math. 16.326326■

Mt 16, 26.

Ty bogati, velaki inu kunštni so čassi dolgu živi, oli vsai moreio umreti.Ece. 2, 9.Luc. 12.327

Ta nori sveti328

le časty inu blaga išče.

327■

Prd 2, 16;Prd 9, 1–6;

Lk 12, 16–20.

328■

Sveit.

200

t a x l i x . p s a l / m / .

200

le, nih prebivališca329 od poroda do poroda inu de nih ime na zemli bode deleč znanu.[13] Ampag ta človik v taki časty ne bode dolgu terpel, zakai on ie glih tei živini, kir konec vzame, stu-rien.[14]Le-tu ie nih napreivzetie, kate-ru ie ličkai inu norost, oli ništer mane nee nih erbyči ž nih vusti hvalio. Sela.[15]Oni bodo v tim pekli koker te ovce ležali, ta smert bode nee glo-dalla, ampag ti pravičny bodo čez nee skorai gospodovali; nih lipota skorai myne, v tim peklu bodo nih prebivališče imeili.[16]Ampag Bug bode muio dušo od-rešil od te peklenske oblasti, zakai on ie mene gori vzel. Sela.[17]Ne bui se, aku glih en človik

bogat

■329

Prebivališča.

Prerokuie tim nevernikom od sodniga dne inu pekla.Luc. 16.2. Pet. 2.330 ■330

Lk 16, 19–26;2 Pet 2, 1–3.

Ty verni v pekal ne prydo.

201

t a x l i x . p s a l / m / .

201

bogat postane inu tu gospostvu nega hyše veliku rata.[18]Zakai, kadar on umerie, taku on od vsiga suiga blaga ništer sebo ne vzame inu tu nega gospostvu ne puide za nim.[19]Zakai on se ie troštal le le-tiga dobriga lebna inu ie hvalil, kadar ie edan po dobrim lebnu skerbil.[20]On gre h ti žlahti nega očetov, kateri nigdar te luči ne bodo vidili.[21]En človik, kateri v veliki časty živi inu neima zastopnosti, bode perglihan k ani živyni, katera ko-nec vzame.

TA L. PSALM.

S. Duh v le-tim psalmi zastopnu inu modru vuči inu pravi, katere inu kako-ve so te prave Božye službe: nekar te vu-nane ceremmonie, offrovane, prazno-

M 5 vane,

Beri od tih bogatih dveyu možov: Luc. 12 inu 16,1. Thim. 6, Iob 27.331331■

Lk 12, 16–20;Lk 16, 19–26;

1 Tim 6, 9–10;Job 27, 16–17.

Neverniki pravio: Ieimo, pymo, po smerti ne bomo več pyli.Luc. 12.332332■

Lk 12, 19.

Le-tu vsaki zamerkai.

202

t a l . p s a l / m / .

202

vane, katere se prez vere od hudih, ne-pokurnih, nevernih ludy inu hynavcev dopernašaio. Temuč le-tu so te prave Bož ye službe, katere Bogu dopado, de mi tu, kar Bug veli v tih nega zapuvidahinu kar smo v tim kerstu Bogu oblubilli – Bogu terdnu verovati, Hudyču, tim grehom zubper stati –, deržimo inu ohranimo, na Gospudi Boga klyčemo, ne-ga čestimo, hvalimo inu vse lotrye, hudo-be inu golufye se varuiemo: tu so te prave službe Božye. Le-ta psalm tudi prero-kuie, de ty iudovski offri inu Moizesove vunane Božye službe bodo gori vzdig-nene. Inu ta evangeli se bo po vsim sveitu rezglassil; ta bode te prave, duhovske, noterne Božye šlužbe, tu ie, to vero inu

vupane v Buga, lubezan, strah, klycane, pokorsčino, volnu

terplene, poštene &c.,per tih vernih gori

naredil.Deus

203

t a l . p s a l m .

203

Deus deorum Dominus &c.333

TA močni Bug inu Gospud go-vori inu klyče k sebi ta sveit,

od kod tu sonce gori gre noter do tiga zahaiana.[2]Iz Siona vunkai gre ta cilu lipi svitli Bug.[3]Naš Bug pride inu ne bo molčal; pred nim gre po ssreči ogen inu okuli nega ie ena velika pyš.[4]On klyče tu nebu ozgorai inu to zemlo k sebi ba volo,336 kir on hoče ta sui folk sodyti:[5]»Spravite vkupe meni te muie sve-tnyke, kateri so z meno en pu[n]tC

naredili, za volo nih offrov.«[6] Inu ta nebessa bodo vunkai klycala to nega pravico, zakai Bug bo sam rihtar. Sela.[7]»Poslušai, mui folk, zakai iest hočo govoriti, inu ti Izrael: iest ho-

čo

333■

Bog, bogov gospod.

Bug sam govo-ri, obtu vsaki poslušai.

Ta evangeli se bo v Sioni začel pridigovati.Isa. 2.334334■

Iz 2, 3.

Deut. 4, 30, 32.Isa. 1.335

335■

5 Mz 4, 1;5 Mz 30, 19;5 Mz 32, 1;

Iz 1.

336■

Za volo. Hynavci ne zastopio, zakai se offr/u/ie.E

204

t a l . p s a l m .

204

čo zubper te spryčovati, iest, Bug, sem tui Bug.[8]Iest ne bom tebe za volo tuiga of-frovane svaril, ne za volo tuih sež-ganih offrov, kateri so vselei pred meno.[9]Iest ne hočo od tuie hyše vzeti iuncev, ne kozlov iz tuih štall.[10]Zakai vse zvyrine v tih gozdeh so muie inu ta živyna, kir ie na tavžent hribih.[11]Iest znam vse žlaht ptyce na gorah inu vsa zvyryna na pulli ie pred meno.[12] Aku iest bom lačan, taku ne bom tebi pravil, zakai mui ie vus sveit inu vse, kar na nim prebyva.[13]Bom li iest volovsku messu ieidil oli kozlovo kry pyl?[14]Offrai ti Bogu ta čestni inu hvaležni offer inu plačai ti ti-

mu

Vunane Božye službe, cere-monie, offri ne zaslužio odpusčana tih grehov, ne tiga večniga lebna, samuč ta offer Jezusev.Exod. 20.Gen. 17.Isa. 1.Ierem. 7.337 ■337

2 Mz 20, 24;1 Mz 17, 5–7;Iz 1, 11–17;Jer 7, 21–23.

Psal. 24.338 ■338

Ps 24, 1.

Prave oblube so v Buga vero-vati inu klycati na nega.

205

t a l . p s a l m .

205

mu Vissokišimu tuio oblubo.[15]Inu klyči na me v tim čassu tuie nadluge, taku iest hočo tebe odre-šyti inu ti boš mene čestil.«[16]H timu neverniku pag Bug go-vori: »Kai oznanuieš ti muie prav-de inu iemleš ta mui punt v tuia vusta?[17]Inu ti si muimu podvučenu sou-vraž inu muie bessede nazai me-češ.[18]Kadar ti eniga tatu zagledaš, ta-ku tečeš za nim inu deržiš tovari-štvu s teimi peršuštniki.[19]Ti pustiš tuia vusta tu hudu go-voriti inu tui iezik nareia falšyo inu goluffyo.[20]Ti sidiš inu govoriš zubper tui-ga brata inu tiga synu tuie matere opravlaš.[21]Le-tu si ti delal inu iest sem mol-čal, taku ti meniš, de sem iest, ko-

ker

Na Buga samiga, nekar na svetnike se ima klycati.Svari hynavce.Isa. 29.Math. 15.339339■

Iz 29, 15–21;Mt 15, 7–9.

Taki so tedai bili farizei, zdai so ty eni naši fary inu menihi.

Pryti vsem lotrom.

206

t a l . p s a l m .

206

ker si ti. Oli iest hočo tebe štraifati inu kar si sturil pred tuie očy po-staviti.[22]Zamerkaite vsai le-tu, vi, kir ste Boga pozabyli, de vas kei tiakai ne maknem inu nikoger ne bo, kir bi vas odrešil.[23]Kateri čast inu hvalo offruie, ta mene česty inu le-tukai ie ta pot, skuzi kateri iest bom nemu poka-zal tu izvelyčane Božye.«

TA LI. PSALM.

Ena goreča, srčna, pohlevna inu an-dohtliva molytov inu prošna za odpušča-ne tih grehov. To ie David sturil, kadar ie bil s to Betsabo340 prešuštvu dopernessel inu nee moža Uriasa341 pustil ubyti. V ti pravi tudi od tiga perodniga342 greha, ko-ku inu skuzi kai ga od sebe perpravimo, koku spet brumni inu svety ratamo inu kakove službe dopado Bogu.

En

Opomina hy-navce inu lotre h pokuri.

■340

Batšéba.

■341

Urijá.

■342

Porodniga.

207

t a l i . p s a l m .

[1]E N P S A L M D AV I -dov k naprei petyu, [2]kadar ie ta

prerok Natan k nemu bil pri-šal, potle, kadar ie bil h ti

Betsabi noter šal.2. Reg. 11, 12.343

Miserere mei, Deus, secundum &c.344

O, Bug, bodi meni milostiv po tui milosti inu po tuim ve-

likim usmilenu, pobriši doli tu muie pregrešene![4]Operi mene dobru od te muie hudobe inu očysti mene od muiga greha![5]Zakai iest spoznam te muia345

pregrehe inu ta mui greh ie vedan pred meno.[6]Tebi, ia, tebi samimu sem iest grešil inu sem hudu pred tuima očyma sturil, obtu ti boš v tuih bessedah prov imel inu čist osta-neš, kadar boš obsoyen. Po-

343■2 Sam 11, 2–27;2 Sam 12, 1–14.

344■Miserere mei,

Deus, secundum magnam misericor-

diam tuam.Usmili se me, moj

Bog.

Odpusti po tui oblubi zavolo Jezusa meni vse grehe.

Kir grehe spoznaio, žaluio, veruio v Je-zusa, tim bodo odpuščeni. Iest spozna[m],C de ti mene po pravici štraifaš.

345■Muie.

208


[7]Pole: iest sem iz grešniga semena zreien inu v grehih ie mene muia mati počella.[8] Polle: ti to risnico, kir ie v ti skrivnusti, za lubu imaš inu ti si meni to skrivno modrost pustil veiditi.[9]Ti boš mene od tiga greha pro-stiga sturil s teim izzopom inu bom čist, ti boš mene prall inu bom beleiši koker ta sneg.[10]Sturi, de bom slišal vesselie inu dobro volo, de te muie kosty, kate-re si ti sterl, bodo vessele.[11]Skry tuie oblyčie pred muimi grehi inu pobriši doli vse muie hu-dube.[12]Stvari v meni, Bug, enu čistu serce inu ponovi v meni eniga stono vitiga duha.[13]Ne odverzi ti mene od tuiga oblyčia inu ne vzemi od mene tui-ga Svetiga Duha. Pover-

Iest sem po naturi en grešnik.

Tebi risnica dopade, obtu se tebi iz notra risničnu izpoveim.

S to Cristusevo kryo boš mene od vseh grehov očystil.

Vera v Cristusa sturi vesselo veist.Rom. 5.346 ■346

Rim 5, 1.

Prossi, de naprei več S. Duh od nega ne stopi, de ga regira, na dobru napelava inu trošta. Eze. 36.347 ■347

Ezk 36, 25.

209


[14]Poverni meni spet tu vesselie tui ga ohranena inu podpri ti mene z anem volnim duhum.[15]Taku iest hočo te hudobne tuie poti vučyti, de se ty grešniki h tebi preoberno.[16]Odreši mene, Bug, od te kry, ti, Bug muiga ohranena, de mui iezik bo tuio pravyco hvalil.[17]Gospud, odpri ti muie žnable, de ta muia vusta tuio hvalo ozna-nuio.[18]Zakai ti nemaš lušta h tim of-from, sice bi nee hotel tebi dati, inu ty žgani offri tebi ne dopado.[19]Ty offri, kir Bogu dopado, so en stren duh, enu stolčenu inu po-hlevnu serce ti, Bug, ne ferahtaš.[20]Sturi dobru timu Sionu po tui dobri voli, zydai te zydi tiga Ieru-zalema. N Te-

Hoče hvaležen biti Bogu z vučenem.

Prossi, de Bug odpusti, kir ie nedolžno kry prelil.

On bi rad prov vučil.

Psal. 40, 50.Mich. 6.348348■

Ps 40, 6;Ps 50, 8;Mih 6, 6.

Kakove službe Bogu dopado.Psal. 50.Isa. 66.349349■

Ps 50, 14–15;Iz 66, 1–3.

Prossi za to verno gmaino.

210


[21]Tedai boš lušt imel na tih offrih te pravice, na tih daruvih inu žgan ih offrih, tedai bodo offrovali ta telleta na tuim altariu.

TA LII. PSAL/M/.

Trošta vse verne, de se ne boye tih An-tichristovih oblastnih inu kunštnih hlap-cev, kir na dvoreh prebivaio, te kralle inu vyude pregovarieio, de te verne love, preganeio inu moree. Zakai taki fra-tary zo vso nih družyno vzamo skorai hud konec. Ampag te verne Bug ohra-ni, de ga za tu vekoma česte inu hvalio.

[1]Enu podvučene Davidov/u/ k na-preipetyu, [2]kadar ie ta Doeg Idu-

mitar350 bil prišal inu Saulusupoveidal inu dial: »David ie

v tiga Abimelecha351

hyšo prišal.«1. Reg. 22.352

Q uid

■350

Doég Edómec.

■351

Ahiméleh.

■352

1 Sam 22, 9.

211

t a l i i . p s a l m .

Q uid gloriaris &c.353

KAi se hvališ s to hudobo, ti oblastnik, sa ta dobruta Bož-

ya terpi še vsag dan.[4]Tui iezik misli škodlyve ričy inu reiže z lažami koker ena ostra brytov.[5]Ti to hudubo lubiš več koker to dobruto, ti raiši laže govoriš koker tu, kar ie prov. Sela.[6]Ti govoriš rad vse tu, kar h pogub-lenu služi, s falš iezikom.[7]Obtu Bug tebe tudi rezdere inu rezbye vekoma inu iz te utte verže inu tui koren iz te dežele tih žyvih izdere. Sela.[8]Inu ty pravični bodo vidili inu se bali inu se bodo čez nega smyali:[9]»Polle: le-tu ie ta mož, kir nei imel Boga za suio muč, temuč on ie suie vupane postavil na suie

N 2 veliku

353■Quid gloriaris in

malitia.Kaj se hvališ s hu-

dobnostjo. Svari Do/e/-gaE inu vse nevernike, kir veliki gospodi služio, Cris-tusu pag inu nega cerqvi so souvraž.

Štraifinga Božya čez te nevernike.

Kai ti verni iz take štraifinge se vuče.

Psal. 49.Luc. 12.1. Tim. 6.354354■

Ps 49, 10–19;Lk 12, 16–20;

1 Tim 6, 10,17–19.

212

t a l i i . p s a l m .

veliku blagu inu kir ie premogel škodo sturiti.«[10]Iest pag bom ostal v ti Božy hyši koker ena zelena olika, iest se za-nessem na to dobruto Božyo imer inu vekoma.[11]Iest hočo tebe hvalyti vekoma, zakai ti si tu sturil, inu hočo na tu-ie ime čakati, zakai onu ie dobru pred tuiemi svetnyki.

TA LIII. PSALM.

Ena velika tožba čez vso človesko žlahto, kir ne zna prov Boga, zain ne ro-di inu kir ie le na hudu naklonena. Potle tim falš vučenikom inu hudi gosposčini, kir boge ludy dero, sylnu pryti, de bodo štraifani. H tretimu: prerokuie od Cris-tusa, de bo te verne od vseh nadlug rešil inu ta evangeli iz Siona, tu ie, iz Ieruza-lema, po vsim sveitu rezglassil.

Enu

Ty verni bodo srečo imeili inu hvalyli Boga.

213

t a l i i i . p s a l m .

[1]Enu podvučene Davidovuk napreipetyu na tim

maalat.

Dixit insipiens &c.355

TA nevumni pravi v nega ser-cei, de nei Boga; oni so izka-

ženi inu ž nih dianem ena gnusno-ba ratali, nei obeniga, kir bi dobru dial.[3]Bug ie doli iz nebes pogledal čez te človeske otroke, de bi vidil, ie li du zastopen, kir bi po Bugi vpra-šal.[4]Oli oni so vsi odstopyli inu kmal-lu vnucni ratali; nei bilu, kir bi dob ru sturil, ne eniga nekar.[5]Ne hote li ty, kir hudubo doperna-šaio, zamerkati, ty, kir muie ludy ko-ker ta kruh pozrešnu357 požyraio inu na Buga ne klyčeio.

N 3 Oni

355■Dixit insipiens in

corde suo: »Non est Deus«.Govori

nerazumni v srcu svojem: »Ni Boga.«

Pravi, kakov ie človik, kir nei druguč od S. Duha royen.Psal. 14.Rom. 3.Esai. 53.356356

Ps 14, 1;Rim 3, 10–18;

Iz 57, 3–10.

Svari falš vučenike inu hudo gosposčino.

357■Požrešnu.

214

t a l i i i . p s a l m .

[6]Oni se bodo undukai bali, gdi bi se ne imeili bati, zakai Bug bode tih kosty, kir tebe obležeio, končal; ti boš nee feržmaal, zakai Bug ie nee zavergal.[7]O, de bi tu ohranene iz Siona čez Izrael prišlu inu bi Bug suie uyete ludy odrešil, taku bo Iacob vessel inu Izrael bo dobre vole.

TA LIIII. PSALM.

Ty verni prossio Boga za pomuč zubper nee souvražnike. Per tim se gvišne pomuči troštaio. Potle obetaio se pruti Bogu hvaležni izkazati.

[1]Enu podvučene Davidovuk napreipetyu na strunah, [2]kadar soty Ziffei359 h timu Saulusu bili pri-

šli inu k nemu diali: »Neili David per nas

skriven[?]«C

Deu/s/,E

Prerokuie: souvražniki te cerqve bodo zaverženi.

Cristus, nega evangeli prideta iz Ieru-zalema.

1. Reg. 23 & 26.358 ■358

1 Sam 23, 19–20;1 Sam 26, 1.

■359

Zifovci.

215

t a l i i i i . p s a l m .

Deus, in nomine tuo &c.360

BUg, ohrani ti mene v tuim imeni inu sturi meni pravdo

skuzi tuio oblast.[4]Bug, usliši muio prošno, rezumei te bessede muih vust.[5]Zakai ty neznani so zubper me gori vstali inu ty sylniki iščeio mu-io dušo; oni nemaio Boga pred očyma. Sela.[6]Polle: Bug poleg mene stoy, Bug ie s teimi, kir muio dušo hranio.[7]On bode le-to hudobo tim mu-im souvražniko[m]C povernil; ti boš nee po tui risnici končal.[8]Tedai hočo tebi z dobro, vesselo volo offrovati inu tuie ime čestyti. O, Gospud, koku dobru ie tuie ime.[9]Zakai ti si mene od vseh muih nadlug odrešil inu muie oku ie

N 4 sui

360■Deus,

in nomine tuo salvum me fac.

Bog, v imenu tvojem me

odreši.

Prošna.

Kai nim nadleži.

Se pomuči troštaio.

Prytež.Deut. 32.361361■

5 Mz 32, 22–25.

Hvale obluba.

216

t a l i i i i . p s a l m .

sui lušt na muih souvražnikihvidilu.

TA LV. PSALM.

Ena prošna vseh vernih; v ti tožio Bo-gu čez te išcariotove souvražnike, kir odspreda, tu ie, vpryčo, lipe, slatke besse-de daio, vse dobru oblubuio inu se dobri delaio, odzada pag, tu ie, skrivaie, vse hudu zubper nee mislio, svetuio, govore inu začeno. Zubper take hynavce pros-sio za pomuč, za brambo inu de neeBug na tim sveitu inu potle v peklu štraif fa. V le-tim psalmi tudi Cristus moli zubper suiga frataria Išcariota.

[1]Enu podvučene Davidovuk napreipetyu na

strunah.

Exaudi, Deus, orationem &c.362

Uslyši

■362

Exaudi, Deus, orationem meam. Usliši, Bog, mo-litev mojo.

217

t a lv . p s a l m .

USlyši, Bug, muio molytov inu ne skri she263 pred muio

prošno.[3]Poslušai inu uslyši ti mene, zakai iest v mui prošni klaguiem inu sem nepokoyen.[4]Za volo šraya tiga souvražnika inu za volo nadluge tiga nevernika, zakai oni na me te grehe valee inu v serdu mene souvražio.[5]Muie serce v meni trepeče inu ty smertni strahuvi so čez me pali.[6]Strah inu trepetane ie na me pri-šlu inu ena groza ie mene obdala.[7]Inu sem dial: »O, da bi iest peru-ti imel koker en golob, de bi tiakai letil inu pokai264 imel.[8]Pole: iest bi hotel deleč proč be-žati inu v ti puščavi prebyvati. Se-la. N 5 Iest

Prossi, de ga Bug usliši v nega veliki žalosti inu nadlugi.

263■Corr.: skry se.

Pravi, v kakovi nadlugi stoy.

264■Corr.: pokoi.

218


[9]Iest bi hotel hiteti, de bi ubežal pred teim sylnim veitrom inu hu-dim vremenom.«[10]Gospud, končai nee inu rezdeili nih iezyke, zakai iest sem vidil kri-vo sylo inu zdražbo v tim meistu.[11]Le-tu po dnevi inu po noči hodi okuli po nih zydeh, v sreidi v nim ie krivyna inu muia.[12]Falšya ie v sreidi v nim, lažee inu goluffya ne prido iz nih gaas.[13]Zakai de bi mene mui souvraž-nik šentoval, bi hotel terpeti, inu ta, kir mene souvraži, bi se zubper me vzdignil, taku bi se hotel pred nim skryti.[14]Ampag ti si mui tovariš inu mui šulmoister inu mui znanec.[15]Kir sva skrivne ričy periaznivu edan drugimu podeilila, kir

sva

Prossi, de bi nih hudi sveiti se rezešli.

Pravi, kakove grehe neverniki dopernašaio.

Govori od eniga falš peri-atila, koker ie Išcariot bil.

Psal. 38.Mich. 7.365 ■365

Ps 38, 11;Mih 7, 5.

219


sva vkupe v to hyšo tiga Gospudi hodyla.[16]Ta smert padi naglu na nee, de živi doli v pekal gredo, zakai vmei nimi v nih prebivališči ie zgul hu-duba.[17]Iest pag hočo h Bugi klycati inu ta Gospud bode meni pomagal.[18]V večer, v iutro inu obpuldne hočo molyti inu klagovati inu on bo uslyšal muio štymo.[19]On bo muio dušo iz tiga boya, kir ie zubper mene nareien, v myru obranil, zakai nih veliku so zubper me.[20]Bug, kir od začetka sidy, bode uslišal inu nee sturil pohlevne. Se-la.

Zakai oni se ne preoberno inu se ne boye Boga.[21]Zakai oni na te myrnove nih ro-ke polagaio inu nega naredbo oma-dežuio. Nih

Prerokuie, de taki v pakel puido.Num. 16.366366■

4 Mz 16, 30–33.

Trošt: Bug te revne usliši.

2. Paral. 32.367367■

2 Krn 32, 1–22.

Souvražni, ki ne deio pokure, obtu bodo od Buga gvišnu štraifani.

220


[22]Nih vusta so glaiši koker maslu inu v nih sercih ie kreg, nih besse-de so mehkeši koker ole inu so vsai le nagi mečy.[23]Verzi tuio revo na tiga Gospudi, on bo tebe oskerbil inu tiga pravič-niga ne bo vselei pustil v nepoko-yu.[24]Inu ty Bug boš nee doli v to ia-mo tiga pogublena pehnil inu ty kry žeini inu goluffi nih dni do po-lovice ne dopernesso, iest pag ho-čo se na te zevupati.

TA LVI. PSALM.

Cerkov moli inu toži čez vse žlaht suie souvražnike, čez Iude, Turke, tyranne, kecarie inu Anticristusove hlapce, inu prossi, de Bug no od nih odre-ši inu obaruie; inu se trošta z bessedo inu oblubo Božyo, de so nee prošne uslišane. Potle prerokuie inu prossi, de taki sou-

vražniki

Lep vuk inu trošt.Math. 6.1. Pet. 5.Luc. 12.368 ■368

Mt 6, 25–34;1 Pet 5, 7;Lk 12, 22–34.

221

t a lv i . p s a l m .

vražniki hud konec vzamo. H pusled-nimu oblubuie za taku odrešytvu zahvalyti Boga inu per Bugi v nega po-korsčini raven vseh svetnykov v svitlobi, vsi svetusti na tim sveitu inu v nebesih vekoma hodyti inu prebyvati.

[1]En zlat klainat Davidov od tiga mutastiga goloba vmei neznan-

ci, kadar so ga ty Filisteri369 v tim meistu Gat

bili uieli.

Miserere mei, Deus &c.371

O, Bug, smili sse čez me, zakai ta človik hoče me zateptati,

vus dan na me bye inu me styska.[3]Mui souvražniki me poteptavaio ta celi dan, zakai nih ie veliku; z of-fertno missalio kregaio zubper me.

Kadar

Verni na tim sveitu koker golobice mo-raio molčati inu terpeti.1. Reg. 21.370

370■1 Sam 21, 11–13.

369■Filistejci.

371■Usmili se me, Bog.

Prossi, de Bug cerqvi pomaga, zakai vus sveit ie ni zubper inu souvraž.

222


[4]Kadar kuli mene strah obyde, ta-ku muie vupane na te postavim.[5]Iest hočo v Bugi nega bessedo hvalyti, iest se zavupam na Buga, iest se ne bom bal, kar meni tu mes-su sturi.[6]Ta celi dan tadlaio muie bessede, nih vse misli so le, koku bi meni mogli zlu naložyti.[7]Oni se vkupe zbyraio inu špeiaio inu na muio peto merkaio, koku bi muio dušo uluvili.[8] Aku oni ž nih hudo kunštio ube-žo, o, Bug, pehni doli v tim serdu take ludy.[9]Ty šteieš muie bege, ti si muie sel-ze postavil v tui meh: nei so li v tu-im regištru.[10]Tedai mui souvražniki se bodo obernyli nazai; kadar bom vpil, iest veim, zakai ti si meni mui Bug.

Iest

Psal. 118.372 ■372

Ps 118, 14.

Pravi od nih grehov.

Velik trošt, kir Bug vsih revnih revo vidi inu zapiše.Math. 10.Luc. 12.Mala. 3.Exod. 17.373 ■373

Mt 10, 29–30;Lk 12, 6–7;Mal 3, 16;2 Mz 17, 14.

223


[11]Iest hočo hvalyti to bessedo Bož-yo, iest hočo hvalyti to bessedo tiga Gospudi.[12]Iest se zavupam na Buga, iest se ne bom bal, kar meni ta človik stu-ri.[13]Iest sem tebi, Bug, oblubil, de ho-čo tebi čast inu hvalo dati.[14]Zakai ti si muio dušo iz te smerti izderl inu muie noge iz padca, de bom hodil poleg Boga v ti lučy tih živih.

TA LVII. PSALM.

Cristus inu ta cerkov moli inu klyče na Buga v ni težki nadlugi, kir terpi od tih nevernikov. Potle pravi, koku ie Bug ni pomagal, inu prerokuie, de taki

souvražniki inu hudi, falš iezykihud konec vzamo. H treti-

mu zatu Bogahvali.

En

Obluba te zahvale.

Psal. 115.374374■Ps 115;

Apd 116, 9.

224

t a lv i i . p s a l m .

[1]En zlat klainot Davidov k napreipetyu, de bi konca ne vzel, ka-

dar ie pred Saulusom bežal v to iamo.

Miserere mei, Deus &c.376

SMili sse čez me, Bug, smili sse čez me, zakai muia duša se na

te zevupa inu iest se zanašam na to senco tuih peruti, dotle ta ne-sreča mumu pride.[3]Iest sem klycal na tiga Nerviso-kešiga Boga, na tiga Boga, kir mui revi en konec sturi.[4]On ie poslal iz nebes inu ie meni pomagal od tiga zašpotovana tih, kir so mene požirali. Sela. Bug ie poslal to suio dobruto inu zveisči-no.[5]Muia duša ie vmei levy, iest pre-bivam vmei ludmi, kir so en

plamen,

1. Reg. 22, 24.375 ■375

1 Sam 22, 1;1 Sam 24, 1–15.

■376

Usmili se me, Bog.

Moli, kir vupa Bogu.Psal. 91, 61, 63.Math. 23.377 ■377

Ps 91, 1–7;Ps 61, 1–3;Ps 63, 1;Mt 23.

Prossi inu se trošta, kir ie poprei pomagal, zdai ga tudi ne zapusti.

225

t a lv i i . p s a l m .

plamen, nih zobie so špissy inu strillee inu nih iezik ie en oster meč.[6]Povišai se, Bug, čez ta nebessa inu tuia čast čez vso zemlo.[7]Oni so muim nogom ene mreže perpravili inu so muio dušo doli perpognili, oni so pred meno eno iamo skopali inu so sami v no pali. Sela.[8] Muie serce ie perpravlenu, o, Bug, muie serce ie pernarednu, de poiem inu hvalim.[9]Obudi sse, muia čast, obudi sse, mui psalter inu muia arffa, iest se hočo zgudo obudyti.[10]Gospud, iest hočo tebe hvalyti vmei ludmi inu od tebe po deželah peiti.[11]Zakai tuia dobruta ie velika do nebes inu tuia risnica do oblakov.

O Povi-

Sveti sse tuie ime povsod.

Psal. 6, 7.378378■Ps 6;

Ps 7, 16.

Hvala, de hoče Boga povsod vselei čestyti.Psal. 108.379379■

Ps 108, 2–6.

Psal. 105.380380■Ps 105, 10–42.

226

t a lv i i i . p s a l m .

[12]Povišai se, Bug, čez nebessa inu tuio čast čest381 vso zemlo.

TA LVIII. PSALM.

Chrislus382 inu vsi verni svare Caifaše inu Pilatuše, tu ie, krivo gosposčino, kir krivu sodio inu te brumne hote zatreti. Inu nim nih hudobo naprei šteyo. Per tim prerokuio s petemi perglihami, de taki krivi rihtary skorai poginno, de tiga, kar mislio, ne dopernesso. Na kon-cu pravio, de kadar Bug take tyranne štraifa, taku Bug bo čestčen inu hvalen inu ty verni h pokoyu prido.

[1]En zlat klainot Davidov k naprei-petyu, de bi ne poginel.

Si vere utique &c.383

AKu vi, zbrani svit, risničnu govorite to pravico, aku prov

sodite, vi, Adamovi otroci[?]C Vi

■381

Čez.

■382

Christus.

■383

Si vere utique justitiam lo-quimini.Ali res govorite pravično.

Regente ostru svary.

227

t a lv i i i . p s a l m .

[3]Vi hudubo v vašim sercei nareie-te, vaše roke krivico vaguio.[4]Ty neverniki so ptui od materi-niga tellessa ratali, zdaici, koker so royeni, so krivu šli inu laže govuri-li.[5]Nih strup ie koker ta kačy strup, koker eniga gluhiga madrasa, kir su-ie vuhu zamaši.[6]De ne sliši te štyme tiga cuperni-ka, tiga panavca, kir dobru umei panati.[7]O, Bug, rezby nih zobe v nih vu-stih. O, Gospud, polomi te kočni-ke tih mladih levov.[8]Oni se rezydo koker ta voda, kir tiakai teče, nih stryle, s katerimi namerieio, prazne poleto, koker kadar tetyva se uterga.[9]Oni se reztaieio koker ta polž, kir seho deioč reztaie, koker enu negod nu deite ene ženee, kir sonca ne vidi. O 2 Pre-

Ty hudy rihtary so od mladiu hudobni.

Moly inu nim prerokuie.

Tyrannov napreivzetie k ničemer rata; tu spryča s peteimi pergli-hami.

228

t a l i x . p s a l m .

[10]Predan vaše terne na tim terno-vim garmu zrelu inu bodeeče zras-te, nee bo en serd taku sirove proč izderl.[11]Ta pravični se bo vesselil, kadar bode tu mesčene vidil, inu on bo suie noge v ti kry tiga nevernika umyval.[12]Inu ty ludy bodo govurili: »Ti-mu pravičnimu ie vener gvišnu na koncu dobru; gvišnu ie Bug, kir sodi, na zemli.«

TA LIX. PSAL/M/.

Cristus inu cerkov molio inu klyčeio na Buga zubper nih souvražnike, te nevernike, Iude inu ayde, kir hote s kunštio inu sylo ta eva[n]geliC inu to pravo kersčansko vero zatreti. Per tim se troštaio, de ie Bug nih prošne uslišal inu de nim bo stal na strani inu nih souvražnike bo rezpodil inu rezkrupil. Zatu na koncu hvalio Boga. En

Štraifinga čez te hude nuca tim vernim h ti pokuri inu troštu.

229

t a l i x . p s a l / m / .

[1]E N Z L A T K L A N O TDavidov k napreipetyu, de bi kon-

ca ne vzel, kadar ie bil Saul po-slal nega hyšo varova-

ti, de bi ga bil ubyl.1. Reg. 19.384

Eripe me de inimicis &c.385

BRani ti mene, mui Bug, pred muiemi souvražniki, sčyti ti

mene pred teimi, kir zubper me vstaieio.[3]Brani ti mene pred hudobnimi delovci inu od tih, kir nedolžno kry prelivaio, pomagai ti meni.[4]Zakai polle, Gospud, oni so skriv-nu končane mui duši naredili, ty močni so se zubper me zbrali prez muiga dolga inu pregrešena.[5]Oni prez muiga dolga teko inu

O 3 se

384■1 Sam 19, 11.

385■Eripe me de

inimicis meis. Reši me

pred mojimi sovražniki.

Velike nadluge to cerkov perganeio, de andohtlivu moli.

Cerkov vselei sylo inu krivu terpi.

230

t a l i x . p s a l m .

se perpravleio; obudi sse inu prydi meni pruti inu pogledai.[6]Inu ti, Gospud Bug te voiske, Izrae-lski Bug, vstani gori inu obisči doma te ayde, ne bodi obenimu milostiv, kir prešernu hudu delaio. Sela.[7]Oni se na večer spet povračuio inu koker psy tulio inu okuli tečeio po meisti.[8]Polle: oni ž nih vusti govore, v nih žnablih so meči, zakai du bo šlyšal.[9]Ampag ti, Gospud, se boš nim smyal, ti se boš vsem aydom špotal.[10]Pred nih močio se iest h tebi der-žim, zakai Bug ie muia bramba.[11]Bug meni ž nega dobruto naprei pryde, Bug meni pusti viditi na mu-ih souvražnikih.

Ne

Kateri smertnu volnu grešio, za te se nema molyti. I. Ioh. 5.386 ■386

1 Jn 5, 16.

Prerokuie Iudom, de nigdir doma ne bodo.

Neverniki menio: Bug nih misli ne vei.

Psal. 2.Pro. 1.387 ■387

Ps 2, 4;Prg 1.

Te cerqve Bug ie močneši, koker so vsi nee souvražniki.

231

t a l i x . p s a l / m / .

[12]Ne umori nih, de ta mui folk ne pozabi, ampag rezpodi nee s tuio močio inu pehni nee doli ti, Go-spud, naš sčyt.[13]Kar govore, ie zgul greh: nai bo-do uyeti v nih offerti, inu oni go-vore le od kletve inu od laž.[14]Zaterri nee prez vse gnade, zater-ri nee, de več ne bodo inu de spo-znaio, de Bug gospoduie v tim Ia-copu do kraiev tiga svita. Sela.[15]Pusti nee na večer spet tulyti ko-ker te psee inu nai hodio okuli po meistu.[16]Pusti nee, nai po špyžy okuli teče-io inu de lačni spat gredo.[17]Iest pag hočo od tuie močy peiti inu viutro tuio dobruto hvalyti, zakai ti si mui sčyt inu bramba v mui nadlugi.

O 4 Ti

Prerokuie, de Iudy bodo rezkropleni.

Te cerqve souvražniki krivu vuče.

Kadar Bug nevernike štraifa, taku bo čestče[n].C

232

t a l x . p s a l / m / .

[18]Ti si muia muč, tebi hočo hvalo peiti, zakai Bug ie muia bramba inu mui milostivi bug.

TA LX. PSALM.

David hvali Boga, kir ie po nega sta-ri oblubi tu Iudovsku kralevstvu pred mnogeterimi sylnimi souvražniki oba-roval, široku, veliku, močnu, bogatu stu-ril inu veliku aydovskih dežel inu vyu-dov podvergal, nemu inu nega zveist im altmanom srečo inu muč dal, de ie nega souvražnike premogel inu pobil. Inu to pravo Božyo službo, pravdo inu pravy-co v tim kralevstvi spet gori naredil, kateru ie pod Saulusom bilu doli palu, zatu on tu serčnu, bogatu kralevstvu imenuie eno rožo tiga pryčovana, tu ie, te Božye oblube. Mi moremo le-ta psalm peiti Bogu za volo, kir ie to cerkov, to kersčansko vero skuzi ta evangeli po vsim sveitu reztegnil inu dosti farrožov

inu

233

t a l x . p s a l m .

inu dobrih šul naredil inu z mnogete-rimi darruvi obdellil.

[1]E N Z L AT K L A I NOTDavidov k napreipetyu; čez to rožo tiga pryčovana k animupodovučenu,389 [2]kadar ie zubper teSyrarie v ti Mezopotamy inu zub-per te Syrarie od Zoba voiskoval,kadar se ie bil Ioab nazai povernil inu v tim Slanim dolu dvanaist

tavžent od tih Edomi-teriev pobil.390

Deus, repulsisti nos &c.391

O, Bug, ti si nas odignal inu rezkrupil, ti si bil serdit; pry-

di spet k nom.[4]Ti si to deželo pomeketal inu no rezderl; ozdravi nee rezdertie, za-kai ona se gible.[5] Ti si tuimu folku eno tedno

O 5 reč

Beri te capitule:2. Reg. 8, 10, 12;1. Paral. 19;Deut. 11;Iozue 1.388388■

2 Sam 8, 1–17;2 Sam 10, 1–18;

2 Sam 12, 26–30;1 Krn 18, 1–13;

5 Mz 11;Joz 1.

389■Podvučenu.

390■Sirci; Mezopotamija;

Joáb; Coba; Solna dolina; Edómci.

391■Deus, repulisti nos.

Bog, zavrgel si nas.Pravi od gmain nadlug inu per tim moli.

Esa. 51.Iere. 25.392392■

Iz 51, 17;Jer 25, 15–16.

234


reč izkazal, ti si nas strašnim vi-nom napuil.[6]Oli ti si vsai dal tim, kir se tebe boye, enu znamine, de tu iste gori vzdigneio za volo te risnice. Sela.[7]De ty tui lubeznivi bodo odreše-ni, pomagai s tuio destnico inu usliši ti mene.[8]Bug ie v ti nega svetusti govuril: »Zatu se bom vesselil inu dilil ta Sihem inu ta dul Suhot394 preme-ril.[9]Galaad ie mui, Manasses ie mui, Efraim ie muč muie glave inu Iu-da ie mui vyuda.396

[10]Moab ie lonec muiga umyvane, čez Edom bom mui čevl iztegnil, Filistea vukai ti pruti meni.«[11] Du ie mene do tiga terdniga meista pelal[?]C Du ie mene do Edoma izpremil[?]C

N/ei/-E

Bug vselei da tim suim enu znamine, de ž nim se ubrano oli ubeže.

Se trošta terd-nu te sturiene oblube Božye.Gen. 17, 26, 35.Deut. 11.Iozue 1.393

■393

1 Mz, 17, 4–8;1 Mz 26, 3–4;1 Mz 35, 11–12;5 Mz 11, 8–9;Joz 1, 6.

■394

Sukót.Gen. 49.395

■395

1 Mz 49, 10.

■396

Gileád; Manáse, Efrájim; Juda.

Le-te dežele so morale biti pokorne.

235


[12]Neisi li ti, Bug, tiga sturil[,]C kir si nas bil odpehnil[?]C Inu nei si z našimi voiskami vunkai vlekal[?]C

[13]Pomagai nom v ti nadlugi, zakai človesku pomagane ništer ne vela.[14]Z Bugom hočmo močne ričy dopernesti inu on bo naše souvraž-nike poteptal.

TA LXI. PSALM.

Te cerqve, kir ie po vsim sveitu rez-kroplena inu kir od vseh stran veliko nadlugo terpi, ena gmain prošna za myr inu za dobro gosposčino; inu se s ta-ko molitvo trošta, de bo ohranena, zatu ona hvali Boga vedan inu vekoma.

[1]En psalm Davidov k naprei-petyu na strunah.

Exaudi, Deus, deprecationem &c.398

O, Bug,

Myr, muč čez souvražnike so daruvi Boži.Od samiga Boga se ima vsa pomuč čakati.Psal. 118, 146.397397■

Ps 118, 7–9;Ps 146, 3–5.

398■Exaudi, Deus, depre-

cationem meam.Usliši, Bog,

vpitje moje.

236

t a l x i . p s a l m .

O, Bug, poslušai na muie vpye-ne, merkai na muio prošno.

[3]Kadar ie muie serce v velikim strahu, taku iest vpyem h tebi od kraiev te zemle; pelai ti mene na eno preveliko skalo.[4]Zakai ti si muie zavupane, en močan turn pred muiemi souvraž-niki.[5]Iest bom v tuim šotori prebival vekoma inu bom pod to oddeio tu-ih peruti žihru hodil. Sela.[6]Zakai ti, Bug, si muie prošne uslyšal, ti si dal to erbsčino tim, kir se boie tuiga imena.[7]Ti boš timu kralu k nega dne[m]C perdal inu nega leita od žlahte do žlahte.[8 ] On bo sidel vekoma pred Bugo[m],C ta dobruta inu zveisčina bodo nega ohranyle. Ta-

Prava, verna, serčna molytov. Terdnu zavupane na Buga, risnične pridige, prava Božya služba inu zahvala ohranio inu obderže dolgu ta meista, dežele inu kralevstva.

Psal. 21.399 ■399

Ps 21, 5.

237

t a l x i i . p s a l / m / .

[9]Taku hočo hvalo peiti tuimu imenu vekoma, de plačam vsag dan muie oblube.

TA LXII. PSALM.

S. Duh vuči te verne, de v sleidnih nadlugah, kir od oblastnikov inu bogatih terpe, imaio pomuči le per samim Bogu s pravo vero iskati inu te iste terdnu se troštati. Zakai Bug ie vsigamogoč, kir premore, inu ie milostiv, kir hoče poma-gati, ampag ta oblast inu tu blagu tiga svita ie ličkai; ne more nikoger le pred to ner manšo nesrečo obarovati.

[1]En psalm Davidov k napreipetyu na tim Iedutum.

Nonne Deo subiecta &c.400

MUia duša čaka tyhu na Bu-ga; od nega pryde meni ta

pomuč.On

400■Samo Bogu

je vdana moja duša.

Terpi inu vupai na Buga.Psal. 27.401401■

Ps 27, 1.

238

t a l x i i . p s a l m .

[3]On sam ie skala muia, muia po-muč inu bramba muia, iest se ne bom več zlu gibal.[4]Koku dolgu vi mislite tiga moža skrivaie končati; vi bote vsi pobye-ni, vi ste koker ena nagnena stena inu koker en reztressen zyd.[5]Oni mislio le, koku bi ga zaterli, lušt imaio h tim lažom, z nih vus-ti dobre bessede daio, ž nih sercom pag šentuio. Sela.[6]Ampag muia duša čaka molče na Buga, zakai on ie muie vupane.[7]On sam ie muia skala, muie ohranene inu muia bramba, iest se ne bom gybal.[8]Per Bugi ie muie ohranene inu muia čast, ta skala muie močy; muie vupane ie v Bugi.[9]O, vi ludye, vupaite vsag čas

na

Kir misl/i/o

hudu čez verne, ty hitru konec vzamo.

Tako se v d/v/orehE

godi.

Se sam tro/š/ta.E

239

t a l x i i . p s a l / m / .

na nega, izlyte tu vaše serce pred nim, Bug ie tu naše zevupane. Sela.[10]Zgul ličkai so ty Adamovi otro-ci, tih velakov otroci so lažniki, kadar nee na vago poloziš,404 so la-žeiši koker ništer.[11]Ne stavite vupane na sylo inu rupane, ne bodite ličkaki; aku tu blagu k vom plove, taku tiga serca k nemu ne perložyte.[12]Bug ie en krat govuril, tu sem nakateri krat slišal, de ta muč ie Božya.[13]Inu ti, o, Gospud, si milostiv inu povračaš vsakimu po nega dianu.

TA LXIII. PSALM.

Enu premišlane inu ena molytov tih vernih, kir so od tyrannov pre-gnani, de ne mogo per pravih, očytih

Božyh

Opomina cerkov, de se na Buga zanesse.1. Reg. 1.Thren. 2.402

Človeska ob-last oli pomuč ništer ne vela.Psal. 116.403

402■1 Sam 1, 9–14;

Žal 2, 19.

403■Ps 116, 11.

404■Položiš.

1. Thim. 6.405405■1 Tim 6, 17.

Bug sam pr/e/-moreE inu hoče sui cerqvi pomagati.

Math. 16.406406■Mt 16, 27.

240

t a l x i i i . p s a l m .

Božyh službah biti inu hvalyti Boga. Inu se troštaio, de so vini otroci Božy inu de bodo ohraneni, ampag te never-nike, nih souvražnike bodo lysyce inu vranuvi ieili.

[1]En psalm Davidov, kadar ie v ti pušcavi407 Iuda bil.

Deus, Deus meus, ad &c.408

O, Bug, ti si mui Bug, iest ču-iem vzgudo h tebi, muia du-

ša ie žeina po tebi, muie messu žely po tebi v ti pusti inu suhi dežely, gdi nei vode.[3] Undukai koker v tui svetusti gleda[m]C na te, de vidim tuio muč inu tuie gospostvu.[4]Zakai tuia dobruta ie bulši koker ie ta leben, muy žnabli tebe hvalio.[5]Taku hočo tebe hvalyti, dotle

sem

■407

Pusčavi.

■408

Deus, Deus meus, ad te de luce vigilo.O Bog, moj Bog si ti, željno te iščem.Toži suimu

stvarniku inu odrešeniku.Psal. 42.409 ■409

Ps 42, 2–3.

Povsod, vselei se ima zmis-liti na Božye čudnu dobru rovnane.

Hvala.

241

t a l x i i i . p s a l / m / .

sem živ, inu v tuiem imeni muie roke gori vzdigniti.[6]Ti si muio dušo napytal z muz-gom inu z mastio inu muia vusta z vesselimi žnabli hvalio.[7]Iest zmislim na te na mui poste-li, kadar se obudim, taku govorim od tebe.[8]Zakai ti si mui pomočnik inu iest se vesselim pod to senco tuih peruti.[9]Muia duša vissi na tebi, tuia des-tnica mene gori derži.[10]Oni iščeio končati muio dušo, oni puido doli pod zemlo.[11]Oni od tiga meča bodo pali, bo-do na deil tim lisycom.[12]Ta kral pag se bo v Bugi vesselil, vsaki, kir per nim perseguie, se bo vesselil, zakai tih vusta, kir falš go-vore, bodo zamašena.

P TA

Bug ne pusti zabston v nega verovati.

Se trošta gvišne pomuči.Psal. 87, 61, 91.410410■

Ps 87;Ps 61, 3;

Ps 91, 1–3.

Prerokuie od peine nega souvražnikov inu od suie pomuči.

Iest bom kral, naisi zdai sem ubugu.Deut. 6, 10.411411■

5 Mz 6, 3;5 Mz 10, 22.

242

t a l x i i i i . p s a l m .

TA LXIIII. PSALM.

Cristus, Daniel prerok, Dan. 6,412 inu vsi verni molio inu prossio Boga, de nee pred skrivnimi, kunštnimi inu hudimi sveiti inu napreivzetiem tih nih oblas-tnih strašnih souvražnikov obaruie. Inu per tim nevernikom prerokuio inu prytee, de kar oni tim vernim mislio inu hote diati, tu istu se na nih glavi izzyde. Tiga se bodo ty verni vesselili inu začu-dili.

[1]En psalm Davidov k na-preipetyu.

Exaudi, Deus, orationem &c.413

O, Bug , uslyši ti to muio štymo v ti mui prošni,

ohrani mui život pred strahom ti-ga souvražnika.[3]Skry ty mene pred skrivnim svei-tom tih hudih, pred teim kar-

dellom

■412

Dan 6, 4–24.

■413

Exaudi, Deus, orationem meam cum deprecor. Poslušaj, o, Bog, molitev mojo, kadar tožim.

Svetnyki se boye, oli na Božy pomuči ne cbivlaio.

243

t a l x i i i i . p s a l / m / .

dellom tih hudobnih.[4] Kir nih iezyke koker en meč brussio, kateri ž nih grenkimi bes-sedami koker strellami nameriaio.[5] De tiga nedolžniga skrivaie ustrille, oni na nega naglu strelaio inu se ne boie.[6]Oni so si terdnu napreivzeli eno hudo reič, oni vmei sebo govore, koku hote skrivaie te štryke polo-žyti, inu pravio: »Du bo nee vidil[?]«C

[7]Oni s f lissom hudubo zmišluio inu no skrivnu hranio, en vsakate-ri v ti globokini suiga serca.[8]Ampak Bug bo nee na naglim ustreilil z ano strelo, de nee bo bo-lelu.[9]Inu nih lastni iezik bo nee doli vergal, de vsi, kir bodo nee vidili, se bodo začudili.[10]Inu vsi ludy, kir bodo vidili, po-

P 2 reko,

Pravi po redu, kakovo šego inu strup vsi neverniki v sebi imaio.

Oznanuie, de bodo koker ta pervi sveit s povudno, Sodomytary z ognem na-glu v žihrosti štraifani.

244

t a l x i i i i . p s a l / m / .

reko, de ie tu enu dellu Božye, inu nega diane zastopyli.[11]Ta pravični se bo v tim Gospudi vesselil inu se bo na nega zavupal inu vsa brumna serca se bodo tiga hvalyla.

TA LXV. PSALM.

Ena zahvala pruti Bogu za volo try ričy. Nerpoprei: kir v ti cerqvi da inu pusti prov to suio bessedo prydigati, sebi služyti inu kir te cerqve prošne uslyši. Po-tle: kir to cerkov myry inu nee souvraž-nike proč goni. H tretimu: kir tudi da ta kruh, živyno inu vso telesno potrebo.

[1]En psalm inu peissan Davi-dova k napreipetyu.

Te decet hymnus &c.414

O, Bug,

Trošt vseh vernih.

■414

Tebi gre hvalnica.

245

t a l x v . p s a l m .

O, Bug, ti boš v tihoti hvalen v tim Sionu inu tebi se plaču-

io te oblube.[3]Ti uslyšiš to molytov, obtu pride h tebi vse messu.[4]Te naše prevelike hudube nas syl-nu tišče, odpusti nom te naše pre-grehe.[5]Izvelyčan ie ta, kateriga ti izvoliš inu gori vzameš; ta bo prebival v tuih dvoreh, on bo napytan s teim blagum tuie hyše inu od tuiga sve-tiga templa.[6]O, Bug, naš ohranenik, uslyšy nas po tui čudni pravici; ti si tu za-vupane vseh, kir so na zemli inu deleč na muryu.[7]Kir te gorre suio lastno močio terdnu postavle, kir ie z močio opassan.[8]Kir utolaži tu dyviane tiga mor ya, tu šumene nega vallov

P 3 inu

Bogu samimu slyši vsa čast inu hvala.

Bug usliši te prošne, grehe odpusča inu izvelyča.

Ephes. 1.Ioh. 15.Rom. 8.415415■

Ef 1, 4–6;Jn 15, 16;

Rim 8, 18.

Bug te suie usliši inu nih souvražnike grozzovitu štraifa.1. Tim. 4.416416■

1 Tim 4.

Bug ie vsigamogoč, obtu ty verni na nega samo muč inu brambo se zanašaio.Math. 8.Iob 38.417417■

Mt 8, 26;Job 38, 8–11.

246

t a l x v . p s a l m .

inu tu dyviane tih ludy.[9]Inu za volo tuih caihnov se bodo bali ty, kir na krayh tiga svita pre-byvaio; ti obesseliš, kar v iutro inu v večer naprei gree.[10] Ti obyščeš to zemlo inu no vodyš inu no sylnu bogato delaš; ta potok Božy ie poln vode; ti perprav leš nee žytu, kadar no taku rovnaš.[11]Ti nee brazde napaieš inu nee kep-pe rezkopavaš, ti nee mehke delaš s tuiem dežom inu nee raselk žegnu-ieš.[12]Ti s tuio dobruto cronuieš tu lei-tu inu tuie stopyne kapleio od mas-ty.[13]Ta prebivališča v ti puščavi so tudi mastna, de kapleio, inu hrybi so okuli z vesseliem opassani.[14]Ta široka pollessa so polna

ovac

Rave[n]C myru Bug daie tei cerqvi tudi špyžo.

Isa. 55.418 ■418

Iz 55, 10.

247

t a l x v . p s a l / m / .

ovac inu ty doluvy so žytom pokri-veni, de vukaio inu vesselu poyo.

TA LXVI. PSALM.

Ta cerkov opomina, vabi inu vely vsem žlaht ludem čestyti inu hvalyti Gospudi Boga, za volo, kir ni inu vsaki-mu vernimu suseb dosti krat iz težkih nadlug čudnu pomaga inu te souvraž-nike štraifa. Inu per tim le-ta psalm na koncu vuči, koku inu s čim imaio služyti Bogu, nega čestyti inu hvalyti.

[1]Ena psalmova peisan k na-preipetyu.

Iubilate Deo, omnis &c.419

VUkaite Bugu vse dežele, [2]pui-te hvalo inu to čast nega ime-

nu, hvalyte ga z velyko čestyo.P 4 Recite

419■Jubilate Deo, omnis terra.

Vzklikaj Boguvsa zemlja. Vsi ludie imaio

hvalyti Boga.

248

t a l x v i . p s a l m .

[3]Recite h Bogu: »Koku strašna so tuia della! Tui souvražniki bodo pred tuio močio lagali.[4]Vse dežele molio tebe inu tebi hvalo poio, hvalo poio tuimu ime-nu.« Sela.[5]Pridyte semkai inu pogledaite ta della Božya, koku ie strašan ž nega svitmi vmei človeskimi otruki.[6]On ie premenil tu morie na su-hoto, de so skuzi to vodo k nogom šli; vundukai smo bili v nim vesse-li.[7]On gospoduie ž nega oblastio ve-koma, nega očy gledaio na te ludy; ty, kir so pobegnili, ne bodo se sa-mi povyšalli. Sela.[8]Vi, ludie, hvalyte našiga, Boga pustyte, nai se ta nega čast deleč rezglassi.[9]Kir te naše duše per živo-

tu

Psal. 18.420 ■420

Ps 18, 45.

Zatu se ima hvalyti Bug, kir /i/eE čudnu tei cerqvi pomagal, nee souvražnike končal.Exod. 14.Iozue 3.Exod. 15.421 ■421

2 Mz 14, 21–22;Joz 3, 16–17;2 Mz 15, 8.

249

t a l x v i . p s a l / m / .

tu ohrani inu ne pusti našim no-gom spopolzniti.[10]Zakai ti, Bug, si nas izkusil, ti si nas z ognem čystil, koker se čysti tu srebru.[11]Ti si nas v to iečo pelal, ti si na naše ledavie eno butoro polužil.[12]Ti si dopustil, de so ty ludy po naših glavah vozzyli inu smo v ta ogen inu v to vodo prišli, oli ti si nas izpelal inu ohladil.[13]Obtu iest hočo sežganimi offri puiti v tui hyšo inu muie oblube te-bi plačati.[14]Katere so mui žnabli oblubili inu ta muia vusta imenovala v ti mui nadlugi.[15]Iest hočo tebi debelle sežgane offre offrati s teim kadylom tih ovnov, iest hočo tebi te voli s teimi kozly offrati.

P 5 Pridyte

Pravi od stariga terplena te cerqve inu od Božye pomuči. Obtu Bug bo naprei ni pomagal.1. Pet. 4.422422■

1 Pet 4.

Verni imaio biti hvaležni pruti Bogu.

250

t a l x v i . p s a l / m / .

[16]Pridyte inu poslušaite vi vsi, kir se boyte Boga. Iest hočo vo[m]C po redu poveidati, kuliku ie on mui duši sturil.[17]Iest sem k nemu z muiemi vusti klycal inu on ie bil z muim iezyk-om povišan.[18]De bi iest bil kai kriviga v muim sercei naprei vzel, taku ta Gospud bi mene ne bil uslyšal.[19]Obtu ie Bug mene gvišnu uslyšal inu ie merkal na muio prošno.[20]Zahvalen bodi Bug, kir muie molytve nei zavergal, ne suie dob-rute od mene obernil.

TA LXVII. PSALM.

Ty verni prossio, de Bug na nih to suio periazen inu dobruto izkaže, de skuzi to tudi drugi ludye po vsim sveitu te nega poti, volo inu missal spoznaio, ga čestee,

hvalio,

Vely vsem vernim kly-cati na Buga, de vupaio na nega inu de ga hvalio.

251

t a l x v i i . p s a l / m / .

hvalio, od nega prydiguio inu vsi na nega strah imaio, tu ie, zveistu, iz serca ne-mu vedan služio. V le-tim psalm/i/ ie tudi eno prerokovane, de ta evangeli bo po vsim sveitu prydigan; iz tiga bodo lud ye navučeni, de bodo prov na to Sve-to Troyco klycali.

[1]E N P S A L M K N A -preipetyu na tim neginot

≥oli na tih stru-nah≤.

Deus misereatur nostri &c.423

BUg, imei nas za lubu inu žeg-nai nas, bodi nega oblyčie ias-

nu pruti nom. Sela.[3]De se spozna na zemli tui pot inu tuie ohranene vmei vsemi aydi.[4]Tebe, Bug, hvalio ty folki, tebe hvalio vsi ludy.

Ty

423■Bog nam

bodi milosten.

Oča naš.

Posvičen/u/E bodi tuie ime.

252

t a l x v i i . p s a l m .

[5]Ty ludie so vesseli inu vukaio, zakai ti sodiš te ludy po pravici inu ti te ludy na zemli regiraš. Se-la.[6] Tebe hvalio ty ludye, tebe hvalio vsi žlaht ludie.[7]Ta zemla daie sui saad; žegnai nas Bug, ta naš Bug.[8]Žegnai nas Bug inu vsi kray tiga svita se ga buite.

TA LXVIII. PSALM.

Le-ta psalm ie lep, težak, vissok, dolg inu troštliv. V nim ie enu prerokovane od Cristusa, koker od tiga s. Paul, Ephes. 4, s teim 18. verzom 424 iz le-tiga psalma pričuie. Zakai David v le-tim psalmi pravi, de Cristus ima od smerti gori vsta-ti, v nebessa puiti, suiga duha doli dati, te jogre vunkai poslati po sveitu, ta evangeli pustit prydigati vsem ludem, tim bozim grešnikom pomagati iz te smerti.

Te

Prydi k no[m]C tuie kralevstvu.

Hvalio, de ta evangeli povsod saad pernaša.

S. Troyca žegnuie.

■424

Ps 68, 19;Ef 4, 8–10.

253

t a l x v i i i . p s a l m .

Te žalostne troštati, tu Iudovsku kralev-stvu inu farstvu rezdiati inu te Iude rezkropyti inu enu novu kralevstvu gori narediti, v katerim se bode veden Bug čestil inu hvalil inu od nega povsod očytu prydigovalu inu nekar več te Moi-zesove postave. Inu S. Duh tukai skuzi Davida imenuie te jogre inu vse prave prydigarie, krale, vyude inu capitane čez te voiske, zatu kir s teim evangeliom kregaio zubper to smert, ta greh, tiga Hudyča, zubper to človesko modrost, brumo inu svetust. On to cerkov ime-nuie vissoko, rodovyto gorro, kir ie polna dobriga sadu, Božy erbyč. Inu tim pri-digariem pravi, de so Božy vozuve z velyku tavženti. Raven tiga nim tudi pravi, de so pevci inu lavtary vmei deč-lami, kir rayaio &c. Taku se David tukai v le-tim psalmu v tim duhu sylnu vesseli tiga Jezuseviga prihoda inu ne-ga kralevstva, v katerim bo popolnoma

gnada,

254


gnada, milost, odpuščane vseh grehov inu kir se v nim vsem vernim bo daia-lu ta večni leben. Na koncu moli nu prossi, de Bug taku kralevstvu obder-ži, žegna, poterdi inu ohrani vekoma. Amen.

[1]En psalm Davidov k na-preipetyu.

Exurgat Deus &c.425

BUg gori vstane, nega souvraž-niki bodo rezkropleni inu ty,

kir ga souvražio, bodo pred nim bežali.[3]Rezpody /i/e, koker se ta dim rezpody, koker se ta vusk pred te-im ognem reztaie; taku ty never-niki pogyno pred teim oblyčiem Božym.[4]Ty pravični pag bodo vesseli inu v uk a l i pred Bugom i nu se

bodo

■425

Bog se vzdigne.

Cristus pre-more to smert, hudyče inu vse nevernike, to cerkov pag bo ohranil inu obesselil.Num. 10.426 ■426

4 Mz 10, 35.

255

t a l x v i i i . p s a l / m / .

bodo iz serca vesselili.[5]Puite Bogu, hvalo peite nega imenu, sturyte timu pot, kir se na oblakih semkai pela; nemu ie Gospud ime, vukaite poleg nega.[6]Kateri ie en oča tih sorot inu en rihtar tih vdov, en bug v tim nega svetim prebivališču.[7]En Bug, kir tim samičnim pol-no hyšo otruk da, kir te ietnyke iz klade izpela, ty pobegniki pag ostano na suhoti.[8]O, Bug, kadar si pred tuim fol-kom vunkai vlekal, kadar si sem-kai šel v ti puščavi. Sela.[9]Tedai se ie ta zemla tresla inu ta nebessa so kapala pre le-teim Bug om inu ta gorra Synai pred Izrael skim Bugom.

Ti

Summa le-tiga psalma: de se Cristus ima čestyti inu hvalyti.

Cristus ž nega evangeliom vse revne trošta.Deut. 10.427427■

5 Mz 10, 17–18.

Psal. 113.Gen. 41.Acto. 12, 16.428428■

Ps 113, 9;1 Mz 41, 1–45;Apd 12, 6–10;

Apd 16, 23–26.

Koker v tim Egyptu inu per Sinay, taku v Syoni s teim evangeliom ie Cristus suio dobruto inu muč izkazal.Iud. 5.Exod. 19.429429■

Sod 5, 4–5;2 Mz 19, 18.

256


[10]Ti, Bug, daš obyln dež inu tuio revno erbsčino ti odvekneš.[11] Tuia živyna v ni prebiva; ti, Bug, tiga revniga odvekneš s tuio dobruto.[12]Ta Gospud bo dal to bessedo z velyko evangelistovo voisko.[13]Ty krali te voiske so vmei sebo periatili inu ta hyšna čast ta rup dili.[14]Nai si ste vmei loncy sideli upi-pani, taku vi ste vsai sturieni sre-berni koker tih golobov peruti, katerih perie ie pozlačenu.[15]Kadar ta Vsigamogoči sem ter tam v ni krale postavi, taku bo svitlu, gdi ie temnu bilu.[16]Ta gorra Božya ie ena rodovyta gorra, te vissoke gorree so rodo-vyte gorree.[17]Zakai vi, vissoke gorre, gori

vskaku-

S. Duha dar-ruvi človeka obessele.

Cristus kral, pastyr.

Cristus bo daial jogre, evangeliste, prydigarie. Jogri glih vuče, tiga cerkov užyva.

Kersčeniki iz grešnikov rataio svety.

Prydigary te ludy iz pekla v nebessa stavio.

Gmaina kersčanska ie luba Bogu inu obstoieča.

Kersčanska cerkov

257


vskakuiete[?]C Le-tu ie ta gorra, na kateri Bogu dopade prebyvati, ia, Bug bo v ni vekoma prebyval.[18]Tih Božyh konikov ie veliku tavžent krat tavžent, ta Gospud ie vmei nimi v tim svetim Sinai.[19]Ti si gori šal v to vissokoto inu si to iečo uiel, ti si darruve pryel za te ludy, tudi te, kir so pobegni-li, de vini undukai Gospud Bug bo prebival.[20]Hvalen bodi ta Gospud vsag dan: on nom butoro nalaga, oli on nom tudi pomaga. Sela.[21]Naš Bug ie en bug, kir poma-ga: on ie ta Gospud Bug, kir iz te smerti izpelava.[22]Ampag Bug te glave nega sou-vražnikov rezbye, ta verh tih lass, kir v nih grehih gredo naprei.

Q Ta

ima velike souvražnike, oli no Cristus odreši.

Cristus ie vsigamogoč, premaga vse souvražnike. Dan. 7.430430■

Dan 7, 13–14.

Jezus ie stopil v nebessa, hudyče, smert uluvil inu pre-mogel.Eph. 4.431431■

Ef 4, 8–10.

Cerkov ima od Buga cryž inu pomuč.

Pryti nevernim Iudom.

258

t a l x v i i i . p s a l / m / .

[23]Ta Gospud ie dial: »Iest hočo nee iz Basana spet perpelati, iest hočo nee iz globokote tiga moria spet perpelati.[24]Obtu boš tuie noge farbal v ti kriy tuih souvražnikov inu ta iezik tuih pass bodo no lokali.«[25]Onu se vidi, o, Bug, koker ti no-ter vlečeš, koku ti, mui bug inu kral, noter vlečeš v ti svetusti.[26]Ty pevci gredo od spreda, potle ty lavtery, v sredi de tihe deklice, kir bobnaio.[27]Oni v tih gmainah hvalio Boga; ia, ty hvalio Boga, kir so od tih izraelskih studencev.[28]Tukai gospoduie ta malli Benia-min, ty viudy tiga Iuda ž nih kardelo[m],C tukai so ty viudy Zabulo[n],C tukai so ty viudy Nep-talim.435

[29]Tui Bug ie tuie kralevstvu go-ri na-

Ty eni Iudi verni rataio. Deut. 3.Num. 21.432 ■432

5 Mz 3, 1–4;4 Mz 21, 33–35.

Iudi bodo pobi-eni inu uieti.Psal. 58.433 ■433

Ps 58, 10.

Cristusa inu ta evangeli perg-lihuie h ti stari Zlati skrini inu k nee processy.2. Reg. 6.2. Paral. 13, 14.434 ■434

2 Sam 6, 2–4,12–17;2 Krn 13; 14.

Jogri naprei pridiguio, cerkov veruie.

Cristuseva voiska. Paulus, jogri.

■435

Juda; Ben-jamin; Zábu-lon, Neftáli.Moli za cerkov.

259

t a l x v i i i . p s a l / m / .

ri naredil, tu istu ti, Bug, no[m]C poterdi, zakai onu ie tuie dellu.[30]Za volo tiga templa v Ieruzale-mu bodo tebi ty krali daruve per-našali.[31]Svari to zvyrino v tim terstiei, tu kardelu tih volov vmei teletami, kir te ludy poteptavaio za /s/reb-raE volo; rezpodi te ludy, kir se radi voiskuio.[32]Ti vyudi iz Egypta prydo, ty moruvi bodo suie roke vzdigova-li pruti Bogu.[33]Vi, kralevstva na zemli, puite Bogu, puite hvalo timu Gospudi. Sela.[34]Ta, kir se na tih nebessih sem-kai pela od začetka, pole: on bo sui štymi dal eno močno štymo.[35]Daite muč Bogu, nega gospo-stvu ie na tim Izraelu inu nega muč ie v tih oblakih.

Q 2 Bug

Aydi bodo verni.

Moli zubper falš vučenike inu tyranne.

Po vseh kr/a/-levstvahE se bo timu evangeliu verovalu.Esa. 19.Act. 8.436436■

Iz 19, 19–25;Apd 8, 26–40.

Evangeli ie ena močna reč.

Bug sam pre-more te verne ohraniti.

260

t a l x i x . p s a l / m / .

[36]Bug ie grozzovit iz suie svetusti, on ie Izraelski Bug, on bo tim lu-dem muč inu vek dal. Hvalen bodi Bug.

TA LXIX. PSALM.

David v le-tim psalmu prerokuie inu pravi, kai inu koku Cristus v nega težki nadlugi, martri inu na cryžu bo tožil suimu očetu inu prossil za pomuč. On tu prerokuie tim Iudom, kir so ga cryžali, inu vsem sovarazknikom437 te cerqve, de nim na tim sveitu inu potle na tim drugim hudu puide. Za teim opomina vse verne, de hvalio Boga, inu trošta to cerkov, de tim vernim bo dob-ru, nih ričy puido po sreči.

[1]En psalm Davidov od tih rož k napreipetyu.

Salvuus me fac, Deus &c.438

O, Bug,

Bug trošta te verne S. Duhom.

■437

Souvražnikom.

■438

Salvum me fac, Deus. Reši me, o, Bog.

261

t a l x i x . p s a l / m / .

O, Bug, sturi, de bom ohranen, zakai te vodee so prišle do

duše.[3]Iest tečim v globokim blatu, kir nema poda, iest sem prišal v glo-boke vodee inu valluvi me hote potopyti.[4]Iest sem truden od vpytia, muie gerlu hryple, muie očy doli iemlo v tim, kir na muiga Boga čakam.[5]Tih, kir mene prez uržaha sou-vražio, ie več koker lass na muy glavi.

Ty mui souvražniki, kir me po krivyni končavaio, so mogoči; iest moram plačati, kar ne sem rupal.[6]Bug, ti veiš mui nerazum inu muie pregrehe ne so pred tebe skri-vene.[7]Ne pusti zašpotovanim biti na

Q 3 meni,

Cristus, cerkov v nyu veliki nadlugi inu na smerti kly-ceta439 na Buga.Ioan. 2.440

439■Klyčeta.

440■Jon 2, 6.

Ioan. 15.441441■Jn 15, 25.

Prossi za cerkov koker Ioh. 17.442442■

Jn 17, 9–15.

262

t a l x i x . p s a l / m / .

meni, kir na te čakaio, Gospud, Gospud te voiske; ne pusti zasra-movanim biti na meni, kir tebe, o, Bug tiga Izraela, isčeio.[8]Zakai za tuio volo iest terpim sromoto, špot ie pokril tu muie oblyčie.[9]Iest sem neznan ratal muim bratom inu ptuy tim otrokom muie matere.[10]Zakai ta ayffer tuie hyše ie mene ieidil inu te šmainge tih, kir so te-be šmahali, so pale na me.[11]Iest sem se plakal inu s teim postom caštigal inu tu ie meni k animu špotu ratalu.[12]Iest sem on444 žymnati žakel oblekel inu sem k ani basni ratal.[13]Ty, kir na vratih side, zubper me govore inu ty, kir vinu pyo, od mene poio.[14]Iest sem molil h tebi, Gospud, v

v tim

Cristus ie bil Bogu cilu pokoren.

Ioh. 2.Rom. 15.443 ■443

Jn 2, 17;Rim 15, 3.

■444

En.

Iob. 30.Thren. 3.445 ■445

Job 30, 1;Žal 3, 46.

263

t a l x i x . p s a l / m / .

tim prietnivim čassu: o, Bug, uslyši ti mene v ti tui veliki dobruti s tuio zveisto pomočio.[15]Izvleci ti mene iz tiga blata, de de446 zagolbnim, de bo[m]C ohra-nen pred muiemi souvražniki inu pred globokemi vodami.[16]De me ty vodni valluvi ne poto-pe inu ta globokina ne požre inu ta šušterna suih vust nad meno ne zepre.[17]Uslyši ti mene, Gospud, zakai tuia dobruta ie troštliva; po tuy ve-liki milosti oberni se ti k meni.[18]Inu ne skry tuiga oblyčia pred tuim hlapcem, zakai meni ie bryt-ku; uslyši ti mene hytru.[19]Perblyžai se k mui dušei inu no odreši, odreši ti mene za volo tih muih souvražnikov.[20]Ti veiš muie šmaane, mui

Q 4 špot

Spet moli inu se na milost inu pomuč Božyo zanaša.

446■Ne.

264

t a l x i x . p s a l m .

špot inu sramoto; vsi ti, kir žalu-io, so pred tebo.[21]Tu zašpotovane meni muie serce lomi inu me žaluie inu sem čakal, aku bi gdu z meno žaloval, inu ga nei bilu inu na troštarie, oli ne sem obeniga nešil.[22]Inu oni so meni dali zolč ieisti inu kadar sem bil žeien, so me z iessihom napuili.[23]Nih myza pred nimi bodi k animu štryku inu k animu pover-nenu inu padcu.[24]Nih očy bodite temne, de ne bodo vidile, inu sturi, de nih le-davie se bodo vselei maialle.[25]Izly na nee tuio nevolo inu tui velik, nagel serd nee zapopadi.[26]Nih prebivalisče bodi pustu inu ne bodi nikogar, kir bi v nih šotorih prebyval.[27]Zakai oni tiga, kateriga si ti

udaril,

Toži spet suio nadlugo.

Math. 27.Ioh. 19.447 ■447

Mt 27; 34,48;Jn 19, 29.

Grozzovitu moli zubper te neverne Iude. Act. 1.448

Prerokuie, de konec vzamo na blagi, tel-lessi inu na duši.

■448

Apd 1, 20.

Math. 23.Luc. 18.Act. 1.449 ■449

Mt 23, 38;Lk 18;Apd 1, 20.

265

t a l x i x . p s a l / m / .

udaril, preganeio inu se hvalio z betežom tuih ranenikov.[28]Perloži nim en greh na drugi inu ne pusti nim priti h tui pra-vici.[29]Izbryši nee iz tih buqvi tih živ-ih inu ne pusti nee s teimi pra vič-ni mi zapissati.[30]Iest sem reven inu režalovan: o, Bug, brani mene tuia pomuč.[31]Iest hočo tu ime Božye hvalyti z ano peisno inu ga hočo vissoku čestyti s to zahvalo.[32]Tu bode Bogu bule dopallu ko-ker en voll oli iunec, kir noge inu parkle ima.[33]Tu bodo ty revni vidili inu se vesselili inu ty, kir Boga isčeio, tim bo nih serce živu.[34]Zakai ta Gospud te boge usliši inu te suie ietnyke ne feržmaa.

Q 5 Hvali

Uržah iudovskiga pogublena nemilost.

Exod. 32.450450■2 Mz 32, 32.

Psal. 70.451451■Ps 70, 6.

Zahvala inu prerokuie, de iudovski offri doli puido.Psal. 50.452452■

Ps 50, 8–15.

Cristus su-ie/m/E offrom vessele te verne dela.

266

t a l x x . p s a l m .

[35]Hvali ga nebu, zemla, morie inu vse tu, kar v nih lazi.[36]Zakai Bug ie Sionu pomagal inu ta meista iudovske dežele zyd al, de se undu bo prebivalu inu de se ta ista possedo.[37]Inu tu seime nega hlapcev bo-do Sio[n]C erbali inu kateri lubio nega ime, bodo v nim prebyvali.

TA LXX. PSALM.

Cristus inu ta cerkov molio zubper nih souvražnike inu prerokuio, de tih453 nih souvražniki bodo za sra movani, ni 454 napreivzetie puide nazai, ampag ty verni bodo vesseli inu od Buga obarovani.

[1]En psalm Davidov k naprei pet-yu inu h timu spominu.

Deus, in adiutorium &c.455

O, Bug,

Cerqvi dobru na tim inu un-im sveitu bode, zakai Bug no ne zapu/sti/.E

■453

Ti.

■454

Nih.

■455

Deus, in adju-torium meum intende.Bog, hiti mina pomoč.

267

t a l x x i . p s a l / m / .

O, Bug, hyti ti mene branyti, Gospud, hyti meni poma-

gati! [2]Zasramovani inu zašpotovani moraio biti ty, kir hote muio dušo končati.[3]Ty, kir se muie nesreče vessele, moraio se nazai vernyti inu zasra-movani biti.[4]Ty, kir čez me vpyo: »Eya, eya,« nazai pobegno inu bodo zasramo-vani.[5]Vesseli inu dobre vole bodo v tebi vsi ty, kir tebe isčeio inu tuie ohra-nene lubio; ty veda[n]C pravio: »Ta Gospud bodi vissoku hva len[n].«C

[6]Inu iest sem reven inu bog: Bug, hyti ti k meni, ti si mui pomočnik inu ohranenik; mui Bug, ne mudi sse.

TA LXXI. PSALM.

Ena molytov tiga pusledniga kers-čanst-

Prossi za pomuč.

Neverniki bodo v špotu ostali; verni bodo v poštenu inu vesseli.

Psal. 69.456456■Ps 69, 30.

268

t a l x x i . p s a l / m / .

čanstva, de ga Bug za volo starosti inu šibkote – tu ie: kir mahino vero, vupa-ne inu lubezan ima inu na vseh dobrih ričeh doli iemle – ne zapusti inu ne zaverže inu de tim nevernikom inu tyrannom brani, de ga cilu ne zataro.

In te, Domine, speravi &c.457

NA te, Gospud, sem tu vupa-ne postavil, ne dopusti, de

bi vekoma bil zašpotovan.[2]Obrani ti mene skuzi tuio pra-vico inu pomagai meni vunkaie; nakloni k meni tuia vušessa inu ohrani ti mene.[3]Bodi ti meni enu močnu pečov-ie, na kateru iest vselei pobižim; ti si oblubil meni pomagati, zakai ti si muia skalla inu mui grad.[4]Mui Bug, izderi ti mene iz rok tiga nevernika inu iz rok tiga kri-viga inu sylniga.

Zakai

■457

V te, Gospod, zaupam.

Serčnu inu iz cele vere moli.Psal. 31.458 ■458

Ps 31, 2–4.

Pro. 18.459 ■459

Prg 18, 10.

269

t a l x x i . p s a l / m / .

[5]Zakai ti, Gospud, Gospud, si tu muie zanessene inu tu mui/e/ ze-vupane od muie mladusti.[6]Na te sem se zanessel od mater-niga telessa; ti si mene iz muie matere telessa izvlekel, muia hva-la ie vselei le od tebe.[7]Iest sem per nih dostih koker enu čudu, ampag ti si muie moč-nu zavupane.[8]Muia vusta bodite napolnena s tuio hvalo inu s tuio častio ta celi dan.[9]V tim čassu te muie starosti ne zaverzi ti mene, kadar muia muč doli vzame, ti mene ne zapusti.[10]Zakai muy souvražniki govore zubper me inu kir na muio dušo merkaio, se svetuio vmei sebo.[11]Inu pravio: »Bug ga ie zapustil;

tetyte461

Kir vupa na Buga, ne bo zapusčen.

Verni so ena požašina sveitu.Isa. 8.460460■

Iz 8, 18.

Prošna te stare, pusledne cerqve.

461■Tecyte.

270

t a l x x i . p s a l m .

tecyte za nim inu ga popadyte, zakai tukai nei obeniga, kir bi ga branil.«[12]O, Bug, ne bodi deleč od mene; Bug mui, hyti meni pomagati![13] Zasramovani bodo inu doli vzameio, kir so mui duši zubper; oni bodo špoto[m]C inu sramoto pokriveni, kir meni tu zlu isčeio.[14]Iest hočo pag vselei čakati inu tuio hvalo vselei vegšo delati.[15]Muia vusta moraio oznanova-ti tuio pravico, vsag dan tuie ohranene, katerih iest ne morem prešteti.[16]Iest hočo noter puiti v ti mo-čusti tiga Gospudi, o, Bug, iest hočo le tuio samo pravyco spo-minati.[17]Bug, ti si mene od muie mlad-usti vučil, obtu oznanuiem do-sehmal tuia čudessa.

O, Bug,

Spet moli.

Prerokuie souvražnikom.

Vera inu hvala so te prave Božye službee.

271

t a l x x i . p s a l / m / .

[18]O, Bug, ne zapusti mene tudi v ti starosti, kadar bom syv, dotle oznanim le-ti žlahti tuio roko inu tuio muč vsem, kir za nami prideio.[19]Bug, tuia pravica ie vissoka, kir velike ričy sturiš. Bug, tu463 ie tebi glih[?]C

[20]Kir si meni dosti inu hudih nad lug izkazal inu si mene spet ožyvil inu si mene iz tiga prepo-da te zemle spet izpelal.[21]Ti si meni k veliki časti perpra-vil inu si mene spet potroštal.[22]Obtu iest tudi hočo tebe, Bug, inu tuio zveisčino s teim psalter-iem zahvalyti, iest hočo tebi, o zveisti Izraelski, hvalo peiti.[23]Muia vusta so vessela, kadar tebi poio, inu muia duša, katero so ti odrešil.[24]Inu mui iezik bo tihtal vus

dan

Spet cerkov prossi, de v starosti ne bo zapušena. Deut. 6.Psal. 78.462462■

5 Mz 6, 2;Ps 78, 3–4.

Cerkov se čudi na gosti Božy pomuči.463■

Du.

1. Cor. 10.2. Cor. 3.464464■

1 Kor 10, 1–11;2 Kor 3.

Zahvala Bogu, kir sui cerkvi vselei pomaga.

272

t a l x x i i . p s a l m .

dan od tuie pravice, kadar ti bo-do zašpotovani inu zasramovani, kir meni tu zlu isčeio.

TA LXXII. PSALM.

Enu lipu prerokovane od Cristusa inu od nega širokiga, večniga kralevstva, v katerim ne bo več grehov, ne hudih, ža-lostnih visty, temuč vesselie, myr, pravi-ca inu hvala. Rom. 14.465 Oli v nim vini bo ta žlahtna kry tih svetnikov prelyta za volo Cristusa. Raven tiga tudi vuči, koku gosposčina v suim stanu inu rovna-nu pruti suim pokornikom, ty pokorniki pruti gosposčini se imaio deržati.

[1]Timu Salomonu.

Deus, iudicium tuum &c.466

O, Bug, dai tuio pravdo timu kralu. Inu tuio pravico ti-

ga krala synuvi.De

■465

Rim 14, 17.

■466

Deus, judicium tuum regi da. Bog, sodbe tvoje daj kralju.

Bug Oča ie dal Synuvi vso sodbo. Ioh. 5.467 ■467

Jn 5, 22.

273

t a l x x i i . p s a l / m / .

[2]De on tuie ludy po pravici sodi inu tuie revne po pravdi.[3]De te gorre tim ludem ta myr pernesso inu ty hrybi to pravico.[4]Nai te revne ludy ohrani per pravdi inu pomaga tim bozim inu tiga, kir sylo obhaie, zatare.[5]Tebe se bodo bali, dotle tu son-ce inu ta luna terpe, od ene žlah-te do druge.[6]On doli puide koker ta dež na eno pokošeno tratino inu koker te dežovne srage, kir to zemlo močio.[7]Per nega čassu bo cvel ta pra-vični inu velyk myr, dotle te lune več ne bode.[8] On bo gospodoval od eniga mor ia do drugiga, od te vode do kraiev tiga svita.[9]Pred nim se bodo poklanali ty,

R kir

Cristus grešnik/e/E svete dela inu z Bugom zmyruie.

Brani te verne.

Prava vera v Cristusa bo vselei. Psal. 89.468468■

Ps 89, 38.

V kersčanstvi vse po sreči puide.

Verni imaio dobro veist.

Cristusevu kra-levstvu, tu ie, tu kersčanstvu, ie široku. V nim so mali inu veliki ludy.

274

t a l x x i i . p s a l / m / .

kir v ti puščavi prebivaio, inu ne-ga souvražniki bodo ta prah ly-zalli.[10] Ty krali tiga moria inu tih otok ov darruve pernesso, ty krali iz Arabie inu Sabe šenkinge per-pelaio.[11]Vsi krali ga bodo molili, vsi ay-di bodo nemu služili.[12]Zakai on bo obranil tiga bozi-ga, kir vpye, inu tiga revniga, kir neima obeniga pomočnika.[13]On se bo smilil čez boziga inu potrebniga inu te duše tih bozih bo on hranil.[14]On bo nih duše od goluffye inu syle rešil inu nih kry pred nim dragu šacal.[15]On bo živ inu nemu od zlata iz te Arabie pernesso inu se bo ve-den pred nim molylu, vsag dan ga bodo hvalyli.

Kadar

/1./E Reg. 4, 5, 10.469 ■469

1 Kr 4, 21;1 Kr 5, 10;1 Kr 10, 2,10.

Cristus ie tih revnih vpyečih kral inu pomočnik.

Dobra gosposčina bo dolgu živa, pod no so dobra leita.

275

t a l x x i i . p s a l / m / .

[16]Kadar se ena pest žyta na verh tih hrybov vseye, nega saad se bo gibal koker ta gost Libanus inu v tih meistih se bo zelenellu koker trava na tei zemli.[17]Nega ime ostane vekoma, do-tle tu sonce terpi, nega ime se bo reztegovalu, v nim bodo žegnani vsi, aydi ga bodo čestyli.[18]Hvalen bodi Gospud Bug, ta Bug izraelski, kateri sam čudessa della.[19]Inu bodi hvalenu tu nega go-sposku ime vekoma inu tiga nega čestniga gospostva bodo polne vse dežele. Amen, amen.

[20]Tukai se dokonaio te molytveDavidove, tiga Iesse471

synu.

TA LXXIII. PSAL/M/.

R 2 Le-ta

Cerkov bo rasla.

Od Cristusa se bo vselei dobru govurilu.

Hvali Boga.Psal. 136.470470■

Ps 136, 1–3.

471■Jesej.

276

t a l x x i i i . p s a l / m / .

Le-ta psalm koker ta 37. vuči, de se ty verni v ti veri nemaio zmotyti inu na tim pravim, modrim Božym rovnanu inu rezgledanu cbivlati, kadar oni vid-io oli slišio, de tim hudim nevernikom dobru inu po sreči gre, veliko čast inu oblast inu dosti blaga dobe inu inu se per tim za brumne, svete, modre inu vuče-ne derže inu offertuio inu iz tih pravih, bozih, revnih kersčenikov špot delaio, za kecarie inu hude, škodlive ludy šaca-io, sodio inu moree. Zakai tacih neverni-kov sreča inu offert h puslednimu hud konec vzameio. Ampag ty, kir nih vero, Božyo službo, stan inu leban pelaio po Božy voli, nai si nim en čas na tim sveitu hudu gre, so bozi, bodo zaverženi inu pregnani od nevernikov. Taku vsai h puslednimu nim bo dobru, ohrano dob-ro, vesselo veist inu bodo vzeti v ta ne-bessa. Koker od tiga povsod tu S. pysmu govori inu dosti exemplov pryčuio.

En

277

t a l x x i i i . p s a l / m / .

[1]En psalm Asaffov.

Q uam bonus Deus Israeli &c.472

BUg ie vini dober timu Izra-elu, tim, kir so eniga čystiga

serca.[2]Muie noge pag bi se bile skorai opoteknile inu muie stopyne bi bile skorai spopolznile.[3]Zakai mene ie obdal en ayffer zubper te nevumne, kadar sem vidil, de tim nevernikom taku dobru gre.[4]Zakai oni ne terpe obene smert-ne zvezi inu nih palašti so terd-ne.[5]Oni nei so v nesreči koker drugi ludy inu ne bodo koker drugi ludy byeni.[6]Obtu ie nee ta offert obdalla inu so s to hudobo koker z anim gvantom obdiveni.

R 3 Nih

472■Kako dober je

Bog Izraelu.

Bug ie tim vernim peri-atil, nai si nee caštiga.

Tim vernim po tim messei težku dei, ka-dar tim hudim dobru gre.

Gdi ie blagu, čast inu oblast tiga svita, tukai ie prevzetie.

278

t a l x x i i i . p s a l / m / .

[7]Nih očy od debbellosti vunkai stoye, nim gre po misli nih serca.[8]Oni zamečuio vse ričy, oni falš inu hudobnu govore, oni iz visso-kote govore.[9]Oni v nebessa nih vusta postavle-io inu nih iezik hodi okuli po zem-li.[10]Obtu ta nih folk se k nim obrača inu k nim koker ta voda kmalu te-ko.[11]Inu pravio: »Koku hoče Bug vei-diti[?]C Ima li tudi ta Vissoki enu veidene[?]«C

[12]Polle: le-tu so ty neverniki, ty so srečni na tim sveitu inu bodo bo-gati.[13] Bode li tedai zabston, kir tu muie serce čistim inu v ti ne dolž-no sti te muie roke umyvam[?]C

[14]Inu bom vsag dan tepen inu muia štraifinga ie vsaku iutru tu-kai. Iest

Neverniki hote, de le nih bessede imaio velati.

Psal. 94.Isa. 29.473 ■473

Ps 94, 6–7;Iz 29, 15.

Tu so Hudyčeve izkušnave.Malah. 3.474 ■474

Mal 3, 14.

279

t a l x x i i i . p s a l / m / .

[15]Iest bi tudi skorai govuril koker oni, oli polle: iest bi bil taku to žlahto tuih otruk zavergal.[16]Inu iest sem pomišloval, aku bi koku tu mogel zastopyti, ampag meni ie bilu pretežku.[17]Dotle sem noter šel v to svetust tiga Gospudi inu sem merkal na nih konec.[18]Ampag ti si nee na polznu po-stavil; od unot ti nee doli pahneš inu končaš.[19]O, koku naglu k ničemer rataio, oni doli vzamo inu vzamo konec z velykim strahum.[20]Ti, Gospud, nih pild koker ene sane, kadar se eden obudi, v tim meistu feržmaan sturiš.[21]Ampag muie serce ie bilu koker z anem riznim iessihom obloženu inu ie mene bollu v muih obystih.

R 4 Inu

Le ta cerkov zna, zakai tim vernim, brum-nim na tim sveitu hudu, tim hudim dobru gre.

Nevernikov sreča kratku terpi.

Psal. 90.Isa. 29.475475■

Ps 90, 5–6;Iz 29, 8.

Od suiga kriviga, nezas-topniga ayffra za volo sreče tih nevernikov govori inu se spoznava.

280

Ta l x x i i i . p s a l m

[22]Inu iest sem bil en norec inu nei sem ništer zastopil; iest sem bil ena živyna pred tebo.[23]Inu iest sem vsai veden per te-bi bil, ti si mene deržal per muy desni roki.[24]Ti mene vodiš s tuiem svetom inu mene gori vzameš s to čestio.[25]Kadar le tebe imam, taku za ništer ne v nebi ne na zemli ne vprašam.[26]Aku glih tu muie messu inu muie serce doli iemle, taku si ti, Bug, vsai muiga serca muč inu deil vekoma.[27]Zakai polle: ty, kir od tebe od-stopaio, vzamo konec; ti pogubiš vse tee, kir prešuštniki nad tebo rataio.[28] Ampag meni ie dobru deržati se h Bugi; iest sem muie vupane na

muiga

Trošt, de Bug te verne čudnu vodi inu varuie.

Verni tudi v nadlugah terd-nu veruio.

Nepokorniki vzamo hud konec.

281

t a l x x i i i . p s a l / m / .

muiga Gospudi Boga postavil, de oznanuiem vsa tuia della.

TA LXXIIII. PSAL/M/.

Ena tožba inu molytov vseh vernih pruti Bogu zubper te nih souvražnike inu Antichristusove hlapce, koker so na-kadai bili ty Caldei oli Babilonery, ta Antiochus476 inu zdai ty Turki inu pa-pežniki, kir te temple inu šule, tu ie, te prave Božye služhe,477 prydige inu na-vuke rezvaluio, doli tareio inu končava-io, de taku cilu nee zatreti ne dopusti.

[1]Enu podvučene Asaffa.

Ut quid, Deus, repulisti &c.478

O, Bug, zakai si ti nas taku ci-lu zapustil inu si taku zlob-

nu serdit čez te ovce tuie paše[?]C

[2]Spomisli na tuio gmaino, kate-ro si ti od začetka possedil inu

R 5 tebi

476■Kaldejci; Babilonci;

Antioh Epifan.

477■Službe.

478■Ut quid, Deus, repu-

listi in finem.Zakaj nas, Bog,

zavračaš. Reši, brani te verne.

Zakai mi smo tuy ludie, odrešeni s to kryo tuiga Synu.

282

t a l x x i i i i . p s a l / m / .

tebi k ani erbsčini odrešil inu na le-to gorro Sion, na kateri ti pre-byvaš.[3]Vzdigni sse gori na nuge, kon-čai nee cilu; ta souvražnik ie vse ričy v ti svetusti končal.[4]Ty souvražniki so eriulli vsredi tuih hyšah inu so te malike, suia znamina gori postavili.[5]Te sekyre so se ≥v tim templi≤ ozgorai vidile bliskaioč, koker de bi en goost gozd doli secali.[6]Inu oni so vse nega tablane rez-secali s teimi sekyrami inu elen-partami.[7]Oni so tuio svetyno z ognem sežgali, oni so to utto tuiga ime-na do tall šturali.[8]Oni so v nih sercih diali: »Nai nee tudi obrupamo.« Oni so v ti deželi vse hyše Božye zažgali.[9]Mi naših caihnov ne vidimo,

nei

Brani, Bug, tuio čast inu službo.

V šulah, v cer-qvah krivu vuče inu malykuio.

4. Reg. 25.2. Para. 36.479 ■479

2 Kr 25, 9–10;2 Krn 36, 19.

283


nei več obeniga preroka inu niko-gar nemamo, kir bi veidil, koku dolgu ima le-tu terpeti.[10]O, Bug, koku dolgu bo ta zub-pernik oponašal inu ta souvra-žnik tuie ime šentoval[?]C

[11]Zakai ti tuio roko proč vlečeš inu tuie480 desnici iz tuiga nedarie braniš[?]C

[12]Ampag Bug ie mui kral od za-četka, kir vse pomuči izkazuie na zemli.[13]Ti s tuio močio diliš narezan tu morie, ti rezbyaš te glave tih drakov v tih vodah.[14]Ty rezbyvaš te glave tiga levia-tana inu ga daieš k ani špyži tim ludem v ti puščavi.[15]Ti pustiš te studence inu poto-ke zvyrati, ti te velike reke posu-šaš.

Tui

480■Corr.: tuy.

Ty verni v nih nadlugah rezmišluio ta velika, čudna della Božya inu te nega pomuči; s teim se troštaio inu terdio nih vero.Iob 40, 4/1/.E

Isa. /2/7.E481481■Job 40, 15–24;Job 41, 1–10;

Iz 27, 1.

284


[16]Tui ie ta dan inu tuia ie ta nuč, ti si to luč inu tu sonce naredil.[17]Ti si sleidni deželi te nee kraye postavil, ti si tu leitu inu to zymo stvaril.[18]Spomisli vsai na le-tu, Gospud, de ta souvražnik šmaa inu en nor-ski folk tuie ime šentuie.[19]Ne dai tei zvyrini to dušo tuie garlice inu tiga kardella tuih rev-nih ne pozabi vekoma.[20]Gledai na tui punt, zakai te hyše tih razboinikov so to temno deže-lo povsod napolnyle.[21]Ne dopusti, de bi ta bozi bil za-špotovan, zakai ty bozi inu revni hvalio tuie ime.[22]O, Bug, vstani gori, izpelai tuio reč, spomisli na tuie šmaane, kate-ru se tebi od tih nevumnih vsag dan godi.

Ne

Acto. 17.482 ■482

Apd 17, 25–26.

Prossio, de Bug za volo suie časty to garlico – to cerkov – brani inu ohrani.

Neverniki na tim sveitu te verne prega-neio.

Cerkov ie boga, revna.

Kar se tim vernim dei, tu se Bogu dei.

285


[23]Ne pozabi tiga vpyena tuih sou-vražnikov; tu zlobene tuih zub-pernikov le če dale več gori iemle.

TA LXXV. PSALM.

Cerkov hvali Boga, kir ie vselei blizi nee inu no čudnu brani. Cristus tudi no trošta inu pryti tim falš, offertnim vučenikom inu tyrannom, de nee bo štraiffal, ampag to suio cerkov hoče po-terdyti, gori deržati inu povišati.

[1]En psalm inu ena peisen Asaffa,de bi konca ne vzel; k na-

preipetyu.

Confitebimur tibi, Deus &c.483

MI hvalimo tebi, Bug, mi te hvalimo inu tuie ime, kir

ie taku blizi, inu mi oznanuiemo tuia čudessa.

Kadar

483■Slavimo te, Bog.

Poštuie Boga za nega brambo.

286

t a l x x v . p s a l / m / .

[3]Kadar iest ta odločeni čas dose-žem, taku hočo prov sodyti.[4]Ta zemla se bode spuščala inu vsi ty, kir na ni prebyvaio, ampag iest sem nee stebre podperl. Sela.[5]Iest hočo h tim norcom reči: »Ne delaite taku norsku!« Inu h tim nevernikom: »Ne stavite tiga roga taku vissoku![6]Ne vzdiguite vašiga roga taku vissoku, ne govorite taku iztegne-nim vratum!«[7]Zakai tu povišane ne pryde ne od iutroviga ne od večera inu od puščave tudi nekar.[8]Zakai Bug ie rihtar, on ie ta, kir povišuie, inu ie ta, kir po ni žuie.[9]Zakai ta Gospud ima en pehar v rokah, z močnim vinom poln,

nalyt,

Cristus odgo-varia.

Pryti tim, kir se vzdiguio čez Buga.

Muč inu do-bivane pryde le od Buga. Ta sam povišuie inu ponižuie.

Isa. 51.Iere. 25.484 ■484

Iz 51, 17;Jer 25, 15–28.

287

t a l x x v . p s a l / m / .

nalyt, inu on iz ž nega nalyva inu pernaša, ampag vsi neverniki te zemle moraio pyti inu izpyti te drožye.[10]Iest pag hočo oznanovati veko-ma inu hvalo peiti timu Bogu Ia-copovimu.[11]Inu iest hočo vse roguve tih nevernikov rezlomyti; ty roguvi tih pravičnih moraio biti poviša-ni.

TA LXXVI. PSAL/M/.

Ta cerkov hvali Boga, kir ie ni dal to suio bessedo, to pravo službo Božyo inu kir no suio močio brani pred tyranni inu neverniki. Na koncu veli, de timu Bogu vsi ludy služio inu ga česte.

[1]En psalmova peissen Asaf-fova na strunah; k na-

preipetyu.Notus

1. Reg. 2.Luc. 1.485485■

1 Sam 2;Lk 1, 69.

288

t a l x x v i . p s a l / m / .

Notus in Iudæa Deus &c.486

BUg ie znan v ti Iudovski de-želi inu nega ime ie veliku v

tim Izraelu.[3]V tim Salemi ie ta nega šotor inu tu nega prebivališče ie v tim Sronu.487

[4]Vundukai ie rezlomil te stryle, lok, sčyt, meč inu ta kreg. Sela.[5]Ti si gosposkeši inu močneši, koker so te gorre tih raz boi ni kov.[6]Ty, kir so močniga serca, so obrupani inu spee nih sen inu nih roke, nai si so vsi možye te voiske bili, nei so ništer dobyle.[7]Od tuiga svarra, o, Bug tiga Ia-copa, ie zaspal ta vuz inu koin.[8]Ti si grozzovit, ia, ti, inu du pre-

more

■486

Znan je Bog v Judi.

Hvali za Božyo bessedo.

Hvala za cerkov.

■487

Sionu.

Souvražniki so močni, Bug ie močneši.4. Reg. 19.Psal. 46.488 ■488

2 Kr 19, 35;Ps 46, 6–9.

289

t a l x x v i i . p s a l / m / .

more pred tebo obstati, kadar ti začneš se serdyti.[9]Kadar ti pustiš doli iz nebes tu-io pravdo slišati, taku se ta zemla ustraši inu molči.[10]Kadar ti, Bug, vstaneš sodyti, de pomagaš vsem revnim na zem li. Sela.[11]Kadar ty ludie se zubper tebe serdee, taku ti boš čestčen inu aku oni še več dyviaio, taku si ti z brambo nareien.[12]Oblubuite inu daite timu vaši-mu Gospudi Bogu vi vsi, kir ste okuli nega; pernessyte darruve timu Grozovitimu.[13]Kateri vzame tim viudom ta duh, kateri ie grozzovit tim kral-om te zemle.

TA LXXVII. PSAL/M/.

En navuk inu trošt, koku ty ver-S ni te

Opomina to cerkov h ti Božy hvali.

290

t a l x x v i i . p s a l / m / .

ni te težke noterne izkušnave, to ža-lost tiga serca inu cbivlaine na milosti inu pomuči Božy s to molytvo inu rez-mišlanem na to muč inu dobruto Bo-žyo imaio nih vero inu dobru zavupa-ne pruti Bogu poterdyti.

[1]En psalm Asaffov k napreipet-iu za Iedutuma.

Voce mea ad Dominum clamavi &c.489

IEst vpyem ž muio štymo h Bugi; ia, h Bugi iest vpyem inu

on mene uslyši.[3]V tim čassu muie nadluge iest isčem tiga Gospudi, muia roka se izteguie po noči inu nema pokoia inu ta muia duša se ne pusti trošta ti.[4]Iest sem zmišloval na Buga inu sem žalosten bil, iest sem rez-

mišlo-

■489

Glas moj h Gospodu kliče.

Summa vsiga psalma.

Šteie po redu nega težke mis-li, kir so nemu naprei prišle od Buga.

291

t a l x x v i i . p s a l / m / .

mišloval inu mui duh ie bil s kum rom obdan. Sela.[5]Ti si deržal te obervi muih očy; iest sem bil omedlil, de nei sem mogel govoriti.[6]Iest zmišlavam na te stare dni inu na ta predna stara leita.[7]Iest sem zmišloval po noči na muie psalme, iest sem zgovariel z muiem sercem inu mui duh ie izuprašoval:[8]»Bo li tedai ta Gospud vekoma zapustil inu obene gnade več iz-kazal[?]C

[9]Ie le cilu ta nega dobruta doli vzela[?]C Imaio konec vekoma te nega oblube?[10]Ie li Bug pozabil se smiliti oli hoče li to suio milost s teim serd-om zepreiti[?]«C Sela.[11]Inu iest sem rekal: »Le-tu ie muia

S 2 šib-

292

t a l x x v i i . p s a l / m / .

šibkota, ta desnica tiga Vissokiga premore vse preminyti.«[12]Iest hočo na ta della tiga Gospu-di zmisliti, ia, iest hočo na ta perva čudessa zmisliti.[13]Inu iest hočo od vseh tuih dell govoriti inu od tuiga diana inu rovnana praviti.[14]Bug, tui pot ie v ti svetusti. Kei ie en tak velik bug, koker si ti, Bug[?]C

[15]Ti si ta Bug, kir čudessa delaš, ti si tuio muč znano sturil vmei lud-mi.[16]Ti si tui folk odrešil sylno roko, te otroke tiga Iacopa inu Iožeffa. Sela.[17]Tebe so te vode vidile, Bug, te vode so te vidile: one so se bale inu te globokyne so se stresle.[18]Ty oblaki so lyli to vodo, ty oblaki so daiali glass inu tuie go-

reče

Zmišlava na ta čudna della Božya; s teimi spet terdi suio vero inu te izkušnave premaga.

Psal. 114.490 ■490

Ps 114, 3–4.

Exod. 14, 9, 19.491 ■491

2 Mz 14, 21–22;2 Mz 9, 17–25;2 Mz 19, 16–18.

293

t a l x x v i i . p s a l / m / .

reče strylle so okuli leteile.[19]Onu ie garmelu v nebessih, tuie bliskane ie sveittillu po tim sveitu, ta zemla se ie gibala inu stresla.[20]Na moriu ie tui pot inu tuia ste-za na velikih vodah inu tuie sto-pyne se ne znaio.[21]Ti si tui folk vodil koker te ovce skuzi te roke tiga Mozesa inu Aa-rona.

TA LXXVIII. PSAL/M/.

Šteie inu pravi ta della, čudessa inu dobrute, katere ie Bug timu Izraelski-mu folku od začetka do Davidoviga čas-sa izkazal. Per tim tudi pravi od nih velike nevere inu nepokorsčine. H tre-timu: pravi, nai si so gostu inu grozhnu grešyli, vini Bug nei nee cilu pogubil inu zavergal, temuč ie nee s to očyno šybo tee-pel. H četertimu: de taka štraifinga na

S 3 nih

Exod. 14.492492■2 Mz 14, 15–29.

Exod. 33.493493■2 Mz 33, 12.

294

t a l x x v i i i . p s a l / m / .

nih ništer nei velala, dotle nei so bili cilu zatreni inu zaverženi. S teim S. Duh vse ludy vuči, de imaio Bogu terd nu verovati inu pokorni biti inu pred nevero inu nepokorsčino se varo-vati.

[1]En podvučene tiga Asaffa.

Attendite, popule meus &c.494

POslušai, ti mui folk, to muio postavo, naklonyte vaša vu-

šessa h tim bessedom muih vust.[2]Iest hočo muia vusta odpreti h tim perpuvidom, iest hočo od stariga diana govoriti.[3]Katera smo mi slyšali inu veimo inu naši očeti so nom pra-vili.[4]Te mi ne hočmo pred nih otru-ki zakryti, pred to žlahto, kir

potle

■494

Attendite, popule meus, legem meam.Poslušaj, ljudstvo moje, postavo mojo.

Božya diana inu besseda se imaio dobru zamerkati.

Math. 13.495 ■495

Mt 13, 25.

295


potle pryde, temuč to hvalo tiga Gospudi oznaniti inu to nega muč inu čudessa, katera ie on stu-ril.[5]On ie v tim Iacopu enu pryčo-vane gori naredil inu v tim Izrae-lu eno postavo dal, katero ie na-šim očetom zapovedal, de to isto dado na znane nih otro kom.[6]De ty, kir potle prydo, bodo vi-dili, ty otroci, kir bodo royeni inu gori prydo, inu nih otrokom pravili.[7]De nih vupane postavo v Buga inu de ne pozabio tih Božyh dell inu de te nega zapuvidi derže.[8]De ne bodo koker nih očuvi, ena pobeglyva inu nepokorna žlahta, ena žlahta, kir suiga serca prov ne postavi inu nee duh ne rovna zveistu z Bugom.

S 4 Ty

Bug vely te otroke vučiti te nega zapuvidi.Deut. 4, 6.496496■

5 Mz 4, 9;5 Mz 6, 20–25.

Zakai se prydiguie od Božyh dell inu pyše.

Num. 14.Deut. 1.Psal. 68.497497■

4 Mz 14, 2–3;5 Mz 1, 26–32;

Ps 68, 7–8.

296


[9]Ty otroci tiga Efraim, kir so z orožiem obličeni inu s teimi loki streilaio, so v tim čassu tiga boya bežali.[10]Oni nei so deržali tiga punta Božyga inu v nega postavi nei so hoteli hodyti.[11]Inu so pozabyli nega della inu nega čudessa, katera ie on nim iz-kazal.[12]On ie poleg nih očetov čudessa delal v ti Egyptovi deželi, v tim polei Zoan.[13]On ie rezdeilil narezan tu morie inu ie nee skuzi izpelal inu ie posta-vil to vodo koker eno kopo.[14]Inu on ie nee po dnevi vodil z anem oblako[m]C inu po noči z anem svitlim ognem.[15] On ie tu terdu kamenatu pečov ie v ti puščavi rezderl inu ie nee napuyl koker iz ene velike globokote. Inu

Štraifinga čez te, kir Boga ne slušaio.

Exzd.498 7, 8, 9, 10, 11.499

■498

Exod.

■499

2 Mz 7–11.

Exod. 13, 14.500 ■500

2 Mz 13–14.

Exod. 17. Num. 20.501 ■501

2 Mz 17, 6;4 Mz 20, 7–19.

297


[16]Inu on ie izpelal te poteke502 iz pečovia, de so vode tekle koker te velike reke.[17]Inu oni nei so nehali še več grešyti zubper nega inu so reser-dili tiga Vissokiga v ti pušcavi.503

[18]Inu so v nih serceh izkušali Boga, kadar so pegerovali špyžo po nih luštih.[19]Inu so zubper Boga govurili inu so diali: »Bo li mogel Bug naredyti eno myzo v ti pusčavi[?]C

[20]Pole: on ie to kamenato peč udaril inu so te vode vunkai tekle inu so te reke izvirale. Premore li on pag kruh dati inu perpraviti messu suimu folku[?]«C

[21]Kadar ie tu ta Gospud zaslyšal, ie on serdit ratal inu ta ogen se ie zažgal v tim Iacopu inu ta serd ie pryšal čez ta Izrael.[22]Zakai oni ne so verovali Bogu

S 5 inu

502■Corr.: potoke.

Boga tru/c/a-tiE velik greh.

503■

Pusčavi.

Num. 11.504504■4 Mz 11,

4–23,31–32.

Štraifinga čez te, kir Boga trucaio inu ne veruio.

298


inu ne so vupali na nega pomuč.[23]Inu on ie zapovedal ozgorai tim oblakom inu ie odperl te dau-ri tih nebess.[24]Inu ie pustil dežyti ta man na nee, de ta isti ieide, inu ie nim dal ta nebeški kruh.[25]Inu sledni človik ie ieidil ta an-gelski kruh inu ie nim poslal to špyžo po obilnosti.[26]On ie proč vzel na nebi ta gore-ni veiter inu ie ž nega močio ta iug napelal.[27]Inu ie dežil čez nee messu ko-ker prah inu ptyce koker peissek tiga moria.[28]Inu so padalle v sreidi nih campa, okuli nih šotorov.[29]De so yeli inu cilu syti bili inu ie nim nih lušt napolnil.[30]Oni nih lušta še ne so bili zgu-bili inu nih špyža ie še v nih vus-tih bila. Tedai

Exod. 16.Num. 11.505 ■505

2 Mz 16, 4,13–21;4 Mz 11, 7–9.

Ioh. 6.506 ■506

Jn 6, 31.

Exod. 17.Num. 11.507 ■507

2 Mz 16, 13;4 Mz 11, 31–32.

299


[31]Tedai ie ta serd Božy doli čez nee pryšal inu ie te debelake vmei nimi pomuril inu te ner bulše v tim Izraelu pobil.[32]Ampag čez le-tu vse so oni še več grešyli inu na nega čudessa ne so verovali.[33]Obtu ie te nee dni ličkai sturil inu ta nih leita so hytru minyla.[34]Kadar ie on nee moryl, taku so ga iskali inu so se spet vzgudo h Bugi obračovali.[35]Inu so zmislili, de Bug ie bil nih skala inu de Bug, ta Vissoki, ie nih odrešenik.[36]Oni so se k nemu ž nih vusti perlizovali inu ž nih iezykom so nemu lagali.[37]Nih serce pag nei bilu pruti ne-mu terdnu inu oni ne so bili zvi-sty na nega puntu.[38] Ampag on ie bil milostiv inu

ie nim

Velika nepokorsčina tih Iudov.

Hynavska pokura.Num. 14, 21.508508■

4 Mz 14, 1–4,28–35;4 Mz 21, 4–6.

300


ie nim nih hudube odpusčal, nih nei končal inu ie v tim veliku bil, de bi sui serd obernil inu de bi vsiga suiga serda ne obudil.[39]Zakai on ie zmislil, de so mes-su, en veiter, kir tiakai gre inu se nazai ne poverne.[40]Koku čestu so ga le reserdili v ti pusčavi inu rezdražyli v ti pusto bi.[41]Oni so se spet nazai obračovali inu Boga izkušali inu timu Sveti-mu tiga Izraela naprei pissali.[42]Oni nei so zmislili na nega ro-ko, ne tiga dne, na katerim ie on nee odrešil od tih souvra ž nikov.[43]Kir ie te suie caihne delal v tim Egyptu inu ta suia čudessa na tim polei Zoan.[44]Kadar ie nih vode na kry bil

preo-

Milost premaga to pravico inu ta serd Božy.Thren. 3.509 ■509

Žal 3, 31.

Psal. 103.510 ■510

Ps 103, 14–16.

Od le-tiga gos-tiga iudovskiga mermrane zubper Boga pyše Moyzes: Exod. 14, 15, 16, 17; Num. 11, 14, 16, 17, 20, 21.511 ■511

2 Mz 14, 10–12;2 Mz 15, 24;2 Mz 16, 2–3;2 Mz 17, 2–3;4 Mz 11, 4–6;4 Mz 14, 1–4;4 Mz 16, 1–5;4 Mz 17, 12–13;4 Mz 20, 1–5;4 Mz 21, 4–5.

301


preobernil inu nih potoke, de nih ne so mogli pyti.[45]On ie vmei nee bil poslal vse žlaht muhe, de so nee ieile, inu žabe, kir so nee končovale.[46]Inu on ie nih sad bil dal tim gossenicom inu nih dellu tim kobylicom.[47]On ie nih vinograde pobil s to točo inu nih molynovska drevya s to slano.[48]On ie nih žyvino s to točo kon-čal inu nih kardela s teim treis-kom.[49]On ie vmei nee v tim nega zlobnim serdu, nevoli inu v ne-milosti te hude angele poslal; ty so nim vse zlu nalagali.[50]On ie timu suimu serdu pot stu-ril inu nih dušom pred to smertio nei zanessil inu nih ži vyno ie s to kugo umuril.

On

Čudessa inu štraifinge tih Egyptariev.Exod. 7, 8, 9, 10, 12.512512■

2 Mz 7–12.

Exod. 10.513513■2 Mz 10, 4–15.

Exod. 9.514514■2 Mz 9, 17–25.

Exod. 9.515515■2 Mz 9, 3–7.

302


[51]On ie v tim Egyptu vse pervoro-yenike pobil, te perve erbyče v tih uttah Cam.517

[52]Inu ie čez pelal sui folk koker te ovce inu ie nee izpreimil v ti pusča-vi koker enu kardelu.[53]Inu on ie nee žihru izpreimil, de se ne so bali, ampag nih souvraž nike ie tu morie pokryllu.[54]Inu on ie nee perpelal na te kra-ye tu suie svetusti, k le-timu hrybu, kateriga ie ta nega desnica dobyla.[55]Inu ie pred nimi te ayde izze-gnal inu ie nim to erbsčino s to žnuro rezdeilil inu ie to izraelsko žlahto v nih utte postavil.[56]Ampag oni so izkusovali inu serdili Boha, tiga Vissokiga, inu nega pryčonana519 ne so deržali.[57]Oni so se nazai obernyli inu so

odsto-

Exod. 11, 12.516

■516

2 Mz 11, 4–7;2 Mz 12, 29–30.

■517

Ham.

Od vseh nim sturienih dobrut v ti pusčavi beryteNum. 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 31, 32 inu te buqve tiga Iozua vse.518 ■518

4 Mz 21–27; 31–32;Joz 1–24.

Velike grehe so ty nehvaležni Iudi v ti ob-lubleni deželi dopernašali. ■519

Pryčovana.

303


odstopyli koker nih očuvi, oni so koker en falš lok falili.[58]Oni so ga ž nih gorami reserdili inu ž nih malyki rezdražyli.[59]Inu kadar ie Bug le-tu slyšal, se ie sylnu reserdil inu ie tiga Izraela sylnu zavergal.[60]Inu ie to utto v ti Silo zapustil, to utto, gdi ie vmei ludmi pre-byval.[61]Inu ie to suio muč dal v to iečo inu tu suie gospostvu v te roke tih suih souvražnikov.[62]Inu ie ta sui folk dal pot da522 meč inu ie od serda gorel čez to suio erbsčino.[63]Nih mlade iunake ie ta ogen snil inu nih dečle se ne so omožyle.[64]Nih fari so do meča pali inu nih vduve ne so oplakane.

Inu

Hab. 7.520520■Hab 2, 18–19.

Le-te štraifinge so po redu zapisane v tih buqvah Iudicum & 1. Reg. 1, 4.521521■

Sod in 1 Sam 1; 4.

Božye vunane službe prez pokure inu vere ništer ne velaio.

522■Pod ta.

304


[65]Inu ta Gospud se ie koker en zaspan gori obudil, koker en mo-čan iunak, kir ie od vina vessel.[66]Inu on ie te suie souvražnike udaril na nih zadnie inu ie nim enu večno sramoto nalužil.[67]Inu on ie to utto tiga Iožefa zavergal inu to žlahto Efraim nei izvolil.[68]Temuč on ie izvolil to žlahto tiga Iuda, ta hryb Sion, kateriga on lubi.[69]Inu ie zazydal to suio svetyno koker eno vissoko brambo, koker eno deželo, kir ima vekoma terd-na ostati.[70]Inu ie tiga Davida, suiga hlap-ca, izvolil inu ga ie od tih ovčih štal proč vzel.[71]Kadar ie za temi breyami ovca-mi hodil, ga ie odpelal, de ta nega folk Iacob passe inu ta Izrael, to nega erbsčino. Inu

Bug vselei na koncu te hude, nai si nim en čas zanaša, groznu straifa. 1. Reg. 5 inu 6.523 ■523

1 Sam 5, 1–12;1 Sam 6, 1–6.

Gen. 49.Psal. 137.524 ■524

1 Mz 49, 8–10;Ps 137, 6.

2. Reg. 6.3. Reg. 6, 7, 8.525 ■525

2 Sam 6;1 Kr 6–8.

/1./E Reg. 16, 17.526 ■526

1 Sam 16, 11–13;1 Sam 17, 34.

305


[72]Inu on ie nee passel zo vso zveis čino tiga serca inu on ie nee vodil s to modrustio suih rok.

TA LXXIX. PSALM.

Ta stara izraelska cerkov toži čez Caldeerie oli Babilonerie inu čez Anti-ocha tyranna. Inu ta sadašna kersčan-ska cerkov čez Turke, papežnike, čez Anticristusove hlapce, cardinale, škoffe, farrye inu menihe, kir te prave cerqve inu gmaine Božye, te dobre šule, zvei-ste vučenike inu šulmoistre, v katerih inu skuzi katere se prov prydiguie, vuči, služi Bogu inu moli, doli tarro, šturaio, pregano, love inu moree. De nim Bug za volo suiga imena, časty inu hvale inu za volo tih vernih prošne inu nedolžno-sti pomaga iz nih težkih nadlug. Inu de te hude nevernike štraifa. Zatu oblubio Boga vedan inu vekoma hvalyti.

T En

306

t a l x x i x . p s a l / m / .

[1]En psalm Assaf/ov/.

Deus, venerunt gentes &c.527

O,Bug, ty aydi so čez tuio erbs-čino prišli inu so tui tempel

omadeželi inu iz tiga Ieruzalema en kup kamena sturili.[2]Oni so ta trupla tuih hlapcev da-li ieisti tim ptycom tih nebess inu tu messu tuih svetnikov tei zviryni te dežele.[3]Oni so nih kry prelyli okuli Ieru-zalema koker to vodo inu nikogar nei, kir bi nee pocopal.[4]Mi smo našim sossedom enu za-šmaane ratali, en špot inu smeih tim, kir so okuli nas.[5]Koku dolgu, Gospud[?]C Hočes li se serdyti vekoma[?]C Bo li tedai tui ayffer gorel koker en ogen[?]C

Vly

■527

Deus, venerunt gentes in hæreditatem tuam.Bog, prišli so pogani v tvojo dediščino.

Toži, kir ie Božya čast inu služba zatrena inu ty pravi vučeniki pobyeni.2. Para. 30.Iere. 15, 16, 34.528 ■528

2 Krn 30;Jer 15, 3;Jer 16, 4;Jer 34, 20.

/1/.E Macha. 7.529 ■529

1 Mkb 7, 17.

Psal. 30.530 ■530

Ps 30, 5.

Prossio za odpustig, de nim pomaga, nevernike štraifa.

307

t a l x x i x . p s a l / m / .

[6]Vly tui serd na te ayde, kir tebe ne znaio, inu na ta kralevstva, kir na tuie ime ne klyčeio.[7]Zakai oni so tiga Iacopa požerli inu tu nega prebivališče opustili.[8]Ne spomisli na naše stare hudube inu prydi nom skorai s tuio milost-io naprei, zakai mi smo cilu tenki ratali.[9]Pomagai nom ti, Bug, naš po-močnik, za volo te česty tuiga ime-na; odreši nas inu nom odpusti na-še grehe za volo tuiga imena.[10]Zakai pustiš tim aydom govoriti: »Kei ie tedai nih Bug[?]«C Pusti vmei teimi aydi pred našimi očy bi-ti tu meščene te kry tuih hlapcev, kir ie prelyta.

T 2 Pusti

Iere. /30/.E531531■Jer 30, 16.

Cerkov bo zavolo grehov z nadlugo obdana.Psal. 25.Isa. 64.532532

Ps 25, 6–7;Iz 64, 9.

Verni v nad-lugah hote le to čast Božyo ohraniti.

Prossio, de izkaže, de suio cerkov inu verne brani.Psal. 115.Ioel 2.533533■

Ps 115, 2;Jl 2, 17.

308

t a l x x i x . p s a l / m / .

[11]Pusti pred te pryti tu vzdihane tih ietnikov, po tei močy tuie ro-ke ohrani te otroke te smer ti.[12]Inu poverni našim sos sedo[m]C

sedemkrat v nih nederie nih šma-ane, s katerim so tebe, Gospud, šmaali.[13]Mi pag, tui folk inu ovce tuie paše, hočmo tebe čestyti vekoma inu tuio hvalo od žlahte do žlah-te oznanovati.

TA LXXX. PSALM.

Ty verni, ta cerkov molio čez nih sosed-ne souvražnike, kir blizi, okuli nih inu vmei nimi prebyvaio, vse hudu inu zlu začeno, to cerkov, to pravo vero, ta pra-vi vuk inu te prave Božye službe rez-diraio inu doli tarro, koker so zdai okuli nas inu vmei nami ty Turki, papež niki, kecary inu hudi ludy.

Enu

309

t a l x x x . p s a l / m / .

[1]Enu pryčovane od te lilie inuen psalm Asaffov k na-

preipetyu.

Q ui regis Israel &c.534

TI, kir passeš ta Izrael, poslu-šai! Kir vodiš koker te ovce

tiga Iožeffa, kir sidiš na tim ke-rubin, izkažy se![3]Obudi tuio muč pred Efraim, Beniamin inu Manassem inu pridi nom h pomočain.[4]O, Bug, oberni nas inu pokaži nom tuie oblyčie, taku bomo ohraneni.[5]O, Gospud Bug te voiske, koku dolgu se hočeš serdyti čez to molytvo tuih ludy[?]C

[6]Ti nee špyžaš s teim selznim kruhom inu nee napaiaš s teimi selzami s to veliko mero.

T 3 Ti

534■Qui regis Israel,

intende.Ti, ki paseš Izrael,

prisluhni. Gledaioč na oblubo Božyo moli.

Le-ty vyudi so blyzi arke bili. Num. 11.535535■

4 Mz 6, 25.

Summa vsiga psalma: Bug ie čez vse močan.

Pravi od nadlug.

310

t a l x x x . p s a l m .

[7]Ti si nas postavil k ani zdražbi našim sossedom inu naši souvraž-niki se nom špotaio.[8]O, Bug te voiske, oberni nas inu pokaži nom tuie oblyčie, taku bo-mo ohraneni.[9]Ti si en vinograd iz Egipta per-nessil, te ayde si pregnal inu si ga zasadil.[10]Ti si pred nimi potrebil, ti si ga pustil okoreneti inu on ie to de-želo napolnil.[11]Te gorree so bile ž nega senco pokryvene inu tu nega veye koker tu Božye cedersku drevye.[12]Ti si nega mladyce iztegnil do muria inu nega odrašelke noter do te reke.[13]Zakai si tedai nega plut rez-derl[,]C de nega tergaio vsi, kir mumu gredo?[14]Ta div y prešič iz gozda ga

ie

Psal 43, 79.536 ■536

Ps 44, 14–15;Ps 79, 4.

Iz serca druguč moli.

Vinograd:Esai. 5,Math. 21.537

Cerkov ie poprei lepa, brumna, široka bila. Isa. 5.Math. 21.538

■537, 538

Iz 5, 1–7;Mt 21, 33–41.

Psal. 72.539 ■539

Ps 72, 8.

Cerkov se zdai rezdyra inu tare od zvyrine – od Turkov inu od papežnikov.

311

t a l x x x . p s a l / m / .

ie cylu preril inu te divye zviryne so ga popasle.[15]O, Gospud te voiske, oberni sse spet, pogledai doli iz nebes inu gledai inu obišči spet le-ta vino-grad.[16]Inu na ta pelcar, kateriga ie tu-ia desnica zazydala, inu gledai doli čez tiga synu, kateriga si ti tebe terdniga sturil.[17]On ie z ognom sežgan inu isse-kan; od svara tuiga obličia konec vzamo.[18]Derži tuio540 roke čez tiga mo-ža tuie desnice inu čez synu tiga človeka, kateriga si ti tebi terdni-ga sturil.[19]Inu mi ne hočmo od tebe bei-žati, ti nas boš žive sturil inu mi bomo na tuie ime klicali.[20]O, Gospud Bug te voiske, ober-

T 4 ni

Prossi za cerkov, kir ie iz Iudov inu ay-dov zbrana.

Syn – tu ie ta cerkov.

Prošna,hvala.

540Tuie.

312

t a l x x x . p s a l m .

ni nas, pokaiži541 nom tuie oblič-ie, taku bomo ohraneni.

TA LXXXI. PSALM.

Opomina vse ludy, de le timu Bogu imaio služyti inu ga slušati, kateri se ie s to suio risnično bessedo, z dobruto inu z velikimi caihni rezodil inu dal na zna-ne, koker nekadai tei stari cerqvi, kir ie no gar čudnu s to suio sylno roko iz Egip-ta izpelal. Inu kir ie potle suiga Synu poslal k no[m]C na ta sveit inu S. Duha. Za teim sam Bug vely vsem vernim, de le nemu samimu imaio verovati inu biti pokorni. Aku tu deio, nim bo dobru, aku nekar, taku bodo od nih souvražnik-ov zatreni. Le-ta psalm so ty Iudi ob mlayu vsakiga meisca inu ob iessenskim prazniku peili.

[1]En psalm Asaffov k naprei-petyu na gititu.

Exultate

■541

Pokaži.

313

t a l x x x i . p s a l / m / .

Exultate Deo adiutori nostro &c.542

PUite vesselu Bogu, kir ie ta naša muč, vukaite timu Bogu

tiga Iacopa.[3]Vzamite te psalme inu daite sem ta boben, te arffe leipiga glassa sred s teim psalteriem.[4]Trobentaite s to trobento na novim mescu, na tim odločenim dnevi našiga praznika.[5]Zakai tu ie ena navada v tim Izraelu inu ena pravda tiga Boga Iacopa.[6]On ie le-tu k animu pryčovanu v tim Ioseffu postavil, kadar ie vlekil iz Egipta, gdi ie en iezik sli-šal, kateriga nei zastopil:[7]»Iest sem nih ramo od butore odrešil inu nih roke so od tih lu-nic proste ratale. [8]Ti si v nadlugi na me klycal inu

T 5 iest

542■Vriskajte Bogu,

našemu pomočniku.

Ob prazniku se ima Bug hvalyti.

Na šotorovim prazniku.

Levit. 23.543543■3 Mz 23, 24.

Bug opanaša nim nih ne-hvalo.

Exod. 9, 19, /20/.E544

544■2 Mz 9, 28;

2 Mz 19, 16–19;2 Mz 20, 18.

314

t a l x x x i . p s a l / m / .

iest sem tebe odrešil, iest sem te-bi odguvoril skrivaie v tim gar-menu inu iest sem tebe izkusil per tei vodi tiga zubpergovoriena. Ssla.547

[9]Poslušai, ti mui folk, iest hočo pryčati na tebi, Izrael, aku boš mene poslušal.[10]Vmei tebo ne bo oben ptui bug inu ti ne boš molil eniga nezna-niga boga.[11]Iest sem tui Gospud Bug, kir sem tebe izpelal iz te Egyptove dežele; odpri šyroku tuia vusta inu iest hočo nee napolniti.[12]Ampag mui folk nei poslušal muie štyme inu ta Izrael nei me-ne hotel.[13]Obtu sem nee pustil v ti ter-dusti nih serca, de so hodili po tim, kar so sami zhnešli.549

[14]O, de bi ta mui folk mene pos-lušal

Bng545 z garmenem v Egypti, na gor-ri se ie izkazal, de ie vpryčo.Exod. 2, 3.Num. 20.Exod. 17.546

■545

Bug.

■546

2 Mz 2, 23–25; 3, 2–22; 4 Mz 20, 1–13; 2 Mz 17, 1–7; 2; 3; 17; 4 Mz 20.■547

Sela.Opomina, de derže to Pervo zapuvid.Exod. 20.548

Exod. 20.Deut. 4, 5.548 ■548

2 Mz 20, 2–3;5 Mz 4, 15–19;5 Mz 5, 7–9.

Bug da tim ver-nim, kar žele.

Toži čez ne-verne.

Te neverne štraifa.2. Thes. 2.Isa. 65.Rom. 8.Math. 23.Deut. 31.Baruh 3.550

■550

2 Tes 2, 8;Iz 65, 11–12;Rim 8, 6;Mt 23, 35;5 Mz 31, 16–18, 29;Bar 3, 8.

■549

Znešli.

315

t a l x x x i . p s a l / m / .

lušal inu ta Izrael po muih potih hodil.[15]Koku hytru bi hotel nih sou-vražnike pohlevne sturiti inu zub per te, kir nee režaluio, muio roko oberniti.[16]Ty, kir tiga Gospudi souvražo, moraio nemu lagati inu nih čas bi terpil vekoma.[17]Inu on bi nee špyžal s to ner-bulšo pšenico inu s teim medum iz tiga pečovia napytal.«

TA LXXXII. PSAL/M/.

Sveti Duh svary vso žlaht hudo, ne-zastopno, Boga neboyečo, krivo gospos-čino, kir prov ne sodio, te boge syrote, vduve inu preproste ludy ne branio. Tim istim prity, de nih oblast bo kratku terpela, hud konec vzamo, s to smert-io umerio. Na koncu prossi, de Bug sam čez te boge inu revne gospodue.

Le-tiga

Toži koker en oča; bi rad nee k sebi obernil.

Neverniki v nadlugah se perlizuio h Bugi, verni vse-lei obstoye inu se nim dobru godi.Psal. 18, 66, 37.Deut. 32.551551■

Ps 18, 41;Ps 66, 18;

Ps 37, 9–11;5 Mz 32, 13.

316

t a l x x x i i . p s a l / m / .

Le-tiga svara se ima bati sledna gosposči-na, pravico terdyti, brumne myriti, te hude štraifati. Inu ty, katerim se syla inu krivina godi, se imaio tukai troštati, de Bug na nee gleda, skerbi inu per pravim čassu bo nim iz nih nadlug pomagal.

[1]En psalm Asafov.

Deus stetit in synagoga Dei &c.552

BUg stoy v ti gmaini Božy, on ie rihtar vmei teimi boguvi:

[2]»Koku dolgu hočte vi krivu sodyti inu gledati na tu oblyčie tih nevernikov[?]C Sela.[3]Sodyte prov timu bozimu inu tei syroti, timu revnimu inu po-trebnimu pomagaite h ti pravdi.[4]Branyte tiga boziga inu potreb-niga inu odrešyte ga iz roke tiga nevernika.«

Oli

■552

Bog vstane v zboru Božjem.

Bug gleda vedan na gosposčino inu na to gmaino.

Svary te tyran-ne.Mich. 3.553 ■553

Mih 3, 1–4.

Kai ima gosposčina diati.Esa. 1.Psal. 72.554 ■554

Iz 1, 16–17;Ps 72, 1–2,4.

317

t a l x x x i i . p s a l / m / .

[5]Oli oni ne znaio inu ništer ne zastopio, oni v temmi hodio, ob-tu vsi grunti te zemle se gibleo.[6]Iest sem ia govuril: »Vi ste bo-guvi inu vsi vi ste otroci tiga Vis-sokiga.[7] Ampag vi vinir umeriete koker ty ludye inu koker eden iz tih vyud ov vi padete.«[8]Bug, vstani gori, sodi to deželo, zakai ti si erbič čez vse ludy.

TA LXXXIII. PSAL/M/.

Ena molytov te stare izraelske cerqve zubper te nee sosedne souvražnike, koker so tedai ty Filistary, Syrari, Moabitary inu Edomitary &c.557 bili. Le-to molytov mi, sadašni kersčeniki, moremo molyti zubper te Turke, papežnike, kecarie, ro-tirarie inu sectirarie, zubper vse Anti-christove hlapce, kir vmei nami inu

okuli

Kriva gosposčina ne zna Boga ne sebe, obtu dežele pogino.Pryti gosposčini.Exod. 22.Ioh. 10.555555■

2 Mz 22, 21–24;Jn 10, 34.

Prošna za syrote.Psal. 2.556556■

Ps 2, 7–8.

557■Filistejci;

Asirci;Moábci;Edómci.

318

t a l x x x i i i . p s a l / m / .

okuli nas povsod prebyvaio, nas souvraž-io, vedan mislio, svetuio, voisko zbyraio inu krege začeno, koku bi nas, boge, te stare, prave vere kersčenike mogli za-treti inu cilu pogubyti. Takim tukai ty verni prossio inu prerokuio, de na koncu, h puslednimu inu na sodni dan v špotu inu v sramoti ostano, bodo zatreni inu hud konec vzamo.

[1]Ena psalmova peisantiga Asaffa.

Deus, ne taceas &c.558

O,Bug, ne molči inu ne bodi taku tyh inu, o, Bug, ne

počyvai taku.[3]Zakai pole: tuy souvražniki dyviaio inu ty, kir tebe souvražio, gori to glavo vzdiguio.[4]Oni zubper tui folk se kunštnu svetuio inu oni imaio en svit

zubper

■558

Bog, ne molči.

Prossio, de cerkov brani.Psal. 2.559 ■559

Ps 2, 4–5.

Ty verni so neznani inu skrivni

319


zubper te tuie skrivne.[5]Oni so diali: »Pridyte, na ie končamo, de ne bodo več ludie inu de se tu ime Izrael ne bo več spumnilu!«[6]Zakai oni so se iz serca vmei sa-bo zglihali inu en punt zubper te naredili.[7]Ty šotori tih Edomiteriev inu Izamaeliteriev, tih Moabiteriev inu Agariteriev.[8]Ty Gebalitery, Amonitery inu Amalekitery, ty Filistery561 sred s teimi, kir so v Tyru.[9]Assur562 se ie tudi k nim perdru-žil, oni pomagaio tim otrokom Lotovim. Sela.[10]Sturi nim koker tim Madiani-teriem inu Sisaru, koker Iabinu

na tim potoku Kison.564 [11]Kir so pogubleni na Endoru inu so k animu blatu te zemle ratali.

Sturi

tim ne-vernikom. 1. Iohan. 3.56o560■

1 Jn 3, 1.

Ty souvražniki tih vernih so kunštni, so si glih, močni inu veliku.

561■Izmaelci; Hagárovci;

Gebál; Amón; Amálek.

Lotovi synuvi.Gen. 19.563

563■1 Mz 19, 30–38.

558■Asúr.

Prerokuie, koku tim hudim souvražnikom te cerqve puide.Iud. 4, 6, 7, 8.565

565■Sod 4, 21;

Sod 6, 7–7, 25;Sod 8, 16–17.

564■Midján; Siserá;

Jabín; Kišón.

320


[12]Sturi nih vyude koker Oreba inu Zeba inu nih vyude vse koker Zebaha inu Zalmuna.566

[13]Kir so diali: »Mi hočmo pre-byvališča Božya possesti.«[14]O, Bug mui, sturi nee koker en vehar inu koker eno byl pred veit-rom.[15]Koker en ogen, kir ta gozd se-žge, inu koker en plamen, kir te goree zažiga.[16]Taku preganai ti nee s tuio to-čo inu s tuim vehrom ti nee pre-straši.[17]Sturi nih oblyčia polne sramo-te, de po tuim imeni, Gospud, vprašati moreio.[18]Oni se moraio sramovati inu biti prestrašeni vselei inu vekoma inu biti zašpotovani inu hud ko-nec vzeti.[19]Inu tedai bodo spoznali, de ie

tebi

O, Criste, zaterri Turke inu papežnike, koker si le-te ludy nakadai bil zaterl!Iud. 6, 7, 8.567

■567

Sod 6;Sod 7, 25;Sod 8, 21.

■566

Zebah; Calmuná.

Psal. 1.568 ■568

Ps 1, 4.

Turšku kralevstvu se ima rezdiati; dva deila se vmei sebo pobieta, trety h keršanstvu stopi.

Za čes volo ta cerkov nee souvražnikom taku hudu moli.

Pryd, kir iz štraifinge pryde.

321

t a l x x x i i i i . p s a l / m / .

tebi Gospud ime inu de si ti sam ta Vissoki po vsim sveitu.

TA LXXXIIII. PSAL/M/.

Ena vissoka inu sylna hvala te prave cerqve inu šlužbe Božye. Inu koku ie ta ner bulši inu srečniši reič na tim svei-tu biti per pravih prydigah inu Božyh šlužbah. Zakai v taki cerqvi ta človik od dan do dne v Božyh ričeh, v ti veri vučeneši, terdneši, brumniši inu per-naredniši h timu večnimu lebnu, en pravi, živi vud inu en purgar te cerqve Božye rata.

[1]En psalm tih Koravih otrukna tim gititu, k naprei-

petyu.

Q uam dilecta tabernacula tua, Domine &c.

569

O,Gospud te voiske, koku lu-beznyva so ta tuia preby va-

lišča. V Muia

569■Kako ljuba so

prebivališča tvoja, Gospod.

Žely per pravih sluzbah570 Božyh biti.

570■Službah.

322

t a l x x x i i i i . p s a l / m / .

[3]Muia duša pegeruie inu sylnu žely po tih vežah tiga Gospudi, muie serce inu muie messu se vesseli h timu žyvimu Bogu.[4]Zakai ta vrabec naide to hyšo inu ta lastovica sebi gnezdu, gdi suie mlade položi, tuie altarie, Gospud te voiske, ti mui kral inu bug mui.[5]Dobru ie tim, kir v tui hyši pre-byvaio: oni tebe vedan hvalio.[6]Dobru ie tim človekom, katerih muč ie v tebi, inu ty, kir iz serca po tebi hodio.[7]Kateri skuzi ta solzni dul hodio inu vundukai studence delaio inu ty vučenyki bodo z velykim že-gnom kronani.[8]Oni od ene močy do druge gre-do; ta Bug tih bogov se bo v timu Sionu vidil.

O, Bug

Cerkov ie ko-ker enu gneiz-du, z/a/kaiE ona /v/E sebi ml/a/deE verne koy inu redy.

Dobru ie vedan per Božyh sluz-bah571 biti. ■571

Službah.

Prydigary so bozi, oli veicku572 blagu dile.

■572

Veičnu.

Verni služyti Bogu ne so liny.

323

t a l x x x v . p s a l / m / .

[9]O, Bug inu Gospud te voiske, uslyši muio prošno, zastopi, ti, Bug Iacopov. Sela.[10]Ti Bug, naš sčyt, pogledai vsai, rezgledai tu oblyčie tuiga žalba-niga![11]Zakai v tuih vežah ie bulše en dan biti koker sice tavžent, iest hočo raiši per pragu biti v ti hyši muiga Boga koker dolgu prebyva-ti v tih šotorih tih nevernikov.[12]Zakai ta Gospud Bug ie tu son-ce inu ta sčyt, ta Gospud daie gnado inu čast, on ne odpovei dob ri ga tim, kir v ti nedolžnosti hodio.[13]O, Bug te voiske, dobru ie timu človeku, kateri se na te zanesse.

TA LXXXV. PSAL/M/.

Ena gmain molytov: v ti vsiV 2 verni

Prossi za cerkov inu vučenike

Hvali to pravo cerkov.

Cerkov ie boga, Bug no trošta, brani, česty.

324

t a l x x x v . p s a l / m / .

verni prossio, de Bug nim koker nekadai tim očakom nih grehe odpusti inu za-krye inu de nim prave vučenike, prave Božye službe, dobro gosposčino, myr, ro-dovyto zemlo, kateru vse so oni za volo nih grehov zgubili. V nim ie tudi enu prerokovane od Cristuseviga kralevstva, v katerim se bode vsem, kir pokuro deio, od norskih, malykovskih službi stop-io, daialu myr inu večna dobruta. Ta stara cerkov v ti babiloniški ieči ie taku molyla, de ni iz te ieče pomaga. Inu per tim prerokuie, de bo ni pomagal. Zdai pag moli, de Cristus nas reši od grehov inu od te paklenske voze inu nim da ta večni myr.

[1]En psalm k napreipetyu tih otruk Koravih.

Benedixisti, Domine, terram tuam &c.573

Gospud,

■573

Blagohoten, Gospod, si bil deželi svoji.

325

t a l x x x v . p s a l / m / .

GOspud, ti si tuy deželi milo-stiv bil inu si to iečo tiga Ia-

copa spet nazai perpelal.[3]Ti si tih ludy hudubo odpustil inu si nih grehe vse zakril. Sela.[4]Ti si vus tui serd notri zaderžal inu ti si se od zlobena tuiga serda obernil.[5]O, Bug našiga ohranena, ober-ni nas inu pusti doli tuio nemi-lost pruti nom.[6]Hočeš li se tedai vekoma čez nas serdyti[?]C Inu tui serd od ene žlahte do druge iztegnyti[?]C

[7]Ne hočeš li se spet oberniti inu nas oživyti[,]C de se tui folk v te bi zvesseli?[8] O, Gospud, izkaži nom tuio dob ruto inu obdeli nas s tuiem ohranenem.[9]Iest slišim, kai Gospud Bug go-vori, zakai on bo suimu folku

V 3 inu

O, Bug, ti si nakadei tuim lude[m]C mi-lostiv bil, bodi še zdai taku!

De se mi h tebi inu ti k nom oberneš.Psal. 80.574574■

Ps 80, 5.

Prerokuie:Bug ie nemu od Cristusa inu kakovo dobruto bo tim vernim Cristus dilil, rezodil inu povedal.

326

t a l x x x v . p s a l / m / .

inu tim suim vetnikom ta myr oblubil inu on se ne bode več obračal h ti norrosti.[10]Onu ie vsai tu nega ohranene blizi tih, kir se nega boye, de ta čast v ti naši deželi prebyva.[11]Dobruta inu zveisčina bodo eno drugo srečale, pravica inu myr se bodo vmei sebo pušovale.576

[12]Ta zveisčina bode iz zemle ras-la inu ta pravica bode dole iz ne-bess gledala.[13]Inu ta Gospud bo tu dobru dal inu ta naša dežela bo sui saad per-nesla.[14]Ta pravica puide pred nim inu on se bo na ta pot perpravil.

TA LXXXVI. PSAL/M/.

Cristuseva, te cerqve inu vsakiga ver-niga suseb ena serčna, goreča inu an-

doht-

Gdi se Bug boy, prov veruie, vundu ie gnada, myr inu vse dobru, v cerqvi inu v komuni.Esai. 46.Philip. 4.Heb. 10.Isa. 61.575 ■575

Iz 45, 8;Fil 5, 7–8;Heb 10;Iz 61, 11.

■576

Kušovale.

Ioh. 15.577 ■577

Jn 15, 1–6.

Od Cristuse-viga pryhoda na ta sveit govori.Esa. 35.578 ■578

Iz 35, 3–6.

327

t a l x x x v i . p s a l / m / .

dohtliva molytov, de Bug nee reši iz nad lug inu obaruie pred hudimi, sylni-mi souvražniki inu de nee trošta v nih žalosti inu de nee vuči po nega voli se deržati inn579 de nee obaruie čudnu, de ty ludie bodo se čudili inu rekli: Nih Bug inu vera ie prov. Per tim uržahe, zakai Bug nee ima uslyšati, naprei sta-vio; nerpoprei za volo, kir so v nadlu-gah, bozi, svety, Bogu luby, kir v Buga vupaio inu na nega klyčeio. Potle, kir ie Bug po naturi dober, milosliv580 inu kir rad tih vernih prošne uliši.581 Raven tiga oblubuio povsod zatu Boga hvalyti.

[1]Ena molytov Davidova.

Inclina, Domine, aurem tuam &c.582

GOspud, nakloni tuia vušessa inu uslyši ti mene, zakai iest

sem v nadlugi inu bog.[2]Ohrani ti muio dušo, zakai

V 4 iest

579■Inu.

580■Milostiv.

581■Usliši.

582■Nagni, Gospod,

uho svoje.

Prossi, de tim revnim pomaga.

328

t a l x x x v i . p s a l / m / .

iest sem svet; pomagai, Bug, tui-mu hlapcu, kir se na te zanesse.[3]Gospud, bodi meni milostiv, zakai iest ta celi dan h tebi vpy-e[m].C

[4]Obesseli to dušo tuiga hlapca, zakai iest to muio missal h tebi vzdiguiem.[5]Zakai ti, Gospud, si dober inu milostiv inu velike dobrute vsem, kir na te klyčeio.[6]Zastopi ti, Gospud, to muio molytov, merkai na to štymo te muie prošne.[7]V ti nadlugi iest na te klyčem, zakai ti mene uslišiš.[8]O, Gospud, tuie glyhe nei vmei boguvih inu obeniga nei, kir bi tu, kar ti, sturil.[9]Vsi aydi, katere si ti sturil, pry-do inu bodo tebe molyli inu tuie ime, Gospud, čestyli.[10]Zakai ti si velik inu čudessa de-laš, ti si sam Bug. de

Zagvišuie to prošno z Božyo mylostio.

Psal. 34.Ioel 2.583 ■583

Ps 34, 5–7;Jl 2, 18.

Praviga Boga čez vse ričy vzdiguie.Prerokuie, de aydi bodo kersčeniki.

329

t a l x x x v i . p s a l / m / .

[11]Gospud, vuči ti mene tui pot, de hodim po risnici tuy, obderži muie serce per tim enim, de se boy tuiga imena.[12]Iest hočo hvalyti tebe, mui Gos pud Bug, s celim muim ser-ce[m]C inu tuie ime hočo čestyti vekoma.[13]Zakai tuia dobruta ie velika čez me inu ti si to muio dušo izderl iz tiga globokiga pekla.[14]Bug, ti offertni zubper me gori vsta ieio inu tu ka rdelu ti h tyran[n]ovC iščeio muio dušo inu tebe pred očyma nemaio.[15]Inu ti, Gospud Bug, si milostiv inu gnadliv, kassa[n]C h timu ser-du inu velike dobrute inu zveisči-ne.[16]Oberni se k meni inu bodi me-ni milostiv, terdi tuiga hlapca s tuio močio inu pomagai timu sy-nu tuie dekle.

V 5 Sturi

Prossi, de ga z bessedo, S. Duhum regira, vero, vupane, pokorsčino v nim naredi.

Toži čez souvražnike.

Spet moli.Exod. 34.Psal. 145.584584■

2 Mz 34, 6;Ps 145, 8.

Vsiga psalma prošna inu maninga.

330

t a l x x x v i i . p s a l / m / .

[17]Sturi en caihen na meni, de me-ni dobru bode, de vidio, kir mene souvražio, inu de bodo zasramo-vani zatu, kir si ti, Gospud, meni pomagal inu mene potroštal.

TA LXXXVII. PSAL/M/.

Ena hvala tiga meista inu templa ie-rozolimiskiga za volo, kir so tedai v nim ti pravi, verni, dobri ludy bili inu zatu od Buga lubleni inu kir so se v nim od Buga čudne ričy govurile inu godyle. Po-leg tiga ie enu pretokovane585 od te nove cerqve kersčanske, de v ti isti bo vselei ta pravi grunt te vere, de v ti isti bo Cristu-sev, tih prerokov inu jogrov vuk inu pysmu prydigan inu po vsim sveitu rez-glašen. Inu de v ti cerqvi vsi žlaht ludy skuzi to prydigo tiga evangelia, zacra-mente inu vero bodo v ti nih pameti inu zastopnosti druguč royeni inu ponovle-ni.

Ena

■585

Prerokovane.

331

t a l x x x v i i . p s a l / m / .

[1]Ena psalmova peisan tih Ko-ravih otruk.

Fundamenta eius in montibus sanctis &c.586

ONu ie terdnu gruntanu na tih svetih gorah.

[2]Ta Gospud lubi ta sionska vrata čez vsa prebyvalisča Iacopova.[3]Hvaležne peismi bodo govorie-ne od tebe, tu meistu Božye. Sela.[4]Iest hočo zmisliti na Raaba inu Babilono,588 kir ne znaio, potle Filistary inu Tyrari s teimi mo-ruvi bodo undukai royeni.[5]Inu od Siona se bo govurilu: »Ta inu ta mož ie v ni royen inu de ner ta Vissokeši ie no gori zazydal.«[6] Ta Gospud bo pustil v vseh žlaht iezykih prydigati, de tudi

iz tih

586■Na svetih gorah stoji

njegova ustanova.

Cerkov bo ohranena inu lublena od Buga za volo, kir se v ni ta evangeli pry-diguie. Psal. 48, 125.Psal. 78, 68.Psal. 46, 48.587

587■Ps 48, 2;

Ps 125, 1–2;Ps 78, 7;Ps 68, 5;Ps 46, 2.

Cerkov ie zbrana od vseh žlaht ludy.588■

Rahab;Babilon.

Du, koku se ta cerkov zyda.

332

t a l x x x v i i i . p s a l / m / .

iz tih nakateri bodo royeni. Sela.[7]Inu ti pevci, kir na rayu bodo, ty isti vsi bodo eden za drugim v tebi peili.

TA LXXXVIII. PSAL/M/.

Tu ie ena molytov Cristuseva v tim vertu inu visseioč na cryžu inu vseh vernih na smerti inu v težkih noternih izkušnavah ležoč, kir počutio v nih vei-sti ta grozzovit serd Božy zubper ta greh inu ta betež inu serd te smerti inu tiga pekla. Kateri serd inu strah David, Cristus, Paulus tukai imenuio temma, globokota, ieča, grob, iama, smert, pekal, Zludiev angel oli sel inu en kollec tiga tellessa, 2. Cor. 12,589 na kateri ie Paulus nataknen bil. Zakai tak serd Božy inu strah v ti veisti inu iz notra na duši ie en velik marter inu betež – koker v pekli. Inu David ie le-ta psalm molil, kadar ie on vu eni težki bolezhni inu na smerti

ležal

V cerqvi se z vessele[m]C Bug hvali.

■589

2 Kor 12, 7.

333


ležal inu velik strah inu veliko žalost v suim sercei počutil. S teim se mi na smerti, v težkih, žalostnih izkušnavah imamo troštati, našo vero terdyti, de, aku na nas glih tudi ena taka izkušna-va pade, tak Božy serd inu velik strah inu žalost počutimo, de zatu nemamo pasti od vere inu na Božy milosti inu pomuči cagati. Potehmal Cristus, veliki svetnyki so tudi take izkušnave imeili inu preterpeli.

[1]Ena psalmova peisan tih Ko-ravih otruk k napreipet-

yu, od te šybkote tih revnih.

Domine, Deus salutis meæ &c.590

GOspud Bug, mui izvelyčar, iest nuč inu dan vpyem pred

tebo.[3]Pusti priti to muio molytov

pred

590■Gospod, Bog rešitve moje.

Prossi, de nega prošna bo uslišana.

334


pred te, perkloni tuia vušessa k moimu vpyenu.[4]Zakai muia duša ie polna zlega inu mui život ie blizi te iame.[5]Iest sem šacan h tim, kir doli v grob gredo, iest sem en mož ra-tal, kir nema močy.[6]Iest sem vmei teimi mertvimi zapusčen koker ty ubyeni, kir v tim grobu leže, katerih ti več ne spumniš inu kir so od tuie roke odverženi.[7]Ti si mene ozdolai v to iamo polužil, v to temmo inu globoko-to.[8]Tuia zlobust mene tiščy inu ti mene topyš zo vsemi tuiemi va-luvi. Sela.[9]Ti si te muie znance od mene de-leč dial, ti si mene nim k ani groz-zoti sturil; iest sem uyet inu ne more[m]C vunkai pryti. Muie

Toži, de na tel-lessu, na duši, na veisti veliku terpy.

Smo591 nad-lugo z dostimi nadlugami per-glihuie.

■591

Suio.

Psal. 38, 41, 55.592 ■592

Ps 38, 12;Ps 41, 10;Ps 55, 13–14.

335


[10]Muie oblyčie ie upalu od reve, Gospud, iest klyčem na te ta celi dan inu muie roke iest h tebi izte-guiem.[11]Bodeš li ti tedai vmei mertvimi čudessa dellal[ ,] C oli bodo ty mert vi gori vstaieli inu tebe hva-lyli? Sela.[12]Bode li se tuia dobruta v tim grobu oznanovala inu tuia zvei-sčina v tim pogubleinei[?]C

[13]Mogo li se spoznati tuia čudes-sa v temmi inu tuia pravica v ti deželi tiga pozablena[?]C

[14]Inu iest h tebi vpyem, Gospud, inu muia molytva pryde vzgudo pred te.[15]Zakai ti, Gospud, odpahuieš to muio dušo inu skryvaš tuie oblyčie pred meno[?]C

[16]Inu sem reve[n]C inu v ti omed-levici od mladusti; iest terpim tui strah, de skorai cagam. Tuia

Prossi za odlog životu, de bi v nim Boga dale čestyl.

Psal. 6.Isa. 38.593593■

Ps 6, 6;Iz 38, 18.

Spet moli inu toži čez suie nadluge.

336

t a l x x x i x . p s a l / m / .

[17]Tuia zlobust ie čez me prišla, tui strah mene doli tlači.[18]Ona sta mene ta celi dan obda-la koker ta voda, ona sta mene kmalu obdala.[19]Ti si sturil, de ty muy periatili inu bližni so deleč od mene inu te muie znance skrivaš v to temmo za take reve volo.

TA LXXXIX. PSAL/M/.

David tukai šteie inu permišluie, ka-kove inu kuliku dobrut ie Bug nemu inu nega žlahti dal inu oblubil. 2. Reg. 7.594 Inu per tim tudi prerokuie, de ta nega žlahta inu Iudovsku kralevstvu na koncu bo rezdianu, zatrenu inu veli-ku terpelu. Raven tiga inu nerveč on tukai govori inu prydiguie od Cristusa, od nega kralevstva, tu ie, od te kersčan-ske cerqve, de Bug to isto, aku ga glih čassi ž nee grehi reserdi, neče

cilu

■594

2 Sam 7, 8–16.

337

t a l x x x i x . p s a l / m / .

cilu zapustiti inu zavreči, temuč aku pokuro dei inu spet h pravi veri stopi, enu malu otepsti inu spet v suie mylost inu brambo vzeti. Na koncu prerokuie, koku ta cerkov pred sodnim dnem bo sylnu od Turkov inu papežov zatrena. In summa: le-ta psalm ie ta prava izla-ga te oblube Božye timu Davidu, skuzi Natana preroka sturiena, 2. Reg. 7.595 De Cristus bo od nega žlahte inu vnuk-ov royen, Luc. 1.596 De ta Cristusev vuk, evangeli, cerkov, tu kersčanstvu čudnu bo branenu inu ohranenu inu de ty ver-ni pred sodnim dnem bodo od hudih ve-li ku terpeli.

[1]Enu podvučene tiga Eta-na Ezraita.597

Misericordias Domini in æter-

num cantabo &c.598

IEst hočo peiti od te dobrute tiga Gospudi vekoma, iest ho-

X čo

595■2 Sam 7, 8–16.

596■Lk 1, 27.

597■Etán Ezráhovec.

598■O milostih Gospo-

dovih bom pel na veke.

Od Božye gnade v Cris-tusu, vsem

338

t a l x x x i x . p s a l / m / .

čo na znane dati z muiemi vusti to tuio risnico od eniga rodu do drugiga.[3]Inu iest pravim, de ena večna gnada gori puide; ti si ta nebessa terdna sturil, v tih istih ie tuia ris nica.[4]Iest sem z muim izvolenim en punt naredil, iest sem muimu hlapcu Davidu persegel:[5]»Iest hočo tuie seime obderžati vekoma inu tui stol zydati od eni-ga rodu do drugiga.« Sela.[6]Ta nebessa hvalio tuia čudessa, Gospud, inu ty svetnyki tuio ris-nico v ti cerqvi.[7]Zakai, du v tih oblakih more ti-mu Gospudi biti glih[?]C Du bo vmei teimi otruki tih bogov glih timu Gospudi[?]C

[8]Bug ie grozzovit v tim vkupe-zbranu tih svetnykov, velik inu

čuden

ludem oblub-lene, hoče peiti inu pridigati.

1. Reg. 7.Psal. 132.599 ■599

1 Sam 7, 12–16;Ps 132, 11–12.

Hvali Božyo muč inu ris-nico.Psal. 19.Psal. 86.600 ■600

Ps 19, 2;Ps 86, 8.

339

t a l x x x i x . p s a l / m / .

čuden čez vse te, kir so okuli ne-ga.[9]Gospud, Bug te voiske, du ie ko-ker ti en mogoči bug inu tuia ris-nica ie okuli tebe.[10]Ti gospoduieš čez tu nepokoy-nu morie, ti utolažiš nega valuve, kadar se vzdiguio.[11]Ti si to Egypto poterl koker eni-ga ubyeniga, ti si tuie souvražnike rezpodel s tuio močno roko.[12]Ta nebessa so tuia inu ta zemla ie tuia, vus sveit inu kar ie v nim; ti si nim ta grunt pozlužil. 603

[13]To pulnuč inu ta puldan si ti stvaril, Tabor inu Ermon v tuim imeni vukata.[14]Ti imaš eno mogočo ramo, močna ie tuia roka inu vissoka ie tuia destnica.

X 2 Pravi-

Bug ie en mogoči gospud čez vse ričy.

Iob 38.Math. 8.601601■

Job 38, 8–11;Mt 8, 26.

Gen. 1.602602■1 Mz 1, 1.

603■Polužil.

340

t a l x x x i x . p s a l / m / .

[15]Pravica inu pravda ie tuiga sto-la terdnoba, gnada inu risnica gredo semkai pred tuiem obliči-em.[16]Dobru ie timu folku, kir zna vukati; Gospud, oni bodo v ti svi-tlobi tuiga oblyčia hodyli.[17]Oni bodo v tuiem imeni vsag dan vesseli inu v tuy pravici bodo povišani.[18]Zakai ti si ta hvala nih močy inu skuzi tuio gnado bode ta naš rug povišan.[19]Zakai ta Gospud ie naš sčit inu ta Sveti v tim Izrealu ie ta naš kral.[20]Tedai si ti govuril v tim pogle-du h tuim svetnikom inu si rekal: Iest sem eniga premočniga po-močnika gori postavil inu sem muiga izvoleniga iz tih ludy povi-šal.

Iest

Pridiguie od Božye dobrute, kir ie nom nega Synu inu ta evangeli dal.

Cristus ie tih vernih luč inu vesselie.

Cristus ie ta naša muč inu bramba zubper vse souvražnike.

Spet govori od oblube Božye, de bode Cris-tusa poslal.2. Reg. 7.Deut. 18.604 ■604

2 Sam 7, 8–16;5 Mz 18, 18–19.

341

t a l x x x i x . p s a l / m / .

[21]Iest sem nešil muiga hlapca Davida, iest sem ga žalbal z mu-iem svetim olem.[22]Muia roka ga bo obderžala inu muia rama ga bo terdilla.[23]Ta souvražnik ge ne bo premo-gel inu ta loter ga ne bo zaterl.[24]Inu iest hočo te, kir nemu hu-du deio, zatreti inu te, kir ga sou-vražio, doli pobyti.[25]Inu muia risnica inu muia gna-da bode per nim inu ta nega rug mora v muim imeni biti povišan.[26]Inu iest hočo to nega roko do muria iztegnyti inu nega desnico do tih tekočih rek.[27]On bo na me klycal: »Ti si mui oča, mui bug inu ta skala muiga ohranena.«[28]Inu iest ga hočo h timu pervo-royenimu synuvi postaviti, vi-

X 3 šiga

1. Reg. 16.Acto. 13.605

Cristus ie Bogu inu nom služil. On ie vsem za-dosti močan.1. Reg. 18.2. Reg. 5.606

605■1 Sam 16, 12–13;

Apd 13, 22.

606■1 Sam 18, 13–14;

2 Sam 5.

V Cristusevim kralevstvi ie gnada, mylost, odpuščane vseh grehov inu ie duhovsku, šyroku inu večnu.Nega kra-levstva ne bode konec.Luc. 1.Rom. 8.607607■

Lk 1, 32–33;Rim 8, 38–39.

342

t a l x x x i x . p s a l / m / .

šiga čez vse krale na zemli.[29]Muio dobruto hočo nemu ve-koma ohranyti inu mui punt mo-ra nemu stonoviten ostati.[30]Iest hočo nemu seime vekoma dati inu nega stol, dotle dolgu tu nebu terpi, ohranyti.[31]Aku pag ty nega otroci to muio postavo zapuste inu v tih muih pravdah ne bodo hodyli.[32]Aku te muie naredbe bodo štu-rali inu te muie zapuvidi ne bodo deržali.[33]Taku hočo nih grehe s to šybo obiskati inu nih hudubo s teimi šlaki.[34]Ampag muio gnado nečo od nega oberniti inu v ti mui risnici nečo lagati.[35]Iest muiga punta nečo šturati inu kar ie iz muih vust šlu, nečo preminiti.

Iest

Kir krivu sodio, Bogu služio, grešio, bodo štraifani.

Velik trošt: Božya gnada inu obluba ne gre nazai za naših grehov volo.

343

t a l x x x i x . p s a l / m / .

[36]Iest sem en krat persegal per mui svetusti inu nečo Davidu la-gati.[37]Nega seime bo večnu inu nega stol koker tu sonce pred meno.[38]Inu koker ta luna bo vekoma obderžanu inu koker ta pryča v oblakih gvišnu. Sela.[39]Ti si pag odpehnil inu zaver-gal, ti se serdiš s tuiem žalbanim.[40]Ti si rezderl ta punt tuiga hlap-ca, ti si to nega crono na tla po-teptal.[41]Ti si rezmetal vse nega zyduve inu vse nega brambe rezvalil.[42]Vsi, kir mumu gredo, ga rupa-io, on ie en špot ratal nega sossed-om.[43]Ti si to desnico nega zupernika povišal inu si vse nega souvražni-ke obesselil.

X 4 Ti

Psal. 72.Iohan. 12.608608■

Ps 72, 5,7;Jn 12, 50.

Tožba inu prerokovane od nadlug te cerqve, kir so se pred Cristuse-vim prihodom, potle inu pred sodnim dnem godile inu bodo.Psal. 80.Isa. 5.609609■

Ps 80, 13–14;Iz 5, 1–7.

344

t a l x x x i x . p s a l / m / .

[44]Ti si to muč nega meču proč vzel inu v tim boyu nemu ne si pustil dobivati.[45]Ti si nega lipoti en konec sturil inu ta nega stol doli na tla vergal.[46]Ti si te dni nega mladusti okra-til inu si ga sromoto pokril. Sela.[47]Gospud, koku dolgu se hočeš skryti, vekoma[?]C Inu tuio zlo-bust koker ta ogen goreti[?]C

[48]Spomisli, koku kratik ie mui život; zakai hočeš ti, de vsi ludie bodo zabston stvarieni[?]C

[49]Kei ie du, kir ie živ, de bi on te smerti ne vidil[,]C kir bi suio du-šo obranil pred to sylo tiga pek-la[?]C Sela.[50]Gospud, kei so tuie perve, sta-re dobrute[,]C katere si timu Da-vidu persegal per tui risnici[?]C

[51]Spomisli, Gospud, na tu za-špotovane

Lipoti, tu ie, nih službe Božie, si rez-dial.

Prossi, de Cristusa pošle, serd doli pusti, spomisli, de vsi v kratkim moramo um-reti, de cerkov regira inu brani.

Gen. 3.610 ■610

1 Mz 3, 19.

345

t a l x x x i x . p s a l / m / .

špotovane tuih hlapcev, kateru iest nossim v muim nederiu od nih veliku, ia, od vseh ludy.[52]S katerim zašpotuio tebe, Gos-pud, tuy souvražniki, s katerim zašpotuio te stopyne tuiga žalba-niga.[53]Hvalen bodi Gospud vekoma. Amen, amen.

TA XC. PSALM.

Le-ta molytov inu psalm pravi inu vuči, od kod vse reve, nadluge, bolezni inu ta smert čez vse ludy prido. Gvišnu od drugot nekar, temuč od tih grehov: te so erbali od Adama inu so tim ludem skriveni, nih prov na sebi ne merkaio inu ne vidio. Per tim pravi, koku cilu kratik čas ty ludie so na tim sveitu živi. Ampag le-te reve nas opominaio inu perganeio, de imamo milost, odpušča-ne tih grehov inu pomuč per Bugi is-

X 5 kati.

346

t a x c . p s a l / m / .

kati. Zakai ty, kir na take reve inu na to smert ne zmislio, obene nadluge prov ne počute; ty isti po Božy milosti inu pomuči ne vprašaio, ostano taku do smerti v ne-pokuri inu norci inu hud konec vzamo. Na koncu prossi, de tu nega dellu, tu ie, Cristusa, pošle, de nas od grehov, od serda Božyga reši. Inu de tudi tu naše dellu, tu ie, to našo cerkov, purgarsčino, gosposčino inu tu naše pohyštvu, rovna, regira, brani inu ohrani.

[1]Ena molytov Moizesa, tigaBožyga moža.

Domine, refugium tu factus es

nobis &c.611

GOspud, ti si tu naše per be-žane od eniga rodu do dru-

giga.[2]Predan so te gore bile inu zemla inu ta sveit ie stvarien bil, si ti,

Bug,

■611

Gospod, ti si bil naše pribežališče.

Cristus /i/eE te cerqve večni var/ih/.E

347

t a x c . p s a l / m / .

Bug, od vekoma do vekoma.[3]Ti, kir pustiš tiga človeka umre-ti inu praviš: »Prydite spet sem vi, Adamovi otroci.«[4]Zakai tissuč leit ie pred tebo ko-ker včerašni dan, kir ie minil, inu koker ena straža po noči.[5]Ti sturiš ne rezplavati koker eno ploho dežia, oni so sanne, vi-utro so koker trava, ki uvene.[6]Katera viutro cvete inu skorai uvene, na večer bo possecana inu usahne.[7]Mi bomo končani v tuim serdu inu v tui zlobusti si nas prestra-šil.[8]Ti postavleš te naše hudube pred se inu te naše skrivne ričy na to svitlobo tuiga obličia.[9]Obtu ti vsi naši dnevi gredo

tiakai

Bug oživy inu umory.1. Reg. 2.2. Pet. 3.612612■

1 Sam 2, 6;2 Pet 3, 8.

Iob 20.Psal. 37.2. Pet. 1.Iac. 1.613613■

Job 20, 28;Ps 37, 2;2 Pet 1;

Jak 1, 9–11.

Za volo grehov ludie tulikain terpe.

Skrivni grehi so ty porodni.

348

t a x c . p s a l / m / .

tiakai v tim tuim serdu; mi ta na-ša leita dopernessemo koker enu marinovane.[10]Naš život terpi sedemdesset le-it oli nerveč ossemdesset inu ka-dar ie v nih ner bule bilu, taku ie bila muia inu dellu inu ona skorai minee, koker de bi mi proč le-teili.[11]Du veruie, de se ti taku sylnu serdiš[?]C Du se boy pred tako tu-io zlobostio[?]C

[12]Vuči nas, de bomo te naše dni šteli, de bomo naprei modri.[13]Gospud, oberni sse vsai spet k nom inu bodi tuiem hlapcem mi-lostiv.[14]Nasyti nas vzgudo s tuio dob-ruto, taku mi bomo vukali inu se vesselili vse naše žive dni.[15]Obesseli nas spet, potehmal si

ti

Iob 7.614 ■614

Job 7, 1,7–10,15.

Nih malu se Boga boye.

Prossi za S. Duha, za odpuščane grehov, de Cristusa pošle, de cerkov, naše dellu, rovnane regira, de nemu dopade.Psal. 39.615 ■615

Ps 39, 4.

349

t a x c . p s a l / m / .

ti nas taku dolgu martral, po-tehmal smo mi tu zlu taku dolgu terpeli.[16]Pusti tuim hlapcem tuie dellu syati inu tuie gospostvu čez nih otroke.[17]Inu ta lepa periazen tiga Gos-pudi, našiga Buga, bodi nad na-mi, rovnai ti tu dellu tih naših rok. Ia, tu dellu naših rok ti rov-nai.

TA XCI. PSALM.

V le-tim psalmu pravi S. Duh po re-du, kakove trošte inu dobrute vsi ty, kir so prave, stonovite vere, imaio inu bodo imeili od Buga, de bodo pred videči inu nevipeči616 souvražniki, tu ie, pred hudi-mi ludy inu hudyči, žlizami, čudnu obarovani. Zakai Bug nih prošne uslyši, on ie per nih vseh nadlugah, nim da od-log tiga života inu tu nebešku izvelyča-ne. Amen. Q ui

Dai nom Jezu-sa, tuio pravo pomuč!

Brani cerkov, rotavže inu hyše!

616■Nevideči.

350

t a x c i . p s a l m .

Q ui habitat in adiutorio &c.617

KAteri pod to brambo tiga Nervišiga prebyva inu pod

to senco tiga Vsigamogočiga sui stan ima.[2]Ta pravi h timu Gospudi: »Mu-ie vupane inu muia terdnoba, mui Bug, na te iest vupam.«[3]Zakai on bo tebe odrešil od štry ka tiga lovca, od te škodlive kuge.[4]On bo tebe ž nega peruti pokril inu tuie vupane bo pod nega per-iem; nega risnica ie sčit inu bram-ba.[5]Ti se ne boš bal pred nočnim strahum, pred strelo, kir lety po dnevi.[6]Pred to žlezo, kir po noči sem-kai štapa, pred to kugo, kir ob puldne končava.

Aku

■617

Qui habitat in adjutorio Altissimi. Kdor prebiva v zavetju Najvišjega.

Kir se na Buga zaness/e/,E ta ne bo zapušče[n].C

Ta verni sam sebo taku govori inu se trošta.

Tih vernih sčit so Božye oblube; na te se zanesso.1. Thes. 5.Ephe. 5.Esa. 31.Math. 23.618 ■618

1 Tes 5, 1–2;Ef 5;Iz 31, 5;Mt 23, 37.

351

t a x c i . p s a l / m / .

[7]Aku tavžent pade na tuy strani inu na tuy desnici desset tavžent, taku h tebi ne bo se perbližalu.[8]Ti boš s tuima očyma gledal inu boš vidil, koku se bo tim ne-vernikom povračovalu.[9]Zakai ti, Gospud, si tu muie vu-pane, ti imaš tiga Nervišiga za tuio perbego.[10]Tebi zlu se ne bo pergudilu inu štraifinga se h tui utti ne bo per-bližovala.[11]Zakai on ie suim angelom tebe poročil, de tebe varuio na vseih tuih potih.[12]Oni bodo tebe na rokah nossi-li, de tuie noge na en kamen ne udariš.[13]Ti boš hodil po levih inu po madrassih, ti boš tiga mladiga le-va inu draka teptal.

On

Verni bodo ohraneni, neverniki kone/c/ vzamo.

Z Bugom inu sam sebo govori.

Verni ž nih družyno od Buga, od an-ge/l/ov bodo varovani.Math. 4Luc. 4.619619■

Mt 4, 6;Lk 4, 9–11.

Veruim620 ništer ne ško/d/u/ie/.E

620■Vernim.

352

t a x c i . p s a l / m / .

[14]On ie mene želil: iest hočo ne-mu vunkai pomagati, iest ga ho-čo branyti, zakai on zna tu muie ime.[15]On klyče na me: iest ga hočo uslyšati, iest sem ž nim v nadlu-gah, iest ga hočo vunkai izdreti inu h časty perpraviti.[16]Iest ga hočo z dolgim žyvotom nasytiti inu hočo nemu tu muie ohranene izkazati.

TA XCII. PSAL/M/.

Ena hvala vseh vernih pruti Bogu za volo vseh stvarienih inu rovnanih ričy inu čudessov, nerveč, kir on te hude ne-vernike inu souvražnike te cerqve, nai si so srečni, bogati, oblastni inu močni na tim sveitu, kmalu inu hytru doli verže, zatarre inu posseca koker to travo oli rože. Ampag te verne, brumne, aku glih so en čas na tim sveitu v nadlugah,

zaverženi,

Bug sam trošta inu oblubuie te verne ohranyti.

Gen. 25, 35.621 ■621

1 Mz 25, 7;1 Mz 35, 28.

353

t a x c i i . p s a l / m / .

zaverženi, veliku terpee, taku vsai na koncu nee vzdiguie inu pomaga, reši inu k sebi vzame v tu nebešku vesselie.

[1]Ena psalmova peisan nato soboto.

Bonum est confiteri in Domino &c.622

ENa dobra reč ie čestyti tiga Gospudi inu tuie ime s pet-

iem hvalyti, o, ti, Nerviši.[3]Inu oznanovati vyutro tuio gnado inu na večer tuio risnico.[4]Na dessetih strunah inu psal-teryh, na lavtah inu arffah.[5]Zakai ti mene s tuiemi delli ves-seliga delaš inu v tuieh stvarih tuih rok iest od vesselia gori ska-čem.[6]O, Gospud, koku so ta tuia della taku velika[,]C tuie misli so cillu globoke. Y Ta

622■Dobro je

slaviti Gospoda.

Ob prazniki se ima Bug hvalyti.Psal. 147.623

V dobrim tar v zlei se ima Bug vselei od cerqve hvalyti.

623■Ps 147, 1,7.

Bug čudn/u/E to cerkov vodi.

354

t a x c i i . p s a l / m / .

[7]Ta neumni človik na tu ne mer-ka inu ta norec tiga ne zastopi.[8]Kadar ty neverniki se zelene koker ta trava inu vsi ty, kir hu-dubo dopernašaio, cveto, de bo-do končani imer inu vekoma.[9]Ampag ti, Gospud, si ta viši inu ti ostaneš vekoma.[10]Zakai polle: tuy souvražniki, Gospud, pole: tuy souvražniki konec vzamo inu vsi ty, kir hudu-bo delaio, bodo rezkropleni.[11]Ampag mui rug bo povišan ko-ker eniga samorogača, iest bom žalban s frišnim olem.[12]Muie oku bo z vesseliem gleda-lu na te muie souvražnike inu muie vuhu bo radu od tih hudob-nih poslušalu, od tih, kir se zub-per me stavio.[13]Ta pravični se bo zelenil ko-

ker

Bug te nega souvražnike poguble, verne brani. Psal. 37, 73.624 ■624

Ps 37, 35–36;Ps 73,18–20;Ps 73, 22.

Cerkov, nai si veliku terpy, os-tane; ty hudy, nai si en čas so srečni, bodo zatreni.

355

t a x c i i i . p s a l / m / .

ker enu drivu od palma inu bo rassel koker enu cedersku drivu na Libanu.[14]Kateri so zasaieni v ti hyši tiga Gospudi, ty bodo v ti veži našiga Boga zeleneli.[15]Inu aku glih stari rataio, taku oni bodo vini cveli, bodo rodo-vyti inu zeleni.[16] De bodo oznanovali, de ta Gos pud ie brume[n],C kateri ie ta muia skala, inu de v nim nei obe-na krivyna.

TA XCIII. PSAL/M/.

Ty verni hvalio, česte inu vzdiguio to nezmasno, prevelyko muč inu oblast Bož yo, katero ie on izkazal, kir ie velike nega souvražnike premogel, kir ie to ze-mlo terdnu na to vodo postavil, Psal. 24, 136,625 inu kir na moriu veliku bučane inu velike valuve utolaži inu kir ie to suio bessedo dal tei sui cerqvi. Per tim ie tudi

Y 2 enu

Oblube inu trošti te cerq-ve inu vseh vernih.

625■Ps 24, 1–2;Ps 136, 6.

356

t a x c i i i . p s a l / m / .

enu prerokovane od Cristuseviga kra-levstva, kir se ima reztegnyti po vsim sveitu. Zubper tu bodo ty valuvi, tu ie, hudyči, tyranni, štrytali inu voiskovali, oli on – Cristus – inu nega kralevstvu, tu ie, tu kersčanstvu, bode ostalu. Zakai onu ie skuzi ta evangeli posvičenu, Bogu lubu za volo Cristusa.

[1]En psalm.

Dominus regnavit, decorum &c.626

TA Gospud kraluie, on ie s te-im gospostvu[m]C oblečen,

ta Gospud ie s to močio oblyčen inu on se ie odpassal.

Ti si ta sveit terdnu postavil, de se ne gible.[2]Odtehmal tui stol terdnu stoy, ti si od vekoma.[3]Gospud, te roke629 se vzdiguio, te reke vzdiguio nih bučane, te reke vzdiguio nih valuve. Tu

■626

Dominus reg-navit, decorem indutus est.Gospod kraljuje, odet v veličanstvo.

Cristus ie s teim evange-liom oblyčen; s teim kraluie po vsem sveitu. Ro. 1.627 ■627

Rim 1, 4–5.

Psal. 24.628 ■628

Ps 24, 2.

Tyran[n]i,C Turki hote cerkov zatreti, oli Cristus no brani.

■629

Reke.

357

t a x c i i i i . p s a l / m / .

[4]Tu bučane tih mnogih velikih rek inu tiga moria valuvi so moč-ni, oli ta Gospud v ti vissokoti ie močneši.[5]Tuie pryčovane ie cilu terdnu, ta svetust dela lipo tuio hyšo ve-koma.

TA XCIIII. PSAL/M/.

V le-tim psalmu po vuki S. Duha ta cerkov, ty verni kmalu inu vsak suseb sylnu inu ostru molio zubper vso hudo gosposčino, Turke inu tyran-ne, zubper farye inu menihe, kir te verne po syli inu po krivim doli tarro, love inu moree inu s krivim vukum zapelavaio inu se hvalio, oni tu deio po pravici inu z Bugom, kir ie nim tako oblast dal. Tako obuio – dežel-sko inu duhovsko – gosposčino tukai S. Duh ostru svari, no imenuie norce inu ny pryti, de bodo od Buga štrai-

Y 3 fani,

Kar Cristus govori, ie gvišnu.Psal. 19.630630■

Ps 19, 8.

358

t a x c i i i i . p s a l / m / .

fani, inu de boge trošta, de nim Bug na koncu bo pomagal.

[1]En psalm.

Deus ultionum Dominus &c.631

GOspud Bug, kateriga ie tu meščovane, Bug, kateriga ie

tu meščovane, izkaži sse![2]Povišai se ti, rihtar tiga svita, poverini tim offertnim tu, kar so zaslužilli![3]Gospud, koku dolgu ty neverni-ki[,]C koku dolgu ty neverniki se bodo vesselili[?]C

[4]Oni klaffaio inu govore offert-nu, vsi ty, kir hudu delaio, se hva-lio.[5]Gospud, oni tui folk doli tarro inu tuio erbsčino martraio.[6]Oni te vduve inu ptuie ludy ubyiaio inu te boge sorote mo-ree. Inu

■631

Bog, maščevanja gospod.

Bug, brani nas pred Turki inu papežniki!Deut. 32.Psal. 7.Ro. 12.632 ■632

5 Mz 32, 35;Ps 7, 12–14;Rom 12, 19.

Turki so se prevzeli.Hab. 1.633 ■633

Hab 1, 6–11.

Papežniki vuče, kar oni hote.

Neverniki nikogar ne /š/ona/i/o.E

359

t a x c i i i i . p s a l / m / .

[7]Inu pravio: »Ta Gospud ne vidi inu Bug za tiga Iacopa ne rodi.«[8]Rezoumeite vi, neumni vmei ludmi inu vi norci; kadai hočte vi modri biti[?]C

[9]Ta, kir ie tu uhu f lancal, ne bo li slyšal[?]C Ta, kir ie tu oku stu-ril, ne bo li vidil[?]C

[10]Ta, kir te ayde štraifa, ne bo li svaril[?]C Ta, kir ludy vuči, kar umeio.[11]Ta Gospud zna te misli tih lu-dy, de so prazne.[12]Dobru ie timu možu, kateriga ti podvižuieš inu ga vučiš iz tuie postave.[13]De ti nemu pokoi daš, kadar hudu gre, dotle se timu neverni-ku ta iama perpravla.[14]Zakai ta Gospud te suie ludy ne odpahne inu to suio erbsčino ne zapusti.

Y 4 Zakai

Neverniki so žiher.

Nevernike svari inu nim pryti.

Bug povsod vse riči vidi, sliši.

1. Cor. 3.634634■1 Kor 3, 20.

Trošta t/e/E verne, de nim že spet dobru inu prov puide.1. Cor. 11.Heb. 12.635635■

1 Kor 11;Heb 12, 6–7.

360

t a x c i i i i . p s a l / m / .

[15]Zakai ta pravda se bo spet h ti pravici povernyla, za no puido vsi ty, kir so praviga serca.[16]Du z meno zubper te hudobne gori vstane[?]C Du stopi k meni zubper te, kir hudu deio[?]C

[17]De bi ta Gospud muia pomuč ne bila, taku bi blizi muia duša v ti tihoti ležala.[18]Iest sem dial: »Muia noga po-polzuie, ampag tuia dobruta, Gos pud, ie mene gori deržala.«[19]Iest sem v muih mislih veliku žalosti imel, oli tui trošti so mu-io dušo vesselo delali.[20]Boš li ti kakovo gmaino imel s teim hudobnim stolom[,]C kir to postavo na nadlugo premenuie[?]C

[21]Oni se vkupe motaio zubper to dušo tiga pravičniga inu to ne-dolžno kry ferdamnuio.[22] Ampag ta Gospud ie muia

bramba

Po syli, po krivici bo spet pravica regi-rala.

Verni tožio, kir nih malu per nih v nadlugah obstoye, oli nih Bug ne zapusti.

/2./E Cor. 1.636 ■636

2 Kor 1, 3–4,21.

Bug s to sylo inu krivyno nigdar ne bo deržal.

Vseh vernih dini trošt.

361

t a x c v . p s a l / m / .

bramba inu Bug mui ie ta skala muiga zevupana.[23]Inu on bo nim nih kryvino po-vernil inu nee v nih hudobi pogu-bil. Ia, ta Gospud, naš Bug, naš Bug, bo nee pogubil.

TA XCV. PSALM.

Enu prerokovane od Cristuseviga kralevstva inu enu ostru opomina-ne inu velene tiga S. Duha, de sledni človik tiga krala Cristusa česty, moli, posluša inu sluša koker tiga našiga pra-viga boga, ohranenika inu pastyria tih naših duš. Kateri pag tiga ne dei, ty isti, koker ty neverni Iudy so v ti pusča-vi konec vzeli, umerli inu ne so v to oblub leno deželo pryšli, taku tudi vsi ne-

verni v ta nebessa inu v ta večni lebeninu pokoi ne prideio. Le-tiga

psalma izlago imaš:Heb. 3, 4. cap.637

Y 5 En

Božy prytež čez sylo inu krivyco.

637■Heb 3, 7–4, 11.

362

t a x c v . p s a l m .


Venite, exultemus Domino &c.638

PRidyte semkai, nai poiemo timu Gospudi inu nai vuka-

mo tei skali našiga ohranena.[2]Pridimo nemu naprei pred ne-ga oblyčie s to hvalo inu vukaimo nemu s teimi psalmi.[3]Zakai ta Gospud ie en velik bug inu ie en velik kral čez vse bogu-ve.[4]V nega rokah so te skrivnusti te zemle inu te vissokote tih gurr so nega.[5]Nega ie tu morie inu on ie nee sturil inu nega roke so to suhoto pernaredile.[6]Pridyte, nai molimo inu poklo-nimo inu doli na kolena poklek-nimo pred tiga Gospudi, kateri ie nas sturil.

Zakai

■638

Pridite, vzklikaj-mo Gospodu.

Vsi verni imaio Cristusa hvalyti.Ephes. 5.639 ■639

Ef 5, 19.

Cristus ie bug, gospud čez v/se/E ričy.

Cristus ie bug, človik inu pastyr te cerqve /sui/e.E

363

t a x c v . p s a l / m / .

[7]Zakai on ie naš Bug inu mi smo ta folk te nega pasše inu te ovce nega rok.[8]Danas, aku nega štymo slišite, taku vašiga serca ne zamašyte, koker ste vi diali v ti Meriba inu v ti Massa v ti puščavi.[9]Gdi so mene vaši očeti izkušo-vali; oni so mene izkusili inu so muie dellu vidili.[10]Štyridesseti leit sem se svaril z le-to žlahto inu sem dial: »Le- ta folk zahaie ž nega sercem inu ne znaio muih potov.«[11] Katerim sem iest persegel v muim serdu: »Oni ne prido k mui-mu pokoyu.«

TA XCVI. PSALM.

Enu prerokovane od Cristusa inu nega kralevstva, de se tu istu skuzi to prydigo tiga evangelia koker skuzi eno

novo

Cristus se ima poslušati inu slušati. Exod. 17. Heb. 3, 4.Psal. 78.640640■

2 Mz 17, 1–7;Heb 3, 7–11; 4;

Ps 78, 8,37.

Kir timu evan-geliu ne veruio, ty ne prido k večnimu pokoyu.Heb. 4.641641■

Heb 4, 3–6.

Num. 14.642642■4 Mz 14, 30,34.

364

t a x c v i . p s a l / m / .

novo peisan ima po vsim sveitu rez-tegnyti. Obtu tukai S. Duh vse ludy opomina inu nim vely, de tiga krala z vero gori vzamo, poštuio, nemu zo vso pohlevsčino služio inu se v nim vessele. Zakai Cristus ie bug inu velik, mogoč gospud inu on bo velike, čudne ričy stu-ril, te ludy od grehov inu od vsiga, kar ty grehi sebo pernesso, koker od večne smer-ti, Hudyča inu pekla, bo odrešil inu spet brumne sturil tar izveličal.


Cantate Domino canticum &c.643

PUite timu Gospudi eno novo peisen, puite timu Gospudi

ta vus celi sveit![2]Puite timu Gospudi, hvalyte ne-ga ime, prydiguite tu nega ohrane-ne od eniga dne do drugiga!

Pravite

■643

Cantate Domino canticum novum.Pojte Gospodu novo pesem.Pridiguite

ta evan-geli, oznanite odpušcaue644

tih grehov za volo Cristusa vsem ludem.

■644

Odpusčane.

365

t a x c v i . p s a l / m / .

[3]Pravite tim aydom od nega čes-ty inu vmei vsemi ludy ta nega čudessa![4]Zakai ta Gospud ie velik inu ve-like hvale vreden; on ie grozzovi-ten čez vse boguve.[5]Zakai vsi boguvi tih aydov so malyki, ampag ta Gospud ie ta nebessa sturil.[6]Štalt inu lipota ie pred nim, oblast inu čast ie v nega svetusti.[7]Daite timu Gospudi vi, žlahta tih aydov, daite timu Gospudi čast inu muč.[8]Daite timu Gospudi to čast ne-ga imena, vzamyte daruve inu pridite v te nega veže.[9]Molyte tiga Gospudi v ti lepi naredbi te svetusti, nega se bui vus sveit.[10]Pravite vmei aydi, de ta Gospud

kraluie,

Cristus z Očom inu S. Duhum ie pravi Bug.Psal. 47.Psal. 115.645645■

Ps 47, 3;Ps 115, 4–8.

Cristusu imaio tudi ty aydi biti pokorni.Psal. 29.646646■

Ps 29, 1–2.

366

t a x c v i i . p s a l / m / .

kraluie, ta zemla ie poteriena, de se ne gible; on bo sodil ta folk po pravici.[11]Ta nebessa bodo vessela inu ta ze[m]laC se bo vesselila, tu morie bo šumelu inu kar v nim prebyva.[12]Tu polee bodi vesselu inu kar ie na nim inu vse drevie bo vukalu.[13]Pred teim oblyčiem tiga Gospu-di, zakai on pryde, zakai on pryde sodyti to zemlo.[14]On bo sodil to zemlo s to pra-vico inu ta folk s to nega risnico.

TA XCVII. PSALM.

Le-ta psalm ie timu, kir ie pred le-tim, glih: ie enu pravlene od Cristusevi-ga kralevstva, tu ie, od tiga kersčanstva, kateru Cristus bo skuzi ta evnageli gori naredil. Zakai s teim enangeliom650 bo blyskal, garmel, treskal, žgal te souvaž-

nike

»Vucyte647 vse ayde,« pravi Cristus.Math. 28.648

■647

Vučyte.

■648

Mt 28, 19.

Sledna stv/ar/E se ves-seli Cristusa.Psal. 98.649 ■649

Ps 98, 4–9.

■650

Evangeliom.

367

t a x c v i i . p s a l / m / .

nike inu te gorre tayal inu topil koker ta vusk. Tu ie: on resvečuie, doli meče, k ničemer dela inu stavi vse te ludy, kir hote sami od sebe sveti, brumni, modri, vučeni, oblastni, mogoči inu veliki biti. Inu kateri hoče kai biti oli velati pred nim, ta mora le per Cristusu samimu iskati inu naiti. Sice hud konec vzame. Ta evangeli ie ena mogoča reč vsakiga verniga izvelyčati, tiga neverniga pag ferdamnati. Tim vernim ie enu ves-sele, tim nevernim ie ena grozza inu strah. Na tu veli vsem vernim, de se grehov varuio, eno dobro, vesselo veist de vselei imaio. Amen.


Dominus regnavit, exultet terra &c.651

TA Gospud kraluie, tiga se ves-seli ta zemla inu te insule, ku-

liku ie nih, vesselyte se.Oblaku653

651■Gospod kraljuje,veseli se zemlja.

Cristus ie sam velik gospud, močan te verne branyti, te hude štraifati.Psal. 44.652652■

Ps 44, 3–8.

653■Oblaki.

368

t a x c v i i . p s a l / m / .

[2]Oblaki inu megla so okuli nega, pravica inu pravda ie terdnoba nega stola.[3]Pred nim gte654 ta ogen semkaie inu zažyga okuli sebe te suie sou-vražnike.[4] Nega bliskane resvečuie to zem lo, ta zemla tu vidi inu se straši.[5]Te gorre tayeio narezan pred oblyčiem tiga Gospudi koker ta vusk, pred oblyčiem tiga Gospudi vsa zemla.[6]Nebessa oznanuio to nega pra-vico inu vsi ludie vidio tu nega gospostvu.[7]Sramovati se moraio vsi ty, kir tim pyldom služio inu se s teimi malyki hvalio; vsi boguvi nega molyte.[8]Sion ie zaslišal inu ie vessel ra-tal inu te sčere te Iudovske

dežele

■654

Gre.

Postava te gre-he rezodeva.

Evangeli oznanuie od-pustig zabston.

Preklyna ma-lykovane. Heb. 1.Exod. 20.Levit. 26.Deut. 5.655 ■655

Heb 1, 10–12;2 Mz 20, 4,23;3 Mz 26, 1;5 Mz 5, 8.Evangeli obes-

seli ža/lo/st-naE ser/c/a.E

Psal. 48.656 ■656

Ps 48, 12.

369

t a x c v i i . p s a l / m / .

dežele so se vesselile za volo tuih pravd, Gospud.[9]Zakai ti, Gospud, si ta nerviši čez vse dežele, ti si sylnu povišan čez vse boguve.[10] Vi, kir tiga Gospudi lubite, sou vražyte tu hudu; on tih sve-tnikov duše varuie inu iz tih rok tih nevernikov izdyra.[11]Timu pravičnimu ie ta luč gori izzešla inu vesselie tim, kir so praviga serca.[12]Vi pravični, vesselite se v tim Gospudi inu hvalite ga h spomi-nu nega svetusti.

TA XCVIII. PSAL/M/.

Še pag prerokuie od Cristuseviga kra-levstva, de tu istu bo reztegnenu po vsim sveitu. Obtu veli vsei stvari, tu ie, vsem žlaht ludem, se vesselyti, peiti inu hvalyti Boga za volo tu odrešytvu, nom danu

Z skuzi

Verne, kadar so brumni, Cris-tus brani.Amos 5.Isa. 1.Rom. 12.657657■

Am 5, 15;Iz 1, 18–19;

Rim 12.Verni, nai si nim hudu gre, so vesselia v sveisti. Zatu hvalio Boga.Philip. 3, 4.658658■

Fil 3;Fil 4, 4.

370

t a x c v i i i . p s a l / m / .

skuzi Cristusa, kateru ie vsem ludem h dobrimu prišlu. Inu pravi Cristus: bo s pravico regiral, tu ie, on bo iz grešnih lu-dy pravične, svete inu brumne sturil.

[1]En psalm.

Cantate Domino canticum &c.659

PUite timu Gospudi eno novo peisen, zakai on čudessa del-

la.On ie sam sebi tu ohranene stu-

ril suio desnico inu suio sveto ra-mo.[2]Ta Gospud ie na znane dal tu su-ie ohranene inu pred očyma tih aydov ie rezodil to suio pravico.[3]On ie spumnil na to suio milost inu na suio risnico tei izra elski hyši; vsi k ray tiga sv ita so tu ohranene našiga Boga vidili.

Vukai

■659

Cantate Dom-ino canticum novum.Pojte Gos-podu novo pesem.

Hvalyte Boga, kir ie nom dal suio roko ≥Cristusa≤; ž no ie greh, smert, Hudyča zaterl inu vse verne izvelyčal.Psal. 96.660 ■660

Ps 96, 1.

Luc. 1.Esa. 52, 63.661 ■661

Lk 1, 68–75;Iz 52, 10;Iz 63, 7.

371

t a x c v i i i . p s a l / m / .

[4]Vukai timu Gospudi vsa zemla, vpyte, vesselyte se inu puite![5]Puite hvalo timu Gospudi na tei arffi, s to arffo inu s teimi psalmi.[6]S teimi pyščali inu s trobenta-mi vukaite pred teim kralem ti-mu Gospudi![7]Tu morie šumei inu tu, kar ie v nim, ta sveit inu ty, kir na nim prebivaio.[8]Te reke luskaite s teimi rokami vkupe inu vse gorre se vesselyte.[9]Pred teim oblyčiem tiga Gospu-di, zakai on pryde sodyti to zem-lo; on bo sodil ta sveit s to pra-vico inu te ludy s to pravdo.

TA XCIX. PSALM.

Vse ludy vissoku opomina, de Gospudi Boga zahvalio za tu kralevstvu Cristu-sevu, kateru ie nerpoprei per tim izrael-

Z 2 skim

Hvalyte /vsi/E Boga za volo Cristusa!

Hvala inu ves-sele tih vernih v Cristusu.

Za volo, kir se evangeli pridiguie, s/e/E imamo vesseliti.Psal. 96.662662■

Ps 96, 10–13.

372

t a x c i x . p s a l / m / .

skim folku bilu. Zakai on ie ner pervič tim Iudom, Abraavim vnučetom to su-io bessedo inu to oblubo od suiga synu, te preroke, vučenike, krale inu vyude dal. Per nih – na tei Sionski gori, poprei v ti puščavi – to suio službo gori naredil, ie nim pomagal, nee branil inu nih prošne uslyšal. Glih taku to cerkov per vsakimu čassu čudnu varuie, gori derži pred ne-verniki, ušlyši nee molytve, ni da inu po-šyla prave prydigarie, vučenike, dobro, zveisto, verno gosposčino. Zatu se ima Bug vedan hvalyti.

[1]En psalm.

Dominus regnavit: irascantur &c.663

TA Gospud kraluie, ty ludy se zlobe; on sydi na tim kerubin,

obtu se ta sveit gible.[2]Ta Gospud ie v tim Syonu velik inu ie vissok čez vse folke.

Tuie

■663

Dominus reg-navit: irascantur populi. Gospod kralju-je, trepetajo ljudstva.

Kadar Cristus ž nega bessedo premaga, tedai se ty neverniki serdee.Psal. 2, 97.Isa. 37.664 ■664

Ps 2, 1–3;Ps 97, 1;Iz 37.

373

t a x c i x . p s a l / m / .

[3]Tuie veliku inu grozzovitu ime se ima hvalyti, kateru ie svetu.[4]Ta muč tiga krala ima to pravdo za lubu; ti perpraviš, kar ie prov, ti sturiš to pravdo inu pravico v tim Iacobu.[5]Povišaite tiga Gospudi, našiga Boga, inu molyte pred ponužiem nega nug, zakai on ie svet.[6]Moizes inu Aaron sta vmei nega fary inu Samuel vmei teimi, kir na nega ime klyčeio. Oni so klycali na tiga Gospudi inu on ie nee uslyšal.[7]On ie ž nimi govuril skuzi en oblačin staber; oni so deržali nega pryčovane inu zapuvidi, katera ie on nim dal.[8]O, Gospud, ti si naš Bug, ti si nee uslyšal, ti si bil nih milostivi bug inu ti si nih diane meščoval.

Z 3 Povi-

Trošt in/u/E hvala vseh vernih.

Cristus tim, kir nih grehe spoznaio, odpusti, nepo-kurne štraifa.

V Cristusevim kralevstvi se tih vernih prošne uslyšio.

Exod. 14.Num. 11, 12.665665■

2 Mz 14, 24;4 Mz 11; 12.

Vernim ie dober, na hudih se meščuie.

374

t a x c i x . p s a l / m / .

[9]Povišaite tiga Gospudi, našiga Boga, inu molyte na nega sveti gorri, zakai ta Gospud, naš Bug, ie svet.

TA C. PSAL/M/.

V le-tim psalmi S. Duh veli inu opo-mina, de ty verni imaio radi inu vesseli v to cerkov hodyti, Boga hvalyti, molyti, prydige poslušati, te s. zacramente dilyti inu iemati. Obtu, kadar nas ta Hudyč pači, naše linu messu gori derži, de bi v cerkov ne šli, imamo na le-ta psalm zmisl iti inu ga slušati.

[1]En zahvaležni psalm.

Iubilate Deo, omnis terra &c.666

VUkaite timu Gospudi vse dežele, [2]služyte timu Gos-

pudi z vesseliem, prydite pred ne-ga oblyčie s celim vesseliem.

Spo-

■666

Vzklikaj Bogu vsa zemlja.

Hvalyte, čestyte Cris-tusa Jezusa!Psal. 66.667 ■667

Ps 66, 1.

375

t a c . p s a l m .

[3]Spoznaite, de ta Gospud ie on ta Bug: on ie nas sturil inu nekar mi sami sebe h timu nega folku inu h tim ovcom te nega paše.[4]Puidyte skuzi ta nega vrata s to hvalo v to nega vežo s to čestio, hvalyte ga, čestyte tu nega ime.[5]Zakai ta Gospud ie dober inu nega milost terpi vekoma inu ne-ga risnyca od eniga poroda do drugiga.

TA CI. PSALM.

Tukai S. Duh vso gosposčino, gospodar-ie inu gospodyne vuči, koku v nih oblasti inu pohyštvi pruti Bogu, sami sebo inu pruti sui družini se deržati imaio. De Boga vedan česte inu hvalio, kir ie nim iz milosti gospostvu inu dobru pohyštvu dal inu kir nee per nim derži inu bra-ni pred teimi hudimi ludmi. Potle: de se brumsku derže, grehov, sledne syle

Z 4 inu

Cristus ie nas stvaril inu druguč rodyl k večnimu lebnu.Psal. 95.Ezeh. 35.668

Cristus se ima od cerqve čestyti za volo, kir ni grehe odpusča iz gnade po ob-lubi, no brani inu izvelyča.

668■Ps 95, 7;

Ezk 34, 31.

376

t a c i . p s a l m .

inu krivice varuio. H tretimu: de zvei-ste služabnike inu dobro družino lubio, te hude, lažnyve, perlizave souvražio, per sebi ne terpe.


Misericordiam et iudicium &c.669

OD milosti inu pravde iest hočo peiti inu tebi, Gospud,

hvalo peiti.[2]Iest hočo modru inu nedolžnu rovnati, kadar ti k meni prideš; iest hočo z nedolžnim sercem v mui hyši prebivati.[3]Iest nečo sebi obene krive ričy naprei vzeti, to hudubo tih pre-grešnikov iest souvražim inu ona ne mora na meni vissiti.[4]Enu preobernenu serce mora od mene odstopyti; tiga hudobni-ga nečo terpeti.

Tiga

■669

Misericordiam et judicium cantabo tibi, Domine.Milost in pravico ti bom pel, Gos-pod.

Hvali Boga.

Oblubuie brumen biti.

Kakov ima en gospodar biti.

Kakovi služabniki, družyna ima biti.

377

t a c i . p s a l m .

[5]Tiga, kir skrivaie suiga bližniga obreče, hočo končati inu tiga, kir ima offertne očy inu vissoku ser-ce, nečo terpeti.[6]Muie očy gledaio po tih zveis-tih v ti deželi, de z meno prebyva-io; kateri v nedolžnosti hodi, ta bo meni služil.[7]Kateri s falšio okuli hodi, ta v mui hyši ne bo prebyval, kateri laže, ta ne bo sreče per meni imel.[8]Iest hočo vzgudo vse nevernike končati inu vse te, kir zlu deio, iz tiga meista tiga Gospudi iztrebi-ti.

TA CII. PSAL/M/.

Te stare cerqve, tih vernih, kir so bili pred Cristusevim roystvum, molytov, kir so počutili ta greh inu ta serd Božy na sebi. Obtu prossio Boga, de bi tiga Odre-

Z 5 šenik/a/E

378

t a c i i . p s a l m .

šenika na ta sveit poslal inu de bi tu kra-levstvu te suie gnade gori naredil, de se v nim ty grehi odpuščaio inu de ty aydi v tu istu stopio. Le-ta psalm imamo mi zubper papeža inu Turke zdai molyti, kir tu kersčanstvu cilu doli tarro inu ko-ker nakadai ty Babilonary inu Antiohus so tu Ieruzalem zaterli, ludy pomurili, proč v iečo pelali inu tu meistu rezverg-li, glih taku Turki inu papežniki s teimi kersčeniki okuli hodio.

[1]E NA MOLY TOV T I-ga revniga, kadar ie sylnu reža-

len bil inu to suio prošnopred teim Gospudom

vunkai iz-lil.

Domine, exaudi orationem

meam &c.670

Gospud,

■670

Gospod, usliši molitev mojo.

379

t a c i i . p s a l / m / .

GOspud, poslušai to muio proš no inu pusti tu muie

vpytie pred te pryti![3]Ne skryvai tuiga oblyčia pred meno v tih dneh te muie nadluge, perkloni tuia vušessa k meni; ka-dar iest na te klyčem, taku ti skorai mene usliši![4]Zakai mui dnevi so minili koker en dim inu muie kosty so zgorele koker ena glovnia.[5]Muie serce ie udarienu inu suhu koker ta trava, de sem tudi pozza-bil mui kruh ieisti.[6]Muie kosty so perliplene h timu messu pred teim vpyetiem inu vzdihanem.[7]Iest sem koker en pelican v ti puš čavi, iest sem koker en sovič v tih rezdertih meistih.[8]Iest čuio inu sem koker en sam vrabec na strehi.

Ty

Odreši me od tiga straha, od grehov, smerti inu tuiga serda!

Začne po redu šteti to suio revo inu veliko žalost.Iaco. 4.671671■

Jak 4, 13–14.

Thren. 4.672672■Žal 4, 8.

380


[9]Ty muy souvražniki iz mene vsag dan sramoto delaio inu ty, kir me zašpotuio, perseguio per meni.[10]Zakai iest ieim pepel koker ta kruh inu iest mesšam tu muie pytie s teim plačom.[11]Inu tu za volo tuie nemilosti inu tuiga serda, zakai ti si mene povišal inu si mene proč odver-gal.[12]Mui dnevi so tiakai koker ena večerna senca inu iest se sušim koker tu sinu.[13]Ti pag, Gospud, ostaneš veko-ma inu tui spomin od eniga rodu do drugiga.[14]Naredi se gori inu smili sse čez Siono, zakai ta čas ie tukai, de se čez no usmiliš, zakai ta vura ie prišla.[15]Zakai tui hlapci imaio enu do-padene na nee kaminu inu ta nee

prah

Od kod, za čes volo prido te nadluge.

Prossi, de Bug skuzi Cristusa inu jogre tu kersčanstvu gori povsod naredi inu reztegne.

Cerkov se bo zydala iz Iudov inu aydov.

381


prah se nim smili.[16]Inu ty aydi se bodo bali tiga imena tiga Gospudi inu vsi krali na sveitu to nega glorio.[17]Kadar ta Gospud bo to Siono gori zazidal inu pustil se viditi v ti nega glory.[18]Kadar se on bo ozzerl na to prošno tiga zapuščeniga inu nih molytov ne bo zavergal.[19]Tu se bo pissalu za te, kir za na-mi prydo, inu ty ludy, kir bodo stvarieni, bodo tiga Gospudi hvalyli.[20]Kir on doli gleda iz nega visso-ke svetusti, ta Gospud ie iz nebes na zemlo pogledal.[21]De sliši tu vzdihane tih, kir so uyeti, inu de odreši te otroke te smerti.[22]De oni v tim Sionu tu nega ime bodo čestyli inu to nega hva-lo v Ieruzalemu.

Kadar

Te cerqve prošne so uslyšane.

Verni molio, bodo uslišani. Zatu hvalio Boga.

382


[23]Kadar ty folki inu ta kralev-stva vkupe se snideio, de služio timu Gospudi.[24]On ie to muio muč na tim po-tu pokuril, on ie te muie dni okratil.[25]Iest bom rekal: »Bug mui, ne vzemi ti mene v ti sredi muih dneh; tuia leita terpe od eniga ro-du do drugiga.«[26] Ti si nakadai to zemlo na grunt postavil inu tu delu tuih rok so ta nebessa.[27]Ona konec vzamo, ti pag osta-neš; vse ričy stare prydo koker ta gvant, ti boš nee premenil koker tu oblačillu inu one bode premi-nene.[28]Ti pag ostaneš, koker si, inu tu-ia leita ne zmankaio.[29]Ty otroci tuih hlapcev bodo ostali inu nih seime bo poleg te-be pernarednu. TA

Aydi bodo kersčeniki.

Cerkov veliku terpi, oli za tu nei zaveržena.

Heb. 1.2. Pet. 3.673 ■673

Heb 1, 11–12;2 Pt 3, 10.

Isa. 51.Math. 24.674 ■674

Iz 51, 6–8;Mt 24, 35.

383

t a c i i i . p s a l / m / .

TA CIII. PSALM.

Nerpoprei ta cerkov sama sebe opo-mina inu vely iz serca vedan hvalyti Boga. Potle šteie po redu te dobrute, katere ie Bug ni na duši inu na tellesu izkazal, kir ie to dušo od grehov inu večne smerti odrešil inu tudi tu tellu zdravu sturil inu napytal. H tretimu: prerokuie od Cristuseviga kralevstva, tu ie, od kersčanstva, de tu istu bo po vsim sveitu reztegnenu. H četertimu: veli, de tudi ty angeli v nebessih, oblast-niki inu jogri na zemli Boga hvalio, kir ie on nom za volo Cristusa vse ričy, kir h timu večnimu lebnu inu v le-tim tellessu potribuiemo, obylnu dal.

[1]Ena psalm Davidov.

Benedic, anima mea, Do-

mino &c.675

Hvali

675■Slávi, duša moja,

Gospoda.

384

t a c i i i . p s a l m .

Hvali tiga Gospudi, ti muia duša, inu vse tu, kar ie v

meni, hvali nega svetu ime.[2]Hvali tiga Gospudi, ti muia du-ša, inu ne pozabi vseh nega dob-rut.[3]Kir tebi vse tuie hudube milo-stivu odpusti inu vse tuie šibkute ozdravla.[4]Kir tui život reši od pogublena, kir tebe crona z dobruto inu z milostio.[5]Kir tuia vusta z dobrim nasyti inu tuio mladust ponavla koker tiga orla.[6] Ta Gospud derži pravdo inu pravico vsem tim, kir se krivu godi.[7]On ie te suie poti timu Moize-su na znane dal inu tim izrael-skim otrokom tu nega diane.[8]Ta Gospud ie gnadiv inu mi-

lostiv,

Vsak prave vere taku moli.

Bug vernim grehe odpusča.Psal. 32.Esa. 53.676 ■676

Ps 32, 1–2;Iz 53, 12.

Život hrani.

Telesno potrebo daie.

Pred sylo brani.

Se daie v bes-sedi na znane.

Pridiguie od te pre-

385

t a c i i i . p s a l / m / .

lostiv, kassan h timu serdu inu poln cele dobrute.[9]On se ne krega vekoma inu on tiga serda vekoma ne ohrani.[10]On ne rovna z nami po naših grehih inu on nom po naših hu-dobah ne povračuie.[11]Zakai, koker tu nebu ie vissoku čez to zemlo, taku veliku prema-ga ta nega gnada pruti teim, kir se ga boie.[12]Koker deleč ie tu iutru do veče-ri, taku deleč stavi od nas te naše pregrehe.[13]Koker en oča se usmyli čez otroke, taku se ta Gospud usmyli čez te, kir se ga boie.[14] Zakai on zna, kakovu dellu smo mi, on zmisli, de smo le en prah.[15]Tiga človeka dnevi so koker ta trava, on cvete koker en cvet na puli.

a Zakai

velike Božye milosti.Exod. 34.Psal. 145.677677■

2 Mz 34, 6–7;Ps 145, 8.

Velik trošt zubper ta strah tih grehov.Psal. 57, 108.678678■

Ps 57, 11;Ps 108, 5.

Clovik679

ie boga stvar. Zatu se čez no Bug usmili. Gen 2, 3.Isa. 40.1. Pet. 1.680

679■Človik.

680■1 Mz 2, 7;

1 Mz 3, 19;Iz 40, 7–8;

1 Pet 1, 24.

386

t a c i i i i . p s a l m .

[16]Zakai, kadar ta veiter čez nega gre, taku ga nei več inu nega mei-stu se več ne zna.[17]Ampag ta mylost tiga Gospudi terpi od vekoma do vekoma čez te, kir se nega boye, inu nega pra-vica od eniga diteta do drugiga.[18] Per tih, kir ta nega punt oh-ranio inu na nega zapuvidi zmis-lio, de te iste sture.[19]Ta Gospud ie sui stol v nebes-sih perpravil inu nega kralevstvu čez vse ričy gospoduie.[20]Hvalite tiga Gospudi vi, ty ne-ga angeli, vi močni iunaki, vi, kir nega bessedo dopernessete, vi, kir ste tei štymi te nega bessedi pokorni.[21]Hvalyte tiga Gospudi vi, ta vsa nega voiska, vi nega služabniki, vi, kir nega volo sturyte.

Hvaly-

Bug se čez te usmil/i/,E kir pokuro deio, evangeliu veruio. Cristu-sevu kralevstvu ie široku; tig/a/E im/a/-ioE vse stvare v nebi, na zemli hvalyti.

387

t a c i i i i . p s a l / m / .

[22]Hvalyte tiga Gospudi vsa nega della na vseh krayh nega gospost-va. Ti muia duša hvali tiga Gos-pudi.

TA CIIII. PSAL/M/.

Ty verni hvalio Boga za vse dobre, lipe inu nucne ričy, kir ie na nebi inu na zemli stvaril inu taku modru, po redu, čudnu gori derži inu rovna. Inu se čudio, de tu nebu ie taku stvarienu inu stoy koker en gbelb681 prez stebrov inu ie polnu lučy inu svitlobe. De ty oblaki taku gredo inu vodo daio, ty veitri leto. Ta zemla na vodi leži, gorre taku vissoke, ty doluvi taku nizki, studenci vedan teko, kruh iz zemle, vy-nu, ole, sad iz lessa raste, sonce, luna, dan, nuč po redu gredo, morie taku veliku, pol-nu velikih stvari &c. S teim terdio nih vero, de Bug nee inu vse stvari rovna, re-gira, gori derži, hrani, varuie, de konca ne vzamo inu de ne pogino.

a 2 En

681■Nem. das Gewölbe,

obok; nižje pog. velb.

388

t a c i i i i . p s a l / m / .

[1]En psalm.

Benedic, anima mea, Domino. Do-

mine &c.682

TI duša muia, hvali tiga Gos-pudi. Ti Gospud, mui Bug,

ti si sylnu velik, ti si s to čestio inu s to lipoto oblečen.[2]On ie s to svitlobo koker z anem gvantom oblečen, on reztegne tu nebu koker eno kožo.[3]On ie s to vodo en gbelb ozgo-rai sturil, on dela te oblake k nega vozzum, on hodi na tih perutih tiga veitra.[4]Ti, kir delaš te angele h tim veit rom inu tuie služabnike h tim ognenim plamenom.[5]Kir si to zemlo gruntal na nee pod: ona se ne bo prestavila nig-dar inu vekoma.[6]Ta globokota ie bila nee ode

tal

■682

Slávi, duša moja, Gospo-da. Gospod.Bug ie sam

mogoč, moder, dober, pravičen: tu nega stvari pričuio. Obtu sledni ga ima hvalyti.2. Thi. 6.Gen. 1.683 ■683

1 Tim 6, 13;1 Mz 1, 3–30.

Luč, nebu, vo-dee, oblaki, vei-tri, angeli prav-io od Božye česty.

Heb. 1.684 ■684

Heb 1, 7.

Glih taku ta zemla –Psal. 24, 102,Iob 38,Pro. 3 –,685 morye.

■685

Ps 24, 2;Ps 102, 26;Job 38, 6;Prg 8, 29.

389

t a c i i i i . p s a l / m / .

tal koker en gvant, odzgorai na nih gorrah so te vode stale.[7] Ampag pred tuim svarom so bežale, pred tuiem garmenem so se hytru tiakai pobrale.[8]Te gorre gredo gori vissoku na-prei inu te ravnine so ozdolai ostale na tim meisti, kateru si ti nim postavil.[9]Ti si nim en krai postavil, čez kateri oni ne gredo, inu oni se ne poverno, de bi to zemlo pokrille.[10]Kateri pusti te studence zvirati h tim rekom, de teko vmei gorra-mi.[11]One napaieio to zviryno na pu-li, ty gozdni osli ugašaio nih že-io.[12]Per tih istih syde ptyce tiga luf-fta, one poie na nih veyah.[13]On te gorre ozgorai doli mo-

a 3 či,

Garmene.

Gorre, hrybi inu poila.

Vode, morye, izzera.Iob 38.686686■

Job 38, 8–11.

Studenci, reke.

Zviryna, ptyce.

Dež.

390

t a c i i i i . p s a l / m / .

či, ta zemla bo nasytena od sadu tuiga della.[14]Ti pustiš rasti to travo za to živyno inu tu zelišče h ti službi tim ludem inu ti naprei vlečeš ta kruh iz te zemle.[15]Inu tu vynu, kir tiga človeka serce obesseli, inu tu ole, s kate-rim se tu oblyčie svitlu dela, inu ta kruh, kir tu serce tiga človeka močnu sturi.[16]Ta drevya tiga Gospudi so pol-na mokrote, ty cedri na Libani, katere ie on pelcal.[17]Na katerih te ptyce gnezdio, te smreke daio erperge tim rainger-iem.[18]Te vissoke gorre so tim dyvym kozom h bežanu inu tu skalovie tim ^ kunynom.[19]On ie to luno stvaril za volo čassov, tu sonce zna tu suie doli zahaiene. Ti

Trava, živyna, zelišča, kruh.Psal. 147.687 ■687

Ps 147, 9.

Vynu, kruh.Eccle. 31Iud. 19.688 ■688

Prg 31, 6–7;Sod 9, 13.

Ptyčia gnezda, rangary, štorkle.

Serne, koze, zaici.

^ Iežom oli kuniglo[m].C Luna, sonce, temma, nuč hvalio tudi Boga.

391

t a c i i i i . p s a l / m / .

[20]Ti sturiš temmo inu bo nuč, v ti ysti se giblo vse zviryne tiga gozda.[21]Ty mladi levy erio po rupanu inu de iščeio nih špyžo od Buga.[22]Kadar pag tu sonce gori izzide, taku se tiakai pobero inu se v nih lukne polože.[23]Taku gre ta človik vunkai na suie dellu inu ie na suim nyvnim dellu do večera.[24]O, Gospud, koku dosti inu veli-ka so tuia della[!]C Ti si nee vsa modru naredil inu ta zemla ie polna tuiga blaga.[25]Tu morie, kateru ie taku veliku inu skiroku,689 vundukai gomazi prez čisla mahina inu velika živyna.[26]Vundukai se pelaio te barke, vundukai ie ta balena,691 katero si ti sturil, de ona se v nim iegra.

a 4 Vse

Levy.

Zahvalene.

Morie z ry-bami.

689■Široku.

Iob 40, 41.690690■Job 40, 15–41, 32.

691■Lat. balaena, it.

balena; kit.

392

t a c i i i i . p s a l / m / .

[27]Vse te iste ričy čakaio na te, de nim nih špyžo daš per pravim čassu.[28]Kadar ti nim daš, taku se zbyraio, kadar ti tuio roko od-preš, taku bodo z dobrim nasite-ne.[29]Kadar ti tu oblyčie skryeš, taku se prestrašio, kadar nim nih sapo vzameš, taku mine inu spet en prah rataio.[30]Kadar ti pošleš vunkai tui duh, taku one bodo sturiene inu ti po-noviš ta obraz te zemle.[31]Tu gospostvu tiga Gospudi ie večnu, ta Gospud se vesseli na su-ih dellih.[32]Kadar on pogleda to zemlo, taku se stresse, kadar se on tih gur dotakne, taku se kadee.[33]Iest hočo peiti vse muie žive dni timu Gospudi, iest hočo hva-lo peiti muimu Bogu, dotle sem.

Muie

Bug vse ričy živy inu gori derži.

Stvare se strašaio pred Stvarnikom.

393

t a c v . p s a l m .

[34]Muie govoriene more nemu dopasti, iest sem vessel v tim Gos pudi.[35]Ty grešniki moraio iz te zemle poginiti inu ty neverniki, de več ne bodo. Muia duša hvali tiga Gospudi. Alleluia!

TA CV. PSAL/M/.

Sveti Duh sylnu vely tei stari izrael ski cerqvi inu no opomina, de Gos pudi Boga česty inu hvali za volo nega dobrute, kir ie on na nih starih očakih od Abrahama noter, dotle ie on nee v to cananeiško oblubleno de-že lo perpelal, v mnogeteri viži iz-kazal inu kir ie nim tako dobruto le iz suie milosti inu dobrute, nekar za nih brume oli zaslužena volo, sturil. Zakai, koku so oni brumni inu dobri pruti Bogu bili, bode v tim CVI. psal-mi za le-tim pravil. Iz le-tiga psal-ma se vsi kersčeniki vuče, de oni tudi imaio vedan zmisliti na te dobrute,

a 5 katere

Zahvalene.

Nevernim hudu prossi.

394

t a c v . p s a l / m / .

katere ie nim Bug v Cristusu izkazal, inu ž nimi to suio vero, zevupane pruti Bogu v nih nadlugah terdyti.


Confitemini Domino et invocate &c.692

ZAhvalyte tiga Gospudi inu kličite na nega ime inu ozna-

nuite vmei teim folkom ta nega della.[2]Puite nemu inu s teimi peismi ga hvalyte inu od nega vseh čud-nih ričy pravite.[3]Hvalyte se v tim nega svetim imeni inu tih serce, kir tiga Gos-pudi iščeio, se ima vesseliti.[4]Vprašaite po tim Gospudi inu po nega močy, iščite vedan nega oblyčie.[5]Spumnite na nega čudessa, ka-tera ie on sturil, na nega čudne

ričy

■692

Confitemini Domino et invocate nomen ejus.Zahvaljujte se Gospodu in kličite njegovo ime.

Ta cerkov ima Boga čestyti, hvalyti, iskati inu klycati na nega.1. Para. 16.693 ■693

1 Krn 16, 8–10,34.

V ti Bessedi inu v zacra-mentih imamo Boga iskati. Božya milost inu serd so čudne ričy.

395

t a c v . p s a l / m / .

ričy inu na nega pravdo nega vust.[6]Vi, tu seime Abrahama, nega hlapca, vi, otroci tiga Iacopa, ne-ga izvoleniga.[7]On ie ta Gospud, naš Bug, nega pravde so po vsim sveitu.[8] On zmisli vekoma na ta sui punt, na to bessedo, katero ie on oblubil na tavžent porodov.[9]Kateri ie on s teim Abrahamom naredil inu na to nega persego h timu Izaacu.[10]Inu on ie to isto naprei postavil k ani pravdi timu Iacopu, timu Izraelu k animu večnimu pu[n]-tu.C

[11]Kadar ie dial: »Tebi hočo dati to Cananeško deželo, ta los te va-še erbsčine.«[12]Tedai, kadar ie še nih cilu malu bilu inu oni so ptuy bili.[13]Inu oni so vlekli od enih ludy

h drugim

Začne šteiti te Božye dobrute tim starim očakom, iz mi-losti, zabston izkazane.

Bug nei pozab-liv inu ne laže, aku glih odvlačuie.

Gen. 17, 22, 26, 28.Luc. 1.Heb. 6.694694■

1 Mz 17, 19;1 Mz 22, 16–18;

1 Mz 26, 3–4;1 Mz 28, 3–4,13–14;

Lk 1, 72–73;Heb 6, 6.

Prave cerqve ie vselei mala družina.Heb. 11.Gen. 12, 23.695695■

Heb 11, 13;1 Mz 12;

1 Mz 23, 4.

396

t a c v . p s a l / m / .

h drugim ludem, od eniga kralev-stva k animu drugimu folku.[14]Inu on nei dopustil obenimu človeku nim žaliga sturiti inu on ie štraifal te kralle za nih volo:[15]»Ne doteknite se tih muih žal-banih inu ne sturite tim muim prerokom ništer žaliga!«[16]Inu on ie eno lakoto v to deže-lo poklycal inu ie vso muč tiga kruha odvlekil.[17]On ie eniga moža pred nimi po-slal, Iožef ie bil k animu hlapcu prodan.[18]Nega noge so s to klado mart-rali, nega duša ie v tu železu pri-šla.[19]Dotle ie nega besseda prišla inu tu govoriene tiga Gospudi ie nega probiralu.[20]Ta kral ie poslal inu ga ie od-

rešil,

Gen. 12 inu 20, 26, 31, 32.696 ■696

1 Mz 12, 17;1 Mz 20, 3–6,17–18;1 Mz 26, 7–10;1 Mz 31–32.

Koku ie ta stara cerkov v to Egipto prišla.Gen. 41, 33, 39.697 ■697

1 Mz 41, 54;1 Mz 33;1 Mz 39, 1,20.

Gen. 41.698 ■698

1 Mz 41, 40–41.

397


rešil, ta vyuda čez ta folk ga ie re-kal izpustiti.[21]On ga ie postavil k animu gos-pudi čez suio hyšo inu k animu vyudu čez vse nega blagu.[22]De on te vyude po suie voli v to iečo postavle inu de te nega stare to modrost vuči.[23] Inu ta Izrael ie vlekal v to Egypto inu Iacob ie en prihod ni bil v ti deželi Cam.[24]Inu on ie ta sui folk sylnu pu-stil rasti inu ie nee močneše stu-ril koker nih souvražnike.[25]On ie nih serca preobernil, de so timu nega folku souvraž ratali inu de so te nega hlapce s kunštio hoteli zatreti.[26] On ie poslal Moizesa, suiga hlapca, Aarona, kateriga ie izvolil.[27]Ta sta delala te caihne vmei ni-mi inu ta nega čudessa v ti deželi Cam. On

Iacob vleče v to Egypto.Gen. 46.Exod. 1.Act.7.699699■

1 Mz 46, 5–6;2 Mz 1, 1–7;

Apd 7, 14–15.

Skuzi koga, koku ie Bug to staro cerkov iz Egypta izpelal, kakove caihne inu štraifinge ie v Egypti iska-zal.Exodi. 3, 4, 5, 10, 7, 8, 9, 12, 13.700700■

2 Mz 3–5; 7–10; 12; 13.

398


[28]On ie poslal to temmo inu ie tem nu ratalu inu ona nega besse-dom ne sta bila nepokorna.[29]Nih vodo ie preobernil na kry inu nih rybe ie pomuril.[30]Nih dežela ie te žabe naprei per-nesla v te kamre nih kralev.[31]On ie rekal inu so prišle vse žlaht muhe inu vušy po vseh krayh.[32]On ie nim dal točo za dež, ta plamenski ogen po nih deželi.[33]Inu ie pobil nih vinske terte inu nih fyge inu ie polomil tu drevye v tih nih kraih.[34]On ie rekal inu so prišle kobilice inu keffri prez čisla.[35]Te so snele vso travo v nih deželi inu so snele vus sad nih ze[m]le.C

[36]Inu ie v nih deželi pobil vse pervičroyene, te pervične vse nih močy.

Inu

Exod. 7.701 ■701

2 Mz 7, 17–21.

Exod. 8.702 ■702

2 Mz 8, 2–6,16–24.

Exod. 9.703 ■703

2 Mz 9, 18–24.

Exod. 10.704 ■704

2 Mz 10, 4–15.

Exod. 12.705 ■705

2 Mz 12, 29.

399


[37]Inu ie nee izpelal s teim sre-brom inu zlatum inu v nih žlah-tah nei bilu obeniga bolnyka.[38]Tu Egyptu ie bilu vesselu, kadar so vunkai vlekli, zakai nih strah ie bil čez nee padel.[39]On ie reztegnil en oblak h ti od-deteli inu en ogen, de ie nim pono-či svetil.[40]Oni so prossili inu ie perpelal prepelice inu ie nee z nebeškim kruhom nasytil.[41]On ie tu pečovie odperl inu so iz ž nega vodee tekle inu so v ti suhi pustobi tekle koker veliki potoki.[42]Zakai on ie spomislil na to suio sveto bessedo, na Abrahama, suiga hlapca.[43]Inu on ie ta sui folk izpelal s te-im vesseliem inu te nega izvolene s teim vukanem.

Inu

Izraelitary te Egyptarie obrupaio. Exo. 13.706706■

2 Mz 13, 35.

Koku ie to staro cerkov iz Egypta izpelal, v puščavi obderžal, spih-hal,707 v to ob-lubleno deželo perpravil.Psal. 78.Exod. 17.Num. 20.Exod. 16.708

707■Špižal.

708■Ps 78, 12–53;2 Mz 17, 3–7;

4 Mz 20, 2–11;2 Mz 16, 4–15.

Exod. 17.Num. 20.709709■

2 Mz 17, 3–7;4 Mz 20, 2–11.

Bug suie ob-lube ne pozza-bi.Gen. 17 inu 22.710710■

1 Mz 17, 4–7;1 Mz 22, 16–18.

400

t a c v i . p s a l m .

[44]Inu ie nim dal te dežele tih ay-dov inu so tu perdelane tih aydov erbali.[45]De derže te nega naredbe inu de te nega postave ohranio. Alle-luia!

TA CVI. PSALM.

En hvaležin psalm. V tim S. Duh opomina inu vely tei cerqvi, tu ie, vsem vernim, de hvalio Gospudi Buga za vse nega izkazane dobrute pruti tei cerqvi k vsakimu čassu, nerveč pag za tu, kir to cerkov, te verne, naisi tudi čestu glo-boku grešio inu reserde Boga. Oli oni712 nih vini po nih delih ne štraifa, temuč z milostio ž nimi hodi okuli, nim tudi, kadar deio pokuro, to štraifingo cilu od-pusti inu šenka. Iz tiga se imamo vučiti, de nekar le, kadar nom dobru gre, ima-mo hvaliti Boga, temuč tudi, kadar nas za volo tih grehov štraifa inu caštiga,

zakai

Ioz. 3 inu 24.711 ■711

Joz 3, 10;Joz 24, 8–13.

Zakai inu h čemu Bug ludem dobru sturi.

■712

On.

401


zakai on s tako štraifingo nas na dobru obrača, de imamo se k nemu oberniti, de ferdamnani ne bomo.

[1]Halleluia.

Confitemini Domino, quoniam &c.713

ZAhvalyte tiga Gospudi, zakai on ie dober inu nega dobruta

terpi vekoma.[2]Du hoče te močy tiga Gospudi izreči, du hoče te nega vse hvale rezglassiti[?]C

[3]Dobru ie tim, kir to pravdo der-že, kir vselei, kar ie prov, deio.[4]Gospud, spomisli na me po tui gnadi, katero ti imaš pruti tuimu folku, obyšči ti mene s tuiem ohranenem.[5]De iest bom vidil to dobruto tuih izvolenih, de se zvesselim s teim vesseliem tuih ludy inu de

b se

713■Confitemini Domino,

quoniam bonus.Zahvaljujte se Gospodu, ker

je dober.

Vely vsem lu-dem hvalyti Boga za volo, kir tei cerqvi tudi v tim nega serdu inu v štraifingi mi-lost izkažuie.

Eccle. 43.714714■Prg 3, 1–4.

Prossi, de pošle Cristusa, za ka-teriga volo bo-do grehi nom opuščeni.

402


se hvalim s tuio erbsčino.[6]Mi smo grešili sred našimi oče-ti, mi smo krivu sturili, mi smo bili neverniki.[7]Naši očeti v tim Egyptu tuia čudessa ne so zastopili, nei so zmislili na tuie velike dobrute, temuč so bili nepokorni per tim moriei, per tim Erdečim moriei.[8]Oli on ie pag nim pomagal za volo suiga imena, de ie to suio muč izkazal.[9]Inu on ie tu morie posvaril inu ie suhu ratalu inu ie nee skuzi to globoščino prepelal koker skuzi eno puščavo.[10]Inu on ie nee ohranil pred to roko tih, kir so nee souvražili, inu ie nee odrešil pred to roko nih souvražnikov.[11]Inu te vode so nih zubpernike

pokrylle,

Spryčuie, de Bug tudi velikim grešnikom mi-lost izkazuie.Iudith 7.Exod. 4, 5.715 ■715

Jdt 7, 30;2 Mz 4–5.

Exod. 14.716 ■716

2 Mz 14, 11–12.

403

t a c v i . p s a l / m / .

pokrylle, de nei edan iz nih čez ostal.[12]Inu so tim nega bessedom ve-rovali inu so to nega hvalo peili.[13]Ampag oni so hytru ta nega della pozzabili inu nega sveita nei so dočakali.[14]Na nee ie en nagel lušt padel v ti puščavi inu so Boga izkušovali v ti pustobi.[15]Inu on ie nim dal, kar so želeli, inu ie nim poslal eno madlust v nih dušee.[16]Inu oni so v nih šotoreh zu-bper Moizesa bili vstali, zubper Aarona, svetnika tiga Gospudi.[17]Ta zemla se ie odperla inu ie požerla Datana inu ie pokryla to družbo Abiromo.720

[18]Ta ogen se ie vužgal v ti nih družbi inu ta plamen ie sežgal te nevernike.

b 2 Inu

Exod. 15.717717■2 Mz 15, 1–18.

Šteye sedem pregreh tiga izraelskiga fol-ka v ti pušč/a/-vi.E

Exo/d/.E 17.Num. 11.Psa. 78.718718■

2 Mz 17, 2–3;4 Mz 11, 4–6;

Ps 78, 18.

Punt zubper tiga Moizesa, Aarona.Num. 16.719719■

4 Mz 16, 1–3.

720■Datán, Abirám.

404

t a c v i . p s a l / m / .

[19]Iuu721 so enu telle sturili v tim Oreb723 inu so ta vkupezlit pild molyli.[20]Inu so nih čast premenili k ani spodobi eniga volla, kir tu sinu iei.[21]Oni so Boga, nih ohranenika, po-zabili, kir ie velike ričy v tim Egypti sturil.[22]Čudessa v ti deželi Cam inu strašna della per Erdečim moriei.[23]Inu on ie dial, on hoče nee za-treti, de bi Moizes, ta nega izvo-leni, ne bil pred nega v to lukno stopil, de bi ta nega serd obernil, de bi nih vseh cilu ne pogubil.[24]Inu oni so to lepo deželo ve-rahtali, oni nega bessedom ne so verovali.[25]Temuč so mermrali v nih šo-tor ih inu to štymo tiga Gospudi nei so poslušali. Inu

Exod. 32.722

■722

2 Mz 32, 3–6.

■721

Inu.

■723

Horeb.

Num. 14.724 ■724

4 Mz 14, 1–37.

405


[26]Inu on ie to suio roko čez nee bil gori vzdignil, de bi nee doli pobil v ti puščavi.[27]Inu de bi nih seime zavergal vmei te ayde inu de bi nee rezkru-pil vmei te dežele.[28]Inu oni so se perdružili h timu Baalu Peor inu so ieili te mertva-ške offre.[29]Inu so ga ž nih dianem reser-dili inu ie pala čez nee ta štraifin-ga.[30]H timu ie perstopil Pineas726 inu ie to reč mestil inu ta štrai-finga ie nehala.[31]Inu nemu ie h ti pravici persoie-nu od eniga poroda do drugiga vekoma.[32]Inu oni so ga per tih Zdražben-ih vodah reserdili, de ie tudi ta Moizes režalen bil za nih volo.[33]De so ta nega duh bili režalili,

b 3 de

Num. 25.Iozue 23.725725■

4 Mz 25, 1–3;Joz 23, 7,12–13.

726■Pinhás.

Exo. 17, 20.727727■2 Mz 17, 1–7;

4 Mz 20, 2–13.

406


de ie ž nega vusti nedomislenu govuril.[34]Oni tudi ne so ludy zaterli, ka-tere ie bil ta Gospud poročil.[35]Temuč oni so se vmei te ayde zmešali inu so se tih istih della navučili.[36]Inu so nih malykom služili; ty so nim k animu štryku ratali.[37]Inu so nih synuve inu sčere of-frovali tim zludiem.[38]Inu so nedolžn/o/E kry prelili, to kry nih synov inu sčery, kir so tim Canannei kim malykom of-frovali,730 inu so to deželo s to kryo omadežili.[39]Inu so se ž nih delli omadežili inu so ž nih dianem inu rovna-nem curbali.[40]Inu ta serd tiga Gospudi se ie čez ta nega folk bil vužgal inu

se ie

Ta stara izrael-ska cerkov ie bila nepokorna: na meistu, da, kei ie Bug rek-/a/l,E ie ma-lykovala.Deut. 7, 12.Levit. 20.1. Reg. 15.Iere. 7, 19.Ezeh. 16, 20.728

■728

5 Mz 7, 1–5,16;5 Mz 12, 2–3,29–30;3 Mz 20, 23;1 Sam 15, 3,8–9;Jer 7, 9;Jer 19, 4;Ezk 16, 20,23–29;Ezk 20, 8.

Deut. 32.Levit. 20.Iere. 7, 19.Ezeh. 16, 20.729 ■729

5 Mz 32, 16–17;3 Mz 20, 2–5.

■730

Kir so ti Canannei tim malikom offrovali.

Štraifinge čez te malykovce.

407


se ie nemu čez to suio erbsčino gnusillu.[41]Inu ie izdal nee v te aydovske ro-ke inu so ty, kir so nee souvražili, čez nee gospodovali.[42]Inu nih souvražniki so nee re-žalovali inu so pod nih rokami pohlevni ratali.[43]On ie nee čestu odrešil, oli oni so po nih sveitu proč palli in za volo nih hudobe ie nih malu ra-talu.[44]Inu on ie na nih revo pogledal, kadar ie nih iokane zaslišal.[45]Inu ie na ta sui punt pruti nim zmislil inu ga ie grevalu po tei nega veliki dobruti.[46]Inu ie sturil, de so per nih vseh milost nešli, per tih, kir so nee v ieči deržali.[47]Pomagai nom, o, Gospud, naš

b 4 Bug,

Bug ie nim čestu pomagal, čez nee usmilil, oli oni so pred inu pred nemu nepokorni billi – berite Tih rihtariev bu-qve.

Serčna prošna te

408


Bug, zberi nas vkupe iz tih aydov, de hvalimo tuie svetu ime inu to tuio čast oznanuiemo.[48]Hvalen bodi ta Gospud, Bug izraelski, od vekoma do vekoma inu vsaki folk reči: »Amen!« Alle-luia!

TA CVII. PSALM.

En hvaležni psalm, v katerim Sveti Duh veli hvaliti Boga za volo, kir na vse ludy gleda, nim dobru dei, varuie, iz vseh žlaht nadlug v puščavah, neznanih cestah, potih, iz ieč, iz bolezni, na muryu, iz fortun čudnu inu gostu pomaga, iz nerodovitih dežel rodovita dela, kralev-stva inu vyude prestavla. Tu vse imaio ty verni rezmislyti inu zahvalyti Boga.


ZAhvalyte tiga Gospudi, zakai on ie dober inu nega dobruta

terpy vekoma.Poveite

cerqve, de bo odrešena inu velika povsod rata.

■731

Confitemini Domino, quo-niam bonus.Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.

Gmain opomi-nane, de vsi ludy Boga hvalio.Iudith 13.Psal. 118.732 ■732

Jdt 13, 14;Ps 118, 1,29.

409

t a c v i i . p s a l m .

[2]Poveite vi, kir ste od tiga Gos-pudi rešeni, katere on rešuie od te roke te nadluge.[3]Inu katere ie on iz tih dežel vkupe zbral: od iutrohoyena, od večerniga hoyena, od pulnočy inu od puldne.[4]Kir so zahaiali po puščavah, po pustih, zaraslih cestah inu nei so obeniga meista nešli, v katerim bi mogli prebivati.[5]Inu so lačni bili inu k nemu žei-ni inu nih duša ie v nih doli iema-la.[6]Inu kadar so v nadlugi vpyli h timu Gospudi, taku ie on nim iz nih nadlug pomagal.[7]Inu on nee pela na ta pravi pot, de oni k animu meistu prido, v katerim mogo prebivati.[8] Le-ty imaio tiga Gospudi za-hvalyti za volo nega dobrute inu za

b 5 volo

Ty pervi revni, kir nemaio last-niga stanu.

410


volo nega čudess pred teimi otru-ki tih ludy.[9]Zatu, kir on nasyti to žeino du-šo inu to lakotno dušo z dobruto napolni.[10]Ty, kir so sydeli v ti te[m]miC inu v ti senci te smerti, kir so bili uyeti v ti žalosti inu v tim železzu.[11]Zatu, kir so tim Božym zapu-v id om bi l i zubper i nu tiga Nerviš iga svit šentovali.[12]Obtu ie on nih serce žalostio pohlevnu sturil, de so doli ležali inu nikoger nei bilu, kir bi nim bil pomagal.[13]Inu tedai so oni v nih nadlugah vpyli h timu Gospudi inu on ie nim pomagal iz nih reve inu žalos-ti.[14]Inu ie nee izpelal iz te temnice inu sence te smerti inu ie nih zve-ze reztergal.

Le-ty

Tim drugim revnim, kir za lotryo vole so uyeti, kadar pokuro deio, klyčeio na Bu-ga, tim on tudi pomaga.

411

t a c v i i . p s a l / m / .

[15]Le-ty imaio hvalyti tiga Gos-pudi za volo nega dobrute inu za volo nega čudessov, katere on na tih otrukih tih ludy dela.[16]Kir on rezbya ta kuffrasta vra-ta inu te železne rigle rezlomi.[17]Ty norci, kir za volo nih pre-grešena inu za volo nih hudobe bodo štraifani.[18]Katerim se gnussi na vsi ieidi inu se perbližuio h tim vratom te smerti.[19]Ty, kadar vpyo h timu Gospudi v nih nadlugah, tim on tudi iz ž nih reve pomaga.[20]On pošle suio bessedo inu nee ozdravi inu nee odreši, de ne umerio.[21]Le-ty imaio zahvalyti tiga Gos-pudi za volo nega dobrute inu za volo nega čudessov, katere on na tih človeskih otrukih izkažuie.

Inu

Bug tudi tim grešnikom, kir bodo za volo nih grehov z bolezanmi štraifani, aku pokuro deio, na Buga klyčeio, pomaga.

412


[22]Inu hvaležne offre offrovati inu ta nega della z vesseliem oznanovati.[23]Kateri na moryu s teimi čolna-mi se vozzio inu nih dellu na ve-likih vodah delaio.[24]Ti isti vidio ta della tiga Go-spudi inu nega čudessa v ti globo-sčini.[25]On ie rekal inu ie vstala ena pyš inu ie vzdignil nee valuve.[26]Ty so gori šli v nebessa, potle zdaici so šli v to globoščino, nih duša se ie v nadlugah reztaiala.[27]Oni so sem ter tam verženi inu gibleni koker en pyanec inu vsa nih modrost ie poginila.[28]Inu oni so vpyli v nih nadlu-gah h timu Gospudi inu on ie nee iz nih nadlug izpelal.[29] On ie utolažil ta pyš, de ie

potyh-

Tim, kir so na moryu, na vo-dah, Bug tudi pomaga, nekar sveti Miclavž.

Math. 8.733 ■733

Mt 8, 26.

413


potyhnilla, inu ty valuvi so tihi ratali.[30]Tedai so se vesselili, kir ie tyhu ratalu, inu ie nee v to porto, po kateri so želeli, izpelal.[31]Le-ty imaio tiga Gospudi za-hvaliti za nega dobruto inu nega čudessa pred otrukih tih ludy.[32]Inu ga imaio povišati pred to gmaino inu ga čestyti v tim svei-tu tih starišev.[33]On te vode postavla na pusto-bo inu tu zvyrane tih studencev na suhoto.[34]On sturi eno rodovito zemlo, de ništer ne nesse za volo hudobe tih, kir na ni prebivaio.[35]On postavi to pustobo k animu iezeru inu eno suho deželo, de iz nee studenci zviraio.[36]Inu undukai postavi te lakot-ne, de enu meistu perpravio, v katerim mogo prebivati. Inu

414


[37]Inu de te nyve seio inu te vino-grade zasaieio inu de vsakiga leita saad perdelaio.[38]On nee žegnuie, de se sylnu gmeraio, inu nih živine mane ne perhaia.[39]Ty, kir bodo ponižani inu s to sylo zatreni, kir so sylovani inu permorani od tiga hudiga.[40]On izlye tu zašmahaine na te vyude inu sturi, de zaido koker v ti pusčavi, kir nei potu.[41]On brani tiga boziga pred sylo inu to nega žlahto koker enu kar-delu ovac gmerra.[42]Le-tu ty brumni vidio inu se vessele inu vsaki hudobi bodo ta vusta zaperta.[43]Du ie moder[,]C ta le-tu ohrani inu zastopi to dobruto tiga Gos-pudi.

TA CVIII. PSALM.Ty

Bug te tyranne, hudo gospos-čino zamečuie inu zmo/t/i.E

Bug bozim pomaga.Psall. 113.734 ■734

Ps 113, 7–8.

Ty verni imaio tu Božye rov-nane rezmis-liti.

415

t a c v i i i . p s a l / m / .

Ty verni iz celiga serca hvalio Boga, kir nim iz mnogeterih nadlug čestu pomaga inu pred nih souvražniki varuie. Per tim prossio, de Bug rezglassi, da na znane inu pusti veiditi vsem lude[m]C to suio muč, modrost, dobruto inu pravico, inu se z Božyo oblubo inu bessedo troštaio, de bo-do nih souvražnike, ta sveit inu tiga Hu-dyča premagali, de sam Bug bo nim stal na strani inu pomagal.

[1]Ena Davidova psalmo-va peisem.

Paratum cor meum &c.735

O, Bug, muie serce ie perna-rednu inu hočo peiti inu

psalirati, muia čast tudi.[3]Nu, gori psalter inu arffa: iest hočo viutro vzgudo se obudyti.[4]Gospud, iest tebe hočo vmei lud mi hvalyti, iest hočo vmei žlahtami tebi psalirati.

Sakai

735■Pripravljeno je

srce moje.

Verni oblubuio hvaležni se iz-kazati Bogu.

Psal. 57.736736■Ps 57, 8–12.

416

t a c v i i i . p s a l / m / .

[5]Zakai tuia dobruta ie velika do nebes inu tuia risnica do oblakov.[6]Vzdigni sse, o, Bug, čez nebessa inu tuio čast čez vse dežele![7]De tui lubeznivi odrešeni bodo; pomagai s tuio desnico inu usliši ti mene![8]Bug ie v ti sui svetusti govuril: »Iest se bom vesselil inu sem to Sihem rezdeilil inu ta dul Suhot rezmeril.[9]Galaad ie mui, mui ie Manas-ses, Effraim ie ta muč muie gla-ve, Iuda ie mui vyuda.[10]Moab ie mui umivanski lonec, mui čevel bom čez ta Edom izteg-nil inu čez to Filisteisko deželo iest hočo vukati.«[11]Du mene v tu terdnu meistu perpela[,]C du mene popela v to Idumeisko deželo[?]C Nei

Psal. 103.737 ■737

Ps 103, 1–5,11.

Prossi za dalžno pomuč.

Na Božye ob-lube rez-mišluie.Psal. 60.738 ■738

Ps 60, 7–14.

Bug voiski inu cerqvi da do-byti.

417

t a c v i i i . p s a l / m / .

[12]Nei si ti, Bug, tu sturil[,]E kir si nas zapustil inu nei si z našo voisko vlekal?[13]Dai nom ti pomuč v nadlugah, zakai človeska pomuč ništer ne vela.[14]Z Bugom hočmo redle rovnati inu on bo te naše souvražnike za-terl.

TA CIX. PSALM.

V le-tim psalmu Ckristus,739 David inu ta prava cerkov Božya, tu ie, vsi pravi, verni kersčeniki, vsag čas tožyo sylnu Bogu čez nee fratarske souvraž-nike, koker ie bil Doeg, Reg. 21, 22,740 Iudas Išcariot inu ty sadašni papežni-ki, kir nuč ter dan zmišlavaio inu se vmei sebo svetuio, koku bi te nedolžne inu te prave vere ludy mogli v to smert perpraviti inu cilu zatreti. Tak im Cristus inu vsi verni oznanu-io, kakove grozzovite štraifinge nim

c naprei

739■Christus.

740■1 Sam 21, 7;

1 Sam 22, 6–22.

418

t a c i x . p s a l / m / .

naprei stoye. Inu de ty verni bodo ohrane-ni, zatu oni na koncu tiga psalma hvalio Boga.

[1]En psalm Davidov k napreipetyu.

Deus laudem meam &c.741

O, Bug, hvala muia, ne molči![2]Zakai neverniska inu go-

luffska vusta so se zubper me od-perla inu govore zubper me s falš iezykom.[3]Inu oni povsod zubper me stru-povitu govore inu zubper me prez uržaha štrytaio.[4]Zatu, kir iest nee lubim, so oni meni zubper, iest pag molim.[5]Inu oni meni povračuio hudu za dobru inu nyd za lubezan.[6]Postavi čez nega tiga nevernika inu ta Hudyč nai stoy na nega des nici. Kadar

■741

Bog hvale moje ne molči.

V Bugi se verni hvalio.

Neverniki Božymu vuku inu tim, kir nemu veruio, hudu reko.

Psal. 35.742 ■742

Ps 35, 12.

Tukai ty verni nim souvraž-nikom hudu prossio.

419

t a c i x . p s a l / m / .

[7] Kadar on bode pred pravdo postavle[n],C de bo za nevernika spozna[n]C inu nega molytov bo-di k animu grehu.[8]Nega dnev mora malu biti inu nega čez dano oblast mora en drugi pryeti.[9]Nega otroci moria biti sorote inu nega žena ena vduva.[10]Nega otroci bodo v naznanu okuli hodili, petlali inu iskali ko-ker ty, kir so obužali.[11]Ta buhernik744 bo vse nega bla-gu k sebi iemal inu ty ptuy bodo po syli iemali nega perdelane.[12]Nemu ne bo nišče dobriga stu-ril inu nišče se ne bo usmilil čez nega sorote.[13]Ty, kir prydo od nega za nim, bo-do iztrebleni, nih ime v tim drug-im porodu bo cilu pobrissanu.[14]Nega očetov huduba bo spu[m]-

c 2 nenaC

Tu se ima za enu gvišnu pre-rokovane za-stopyti, de se nim bo taku godylu.Act. 1.743743■

Apd 1, 20.

744■Uhernik.

420

t a c i x . p s a l m .

nena pred teim Gospudom inu ne-ga matere greh ne bo pobryssan.[15]Oni bodo vsag čas pred teim Gos pudom inu nih spumnene bo iztreblenu iz te zemle.[16]Za volo, kir nei zmislil, de bi mi-lost bil sturil, temuč ie tiga revniga inu boziga preganel inu lovil inu tiga v serci žalostniga, de bi ga bil umuril.[17]Inu on ie lubil to prekletvo inu ta ista nemu pride. Inu on nei ho-tel tiga žegna: ta isti bo tudi deleč od nega.[18]Inu on ie to prekletvo koker en gvant oblekil, ona ie tudi noter v nega sla745 koker ena voda inu koker enu olle v nega kosty.[19]Taku ona bode nemu koker en gvant, kir on oblači, inu koker en pass, s katerim se vselei opas- suie. Le-tu

Grozzovita prošna, de grehi tim nevernik-o[m]Enig dar ne bodo odpusčeni.

Uržahi, za čes volo take kletve prido.

■745

Šla.

421

t a c i x . p s a l m .

[20]Le-tu se pergodi tim od tiga Gospudi, kir so meni zubper, inu tim, kir hudu govore zubper muio dušo.[21]Ampag ti, o, Gospud, ti, mui Gospud, delai z meno za volo tui-ga imena.

Zakai tuia milost ie troštliva, od-reši ti mene.[22]Zakai iest sem bog inu reven inu tu serce ie v meni ranenu.[23]Iest grem tiakai koker ena večer-na senca, iest bom izpoie[n]C koker tee kobylice.[24]Muia kolena so šibka od posta inu muie messu ie medlu inu ne-ma obene mesty.[25]Iest sem nih špot ratal: kadar me vidio, taku nih glave stressaio.[26]Pomagai ti meni, Gospud, ti, mui Bug, ohrani ti mene po tui milosti.

c 3 De

Prossi, de on inu ty verni bo-do ohraneni pred sou-vražniki.

Toži inu pravi od suie inu te cerqve reve.

Psal. 22.746746■Ps 22, 7–8.

Prossi zase inu za cerkov, de se vidi, de ž nimi Bug derži.

422

t a c x . p s a l m .

[27]De spoznaio, de ie tu ta tuia ro-ka, de si ti, Gospud, le-tu sturil.[28]Oni šentuio, taku ti žegnai; oni se zubper me vzdiguio inu oni bodo zasramovani, ampag tui hlapec se bo vesselil.[29]Mui zubperniki bodo špotom oblyčeni inu bodo ž nih sromoto koker z anem plasčem odiveni.[30]Iest hočo tiga Gospudi z muie-mi vusti sylnu čestyti inu kadar nih veliku vkupe bo, hvalyti.[31]Zakai on stoy timu bozimu na strani, de on nega dušo ohrani pred teimi, kir so nega obsodyli.

TA CX. PSALM.

Le-ta psalm ie leip, nucen, vissokiga inu potrebniga navuka, zakai on vu-či, du ie Cristus, de ie bug inu človik, krall inu večni farr. De s to palyco, tu

ie,

Zahvala, kir ie Bug nim pomagal.

423

t a c x . p s a l / m / .

ie, s teim evangeliom, kir se bo v Ieruza-lemu začel pridigati, bo po vsim svei-tu inu vmei sredi nega souvražnikov kraloval inu de nega offer, tu ie, mart-ra, smert inu prošne, bodo vselei velale pred Bugom. Inu de ty neverniki, nega souvražniki bodo štraifanni od Buga. Cristus bo iz potoka pyl, tu ie, terpil, oli spet glavo vzdigne, tu ie, od smerti vsta-ne.


Dixit Dominus Domino meo &c.747

TA Gospud ie rekal k muimu Gospudi: »Sedi h ti mui des-

nici, dotle iest tuie souvražnike h timu stolcu tuih nug postavim.«[2]Ta Gospud ie to palico tuie močy poslal iz Siona, gospodui v sreidi tuih souvražnikov.[3]Na ta dan tuie močy bodo tebi tuy ludy iz serca volni v tim svei-

c 4 tim

747■Rekel je Gospod

Gospodu mojemu.

Cristus ie syn, gospud inu bug Davidov.Math. 22.Luc. 20.Act. 2, 13.Heb. 11, 10.1. Cor. 15.748

Enangeli749 ie prišal iz Siona.Iza. 2.Mich. 4.750

Verni bodo Cristusu volnu pokorni.

748■Mt 22, 44;

Lk 20, 42–43;Apd 2, 34–35;

Apd 13, 33Heb 11; 10 (1, 13);

1 Kor 15, 25.

749■Evangeli.

750■Iz 2, 2–3;

Mih 4, 1–2.

424

t a c x . p s a l m .

tim oblačyllu, tuy otroci bodo te-bi royeni koker ta rossa iz te zar-ye.[4]Ta Gospud ie persegel inu ga ne bo grevalu: »Ti si en farr vekoma po tei ordningi melhizedelski.«[5]Ta Gospud ie na tui desnici, on bo rezbil te kralle v tim čassu ti-ga nega serda.[6]On bo sodil vmei teimi aydi, on bo vse s teimi mertvimi telessi napolnil, on bo rezbyl to glavo, kir ie čez dosti dežel.[7]On bo pyl na tim potu od tiga potoka, obtu on bo to glavo gori vzdignil.

TA CXI. PSAL/M/.

Hvali Boga za volo, kir ie tei stari izraelski cerqvi iz tiga Egypta čudnu pomagal, no v pusčavi špyžal, ta veliki

nočni

Cristus sam ie ta pravi farr, šcoff, papež inu rihtar.Heb. 5, 6, 7, 8, 9, 10.Psal. 2.751 ■751

Heb 5–10;Ps 2, 9.

Ioh. 5.752 ■752

Jn 5, 22.

Cristus bo ter-pil, oli skuzi tu bo raven Boga kraloval.

425

t a c x i . p s a l m .

nočni praznik zapovedal praznovati inu kir ie ni te zapuvidi dal inu to suio stonovito volo rezodil inu kir ie ni oblubil tiga odrešenika poslati inu ta novi testa-ment gori postaviti. Na koncu vely Boga se bati, nega bessedo ohraniti. V tim stoy vseh ludy ner ta vegši inu pridniši na-vuk inu modrost.

En psalm Davidov.[1]Alleluia.

Confitebor tibi, Domine &c.753

IEst hočo hvalyti tiga Gospudi iz celiga serca v tim sveitu tih

brumnih inu v ti gmaini.[2]Ta della tiga Gospudi so velika, izbrana per vseh tih, kir na nih enu dopadene imaio.[3]Kar on sturi, tu ie gosposku inu hvale vrednu, inu nega pravica ostane vekoma.

c 5 On

753■Confitebor tibi, Dom-

ine, in toto corde meo.Zahvaljeval se ti

bom, Gospod, iz vsega svojega srca.

Hvali Boga očytu v ti pravi cerqvi.

Božye gospost-vu se vidi na nega dellih.Psal. 92.754754■

Ps 92, 6.

426

t a c x i . p s a l m .

[4]On ie en spomin tih nega ču-dessov gori naredil, ta dobri inu milostivi Gospud.[5]On daie špyžo tim, kir se nega boye, on spumni na ta sui testa-ment vekoma.[6]On ie timu suimu folku izkazal to muč suiga dellane, de nim daie to erbsčino tih aydov.[7]Ta della nega rok so risnica inu prov, nega vse zapuvidi so zveis te.[8]One so poteriene vselei inu do vekoma; one so sturiene po zveis-čini inu po pravdi.[9]On ie poslal suimu folku tu od-rešitvu, on ie oblubil, de nega punt ima ostati vekoma; nega ime ie svetu inu strašnu.[10]Ta strah tiga Gospudi ie tu756

začetik te modrusti, ena dobra pa-met

Na Božye rovnane se ima vselei spum-niti.Exod. 12, 13.Exod. 16.Psal. 34, 37.755 ■755

2 Mz 12, 14;2 Mz 13, 3,9;2 Mz 16, 3–15;Ps 34;Ps 37, 28–29.

Božye zapuvidi inu bessede so stonovite, prov inu risnične.

Prerokuie od Cristuseviga rešitva.

V čim stoy ta modrost vseh ludy.Pro. 1, 9.757 ■757

Prg 1, 7;Prg 9, 10.

■756

Ta.

427

t a c x i i . p s a l / m / .

met vsem, kir ga derže; nega hva-la obstoy vekoma.

TA CXII. PSALM.

Sveti Duh v le-tim psalmu pravi, kakove šege, nature, diane, rovnane inu sreče so ty pravi verni ludy: se Boga boye, imaio nih lušt inu kratig čas v tih Božyh bessedah, so bru[m]ni,C dobri, milostivi, radi bugaime daio, possodio h poštenu, po pravici govore, so terdne inu stonovitne vere inu zevupana pruti Bogu. Obtu so srečni, nim dobru puide, nih otroci inu žlahta bodo žegnani, v nadlugah bodo potroštani, serčni, za hud glass ne rodio, nih spomin bo vselei terpil, bodo v časti go-ri iemali, nih souvražnikov napreivzet-ie zubper nee ne puide naprei.

[1]Alleluia.

Beatus vir qui timet &c.758

Izvely-

758■Beatus vir qui timet

Dominum.Blažen tisti mož, ki

se boji Gospoda.

428

t a c x i i . p s a l / m / .

IZvelyčan ie ta mož, kir se boy tiga Gospudi, kateri velik lušt

ima h tim nega zapuvidom.[2]Tiga istiga seime bo mogoče na zemli, tih brumnih žlahta bo žeg nana.[3]Blagu inu obylle bo v nega hyši inu nega pravica ostane vekoma.[4]Tim brumnim gre gori ta svit-loba v ti temmi od tiga dobriga, milostiviga inu pravičniga.[5]Le-ta ie dober mož, kir se usmi-li inu possodi, nega bessede pela po pravdi.[6]Zakai on ne bo nigdar premak-nen, tiga pravičniga spomin ne bo nigdar pozablen.[7]On se hudiga glassu ne ustraši, nega serce ie pernarednu s teim vupanem na tiga Gospudi.[8]Nega serce ie poterienu, on se

ne

Kir se Boga boy, timu bo dobru.

Verni, nai si ve-liku terpe, vini ostano.

Verni bodo potroštani inu ohraneni.

Natura tiga verniga.Pro. 19, 10.Psal. 34.Iza. 49.759 ■759

Prg 19, 17;Prg 10, 29;Ps 34, 23;Iz 49.

Psal. 108.760 ■760

Ps 108, 2.

429

t a c x i i i . p s a l / m / .

ne boy, dotle ne vidi suiga lušta na suih souvražnikih.[9]On reztressa inu daie tim bo-zim; nega pravica ostane veko-ma, nega rug bo s čestio povišan.[10]Ta nevernik bo tu vidil inu ne-mu bo težku dialu, on bo suiemi zoby škrypal inu bo bled perhaiel; kar bi ty neverniki radi imeili, tu bo zgublenu.

TA CXIII. PSAL/M/.

Sveti Duh vely tei cerqvi, vsem vernim povsod hvalyti Boga za volo, kir ie tee vissoke inu offertne ponižuie inu tee nizke ter bogi762 gori vzdiguie. Per tim ie tudi enu prerokovane, de tu Cristusevu kralev stvu, ta evangeli se ima po vsim sveitu reztegniti. Inu de Cristus bo tim bozim, revnim ayd om inu grešnikom, kir poku ro bo-do diali, iz nih reve, iz pekla v ta

nebessa

Verni so milos-tivi.2. Cor. 9.Pro. 11.761761■

2 Kor 9, 9;Prg 11, 17,24–26.

Tim nevernim ništer po roci ne puide.

762■Boge.

430

t a c x i i i . p s a l / m / .

nebessa pomagal. Inu de ta mahina cerkov, tu ie, ta malla družba tih ver-nih, bo gori rasla inu iemala. Zatu ima vsaki peiti alleluia, tu ie: hvalyte tiga Gospudi.

[1]Alleluia.

Laudate, pueri, Dominum &c.763

HValyte, vi hlapci, tiga Gos-pudi, hvalyte tu ime tiga

Gospudi.[2]Tu ime tiga Gospudi bodi žeg-nanu tar čestčenu zdai, odsehmal do vekoma.[3]Od kod tu sonce gori gre, noter dotle onu zahaie, bodi tu ime ti-ga Gospudi vissoku hvalenu.[4]Ta Gospud ie vissok čez vse ay-de, nega čast ie čez ta nebessa.[5]Du ie tak, koker ie ta Gospud, naš Bug[,]C kir se ie taku vissoku possadil? Kir

■763

Hvalite, služabniki, Gospoda.HvaIyte764

Boga za volo kralevstva Cris-tuseviga.Psal. 34, 35.765

■764

Hvalyte.

■765

Ps 34, 2–4;Ps 35, 18,27.

Ta evangeli se bo po vsim sveitu pridigal.

Mala. 1.766 ■766

Mal 1, 11.

431

t a c x i i i i . p s a l / m / .

[6]Kir na tu nizku gleda v nebi inu na zemli.[7]Kir tiga boziga vzdigne iz tiga praha inu tiga potrebniga poviša iz tiga blata.[8]De ga possady raven tih vyud-ov, ia, raven tih vyudov suiga fol-ka.[9]On sturi, de ta neporodna, kir v ti hyši prebiva, de rata ena vessela mati tih otruk. Alleluia!

TA CXIIII. PSAL/M/.

Ena velikanočna hvala inu peisem te izraelske cerqve za volo, kir ie on no iz Egypta čudnu inu sylno roko izpelal. Mi ž no imamo hvalyti Boga, kir ie nas sku-zi Cristusa iz te ieče tiga Hudyča, večne smerti inu iz pekla v tu nega kralevstvu perpelal inu kir od nega v taki nega milo-sti inu v kralevstvi bomo obderžani inu ohraneni.

In

V cerqvi so niz-ki, oli on nee časi poviša ko-ker Iožeffa, Daniela, Moze sa, Davida.1. Reg. 2.Luc. 1.767767■

1 Sam 2, 8;Lk 1, 52.

Da družino inu potrebo.

432

t a c x i i i i . p s a l / m / .

In exitu Israel &c.768

KAdar ie ta Izrael iz tiga Egypta vlekil, ta hyša tiga

Iacopa iz tiga neznaniga folka.[2]Tedai ie ta Iudovska žlahta bila nega svetyna, ta Izrael tu nega gospostvu.[3]Morie ie tu vidilu inu ie bežalu, ta Iordan se ie nazai obernil.[4]Te gorre so skakale koker ty ov-ni inu ty hrybi koker iagneta tih ovac.[5]Kai ie bilu tebi, morie, kir si bei žalu[,]C inu tebi, Iordan, kir si taku nazai bežal?[6]Vi gorre, kir ste skakale koker ty ovni[,]C inu vi hrybi koker te mlade ovce[?]C

[7]Pred teim oblyčiem tiga Gospu-di se ie ta zemla gibala, pred teim oblyčie[m] C tiga Boga Iacopa.

Kir

■768

In exitu Israel de Ægypto.Ko je šel Izra-el iz Egipta.

Bug ie to cer-kov suseb izvol/i/lE inu posvečil.

Exod. 14.Ioz. 3.769 ■769

2 Mz 14, 21–22;Joz 3, 15–16.

S teimi čudesi imamo vero terdyti, de nom bo tudi v nadadlugah770 pomaganu.

■770

Nadlugah.

433

t a c x i i i i . p s a l / m / .

[8]Kir ie tu pečovie preobernil na vodenu iezzeru inu tu skalovie na vodene studence.

TA CXV. PSALM.

Vsi verni, tu ie, ta prava cerkov, pros-sio, de Bug to suio čast, to pravo vero inu službo ohrani inu brani pred Turki, aydi inu falš kersčeniki. Potle se tim malykom, pildom, katere ty neverniki molyo, špotaio. H tretimu: opominaio vse stanuve inu ludy, de nih vero inu zevupane le v tiga praviga Boga posta-vio. Inu de ga vedan hvalio, zakai on nih vu obeni nadlugi ne zapusti.

Non nobis, Domine &c.772

NEkar nom, Gospud, nekar nom, temuč tuimu imenu

dai to čast za volo tuie milosti inu risnice.[2]Zakai bodo ty aydi govurili[:]C

d »Kei

Exod. 17.Num. 20.771771■

2 Mz 17, 1–7;4 Mz 20, 1–13.

772■Ne nam, Gospod.

Prossi, de za suie česty volo tei cerqvi, iz katere ty ne-verniki špot delaio, pomaga.Ioel 2.773773■

Jl 2, 17.

434

t a c x v . p s a l m .

»Kei ie tedai nih Bug[?]«C

[3]Naš Bug ie pag v nebessih, kar on hoče, tu sturi.[4]Nih malyki pag so srebru inu zlatu, od človeskih rok sturieni.[5]Oni imaio vusta inu ne govore, oni imaio očy inu ne vidio.[6]Oni vušessa imaio inu ne slišio, oni nuss imaio inu ne diše.[7]Oni roke imaio inu ne typaio, oni noge imaio inu ne hodio inu v nih goltancu obene štyme nema-io.[8]Koker so oni, taki so ty, kir nee delaio, inu vsi ty, kir na nee vupa-io.[9]Ampag ti, o, Izrael, vupai na ti-ga Gospudi! Ta isti ie nega pomuč inu bramba.[10]Vi od te Aaronove hyše, vupai-te na tiga Gospudi! Ta isti ie nih pomuč inu bramba.

Vi,

Neverniki stvare imaio za buga.Psal. 135.Iza. 44.Sap. 15.774 ■774

Ps 135, 15–18;Iz 44, 9–20;Mdr 13, 10.

435

t a c x v . p s a l / m / .

[11]Vi, kir se tiga Gospudi boyte, vupaite na tiga Gospudi! Ta isti ie nih pomuč inu bramba.[12]Ta Gospud ie na nas spumnil, nas bo žegnal; on bo žegnal to hyšo Izraelsko, on bo žegnal to Aaronovo hyšo.[13]On bo žegnal vse te, kir se tiga Gospudi boye, te male inu te vely-ke.[14]Ta Gospud vas bo gmeral, ia, vas inu vaše otroke.[15]Vi ste ty žegnani tiga Gospudi, kateri ie tu nebo inu to zemlo sturil.[16]Vsa nebessa so tiga Gospudi, ampag to zemlo ie on dal tim človeskim otrokom.[17]Ty mertvi tiga Gospudi ne hvalio, ne ty, kir doli gredo v to tihoto.[18]Temuč mi hvalimo tiga Gospu-di od sadainiga čassa do vekoma. Alleluia! TA

Trošt: cerkov ne bo za-pusčena.Num. 6.775775■

4 Mz 6, 24.

Cerkov raste inu ie žegnana.

Cerkov vselei hvali Boga.Iza. 38.Psal. 6.Baruh 2.Dan. 2.776776■

Iz 38, 18–19;Ps 6, 6;

Bar 2, 17;Dan 2.

436

t a c x v i . p s a l m .

TA CXVI. PSAL/M/.

Ta cerkov, ty verni hvalio Boga, kir ie nih prošne uslišal inu ie nim iz velikih, težkih nadlug pomagal. Potle tožio Bogu, kir za volo spoznana te vere mo-raio veliku terpeti. H tretimu: oblubu-io, de hote zatu Bogu vselei hvaležni, volni inu terpežlivi biti.

Dixit, quoniam exaudiet &c.777

IEst hočo lubyti, zakai ta Gos-pud ie uslišal to štymo muie

prošne.[2]Zakai on ie suia vušessa k meni naklunil, obtu iest hočo vse muie dni na nega klycati.[3]Ty štryki te smerti so bili mene obdali, te reve tiga pekla so bile mene zadele, iest sem v tesnobo inu v nadlugo prišel.[4] Ampag iest sem klycal na tu

ime

■777

Dilexi, quoniam exaudiet Dominus vocem orationis meæ. Ljubim Gospoda, ker sliši glas molitve moje.

Cerkov ob-lubuie lubyti Boga za volo, kir nee prošne gori vzame.

Verni so čestu v strahi inu v re-vi. Zatu molio.Psal. 18.778 ■778

Ps 18, 5–7.

437

t a c x v i . p s a l m .

ime tiga Gospudi: »O, Gospud, odreši muio dušo!«[5]Ta Gospud ie dober inu pravi-čin inu naš Bug ie milostiv.[6]Ta Gospud varuie te preproste; kadar iest odzdolai ležim, taku on meni pomaga.[7]Poverni sse spet ti, muia duša, v tui pokoi, zakai ta Gospud ie te-bi dobru sturil.[8]Zakai ti si muio dušo iz te smer-ti izderl, muie očy od tih selz, muie noge od tiga padca.[9]Iest hočo hodyti poleg tiga Gos-pudi v ti deželi tih žyvih.

IEst sem veroval, obtu sem go-vuril: »Iest sem pag syInu781

martran.«[11]Iest sem govuril v mui naglus-ti: »Vsi ludy so lažniki.«[12]Kai hočo iest timu Gospudi spet poverniti za vseh dobrut,

d 3 katere

Trošt inu ob-luba.

Sami sebo go-vore inu se troštaio z Božyo pomočio.Psal. 4.779779■

Ps 4, 9.

Iza. 38.780780■Iz 38, 10–19.

Toži, kir za vo-lo spoznana te vere mora ve-liku terpeti.2. Cor. 4.Rom. 3.782782■

1 Kor 4, 11–13;Rim 3, 4.

781■Sylnu.

Oblubuie hva-lyti Boga inu volnn783 ter-peti.

783■Volnu.

438

t a c x v . p s a l m .784

■784

Ta CXVI. psalm.

katere ie on meni izkazal[?]C

[13]Iest hočo ta kelih tiga ohrane-na vzeti inu tu ime tiga Gospudi pridigovati.[14]Iest hočo muio oblubo timu Gospudi plačati poleg vsiga nega folka.[15]Ta smert tih svetnikov ie veli-ku vredna pred oblyčiem tiga Gos pudi.[16]O, Gospud, iest sem tui hlapec, iest sem tui hlapec, tuie dekle syn, ti si muie zavezze rezvezal.[17]Tebi hočo ta hvaležni offer of-frovati inu tu ime tiga Gospudi prydigati.[18]Muio oblubo iest hočo timu Gospudi plačati vpryčo vsiga ne-ga folka.[19]V tih vežah te hyše tiga Gospu-di, v sreidi tebi, o, Ieruzalem. Al-leluia!

TA

Psal. 50.785 ■785

Ps 50, 14.

Trošt: obluba od gorivstane-na.

Prave službe Božye.Levit. 7.786 ■786

3 Mz 7, 11.

439

t a c x v i i . p s a l / m / .

TA CXVII. PSAL/M/.

Enu prerokovane, de tu kralevstvu Cristusevu ≥ta kersčanska cerkov≤ se bo skuzi pridigo tiga evangelia po vsim sveitu reztegovalu; pod tu se bodo ty iu-dy inu aydi podaieli. Ty bodo za tu Gos-pudi Boga veden inu vselei na zemli inu v nebessih hvalyli.

Laudate Dominum, omnes gentes &c.787

HValyte vsi aydi tiga Gospu-di, čestyte ga vsi folki.

[2]Zakai nega milost ie nad nami poteriena inu nega risnica terpi do vekoma. Alleluia!

TA CXVIII. PSAL/M/.

Opomina vse ludi inu stanuve hvalyti Boga za volo nega milosti inu dobrute, kir ie nim v Cristusu izkazal inu dal. Inu prerokuie od Cristuseve martre inu go-

d 4 ri-

787■Hvalite Gospoda,

vsi narodi.

Rom. /5/.E

Iohan. 12.788788■Rim 5;

Jn 12, 13.Cristusa vsi verni hvalio.

440

t a c x v i i i . p s a l m .

gorivstanena inu koku se bo tei nega cerqvi godylu.


HValyte tiga Gospudi, zakai on ie dober, zakai nega

dob ruta terpi vekoma.[2]Nu, povei ti, Izrael: »Zakai ne-ga dobruta terpi vekoma.«[3]Povei ti, hyša tiga Aarona: »Za-kai nega dobruta terpi vekoma.«[4]Poveite vi, kir se boyte tiga Gos-pudi: »Zakai nega dobruta terpi vekoma.«[5]V ti tesnobi sem iest klycal na tiga Gospudi inu ta Gospud ie mene na širokim uslišal.[6]Ta Gospud ie z meno, obtu se ne boym, kai more meni ta človik sturiti.[7]Ta Gospud ie z meno, vmei tei-

mi,

■789

Confitemini Domino, quo-niam bonus.Hvalite Gos-poda, ker je dober.

Gmain folk, verni, deželski inu duhovski, imaio veden Boga hvalyti.Psal. 106, 107, 135.790 ■790

Ps 106, 1;Ps 107, 1;Ps 135, 3.

Verni klyčeio v nadlugah na Buga inu bodo uslišani.

Psal. 112.791 ■791

Ps 112, 8.

441

t a c x v i i i . p s a l / m / .

mi, kir meni pomagaio; iest bom mui lušt vidil na muih souvraž-nikih.[8]Dobru ie vupati na tiga Gospu-di, bule, koker vupati na tiga člo-veka.[9]Dobru ie vupati na tiga Gospu-di, bule, koker v upati na te vyude.[10]Vsi aydi so mene okuli obdali, oli v tim imeni tiga Gospudi iest hočo nee issecati.[11]Oni so mene cilu okuli obdali, oli v tim imeni tiga Gospudi iest hočo nee issecati.[12]Oni so mene obdali koker te čbele, oni gazze koker ta ogen v tim ternu, ampag v tim imeni ti-ga Gospudi iest hočo nee isse cati.[13]Oni mene sylnu pehaio, de bi padel, oli ta Gospud meni poma-ga. d 5 Ta

Zamečuie človeski trošt.Psal. 146.792792■

Ps 146, 3.

Verni od vseh ludy veliku terpe, oli z ve-ro, molytovio, zevupanem inu s to bessedo se branio.Psal. 2.793793■

Ps 2, 12.

Verni tim ne-vernim se vidio en požar.

442

t a c x v i i i . p s a l / m / .

[14]Ta Gospud ie muia muč inu muia peisen inu on ie muie izve-lyčane.[15]Ta štyma tiga vesselia inu izve-lyčana ie v tih šotorih tih pravič-nih: »Ta desnica tiga Gospudi ie to muč izkazala.[16]Ta desnica tiga Gospudi ie po-višana, ta desnica tiga Gospudi ie premogla.«[17]Iest ne umeriem, temuč bom živ inu bom ta della tiga Gospudi oznanoval.[18]Ta Gospud ia mene štraiffa, oli on mene v to smert ne da.[19] Odpryte vi meni ta vrata te pravice, de v ta ista grem inu za-hvalim tiga Gospudi.[20]Le-tu so ta vrata tiga Gospudi, ty pravični noter skuzi puido.[21]Iest tebe zahvalim, kir si mene ponižal inu kir si muie izvelyča-ne ratal. Ta

Cristus ie tih vernih cilu ohranene inu izvelyčane.

Ta prava vera govori inu derži.Iohan. 11.794 ■794

Jn 11, 25,26.

Vely, de oblast-niki te verne gori vzamo, de prydiguio od Cristusa inu ga hvalio.

443

t a c x v i i i . p s a l / m / .

[22]Ta kamen, kateriga so ty zyda-ry zavergli, ta isti ie k animu vo-gelniku ratal.[23]Tu ie od tiga Gospudi sturienu inu ie enu čudu poleg naših očeh.[24]Le-tu ie ta dan, kateriga ie ta Gospud sturil; vesselimo se inu na nim nai bomo vesseli.[25]O, Gospud, pomagai! O, Gos-pud, dai, nai gre po sreči![26]Vissoku hvalen ie ta, kir pride v tim imeni tiga Gospudi; mi vas, kir ste iz te hyše tiga Gospudi, žeg nuiemo.[27]Ta Gospud ie Bug, on ie nas re-sveitil; delaite lep ta praznik s tei-mi zelenimi veiami do rogov tiga altaria.[28]Ti si mui Bug inu iest tebe za-hvalim; mui Bug, iest tebe visso-ku poštuiem.

Zahva-

Cristus ie umorien od viših, od Buga ie vstal inu vseh vernih glava ratal.Iza. 28.Math. a1.795

Luc. 20.Acto. 4.1. Pet. 2.796

795■21.

796■Iz 28, 16;

Mt 21, 42;Lk 20, 17;

Apd 4, 11;1 Pet 2, 7.

Cristus prossi, de Cristusevu kralevstvu gre naprei.Math. 21.Mar. 11.Iohan. 12.797797■

Mt 21, 9;Mr 11, 10;Jn 12, 13.

Cristus ie Bug.

V Cristusa suio vero spozna inu ga zahvali.

444

t a c x v i i i . p s a l m .

[29]Zahvalyte tiga Gospudi, zakai on ie dober, zakai nega dobruta terpi vekoma.

TA CXIX. PSAL/M/.

Le-ta psalm ie dolg, ima 176 verzov inu ie po iudovsskim abecu po redu zlo-žen: sledni puštab ima ossem verzov. Ty se vsi ossem od eniga puštaba zače-no. Za volo, de bi se tih ty ludy ležei iz vuna navučili. V tim psalmi S. Duh to postavo, ta evangeli, tu ie, to bessedo Božyo, vissoku hvali, z mnogeterimi imeni imenuie, te, kir to bessedo lubio, slušaio, za izvelyčane ima inu derži. Inu prossi, de bi Bug dal vsem to isto prov zastopyti. Moli čassi zubper te nevernike, nee kolni. On skorai vsak-imu verzu to bessedo tuio govori. S teim hoče vse ludy od človeskiga na-vuka h timu Božymu vuku pervleči. Inu te bessede le-tiga psalma se moraio taku zastopyti inu molyti, koker bi ta

verni

445

t a c x i x . p s a l / m / .

verni pred samim Bogum stal inu taku z Bugom govuril vpryčo nega souvraž-nikov, hynavcev inu falš vučenikov, kir bi ga hoteli od Božyga navuka na ta človeski oberniti inu zapelati. Takim zubper vsaki pravi verni le-taku moli inu govori.

[א] Alef.

Beati immaculati &c.798

DObru ie tim, kir so prez ma-deža na tim potu, kateri v ti

postavi tiga Gospudi hodio.[2]Dobru ie tim, kir tu nega pryčo-vane ohranio, kateri ga iz celiga serca isčeio.[3]Ty, kir po nega potih hodio, ty isti ništer hudiga ne delaio.[4]Ti si zapovedal, de se tuie uka-zane s f lissom derži.[5]O, de bi ty mui poti bili naprav-leni h deržanu te tuie postave!

Kadar

798■Blaženi so tisti, ki so brezmadežni.

Božya besseda izvelyča te, kir po ni se derže.Psal. 1, 112.799799■

Ps 1, 1;Ps 112, 1.

Bug hoče, de se nega besseda derži.Levit. 26.Deut. 4, 5, 6, 7, 8, 28.Ioz. 20, 24.800800■

3 Mz 26, 3–12;5 Mz 4–8; 28;

Joz 20, 14;Joz 24, 14.

446

t a c x i x . p s a l m .

[6]Kadar iest gledam na vse tuie zapuvidi, taku ne bom zasramo-van.[7 ] Iest hočo tebe zahvaliti iz pravi ga serca, kadar se navučim tih pravd tuie pravice.[8]Tuie pravde iest hočo deržati, ne zapusti ti mene vekoma.

[ב] Beth. 2.[9]S čim bode en mladi sui pot čist sturil[?]C Kadar se on bo der-žal po tui bessedi.[10]Iest tebe isčem s celim muiem sercem; ne pusti ti mene zaiti od tuih zapuvid.[11]Iest sem tuio bessedo skryl v muie serce, de tebi ne grešim.[12]Bodi ti hvalen, Gospud; navuči ti mene tih tuih pravd.[13]Iest hočo z muiemi vusti pre-šteti vse pravde tuih vust.[14]Iest se vesselim tiga potu tuiga

pryčo-

Vely mladim ludem Božyo bessedo vučiti inu ohraniti.

Božya bes-seda ie

447

t a c x i x . p s a l / m / .

pryčovana več koker vsiga blaga.[15]Iest govorim, kar si ti zapove-dal, inu gledam na tuie poti.[16]Iest imam lušt h tuim prav-dom inu tuih bessed ne pozabim.

[ג] Gimel. 3.[17]Sturi dobru tuimu hlapcu, de bom živ inu tuio bessedo ohra-nim.[18]Odpri muie očy, de vidim ta čudessa v ti tui postavi.[19]Iest sem en ptuy na zemli, ne skry tuih zapuvid pred meno.[20]Muia duša ie strena od žely po tuih pravdah vsag čas.[21]Ti svariš te offertne, preklety so ty, kir od tuih zapuvid stopio.[22]Vzami proč od mene špot inu sramoto, zakai iest tuie pryčova-ne deržim.[23]Ty vyudi tudi syde inu zubper

me

ner tu vegše, pridniše blagu.Psal. 19.801801■

Ps 19, 8.

Prossi Boga, de cerkov brani, de se vei, de on ž no derži.

Trošt iz Bessede.Gen. 11, 47.Heb. 11, 13.802802■

1 Mz 11, 4–9;1 Mz 47, 9;

Heb 11; 13.

Štraifinga tih nevernikov inu špotlivcev Božye bessede.

448

t a c x i x . p s a l / m / .

me govore, ampag tui hlapec go-vori od tuih pravd.[24]Tuie pryčovane ie muie vesse-le, ty so mui svitniki.

[ד] Daleth. 4.[25]Muia duša se derži tiga praha, oživi ti mene po tui bessedi.[26]Iest sem te muie poti preštil inu ti si mene uslišal, navuči ti mene tuih pravd.[27]Pokaži meni ta pot tuih zapu-vid, taku iest hočo govoriti od tu-ih čudessev.[28]Ta muia duša taye od nadlug, poterdi ti mene po tui bessedi.[29]Oberni od mene ta ležnivi pot inu vošči meni tuio postavo.[30]Iest sem sebi ta risnični pot iz-volil, iest sem tuie pravde pred se postavil.[31]Gospud, iest vissim na tuim pry-

čovanu,

Božya besseda trošta revne inu žalostne.

Prossi za pravi zastop tiga S. pysma inu de ga pred falš vu-kum obaruie.

449

t a c x i x . p s a l / m / .

čovanu, ne zasramui ti mene.[32]Kadar tu muie serce obesseliš, taku iest tečem ta pot tuih zapu-vid.

[ה] He. 5.[33]Vuči ti mene, Gospud, ta pot tih tuih pravd, de nee ohranim do konca.[34]Sturi, de zastopim, taku hočo tuie zapuvidi ohraniti inu hočo nee s celim sercem deržati.[35]Pelai ti mene po ti stezi tuih zapuvid, zakai muia vola k nim stoy.[36]Nakloni ti tu muie serce h ti-mu tuimu pryčovanu inu nekar na to lakomnost.[37]Oberni proč muie očy, de lič-kakih ričy ne vidio, oživi ti mene na tim tuim potu.[38]Poterdi tuimu hlapcu tuio bes-sedo, de se tebe boym.

e Vza-

Prossi, de ga sveit, hude šege, lakom-nost, žele, lušti inu sramota od Božye bessede ne odvleko.

450


[39]Vzami proč to muio sramoto, katere se iest boym, zakai tuie pravde so dobre.[40]Pole: iest želim po tuih zapuvi-dah, oživi ti mene po tui pra vici.

[ו] Vav. 6.[41]Gospud, pusti, nai me tuia mi-lost sreča, tuia pomuč po tudi bessedi.[42]De se iest bom mogel odgovo-riti timu, kir mene šentuie, zakai iest se zanessem na tuio bessedo.[43]Inu ne vzami iz muih vust to bessedo te risnice, zakai iest ča-kam na tuio pravdo.[44]Inu iest hočo tuio postavo vede[n]C deržati, vselei inu veko-ma.[45] Inu iest hočo po širokim hodyti, zakai iest isčem tuie uka-zane.[46]Inu iest hočo od tuiga pryčo-

vana

Prossi za gna-do, de sercom, z vusti, z roka-mi, zo vso močio ie per Božy bessedi, ostane, de ž no suio vero bo mogel za-govoriti.

451

t a c x i x . p s a l / m / .

vana govoriti pred kralli inu nečo zasramovan biti.[47]Inu iest imam lušt na tuih za-puvidah, iest nee lubim.[48]Inu iest vzdiguiem muie roke h tuim zapuvidom, katere so me-ni lube, inu iest hočo od tuih pravd govoriti.

[ז] Zain. 7.[49]Bodi ti tuimu hlapcu te besse-de pumneioč, na katero si ti stu-ril, de iest vupam.[50]Tu istu mene trošta v ti mui revi, zakai tuia besseda mene ži-viga sturi.[51]Ty offertniki mene sylnu za-špotuio, oli iest vini od tuie po-stave ne odstopim.[52]Gospud, iest spumnim na te tuie pravde, katere so od večnusti bile, inu iest bom potroštan.[53]Meni ie grozza na tih nevernik-

e 2 ih,

Verni, kar ie nim v serci, suseb, kar vero tyče, tu oni očytu govore.

Pravi, de v nega nadlugah, v di-nosti, v prega-neni, sou-vraštvi, v strahu, po noči, po dnevi dru-giga trošta nei imel, samuč to bessedo Božyo.

452


ih, kir tuio postavo zapusčaio.[54]Tuie pravde so muie peismi v ti mui hyši tiga okuli muiga po svei-tu hoyena.[55]Gospud, iest spumnim po noči na tuie ime, de ohranim to tuio postavo.[56]Le-tu ie mui šac, de deržim tu tuie ukazane.

[ח] Heth. 8.[57]Iest sem rekal: »Gospud, ti si mui erb,« inu de ohranim te tuie poti.[58]Iest prossim pred tuiem oblyči-em iz celiga serca: »Smili sse čez me po tui bessedi!«[59]Iest sem sam sebo te muie poti preraital inu sem obernil te muie noge h tuim pryčovanem.[60]Inu sem hytel inu se nei sem mudil tuie zapuvidi deržati.[61]Ta družba tih nevernikov ie mene obrupala, oli iest nečo tuie postave pozzabiti. Ob

Prossi za pravi zastop te bessede Božye inu pravi, de dobru serce inu volo ima h tim Božym zapuvi-dom.

453

t a c x i x . p s a l / m / .

[62]Ob pul nočy iest hočo gori vstati, tebe čestyti za volo tih pravd te tuie pravice.[63]Iest sem tovariš vseh tih, kir se tebe boye inu tuie ukazane derže.[64]Gospud, ta zemla ie polna tuie dobrute, vuči ti mene tuih pravd.

[ט] Teth. 9.[65]Ti, Gospud, ti deiš dobru tui-mu hlapcu po tui bessedi.[66]Vuči ti mene tu dobru poštene inu veidene, zakai iest veruiem tuim zapuvidom.[67]Poprei, preden sem v nadlugi bil, sem zahaial, vže zdai deržim tuio bessedo.[68]Ti si dober inu dobrutliv, vuči ti mene tuie pravde.[69]Ti offertniki so zubper me laže zmislili, ampag iest hočo tu-

e 3 ie za-

Pravi, de te nadluge, kir prido od Buga, so vernim pridne.

454

t a c x i x . p s a l / m / .

ie zapuvidi iz celiga serca deržati.[70]Nih serce ie debellu koker enu sallu, ampag iest imam lušt na tui zapuvidi.[71]Dobru ie meni, de si ti mene taku pohlevniga sturil, de se tuih pravd navučim.[72]Ta postava tuih vust ie meni lubelši koker veliku tavžent zlata inu srebra.

[י] Ioth. 10.[73]Tuie roke so mene sturile inu pernaredile, podvuči ti mene, de se tuie zapuvidi navučim.[74]Ty, kir se tebe boye, bodo mene vidili inu se vesselili, de sem na tuio bessedo vupal.[75]Gospud, iest veim, de so tuie pravde prov inu de ti mene zveis-tu castigaš.[76]Nai bo tuia milost mui trošt po tui bessedi, katero si h tuimu hlapcu govuril. Pusti,

Iz velike vere prossi Boga, de ga vuči nega za-puvidi, de ga trošta v nadlu-gah suio besse-do.Iob 10.Psal. 139.Iere. 1.803 ■803

Job 10, 8;Ps 139, 13–16;Jer 1, 5.

2. Reg. 7.Psal. 89.804 ■804

2 Sam 7, 13–16;Ps 89, 4–5.

455

t a c x i x . p s a l / m / .

[77]Pusti, nai se meni tuia milost pergodi, de bom živ, zakai iest imam lušt h tui postavi.[78]Ty offertniki moraio zasramo-vani biti, zakai oni s falšio mene rupaio, iest pag hočo govoriti od tuih zapuvidih.[79]De se ty, kir se tebe boye, k me-ni oberneio inu tuie pryčovane spoznaio.[80]Muie serce bodi prov inu cilu v tuih postavah, de ne bom zasra-movan.

[כ] Capff. 11.[81]Muia duša žely po tuim ohra-nenu, zakai iest vupam na tuio bessedo.[82]Muie očy žele tuie bessede inu pravio: »Kadai me boš troštal[?]«C

[83]Zakai iest sem koker en meih v dymu, oli iest tuih zapuvid ne poz zabim.[84]Kuliku ie še dni tuiga hlap-

c 4 ca[?]C

Prossi za pomuč zubper suie souvraž-nike inu toži, kir Bug taku s pomočio dolgu zavlačuie.

Psal. 39.805805■Ps 39, 5.

456

t a c x i x . p s a l / m / .

ca[?]C Kadai hočeš pravdo deržati čez te, kir mene preganeio[?]C

[85]Ty offertniki so meni iame co-pali, katere nei so po tui postavi.[86]Vse tuie zapuvidi so zveiste; mene krivu preganeio, pomagai ti meni.[87]Skorai bi bil poginil na zemli, oli iest tuiga ukazana ne zapus-tim.[88]Perpravi ti mene k veiku po tui dobruti, de deržim pryčovane tu-ih vust.

[ל] Lameh. 12.[89]Gospud, tuia besseda ostane vekoma v nebessih.[90]Tuia risnica terpi od ene žlahte do druge, ti si to zemlo naredil inu ona ostane.[91]Po tui naredbi ona ostane do

današ-

Psal. 7.806 ■806

Ps 7, 16.

Ty verni se troštaio v nih nadlugah s to bessedo Božyo za volo, kir ie stonovita, risnična inu močna.Eza. 40.807 ■807

Iz 40, 8.

457

t a c x i x . p s a l / m / .

današniga dne, zakai tebi vse ričy moraio služiti.[92]De bi tuia postava mui trošt ne bila, iest bi bil v mui nadlugi ko-nec vzel.[93]Iest nečem tuiga poročena nig-dar pozabiti, zakai ti mene ž ni-mi živiga delaš.[94]Iest sem tui, pomagai ti meni, zakai isčem tuie poročene.[95]Ty neverniki čakaio na me, de bi me končali, oli iest merkam na tuie pryčovane.[96]Iest sem vseh ričy en konec vi-dil, ampag tuia zapuvid ie sylnu skiroka.808

[מ] Mem. 13.[97]Koku iest to tuio postavo syl-nu lubim, vsag dan iest od nee govorim.[98]Ti si mene tuio zapuvidio mod-rešiga sturil, koker so mui sou-

e 5 vraž-

808■Široka.

Ty verni: kakov prid oni imaio od te Božyo809 bessede, s ka-tero oni nuč inu dan okuli hodio, de to pravo modrost skuzi no dobe.

809■Božye.

458

t a c x i x . p s a l / m / .

vražniki, zakai one so muie do vekoma.[99]Iest sem vučeneši, koker so muy vučeniki, zakai tuie pryčovane so muie zguvori.[100]Iest sem modreši koker ty sta-ri, zakai iest ohranim tuie poro-čene.[101]Iest branim muim nogom pred vsakim hudim poto[m],C de ohranim tuio bessedo.[102] Iest ne odstopim od tuih pravd, zakai ti mene vučiš.[103]Tuie bessede so v muih vustih slaiši koker ta med.[104]Tuie bessede so mene zastopni-ga sturile, obtu iest souvražim vse falš, krive poti.

[נ] Nun. 14.[105]Tuia besseda ie ena sveča mu-im nogom inu ena luč muim stez om.

Iest

Deut. 4.810 ■810

5 Mz 4, 6.

Psal. 19.811 ■811

Ps 19, 11.

Besseda Božya sama pravi pot v nebessa kaže.

459

t a c x i x . p s a l / m / .

[106]Iest sem persegel inu sem si naprei vzel, de hočo te pravde tu-ie pravice deržati.[107]Iest sem sylnu ponižan, Gos-pud, sturi mene živiga po tui bes-sedi.[108]Pusti, Gospud, nai tebi dopa-do ty mui volni offri muih vust, inu vuči ti mene tuih pravd.[109]Iest vedan muio dušo v muih rokah nossim, oli iest vsai tuie postave ne pozzabim.[110]Ty neverniki so meni en štrik polužili inu iest ne zahaiam od tuiga poročena.[111]Tuie pryčovane ie ena muia večna erbsčina, zakai onu ie mui-ga serca vesselie.[112]Iest sem muie serce naklunil h deržanu tuie pravde vselei inu ve-koma.

Iest

Prydigati, mo-lyti, vero spoznati so ty pravi, Bogu dopadeči offri.

460

t a c x i x . p s a l / m / .

[ס] Sameh. 15.[113]Iest te hudubne souvražim inu tuio postavo lubim.[114]Ti si muia bramba inu mui sčyt, iest čakam na tuio bessedo.[115]Beižite vi hudobni od mene, iest hočo deržati te zapuvidi mui-ga Boga.[116]Podpri ti mene po tui bessedi, de bom živ, inu ne pusti, de bi za-sramovan bil na muim vupani.[117]Derži ti mene, taku bom ohra-nen inu iest hočo vedan mui lušt imeiti na tuih zapuvidah.[118]Ti boš vse te, kir tuih pravd griše, poteptal, zakai, kar oni zmislio, tu ie laža.[119]Ti te nevernike na tei zemli zamečuieš koker to žlintro, obtu iest lubim tuie pryčova-ne. Muimu

Pred falš vučeniki se ima bežati inu ličkakimu vuku ne pustiti sem ter tam obračati.

461

t a c x i x . p s a l / m / .

[120]Muimu messu ie grozza pred tuiem strahum inu iest se boym pred tuiemi pravdami.

[ע] Ain. 16.[121]Iest sem sturil pravdo inu pra-vico, ne dai mene tim, kir meni sylo deio.[122]Sturi, de tui hlapec bo lušt imel h dobrimu, de ty offertniki meni sylo ne deio.[123]Muie očy žele po tuim ohra-nenu inu po bessedi tuie pravice.[124]Rovnai s tuiem hlapcem po tui milosti inu vuči ti mene tuie pravde.[125]Iest sem tui hlapec, podvižai ti mene, de spozna[m] C tuie pryčovane.[126]Onu ie čas, de ta Gospud sturi: oni so rezdyali tuio postavo.[127]Obtu iest lubim tuie zapuvidi

čez

Ty verni nih nedolžnost inu brumo stavio Bogu naprei inu prossio, de nee obaruie pred souvraž-niki inu ob-derži per nega bessedi.Iza. 38.812812■

Iz 38, 3.

462

t a c x i x . p s a l / m / .

čez zlatu inu čez čistu zlatu.[128]Obtu iest deržim vse tuie po-ročene, ia, vse za pravične inu iest souvražim vse krive poti.

[פ] Fe. 17.[129]Tuie pryčovane ie čudnu, obtu nee derži muia duša.[130]Kadar se tuia besseda rezodei, taku ona resveiti inu sturi te pre-proste modre.[131]Iest odprem muia vusta inu vzdiham, zakai iest želim tuie zapuvidi.[132]Ozri se na me inu smili sse čez me, koker deiš teim, kir tuie ime lubio.[133]Naredi muie stopine po tui bessedi, de obena krivina čez me ne gospoduie.[134]Odreši ti mene pred to sylo tih ludy, taku iest hočo deržati tuie poročene.

Pusti

Ty verni stavio Bogu naprei nih lubezan, kir imaio pruti nega bessedi inu nih nadlu-gah, kir se nim od nih souvraž-nikov nalaga.Math. 11.1. Cor. 1.813 ■813

Mt 11, 25;1 Kor 1, 19–25.

463

t a c x i x . p s a l / m / .

[135]Pusti tuie oblyčie sveititi čez tuiga hlapca inu vuči ti mene tu-ie pravde.[136]Iz muih očy teko vodeni poto-ki za volo, kir se tuie postave ne derže.

[ץ] Zadik. 18.[137]Gospud, ti si pravičin inu pra-vična ie tuia pravda.[138]Ti si to pravico tuiga pryčova-na inu to risnico sylnu zapove-dal.[139]Mui ayffer mene končava za volo, kir ti muy zubperniki so tu-ih bessed pozabili.[140]Tuia besseda ie dobru izčišče-na inu tui hlapec no lubi.[141]Iest sem nizek inu zaveržen, oli iest tuiga poročena ne pozab-im.[142]Tuia pravica ie ena večna pra-vica inu tuia postava ie ris -nica. Reva

Ty verni hvalio to pravico inu zveisčino Božyo; s to se tudi troštaio, de Bug nim v nih nadlugah bode pomagal.Psal. 69.814814■

Ps 69, 10.

464

t a c x i x . p s a l / m / .

[143]Reva inu nadluga ie mene za-della, iest pag imam lušt na tuih zapuvidah.[144]Ta pravica tuiga pryčovana ie večna, podvuči ti mene, taku bom živ.

[ק] Kuf. 19.[145]Iest vpyem iz celiga serca: usliši ti mene, Gospud, iest hočo tuio pravdo deržati.[146]Iest vpyem h tebi: pomagai ti meni, de iest tuie pryčovane der-žim.[147]Iest prydem vzgudo pred dnem inu vpyem, iest čakam na tuio bes-sedo.[148]Muie očy se vzgudo obude za volo, de govorim od tuih bessed.[149]O, Gospud, uslyši muio štymo po tui milosti, oživi ti mene po tui pravdi.

Ty

Verni molio iz serca inu ob-lubuio po-korsčino pruti nega bessedi inu de z vero, zev/u/panem stonovitu ho/t/eE čakati na pomuč Božyo.Psal. 130.815 ■815

Ps 130, 1–2.

465

t a c x i x . p s a l / m / .

[150]Ty, kir mene po krivim prega-neio, se perbližuio, oni so od tuie pravde deleč stopyli.[151]Gospud, ti si blizi inu vse tuie zapuvidi so zgul risnica.[152]Iest sem tu od tuiga pryčovana poprei veidil, de si ti ta ista na en večni grunt postavil.

[ר] Res. 20.[153]Gledai na muio nadlugo inu obrani ti mene, zakai tuie postave iest ne pozabim.[154]Sodi ti to muio pravdo inu od-reši ti mene, sturi ti mene živiga s tuio bessedo.[155]Tu ohranene ie deleč od tih ne-vernikov, zakai oni za tuie pravde ne rodio.[156]Gospud, tuih milosti ie veliku, sturi ti mene živiga po tuih prav-dah.[157]Nih ie veliku, kir mene prega-

f neio

Ty verni poh-levnu inu iz serca molio inu prossio Boga, de nim v nih nadlugah pomaga. Inu zmišlavaio na nega oblubo inu dobruto; s teim se trošta-io, de bodo uslišani.

466


neio inu z nadlugami oblagaio, oli iest od tuiga pryčovana ne od-stopim.[158]Iest sem vidil suievole grešni-ke inu me ie grozza bila, zakai oni tuih bessed ne ohranio.[159]Gospud, pogledai: iest tuie po-ročene lubim, sturi ti mene živi-ga po tui milosti.[160]Ta začetig tuie bessede ie risni-ca inu vse pravde tuie pravice ter-pe vekoma.

[ש] Šin. 21.[161]Ty vyudi mene nedolžnu pre-ganeio inu tu muie serce se boy pred tuiemi bessedami.[162]Iest se tuie bessede vesselim koker eden, kir en velik rup dobi.[163]Iest sem tim lažom souvraž inu meni ie grozza pred nimi, ampag iest lubim tuio postavo.[164]Iest tebe hvalim sedem krat na

dan

Ty verni tožio čez neverno gosposčino, kir nee za volo bessede Božye souvražio inu preganeio. Na tu čakaio na gvišno pomuč inu per tim se derže Božye bessede.

467

t a c x i x . p s a l / m / .

dan za volo tuih pravd tuih816pra-vice.[165]Ty, kir tuio postavo lubio, imaio velik myr inu oni se ne opotakneio.[166] Gospud, iest čakam na tuie ohranene inu sturim tuie zapuvidi.[167]Muia duša derži tuia pry-čovana inu nee sylnu lubim.[168]Iest ohranim tuie zapuvidi inu tuie pryčovane, zakai vsi muy poti so pred tebo.

[ת] Tau. 22.[169]Gospud, pusti, de muia tožba pred te pryde, podvižai ti mene po tui bessedi.[170]Pusti, nai muia prošna pred te pryde, ohrani ti mene po tui bes-sedi.[171]Muia vusta bodo tebe hvalila, kadar ti mene navučiš te tuie pravde.

f 2 Mui

816■Tuie.

Verni prossio Boga, de nee resveiti s to suio bessedo inu de nim pomaga. Zatu oni hote nega vedan inu vis-soku zahvalyti inu po nega za-puvidi živeti.

468


[172]Mui iezik bode peil tuio besse-do, zakai vse tuie zapuvidi so pra-vica.[173]Tuia roka pridi meni h pomo-čain, zakai iest sem tuie poroče-ne izvolil.[174]Gospud, iest želim tuiga ohra-nena inu imam lušt na tui posta-vi.[175]Pusti, nai bo živa muia duša, de tebe hvali inu de tuie pravde meni pomagaio.[176]Iest zahaiem koker ena zgu-blena ovca: išči ti tuiga hlapca, zakai iest tuih zapuvid ne poza-bim.

TA CXX. PSAL/M/.

Ty verni inu nih prydigary tožio Bogu čez falš, lažnive vučenike inu souvraž-nike, katerih vuk inu laže veliko škodo vmei ludmi sture inu dosti ludy zape-laio, zakai ta krivi vuk inu laže hitru

gredo

Iza. 53.Luc. 15.817 ■817

Iz 53, 6;Lk 15, 4–7.

469

t a c x x . p s a l m .

gredo naprei, koker te strelle iz eniga močniga loka, inu se hitru prymo tih lu-dy, koker ta ogen tiga brinoviga veya, koker od tiga s. Paul, 2. Thim. 2, 3,818 tudi govori.

[1]Ena peisam v tim višimcori.

Ad Dominum cum tribularer

clamavi &c.819

KAdar sem v nadlugah bil, ta-ku sem iest h timu Gospudi

klycal inu on ie meni odguvoril.[2]Gospud, obrani muio dušo pred teimi lažnivimi vusti inu pred te-im falš iezykom.[3]Kai se bo dalu tebi inu kai se bo perverglu tebi, hudi, falš iezik[?]C

[4]On ie koker ena ostra strella ti-ga močniga inu koker en ogen v tim brynni.[5]Oi meni, kir sem en ptui člo-

f 3 vik

818■2 Tim 2, 16–17;

2 Tim 3, 1–7.

819■H Gospodu sem

klical v nadlogi svoji.

Ta cerkov tukai zubper turško inu papeško vero moli.

Cerkov ie vselei s tei-

470

t a c x x . p s a l m .

vik v tim Meseh inu kir morem prebivati v tih šotorih Kedar.820

[6]Muy duši ie cilu dolgu prebivati per tih, kir ta myr souvražio.[7]Iest myr deržim, oli kadar iest govorim, taku oni kreg začeno.

TA CXXI. PSAL/M/.

Ena prava, verna molytov te cerqve: v ti se ty verni v nih nadlugah gvišne pomuči od Buga troštaio, nai si on nim zdaici ne pomaga. Zakai oni veido inu veruio, de Bug ne spy inu ne dremle, temuč on vselei na te suie verne inu na nih nadluge gleda inu merka.

[1]Ena peisam v tim vi-šim cori.

Levavi oculos meos in montes &c.821

IEst vzdiguiem muie očy gori h tim gorrom, od katerih me-

ni ta pomuč pryde. Muia

mi souvražniki okuli obdana.

■820

Mešeh;Kedár.

■821

Vzdigujem svoje oči h goram.Ta cerkov

terdno vero izkažuie.

471

t a c x x i . p s a l / m / .

[2]Muia pomuč pryde od tiga Gos-pudi, kateri ie tu nebu inu to zem lo sturil.[3]On ne bo dopustil, de bi tuia noga spodpolznilla, inu ta, kir te-be varuie, on ne bo spal.[4]Pole: ta, kir ta Izrael varuie, ta isti ne spy inu ne dremle.[5]Ta Gospud tebe varuie, ta Gos-pud ie tuia senca poleg tuie des-nice.[6]Po dnevi tu sonce tebe ne bode peklu, ne ta luna po noči.[7]Ta Gospud tebe varuie pred vse[m]C zlegom, on tuio dušo va-ruie.[8]Ta Gospud varuie tuie noter inu v/u/nkai hoyene od tiga sa-daš ni ga čassa do vekoma.

TA CXXII. PSAL/M/.

Ty verni se vessele inu hvalio Boga, ka-dar gredo v to cerkov za volo, de poslu-

f 4 šaio

Psal. 124.822822■Ps 124, 8.

472

t a c x x i i . p s a l m .

šaio Božyo bessedo, molyo, hvalio Boga inu kir se vundukai služi prov Bogu inu de vse ričy v ti cerqvi inu na rotavži se prov rovnaio, sodio inu derže.

[1]En psalm Davidov v tim višim cori.

Letatus sum in his quæ dicta

sunt mihi &c.823

IEst sem vessel za volo, kir ie meni poveidanu, de mi puide-

mo v to hyšo tiga Gospudi.[2]Naše noge bodo stale v tih tuih vratih, o, Ieruzalem.[3]Ieruzalem ie zydanu, de ie enu meistu, v katerim se ima vkupe pryti.[4]De ty stannuve vsake žlahte ti-akai gredo, ia, ty stanuve tiga Gos pudi, de pridiguio timu folku izraelskimu inu de česte tu ime tiga Gospudi. Zakai

■823

Lætatus sum in his quæ dicta sunt mihi.Veselim se, ko mi pravijo.

Ta cerkov daie na znane, kako-vu serce ima h pravim Božym službom.Iza. 2.824 ■824

Iz 2, 3–5.

Ieruzalem inu Božya veža ie, gdi se prov pri-diguie.Deut. 6.825 ■825

5 Mz 6.

473

t a c x x i i . p s a l / m / .

[5]Zakai vundukai so postavleni ty stoli h ti pravdi, ty stoli te hyše Davidove.[6]Prossyte myr timu Ieruzalemu inu tim, kir tebe lubio, dobru pui-de.[7]Tuy zyduvi imeite myr inu bodi sreča v tuih velikih vežah.[8] Le-tu iest govorim za muih bratov inu za muih periatilov vo-lo, de myr v tebi bode.[9]Zavolo te hyše tiga Gospudi, našiga Boga, iest iščem, de tebi bo dobru.

TA CXXIII. PSAL/M/.

Ena prošna te cerqve inu vseh vernih, bozih ludy, kir so za te prave vere, besse-de Božye inu za pravih Božyh službi volo na tim sveitu od tih hynavcev, od tih bogatih inu oblastnih velakov inu ludy sou vraženi, zašpotovaui,826 pregnani

f 5 inu

Gmain prošna za cerkov.

826■Zašpotovani.

474

t a c x x i i i . p s a l / m / .

inu zatreni. V taki nih revi gledaio inu vzdihaio pruti nebessom inu prossio Bo-ga za pomuč.


Ad te levavi oculos meos &c.827

IEst vzdiguiem muie očy gori h tebi, kir v tih nebessih prebi-

vaš.[2]Polle: koker te očy tih hlapcev gledaio na te roke suih gospudov, koker te očy tih dekal gledaio na te roke suih gospodin, glih taku te naše očy gledaio na tiga Gos-pudi, našiga Boga, dotle se on usmili čez nas.[3]Bodi nom milostiv, Gospud, bodi nom milostiv, zakai mi smo sylnu polni zašpotovana.[4] Naša duša ie sylnu polna ti-

ga

■827

K tebi po-vzdigujem svoje oči.Cerkov ie od

tiga svita zaveržena, ob-tu ona le na Bu-ga gleda.2. Para. 20.Psal. 113.Iza. 66.828 ■828

2 Krn 20, 12;Ps 113, 5–8;Iz 66, 2.

Psal. 121.829 ■829

Ps 121, 2.

475

t a c x x i i i i . p s a l / m / .

ga špota od tih bogatih inu od ti-ga zašmahana od tih offertnikov.

TA CXXIIII. PSAL/M/.

Ty verni hvalio Boga, de nee zubper to sylno krivino, dyviane tih nih velikih souvražnikov, kralev, vyudov, ludy inu hynavcev, kateri hote nee za volo prave vere končati inu zatreti, brani inu varuie inu tih nih souvražnikov zobee rezbya inu rezdira inu te štrike, nih kunštnu napreivzetie rezterga inu k ničemer sturi.


Nisi Dominus ipse fuisset no-

biscum &c.830

DE bi ta Gospud per nas ne bil, kateri ie per nas stal, po-

vei ti, Izrael.De

830■Ko bi Gospod ne bil tisti, ki je stal za nas.

Tei cerqvi le sam Bug qomaga.831831■

Pomaga.

476

t a c x x i i i i . p s a l m .

[2]De bi ta Gospud per nas ne bil, kateri ie nom pomagal, kadar so ty ludy zubper nas vstaieli.[3]Taku bi nas tedai bili žive po-žerli, kadar se ie nih serd zubper nas vužgal.[4]Tedai te vode bi nas bile potupi-le inu ty potoki bi bili tekli čez naše duše.[5]Te vissoke vode bi bile tekle čez naše duše.[6]Hvala bodi timu Gospudi, kate-ri nas nei dal h timu rupu nih zo-ob.[7]Naša duša ie vušla koker ta ptyca iz tih štrykov tiga ptyčaria, ta štrik se ie reztergal inu mi smo prosty.[8]Naša pomuč stoy v tim imeni tiga Gospudi, kateri ie sturil tu nebu inu to zemlo.

TA

Tih nevernikov dyviane ie syl-nu zubper to cerkov.

Hvala inu ob-luba, de Bug vselei per cerq-vi hoče biti.

477

t a c x x v . p s a l / m / .

TA CXXV. PSAL/M/.

Sveti Duh v le-tim psalmi pravi, ka-kov prid inu nuc ty verni, kir do konca v Buga terdnu veruio inu vupaio, bodo od Buga pryeli, de bodo od samiga Boga varovani inu obzydani, de ty nih sou-vražniki nee na832 zatro. Per tim tudi pravi, de Bug te hynavce, katere833 od te vere inu od te bessede Božye pado, no zataye, bo s teimi neverniki pogubil. In summa: le-ta psalm to pravo vero inu tu pravu vupaine v Buga vuči.


Q ui confidunt in Domino &c.834

KAteri na tiga Gospudi vupa-io, ty bodo koker ta gorra Si-

on, kir se ne premakne, temuč ve-koma ostane.

Okuli

832■Ne.

833■Kateri.

834■Tisti, ki zaupajo

v Gospoda.

Kir v Buga prov veruie, bo obstal. Zakai Bug ga brani.4. Reg. 6.835835■

2 Kr 6, 15–18.

478

t a c x x v . p s a l m .

[2]Okuli Ieruzalema so gorre inu ta Gospud ie okuli suiga folka zdai inu do vekoma.[3]Zakai tih nevernikov krailska palica ne bo obstala čez ta deil tih pravičnih, de ty pravični nih rok ne iztegno h ti krivici.[4]Gospud, sturi dobru tim dobrim inu tim, kir so praviga serca.[5]Kateri pag ž nih hudubo proč stopio, te iste bode ta Gospud s teimi hudobnimi delovci tiakai odpelal, ampag myr bode čez ta Izrael.

TA CXXVI. PSALM.Ty verni se troštaio, de Bug bo nim iz

ž nih nadlug, tiga svita inu tudi iz te večne ieče, tu ie, od tiga greha, od kletve te postave, od te tellesne inu večne smer-ti, od Hudyča inu pekla skuzi Cristusa gvišnu pomagal inu odrešil, inu pravio, de ie Bug taku odločil, de ty verni na tim

sveitu

Trošta te verne zubper sylo.

Molytva.

Prytež.

479

t a c x x v i . p s a l / m / .

sveitu moraio poprei plakati inu težku orati, ampag v nebessih stuprov bodo koker ty ženci na puli vekoma se vesse-lili.


Cum liberaverit Dominus captivos &c.836

KAdar ta Gospud bode te ietni-ke tiga Siona odrešil, taku bo-

mo mi koker ty, katerim se sane.[2]Tedai bodo naša vusta polna smeiha inu naš iezik poln petya. Tedai se bo vmei teimi aydi govu-rilu: »Ta Gospud ie ž nimi velike ričy sturil.«[3]Ta Gospud bode velike ričy z nami sturil, tiga se mi vesselimo.[4]Gospud, poverni to našo iečo koker te vode pruti timu puldne-vi.[5]Ty, kir solzami seio, bodo z ves-seliem želi. Ty

836■Ko je Gospod

osvobodil ujetnike.

S. Duh v le-tim psalmu te ver-ne z vel/i/kimE prihodnim ves-seliem v nih nadlugah trošta; s teim zagvišuie, de Bug nih ne za-pusti.

Ty verni tudi za tu, kar ie nim oblublenu, prossio.

Gal. 6.837837■Gal 6, 8.

480

t a c x x v i . p s a l / m / .

[6]Ty, kir so tiakai naglu šli inu s plačom nih seime vunkai pelali, ty isti spet hytru z vesseliem pri-do inu snopovie pernesso.

TA CXXVII. PSAL/M/.

Sveti Duh v le-tim psalmi pravi, de ty ludy, gosposčina inu gospodary zabston inu z malim prydom gospoduio, branio, kregaio, varuio, čuieio, zydaio inu de-laio, kir menio s teim oni sam/i/ myr v deželi obderžati inu kruh v hyšo dobiti inu perpraviti. Zakai take inu vse dobre ričy prido inu bodo dane le od Buga sku-zi nega žegen. Dobra gosposčina, dobri regimenti, brumna žena, volni otroci, srečnu pohyštvu so zgul daruvi Božy.

[1]Ena peisam tiga Salomona v tim višim cori.

Nisi Dominus ædificaverit domum &c.838

Kadar

Trošt inu ob-luba, de poh-levni bodo povišani.

■838

Če Gospod ne zida hiše.

481

t a c x x v i i . p s a l / m / .

KAdar ta Gospud to hyšo ne zyda, taku ty, kir no zydaio,

zabston delaio.Kadar ta Gospud tiga meista ne

varuie, taku ta vahtar zabston čuie.[2]Onu ie zabston, de vi vzgudo vstaiete inu poznu ležete inu vaš kruh iei s to skerbio, zakai on ga suim periatilom spečim daie.[3]Polle: ty otroci so en dar Božy inu sad tiga tellesa ie ena šenkinga.[4]Koker so te strelle v tih rokah eniga močniga, taku so tih mladi synuvi.[5]Dobru ie timu možu, kateri sui tull tih istih poln ima; ty isti ne bodo zasramovani, kadar bodo na vratih ž nih souvražniki govurili.

TA CXXVIII. PSAL/M/.g Sveti

Bug sam pohyštvu, meista inu dežele varuie inu hrani.

Bug hyšno potrebo daie.

Bug daie brum-nim otroke.

Srečnu voisko-vane ie od Bu-ga.

482

t a c x x v i i i . p s a l / m / .

Sveti Duh v le-tim psalmi trošta te verne inu bogaboyeče zakonike inu pravi inu prerokuie, de bodo srečo inu vesselie na nih otrucih vidili, zakai ta zakon ie od samiga Boga postavlen. Ob-tu ga žegnuie. Inu le-ta psalm se ie ob ohcatih peil.

[1]Ena peisam v tim višim cori.

Beati omnes qui timent Dominum &c.839

DObru ie timu, kir se tiga Gospudi boy inu po nega

potih hodi.[2]Ti se boš tuih rok della živil, ti si srečin inu tebi dobru bode.[3]Tuia žena bode koker ena ro-dov yta vinska terta okuli tuie hyše inu tuy otroci koker te oliske mladyce okuli tuie myze.[4]Pole: taku bo žegnan ta mož,

kir

■839

Blagor vsake-mu, ki se boji Gospoda.

Srečni so ty, kir Boga slušaio.Psal. 34.840 ■840

Ps 34, 9.

Zakonikom užytag inu otroke Bug žegnuie.

483

t a c x x v i i i . p s a l / m / .

kir se tiga Gospudi boy.[5]Ta Gospud iz Siona bode tebe žegnal, de boš vidil to srečo tiga Ieruzalema vse tuie žive dni.[6] Inu de boš vidil tuih otruk otroke inu ta myr čez ta Izrael.

TA CXXIX. PSAL/M/.

Ta cerkov, vsi verni hvalio Boga, kir ie nim čestu iz težkih inu velikih nad-lug pomagal inu od nih souvražnikov odrešil. Per tim oni tudi nih souvraž-nikom molio, tu ie, prerokuio, de bodo zasramovani, nih napreivzetie k ni-čemer rata inu de pogino koker ta tra-va na zydeh inu na strehah. Ty verni, nai si vselei inu povsod okuli sebe sylne

souvražnike imaio, taku vsai Bug nee čudnu pred nimi varuie inu

hrani, te nevernike pagkončava.

g 2 Ena

Num. 6.841841■4 Mz 6, 24.

Iob 42.Tob. 14.842842■

Job 42, 16;Tob 14, 5.

484

t a c x x i x . p s a l / m / .


Sæpe oppugnaverunt me a iuven-

tute mea &c.843

ONi so mene od muie mladus-ti čestu krat stiskali; nu, po-

vei, ti Izrael.[2]Oni so mene od muie mladusti čestu stiskali, oli oni nei so mene premogli.[3]Ty oračy si na muim herbti orali inu so nih brazde iztegovali.[4]Ta Gospud, kir ie pravičin, ta isti ie te vervi tih nevernikov od-sek al.[5]Vsi ty, kir ta Sion souvražio, moraio biti zasramovani inu oberniti se na nazai.[6]Oni bodo koker ta trava na streh-ah, kir usahne poprei, predan se izpuka.

Od

■843

Sæpe expug-naverunt me a juventute mea.Mnogo so me stiskali od mo-je mladosti.

Hudyčeva kunšt inu muč ne premore tu kersčanstvu zatreti.

Verni tožio Bogu nih nadlugo.

Prerokovane od štraifinge, kir čez souvraž-nike te cerqve puide.Eza. 37.Psal. 37.844 ■844

Iz 37, 27;Ps 37, 2.

485

t a c x x x . p s a l / m / .

[7]Od katere ta ženac nega pest ne napolni, ne ta, kir snopovie veže, nega naročai.[8]Inu ty, kir mumu nih gredo, ne poreko: »Bodi žegen tiga Gospu-di per vas, mi vas žegnuiemo v tim imeni tiga Gospudi!«

TA CXXX. PSAL/M/.

V le-tim psalmi vsa dobra, žalostna serca inu prestrašene visty za volo nih grehov inu od Božyga serda vpyo h Bugi inu prossio iz celiga serca za gnado inu za odpusčane nih grehov inu očytu spo-znaio, de oben človik ž nega brumo inu z dobrimi delli ne premore pred Božyo pravdo obstati, temuč vsi bodo le skuzi to milost inu oblubo Božyo inu za volo tiga oblubleniga ženskiga semena, tu ie, Jezusa Christusa, bode ta Izrael ≥tu ie, vsi verni≤ ohraneni inu izvelyčani. Ob-tu oni vele vsem ludem, de oni nih zevu-

g 3 pane le na

Nevernikom nišče dobru ne vošči.

486

t a c x x x . p s a l / m / .

pane le na to milost Božyo, v Cristusu vsem oblubleno, postavio inu vseh žlaht nadlugah inu težkih izkušnavah v taki veri inn845 zavupanu do konca ostano.


De profundis clamavi ad te, Domine &c.846

IZ te globosčine, o, Gospud, iest h tebi vpyem.

[2]Gospud, usliši to muio štymo, dopusti, de tuia vušessa merkaio na to štymo muie prošne.[3]Boš li ti, Gospud, grehe zamerko-val, Gospud, tu847 bode obstal[?]C

[4]Zakai per tebi ie tu odpusčane, zatu se ima sledni pred tebo bati.[5]Iest čakam na tiga Gospudi, mu-ia duša čaka inu iest čakam na ne-ga bessedo.

Muia

■845

Inu.

■846

Iz globočine kličem k tebi, Gospod.Goreča, serčna

prošna za odpusčane tih grehov.

Pred Bugom nei nisče nedolžen. ■847

Du.

Le boyeči grešniki milost dobe.

487

t a c x x x i . p s a l / m / .

[6]Muia duša čaka na tiga Gospudi od eniga iutroviga čuvana do dru-giga iutroviga čuvana.[7]Izrael, čakai na tiga Gospudi, za-kai per tim Gospudi ie milost inu per nim ie obylnu odrešene.[8]Inu on bo ta Izrael odrešil od vseh nega grehov.

TA CXXXI. PSAL/M/.

Le-ta psalm vuči, de oben človik se nema suio močio, oblastio, modrustio inu z brumo pred Bugom offertova-ti, ne hvaliti inu de nema od vissokih Božyh ričy, kir nei so v ti Božy očyti bessedi zapopadene, misliti, ne govo-riti, temuč vse nega misli inu tu nega serce le h tim Božym bessedo[m],C ko-ker enu mladu deite suia vusta h tim maternim persom, perložyti inu sessa-ti, suio dušo špyžati inu troštati. Sice, aku on to Božyo b/e/ssedoE iz serca inu

g 4 misli

Z vero inu z vupanem se gori derži.

Opomina vse verne, de se Božye milosti troštaio.

Iza. 43.848848■Iz 43, 25.

488

t a c x x x i . p s a l / m / .

misli pusti inu hoče iz suiga čella od Bo-žyh ričy govoriti, taku on koker enu mla-du deite, katerimu bo nega mleku od-vzetu, konec vzame. Per tim vely, de vsaki per pravi vere849 v Buga ima osta-ti.

[1]Ena peisam Davidova v tim višim cori.

Domine, non est exultatum cor

meum &c.850

GOspud, muie serce nei offert nu inu muie očy se ne

vzdiguio inu iest ne hodim v veli-kih inu čudnih ričeh, katere so čez me.[2]Kadar iest nei sem muie duše possadil inu utolažil, taku ie mu-ia duša bila odstavlena koker edan, kir ie od suie matere odstav-len.[3]Izrael, čakai na tiga Gospudi

od

■849

Veri.

■850

Gospod, moje srce ni prevzetno.

Ty verni po vis-sokih ričeh ne vprašio, se le h tim nizkim derže.

Človeska veist nema pokoya, samuč v Božy bessedi.

489

t a c x x x i i . p s a l / m / .

od le-tiga čassa do vekoma!

TA CXXXII. PSAL/M/.

V le-tim psalmu Salomon inu vsi verni ludy prossio Gospudi Boga, de on tu pridigarstvu inu deželsku gospostvu na tim sveitu pred teim Hudyčem, kir le z lažami inu mordane[m]C okuli gre, ohrani, obderži, inu prossio za deželsko gosposčino, de Bug nim da inu per nih inu vmei nimi ohrani inu obderži to nega sveto bessedo inu ta deželski myr, zakai, gdi Božye bessede inu tiga myru nei, vundukai vse ričy hudu stoye, vun-du se Bogu ne služi, ty mladi ludy se niš-ter ne vuče, syla inu krivyna premaga. Inu v tim enaistim verzu pravio ty ver-ni, de so take prošne uslišani. Zakai Bug ie nim tu istu oblubil, de hoče obuie – ta deželski regiment inu tu prydigarstvu – v tim meistu Ieruzalem, tu ie, v ti kersčanski cerqvi, obderžati inu vnn-dukai85 1 on sam prebivati, dati

g 5 tim

851■Vundukai.

490

t a c x x x i i . p s a l / m / .

tim vernim sui žegen, gnado inu srečo. Inu te nih souvražnike zasramovati inu zatreti, aku oni bodo nega zapuvidi der-žali inu bodo nemu pokorni.


Memento, Domine, David &c.852

GOspud, spumni na tiga Da-vida inu na vse nega terple-

ne.[2]Kateri ie persegal timu Gospudi inu ie oblubil timu Močnimu tiga Iacopa:[3]»Iest nečo noter puiti v to utto muie hyše, ne na to lego muie po-stele leči.[4]Iest nečo muih očy pustyti spa-ti, ne muim obervo[m]C drem-[m]ati.C

[5] Dotle iest enu meistu timu Gos pudi naidem, enu prebivali-šče timu Močnimu tiga Iacopa.«

Pole:

■852

Spominjaj se, Gospod, Davida.Ty verni pros-

sio, de Bug to cerkov inu kra-levstva ohrani, koker ie Bug nim oblubil.2. Reg. 7.2. Para. 22.853 ■853

2 Sam 7, 1–17;1 Krn 22, 1–10.

491

t a c x x x i i . p s a l / m / .

[6]Pole: mi smo od nega slišali v ti Effrati, mi smo no nešli na tim polei tiga gozda.[7]Puidimo v tu nega prebivališče inu molimo pred teim s camnom nega nug.[8]Gospud, vstani gori h tuimu pokoyu, ti inu tuia skryna tuie močy.[9]Tuie farye pusti, nai bodo s pra-vico oblyčeni, inu de se tuy svet-niki vessele.[10]Ne oberni proč tiga oblyčia tui-ga žalbaniga za volo Davida, tui-ga hlapca.[11]Ta Gospud ie timu Davidu ris-ničnu persegal inu od take persege ne bode odstopil: »Iest hočo od ti-ga saadu tuiga telessa na tui stol postaviti.[12] A ku tuy otroci bodo mui pu[n]tC deržali inu muie pryčovane,

kateru

Effrata, tu ie Ieruzale[m].C

Opomina h ti molytvi.

2. Para. 6.854854■2 Krn 6, 41–42.

Exod. 28.Eph. 6.855855■

2 Mz 28, 2–42;Ef 6, 14.

Ne vzami od nas regimenta!

Obluba od pozemliskiga gospostva.2. Reg. 7.1. Para. 17.2. Reg. 9.2. Para. 6.856856■

2 Sam 7, 12–16;1 Krn 17, 11–11;

2 Sam 9;2 Sam 6, 16.

492

t a c x x x i i . p s a l / m / .

kateru iest bom nee vučil, taku tudi nih otroci bodo sydeli na tu-im stolu vekoma.«[13]Zakai ta Gospud ie ta Sion iz-volil inu ima en lušt vundukai prebivati:[14]»Le-tu ie mui pokoi do veko-ma, le tukai iest hočo prebivati, zakai ona meni dobru dopade.[15]Nee užitag iest hočo sylnu žeg-nati inu nega bozim dosti kruha dati.[16]Nih farye iest hočo zvelyčanem obleči inu nih svetniki se bodo sylnu vesselili.[17]Vundukai iest hočo Davidov rug pustyti cvesti, iest hočo mui-mu žalbanimu eno luč perpraviti.[18]Nee souvražnike iest hočo sra-moto obleči, ampag nad nimi mora ta nega krona cveisti.«

En

Bug to cerkov lubi inu v ni prebyva. 2. Par. 7.857 ■857

2 Krn 7, 12.

Obluba od duhovskih ričy.Iza. 61.858 ■858

Iz 61, 10.

Luc. 1.2. Teg.859 11, 15.860

■859

Reg.■860

Lk 1, 69;2 Sam 11;2 Sam 15.

493

t a c x x x i i i . p s a l / m / .

TA CXXXIII. PSAL/M/.

En leip navuk, de ty verni imaio v pryazni inu v myru v ti cerqvi inu na rotavži, doma inu na placi prebivati. Aku tu deio, bodo velik prid, veliku vesselie vedan vmei sabo imeili. Inu Bug bo per nih prebival, nee žegnal inu pred vsem zlegom obaroval.


Ecce quam bonum &c.861

POle, koku ie dobru inu lubez-nivu, kadar ty bratie vkupe z

myrom prebivaio![2]Koker ta žlahtni balzam, kateri od te Aaronove glave doli v to ne-ga brado teče, ia, v to nega celo brado, kateri doli teče na kraye nega gvanta.

Koker

861■Ecce quam bonum et

quam jucundum.Glej, kako dobro in

kako prijetno.Myr, sprava – nucna inu ves-sela reč.

Koker dober duh obesseli inu rossa rodi, taku ta prava lubezan.Exod. 30.Levi. 8.862862■

2 Mz 30, 25,30;3 Mz 8, 12,30.

494

t a c x x x i i i i . p s a l / m / .

[3]Koker ta rossa, kir pade od tiga Hermona čez te hrybe sionske, zakai vundukai ta Gospud zapo-veda ta žegen inu ta leben vselei inu vekoma.

TA CXXXIIII. PSAL/M/.

V le-tim psalmi Sveti Duh nerveč te prydigarie inu vse služabnike te cerqve, raven nih tudi vse kersčenike, vissoku opomina, de oni v ti cerqvi inu doma vedan Gospudi Boga za volo nega dob-rut česte, hvalio, molio, nega bessedo vse-lei inu vedan pridiguio, bero inu polušaio,863 po tei isti de se v ti svetusti derže. Aku tu bodo diali, taku Bug bo-de nee žegnal, tu ie, srečo dal, v vseh nih ričeh, pred zlegom inu pred vso nesrečo varoval.


Ecce nunc benedicite Domino &c.864

Poe,865

■863

Poslušaio.

■864

Ecce nunc benedicite Dominum, omnes servi Domini.Glejte, slavite Gos-poda, vsi služabniki Gospodovi.

■865

Pole.

495

t a c x x x i i i i . p s a l / m / .

POle, hvalyte tiga Gospudi, vi, hlapci tiga Gospudi, vi, kir

stoyte po noči v ti hyši tiga Gos-pudi.[2]Vzdignite gori vaše roke h ti svetyni inu hvalyte tiga Gospudi.[3]Ta Gospud iz Siona žegnai tebe, ta, kir ie sturil nebu inu ze[m] lo.C

TA CXXXV. PSAL/M/.

S. Duh vely v le-tim psalmi vsem Božym cerkovnim inu gmain lu-de[m]C čestyti inu hvalyti Gospudi Bo-ga, prydigati inu praviti od nega velik-ih inu čudnih ričy, katera on dela izkažuie na nebi inu na zemlu867 inu v tim lufti inu nerveč, kir to suio cerkov ie izvolil k sui erbsčini, to isto on brani pred nee souvražniki, no obderži per nee erpergah. Tiga ty aydovski boguvi inu malyki teim suim služabniko[m]C ne mogo izkazati. Na koncu vely deželski[m],C duhovskim inu vsem

gmain

Vučite.

Molyte.

Takim Bug koče866 pomagati.

866■Hoče.

867■Zemli.

496

t a c x x x v . p s a l / m / .

gmain ludem Boga vedan inu vissoku hvalyti.

[1]Alleluia.

Laudate nomen Domini &c.868

HValyte tu ime tiga Gospu-di, vi hlapci tiga Gospudi,

hvalyte.[2]Vy, kir stoyte v ti hyši tiga Gos-pudi, v tih vežah te hyše našiga Boga.[3]Hvalyte tiga Gospudi, zakai ta Gospud ie dober; hvalyte s teim petyem tu nega ime, zakai onu ie lubeznivu.[4]Zakai ta Gospud ie tiga Iacopa sebi izvolil, tiga Izraela k suy la-styni.[5]Zakai iest veim, de ta Gospud ie velik inu naš Gospud vmei vsemi boguvi.

Vse

■868

Hvalite ime Gospodovo.

Opomina vse stannuve inu ludy, de hvalio Boga.Psal. 113, 136.Psal. 134.869 ■869

Ps 113, 1;Ps 136, 1;Ps 134, 1.

Pravi po redu, zakai se ima Bug hvalyti.

Gen. 25.Mala. 1.Rom. 9.870 ■870

1 Mz 25, 23;Mal 1, 2;Rim 9, 12–13.

497

t a c x x x v . p s a l / m / .

[6]Vse tu, kar ta Gospud hoče, tu on sturi v nebi inu na zemli, v tim moriei inu v ti globokoti.[7]Kateri te oblake vzdiguie od kraiev te zemle, kateri tu bliska-ne v tim deži dela inu ta veiter iz-pelava iz nega šacovih kamer.[8]Kateri ie te pervoroyenčiče v tim Egypti pobil, tih ludy inu te živine.[9]Kateri ie čez te Egypte poslal čudessa inu caihne, čez tiga fara-ona inu čez vse nega hlapce.[10]Kateri ie dosti aydov pobil inu ie močne krale pomuril.[11]Tiga Sehona, Amoriterieviga krala, inu Oga, krala v tim Ba-san, inu vsa kralevstva v ti Cana-neiski deželi.[12] Inu ie dal nih deželo k ani erbs čini, k ani erbsčini timu

h sui-

Bug ie stvarnik vseh ričy.Psal. 115.861871■

Ps 115, 3.

Iere. 10, 51.872872■Jer 10, 13;Jer 51, 16.

Exod. /12/.E873873■2 Mz 12, 29.

Pravi, koku ie zavolo te cerq-ve nevernike štraifal.Exod. 12, 7, 8, 9, 10.

Ioz. 12.

Deut. 3.874874■2 Mz 7–10; 12;

Joz 12, 7–24;5 Mz 3, 1–7.

Num. 21.875875■4 Mz 21, 33–34.

498

t a c x x x v . p s a l / m / .

suimu izraelskimu folku.[13]Gospud, tuie ime terpi veko-ma, Gospud, tui spomin terpi od eniga poroda do drugiga poroda.[14]Zakai ta Gospud ie ta sui folk sodil inu ie pruti nega hlapcem bil milostiv.[15]Tih aydov boguvi so srebu876 inu zlatu, od človeskih rok sturie-ni.[16]Oni vusta imaio inu ne govore, oni očy imaio inu ne vidio.[17]Oni vušessa imaio inu ne sli-šio, v nih vustih tudi obene sape nei.[18]Koker so le-ty, taku so ty, kir nee delaio, inu vsi ty, kir na take vupaio.[19] Ta hyša Izraelska hvali tiga Gospudi, ta hyša Aaronska hvali tiga Gospudi.[20]Ta hiša tiga Levi hvali tiga

Gospu-

Bug suie ime nerveč ž nega štraifingo inu milostio rez-zglassuie.

Ty, kir ma-lykom služio, so ž nih zastop-nostio slipi, gluhi, koker so ty nih pildi.Psal. 115.Iza. 44.Sap. 15.877 ■877

Ps 115, 4–8;Iz 44, 9–20;Mdr 15, 15.

■876

Srebru.

Vsi stannuvi, duhovski inu deželski, imaio veda[n]C pov-sod hvalyti Boga.

499

t a c x x x v i . p s a l / m / .

Gospudi, vi, kir se boyte tiga Gos-pudi, hvalyte tiga Gospudi.[21]Hvalen bodi ta Gospud iz Sio-na, kateri v tim Ieruzalemu pre-biva. Alleluia!

TA CXXXVI. PSAL/M/.

V le-tim psalmu S. Duh skuzi inu na meistu vseh vernih kersčenikov hvali vis-soku Boga za volo vseh žlaht dobrut, stva-ry inu ričy, kir ie iz ništer vse ričy stvaril, timu izraelskimu folku, tu ie, vsem ver-nim, k vsakimu čassu čudnu pomagal, nee pelal inu ohranil, nim nih nadluge odvzel inu nih souvražnike zaterl. Ta-ku Božye rovnane, pomuč inu ohranene hoče S. Duh v le-tim psalmi, de ty verni resmislio inu de skuzi tu to veliko milost, dobruto Božyo ty verni imaio spoznati inu vse[m]C lude[m]C rezglassiti, de ie ci-lu dober inu milostiv. Inu iz tiga psalma sledni verni se ima navučyti, de ta cerkov

b878 2 ie pod-878■h.

500

t a c x x x v i . p s a l / m / .

ie podveržena timu cryžu, oli v ti cerqvi ie vselei ta Syn Božy vpričo inu no čudnu pela, varuie inu ohrani.

Confitemini Domino, quoniam bonus &c.879

ZAhvalyte tiga Gospudi, zakai on ie cilu dober, zakai nega

dobruta terpi vekoma.[2]Zahvalyte tiga Boga vseh bo-gov, zakai nega dobruta terpi ve-koma.[3]Zahvalyte tiga Gospudi vseh gospudov, zakai nega dobruta terpi vekoma.[4]Kir sam velika čudessa della, zakai nega dobruta terpi vekoma.[5]Kir ie ta nebessa s to zastopnost-io sturil, zakai nega dobruta terpi vekoma.[6]Kir ie to zemlo reztegnil čez te vode, zakai nega dobruta terpi vekoma. Kir

■879

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.

Vsi verni imaio vselei na tu stvariene vseh ričy, varovane te cerqve inu na to pomuč inu odrešytvu Božye zmisliti.Psal. 135.Deut. 10.880 ■880

Ps 135, 3;5 Mz 10, 17.

Iud. 13.Psal. 72.881 ■881

Sod 13;Ps 72, 18.

Gen. 1.Psal. 19.882 ■882

1 Mz 1, 1–10;Ps 19, 2.

501

t a c x x x v i . p s a l / m / .

[7]Kir ie tu sturil velike svečave, zakai nega dobruta terpi vekoma.[8]Tu sonce, de timu dnevi naprei stoy, zakai nega dobruta terpi ve-koma.[9]To luno inu te zveizde, de tei nočy naprei stoye, zakai nega dob ru ta terpi vekoma.[10]Kir ie to Egypto pobil sred ž nih pervoroyenčičy, zakai nega dobruta terpi vekoma.[11]Inu ie tiga Izraela iz ž nih izpe-lal, zakai nega dobruta terpi ve-koma.[12]Skuzi to močno roko inu izteg-neno ramo, zakai nega dobruta terpi vekoma.[13]Kir ie tu Erdeče morye rezdei-lil na dva deila, zakai nega dobru-ta terpi vekoma.[14]Inu ie tiga Izraela skuzi nega

h 3 sredo

Per vseh verzih se ima perložyti inu zastopyti od spreda ta besse-da zahvalyte.Exod. 13, 14.Num. 21.883883■

2 Mz 13–14;2 Mz 14, 21–22;

4 Mz 21.

502

t a c x x x v i . p s a l / m / .

sredo prepelal, zakai nega dobru-ta terpi vekoma.[15]Inu ie tiga faraona sred ž nega voisko v tim Erdečim moryei okuli vergal, zakai nega dobruta terpi vekoma.[16]Kir ie ta sui folk skuzi to pusča-vo pelal, zakai nega dobruta terpi vekoma.[17]Kir ie pobil velike krale, zakai nega dobruta terpi vekoma.[18]Inu ie končal močne krale, za-kai nega dobruta terpi vekoma.[19]Sihona, tih Amoriteriev kral-la, zakai nega dobruta terpi veko-ma.[20]Inu tiga Oga, krala od Basana, zakai nega dobruta terpi vekoma.[21]Inu ie dal nih deželo k ani erbs-čini, zakai nega dobruta terpi ve-koma.

K ani

Exod. 15, 16, 17.884 ■884

2 Mz 15–17.

Num. 21.Deut. 3.885 ■885

4 Mz 21, 21–25;5 Mz 3, 1–7.

503

t a c x x x v i . p s a l / m / .

[22]K ani erbsčini timu suimu izraelskimu hlapcu, zakai nega dobruta terpi vekoma.[23]Zakai on ie na nas zmislil, ka-dar smo bili zatreni, zakai nega dobruta terpi vekoma.[24]Inu on ie nas odrešil od naših souvražnikov, zakai nega dobru-ta terpi vekoma.[25]Kir da špyžo vsakimu messu, zakai nega dobruta terpi vekoma.[26]Zahvalyte tiga Boga tih nebes, zakai nega dobruta terpi vekoma.

TA CXXXVII. PSAL/M/.

Ta stara cerkov, ty Iudi pravio, koku se ie nim v ti babilonski ieči godilu, kakoviga serca inu misliso bili, de so ty aydi iz nih špot delali, obtu so oni želeli domov, v Ieruzalemu Bogu prov služyti; i nu m olyo i nu pr e r o ku i o, d e tim Edomitar iem, Babiloner -i e m i n u n i h o t r o k o m h u d u

h 4 pudie.

Na le-te bessede gre ta celi psalm, de, kadar no886 hudu gre, ima-io gvišnu po-muč od Buga čakati.Iud. 2, 3, 4.887

886■Nim.

887■Sod 2–4.

Psal. 204, 147.888888■

Ps 104, 27;Ps 147, 9.

504

t a c x x x v i i . p s a l / m / .

puide. Iz tiga psalma se mi vučimo, de kadar myr imamo, taku imamo Bogu /po/korniE biti, nemu zveistu služyti. Aku /t/uE deimo, taku Bug bo te naše souvražnike, kir se naše nesreče vessele, tudi grozzovitu štraiffal.

Super flumina Babylonis &c.889

MI smo poleg tih vod v ti Babilony sydeli inu plaka-

li, kadar smo na Sion spumnili.[2]Mi smo te naše arffe na te ver-be obešali, kir v sreidi stoye.[3]Ty, kir so nas v yeči deržali, so nom vundukai peiti veleli inu v našim klagovanu vesselim biti: »Puite nom eno peisam od Sio-na!«[4]Koku bi mi peili to peisam tiga Gospudi vu eni ptuy, neznani de-želi[?]C

[5]Ia, Ieruzalem, aku iest tebe poz zabim, taku se muie desnice poz zabi. Aku

■889

Ob rekah Babilona.

Cerkov na suio revo zmišluie inu toži Bogu.Ezeh. 1, 3.890 ■890

Ezk 1, 1,3;Ezk 3, 15.

Nevernih špot.

Vernih odgu-vor.

505

t a c x x x v i i . p s a l / m / .

[6]Aku iest na te ne zmislim, taku /se/E mui iezik muih guranih vust primi inu aku tiga Ieruzale-ma za muiga nervišiga vesselia ne deržim.[7]Gospud, spumni na te otroke tih Edomitariev na ta dan tiga Ie-ruzalema, ki so diali: »Rezvalyte, rezvalyte noter do grunta!«[8]Ti rezvalena babelska hčy, dob-ru ie timu, kir tebi povračuie po tim, koker si ti nom sturila![9]Dobru ie timu, kateri tuie otro-ke vzame inu nee na enim kame-nu na kosse rezbye!

TA CXXXVIII. PSAL/M/.

V le-tim psalmi ty verni Boga česte inu hvalio za volo nega gnade inu dobrute, v Cristusu izkazane, kir ie nim, kadar so na nega v nih nadlugah klycali, pomagal, inu prerokuio, de ty krali inu vsa žlaht

h 5 gos-

Iere. 49.Aba. 1.Ezeh. 25.891891■

Jer 49, 7–22;Abd 1, 10–14;Ezk 25, 12–14.

Iza. 13.892892■Iz 13, 16.

506

t a c x x x v i i i . p s a l / m / .

gosposčina, kadar bodo ta evangeli prov slišali inu zastopili, bodo tudi Boga prov čestyli inu te prave Božye službe terdyli inu branyli. Potle na koncu se troštaio inu vupaio, Bug bo nim tudi naprei v nih nadlugah pomagal inu od nih odrešil.


Confitebor tibi in toto corde meo &c.893

IEst hočo tebi čestyti iz muiga celiga serca, pred teimi velaki

iest hočo tebi hvalo peiti.[2]Iest hočo molyti per tuim svet-im templi inu tuie ime čestyti za volo tuie dobrute, zakai ti si tuie ime inu bessedo čez vse ričy vis-soku sturil.[3]Kadar iest sem na te klycal, ta-ku si ti meni odguvoril inu si mui duši veliko muč dal. Tebe,

■893

Zahvaljeval se ti bom iz vsega svojega srca.Cerkov hvali

Boga za tu kra-levstvu Cristu-sevu, v katerim se grehi od-pusčuio, S. Duh inu ta večni leben daie, molytve uslyšio.Psal. 122.894 ■894

Ps 122, 1.

507

t a c x x x v i i i . p s a l / m / .

[4]Tebe, Gospud, bodo čestyli vsi krali na zemli, kadar oni bodo slišali te bessede tuih vust.[5]Inu oni bodo peili na tih potih tiga Gospudi, de ta čast tiga Gos-pudi ie velika.[6]Zakai ta Gospud ie vissok inu gleda na te nyzke inu on zna od daleč tiga offertniga.[7]Kadar v sredi tih nadlug hod-im, taku ti mene oživiš inu izte-guieš tuio roko čez ta serd muih souvražnikov inu ta tuia desnica mene ohrani.[8]Ta Gospud bode za me h koncu perpravil; Gospud, tuia dobruta ie večna, ti ne boš tiga della tuih rok zapustil.

TA CXXXIX. PSAL/M/.

Sveti Duh v le-tim psalmi očytu inu zastopnu vse ludy vuči, nim pravi inu

vely,

Krali bodo tudi ta evangeli poslušali inu od nega gov-urili.

Psal. 113.895895■Ps 113, 5–6.

Cristus te poh-levne vzdiguie, off/e/rtneE do-li tlači, tim revnim pomaga.

Prossi, de cer-kov ohrani.Iob 14.896896■

Job 14, 15.

508

t a c x x x i x . p s a l / m / .

vely, de vsak čas spumnio, de Gospud Bog vse nih misli, bessede inu diane vei, zna inu vidi, predan se sture, inu de ie per nih vselei vseh ričeh vpryčo. S teim vuči, de imamo na Buga strah imeiti, pred grehi se varovati inu kadar nom hudu gre, de imamo na nega verovati, klycati, inu ka-dar nom dobru gre, ga imamo čestyti inu zahvalyti. Na koncu tim hynavcem, Božym inu te nega cerqve souvraž-nikom hudu prossi inu tih vernih nedolž-nost Bogu naprei stavi inu n/ee/E Bogu poroča.

[1]En psalm Davidov h timunapreipetyu.

Domine, probasti me &c.897

GOspud, ti si mene izkusil inu ti mene znaš.

[2]Ty veisti898 tu muie sydene inu muie stoyene, ti zastopiš muie mi-sli od daleč.

Iest

■897

Gospod, preizkusil si me.Bug, ti veiš, kai

inu gdu sem iest. Obtu ti vidiš muio nedolžnost.Psal. 37.Iza. 37.Iere. 10.899 ■899

Ps 37, 18;Iz 37;Jer 10, 20.

■898

Veiš.

509

t a c x x x i x . p s a l / m / .

[3]Iest hodim oli ležim, taku si ti okuli mene inu vidiš vse muie po-ti.[4]Zakai pole: nei ene bessede na muim iezyku, de ti, Gospud, bi vsiga ne veidil.[5]Ti si mene od spreida inu zad pildal inu si na me tuio roko po-lužil.[6]Le-tu čudnu spoznaine ie čez me inu previssoku, iest ga ne pre-morem doseči.[7]Kam hočo puiti pred tuim du-hum inu kam hočo bežati pred tuim oblyčem[?]C

[8] Aku iest grem gori v nebessa, taku si ti vundukai, aku iest si po-stelem v tim peklu, pole: taku si ti tudi tukai.[9]Aku iest vzamem te iutrove za-riove peruti inu bom prebival na krayu konca tiga moria.

Taku

Spryčuie z Božym stvariene[m],C de ie povsod vpryčo.

Pred Bugo[m]C se ne more nisče nigdir skryti.Amos 9.Iere. 23.900900■

Am 9, 2;Jer 23, 24.

510

t a c x x x i x . p s a l / m / .

[10]Taku vini ta tuia roka mene tia kai popella inu ta tuia desnica bo mene deržala.[11]Inu aku iest porečem: »Te tem-nice me bodo skryle, taku ta nuč bo svitla okuli mene.«[12]Zakai ta temma nei temma per tebi inu ta nuč sveiti koker ta dan, ta temma ie koker ta luč.[13]Zakai ti imaš te muie obysti v tui oblasti, ti si mene v tim telles-su muie matere obyl.[14]Iest hvalim tebe za tu, de sem iest taku čudnu sturien; čudna so tuia della inu tu muia duša dobru spozna.[15]Muie kosty nei so bile skrivene pred tebo, kir sem v ti skrivnusti sturien inu kir sem pildan ozdo-lai v ti zemli.[16]Tuie očy so mene vidile že te-

dai,

/Po/zhnaE901 tudi te noterne misli inu želee.Psal. 7.Iere. 1.902

■901

Pozna.

■902

Ps 7, 10;Jer 1, 5.

Exod. 32.903 ■903

2 Mz 32.

511

t a c x x x i x . p s a l / m / .

dai, kadar sem en neperpravle[n]C saad bil, inu vsi dnevi so bili v tuie buqve zapissani že tedai, kadar so se delali inu še obeniga nei bilu.[17]O, Bug, koku so se tuie misli per meni žlahtne, koku ie nih ta-ku prez čisla![18]Kadar bi iest nee imel šteiti, ta-ku bi nih več bilu koker tiga peis-ka; kadar se iest obudim, taku sem iest že per tebi.[19]O, Bug, de bi ti te nevernike pobil, taku bi ty, kir so kry žeini, od mene odstopyli.[20]Kir nespodobnu tebi zubper govore, tuie souvražnike, kir se zabston vzdiguio.[21]Iest sem ia souvraž tim, kir te-be, Gospud, souvražio, inu čez te, kir se tebi zubper stavio, sem serdit.[22]Iest sem nim s celim serdom souvraž, obtu so oni meni sou-vraž. Izpra-

Verni premišluio, koku so čudnu v maternim te-lessu stvarienu.

Neverniki bodo zatreni.

512

t a c x l . p s a l / m / .

[23]Izprašai ti mene, Bug, inu sku-si ti muie serce, probirai inu spo-znai te muie misli![24]Inu gledai, sem li iest na enim hudim potu, inu me pelai po tim večnim potu!

TA CXL. PSALM.

Ena ostra inu serčna molytov vseh vernih zubper te cerkovne souvraž-nike, kir s kunštnimi falš iezyki inu sveiti inu tudi očytu sylo mislio inu hote te verne zatreti inu cilu končati. Ob-tu zubper take prossio, de, kar oni tim vernim mislio, de se tu istu na nih glavi izzyde. Inu na koncu se troštaio, de Bug te verne bo ohranil inu de bodo vekoma raven nega prebivali.

[1]En psalm Davidov k timunapreipetyu.

Eripe me, Domine, ab homine malo &c.905

Obrani

Psal. 26.904 ■904

Ps 26, 2.

■905

Reši me, Gos-pod, pred zlim človekom.

513

t a c x l . p s a l / m / .

OBrani ti mene pred teim hud im človekom, pred teim

sylnim možem ohrani ti mene.[3]Kateri hudu mislio v nih sercih inu vsag dan kreg nareiaio.[4]Oni brussio nih iezike koker te kače, madrasov strup ie pod nih žnablih. Sela.[5]Obrani mene, Gospud, pred to roko tiga nevernika, ohrani ti mene pred teim sylnim možem, kir mislio mui hod okuli vreči.[6]Ty offertniki meni štryke pola-gaio inu te mreže s teimi vervy izteguio inu oni meni pasty na ta pot stavio. Sela.[7]Iest sem pag h timu Gospudi govuril: »Ti si mui Bug; zastopi, Gospud, s tuiemi vušessi to muio prošno.[8]Gospud Bug, muia muč muiga ohra nena, ti si muio g lavo

i v tim

Summa vsiga psalma.

Šteye nih hudubo.

Rom. 3.906906■Rim 3, 13.

514

t a c x l . p s a l m .

v tim čassu tiga boya zakril.[9]Gospud, ne dopusti timu ne-verniku, de bi se po nega voli iz-zešlu, nega vole ne dopernašai, oni so cilu offertni.« Sela.[10]Ta nesreča, od katere se muy souvražniki svetuio, mora na nih glavo pasti.[11]Živu ogele bo čez nee padalu inu bo nee v ta ogen vergal inu v te iame, de ne bodo obstali.[12]En hud iezik ne bo sreče imel na zemli, en hud, syln bo pre-gnan inu okuli veržen.[13]Zakai iest veim, de ta Gospud te ričy tih revnih inu tih bozih pravdo bo vunkai izpelal.[14]Inu ty pravični bodo tuie ime čestyli inu ty brumni bodo pred tuiem oblyčiem prebyvali.

TA CXLI. PSAL/M/.

V le-

Prerokuie souvražnikom, de nim hudu puide.Psal. 7.907 ■907

Ps 7, 13–17.

Trošt tih ver-nih.

515

t a c x l i . p s a l m .

V le-tim psalmi ta cerkov inu vsi verni molio, potehmal vmei hudimi inu ne-verniki na tim sveitu moraio prebivati, de oni od nih ž nih hudimi exempli inu slatkimi bessedami zapelani ne bodo. Per tim tudi prossio, de od tih falš pri-digariev, kir slatku govore, na pridigah se plačeio, de ne bodo od te prave vere zapelani. Inu pravio, da ty periatili inu prydigary, kir nee svarre, so bulši koker ty perlizavci. Per tim tudi prerokuio, de ty rihtari inu pridigary, kir tih ludy hudu-bo ne štraifaio inu ne svarre, bodo hud konec vzeli.


Domine, clamavi ad te &c.908

GOspud, iest vpyem h tebi: hyti k meni, zastopi muio

štymo, kadar iest h tebi vpyem![2]Muia prošna velai pred tebo ko-ker ta kadilski offer inu tu vzdigo-vane muih rok koker ta večerni offer. i 2 Go-

908■Gospod, kličem

k tebi.

Serčna prošna, de bo pryetna Bogu koker tu vernu Moize-sevu kaiene inu offrovane.Exod. 30.Num. 28.909909■

2 Mz 30, 7–8;4 Mz 28, 2–6,8.

516


[3]Gospud, obarri muia vusta inu obarri ta vrata muih žnablov.[4]Ne naklanai muiga serca na hu-de ričy, de bi iest s teimi možmi, kir hudu delaio, huda della dellal inu de iest ne ieim od nih sladčic.[5]Ta pravični udari mene periaz-nivu inu svarri mene; taku bo meni taku dobru dialu koker tu balzamsku ole na mui glavi, za-kai muia molytov že vselei zub-per nih hudubo gre naprei.[6]Nih rihtary moraio prekucneni biti koker doli iz eniga pečovia; taku bodo oni poslušali muie bes-sede, zakai one so lubeznive.[7]Koker edan, kir to zemlo dili inu orye, taku so te naše kosty rezvalene noter do tiga groba.[8]Z/a/kaiE na te, Gospud, Gospud mui, gledaio muie očy, iest vu-

pam

Eccle. 22.910 ■910

Sir 22, 27.

Prossi, de bo vižan od Sveti-ga Duha, de ga neverniki ž nih leipimi oblu-bami ne za-pelaio.

Hudu prossi krivim rih-tariem inu f/a/lšE vu-čenikom.

Cerkov, pravi prydigary mo-raio veliku ter-peti.

517


pam na te, ne izly vunkai muie duše![9]Obarri ti mene pred tim štryk-om, k ater ig a so on i men i pozlužili,911 inu pred teimi past-mi tih, kir hudu delaio![10]Ty neverniki moraio kmallu v nih lastne mreže pasti, ampag iest puidem vselei naprei.

TA CXLII. PSAL/M/.

Ena goreča molytov te cerqve inu pridigariev zubper nih souvražnike, tedai, kadar so v veliki nadlugi tečali, de se nei so mogli sami ubraniti, drugi tudi nei so nee branili inu kir nei so mo-gli ubeižati. Obtu klyčeio na Buga, de nim pomaga. Zatu oni ga hote hvalyti; v tim ta cerkov bo tudi gori iemala.

[1]Enu podvučene inu molytov Davidova, kadar ie v ti

v mlamoli bil.i 3 Voce

Prossi, de bodo obarovani pred nih souvraž-niki inu de nee konča.

911■Polužili.

518

t a c x l i i . p s a l m .

Voce mea ad Dominum clamavi &c.912

IEst sem vpyl h tymu Gospudi z muio štymo, iest sem z mu-

io štymo molil h timu Gospudi.[3]Iest sem izlival muio molytov pred nega oblyčie, iest sem poleg nega muio nadlugo rezodeval.[4]Kadar ie mui duh v tesnobi bil inu ti znaš muie stezze inu na tei stezzi, po kateri iest hodim, so oni meni skrivaie štryke polužili.[5]Pogledai na to desnico inu vidi, de nikoger nei, kir bi mene znal; iest ne morem ubeižati, nisče po mui duši ne vpraša.[6]Gospud, iest vpyem h tebi inu pravim: »Ti si muie zavupane, mui deil v ti deželi tih živih.«[7]Merkai ti na muio tožbo, zakai

iest

■912

Glas moj kliče h Gospodu.

Pravio verni, kai delaio v nadlugah.Psal. 77.913 ■913

Ps 77, 2.

Pravio od nih nadlug verni.

Spet z vero moli.

519

t a c x l i i . p s a l / m / .

iest sem sylnu z nadlugami oblo-žen; odreši ti mene od muih pre-ganavcev, zakai oni so meni pre-mučni![8]Pelai muio dušo iz te ieče, de bom tuie ime čestyl; ty pravični se bodo k meni zbyrali, kadar ti meni dobru sturiš.

TA CXLIII. PSAL/M/.

Ta cerkov, vsi verni inu svetniki prossio Boga, de zavolo te nega dobrute, oblube, risnice, pravice inu milosti nim nih grehe odpusti, pozabi inu pred nih souvražni-ki, pred neverniki, pred hudyči, pred to večno smertio inu peklo[m],C kateri sou-vražniki hote te verne ob nih život, ob dušo, ob ta večni leben, v to temmo per-praviti, obaruie inu ohrani. Inu Sveti Duh tukai vse verne vuči, v kakovi viži imaio klycati na Buga inu molyti, de ne-maio Bogu nih brume oli pravice

i 4 naprei

V myru se cerkov pobulšava.

520

t a c x l i i i . p s a l / m / .

naprei staviti, de bi za volo nih dobrih dell oli službi nih prošne uslišal, temuč le za volo nega Božye pravice, tu ie, milosti inu dobrute, kir ie nom v Cristusu oblub-lena inu dana. Taku so vselei vsi svetniki molili inu nih molitov le v Cristusevim imeni dopernašali.


Domine, exaudi orationem meam &c.914

GOspud, usliši ti to muio molytov, nakloni tuia vušes-

sa h ti mui prošni inu za volo tuie risnice inu za volo tuie pravice usliši ti mene.[2]Inu ne hodi v pravdo s teim tui-em hlapcem, zakai pred tebo oben živ nei pravičen.[3]Zakai ta souvražnik muio du-šo pregana inu meče ta muiživot na ta tla; oni mene pola-

gaio

■914

Gospod, usliši molitev mojo.

Vsi svetniki so le iz milosti nih prošne uslišani inu ohraneni.Psal. 102.915 ■915

Ps 102, 2.

Iob 4, 15.916 ■916

Job 4, 17–19;Job 15, 14–16.

Verni počutio v nih veisti strah inu serd Božy.

521

t a c x l i i i . p s a l / m / .

gaio v to temmo koker te, kir so zdavnu umerli.[4]Inu ta mui dih ie v meni zaple-ten, tu muie serce ie v meni pus-tu.[5]Iest zmislim na te perve dni inu govorim od vsiga tuiga diana inu pravim od tiga della tuih rok.[6]Iest izteguiem h tebi muie roke, muie duša ie žeina po tebi koker ena suha zemla. Sela.[7]Gospud, hytru usliši ti mene, mui duh doli iemle, ne skrivai tui ga oblyčia pred meno, de ne bom tim glih, kir doli v to iamo gredo.[8]Pusti mene tuio gnado vzgudo uslišati, zakai iest vupam na te; sturi, de spoznam ta pot, po ka-terim iest imam puiti, zakai iest želim po tebi![9]O, Gospud, odreši ti mene od

i 5 muih

Vsi očaki so le iz gnade, koker mi, izvelyčani.Acto. 15.Psal. 77.917

Verni so želni milosti.Psal. 63.918

917■Apd 15, 11;Ps 77, 6,13.

918■Ps 63, 2.

Goreča inu serčna mo-lytov.

Prossio, de S. Duhum inu z bessedo bodo vižani, de souvražnikom vuideio.

522

t a c x l i i i . p s a l / m / .

muih souvražnikov, iest h tebi bežim![10]Vuči ti mene diati po tui voli, zakai ti si mui Bug; tui dobri duh pelai mene po pravim potu.[11]Gospud, poživi ti mene za volo tuiga imena, izpelai to muio du-šo iz te nadluge za volo tuie pra-vice.[12]Inu rezvali te muie souvražni-ke za tuie dobrute volo inu pogu-bi vse tee, kir muio dušo žaluio, zakai iest sem tui hlapec.

TA CXLIIII. PSAL/M/.

En hvaležni psalm, v katerim ta ver-na gosposčina hvali Boga inu spozna, de voiskovati, souvražnike premagati, regirati inu de se nim od tih ludy po-korsčina inu čast izkažuie, de tu vse od Buga pryde inu ie en dar Božy. Zatu ta gosposčina za take ričy ima Boga prossi-ti. Potle ta gosposčina tudi toži Bogu čez

te, kir

Prossio, de v skušnavo inu v pregreho ne pa-do.

Pravio, za čes volo nim ima Bug pomagati.

523

t a c x l i i i i . p s a l / m / .

te, kir nei so nim v spodobnih inu v pra-vičnih ričeh pokorni, temuč avštrio inu punte začeino, zubper no mermraio, ne hote obene nadluge preterpeti, te prav-de, ne štyvre, ne collov dati inu drugiga ne žele inu ne hote, temuč de bi oni, nih otroci vselei v myru, v pokoyu, v dobrih leitih prebivali, nih otroci lipu nareieni, nih keldri inu kašte polne bile, nih mala inu velika živina rodovyta bila. Inu de bi se nim obena nesreča ne pergodylla; katerim ludem se taku dobru gody, ty isti pravio: »Oni imaio dobro gosposčino inu so srečni inu izvelyčani.« Sveti Duh pag tukai na koncu pravi, de so le ty ludy sreč-ni inu izvelyčani, kateri Buga za Buga imaio, česte inu nemu služio.


Benedictus Dominus Deus meus &c.919

Hvalen

919■Slavljen naj bo

Gospod, moj Bog.

524

t a c x l i i i i . p s a l m .

HValen bodi ta Gospud, mu-ia skalla, kateri muie roke

vuči boyovati inu muie perste voi skovati.[2]Muia dobruta inu mui grad, muia bramba inu mui ohranenik si ti, mui sčyt, na nega se iest za-vupam, kateri te muie ludi pod me meče.[3]Gospud, kai ie ta človik, kir se ty nega lotiš[,]C inu tiga človeka deite, de ti nega za takiga der-ziš[?]C921

[4]Ta človik ie glih koker ništer, nega dnevi gredo tiakai koker ta senca.[5]Gospud, nakloni tuia nebessa inu puidi doli, dotekni sse tih gurr, taku se bodo kadyle.[6]Treskai inu bliskai inu nee rez-podi, strelai tuie strele inu nee ustraši.

Pošli

Iz prave, terdne vere hvali Boga, kir ie poleg nega /na/ voiski stal inu ga ohranil.Ps/a/l. 18.E

2. Reg. 22.920 ■920

Ps 18, 35;2 Sam 22, 35.

Boga inu človeka vkupe stavi, de ta dobruta Božya teim bule /se/ vidi.Psal. 8.Iob 8.922

■922

Ps 8, 5;Job 8, 9.

■921

Deržiš.

525


[7]Pošli tuio roko iz vissokusti, re-ši ti mene inu ohrani mene pred teimi velikimi vodami inu od tih rok tih ptuih otruk.[8]Katerih vusta ličkai govore inu nih desnica ie kriva.[9]Bug, iest hočo tebi eno novo peisam peiti, iest hočo tebe če-styti na tim psalteriu z dessetimi strunami.[10]Kir ti tim kralem premagane daš inu reišiš Davida, tuiga hlap-ca, od tiga hudiga meča.[11]Odreši inu obrani ti mene od tih rok ptuih otruk, kateri vusta ličkai govore inu nih desna roka ie falš.[12]De ty naši otroci v nih mladu-sti rasto koker ty pelcary inu te naše hčere koker izreizani vogel-niki na tih pallaštih.[13]Naši hrami de bodo polni inu

v nih

Prossi, de Bug suio močio te souvražnike te cerqve rezpodi inu zatarre.

Nih vuk inu della so falš.

Verni oblubuio Boga hvalyti.

Toži čez puntarie, kir so nepokorni, la-komni, offart-ni inu kir so od nih starišev vere inu brume pali. Tih ne-vernih prošna, kir več blagu, dober leben koker Boga lubio.

526


v nih prebivalu od vsiga žlaht do-briga, te naše ovce nossio tavžent inu stu tavžent v tih naših pry-stavah.[14]Naši volli bodite debelli, de obena škoda, ne zguba, ne tožba ne bo na nassih923 gassah.[15]Dobru ie tim ludem, katerim se taku godi, ampag dobru ie tim ludem, katerih ie ta Gospud nih Bug.

TA CXLV. PSAL/M/.

En leip, obyln hvaležni psalm: v tim ty verni hvalio Boga za volo nega vseh velikih, čudnih inu pridnih stvarih, v katerih se očytu inu zastopnu vidi ta nega prevelika muč, modrost, oblast, pravica, dobruta inu milost pruti vsem stvarem, s katero ty verni imaio nih ve-ro terditi. Inu v le-tim psalmi ta cerkov nerveč hvali Boga za volo tiga kralevstva

Cristuse-

■923

Naših.

Psal. 33.924

Verni so izvelyčani.

■924

Ps 33, 12.

527

t a c x lv . p s a l / m / .

Cristuseviga, kateriga blagu inu dobruto tukai po redu steye 925 inu kateru blagu na tim sveitu skrivenu pod teim cryžom leži. Obtu ie potreba, de se od nega tim ludem pravi inu prydiguie, sice sami od sebe ništer ne veido, koker s. Paul če-stu govori, de ta evangeli ie ena skrivna reč: du vei prez prydige, de Bug za volo suiga synu te boge, revne, velike grešnike gori vzame za brumne, te mertve žyve dela, ia, nee živi, lubi, varuie, brani inu nih prošne usliši, sturi, kar oni hote, nim da ta večni leben. Tu vse se mora ludem le s to pridigo tiga evangelia rezodeti. Na koncu tiga psalma so lipe oblube Božye; na te iste ty verni v nih nadlugah imaio zmisliti inu se ž nimi troštati.

[1]Ena hvala Davidova.

Exaltabo te, Deus meus &c.926

Iest

925■Šteye.

926■Povzdigoval te

bom, Bog moj.

528

t a c x lv . p s a l / m / .

IEst hočo tebe povišati, mui Bug, ti, kral, inu hvaliti tuie

ime vselei inu vekoma.[2]Iest hočo tebe vsag dan hvalyti inu čestyti tuie ime vselei inu ve-koma.[3]Ta Gospud ie velik inu sylnu hvale vredan inu nega velikost se ne more izuprašati.[4]Ena žlahta tei drugi hvali tuia della inu tuio muč oznanuie.[5] Iest hočo govoriti od tuie gospos ke inu česty vredne močy inu od tuih čudessov.[6]Onu se govori od te močy tuih strašnih dell inu iest hočo tuie gospostvu poredu praviti.[7]Tui spomin od tuie velike dob-rute se hvali inu se poye od tuie pravice.[8]Gnadiv inu milostiv ie ta Gos-pud, kassan h timu serdu inu ve-lik od dobrute. Ta

Te cerqve prava Božya služba ie ta hvala inu klycane na Buga.

Stvarienih ričy ie veliku, oli tu naše od-rešistvu927 ie ner vegše.

■927

Odrešitvu.

Ner tu vegše čudu Božye, kir nas skuzi Cris-tusa taku lubi.Exod. 34.Psal. 85.928 ■928

2 Mz 34, 6;Ps 85, 2–4.

529

t a c x lv . p s a l / m / .

[9]Ta Gospud ie vsem dober inu nega milost premaga vsa nega della.[10]Vsa tuia della hvalio tebe, Go-spud, inu tuy svetniki tebe hva-lio.[11]Oni oznanuio tu gospostvu tui ga kralevstva inu govore od tuie močy.[12]De tim otrokom tih ludy daio na znane tuio muč inu tu veliku gospostvu tuiga kralevstva.[13]Tuie kralevstvu ie enu večnu kralevstvu inu tuie gospostvu terpi od žlahte do žlahte.

Ta Gospud ie risničen vseh ne-ga bessedah inu ie milostiv na vseh nega dianih.[14]Ta Gospud derži gori vse te, kir doli padaio, inu vzdiguie gori vse te, kir so zatreni.[15]Vseih očy čakaio na te inu ti nim daš nih špyžo per pravim čassu. k Ti

Angeli inu ludy vedan hvalio Cristusa.

Cristusevu kra-levstvu ie večnu inu duhovsku. Psal. 45.929929■

Ps 45, 7.

V cerqvi ie tu odpuščane tih grehov.

Cristus duhovsko inu tellessno špyžo tim suim daie.

530

t a c x lv i . p s a l / m / .

[16]Ti tuio roko odpreš inu nepitaš vse tu, kar ie živu, po dobri voli.[17]Ta Gospud ie pravičen na vseh nega potih inu ie dobrutliv vseh nega dellih.[18]Ta Gospud ie blizi per vseh, kir na nega klyčeio, per vseh, kir v ris nici na nega klyčeio.[19]On sturi, kar ty, kir se nega bo-ye, hote, on usliši nih vpytie inu nim pomaga.[20]Ta Gospud varuie vse te, kir nega lubio, inu on bo vse never-nike končal.[21]Muia vusta moraio to hvalo tiga Gospudi govoriti inu vse messu hvali tu nega svetu ime vselei inu vekoma.

TA CXLVI. PSAL/M/.

V le-tim psalmi S. Duh zamečuie tuvupa-

Cristus ie per vseh vernih v nadlugah, čuie za nee, usliši nih prošne. Ioh. 4.930

Troštliva obluba.

■930

Jn 4, 14.

Zahvalene.

531

t a c x lv i . p s a l m .

vupane inu zanessene na to oblast, boga-stvu inu oblube tih ludy, zakai ty ludy, suseb ty veliki vyudi, krali inu cessary, nih volo inu missal hytru premine. Da-nas enimu hote dobru, iutru pag hudu oli umerio, de aku glih hote enimu dobru oli hudu sturit, taku ne mogo. Obtu oben člo-vik se nema tih ludy več koker Boga bati oli na nega se zanesti, temuč naše cilu vupane ima stati na samimu vsigamo-gočimu, dobrimu inu risničnimu Bogu, kateri sam more inu hoče vsem vernim pomagati. V tim psalmi ie tudi ena za-hvala za tu kralevstvu Cristusevu, v katerim se ty preprosti resvečuio, ty bozi grešniki bodo z nebeškim večnim blag-um obdileni.

[1]Alleluia.

Lauda, anima mea, Dominum &c.931

MUia duša hvali tiga Gospudi. [2]Iest hočo hvalyti tiga

k 2 Gospu-

931■Hvali, duša moja,

Gospoda.

Sledni ima hvalyti Boga. Psal. 103.932932■

Ps 103, 1.

532

t a c x lv i . p s a l / m / .

Gospudi, dotle sem živ, inu hvalo peiti muimu Bogu, dotle sem tu-kaie.[3]Ne zanašaite se na te vyude, oni so ludie, kateri ne mogo po-magati.[4]Zakai ta nega duh puide vunkai iz ž nega inu on spet ta ze[m] laC rata, na ta isti da[n]C pogino vse nega misli.[5]Srečin ie ta, kateriga ie ta Bug Iacopa nega pomuč, kateriga vu-pane na tim Gospudi, nega Bogu, stoy.[6]Kateri ie tu nebu, to zemlo, tu morie inu vse tu, kar v nih pre-byva, sturil, kateri vero derži ve-koma.[7]Kateri tim, kir sylo terpe, prav-do sturi; on lakotne nasyti; ta Gospud te ietnike proste sturi.[8]Ta Gospud resvečuie te sleip ce, ta Gospud gor i v zd ig ne te po tlačene. Ta

Psal. 118.933 ■933

Ps 118, 9.

Vupane na ludy obnori, zakai oni so negvišni inu mertvaški. Bug ie mogoč, dober, zveist, obtu na nega se imamo zanesti.

Psal. 62 inu 102.934 ■934

Ps 62, 2,7;Ps 102, 26.

533

t a c x lv i i . p s a l / m / .

[9]Ta Gospud lubi te pravične inu brani te ptuie ludy, on gori derži te syrote inu vduve inu ta pot tih nevernikov rezvaluie.[10]Ta Gospud ie kral vekoma, tui Bug, o, Sion, ie pred inu pred. Al-leluia!

TA CXLVII. PSAL/M/.

Ta cerkov, tu ie, vsi prave vere inu Božy ludy, hvalio Gospudi Boga za volo mnogeterih dobrih ričy inu dobrut, katere on obylnu inu vselei tei cerqvi, tei purgarsčini, gmain ludem inu vsakimu suseb v suy hyši izkažuie inu daie, katere on tukai po redu šteye. Nerpoprei, kir on to cerkov zyda, rezteguie inu v to isto po vsim sveitu vse žlaht ludy skuzi to prydigo inu muč S. Duha zbyra, hrani inu varuie, tim grešniko[m]C grehe odpus-ča, te zatrene povišuie, te nih souvraž-nike ponižuie inu kir vsim lude[m],C

živyni tudi inu vranu[m] C nihk 3 karmo

Bug ie vseh serot oča.Exod. 22.935935■

2 Mz 22, 20–23.

Cristusevu kralevstvu ie večnu.

534

t a c x lv i i . p s a l m .

karmo inu špyžo daie inu kir na pohlev-nih ludeh ima dobru dopadene inu per tim, kir on to cerkov lubi, terdi inu srečo da, de ima myr inu potrebo, inu kir on tudi tei cerqvi daie to suio bessedo, skuzi katero Boga ž nega volo prov spoznava, ima odpusčane tih grehov, kateriga šaca drugi ludy inu dežele nemaio; obtu vsa-ki verni človik ima vedan peiti alleluia, čestyti inu hvalyti Očeta nebeškiga skuzi Cristusa sred S. Duhum. Amen.

[1]Alleluia.

Laudate Dominum, quoniam bonus &c.936

HValyte tiga Gospudi, zakai hvalo peiti našimu Bogu ie

ena dobra reč, zakai ta hvala sliši timu periaznivimu.[2]Ta Gospud zyda ta Ieruzalem, on bode te pregnane tiga Izraela spet vkupe zbyral.

On

■936

Laudate Dominum, quoniam bonus est psalmus.Hvalite Gospoda, kajti dobro je peti psalme našemu Bogu.

Opomina, de cerkov hvali Boga.

Šteye uržahe, za čes volo se ima Bug hva-lyti.

535


[3] On ozdravla te, kir so eniga rezklaniga serca, inu ercnuie nih beteže.[4]On šteie tu štivene tih zveizd inu nee vse imenuie ž nih imen o[m].C

[5]Naš Gospud ie velik inu veliku premore, nega zastopnost se ne more prešteti.[6]Ta Gospud vzdiguie gori te rev-ne inu te nevernike pahuie noter do tih tal.[7] Puite timu Gospudi enu za drug im s to hvalo, puite to hvalo našimu Bogu s to arffo.[8] Kateri tu nebu pokrye s teimi oblaki, on daie tei ze[m]liC ta dež, on vunkai izpela to travo na gorrah.[9]Kateri daie tei žyvini nih kar-mo, tim mladim vranum, kir na nega klyčeio.[10]On nema lušta na tei močy tiga koina, ne dopadena na tih mo-ških gollenih. k 4 Ta

Grehe odpušča.

Šteye tellesne Božye dobrute.

Psal. 104.937937■Ps 104, 10.

Iob 38.Luc. 12.938938■

Job 38, 41;Lk 12, 24.

Ta cerkov nekar iz suie, temuč iz Božye močy inu gnade bo ohranena.

536


[11]Ta Gospud ima enu dobru do-padene na tih, kir se nega boye inu kateri na nega dobruto vupa-io.

HVali ti Ieruzalem tiga Go-spudi, ti Sion hvali tuiga

Boga.[13]Zakai on te rigle tuih vrat ter-di, on tuie otroke v sredi tebe žeg nuie.[14]On ukaže, de tuy kray imaio myr, inu on tebe nasyti s to ner-bulšo pšenico.[15]On pošle suio bessedo na to zem lo, nega besseda teče hytru.[16]On daie ta sneg koker to volno, on to slano resyple koker ta pe-pel.[17]On meče ta leed koker te kos-suve; pred nega mrazom du more ostati?[18]On pošle suio bessedo, taku se reztaye, on pusti sui veiter vehati, taku teko te vode. On

Myr, bramba, blagu, užytag, zyma, leitu Bug daie, zatu se ima hvalyti.

537

t a c x lv i i i . p s a l / m / .

[19]On oznanuie timu Iacopu suio bessedo inu timu Izraelu te suie postave inu pravde.[20]V taki viži nei obenimu aydu sturil inu te suie pravde nim nei rezodil. Alleluia!

TA CXLVIII. PSAL/M/.

Sveti Duh v le-tim psalmi opomina vse stvare, nebeške duhuve, angele, sonce, luno, zveizde, nebessa, vodee, kir so čez nebessa, globosčine, oge[n],C točo, sneeg, oblake, meglo, veitre, gorre, hrybe, drev-ye, dyviasčino, živino, červe, ptyce, krale, vyude, rihtarie, vse ludy, hlapčiče, dekli-ce, stare inu mlade ludy. Inu nim vely veda[n]C inu vselei inu povsod hvalyti, čestyti Gospudi Boga, kateri ie stvaril inu gori derži, rovna le-te vse ričy. Inu tukai nerveč opomina te suie svetnike, te izrael-ske otroke, kateri to nega bessedo inu te prave službe Božye imaio, de ga česte,

k 5 hvalio

Te zapuvidi Božye inu evangelium ie tu ner bulše večnu blagu.Deut. 4.Amos 3.939939■

5 Mz 4, 8;Am 3, 2.

538


hvalio inu nemu volnu inu zveistu slu-žio. Per tim imamo mi zamerkati, de tukai v le-tim psalmi bodo vsi stanu-ve od Buga postavleni, poterieni, de so dobri, pridni inu hvale vredni, koker krali, rihtary, stari inu mladi ludye. Zakai de bi tih kralev inu rihtariev stan hud bil inu Bogu ne dopal, taku v takim stanu bi se Bug ne mogel hvalyti. Gdi so pag krali inu rihtary, vundukai so tudi pokorniki, hlapci, rabelni, žol-nery, antverhary, purgary &c. Gdi so pag mladi ludy, vundukai so zako-niki, otroci inu hyšna družina. Le-tu vse ie dobru, nucnu inu hvaležnu inu pryčuie, de nih stvarnik ie dober, obtu so dolžni od Buga prydigovati, nega dob-ruto čestyti inu hvalyti. Hočmo li pag veiditi, de sleidna reč ie dobra, prydnainu potrebna, taku vzemi eno reč, kateri ti hočeš, inu reci: Kadar bi ogna oli sonca oli vode oli obene žene oli rihtaria oli ra-belna &c. ne bilu, koku bi mi mogli na

tim

539


tim sveitu prebivati? Iz tiga mi vidimo inu zastopimo, zakai se ima Bug za volo nega vseh žlaht stvari od nas vselei inu vedan hvalyti.

[1]Alleluia.

Laudate Dominum de cælis &c.940

HValyte tiga Gospudi od ne-bess, hvalyte ga v ti visso-

koti![2]Hvalyte ga vsi nega angeli, hvalyte ga vse nega voiske![3] Hvalyte ga sonce inu luna, hvalyte ga vse svitle zveizde![4]Hvalyte ga vsa nebessa inu te vo-de, kir so odzgorai na nebessih![5]Le-ty imaio hvalyti tu ime tiga Gospudi, zakai on ie zapovedal inu oni so stvarieni.[6]On ie nee poterdil, de vselei inu vekoma ostano, on ie eno ordnin-go sturil, katera se ne prestopi.

Hvaly-

940■Hvalite Gospoda

z nebes.

Vse nebeške stvare imaio ckestyti941 Boga.

941■Čestyti.

Psal. 33.942942■Ps 33, 6.

540


[7] Hvalyte tiga Gospudi od te ze[m]le,C vi balene inu vse globo-sčine.[8]Ogen, toča, sneeg, leed, pyš, ka-teri to nega bessedo opravio.[9]Gorre inu vsi hrybi, ta rodovyta drivessa inu ty cedri.[10]Zviryna inu vsa živyna, červye inu ptyce.[11]Vi krali na zemli inu vsi ludye, vyudi inu vsi rihtary na zemli.[12]Vi hlapčiči inu deklice, vi stari sred s teimi mladimi.[13]Le-ty hvalyte tu ime tiga Gos-pudi, zakai nega ime ie samu vis-soku, nega čast ie čez to zemlo inu čez tu nebu.[14]Inu on ie ta rug suiga folka po-višal, vsi nega svetniki hvalyte ga, ty izraelski otroci, ta folk, kir nemu služi. Alleluia!

TA CXLIX. PSAL/M/.

Sveti

Vse stvare, kir so pod nebom inu zemlo, ima io vedan hvalyti Boga.

Vsi ludie vsakim stanu imaio hvalyti Boga.

Vse stvare ima-io hvalyti Boga za volo, kir ie tu Cristusevu kralevstvu gori naredil.

541

t a c x l i x . p s a l / m / .

Sveti Duh v le-tim psalmi vse verne opomina inu nim vely, de oni Boga hvalio za volo nega dobrut, kir ie nee stvaril, od souvražnikov odrešil inu muč inu srečo dal, da so nih souvražnike premogli, uie-li, v železu okuvali inu kir so se na nih zadosti meščovali. Inu v le-tim psalmi ie tudi enu prerokovane od Cristuseviga kralevstva, kateru prerokovane S. Duh tukai imenuie eno novo peisam. V tim prerokuie, de Cristus, kral sionski, ie to suio cerkov stvaril inu odrešil inu ie tei cerqvi inu nee služabniko[m]C dal to oblast, de oni s teim ostrim mečo[m],C Heb. 4,943 tu ie, s teim evangelio[m],C te ayde imaio pobyati, te krale uloviti, tu ie: tih aydov malykovane, falš vero inu vseh hynavcev brumo inu svetust štraifati, zavreči, zatreti inu te iste na pravo vero inu pravico kersčansko preoberniti inu pod tu kralevstvu Cristusevu perpraviti inu podvreči.

Alle-

943■Heb 4, 12.

542

t a c x lv i i i . p s a l m .

[1]Alleluia.

Cantate Domino canticum novum &c.944

PUite timu Gospudi eno novo peisam, ta cerkov tih svetni-

kov ga ima hvalyti![2]Izrael, vesseli sse v tim, kateri ga ie sturil, ty sionski otroci, ves-selite se v tim negovim kralu.[3]Oni imaio hvalyti nega ime v tih rayeh, oni imaio hvaležne peis mi peiti s teimi bobni inu arf-fami.[4]Zakai ta Gospud ima enu dobru dopadene na suim folku, on bode tim revnim gosposku pomagal.[5]Ty svetniki bodo vesseli v tim gopostvu inu vukali na nih po-stelah.[6]Oni bodo Boga ž nih garlom vissoku hvalyli inu v nih rokah ostre meče imeili.

De

■944

Pojte Gospodu novo pesem.

Cerkov Cris-tusa – boga inu krala – hvali, kir ie no stvaril inu odrešil.

Cristusu ie cerkov luba; inu pomaga, grehe odpušča.

Postele so te cerqve.

543

t a c x l i x . p s a l / m / .

[7]De se bodo na tih aydih meš-čovali inu te ludy štraifali.[8]De oni nih krale bodo s teimi ketinami vezzali inu nih vyude železnimi potami.[9] De oni na nih to zapissano pravdo izkažeio; le-to čast bodo vsi nega svetniki imeili. Alleluia!

TA CL. PSAL/M/.

En hvaležni psalm. V tim vely, de sledna žyva stvar ima čestyti inu hvalyti Boga inu on tukai po iudovski šegi vse žlaht instrumente – laute, arffe, pišča-li inu orgle – imenuie inu veli ž nimi peiti Bogu inu ga čestyti. Mi pag v tim novim testamentu imamo le s teim pri-digovanem, s teim evangeliom hvalyti Boga. To gnado nom dai Bug Oča, naš kral inu gospud Jezus Christus sred S. Duhum, katerimu bodi vsa čast inu hvala dana vselei inu vekoma. Amen.

Alle-

Premagane, svar, lovlene tih pridigariev skuzi ta evan-geli.

Ioh. 16, 8.945

Duh bo ta sveit svaril &c.2. Cor. /10/.E946

945■Jn 16, 7–8;

Jn 8.

946■2 Kor 10.

544

t a c l . p s a l m .

[1]Alleluia.

Laudate Deum in sanctuariis eius &c.947

HValyte Boga v nega svetus-ti, hvalyte ga v nega ter-

dnobi te nega močy![2]Hvalyte ga v nega gosposkih dia nih, hvalyte ga v nega velikim gospostvu![3]Hvalyte ga s teim trobe[n] tar-skimC glassum, hvalyte ga s teim psalteriem inu arffo![4]Hvalyte ga z bobni inu fray, hvalyte ga strunami inu š pyšča-li![5]Hvalyte ga z glasnimi cimbali, hvalyte ga s teimi cimbali tiga lepi ga glassa.[6]Vse tu, kar sapo ima, tu hvali tiga Gospudi. Alleluia!

TIGA PSALTERIA

KONEC.

■947

Hvalite Boga v svetišču njegovem.Cristus v ti cer-

qvi za volo nega močy, kir ie Hudyča pre-mogel, se ima hvalyti.

Vse žyve stvari imaio hvalyti Boga.

545

t a c l . p s a l m .

R E G I Š T E R L A T I N S K Ivseh psalmov, kei na katerim lystei

inu platei vsaki v le-tih buk-vah se naide.

A.Ad te, Domine, levavi 25.Ad te, Domine, clamabo 28.Afferte Domino, filii Dei 29.Audite hæc, omnes gentes 49.Attendite, popule meus 78.Adhesit pavimento 119.Appropinquet dempta 119.Ad Dominum cum tribularer 120.Ad te levavi oculos meos 123.

B.Beatus vir qui non 1.Beati quorum remissæ sunt 32.Benedicam Dominum in omni 34.Beatus vir qui intelligit 41.Benedixisti, Domine, terram 85.Bonum est confiteri Domino 92.Benedic, anima mea, Domino 102.

l Benedic,

546

i n d e x

Benedic, anima mea, Domino 115.Beatus vir qui timet Dominum 112.Beati immaculati in via 119.Bonitatem fecisti cum servo ibid.Beati omnes qui timent Dominum 128.Benedictus Dominus, Deus meus 144.

C.Cum invocarum exaudivit 4.Confitebor tibi, Domine, in toto 9.Conserva me, Domine, quoniam spe ravi 16. Cœli enarrant gloriam Dei 19.Confitebimur tibi, Deus 75.Cantate Domino canticum novum 96.Cantate Domino canticum novum 98.Confitemiui948 Domino, et invocate nomen ei-us 105.Confitemini Domino, quoniam bonus 106.Confitemini Domino, quoniam bonus 108.Confitebor tibi, Domine 111.Credidi, propter quod locutus sum 116.Confitemini quoniam bonus 118.Clamavi in toto corde meo 119.Confitemini Domino, quoniam bonus 136.

■948

Confitemini.

547

i n d e x

Confitebor tibi, Domine 138.Cantate Domino canticum novum 149.

D.Domine, quid multiplicati 3.Domine, ne in furore tuo 6.Domine Deus meus, in te speravi 7.Domine, Dominus noster 8.Dixit insipiens in corde suo 14.Domine, quis habitabit 15.Diligam te, Domine 18.Domine, in virtute tua 21.Deus, Deus meus, respice in me 22.Dominus regit me 23.Domini est terra, et plenitudo 24.Dominus illuminatio mea 27.Dixit iniustus ut deliquat 36.Domine, ne in furore tuo 38.Dixi: Custodiam vias meas 39.Deus, auribus nostris audivimus 44.Deus noster refugium 46.Deus, deorum Dominus locutus 50.Dixit insipiens in corde suo 53.

l 2 Deus,

548

i n d e x

Deus, in nomine tuo salvum 54.Deus, repulisti nos 60.Deus, Deus meus, ad te de lu/ce/ 63.Deus miseratur nostri 67.Deus, in adiutorium meum 70.Deus, iudicium tuum regida 72.Deus venerunt gentes 19.Deus stetit in synagoga 82.Deus, quis similis erit tibi 83.Domine, Deus salutis meæ 88.Domine, refugium factus es 90.Dominus regnavit 93.Deus ultionum Dominus 94.Dominus regnavit, exultet terra 97.Dominus regnavit, irascantur 99.Domine, exaudi orationem meam 102.Deus, laudem meam 109.Dixit Dominus Domino meo 110.Dilexi, quoniam exaudiet Dominus 116.Defecit in salutare tuum 119.De profundis clamavi ad te 130.Domine, non est exaltatum 130.

Domine,

549

i n d e x

Domine, probasti me &c. 139.Domine, clamavi ad te 141.Domine, exaudi orationem meam 143.

E.Exaudi, Domine, iustitiam 17.Exaudiat te Domine in die 20.Exaltabo te, Domine 30.Exultate, iusti, in Domino 33.Expectans expectavi Dominum 40.Eructavit cor meum verbum 45.Exaudi, Deus, orationem meam 55.Eripe me de inimicis meis 59.Exaudi, Deus, deprecationem 61.Exaudi, Deus, orationem meam 64.Exurge Deus, et dissipentur 68.Exultate Deo adiutori nostro 81.Et veniat super me misericor 119.Ecce quam bonum et quam 133.Ecce nunc benedicite Domino 134.Eripe me, Domine, ab homine 140.Exaltabo te, Deus meus rex 145.

F.l 3 Funda-

550

i n d e x

Fundamenta eius in mon/tibus/ 87.Feci iudicium et iustitiam 119.

I.In Domino confido 11.Iudica me, Domine 26.In te, Domine, speravi 31.Iudica, Domine, nocentes me 35.Iudica me, Deus, et discerne 43.Iubilate Deo, omnis terra 66.In te, Domine, speravi 71.Inclina, Domine, aurem tuam 86.Iubilate Deo, omnis terra 100.In exitu Israel de ¬gypto 114.In quo corrigit adolescentior 119.In eternum Domine verbum 119.Iniquos odio habui ibid.Iustus es Domine ibid.In convertendo Dominus 126.

L.Laudate, pueri, Dominum 113.Laudate Dominum, omnes gentes 117.Legem pone mihi Domine 119.

Lucer-

551

i n d e x

Lucerna pedibus meis 119.Levavi oculos meos 121.Lætatus sum in his 122.Laudate nomen Domini 135.Lauda, anima mea, Dominum 146.Laudate Dominum, quoniam bonus 147.Lauda, Ierusalem, Dominum ibid.Laudate Dominum de cœlis 148.Laudate Dominum in sanctis 150.

M.Magnus Dominus et laudabilis 48.Miserere mei, Deus, secun/dum/ 51.Miserere mei, Deus, quon/iam/ 56.Miserere mei, Deus, miserere 57.Misericordias Domini in æter/num/ 89.Misericordiam et iudicium 101.Memor esto verbi tui ser/vo/ 119.Manus tuæ fecerunt me ibid.Mirabilia testimonia tua ibid.Memento, Domine, David 132.

N.Noli æmulari in malignan/tibus/ 37.

l 4 Nonne

552

i n d e x

Nonne Deo subiecta erit ani/ma/ 62.Notus in Iudæa Deus 76.Non nobis Domine 115.Nisi quia Dominus erat 134.Nisi Dominus ædificaverit 136.

O.Omnes gentes, plaudite 47.

P.Paratum cor meum, Deus 108.Portio mea, Domine 119.Principes persecuti sunt 119.

Q.Q uare fremuerunt gentes 2.Q uemadmodum desyderat 42.Q uid gloriaris in malitia 52.Q uam bonus Israel Deus 73.Q ui regis Israel, intende 80.Q uam dilecta tabernacula 84.Q ui habitat in adiutorio 91.Q uomodo dilexi legem tuam 119.Q ui confidunt in Domino 125.

R.Retribue

553

i n d e x

Retribue servo tuo 119.S.

Salvum me fac, Domine 12.Si vere utiq/ue/ iustitiam loqui/mini/ 58.Salvum me fac, Deus 69.Sæpe expugnaverunt me 129.Super flumina Babilonis 137.

T.Te decet hymnus, Deus 65.

V.Verba mea auribus percipe 5.Vt quid Domine recessisti 10.Vsquequo, Domine, oblivisceris 13.Vt quid, Deus, repulisti 74.Voce mea ad Dominum 77.Venite, exultemus Domino 95.Vide humilitatem meam 119.

K R A T I G R E G I Š T E R inu zamerkane, od čes vsaki psalm suseb

nerveč govori, kadai inu zakaise ima molyti inu brati.

l 5 Besse-

554

r e g i š t e r

B.Besseda, milost Božya za gotove, gvišne riči Psal. 8, 119, 131.Bessede Božye velika, dolga hvala inu prid Psal. 119.Besseda Božya premaga tyranne, falš vučenike Psal. 76.Bessedo Božyo ima vsag človik veiditi inu zastopiti Psal. 119.Besseda Božya ie ner ta vegši cerkovni šac Psal. 119, 19.Besseda Božy se ima veden brati, vučiti Psal. 119.Božye službe; katere so te prave Psal.

50, 51.Bug, kadar se skrye, vernim hudu gre Psal. 63.

C.Cerkov ima vede[n]C hvaliti Boga inu ona bo od Cristusa varovana inu ohranena Psal. 8, 18, 23, 30, 33, 34, 46, 66, 92, 124, 125, 129.Cerqve hvala Psal. 8, 119

Cerkov

555

r e g i š t e r

Cerkov bo v večni časti Psal. 8.Cerkov za vere volo mora terpeti, oli v tim ie vessela Psal. 116.Cerkov ima velike, oblastne souvražnike, oli oni pogino Psal. 11, 52.Cristus ie moral po pravdi Božy biti martran,

od smerti vstati Psal. 16, 22, 40, 118.

Cristusevu kralevstvu ie to949 cerkov Psal. 114, 136.

Cristusevu gorivstaiene, huiene v nebessa inu nega kralevstvu ie vesselu Psal. 46, 68, 118.Cristusevu kralevstvu ie polnu dobrute, vesselia Psal. 149.Cristusevu kralevstvu ie široku Psal. 2, 19,

24, 29, 45, 93, 113.D.

Dobra della, kir dopado Bogu Psal. 15, 50.E.

Evangeli – močna reč – tu Cristusevu kra-levstvu široku della Psal. 47, 48, 98, 99, 100, 108, 118, 138, 146, 149, 150.

Greh

949■Ta.

556

r e g i š t e r

G.Greh: kai ie inu de smo po naturi vsi grešniki Psal. 14, 51, 53, 112.Gosposčina, gospodary: koku se imaio derž- ati Psal. 101.

H.Hudim čassi tudi na tim sveitu dobru gre,

nekar dolgu Psal. 37, 39, 49, 73.I.

Iudom ie Bug dosti dobriga sturil, iz veli-kih nadlug pomagal Psal. 105,

106, 114, 136.M.

Molytov Cristuseva zubper Išcariota inu fratarie Psal. 109.

Molytov Cristuseva na cryžu Psal. 69.Molyti se sam Bug ima Psal. 81.Myr, sprava v cerqvi, na rotavži inu v hiši

– dobra reč Psal. 133.Myr, dobra leita, prave pridige Bug da

Psal. 65, 115, 122.Molytve tih vernih Bug usliši Psal. 116.

Molytve

557

r e g i š t e r

Molytve te cerqve zubper ne souvražnike Psal. 7, 10, 26, 27, 28, 35, 44, 54, 55, 141.

Molytve zubper te, kir cerqve inu šule rez-diraio Psal. 74 , 79, 80, 83, 123,

137. 140.Molytve, de falš vuk bo zatren, ta pravi de

gre naprei Psal. 12, 141.Molytve za odrešitvu Psal. 12, 31, 56,

57, 58, 59, 70, 86.Molytov za gosposčino inu za dober dežel-

ski stan Psal. 20, 21, 61.Molytov zubp/er/ souvražnike te cerq/ve/ Psal. 64.Molytov, de Cristus pride na ta sveit, de se evangeli rezzglassi Psal. 67, 102.Molytov te stare cerqve na koncu tiga svita Psal. 71.Molytov, de Bug poverne cerqvi pravi vuk,

prave Božye službe, pridigarie, gosposči-no, myr, dobra leita Psal. 58.

N.Natura človeska: huda, slepa v Božyh ričeh Psal. 14, 51, 53.

O.Odpustig

558

r e g i š t e r

Odpustig vseh grehov se le per Bugi samim z vero dobi Psal. 6, 25, 32, 38, 42, 43,

51, 88, 130, 143.Ohcatna hvala, peisan Psal. 128.

P.Pohyštvu, meista, gospostvu sam Bug

varuie, gori derži Psal. 127.Pravica pred Bugom: katera Psal. 32, 130.Pridigary imaio zveisti biti Psal. 134, 135.Pridige, ohranene te cerqve Bug da inu obderži Psal. 76.Prerokuie: od odrešitva od tiga greha, od

smerti; evangeli se bo rezglassil Psal. 78.Prerokuie od Cristusa, od nega kralevstva

Psal. 2, 72, 89, 95, 97, 110, 117.Prerokuie: od noviga testamenta; cerkov

se bo reztegovala Psal. 96.R.

Revni: s čim se troštaio Psal. 77.Reznašane Bug štraifa Psal. 62.

S.Zakoniki Bogu dopado Psal. 128.

Žalostni

559

r e g i š t e r

Žalostni: s čim se troštaio Psal. 77.Sovražniki te cerqve pogino Psal. 75, 9,

82, 121.Zahvalene za duhovske inu telesne ričy

Psal. 103, 107, 111.Zahvalene za vse stvare Psal. 104,

106, 139.Smert, vse nadluge – od kot Psal. 90.Stvare vse hvalio Boga Psal. 148.Svetust pred Bugom Psal. 32, 130.Šteio, kokove dobrute ie Bug Iudom izka-

zal Psal. 78.V.

Vernim du dobru dei, bo dobru imelPsal. 41, 131.

Verni bodo pred zležo950 obarovani Psal. 91.Vučeniki, vuk falš, huda reč Psal. 12.Vučenike falš Psal. 5, 17, 36, 94.Vučenik falš Psal. 120.

T.Tyranni cerqve z mahom ne puste Psal. 5,

17, 36, 94.Trošt na smerti inu v nadlugah Psal. 3.

Človik

950■Žlezo.

560

r e g i š t e r

Z.Človik po naturi hud, ne zna, ne lubi Bo- ga Psal. 14, 5, 153.

Errata, kai se ie v drukupregledalu.

V Pervim psalmi, v petim verzu beri: ta veiter. Psal. 3, v. beri: pravični. 37. psal., 35. v. beri: zelenu lorb. 55. psal., 1. v. beri: skry se, inu 6. v. beri: pokoi. 69. psal., 20. v. beri: kir meša. 74. psal., 5. v. beri: sekyre, več 11. v. beri: tuy. 78. psal., 16. v. beri: po-toke.

563

Jonatan Vinkler

Pred Turki in papežniki nas braniK peti knjigi Zbranih del Primoža Trubarja

Po odhodu iz mesta ob lepi, modri Donavi si je učeni

tržaški škof Pietro Bonomo tudi pri Sv. Justu na obalah

Adriatika zaželel pevskega zbora, ki bi dostojno oskr bo-

val petje v stolnem božjem hramu v Trstu in bi

z distoniranjem ne žalil glasbeno »dobro uglašenih« hu-

manistovih ušes. Izraz humanist je namreč v 16. stolet ju

veljal skorajda za sinonim izbrušenega okusa na vseh

področjih posamičnikovega bitja in nehanja, zlasti pa

je bil povečini temeljito podkleten s poznavanjem

humanističnih artes liberales in tako zagotovo tudi glas-

be, ponavadi predvsem na teoretični ravni – kot discipli-

ne. Poleg tega se je Bonomo muzikalno brusil predvsem

na Dunaju, kjer je standard vokalno-instrumentalnega

glasbenega poustvarjanja takrat predstavljala cesarjeva

Hofkapelle.

Ta je bila reorganizirana leta 1498 na pobudo »po-

slednjega viteza«, habsburškega cesarja Maksimilijana

I. (1508–1519), ki je bil glasbeni umetnosti izrazito

naklonjen. V svoji avtobiografiji Weisskunig se je

dal na lesorezu Hansa Burgkmeira celo upodobiti v

družbi glasbenikov in njihovih instrumentov (harfa,

orgle, pavke ...), na drugem znanem Burgkmeirovem

lesorezu – Triumphzug Maximilians –, ki je nastal med

1512 in 1519, pa je bil na izrecno vladarjevo željo

upodobljen celoten glasbeni sestav instrumentalistov

in pevcev vključno z dvornim organistom Hofhai-

merjem, skladateljem Isaacom in kapelnikom Jurijem

Slatkonjo.

Dvorno kapelo je namreč od 1498. do svoje smrti

26. aprila 1522 vodil prav slednji, ki je postal najprej

pevovodja (Singermeister), nato kapelnik (Capellmeister)

564

in nazadnje glavni kapelnik (obrister Capellmeister) ter

intendant tega znamenitega sestava:1 s kompozicijami ga

je kot dvorni skladatelj zalagal Heinrich Isaac (1450/55–

–1517), nato pa Ludwig Senfl (1486–1542/1543), ki

je svojo glasbeno pot začel kot deški pevec Dvorne

kapele.2 Jurij Slatkonja je postal leta 1513 kot prvi Kran-

jec škof, po njegovi smrti pa je v prehodnem obdobju

(1522) Dunajsko škofijo ne prav uspešno upravljal

Bonomo, ki je imel zategadelj opravka tudi z Dvorno

kapelo in z njenim pevskim zborom. Po odhodu iz

diplo matske službe na habsburškem dvoru si je tako

skušal primerljiv glasbeni ansambel glede na zmožnosti

in razmere urediti tudi v Trstu.

Pri iskanju pevcev za stolnični zbor je prišel v stik tudi

z mladim Primožem Trubarjem, ki ga je Bonomu »po-

sredoval« njegov tedanji delodajalec, salzburški nadškof3

Matthäus kardinal Lang pl. Wellenburg. Ta je bil zasebni

tajnik cesarja Maksimilijana, Bonomov znanec4 in po-

dobno kot slednji član habsburške diplomatske čete,

njegov diskantist5 Trubar pa je nazadnje 1524. pristal v

Trstu, kjer je postal Bonomov služabnik, predvsem pa

pevec v pevskem zboru pri Sv. Justu.

Škof Bonomo mu je bil bistveno več kot le duhovni

in posvetni gospod, saj se Trubar v pismu Heinrichu

Bullingerju, ki ga je švicarskemu reformatorju poslal

več kot tri desetletja kasneje, 13. marca 1557, ko je že

pastirjeval med prizadevnimi meščani v Kemptenu ob

švicarski meji, spominja: »Zakaj v Trstu me je vzgajal od

1 Obširneje o Juriju Slatkonji Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem I, Ljubljana 1958, 62−68, predvsem pa Josip Mantuani, Geschichte der Musik in Wien, Wien 1904.

2 Habsburg, v: The New Grove Dictionary of Music and Musicians, 2. izdaja (el. izdaja), 2002.

3 Matthäus Lang pl. Wellenburg je postal nadškof leta 1519.4 Del njune korespondence je ohranjen. Mirko Rupel, Primož Trubar, življenje in

delo, Ljubljana 1962, 22.5 Matija Trost, Ena leipa inu pridna prediga per pogrebi tiga vrejdniga inu visoku vu-

čeniga gospud Primoža Truberja (1588), transkribiral, uredil in spremno študijo napisal Jonatan Vinkler, Ljubljana 2009, Digitalna knjižnica, zbirka Clavis littera-rum slovenicarum (el. izdaja), 117.

565

nežne mladosti škof Peter Bonomo, poet in zelo pobožen

človek ... V Trstu sem se naučil italijanskega jezika ...«6

Nekaj podobnega je naš reformator zapisal tudi v nem-

škem predgovoru k Temu prvemu delu Novega testamenta

(1557), kjer je brati, da je Bonomo Trubarja »vzgajal,

učil in pošteno navajal k popolni pobožnosti«, med drugim

pa je svojim gojencem posredoval tudi osnove humani-

stičnega vedenja, in sicer tudi tako, da je razlagal klasič-

na dela, na primer Vergilijevo Eneido, izmed sodobnih

spisov pa zagotovo Paraphrasis in Novum Testamentum

Erazma Rotterdamskega, in to ne le v italijanskem in

nemškem, temveč tudi v – slovenskem jeziku.

Slednje pomembno in ravno toliko pomenljivo pričuje

o podobi, komunikacijskih zmožnostih ter – retrospek-

tivno – o strukturi slovenskega jezika pred Catechizmom

Primoža Trubarja (1550) ter daje slutiti, da slovenščina

v zahtevnejših komunikacijskih položajih kljub zgolj

sporadičnim zapisom iz časa med nastankom Brižinskih

spomenikov in prvo knjigo tedaj vendarle ni bila omejena

zgolj na liturgično in deloma cerkvenoupravno rabo,

kot je izpričano v srednjeveških slovstvenih spomenikih,

npr. v Černjejskem rokopisu s konca 15. stoletja. V takem

primeru bi škof Bonomo najverjetneje zadel ob prak-

tično nepremostljive ovire, če bi želel eksplikacijo (ki je

metabesedilo) nekega, vse prej kot enostavnega klasičnega

latinskega »narativa« izpeljati v jeziku, ki bi bil na ravni

sintakse, besedišča in frazeologije omejen zgolj na jedrna

in najbolj frekventna izrazila, kot so v rabi npr. v posa-

meznih narečjih. – Škof Bonomo se s takimi težavami

očitno ni spopadal, pa slovenščina zagotovo ni bila njegov

materni jezik.

Trubar je med prvim bivanjem v Trstu na svojega gos-

poda, dobrotnika in učitelja zagotovo napravil spodbuden

vtis, saj mu je razsvetljeni humanist leta 1527 ugladil pot

6 Primož Trubar Heinrichu Bullingerju (Kempten, 13. marec 1557); Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986, 27, 29.

566

na Dunaj ter ga oskrbel tudi s »posvetnim blagom«, da bi

mladeniču med študijem nič ne manjkalo. Tržaški škof se je

tega lotil tako, da je Trubarju istega leta, ko je ta odšel na

Dunaj, dal župnijo sv. Helene v Loki pri Zidanem Mostu,

in to kljub dejstvu, da Trubar še ni dopolnil štirindvajset

let, kolikor naj bi po kanonskem pravu rimske cerkve štel

vsak kandidat za redno posvetitev. Župnija je imela takrat

sedem podružnic in je zajemala vasi ob Savi od Hrastnika

do Orehovega, svojemu imetniku pa je donašala okoli 40

goldinarjev letno.7 Trubar v Loki leta 1527 ni župnikoval,

kajti dušnopastirsko delo na beneficiatnih farah so tedaj

praviloma opravljali vikarji, pač pa je zasedel mesto najprej

v meščanski šoli pri stolnici sv. Štefana na Dunaju.

Ta je duhovniški in laiški podmladek pripravljala na vstop

v univerzitetne predavalnice ter je veljala za solidno izobra-

ževalno ustanovo, v njenih klopeh pa je dobri dve desetlet-

ji in pol pred Trubarjem – okoli leta 1502 – svoje znanje

nabiral Trubarjev vipavski rojak Sigismund baron Herber-

stein (1486–1566). Mož je nato postal del habsburške

diplomacije in je 1517. ter nato še 1526. kot mirovni posla-

nik opravil misijo k moskovskemu velikemu knezu Vasiliju

III. Vasiljeviču (1505–1533), na podlagi obeh potovanj pa

sestavil Moskovske zapiske (Rerum moscoviticarum comenta-

rii). Knjiga je v latinskem jeziku luč sveta ugledala leta 1549,

toda zaradi kar najširšega enciklopedičnega pregleda vsega

ruskega bitja in žitja – od črkopisa, preko praznikov, posta,

desetin, vojaške organizacije, trgovine, denarja do popisa

posameznih pokrajin – je bila za evropski zahod poleg

sorodnega dela Moscoviae descriptio poljskega zgodovinarja

Alexandra Gwagnina (1538–1614) skorajda do napoleon-

skih vojn ena ključnih informacij o Moskovski Rusiji.8

7 O tem se je mogoče poučiti iz napovedi dohodkov, ki jo je 1. marca 1544 se-stavil Trubarjev naslednik na fari v Loki Urban Sila. M. Rupel, n. d., 27.

8 Zadnja tovrstna izdaja je Vejtah z Kronyky Mozkevské někdy Latině od Alexand-ra Gvagnýna sepsané, potom v český jazyk přeložené od Matouše Hosia z Vyso-kého Mejta. Přidána jest Zigmunda z Herbersteina dvojí cesta do Mozkvy, Pra-ha 1786, ki jo je oskrbel češki literarni zgodovinar in ekdotik František Faustin Procházka. Glej Jonatan Vinkler, Pavel Josef Šafařík, Slovanský národopis a slovin-ská kultura (rigorozní práce), Praga 2001, 269.

567

Herberstein je v svojem spisu zapustil tudi eno prvih

humanističnih obramb slovenskega jezika,9 kajti v pred-

govoru je poudaril, da je svoje zahtevno diplomatsko

opravilo kljub dotedanjemu splošnemu nepoznavanju

»vzhodnega vprašanja« uspešno opravil (tudi) zaradi

znanja slovenskega jezika: »Zato sem dal prednost moskov-

skim zadevam, ki so bile do sedaj zavite še v temo in jih

sodobniki še malo poznajo. Tega pisanja sem se mogel lotiti

zlasti zaradi dveh stvari: prvič, ker sem vse pazljivo preiskal,

in drugič, zaradi znanja slovenskega jezika, ki mi je bil pri

tem delu v veliko pomoč.«10 Šola, ki sta jo obiskovala

Herberstein in za njim Trubar, je svoje gojence vzgajala

v dveh tečajih: v nižjem, kjer so poučevali predmete

trivija, in v višjem, kjer so se prihodnji študenti srečevali

z vsebinami kvadrivija. Tako je kasnejši »slovenski Luther«

na Dunaju študiral do leta 1529, ko so se pred vrati

stolnega mesta Habsburžanov prikazali – Turki.

IISultan Sulejman I. Veličastni (1520–1566) je namreč

10. maja 1529 z armado kar 150.000 mož (vojščakov in

prateža),11 ki so s seboj vozili nič manj kot 300 topov,

krenil proti Ogrski. Pri Osijeku je turška vojska posta-

vila most čez Dravo, po katerem naj bi vsaj šest dni

zapored korakale Sulejmanove čete. Nato si je mogočni

turški vladar zavaroval hrbet, in sicer tako, da je učin-

kovito izkoristil prerivanje ogrskega visokega plemstva

za krono sv. Štefana, ki se je od bitke pri Mohaču 29.

avgusta 1526 – ta je za katoliško Srednjo Evropo in

njeno plemstvo predstavljala jasen signal, da je Osman-

9 Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja, Ljubljana 1979, 217, 218; primerjaj z Albert Pražák, Národ se bránil. Obrany národa a jazyka českého od nejstarších dob po přítomnost, Praha 1945, 30–37.

10 Sigismund Herberstein, Moskovski zapiski, prevedel in opombe napisal Ludvik Modest Golia, Ljubljana 2001, 5.

11 Vasko Simoniti, Turki so v deželi že, Turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju, Celje 1990, 129.

568

ski imperij dosegel enega svojih vojaških viškov ter da je

napram katoliškim monarhom superiorna sila – vse bolj

zaostrovalo.

Ogrski magnati so bili namreč precej nestanoviten

stan, njegovi najodločnejši reprezentanti so nestabilnost

in neurejene razmere v državi bolj ali manj bezobzirno

izrabljali za uresničitev lastnih pretenzij, habsburški

odposlanec, ki se je 1533. v Kremnici udeležil mirov-

nih pogajanj z Janom Zapoljskim, pa je o njih zabeležil

naslednje pričevanje: »Ogrska gospoda obeh taborov je

proti miru, saj bi v miru morali ubogati. Ogrskemu plemstvu

je jarem ubogljivosti pretežak, življenja pod zakonom so

se odvadili, za interese krščanstva in domovine jim je malo

mar.«12

Ogrsko krono je namreč nitranski škof Jan Podma-

nický 14. novembra 1526 posadil na glavo spiškega

župana in sedmograškega vojvode Jana Zapoljskega

(1526–1540), ki je imel v lasti 72 gradov in številne zem-

ljiške posesti po vsej Ogrski, predvsem po slovaškem

delu te države,13 toda izvolitvi je močno nasprotoval del

plemstva, ki mu je načeloval ogrski palatin Štefan VII.

Báthory. In slednji so nazadnje 17. decembra 1526 v

Bratislavi za ogrskega kralja izvolili avstrijskega nadvoj-

vodo Ferdinanda I. Habsburškega. Vendar si je moral ta

popolno oblast nad Ogrsko izbojevati z vojaško zmago

nad Zapoljskim. Zato je konec julija 1527 nad svojega

političnega konkurenta poslal najemniško vojsko. Vojna

sreča Zapoljskemu tedaj ni bila mila, kajti marca 1528

mu je Ferdinandova vojska, ki ji je poveljeval Kranjec

Ivan Kacijanar, v bitki pri Košicah zadala odločilni uda-

rec, ogrski velikaš si je življenje rešil z begom in odho-

dom v izgnanstvo, nitranski škof Štefan Podmanický pa

je novembra 1528 v Prestolnem Belem gradu za ogrske-

12 Slovaška zgodovina, ur. Elena Mannová, prevedel Andrej Rozman, Ljubljana 2005, 120.

13 N. d., 114, 115.

569

ga kralja okronal Ferdinanda. Toda reč s tem še zdaleč

ni bila zaključena, kajti Jan Zapoljski je preko svojih

zaupnikov sklenil najprej sporazum s francoskim kraljem

Francem I. (1515–1547), kar je ogrskemu odličniku za-

gotavljalo francosko finančno pomoč v boju proti Habs-

buržanom. Toda po politični in vojaški plati še precej

tehtnejši, za prihodnji razvoj dogodkov v Srednji Evropi

pa neprimerno usodnejši je bil sporazum Zapoljskega z

Visoko porto, trenutek, kot je s posredovanjem v Cari-

gradu živečega beneškega agenta Zapoljskega Sulejman

Veličastni priznal – za ogrskega (in Ferdinandovega pro-

ti)kralja.14

Obljubil mu je tudi pomoč, kar se je maja 1529, ko

je sultan s svojimi armadami prikorakal na Ogrsko, tudi

zgodilo. Sulejman in njegov ogrski vazal sta se srečala

blizu Mohača, Zapoljski pa je s poljubom roke prisegel

zvestobo turškemu vladarju. Osmanska vojska je nato 3.

septembra začela oblegati Budim. Mesto se je po petih

dneh bojev vdalo, turški sultan ga je 14. septembra pre-

pustil Zapoljskemu, ki je bil tega dne ob turški pomoči

in prisotnosti slavnostno ustoličen, nakar je turški vla-

dar z vojsko krenil proti Bratislavi in Dunaju.15 Osvojitev

mesta ob lepi, modri Donavi pa bi bila za turški imperij

izjemnega pomena, saj bi mu po bitki pri Mohaču, ki je

za turško ekspanzijo odprla Ogrsko, enako kazalo tudi

zastran prodra naprej v Srednjo Evropo.

V obrambi Dunaja, ki ji je poveljeval Nikolaj Salm, se

je številčno premočnim napadalcem zoperstavljalo le

16.000 branilcev s 70 topovi, med vojščaki pa so bili tudi

številni kranjski deželani in plemiči iz družin Gall, Lam-

berg, Thurn, Auersperg, Gallenberg, Kacijanar ... Glavni

turški napad je 14. oktobra 1529 spodletel, obramba je

zdržala in ker se je tudi turška armada začela spoprijema-

ti s sovražnikom, ki je bil precej bolj nevaren od orožja

14 N. d., 116, 117.15 N. d., 118.

570

dunajskih braniteljev, predvsem pa neviden – z boleznimi –,

je Sulejman prekinil obleganje in se z armado v hitrem

pohodnem tempu vrnil domov.16 Cesarsko stolno mesto

je bilo tako zaenkrat izven neposredne nevarnosti, so pa

veliko škodo utrpele Zgornja in Spodnja Avstrija, Štajer-

ska in Ogrska. Sulejmanove čete, »morilski in požigalski

Turki«, namreč že med obleganjem Dunaja svojega boj-

nega delovanja niso osredotočile samo na stolno mesto

Habsburžanov, temveč so ob Donavi prodrle celo do

Linza in Regensburga. Pri tem so vojaki plenili in požigali

tako posvetno kot cerkveno imetje, odganjali ljudi v su-

ženjstvo, spravili številna dekleta ob dostojanstvo, pa tudi

marsikatero otroško trupelce se je znašlo nabodeno na

kopjih, glas o tem pa je dosegel celo prestrašene prebi-

valce sicer močno utrjenega Strassburga.

Strah pred Turki je tako sčasoma kot gosta megla

napolnil Evropo. Kajti v 16. stoletju sega Osmansko

cesarstvo od Budima do Bagdada in od Nila do Krima,

mreže svojega vpliva pa razpne tudi čez pretežni del

severne Afrike. Evropa je oblegana sistematično, udar-

ce pa krščan ski vladarji ponavadi dobivajo na domačih

tleh: 1389. bitka na Kosovem polju, nato spoprijem pri

Nikopo lju (1396), 1453. pade Carigrad,17 manj ko dese-

tletje kasneje (1461) je konec Trapezunta, leta 1517 Tur-

ki zavojujejo Egipt, 1521. zasedejo Beograd, pet let kas-

neje so ogrski vitezi hudo poraženi pri Mohaču (1526),

že čez štiri leta (1529) so Turki pred Dunajem, v drugi

in zadnji tretjini stoletja pa turško brodovje in vojska

zavojujeta tudi otoke v Egejskem in Sredozemskem mor-

ju. V Evropi vlada osmanski sultan Balkanu, pretežnemu

16 Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1912, 566–568. 17 Padec Carigrada je izzval na Zahodu pravi šok. Enej Silvij Piccolomini, kasnejši

papež Pij II. (1458–1464), je tedaj zapisal: »V preteklosti smo poželi udarce v Azi-ji in Afriki, to pomeni v tujini. Toda sedaj nas tepejo v Evropi, v naši domovini, doma. Kdo bo morda ugovarjal, da so nekdaj Turki prišli iz Azije v Grčijo, da so se Mongo-li naselili v Evropi in da so Arabci zasedli del Španije, po tem, ko so prestopili Gib-raltarsko ožino, toda nikoli nismo izgubili mesta ali kraja, ki bi bil vsaj primerljiv s Carigradom.« Jean Delumeau, La Peur en Occident (XIVe-XVIIIe siècles. Une cité assiégée) II, Praha 1999, 90.

571

delu Ogrske, Sedmograški ter Grčiji, Moldavci in Vlahi

mu plačujejo davek, leta 1580 pa se neka turška enota

izkrca celo v Otrantu. Po bitki pri Lepantu (1571) turški

in berberski gusarji napadajo italijansko kopno, Michel de

Montaigne, ki je v letih 1580 in 1581 popotoval po Ape-

ninskem polotoku, pa je v svoj popotni dnevnik zabeležil

naslednje opažanje: »Papeži, še zlasti vladajoči /Gregor

XIII., 1572–1585/, so dali na obrežju tukajšnjega morja /Ti-

rensko morje/ na vsakih okroglih tisoč metrov postaviti viso-

ke stolpe, da bi se pripravili na vpade Turkov, ki tukaj pogosto

pristajajo celo v času trgatve ter odganjajo ljudi in živino. S teh

stolpov so lahko s strelom iz topa hitro opozorili tudi ostale, in

sicer tako, da so alarm naglo sporočili tudi v Rim.«18

Groza zavoljo turškega kopita je bil vsesplošna: med leti

1480 in 1609 je bilo v francoščini o turškem vprašanju

v najširšem izdanih dvakrat več knjig kot o novoodkriti

Ameriki in eksotičnih paradižih onstran Atlantika,19 tre-

pet pred osmansko vojsko pa se je razširil tudi v Rajhu,

tako da so celo na Württemberškem še v Trubarjevem

času v drugi polovici 16. stoletja zvonili preplah pred

fantomskimi konjeniki s polmesecem na praporih.

Nič bolje kot Štajerska je ni odnesla Kranjska, kjer

so njeni deželani celo leto 1529 pretrepetali v znamen-

ju turške nevarnosti, zlasti v predelih ob Vojni krajini,

kasnejši kranjski deželni glavar Nikolaj Jurišič pa je 27.

avgusta 1529 v pismo postavil naslednje besede: »Vsak

dan se dogajajo napadi Turkov, ki priderejo v četah po 50

ali 60 konjenikov. Zlasti pa martolozi/20/ požigajo in ropajo

18 Michel de Montaigne, Journal de voyage en Italie, Paris 1946, 228; navedeno po: J. Delumeau, n. d., 89.

19 J. Delumeau, n. d., 89.20 Turško iz novogr. harmátolos: pripadniki posebnega rodu turške vojske, ki so

služili kot člani trdnjavskih posadk ali kot obmejna vojska. Turška uprava je v martološko vojsko sprejemala posameznike iz privilegiranih slojev krščan-skega prebivalstva (vlahi, vojnuki) in jim je dala določeno stopnjo avtonomi-je, njihova naloga pa je bila varovanje in obramba meje. Če so bili konjeniki, je njihova plača v 16. stoletju znašala 1600 asperov (1 goldinar) mesečno, nosi-li pa so orožje, in sicer tako kot prostovoljci v turški vojski. Đorđe Pejanović, Opomba 78, v: Benedikt Kuripečič, Putopis kroz Bosnu, Srbiju, Bugarsku i Rume-liju 1530, Sarajevo 1950, 21. Ignacij Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, Ljubljana 1996, 6.

572

po hrvaškem in kranjskem obmejnem ozemlju.« Na Dolenj-

skem se je pod naletom znašla tudi cisterca v Stični, ki

je nazadnje padla v turške roke.21

Avstrijski nadvojvoda, češki, ogrski in hrvaški kralj

Ferdinand I. Habsburški (1526–1564)22 je nameraval tur-

ško nevarnost najprej odvrniti z vojaško silo, toda čete

iz nemškega prostora so menile, da je njihova dolžnost

predvsem obramba krščanske očetnjave pred Turki,

ne pa pomoč Ferdinandu proti njegovemu upornemu

tekmecu na Ogrskem, Zapoljskemu, češki stanovi so bili

prepričani, da je na njih zagotoviti varnost deželam sv.

Václava, stanovi Notranje Avstrije pa tudi niso bili prav

drugačne misli zastran svojih dežel. Tako je ekspedicija

razen bojev Ivana Kacijanarja na Ogrskem zastala, pre-

den se je sploh razvila. Toda ker je bil Ferdinand prepri-

čan, da Sulejman Veličastni njegovih dežel tudi naslednje

leto, 1530., ne bo pustil pri miru, je menil, da se je treba

reči lotiti pri drugem koncu, napeti nebojevite strune in

v akcijo poslati diplomatsko »lahko konjenico«. (Pre)-

mir(je) bi si bilo treba tokrat izpogajati. Če ne trajnega,

pa vsaj začasno prekinitev oboroženih sovražnosti, po-

leg tega pa naj bi mirovni poslaniki pri sultanu dosegli,

da bi se turške sile umaknile iz Hrvaške in Ogrske.

Mirovna misija je krenila na pot avgusta 1530 iz Augs-

burga, diplomatsko kohorto pa so sestavljali nemški, če-

ški, avstrijski, kranjski in hrvaški plemiči pod vodstvom

Jožefa Lamberga in Nikolaja Jurišiča. Celotna odprava

je štela 23 plemenitašev in 14 služabnikov ter ostalo

spremstvo, pomemben postanek pa so opravili v Ljubljani,

21 J. Gruden, n. m. Turško obleganje samostana v Stični je postalo v slovenski pripovedni prozi 19. stoletja tudi izrazito fabulativno artikuliran motiv, in si-cer v mohorjanski povesti Josipa Jurčiča Jurij Kozjak, kjer je pripovednik čr-pal iz opisa, ki ga je našel v Slavi Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. Mirko Rupel, Opombe, v: Zbrana dela Josipa Jurčiča 1, ur. Mirko Rupel, Ljub-ljana 1946, 302. O smereh turških vpadov na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju glej poglavje Povsod je strah, povsod je smrt, v: V. Simoniti, n. d., 82–94, kronologijo pa v poglavju Kronologija turških vpadov na slovensko ozemlje in obramba pred njimi, v: I. Voje, n. d., 17–54.

22 Ferdinand je postal ogrski in češki kralj leta 1526, 1558. pa cesar.

573

kjer se jim je pridružil Benedikt Kuripečič (Kuripešič),

doktor prava iz Gornjega Grada, ki je bil ekspediciji na

sultanov dvor pridejan kot tolmač za latinski jezik.23

Po vrnitvi iz Carigrada je učeni pravnik, ki je deloval

kot ljubljanski javni notar – Kuripečič je samega sebe

poimenoval tudi »latinski govornik«, znanje latinščine in

nemščine pa tudi strukturi obeh njegovih del24 kažejo na

široko humanistično izobrazbo ter temeljit razgled po

političnih, verskih, kulturnih in zgodovinskih značilnostih

posameznih držav in narodov, o katerih je pripovedoval

–, na podlagi zapiskov, ki si jih je med potovanjem pisal,

kot sam pravi, »da ne bi zastonj zapravljal časa«,25 sesta-

vil potopis z naslovom Itinerarium, Wegrayss kün. May.

potschafft gen Constantinopel zu dem Türkischen Keiser

Soleymann, anno XXX. Le-ta je obsegal 32 nepaginiranih

listov v osmerki in 10 lesorezov mest,26 prvič je prišel

iz tiskarskih stiskalnic leta 1531, nemško beroči bralci

23 Benedikt Kuripečič, Putopis kroz Bosnu, Srbiju, Bugarsku i Rumeliju 1530, Saraje-vo 1950, 8−10.

24 Izpod Kuripečičevega peresa je prišel tudi dialog Eine Disputation oder Bespre-ch zweyer Stallbüben, ki ga je avtor dovršil med bivanjem v Carigradu, bralcem pa priporočil z besedami »gantz nutzlich zu lesen«. Gre za spis, v katerem je Kuripečič v usta dveh konjarjev položil razpravo o turških in avstrijskih poli-tičnih ter družbenih odnosih. Posebej je izpostavil nesoglasja znotraj krščan-skega sveta, ki da so vzrok vsega razsula, ob tem pa je pisal tudi o sredstvih, kako bi bilo mogoče pregnati pogane (Turke), o strašljivih prerokbah za pri-hodnost, o odnosih med papežem in cesarjem ter celo o Luthru in njegovem delovanju. Eine Disputation je »skrita zgodovina«, ki zagotovo sodi v širši poli-tični in kulturni okvir popisa potovanja k turškemu sultanu, vendar je Kuripe-čič zaradi svojega položaja v habsburškem odposlanstvu ni mogel obelodani-ti v potopisu, pa je zato mestoma precej polemično razpravljanje o perečih problemih sodobnosti prepustil nadpovprečno učenima konjskima hlapce-ma. Pri tem je postavil pred bralca še pojasnilo, s katerim je zakril (mistifi ci-ral) svojo resnično vlogo pri nastanku dialoga: »Ob ich aber Jemand, er sei ho-hen oder niederen Standes, mit der Wahrheit zu stark auf das Leben steche, und ob etwa die schrift nicht nach dem Kanzleystyl förmlich gestellt ist, so wil ich michgegen mäniglich mit den zwei Stallbüben entschuldigen.« V kontekstu raziskovanja slovenske recepcije humanizma, aktualnih problemov 16. stoletja in turške-ga vprašanja bi veljalo omenjeni knjižici v prihodnje zagotovo posvetiti več pozornosti kot doslej. Petar Matković, Putovanja po balkanskom poluoto-ku XVI. vieka, v: Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti LVI, Zagreb 1881, 146, 147.

25 »Da ne bi zastonj zapravljal časa, sem se odločil, da bom vse kraje, kjer smo po-tovali ali prenočevali, gore, vode, doline, pokrajine in razmere v deželah, skozi ka-tere smo šli, skupaj z njihovimi posebnostmi, običaji in navadami ljudi, ki stanujejo po teh mestih, zvesto opisal in jih prikazal tako, kot sem jih videl sam ali kot sem o njih izvedel z izpraševanjem.« B. Kuripečič, n. d., 8.

26 Krupa, Kamengrad, Ključ, Sokol, Višegrad in Zvečaj. P. Matković, n. d., 145.

574

pa so dobili predse itinerarij, ki je eden najstarejših to-

vrstnih spisov o Balkanu in Turčiji 16. stoletja, kajti ob

bok mu je mogoče postaviti le skromen nemški potopis

neznanega avtorja z misije Jožefa Lamberga in Leonarda

grofa Nogarolisa k sultanu Sulejmanu konec 1531.27 ter

nekoliko mlajše italijansko delo Libri tre delle cose dei

Turchi Benedetta Rambertija.28 Kuripečičevo delo je ob

tem najstarejši popis potovanja skozi Bosno v turškem

času in dragocen vir etnografskih, folklorističnih, to-

pografskih, orografskih in hidrografskih informacij ter

podatkov o veri, običajih, jeziku in razmerju med Turki

in podjarmljenim prebivalstvom Balkana 16. stoletja.

Z zgodovinopisnega stališča velja Kuripečičevo delo za

zanesljiv primarni vir, zlasti v zvezi z dogodki, ki jih je

kot član diplomatske delegacije videl na lastne oči.29

Tolmač30 Jožefa Lamberga začenja svoj popis potovan-

ja k mogočnemu osmanskemu vladarju z besedami, ki

Kuripečičevo potopisno delo narejajo za svojevrstno

»belo knjigo« pri nagovarjanju za oster spoprijem s Turki

27 Iz istega razloga kot leta 1530 je bil Jožef Lamberg k turškemu sultanu poslan tudi ob koncu naslednjega leta (1531), tokrat z Leonardom grofom Nogaro-lisom. Kralj Ferdinand je bil namreč poučen, da namerava sultan Sulejman 1532. z veliko silo ponovno privršati v Avstrijo. Zato je dal svojima mirovni-ma poslancema mandat, da izposlujeta premirje vsaj za eno leto, pa četudi bi moral njun gospod Ogrsko dosmrtno odstopiti Janu Zapoljskemu. Poslanca se tokrat s turškim vladarjem nista srečala v Carigradu, kajti Ibrahim paša ju je zadržal že v Nišu, kamor je prispela sultanova vojska, popotovanje po Bal-kanu pa je popisano v delu Wegraysz Keyserlicher Maiestat Legation im 32 jar zu dem Türcken geschickt, wie und was gestalt sie hinein und widerumb herauss komen ost warhaff tigklich, von denen die mit und bey gewest in schriff t verfasset. P. Matković, n. d., 202–203.

28 Učeni beneški humanist Benedetto Ramberti je v Carigrad potoval leta 1534, in sicer skupaj s svojim stricem Danielom de´ Ludovicijem, ki je bil kot tajnik beneškega sveta pregadov k sultanu Sulejmanu poslan, da pojasni po-morski incident, ki se je leto poprej (1533) zgodil med beneško vojno mor-narico in sultanovimi galejami, in da s »primernimi prošnjami potolaži sultanovo ranjeno dušo«. Rambertijev itinerarij je izšel leta 1539, natisnili pa so ga v zna-meniti beneški tiskarski delavnici dedičev Alda Mannuccija. P. Matković, n. d., 203–206.

29 Đorđe Pejanović, Uvod, v: Benedikt Kuripečič, Putopis kroz Bosnu, Srbiju, Bu-garsku i Rumeliju 1530, 5, 6.

30 V predgovoru k izdaji Kuripečičevega dela iz leta 1910 (Benedict Couripeschitz:Itinerarium der Botschaftsreise des Josef von Lamberg und Nicolas Juritschitz durch Bosnien, Serbien, Bulgarien nach Constantinopel 1530) je zapisano, da je učeni pravnik tolmačil tudi med Lambergom, ki da je zelo slabo znal slovensko, ter Jurišičem, ki pa ni znal nemško – »ne brati ne pisati«. Đ. Pejanović, n. d., 4, 5.

575

in ki vsaj deloma odražajo splošni (srednje)evropski

imaginarij zastran turške nevarnosti:

»Vsesplošno nam je znano, kako je vsem pred očmi krvo-

ses in zakleti sovražnik krščanske vere v kratkem razdobju

pokoril številčno krščanstvo, dežele in njihove prebivalce,

ter si jih podvrgel v strašno in neusmiljeno tiranjo ter da še

naprej teži po novih in novih osvojitvah, še posebej napram

nemškemu narodu (to jasno izhaja iz nedavnih strašnih čas-

ov, iz osvojitve plemenitega otoka in mesta Rodosa, grškega

Beograda in celotne Ogrske ter iz obleganja mesta Dunaja),

tako da ni treba ponovno spominjati na vse te strahote in

besne krvoločnosti.

Pogosto zaradi človeške kratkovidnosti, še pogostje pa

zaradi Božje previdnosti in kazni ne vidimo lastne nesreče

in nevarnosti, ki nam preti, ter ne računamo z Božjo jezo.

Nevarnost stoji pred našimi vrati in vsak posameznik se

mora zavedati samega sebe ter nepopisne turške tiranije,

pa mora biti zato še toliko bolj previden in dovzeten. Tak

namen ima tudi ta potopis. V njem bo prikazana krivica, ki

mora ganiti vsakega skromnega kristjana in ga spodbuditi k

srčni soudeležbi in sočutju /poudaril J. V./ z nesrečnimi

sužnji, njegovimi brati po veri, ter more biti tudi opomin vsa-

kemu posamezniku posebej. Tako bo vsakdo rad z vsemi

svojimi silami pomogel državi, da se ohrani, da se ob-

varuje prava krščanska vera in da se zavarujejo žene in

otroci, njihovo življenje, čast ter imetje /poudaril J. V./.

Zato naj vsak prijatelj v največji ponižnosti moli Vse-

mogočnega, Milostivega, Večnega Boga, da nam da mir,

enotnost in pravo spoznanje besede Božje; da nam pošlje

milost, da bi se lahko enodušno, odločno in uspešno uprli

temu sovražniku krščanske vere.«31

Med potjo skozi Bosno je bil Kuripečič priča nasled-

njemu prizoru: »Istega večera, ko smo prenočevali v

Kruščici /vas na cesti med Sarajevom in Travnikom/, so

prišli tja tudi Turki, ki so s seboj vodili dvajset ubogih, bednih

31 B. Kuripečič, n. d., 7.

576

kristjanov, otrok, fantov in deklet, katere so ulovili sedem

dni pred tem. Ponoči, pred našim odhodom, so jih predali

Husrev-begu (koliko mu jih je pripadlo). Ah, uboštvo in bed-

na babilonska sužnost!«32 O razmerju med vladajočim

turškim ter podjarmljenim slovanskim prebivalstvom

katoliške in pravoslavne veroizpovedi pa je Kuripečič

zapisal: »Tretji narod /v Bosni, poleg pravoslavnih in kato-

liških kristjanov/ so pravi Turki. Ti so predvsem vojaki in

dostojanstveniki, ki brezobzirno tiransko vladajo obema prej

omenjenima narodoma, krščanskim podanikom. Slednje je

turški cesar pustil na njihovi zemlji, da jo obdelujejo, in tudi

pri njihovi veri (z izjemo onih, ki sta jih njihova mladost in

lahkovernost napeljali, da so se poturčili). Pustil jim je tudi

njihove cerkve in obrede.

Za zemljo, ki jo obdelujejo, niso dolžni plačevati nikakr-

šnega davka, razen enega ogrskega forinta, tj. 50 asperov,

od vsake hiše letno. Toda zdaj, v tem letu, ko si je /sultan/

podvrgel pretežni del Hrvaške in večji del Ogrske, je začel

tudi obe krščanski veroizpovedi močneje stiskati tudi z novi-

mi davki, in sicer:

Prvič: kakor je običaj v Turčiji, jim vsako leto iz vsakega

mesta ali kraja pobere tretjega, četrtega ali petega moškega

otroka ali fanta. Pri tem izbira samo najlepše in najbolj spret-

ne, tako da tudi očetu in materi, ki imata samo enega otroka,

vzamejo tudi tega, če je le lep in okreten, staršem, ki imajo po

štiri ali pet fantov, pa pustijo vse, če niso lepi in spretni.

Kot drugo od starega in mladega vsako leto pobira osebni

davek med 30 in 40 asperov po glavi.

Tretjič: po nekaj asperov davka pobira za vsako glavo

govedi, za vsako njivo, vrt, travnik ali gumno. To počne tako,

da gre včasih čez vsako mero. Poleg tega Turek tudi ne pus-

ti, da bi se popravljale stare cerkve ali stavile nove. Na ta

način misli kristjane prisiliti, da opustijo svojo vero.

Zavoljo tega so omenjeni kristjani obeh veroizpovedi hudo

nezadovoljni, pa je lahko razumeti, da bi se zelo radi od tod

32 N. d., 17, 18.

577

preselili v krščanske kraje. To je mogoče naslutiti iz tega,

da, kadar smo prišli do njihovih hiš, teh niso samo zapuščali,

temveč so nam tudi močno tožili čez vse težave, ki so jih

trpeli zaradi hudega turškega nasilja (Turki so pogosto tudi

pred nami brez milosti tepli staro in mlade, pa tudi ženske).

Zato pogosto niso smeli ničesar sprejeti od nas. Jemali so

samo tisto, kar smo jim dajali skrivaj. Ob tem so nam s

skrivnimi znaki dajali na znanje, da bi bili raje pri nas kot

tukaj.

Ah, kolikokrat smo morali gledati, kako stojijo pred nami,

vijejo roke in vzdihujoč gledajo v nebo, pa niso smeli govoriti

z nami. Če pa se je kdo izmed njih srečal z nami na samem,

je ponavadi rekel: “Ah, kako smo željno pričakovali, da nas

s Kristusovo pomočjo osvobodite! Radi bi se izpod te tiranije

preselili v vašo deželo. Toda zdaj nimamo več upanja, kajti

vidimo, da se morate tudi vi poklonit turškemu cesarju in da

greste tja prosit za mir.” /.../ Daj Bog, da to vidijo vsi tisti,

katerih srca se ne morejo zganiti zaradi turškega nasilja!

Tedaj bi resnično sočustvovali z ljudmi, ki jih mi štejemo za

prave kristjane in ki kljub nepopisnim težavam ter velikemu

nasilju vztrajajo v zveličavni krščanski veri.«33

Slednje je bil kajpak sugestiven popis in njegov avtor

je upal, da bo imel dovolj motivacijskega naboja, kajti

napisal ga je bil pro domo sua, toda popotovanje habs-

burških odposlancev k sultanu s tem še zdaleč ni bilo

pri kraju. Odprava je 17. oktobra 1530 prispela na naj-

bolj jugovzhodne obale Evrope, ob Bospor, 25. oktobra

pa jih je z vsem sijajem v svoji palači34 sprejel nihče drug

kot Pargali Ibrahim paša, prvi veliki vezir (1523–1536)

in »sprejemna pisarna« sultana Sulejmana Veličastnega.

Visoki osmanski dostojanstvenik grškega rodu je bil

izobražen poliglot, izjemen vojaški poveljnik, predvsem

pa kot ovnov rog zvit diplomatski pogajalec s katoliški-

33 N. d., 22–23.34 V palači, ki je bila postavljena leta 1524, se danes nahaja Muzej turške in

musli manske umetnosti (Türk ve Islam Eserleri Müzesi).

578

mi monarhi svoje dobe: cesarja Karla V. (1519–1556) je

npr. 1533. prepričal, naj se Ogrska spremeni v vazalno

državo pod nadoblastjo Osmanskega imperija, leta 1535

pa je dokončal svoj diplomatski chef-d'œuvre, kajti s

Francem I. je sklenil izjemno pomembno pogodbo, ki je

Franciji priborila zelo ugodne trgovinske pravice znotraj

Osmanskega cesarstva, turškemu sultanu pa zagotovila

francosko alianso in usklajeno delovanje proti Habsbur-

žanom in Benetkam. Omenjeni sporazum s francoskim

kraljem je pripeljal do skupnih francosko-turških po-

morskih manevrov in celo do zimovanja celotne turške

mornarice v francoski Nici pozimi 1543.35

Zaradi svoje izrazite miselne in delovanjske zmožnosti

je veliki vezir Ibrahim paša samega sebe ponosno doživ-

ljal in tudi avtostiliziral kot »resnično moč Osmanskega

imperija«, pretkani beneški diplomati pa so ga naslavljali

kar z Ibrahim Veličastni, kar je bil gotovo namig, da moč

velikega vezirja ne zaostaja prav dosti za silo njegovega

vrhovnega gospoda, sultana Sulejmana.

Veliki vezir je Ferdinandovim poslanikom priredil

sprejem v svoji palači, pri čemer je Ibrahim paša »sedel v

vsem svojem sijaju, oblečen v zlato oblačilo, obdan povsod

naokoli z zlatimi pregrinjali po zidu, klopeh in tleh. Naj ugled-

nejši Turki, njegovi dostojanstveniki in čauši so zaklicali v

turškem jeziku: “Dobrodošli, plemeniti in močni gospodje.”

Tedaj sta dva Turka prinesla dva lepa stola in paša je pova-

bil gospoda, da sedeta. Sprejel ju je z najvišjimi častmi in se

z njima zelo prijateljsko pogovarjal.«36

In tedaj sta morala diplomata položiti Ferdinandove

pogajalske karte na mizo. Po navodilu, ki sta ga prejela

od svojega gospoda, sta imela mandat sultanu Sulejma-

nu ponuditi 100.000 cekinov letnega davka, veliki vezir

35 Francosko-turška pogodba iz leta 1535 je postala zgled za vse podobne do-kumente, ki jih je Turčija kasneje sklenila z evropskimi državami, Franciji pa je dovoljevala monopolizirati vso turško trgovino z evropskimi deželami. Zgodo-vina diplomacije I, uredil V. P. Potemkin, Ljubljana 1947, 186.

36 B. Kuripečič, n. d., 44.

579

Ibrahim naj bi vsako leto prejel desetino te vsote, posa-

mezni paše, ki bi bili pri operaciji voljni ustrežljivo sode-

lovati, pa vsak po 2000 goldinarjev enkratne »nagrade«.

Toda šlo je za sklenitev desetletnega miru med kraljem

Ferdinandom ter osmanskim vladarjem, pogajalsko iz-

hodišče habsburških diplomatov pa je bila celo vrnitev

Ogrske njihovemu gospodu. Te besede je na Ibrahima

pašo naslovil Jožef Lamberg, in sicer v nemščini, kot mu

je bilo ukazano. Kuripečič je prevedel v latinščino, tedaj

pa je zavladala komunikacijska zmeda: vezirjev tolmač

ni znal ne nemško ne latinsko in konverzacija je zastala,

dokler ni Nikolaj Jurišič spregovoril v hrvaščini.37 Poga-

janja so se končno mogla začeti, toda veliki vezir je dal

Lambergu in Jurišiču kar takoj vedeti, da se o Ogrski

ne bodo nič pogovarjali, ker da njun »mali gospodek«

Ferdinand nima do nje prav nobene pravice (več), kajti

Sulejman si je pretežni del dežel svetoštefanske krone

osvojil z oboroženo silo, in to kar dvakrat.

Ta trenutek je bil v pogovorih pri Ibrahimu paši bržda

prelomnica, saj se je podobna pogajalska situacija, v

kateri sta se le dve leti prej, 1528., znašla Hrvat Ivan

Hobordanec in Sigismund Višnjegorski, za Ferdinandova

odposlanca končala precej klavrno. Uvodni pogovor

je tudi takrat potekal med habsburškima diplomato-

ma in Ibrahimom pašo, le da je tedaj prisostvoval tudi

sultan, ki je skrit za zamreženim oknom poslušal, kaj

imata Ferdinandova moža sporočiti njegovemu velike-

mu vezirju. Poslanca sta tedaj že v uvodnih obligatnih

vljudnostih napravila napako, kajti dejala sta, da ta bila

pri Ostrogonu ob Donavi na Ogrskem, na to pa se je

Ibrahim paša ostro odzval z besedami: »Ostrogon ni niti

ogrski niti nemški. Odkar je Ludvik II. padel v boju proti

mogočnemu turškemu cesarju, ne poznajo v Carigradu no-

37 Lamberga je nato velikemu vezirju in kasneje sultanu, čigar tolmač je »zelo slabo znal latinsko«, tolmačil Kuripečič, ki je s prebivalstvom med potovanjem govoril v slovanskem jeziku. Đ. Pejanović, n. d., 4.

580

benega madžarskega kralja. Kaj ne vesta, da je zemlja, ki

je nanjo enkrat udarilo kopito sultanovega konja, sultanova?

Kako vaju je mogel vajin gospodar poslat sem sklepat mir in

prijateljstvo, če sam drži v svojih rokah Budim in druga me-

sta, ki jih je sultan enkrat že osvojil?« Za nameček je Ho-

bordanec svojega gospoda Ferdinanda v brk sultanovim

osvojitvam diplomatsko neprevidno počastil z epitetom

najmogočnejši in pridal, da le-ta želi le prijateljstva s

turškim sultanom: veliki vezir je nato kar jadrno končal

razgovor, ker da ima sultan pomembne(jše) opravke.

Obe strani tudi v nadaljevanju z nespretno roko zače-

tih pogajanj nista popustili. Ferdinand, ki je bil v šibkej-

šem vojaško-političnem položaju, je imel nesorazmerno

velike pretenzije: preko svojih emisarjev je zahteval, da

mu pripadejo vsa mesta na Ogrskem, poleg tega pa naj

bi Sulejman Veličastni vrnil nekatere zasedene kraje na

Balkanu, med njimi tudi Beograd, Šabac, Banja Luko in

Jajce. Na te zahteve je prevejani Ibrahim paša z neprikri-

to ironijo odvrnil: »Čudno, da Ferdinand ne zahteva tudi

Carigrada.« Pogovori so se nato nadaljevali, toda brez

kakršnega koli rezultata, in ko je na koncu oba poslanca

sprejel sultan Sulejman, je bilo iz njegovih besed takoj

jasno razbrati, da so pogajanja s tem nevarnim sogovor-

nikom padla v vodo na celi črti ter tudi to, da utegne

biti Ferdinand odslej v hudi stiski. Sultan je namreč

Hobordancu in Višnjegorskemu rekel: »Vajin gospodar do

sedaj še ni niti občutil našega prijateljstva in sosedstva. Toda

prav kmalu bo okusil oboje. Povejta mu, da bom prišel k

njemu sam z vso svojo silo in mu bom sam prodal trdnjave,

ki jih zahteva. Spomnite ga le, naj vse lepo pripravi in nas

dostojno sprejme.«38

Na pogajanjih leta 1530 se tak diplomatski kratek

stik, kot si ga je privoščil Hobordanec dve leti poprej,

sicer ni zgodil, je pa Ibrahim paša Ferdinandovima od-

poslancema po uvodnih vljudnostih priredil zgovoren

38 V. Simoniti, n. d., 128, 129.

581

prikaz osmanske ekonomske in politične nadmoči: ko

sta kot argument za svoje pogajalske zahteve začela

omenjati cekine, jima je skozi okno palače pokazal na

bližnje zgradbe in rekel, da so tamkajšnji stolpi polni

zlata in srebra, ki da se ga ni nihče še niti dotaknil. Tudi

jima je svetoval, naj pred njegovim vrhovnim gospodom

ne onegavita preveč z denarjem, kajti sultan – ta, po

izvoru arabski samostalnik je izhodiščno zaznamoval

pomensko polje moči, avtoritete in vladanja! – ni kramar,

da bi prodajal svoje ljudi in dežele, pa tudi veliki vezir

mu ne kani svetovati nič takega.39

Kuripečič nadaljuje: »Z velikim vezirjem sta se /Jožef

Lamberg in Nikolaj Jurišič/ pogovarjala tri ure. Ker je

pogovor trajal zelo dolgo, je /Ibrahim paša/ ukazal, naj jim

prinesejo piti. Ko so jima prinesli in so strežaji postregli, so

Turki zopet vzkliknili: “Bog daj, da vam pijača prinese dolgo

življenje.” Oba sta pila vsak iz svojega lepega sodčka zelo

sladko, dobro kuhano kavo. Ko sta se gospoda poslavljala od

paše, so jima Turki zaželeli srečno vrnitev in zdravje.«40

Diplomate je nazadnje čakal še obisk pri sultanu Su-

lejmanu Veličastnem, vrhovnem gospodarju nad življe-

njem in smrtjo v Osmanskem imperiju. Mogočni vladar

je po krščanske poslanike in njihovo spremstvo prvič

poslal 7. novembra. Na ta sprejem v sultanovi palači

je Kuripečič ohranil naslednji spomin: »V ponedeljek, 7.

novembra, okoli 11. ure je poslal turški cesar mnogo odličnih

turških gospodov po poslance Njegovega veličanstva, ki so

nato oblekli svečano obleko, zlat nakit in odjezdili k cesarju,

mi ostali pa smo šli peš. Mimo Cerkve sv. Sofije smo zavili

na levo in prišli na veliko cesarsko dvorišče. Tam smo našli

številne hlapce turške gospode, ki so držali konje svojih go-

spodarjev, ki jih slednji jezdijo, kadar gredo na dvor. Na sredi

dvorišča sta stala dva velika slona in na njiju dva vodnika.

Ko smo prišli do drugih vrat, so morali gospodje razjahati

39 J. Gruden, n. d., 569, 570.40 B. Kuripečič, n. d., 44.

582

in iti peš čez neko lepo, prostrano dvorišče. Na njem je bilo

na štirih vogalih dvorno služabništvo, ki je štelo gotovo okoli

3000 ljudi. Kot smo mogli opaziti, je na vsakem kraju stala

posebna skupina Turkov. Najprej so bili dvorjani, ki so nosili

bele ovoje okoli glave, ki jim pravijo turban. Na drugem me-

stu je stala številna množica alajbegov z zašiljenimi belimi

kapami, ki jih imenujejo asapi (sallaki); ti dvorjani vedno jez-

dijo takoj za cesarjem. Tretja skupina je nosila zlate turbane

(saruke) in je bila zelo številna, takisto kot četrta skupina; to

so janičarji, ki nosijo bel turban, katerega imenujejo ackbur-

gkh. V vsaki skupini je bilo mnogo poveljnikov in gospodov

v zlati, žametni in svileni opravi; tem so se naši gospodje

poklonili in jih počastili, isto pa so storili tudi Turki.

Sredi dvorišča je bilo tudi deset levov in dva leoparda,

prikovanih z železno verigo, ki so strašno rjoveli in besneli.

Naše poslance so peljali v lepo sobo k štirim najvišjim tur-

škim oblastnikom, k Ibrahimu, Kasimu, Ajasu in Behadumu

paši, kjer so ostali okrog ene ure.

Ti štiri paše so nato gospode poslance preko dvorišča

spremili k cesarju, kateremu je najprej gospod Jožef in nato

še gospod Nikolaj poljubil roko; pri njem sta ostala precej

dolgo.

Ostali spremljevalci so počakali pred vrati, potem pa

smo se poslovili od turškega spremstva in se vrnili na svoje

prenočišče.«41

Lamberg in Jurišič nista na prvi avdienci pri sultanu

opravila ničesar, nič kaj bolje pa ni bilo niti teden za

tem, 14. novembra, s tem pa je misija dokončno zabe-

ležila neuspeh: niti sultan niti veliki vezir Ibrahim nista

imela posluha za zahteve habsburških odposlancev, še

najmanj za iluzorno Ferdinandovo željo, da bi mu Su-

lejman Veličastni znova prepustil Ogrsko. Habsburški

diplomati in njihovo spremstvo so nato v prestolnici

Osmanskega imperija ostali še šest tednov, do 22.

decembra, ko so znova krenili proti severu. Drugega

41 B. Kuripečič, n. d., 44−45.

583

februarja 1531 sta Jožef Lamberg in Nikolaj Jurišič svo-

jemu gospodu Ferdinandu iz Krupe poročala o slabem

izkupičku misije,42 Kuripečič pa svoj popis popotovanja

k turškemu sultanu zaključuje z besedami: »V četrtek,

9. februarja, smo veseli iz Žužemberka preko Krke krenili v

Šmarje in nato v Ljubljano. Bogu bodi hvala!«43 Učeni tol-

mač se je mogel Vsevišnjemu zahvaliti, ker so se njegove

popotne homatije končale brez škode zanj, še tehtnejše

razloge za »pogovor« z Vsevladarjem pa je imel poslej

Kuripečičev vrhovni fevdalni gospod, kralj Ferdinand.

Ta se je namreč šele dobro znašel v križih in težavah,

kajti Turki odtlej pa do zadnjega desetletja 16. stoletja

njegovim deželam niso dali prav veliko miru, še kaj dosti

predaha ne.

In tako strah pred turško nevarnostjo, ki je mladega

Trubarja morda navedel, da je po odhodu Sulejmano-

ve vojske izpred Dunaja 1530. tudi sam pobral šila in

kopita ter zapustil metropolo ob Donavi, ni le ostal,

temveč se je skozi celo 16. stoletje do bitke pri Sisku

(1593) zaradi turških vojnih akcij v Srednji Evropi le še

krepil – predvsem pri prebivalcih pod Alpami in tudi pri

Trubarju.

Njegovi spisi so tako pravcati kalejdoskop slovenskih

pogledov in odmevov na turško vprašanje, in sicer tako

na ravni reformatorjeve osebne življenjske izkušnje kot

na nivoju tedanjega srednjeevropskega idearija in imagi-

narija.44

42 J. Gruden, n. d., 570.43 B. Kuripečič, n. d., 52.44 Kot do vseh drugih vprašanj svojega časa, je bilo splošno evropsko stališče

tudi do Turkov, ki so za civilizacijo Okcidenta na ravni idearija predstavljalisovraž nike »prave vere« ter tako tudi vsega dobrega in civiliziranega, v 16. stoletju povsem jasno defi nirano. Vendar tudi decidirano izključujoče. O kakršnem koli tozadevnem zgodovinskem »medkulturnem dialogu« – le-ta je dandanašnji še vedno predvsem (najverjetneje pa tudi samo) brezbarvni politični konstrukt Evropske komisije in njenih patološko servilnih podanikov v znanst venih vrstah, brez resne generične intelektualne podkletitve, kritičnemu analitičnemu premišljevalcu pa razkrije več miselnih lukenj kot švicarski sir – pa ni bilo ne duha ne sluha, vsaj zgodovinski viri o čem takem molčijo kot zaliti.

584

IIITurško vprašanje je v Trubarjevem življenju in delih

prisotno kot leitmotiv v Wagnerjevih operah: z enim

uvod nih, vendar za reformatorjevo zavest zelo intenzivnih

akordov uvede njegovo življenjsko zgodbo, se nato v Tru-

barjevi najbolj tvorni dobi vedno znova pojavlja, transpo-

nirano zdaj kot (avtobiografska) omemba v katerem od

pisem, predgovorov ali katekizemskih besedil in nato kot

marginalija, del sholije ali celo glavnega teksta tu in tam

v kateri od Trubarjevih simboličnih knjig, svetopisemskih

prevodov ali pesmi, ter reformatorja spremlja tudi tedaj,

ko torišče njegovega delovanja ne more biti več dežela

med Alpami in Jadranom, temveč »nigdirdom« na Nem-

škem, da na koncu kot sklepna koda izzveni, ko učeni

tübinški doktor Jacob Andreæ vse skupaj rekapitulira.45

Najprej v pridigi, ki jo dan po Trubarjevi smrti govori ob

njegovem grobu v Derendingenu, in nato v knjigi, ki je v

nemškem (1586)46 in slednjič 1588. v Matije Trosta pre-

vodu še v slovenskem jeziku prišla med reformatorjeve

rojake kot Ena leipa inu pridna prediga ob grobu tiga visoku

vučeniga gospud Primoža Truberia rainciga.

V spisih našega reformatorja se tako pomensko polje

Turki, turško pojavlja v obliki Trubarjeve avtobiograf-

ske motivike, v formi podob, ki so bile del splošnega

(srednje)evropskega imaginarija 16. stoletja in jih je

Trubar slovensko le ubesedil, ter nazadnje kot del bolj

ali manj izvirnih reformatorjevih teoloških razlagalnih

komparacij, in sicer v tistih tekstih, s katerimi je želel

Trubar svojim rojakom vtisniti v zavest resnice »prave,

45 Turška nevarnost se kot zli duh pojavlja celo v zadnjem ohranjenem pismu Primoža Trubarja, ki ga je le-ta 5. oktobra 1585 pisal vojvodi Ludwigu Würt-temberškemu. J. Rajhman, n. d., 292, 293.

46 Christliche Leichpredig bey der Begräbnus der Ehrwürdigen und Hochgelehr-ten Herrn Primus Trubern, weilund einer Ersamen Evangelischen Landtschaff t im Hochlöblichen Hertzogthumb Crain bestellten Predigers, gewessnen Pfarrers zu Derendingen bey Tübingen. Gehalten den 29. Junij im Jar 1586 durch Iacobum Andreæ D., probst zu Tübingen. Getruckt zu Tübingen bey Georg Gruppenbach im Jar 1586. Pri pisanju pričujoče razprave je bil avtorju dostopen izvirnik, ki se pod signaturo R O 7003 nahaja v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

585

stare vere krščanske« in slednje delovanjsko prakso. Ta

kaj početi in česa ne se je moral kajpak tudi na ravni

besedilnega prikaza razlikovati od popisa bitja in nehanja

rimske cerkve – papežnikov –, toda z argumentom per

negationem hkrati tudi od verovanja židov in muslima-

nov. Turška problematika je tako za teološko in (avto)-

biografsko ena najpomembnejših tematskih osi v opusu

prvega intendenta protestantske cerkve na Kranjskem.

Zastran podob Turkov, ki so bile del splošnega evrop-

skega imaginarija in jih je Trubar ubesedil v svojih delih,

med nemškim prostorom in spisi našega reformatorja

ni znatnejših razlik. Turki so bili tedaj v pridižni eksegezi

ponavadi šteti med šibe Božje – podobno kot kuga,

lakota, toča, pozeba, poplave in požari – ter so veljali za

enega znakov prihajajočega konca sveta. Popis okrutno-

sti »nevernikov« je bil običajen del pridig 16. stoletja in

obligatni segment maš contra Turcos; oboje je bilo hkrati

tudi najučinkovitejše propagandno orodje za oblikovanje

protiturškega »javnega mnenja«.47 Protiturški govori

so postali konec 15. in v začetku 16. stoletja posebna

vrsta humanističnega novolatinskega in vernakularnega

govorništva ter polemičnega spisja, najbolj pomenljiv in

pogosto tudi precej individualiziran odziv pa je turško

vprašanje našlo zlasti v protestantski cerkveni pesmi,

in to tako v nemški kot slovenski. Poleg tega je pro-

testantska cerkev že s svojim ustanovitvenim očetom

Martinom Luthrom Turke ugledovala kot kazen za grehe

krščanstva, zlasti kot pošteno odmeno za »živahno«

spolno življenje in frivolnost v socialnem občevanju s

strani duhovnov rimske cerkve ter seveda kot plačilo

nejevoljnega Boga za takšno bogočastje, ki naj bi ga Vse-

višnji ne odobraval – za »malikovanje« rimske cerkve.48

47 Vasko Simoniti, Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju, Ljubljana 1991, 246–271.

48 »Aber weil der Türke gleichwohl Gottes Rute und eine Plage über die Sünde beider ist /poudaril J. V./ ...«, Martin Luther, Eine Heerpredigt wider den Türken (1530), ur. Kurt Aland, Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63, 19.

586

Ko Luther razpravlja o Turkih, jih praktično povsod

stavi v razmerje do papeža in samega Satana: med rim-

skim pontifeksom in Turki naj bi po reformatorjevem

mišljenju obstajalo zavezništvo, peklenska aliansa, ki je

del Hudičevega komplota, s pomočjo katerega grešni in

(zato) oslabeli krščanski svet napada z osmansko ar-

mado, malikovanjem rimske cerkve in z najrazličnejšimi

pogubnimi skušnjavami. Za Luthra je bil Turek poleg

Žida in papežnika Satanov soldat številka ena: »Denn der

Türke ist (wie gesagt) ein Diener des Teufels, der nicht allein

Land und Leute mit dem Schwert verderbt (welches wir her-

nach hören werden), sondern auch den christlichen Glauben

und unsern lieben Herrn Jesus Christus verwüstet.«49

Tako se tudi krščanski vojščaki pri boju s Turki sploh

naj ne bi lasali s fizičnimi nasprotniki, temveč z demoni:

»In če boste odjezdili v boj proti Turkom, bodite prepričani,

da se ne bojujete proti bitjem iz mesa in krvi, proti ljudem.

/.../ Nasprotno, bodite gotovi, da se vojskujete proti hudiče-

vim vojskam. /.../ Zato ne zaupajte v kopje, meč, arkebuzo

niti v svojo moč ali številčnost, kajti to demonov prav nič ne

straši. /.../ Kajti ko se bojujemo proti zlim duhovom, je treba,

da so ob nas angeli, to pa se zgodi, če se ponižamo, moli-

mo k Bogu in če verjamemo njegovi besedi.«50 Za gotovo

zmago nad nevernikom seveda pomaga tudi naslednji

recept: »Laß Türken und alle Gottlosen, wenn sie nicht an-

ders wollen, zum Teufel fahren,«51 zagotovo pa ni nič bolj

zdravilnega v Božjih očeh kot sta defetistična pokora in

krotko, neopazno eksistiranje. In tako so se mestni go-

spodje v Bernu leta 1543 spričo nedavnih turških zmag,

»zelo nevarnih dogodb, ki jih Gospod pošilja nad nas zavoljo

naših grehov,« odločili, da prepovedo »vse plese, tako

poročne kot vse ostale, popolnoma vse frivolne pesmi in ves

49 M. Luther, Vom Kriege wider die Türken (1529), Digitale Bibliothek Band 63, 10. In tudi: »So ist auch das sicher, daß unter den Türken, als des Teufels Heer, keiner ist, der (ein) Christ sei oder ein demütiges und richtiges Herz habe.« M. Luther, n. d., 22.

50 J. Delumeau, n. d., 100, 101.51 M. Luther, Eine Heerpredigt wider den Türken, 40.

587

neprimeren hrup, vpitje in krik«.52 Pri Luthru je torej strah

prerasel v paniko: če na krščansko cerkev navali Satan s

svojimi pomagači papežniki in Turki, tedaj nas (lahko le)

Bog obvaruj(e). In če bi že prišlo do spoprijema s Turki,

duhovniki ne smejo sodelovati.

Nekoliko drugačno stališče do turškega vprašanja je

zavzel Erazem Rotterdamski. Dojemljivi učenjak, lux

mundi tedanje dobe, se je kljub svoji dosledni posredu-

joči in spravljivi drži do vseh ter (skoraj) vsega od svo-

jega izhodiščnega pacifizma miselno vendarle prikopal

do potrebnosti obrambne vojne proti Turkom, ki pa naj

sledi šele tedaj, ko so izčrpane vse nevojaške možnosti.

V svojem spisu De Bello Turcis inferendo (1530), ki je

nastal kot odgovor na Luthrovo delo Von Kriege wieder

die Türken (1529), je zavzel precej bolj realistično stališ-

če kot Luther, kajti Erazmova misel je zastran obrambe

pred turško vojsko prosta vsega Luthrovega eshato-

loškega razumevanja vojne proti »dednemu sovražniku

krščanske vere«:

»Koliko je bilo hudega morjenja, s katerim so /Turki/,

barbarsko pleme neznanega izvora, stiskali kristjane? Koliko

zaselkov, otokov in pokrajin so že izpulili izpod krščanske

oblasti? Situacija se je zasukala tako, da se zdi, da bo, če

nas ne obrani Božja desnica, kmalu zaseden še preostanek

krščanskega sveta, kajti poleg tega, da moramo zaradi na-

šega krščanskega občestva to nesrečo šteti za skupno zlo,

se nam more pripetiti, da bomo na koncu vsi potegnili isti

konec. Če gori pri sosedu, je ogrožena tudi vaša imovina,

predvsem pa je v nevarnosti cela vas, če požar zajame kate-

ro od bivališč. Zato je treba poslati pomoč.«53

Erazmova beseda je imela takrat precejšnjo težo,

humanist pa je navedene vrstice napisal najbrž tudi zato,

ker je bil v pisemskem stiku z avstrijskimi, ogrskimi in

poljskimi učenjaki, pa morebiti tudi zato, ker ga je krog

52 J. Delumeau, n. d., 99, 100.53 N. d., 99.

588

okoli cesarja Karla V. nagovoril, naj se javno odzove na

Luthrov defetizem. Sta pa oba – tako Luther kot Era-

zem – soglašala, da ga ni boljšega recepta za od vrnitev

turške sile, kot je s ponižnim kesanjem utolažiti Božjo

jezo. Kolesa zgodovine v 16. stoletju namreč še niso

povsem usmerjale in obračale odločitve na bojnem po-

lju ter vojna sreča in spretnost vojakov, temveč po ma-

lem (toda odločilno) še vedno Vsevišnji. Erazem je tako

zapisal: »Če želimo uspešno dovršiti naše delo in imeti vrat

prost turškega jarma, bomo morali, preden izženemo gnusno

turško pleme, iz naših src prepoditi pohlep, častihlepje, željo

po moči, brezbrižnost, razpašnost, veselje do užitkov, pre-

varo, jezo, sovraštvo in zavist,« Luther pa je dušne pastirje

pozval: »Pridigarji, spodbujajmo ljudi predvsem h kesanju ...«54

Trubar je bil zagotovo mnogo bližji Luthrovemu po-

gledu na turško vprašanje kot Erazmovi misli, v delu,

ki je za raziskovalca reformatorjevega življenja prava

Noetova barka drobnih, vendar pomenljivih informacij

o življenju Primoža Trubarja, v Catechizmu z dveima

izlagama (1575), pa je moč prebrati reminiscenco na

Trubarjevo zgodnjo izkušnjo s turško nevarnostjo: »Mui

oča, kadar ie na Rašici sv. Ierneia cehmošter bil, ie bil pustil

to cerkou vso enimu krovaškimu malariu malati. Ta ie tim

svetnikom, suseb tim jogrom, velike brade inu mostače po

tursku inu krovašku namalal. Natu so v tim 1528. leitu ty

Turki prišli, to cerkou sežgali inu sv. Ierneia pilda v kori, kir

nei mogel zgoreti, roke odbili,/55/ oči izteknili inu tu malane ie

vse proč palu. Timu malariu ie bil mui oča dal dvaiseti vo-

gerskih zlatih. Te iste bi bil bule nalužil, de bi bil ene štiri voli

kupel inu tim bozim sosedom dal, de bi ž nimi bili orali, suie

otroke živili.«56 Argumentacijska struktura meri kajpak

na protestantsko odvrnitev vernika od reprezentacije

54 Oba navedka v J. Delumeau, n. d., 100.55 Taki prizori na Kranjskem in Štajerskem v 16. stoletju niso bili redki. Turška

vojska je npr. leta 1530 udelavala v okolici kartuzije Žiče, kjer je tamkajšnje-ga priorja Andreja doletela skrajno neblaga usoda – Turki so ga razsekali na kose. J. Gruden, n. d., 570.

56 Zbrana dela Primoža Trubarja II, ur. Franika Krajnc – Vrečko, Ljubljana 2003, 226.

589

božjega v obliki kipov in podob – zgornja pripoved je

umeščena v poglavje Od pildov, malane –, turška ne-

varnost pa igra v katekizemskem besedilu pomembno

katehetično/vzgojno vlogo, kajti Trubarjev ne posebej

skrbno prikriti argument je, da Vsevišnji podob zglednih

izpovedovalcev krščanske vere, svetnikov, že ne bi pustil

pod turške sablje, če bi seveda s takšnim upodabljanjem

soglašal, vendar daje biografski element jasno vedeti, da

se je Trubar s turško nevarnostjo srečeval od mladosti,

in sicer ali neposredno (ob obleganju Dunaja) ali pa je o

njej poizvedel.

Slednje ni bilo nič nenavadnega, kajti v 15. in 16.

stoletju so bile slovenske dežele za osmanske vojake

»prebivališče vojne«, antroponim Turki pa so v imaginariju

Srednje Evrope že v 15. stoletju začeli nadomeščati ape-

lativi oz. občne sintagme dedni sovražniki (krščanske vere),

grozoviti tirani, krvoločni psi, stekli psi, ptiči smrti, malharji,

požigalci itd.57 Udomačila se je namreč predstava, da Tur-

ki niso nič drugega kot krut narod, izraz turško pa so-

pomenka za sovražno, napadalno, okrutno, skratka zlo.

Islamski Turek – nevernik – ni bil za katolika v deželah

med Adriatikom in Alpami vso 16. stoletje, pa naj je šlo

za izobraženega ali preprostega posamičnika, nič druge-

ga kot brezvestni morilec, okrutni oskrunjevalec in uničeva-

lec vsega krščanskega od imovine do ljudi, od dečka do

starčka: »Vidim, kako v turških rokah trpijo gnusne zločine

nedolžni dečki in na tisoče ujetih devic. Otroke trgajo iz

naročij in od prsi mater ter z njihovimi nežnimi telesi točejo

po trdi zemlji. Sekajo jih na kose in še drhteče mečejo psom.

O, uboge matere, ki so rodile otroke za zveri ... Rušijo svete

hrame Neomadeževane Device in kjer koli je Kristusova

podoba, tam je prostor za pse, tam je hlev za konje.«58

Ta imagološki popis razkriva percepcijo in podobo

Osmanov v Srednji Evropi, oboje pa je (bil) predmet

57 Renner und Brenner, Sackman, Sachleute; I. Voje, n. d., 20; V. Simoniti, n. d., 40, 94.58 V. Simoniti, n. d., 94.

590

zgodovinskega spomina »dolgega trajanja«. In tako se

je negativna podoba Turkov – muslimanov na podlagi

povsem konkretne, toda tudi izredno krute izkušnje

ljudi pod Alpami s turškimi vpadi 15. in 16. stoletja v

slovenski kulturi prenašala iz roda v rod. Kar je zazna-

movalo eno generacijo, je preko kolektivnega spomina v

obliki ustnega izročila trajno definiralo tudi prihodnje,59

v slovenskem slovstvu se negativitetne mentalne slike

Turkov, turškega obdržijo žive krepko v drugo polovico

19. stoletja, kajti v obliki (z negativnim sinonimnega)

poimenovanja psoglavci in karakterizacije jih je najti v

eni najbolj spretno sfabuliranih mohorjanskih povesti

iz »časa meščanov in revolucij« – v Miklovi Zali Jakoba

Sketa,60 v epskem pesništvu slovenskega realizma pa

celo v baladah miselno sicer izrazito nekonvencionalne-

ga Antona Aškerca.61

Trubarjevo trajno izkustveno in miselno soočanje s

turško nevarnostjo razkriva tudi posvetilo k Temu prve-

mu delu Novega testamenta (1557), kjer je reformator

zapisal: »Oba naroda slovenskih in hrvatskih dežel se mi

namreč srčno smilita in bi se po pravici zares morala smiliti

vsakomur ne samo zaradi tega, ker morata prebivati in

stanovati na turški meji in se nimata nikamor drugam dejati

niti kam bežati, ker je Turek zavzel in venomer čedalje bolj

zavzema najboljši in največji del njihovih dežel in trgov, ker

Turki in martolozi skoraj vsak dan mnogo ljudi pobijejo,

59 Najbrž kaže potlačenemu nezavednemu (in zato nerefl ektiranemu) kolektiv-nemu spominu na brutalna doživetja za časa turških vpadov, ki so se vgradi-la v številne konstitutivne entitete slovenske kulture in se tako prenesla skozi stoletja, pripisati tudi vsaj del aktualnih zapletov v zvezi s postavitvijo islam-skega božjega hrama v Ljubljani. Pri tem poteze posameznikov tako na eni kot na drugi strani v disputu priklicujejo iz nezavednega travmatične vsebine, ki dobivajo nato v diskurzu običajno elemente ali sovražnega ali militantega govora.

60 Miklovo Zalo je izdala Družba sv. Mohorja, in sicer leta 1884 kot 38. zvezek zbirke Slovenske večernice. Glej tudi poglavje Ustno izročilo o Turkih, v: I. Voje, n. d., 165–189.

61 Motivika turške vohunske službe v baladi Brodnik, ki jo je Aškerc pod psevdo-nimom Gorázd objavil naprej v Ljubljanskem zvonu (1883) ter nato še v prvi (1890) in drugi (1903) izdaji Balad in romanc. Zbrana dela Antona Aškerca I, ur. Marja Boršnik, Ljubljana 1946, 341.

591

podavijo, polové, z ženo in otroki odvedejo, ločene prodajo

v večno, bolj ko živinsko sužnost za sramotno in nenaravno

uporabo ...«62 Nekaj podobnega je omenil tudi ob koncu

pisma Ivanu Ungnadu baronu Žovneškemu, ki ga je 19.

julija 1562 poslal iz Ljubljane: »Včasih divjajo le trije ali

štirje Turki po naših vaseh, pobero ženam otroke iz rok in

zbeže z njimi. Hudo je v teh krajih.«63

Trubarja je turška problematika zaposlovala tudi po

izgonu iz notranjeavstrijskih dežel 1565., ki mu ga je

zaradi poseganja v lastne pravice naprtil deželni knez

Karel.64 Kajti naš reformator se je kljub deželnoknežji

prepovedi leta 1567 vrnil na Kranjsko, o njegovi misiji

pa Trubarjev prvi življenjepisec Jacob Andreæ poroča

takole: »V tem 1567. lejti so krajnski deželani per firštovi

svitlosti močnu za njega rovnali, de bi mu perpuščenu bilu

spet v Lublani predigovati. Mej tem je gospud Primož od

dobrih prijatelov mnogoterikrat prošen bil, aku bi mu le bilu

mogoče, de bi per teh turških sužnih izuprašal, aku bi se ta

pravi turski Alkoran mogel dobiti inu de bi se iz tiga istiga

moglu per teh sužnih prov zvediti, kaj je nih vera inu kateru

je tu pravu tolmačovanje tiga Alkorana; na tu je gospud

Primož sam spet v Krajnsko deželo jezdil, de bi ene turske

sužne v Lublani, ker je bil en turski baša, inu eniga turskiga

farja v Črnemli inu drugih turskih sužnov več na pokrajini za

vere inu Alkorana volo s flisom izuprašoval.

Nad njega prihodom so se krajnski deželani silnu prestra-

šili, zatu, ker so vedili, de bodo nih zuprniki le-ta gospud

Primožov prihod pred firštovo svitlostjo hudu izlagali, kakor

de bo on firštovi svitlosti v truc bil v deželo poklican, ker vsaj

deželani od njegoviga prihoda neso cilu ništer vedili. Natu,

62 Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 1966, 72.63 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 19. julij 1562); J. Rajhman, n. d., 121, 123.64 Trubar je z izdajo Cerkovne ordninge (1564) neposredno kršil pravice deželne-

ga kneza, in sicer prav v segmentu, ki je predstavljal ključno določilo augsbur-ške verske pomiritve (1555): da deželni knez odreja vero svojih deželanov in ima tako tudi (iz)ključne pristojnosti na področju organiziranja deželne cerk-ve ter njene zakonodaje. Glej Jonatan Vinkler, Slovenska protestantska vero-izpoved in cerkveni red za vse dni v letu, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2005, 608.

592

kadar je on v Lublani kokor tudi v Ribnici sam, v Črnembli

pak skuzi eniga druziga predigarja te turske sužne na nih

vero inu Alkoran s flisom bil izuprašal, je on zdajci potle spet

proč jezdil, de bi kej gdu ne menil, da bi ga deželani firštovi

svitlosti zupar hoteli gori držati.«65

Besedna zveza »dobri prijatelji«, ki naj bi pri Trubar-

ju iskali informacij o islamu in Koranu, je dobrodušna

avtostilizacija za samega Andreæa, ki se je tedaj spra-

vljal k pisanju zbirke protiturških pridižnih filipik. Te

so v Tübingenu že naslednjega leta (1568) prišle med

bralce, in sicer pod naslovom Dreyzehen Predigen vom

Türcken: in wölchen gehandelt würdt von seines Regiments

Ursprung, Glauben und Religion, vom Türckischen Alcoran,

und desselben grundtlicher Widerlegung.66 Da je domne-

va o neposredni pomoči Primoža Trubarja kot infor-

matorja zastran Korana pri Andreævih protiturških

pridigah še kako utemeljena, razkriva Andreæa predgo-

vor k omenjeni pridižni zbirki (Den Wolgebornen, Edlen

...), kjer avtor popisuje vzroke za nastanek svojega dela

in v zvezi s homatijami ljudi, ki jim želi s svojimi teksti

pomagati, zapiše: »Te pritožbe so nekatere dobrosrčne

posameznike pripravile do tega, da so mi takrat, ko sem

se trudil s tem podjetjem, ustno in pisno pomagali, in sem

tako mogel dokončati utrudljivo delo ter tako temeljito

razložiti Koran, kar bo uporabno za vse kristjane nasploh,

še zlasti pa za one, ki vsak dan prebivajo ob turški meji

in se nahajajo pod Turki ...« Andreæ še doda: »Da ne bi

nihče dvomil v pristnost turškega Korana in da bi bili tudi

mi prepričani, da imamo pred seboj pravi turški Koran,

in bi tako lahko napravili res temeljito razlago, zastran

katere tudi Turki ne bi mogli zatrjevati, da imajo drugačen

Koran, sem dal po posredniku pri ujetih Turkih natančno

65 Matija Trost, Ena leipa inu pridna prediga per pogrebi tiga vrejdniga inu visoku vu-čeniga gospud Primoža Truberja, 127–129.

66 Pri pisanju zgornjih vrstic je imel avtor pred seboj kopijo izvirnika, ki jo pod signaturo RR III 118647 hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Vsi navedki prihajajo iz omenjenega izvoda, ki je brez paginacije.

593

in te meljito preveriti in poizvedeti, kakšna sta dandanašnji

Turkov vera in prepričanje ...«

Skrbni tübinški teolog je zato v zvezi s temeljnimi

nauki islama izdelal kar vprašalnik v obliki artiklov. Nanj

so morali »respondenti« – islamski ujetniki, s katerimi

se je pogovarjal ali Trubar ali od njega angažirani izpra-

ševalci – odreagirati, njihove odgovore pa so iz arabske-

ga jezika prevedli v nemščino in zapisali. Ko je Andreæ

te zapiske primerjal z besedilom v Koranu, je ugotovil,

da se obe formulaciji vere ujemata (»uberein stimmet«),

in se kar ni »mogel dovolj načuditi, da morejo Turki in po-

vrh vsega še vojaki dati tako izpoved njihove vere, kakršne

kristjani, zlasti soldati, še dolgo ne bodo zmožni položiti«.

Nato v predgovoru sledi pomenljiva robna opomba, ki

onstran razumnega dvoma pojasnjuje Trubarjevo infor-

matorsko prizadevanje pri turških muslimanih, ki so se

nahajali v ujetništvu na Kranjskem: »Herr Primus Truber

mit den gefangnen Türcken Sprach gehalten.« Andreæ

doda za tem še cel odstavek, v katerem temeljito po-

jasni Trubarjevo vlogo pri nastanku lastnih pridig: »Zu

disen Christlichen und hochnotwendigen Werck hat sich der

Ehrwürdig Herr Primus Trubern verschinen Jars nicht ohne

gfahr seines Leibs und Lebens gebrauchen lassen, desshal-

ben und sonst keiner andern ursach haben, sich an die ende

unnd ort verfügt, da die gefangnen Türcken anzutreffen, mit

denselben Sprach gehalten und durch andere mehr dises

Handels verstendige halten lassen, darinn er dann dem

Almächtigen ein löblich unnd der armen Christenheit ein gut

nutzlich werck gethon, und durch Gottes gnad sovil verrich-

tet hat, dass wir nun auss das aller gewissest und eigentlich

wissen, was des Türcken Glaub unnd Religion seie ...«67

67 Navedka sta namenoma puščena v izvirnem idiomu, in sicer zato, ker izhajata kot del razprave ob prvi znanstveni objavi temeljnega vira. S takimi besedi-li se zaradi specifi čnega slovenskega knjižnega obrata, ko se zlasti znanstveno spisje povečini izdaja enkrat za vselej, ponavadi dogaja, da jih povzema tudi najrazličnejše kompilacijsko besedilje. V izogib povzemanju/prevzemanju mo-rebitne (neustrezne) avtorske interpretacije ostajajo zato izvirniki nespre-menjeni in morejo brez zadrege služiti za nadaljnjo rabo.

594

Andreæva pridižna zbirka obsega trinajst besedil, med

njimi pa je najti tudi pomenljive naslove, kot so npr.

Warumb Gott dem Türcken so ein langwirigen bestendigen

Sige wider die Christen verlihen habe (7. pridiga), Ob die

Christenheit under der Abgötterey heilig gebliben seie und

ob der Türck wieder die Heiligen Gottes kriege, wann er

die Bäpstischen angreiffe (10. pridiga), Wölcher gestalt

wider den Türcken zukriegen und demselben ein abbruch

zuthun seie (11. pridiga) in Vom undergang und urtheil

Gottes über den Türcken unnd sein Regiment (12. pridi-

ga), vendar velja opozoriti, da Andreæ nikakor ni bil

kakšen poseben verskogorečniški vojni podpihovalec

in je znal o muslimanskih verskih učiteljih zapisati tudi

naslednje: »Turki tudi imajo svoje predigarje, kateri tudi

svoj folk iz svojga Alkorana k enimu poštenimu lebnu opo-

minajo ...«68

Turški »paša«, ki ga je imel v Eni leipi inu pridni predi-

gi v mislih Andreæ, je bil Usraim beg; tega je leta 1566

ujel in dal na ljubljanskem gradu zapreti generalni ka-

pitan Vojne krajine Herbart Turjaški. Identiteta pridi-

garja, ki je za Trubarja v Črnomlju poizvedoval o sveti

knjigi islama, zaradi pomanjkanja neposrednih virov ni

določljiva z verjetnostjo onstran razumnega dvoma,

je pa moč misliti na Janža Schweigerja. Slednji je svojo

kariero začel kot katoliški duhovnik v Kočevju, vendar

je po prestopu v protestantizem do leta 1569 pridigal

v Metiliki, od tedaj do smrti 1585. pa v Ljubljani. V

slovensko slovstvo se je vpisal z verzifikacijo Božyčna

peissen iz evangeliu s. Lukeža na 2. cap. Ioannes Šweige-

rus (Ta rimski caesar Augustus ...), ki je najprej izšla v

Trubarjevem kancionalu Try duhovske peissni (1575),69

nato pod naslovom Božična peisen iz Evangelia s. Lukeža

na 2. cap. Iohannes Schwejgerus tudi v Dalmatinovem

Tem celem catehizmu, enih psalmih iz 1584 in nazadnje

68 M. Trost, n. d., 39.69 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2006, 480–484.

595

se dobro desetletje kasneje (1595), v Felicijana Tru-

barja pesmarici z enakim naslovom.70

Podobno kot pri Martinu Luthru je moč tudi pri Tru-

barju kot eno osnovnih črt idearija in imaginarija zastran

Turkov najti misel, da so Osmani Božja kazen za ne-

redno življenje krščanske cerkve. Med katekizemskimi

besedili je dal naš reformator artikulaciji te misli največ

prostora v Catechizmu z dveima izlagama (1575), kjer je

zapisal: »Inu naš Gospud Bug tudi od tiga čassa, kar so te

izpačene maše od papežov gori prišle inu take nepotrebne

cerqve se začele zydati, k nim rumati, per nih odpustkov,

sreče na blagi, na životu inu na živini, dobro leitino inu

dobru vreme iskati. Od tiga istiga čassa so začeli ty Turki

nas premagati inu ta gosposčina gledat gori.«71 In tudi: »Ta

trety uržah te hude gosposčine, vsaki vei, de Bug tiga Turka

inu vsu šlaht gosposčino, duhovsko inu deželsko, zavolo tih

grehou tih ludi inu nerveč zavolo malikovane, za tih falš

božyh službi, izpačenih maš, velike pregrehe, čez nas pusti

taku dosti leit gospodovati, koker od tiga sam Sveti Duh v

tim Svetim pismu čestu govori. Te cele buqve v ti Bibly Jozua

inu od Rihtarieu skuzi povsod pravio, de koker čestu so ty

Iudi, Izraelitary začelli od sami sebe Mozesovi postavi zuper

božye službe vsak v suim kotu nareiati, altarie, kapele zidati

inu offrovati, natu ie zdaici Bug dopustil tim sosednim ne-

vernim aidom, de so čez nee gospodovali. Kadar so se pag h

Bugi spet obernili, pokuro diali, za milost prossili, taku ie nim

spet dobro gosposčino dal. Inu kar so te malikovske pape-

žove maše se začele, od tiga čassa ty Turki tu kersčanstvu

premagaio inu doli tareio.«72

Pomemben podton Trubarjevega mišljenja o turškem

vprašanju je reminiscenca na miselno podobo, da so bili

udje »stare, prave vere krščanske« zaradi svoje veroizpo-

vedi v očeh katoliških verskih konkurentov ugledovani

70 Jonatan Vinkler, Opombe, v: Zbrana dela Primoža IV, 480. 71 Zbrana dela Primoža Trubarja II, 184.72 N. d., 275, 276; prim. tudi n. d., 251, 252, 377, 378.

596

kot poglavitni grešni kozel za turško silo: »Inu kar so

ty luterski ž nih novo krivo vero gori vstali, nei dobriga na

sveitu, so veliki kreigi, voiske, poboy. Turki nas preganaio,

povsod so velike lakote, pomori, tressuvi, dragota inu po-

mankane na vsih ričeh, kar človik potrubuie. Na le-teim

vsem, pravio ty naši inu te božye bessede sovražniki, so ty

luterski dolžni inu krivi.«73

Razbrati pa je tudi nekoliko (avto)mazohističen od-

nos do lastnih rojakov, saj Trubar le-te šteje za posebej

grešne Adamove in Evine otroke, ki da so si s svojimi

izrazito velikimi grehi turško kopito kot Božjo kazen

celo – zaslužili. Da bi bili te nadloge odrešeni, jim osta-

jajo na voljo kesanje, pokora, življenje v »pravi, stari

veri krščanski«, zlasti pa ponižna prošnja k Vsevišnjemu:

»Smili se, smili se tudi čez nas, boge Slovence, my smo ia

več koker drugi ludye zubper te grešili. Zatu my tudi pravič-

nu več terpimo od Goga inu Magoga, od Turkou …«74 Tak

Trubarjev pogled, ki ni scela neobičajen niti za češko

in ne za nemško slovstvo med 15. in 17. stoletjem,75

je vsaj deloma pripisati splošnim evropskim mentalnim

podobam srednjega veka, ki so temeljile na predstavi o

nemočnem človeku napram vsemogočnemu bogu – maš-

čevalcu in so kot miselne formacije »dolgega trajanja«

zlasti v Srednji in Severni Evropi svojo moč ohranile še

dolgo v 16. stoletje. Po drugi strani pa ga morda kaže

73 N. d., 75, 76.74 N. d., 231.75 Znameniti češki pedagog, didaktik, fi lozof, pesnik, pisatelj in izdajatelj, po-

slednji škof čeških bratov Jan Amos Komenský (1592–1670) je podobno kot Trubar živel v za svoj narod zgodovinsko prelomnih časih. Z bitko pri Beli gori pri Pragi (8. november 1620) in z zmago vojščakov katoliške lige nad upornimi češkimi plemiči se je namreč začel sesuvati svet gotovosti, ki so ga bili češki deželani vajeni od konca husitskih vojn v drugi tretjini 15. stoletja, zato se je Komenskemu svet pobelogorske negotovosti prikazal kot neizme-ren človeški blodnjak, v svoje najpomembnejše prozno delo v češkem jeziku, ki ga je pomenljivo naslovil Labyrint světa a ráj srdce (zasnovano 1623, izdano 1631), pa je kot sklep zapisal analogno misel kot zgoraj Trubar – le pri Bogu je milost in zato gotovost ter uteha: »Le duh tvoj dobri naj me vodi med past-mi sveta kot po ravni poti in tvoja milost naj me spremlja na mojih poteh in me pri-pelje skozi te, ah kako strašne temine sveta k večni svetlobi. Amen in amen.« Jan Amos Komenský, Labyrint světa a ráj srdce, ur. Antonín Škarka, Praha 1970, 198. Glej Jonatan Vinkler, Posnemovalci, zavezniki in tekmeci, Češko-slovenski in slovensko-češki kulturni stiki v 19. stoletju, Koper 2006, 28–58.

597

razumeti tudi kot odsev individualne, toda transferirane

psihološke izkušnje pripadnika majhnega občestva: tako

drobni in zato nemočni, povrh pa še grešni entiteti, kot

s(m)o Slovenci, more proti turški (pre-/nad)moči pomo-

či le Pantokrator.

V katekizmih očeta slovenske tiskane besede je po-

doba Turkov kot zavojevalcev in zato objektivnega zla,

nesreče za Kranjce, polagoma prerasla v imago, v kate-

rem Turki figurirajo kot hlapci peklenskega gospodarja,

vendar ne tudi kot zanikovalci čisto vsega dobrega ali

celo brezverci. Trubar namreč povsem jasno artikulira,

da islam76 pač ni prava vera, ker ni krščanska. Tako pri-

dejo Turki po smrti menda v »tople kraje« podzemlja,77

vendar Mohamedov nauk zato zagotovo ni ne-vera, kajti

dejstvo, da Turki, muslimani so verniki in imajo tako

nekaj vendarle opraviti z božjim, izpričujejo čudeži, ki

da se godijo med ljudstvom pod zastavo s polmesecem.

Slehernik 16. stoletja je bil kajpak natanko poučen, da

sta nevernost/brezvernost in božanska intervencija v

obliki mirakla združljiva kot olje in voda, Trubar pa za-

piše: »Glih taku še zdai, per sadašnih čassih inu poprei per

aydih, iudih, Turkih inu kersčenikih, /je/ le-ta Zludi mnogote-

ra čudessa inu caihne delal inu izkazal. Ty Turki, kadar kei

eniga voli oli kako drugo dobro živino zgube, taku no oblubio

k ani nih cerqvi pelati inu offrovati. Taku no zdaici naido.«78

Turški bog je torej sam Satan, vendar se je Trubar za-

vedal, da določene stične točke med temeljnima svetima

knjigama kristjanov in muslimanov – med Biblijo, ki jo za

svoj temelj vsaj deklarativno šteje krščanstvo, in Kuranom

– vendarle so, in tako tudi »/o/ben /.../, Jud, Turk Divice

Marie, prerokou, jogrou, svetnikou ne zašpotuie«.79

76 Trubar se je s posameznimi elementi doktrine in verske prakse islama ob pri-merjalno-kontrastivnem prikazu judovske vere in posameznih »nepravover-nih« protestantskih smeri (npr. schwenckfeldijanci) polemično spoprijemal v Articulih (1562) in v prvem delu (credenda) Cerkovne ordninge (1564).

77 N. d., 67.78 N. d., 207.79 N. d., 173.

598

Podobno kot v katekizemskih besedilih razmišlja Trubar

tudi v simboličnih knjigah – Turki so Zlodejevi pomagači

in zaslužena Božja kazen za kristjane –, le da je tod za-

radi narave pisanja, ki je zahtevala kar moči veliko teolo-

ško določ(e)nost in dokončnost, jasnejši tudi pri defini-

ranju podobe Turkov z ozirom na stanje v krščanstvu.

Tako je v Articulih (1562) mogoče prebrati, da se

osmanske vojske s krščanskimi vojščaki trajno uspešno

ne lasajo zaradi nekega splošnega, nedoločnega stanja

grešnosti v krščanskem svetu, temveč zaradi čisto jasne-

ga in dobro (raz)poznanega vzroka: Boga da so ujezile

predvsem maše rimske cerkve, zaradi katerih je do-

pustil, da turško kopito tepta krščanske dežele: »Zakai

naš Gospud Bug se ne more gurie inu visše zašpotovati,

zasromovati inu reserditi inu ty ludi gurie inu huše biti

zepelani inu obnorieni na nih dušah inu nih izvelyčanu koker

skuzi take babske, norske, malykovske, od ludi gori postav-

lene Božye službe. Inu Bug nei obeniga greha na tih ludeh

taku gostu inu grozzovitu štraifal koker taku malykovane.

Inu kar so te izpačene maše gori prišle, od tiga časa okuli

ossem oli devet stu leit, so ty Turki začeli čez tu kersčanstvu

premagati inu doli treti. Tu vse ie Bug dopustil za volo naših

grehov inu kir ne služimo, ne mašuiemo prov, po nega

bessedi, postavi inu zapuvidi.«80

In tudi: »Inu risnica ie, od tiga časa, kar se ie ta maša

izpačila inu taku krivu, nevrednu se obhaie, so ty Turki

začeli tu kersčanstvu doli treti inu vse žlaht štraifinge,

huda gosposčina, čudne bolezni, dragine, kregi premaga-

ti. Obtu inu na tu so ty naši pridigarii začeli zubper taku

izpačenu, krivu inu pregrešnu mašovane govoriti, pridigati

inu pyssati, te ludi vižati inu opominati, de se pred takim

krivim, grešnim, izpačenim mašovanem imaio verovati

koker pred teim malykovanem, s katerim se Bug groz-

zovitu serdi.«81

80 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 33.81 N. d., 132, 287.

599

Zato se je treba pokesati, odločno popraviti način

božje službe in se poslej trdno držati »stare, prave vere

krščanske«, toda proti Turkom je na voljo še eno sred-

stvo, v katerega moč je Trubar nepokvarljivo verjel. V

tem se je pomembno razlikoval tako od Luthrovega

eshatološkega dojemanja turške nevarnosti in paničnega

defetizma kakor tudi od Erazmove misli, da bi bilo proti

silam islamskega polmeseca najbolje udariti z obrambno

vojno. Trubar je bil namreč trdno prepričan, da je naj-

bolj učinkovit bojni oven za rušenje turške moči kar (v

vernakularni jezik prevedena ter na daleč in široko dis-

tribuirana) beseda Vsemogočnega sama, pa je tako naj-

prej že o jeziku, torej o uporabnosti bibličnih prevodov

v posvetilu avstrijskemu nadvojvodi Maksimilijanu82 v Ta

drugi deil tiga Noviga testamenta (1560) zapisal, da hrva-

ški jezik, v katerega je začel pod Trubarjevo ingerenco

prevajati Štefan Konzul, »uporabljajo vsi Hrvati, Dalmatin-

ci, Bosanci, Srbi in Turki tja do Carigrada«.83

Nato pa je dodal ključni argument, ki je moral tudi

posamezne dvomljivce med krščanskimi vladarji Sred-

nje Evrope, ki drugače morda ne bi bili prav radodarni

podporniki Trubarjeve književne akcije ne samo v slo-

venskem, temveč tudi v hrvaškem jeziku (v cirilici in

glagolici), prepričati, da prispevajo za tisk knjig v južno-

slovanskih jezikih. Zapisal je: »Prav nič ne dvomim, da bo

Kristus, naš Gospod, s svojim duhom in besedo spet razširil

in utrdil s tem našim delom svoje kraljestvo proti Orientu

ter oslabil in zmanjšal Mahometovo in Antikristovo carstvo

... Saj vidimo in spoznamo v teh naših časih, kakšno moč in

učinek imata pisana in govorjena božja beseda, ki po vsej

Evropi čedalje bolj razkrivata prikritega Antikrista in uničuje-

ta njegovo kraljestvo. In sam sem slišal od nekaterih Turkov,

da imajo prerokbo (brez dvoma od kristjanov), da bosta njih

82 Habsburški princ je postal leta 1562 češki, 1563. ogrski kralj in leto zatem (1564) cesar.

83 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 103.

600

vera in država kmalu propadli in izginili, krščanska pa bo

ostala.«84

Enako misel je najti tudi v pismu, ki ga je Trubar nad-

vojvodi Maksimiljanu 15. julija 1560 odposlal iz Stuttgar-

ta: »Zato vaše kraljevo veličanstvo spet v imenu in zaradi

slovenske in hrvaške cerkve najponižneje silno prosim, da bi

se zavoljo Kristusa in njegove časti hotelo pogajati z gospodi

in deželani na Avstrijskem, Štajerskem in Koroškem (doslej

sem samo pri Kranjcih nabral, s čimer sem plačal slovenski

tisk) in z ogrskimi in hrvaškimi grofi in gospodi ter jih pri-

praviti, da bi nam pomagali zalagati slovenski in hrvaški tisk

... In to so dolžni toliko bolj kot drugi narodi, ker uporabljajo

ta dva jezika njih podložniki in tudi Turki, njihovi sosedje, ter

bodo s tem več miru od Turka dosegli ko s svojimi sulicami

in puškami ...«85

Trubar svojemu visokorodnemu naslovniku seveda

ni napisal za koliko sabelj, mož, konj in topov zaleže en

biblični prevod v hrvaščino, bil pa je zagotovo prepričan,

da more dovolj razširjeno in celovito izobraževanje

v »pravi krščanski veri« tudi na jugu Balkana sčasoma

prinesti obrat politične situacije, kajti verska »peta ko-

lona« naj bi imela moč učinkovito od znotraj navrtati

Osmansko cesarstvo. In slednje je bila tudi za kronane

glave, ki so podpirale Trubarjevo slovstveno podjetje,

priložnost, ki je ni kazalo kar zlepa izpustiti.

Enako misel je Trubar razvijal tudi v poglavju, kjer

je v Cerkovni ordningi (1564) utemeljeval pomen usta-

navljanja sistematično organiziranega deželnega šolstva

na Kranjskem: »V slednim meistu, v tergu inu per sledni

fari šulmoistre inu šularie deržati, v meistih inu tergih, de se

latinsku inu nemšku, per tih farah od farmoštrov, podružni-

kov inu mežnariev to slovensku pysmu, brane inu pissane

vuči. S takim se spet ta stara, prava vera gori perpravi inu

84 N. d., 103–104.85 J. Rajhman, n. d., 68, 69. Podobno tudi v pismu nadvojvodi Maksimilijanu

27. julija 1560; glej J. Rajhman, n. d., 75, 77.

601

po vsem sveitu reztegne, prave, bogudopadeče Božye službe

inu molitve, bruma, poštene, lubeza[n] pruti Bogu inu vmei

ludmi narede, malikovane doli zatare. Inu s teim hočmo tudi

te naše dežele pred Turki, pred našimi sovražniki ubraniti

inu pred dragino, hudim vremeno[m], pred moryo obarovati

inu ohraniti inu na koncu tiga našiga lebna dobiti tu nebe-

sku veselie skuzi Jezusa Cristusa.«86

Šolanje da prinaša razumevanje, le-to (spodbuja) pra-

vo vero, slednja pa je najboljša maža proti Božjemu srdu

in tako najučinkovitejši talisman za pomoč Vsemogoč-

nega proti Turkom. Tudi v sami Trubarjevi dušni fizio-

gnomiji je bilo nekaj ognjenega, apostolskega, prepri-

čujočega, kar ga je gnalo k tolikšnemu zaupanju v moč

evangelija (tudi v političnih rečeh), ali, kot je v svojem

znamenitem eseju Kulturni pomen slovenske reformacije

zapisal Ivan Prijatelj: »Oni Trubar /.../ je živo veroval, da bo

njegov evangelij pokoril Carigrad in Turke ...«87

Turški sili se kot eni motivik niso mogli izogniti niti

kancionali prvega superintendenta protestantske »cerk-

ve slovenskega jezika«. Zgled za tako verzno oblikovanje

je za Trubarja in ostale slovenske protestantske pisce

zagotovo pomenila Luthrova verzifikacija Ein Kinderlied,

zu singen wider die zwei Erzfeinde Christi und seiner heili-

gen Kirche, den Papst und Türken:

Erhalt uns, Herr, bei deinem Wort

und steur des Papsts und Türken Mord,

die Jesum Christum, deinen Sohn,

wollten stürzen von deinem Thron.

Beweis dein Macht, Herr Jesu Christ,

der du Herr aller Herren bist,

beschirm dein arme Christenheit,

daß sie dich lob in Ewigkeit.

86 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 383.87 Ivan Prijatelj, Izbrani eseji in razprave I, ur. Anton Slodnjak, Ljubljana 1952, 39.

602

Gott, Heilger Geist, du Tröster wert,

gib deim Volk einrlei Sinn auf Erd;

steh bei uns in der letzten Not,

gleit uns ins Leben aus dem Tod.88

Pesem začetnika protestantske reforme cerkvene glasbe

in njenega prvega praktičnega uresničevalca, ki se je pela

na melodijo iz predreformacijskega obdobja,89 je nastala

v letih 1541/1542 in bila 1542. najprej izdana kot samo-

stojni tisk, nato pa leta 1543 v Gesangbuch Wittenberg

Josepha Kluga. Ta tisk tudi slovenskim protestantom

zagotovo ni mogel biti neznan, kajti kancionale, ki jih

je izdajal wittenberški tiskar Joseph Klug (Kluge), so

slovenski verzifikatorji, vsaj Lukež Klinc, poznali – iz-

pričano tisk iz leta 153590 – in jih pri svojih pesemskih

priredbah tudi uporabljali. Tako je bila leta 1563 v Enih

duhovnih peisnih natisnjena desetkitična (najverjetneje

Klombnerjeva) parafraza91 omenjene Luthrove verzifika-

cije, ki se začenja z naslednjimi verzi:

Obderži nas, o Gospud Bug

V tvoi besedi prez nadlug.

Brani vsemu malikovaniu

Turškimu ter papeškimu.

Z zgornjo parafrazo Luthrove pesmi pa njena recepcija

med slovenskimi protestantskimi verzifikatorji še ni bila

zaključena, kajti Primož Trubar je 1574. v svojem Tem

celem catehizmu, enih psalmih92 izdal štirikitično prevod-

no adaptacijo Luthrove predloge, ki je bila izvirnemu

besedilu dosti bližje kot ne najbolj spretno izpeljana ver-

zifikacija v Enih duhovnih peisnih. Za notirano pesem, ki

88 M. Luther, Geistliche Lieder, ur. Kurt Aland, Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63, 68.

89 J. Vinkler, Opombe. v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 211.90 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 94, 97, 107.91 N. d., 211–213.92 N. d., 389–391.

603

je v imaginariju nemške reformacije že v 16. stoletju za-

sedla enako mesto kot drugi Luthrov pesemski emblem

protestantske cerkve – enoglasni koral Ein' feste Burg

ist unser Gott –, je Trubar izvirnim trem kiticam dodal

še četrto, ki jo je našel v kancionalu Johanna Waltherja

(1566).93 Pesem je bila poleg Trubarjevega Tega celega

catehizma, enih psalmov (1574) pod naslovom Canticula

Lutheri: Erhalt uns, Herr. Versa per Truberum. Molytov

zubper Turke, papeža, smert inu Zludia izdana še v Tem

celem catehizmu, enih psalmih (1584) ter v Felicijana

Trubarja pesmarici z enakim naslovom, v verzifikaciji pa

se podobno kot v drugih, že obravnavanih Trubarjevih

spisih aktualizirata priprošnja k Bogu in podoba Turkov

kot zasmehovalcev »prave, stare vere krščanske« ter sku-

paj s papežniki pravcatih pribočnikov Hudega:

Ne dai oča naš, lubi Bug,

de bi od nas se vzel tui vuk.

Zaterri Turka, papeža,

kir zašpotuio Jezusa.94

Prvi odgovor na potrebo slovenske protestantske

cerkve po pesmarici v lastnem jeziku je skušal Trubar

dati že v drugem delu Catechizma (1550), kjer je naj-

ti tudi Izlago tiga Očanaša z verzom Ne dai Turkom,/

Nevernikom,/Vsem zludiem,/Hudim ludem,/De bi nih vola

šla naprei.95 Melodija je nastala ob koncu 15. stoletja,

in sicer na pesemsko besedilo Maria zart von edler Art.

Kot pesem O Jesu zart in neuer Art je bila 1531. izdana v

nemškem kancionalu češkega brata Michaela Weisseja

Ein new Gesangbuchlen, od tam pa je našla pot v mlajše

nemške protestantske pesmarice in tako tudi k Tru-

barju. Kot besedilna predloga je Trubarju morda služila

93 Josip Čerin, Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric, njih viri in poraba v poreformacijskih časih, v: Trubarjev zbornik, ur. Fran Ilešič, Ljubljana 1908, 194.

94 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 390.95 Zbrana dela Primoža Trubarja 1, ur. Fanika Krajnc – Vrečko, Ljubljana 2002, 199.

604

Martina Luthra Das Vater unser kurtz ausgelegt und inn

gesangweis gebracht (1539). Pesem je bila po omenjeni

izdaji v Catechizmu (1550) natisnjena še v Enih duhovnih

peisnih (1563), zelo verjetno v Enih psalmih, tem celem

catechizmu (1567), nato v Tem celem catechizmu, enih

psalmih (1574), v obeh Dalmatinovih pesmaricah, ki

nosita enak naslov (1579, 1584), in nato še v Felicijana

Trubarja kancionalu z enakim naslovom (1595).96

Gre za katekizemsko pesem, ki se je kot integralni del

besedilnega kánona prenašala skozi vse slovenske prote-

stantske kancionale 16. stoletja, prva tematizacija pe-

semske priprošnje proti Turkom pa se je tako praktično

nespremenjena ohranila do konca »cerkve slovenskega

jezika« na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Na isti

način so se prenašali tudi litanijski verzi s tematizacijo

turške sile (Pred sylno turško voisko/obarri nas, lubi Gospud

Bug! ter /Dai/ našimu cesaru inu kralu te Turke inu nih

souvražnike premagati.)97 Ob tem velja poudariti, da so

slovenski protestanti litaniji zaradi njene priprošenjske

funkcije pridevali enako težo kot Luther, ki jo je štel za

izrazito pomemben del službe božje – imenoval jo je

celo »litania, quae nobis videtur valde utilis et salutaris« –,

zato jo je leta 1528 ponovno oblikoval in marca nasle-

dnjega leta izdal v nemščini, kar ja nato v protestantski

cerkvi obveljalo.98 Litanija je bila prvič natisnjena v Tru-

barjevem Catechizmu (1550), kjer je tudi notirana, nato

v Enih duhovnih peisnih (1563), pa (zelo verjetno) še v

Enih psalmih, tem celem catechizmu (1567), v Tem celem

catechizmu, enih psalmih 1574, v obeh Dalmatinovih pes-

maricah z enakim naslovom (1579, 1584) in nato še v

Felicijana Trubarja kancionalu z enakim naslovom iz leta

1595, vendar velja, da je tematizacija turške nevarnosti

v litanijskih verzih Trubarjevo delo. Verzu /V/or Pestilenz

96 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 30.97 Zbrana dela Primoža Trubarja I, 218, 222.98 J. Čerin, n. d., 170; Evangelisches Kirchengesangbuch. Ausgabe fü r die evange-

lisch-luterischen Kirchen Niedersachsens, Hannover 1958, št. 138, 191–195.

605

und teurer Zeit,/behüt uns, lieber Herre Gott namreč v

Das deutsche Litanei sledi verz vor Krieg und Blut in nato

verz vor Aufruhr und Zwietracht,99 pri Trubarju pa imajo

ti litanijski verzi nekoliko drugačno pomensko sestavo,

zlasti srednji verz:

Pred žlezo inu dragino,

Pred to sylnu turško voisko,

Pred hudo nepokorščino.100

Trubarjeva edina pesmarica, ki je v celoti motivirana s

turško silo in nevarnostjo, nosi pomenljiv naslov Ena

duhovska peissen zubper Turke inu vse sovražnike te cerqve

Božye. Kot razkriva lesorez z motivom jagnjeta Božjega

(Agnus Dei), so tisk oskrbeli v delavnici tü binškega mojs t ra

Ulricha Morharta st., ki jo je po njegovi smrti 1554 vodila

njegova tretja (ali četrta) soproga Magdalena; pri tem

opravilu sta ji pomagala sinova iz njenega prvega zakona,

Georg in Oswald Gruppenbach.101 Knjižica, ki velja za

priložnostni tisk102 in pripravo na Trubarjev prvi celovit

kancional – Eni psalmi, ta celi catechismus, je bila dotiskana

do srede maja 1567, ko je Trubar zadnjič v življenju od-

potoval v rodne kraje, da bi za učenega tü binškega teolo-

ga Jacoba Andreæa pri turških ujetnikih zb(i)ral podatke

o Koranu.

Podobe Turkov kot »požiralcev« pravih kristjanov in

tako zatiralcev prave cerkve so resda leitmotiv Ene duhov-

ske peissni zubper Turke, vendar v njenem jedru ne stoji

protiturška filipika, temveč notirana Trubarjeva prepe-

snitev nemške priprošnje (torej elegično zasnovane)

pesmi Gott der Vater wohn uns bei z litanijsko kitico:103

99 M. Luther, Geistliche Lieder, ur. Kurt Aland, Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63, 83.

100 Zbrana dela Primoža Trubarja I, 218.101 J. Rajhman, n. d., 329.102 Branko Berčič, Spremna beseda, v: Primož Trubar, Ena duhovska peissen zub-

per Turke, Ljubljana 1966.103 Tri kitice se med seboj razlikujejo samo po prvem verzu: druga kitica se namreč

začenja z verzom Jesus Christus wohn uns bei, tretja pa z Heilig Geist wohn uns bei.

606

Gott der Vatter wohn uns bei

und laß uns nicht verderben,

mach uns aller Sü nden frei

und helf uns selig sterben.

Vor dem Teufel uns bewahr,

halt uns bei festem Glauben

und auf dich laß uns bauen,

aus Herzensgrund vertrauen,

dir uns lassen ganz und gar,

mit allen rechten Christen

entfliehen Teufels Listen,

mit Waffen Gotts uns fristen.

Amen. Amen, das sei wahr,

so singen wir Halleluja.104

Trubarjeva glasbena in besedilna predloga temelji na

nemški litaniji iz 15. stoletja, ki jo je leta 1524 predelal

Martin Luther, prvič pa je izšla v Geystlich Gesank-Buch-

leyn Johanna Waltherja (Wittenberg 1524), in sicer pod

naslovom Gott der Vatter wohn uns bei, christlich gebes-

sert. D. M. Luther, pri čemer dostavek »christlich gebes-

sert« poudarja splošno prakso protestantskih verzifika-

torjev in skladateljev, da so na napeve iz latinske liturgije

ali ljudskega glasbenega izročila predreformacijskega

časa ustvarjali nova dela protestantskega pesemsko-

-glasbenega repertoarja – contrafacta.105 Za natisom v Eni

duhovski peissni zubper Turke je Trubar omenjeno pesem

izdal še v Tem celem catechizmu, enih psalmih 1574 (Gott

der Vatter wohn uns bey etc. Per Truberum. V le-tej pejsni

se prosi tu cilu Bogastvu v ti S. Trojici, de kerščenikom v njih

nadlugah pomaga), nato pa je izšla še v Dalmatinovem

Tem celem catehizmu, enih psalmih 1584 in v Felicijana

Trubarja pesmarici z enakim naslovom iz 1595, obakrat

kot Ena pejsen: Got der Vatter wohn uns bey etc. Per Tru-

104 Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 109, 156−157.105 J. Čerin, n. d., 194.

607

berum. V le-tej pejsni se prosi tu cilu Bogastvu v ti S. Trojici,

de kerščenikom v njih nadlugah pomaga.106

Pesemska priprošnja in molitev kranjske protestant-

ske cerkve proti vsezmagujoči turški sili sta bili ob izidu

Ene duhovske peissni zubper Turke še kako na mestu, kajti

osmanski vojščaki Notranji Avstriji do bitke pri Sisku,

ko so združene nemške, kranjske in hrvaške čete 22.

junija 1593 porazile številčno močnejšo vojsko Gazi

Hasana paše Predojevića, niso nič kaj prizanašali.

Slabo desetletje po izidu Trubarjeve protiturške pes-

marice je bridka usoda doletela slavljenega kranjskega

deželnega glavarja in generalnega poveljnika Vojne krajine

Herbarta Turjaškega. Ta se je bil v bitki pri Budačkem 22.

septembra 1575 prisiljen, zgolj s svojo predhodnico ob

sebi, spoprijeti kar z glavnino sil bosenskega sandžakbega

Ferhat paše Sokolovića, srečanje obeh vojska pa se je za

odločnega Turjačana končalo usodno. Njegova glava se

je še istega leta znašla med »razstavnimi eksponati«, ki

so jih v slavnostnem sprevodu zmagovitega sultanovega

poveljnika razkazovali po carigrajskih ulicah:

»Dne 9. decembra je bil tu /v Carigradu/ žalosten in

sramoten sprevod. Najprej so jezdili nekateri ponosni Turki z

meje v svojih kapah z dolgimi konci. Za njimi sta nesla dva

Turka dve zastavi, nato dva druga na dolgih drogovih glavi

Herbarta Turjaškega in Friderika Višnjegorskega. Glava

deželnega glavarja je bila širokega, prijaznega obraza

z rdečkasto in sivkasto brado in posivelimi lasmi. Zdelo se

nam je, kakor da bi imela rano pod licem. Glava Friderika

Višnjegorskega je bila brez brade in podolgastega obraza.

Tis ti, ki so jima odsekali glavi, so ju tudi nosili. Deli Peruana,

ki je obglavil Turjaškega, je postal zaim /nižji poveljnik/ in

se mu je plača izboljšala z 250 tolarji. Zagotovo bo postal

alori ali sansabeg. Deli Regiex, ki je nosil glavo Višnjegorske-

ga, je tudi postal zaim in letno prejme 2000 asperov.«107

106 J. Vinkler, Opombe, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 225.107 J. Gruden, n. d., 775.

608

Obglavljeno truplo pokojnega deželnega glavarja so

nato izpostavili v cerkvi sv. Elizabete v Ljubljani, nakar

ga je 25. septembra istega leta pokopal superintendent

protestantske cerkve na Kranjskem Krištof Spindler,108

toda šele po dolgotrajnih pogajanjih se je sorodnikom

ubitega posrečilo od Turkov dobiti preparirano Herbar-

tovo glavo in jo povrniti na Turjak. Ne zastonj: Ferhat

paša je zanjo zahteval 20.000 goldinarjev.109 Novce je

res dobil in dal z njimi v Banja Luki 1579. postaviti pros-

tor za muslimansko bogočastje.110 Tako je nastala Fer-

hadija, ki je bila do balkanskih vojn v zadnjem desetletju

prejšnjega stoletja ne le arhitekturno in urbanistično

jedro Banja Luke, temveč tudi eden najpomembnejših

spomenikov otomanske arhitekture 16. stoletja v Bosni

in Hercegovini,111 njen ustanovnik pa je dal v portal dža-

mije, ki je nosila njegovo ime, zapisati naslednje besede:

»To častitljivo molilnico je dal v imenu Alahovem postaviti

dobrotnik Ferhat beg, pomočnik verujočih. Z mečem je

vklesal v marmor svoje ime in z vojnim plenom jo je postavil

ta izbrani mož. /.../ V imenu Alaha je zgrajeno to mesto za

vernike.«

Nič manjša nesreča ni Kranjce doletela leto za tem.

1576. je namreč na Kranjsko pridrlo 3000 vojščakov

Ferhat paše, ki so na kranjski in hrvaški strani plenili,

108 Superintendent Spindler je imel tedaj tudi posmrtno pridigo za Herbar-tom Turjaškim, ki je nato še istega leta izšla v tiskarni Janža Mandelca. Njen naslov je Ain christliche Leichpredig bey der Begrebnus, weyland des Wolgebor-nen Herr, Herrn Hörwarden, freyherrn zu Auersperg in velja pred delom Jaco-ba Andreæa/Matije Trosta o Primožu Trubarju za prvo protestantsko bio-grafi jo pomembneža s področja Kranjske. Theodor Elze, Die Superintendenten der evangelischen Kirche in Krain während der sechzehnten Jahrhunderts, Wien 1863, 43; I. Voje, n. d., 98.

109 J. Gruden, n. d., 774−776. 110 Simbolika odsekanih glav sovražnika tudi katoliškim branilcem Notranje Av-

strije ni bila tuja: deželni knez, avstrijski nadvojvoda Karel je namreč začel 13. julija 1579 na zemlji, ki jo je kupil od grofov Zrinjskih, zidati Karlovec (Carolo-stadium, Karlstadt). Ta je kmalu postal sedež glavnega poveljnika Vojne kra-jine in najpomembnejša utrdba za obrambo Kranjske, toda nepremagljivost naj bi mu zagotavljali prav posebni temelji – postavljen je bil namreč na 900 turških glav. J. Gruden, n. d., 778.

111 Ferhadija je bila uvrščena na Unescov seznam spomenikov svetovne kulturne dediščine, 7. maja 1993 so jo z razstrelivom močno poškodovali srbski nacio-nalisti, kasneje pa so jo dale srbske oblasti v okviru etničnega čiščenja podreti do tal, ostanke pa odpeljati na mestno smetišče.

609

požigali in s seboj odgnali kar 4000 ujetnikov in 7000

glav živine. Nič bolje ni bilo dve leti zatem, ko so se

konjeniki pod praporci s polmesecem pojavili pred Met-

liko. Metličani se niso ustrašili in se kar tako predali,

toda po petih dneh bojev je turški vojni stroj vseeno

naredil konec eni ključnih vojaških postojank za oskr-

bovanje Vojne krajine. V tiskarni Janža Mandelca v Ljub-

ljani so kot odziv na padec Metlike natisnili letak Newe

Zeitung, ki na štirih straneh popisuje, kaj se je zgodilo s

premaganci: mestnega sodnika so turški vojaki ustrelili

z lokom, mestne svetovalce skrajšali za glavo, žene in

hčere meščanov spravili ob čast, nazadnje pa so nesreč-

nice končale v cerkvi, ki so jo ob odhodu zažgali, čete

Ferhat paše pa so uplenile tudi 900 mož in dečkov, ki so

jih odvedli v sužnost.112

Pomensko težišče nemške predloge, ki jo je Trubar

poslovenil v Eni duhovski peissni zubper Turke, ni na tur-

ški nevarnosti, temveč na srednjeveški ars bene moriendi,

na spravljenosti z Bogom – na pomenljivem zadnjem

dejanju človekovega tostranskega bivanja, ko mora

posameznik, če naj sveti Peter zaškrta s ključem v klju-

čavnici nebeških vrat, oditi onstran zmirjen z Vsevišnjim.

Drugo težišče pa je prošnja k Bogu, naj da človeku že

na tem svetu primerno mentalno stališče, sredstva in

obrambo pred Zlodejem in njegovimi ukanami – prav

vsepričujoč nost slednjih je bila za večino ljudi, ki so

živeli pred stoletjem luči in razuma, največja prepreka

za miren prehod v onostranstvo, kajti posamičnikova

vest si je mogla očitati to in ono –, da bi lahko zadnjo

uro pričakal pomirjen in brez strahu pred večnim po-

gubljenjem v peklenskem ognju. Toda Trubar je pomen-

sko žarišče prenesel skorajda povsem v zelo konkretno

tostranskost, kajti glavni poudarek je postavil na prošnji

Bogu, naj »lube Slovence« obvaruje pred težavami, s

katerimi so se le-ti srečevali pri izpovedovanju »prave,

112 J. Gruden, n. d., 777.

610

stare vere kersčanske«. In to je bila rimska cerkev s pape-

žem na čelu in bolj ali manj bojevitimi duhovni pod njim,

ki tudi kranjskim, koroškim in štajerskim protestantom

v zadnjih desetletjih 16. stoletja niso dali več prav do

sape, predvsem pa turška nevarnost.

Oboje je najbrž motiviralo tudi uvrstitev pesmi Da pa-

cem Domine (Dai mir, o Bug, kersčenikom) v prevodu Se-

bastijana Krelja v Trubarjev kancional Ta celi catechismus,

eni psalmi (1574).113 Gre za prevodno razširitev elegično

intonirane Luthrove pesmi Verleih uns Frieden gnädlich, ki

jo je wittenberški reformator zložil kot predelavo latin-

ske antifone Da pacem Domine in diebus nostris, quia non

est alius, qui pugnet pro nobis, nisi tu Deus noster. Da nobis

pacem temporis, pacem pectoris, pacem æternitatis:

Verleih uns Frieden gnädiglich,

Herr Gott, zu unsern Zeiten.

Es ist doch ja kein ander nicht,

der für uns könnte streiten,

denn du, unser Gott, alleine.114

Luthrova verzifikacija je najverjetneje nastala v letih

1528/1529, prvič pa je prišla med bralce v Gesang buch

Erfurt (1531) Andreasa Rauscherja. Poleg elegične

priprošnje za Božjo pomoč in mir cerkve, ki vsaj de-

loma še odraža posamezne elemente srednjeveškega

idearija z njegovim fatalističnim zaupanjem v tak po-

tek dogodkov, kot ga nezmotljivo usmerja Vsevladar-

jeva roka – v popotovanje zgodovine v Božji drža vi in

cerkvi od izgubljenega do zopet pridobljenega para-

diža –, pa pesem razkriva tudi odnos protestantske

cerkve do bitja in nehanja: ni druge resnične pomoči

razen Božje.

113 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 434–436.114 M. Luther, Geistliche Lieder, ur. Kurt Aland, Berlin 2002, Digitale Bibliothek

Band 63, 69.

611

Prva, tretja in četrta kitica slovenskega teksta so prevod

treh Luthrovih kitic, druga kitica pa je Kreljeva predelava

druge kitice nemške predloge, ki se kot štirikitična pesem

nahaja najprej v pesmarici Heinricha Steynerja (Augsburg

1532), je pa Krelj vanjo vključil prošnjo zoper Turke, ki

je v nemških predlogah ni najti. Pesem je v omenjenem

Trubarjevem kancionalu (1574) notirana, melodija pa

se prvič pojavlja v Kirchengesenge mit vil schönen Psalmen

und Melodey Andreasa Rauscherja (Nü rnberg 1531) in je

predelava latinskega korala Veni, redemptor gentium.115 Da

pacem Domine je po prvi izdaji leta 1574 izšla še v Dal-

matinovem Tem celem catehizmu, enih psalmih (1584) in v

Felicijana Trubarja pesmarici z enakim naslovom (1595).

O istem motivu za objavo, kot ga kaže upoštevati v

zvezi s Kreljevo Da pacem Domine, bi veljalo razmišljati

tudi ob Eni srčni molytvi zubper Turka (O Gospud Bug, ti

oča naš), ki je delo Jurija Dalmatina.116 Slednji je pred-

logo za svojo verzifikacijo našel v nemški pesmi Herr,

ich ruff dein namen an Johanna Kugelmanna (Augsburg

1540),117 skladba, ki jo prinaša tudi Trubarjeva objava

(1574), pa se nahaja najprej ob pesmi Matthäusa Greit-

terja Hilf Herre Gott dem deinen Knecht (Ps 119) v Dritt

Theil Strassburge Kirchenampt iz leta 1525.

Motivov, ki razkrivajo imaginarij zastran Turkov, je v

tej pesmi več: Turki so sovražniki Božje cerkve; zatirajo

kristjane, hočejo na ta način razdejati cerkev ter »za-

treti Božje ime«; Turki ne pustijo opravljati bogoslužja

krščanske cerkve – pridige in obhajila, zato so kristjani

prisiljeni v sprejetje islama (Obtu tih ludi veliku služit

turškimu maliku bodo permorovani);118 zaradi vsega tega

se sramoti Božje ime (Sai boš ti le zašpotovan, od Turka z

nami sramovan, spumni, kai tu bo škode).119 Ker so kristja-

115 J. Čerin, n. d., 191; Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 139, 196–197. 116 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 443–447.117 J. Čerin, n. d., 211.118 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 446.119 N. m.

612

ni prešibki, da bi se sami (u)branili pred turško nadmoč-

jo, je ni druge, kot da poseže sam nebeški gospodar, ki

naj ohrani v časti svoje ime, in sicer tako, da (krščanska

vojska) pomete s Turki: »Taku nom zdai stui na strani inu

pred Turkom nas brani, de se on ne prevzame.«120

Ta celi catehismus, eni psalmi iz leta 1574 je ob dveh

drobnejših motivskih reminiscencah na Turke, ki ju je

najti v mlajših Trubarjevih pesmaricah,121 tudi zadnje

reformatorjevo celovito izdajateljsko podjetje na polju

protestantske cerkvene pesmi v slovenskem jeziku. Isto

velja tudi za verzifikacije, kjer so motivi vsaj deloma

evocirali Trubarjev individualni ter splošni (srednje)-

evropski idearij in imaginarij zastran turškega vprašanja,

tako prvo kot drugo pa je dobilo poseben izraz tudi v

prvem bibličnem prevodu, ki ga je naš reformator izdal

po dokončnem izgonu iz dežel med Alpami in Jadranom

– v Tem celem psalterju Davidovem (1566).

IV Ta celi psalter Davidov je Trubarjev edini prevajalski

podvig, kjer se je začetnik slovenske tiskane besede lotil

katere knjig Starega testamenta. Prvi prevod slovenskih

psalmov je prišel na svetlo maja ali na začetku junija

1566, kajti Trubar je Teutsche Vorred über dissen Psalter

končal z besedami: »Geben auß meinem anderen Patmos

im Monat Januario nach Christi Geburt im 1566. Jar,« in

s tem jasno zapisal terminus post quem, s pojasnilom v

slovenskem predgovoru, da se je knjiga tiskala štiri me-

sece, pa terminus ante quem.

Tisk je bil izdelan v delavnici Ulricha Morharta st. v

Tübingenu, ki jo je od mojstrove smrti 1554 vodila nje-

gova tretja (ali četrta) soproga Magdalena skupaj s sino-

voma iz njenega prvega zakona, Georgom in Oswaldom

120 N. d., 447.121 Te cerqve Božye zubper nee sovražnike tožba inu molitov (O Bug, zakai ti dopustiš)

v Treh duhovskih peissnih (1575) in druga »izlaga« Tega prvega psalma ž nega tri-emi izlagami (1579). Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 457−459, 493, 494.

613

Gruppenbachom; iz iste tiskarne izvira večina slovenskih

tiskov 16. stoletja, vključno s prvo slovensko knjigo,

Catechizmom (1550).

Ta celi psalter Davidov ni nastal kot konsistentno pre-

vodno delo, ki bi ga Trubar opravil kolikor mogoče v

enem kosu, kajti v prvem slovensko pisanem predgovoru

v psalme (Vsem bogaboiečim vernim Craincom inu Slove-

nom ...) je brati naslednje: »Iest sem le-te buqve ainaist leit

po času inu rezmišlaie tomačil inu zdai štyri mes ce poredu

drukal.« Trubar je v robni opombi še dostavil: »Slovenski

psalter ie /s/ flissom dolgu tolmačen.«122 Misliti je torej, da

je naš reformator s svojim prevajalskim delom pričel že

leta 1555, ko je izšel njegov prvi integralni prevod katere

koli svetopisemske knjige v slovenski jezik – Ta evangeli

svetiga Matevža, prvo dokumentirano omembo prevajal-

skega in komentatorskega dela na slovenskem psalterju

pa je najti v pismu Heinrichu Bullingerju (1504–1575),

ki ga je Trubar kot dušni pastir pri cerkvi sv. Manga v

Keptenu na začetku 1559. pisal švicarskemu reformator-

ju: »Pozdravite v mojem imenu vaše gospode sobrate, zlasti

gospoda Waltherja; njegovo in Musculovo delo o psalterju

mi prav dobro rabita za moj slovenski psalter. Prevedel sem

že 33 psalmov, postavil sem tudi vsebinske preglede spre-

daj in pripombe na rob, razlage pa na konec kakor gospod

Walther.«123 Superintendent protestantske cerkvene

občine na Kranjskem je prevod povečini dodelal že sredi

leta 1563, kajti o tem je 18. septembra in nato še 5.

oktobra istega leta poročal Ivanu Ungnadu.124 Toda kma-

lu je, če je le računal, da bo knjigo natisnil uraški Bibel-

Anstalt, doživel neprijetno presenečenje: izvedel je, da

po Klombnerjevem naročilu psalter prevaja tudi Adam

Bohorič. Zato se je pritožil Ungnadu, ta pa se je izmota-

122 Zbrana dela Primoža Trubarja V, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2009, 15–16. 123 Primož Trubar Heinrichu Bullingerju (Kempten, 1. februar 1559); J. Rajhman,

n. d., 36, 37.124 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 5. oktober 1563): »Psalter z ute-

meljitvijo in dodatki bo kmalu končan.« J. Rajhman, n. d., 157, 159; 162, 164.

614

val, da Bohoričev prevajalski angažma ni njegovo maslo

in da ni za Trubarjevo prevajalsko podjetje nič vedel.125

Toda Trubar se ni dal odvrniti in je Ungnada prosil, naj

da psalter natisniti v Urachu, ker si prevajalec za cekine

ne upa kaj dosti nad legovati kranjskih deželnih stanov, ti

da imajo že tako ali tako dovolj drugih izdatkov. Toda pri

Ungnadu je bil najbrž še dobro živ spomin na Trubarjev

»viel falsch« o glagolskih in cirilskih uraških tiskih, s čimer

je Trubar še dodatno razmajal že itak krhke odnose

med zaščitnikom uraške tiskarne, Štefanom Konzulom

in seboj,126 pa tudi homatije s Klombnerjevimi Enimi

duhovnimi peisnimi (1563) še niso bile niti daleč niti poza-

bljene.127 Ungnad je Trubarjevo prošnjo nazadnje odbil in

pristavil, da naj si da prevajalec svoj psalter tiskati, kakor

ve in zna, kajti dobro da ve, da Anton Dalmata in Štefan

Konzul nočeta imeti opravka s slovenskimi knjigami.128

Trubar se je zato 15. novembra 1564 obrnil na würt-

temberškega vojvodo Krištofa in ga prosil za dovoljenje,

da bi se Ta celi psalter Davidov smel izdelati v Tübingenu:

Ungnad da ga ne more tiskati v Urachu, ker ima menda

preveč dela z drugimi knjigami.129 Visokorodni gospod ni

nasprotoval natisu slovenskih psalmov v svojem mestu,

bi pa moral Trubar dati tekst v predhodni pregled, pa

tudi tisk bi moral založiti sam. Toda v te dogovore je po-

segel ukaz Trubarjevega notranjeavstrijskega deželnega

kneza, nadvojvode Karla, ki je dal Trubarja zaradi izdaje

Cerkovne ordninge pognati za meje habsburških dednih

dežel med Alpami in Jadranom. Tako tedaj na izdajo

psalterja ni bilo misliti, toda takoj, ko je na Nemškem

ujel korak, je Trubar nadaljeval s pripravami na izid, natis

125 Ivan Ungnad Primožu Trubarju, postscripta (Tübingen, 6. junij 1564); Theo-dor Elze, Primus Trubers Briefe, Tübingen 1897, 413, 414.

126 Glej Trubarjevo pismo, zlasti postscripta Ungnadu z dne 9. januarja 1563; J. Rajhman, n. d., 149, 150–151.

127 Glej Jonatan Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Tru-barja IV, 542–547.

128 Ivan Ungnad Primožu Trubarju (Urach, 20. september 1564); T. Elze, n. d., 424.129 Primož Trubar Krištofu Württemberškemu (Ljubljana, 15. november 1564);

J. Rajhman, n. d., 196.

615

pa najverjetneje plačal iz lastnega žepa, in to le leto po

odhodu v izgnanstvo.130

O jeziku izvirnikov, ki jih je Trubar konzultiral pri

prestavljanju najobsežnejše biblične zbirke pesmi v slo-

venski jezik, je v omenjenem predgovoru v Ta celi psalter

Davidov zapisano: »Aku se sledna besseda s teim nemškim

tolmačenem ne zgliha, zatu se ne zmotite; iest se[m] več iz

latinskih koker nemških tolmačeriev tomačil.«131 Ob primer-

ni zgodovinopisni kritičnosti in zavedanju, da reforma-

torjevih izjav v predgovorih ne kaže vedno razumevati

(povsem) dobesedno,132 je vendarle na dlani, da Trubar

psalterja ni prevajal iz hebrejščine, temveč posredno, kot

je to počel pri novozaveznih bibličnih knjigah.

Slednje ni bilo v 16. stoletju nič neobičajnega, kajti

med prevajalci Svetega pisma v vernakularne jezike po-

znavanje orientalistike in tako tudi hebrejskega jezika

ni bilo prav vsakdanja reč: celo Martin Luther je dal v

svojem Das schöne Confitemini an der Zahl der 118. Psalm

(1530) vedeti, da se je pri prevajanju 118. psalma v nemš-

čino srečeval s občutnimi težavami in da je pogosto

konzultiral tudi grški ter latinski prevod.133 Med prevodi

Svetega pisma v slovanske jezike je bila tedaj izključno iz

izvirnih idiomov prevedena le češka Bible kralická (1579–

–1593).134 Temelj zanjo je bil položen, ko so češki bratje

130 N. m.131 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 16.132 Francka Premk, Korenine slovenskih psalmov, Ljubljana 1992, 31.133 F. Premk, n. d., 651.134 Ime je dobila po naselju Kralice na Moravskem, ki je prvič omenjeno leta

1255, kot mesto pa 1303. V tem mestu je imela Jednota českobratrská eno svojih najboljših tiskarn, ki je s svojimi izdajami veljala za zgled domače in tuje tipografsko-tiskarske umetelnosti. Tiskarna se je najprej nahaja v Ivančicah, nato pa je bila preseljena v Kralice, kjer je ob radodarni podpori gospodov z Žerotína ostala do dokončnega zatrtja čeških bratov na Češkem in Morav-skem. Med vzor(č)ne tiske iz tiskarne v Kralicah sodijo: Mala biblija, samo tekst (1596); Psalter (1579, 1581, 1583); Streycovi Psalmi (1587, 1590); Kapitova Postilla (1586); kancional (1581, 1594), predvsem pa Bible kralická (1579–1593), ki je najslavnejše delo krališke tiskarne in ki še bolj kot drugi krališki tiski iz-stopa s svojo lepo tipografi jo (kar kaže na visoko razvito obrtno spretnost izdelave črk) in z dvobravnim okrasjem. Kralicka biblija je kot tiskarsko delo Zaharije Solína primerljiva s slavnimi umetniškimi deli nizozemskih tiskarjev. Izjemna je bila tudi zunanja izdelava, še posebno pri pergamentnih izvodih, ki so bili bogato okrašeni s srebrom.

616

svojega intelektualno najodličnejšega sobrata in škofa,

humanista Jana Blahoslava (1523–1571) s številnimi

vztrajnimi prošnjami pregovorili, da je iz grščine preve-

del Novi testament. Na to nalogo se je kar najtemeljiteje

pripravil: kritično je preučil starejša in mlajša češka, latin-

ska in grška besedila ter tudi Luthrov Das neue Testament

deutsch (1522). Tako je z »veliko truda v pretežnem delu

svojega življenja« ustvaril spoštovanja vreden prevod Nove

zaveze. To delo je prvič izšlo 1564. s številnimi komen-

tarji, razlagami in konkordancami, drugič, leta 1568 (z

bogatimi filološkimi in kritičnimi komentarji), pa v tiskar-

sko odlični podobi, ki je primerljiva s kasnejšo Kralicko

biblijo.

Imenitni Blahoslavov Novi testament je nato Jednoto

bratrsko navedel, da je po prevajalčevi smrti organizirala

prevajanje Starega testamenta iz izvirnih jezikov. Med

češkimi brati so bili izbrani najboljši od najzmožnejših:

Ondřej Štefan, Jan Eneas, Izaiaš Cibulka, Jan Kapita, Jan

Effreim, Pavel Jessen, Jiří Strejc in dva poznavalca heb-

rejščine, sirijščine in kaldejščine – M. Mikuláš Albrecht

s Kaménka in Lukáš Helič, ki je bil iz židovske družine.

Možje so pri delu upoštevali Grammatiko česko (1571)

J. Blahoslava, podviga pa so se lotili z zanosom in z ve-

denjem o velikem pomenu svojega početja. Preučili so

več tiskanih in rokopisnih čeških ter tujejezičnih biblij,

predvsem pa so upoštevali hebrejski izvirnik, njegovo

kaldejsko razlago, parafrazo v sirijščini in grško Septua-

ginto. Že 1579. je tako izšel prvi del prevoda (z dvojnim

predgovorom – za duhovnike in druge bralce), leto

kasneje drugi del, 1581 tretji, 1587 četrti, 1588 peti in

leta 1593 zadnji – šesti del (od tod tudi poimenovanje

Šestdelna biblija), ki je bil reprint Blahoslavovega Novega

testamenta. Največja skrb je bila posvečena vsebini. Pre-

vod, ki je bil dosleden glede na izvirno besedilo, toda

kljub temu tekoč in berljiv, je bil v svojem času vzor(č)-

no delo. Zato ne preseneča, kar je v Kšaftu o njem zapisal

617

Jan Amos Komenský , namreč, da je »malo narodov, ki bi

v svojem jeziku slišali sv. preroke in apostole govoriti tako

pristno, izvirno in jasno«.

Trubarjevega obvladovanja izvirnih bibličnih jezikov po

do danes ugotovljenem ni mogoče primerjati z znanjem

češkobratskih prevajalcev, kajti našemu reformatorju so

pri prevajanju izobrazbeno zagotovo umanjkala ravna ti-

sta študijska leta, ki jih zaradi turške nevarnosti ni uteg-

nil preživeti v univerzitetnih predavalnicah in se tako ni

mogel usposobiti v obsegu, ki je ponavadi definiral jezi-

kovne kompetence magistra svobodnih umetnosti – tj.

popolno obvladovanje latinščine, grščine, pri posamezni-

kih tudi hebrejščine (zlasti če je dotični nameraval svoj

študij po absolvirani artistični nadaljevati še na teološki

fakulteti). Ni dvoma, da se je Trubar kot prizadeven

delavec svojih omejitev zastran znanja tujih jezikov za-

vedal in jih skušal tudi preseči, toda pripustiti je treba,

da je natanko vedel, kaj piše, ko je dal v nemški predgo-

vor Tega prvega dela Novega testamenta (1557) natisniti

naslednji popis svojega prevajalskega postopa: »Moje

prevajanje pa gre le počasi od rok zaradi moje odgovorne

pridigarske službe, ki mi je prva dolžnost, in ker moram pri

prevajanju vedno imeti pred seboj dva latinska, dva nemška,

en laški novi testament in še eno hrvatsko mašno knjigo, ki

je bila pred kratkim natisnjena z latinskimi črkami; a pre-

den pogledam vsako besedo v vsakem prevodu posebej, še

Erazmove annotationes in druge komentarje, ter preudarim,

kateremu prevodu naj bi sledil, preide mnogo časa.«135

Iz navedenega je razbrati, da Trubar pri slovenjenju

Novega testamenta ni – kot npr. Luther ali češki učenjaki

– prevajal neposredno iz epohalne izdaje Novum testa-

mentum Erazma Rotterdamskega, katere srž je bila rav-

no tekstnokritična edicija grškega teksta Nove zaveze,

temveč je njegov posredni prevod temeljil na a) transla-

tološki kompilaciji obstoječih latinskih, nemških in itali-

135 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 77.

618

janskih prevodov ter na b) biblični hermenevtiki, kjer pa

so zastran pomenske razjasnitve besedja igrali ključno

vlogo Erazmovi komentarji Novega testamenta. Trubar-

jev prevod Nove zaveze je torej prevodna kompilacija iz

latinskih, nemških in italijanskih predlog, kajti prevajalec

je v istem predgovoru na kar treh mestih jasno zapisal,

zakaj se pri slovenjenju ni mogel nasloniti na primarno

grško besedilo: »Ne poznam nobene hebrejske črke, grško

ne znam prav brati; vsakdo pa, ki bi hotel prevajati biblijo,

mora najprej dobro in temeljito razumeti ta dva jezika. Sicer

so – hvala bogu – posebno v sedanjem času nekateri preved li

biblijo iz hebrejščine in grščine v latinski, nemški in laški

jezik dobro in razumljivo, kar potrjujejo vsi učenjaki ...«136

Trubar je na margini še dodal: »Prevajalec te knjige ne

zna hebrejski niti grški,«137 v nadaljevanju istega predgo-

vora pa bralcu pojasnjuje, »iz kakšnih razlogov sem se jaz,

ki ne znam ne hebrejski ne grški, lotil tega prevajanja«.138

Podobno je brati tudi v predgovoru k Temu evangeliju

svetiga Matevža (1555), v katerem je Trubar zapisal: »H

drugimu vom poveimo, de mi v le-tim našim prevračenu smo

veden imeili pred sebo ta pravi studenic tiga Noviga testa-

menta, kir ie gerški pissan, raven tiga smo mi tudi gledali na

tu prevračene tih novih inu starih vučenikov, kateri so ta Nov

testament iz gerskiga iezica v ta latinski, nemški inu v laški

preobernili, nerveč pag na Erazmov Roterodamov Nov testa-

ment; h timu so nom nega annotationes sylnu pomagale.«139

Trubar na tem mestu omenja prevodno kompiliranje

iz latinščine, nemščine in italijanščine v slovenščino,

pri čemer je ključno vlogo igrala biblična hermenevtika

(komentarji Erazma Rotterdamskega) grške Nove zaveze

– ne pa izvirno grško besedilo samo.

Ključno vprašanje, ki se zastavlja tudi v zvezi s Tem ce-

lim psalterjem Davidovim, je torej, kakšni so bili reforma-

136 N. d., 74, 75.137 N. d., 74.138 N. d., 79.139 Primož Trubar, Ta evangeli svetiga Matevža (1555), Ljubljana 1993 (faksimile).

619

torjevi nagibi, da se je bibličnega prevajanja loteval kljub

dejstvu – le-to je brez sramu obelodanil celo v predgo-

vorih svojih prevodov –, da mu je grščina, predvsem pa

hebrejščina predstavljala precejšnjo neznanko.

Mogoč odgovor se deloma skriva že v metafori

evangelijske/biblične knjige v vernakularnem jeziku kot

dušne paše za sestradane Božje ovčice, s katero Trubar

med bralce pospremi Ta evangeli svetiga Matevža (1555):

»Tiga vi zdai od nas koker enu mahinu kossilce oli iužinico

v dobrim vzamite inu špižate vaše duše, dotle s Božyo po-

močio te druge evangelie inu listuve preobernemo. Tedai vi

bote mogli vaše duše napasti do sytosti.«140

Za poučujočo protestantsko cerkev je bil namreč

biblični prevod tako na ravni teologije (sola scriptura)

kot – posledično – tudi v horizontu idearija temeljna

in ključna knjiga, pravzaprav neobhodno potrebna usta-

va, ki popisuje ves tod in onstran, definira razmerje

med ljubim bogom in človekom ter določa slednjega

orientacijo na popotovanju iz včerajšnjosti v večnost.

Zato si je Trubar poleg katekizma in pesmarice povsem

prakticistično prizadeval med svoje slovenske rojake kar

najhitreje poslati tudi biblični prevod, pri tem pa Evan-

gelij po Mateju zaradi svojega položaja v liturgiki najbrž

ni bil izbran naključno. Da je imel Trubar pri prevajanju

bibličnega besedila v mislih predvsem verski pomen

samega besedila, njegovo razumevanje in kar največjo

vgraditev slednjega v vsakdanjo delovanjsko prakso sle-

hernega vernika – vse to je kajpak komaj predstavljivo,

če bi bila ubeseditev za bralce težko ali celo neumljiva –,

ne pa toliko njegovo filološko korektnost ali ubesedit-

veno virtuoznost, je razbrati tudi iz besed, s katerimi

nadaljuje predgovor v Evangelij po Mateju: »Inu mi nesmo

v le-timu našimu obračanu oli tolmačevanu lepih, glatkih,

vissokih, kunstnih, novih oli neznanih bessed iskali, temuč

te gmainske crainske preproste bessede, katere vsaki dobri,

140 N. d.

620

preprosti Slovenic lahku more zastopiti. Zakai ta muč Sve-

tiga evangelia inu naše izveličanie ne stoy v lepih, ofertnih

bessedah, temuč v tim duhei, v ti risnici, v ti pravi veri inu v

enim svetim keršanskim lebnu.«141

Isti pogled – pred Vsemogočnim šteje predvsem

ponižno pobožno življenje, versko prakticiranje, ne pa

učeno teološko disputiranje – je Trubar izrazil tudi dve

leti pozneje, ko je spomladi 1557 Bullingerju pisal, da

se je znašel sredi protestantske teološke kontroverze

o substancialni prisotnosti Odrešenika v kruhu in vinu

pri maši: »Kaj koristijo pobožnim preprostim kristjanom

take visoke disputacije o resnični, telesni, bistveni in duhovni

navzočnosti Kristusovega telesa, ko pa oboji, cvinglijanski in

luteranski, priznavajo, da niso le znamenja, temveč da se pri

večerji kristjanom resnično deli Kristusovo telo in njegova kri.

Pri tem naj ostane in tudi mi hočemo to tako pustiti /...//;/

za zakramente ne gre uporabljati besedno dokazovanje,

marveč vero. Kristus da je v svoji večerji, kjer jo pravilno

obhajajo, posvetil kruh v svoje telo in vino v svojo kri, nje-

govim besedam hočemo preprosto verjeti in o tem nič več

disputirati. Je pač skrivnost.«142

Primerljivo perspektivo – božanska veda teologije

je po svoji naravi zapleteno mentalno in ubesedovalno

početje ter zato za običajnega bralca miselno komaj do-

stopna, »temna« disciplina; slednjemu je za pomoč pri

njegovem praktičnem verskem življenju treba razumlji-

vih besedil – je razbrati tudi iz Trubarjevega prevodnega

postopanja s simboličnimi knjigami. V reformatorjevem

izvirnem predgovoru k Articulom (1562) je namreč za-

pisano naslednje: »Inu kadar so ty eni articuli, navuki inu

bessede v le-tih buqvicah v ti bukovsčini nembsčini kratku

inu časi temnu izrečeni inu postavleni, de ty preprosti inu kir

ne so v tim S. pismu vučeni, težku oli cilu ništer ne zastopio.

141 N. d.142 Primož Trubar Heinrichu Bullingerju (Kempten, 13. marec 1557); J. Rajhman,

n. d., 26, 28.

621

Obtu sem te iste articule inu bessede z drugimi inu z obilne-

šimi bessedami, exempli inu perglihami iztomačil, izgovuril

inu izlužil ...«143

Ta navedek ne govori o ničemer drugem kot o dejst-

vu, da je želel Trubar tudi temeljni doktrinarni kamen

protestantske reformacije – Confessio Augustana (ta v

nekaterih edicijah nosi tudi dostavek invariata) – pri-

lagoditi praktičnim potrebam in recepcijski zmožnosti

slovenskega bralca, ki zagotovo ni bil vajen (latinskega

in nemškega) teološkega jezika, njegovega sloga in ter-

minologije, v kolikor ni bil univerzitetno izšolan bralec.

Zato je bil Trubar kot reformator druge generacije po

Luthru – torej v času, ko se je po Melanchthonovi arti-

kulaciji protestantske doktrine čedalje večja skrb posve-

čala jasnosti, izčiščenosti, predvsem pa stalnosti zapisov

verskih resnic v simboličnih knjigah –, precej svoboden

v postopanju s ključnim tekstom filipistične smeri prote-

stantske reformacije. Le-tega je jezikovno transformiral

na različne načine: 1) izvirno besedilo je širil z opisom,

namesto da bi vztrajal pri enobesednem ali frazemskem

terminološkem poimenovanju; 2) teološke artikulacije je

preubesedoval ter 3) pojasnjeval s primero in z zgledom

namesto z definicijo, med pasažami, kjer prihaja njegova

prakticistična usmerjenost k bralcu (izvirnik – prevodna

besedilna transformacija/adaptacija/ponašitev – recepcija

pri širšem krogu bralcev) še posebej do izraza, pa izsto-

pa zlasti artikel Od klošterskih oblub inu zalub, ki v izvirni

latinski Confessio Augustana nosi naslov De votis mona-

chorum. Tam je že izhodiščno opaziti veliko obsegovno

in strukturno razliko med izvirnim latinskim/nemškim

besedilom ter slovensko prevodno uresničitvijo, Tru-

bar pa želi kot že na drugih mestih v Articulih še enkrat

jasno raztolmačiti slovenskemu bralcu, da se ljubi Bog

z milostnim očesom na slehernika pač ne ozre zaradi

kakšnih posebnih zaslug oz. dobrih del le-tega, temveč

143 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 49.

622

zgolj zavoljo lastne (vse) milosti (sola gratia), ki se jo ve-

rujoči stori deležen ne z deli, temveč zgolj z vero (sola

fide) v odrešenjsko zasluženje mučeniške smrti Jezusa

Kristusa.

Da bi kar najbolj nazorno dopovedal, da same po sebi

ne odrešujejo niti tako ekskluzivno k Bogu/Božjemu

naravnane aktivnosti, kot sta meniško življenje in celo

puščavništvo,144 pove Trubar svojemu bralcu eksempel

– zgodbo o Antonu Puščavniku (ok. 251–356), ki velja

za očeta krščanskega redovništva, in čevljarju. Pripoved

je strukturirana kot scela klasična novela z dramsko

zgradbo (zasnova – zaplet – vrh – razplet – razsnova), z

dialogom med protagonistoma, s pripovedno osredoto-

čenostjo na en sam ključni dogodek, s skromnim doga-

jalnim prostorom ter s tozadevno omejeno fabulo:

Mi beremo vu enih buqvah od eniga anžigla, tu ie od

eniga, kir ie sam vu eni pusčavi oli v gozdu (ta ie en pravi

menih, en samoveč bil) prebival, timu ie Anton bilu ime. Ta

isti ie želil inu Boga veden prossil, de bi nemu Bug pustil vei-

diti, kai inu kuliku bi on bil v tim nega menihštvi v ti pusčavi

na samim ž nega Božymi službami, s postmi y molytvami

per Bugi zaslužil inu v kakovi časti inu vrednusti ie on per

Bugi. Na tako nega prošno ie bilu nemu odgovorienu, de

nega Božye službe, diane inu vse rovnane so v taki vrednusti

koker tiga šusteria, kir blizi tih vrat tiga alexandriska meista

nega hyšo ima. Natu ta menih Anton zdaici gre iz te pus-

čave v tu meistu Alexandrio v tiga šustarie hyšo inu začne

tiga šustarie samiga vprašati od nega vuka, kai veruie, koku

inu s čim Bogu služi, kai ie nega inu nega družine dellu inu

rovnane. Natu ta šustar h timu menihu odgovori inu nemu

začne praviti, de ie v ti veri kersčanski prov navučen, zakai

144 »Zakai ta clošterski stan inu život prez vere v Jezusa obeniga človeka v nebessa ne perpravi. Inu en kmetič, svinski pastyr, antverhar, kupec, purgar, žlahtnik, gospud, kral, pridigar, aku suio vero, stan, život, poklycane, rovnane po Božii bessedi derži inu pela, taku on taku dobru v nebessa inu še lažei inu berže pride koker en farr, menih inu nuna. S. Paul pravi, Gal. iii, de Iudi, aydi, može, žene, dekle, hlapci, kir so le kersče-ni inu veruio v Cristusa, ie vse enu v Cristusu Jezusu. Obtu menihi inu nune ne so bul-še pred Bugom čez druge kersčenike.« Zbrana dela Primoža Trubarja III, 171, 172.

623

on veruie v Buga Očeta, Synu inu Svetiga Duha. On veruie,

de ta Syn Božii ie pravi bug inu pravi človik, de ie s to nega

martro, smertio inu gorivstanenem za nega grehe sturil

zadosti inu z Bugom spravil, de ie nega od večne smerti, od

Hudiča inu od pekla odrešil inu nemu zaslužil inu dobil ta

večni leben. “Inu raven le-te vere iest vsaku iutru kratku, oli

iz serca molim, zahvalim Gospudi Boga, kir ie suiga synu na

ta svet poslal inu pustil martrati za našo volo inu kir ie nom

dal vso žlaht dobruto inu potrebo. Potle prossim za odpusča-

ne vseh muih grehov v tim imenu inu za volo Jezusa Cristusa

inu molim, de ohrani inu obaruie tu kersčanstvu inu tudi to

muio družino; prossim tudi tiga Božyga synu Jezusa Cristusa,

de za nas suiga Očeta prossi. Inu per taki veri imam mui

pokoi inu z vesselem te muie dellu dellam inu opravim inu

skerbim, de tudi ta muia družina inu mui otroci tudi v taki

veri inu pokorsčini pruti Bogu bodo vučeni inu zreieni.” Natu

ta menih Anton več vpraša tiga šustarie inu pravi k nemu:

“Ništer drugiga, težešiga inu vegšiga, ne delaš pruti Bogu?

Inu drigači nemu ne služiš?” Natu pag ta šustar nemu od-

govori inu pravi: “Kai se tebi zdii, de ie tu eni mahinu dellu

oli ena lahka Božya služba, kadar en gospodar oli hyšni oča

ta kruh inu potrebo za se inu za suio družino suiem dellom,

suiemi lastnimi rokami, poštenu, po pravici, vsem ludem prez

škode isče inu dobiva? Inu tu vsagdanu zlu, vse žlaht nesre-

če, kir veden timu človeku od ludi, od hude gosposčine, od

sosedov, od družine, od sveita, od Hudiča gredo naprei inu se

nalagaio, take riči s to vero volnu, pohlevnu nesti inu terpeti,

nei li tu enu težku voiskovane inu enu veliku terplene na tim

sveitu?” Natu ta menih gre proč od tiga šustarie inu ie zasto-

pil, de ie on od Buga skuzi le-tiga šustarie podvižan inu prov

podvučen, de on te nega Božye službe, čistost inu menihštvu

nema čez druga kersčanska gmain della staviti inu se ž nimi

offertovati pred Bugom. De ta della, kir en gmain zakonik ž

nega družino v ti veri v nega hyši della inu dopernaša, tudi

Gospudi Bogu dopadeio inu se ž nimi služi Bogu.145

145 N. d., 172–174.

624

Podobno praktično dušnopastirsko usmeritev je moč

razvideti tudi v Trubarjevem uredniškem odločanju,

katere predloge uporabiti pri pripravi protestantskih

pesmaric v slovenskem jeziku. Menil je namreč, da je

slovenski cerkvi treba predvsem kar moči veliko kvali-

tetno napisanih, tj. tako po strukturni in besedilni kot

po teološki plati izčiščenih, toda tudi cenenih in sploš-

no dostopnih146 temeljnih knjig – bibličnih prevodov,

katekizmov in pesmaric. Če je tako šlo za pesemsko

besedilo, ki je bilo s svojo vsebino teološko vsaj okvirno

primerno in porabno za sporočanje v slovenskem jeziku

v notranjeavstrijskih deželah, je bil tudi sicer »nespre-

jemljiv« avtor nepravoverne reformacijske smeri mirno

uvrščen v slovensko knjigo, ki ji je Trubar pogosto oseb-

no podelil nihil obstat,147 naš reformator pa se ni posebej

spotikal ob dejstvu, da so njegovi slovenski rojaki tako

lahko brali pesemska besedila švicarskih reformatorjev,

posameznih izpostavljenih schwenckfeldijancev, čeških

bratov in celo pesem nekega čevljarja, ki je zaradi vztraj-

nega izpovedovanja anabaptističnih verskih nazorov

končal na grmadi na Tirolskem.148

Nadaljnji vzrok, zakaj se je Trubar lotil prevajanja Novega

testamenta brez celovitega znanja grškega jezika, sloven-

146 Tako Trubar ob koncu svojega Tega celega catehizma, enih psalmov (1574) v poglavju Pregledane v tim drukanu zapiše: »Inu potehmal ie meni veideoč, de ty buqvary inu vezary te slovenske buqve predragu prodaio, zatu tih ty bozi ne kupu-io inu bodo zaderžane. /.../ Tu tolmačene, pissane, izlage inu zlage se vom Slovenom zabston sturi, zatu Boga hvalite inu prossite, de taku dellu gre posreči Bogu na čast inu h timu izvelyčanu dosti duš. Amen. Inu iest te buqvarie, kir take buqve veže-io, prossim inu zveistu opominam, da vzamo od nih pravi, spodobni lon, de ne bodo sacrilegi, cerkovni tatie, s katerimi se Bug silnu serdi inu nee na tim sveitu inu vpek li ostru štraifa. Pred teim nee inu nas Jezus Cristus, naš gospud inu izveličar, milostivu obari.« Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 452, 453.

147 Več o recepciji anabaptističnih verskih nazorov pri Trubarju v: Jonatan Vink-ler, Primož Trubar in »nepravoverne« smeri reformacije v slovenskem slovstvu 16. stoletja: prekrščevalci. Razprava je v tisku pri ZRC SAZU (ur. Igor Grdina) in je pisna artikulacija referata, ki je bil izveden na mednarodnem simpoziju Jezi-ki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji v počastitev 500. obletnice rojst -va Primoža Trubarja 5.–7. junija 2008 v Ljubljani. O recepciji schwenckfeldi-janstva pri Trubarju v: J. Vinkler, Trubar in schwenckfeldijanstvo; besedilo je kot razpravna oblika referata s simpozija Novi pogledi na Trubarja in njegov čas (9. in 10. oktober 2008) v tisku pri Slovenski matici (ur. Sašo Jerše).

148 J. Vinkler, Opombe, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 80, 116, 126, 134, 169, 188, 218, 403, 471.

625

jenja psalterja pa celo brez poznavanja židovske abecede,

velja poleg pretežno praktične, nespekulativno usmerjene

dušnopastirske, organizacijske in slovstvene dejavnosti

našega reformatorja iskati predvsem v njegovi etični drži:

»Toda zraven sem razmišljal in ugibal tudi o tem, da bo

Gospod na sodni dan prav tako od tistih hlapcev, ki jim je dal

samo en talent, zahteval resen obračun, če so mu z njim kaj

prigospodarili in pridobili, kakor od tistih, ki so prejeli pet talen-

tov, velike darove in službe. In tisti, ki ni koristil Bogu in svoje-

mu bližnjemu s prejetim, še tako majhnim in neznatnim da-

rom, ampak ga je rabil le zase ter delal kakor svinja pri koritu,

ki se sama uleže vanj, če se ji natrosi, in vse poje, tisti bo strt

kot neraben, len, nepotreben, zanikrn, nezvest in hudoben hla-

pec, ker ni marljivo in zvesto opravljal svoje službe in svojega

poklica, ter bo dobil plačilo s hinavci in bo pahnjen v najglobljo

temo, kjer bo večno tuljenje in šklepetanje z zobmi. Sv. Pavel

prišteva tudi raznovrstne jezike med darove Sv. duha, a Bog

mi je iz posebne milosti zaradi Jezusa Kristusa naklonil znanje

slovenskega jezika, kakor ga govoré v deželi Kranjski, pa sem v

njem pridigal, kakor veste, sedemnajst let v raznih krajih slo-

venskih dežel; razumem tudi precej latinsko, nemško in laško.

To torej in moja vest sta me gnala k temu prevajanju.«149

Trubar je bil pristno veren duhovnik, ne pobožnjak in

ne renesančno dinamični, toda ponavadi moralno laksni

uživalec cerkvenih beneficijev, Vsevišnjega tehtanje duš

ob poslednji sodbi ter resno izpraševanje, kaj je kdo

storil (prav) ter česa ni, pa sta bila zanj tolikanj stvarni

entiteti, da se neznanje hebrejščine in grščine spričo

njiju ni zdelo omembe vredna ovira, da ne bi mogel

s prevajanjem Božjih besed posredovati tudi svojim

rojakom. Slednje je imel iskreno rad, poleg tega pa se

je čutil suveren tako v svoji kompetenci zastran slo-

venskega jezika kot v obvladovanju latinščine, nemščine

in italijanščine. Ob tem je mogoče misliti, da ga je dol-

goletna pridigarska dejavnost – slovensko, nemško ali

149 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 79, 80.

626

italijansko pridižno besedilo je moral oblikovati na pod-

lagi predhodnega prebiranja in prevajanja drugojezičnih

virov – v različnih krajih slovenskega in neslovenskega

jezikovnega prostora opremila z bogatim poznavanjem

jezikovne situacije, predvsem pa z obsežnim (ne le jedr-

nim), prožnim in večplastnim besednim, frazeološkim in

sintaktičnim »slovarjem«, suvereno obvladovanje go-

vornega prenosnika pa mu je pomagalo artikulirati tudi

razumljiva in retorično učinkovita pisna besedila.150 Za-

stran prevajanja psalterja v slovenski jezik zgornjo misel

neposredno potrjuje reformatorjeva izjava v nemškem

posvetilu v Ta celi psalter Davidov: »Pridobil sem si, hvala

Bogu, precej umevanja za psalter ne le iz vsakdanje molitve,

branja, petja in iz starih in novih komentarjev, ki so o tem

izšli (saj sem o vsem psalterju enajst let zapovrstjo po nem-

ško pridigal v Kemptenu, Urachu in v Ljubljani), marveč tudi

iz vsakdanje skušnje in iz preganjanj, ki so mi jih pripravili v

teh šestintridesetih letih moje pridigarske službe v marsika-

terem kraju skriti in očiti sovražniki.«151

Tako je Trubar celo zrelo ustvarjalno dobo (po izidu

Tega prvega dela Novega testamenta, 1557/1558) iz nemšči-

ne, latinščine in italijanščine prevajal brez posebnih težav,

svoje spretnosti se je zavedal, Ivanu Ungnadu pa je jeseni

1561 v pismu zatrdil: »/P/revajanje za tistega, ki jezike zna,

ni nobeno delo.«152 Prevajalska vnema in zmožnost ga nista

150 Zdi se, da je bil pri Trubarju razvoj od začetnega obvladovanja govorjene po-dobe k tvorjenju pisnih besedil, ki izkazujejo značilnosti retorično oblikova-ne govorjene besede, podoben kot npr. pri prvem prevajalcu Svetega pisma v vernakularne jezike, gotskem škofu Ulfi li (311–382). Tudi ta se je namreč za svoje prevajalsko delo temeljito usposobil z obvladovanjem ustne besedil-ne tvorbe – tako, da je pred posvetitvijo v škofa (341) opravljal vlogo lektor-ja, za svoje rojake pri bogoslužju javno bral Sveto pismo ter ga sproti prevajal v gotščino (tedaj se je brala celotna Biblija, kajti lekcionarjev še ni bilo). Ulfi lov prevod je bil končan leta 381 in velja za jezikovno izjemno zahtevno podjetje, kajti Ulfi la je moral za Gote storiti to, kar je Konstantin Filozof kasneje za Slo-vane: ugotoviti je moral glasovni sestav gotskega jezika in zanj pripraviti čr-kopis, kajti gotščina se pred Ulfi lovo biblijo ni zapisovala. Jonatan Vinkler, Pa-vel Josef Šafařík, Slovanský národopis a slovinská kultura (rigorozní práce), Praha 2001, 373–374. Prim. Kozma Ahačič, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem, Ljubljana 2007, 42.

151 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 181.152 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Urach, 4. november 1561); J. Rajhman, n. d.,

97, 99.

627

zapustili niti v poznih letih, kajti še tri dni pred smrtjo je

slovenil – ne kakšno drobno delo, temveč Luthrovo Hišno

postilo:153 »To nedelo po krejsi si je on te pusledne besede v tej

postili, katero je tolmačoval, kir še neso bile v naš jezik pre-

obrnene, pustil naprej brati inu bi bil rad teiste tudi tolmačoval,

de, kakor bi on slovenski iz nemškiga govuril, de bi njega šribar,

kir je poleg sedil, teiste gori zapisal, kateru, kadar je en časik

sturil, je potle djal: “V tem večnim izveličanju hočmo se vkup

viditi” inu je le od veselja tiga večniga lebna govuril.«154

Latinske in nemške predloge so bile za Trubarja, kot

sam zapiše, tudi glavno vodilo pri slovenjenju psalmov.

In če je filološka znanost na podlagi primerjav med heb-

rejskim izvirnikom, Vulgato, Luthrovim prevodom in

Trubarjevo poslovenitvijo ugotavljala, da »je Trubar dojel

bistvo njegovega /psalterjevega/ sporočila in izvirni dinami-

zem jezikovnih procesov, vsebovanih v živi snovi psalmov,«155

tega najbrž ne kaže pripisati predvsem ali celo samo

reformatorjevemu poznavanju hebrejskega jezika – o

slednjem se je vsaj za prvih pet let dela na psalterju

(1555–1560) izrecno izrekel, da hebrejsko ne zna niti

črke –, temveč veliki splošni prevajalski kompetenci,

izkušnjam, ki jih je ob dokončni pripravi psalterja na tisk

(1565) že imel, in spretni rabi biblične hermenevtike iz

drugotnih virov, s čimer si je pomagal pri vsem svojem

bibličnem prevajanju. Trubar kot referenci pri pripravi

psalterja v navedenem pismu Bullingerju (Kempten, 1.

februar 1559) omenja Rudolfa Gualtherja in Wolfganga

Muscula, v pisanju vojvodi Krištofu Württemberškemu

pa posred no tudi Georga Maiorja.156

Rudolf Gualther (Walther, Gwalter; 1519–1586) je

svoje intelektualno udejstvovanje začel, ko je kot tesarjev

sin 1528. prišel v uk v samostansko šolo v švicarskem

153 Trubar je svoja sinova v poslednji volji zavezal, da poskrbita za tisk njegovega poslednjega dela, ki je izšlo leta 1595 v Tübingenu.

154 M. Trost, n. d., 134, 135.155 F. Premk, n. d., 432.156 Primož Trubar Krištofu Württemberškemu (Ljubljana, 15. november 1564);

J. Rajhman, n. d., 196.

628

Kappelu. Tamkajšni predstojnik Heinrich Bullinger se je za

Gualtherja, ki je bil sirota, zavzel in zanj na svojem domu

v Zürichu prav po očetovsko tudi poskrbel. Med 1538 in

1541 je Gualther študiral teologijo in druge discipline v

Baslu, Strassburgu, Lausanni in Marburgu, leta 1541 pa se

je kot član spremstva grofa Philippa Hesenskega udeležil

disputacije o vprašanjih vere v Regensburgu. Svojo prvo

ženo je še istega leta našel v hiši krušnega očeta Bullin-

gerja, kamor se je po smrti Ulricha (Huldrycha) Zwinglija

(1531; nasledil ga je Bullinger) zatekla njegova hči Regina.

Kot dekan kapitlja Züriškega jezera se je leta 1566 z

mesti Schaffhausen, Basel in Mülhausen pogajal o pristopu

h Confessio Helvetica posterior, ki jo je koncipiral Heinrich

Bullinger. Po smrti slednjega (1575) je postal njegov

nasled nik in do svoje smrti predstojnik (antistes) protes-

tantske cerkve v Zürichu. V svojem času je Gualther

veljal za cenjenega pridigarja in pisca. Njegove homilije in

razlage bibličnih besedil so izhajale v za tisti čas visokih

nakladah ter številnih izdajah: pet pridig o »Endchristu«,157

Antikristu ter pridige o 24. poglavju Evangelija po Mateju

proti Rimu in papeštvu so zbudile veliko pozornost in bile

nato v razširjeni podobi prevedene v večino jezikov pro-

testantskih cerkva po Evropi. Poleg izvirnega pridižnega in

biblično hermenevtičnega opusa158 se je Gualther v cerk-

veno zgodovino vpisal tudi kot literarni ustvarjalec, saj so

izpod njegovega peresa vrele tudi komedije, epigrami, epi-

tafi, verzificirane predelave bibličnih motivov ter duhovne

pesmi,159 dve izmed njih pa je v svoj kancional uvrstil tudi

južnonemški reformator Ambrozij Blarer, ki velja poleg

Martina Luthra za enega najpomembnejših reformacijskih

157 Der Endtchrist. Kurtze bewysung, in fünff Predigen begriff en, dass der Papst ei-gentlich Endtchrist sye (Zürich 1546).

158 Argumenta omnium tam veteris quam novi testamenti capitum elegiaco carmine conscripta (Zürich 1543).

159 De syllabarum et carminum ratione libri duo (Zürich 1542). Gaultherjeva pesni-tev Monomachia Davidis et Goliae naj bi bila kar verzifi ciran protikatoliški pro-gram takratnih švicarskih protestantov.

629

pesemskih ustvarjalcev 16. stoletja.160 Ob omenjenem je

Gualther vsaj deloma oskrbel tudi prvo izdajo zbranih del

svojega tasta Ulricha Zwinglija, za katero je od leta 1547

naprej trideset reformatorjevih nemških tekstov prestavil

v latinščino, napisal pa tudi spis Apologia pro Zwinglio et

operum eius editione.161 Sploh je bil spreten klasični filolog,

kajti sodeloval je tudi pri züriški izdaji latinskega Svetega

pisma (1543), ki je vsebovala tudi Erazmov Novi testament

v latinščini, in sicer prav v Gualtherjevi reviziji.162

Za Trubarja je predstavljal pomemben vir Gualtherjev

Der Psalter (Zürich 1558); v zvezi s tem delom Bullingerje-

vega krušnega sinu – gre za prevod psalmov v nemščino – je

naš reformator svojemu švicarskemu korespondentu pisal,

da mu je vodilo zastran strukture knjige, kajti po Gualther-

jevem zgledu da daje »vsebinske preglede spredaj in pripombe

na rob, razlage pa na konec«. Toda dosedanje raziskave so

pokazale, da je Trubar Gualtherjevo strukturacijo besedila

prevzel le delno, kajti duhoven iz Raščice je v svoji poslo-

venitvi opustil razlage k posameznim verzom, kot jih ima

Gualtherjev prevod, poleg tega pa med obema besediloma

zastran uvodov v posamezne psalme menda naj ne bi bilo

posebnega prevodnega razmerja oz. ujemanja,163 je pa imel

Trubar zagotovo tehten razlog, da v pismu še posebej po-

zdravi »gospoda Waltherja«. Precej drugače je z neposred-

nimi tekstovnimi vplivi Gualtherjevega nemškega psalterja

na Trubarjeve psalme, kajti v zvezi s tem so najnovejše raz-

iskave pokazale, da velja Gualtherjevemu besedilu pripisati

kar 18–42 % prevodnih rešitev, ki jih je najti pri Trubarju.164

Druga pomembna avtoriteta, ki je zaznamovala Trubarje-

160 Friedrich Wilhelm Bautz, Blarer, v: Biographisch-Bibliographisches Kirchenlexi-kon (BBKL), Bd. I, Hamm 1990 (ISBN 3-88309-013-1); navedeno po www.ba-utz.de/bbkl.

161 F. W. Bautz, Gualther, v: BBKL, Bd. I, Hamm 1990 (ISBN 3-88309-013-1); na-vedeno po www.bautz.de/bbkl.

162 The Cambridge History of the Bible, vol. III: The West from the Reformation to the present Day, ur. S. L. Greenslade, Cambridge 1963, 71.

163 F. Premk, n. d., 433.164 Kozma Ahačič, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestanti-

zem, Ljubljana 2007, 279.

630

vo slovenjenje psalterja, je bil Wolfgang Musculus (Müslin,

Mäuslin; 1497–1563). Tudi on je začel svojo življenjsko

pot v skromnih razmerah, kajti njegov oče je bil sodar,

sin pa je živel kot popotni šolar, dokler ga s petnajstimi

leti niso sprejeli v benediktinski samostan Lixheim na

Pfalškem. Tam je začel študirati teologijo, pokazal pa je

tudi veliko zanimanje za glasbo in orglanje. Leta 1527 je

bil izvoljen za samostanskega priorja, toda še istega leta

je zaradi naklonjenosti protestantskemu verskemu nauku

zapustil samostan, odšel v Strassburg, kjer se je ob koncu

leta poročil, preživljal pa se je kot tkalec. Nato je delal

kot pomočnik na župniji, nazadnje v strassburški stolnici

Cathédrale Notre-Dame-de-Strasbourg, v mestni okolici

pa si je prizadeval za razširitev protestantskega gibanja.

Kot teolog je bil udeležen pri več pomembnih verskih

pogajanjih (Wittenberg 1536; Worms 1540/1541 in

Regensburg 1541). Po razgibanem življenju in intelektual-

nem popotništvu v teh letih, ko se je gibal tudi v Zürichu,

Baslu, Konstanci in St. Gallnu, je leta 1549 prevzel profe-

suro teologije v Bernu, v analih reformacijskega gibanja pa

je ostal trajno zapisan kot pomemben pridigar,165 cerkve-

ni pesnik in biblični hermenevtik.166

Med tovrstnimi Musculovimi deli izstopajo predvsem

Commentarii in Epistol. Pauli ad Romanos et Corinthos

(1544), Commentarii in Matthaeum et Joannem (1548),

Enarrationes in totum Psalterium, et in Esaiam (1551)

ter In decalogum explanatio (1553). Trubar je imel pri

slovenjenju psalmov pred seboj Musculovo delo In sacro-

sanctum Davidis Psalterium Commentarii, ki je bilo leta

1556 natisnjeno v Baslu in vsebuje izdatno komentirani

prevod psalmov iz hebrejščine v latinščino.167

165 Zwei Predigten von der päpstlichen Meß (Wittenberg 1542). 166 Hartmut Lohmann, Musculus, v: BBKL, Bd. VI, Herzberg 1993 (ISBN

3-88309-044-1); navedeno po www.bautz.de/bbkl.167 Temeljno slovensko informacijo o omenjenem Musculovem delu in njegovem

vplivu na Trubarjev prevod psalterja glej v: K. Ahačič, n. d., 278, 279. Iz nave-denega vira je povzet tudi celoten opis prevoda In sacrosanctum Davidis Psal-terium Commentarii.

631

Za vsak psalm, ki ga je prevajal iz nemščine in/ali latin-

ščine v slovenski jezik, je pri Musculu našel: 1) argumen-

tum psalmi (vsebino psalma); usus huius psalmi (rabo in

namen psalma); dispositio psalmi (zgradbo psalma); 2) v

latinski jezik prevedeno biblično besedilo; 3) lectio (te-

kstnokritični komentar psalmskega teksta); 4) ponekod

divisio (delitev psalma); 5) explanatio (razlago posame-

znih vrstic, delov ali celote) in 6) po potrebi tudi raz-

lago naslova (titulus, na začetku). Trubar je lahko v raz-

delku explanatio prebral tudi komentarje k posameznim

značilnostim hebrejskih besed, kar mu je pri prevajanju

omogočilo, da se je tu in tam lahko približal hebrejske-

mu izvirniku, četudi ga ni razumel; Musculus je namreč

temeljito komentiral jezikovne značilnosti posameznih

jezikov bibličnega teksta in razlagal tudi teološki pomen

nekaterih večpomenk.168 Poleg eksegetične vrednosti

je bila Musculova izdaja za Trubarja dragocena, ker vse-

buje temeljit pregled nad izvirnikom in večino tedanjih

prevodov psalterja, kajti švicarski filolog je mesta, kjer

med posameznimi prevodi prihaja do znatnih odstopanj,

v razdelku lectio opremil z bogatim aparatom, ta pa je

upošteval: 1) izvirno hebrejsko besedilo, 2) antični grški

prevod (Septuaginta), 3) antična prevoda v latinščino

(Vulgata Latina in Hieronimus), 4) aramejski targum psal-

mov, 5) prevod v arabščino in 6) kar šest novolatinskih

prevodov. Le-ti so izšli od začetka 16. stoletja do leta

1543, ko pride v Zürichu na svetlo že omenjena latinska

Biblia Tigurina,169 za katero sta prevod psalmov oskrbela

Leo Juda (Keller, 1482–1542)170 in Theodor Bibliander

168 K. Ahačič, n. d., 279.169 K. Ahačič, n. d., 278.170 Leo Juda je bil poleg Jeana Calvina in Ulricha Zwinglija eden najpomembnej-

ših zgodnjih švicarskih reformatorjev, kajti odločilno je prispeval k nastanku Züricher Kirchenordnung (1532) in Confessio Helvetica prior (1536), že pred tem pa je po Zwinglijevi smrti za njegovega naslednika podprl mladega Heinricha Bullingerja, naslednik Lea Jude na fari sv. Petra v Zürichu pa je postal Rudolf Gualther. Glej Werner Raupp, Jud(ä), v: BBKL, Bd. XIV, Herzberg 1998 (ISBN 3-88309-073-5); navedeno po www.bautz.de/bbkl.

632

(Buchmann, 1504/1509–1564),171 pri pripravi Novega

testamenta pa je igral poglavitno vlogo Rudolf Gualther.

Do raziskav Kozme Ahačiča je slovenska filologija o

vplivu Musculove knjige na nastanek Tega celega psalterja

Davidovega menila naslednje: »Trubarjeve besede /.../, da

“mu Musculovo delo o Psalterju dobro služi za slovenski Psal-

ter”, razveljavljajo /poudaril J. V./ splošno poznano zgodnjo

izjavo tega sl. tvorca /.../, “da ne pozna nobene hebrejske

črke”. To je nadaljnji dokaz za Trubarjevo zanesljivo pozna-

vanje besedilne problematike izvirnikovega hebr. zapisa, ki ga

je v letih do končne izdaje svojega Psalterja še poglabljal.«172

Če ta trditev pomeni, da Trubarjevo pisemsko skliceva-

nje na Musculovo delo (zaradi strukture le-tega) razkri-

va, da naj bi naš prevajalec tedaj znal hebrejsko, je treba

ob njo postaviti kritični vprašaj. Prav nikjer v viru ni nam-

reč zabeleženo, kaj natanko in v katerem jeziku je Tru-

bar iz Musculove knjige v resnici vzel, do Ahačičeve raz-

iskave tudi ni bila opravljena lingvostilistična primerjava

obeh prevodov, zato ni upravičeno vztrajati pri domnevi,

da se je Trubar ukvarjal s tistimi segmenti spisa švicar-

skega prevajalca in eksegeta, ki so v hebrejskem jeziku

in/ali ki »zahtevajo hebraistično predznanje«.173 Proti taki

razrešitvi prevajalske enigme govori empirična analiza, ki

kaže, da velja Musculovemu latinskemu prevodu psalter-

ja pripisati 32–43 % Trubarjevih prevajalskih rešitev, in

sicer na mestih, kjer se omenjeni prevodi razlikujejo.174

V zvezi z latinskimi predlogami za Trubarjeve psalme

pa ostaja za slovensko filologijo še vedno aktualna raz-

iskovalna zastavica, ki se skriva v Trubarjevem pismu

vojvodi Krištofu Württemberškemu. Pisanje je naš re-

formator sestavil po dovršitvi slovenskih psalmov,

v letu pred izgonom iz Notranje Avstrije, v njem pa je

171 F. W. Bautz, Bibliander, v: BBKL, Bd. I, Hamm 1990 (ISBN 3-88309-013-1); na-vedeno po www.bautz.de/bbkl.

172 F. Premk, n. d., 433.173 N. m.174 K. Ahačič, n. d., 279.

633

brati dokaj pomenljivo izjavo: »Ves psalter sem prevedel v

slovenski jezik in nekoliko obširneje kakor Georg Maior svoj

latinski osvetlil z dokazi in dodatki.«175

Navedena pasaža razkriva, da je bil za Trubarja pri pre-

vajanju psalmov v slovenski jezik poleg Musculovega in

Gualtherjevega dela referenčna avtoriteta – vsaj zastran

komentarjev – še nek drug latinski prevod te biblične

knjige, in sicer Psalterium Davidis iuxta translationem ve-

terem repurgatum, ki ga je 1547. kot prevajalec podpisal

ugledni nemški protestantski pridigar, biblični ekseget

in teolog Georg Maior (Major, Maier;1502–1574). Ta

je napravil najprej blestečo kariero na novoustanovljeni

univerzi v Wittenbergu. S študijem je pričel kot devet-

najstletni mladenič 1521., že naslednjo pomlad je postal

bakalar, oktobra 1523 pa magister. Avgusta 1528 se

je poročil z Margarete von Mochau, ki je bila svakinja

Andreasa Karlstadta, že naslednje leto pa je po vrnitvi

Casparja Creutzigerja v Wittenberg postal rektor Jo-

hannesgymnasium v Magdeburgu. Na veliko noč 1537

je prevzel pridigarsko službo v za reformacijsko gibanje

simbolni Grajski cerkvi v Wittenbergu, 7. oktobra istega

leta pa ga je posvetil sam Martin Luther. Maior je nato

še istega leta prevzel docenturo na artistični, leta 1541

pa še na teološki fakulteti wittenberške univerze, bil

po uspešni disputaciji 18. decembra 1544 promoviran v

doktorja teologije, naslednje leto pa je postal kot nasle-

dnik Justusa Jonasa profesor Nove zaveze.

V zgodovino protestantske cerkve na Nemškem se je

Maior trajno vpisal zaradi svojega stališča, ki ga je izrazil

proti gnezioluteranom in ki je naposled zanetilo t.i. maiori-

stični spor. Šlo je za vprašanje, ali je za dosego opravičenja

potrebna zgolj in samo vera ali pa je treba k tej poglavitni

lastnosti protestantskih kristjanov priložiti tudi kaj del.

Maior je menil: »/D/as gute werck zur seligkeit nötig sind /.../

175 Primož Trubar Krištofu Württemberškemu (Ljubljana, 15. november 1564); J. Rajhman, n. d., 196.

634

und das auch niemand one gute werck selig werde.« Ta for-

mulacija je raznetila resen spor med protestantskimi teo-

logi, ki je tudi Maiorja prisilil, da je svojo misel kot teolog

in pridigar natančneje preciziral. Je pa v svojem času slovel

kot znamenit profesor teologije, vrhunski filolog in biblični

ekseget, zlasti za psalme ter Pavlova pisma,176 poleg tega je

oskrbel prvo izdajo zbranih del Martina Luthra (Wittenber-

ger Luther-Ausgabe, 1552–1559), vse to pa mu je po smrti

Johannesa Bugenhagna (1485–1558) pomoglo na mesto

njegovega naslednika v teološkem dekanatu.177 Maior je bil

ena najsijajnejših zvezd protestantske teologije in biblične

hermenevtike svojega časa, in to ravno v dobi, ko je Trubar

pripravljal svoj prevod psalmov v slovenščino. Zato velja

ob omenjenem Maiorjevem latinskem prevodu psalterja iz

leta 1547 kot morebitni vir za Trubarjeve komentarje slo-

venskih psalmov upoštevati tudi Maiorjevo delo Psalmi seu

cantica ex sacris libris (1558) in morda celo tudi spis Ennara-

tio septem Psalmorum poenitentialium, ki pride med bralce v

letu pred izidom slovenskega psalterja (1565).

Ob Gualtherjevi nemški in Musculovi ter (morebitni)

Maiorjevi latinski predlogi pa neposredna medsebojna

primerjava Trubarjevega in Luthrovega besedila,178 npr.

Ps 136, 1–10, zastran razmerja izvirnik – poslovenitev

razkriva, da je naš prevajalec pomoči iskal tudi v nem-

škem psalmskem besedilu wittenberškega reformatorja.

Pozornost velja osredotočiti zlasti na vrstice 7 do 10,

kjer pri najboljši volji ni mogoče ne uzreti Trubarjevega

tesnega vzorovanja pri Luthrovem besedilu in njegovi

specifično nemški jezikovni strukturi,179 empirična ana-

176 Enarrationes Epistolarum S. Pauli (1552–1565); Vita S. Pauli apostoli (1555).177 Karl Friedrich Ulrichs, Major, v: BBKL, Bd. XIV, Herzberg 1998 (ISBN

3-88309-073-5); navedeno po www.bautz.de/bbkl.178 Vir za spodnjo primerjavo je poleg Trubarjevega izvirnega tiska M. Luther,

Luther-Bibel 1545: Der Psalter, Berlin 2000, Digitale Bibliothek Band 29, 2252. 179 Kljub hvalevredni želji narediti iz Trubarja hebraista velja isto npr. tudi za Ps

116, 16; 119, 23,24,30,68,72,116; 124, 8; 129, 6–7; 131; 132, 12; 136; 137, 7–8; 139, 3; 140; 142, 6; 147, 10 in skoraj za cel psalm 148, če naj so omenjena samo tista mesta, kjer so jezikovne interference Luthrovega bibličnega pre-voda najbolj jasno razvidne, in to le v zadnjih petdesetih psalmih, ko naj bi bila hebraistična kompetenca očeta slovenske knjige največja.

635

liza pa je razkrila, da je treba 13–48 % Trubarjevih pre-

vodnih rešitev na izbranih mestih pripisati Luthrovemu

nemškemu prevodu psalterja.180

Ta celi psalter Davidov (1566)

ZAhvalyte tiga Gospudi, zakai on ie cilu dober, zakai nega dobruta terpi vekoma.2 Zahvalyte tiga Boga vseh bogov, zakai nega dobruta terpi vekoma.3 Zahvalyte tiga Gospudi vseh gospudov, zakai nega dobruta terpi vekoma.4 Kir sam velika čudessa del-la, zakai nega dobruta terpi vekoma.5 Kir ie ta nebessa s to za-stopnostio sturil, zakai nega dobruta terpi vekoma.6 Kir ie to zemlo reztegnil čez te vode, zakai nega dobruta terpi vekoma.7 Kir ie tu sturil velike sveča-ve, zakai nega dobruta terpi vekoma.8 Tu sonce, de timu dnevi naprei stoy, zakai nega dobruta terpi vekoma.9 To luno inu te zveizde, de tei nočy naprei stoye, zakai nega dob ru ta terpi vekoma.10 Kir ie to Egypto pobil sred ž nih pervoroyenčičy, zakai nega dobruta terpi vekoma.

Luther-Bibel (1545)

DAncket dem HERRN / Denn er ist freundlich / Denn seine Güte weret ewiglich.2 Dancket dem Gott aller Götter / Denn seine güte weret ewiglich.3 Dancket dem HErrn aller Herrn / Denn seine güte weret ewiglich.4 Der grosse Wunder thut alleine / Denn seine güte weret ewiglich.5 Der die Himel ordendlich1 gemacht hat / Denn seine güte weret ewiglich.6 Der die Erde auff wasser ausgebreitet hat / Denn seine güte weret ewiglich.7 Der grosse Liechter gemacht hat / Denn seine güte weret ewiglich.8 Die Sonne dem Tage fur zustehen / Denn seine güte weret ewiglich.9 Den Mond vnd Sterne der Nacht fur zustehen / Denn seine güte weret ewiglich.10 DEr Egypten schlug an jren Erstengeburten / Denn seine güte weret ewiglich.

Tako bi morda kazalo pritrditi misli Mirka Rupla, ki je

v Trubarjevem življenjepisu o Tem celem psalterju Davido-

vem zapisal: »Res so nekateri psalmi v Trubarjevem prevodu

tudi za današnjega bralca užitni, pri mnogih pa avtor ni bil

180 K. Ahačič, n. d., 279.

636

kos predlogi, pa naj je bila latinska ali nemška. Kar je njemu

pomenilo pravilnost, bi mi imenovali preveliko odvisnost od

predloge. Prav zaradi te suženjske odvisnosti v izrazu in jezi-

ku so se v prevodu izgubile pesniške odlike te svetopisemske

knjige.«181

VTa celi psalter Davidov je mogoče strukturno členi-

ti na štiri dele. Po naslovnem listu v slovenskem in

nemškem jeziku z bibličnim motom v latinščini (Ps 68,

31) sledi nemško posvetilo, ki ga je Trubar namenil

notranjeavstrijskim stanovom, izpovedujočim Augsbur-

ško veroizpoved. Jedro posvetila predstavljata nauk o

krščanski cerkvi, ki jo Trubar pojmuje kot »občo srenjo

pravovernih«,182 in polemični spoprijem s katoliškimi

verskimi konkurenti, ki vanjo ne sodijo. Tem je prevaja-

lec psalterja v nemškem posvetilu očital, da na vso moč

in z vsemi sredstvi nasprotujejo širitvi »prave, stare vere

krščanske«: »/N/aši nasprotniki, namišljena duhovna drhal

in zlasti neučeni meniški kričač v ljubljanski stolnici, povsod,

v deželi in izven nje, trdijo, kričé in pišejo o nas Kranjcih in

Slovencih, ki smo si uredili in imamo vero in vse božje službe

po nauku Sv. pisma, katekizma in treh simbolov ter smo se

priključili augsburški konfesiji. Pravijo namreč, mi lutrski da

smo krivoverci, sovražniki cerkve, odpadniki, odrezani gnili

udje, neposlušni puntarji, da smo napravili novo, zapeljivo

in škodljivo vero, ki ni od nje nič dobrega pričakovati, zakaj

zaradi naše vere in nauka da je sedanji svet tako hudoben

in nezvest; od tod draginje, kuga, vojska in vse nadloge.

Dalje govoré, da sramotimo Devico Marijo in ljube svetnike,

da nimamo sv. duha in niti enega pravega zakramenta, da

otroci, ki smo jih mi krstili, ne bodo videli božjega obličja itd.

In omenjeni naši zoprniki ne pusté, da bi pokopavali trupla

kristjanov, ki so od nas prejeli sv. zakrament, v njihovih

181 M. Rupel, Primož Trubar. Življenje in delo, 187.182 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 176

637

cerkvah in na pokopališčih in da bi pri tem pridigali. Táko

in podobno sramotenje, nespodobne in krive obdolžitve in

obrekovanja trosijo naši protivniki o nas in jih razglašajo

ne samo pri vinu in s prižnic preprostemu, nerazsodnemu

kmetu in sodrgi, ki bi jih radi naščuvali k uporu zoper nas,

ampak oni, njihovi višji in ljudje, ki so na njihovi strani zaradi

svoje lastne koristi, so pogosto pisali take stvari o nas ugled-

nim nemškim mogotcem in modrijanom ter jih prosili, da bi

nas preganjali.«183

Ecclesia malignantium, cerkev hudobnežev, kot jo

Trubar imenuje,184 je imela v času, ko je prvi superin-

tendent protestantske cerkve na Kranjskem dokončeval

psalter, v kranjskem stolnem mestu še posebej glasnega

predstavnika. Nanj Trubar namigne tudi v slovenskem

predgovoru k psalterju (Vsem bogaboiečim, vernim Crain-

com ...), kjer je zapisal: »Obtu vi, lubi bratie inu sestre v

Cristusu, ne čudite se inu ne zmotite se v ti pravi veri, kadar

vidite inu slišite, de zdai tudi koker Cristusu, tim prerokom

inu jogrom se sadašnim risničnim pridigariem inu vsem pra-

vim kersčenikom taku gody, kir nas ty slipy, nezastopni /pa-

pežniki/, katerim obeniga zla, ne krivi/g/a ne deimo, temuč

nuč, dan želymo, nee vučimo, prossimo inu opominamo, de

bi z nami red prov verovali, Bogu služili inu v nebessa prišli,

nas taku sylnu souvražio, kelno, čez nas lažeio, ovadaio,

fratuio inu prega[n]eio. Tu ta rogati, hudi Zludi dela, kir

taku v nih, suseb v tim vsteklim, nesramnim, lažnivim meni-

hu per S. Miclavžu v Lublani inu v nega tovariših, zubper to

našo vero, katera ie od samiga Boga v ti S. Troyci postavle-

na, dyvia, rezbya, prity inu vse zlu zubper nas zmišlava inu

začene.«185

V navedenih vrsticah se je znašel pod naletom istrski

frančiškan iz okolice Kopra Jurij Bravšić. Tega je Corne-

lio Musso, papeški nuncij na Dunaju, z dovoljenjem ce-

183 N. d., 178.184 N. d., 179.185 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 12–13.

638

sarja Ferdinanda I. poslal v Ljubljano, da bi se s protes-

tanti spoprijemal s pridigami v stolnici sv. Nikolaja.186

Bravšić je bil kot retor očitno dovolj spreten, ognjevit

in tudi učinkovit v svoji protiluteranski dejavnosti, kajti

verske nasprotnike le-teh je razvnel do te mere, da niti

katoliško obredje ni moglo več potekati v primerno

mirnem ozračju in je začelo prihajati celo do izgredov. V

pismu Krelja in Tulščaka, ki ga Trubar ni sestavil, ga je pa

podpisal, je brati tudi naslednje: »Sedaj smo spoznali, da

tvoja drznost in bes iz dneva v dan napredujeta, tako da niti

ne prenehaš niti ne postaneš zmernejši. Tvoje besno razgra-

janje poraja nemirno strast v srcih množice, ki je zaradi tebe

podivljala (česar nedavno tudi tvoji pijani privrženci zaradi

hrupnega kričanja v svetišču pred odličnim zborom iz skoraj

vsega mesta niso mogli nikakor prikriti).«187 V istem pismu

so avtorji poudarili, da jih je Bravšić javno proglasil za

krivoverske razbojnike, zapeljivce deželnega ljudstva in

sovražnike katoliške vere, zaradi česar so ga kot od-

ločni izpovedovalci »prave, stare vere krščanske« pozvali

na disputacijo – ali zasebno ali javno naj dokaže, da je

vero izpoved kranjskih protestantov heretična. Bravšić

se na poziv ni odzval.

Drugi razlog za Trubarjev obračun z nasprotniki na

Kranjskem, kot ga je moč brati v nemškem posvetilu

psalterja, pa je morda tudi izgnanega superintendenta

odziv na dogodek, ki se je 6. in 20. decembra 1562 od-

vijal v škofijskem dvorcu v Ljubljani. Tam se je na drugo

adventno nedeljo zbrala majhna, toda izbrana družba.

Poleg katoliških duhovnikov so se v istem prostoru na-

gnetli še deželni oskrbnik Jošt Gallenberški, posamezni

plemiči, kranjski deželani in člani ljubljanskega mestnega

sveta, izmed protestantskih pridigarjev pa Jurij Juričič,

Janž Tulščak in Primož Trubar.

186 M. Rupel, Primož Trubar, 154.187 Primož Trubar, Sebastijan Krelj in Janž Tulščak Juriju Bravšiću (Ljubljana, 1. julij

1564); J. Rajhman, n. d., 185–187, 344, 345.

639

Vzrok za srečanje sta bila ukaza cesarja Ferdinanda z

dne 1. novembra 1562, ki sta v Ljubljano prispela 27.

novembra istega leta in bila nato čez tri dni, 30. novem-

bra, tudi prezentirana.188 V prvem je Njegovo cesarsko

veličanstvo ljubljanskemu škofu Petru pl. Seebachu za-

povedalo, naj Trubarja natančno zasliši in mu o vsem

pošlje temeljito poročilo, v drugem pa je bilo deželnim

odbornikom zaukazano, naj pošljejo Trubarja pred škofa

Petra, da izpriča, kaj veruje, uči in pridiga. Oba ukaza

sta bila reakcija na jedko ovadbo škofa Seebacha, ki jo

je slednji poslal cesarju zoper Juričiča, Tulščaka in Tru-

barja: v njej se je ljubljanski škof z nič kaj laskavimi bese-

dami pritoževal, da omenjeni nasprotujejo katoliški veri

in da se moreta iz tega roditi zgolj upor ter prelivanje

krvi. Zato naj se da te duhovne zapreti, poleg njih pa

še kranjskega pridigarja Gašperja Rokavca, Jurija Mačka

in Jurija Stradiota, zlasti pa je treba poskrbeti, da se za

zapahi znajde Matija Klombner, ki naj bi bil kar »učitelj

navedenih idiotov«. Škof, ki je Trubarja, Tulščaka in Juri-

čiča obrekel, da so »prepirljivi, sektarski, uporniški in ne-

izobraženi ter svojemu duhovnemu predstojniku neposlušni

in uporni možje ter predikanti«,189 je cesarju poročal »pod

spovedno molčečnostjo«, kajti v nasprotnem primeru

naj bi šlo njemu in njegovim duhovnikom za glavo, ker

so luterani v Ljubljani menda vpili: »Če bo Primož Trubar

iz Ljubljane pregnan, bomo vse menihe in duhovne pobili.«190

Cesar se je na ovadbo škofa Seebacha 30. julija

1562191 odzval s tremi ukazi, ki so v Ljubljano prispeli

12. avgusta istega leta: omenjenih sedem protestantov

je treba dati pod ključ, deželni odborniki jih ne smejo

ščititi, ljubljanski mestni svet pa naj prepove protestant-

ske pridige v cerkvi sv. Margarete v Ljubljani. Seveda

188 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. november 1562); J. Rajhman, n. d., 142, 144.

189 T. Elze, Primus Trubers Briefe, 199.190 M. Rupel, Primož Trubar, 149.191 N. m; primerjaj Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. november

1562); J. Rajhman, n. d., 142, 144.

640

deželni stanovi niso potrebovali veliko časa, da so

ugotovili, kdo je resnični pobudnik teh ukrepov. Nato

so spisali obsežno pritožbo (Der große Ausschuss der

krainischen Landschaft an Kaiser Ferdinand),192 ki so jo 21.

avgusta poslali iz Ljubljane. V prizivu so zatrjevali, da je

nekdo Njegovo veličanstvo o celi zadevi napačno poučil.

Čeprav so dobro poznali očeta cele homatije, pa po

škofu Petru tokrat niso udarili neposredno: pisali so le

o sovražnem, nevoščljivem, strupenem in lažnivem ova-

duhu, o njegovih duhovnikih v stolnici pa, da so pijanci,

nečistniki in bogokletniki, ki so pri oskrbovanju svoje

dušnopastirske službe menda tako nemarni, da celo leto

ni bilo pridig, še celo na božič, veliko noč in na binkošti

ne, kajti bogoslužje da oskrbujejo »mladi in predrzni lju-

dje, ki se ne potrudijo za nič drugega kot za to, da se ljudem

iz prižnice kažejo in jih zasramujejo«.193 V isti sapi so se

obrnili tudi na kralja Maksimilijana, naj v zvezi z njihovo

pritožbo posreduje pri cesarju.

Neposredni učinek je bil, da zaporni nalog proti sed-

mim protestantom ni bil izvršen, da pa bi cesar prišel

reči do dna, je velel ljubljanskemu škofu organizirati

zaslišanje za Primoža Trubarja. Na pisni poziv škofa

Seebacha, v katerem je ta Trubarja tituliral kar z Dragi

gospod Primož,194 se je superintendet protestantske cer-

kve na Kranjskem odzval najprej s pismom, v katerem je

sporočil, da bo storil, kot mu je bilo zaukazano,195 nato

pa je se je v škofijski palači zglasil osebno, o njegovem

prihodu na zaslišanje pa se je ohranila latinska notica, da

je na kraj dogodka prispel »v imenitnem spremstvu mno-

žice deželanov, svetovalcev in meščanov kakor Luther«.196

In škof Seebach mu je nato zastavil 21 vprašanj, ki so

192 T. Elze, n. d., 199–208.193 N. d., 201, 202.194 Škof Peter iz Ljubljane Primožu Trubarju (Gornji Grad, 29. november 1562);

T. Elze, n. d., 298.195 Primož Trubar Petru pl. Seebachu (Ljubljana, 30. november); J. Rajhman, n. d., 145.196 »Comparuit autem provintialium, senatorum civiumque turba egregie stipatus

more Lutheri.« T. Elze, n. d., 300.

641

zadevala artikle s področja dogmatike in liturgike, in

sicer ravno v tistih točkah, kjer se Augsburška veroizpo-

ved jasno razlikuje od nauka rimske cerkve, duhoven

z Raščice pa naj bi na vsako izmed njih odgovoril z da

ali ne. Tako je prvo vprašanje zadevalo nauk o cerkvi:

Ali Trubar verjame, da je krščanska cerkev ali občestvo

tista cerkev, ki ji na svetu načeluje rimski škof, sveti oče

papež, vrhovni Kristusov vikar. Nato: Ali verjame, da

je svetih zakramentov sedem – krst, obhajilo ... Med

ostalimi: Ali verjame, da so za večno življenje potrebna

kristjanova dobra dela ali pa, da se večno življenje dobi

izključno po zaslugi Jezusa Kristusa. In: Ali izpoveduje

Augsburško veroizpoved.197 Odgovori na ta vprašanja

niso ohranjeni, so pa tisti, ki jih je Trubar izrekel na

drugem zaslišanju 20. decembra 1562, ko je odgovarjal

na obtožbe, ki so zastran njega prispele do cesarja.198

Nazadnje se je zgodilo tako, kot je Trubar napisal v pis-

mu Ivanu baronu Ungnadu že pred zaslišanjem: »Hvala

Bogu, da se zaradi tega nič ne bojim, kajti o vseh krščan-

skih naukih, ki jih znam dokazati in braniti z jasnimi izreki

iz Svetega pisma, sem že pridigal in pisal, da bom, kakor

upam, s pomočjo in milostjo Vsemogočnega častno prebil to

preskušnjo.«199 Superintendent kranjskih protestantov

je smelo pripoznal lastno izpovedovanje creda »prave,

stare vere krščanske«, kot ga podaja Augsburška veroizpo-

ved, toda s tem v zadevi nikakor ni bila izrečena zadnja

beseda. Kajti tokrat so bili za razliko od škofa Seebacha,

ki je poskrbel za začetek gonje proti Trubarju, v naletu

odločni kranjski deželni stanovi: ko je namreč ljubljan-

ski škof spravljal skupaj poročilo o zaslišanju, so tudi

stanovi prijeli v roke pero. In so 27. decembra 1562200

v Ljubljani sestavili dolgo pisanje, vzeli najvišjega duhov-

197 T. Elze, n. d., 300–302, tudi T. Elze, Die Superintendenten der evangelischen Kirche in Krain während der sechzehnten Jahrhunderts, 16, 17.

198 N. d., 303–306.199 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. november 1562); J. Rajhman,

n. d., 142, 145.200 T. Elze, Primus Trubers Briefe, 307–315.

642

nega pastirja Ljubljanske škofije temeljito na piko in ga

obdolžili tudi take nečednosti, da živi z žensko, in to z

že omoženo damo, ki jo je škof za gotove novce kupil

od njenega soproga.201 Da bi njihovo pisanje res prispelo

v roke »najvišje avtoritete«, so se s pismom priglasili

tudi pri cesarjevem tajniku Ivanu Kobenclu ter mu »v

spodbudo« in ker bo »imel zastran te reči dosti truda

s pisan jem« poslali 40 dukatov v zlatu.202 So že vedeli,

čemu ta naložba.

Škofa, ki tako ali tako ni slovel po bogve kakšni po-

sebni vnemi pri opravljanju dušnopastirske službe in

je bil v tem ves drugačen kot njegov predhodnik na

ljubljanskem škofovskem prestolu, apostolsko-inkvizi-

torsko zavzeti Urban Tekstor, so tako udarili po prstih

s preiskavo, nad katero je na cesarjevo pobudo prevzel

patronat tridentinski koncil. Pičenski škof Daniel Barbo

(1563–1570) je namreč dosegel, da je v Ljubljano prišel

tudi zagrebški škof Matej Brumanus (1558–1563), in

oba sta pognala kolesje v tek: »Najprej sta pod prisego

izpraševala duhovnike, ali je ljubljanski škof /.../ duhovniški

otrok, simonist, ubijalec, nečistnik in prešuštnik, zanikrn v

službi.«203 Gostujoča preiskovalca sta nato škofu Seeba-

chu svetovala, naj se pred cesarjem osebno opraviči za

svoje spodrsljaje, toda nato je prispel oster ukaz Njego-

ve cesarske milosti in škof Barbo je Seebacha prikleščil

še bolj trdo: popisal in zapečatil je vse njegovo imetje,

zlasti gotovino, in to tako v Ljubljani kot v Gornjem

Gradu, Trubar pa je v svojem pismu najbrž ne brez za-

doščenja zapisal: »In so /.../ pustili ljubljanskega škofa kar

žalostnega v Gornjem Gradu.«204

201 Na slednje je Trubar bržda diskretno namignil že pred zaslišanjem pred škofom Seebachom, v poročilu oblastnikom ob vrnitvi v Ljubljano (17. junija 1562). Tam je prebrati: »Nasprotno naj se da gospod škof s svojo duhovščino tudi od jasne Božje besede poučiti in naj razvade, javna malikovanja in romanja, vsa pohujšanja, nečistovanja v svojem okrožju in dušnem pastirstvu pri vseh odpravi.« J. Rajhman, n. d., 115, 117.

202 T. Elze, n. d., 317.203 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (8. julij 1563); J. Rajhman, 152, 154.204 N. d., 153, 154.

643

Drugi del Tega celega psalterja Davidovega predstavlja

slovenski predgovor Vsem bogaboiečim, vernim Craincom

in Slovenom. Njegovo jedro je komparacija med antično

krščansko cerkvijo in postopanjem družbe z njo na eni

strani ter njeno naslednico na drugi; le-ta da se mora v

sodobnosti lasati z nasprotovanjem nerazumnih papež-

nikov, »katerim obeniga zla, ne krivi/g/a ne deimo, temuč

nuč, dan želymo, nee vučimo, prossimo inu opominamo, de

bi z nami red prov verovali, Bogu služili inu v nebessa prišli,

nas taku sylnu souvražio, kelno, čez nas lažeio, ovadaio,

fratuio inu prega[n]eio«.205 Tega katoliški sodobniki pro-

testantske cerkve kajpak ne počno kar iz samolastne

volje in nagiba, temveč na podpihovanje samega Satana,

Trubar pa je kot poglavitnega reprezentanta »rogatega,

hudega Zlodeja« v kranjskem stolnem mestu označil

frančiškanskega pridigarja Jurija Bravšića. Da bi krščan-

ska cerkev preganjanje s strani neprijateljev »prave, stare

vere krščanske« sploh lahko prenesla, morajo pravi kri-

stjani peklenskemu gospodarju in njegovim pomagačem,

malikovalskim papežnikom »fygo pokazati«, toda ob tem

jim je treba tudi tolažbe, in sicer podobne, kot jo je

črpala antična apostolska cerkev.206

In tako dušno pomoč najdejo podobno kot Kristus

in apostoli v bibličnem psalterju: »Oni so se v nih revah,

težkih nadlugah, martrah inu na smerti ležoč terdnu zanesli

inu vupali na to nim obluble[n]o milost inu pomuč Božyo.

Inu per tim so oni nih revo, sylo, nadlugo inu nedolžnost

Bogu naprei nesli, nemu tožyli, pruti nemu vpyli inu ga pros-

sili za pomuč inu odrešitvu &c. Tako nih vero, te nih molytve

inu prošne inu koku ie Bug nee troštal, nim pomagal iz vseh

nadlug inu te nih souvražnike grozzovitu štraifal inu pogubil,

205 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 13.206 »Oli mi kersčeniki imamo Hudiču inu vsem nega tovarišom, kir te nega lažee, krive

vere, malykovane terdio inu brano, fygo pokazati, v ti naši veri močni inu stonoviti biti, to Božyo bessedo radi inu veden brati, poslušati inu slušati, klycati na Buga, pros siti za pomuč, zastopnu, z vero inu z andohtio, gostu, doma inu v cerqvi ta s. Oča naš inu psalme molyti inu kar nom dopusti od tih nevernikov /in papežnikov/ žaliga diati za volo te vere, tu imamo volnu inu z veselie[m] terpeti &c.« N. d., 14–15.

644

le-tu vse v letih buqvah bote obilnu imeili.«207 Božja

cerkev naj se torej duhovno krepča s pesmimi pokore,

(za) upanja in priprošnje za Božjo milost, kot so zapisane

v psalterju.

Izvor besede psalter, besedilno in pomensko strukturo

biblične knjige, njene namen ter funkcijo, avtorstvo, na-

čin posredovanja besedil (petje in instrumentalno spre-

mljanje), umestitev v življenje antične apostolske cerkve,

pomensko eksegezo, versko sporočilo za Trubarjeve

sodobnike in liturgično rabo je Trubar temeljito obrav-

naval v naslednjem delu Tega celega psalterja Davidovega.

Le-ta nosi naslov Predguvor čez ta psalter, toda čeprav gre

za oznako žanra, je strukturno kot pri večini slovenskih

predgovorov Primoža Trubarja tudi v omenjenem opaziti

žanrsko deformacijo.208 Razen povzetka psalmskih snovi

ni namreč v njem ničesar, kar bi ga povezovalo s podobo

humanističnega predgovora 16. stoletja v npr. nemškem

ali češkem jeziku, pač pa gre za obsežnejše samostojno

razpravljalno pisanje, ki je snovno vezano na biblične

psalme in eksegetične avtoritete (Laktancij, Atanazij,

Hieronim, Avrelij Avguštin in Erazem Rotterdamski);

najlažje ga je postaviti ob bok besedilnega tipa Auslegung,

ki ga je v nemškem protestantskem slovstvu 16. stoletja

temeljito razvil že začetnik reformacije Martin Luther

(npr. Očenaš: razlaga za neuke laike, 1519; Razlaga pisem

in evangelijev od adventa do velike noči, 1528).

Za preprostega človeka naj bi bil psalter po Trubar-

jevih besedah jezikovno posebej učinkovito razodetje

ključnih resnic o Bogu: »/M/y veimo inu terdnu veruiemo,

de S. Duh v tih psalmih taku dobru inu nakuliku bule koker

v tim drugim Svetim pysmu od tiga praviga Buga v ti S. Troy-

ci, od nega Synu inu od nega vole pruti nom pridiguie inu

zastopnu vsem ludem daie na znane,«209 kajti »ty psalmi,

207 N. d., 12.208 J. Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 507.209 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 25.

645

pravio vsi vučeniki, imaio le-te vse dobre ričy v sebi nakuliku

obilniše, močneše inu nekaku bul gorke tar žive«.210

Psalter je pomenil za Trubarja in njegove sodobnike

pravcato summo bibličnega sporočila. Prevajalec je zato

v omenjenem predgovoru v petih obsežnih točkah ob-

razložil pomenske razsežnosti, ki jih zaobsega psalmsko

besedilo: 1) psalmi razodevajo resnico o Bogu, njegovih

lastnostih, milosti in zahtevah; 2) prinašajo prerokbo o

Jezusu Kristusu in njegovem odrešenjskem poslanstvu,

ki je odraz Božje neizmerne ljubezni ter vsepresegajoče

milosti; 3) upovedujejo življenjske prigode pravih Božjih

služabnikov, ki naj sodobnemu bralcu služijo kot vir

navdiha in utehe,211 zlasti »klagovy psalmi«, ki razode-

vajo Božjo milost do slehernika; 4) dajejo upanje, ki ga

more človek imeti edinole v Boga, kajti proti telesnim,

duševnim in duhovnim nadlogam, ki tarejo posameznika,

je ni pomoči drugje kot pri neizmerno milostnem Vse-

višnjem; in 5) izrekajo hvalo, ki da je edina stvar, s kate-

ro more grešnik zares počastiti Vsevladarja.212

Trubar je lastno razlago ne več mestih dodatno pod-

krepil z navajanjem izrekov Avrelija Avguština in misliti

je, da si je preko druge roke izposojal iz Avguštinovega

dela Enarrationes in Psalmos.213 Poleg spisov škofa iz Hip-

pona se sklicuje tudi na Atanazijeve misli,214 vendar je

bilo ugotavljanje genealogije zaenkrat neuspešno. Zdi

se, da je poznal tudi najpomembnejše Laktancijevo delo,

Divinarum institutionem libri septem,215 ki je nastalo v letih

210 N. d., 26.211 Isti pogled na starozavezne psalme kot vir tolažbe je najti slabo stoletje kas-

neje pri znamenitem angleškem baročnem pesniku Johnu Miltonu. Ta je 1653., poldrugo leto za tem, ko je povsem izgubil vid, poprijel biblično be-sedilo in ustvaril sugestiven verzni prevod/prepesnitev psalmov 1–8; le-ti so zanj pomenili vir utehe. John Milton, Poetical Works, ur. Douglas Bush, London 1970, 192–195.

212 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 30–37.213 N. d., 24, 30, 39, 41.214 N. d., 41.215 Celotno latinsko besedilo, kot je bilo izdano v: J. P. Migne, Patrolo-

gia latina, vol. 6, je dostopno na http://www.documentacatholicaomnia.eu/04z/z_0240-0320__Lactantius__Divinarum_Institutionum_%5BOmnes_Libri_Collecti%5D__MLT.pdf.html.

646

303–311 in je napisano kot blesteča razprava, s katero

je želel zgodnji cerkveni učitelj krščansko verovanje

podkletiti tudi z razumskimi argumenti, na ta način od-

govoriti nekrščanskim kritikom vere Jezusa iz Nazareta,

predvsem pa podčrtati, da so poganske predstave o

Bogu prazne. Iz šeste knjige (De vero cultu) omenjene-

ga Laktancijevega dela izvira tudi pasaža Summus enim

colendi ritus est, ex ore iusti ho minis ad Deum directa

laudatio,216 ki jo navaja Trubar, vendar ni jasno, katero

primarno izdajo Laktancija je imel naš reformator pred

seboj, če sploh katero. Navedeno misel učenega pred-

nikejskega cerkvenega očeta je namreč najti tudi v osmi

knjigi kompendija De rerum inventoribus, ki je leta 1559

izšel v Lyonu.217 Avtor tega dela je italijanski humanist

Polidoro Virgili (Polydorus Vergilius, 1470–1555), spis

pa je luč sveta prvič ugledal 1499. in nato še leta 1521.

Trubarjev slovenski prevod218 pasaže Psalterium Graecum

est, et Latine organum dicitur, quod Hebraei NEBEL vocant

in neposredno sklicevanje na njenega avtorja razkrivata,

da je naš reformator povzemal tudi misli, ki jih je najti v

Hieronimovem delu Breviarium in Psalmos,219 izmed uče-

nih mož 16. stoletja pa se je Trubar poimensko sklical

na avtoriteto Erazma Rotterdamskega, in sicer najverje-

tneje na njegov spis Arnobii Africani commentarii pii, iuxta

ac sinceriter eruditi, in omnes Psalmos, sermone latino, ki je

izšel leta 1522 v Strassburgu.220

Trubar je psalme imenoval kar »mala biblia inu en re-

gišter vsiga S. pisma«,221 eksegezo pomenske strukture

biblične knjige pa je zaključil z naslednjo mislijo: »Nu

čez le-te pet štuke, kir so v tim Psalteriu – de se Bug v ti S.

Troyci spozna; de se vei, kai dopade Bogu oli nekar; de se

216 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 36.217 Glej http://www.lycosthenes.org/article.php3?id_article=72.218 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 17.219 Celotno latinsko besedilo, izdano v: J. P. Migne, Patrologia latina, vol. 26, je naj-

ti na http://www.documentacatholicaomnia.eu/04z/z_0347-0420__Hie-ronymus__Breviarium_In_Psalmos__MLT.pdf.html.

220 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 27.221 N. d., 30.

647

vei, za čes volo ie Jezus pryšal na ta sveit; de znamo prov

molyti, se troštati inu hvalyti Boga –, oben človik k animu

pravimu kersčanskimu stanu inu h timu večnimu lebnu

vehše kunšti inu vehšiga vuka oli veidena na tim sveitu ne

potribuie. Zakai v tih psalmovih buqvah vsak človik naide

obilnu za vsako reč, kir se nemu pergodi, dobru oli hudu:

navuk, trošt inu gvišno arcnio sui duši.«222

Toda vzrok za poseben pomen psalterja za vsakega

vernika ni tičal samo v konciznem zbiru vse poglavitne

biblične snovi in resnic v eni sami knjigi, temveč tudi

v prav posebni ubeseditvi le-te, ki naj bi verujočim

pomagala, da si nauke, svarila in spodbude, ki jih potre-

bujejo za pot v nebesa, kar najhitreje vgradijo v lastno

vsakdanjostno delovanjsko prakso: psalmi so res Božja

beseda, toda – v verzih. In slednje je bilo za protestant-

sko občestvo, ki se je (samo)definiralo z intenzivnim in

z jezikovno vsakomur razumljivim poučevanjem o Bogu,

izjemnega pomena, kajti verzna struktura ima zaradi

svoje posebne ritmične in glasovne organiziranosti ne-

spregledljive memotehnične prednosti pred običajno

prozno ubeseditvijo.223

Psalmi so tako za protestante 16. stoletja skorajda

stereotipno veljali za Božji besedilni opus perfectum: po

vsebinski plati najkonciznejši ekstrakt vsega božanskega

sporočila, po oblikovni plati pa pravi verzni nürnberški

lijak za prvenstvenega naslovnika – vernika, katehetični

pripomoček torej, kakršnega so protestantski verzifika-

torji še kako cenili in ga tudi vedno znova aktualizirali.

Psalter je bil za protestante tista knjiga, kjer si sola

gratia, solus Christus, sola fides in sola scriptura najhitreje

in za neučenega vernika najlažje podajo roke, Trubar pa

je v predgovor prvih slovenskih psalmov zapisal takole:

»Zakai v tim Psalteriu, v tih mahinih buqvicah ie vse tu, kar

222 N. d., 37.223 Prim. J. Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV,

509, 510.

648

so kuli Moizes, Samuel, Salomon, preroki inu ty jogri pissali,

kratku, zastopnu inu z lepimi, glatkimi, dobru postav-

lenimi bessedami zapissanu inu v te vessele peismi

zloženu /poudaril J. V./. /.../ S. Augustin pravi: “Kai ie, de

bi se človik iz tih psalmov ne navučil?“ Koher bi rekal, vse,

kar človik potribuie veiditi h timu večnimu lebnu, naide v tih

psalmih. S. Duh ie hotel nom h dobrimu (za volo, kir se tež-

ku tar polahku, kar ie dobriga inu nucniga, navučimo, hitru

pag, kar smo dobriga slišali inu se navučili, pozabimo) vse

ričy, kar ie v tih drugih vseh velikih buqvah zapissanu, v

ta Psalter postaviti, de se mi iz tiga tem lažei, hitriši inu

z luštom navučimo, zamerkamo inu v našim sercei ohra-

nimo /poudaril J. V./, kai ie nom potreba veiditi od Buga h

timu izvelyčanu.«224

Tako: »Inu za tiga volo nom ima tudi biti ta Psalter lub,

de mi tukai v nim imamo od samiga S. Duha naprei pissanu

inu postavlenu, koku inu s kakovimi bessedami vu eni vsake-

teri nadlugi, potrebi inu v dobruti mi imamo z Bugom govo-

ryti, prossyti inu klycati na nega inu nega čestiti tar hvaliti.

De smo tukai od S. Duha zagvišani, de take naše prošne inu

hvale so po Božy voli naprei nessene inu de so uslišane inu

Bogu dopado. Inu kadar mi iz tiga Psalteria inu po tih psal-

mih molimo, taku mi molimo inu govorimo z Bugom v ti viži

inu s takimi bessedami, koker vsi svetnyki, ia, inu koker sam

Jezus Cristus vsemi nega vernimi vudi od začetka tiga svita

so molyli inu še zdai molio.«225

Psalter je bil za protestantsko poučujočo cerkev

poleg Novega testamenta najpomembnejše biblično

besedilo, zato naj bi se z njim v vsakdanji bogoslužni

praksi ravnalo veličini in pomenu primerno. Vsekakor

pa ne tako, kot so iz lastne izkušnje pri liturgiji rimske

cerkve ponavadi poznali ljudje 16. stoletja. Trubar je

tako skladno z doktrinarnim stališčem sola gratia in sola

fides – posamičnika na poti onstran odrešujeta zgolj in

224 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 29–30.225 N. d., 40.

649

samo neskončna Božja milost ter vera, ne pa taka ali

drugačna sorta dobrih del, ki bi bila ciljno namenjena

za poseben vpis v knjigo, kjer Pantokrator menda za

slehernega vodi register grehov ter beleži, kaj je storil

(dobrega in zlega) ter česa ni – zavrnil misel, ki je bila

običajna za katoliško cerkev: petje psalmov kot dela

liturgije za umrlimi da je posebna oblika dobrih del in

tako trdna valuta v blagajni posebnega individualnega

zasluženja pred Vsevišnjim. V uvodu v slovenski psalter

je naš reformator tozadevno napisal: »My pag tukai ne

govorimo od tiga sadašniga vnucniga, nezastopniga meni-

hoviga, nunskiga inu farskiga moleina, petia inu orglana;

ty menio inu so skorai vus sveit pregovurili, de oni s

takim žabranem inu bledenem tih psalmov sebi inu dru-

gim zasluže per Bugi posveitno inu nebeško dobruto /

poudaril J. V./: s teim so oni veliku blagu k sebi perpravili

inu per tim imaio dober leben. Temuč mi tukai govorimo od

praviga, nucniga inu zastopniga petia, de vsaki človik, kir

te psalme moli, bere oli poye, inu ta, kateri nee posluša, de

vsako bessedo rezoumei, zastopi, kai vsak psalm v sebi derži

inu kam kaže, de iz serca taku, koker ty psalmi nom naprei

klado inu nas vižaio, s celim sercom govorimo z Bugom.«226

To determinacijo je Trubar nekaj let po izidu psalterja

ponovil tudi zastran liturgične funkcije cerkvene pes-

mi, v zvezi s katero je postavil kot negativitetni zgled

ravno petje latinskih psalmov v rimski cerkvi. V Enih

psalmih, tem celem catehizmu (1567) in nato v Tem celem

catechizmu, enih psalmih (1574) je dal v kratkem uvodu

v pesmarico natisniti naslednje besede: »Natu vi, mui

lubi Cranci inu Sloveni, puite le-te peisni v cerqvi inu doma

zastopnu, iz serca; rezmislite, kai vsaka besseda, nekar, kar

ta viža oli štyma v sebi derži. Ne tulyte, ne bledyte neza-

stopnu, prez vere inu prez vse andohti koker ty fary, menihi

inu nune ta latinski psalter le za volo trebuha. Perložyte

h tim bessedom cilu serce, molyte, prossyte, hvalyte prov

226 N. d., 28.

650

Boga. Inu de po tih bessedah, ki so v le-tih peisnih, veruiete,

Bogu služite, vaš stan inu leben pelate inu deržite.«227

Jedrni del Tega celega psalterja Davidovega je prevod

vseh 150 psalmov, ki je strukturiran tako, da vsak posa-

mezni psalm uvaja sholija. Ta sestoji iz krajšega uvoda in

bolj ali manj aktualistične eksegeze bibličnega besedila,

le-to pa je na marginah pospremljeno še s Trubarjevimi

individualnimi komentarji jedrnega besedila ter z biblič-

nimi navzkrižnimi referencami.

Na zadnji postaji pred sklepom pričujočega pisanja si

velja zastaviti še vprašanje, kakšno mesto je psalterju v

obredju protestantske cerkve med slovensko govore-

čim občestvom na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem

namenil prvi pridigar kranjskih deželnih stanov Primož

Trubar. V obredniku Cerkovne ordninge (1564) je brati:

»Vsem zastopnim kersčenikom ie veideče, de ty psalmi inu

druge duhovske peismi se imaio v ti cerqvi peiti, ampag kir so

se dosehmal le v latinskim, tim gmain ludem v nezastopnim

iezyku v ti cerqvi peili inu tudi mašovali, kersčovali inu brali le

latinsku, tu mi deržimo za neprydnu inu vnucnu, inu kir so s

takim latinskim petyem inu branem tudi hoteli milost, odpus-

čane tih grehov inu druge ričy per Bugi dobyti inu zaslužiti,

le-tu mi deržimo za enu pregrešene inu zašpotovane te krii

Cristuseve. Obtu mi hočmo, de vže naprei v ti naši cranski

deželi de se ty psalmi, peismi inu vse druge službe Božye, ty

s. zacrame[n]ti v tim slovenskim, cranskim iezyku se doper-

našio inu dile. /.../ Inu ty pridigary imaio te ludy opominati, de

se te psalme inu peisme prov peiti navuče, v ti cerqvi Boga

česte inu hvalio, nekar de bi v takim petyu ta cela Božya

služba stala, temuč de s takimi peismi nih vero terdio, de na

nih ta Božy strah, lubezan, volnu terplene bodo pobulšani,

inu obena peisem v ti cerqvi se nema peiti, samuč ona bo

iz Svetiga pysma vzeta, de se s teim Oča našom inu s teimi

psalmi gliha.«228 Tako je Trubar prvič zapisal formulacijo, o

227 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 240, 272.228 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 484–485.

651

kateri je bilo govora v zgornjih vrsticah, namreč, da petje

ni modus dobrih del, s katerimi bi mogel človek premak-

niti jeziček na tehtnici (samo)lastnega odrešenja, temveč

Božja hvala, ki je namenjena ponovnemu pripoznavanju

vere, miselni rekapitulaciji osnovnih verskih resnic in

njihovemu kar najtrdnejšemu vgraviranju v mentalno

matrico slehrnega uda »prave, stare vere krščanske«. Tru-

bar je v Cerkovni ordningi tudi določil, naj bo peti psalm v

slovenskem jeziku obligatni del vsake božje službe, naj bo

le-ta jutranjica ali večernica, sobotna, nedeljska ali pra-

znična, kadar pa bi bil psalm kratek, naj se pojeta dva ali

celo trije. Petemu psalmu naj bi na jutranji maši na praznik

sledila cerkvena pesem v slovenskem jeziku ali artikel iz

katekizma.229 Zastran genealoške povezave psalmov in

protestantske cerkvene pesmi je tako na mes tu opozo-

riti na psalmske pesmi (Psalm-Lieder), kjer je bilo izvirno

biblično besedilo posameznih psalmov uporabljeno kot

predloga za bolj ali manj svobodne pesniške obdelave oz.

prepesnitve. Le-te so se nato pele ali kot contrafacta, in

sicer 1) na melodije iz ljudske pesemske tradicije,

2) na napeve, znane iz latinske liturgije rimske cerkve, ali

3) na skladbe, ki jih je bilo najti v kancionalih dedičev prve

velike evropske reformacije (češki bratje), pogosto pa so

psalmske pesmi doživele izvirno uglasbitev, ki se je nato v

protestantskem bogoslužju prijela in je v rabi do danes.230

Uglasbljene psalmske pesmi so se podobno kot druge

cerkvene verzifikacije protestantskega slovstva prvenstve-

no izvajale kot enoglasni koral pri bogoslužju, v stoletjih

po reformaciji pa so vodilne glasbene teme iz njih postale

npr. cantus firmus v sakralnih kantatah Johanna Sebastiana

Bacha, v 19. stoletju pa dominanten motivski material v

simfonični glasbi Felixa Mendelssohna.231

229 N. d., 448, 449. 230 Prim. Evangelisches Kirchengesangbuch. Ausgabe fü r die evangelisch-luteri-

schen Kirchen Niedersachsens, 234–265.231 J. Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 501,

502, 533, 534. Zaradi umestne avtorske samoomejitve se je bilo treba odreči razpravljanju o Mendelssohnovi Simfoniji št. 2, Lobgesang, op. 52.

652

Zgled za zlaganje psalmskih pesmi je dal sam Martin

Luther, ki je že 1523/1524, v zgodnjih letih reforma-

cijskega gibanja, še pred izdajo epohalne knjige Die

Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdienstes (1526),

prepesnil 12., 14., 46., 67., 124., 128. in 130. psalm, pri

čemer je za psalma 46 in 130 zložil tudi melodiji, ki ju

je nato Bach kot cantus firmus uporabil v dveh sakral-

nih kanatah – Aus tiefer Not schrei ich zu dir, BWV 38

(1724), in Ein' feste Burg ist unser Gott, BWV 80 (1715 ali

1724).232 Luthrovemu zgladu so nato sledili še Justus Jo-

nas s še eno prepesnitvijo 124. psalma (1524), Wolfgang

Musculus s 23. psalmom (1531) in schwenckfeldijanec

Adam Reusner, ki je leta 1533 prepesnil 31. psalm.233

Prvo slovensko psalmsko pesem je najti v Enih duhov-

nih peisnih (1563), kamor je urednik kancionala Matija

Klombner uvrstil anonimni prevod Luthrove prepesni-

tve 128. psalma (Wohl dem, der in Gottes Furcht steht),234

ki jo je začetnik nemške reformacije zložil na začetku

leta 1524, prvič pa je bila natisnjena v Enchiridion (Erfurt

1524); Luthrovi petkitični pesmi je prevajalec iz svojega

dodal zadnjo kitico.

Poleg nje je v Enih duhovnih peisnih in v kancionalih, ki

so delo Primoža Trubarja, najti še: 1) Trubarjevo pre-

pesnitev in dve verzificirani »izlagi« 1. psalma, kar je re-

formator objavil tudi v posebni knjižici – Ta pervi psalm

ž nega triiemi izlagami (1579);235 2) anonimno in nato

Kreljevo prepesnitev 2. psalma;236 3) Trubarjevo pre-

pesnitev 12. psalma, ki je izvirna avtorska verzifikacija237

in ne prevod Luthrove šestkitične psalmske pesmi;238

4) anonimno in nato Kreljevo prepesnitev 14. psalma;239

232 Ernest Zaverský , Johann Sebastian Bach, Praha 1979, 146, 234, 342. 233 Evangelisches Kirchengesangbuch. Ausgabe fü r die evangelisch-luterischen Kir-

chen Niedersachsens, 254, 237, 238 (št. 193, 178, 179).234 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 167–169.235 N. d., 491–496.236 N. d., 196–199; 405–408.237 J. Čerin, n. d., 196.238 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 193–196; 409–412.239 N. d., 199–202; 412–414.

653

5) Kreljevo psalmsko pesem na podlagi 15. psalma;240

6–8) Dalmatinove prepesnitve 25., 31. in 46. psalma;241

9) Trubarjevo verzifikacijo na podlagi 51. psalma;242 10)

anonimno psalmsko prepesnitev 67. psalma;243

11, 12) Kreljevi pesemski obdelavi 82. in 83. psalma;244

13) Dalmatinovo avtorsko psalmsko pesem na podlagi

91. psalma;245 14) anonimno prepesnitev 114. psalma;246

15) Dalmatinovo poslovenitev Justusa Jonasa pre-

pesnitve 124. psalma;247 16) Kreljevo prepesnitev 128.

psalma,248 bero slovenskih psalmskih pesmi pa zaključuje

17) Trubarjeva poslovenitev znamenite Luthrove psalm-

ske pesmi na podlagi 130. psalma – Aus tiefer Not schrei

ich zu dir.249

Skupaj je tako v Trubarjevih pesmaricah in Enih du-

hovnih peisnih najti pesemske obdelave kar sedemnajstih

psalmov, in sicer v dvaindvajsetih različnih verzifikacijah,

to pa nareja psalmsko pesem za enega dominantnejših

tipov slovenske protestantske verzifikacije 16. stoletja.

Primarne predloge zanje so bili izvirni biblični psalmski

verzi in/ali nemške psalmske pesmi, kot so jih Trubar,

Krelj, Dalmatin in neznani verzifikator (morda Klomb-

ner ali Krelj) našli v nemških kancionalih, in sicer pri M.

Luthru, J. Jonasu in drugih.250

Trubar je biblične psalme dojemal podobno kot

pretežni del reformatorjev njegove dobe – kot pesmi

ponižne pokore, priprošnje in tolažbe za vsak dan v

letu, kajti za protestantsko cerkev na Slovenskem, za

»pravo, staro vero krščansko« se je v stoletju vsesplošne

ogroženosti in strahu zdelo, da ji pod naletom pogla-

240 N. d., 415–416.241 N. d., 468−469; 471−472; 472−474.242 N. d., 416−422.243 N. d., 202−204.244 N. d., 422–426 (Ps 83); 426–428 (Ps 82).245 N. d., 477–479.246 N. d., 204−208.247 N. d., 474–476.248 N. d., 428–430.249 N. d., 431–434.250 Glej J. Vinkler, Opombe, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV.

654

vitnih Satanovih služabnikov – ecclesia malignantium:

papežniški malikovalci, menihi, škofje, kardinali pa še

Turki251 – brez Božje pomoči kar ni obstanka. Na mar-

gino je kot aktualistični komentar 80. psalma zapisal:

»Cerkov se zdai rezdyra inu tare od zvyrine – od Turkov inu

od papežnikov.«252 Kot prevajalec in komentator prvega

slovenskega psalterja se je zato od bralca ob koncu

predgovora v psalme poslovil z naslednjo spodbudo:

»Obtu vi, mui lubi kersčeniki, suseb vi pastiry, gledaite, de

vi te psalme v tim duhei, z andahtio inu zastopnu, s pravim

sercem inu s pravo missalio veden v cerqvi, doma, na puli

berete, molyte inu poyete. H timu dai Oča nebeski za volo

suiga Synu Jezusa Cristusa suiga Svetiga Duha, gnado inu

pomuč.«253

Na turško nevarnost pa se je spričo neizmernega

zaupanja v delovanjsko silo zopet oživljenega nauka

»prave, stare vere krščanske« tudi v Tem celem psalter-

ju Davidovem odzval z mislijo, ki tedaj nikakor ni bila

utemeljena v rezultanti političnih silnic, kot so se med

Osmanskim cesarstvom in Habsburžani križale v Srednji

Evropi: »Turšku kralevstvu se ima rezdiati; dva deila se

vmei sebo pobieta, trety h keršanstvu stopi.«254 Toda

preden naj bi se to uresničilo, so morali udje protes-

tant ske cerkve svoje duše krepčati s prebiranjem psal-

mov tolažbe in podobno kot Trubar tudi sami

večkrat zaklicati k nebesom: »Bug, brani nas pred

Turki inu papežniki!«255 Zato, Criste, zaterri Turke inu

papežnike!256

251 Prim. uvodne sholije v 10., 20., 56., 74., 79., 80., 83., 89., 94., 102. in 115. psalm ter robne opombe k 83., 93., 94. in 120. psalmu.

252 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 310.253 N. d., 42–43.254 N. d., 320.255 N. d., 358.256 N. d., 320.

655

Posebnosti transkripcije in ureditveTranskripcija izvirnega tiskanega besedila Tega celega

psalterja Davidovega (1566) se v peti knjigi Zbranih del

Primoža Trubarja ravna po enakih načelih, kot jih je za

celotno zbirko določil glavni urednik Zbranih del Primoža

Trubarja 1–4 ddr. Igor Grdina in kot so bila s primerni-

mi modifikacijami uresničena v štirih že izdanih knjigah

Zbranih del.

Distribucija črk ostaja pretežno enaka. Grafem η je

dosledno transkribiran kot ii. Grafem j je zapisan izrec-

no samo v besedah Jezus, joger/jogri. Podvojitve grafe-

mov f, l, r in s so dosledno ohranjene. Ohranjeni so tudi

grafemi q, x in c, ki zaznamuje glas k. Pri uvedbi sodobne

interpunkcije, ki je v rabi v Zbranih delih, je v pričujoči

knjigi uresničeno vodilo, da naj se sodobni pravopisni

uzus vzpostavi čim manj nasilno napram izvirnemu

besedilu. Tako so meje izvirnih period kolikor mogoče

ohran jene. Izjemo predstavlja raba posameznih končnih

ločil (vprašaj in klicaj). Na zadevnih mestih je interpunk-

cija interpretativna, in sicer v toliko, kolikor upošteva

takšno segmentacijo besedila in pravopis, kot sta obi-

čajna v sodobnem prevodu svete knjige krščanstva v

slovenski jezik.257

Skladno s primerljivimi znanstvenokritičnimi izdajami

humanističnih tiskov 16. stoletja in glede na običajno

prakso izdajanja bibličnega Psalterja je tudi Ta celi psalter

Davidov Primoža Trubarja opremljen s sodobnim šte-

vilčenjem vrstic oz. verzov. Le-to je bilo izdelano glede

na Sveto pismo Stare in Nove zaveze. Slovenski standardni

prevod iz izvirnih jezikov. Drugi, pregledani natis. Društ-

vo Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana 2002, in

sicer skladno z digitalno različico, kot je skupaj z dru-

gimi prevodi Svetega pisma v slovenski jezik dostopna

na zgoščenki Biblia slovenica. Društvo Svetopisemska

257 Sveto pismo Stare in Nove zaveze. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Drugi, pregledani natis. Ljubljana 2002.

656

družba Slovenije, Ljubljana 2004. Zaradi razvidnega in-

tertekstualnega prevodnega razmerja med Trubarjevim

in Luthrovim prevodom je bila kot referenca upoštevana

tudi izdaja Die Luther-Bibel. Originalausgabe 1545 und

revidierte Fassung 1912. 2. Ausgabe. Directmedia, Berlin

2000. Digitale Bibliothek Band 29. Zastran prvih psalm-

skih verzov v latinskem jeziku je bila uporabljena Biblia

Sacra juxta Vulgatam Clementinam, in sicer elektronska

izdaja, kot je objavljena na http://www.documentacatho-

licaomnia.eu/00_10_10-_Vulgata_Clementina.html.

Zbrana dela poskušajo tudi s knjižnim stavkom do-

sledno reprezentirati izvirne Trubarjeve tiske ter tako

na neki ravni celo nadomestiti faksimile. Zato velja tudi

v pričujoči knjigi načelo, da transkripcija nikjer ne od-

pravlja nobene tiskarske napake, izpusta črk ipd., vse

tovrstne besedilne posebnosti pa so dokumentirane in

razrešene ali v opombah ob izvirnem tekstu ali v obliki

referenčnih znamenj, ki nadomeščajo opombe.

Peta knjiga Zbranih del Primoža Trubarja upošteva

izdajateljsko-uredniško načelo zadnje roke. Za Ta celi

psalter Davidov to pomeni, da transkripcija upošteva

zadnje Trubarjeve avtorsko-korektorske spremembe

(popravke), kot jih je reformator v štirih mesecih tiska,

od januarja do aprila 1566, opravil za izvirno izdajo in

jih je mogoče razvideti v izvirniku. Le-te so v Tem celem

psalterju Davidovem zaznamovane na dva načina: a) z

označitvijo v besedilu, in sicer s posebnim nadvrstičnim

znamenjem (~), ki se nahaja nad grafemom tik pred me-

stom, na katerega se nanaša popravek (npr.: pregledãu

> pregleda[n]u); b) s posebnim segmentom besedila – er-

rata (Errata, kai se ie v druku pregledalu). Vsako mesto

avtorske korekture, naj je v izvirnem tisku označeno z

nadvrstičnim znamenjem ali navedeno v errati, šteje za

spremembo zadnje roke in je topogledno upoštevano; v

transkripciji je dosledno označeno z oglatim oklepajem

in z referenčno črko C. V oklepaju se nahaja emendacija

657

manjkajočega; nadvrstično znamenje zanj se je v izvirni-

ku nahajalo na prvem grafemu pred zadevnim mestom

(v transkripciji gre za prvo pozicijo črke pred oglatim

oklepajem).

Da bi bili uredniški posegi v transkripciji izvirnika jasno

razvidni, sta v pričujoči izdaji v rabi dve vrsti oklepajev,

ki jih v Trubarjevem izvirniku ni najti, in sicer oglati [ ]

ter poševni //. Tako se tovrstna raba povsem jasno loči

od Trubarjevih okroglih oklepajev ( ), ki so skupaj s

svojo vsebino del integralnega izvirnega besedila. Oglati

oklepaji za emendacijo so v rabi samo na tistih mestih,

na katera se v izvirniku nanaša korekturno znamenje ali

v zvezi s katerimi je bila korektura zapisana v errati ob

koncu tiska; oboje vedno označuje tudi referenčna črka

C (corrigendum) ob emendiranem mestu. Na mestih,

kjer so zaradi izpada, umanjkanja črke v besedilu evi-

dentne praznine, in tam, kjer je izvirno besedilo poško-

dovano do nečitljivosti, se uporabljajo poševni oklepaji,

v katerih se nahaja emendacija poškodovanega mesta

(npr. D vidu > D/a/vidu). Tovrstne dopolnitve besed(il)

nih vrzeli so povsod opremljene z referenčno črko E

(emendatio).

Emendacije so bile določene s pomočjo tekstnokri-

tičnih metod in lingvostilistične analize ter opravljene

glede na izvod Tega celega psalterja Davidovega, ki ga pod

signaturo 10027 hrani Rokopisni oddelek Narodne in

univerzitetne knjižnice v Ljubljani, za referenco pa je bila

uporabljena izdaja Biblia slavica IV: Südslavische Bibeln,

band 3. Hrsg. Jože Krašovec, Majda Merše, Hans Rothe.

Ferdinand Schöningh, Paderborn-München-Wien-Zürich

2006, 601–745.

Zaradi bolj ali manj obsežnih Trubarjevih izvirnih rob-

nih opomb (argumentov, razlag, parafraz, bibličnih navz-

križnih referenc) in doslednega upoštevanja lastnosti

sinoptične izdaje so morala uredniška orodja zavzeti kar

moči malo prostora. Zato za razliko od Zbranih del Pri-

658

moža Trubarja III in IV Trubarjeve izvirne korekture be-

sedila in uredniški posegi v tekst (emendacije) niso več

označene z a) vrstilno številko ali neštevilčno oznako

(npr. *) reference in b) z ob robu besedila posebej natis-

njeno številčeno opombo, temveč samo z oznako tipa

besedilne dopolnitve (v Zbranih delih Primoža Trubarja IV:

do ko[n]ca1 skupaj z stransko opombo Corr.; v pričujoči

knjigi: pregleda[n]uC). Poleg omenjenega je pri razre-

ševanju svetopisemskih navedkov uporabljeno njihovo

»gnezdenje«: skupina citiranih mest ima poslej samo

eno referenco in ne po eno referenco za vsako mesto

posebej, kot je bilo doslej. Ta način se zgolj grafično

razlikuje od postopka, ki je bil uporabljen v Zbranih

delih Primoža Trubarja III in IV, in sicer, da zaradi gostote

tekstnokritičnega aparata na posameznih mestih tiska

in skopo odmerjenega prostora na marginah ne bi bila

prizadeta celostna podoba sinoptične izdaje.

Mesta, kjer je prišlo do razvidnih izpadov posamez-

ne črke/črk, pa le-ti niso niti korigirani niti ne gre za

poškodbe v tekstu, so emendirana kot navadna inter-

polacija v izvirno besedilo (npr. Božy oli > Božy /v/oli).

Besede, kjer je razviden napačen vrstni red črk, napačen

rez ali napačna postavitev črke (q, b ali d namesto p), so

v integralnem besedilu transkripcije puščene v izvirni

podobi; napake so razrešene v obrobni opombi. Poleg

oglatih in poševnih oklepajev sta pomembni uredniški

orodji pete knjige Zbranih del Primoža Trubarja ločili

dvopičje in narekovaji. Njuna kombinacija, ki spremni

stavek ločuje od dobesednega navedka (citata), se v

pričujoči izdaji uporablja dosledno, in to povsod tam,

kjer je bilo mogoče ugotoviti, da gre za navajanje (npr.

Svetega pisma), ali na mestih, kjer k temu navaja so-

dobna interpunkcija v Slovenskem standardnem prevodu.

Trubarjeva humanistična interpunkcija, ki je sicer tudi

poznala dvopičje, vendar z drugačno funkcijo, kot jo ima

to ločilo danes, je na takih mestih nadomeščena s so-

659

dobno, segmentacija besedila pa je posledično ustrezno

spremenjena.

Velika začetnica se načeloma ravna po današnji pravopi-

sni rabi. Pri tem je treba ob pravilih, ki tozadevno veljajo

za celotna Zbrana dela,258 opozoriti, da pravopis v pričujo-

či knjigi ločuje občno poimenovanje pripadnikov judov ske

religije (judi), kar je dosledno zaznamovano z malimi črkami,

od lastnega imena za člane bibličnega ljudstva (Judi), ki je

povsod zapisano z veliko začetnico.259

V kolikor se ista tujejezična (npr. latinska) pasaža po-

javlja večkrat, je v opombi prevedena samo enkrat, in

sicer ob svoji prvi pojavitvi v pričujoči knjigi. Številčenje

opomb s prevodno, razlagalno in/ali tekstnokritično vse-

bino je načeloma urejeno enako kot v Zbranih delih 1–IV,

z razliko, da na določenih mestih številčno referenco

zamenjuje neštevilčno znamenje (C ali E). Vzrok za to od-

ločitev je kompromis med estetsko in reprezentativno

vrednostjo stavka (da bi bil prelom kar najbolj dosled na

reprezentacija izvirnega tiska in kot tak delna zamenjava

za faksimile) ter potrebami komentiranja.

Bibliografski opisTa celi psalter Davidov iz leta 1566

Transkripcija Tega celega psalterja Davidovega je izdela-

na po fotokopiji izvoda iz Rokopisnega oddelka Narod-

ne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (sign: 97934); v

knjižni blok vezana kopija je del knjižničnega inventarja

Osrednje humanistične knjižnice, Oddelka za slovenisti-

ko na Filozofski fakulteti v Ljubljani (sign. Text I 186).

Uredniški koncept Zbranih del Primoža Trubarja pred-

videva, da bodo Trubarjeva neslovenska besedila, ki so

imela ponavadi precej drugačnega naslovnika kot sloven-

ski teksti in predstavljajo tako nekak corpus separatum,

258 Igor Grdina, Splošna prepisovalska načela, v: Zbrana dela Primoža Trubarja I, Ljubljana 2002, 542–545.

259 Fanika Krajnc – Vrečko, K drugi knjigi Zbranih del Primoža Trubarja, v: Zbrana dela Primoža Trubarja II, Ljubljana 2003, 416, 417.

660

objavljena v posebni knjigi Zbranih del. Zato v pričujoči

knjigi namenoma ni Trubarjevega nemškega posvetila k

psalterju (Den Wolgebornen, Edlen ...); prevod omenjega

besedila je najti v Mirko Rupel, Slovenski protestantski

pisci, Ljubljana 1966, 176–183.

Natančen bibliografski opis izvirnika je izdelal Branko

Berčič, nahaja pa se v petnajsti enoti bibliografije slovenskih

protestantskih tiskov, od koder je citiran skupaj z ohranjeno

metodologijo, kot je uporabljena na zadevnem mestu:260

Ta celi psalter Davidov. V TIM SO VSI ŽLAHT VISSOKI

BOŽY navuki, trošti, pryteži, prerokovane, te Jezuseve

inu nega svete cerqve molytve, prošne, hvale inu zahva-

le etc. Zdai pervič v ta slovenski iezik iztolmačen inu

kratku, zastopnu izložen skuzi PRIMOŽA TRUBERIA

Crainca. Der gantz Psalter, in die Windische Sprach zum

ersten mal verdolmetschet, unnd mit kurtzen verstendigen

Argumenten und Scholien erklärt. PSAL. 68. Increpa feram

arundinis, congregationem Taurorum inter vitulos, popu-

los conculcantes propter Argentum, dissipa gentes quae

bella volunt. V TIBINGI. [Ulrich Morhart,] M. D. LXVI.

12°. 24 vrstic (glej str. 2a). 288 listov s signaturami a8, b8,

A8–Z8, a8–l8. Paginacija od 1 (A1a) do 264 (k8a), z napakami

(str. G8a = 56, L6a = 86, N6a = 102, V1a = 153, V3a = 155).

Kustode, robne opombe. Slovensko in latinsko besedilo v

latinici, nemško besedilo v gotici. Inicialke na straneh 1a in

15b. Verzalke visoke 2–7 vrstic. Vinjeta na str. 148.

Str. a1a: [naslovnica].

Str. a1b: [prazna].

Str. a2a, vrstice 1–6: Den Wolgebornen, Edlen, Gestrengen,

Ehrneusten, Erbaren uñ Weisen Herren, Grauen, Freyherren,

Rittern, Edelleüten, Burgern und allen Gottseligen Christen,

...

260 Branko Berčič, Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts, v: Abhandlungen über die slowenische Reformation, München 1968, 187–188.

661

Str. b3b, vrstici 19 in 20: Underthenigertrew Dienstwilliger

Primus Truber Creiner.

Str. b4a, vrstice 1–6: VSEM BOGABOIEČIM, VERNIM

CRAINCOM INU SLOVENOM OD BUGA SKUZI

CHRISTUSA VSE DOBRU PROSSIM.

Str. b7b, vrstice 19–21: Vaš vseh brat inu služabnik. Pri-

mož Truber iz Rastčice.

Str. b8a–8b: [prazni].

Str. 1a, vrstice 1–3: PREDGUVOR ČEZ TA PSALTER.

Str. 14b: [prazna].

Str. 15a, vrstici 2 in 3: TA PERVI PSALM.

Str. 264b, vrstici 21 in 22: TIGA PSALTERIA KONEC.

Str. l1a, vrstice 1–4: REGIŠTER LATINSKI vseh psalmov,

kei na katerim lystei inu platei vsaki v le-tih bukvah se

naide.

Str. l5a, vrstice 19–22: KRATIG REGIŠTER inu zamerka-

ne, od čes vsaki psalm suseb, nerveč govori, kadai inu

zakai se ima molyti inu brati.

Str. l8b, vrstici 5 in 6: Errata, kai se ie v druku pregledalu.

Po navedbah B. Berčiča iz leta 1968261 naj bi bili ohranje-

ni naslednji izvodi izvirnika:

- Basel: Öffentliche Bibliothek der Universität (sign: F

N P IX 56);

- Bratislava: Univerzitná knižnica (sign: XVIII G 190);

- Greifswald: Universitätsbibliothek (sign.: Br 191);

- Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica (Rokopis-

ni oddelek, sign: 10027, 97934, 97998); Semeniška

knjižnica (sign: b IV 13);

- Olomouc: Státní vědecká knihovna (sign: 158);

- Stuttgart: Württembergische Landesbibliothek

(sign: Bibl. slavon. 8°);

- Wolfenbüttel: Herzog-August-Bibliothek (sign: 1222.70

Theol.);

- Zürich: Zentralbibliothek (sign: Gal VIII bis 96).

Izdajateljsko adekvatna faksimilna izdaja Tega celega

261 B. Berčič, n. d., 187–188.

662

psalterja Davidovega ne obstaja, formatu modernega

tiska prilagojen reprint pa je najti v: Biblia slavica IV:

Südslavische Bibeln, band 3. Hrsg. Jože Krašovec, Majda

Merše, Hans Rothe. Ferdinand Schöningh, Paderborn-

-München-Wien-Zürich 2006, 601–745.262

Izbrani viri in literatura263

Abhandlungen über die slowenische Reformation. Ur. Bran-

ko Berčič. München 1968.

Kozma Ahačič, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na

Slovenskem: protestantizem. Ljubljana 2007.

Jacob Andreæ, Dreyzehen Predigen vom Türcken: in wöl-

chen gehandelt würdt von seines Regiments Ursprung, Gla-

uben und Religion, vom Türckischen Alcoran, und desselben

grundtlicher Widerlegung. Tübingen 1586.

J. Andreæ, Christliche Leichpredig bey der Begräbnus der

Ehrwürdigen und Hochgelehrten Herrn Primus Trubern, wei-

lund einer Ersamen Evangelischen Landtschafft im Hochlöb-

lichen Hertzogthumb Crain bestellten Predigers, gewessnen

Pfarrers zu Derendingen bey Tübingen. Tübingen 1586.

Biographisch-Bibliographisches Kirchenlexikon I–XXIX.

Hamm, Herzberg, Nordhausen 1990–2008 (navajano po

www.bautz.de/bbkl).

Branko Berčič, Slovenska beseda in slovenski reforma-

cijski avtorji v tiskih 16. stoletja. V: 16. stoletje: burno

obdob je slovenske prebuje (ob razstavi izbranega knjižnične-

ga gradiva). Ljubljana 1984.

Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Sloven-

skem I. Ljubljana 1958.

262 Osnovna likovna značilnost omenjene edicije je (po)natis več strani izvirni-ka Tega celega psalterja Davidovega na isti strani sodobne izdaje, zato ne gre za faksimile, pomembna prednost izdaje Biblia slavica IV: Südslavische Bibeln pa je, da so izdajatelji pri pripravi uporabili različne predloge in tako z njihovim kombiniranjem ustvarili reprodukcijo brez poškodb, ki so značilne za vsak posamezni izvirni izvod Trubarjevega psalterja.

263 Za posamezna vprašanja predmeta glej tudi v spodnjih virih in literaturi nave-dene reference.

663

Josip Čerin, Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric,

njih viri in poraba v poreformacijskih časih. V: Trubarjev

zbornik. Ur. Fran Ilešič. Ljubljana 1908.

Jurij Dalmatin, Ta celi catehizmus, eni psalmi, Ljubljana

1984, Monumenta litterarum Slovenicarum 19 (fak-

simile).

Das grosse Metzler Musiklexikon. München 2005 (el. izdaja).

Jean Delumeau, La Peur en Occident (XIVe-XVIIIe siècles.

Une cité assiégée) II. Praha 1999.

Evangelisches Kirchengesangbuch. Ausgabe für die evan-

gelisch-luterischen Kirchen Niedersachsens. Hannover

1958.

Theodor Elze, Die Superintendenten der evangelischen

Kirche in Krain während der sechzehnten Jahrhunderts.

Wien 1863.

Th. Elze, Die slowenischen protestantischen Ritual-, Streit-,

Lehr- und Bekenntnisschriften des XVI. Jahrhunderts. Vene-

dig 1894.

Th. Elze, Primus Trubers Briefe. Tübingen 1897.

Richard Friedenthal, Luther. Njegovo življenje in čas I–II.

Murska sobota 1983.

Govori protiv Turaka. Split 1983.

J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda II. Celovec

1912.

Habsburžani: zgodovina evropske rodbine. Ur. Brigitte Va-

cha. Ljubljana 1994.

Sigismund Herberstein, Moskovski zapiski. Ljubljana 2001.

Benedikt Kuripečič, Putopis kroz Bosnu, Srbiju, Bugarsku i

Rumeliju 1530. Sarajevo 1950.

Lexikon české literatury A–Ř. Praha 1999 (el. izdaja).

Josip Mantuani, Geschichte der Musik in Wien. Wien

1904.

664

Petar Matković, Putovanja po balkanskom poluotoku

XVI. vieka. V: Rad Jugoslavenske akademije znanosti i

umjetnosti LVI. Zagreb 1881.

John Milton, Poetical Works. Ur. Douglas Bush. London

1970.

Martin Luther, Die Luther-Bibel. II. izdaja. Berlin 2000.

Digitale Bibliothek, Band 29 (el. izdaja).

M. Luther, Gesammelte Werke. Hrsg. Kurt Aland. Berlin

2002. Digitale Bibliothek, Band 63 (el. izdaja).

M. Luther, Tukaj stojim. Teološko-politični spisi. Ur. Božidar

Debenjak. Ljubljana 2002.

Hans Joachim Moser, Die evangelische Kirchenmusik in

Deutschland. Berlin-Darmstadt 1954.

Arné Novák, Jan V. Novák, Přehledné dějiny literatury

české. IV., pregledana in razširjena izdaja. Brno 1995.

Albert Pražák, Národ se bránil. Obrany národa a jazyka

českého od nejstarších dob po přítomnost. Praha 1945.

Francka Premk, Korenine slovenskih psalmov. Ljubljana 1992.

Ivan Prijatelj, Izbrani eseji in razprave I. Ur. Anton Slod-

njak. Ljubljana 1952.

Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja. Ljubljana 1986.

J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja. Ur. Fanika Krajnc

– Vrečko. Ljubljana 2008. Znanstvena knjižnica 16.

Vincenc Rajšp, Družbene razsežnosti Trubarjevega

predgovora v Psalterju. V: Grafenauerjev zbornik. Ur.

Vincenc Rajšp. Ljubljana 1996.

Andrej Rijavec, Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju

protestantizma. Ljubljana 1967.

Walter M. Ruccius, John Bugenhagen Pomeranus, A Bio-

graphical Sketch. Philadelphia 1925.

Mirko Rupel, Primož Trubar. Življenje in delo. Ljubljana 1962.

M. Rupel, Slovenski protestantski pisci. Ljubljana 1966.

665

Vasko Simoniti, Turki so v deželi že. Turški vpadi na sloven-

sko ozemlje v 15. in 16. stoletju. Celje 1990.

V. Simoniti, Vojaška organizacija na Slovenskem v 16.

stolet ju. Ljubljana 1991.

Slovaška zgodovina. Ur. Elena Mannová. Ljubljana 2005.

Slovenski bibliografski leksikon I–II. Ljubljana 1933–1952.

Zmago Šmitek, Trubar in Turki. V: 20. seminar slovenske-

ga jezika, literature in kulture. Ljubljana 1986.

Primož Trubar, Ta evangeli svetiga Matevža. Ljubljana

1993 (faksimile).

Primož Trubar, Ta celi psalter Davidov. Tübingen 1566.

The Cambridge History of the Bible, vol. III: The West from

the Reformation to the present Day. Ur. S. L. Greenslade.

Cambridge 1963.

The New Grove Dictionary of Music and Musicians, 2. izda-

ja, 2002 (el. izdaja).

Matija Trost, Ena leipa inu pridna prediga per pogrebi

tiga vrejdniga inu visoku vučeniga gospud Primoža Truberja

(1588). Transkribiral, uredil in spremno študijo napisal

Jonatan Vinkler. Ljubljana 2009. Digitalna knjižnica, zbirka

Clavis litterarum slovenicarum (el. izdaja).

Trubarjev zbornik. Ur. Fran Ilešič. Ljubljana 1908.

III. Trubarjev zbornik. Ur. Franc Jakopin, Marko Kerševan

in Jože Pogačnik. Ljubljana 1996.

Jonatan Vinkler, Pavel Josef Šafařík, Slovanský národopis a

slovinská kultura (rigorozní práce). Praha 2001.

J. Vinkler, Posnemovalci, zavezniki in tekmeci, Češko-slo-

venski in slovensko-češki kulturni stiki v 19. stoletju. Koper

2006.

Jaroslav Vlček, Dějiny české literatury 1. Praha 1940.

Ignacij Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja. Ljub-

ljana 1996.

666

Ernest Zaverský , Johann Sebastian Bach, Praha 1979.

Zbrana dela Primoža Trubarja 1–IV. Ur. Igor. Grdina,

Fanika Krajnc – Vrečko in Jonatan Vinkler. Ljubljana

2002–2006.

Zgodovina diplomacije I. Ur. V. P. Potemkin, Ljubljana

1947.

450-letnica slovenske knjige in slovenski protestantizem. Ur.

Marko Kerševan. Ljubljana 2001.

***Z izidom pete knjige Zbranih del Primoža Trubarja se

končuje sodelovanje raziskovalcev, ki smo bili udeleženi

pri nastajanju serije, in založbe Darila Rokus. Poslej

izdajo del začetnika slovenske književnosti ne čaka pov-

sem gotova usoda, kajti ne uredniki ne Protestantsko

društvo Primož Trubar in ne Ministrstvo za kulturo, ki

se je doslej izkazalo kot širokosrčen in za težave te, še

zdaleč ne enostavne edicije razumevajoč podpornik, kot

se zdi, nismo odločilni dejavniki pri zagotavljanju, da bi

Trubarjeva dela izhajala v dosedanji podobi – kot tiska-

ne knjige.

Da bi bilo poslanstvo Zbranih del Primoža Trubarja –

objaviti vsa dela našega reformatorja v reprezentativni

znanstvenokritično podobi – vseeno uresničeno brez

kakršne koli okrnitve, velja pozornost v prihodnje poleg

Zbranih del Primoža Trubarja, ki se utegnejo nadaljevati

in nekoč najbrž tudi zaključiti, usmeriti zlasti na nov

projekt.

Gre za edicijo Clavis litterarum slovenicarum, ki je kot

del uredniško-izdajateljske platforme Digitalna knjižnica

(zasnova in realizacija obojega sta doslej delo pišočega)

svoj domicil našla na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani.

Jedrna misel nove serije je preseči stanje, ki zaznamuje

dosedanje izdajanje starejšega slovstva v slovenskem

jeziku, in to je pomanjkanje ali neobstoj izdaj, primernih

667

tako za znanstveno delo kot hkrati recepcijsko kar naj-

širše dostopnih (tj. s kritičnim prepisom, ki je poraben

za najširši krog zainteresiranih bralcev, z množično dis-

tribucijo ter z nizko ali celo ničto ceno).

To zadrego so poskušale različne založbe in razisko-

valci bolj ali manj sistematično razrešiti na dva načina:

a) z izdajanjem faksimilov (Monumenta litterarum slove-

nicarum) ali b) s pripravo izdaj, katerih srž je kritični

prepis v sinoptični postavitvi, ki bi bil z uresničitvijo

prepisovalskih načel kar najbližje izvirniku (Zbrana dela

Primoža Trubarja, 2002–; ur. Igor Grdina, Fanika Krajnc –

Vrečko in Jonatan Vinkler).

Oba načina sta sicer splošno uveljavljena in vsak zase

utemeljena, vendar je pomanjkljivost izdajanja faksimi-

lov, da komaj morejo služiti kot porabni v splošni recep-

ciji, kajti njihova jezikovna in grafična podoba (pravopis)

je takšna, da večini sodobnih bralcev onemogoča celo-

vito recepcijo (je pa faksimile ključno delovno orodje za

raziskovalce). Po drugi strani pa so bile dosedaj objavlje-

nje izdaje, ki so vsebovale s kritičnim prepisom pred-

stavljena dela, zasnovane tako, do so bile zaradi narave

prepisa ne povsem uporabne za raziskovalce (npr. za

jezikoslovce, ki jim moreta tozadevno kot izhodišče za

raziskovanje služiti ali diplomatični prepis ali faksimile),

zaradi prizadevanja, da bi bile kar najbližje izvirniku, pa

si tudi niso izrazito odprle vrat h kar najširši občestveni

recepciji bralcev v slovenskem jeziku. K slednjemu sta

pripevala predvsem dva dejavnika – izdajanje v obliki

tiskane, estetsko in izdajateljsko sicer vzorne, toda na

splošno recepcijsko precej neodmevne knjige, predvsem

pa visoka cena le-te.

Mogoča in verjetna presečna miselna množica za reši-

tev zgoraj opisane dileme – ustvaritev cenene in kar naj-

širše distribuirane izdaje, ki bi bila receptivno primerna

za množičnega bralca, pa bi hkrati vsebovala tudi tako

obdelano gradivo, da bi moglo biti uporabno kot pri-

668

marni vir tudi za raziskovalca – je tako znanstveno-kri-

tična edicija, ki bi vsebovala: 1) faksimile izdajanega dela,

2) kritično transkripcijo le-tega v hkratni sinoptični postavitvi

s faksimilom, 3) tekstno kritiko, 4) komentarje, 5) bibliograf-

ski opis in uredniško poročilo ter 7) spremno študijo.

In slednje bo standardna struktura izdaj v seriji Clavis

litterarum slovenicarum. V njej bodo objavljena dela, ki

so bila tiskana med 1550 in 1918. Bralec jih bo dobil

predse v elektronski obliki pdf datoteke, ki bo vsebo-

vala integralno izdajo z vsemi zgoraj omenjenimi določ-

nicami in bo imela podobo celovite knjige, le da ne bo

natisnjena.

Glavni distribucijski kanal bo svetovni splet, bralec

pa bo izdaje v seriji Clavis litterarum slovenicarum na

spletnem edukacijskem portalu Pedagoškega inštituta v

Ljubljani (http://www.pei.si) dobil – brezplačno.

Jedro in ključne prioritete izdajateljskega načrta v

Clavis litterarum slovenicarum so naslednja dela:

I. Trubarjeva prva »biografija«: Matija Trost, Ena leipa

inu pridna prediga (1588).

II. Spisi Primoža Trubarja (po kronološkem redosledu

prvotnega izhajanja), ki kot samostojne izdaje niso bili

uvrščeni v Zbrana dela Primoža Trubarja:

Ta evangeli svetiga Matevža (1555),

Ta prvi del tiga Noviga testamenta (1557–1558),

Svetiga Pavla ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim

Galatariem (1561),

Svetiga Pavla lystuvi h tim Efezerjem, Filiperjem ... (1567),

Noviga testamenta drugi deil (1560),

Noviga testamenta pusledni deil (1577).

III. Neizdana dela drugih protestantskih avtorjev sloven-

skega slovstva 16. stoletja:

Sebastijan Krelj, Otročja biblija (1566),

Sebastijan Krelj, Postila slovenska (1567),

669

Jurij Dalmatin, Jezus Sirah (1575),

Jurij Dalmatin, Pasijon (1575),

Sebastijan Krelj/Jurij Juričič, Postila (1578)

Jurij Dalmatin, Biblije, tu je vsiga Svetiga pisma pervi

deil (1578),

Janž Tulščak, Kerščanske leipe molitve (1579),

Jurij Dalmatin, Ta celi catehismus, eni psalmi (1579),

Jurij Dalmatin, Salomonove pripuvisti (1580),

Jurij Dalmatin, Ta celi catehismus, eni psalmi (1584),

Jurij Dalmatin, Karščanske lepe molitve (1584),

Jurij Dalmatin, Agenda (1585),

Jurij Dalmatin, Ta kratki wirtemberski catechismus (1585),

Felicijan Trubar, Lepe karščanske molitve (1595),

Felicijan Trubar, Ta celi catehismus, eni psalmi (1595),

Janž Žnojilšek, Katehismus doctoria Martina Luthra

(1595).

IV. Reedicije del Primoža Trubarja:

Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor (1557),

En regišter, ena kratka postila (1558),

Articuli oli deili te prave, stare vere krščanske (1562),

Matija Klombner/Primož Trubar, Ene duhovne

peisni (1563),

Cerkovna ordninga (1564),

Ta celi psalter Davidov (1566),

Ena duhovska peissen zuper Turke (1567),

Eni psalmi, ta celi catehismus (1567),

Ta celi catehismus, eni psalmi (1574),

Try duhovske peisni (1575),

Ta pervi psalm ž nega triemi izlagami (1579)

Hišna postila (1595).

670

Posebno hvaležnost dolgujem prof. Lucijanu Adamu, ki

je z ljubeznivo pripravljenostjo prispeval del prevodov

latinskih prvih psalmskih verzov, preglede prevodov

ter razrešitve nekaterih drugih mest. Enaka hvala velja

tudi dr. Branku Berčiču, ki je podobno kot v Zbranih

delih Primoža Trubarja III in IV pregledal bibliografski opis

tiska, izdanega v pričujoči knjigi, in napravil ustrezne

korekture.

Sicer ni v navadi, vendar bi bila črna nehvaležnost, če

se ne bi čisto ob koncu knjige in sodelovanja zahvalil

Nini Jeklič, Barbari Bogataj in Heleni Kunavar z založbe

Darila Rokus, ki so kljub izrazito neugodnim pogojem

uspešno zagotovile izdajateljsko »infrastrukturo« vsaj

za dosedanje zvezke Zbranih del Primoža Trubarja. Enaka

zahvala velja tudi dr. Urošu Grilcu in prof. Nataši Bucik

z Ministrstva za kulturo RS, ki sta na strani edinega

finančnega podpornika pričujoče izdaje doslej bdela nad

projektom in z upoštevanjem vseh okoliščin zagotovila

njegovo realizacijo v obliki, kot so jo bralci doslej dobili

predse.

Iz vsega srca se zahvaljujem ing. Primožu Orešniku za

sodelovanje, dobro voljo in za vso kreativnost pri raz-

reševanju zahtevnih stavskih problemov, ki so bili vezani

na izdajo Zbranih del Primoža Trubarja IV in V.

Jonatan Vinkler

ZBRANA DELAPRIMOŽA TRUBARJA

Urednika:ddr. Igor Grdina in dr. Jonatan Vinkler

Zbrana dela Primoža Trubarja V

Transkribiral, uredil, prevedel in spremno študijo napisal:dr. Jonatan Vinkler

Oblikoval:Matjaž Vipotnik

Prelom:Primož Orešnik

©Zbrana dela Primoža Trubarja V sta izdalaDarila Rokus, d. o. o., in Slovensko protestantsko društvo

Primož Trubar. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja društva in založbe je prepovedano distribuiranje, javna objava, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v obsegu, ki ni običajen v znanstveni obravnavi, in po kakršnem koli tiskarskem,

fotoreprodukcijskem ali elektronskem postopku.

Pri pridobivanju predlog za transkripcijo izvirnih besedil Primoža Trubarja sodelujeta Sekcija za zgodovino slovenskega jezika pri Inštitutu za slovenski

jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Narodna in univerzitetna knjižnica.

Za založbo:Zmagoslav Jereb

Darila Rokus, d. o. o.Gosposvetska cesta 2, 1000 Ljubljana

www.darila.com

Tisk: Gorenjski tisk d. d.Vezava: Restauro, d. o. o.

1. natis: Ljubljana, april 2009

Naklada: 1000 izvodov, od tega 100 oštevilčenih s številkami

od 1 do 100.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

821.163.6Trubar P.1094.1=163.6«15«27-282.3=163.6«15«

TRUBAR, Primož Zbrana dela Primoža Trubarja. - 1. natis. - Ljubljana : Rokus : Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, 2002-<2009>

5: Ta celi psalter Davidov, 1566 / [transkribiral, uredil, prevedelin spremno študijo napisal Jonatan Vinkler]. - Ljubljana : Darila Rokus, 2009

ISBN 978-961-6531-56-6 (Darila Rokus, zv. 5)ISBN 978-961-6531-57-3 (Darila Rokus, zv. 5, bibliofi lska izd.)

121661184

collected works of primož trubar, vol. 5

Documents