distribucija in oskrbne verige - coredistribucija in oskrbne verige proizvodnja in poraba sta...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Brigita Hajšen

DISTRIBUCIJA IN OSKRBNE

VERIGE

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Gospodarska in tehniška logistika

Celje, marec 2011

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Brigita Hajšen

DISTRIBUCIJA IN OSKRBNE

VERIGE

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Gospodarska in tehniška logistika

Mentor:

mag. Andrej Rihter

Celje, marec 2011

IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela

Spodaj podpisan/a BRIGITA HAJŠEN,

študent/ka (študija) GOSPODARSKA IN TEHNIŠKA LOGISTIKA,

z vpisno številko 20000620, sem avtor/ica

diplomskega dela z naslovom:

DISTRIBUCIJA IN OSKRBNE VERIGE.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloţeno delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

• sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim

so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a NATAŠA GOBEC.

V Celju, dne _____________ Podpis avtorja/- ice : _____________

ZAHVALA

Pri izdelavi diplomske naloge so mi bili v pomoč številni ljudje, katerim se moram

zahvaliti. Posebno zahvalo moram izreči višjemu predavatelju mag. Andreju Rihterju,

ker me je spremljal skozi celotno izdelavo diplomske naloge, prav tako se moram

zahvaliti vsem zaposlenim v odpremnem centru Cat v Novem mestu. Zahvalila bi se tudi

svojim najbliţjim posebno staršem in sinu, ker so mi ves čas stali ob strani in me

spodbujali pri izdelavi diplomske naloge.

DISTRIBUCIJA IN OSKRBNE VERIGE

Proizvodnja in poraba sta največkrat prostorsko in časovno različno strukturirana

procesa, katerih neskladnost je treba gospodarno premostiti. Tako se poleg proizvodnje

in porabe pojavi tudi potreba po distribuciji blaga. Poleg distribucije ima pomembno

vlogo tudi oskrbna veriga, ki je mreţa subjektov, ki nabavljajo surovine, jih pretvarjajo

naprej v polizdelke in nato končne izdelke, s katerimi preko distribucijskega sistema

oskrbuje potrošnike.

V prvem delu diplomske naloge bomo predstavili podjetje v katerem bomo reševali

podani problem ter predstavili diplomsko nalogo s teoretičnega vidika.

V drugem delu bomo predstavili problem v podjetju, ki se nanaša na odpremo vozil.

Odprema vozil je do leta 2008 potekala 135 minut, nato pa so ta čas morali skrajšati na

90 minut. To so dosegli na ta način, da so vozila ločili po destinacijah odpreme in s tem

skrajšali čas iskanja in natovarjanja vozil na kamion. Ta čas odpreme pa bomo poskusili

še dodatno skrajšati.

Tretji del naloge je namenjen predlogom in rešitvam za podani problem.

Za podani problem bomo predlagali uvedbo dlančnikov.

Ključne besede: logistika, distribucija, oskrbne verige

DISTRIBUTION AND SUPPLY CHAINS

Production and consumption are differently structured processes, mostly spatially and

timely, their inconsistency needs to be economically surmounted. Because of

production and consumption also a need after distribution of goods appears. Besides

distribution a relevant plot is played by supply chain, a net of subjects that buy raw

materials, transform them into semi-manufactured products and finally into finished

products. Through distribution channel they support consumers with these goods.

In a first part of diploma thesis we will introduce a company, in which we will be

solving a present problem and introduce a diploma thesis through theory.

In a second part we will intruduce a problem concerning car dispatch. A car dispatch

until 2008 took 135 minutes, soon after they shortened time to 90 minutes. They

achieved it in a way to separate cars by dispatch destinations and so shortened search

time and loading time of cars on trucks. We will try to shorten that 90 minutes even

more.

Third part of this work is intended suggestions and solutions for a present problem. We

will suggest a use of PDA (a wireless hand terminal).

Keywords: logistics, distribution, supply chain

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program

Brigita Hajšen Distribucija in oskrbne verige V

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................... 1

OPIS PROBLEMA ............................................................................................................. 1

DOLOČITEV CILJEV, NAMENA IN POTI ZA REŠEVANJE PROBLEMA ................................... 2

PREDSTAVITEV PODJETJA CAT LOGISTIC TRANSPORTNA D.O.O. ..................................... 2

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ......................................................................................... 4

METODE DELA ................................................................................................................ 4

1 TEORETIČNE OSNOVE ....................................................................................... 6

1.1 LOGISTIKA .......................................................................................................... 6

1.2 DISTRIBUCIJA ...................................................................................................... 7

1.2.1 Distribucija v podjetju Cat ........................................................................... 10

1.3 OSKRBNA VERIGA ............................................................................................. 12

1.3.1 Notranja oskrbna veriga ............................................................................... 14

1.3.2 Zunanja oskrbna veriga ................................................................................ 15

1.3.3 Cilj oskrbnih verig ........................................................................................ 16

1.3.4 Oskrbna veriga v podjetju Cat ..................................................................... 16

1.4 CESTNI TRANSPORT ........................................................................................... 17

1.5 ŢELEZNIŠKI TRANSPORT .................................................................................... 19

1.6 POMORSKI TRANSPORT ...................................................................................... 20

1.7 CARINA ............................................................................................................. 20

1.7.1 Temeljne naloge carinske sluţbe .................................................................. 20

1.7.2 Mednarodni tovorni list CMR ...................................................................... 21

1.7.3 Mednarodni tovorni list CIM ........................................................................ 22

1.8 ČRTNA KODA..................................................................................................... 23

1.8.1 Zgradba identifikacijskega števila EAN – 13 ............................................... 24

1.9 PREDSTAVITEV PODJETJA S SISTEMI ZA AVTOMATSKO IDENTIFIKACIJO ............. 27

1.9.1 Predstavitev ročnega terminala ................................................................... 28

1.9.2 Ročni terminal Symbol MC3000 .................................................................. 28

1.9.3 Programska oprema ..................................................................................... 29

1.9.4 Primer dela z ročnim terminalom ................................................................. 31

2 OBSTOJEČE STANJE ......................................................................................... 34

2.1 POSNETEK STANJA ............................................................................................ 34


Brigita Hajšen Distribucija in oskrbne verige VI

2.1.1 Prevzem vozil iz tovarne Revoz .................................................................... 34

2.1.2 Evidentiranje vozil s številko šasije .............................................................. 34

2.1.3 Postopek pozicioniranja vozil ....................................................................... 35

2.1.4 Pravila uskladiščenja vozil ........................................................................... 41

2.1.5 Inventura v podjetju Cat ............................................................................... 41

2.1.6 Odprema vozil v podjetju Cat ....................................................................... 42

2.1.7 Transport vozil s kamioni ............................................................................. 46

2.1.8 Transport vozil po ţeleznici .......................................................................... 48

2.1.9 Predstavitev dela brez uporabe dlančnikov ................................................. 48

2.2 KRITIČNA ANALIZA ........................................................................................... 49

2.2.1 Metoda ribje kosti ......................................................................................... 49

3 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA ................................................................... 53

3.1 SINTEZA SPOZNANJ ........................................................................................... 53

3.2 DELO Z ROČNIM TERMINALOM V PODJETJU CAT ................................................ 53

3.3 LETNO POROČILO TRANZITIRANIH VOZIL........................................................... 54

3.4 IZRAČUN STROŠKOV ZA UVEDBO ROČNIH TERMINALOV .................................... 55

3.5 SWOT ANALIZA ................................................................................................. 56

ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 59

OCENA UČINKOV .......................................................................................................... 60

POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE ......................................................................................... 60

MOŢNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ............................................................................. 61

Prenos podatkov preko bluetootha .......................................................................... 61

Evidentiranje vozil z RFID tehnologijo ................................................................... 61

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 62


Brigita Hajšen Distribucija in oskrbne verige VII

KAZALO SLIK

SLIKA 1: ZEMLJEVID PODRUŢNIC PODJETJA CAT ............................................................... 11

SLIKA 2: UDELEŢENCI SISTEMA DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE ................................................ 17

SLIKA 3: PRIMER ENOSTAVNE LINEARNE OSKRBNE VERIGE .................................................. 21

SLIKA 4: POTEK OSKRBNE VERIGE ...................................................................................... 25

SLIKA 5 : CIGARETI, TIHOTAPLJENI V LESENIH KOLUTIH. ..................................................... 21

SLIKA 6: PRIMER ČRTNE KODE ........................................................................................... 32

SLIKA 7: SPLOŠNA SHEMA DELOVANJA EAN – SISTEMA ....................................................... 25

SLIKA 8: NALEPKE Z VGRAJENIM ELEKTRONSKIM VEZJEM. .................................................. 27

SLIKA 9: ROČNI TERMINAL SYMBOL MC3000 ..................................................................... 29

SLIKA 10: PROMETNO DOVOLJENJE ................................................................................... 35

SLIKA 11: PRIMER ETIKETE ZA POZICIONIRANJE VOZIL ........................................................ 36

SLIKA 12: ODLAGALNA MESTA V ODPREMNEM CENTRU CAT ................................................ 37

SLIKA 13: DELNA ODLAGALNA MESTA POLEG NAKLADALNIH RAMP ...................................... 40

SLIKA 14: DOLOČITEV ODLAGALNIH MEST PO DESTINACIJI ................................................. 45

SLIKA 15: PRIMER DVEH ZAPRTIH KAMIONOV ZA PREVOZ VOZIL .......................................... 47

SLIKA 16: POSTOPEK NALAGANJA VOZIL NA VAGON. ........................................................... 48

SLIKA 17: OSNOVNI DIAGRAM RIBJE KOSTI ......................................................................... 51

KAZALO TABEL

TABELA 1: PREDPONE NEKATERIH DRŢAV OZ. ZDRUŢENJ ZA TVORBO EAN - ŠTEVIL .............. 33

TABELA 2: DOLOČITEV ODLAGALNIH MEST NA PODLAGI DESTINACIJ ................................... 44


Brigita Hajšen Distribucija in oskrbne verige VIII

KRATICE IN AKRONIMI

CAT : Compagnie d- affretement et de transport: podjetje za posredovanje

EAN sistem: (European Article Numbering): univerzalen mednarodni sistem

označevanja, simbolizacije in identifikacije proizvodov široke potrošnje.

SWOT analiza: Strenghts, Weaknesses, Opportunities, Threats: analiza prednosti,

pomanjkljivosti, priloţnosti in nevarnosti.

CIM (Convention International des Merchandises par Chemin de Fer): mednarodni

ţelezniški tovorni list.

CMR (Convention relative au contrat de transport international de marchandises par

route): mednarodni cestni tovorni list.


Brigita Hajšen: Distribucija in oskrbne verige 1

UVOD

Opis problema

Špedicijska dejavnost opravlja funkcije organizacije in koordinacije pri premeščanju

blaga iz odpravnega kraja v namembni kraj. To je dejavnost, ki zagotavlja in organizira

vrsto dejavnosti, ki so s tem povezane: prevoz, skladiščenje, kontrola količine in

kakovosti, zavarovanje, carinsko posredovanje in pomorsko agencijo. Pri tem morajo

nosilci teh dejavnosti zagotoviti optimalne pogoje ekonomičnosti, hitrosti in varnosti.

Odnos med špediterjem in naročnikom špedicijske usluge lahko temelji na več načinih

in sicer, da špediter opravlja posle v svojem imenu in za tuj račun (komisijski posel) ali

v tujem imenu in za tuj račun (agencijski posel). Zakonodaja večine evropskih drţav

opredeljuje špedicijski posel kot komisijski posel.

Vloga špediterja je v gospodarstvu zelo pomembna, saj ima vlogo razbremeniti

naročnika vrste del in opravil v zvezi z odpremo ali dostavo blaga. To delo bo špediter

opravljal uspešno le pod pogojem, da bo dovolj strokovno usposobljen in da bo

naročnik poznal zmoţnosti in sposobnosti špediterja (Jakomin, Jelenc & Vlačič, 2006,

str. 87).

V podjetju si ne moremo predstavljati načrtovanja prihodnosti brez vlaganja v razvoj,

tehnologijo in trţenja izdelkov. Brez njih bi propadla tudi najboljša podjetja.

V nadaljevanju naloge se bomo opredelili na problem, ki ga bomo reševali v

odpremnem centru CAT. Problem je na odlagalnem mestu, kjer se vozila natovarjajo na

kamion ter celotni nadaljnji postopek do izvedbe odpreme. Leta 2008 v mesecu marcu

je bilo potrebno čas zadrţevanja kamionov na nakladalni rampi zmanjšati s 135 minut

na 90 minut.

To so dosegli tako, da so vozila ločili po destinaciji odpreme.



Ugotavljamo da je odprema vozil počasna tudi zaradi izpisa potrebne dokumentacije.

Glede na to domnevamo, da je potrebno čas odpreme vozil še dodatno zmanjšati na

minimalni moţni čas.

Določitev ciljev, namena in poti za reševanje problema

Ob prebiranju različne literature smo prišli do spoznanja, da je za naš podani problem

najprimernejša uvedba dlančnika. Dlančnik bi nam sluţil zgolj samo za prenos

podatkov. Na ta način bi prenos podatkov potekal hitreje in točneje. Nevarnosti za

napake bi bile minimalne, saj bi takoj ob zipanju napačne številke šasij ugotovili napako

in jo nemudoma odpravili.

Zato smo se odločili za uvedbo dlančnika in na ta način pridobili veliko časa pri

odpremi blaga, kar posledično vpliva na zmanjšanje stroškov odpreme.

Predstavitev podjetja Cat Logistic Transportna d.o.o.

CAT LOGISTIC TRANSPORTNA D.O.O. je francosko podjetje in skrbi za transport

Renaultovih modelov. Opravlja logistične storitve prevoza vozil za tovarno Revoz ter za

vozila iz uvoza. Zaradi velikih logističnih stroškov, ki še najbolj bremenijo podjetje, je

treba prav logistiki in transportu nameniti posebno pozornost. Zunanja logistika je dana

v upravljanje CAT-u, za notranjo logistiko pa skrbi Revoz sam.

Leta 1957 je Renault ustanovil podjetje CAT v Franciji. Kratica CAT pomeni

Compagnie d- affretement et de transport (podjetje za posredovanje). Podjetje ima danes

številne podruţnice po svetu, kar lahko vidimo na sliki 1.



Slika 1: Zemljevid podruţnic podjetja CAT

Leta 1999 so v Sloveniji ustanovili svojo podruţnico CAT LOGISTIC

TRANSPORTNA D.O.O.

Najprej je bil to odpremni center Revoza, nato pa so postali samostojno podjetje. Takrat

je bilo zaposlenih 27 ljudi, danes pa podjetje zaposluje več kot 40 ljudi.

Podjetje je razdeljeno na dve poslovni enoti: logistika vozil in logistika rezervnih delov.

Površina centra v Novem mestu znaša 62.000 m2, kar predstavlja 3.150 odlagalnih mest.

Razdeljena je na 2 dela: CLE (transportni in odpremni center za Revoz) in CIM (uvozni

center za vozila RENAULT NISSAN SLO). CAT Slovenija upravlja logistiko in

transport za izvoz Clio in Twingo za celotno Evropo, direktne pošiljke v Avstrijo in

Češko, lokalno distribucijo po Sloveniji. Podjetje skladišči vsa vozila RENAULT, tako

vozila iz tovarne REVOZ (Clia in Twinga) kot tudi vozila iz uvoza (Laguna, Megane,

Espace,…). V letu 2004 so podpisali pogodbo tudi za vozila NISSAN.

Do leta 2005 je podjetje skrbelo tudi za vsa trţišča bivše Jugoslavije, v letu 2005 pa je

Cat Francija ustanovilo podjetje na Hrvaškem, ki skrbi za distribucijo iz Hrvaške do

končne destinacije, pa naj bo ta v Bosni, Srbiji ali Makedoniji.

Podjetje je zadolţeno za prevoz vozil, ko le-ta zapustijo tovarno, do končne destinacije.

Ţelezniški prevoz se uporablja do 10 odstotkov, ves ostali transport se odvija po cesti.

CAT

Novo mesto



Proizvodnja vozil v tovarni REVOZ je trenutno 900 vozil na dan, kar pomeni 3 polne

izmene. Predvideva se, da se bo proizvodnja nekoliko zmanjšala v drugi polovici leta

2010. Trenutno se izdelujeta vozili Clio in Twingo ter nov model Wind (Škrinjar,

osebna komunikacija, 15. april 2009).

Predpostavke in omejitve

Pri pisanju diplomske naloge bomo uporabili domačo in tujo literaturo, poleg tega pa

tudi znanje, pridobiljeno v času študija.

Kot predpostavko pri raziskavi bomo omenili, da so vozila leta 2008 razporedili po

destinacijah in s tem zmanjšali čas zadrţevanja na nakladalnih rampah.

Predpostavljamo pa, da mora podjetje, če ţeli poslovati uspešno, poznati trg, vedeti kaj

hoče in imeti prave informacije ob pravem času.

Omejitve so nedosegljivi podatki v podjetju Cat.

Poleg tega pa so omejitve pri reševanju problema naslednje:

nakladalne rampe se ne morejo postaviti na sredino odlagalnih mest zaradi

prostorske stiske;

ločevanje vozil po tipih in barvah ni izvedljivo.

Metode dela

Preučili bomo različno literaturo in na podlagi ţe uvedene tehnologije z dlančniki podali

predlog rešitve. Opredelili se bomo na predstavitev podjetja Cat, kjer bomo opisali

distribucijo (odpremni center), oskrbno verigo podjetja Cat, črtno kodo, dlančnike in

drugo.

Z metodo opazovanja bomo zbirali podatke in informacije o dejstvih, pojavih in

procesih ter spoznavanje odnosov in povezanost med njimi. Glede na to predstavlja

opazovanje osnovno in pomembno predpostavko za raziskovanje in odkrivanje

objektivnih spoznanj, stališč in teorij o pojavih in procesih.



Poleg tega bomo z izračunom statistično prikazali stroške z dlančniki in jih posamezno

opredelili oziroma predstavili. Pri preučevanju problema bomo sklepali iz posameznega

na splošno ter iz splošnega na posamezno.

Metodo konkretizacije bomo uporabili v zaključku diplomske naloge, saj bomo z njo

ponazorili poslovanje z dlančnikom in brez dlančnika.



1 TEORETIČNE OSNOVE

1.1 Logistika

Logistika je kot veda relativno mlada znanstvena disciplina. Pojem logistike običajno

povezujemo s pojmom loger ( francosko – nastavitev, stanovati) ali logos (grško –

pamet) ter logistikos ( grško – logistično razmišljanje). Logistika je veda, ki proučuje

mnoţico aktivnosti, ki so povezane s spremljajočimi dejavnostmi, pri prenosu blaga iz

ene točke na drugo, kot je planiranje, inplementacije in kontrola tokov blaga, oseb,

informacij, idej in finančnih tokov s ciljem zagotoviti elemente teh tokov ob pravem

času na pravem mestu, v ustrezni količini in kvaliteti (Rosi, 2007).

Pravi razmah je doţivela šele v drugi polovici 20. stoletja. Logistika se je pričela

razvijati kot del vojaške vede. O izvoru besede logistika obstaja več razlag. Njeni

začetki segajo v leto 1670, ko je bila omenjena v vojnih dokumentih Ludvika XIV.

Takrat je pojem logistike obsegal oskrbovanje vojaških enot, oboroţitve in opreme z

enega na drug bojni poloţaj. Glede na omenjeni pomen nekateri avtorji trdijo, da se je

pojem logistika razvil iz francoske besede 'loger', ki pomeni stanovati, nočiti pod

vedrim nebom, namestiti se, itd.. V okvir znanastvenega pomena funkcije logistike v

smislu razvoja, oskrbe, distribucije in upravljanja z materialnimi sredstvi, transportom,

administrativne dejavnosti in izvajanja mestnih posegov na infrastrukturnih objektih je

bil izraz logistika prvič uporabljen s strani švicarskega generala Barona de Jomini, ko je

izdal delo z naslovom 'OČRT VOJNE UMETNOSTI'. Tako je termin postal osnova za

pojmovanje vojne logistike kot funkcije oskrbe vojnih postrojenj z materialnimi

sredstvi, prenočišči, drugo vojno opremo, strelivom in transportom. Z vedno večjim

razmahom vojaške logistike, se je le-ta še posebej po drugi svetovni vojni, začela

pojavljati v poslovnih organizacijah oziroma sistemih. Zanimanje je pričelo naraščati v

industriji, trgovini in predvsem v storitvenih dejavnostih (Zekič, 2000, str. 22-27).

Glavni cilji dobrega vodenja logističnih storitev so (v Logoţar, 2002):

zniţanje stroškov logistike, ki dosegajo včasih v podjetjih tudi 30% in več prodajne

cene. To se doseţe s skrajšanjem poti, s primernim zniţanjem zalog, z naročanjem

primernih količin blaga, da bi se izognili čezmernim zalogam s koncentracijo



tovorov, s pravilnim pakiranjem, z uvedbo ustrezne mehanizacije, s sodobno

informacijsko tehnologijo;

izbolšanje kakovosti logistike pri kupcih, kar dosegamo npr. z večjo hitrostjo in

točnostjo dobav, z opravljanjem logističnih storitev 'od vrat do vrat', z dostavo blaga

ob pravem času in na pravem kraju, z veliko zanesljivostjo, z dostavo blaga v

zahtevani obliki in nepoškodovano, s primerno ceno;

varstvo okolja – nanj najbolj vplivajo zlasti trije elementi logistike, in sicer:

pakiranje (embalaţa), transport (onesnaţevanje zraka in voda, hrup) in skladiščenje

(izraba prostora);

humanizacija dela – pri organiziranju in izvajanju logističnih dejavnosti je potrebno

posebno pozornost posvečati ergonomiki dela in preprečevanju poklicnih bolezni .

1.2 Distribucija

Distribucija je po definiciji Mednarodne trgovske zbornice v Parizu: “stanje, ki sledi

proizvodnji blaga od trenutka, ko je le – to komercializirano, do njegove izročitve

uporabnikom”. Najdemo jo na začetku in koncu oskrbne verige.

Zajema razne dejavnosti in postopke, ki omogočajo, da se blago dostavi kupcem na

razpolago z namenom njegove predelave ali porabe, olajša njegovo izbiro in uporabo.

Iz tega se lahko povzame, da je naloga distribucije skrajšati pot blaga od proizvajalca h

kupcu: da pri tem upošteva prostorsko in časovno usklajevanje proizvodnje in porabe,

da povečuje blagu sposobnost trţnega odjema in omogoča njegovo nemoteno kroţenje,

da usmerja proizvodnjo glede na potrebe uporabnikov, da vpliva na plasma novih

proizvodov, na navade uporabnikov in da varuje njihove koristi.

Pojavne oblike distribucijskih storitev so torej zelo različne in se lahko razdelijo na

nabavne, prodajne, skladiščne, pretovorne in transportne. Naraščajoče potrebe

posameznikov in poslovnih sistemov postavljajo čedalje večje zahteve distribucijskemu

gospodarstvu.



To je pospešila tudi uvedba marketinške zamisli v upravljanje, vodenje in izvajanje

poslovanja v razvitejših poslovnih sistemih ZDA, Japonske in Zahodne Evrope, pa tudi

v naših uspešnejših poslovnih sistemih.

Distribucijska logistika obravnava tok gotovih proizvodov od proizvajalca oziroma

prodajalca do končnih porabnikov, tako, da pride proizvod v roke porabnikov v

zahtevani količini in kakovosti, ob pravem času in na pravem kraju, nepoškodovan in z

optimalnimi stroški. V okvir delovanja distribucijske logistike spadajo skladiščenje

gotovih proizvodov, zunanji transport, potrebne manipulativne operacje in s tem

povezana administrativna opravila.

Distribucijska logistika skrbi za izročitev blaga kupcu v skladu z določili kupoprodajne

pogodbe. S časovnega vidika lahko gre za enkratno, občasno in kontinuirano dostavo

blaga. S parametri, kot so dobavni čas, dobavna pripravljenost in dobavna zanesljivost,

se prilagodi ponudnik dobave blaga časovnim potrebam kupcev.

Na učinkovitost distribucijske logistike vplivajo različni subjektivni in objektivni

dejavniki.

Na dobavni čas vpliva:

čas, v katerem prispe naročilo od kupca do proizvajalca;

čas obdelave naročila in izbira naročenega blaga v skladišču;

čas oblikovanja pošiljk in njihovega nakladanja na transportno sredstvo ter

čas transporta blaga do kupca.

Na transportni čas pa izbira prometnih poti in seveda prometnih sredstev ter razvitost

prometne infrastrukture.

Proizvajalec največkrat ne dobavlja blaga neposredno do končnega porabnika, temveč

je na tej poti veliko vmesnih členov, kot so trgovci na debelo in drobno (glej sliko 2), ki

kupujejo blago za nadaljno prodajo, različni zastopniki in posredniki, ki ne pridobivajo

lastništva nad blagom, temveč le posredujejo pri prodaji blaga, in podjetja, ki



pospešujejo distribucijo (transportna podjetja, javna skladišča, banke, propagandna

podjetja) (Logoţar, 2004, str.109).

Slika 2: Udeleţenci sistema distribucijske logistike

Vir: Logoţar, 2004, str. 109.

Vloţki v sistem distribucijske logistike so pravzaprav stroški, povezani z izvajanjem

distribucijske logistike, ki nastanejo pri transportu, kontroli zalog, v skladiščih in

distribucijskih centrih, pri pripravi pošiljk za prevoz ter obdelavi naročil in

posredovanju informacij.

Rečeno je bilo, da je distribucijska logistika področje transfera med dvema

transformacijskima sektorjema, in sicer med področjem priprave in področjem trţnega

odjema blaga. S področjem priprave blaga je mišljena proizvodnja določenega

proizvoda na koncu proizvodnega procesa. Trţni odjem blaga je nakup blaga.

Distribucijska logistika teţi k čim boljšemu načinu razpečevanja blaga in je opredeljena

s samim proizvodom, tehnologijo prometnih sredstev, infrastrukturo in stroški.

Distribucijsko funkcijo torej najdemo na začetku in koncu oskrbne verige (Logoţar,

2004, str. 110).

Veleprodajni distribucijski centri

Maloprodajni distribucijski

centri

Proizvajalci

Dobavitelji

Prodajalci na

drobno

Porabniki



1.2.1 Distribucija v podjetju Cat

Odpremni center Cat skrbi, da je pot blaga od proizvajalca h kupcu najkrajša in

najcenejša. V tem primeru Cat posreduje Renault - ova vozila na najbolj racionalni

način do uporabnika. Cat odpremlja vozila do končnih uporabnikov ter do posrednikov.

Distribuiranje v Cat – u poteka na različne načine, zato jih bomo shematsko predstavili.

Tok blaga lahko poteka po enostopenjskem sistemu.

Odpremni center Cat Novo mesto Končni kupec

Tok blaga med odpremnim centrom in končnim kupcem je direkten. Ta sistem ima

prednost, da je tok med oskrbnimi in sprejemnimi točkami nepretrgan. Tako ne

potrebujemo nobenega dodatnega procesa.

Torej voznik vozila iz Cat – a dostavi vozila neposredno končnemu kupcu.

Tok blaga po večstopenjskem sistemu

Bosna

Srbija

Makedonija

Odpremni center Cat NM Cat Hrvaška

Distribucijska točka Točka razdruţevanja Prejemna točka



Tok blaga po večstopenjskem sistemu

Tovarna Revoz

Cat Francija

Cat NM TPV Novo mesto

Luka Koper

Tok blaga med odpremnim centrom in sprejemno točko je indirekten. Tok blaga je

prekinjen na najmanj enem mestu. V našem primeru gredo vozila iz novomeškega Cat –

a v hrvaški Cat in od tam naprej do končnega kupca.

V obratni smeri pa prihajajo vozila od drugod v odpremni center Cat, od koder jih

distribuirajo preko posrednika ali pa direktno do končnega kupca.

Tok blaga po kombiniranem sistemu

Batilly

Livourne

Bassens

Cat NM

CAT Francija



Pri kombiniranem sistemu sta moţna instočasno direktni in indirektni tok blaga. Pri

dolgih razdaljah je lahko tok blaga prepočasen za pokrivanje rezultirajočih potreb v

sprejemni točki ob pravem času.

Večstopenjski sistemi so prav tako priporočljivi, da je ekonomičnost toka blaga pogosto

odvisna neposredno od količine. Če je potrebno odpremiti v Francijo večjo količino

vozil se vozila odpremljajo direktno, če gre za manjše naročilo pa se posredujejo vozila

indirektno.

Odprema je torej direktna in indirektna. Distribucijsko posredovanje je cenejše in

hitrejše, saj premosti prostor in čas. Distribuirati pomeni zbirati naročila na ta način, da

je odprema najcenejša in hitra.

1.3 Oskrbna veriga

Izraz prihaja iz angleškega jezika »Supply chain«. V slovenski literaturi, ki je na voljo,

lahko najdemo različne prevode, in sicer: preskrbovalna veriga, dobavna veriga,

oskrbovalna veriga, int., vendar pa je splošno uveljavljen izraz oskrbna veriga, zato

bomo v nadaljevanju uporabljali ta izraz.

Obširna literatura, različno navaja njeno definicijo, povzeli bomo le dve, in sicer:

Genesham R. in Horrison P. T. (v Rihter, 2008) sta oskrbno verigo definirala:

»oskrbna veriga« je mreţa zvez in distribucijskih moţnosti, ki opravljajo funkcije

nabave materialov, njihovega preoblikovanja v vmesne oz. polizdelke in končne

produkte oz. izdelke ter njihovo distribucijo kupcem oz. potrošnikom.« Oskrbna

veriga obstaja v storitvenih in proizvodnih podjetjih, čeprav se kompleksnost

verige lahko močno razlikuje med različnimi panogami in podjetji.

Potočnik (v Rihter, 2008) navaja, da lahko oskrbno verigo pojmujemo kot skupino

medsebojno povezanih organizacij, katerih skupni namen je čim boljša oskrba

končnih porabnikov. To verigo sestavljajo dobavitelji in njihovi dobavitelji,

podjetje, njihovi odjemalci in njihovi odjemalci vse do končnih porabnikov.



Oskrbno verigo lahko opredelimo kot celotno zaporedje poslovnih operacij, ki se

opravljajo od uresničitve (npr. sklenjenim poslom) do zaključka posla.

Slika 3: Primer enostavne linearne oskrbne verige

- Tok denarja

- Informacijski tok

- Materialni tok

Vir: Logoţar, 2004, str. 112

Linearna oskrbna veriga poteka t.i. enosmerno (slika 3.: Primer linearne oskrbne

verige), materialni tok poteka preko dobaviteljev na 2. ravni (izvorni dobavitelji), preko

dobaviteljev na 1. ravni (dobavitelji opravljajo dobavo oz. nabavo preko dobaviteljev 2.

ravni).

Dobavitelji 1. ravni poskrbijo, da nabava materiala, polizdelkov, surovin itd. prejme

proizvodnja, v kateri se izoblikuje izdelek oz. produkt, ki v nadaljevanju poskrbi za

pakiranje in pripravo za transport. Distributerji poskrbijo, da se opravi transport do

maloprodaje, le-ta pa naprej odjemalcem oz. potrošnikom.

Dobavitelji 2. ravni





Proizvodnja

Odjemalci

Maloprodaja

Distributerji



Oskrbna veriga lahko vključuje mnogo dobaviteljev, veliko število proizvodnih in

montaţnih obratov, skladišč, prodajalcev, neposrednih poslovnih strank, veletrgovcev

(nekateri izmed njih so virtualni prodajalci – spletna prodaja), odjemalcev in podpornih

storitev, kot so inţeniring proizvodov, bančne, poštne storitve in transportne ter

logistične storitve. Oskrbne verige niso le fizične narave, saj vključujejo tudi tokove

informacij in denarja (Christopher, 1997, str. 72-75).

Oskrbne verige torej podpira tri tipe tokov:

materialni tok, ki predstavlja fizični tok blaga od dobaviteljev do kupca kot tudi

obratni tok vračil proizvodov, servisiranje in recikliranje;

informacijski tok, ki predstavlja prenos naročil in sledljivost naročil in koordinira

fizični tok blaga;

finančni tok, kar zajema kreditne pogoje, sheme plačil, pogodbe o dobavah in

lastništvu.

Nepovezanost členov oskrbne verige prinaša naslednje neučinkovitosti:

visoki stroški zaradi prevelikih zalog;

številnejše poškodbe izdelkov;

visoki administrativni stroški;

visoki stroški proizvodnje;

slaba odzivnost proizvodnje na dejansko povpraševanje.

1.3.1 Notranja oskrbna veriga

Notranja oskrbna veriga je razdeljena v več posameznih in največkrat ločenih funkcij

(proizvodnja, skladiščenje, naročanje, planiranje). Najboljše prakse, nadzor, vodenje in

podpora sistema zato prevečkrat ostajajo na funkcijskem in ne na procesnem nivoju. Za

povezovanje podjetja v oskrbno verigo s ciljem optimizacije in avtomatizacije funkcij in

zniţevanje stroškov pa je potrebno oskrbno verigo obvladovati celostno. To je seveda

teţko, saj je ţe avtomatizacija in povezovanje oskrbne verige znotraj enega podjetja

zahtevna naloga. Povezovanje več partnerskih podjetij pa, tudi če je tehnično izvedljivo,

zahteva koordinacijo procesov. Vsi členi oskrbne verige se tudi neprestano spreminjajo,

kot se spreminjajo vsa podjetja, proizvodi in storitve. Zaradi te kompleksnosti



potrebujemo model, ki olajša vključevanje podjetij v oskrbno verigo, saj določi končni

cilj in potrebne predpogoje po posameznih procesih. Sistem lahko tako gradimo

postopoma in usmerjamo k istemu končnemu cilju.

Stanje sistema je, razen od vhodnih virov, odvisno tudi od medsebojnih vplivov med

sestavinami in povezavami znotraj sistema. Le – te se izraţajo kot delovanje sistema, ki

se navzven ne vidi. Skozi izhod se pokaţe kakšne so zunanje vidne posledice delovanja

sistema. Kadar poznamo obnašanje sistema, notranjega delovanja in strukturo, je to

sistem prozorne skrinje. Teţave so manjše, kadar poznamo obnašanje sestavin sistema

in povezave med njimi. Potem, ko skušamo najti odgovor na teţave, se nam postavi

vprašanje: Kje je pravzaprav problem? Bomo ugotovili, da je odgovor vse prej kot

enostaven. V mnogih vsakodnevnih situacijah imamo opraviti s problemi, ki jih je

mogoče opraviti brez teţav, saj so pogosto enostavni. Zavedati pa se moramo, da je del

takšnih problemov rešljiv z običajnimi metodami in instrumenti. Seveda so te rešitve

omejene le na nizko stopnjo zapletenosti in obvladovanja problemskega stanja. Vedno

znova pa se srečujemo z vse bolj zahtevnimi in zapletenimi problemskimi situacijami,

ki jih z vsakodnevnimi metodami in modeli ni mogoče obvladati.

Ob preveliki vnemi za reševanje problemov pa ne smemo pozabiti, da obstajajo tudi

naloge, ki jih reševalci problemov moramo opraviti, kot na primer: sposobnost

kombiniranja in koordiniranja ter znanja. Pri vsakdanjem delu, tako v praksi, kot teoriji,

zadevamo na probleme in procese njihovega razreševanja.

Uvajanje izboljšav v izvedbi prinaša s seboj vrsto dodatnih kategorij in meril, kot so na

primer optimizacija in redno spremljanje stroškov, pretok in produktivnost (Rosi, 2007).

1.3.2 Zunanja oskrbna veriga

Zunanja oskrba pomeni prenos poslovnih procesov, za katere podjetja niso dovolj

usposobljena, v izvedbo specialistom. Gre za sodelovanje med ponudnikom in

najemnikom logistične storitve. V takšnem odnosu se redno skrbi za izboljšanje

kakovosti storitve ob hkratnem zmanjšanju stroškov, pri čemer je prisotna visoka

stopnja medsebojnega zaupanja. Koncept zunanje oskrbe je »narediti ali kupiti« (make

or buy). Z njo ţeli podjetje povečati svojo dolgoročno uspešnost.



Zunanja oskrba je strateška usmeritev podjetja v kateri podjetje za potrebe svojega

poslovanja izkorišča zunanje vire (Rosi, 2007).

Logistični »outsourcing« pomeni, da podjetje določene logistične aktivnosti prenese na

zunanje izvajalce – specialiste, ki imajo:

ustrezne organizacijske sposobnosti;

znanje;

izkušnje;

poslovne vezi in se povezujejo v partnerska logistična omreţja.

V začetku 90. - ih so se večja slovenska podjetja začela preoblikovati s ciljem, da bi

preţivela v obdobju prehoda na trţno gospodarstvo, zato so določene dejavnosti

preusmerila v zunanjo oskrbo, kot so: transport, skladišče in informacijski sistem.

1.3.3 Cilj oskrbnih verig

Glavni cilj oskrbnih verig je doseči čim večje zadovoljstvo potrošnika. Potrošnik ţeli

pridobiti blago ali storitev določene kvalitete ob naročenem času, kraju in stroških.

Potrošnik ni del podjetja, prav tako ni zainteresiran za delovanje podjetja. Zanima ga

zgolj zadovoljevanje njegovih potreb.

Ločimo dve vrsti oskrbnih verig in sicer:

oskrbne verige znotraj podjetja in

oskrbno distribucijske verige, ki se oblikujejo zunaj podjetja.

Oskrbne verige so sestavljene iz različnih oddelkov, ki sestavljajo podjetje kot celoto.

Podjetje pa je kot celota del logistične distribucijske verige (Logoţar, 2002).

1.3.4 Oskrbna veriga v podjetju Cat

Z oskrbno verigo razumemo vse aktivnosti, ki omogočajo oskrbo proizvodnje z

materialnimi viri in pretok izdelkov do končnega porabnika ter s tem povezan tok

informacij. Skupni namen oskrbne verige v Cat – u je čim boljša oskrba končnih

porabnikov.



Oskrbno verigo Cat - a bomo opredelili kot celotno zaporedje poslovnih operacij, ki se

opravljajo od uresničitve do zaključka posla.

Slika 4: Potek oskrbne verige

Vir: Christopher, 1997

Na sliki 4 je prikazan potek oskrbne verige, kjer oskrbna veriga pokriva tok blaga od

dobavitelja preko proizvodnje in distribucijskega kanala do končnega uporabnika.

Podjetje je škatla, ki jo razdelimo v tok informacij od desne proti levi in tok blaga od

leve proti desni. Funkcija planiranja je osnova za zaznavanje povpraševanja v katerikoli

formi, bodisi v obliki naročila za prodajo, napovedi in načrtovane ravni zalog, ki

spremenijo povpraševanje v obliko:

kaj narediti?;

kaj kupiti?.

1.4 Cestni transport

Cestni transport spada med najstarejše vrste transporta in je bil do uvedbe ţeleznice

edini nosilec transporta po kopnem. Prve oblike cestnega prevoza so bili konji in voli, ki

so prenašali dobrine po uhojenih poteh, ki so pogosto sledile lovskim stezam. Ko se je

trgovanje povečalo, so bile te poti pogosto zravnane ali razširjene, da so zadostile

potrebam. S prihodom rimskega imperija je prišlo do potreb hitrega potovanja vojske iz

enega področja na drugega, takrat obstoječe ceste pa so bile pogosto blatne, kar je zelo

upočasnilo napredovanje velikih čet. Zato so Rimljani zgradili zelo dobre ceste.



S prihodom industrijske revolucije so bili razviti prvi motorji na parni pogon, vendar so

bili preteţki za običajne ceste in so se uporabili na ţeleznici, kjer je bila teţa

razporejena na tirnice, kar je tudi zmanjšalo trenje.

Ko so konjske vprege zamenjali z avtomobili in tovornjaki oz. kamioni in so se

povečale hitrosti, so bile potrebne ceste z večjo kapaciteto.

Kljub hitremu razvoju cestnih vozil je cestni transport doţivel svoj razcvet šele po drugi

svetovni vojni, ko se je naglo povečalo njihovo število. Velike spremembe je doţivel

predvsem zaradi gradnje sodobne infrastrukture in razvoja avtomobilske industrije.

Z relativno ceneno pogonsko energijo, širokimi moţnostmi fizičnega dostopa in s tem

neprekinjeno transportno verigo od vrat do vrat je osvojil velik trţni deleţ. Omenjeni

razvoj kopenskega prometa in stagnacija ţelezniškega prometa v posodabljanju infra -

in suprastrukture sta vodila v izgubljanje trţnega deleţa ţelezniškega prometa v večini

segmentov.

Danes ima cestni promet poleg pomembne gospodarske funkcije tudi izrazito socialno

funkcijo, saj z gosto cestno mreţo prispeva k razvoju oddaljenih in gospodarsko

zaostalih področij.

Cestni transport ima relativno manjšo kapaciteto kot ţeleznica, toda relativno višjo

hitrost transporta.

Prednosti cestnega transporta se kaţejo tudi v ekonomskih in tehničnih karakteristikah

vozil:

visok nivo hitrosti in majhna poraba goriva;

uporabljajo razvejano mreţo transportnih poti;

zanesljivost in dolga ţivljenjska doba;

velikost in teţa vozila je prilagojena tovoru.

Ekonomika cestnega transporta temelji na zmanjšanju transportnih stroškov in

povečanju transportne kapacitete. Stroški so odvisni od velikosti in teţe vozila, od



števila koristno prevoţenih kilometrov v izbranem časovnem obdobju in od števila

potrebnih voznikov (Ogorelc, 2004, str. 53).

1.5 Ţelezniški transport

Ţelezniški transport je eden od najbolj energetsko učinkovitost načinov motoriziranega

kopenskega transporta. Tirnice omogočajo zelo gladko in trdno površino, na katerih se

kolesa vlaka kotalijo z zelo majhno količino trenja. To je bolj udobno kot večina drugih

oblik kopenskega transporta ter varčuje z energijo. Vlaki imajo tudi majhno čelno

površino glede na razmerje tovora, ki ga prevaţajo, kar precej zmanjša zračni upor in s

tem porabo energije. Pod normalnimi pogoji vlak porabi 50 do 70 odstotkov manj

energije za prevoz dane tone tovora kot pa cestni transport. Poleg tega pa tračnice

skupaj s pragovi enakomerno porazdelijo teţo vlaka, kar dovoljuje precej večje osne

obteţbe kot pa pri cestnem transportu.

Ţelezniški transport je eden od najbolj varnih oblik prevoza ter tudi zelo učinkovit pri

rabi prostora: dvotirna ţelezniška proga lahko prepelje več potnikov ali tovora v nekem

časovnem obdobju kot pa štiripasovna cesta.

Rezultat tega je, da so ţeleznice dostikrat največja oblika javnega prevoza v več

drţavah. V Aziji, pa tudi v Evropi, milijoni ljudi uporabljajo vlake kot glavno prevozno

sredstvo.

Ţelezniški transport je bil dolga leta nosilec kopenskega transporta, saj so proge začeli

graditi prej kot sodobne ceste. Danes se deleţ ţelezniških transportov v primerjavi s

cestnimi zmanjšuje. Ţelezniški promet je primeren za transport masovnih tovorov na

dolgih relacijah, saj je več kot dve tretjini nastalih stroškov fiksnih. Razpredenost

ţelezniške mreţe se razlikuje od drţave do drţave in je odvisna predvsem od standarda

posamezne drţave. V večini drţav so širine prog standardne. Dovoljena osna

obremenitev se razlikuje po posameznih odasekih in znaša 18, 20 ali 22,5 ton.

V primerjavi s cestnim transportom je ţelezniški energetsko manj potraten, varnejši in

ima manj škodljivih vplivov na okolje. Poleg tega je manj elastičen, se manj učinkovito

prilagaja potrebam uporabnikov ter lahko manj učinkovito zajame vse izvore blaga.



Njegova velika pomankljivost je, da je njegova infrastruktura manj razpredena kot

cestna. Razvojni trendi so naravnani v razvijanje kombiniranih sistemov cesta –

ţeleznica (Ogorelc, 2004, str. 51 - 52).

1.6 Pomorski transport

Pomorski transport spada med tradicionalne vrste transporta v mednarodni trgovini, saj

je najpomembnejša vrsta medkontinentalnega transporta. Transportna pot je naravna in

relativno nezasedena s prometom. Ozko grlo pomorskega transporta so pristanišča kot

mesta, kjer ladje pristajajo in se pretovarjajo. Za nadaljnje povečevanje obsega

pomorskega transporta so nujne naloţbe v izgradnjo in posodobitev pristanišč. Za vsako

pristanišče je izjemnega pomena tehnično tehnološka opremljenost ter redne in

zmogljive pomorske in kopenske povezave. Pristanišča imajo poleg transportne še

trgovsko in industrijsko funkcijo.

Z vidika kvalitete transporta je pomorski transport relativno ekonomičen, reden in

varen, vendar dokaj počasen, manj točen in dostopen. Razpolaga z velikimi

transportnimi zmogljivostmi (Ogorelc, 2004, str. 55 - 60).

1.7 Carina

Slovenska carina je in si bo še naprej prizadevala, da bo sodobna evropska carinska

uprava, ki uspešno ščiti legalne gospodarske tokove ter varuje ţivljenje in zdravje s

preprečevanjem nelegalnega uvoza izdelkov in snovi.

1.7.1 Temeljne naloge carinske sluţbe

Opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora nad blagom ter carinjenje blaga;

opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja

obveznosti, določenih s carinskimi, trošarinskimi in drugimi predpisi, za nadzor nad

izvajanjem katerih je pristojna sluţba;

preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih kaznivih

ravnanj, določenih s predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna carinska

sluţba;



kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani posebni ukrepi;

pobiranje, vključno s prisilno izterjavo, uvoznih in izvoznih dajatev, drugih dajatev,

ki se pobirajo ob uvozu in izvozu, trošarin, proizvodnih dajatev na sladkor ter drugih

dajatev, za pobiranje katerih je pristojna carinska sluţba;

izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike;

izvajanje predpisov Evropske skupnosti in mednarodnih pogodb z delovnega

področja carinske sluţbe.

Carinska sluţba je z namenom povečanja učinkovitosti pri preprečevanju nepravilnosti

in goljufij v carinskih in trošarinskih postopkih uvedla 24-urno brezplačno telefonsko

linijo, kamor lahko posamezniki povsem anonimno in zaupno posredujejo kakršnekoli

informacije v zvezi s tihotapljenjem cigaret, alkohola, komercialnega blaga, drog, oroţja

ter ostalega blaga, ki je lahko predmet kršitev in goljufij v carinskih in trošarinskih

postopkih (Carina [Google], b.l.).

Tihotapljjenje se izvaja na različne načine. Glej sliko 5.

Slika 5 : Cigareti, tihotapljeni v lesenih kolutih.

Vir:Tihotapljenje cigaret [Google], b.l.

1.7.2 Mednarodni tovorni list CMR

Konvencija je temeljni akt, ki na evropskem nivoju ureja pravice in obveznosti

prevoznika, pošiljatelja, prejemnika in naročnika prevoza, kot tudi tistih strank pri

prevozni pogodbi, ki sicer pri njeni sklenitvi ne sodelujejo (zavarovanja).

http://www.carina.si/



Konvencija določa objektivno odgovornost prevoznika za blago in sicer prevoznik

odgovarja za delno ali popolno izgubo ali poškodbo blaga, razen če škoda ni nastala kot

posledica naravnih lastnosti blaga ali višje sile.

Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz tovora po cesti (CMR iz francoske

besedne zveze Convention relative au contrat de transport international de marchandises

parroute).

CMR, imenovan tudi tovorni list , ureja zahteve o blagu vseh vrst na tovornem vozilu.

Uporablja se, kadar se kraja, kjer se blago prevzame in kamor je blago dostavljeno,

nahajata v dveh različnih drţavah. Najmanj ena od teh drţav mora biti članica CMR. To

velja ne glede na bivališče ali drţavljanstvo strank. Sporazum velja v vseh drţavah

članicah Evropske unije in nekaterih drugih drţavah. Če dejansko stanje ni dovolj

natančno urejeno s CMR, kot dopolnitev velja drţavna zakonodaja. Tudi jamstvo za

škodo nastalo pri prevozu je določeno s tovornim listom. CMR je namenjen izključno za

nakladanje cestnih vozil; kontejnerji ali zamenljivi zabojniki ne spadajo med vozila.

Pomembni podatki na tovornem listu so: pošiljatelj, prejemnik, priloţeni dokumenti,

vrsta in količina blaga, registrska številka vozila, prevoznik. Na tovornem listu je

potrebno te podatke razločno izpolniti (CMR [Wikipedija], b. l.).

1.7.3 Mednarodni tovorni list CIM

Mednarodni tovorni list (CIM) velja za ţelezniški transport. Nosilec je konvencija CIM

(Convention International des Merchandises par Chemin de Fer).

Izpolni ga po navadi prevoznik, za njegovo pravilnost pa je odgovoren pošiljatelj. Ta

tovorni list potrjuje, da je prevoznik blago prejel ter da obstaja prevozna pogodba med

pošiljateljem in prejemnikom. Splošni pogoji CIM nalagajo prevozniku odgovornost za

izgubo oziroma poškodbe na blagu od trenutka, ko blago pride v njegovo posest pa do

trenutka dostave CIM - a (CIM [Wikipedija], b.l.).



Mednarodni tovorni list vsebuje naslednje podatke: pošiljatelja, prejemnika, kraj

nakladanja in razkladanja, vrsto, količino in teţo blaga,… Mednarodni tovorni list mora

biti podpisan s strani prevoznika in s strani pošiljatelja. Ob prevzemu pošiljke, pa ga

mora podpisati tudi prejemnik.

1.8 Črtna koda

Na trţišču je danes zelo veliko proizvodov široke potrošnje, ki potujejo od proizvajalca

do kupca. Zaradi prevelikega prometa z blagom se je pojavila potreba po dobrem,

natančnem in učinkovitem označevanju proizvodov. Razvoj številčenja proizvodov

široke potrošnje je namreč zahteval vzpostavitev enotnega mednarodnega sistema. Zato

so leta 1976 predstavniki proizvajalcev in trgovine 12 evropskih drţav podpisali

sporazum o sistemu enotnega označevanja proizvodov, ki so ga imenovali EAN –

sistem (European Article Numbering).

EAN – sistem je univerzalen mednarodni sistem označevanja, simbolizacije in

identifikacije proizvodov široke potrošnje. Njegova osnovna naloga je, da z njim enotno

in enopomensko (nedvoumno) označimo proizvode.

Z uporabo računalniške in elektronske opreme omogoča pregled gibanja proizvodov ter

pripravo različnih informacij za potrebe proizvajalcev in trgovine.

Slovensko zdruţenje za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov EAN

Slovenija deluje znotraj Gospodarske zbornice Slovenije in je popolnoma usklajeno s

sistemom EAN International. Skrbi za podeljevanje številk in za strokovno pomoč

svojim članom (P.B., 2009, str. 27).

Prvi nacionalni sistem številčenja proizvodov široke potrošnje se je pojavil leta 1966 v

ZDA in Kanadi z imenom UPC (Universal Product Coding), ki ga na severnoameriškem

trţišču še zmeraj uporabljajo.



Leta 1992 se je Slovenija včlanila v EAN – sistem preko nacionalne predstavnice

SANA (Slovenian Article Numbering Association – Slovensko zdruţenje za

numeriranje artiklov).

Leta 1999 se je SANA preimenovala v EAN Slovenija (Šfiligoj, 2002, str. 22).

1.8.1 Zgradba identifikacijskega števila EAN – 13

Številka 383 na začetku pomeni, da je kodo izdalo zdruţenje EAN Slovenija. Nato sledi

štiri do šestmestno polje, kjer je zapisana identifikacijska številka podjetja (PPP…), s

preostalimi mesti (AAA…) pa podjetje samo oštevilči svoje izdelke. Na trinajstem,

skrajno desnem mestu, pa je zapisan kontrolni znak C. Glej sliko 6.

Skupina G1: 383 PPPPPP AAA C

označevanje do 1000 izdelkov

Skupina G2: 383 PPPPP AAAA C

označevanje do 10.000 izdelkov

Skupina G3: 383 PPPP AAAAA C

označevanje do 100.000 izdelkov

Slika 6: Primer črtne kode

Vir: Šfiligoj, 2002, str. 22

Kot zanimivost bomo predstavili nekaj drţav z različnimi predponami v črtni kodi. Glej

tabelo 1.



Tabela 1: Predpone nekaterih drţav oz. zdruţenj za tvorbo EAN – števil


Kot zanimivost je pomemben podatek, da pri dokončni izločitvi ţivilskega izdelka iz

prometa, se sproščena številka ne sme uporabiti prej kot po preteku treh naslednjih

koledarskih let.

Slika 7: Splošna shema delovanja EAN – sistema


Izdelek (1), opremljen s črtno kodo, vzame prodajalka v roke (2) in ga preveri z

optičnim čitalnikom. Čitalnik nato prebrano kodo posreduje blagajni – terminalu (3), ki

jo pošlje (lahko preko koncentratorja – 4) glavnemu računalniku (5).

Le – ta prebrano kodo poišče v podatkovni bazi. Če jo najde, jo vrne terminalu (3)

skupaj z ostalimi podatki o izdelku (naziv, cena, količina, davek). Ko terminal

(blagajna) potrdi njegov nakup (transakcijo), pošlje informacijo o nakupu centralnemu

hišnemu računalniku (5), ki spremembo shrani v svojo podatkovno bazo.

Koncentrator podatkov (4) pa se uporablja kot pomnilnik pri transakciji med

nepovezanimi računalniškimi sistemi, da se podatki ne bi izgubili, če bi prišlo do izpada

sistema. V tej kombinaciji koncentrator ni nujen element.



Črtne kode so najbolj razširjene v distribucijskih verigah, kjer preprečujejo človeške

napake, pospešijo procese in zmanjšujejo stroške. Enako jih lahko uporabljamo tudi za

administrativne potrebe zdravstva (P.B., 2009, str. 27). Glej sliko 9.

Najnovejša in manj razširjena od črtne kode je radiofrekvenčna identifikacija - RFID.

To je identifikacija s pomočjo radijskih frekvenc in nalepk z vgrajenim elektronskim

vezjem, ki jih poznamo tudi pod imenom «pametne nalepke«.

RFID je svoje vrednosti izrazito uveljavila na posameznih področjih logistike v

industriji, predvsem v aplikacijah zaprtega tipa v posameznih podjetjih. Tudi pri nas se

je RFID v nekaterih podjetjih ţe uveljavila za potrebe sledenja transportnih enot

oziroma sledenje draţjih sestavnih delov. Izven področja logistike pa se tehnologija

RFID uporablja ţe vrsto let in sicer za potrebe kontrole pristopa s pomočjo RFID

identifikacijskih kartic, avtomatsko plačevanje cestnine, sledenje ţivali, za zaščito pred

krajo v trgovinah in podobno (Šfiligoj, 2002, str. 34).

Brezkontaktne kartice (RF) vsebujejo integrirano vezje in anteno, ki zagotavlja

električni tok za napajanje. Takšna kartica oziroma integrirano vezje v njej okrog sebe

na kratki razdalji (10 cm) oddaja informacije, ki jih je mogoče enostavno odčitati z

ustreznim čitalnikom – stenskim terminalom. Najpogosteje jih uporabljajo za

registracijo delovnega časa in kontrolo dostopa. Dimenzije RF kartic ustrezajo ISO

standardom. Glej sliko 8.

Vrste kartic:

brezkontaktne RF kartice;

kartice s črtno kodo;

z zapisom v čipu;

z magnetnim zapisom.



Slika 8: Nalepke z vgrajenim elektronskim vezjem.


Vsak laserski čitalnik ima vgrajen program, ki zna pretvoriti črtice in presledke na črtni

kodi v številke. Čitalnik tudi preveri, ali je prebrana koda pravilna, in sicer tako, da

primerja prebrano kontrolno številko z izračunano. Zadnja številka se namreč izračuna

po algoritmu za izračun kontrolnih številk. Čitalnik ima vgrajen tudi program za izračun

kontrolne številke. Če je prebrana kontrolna številka enaka izračunani, je to zagotovilo,

da je koda pravilno prebrana.

1.9 Predstavitev podjetja s sistemi za avtomatsko identifikacijo

Podjetje s sistemi za avtomatsko identifikacijo je vodilni slovenski ponudnik

informacijskih sistemov in rešitev za obvladovanje časa in prostora. Realnega prostora v

realnem času! Njihove rešitve vključujejo področja mobilnega računalništva, kontrole

pristopa in registracije delovnega časa. Po 20-letnem delu na tem področju razpolagajo

z dolgoletnimi izkušnjami, bogatim znanjem ter široko bazo instalacij.

Ţe od vsega začetka njihova poslovna strategija temelji na razvoju lastnih rešitev. Plod

takšnega razvoja so mobilne računalniške rešitve iz druţine Frontman (terenska prodaja

in marketing) ter sistem za pristopno kontrolo in registracijo delovnega časa

Time&Space, ki ga uspešno trţijo tudi v tujini.

Podjetje ima organizirano razvejano mreţo regionalnih distributerjev. Slovenija,

Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija

V podjetju so se opredelili za sodelovanje z ozkim krogom uveljavljenih, stabilnih in

kakovostno brezkompromisnih tujih proizvajalcev, s katerimi imajo dolgoročne



povezave. Za opremo tujih dobaviteljev nudijo vso tehnično podporo, ki je potrebna za

integriranje v doma zasnovane in razvite sisteme.

V domačem prostoru so ustvarili partnersko mreţo, s katero nastopajo na trgu in

izvajajo skupne projekte. Na ta način se skušajo kar najbolj pribliţati končnemu

uporabniku in njegovim specifičnim potrebam (Podjetje [Špica International], b.d.).

1.9.1 Predstavitev ročnega terminala

Ročni terminal je naprava, ki zdruţuje laserski čitalec črtne kode ter prenosni računalnik

z veliko spomina. Ročni računalniki so vedno bolj razširjeni, mnogo jim ima vgrajene

tudi čitalce črtne kode, kar jih naredi za idealno orodje za izvajanje različnih inventur.

Najpogostejše so inventure v trgovinah in skladiščih, poseben primer pa so vsakoletne

inventure osnovnih sredstev. Za obe področji uporabe smo pripravili posebni rešitvi, ki

omogočata izredno fleksibilnost pri izvajanju popisov, hkrati pa sta zelo enostavni za

uporabo. Mnogo uporabnikov obeh sistemov dokazuje primernost uporabe in smotrnost

investicij v orodja za izboljšanje terenskih popisov.

Primer uporabe ročnega terminala na terenu:

V terminalu se hranijo vsi podatki, ki jih popisna komisija potrebuje na terenu (seznam

osnovnih sredstev, seznam lokacij,...), tako da terminal nadomesti dolge sezname na

papirju. Ko je inventura končana, popisnih razlik ni potrebno vnašati v računalnik, ker

se vanj prenesejo avtomatsko.

1.9.2 Ročni terminal Symbol MC3000

Symbol MC3000, spominski, 48 tipk, (glej sliko 9).



Slika 9: Ročni terminal Symbol MC3000

Vir: Dlančnik [Špica International], b.d.

Ročni terminal Symbol MC3000 je primeren za delo v podjetju in za terensko zbiranje in

obdelavo podatkov. Namenjen je tako za delo v trgovini, na nakladalni rampi kot tudi

pri dostavi blaga.

Je ergonomsko oblikovan, lahko pa je v obliki pištole. Ima barvni ali črnobel zaslon,

občutljiv na dotik. Moţnost prenosa podatkov je preko stojala, preko bluetootha ali

preko brezţičnega omreţja.

Kompaktna izdelava zagotavlja odpornost na zunanje vplive in poškodbe.

Dlančnik je lahko tudi orodje za podporo dela z mobilnimi aplikacijami.

1.9.3 Programska oprema

Na vsakem prenosnem terminalu mora biti instalirana tudi programska oprema, ki

uporabnikom omogoča delo.

Symbol ročni terminal + program Data Collector = Optimalna kombinacija za terensko

zbiranje podatkov

Kadar moramo na terenu s prenosnim terminalom zbirati podatke, si lahko pomagamo s

programom Data Collector. Program omogoča vnos podatkov o dogodkih na terenu v

ročni terminal ter prenos le-teh na PC računalnik.



Z uporabo Symbol ročnega terminala ter programa Data Collector se odpravi ročni vnos

podatkov, ki je vir številnih napak in najpočasnejši člen v verigi obdelave podatkov.

Avtomatičen vnos podatkov s črtno kodo je hitrejši, bolj natančen in povsem zanesljiv.

Uporabnik lahko ţelene podatke vnaša v skladišču ali med prodajnimi policami ter jih

nato preko stojala in kabla ali RF mreţe prenaša v programe za obdelavo takih

podatkov.

V terminal vgrajeni čitalec črtne kode omogoča zajem črtnih kod, tipkovnica ročnega

terminala pa še vnos dodatnih informacij o artiklu. Tako vnešeni podatki so natančni,

ker pa se prenašajo preko hitrega komunikacijskega vmesnika, so tudi takoj dostopni za

nadaljnjo obdelavo v vaših obstoječih programih.

Program Data Collector je enostaven za uporabo, saj je izdelan za terenski zajem

podatkov, kjer je potrebno čim hitreje vnesti različne informacije o številnih artiklih.

Program je preizkušen v mnogih okoljih: od velikih proizvodnih skladišč in knjiţnic do

malih trgovin.

Program Data Collector na ročnem terminalu lahko uporabimo za:

inventure;

prevzeme ter izdajo artiklov v skladiščih ali trgovini;

vpogled v zalogo ali cenik artiklov;

terenski zajem informacij.

Ker je potrebno vnesene podatke kasneje obdelati z različnimi programi na različnih

računalnikih, smo uporabili standardne načine za prenos podatkov, tako lahko ročni

terminal priključimo na različne računalniške sisteme (Programska oprema [Špica

International], b.d.).

Lastnosti programa Data Collector:

namenjen je uporabi na Windows Mobile oz. Pocket PC terminalih (ARM

kompatibilni procesorji, Pocket PC, Windows Mobile ali Windows CE);

do deset vnosnih obrazcev;

vsak obrazec ima lahko do deset vnosnih polj;

uporabnik lahko sam nastavi pomen in način vnosa za vseh deset polj;



vsa polja imajo lahko šifrant, ki omogoča hitro izbiro ene od prednastavljenih

vrednosti;

takoj po vnosu podatka lahko program preveri, če je vnešeni artikel prisoten v

šifrantu;

iz šifranta je moţno ročno izbrati ţeljen podatek;

vnesene podatke je moţno pregledovati, popravljati in brisati;

za vsak zabeleţeni podatek se shrani tudi datum in ura vnosa v terminal;

moţna je uporaba več terminalov, ki podatke prenašajo vsi na isti PC računalnik;

moţen je prenos vnešenih podatkov na mreţni direktorij.

Cena enega ročnega terminala Symbol MC3000 zaša 1.200,00 eur.

Cena programske opreme Data Collector znaša 5.000,00 eur.

Skupni stroški so: ( 24 x 1.200,00 ) + 5.000,00 = 33.800,00 eur

Z ročnim terminalom bi bilo delo točno in hitro, saj bi se podatki prenašali preko stojala

za ročni terminal na računalnik in obratno. Iz tega je razvidno, da se podatki prenesejo

tudi na ročni terminal iz računalnika.

1.9.4 Primer dela z ročnim terminalom

Klinični oddelek za kirurgijo srca in oţilja na Univerzitetnem kliničnem centru v

Ljubljani je kot pilotni projekt uvedel sistem, ki omogoča celovit zajem podatkov o

zdravljenju pacienta. Medicinske sestre s pomočjo prenosnih čitalcev črtne kode

beleţijo vsa zdravila in postopke, ki jih je deleţen posamezni pacient. Zajeti podatki se

nato prenesejo v aplikacijo, ki skrbi za medicinske podatke o pacientih, in hkrati še v

drug sistem, ki beleţi porabo materialov. S pomočjo črtne kode je omogočeno natančno

in takojšnje evidentiranje podatkov neposredno pri bolnikovi postelji oziroma

operacijski mizi. Zaposleni s pomočjo prenosnih čitalcev črtne kode sproti, hitro in

natančno beleţijo vsa dogajanja v procesu zdravljenja bolnikov. Pilotni projekt se je

izkazal kot izredno učinkovit, je enostaven in uporabniku prijazen (Ročni terminal v

kliničnem centru [google], b.d.).

Na primeru predstavljena uporaba ročnega terminala v Luki Koper

Pogled skozi vetrobransko steklo



Špicina brezţična rešitev omogoča popolno sledljivost avtomobilov v avtomobilskem

terminalu Luke Koper.

Luka Koper na avtomobilskem terminalu izvaja uvozni in izvozni pretovor

avtomobilov. Naenkrat lahko skladiščijo 37.000 avtomobilov, vključno z garaţno hišo

za 3.350 avtomobilov. V enem dnevu pretovorijo tudi do 8.000 avtomobilov različnih

proizvajalcev za potrebe evropskega trga in evropskih izvoznikov.

Na terminalu dnevno sprejmejo ali odpremijo povprečno eno ladjo, kar pomeni okoli

1.000 vhodnih ali izhodnih manipulacij, skupno število dnevnih manipulacij pa znaša do

5.000. V terminalu izvajajo tudi preskladiščenje vozil za dekonzervacijo in konzervacijo

vozil, servis, dodatno opremljanje vozil ter popravila.

Zajemanje podatkov o premikih vozil je izvedeno z mobilno programsko rešitvijo, ki so

jo razvili v Špici. Programska rešitev deluje na prenosnih terminalih Symbol PDT 6800,

ki zaradi potreb po visoki avtonomiji uporabljajo operacijski sistem DOS.

Mobilni sistem uporablja za neposredno komunikacijo s streţnikom mobilno omreţje

Luke Koper, ki pokriva 90 odstotkov skladiščnih površin avtomobilskega terminala.

Učinkovit zajem črtne kode na spremnem dokumentu skozi vetrobransko steklo

avtomobila je bil njihov ključen za izbiro Symbolovega laserskega terminala. V

primeru, ko spremni dokument nima črtne kode ali je ni mogoče razbrati, pa ročno

vnašajo podatke. Symbolov laserski terminal PDT 6800 omogoča zaposlenim

odčitavanje vseh tipov črtne kode, s katerimi se srečujejo v avtomobilskem terminalu.

V primeru daljše kode dopušča celo izrezovanje posameznih delov za zajem ţeljenih

podatkov. Z mobilnim sistemom zajemajo podatke ob vsaki manipulaciji, tako da

zagotavljajo popolno sledljivost vseh avtomobilov na terminalu. Symbolov prenosni

terminal jim zagotavlja učinkovito in hitro skeniranje pri vseh pogojih dela, kar je še

posebej pomembno pri časovno kritičnem natovarjanju in raztovarjanju ladij.

Kakovostne informacijske storitve so dandanes eden ključnih dejavnikov, na osnovi

katerih izvozniki in uvozniki avtomobilov izbirajo avtomobilski terminal. Špicina



rešitev Luki Koper ter njenim strankam zagotavlja pravočasne in točne podatke o

njihovih vozilih na avtomobilskem terminalu, s čimer Luki Koper omogoča

konkurenčen nastop na trgu ladijskega prevoza avtomobilov (Luka Koper [Špica], b.d.).



2 OBSTOJEČE STANJE

2.1 Posnetek stanja

Skladiščenje je zelo pomembno področje poslovanja vsakega podjetja. Obsega vse

dejavnosti, ki se nanašajo na prevzem, skladiščenje in izdajo materiala. V našem

primeru gre za prevzem, skladiščenje in izdajo vozil Renault in Nissan.

2.1.1 Prevzem vozil iz tovarne Revoz

Kontrola vozil v tovarni poteka na koncu proizvodne linije v prostoru, ki je rezerviran

za CAT v ta namen. Podjetje ima 1 osebo na izmeno, ki opravlja kontrolo vozil. Čas po

vozilu je določen glede na ritem linije proizvodnje.

Če kontrolor odkrije napake na vozilu, vozilo tovarni zavrne. Tovarna mora napako

odpraviti in vozilo gre ponovno v kontrolo. Ko je vozilo prevzeto, se vnese v

računalniški sistem DISTRICAT, preko katerega se vodijo vsa vozila. Gre za branje

črtne kode in pri čemer se izpiše etiketa za pozicioniranje vozila.

Pozicioniranje vozila je odvisno od sheme transporta, kar pomeni, s kakšnim

transportnim sredstvom bo vozilo odpremljeno.

Vozilo se lahko pozicionira na odlagalno mesto v odpremnem centru, če bo vozilo

odpremljeno s kamionom oz. na odlagalno mesto poleg ţelezniških tirov, če bo vozilo

odpremljeno po ţeleznici.

Prevzem vozil iz uvoza poteka po enakem postopku kot prevzem v tovarni, le da je

mesto prevzema na samem odlagalnem mestu.

2.1.2 Evidentiranje vozil s številko šasije

Vsa vozila RENAULT in NISSAN so vodena v sistemu DISTRICAT, ki je univerzalni

računalniški informacijski sistem v CAT-u.



Glede na to, da v skladišče prihajajo vozila iz dveh virov, iz tovarne in iz uvoza, ločimo

dva različna sistema vhoda oz. vnosa vozil.

Za vozila, ki prihajajo iz tovarne Revoz, ima podjetje računalnik in tiskalnik ob izhodu

iz proizvodnega traku. Vozila iz uvoza pa se beleţijo oz. »zipajo« v sistem Distrikat in

izpiše se pozicijski listek.

Kaj je številka šasije in zakaj se jo uporablja smo izvedeli na delavni praksi. Povedali

so, da je to identifikacijska številka vozila in da vozilu sluţi na tak način, kot nam sluţi

osebni dokument oziroma matična številka, po kateri izvemo določene podatke o osebi.

Številko šasije ne uporablja samo odpremni center, ampak je vpisana povsod, kjer

imamo opravka z vozilom. Na spodnjih dveh primerih lahko vidimo, da je številka

šasije napisana v prometnem dovoljenju ter na potrdilu pri opravljanju tehničnega

pregleda. Glej sliko 10. Na kratko povedano je številka šasije osebna številka vozila.

Slika 10: Prometno dovoljenje

Identifikacijska številka ali številka šasije

2.1.3 Postopek pozicioniranja vozil

Postopek pozicioniranja vozil na odlagalna mesta se začne, ko voznik podjetja CAT

prevzame vozilo ob izhodu iz tovarne Revoz ali vozilo iz uvoza in na osnovi prevzetih vozil,

se vnese v računalniški sistem DISTRIKAT (ki je v lasti Cat – a) vsa vozila, ki so namenjena

na odlagalna mesta.



Gre za branje črtne kode iz katerega se izpiše etiketa za pozicioniranje vozil (glej sliko 11).

Pozicioniranje vozila je odvisno od sheme transporta, kar pomeni, s kakšnim transportnim

sredstvom bo vozilo odpremljeno. Odlagalno mesto zajema črko in številko, ki predstavljajo

vrsto, v katero se mora vozilo pozicionirati in številko odlagalnega mesta. Glej sliko12.

Vsako odlagalno mesto ima svojo oznako, tako da ne pride do napak. Zaposleni v podjetju

CAT in tudi vozniki morajo dobro poznati sistem odlagalnih mest, da se vozila predolgo ne

iščejo. Glej sliko 13.

Slika 11: Primer etikete za pozicioniranje vozil

ŠTEVILKA ŠASIJE

Odlagalna vrsta Odlagalno mesto



Slika 12: Odlagalna mesta v odpremnem centru Cat

3

1 1

2

4

5

3

3

3

3

3

DODATNA ODLAGALNA

MESTA

00



Predstavitev številk, ki so označena na prejšnji sliki odlagalnih mest:

pod številko 1 je stavba podjetja Cat;

pod številko 2 so odlagalna mesta, namenjena za borzna vozila;

pri številki 3 so odlagalna mesta;

pri številki 4 so nakladalne rampe za kamione;

pri številki 5 pa so vmesni prehodi za prihod in odhod kamionov.

Da je podjetje CAT dobilo dodatna odlagalna mesta je čisto razumljivo, saj so v tovarni

Revoz povečali proizvodnjo v letu 2007 glede na leto 2006 za 31 %, kar je zelo veliko.

Leto 2008 pa so načrtovali še 6 % rast. Ker podjetje Cat odpremlja vozila od tovarne

Revoz se spremembe v proizvodnji poznajo tudi v odpremnem centru.

Več o spremembah v tovarni Revoz, ki posledično vpliva tudi na delo v odpremnem

centru Cat si preberimo v naslednjem izpisanem članku iz Dolenskega lista.

V enem letu več kot 200 tisoč vozil (T.J.G. 2008 Dolenjski list, str. 6).

V Revozu so leta 2008 načrtovali še 6 – odstotno rast.

»NOVO MESTO V petek, 28. decembra 2007, je okoli 16. ure z montaţnega traku

tovarne Revoz Novo mesto zapeljal dvestotisoči avtomobil, izdelan v letu 2007. Na ta

način je tovarna krepko presegla svoj dotedanji proizvodnji rekord, ki je znašal 177.945,

in tako prestopila simbolični prag v avtomobilski industriji. Skupaj je bilo v lanskem

letu prodajni mreţi predanih 200.162 avtomobilov, od tega ţe več kot 75.000 novih

twingov, ki se zelo dobro prodajajo na evropskem trgu in katerih proizvodnja naj bi

občutno porasla v letu 2008.

Kot so sporočili iz Revoza Novo mesto, gre 31 – odstotno povečanje obsega

proizvodnje v letu 2007 glede na leto 2006 pripisati predvsem zelo dobremu začetku

prodaje novega twinga na evropskem trgu in pa še vedno zelo uspešnemu obstoju clia

II. Glede na spodbudna predvidevanja prodaje novega twinga in clia II si bodo v

Revozu tudi letos z dvigovanjem dnevne proizvodnje prizadevali še preseči rekordno

količino, ter tako v celoti izkoristiti proizvodnjo zmogljivost tovarne, ki v tem času

znaša 210.000 vozil.



Ocenjujemo, da bi lahko proizvodnjo dvignili še za okoli 6 – odstotkov, pri čemer se bo

po pričakovanjih povečal predvsem obseg proizvodnje novega twinga, pravi Nevenka

Bašek Zildţević iz sluţbe za komunikacije.

Za potrebe povečanega obsega proizvodnje, ki od maja leta 2006 dalje poteka v treh

polnih izmenah, so v Revozu zaposlili okoli 800 novih delavcev, ki so bili vsi za novo

delovno mesto ustrezno usposobljeni.



Slika 13: Delna odlagalna mesta poleg nakladalnih ramp



2.1.4 Pravila uskladiščenja vozil

Voznik podjetja CAT prevzame vozilo ob izhodu iz tovarne oziroma ob uvozu in na

osnovi etikete za pozicioniranje odpelje vozilo na odlagalno mesto.

Voznik mora pri uskladiščenju vozila opraviti naslednje naloge:

prestavno ročico dati v prosti tek (točka 0);

oba ključa dati v prostor na voznikovih vratih;

potegniti ročno zavoro;

očistiti vse eventuelne dokumente iz vozila;

voznikov sedeţ pomakniti do konca nazaj;

preveriti, če je zaščita voznikovega sedeţa pravilno nameščena.

V podjetju Cat mora razdalja med dvema odbijačema (sprednje – zadnji interval) znašati

30 centimetrov.

Razmak med vrati ni natančno določen, velja samo pravilo, da se voznikova vrata

odprejo brez teţav in brez dotikov s sosednjim vozilom oz. katerokoli oviro v bliţini.

2.1.5 Inventura v podjetju Cat

Enkrat letno mora podjetje CAT opraviti inventuro vozil na skladišču. Inventura je

določena po pogodbi z Renault-om in mora biti opravljena po pravilih Renault-a.

V zadnjih letih je inventura določena za mesec avgust, ko je v tovarni REVOZ

kolektivni dopust.

Takrat je najmanj vozil na skladišču pa tudi aktivnost centra je v zmanjšanem obsegu.

Podjetje CAT mora opraviti inventuro za potrebe tovarne REVOZ, kot tudi za potrebe

uvoznika RENAULT NISSAN SLOVENIJE.



Inventura poteka 2 dni. Prvi dan osebje Cat - a s čitalcem črtne kode pozipa vsa vozila v

odpremnem centru, drugi dan pa primerjajo zipana vozila s stanjem v sistemu

DISTRICAT. Eventuelne razlike je potrebno obrazloţiti, raziskati,…

Inventura poteka istočasno v vseh centrih RENAULT. Sluţba informatike CAT mora

poslati zbirne podatke za vse centre CAT v RENAULT. Istočasno pa morajo lokalni

CAT-i posredovati lokalne podatke tudi lokalnim sluţbam RENAULT. Prav tako mora

podjetje CAT pripraviti tudi zapisnik o inventuri vozil.

2.1.6 Odprema vozil v podjetju Cat

Odprema vozil se v Novem mestu vrši na dva načina:

odprema vozil s kamionom;

odprema vozil z vagoni.

Zaposleni v podjetju natančno vedo, katera vozila se odpremljajo po kamionih in katera

vozila se odpremljajo po vagonih. Odprema je na osnovi destinacije transporta oz.

namembnega kraja, kamor so vozila namenjena. V centrali v Franciji je organiziran

oddelek t.i. »shem transporta«, ki skrbi za optimalne transportne sheme znotraj

celotnega CAT-a. Shema transporta določa način odpreme.

Kot zanimivost bomo predstavili kako so leta 2008 skrajšali čas odpreme vozil v

odpremnem centru CAT.

Vsak voznik dobi ob prihodu v odpremni center nalog na katerem so napisane šasije

vozil in kraj odpreme teh vozil. Voznik mora zahtevana vozila najti in jih naloţiti na

kamion. Da najde določeno vozilo na odlagalnem mestu se mora orientirati po črkovnih

in številčnih vrstah in mestu. Kajti vse vrste in odlagalna mesta so označena s črko in

številko. Ker je odlagalnih mest zelo veliko je iskanje počasno in zamudno, so se z

namenom, da bi iskanje vozil na odlagalnih mesteh vozniki našli hitreje, odločili, da

bodo vozila razporedili po destinacijah odpreme in s tem skrajšali čas iskanja in celotne

odpreme. Predlagane rešitve so se lotili na ta način, da so izračunali odpremljena vozila

po različnih destinacijah in po načinu odpreme. Kot smo ţe omenili odpremljajo vozila



s kamioni in vagoni. Delo je bilo zahtevno, saj je veliko destinacij. Poleg tega so vozila

za transport z vagonom ločena od vozil , ki so namenjena za transport s kamioni.

Analizo so naredili na podlagi odpreme pred nekaj leti in določili število odlagalnih

mest po destinaciji. Odlagalna mesta so določili po deset zato, ker gre na kamion deset

vozil. Glej tabelo 2.



Tabela 2: Določitev odlagalnih mest na podlagi destinacij

Iz tabele je razvidno koliko vozil oziroma koliko odlagalnih mesto je potrebno za vsako

od naštetih drţav.

DRŽAVA MESTO VAGON KAMION SKUPAJ ŠTEVILO

ODLAGALNIH

MEST

Avstrija X 1 500 1 500 20

Slovaška X 600 600 9

Češka X 1 050 1 050 13

X 4 200 4 200 59

X 510 3 100 3 100 39

Nemčija X 403 2 800 2 800 34

X 105 3 300 3 300 41

X 51 2 200 2 200 30

SKUPAJ 1 069 15 600 15 600 203

X 3 100 3 100 40

X 5 100 1 500 1 500 20

X 3 002 2 300 2 300 31

Francija X 7 800 7 800 104

X 882 1 500 1 500 20

X 5 271 5 271 61

X 882 1 900 1 900 17

SKUPAJ 9 866 23 371 23 371 293

Madţarska X 1 612 1 612 15

Bolgarija X 60 60 2

Slovenija X 4 380 4 380 61

SKUPAJ 10 935 29 423 29 423 557



Na sliki 14 smo označili odlagalna mesta po destinacijah odpreme. Leta 2008 so vozila

ločili po destinacijah odpreme, da se vozila za natovor hitreje najdejo in s tem zmanjša

čas odpreme.

Slika 14: Določitev odlagalnih mest po destinaciji

FRANCIJA

ŠPANIJA

BELGIJA

NEMČIJA

ŠPANIJA



Pri drţavah kjer je malo odpreme vozil so določili vozila le po drţavah. Pri drţavah

kjer je veliko odpreme, pa so določili odlagalna mesta tudi po mestih.

Na ta način so skrajšali čas iskanja in nakladanja vozil na kamion.

Da bi ta čas zadrţevanja kamionov na nakladalni rampi še skrajšali, pa bomo predlagali

uporabo ročnega terminala.

2.1.7 Transport vozil s kamioni

Vsak voznik kamiona mora biti vnaprej najavljen. Gre za najavo datuma in ure prihoda

in tudi najave za natovor (destinacija transporta). Ko se voznik kamiona prijavi v centru,

dobi najprej nalog za natovarjanje, na katerem so napisane pozicije avtomobilov in

številke njihovih šasij.

Voznik mora najti odlagalno mesto in preveriti šasijo vozila na odlagalnem mestu.

Četudi se šasija ujema s šasijo na nalogu, mora voznik vozilo preveriti.

Če gre za moţnost poškodb, udarcev, manjka oprema,… če je vse v redu, voznik vzame

iz notranjosti vozila 1 listek s črtno kodo šasije in prične z natovorom vozila. Če kaj ni v

redu, to sporoči osebi, ki je zadolţena za pomoč voznikom na odlagalnem mestu in

vozilo zamenjajo. Z delom nadaljuje dokler ne naloţi vseh vozil, ki jih je dobil na

nalogu za natovarjanje. Pri tem poudarjajo, da je ves postopek natovora vozil v

pristojnosti voznika. Od kontrole vozil, namestitve vozila na kamion, pričvrstitve vozila,

uravnavanje razdalje med vozili, voţnje kamiona do dostave vozila, za vse to odgovarja

voznik kamiona.

Ko je natovor končan, voznik odnese listke v odpremno sluţbo CAT – a. Sistem

primerja šasije na nalogu s šasijami, ki jih je voznik prinesel iz vozil. Če se številke

šasije ujemajo, dobi voznik odpremnico in dobavnico. Po prejemu dokumenta, mora

voznik izpolniti CMR (mednarodni tovorni list), če se vozila odpremijo izven Evropske

unije.



Če se šasije na dokumentih ne ujemajo, je potrebno ugotoviti napako. Odpremnik

pomaga vozniku, da se napaka čim prej reši in da voznik čim prej zapusti center.

Voznik mora poskrbeti tudi za raztovor vozil na namembnem kraju in predajo vozil

naslovniku. Da je posel v celoti opravljen, potrdi prevzemnik vozil s podpisom na

CMR- ju in odpremnici.

CMR – mednarodni tovorni list dobijo: prvega pošiljatelj, drugega prejemnik in tretjega

prevoznik.

Odprema blaga predstavlja zaključni proces pri katerem se naloţijo avtomobili na

tovorno sredstvo (cestni ali ţelezniški transport) in se distribuirajo do končnega kupca.

Kot zanimiv primer vam predstavljamo, da se lahko vozila transportirajo tudi v zaprtih

kamionih, kjer je tudi urejena rampa za nakladaje ter razkladanje vozil. V primerjavi s

tovarniškim transportom vozil je med njima ta razlika, da se v zaprtem tovornjaku

prevaţajo privatna vozila predvsem, če so namenjeni za tekmovanje ali razstave oz. se v

zaprtih kamionih prevaţajo tudi vozila, ki se niso bila predstavljena in so v fazi

zaupnosti. Glej sliko 15.

Slika 15: Primer dveh zaprtih kamionov za prevoz vozil



2.1.8 Transport vozil po ţeleznici

Vozila, ki so namenjena za transport z vagoni so pozicionirana na odlagalnih mestih poleg

ţelezniških tirov, ki se nahajajo za tovarno Revoz.

Da se vozila laţje najdejo so pozicionirana vozila po navodlih odpreme. Na naslednji

sliki se lepo vidi, da je razdalja med vozili natančno določena, da ne pride do poškodb

med vozili.

Postopek natovarjanja vozil na kamion se opravlja po navodilih naloga. Glej sliko 16.

Slika 16: Postopek nalaganja vozil na vagon.

2.1.9 Predstavitev dela brez uporabe dlančnikov

Ko pride voznik kamiona v odpremni center Cat, zapelje kamion na nakladalno rampo.

Ko je pripravljen za natovarjanje mu zaposleni v Cat – u izda nalog, na katerem je

napisano katera vozila mora naloţiti in kam jih mora odpeljati.

Na nalogu je napisano kje se vozilo nahaja, da ga voznik hitreje najde. Od leta 2008 so

vozila ločena po destinacijah. Poleg destinacije je na listu označena vrsta odlagalnega

mesta ter mesto v vrsti.



Ko voznik pride do označene vrste in odlagalnega mesta mora obvezno preveriti listek s

številko šasije, ki je v vozilu. Številko šasije mora primerjati s številko, ki je na nalogu,

če je pravilna vzame iz vozila en listek s številko šasije vozila in vozilo naloţi na

kamion.

Ko voznik naloţi vsa zahtevana vozila, pri tem pa mora paziti, da vozila nalaga po vrsti

odpreme. Na kamion mora najprej naloţiti vozila katera bo zadnja odpremil. Po

končanem natovoru voznik vse listke s šasijami in nalogom izda zaposlenemu v Cat – u

kateri na podlagi naloţenih vozil izda odpremnico in dobavnico.

V Cat – u morajo vse liste vsakega posebej poskenirati in nato izdati odpremnico in

dobavnico.

2.2 Kritična analiza

Pomankljivost pri obstoječem stanju je predolgo zadrţevanje kamionov na nakladalni

rampi, do česar pride zaradi predolgega iskanja in natovarjanja vozil na kamion. Šibka

točka je tudi samo delo s črtno kodo. Vozila so evidentirana na podlagi črtne kode,

katero je potrebno skenirati ob izdaji dobavnice in odpremnice.

Tu se velikokrat zgodi, da se črtne kode ne da poskenirati zaradi poškodbe listka in je

potrebno črtno kodo ročno odtipkati. Zaradi tega poteka odprema počasneje.

Čas je najpomembnejši dejavnik pri pripravi in odpremi blaga, saj ljudje ţelimo, da je

blago dostavljeno čim hitreje. Če se pojavljajo kakršnakoli ozka grla znotraj oskrbne

verige, potem se kakovost storitve izgublja.

2.2.1 Metoda ribje kosti

Obvladovanje kakovosti pomeni razviti, načrtovati, proizvajati in servisirati kakovosten

proizvod, ki je najbolj ekonomičen, uporaben in vedno zadovoljuje potrošnika. Da bi ta

cilj dosegli, morajo pri organiziranosti in pospeševanju obvladovanja kakovosti

sodelovati vsi – izvršni management, vsi sektorji v organizaciji in vsi zaposleni.



Obvladovanje kakovosti je razdeljeno na šest stopenj:

določanje namena in cilja;

določanje metod, da te cilje doseţeš;

izobraţevanje in usposabljanje;

izvesti izbolšave;

preveriti izide izbolšav;

ustrezno delovanje.

Ko si postavimo cilje, moramo vedno preveriti tudi metode, s katerimi jih bomo dosegli.

Posameznik mora sam določiti takšno metodo, ki bo brez teţav uporabna za vsakogar.

Najpomembneje pa je , da mora izbrano metodo standardizirati, jo vnesti v regulativo in

jo šele potem vključiti v postopke organizacije, katere del postane. Pri tem pa moramo

biti pozorni na čezmerno standardizacijo in čezmerne predpise (Ishikawa, 1989, str. 48).

Vzročno posledični diagram omogoča timu, da identificira, razišče in zelo podrobno

grafično predstavi vse moţne vzroke povezave z določenim problemom ali stanjem, z

namenom, da bi razkril njegove ključne vzroke. Vzroki zaradi katerih nastopijo

problemi kakovosti, so običajno medsebojno povezani in medsebojno odvisni.

Vzročno – posledični diagram se oblikuje:

Da na papir narišemo dolgo horizontalno črto, ki kaţe desno. Na puščico napišemo

problem, ki ga obravnavamo. Puščica predstavlja »ribjo hrbtenico«.

Iz hrbtenice za vsak vrjeten vzrok potegnemo po eno črto pod kotom 45 stopinj in jo

označimo. Nato dodamo pod – osti, ki predstavljajo pod – vzroke.

Nato preučimo vsak vzrok ali pod – vzrok, začnemo z najenostavnejšim, delno zaradi

jasnosti, pa tudi zato, ker so kompleksne razlage lahko nepotrebne zaradi preprostih

razlag. Vse kar bi lahko bil ključni vzrok obkroţimo, tako se lahko pozneje nanj

osredotočimo. Izkušeni uporabniki diagrama glede na učinkovitost pri reševanju

problema dodajo več vej ali uporabljajo različne kategorije kot boste videli v

nadaljevanju diplomskega dela. Glej sliko 17.



Slika 17: Osnovni diagram ribje kosti

Veliko Pomanjkljiva Slaba

odlagalnih izmenjava podatkov tehnologija

mest

Vozniki čakajo Vozniki čakajo na

na naloge odpremnico in dobavnico

Priprava blaga:

Vozniki kamionov morajo ob prihodu v center čakati v sprejemnem prostoru na nalog.

Kadar voznik ni najavljen izgublja čas pri čakanju na nalog.

Odprema blaga:

Odprema blaga se zaključi, ko dobi voznik kamiona odpremnico in dobavnico. Na

odpremnico in dobavnico mora voznik čakati povprečno petnajst minut in več. V tem

času bi se morali zamenjati ţe vsaj trije vozniki.

Distribucija:

Dolgo iskanje in nakladanje vozil na kamion zaradi velikega števila odlagalnih mest

Informacijska tehnologija:

Izmenjava podatkov poteka prepočasi. Slaba tehnologija, monotono delo.

PROBLEM: Predolgo zadrževanje kamionov na nakladalni rampi

DISTRIBUCIJA

PRIPRAVA BLAGA ODPREMA BLAGA

INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA



Glede na obstoječe stanje v pripravi in distribuciji ugotovimo, da je delovni proces

odpreme zelo počasen. Na zastoje deloma vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so prostor

in oprema. Rezultat vseh zastojev je daljši delovni čas, hitenje z delom oziroma

odpremo povzroči večje število napak.



3 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA

3.1 Sinteza spoznanj

Pri kritični analizi sedanjega stanja odpremnega centra smo ugotovili nepovezanost

informacijskih sistemov, kar je prvi vzrok ozkega grla pri hitrejši odpremi blaga. Sama

odprema je počasna in dolgotrajen postopek, informacijski sistem ne sledi razvoju

moderne tehnologije za hitrejšo odpremo.

V odpremnem centru CAT bomo predlagali uporabo ročnega terminala, katere bi

uporabljali avtoprevozniki in zaposleni v Cat – u. Ročni terminali bi sluţili za hitrejši in

natančen prenos podatkov.

3.2 Delo z ročnim terminalom v podjetju Cat

V Cat- -u bi nalog vnesli v ročni terminal preko polnilca, ki sluţi za prenos podatkov.

Poleg naloga na terminalu bi imeli tudi nalog na papirju. Preden bi vozilo naloţili na

kamion, bi številko šasije poskenirali. Ko bi bil kamion naloţen, bi prenosni terminal

zaposleni v Cat – u priklopili na polnilec in vse podatke avtomatično prenesli na

računalnik in izpisali dobavnico ter odpremnico. Tak prenos podatkov bi bil zelo hiter in

natančen.

V podjetju bi potrebovali štiriindvajset ročnih terminalov zato, ker je tudi toliko

nakladalnih ramp. Ročni terminali bi bili izmenljivi med vozniki.

Da si bomo vsi laţje predstavljali koliko avtomobilov tranzitira na dan in koliko na leto,

predstavimo problem računsko.



3.3 Letno poročilo tranzitiranih vozil

Podatki so iz leta 2009 :

1) 880 vozil /dan je proizvodnja REVOZ

Uvoz : cca 80 vozil / dan iz uvoza = vozila ki pridejo v CAT s kamioni iz tujine

Skupaj = 960 vozil / dan prevzem v CAT-u

2) Odprema je različna , enkrat več, drugič manj , odvisno od dneva

Generalni izračun pa je: 960 vozil / dan pride v CAT

10 % ODPREMA Z VAGONI = 96 VOZIL

90 % ODPREMA S KAMIONI = 864 VOZIL

Na kamion gre 10 vozil clio ali 10 vozil twingo , vozil iz uvoza pa manj.

864 / 10 = 86.4 kamiona / dan

Pomeni, da gre dnevno iz REVOZA v povprečju 87 kamionov .

Vsa ostala vozila pa se transportirajo z vagoni.

3) Vozila, ki gredo v tujino , stojijo v povprečju med 1 in 4 dni, cilj pa je 2 dni.

Vozila, ki so namenjena za domači trg stojijo dlje, v povprečju 12 dni, odvisno od

kupcev vozil .

Letno tranzitira iz CAT - a več kot 200.000 vozil.



3.4 Izračun stroškov za uvedbo ročnih terminalov

1 dlančnik = 1.200,00 EUR X 24 (ker je 24 nakladalnih ramp) = 28.800,00 EUR

Programska oprema 5.000,00 EUR

Delo tehnika (40,00 EUR/h) 320,00 EUR/dan

(Priklop naprav, osnovna tehnična in vzdrţevalna dela).

Delo strokovnjaka (70,00 EUR/h) 525,00 EUR/dan

(samostojno reševanje zahtevnih primerov, namestitev sistemov, osnovno uvajanje

uporabnikov).

Delo inštruktorja (80,00 EUR/h) 600.00 EUR/dan

(osnovno izobraţevanje uporabnikov).

Delo svetovalca (110,00 EUR/h) 825,00 EUR/dan

(zahtevno izobraţevanje in svetovanje pri uporabi sistemov, izdelava zahtevnih

strokovnih gradiv).

SKUPNI STROŠKI: 36.070,00 EUR

Ugotovljeni pridobljeni čas pri uporabi dlančnikov:

24 dlančnikov x 3 (ker bi se v povprečju najmanj 3 krat na dan uporabil dlančnik) = 72.

Predlagali bomo 5 minut pridobljenega časa z uporabo dlančnikov.

72 dlančnikov X 5 minut = 360 minut / dan

360 minut = 6 h

Rezultat : na dan bi se pridobilo 6 ur.



Ugotovljeni čas povračila nastalih stroškov :

Povprečna cena ure v Cat - u znaša 6,00 EUR.

6h X 6 EUR = 36,00 EUR/ dan

36,00 EUR X 20 (delovnih dni na mesec) = 720,00 EUR

720,00 EUR X 12 (mesecev) = 8.640,00 EUR

36.070,00 EUR : 8.640,00 EUR = 4,2 leta

Stroški z uvedbo dlančnikov bi se izplačali v štirih letih in dveh mesecih.

Pri kalkulaciji smo upoštevali samo strošek osebja CAT Novo mesto .

3.5 Swot analiza

Nastanek in uporaba SWOT analize ni povsem jasna oziroma ni dokumentirana. Kratica

SWOT je sestavljena iz začetnih črk angleških besed:

S - strenghths (prednosti);

W – weaknesses (slabosti);

O - opportunities (priloţnosti);

T – threats (nevarnosti).

Večina avtorjev pa je začela uporabljati termin SWOT analiza pred pribliţno desetimi

leti in to predvsem v zvezi s strateškim planiranjem in pri analizi zunanjih in notranjih

dejavnikov. Prednost pred konkurenco je vsaka sposobnost podjetja s katero lahko

doseţe določene cilje. Slabosti so tiste aktivnosti podjetja, ki lahko ovirajo ali

zadrţujejo doseganje opredeljenih ciljev. Priloţnosti so razmere v zunanjem okolju. Z

njihovo pravilno in natančno uporabo ima podjetje moţnost, da doseţe svoje cilje.

Nevarnosti pa so tisti dejavniki v okolju, ki lahko ogrozijo doseganje ţelenih ciljev in na

katere podjetje nima velikega vpliva.

SWOT analiza se lahko začenja z iskanjem odgovorov na vprašanje, kateri poslovni

razultati podjetja (rentabilnost, ekonomičnost, stopnja pokritja, stopnja rasti realizacije,

trţni deleţ podjetja, itd.) so:



boljši ali slabši od planiranih velikosti v preteklosti;

boljši ali slabši od doseţkov konkurence.

Pomen SWOT analize je v tem, ker ne razišče samo kaj je dobro in kaj slabo, ampak

tudi kaj bi ali bo utegnilo biti dobro in kakšno je tveganje, da utegne biti nekaj slabo.

Na osnovi slednjih informacij se namreč zavaruje pred tveganji.

Analizo najlaţje izvajamo tako, da si zastavimo vprašanja in nanje odgovarjamo.

Vprašanja je potrebno obravnavati s stališča posameznika in odjemalcev, odgovori pa

morajo biti realni in nepristranski. Tako dobimo jasen rezultat analize (v Rihter, 2006).

S swot analizo bomo prikazali prednosti, slabosti, priloţnosti in nevarnosti pri uvedbi

dlančnikov v podjetju Cat.

Za swot analizo smo se odločili zato, ker se laţje odločimo, ali je podani predlog

sprejemljiv za podjetje ali ne.

Prednosti uvedbe dlančnikov :

enostaven prenos podatkov;

takojšnja ugotovitev napake;

hitrejše obračanje kamiona;

krajši čas odpreme vozil.

Slabosti uvedbe dlančnikov :

izobraţevanje zaposlenih;

tehnične motnje, izpad sistema.

Priloţnosti uvedbe dlančnikov:

racionalizacija na vseh delovnih mestih;

optimiranje delovnega procesa;

boljša preglednost nad delom z dlančniki;

širitev uporabe dlančnikov.



Nevarnosti pri uvedbi dlančnikov:

ali bodo zaposleni sprejeli nov potek dela.

Z analizo smo ugotovili, da je uvedba dlančnikov v sistem smiselna, saj pomanjkljivosti

in nevarnosti ne predstavljajo prevelikega tveganja.



ZAKLJUČEK

Pri izdelavi diplomske naloge smo izvedeli zelo veliko zanimivih ter poučnih stvari.

Skladišče in skladiščno poslovanje je v vsakem podjetju zelo pomemben element

gospodarjenja, tako je tudi v podjetju CAT. Namen skladiščenja je v premagovanju

časovnih razlik med fazami proizvodnega procesa.

V praksi ločimo več vrst skladišč: od javnih, trgovskih do skladišč repromateriala za

lastno proizvodnjo in priročnih skladišč v proizvodnji. Oblike, vrste in naloge skladišča

so odvisne od vrste oziroma namena skladišča. V vsakem skladišču se izvajajo določene

skladiščne funkcije, ki so za posamezno skladišče predvidene in potrebne. Ne glede na

vrsto skladišča, pa se v vsakem skladišču izvajajo funkcije prevzemanja, uskladiščenja

in odprema. V podjetju CAT se skladišči zelo dragoceno blago, zato skrbijo tudi za

varovanje le – tega.

V podjetju CAT je cilj imeti take zaloge vozil, ki omogočajo nemoteno odpremo in

prevzem novih vozil. Ţelijo si, da bi bila zaloga čim manjša.

Manipuliranje z blagom je zaradi manjših zalog enostavnejša, saj je boljši pregled nad

zalogo. To pa posledično vpliva na distribucijsko logistiko, ki obravnava tok gotovih

proizvodov od proizvajalca oziroma prodajalca do končnih porabnikov, tako, da pride

proizvod v roke porabnikov v zahtevani količini in kakovosti, ob pravem času in na

pravem kraju, nepoškodovan in z optimalnimi stroški. Da pa je celotno delo med seboj

povezano in pregledno pa skrbi oskrbna veriga.

Oskrbna veriga je mreţa zvez in distribucijskih moţnosti, ki opravljajo funkcije nabave

materiala, njihovega preoblikovanja v vmesne oziroma polizdelke in končne produkte

oziroma izdelke ter njihovo distribucijo končnim kupcem.



Ocena učinkov

Predlog uvedbe ročnih terminalov bo imel velik učinek pri poslovanju v podjetju Cat,

saj je delo z ročnim terminalom hitro, učinkovito in natančno. Ročne terminale bi

uporabljali avtoprevozniki pri natovoru vozil na kamion, kjer bi poskenirali listke s

številkami šasije. Zaposleni v Cat – u pa bi podatke o naloţenih vozilih na kamion

avtomatično prenesli na računalnik. Na ta način bi hitreje izpisali odpremnico in

dobavnico, saj zaposlenim v Cat – u nebi bilo potrebno posebej skenirati številke šasij,

zato bi se odprema vozil hitreje zaključila.

Odprema je različna, enkrat več, drugič manj, odvisno od dneva. Letno pa tranzitira iz

CAT – a več kot 200.000 vozil.

Stroški za uvedbo ročnih terminalov znašajo 36.070,00 EUR.

Ugotovljeni pridobljeni čas pri uporabi dlančnikov je 6 h/dan.

Nastali stroški z uvedbo dlančnikov bi se izplačali v štirih letih in dveh mesecih.

Pri kalkulaciji smo upoštevali samo strošek osebja CAT Novo mesto .

Pogoji za uvedbo rešitve

Podana rešitev ne predstavlja velikega stroška podjetju, saj bi se nastali stroški v zelo

kratkem času pokrili. Poleg tega pa bi se odpravile določene napake pri odpremi blaga

ter zmanjšali čas odpreme vozil.

Pogoji za izvedbo predloga so moţni, saj je potrebno kupiti ročne terminale in

programsko opremo. Odvisno je samo od finančne zmoţnosti podjetja CAT.



Moţnosti nadaljnjega razvoja

Prenos podatkov preko bluetootha

Za nadaljnji razvoj bi predlagali, da bi prenos podatkov lahko potekal preko bluetootha

ali preko brezţičnega omreţja. Odprema bi bila še hitrejša, saj bi zaposleni v Cat – u

lahko takoj po natovoru vozil na kamion izpisali odpremnico in dobavnico. V tem

primeru ne bi bilo potrebno čakati, da bi voznik prinesel prenosni terminal v Cat, ampak

bi se podatki prenesli preko brezţičnega omreţja takoj po natovoru vozil.

Ko bi voznik prišel v Cat, bi dobil odpremnico in dobavnico in odpremni center

zapustil. Sedaj pa mora voznik na odpremnico in dobavnico čakati, da se izpiše.

Evidentiranje vozil z RFID tehnologijo

Črtne kode, ki so znotraj oskrbne verige prisotne ţe dobrih 30 let, bodo nedvomno še

precej časa v uporabi. Je pa pričakovati, da bodo vozila evidentirana z RFID

tehnologijo.

RFID je danes zagotovo najobetavnejša tehnologija za avtomatsko identifikacijo. Po

svojem bistvu je podobna tehnologiji črtne kode, le da RFID deluje na podlagi

radiofrekvenčnih valov.

Njena glavna prednost je da RFID odzivnike, ki hranijo neko informacijo, lahko

prepoznamo brezkontaktno in da lahko vanje dodatno vpisujemo nove informacije.

V našem primeru bi RFID sistem uporabljali za laţje iskanje in sledenje vozil na

odlagalnih mestih ter v dostavi na daljše razdalje, saj podjetje posluje tudi izven meja.



LITERATURA IN VIRI

Carina [Google], (b. l.) Najdeno 8. junija 2009 na spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/si/o_carini/

Christopher, M. (1997). Marketing Logistics. Amsterdam: Butterworth Heinemann.

CIM [Wikipedija], (b. l.). Najdeno 20. avgusta 2009 na spletnem naslovu

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mednarodni_tovorni_

ist_(CIM)_velja_za_%C5%BEelezni%C5%A1ki_transport._Nosilec_je_ konvenci

ja_CIM_(Convention_International_des_Merchandises_par_Chemin_de_Fer).&ac

tion=edit&redlink=1

CMR [Wikipedija], (b. l.). Najdeno 20. avgusta 2009 na spletnem naslovu

http://sl.wikipedia.org/wiki/Konvencija_o_pogodbi_za_mednarodni_cestni_prevo

z_blaga

Dlančnik [Špica International], (b. d.). Najdeno 3. aprila 2009 na spletni strani

http://www.spica.si/solutions/inl02.aspx

Ishikawa, K. (1989). Kako celovito obvladovati kakovost. Ljubljana: Tehniška zaloţba

Slovenije.

Jakomin, I., Jelenc, M. & Vlačič, P. (2006). Temelji poslovanja špedicije. Portoroţ:

Fakulteta za pomorstvo in promet.

Logoţar, K. (2002). Mednarodna poslovna logistika. Študijsko gradivo. Maribor:

Ekonomsko - poslovna fakulteta.

Logoţar, K. (2004). Poslovna logistika. Elementi in sistemi. Ljubljana: GV

Izobraţevanje.

Luka Koper [Google], (b. d.). Najdeno 20. avgust 2009 na spletnem naslovu

http://www.spica.si/caseStudies/Luka%20Koper%20Case%20Study.pdf

Ogorelc Anton. (2004). Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko –

poslovna fakulteta.

P. B. (2009, 23. junij). Delo s črtno kodo. Polet, priloga Slovenskih novic, str.27.

Podjetje [Špica International], (b. d.). Predstavitev podjetja za avtomatsko

identifikacijo. Najdeno 20. marca 2009 na spletnem naslovu

http://www.spica.si/company/com

Programska oprema, [Špica International], (b. d.) Najdena 20. marca na spletnem

naslovu http://www.spica.si/solutions/inl02.aspx



Rihter, A. (2008). Oskrbne verige. Študijsko gradivo. Celje – Krško, Fakulteta za

logistiko.

Ročni terminal v kliničnem centru [Google], (b. d.). Najdeno 20. januar na spletnem

naslovu http://www4.kclj.si/index.php?m=5&s=6&id=245&d=9

Rosi, B. (2007). Osnove teorije sistemov. Študijsko gradivo. Celje: Fakulteta za

logistiko.

Šfiligoj, Z. (2002). Osnove poznavanje blaga. Ljubljana: DZS.

Tihotapljenje cigaret [Google], (b. l.). Najdeno 8. junija 2009 na spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/si/o_carini/

T .J. G. (2008, januar). V enem letu več kot 200 tisoč avtov. Dolenjski list, str. 6.

Zekić, Z. (2000). Logistički manedţment. Rijeka: Glosa, d.o.o.

http://www.carina.si/

distribucija in oskrbne verige - coredistribucija in oskrbne verige proizvodnja in poraba sta...

Documents