UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

IZBOLJŠANJE SERIJSKE PROIZVODNJE

V PODJETJU KOZMETIKA AFRODITA D. O. O.

Študent: Ervin Novak Naslov: Pristavica 8, 3250 Rogaška Slatina Številka indeksa: 81604599 Vrsta študija: Redni študij Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Management Mentor: dr. Vojko Potočan

Rogaška Slatina, december 2006

PREDGOVOR V sodobnem gospodarskem okolju deluje veliko podjetij, ki svoje izdelke producirajo v velikih količinah (oziroma z masovno proizvodnjo). Nekatera izmed podjetij so bolj, druga manj uspešna pri izvajanju le-tega. Največjo »utež« pri merjenju njihove konkurenčnosti predstavlja konkurenca, kajti kupci lahko izbirajo med različnimi vrstami blaga in zato je pomembna kakovost izdelkov. V sodobnem okolju je veliko podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo kozmetike, vendar jih samo nekaj proizvaja uspešno in učinkovito hkrati. Ko se sprehajamo po raznih drogerijah., prodajalnah, centrih lahko na lastne oči preverimo, koliko je teh izdelkov. Kozmetike je ogromno, saj se proizvaja serijsko, zato tudi vsaka prodajalna naroča izdelke v velikih količinah. Vendar je malo domačih podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo kozmetike. Ravno zaradi tega sem se odločil raziskati serijsko proizvodnjo Kozmetike Afrodita d. o. o. Delovanje organizacije v Kozmetiki Afrodita d. o. o. je dejansko usmerjeno v doseganje učinkovitosti in uspešnosti. S svojim delovanjem so si pridobili dobro ime v svetu kozmetike. Izdelujejo izdelke za nego obraza, telesa, las ter izdelke za frizerske in kozmetične salone. Podjetje dosega dobre rezultate in deluje na področju proizvodnje izdelkov široke potrošnje in izdelkov za kozmetične salone, »šibko točko« pa jim predstavljajo izdelki za frizerske salone. Vse to so le produkti, ki jih vidimo na policah, ne poznamo pa celotnega procesa njihove proizvodnje. To bo predmet proučevanja moje diplomske naloge – obravnavanje serijske proizvodnje. Podjetje Kozmetika Afrodita d. o. o. je eno izmed najuspešnejših v našem okolju, kar pa je zelo pomembno za tako mali kraj kot je Rogaška Slatina. Nalogo bom začel izdelovati z zbiranjem potrebne literature iz področja upravljanja proizvodnje. Viri in literatura mi bodo pomagali sestaviti teoretični del diplomskega dela. Opredeljeni teoretični del bom v nadaljevanju prenesel na organizacijo, pri čemer bom uporabil informacije iz podjetja Kozmetika Afrodita d. o. o. Zaključek pa predstavljaj oblikovanje predlogov za spremembo organizacije proizvodnje in razširitev proizvodnega programa za frizerske salone. Diplomska naloga bo temeljila na upravljanju serijske proizvodnje. Naloga bo razdeljena v dva dela, teoretični in praktični. Najprej se bom s pomočjo ustrezne literature lotil naloge s teoretičnim opisom serijske proizvodnje, kjer bom predstavil temeljne značilnosti serijske proizvodnje, upravljanje ter uspešnost in učinkovitost serijske proizvodnje. Drugi del naloge bo namenjen podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. V tem poglavju bom predstavil dejavnike iz prakse. Najprej bom na kratko predstavil zgodovino podjetja, nato pa temeljito opredelil značilnosti serijske proizvodnje kozmetike v omenjenem podjetju. Sledi opis upravljanja serijske proizvodnje ter uspešnosti in učinkovitosti v podjetju. Kot zadnji praktični del pa sledijo izhodišča za izboljšanje programa za frizerske salone. V zadnjem poglavju bom tako poskušal podati predloge za izboljšanje serijske proizvodnje kozmetike za frizerje. Predlogi izboljšave temeljijo na mojih lastnih idejah, saj sem mnenja, da imajo preveč produktov in premalo vodij za področja posameznih izdelkov. V zadnji točki tega poglavja bom opisal spremembe organizacije proizvodnje in dopolnitev proizvodnega programa na podlagi SWOT analize.

STRUKTURA POGLAVIJ 1 UVOD................................................................................................................................. 4

1.1 Opredelitev področja in opis problema ....................................................................... 4 1.2 Namen in cilji diplomskega dela ................................................................................. 4

1.2.1 Namen................................................................................................................... 4 1.2.2 Cilji ....................................................................................................................... 5

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 5 1.4 Metodologija raziskovanja .......................................................................................... 6

2 UPRAVLJANJE SERIJSKE PROIZVODNJE.................................................................. 7 2.1 Opredelitev proizvodnje .............................................................................................. 7

2.1.1 Tipi proizvodnje ................................................................................................... 8 2.1.2 Prednosti in slabosti tipov proizvodnje .............................................................. 10

2.2 Opredelitev serijske proizvodnje ............................................................................... 11 2.2.1 Splošne značilnosti serijske proizvodnje............................................................ 11

2.3 Upravljanje serijske proizvodnje ............................................................................... 11 2.3.1 Strateško upravljanje serijske proizvodnje ......................................................... 12 2.3.2 Taktično in operativno upravljanje serijske proizvodnje ................................... 13

2.4 Učinkovitost in uspešnost serijske proizvodnje ........................................................ 14 2.4.1 Definicija uspešnosti in učinkovitosti ................................................................ 14

2.4.1.1 Uspešnost serijske proizvodnje ................................................................... 15 2.4.1.2 Učinkovitost serijske proizvodnje ............................................................... 15

2.4.2 Sestavine uspešnosti in učinkovitosti ................................................................. 15 2.4.3 Merjenje uspešnosti in učinkovitosti .................................................................. 18

3 SERIJSKA PROIZVODNJA KOZMETIKE AFRODITA D. O. O. ............................... 19 3.1 Poslovanje podjetja Kozmetika Afrodita d. o. o........................................................ 19

3.1.1 Organizacijska struktura Kozmetike Afrodita d. o. o......................................... 20 3.2 Proizvodnja Kozmetike Afrodita d. o. o.................................................................... 21

3.2.1 Proizvodnja v fazi tehtanja ................................................................................. 22 3.2.2 Proizvodnja v fazi mešanja................................................................................. 23 3.2.3 Proizvodnja v fazi polnjenja ............................................................................... 24 3.2.4 Proizvodnja v fazi embaliranja ........................................................................... 26

3.3 Upravljanje proizvodnje v Kozmetiki Afrodita d. o. o.............................................. 27 3.4 Učinkovitost in uspešnost serijske proizvodnje Kozmetike Afrodita d. o. o. ........... 27 3.5 Program frizerskih izdelkov »salon exclusive«......................................................... 29

4 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE FRIZERSKIH IZDELKOV ............ 31 4.1 Izhodišča za izboljšanje ............................................................................................. 31 4.2 Sprememba organizacije proizvodnje ....................................................................... 31 4.3 Razširitev proizvodnega programa............................................................................ 33

5 UGOTOVITVE DIPLOMSKEGA DELA....................................................................... 35 5.1 Temeljne ugotovitve diplomskega dela..................................................................... 35 5.1 Odprti problemi ......................................................................................................... 36

6 POVZETEK ..................................................................................................................... 37 VIRI IN LITERATURA...................................................................................................... 39 KAZALO SLIK IN GRAFOV ............................................................................................ 41

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Področje raziskovanja moje diplomske naloge predstavlja proizvodnjo. S pomočjo proizvodnje izdelujemo izdelke. Obstaja več načinov kako podjetja oblikujejo nove oz. inovativne izdelke za tržišče. Konkurenca, napredne tehnologije, politika cen - vse to in še več omogoča inovativnost podjetja. Tudi potrošniki so vedno bolj »izbirčni«, potrebe se spreminjajo, prav ustrezno kakovost pričakujejo od izdelkov. To je razlog, da sem se odločil raziskati proizvodnjo Kozmetike Afrodita d. o. o. Kajti konkurenca in potrošniki so nepopustljivi in potrebno je zagotoviti stalno proizvodnjo kakovostnih proizvodov. Kozmetika Afrodita izdeluje in prodaja izdelke za nego obraza, telesa in las. Zato imajo v svojem proizvodnem programu izdelke za široko potrošnjo ter izdelke za kozmetične in frizerske salone. V podjetju je program za frizerje manj izpostavljen, zato bom z diplomsko nalogo poskušal predstaviti možnosti za hitrejši razvoj tega področja. V tem okviru se bom osredotočil na raziskavo proizvodnje Kozmetike Afrodita d. o. o. Proizvodnja je zelo širok in obsežen pojem, zato se bom osredotočil na serijsko proizvodnjo oz. proizvodnjo kozmetike. Najbolj me zanima, kako se izdelujejo omenjeni izdelki, in kakšni so viri in pogoji za proizvodnjo v podjetju. Z diplomsko nalogo bom tako celovito preučil proizvodnjo kozmetike.

1.2 Namen in cilji diplomskega dela

1.2.1 Namen Namen moje diplomske naloge je raziskati proizvodnjo Kozmetike Afrodita d. o. o. in predstaviti predloge za njeno izboljšanje. Najprej nameravam splošno opredeliti serijsko proizvodnjo, ki jo bom teoretično opredelil na temelju spoznanj različnih avtorjev. Nadaljeval bom z opredelitvijo upravljanja proizvodnje in njene uspešnosti in učinkovitosti. Vse teoretične vsebine proizvodnje bom nato predstavil na praktičnem primeru Kozmetike Afrodita d. o. o. Drugi del moje diplomske naloge predstavlja raziskovanje v podjetju, ki temelji na obstoječi proizvodni dokumentaciji. Obravnavo sem zaključil z oblikovanjem predlogov za izboljšanje proizvodnje in razširitve asortimenta izdelkov za frizerske salone.

1.2.2 Cilji Temeljni cilji moje diplomske naloge so:

- teoretično opredeliti upravljanje serijske proizvodnje, - predstaviti upravljanje serijske proizvodnje v podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o., - natančno preučiti serijsko proizvodnjo kozmetike v podjetju, - podati predloge za izboljšanje proizvodnje izdelkov za frizerske salone.

Osnovne trditve, ki jih lahko izpeljem iz zastavljenih ciljev:

- Kakovostna opredelitev upravljanje proizvodnje je pomembna za podjetje. - Dobro zasnovana proizvodnja je ključna sestavina uspeha podjetja, še posebej to

velja za izdelavo kozmetike. - Veliko podjetij se ne zaveda, da je potrebno izdelke dopolnjevati, in ne samo

izdelovati na utečen način. - V podjetju je potrebno nuditi popolno kolekcijo svojih izdelkov. - Podal bom predloge izboljšanje proizvodnje in razširitve asortimenta izdelkov za

frizerske salone.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke raziskave:

Predpostavljam, da je prevladujoči tip proizvodnje pri kozmetiki serijska proizvodnja, zato bom opisal upravljanje serijske proizvodnje.

Predpostavljam, da je podjetje eno izmed vodilnih na trgih kozmetike pri nas in v tujini, zato bom pripravil raziskavo serijske proizvodnje Kozmetike Afrodita.

Predpostavljam, da je proizvodnjo kozmetike potrebno neprestano izboljševati na temelju novih idej in tehnologij.

Predpostavljam, da sedanja kolekcija kozmetike lahko zadovolji dodatne potrebe kupcev, nikakor pa frizerske salone.

Omejitve raziskave:

Nameravam se omejiti le na serijsko proizvodnjo, kajti le-ta se uporablja pri izdelavi kozmetike. Vse tipe ni mogoče prikazati, kajti proizvodnja je velik pojem in zajema široko področje obravnave.

Omejen bom glede podatkov, kajti nekateri so pri proizvodnji poslovna skrivnost. Po končanem študiju nimam nobene praktične izkušnje iz kakšnega proizvodnega

podjetja, zato bom pri raziskovanju v podjetju omejen le na njihovo razlago in moje opazovanje v proizvodnji.

Diplomska naloga bo omejena na konkretno podjetje Kozmetika Afrodita d. o. o., zato bom podrobno opisal proizvodnjo kozmetike omenjenega podjetja.

Omejil se bom na manj preučen del izdelkov v podjetju, na izdelke za frizerje. Pri delu se bom omejil na predloge za izboljšanje proizvodnje. Podal bom tudi predloge za razširitev asortimenta izdelkov za frizerske salone.

1.4 Metodologija raziskovanja V diplomskem delu bom naredil raziskavo serijske proizvodnje kozmetike na podlagi podjetja Kozmetika Afrodita d. o. o. Pri pisanju diplomske naloge si bom pomagal s pomočjo slovenske in tuje literature ter s podatki, katere bom pridobil v podjetju. Dela se bom lotil s teoretičnim opisom serijske proizvodnje, v nadaljevanju pa bom teorijo preslikal na serijsko proizvodnjo v podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. Torej v okviru deskriptivnega pristopa bom uporabil metodo deskripcije, komparativno metodo in metodo opazovanja. Metodo deskripcije zato, ker bom teoretično opisoval proizvodnjo. Komparativno metodo bom uporabljal z opisom raznih tipov proizvodnje in upravljanje serijske proizvodnje ter primerjanjem tega v podjetju. Z metodo opazovanja bom v svoje delo vključil poglavje, katero bom sestavil s pomočjo ogleda proizvodnje. Za empirični del diplomskega dela bom uporabil podatke, ki jih bom pridobil v podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. Za to poglavje bom uporabil največ internih podatkov, zelo mi bodo pri tem pomagali tudi zaposleni omenjenega podjetja ter sam ogled proizvodnje. Ob koncu raziskovanja nameravam narediti tudi določene predloge glede razširitve asortimenta izdelkov za frizerske salone. Nato sledijo le še moji predlogi za izboljšanje serijske proizvodnje in sklepne ugotovitve mojega raziskovanja.

2 UPRAVLJANJE SERIJSKE PROIZVODNJE

2.1 Opredelitev proizvodnje Avtorji različno razlagajo pojem proizvodnje, kot npr.: Kot proizvodnjo lahko opredeljujejo vse tiste procese, v katerih ljudje organizirano in zavestno z delovnimi sredstvi vplivajo na predmete dela, da bi ustvarili določene dobrine, s katerimi zadovoljujejo nastale potrebe. Pri tem obsega proizvodnja v širšem pomenu besede vse gospodarske dejavnosti v okviru družbene dejavnosti, v ožjem pomenu pa označujemo kot proizvodnjo predvsem »industrijsko« proizvodnjo (Potočan, 2004, 86). Proizvodnja je zavestno dejanje proizvajanja nečesa koristnega. To »koristno« je proizvod; le-ta je lahko materialni (fizični) izdelek ali pa nematerialna storitev. Proizvodni proces je proces proizvajanja (izdelave) proizvodov; sistem, v katerem se dogaja proizvodni proces, je proizvodnja sistem – to velja tako za izdelke kot za storitve (Ljubič, 2000, 1). Proizvodnja je trajni proces prisvajanja, pridobivanja, predelave ali preoblikovanja naravnih predmetov, ki ga opravlja človek, da bi si zagotovil materialne pogoje za življenje in s tem zagotovil svoje družbene potrebe. Marx opozarja na dejstvo, da »v proizvodnji ljudje ne vplivajo samo na naravo, ampak tudi drug na drugega«. Ljudje lahko proizvajajo le tako, da delajo skupno in na določen način ter zamenjujejo rezultate svojega dela med seboj (Potočnik, 1984, 3–4).

Slika 1: Horizontalni diagram dejavnosti v proizvodnji funkciji

2.1.1 Tipi proizvodnje Sodobni pogledi na tipologijo proizvodnje temeljijo predvsem na 1kompleksnosti in 2variabilnosti proizvodnih nalog. Na kompleksnost proizvodnih nalog pomembno vpliva proizvodni program, na variabilnost pa odnos podjetja do tržišča (Potočan, 2004, 80).

Slika 2: Soodvisnost tipa proizvodnje in odločitvenega prostora Večja kot je variabilnost in večja kot je kompleksnost, težje so naloge podjetja. Na najvišji ravni variabilnosti in kompleksnosti se izdelujejo izdelki po naročilu kupca, nestandardizirani izdelki, posamična izdelava (npr: gradnja velikih objektov). Na najnižji ravni se pa izdelujejo standardizirani izdelki, velikoserijska izdelava, masovna izdelava

1 Kompleksnost je opisana s številom, raznoličnostjo in soodvisnostjo različnih nalog oz. sestavin naloge, ki jih je potrebno med seboj povezati (Potočan, 2004, 80). 2 Variabilnost naloge pa opredeljujejo s številom in napovedljivostjo sprememb zahtev, ki se nanašajo na proizvodno nalogo. Razpon variacij in nerednost njihovega nastopanja tvorita stopnjo variabilnosti (Potočan, 2004, 80).

(npr: prehrambena industrija). Obstajata še več vmesnih ravni proizvodnje, ki jih lahko zasledimo v podjetjih (Potočan, 2004, 81). Podjetja uporabljajo različne načine organiziranosti proizvodenj, kot so npr: (Thommen, 1996, 265–271):

• ORGANIZIRANOST PO OBRATIH Takšna organizacija proizvodnje lahko deluje po principu obrtniške delavnice v manjših delavnicah. Pri tej proizvodnji delavec proizvede učinek od začetka do konca na enem delovnem mestu. Poteka lahko tudi po principu delavnic pri enkratnih in maloserijskih proizvodnjah, to so npr.: (rezskalska delavnica, varilska delavnica …). Organizacija proizvodnje po principu gradbišč, z njo se srečamo največkrat v gradbeniški dejavnosti in pri proizvodnji velikih strojev. • TEKOČA ORGANIZIRANOST Takšno organizacijo srečamo pri kontinuirani in velikoserijski proizvodnji. Značilno zanjo je, da so delovna mesta in stroji razvrščeni v takšnem zaporedju, kot narekujejo operacije proizvodnega procesa. • ORGANIZIRANOST PO SKUPINAH

Takšna organizacija je nekakšna kombinacija med organizacijo po obratih in tekočo organizacijo.

Način organiziranja vpliva na njen tip, glavno vlogo pa ima organiziranje vložkov. Glede organiziranosti so vložki razdeljeni v dve skupini, prvo predstavljajo delovna sila in storitve, drugo pa delovna sredstva in predmeti dela. Vložke delovne sile in storitev lahko organiziramo na naslednje načine (Bennet, 1993, 37):

• usmerjene na učinke, • usmerjene na procese ali • usmerjene na operacije.

Vložke delovnih sredstev in predmetov pa na (Bennet, 1993, 37):

• nesprejemljiva organiziranost, • organiziranost po funkcijah, • organiziranost po operacijah.

Pri proizvodnem procesu nastopata hkrati obe skupini vložkov, zato je tip proizvodnje določen na kombiniranju zgoraj omenjenih vložkov. Teh kombinacij je veliko, zato poznamo veliko tipov proizvodenj. Zaradi lažje obravnave bomo v nadaljevanju omenili le tir osnovne tipe (Bennet, 1993, 37):

• Naročniška proizvodnja, ki ima na učinke usmerjeno organiziranost delovne sile in

storitev ter nesprejemljivo organiziranost delovnih sredstev in predmetov dela.

• Serijska proizvodnja, ki ima proces usmerjeno organiziranost delovne sile in storitev ter funkcijsko organiziranost delovnih sredstev in predmetov dela.

• Kontinuirana proizvodnja, ki ima na operacije usmerjeno organiziranost vseh

vložkov. Naročniška proizvodnja se uporablja pri enkratnih naročilih zapletenih in kompliciranih učinkov. Serijska proizvodnja ima zagotovljeno ponovljivost proizvodnega procesa in ima zagotovljeno enakost učinkov. Pri kontinuirani proizvodnji pa uporabljamo enake učinke, saj je to proizvodnja večja količina enakih in enostavnih učinkov.

2.1.2 Prednosti in slabosti tipov proizvodnje

TIP PROIZVODNJE PREDNOSTI SLABOSTI

Naročniška - prilagodljivost (učinek) - nizki stalni stroški - večja enkratna naročila - enostavno planiranje

- majhen izkoristek zmogljivosti - predvajanje pripomočkov - visoki stroški izobraževanja - enkratna korist od specializacije

Serijska - prilagodljivost (proces) - specializacija (operacija, nadzor) - izolacija procesa; po potrebi - sposobnost izvajanja potrebnih sprememb

- visoki stroški delovne sile - občasne nastavitve v procesu - visoki stroški upravljanja - dolgi dostavni čas

Kontinuirana - malo nastavitev v procesu - nizki stroški delovne sile - nizki stroški upravljanja - nizki neposredni stroški izobraževanja

- težave z delovno silo (izbira) - fizične težave (visoki stroški delovne sile)

Slika 3: Prednosti in slabosti tipov proizvodnje

2.2 Opredelitev serijske proizvodnje

2.2.1 Splošne značilnosti serijske proizvodnje Za serijsko proizvodnjo je značilno (Potočnik, 1984, 37–38), da izdelujemo v enem proizvodnem obratu večje število enakih proizvodov ali večje število sestavnih delov proizvoda. Serijska proizvodnja je višji organizacijski tip proizvodnje v primerjavi s posamično. Njena prednost je v tem, da samo enkrat pripravimo iste delovne in tehnološke operacije za izvajanje na vseh proizvodnih oz. sestavnih delih v seriji. Značilnost serijske proizvodnje je tudi (Thommen, 1996, 260), da se proizvodni proces odvaja ciklično (v serijah), in da proizvodni pogoji različnih procesov niso nikoli povsem enaki. Zaradi tega je lahko izplen posamezne serije različen. Glavni vzrok nihanj so dejavniki, ki vplivajo na proizvodni proces, kot tudi razlike v surovinah, ki so sicer po deklaraciji popolnoma enake. Med učinke ene serije ni kakovosti razlik oz. so te zelo majhne, medtem ko so lahko razlike med učinki posameznih serij velike. Serijska proizvodnja se običajno navezuje na proizvodnjo večjega števila različnih učinkov večjih ali manjših serij. Ima na proces usmerjeno organiziranost delovne sile in storitev ter funkcijsko organiziranost delovnih sredstev in predmetov dela. Delovna sredstva in predmeti dela so običajno večnamenski in relativno hitro prilagodljivi na nove zahteve proizvodnega procesa (Bennet, 1993, 37). Značilnost serijske proizvodnje je (Potočan, 2004, 88), da proizvajamo posamezne proizvode v skupinah (serijah). Ker je serijska proizvodnja ciklično ponavljajoča se proizvodnja, organiziramo njeno izvajanje ločeno od njenega upravljanja v posebnih službah (npr. služba za tehnološko pripravo proizvodnje). Pri serijski proizvodnji s skupinsko razmestitvijo obratovalnih strojev so posamezni obratovalni stroji in naprave združeni v posameznih oddelkih ali delavnicah. Pri dovolj velikih serijah enakih oz. podobnih tehnoloških postopkih pa lahko razporedimo delovne stroje in naprave po zaporedju posameznih delovnih operacij.

2.3 Upravljanje serijske proizvodnje Upravljanje proizvodnje je dejstvo, katero izboljšuje funkcioniranje ali razvoj projekta, kateri je izbran iz množice mogočih dejstev na osnovi razpoložljivih informacij (Todorović, 1989, 21). Ekonomika podjetja (Rebernik, 1997, 136) razume proizvodnjo kot transformacijski proces. Transformacijski (preoblikovalni) proces zato, ker se prvine poslovnega procesa (inputi) po določenem postopku in zaporedju preoblikujejo v želene produkte.

Prikaz proizvodnega procesa je na sliki 4.

Slika 4: Proizvodni proces

2.3.1 Strateško upravljanje serijske proizvodnje V okolju proizvodnega procesa nastajajo dogodki, ki so v povezavi s preteklimi dogajanji in vplivajo na dogajanje v prihodnje. Največja želja vsakega podjetja je, da bi lahko napovedali dogodke za čim daljše obdobje. Seveda je vse dogodke nemogoče predvidevati. Ker nepredvideni dogodki običajno ovirajo in onemogočajo doseganje zastavljenih ciljev, mora biti proizvodni proces organiziran, urejen in vodljiv. To pomeni, da lahko z dodajanjem informacij upravljamo in spremljamo, s čimer ublažimo negativni vpliv nepredvidenih dogodkov (Ljubič, Jeraj, 1999, 20). V sodobni literaturi pogosto zasledimo, da se pri upravljanju proizvodnje vodstvo srečuje z naslednjimi nalogami (Thommen, 1996, 249):

• določitev proizvodnega programa, • določitev obsega celotne proizvodnje, • določitev količine posameznih učinkov, • določitev organiziranosti proizvodnje ter • vedenje in nadziranje proizvodnje.

Pri takšni delitvi nalog moramo opozoriti, da se naloge vodstva proizvodnje razlikujejo glede na hierarhično raven, na kateri se izvajajo. Na strateški (najvišji) ravni so naloge povezane z usmerjanjem proizvodnje v smislu njene uspešnosti, na operativni (najnižji) ravni pa se navezujejo bolj ali manj na uravnavanje proizvodnje v smislu njene učinkovitosti. Vmesna raven med obema ravnema je taktična raven upravljanja. Za učinkovito vodenje podjetja s strateškega vidika mora biti vodstvo podjetja na eni strani pozorno na dinamiko, priložnosti in nevarnosti okolja, na drugi strani pa mora upoštevati prednosti in slabosti podjetja. Upoštevanje tega podjetju omogoča doseganje strateškega položaja na trgu.

Strateški ali usmeritveni management (Belak, 1998, 53) je usmerjen k iskanju, ustvarjanju in obvladovanju strateških potencialov. Ti potenciali izhajajo iz danega in ustvarjalnega konkurenčnega položaja podjetja. Dejavnost strateškega managementa je usmerjena v:

• strateške programe podjetja, • organizacijske strukture in sisteme vodenja ter • problemsko vedenje.

Na ravni strateškega managementa so v ospredju strateški programi z vsebovanimi razvojnimi strategijami podjetja. Njihova uresničitev je odvisna od razpoložljivih organizacijskih in vodstvenih resursov ter ravnanja in vedenja ljudi. Podjetja so do sedaj prepoznavala svoje strateške potenciale na osnovi 3SWOT analize, ki omogoča natančnejšo preučitev virov in okolja. S pomočjo omenjene analize v podjetju delamo analize na podlagi ugotovitev (prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti) za podjetje.

2.3.2 Taktično in operativno upravljanje serijske proizvodnje Majhno podjetje lahko deluje uspešno z eno samo vodstveno ravnjo. Ko pa podjetje raste, nastanejo vprašanja koordiniranja raznih delovnih aktivnosti med zaposlenimi in oddelki. Takrat se pojavi potreba po določanju, katere izdelke in storitve naj opravljajo posamezni oddelki in kako naj jih posredujejo porabnikom. To je v bistvu naloga vodstva taktične ravni upravljanja, ki predstavlja vmesni člen med strateško in operativno ravnijo. Vodstvo taktične ravni ima s strani strateškega vodstva široka pooblastila glede politike in strategije proizvodnje, tako da oblikuje cilje in plane ter jih posreduje vodstvu operativne ravni (Možina, 1994, 18). Ko govorimo o taktičnem in operativnem upravljanju proizvodnje, imamo v mislih proces upravljanja v ožjem smislu besede, torej upravljanje in usmerjanje proizvodnje k predhodno zastavljenim ciljem. Moramo pa poudariti, da je pri upravljanju proizvodnje na taktični ravni večji poudarek na usmerjanju proizvodnje, medtem ko je na operativni ravni v ospredju predvsem uravnavanje proizvodnje. Naloga vodstva taktične ravni upravljanja je presoja uresničevanja taktičnih proizvodnih planov, analiziranje periodičnih rezultatov proizvodnega procesa in sprejemanje ukrepov na taktični ravni. Osnova upravljanja so izdelani plani, kot so: osnovni plan proizvodnje, plan materialnih potreb, in plan zmogljivosti. Plani se navezujejo na srednjeročno časovno obdobje. Naloge operativne priprave proizvodnje (Rant, 1976, 11):

• uskladiti informacije posameznih služb, ki so potrebne za nemoten potek dela v proizvodnji,

• pripraviti potrebna materialna sredstva za proizvodnjo, 3 SWOT (angl. Strenghts-Weaknesses-Opportunities-Threats Analyse)

• kontrolirati potek dela in • delo ob koncu zaključiti.

Obseg dela in informacij posameznih služb, je tako odvisen od vrste proizvodnje. V serijski proizvodnji obsega delo operativne priprave proizvodnje pri usklajevanju informacij, potrebnih za proizvodnjo, ožji krog. Za tako proizvodnjo je izbor asortimenta izdelkov mnogo bolj definiran kot pri posamični proizvodnji. Zaradi ponavljanja serij je mogoče proizvodnjo tudi bolje tehnološko pripraviti. Obseg serijske proizvodnje je lažje vnaprej ocenjevati, pa naj bo to proizvodnja za poznanega ali nepoznanega kupca. Zaradi vsega tega je operativni pripravi proizvodnje potrebno za tako proizvodnjo usklajevati informacije v okviru izbranega asortimenta izdelkov pri vnaprej določenih tehnoloških pogojih dela. Delo operativne proizvodnje (Rant, 1976, 11) sproži naročilo za izdelavo izdelkov, ki ga da prodaja operativni pripravi proizvodnje. Vse je odvisno od kupcev ali pa temelji na osnovi tržnih analiz. Naloga operativne proizvodnje je da ugotovi:

• koliko časa bo trajala izdelava naročenih izdelkov in • kdaj najprej bo možno pričeti z izdelavo naročenih izdelkov.

Torej mora operativna priprava proizvodnje uskladiti informacije o proizvodnji, ki jih zbira in ureja operativna priprava proizvodnje.

2.4 Učinkovitost in uspešnost serijske proizvodnje

2.4.1 Definicija uspešnosti in učinkovitosti V vsakdanjem življenju največkrat niti ne razlikujemo učinkovitosti in uspešnosti. Pri natančnejšem proučevanju pa ju moramo. Biti učinkovit pomeni delati stvari prav. Učinkovitost je notranja značilnost gospodarske družbe, da izpolni zahtevano nalogo v določenem času. Merimo jo z ugotavljanjem, kolikšni vložki so potrebni, da pridemo do želenih izložkov. Biti uspešen pomeni delati »prave« stvari. Uspešnost je zunanja značilnost gospodarske družbe. Merimo jo z ugotavljanjem, kaj dosežemo z izložki glede na vložke. Povsem mogoče je, da je neka gospodarska družba učinkovita, se pravi, da ustvarja svoje učinke tehnično in tehnološko povsem smotrno, a je neuspešna, ker na trgu zaradi takšnih ali drugačnih razlogov za svoje učinke ne dosega primernih prodajnih cen. Na drugi strani si je mogoče zamisliti tudi primer, da je neka gospodarska družba neučinkovita, to je skrajno nesmotrna pri ustvarjanju poslovnih učinkov, čeprav dosega na trgu zaradi svojega monopolističnega položaja visoke prodajne cene, ki močno prekoračujejo stroške in omogočajo dobro oplajanje kapitala ter je zaradi tega uspešna. Najbolje je seveda, če je gospodarska družba hkrati uspešna in učinkovita, se pravi da dela prave stvari prav (Povzeto po dr. Kralj - vir 5).

2.4.1.1 Uspešnost serijske proizvodnje Uspešnost podjetja je pogoj za njegov obstoj. Ker je uspešnost pogojena z kakovostjo podjetja, mora želeno kakovost opredeliti okolje, ki kasneje odloča o uspešnosti podjetja. Kakovost podjetja je pogojena tudi z razvojem, saj je razvoj podjetja življenjska nuja. Brez razvoja ni obstoja in ni življenja za podjetje. Pri razvijanju podjetja seveda ne gre zanemariti njegove rasti kot možnega sredstva za uresničevanje razvoja. Obstajanje podjetja, njegova uspešnost, rast in razvoj služi k večanju blagostanja vseh njegovih udeležencev (Belak, 1998, 29). Uspešnost podjetja je mogoče zgolj povečati tedaj, če se zavedamo in zadovoljimo temeljne zahteve kupca. Zahteve kupca so predvsem (Belak, 1998, 29):

• pravočasna dobava (Just in time), • pričakovana kakovost in • nizka cena.

Kdor postavlja kupca in njegova pričakovanja v žarišče ciljev podjetja, bo dolgoročno konkurenčen in uspešen. Skratka lahko rečemo, da je uspešnost podjetja uspešna od njegove konkurenčne sposobnosti.

2.4.1.2 Učinkovitost serijske proizvodnje Koncept učinkovitosti proizvajanja je pomemben predvsem zaradi redkosti prvin, saj je treba omejene vire (vložke) čimbolj izkoristiti. Vložki niso učinkovito izkoriščeni, kadar je mogoče z njihovo drugačno rabo narediti vsaj eno dobrino bolje, ne da bi drugo naredili slabše in obratno. Vložki so dobro izkoriščeni, kadar z njihovo drugačno rabo ni mogoče narediti boljše niti ene dobrine, ne da bi pri tem naredili vsaj eno dobrino slabše (Rebernik, 1997, 137) . Ker vselej obstaja več načinov za proizvodnjo določene dobrine, več različnih kombinacij produkcijskih tvorcev za doseganje danega izložka (outputa), koncept učinkovitosti vključuje izbiranje med vrsto mnogih alternativ. V zvezi s temi ločimo tri vrste učinkovitosti (Rebernik, 1997, 137):

• tehnološka učinkovitost pomeni proizvajanje z najnižjimi potroški proizvodnih virov,

• ekonomska učinkovitost, proizvajanje z najnižjimi stroški proizvodnih virov ter • inženirska učinkovitost, najmanjši potroški določenih prvin proizvodnega procesa.

2.4.2 Sestavine uspešnosti in učinkovitosti Za snovanje ciljev izidov in za doseganje boljše kakovosti poslovanja je treba poznati sestavine te kakovosti in njihovo medsebojno povezanost. Členjenje in povezovanje sestavin omogoča, da bolje razumemo kako se mora podjetje v svojem razvoju usmerjati,

kam se naj usmerja je pa stvar politike podjetja. Z vidika ekonomike podjetja, v katerem nastaja gmotna podlaga za uresničevanje interesov udeležencev, sta temeljni sestavini kakovosti poslovanja učinkovitost in uspešnost, z vidika vedenja podjetja pa se srečujemo s sestavinama urejenosti in uglednosti (vir 5).

Slika 5: Sestavine uspešnosti in učinkovitosti Kot je prikazano na sliki 5. izhajamo iz smotrnosti podjetja v ekonomiki in razsodnosti podjetja v njegovem vedenju, upoštevamo pa dogajanja podjetja navznoter (preudarnost) in dogajanja navzven v okolju (gibčnost), vključno z zunanjim in notranjim podjetništvom. Zunanje podjetništvo vnaša v poslovanje nove zamisli od zunaj, notranje podjetništvo pa deluje podjetniško znotraj podjetja na osnovi podjetniških pooblastil managementa.

Podjetje mora poslovati učinkovito, izidi, ki nastajajo, so učinki, biti pa morajo taki, da so zanimivi za okolje (vir 5).

2.4.3 Merjenje uspešnosti in učinkovitosti Najprej se postavijo cilji na področju proizvodnje, njihovo operacionalizacijo (izražanje v merljivih količinah) ter določitev merjenja uspešnosti in učinkovitosti. Cilji so ponavadi opredeljeni v kakovostnih opredelitvah, potrebno pa jih je prevesti v merljive količine. Mere doseganja ciljev je potrebno uporabiti za ocenjevanje uspešnosti posamezne enote in organizacije v celoti ter jih povezati s plačilnim sistemom v organizaciji (Kavčič, 2000, 15). Poznamo naslednje mere uspešnosti na ravni organizacije (Kavčič, 2000, 16):

• dobičkonosnost (donosnost investicij, absolutna mera dobička, donosnost kapitala …),

• tržni delež, ta mera je usmerjena na zagotavljanje dolgoročne zaposlenosti (doživljenjske zaposlitve),

• rast podjetja, hitro rast podjetja je mogoče doseči le z nakupom ali pripojitvam drugih podjetij, mnoga podjetja si postavljajo za cilj hitro rast,

• drugi cilji in mere. Mere uspešnosti in učinkovitosti, ki jih je smotrno uporabiti na ravni organizacije kot celote, navadno ni mogoče uporabiti tudi na ravni organizacije. Vendar pa uporabljene mere uspešnosti na ravni podjetja kot celote lahko precej vplivajo na izbiro in sporočilnost mer uspešnosti na ravni proizvodnje. Mere uspešnosti podjetja kot celote, ki so namenjene merjenju dobičkonosnosti, verjetno imele tudi za proizvodnjo (kot posledico pritiske na zmanjševanje stroškov) in torej izbiro mer uspešnosti, ki bodo kazale tem večjo uspešnost, čim bolj se bodo zmanjšali stroški. Vendar z vidika dolgoročne uspešnosti ni vsako zmanjševanje stroškov koristno in ne prispeva k uspešnosti. Takšni so recimo stroški, ki so povezani s kakovostjo, z izvajanjem izboljšav v načrt proizvoda ali izdelavo. Zato mora organizacija ob oblikovanju proizvodne strategije določiti takšne mere uspešnosti proizvodnje, ki bodo podpirale temeljno razvojno strategijo podjetja (Kavčič, 2000, 17).

3 SERIJSKA PROIZVODNJA KOZMETIKE AFRODITA D. O. O.

3.1 Poslovanje podjetja Kozmetika Afrodita d. o. o. Kozmetika Afrodita je na slovenskem tržišču že prisotna od leta 1970. Prvi znaki podjetništva so za lastnico bili zelo zgodnji, kajti podjetje je tedaj ustanovila komaj polnoletna Danica Zorin Mijošek, ki je končala šolo kozmetičarke. Z zelo dobro zastavljeno vizijo je tudi kmalu odprla svoj prvi kozmetični salon v strogem centru Rogaške Slatine. Ker je bil oz. je kraj prepoznaven pretežno po turizmu, so bile stranke salona pretežno turisti. Povpraševanje je bilo zelo veliko, salon je izjemno dopolnjeval ponudbo zdravilišča, ampak težavo je predstavljalo pomanjkanje kozmetičnih izdelkov. Zato so se na osnovi lastnega znanja odločili narediti kakšen lasten izdelek. Odziv na izdelke je bil izjemno dober, gostje so se z veseljem vračali v salon. Iz tega razloga so se odločili izdelovati svoje kozmetične izdelke. Na začetku so proizvajali le različne maske za obraz, kasneje pa tudi kreme za nego. Kozmetični izdelki so hitro osvojili trg, prodaja je naraščala, pokrivali so trg celotne bivše Jugoslavije, hitro se je širil tudi asortiment izdelkov. Z osamosvojitvijo Slovenije je podjetje izgubilo vse trge bivše Jugoslavije. Podjetje je uvedlo novo taktiko »osredotočanje na tuje trge«, zato so uspeli obdržati vse zaposlene in uspešno nadaljevali zastavljeno pot. Ker so vse trge že poznali so imeli hiter vstop in znova je začel rasti tržni delež. Danes je podjetja Kozmetika Afrodita d. o. o. še vedno lastnica in direktorica podjetja ga. Danica Zorin Mijošek. Podjetje je relativno hitro razvijajoče imajo 120 zaposlenih in je srednje veliko. Hiter razvoj narekujeta trg in dejavnost podjetja. Svoje izdelke imajo na trgih Slovenije, Hrvaške, BIH, Makedonije, Srbije, Kosova, Črne gore, Poljske, Madžarske, Irana, Češke, ZAE (Dubaj) v Rusiji in Nemčiji. Podjetje ima 6000m² poslovnih površin od tega je tretjina poslovnih, ostalo pa sodobno urejeni proizvodni prostori. Proizvodni program obsega široko paleto izdelkov za nego obraza, telesa in las. Izdelki so bazirani na zeliščnih in naravnih plodovih. Za nemoteno upravljanje vseh procesov trenutno skrbi 120 zaposlenih. Trenutno jih tržijo približno 300 in oskrbujejo več kot 10.000 trgovin, trgovskih sistemov in drogerij. Dosegajo približno 6% delež na Slovenskem trgu, prav takšnega tudi na Hrvaškem in takšne deleže si prizadevajo doseči tudi na ostalih tržiščih. V okviru podjetja pa delujeta tudi dva kozmetična salona. Proizvodnja je organizirana na sedežu podjetja, izdelki pa se tržijo tako na domačih kot tujih trgih. Imajo lasten laboratorij in laboratorij kontrole kakovosti, kjer deluje visoko usposobljena ekipa. Ta ista ekipa skrbi tudi za strokovno ustrezno izobraževanje kupcev, profesionalnih kozmetičnih preparatov na organiziranih seminarjih doma in v tujini.

Program izdelkov Kozmetike Afrodita d. o. o. :

• Program široke potrošnje: – nega obraza, – nega telesa, – anticelulitna nega, – nega rok in nog, – šamponi, nega in styling las.

• Ponudba izdelkov „Salon exclusive“ za profesionalno rabo v kozmetičnih salonih: – nega obraza, – nega telesa, – aromaterapija, – anticelulitna nega, – nega rok in nog, – wellness program.

• Ponudba izdelkov „Salon exclusive“ za profesionalno rabo v frizerskih salonih: – šamponi, – izdelki za nego las, – izdelki za styling las, – izdelki za beljenje in trajno kodranje, – specialni izdelki.

Podjetje izdelke široke potrošnje prodaja na debelo, ostalo pa je sistem maloprodaje. Imajo skladišče za gotove izdelke, polizdelke, embalažo in surovine. Največ jim pri skladišču zavzema embalaža. Za razpečavo izdelkov imajo organiziran lasten transport.

3.1.1 Organizacijska struktura Kozmetike Afrodita d. o. o.

Slika 6: Organizacijska shema Kozmetike Afrodita d. o. o.

Podjetje uporablja klasično organizacijsko strukturo podjetja (centralizirano), katera narekuje, da vse informacije pridejo iz vodstva podjetja. Kasneje se te informacije prenesejo na nižje ravni upravljanja, kjer se porazdelijo v potreben kadrovski oddelek. Konec je v proizvodnji, kjer se izdelek pripravi za tržišče v program široke potrošnje ali »salon exclusive«.

3.2 Proizvodnja Kozmetike Afrodita d. o. o. Proizvajanje kozmetike poteka v ponavljajočih se serijah, zato uvrščamo proizvodnjo kozmetike v serijsko proizvodnjo. Serije izdelave kozmetike se izdelujejo v (šaržah), velikost teh serije je pa odvisna od prodaje izdelkov. Za eno šaržo je v Kozmetiki Afrodita d. o. o. potrebno 300 kg surovin. Serijsko proizvodnjo sem teoretično opisal že v prejšnjih poglavjih, zato bom v tem poglavju osredotočen le na značilnosti, ki so pomembne pri proizvodnji kozmetike. Pri ogledu serijske proizvodnje v podjetju sem prišel do spoznanja, da se materialni tok kozmetike izvaja v dveh fazah. V prvi fazi se pripravljajo aktivnosti za pripravo polizdelka ter v drugi pa aktivnosti za polnjenje izdelka. Zato lahko rečem, da je proizvodnja sestavljena iz večfaznih aktivnosti in prav to je posebnost serijske proizvodnje. Prav večfazne aktivnosti zahtevajo v podjetju dobro mobilnost in dobro organiziranost, zato bom faze proizvodnje prikazal v nadaljevanju.

Slika 7: Proizvodnja v Kozmetiki Afrodita d. o. o. Kot je prikazano na zgornji sliki, naj bi v podjetju potekala proizvodnja kozmetike. Proizvodnja kozmetike je zelo zahtevna in natančna, zato je potrebna izjemno higiena. V podjetju dajejo higieni zelo velik pomen, kajti majhna mikrobiološka napaka lahko pusti zelo velike posledice. Po vsakem končanem procesu dela je potrebno vse predmete dela, delovna sredstva, delovno okolje, pripomočke in delovno silo dobro dezinficirati, zato je v podjetju potrebno imeti kontrolo za izvajanje tega procesa. V kozmetiki potekajo štiri temeljne faze proizvodnega procesa, to so:

• TEHTANJE • MEŠANJE • POLNJENJE • EMBALIRANJE

3.2.1 Proizvodnja v fazi tehtanja V prvi fazi pripravljanja polizdelka se proizvodnja začne z fazo tehtanja, kjer gre za merjenje enot posameznega izdelka oz. določitev šarže posameznega izdelka. Velikost šarže je odvisna od optimalne velikosti serij in tudi s tem se kreira uspešnost in učinkovitost podjetja. Pred začetkom tehtanja potrebujemo tehtalni list. Nato uredimo tehtalno mesto, ki mora biti tako kot v vseh ostalih fazah dezinficirano. Ko je mesto pripravljeno, dodamo surovine in jih raztehtamo. Takšen je proces za vseh 600–700 polizdelkov, ki jih imajo v Kozmetiki Afrodita d. o. o.

TEHTANJE

Slika 8: Tehtanje v Kozmetiki Afrodita d. o. o.

3.2.2 Proizvodnja v fazi mešanja V tej fazi se mešajo surovine za končen izdelek. V vsakem posameznem mešalnem stroju se mešajo samo ene vrste izdelki, vendar kapacitete omogočajo štiri zaporedne stroje in toliko je možno narediti posameznih izdelkov v eni izmeni. Surovine za mešanje se hranijo v posebnih posodah in so opremljeni z rdečo nalepko, na kateri pišejo podatki iz laboratorija. Najprej potrebujemo tehtalni list in proizvodni postopek se lahko prične ko se dezintificira mešalna naprava. Ko je naprava pripravljena se v mešalni stroj dodajo raztehtane surovine iz faze tehtanja. Nato sledi mešanje, ki za en izdelek traja približno pet ur. Po procesu mešanja dobimo prvi polizdelek. Polizdelek nato pošljejo na vzorčenje, kjer se naredi kontrola. V zadnji fazi se surovine pretakajo v skladiščne posode, kjer ob potrditvi iz kontrole kakovosti polizdelka odobrijo ustrezno kakovost, posode opremijo z zeleno nalepko in dajo v zorilnico, kjer počakajo na polnjenje.

MEŠANJE

Slika 9: Mešanje v Kozmetiki Afrodita d. o. o.

3.2.3 Proizvodnja v fazi polnjenja Pri tem postopku preidemo k drugi fazi proizvodnje kozmetičnih izdelkov, polnjenje izdelkov. Polnjenje izdelkov poteka tako, da na enakih strojih polnimo različne izdelke. Zato moramo po vsakem polnjenju dezinficirati polnilno linijo, pripravimo polizdelke in začnemo polniti. Problem polnjenja je v tem, da se pri tej fazi pojavljajo pogosti zastoji. Pojavljajo se zato, ker je v seriji veliko polizdelkov in se polnijo v različne embalaže, zato nastanejo zastoji glede menjave embalaže, premestitev strojnih komponent ... Vsak napolnjen izdelek gre neto skozi posebno napravo katera mu na embalažo natisne šaržo in rok uporabe.

POLNJENJE

DEZINFIKCIJA ČISTILNE LINIJE

Pripravljena polnilna linija

POLNJENJE

potrjen polizdelek

embalaža

polizdelek II

Slika 10: Polnjenje v Kozmetiki Afrodita d. o. o.

3.2.4 Proizvodnja v fazi embaliranja To je zadnja del proizvodnega procesa pri izdelavi kozmetike. Prikupna embalaža je zelo pomembna, kajti za kupca je lahko tudi embalaža »psihološka« odločitev nakupa. Pri embaliranju najprej v napravo vstavimo polizdelke katere opremimo z ustreznimi etiketami, nakar se pakirajo v kartonske embalaže, nato se izdelki zavijajo v folije (v Kozmetiki Afrodita d. o. o. vse izdelke zavijajo po 6 kom.) po potrebi še paletizirajo in izdelki so pripravljeni za prodajo. Vse aktivnosti bom prikazal na spodnji sliki.

EMBALIRANJE

Polizdelek II

ETIKETIRANJE

Etikiran izdelek

PAKIRANJE

Pakiran izdelek

ZAVIJANJE

Zavit izdelek

PALTIZIRANJE

folija

karton

etiketa

paleta

Slika 11: Embaliranje v Kozmetiki Afrodita d. o. o. Takšen je postopek proizvodnje kozmetike v Kozmetiki Afrodita d. o. o. Proizvodnja je zelo velika in velik je tudi asortiment polizdelkov in izdelkov. Veliko dajejo na dobro ime in kvaliteto. Neprestano razvijajo nove izdelke, sledijo trendom, zato so tudi uspešni.

3.3 Upravljanje proizvodnje v Kozmetiki Afrodita d. o. o. Upravljanje proizvodnje je teoretično opisano že v začetku diplomske naloge. Proizvodnja kozmetike sodi med tipične predstavnike serijske proizvodnje, zato zahteva dobro upravljanje. V kozmetiki Afrodita d. o. o. za upravljanje proizvodnje skrbijo zaposleni in imajo različna naloge glede na hierarhično raven zaposlenega. Na najvišji ravni se sprejemajo strateške odločitve podjetja. Na tej ravni se sprejemajo odločitve o oblikovanju proizvodnega procesa, proizvodnih kapacitetah, proizvodih …. Na nižjih ravneh so odgovorni za izvedbo plana proizvodnje, kapacitet, zmogljivosti. V Kozmetiki Afrodita d. o. o. dobijo na nižje ravni naloge iz vodstva podjetja. Kasneje se delo razdeli med posamezne oddelke, za katere so odgovorni zaposleni iz vsakega področja:

• NABAVA • PRODAJA • MARKETING • FINANCE • PROIZVODNJA • LOGISTIKA

Naloge se proučijo, sledi plan izvedbe in naredi se poskus v laboratorijih. Uspešno ocenjeni izdelki se začnejo izdelovati v serijski proizvodnji. Torej vodstvo Kozmetike Afrodita upravlja serijsko proizvodnjo na osnovi količinskih in vrednostnih rezultatov. Količinske podatke mu posredujeta kontrola vhoda in kontrola procesa, vrednostne rezultate pa nadzor proizvodnje po zaključku procesa. Količinski in vrednostni podatki služijo vodstvu za spremljanje in proučevanje uspešnosti in učinkovitosti serijske proizvodnje kozmetike od vhoda do zaključka proizvodnega procesa. Cilj upravljanje proizvodnje je spremljanje proizvodnje, ugotavljanje morebitnih odstopanj od zastavljenih ciljev in ustrezno ukrepanje. Tako po moji predstavi poteka upravljanje proizvodnje v omenjenem podjetju.

3.4 Učinkovitost in uspešnost serijske proizvodnje Kozmetike Afrodita d. o. o. Skozi praktično proučevanje serijske proizvodnje kozmetike sem prišel do spoznanja, da se način spremljanja učinkovitosti in uspešnosti serijske proizvodnje kozmetike bistveno ne razlikuje od ostalih serijskih proizvodenj. Vodstvo podjetja si najprej postavi želene cilje proizvodnje. Učinkovitost serijske proizvodnje merimo tako, da ob koncu proizvodnega procesa primerjamo dejansko proizvodnjo z predhodno zastavljenimi cilji podjetja, uspešnost pa s pomočjo odnosa podjetja do okolja. Lahko rečemo, da imajo na uspešnost in učinkovitost proizvodnje velik vpliv proizvodni stroški. Torej velikosti serij oz. optimiranje vpliva na uspešnost in učinkovitost proizvodnje. Manjše kot so serije, večje so ponovitve in večji so stroški proizvodnje. Zato je potrebno imeti takšne stroje, ki ti omogočijo v optimalni količini narediti posamezen produkt, hkrati si olajšamo proizvodnjo in zmanjšamo stroške. V serijski proizvodnji je smiselno spremljati stroške na različnih ravneh. Če spremljamo stroške na ravni serij bo serijske proizvodnja učinkovita, kadar bodo velikosti serij čim bližje zmogljivostim delovnih sredstev in čim nižjimi povprečnimi

stroški. Vodstvo lahko spremlja učinkovitost in uspešnosti proizvodnega procesa s količinskega, kakovostnega in časovnega vidika, ampak vrednostni podatki o proizvodnji so na razpolago šele na koncu. Pri takem načinu spremljanja dobi podjetje oceno učinkovitosti in uspešnosti na osnovi primerjanja dejanskih podatkov s predhodno zastavljenimi plani. Pri odstopanjih se osredotoča na tiste proizvodne aktivnosti, ki dajejo slabše rezultate od želenih in ukrepa, kadar presegajo določeno mejo dopustnosti. V podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. tako spremljajo učinkovitost in uspešnost serijske proizvodnje kozmetike. V svoji proizvodnji liniji imajo program izdelkov široke potrošnje in salon »exclusive«, ki je razdeljen na izdelke za kozmetične in frizerske salone. Zelo so zadovoljni z svojimi izdelki in proizvodnjo ter z programom izdelkov »salon exclusive« za kozmetične salone, kajti ta je najuspešnejši in zelo dodelan. Zelo uspešen in učinkovit je tudi program izdelkov široke potrošnje, ozko grlo pa predstavlja program izdelkov za frizerske salone iz serije »salon exclusive«. V podjetju se uspešnost in učinkovitost izkazuje tudi na ravni poslovanja podjetja. Poslujejo zelo dobro in dosegajo tudi velik promet in dobiček. Neprestano se širijo in vlagajo v nove proizvode in najmodernejšo opremo. Sledijo trendom in so zelo dobro marketinško podkovani, zato žanjejo tudi dobre uspehe. Na naslednjih slikah bom prikazal poslovanje podjetja Kozmetika Afrodita d. o. o. od leta 2002 do leta 2006. Podatki za tekoče leto so bili narejeni na marketinški konferenci v mesecu avgustu, upoštevali pa so rezultate za pol leta oz. do meseca junija 2006.

Čisti prihodki od prodaje (v 1000 sit)

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2002 2003 2004 2005 plan2006

Leta

Čis

ti pr

ihod

ki

Graf 1: Prihodki od prodaje od leta 2002–2006

Kot lahko opazimo na zgornji sliki se prihodki podjetja vzpenjajo navzgor. V letu 2002 so bili prihodki 1.144.994 mio sit, v letu 2006 pa planirajo 1.800.000 mio sit. Sploh ni dvoma da podjetje ni uspešno in učinkovito. Prihodki se povprečno povečujejo 9,6 % letno, kar je dovolj za kakovostno poslovaje z 11. tržišči sveta. Svoje izdelke v 60% izvažajo, največji uvoznik je Hrvaška.

0

20.00040.00060.00080.000

100.000120.000

Celotni dobiček

2002 2003 2004 2005 plan2006

Leta

Dobički v Kozmetiki Afrodita d.o.o. (v 1000 sit)

Graf 2: Dobiček od leta 2002–2006 Prodaja je vsako leto višja, ni pa nujno, da so zato večji tudi dobički podjetja. Kajti za dobiček moramo odšteti vse stroške podjetja, ki pa so včasih večji ali manjši. V zgornji sliki je prikazana rast (padci) dobičkov v podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. Od leta 2002 do leta 2003 je podjetje rekordno povečalo svoj celotni dobiček in sicer za pribl. 112 % letno. Kasneje se je rast dobičkov umirila, po mojih preračunih naj bi bila povprečna letna rast dobičkov od 2002–2006 pribl. 20,2 %.

3.5 Program frizerskih izdelkov »salon exclusive« Proizvodnja daje okoli 300 končnih izdelkov, ker pa se izdelki pakirajo v različne embalaže je število polizdelkov okoli 600–700. Kot sem že omenil, največji delež podjetju prispevajo izdelki za kozmetične salone, z nekaj produkti manj sledijo izdelki za široko potrošnjo, najmanjši delež prispevajo izdelki za frizerske salone.

Izdelki Kozmetike Afrodite d.o.o. (%)

38%

9%

53%

Široka potrošnja

Salon exclusive (frizerski saloni)

Salon exclusive (kozmetični saloni)

Graf 3: Izdelki Kozmetike Afrodita d. o. o. (v %)

Frizerskih izdelkov in preparatov je le okoli 27 ter prestavljajo 9 % delež v celotni kolekciji izdelkov Kozmetika Afrodita d. o. o.

V podjetju imajo vse potrebne kapacitete za izdelavo frizerskih izdelkov, imajo tudi ločen prostor za izdelovanje teh preparatov, kajti ti izdelki vsebujejo tudi določene nevarne snovi. Proizvodnja frizerskih izdelkov poteka popolnoma enako kot proizvodnja ostalih kozmetičnih izdelkov. V trenutni ponudbi za frizerje so:

• šamponi, • balzami, • regeneratorji, • utrjevalci, • laki, • geli, • različne pene, • lotioni in • peroksidi.

Slika 12: Ponudba frizerskih izdelkov »salon exclusive« Ta ponudba res lahko zadovolji osnovne potrebe frizerjev, niti najmanj pa ni dovolj za profesionalne frizerje. Ta program, več kot očitno, ne sledi trendom, nekoliko omejena je izbira preparatov, tudi sama embalaža deluje dokaj neprivlačno. Frizerski izdelki podjetju predstavljajo najmanjši delež prihodkov, zato bo potrebno proizvodnjo in izdelke nekoliko izboljšati. Narediti je potrebno izdelke, ki bodo prodrli na trg z novo in celovito podobo. Razširiti je potrebno asortiment, narediti tudi primerno embalažo. Kozmetika Afrodita d. o. o. bi morala narediti popolno prenovo izdelkov za frizerje in se osredotočiti na izdelke izključno za profesionalne frizerje, ter frizerske izdelke, ki bi jih lahko kupili tudi v trgovini. Na zgornji sliki so naslikani izdelki iz frizerske ponudbe. Kot lahko opazimo, izdelkov za frizerje ni veliko. V podjetju se tudi pogovarjajo o spremembi te ponudbe, ampak jim zaradi zelo dobrih rezultatov iz ostalih področij zmanjkuje čas za oblikovanje nove ponudbe, ki bi zadovoljila celoten frizerski salon. Program je dejansko malo opuščen, zato bom v nadaljevanju poskušal podati rešitve za izboljšanje tega programa.

4 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE FRIZERSKIH IZDELKOV

4.1 Izhodišča za izboljšanje Kot sem opisal že v prejšnjem poglavju, se kozmetika frizerskih izdelkov proizvaja po enakem sistemu kot ostala kozmetika. Potek proizvodnje je popolnoma enak, vendar obstajajo še določene faze, katere so potrebne pri frizerskih izdelkih (kajti frizerski izdelki vsebujejo tudi malo močnejše in nevarnejše snovi). Proizvodnja poteka, izdelki se izdelujejo, ampak se prodajajo v najmanjših količinah oz. dosegajo šele 9 % delež glede na vse izdelke podjetja. Kot že vemo, sodobni pogledi proizvodnje temeljijo na kompleksnosti in variabilnosti proizvodnih nalog. Na kompleksnost vpliva proizvodnja in na variabilnost odnos do tržišča. Najprej se je potrebno osredotočiti na vodjo, ki se bo ukvarjal samo s frizerskimi izdelki. Proces organizacije proizvodnje mora oblikovati vodja proizvodnje, vključno z ostalimi sodelavci, tako da se vidi, kje nastajajo ozka grla proizvodnje. V nadaljnji fazi pa je potrebno narediti dobro marketinško raziskavo oz. analizo tržišča, kajti asortiment in izdelki niso dobro razširjeni. Potrebno je narediti raziskavo o tem, kaj sploh potrebujejo frizerji, da lahko popolnoma zadovoljijo svoje stranke. Za to raziskavo bi predlagal SWOT analizo. Na podlagi analiz se oblikujejo predlogi o izdelkih oz. se začne »proces reševanje problema«. V nadaljevanju bom predstavil dve možni rešitvi za izboljšanje obravnavane proizvodnje.

4.2 Sprememba organizacije proizvodnje V podjetju bi bilo potrebno narediti spremembo organizacije proizvodnje in razširitev proizvodnega programa. Usposobiti je potrebno vodjo samo za frizerske izdelke. Vodja mora imeti dobre osebnostne lastnosti, da se lahko izvaja reševanje takega problema. Lastnosti vodje morajo biti naslednja:

• daje jasna navodila, • sprejema predloge, • daje pri delu zgled svojim ljudem, • pravilno ukrepa, • dobro načrtuje delo, • vedno drži dano besedo …

Vodja sodelavcem pomeni osebo, ki naj bi ji sledili, jo poslušali in ji verjeli. Za uresničitev tega mora izžarevati svojo osebnostno moč, sam mora vedeti kaj in kako želi to doseči. V podjetju se pogosto zgodi, da organizacijski problemi povzročajo neučinkovito delovanje podjetja, zato jih je potrebno sproti reševati. Kajti tudi v Kozmetiki Afrodita d. o. o. se izdelujejo izdelki za frizerje, ampak proizvodnja je kozmetiki za frizerje namenjena zelo malo, zato ne deluje dovolj učinkovito, majhen je asortiment. Tudi embalaža ni dovolj privlačna, kar morebiti predstavlja še dodaten problem.

Možno reševanje problema prikazuje slika 13:

Slika 13: Proces reševanja problema Reševanje problema se začne z samo opredelitvijo le tega, sledi iskanje rešitev, kjer poznamo več metod vrednotenja in izbire. Sledi opredelitev reševanja (možne metode so: projekt organizacije, investicijski program …). Sledi opredelitev in uresničitev problema. Za uresničitev problema oz. boljše upravljanje proizvodnje pa podjetju podajam vodstvu Kozmetike Afrodita d. o. o. naslednje predloge, ki so neposredno ali posredno povezani z upravljanjem proizvodnje. Podjetje oz. vodja proizvodnje za uspešno upravljanje potrebuje informacije, ki sledijo na vhodu, upravljanju in izhodu proizvodnega procesa.

• Pri upravljanju vhoda proizvodnje predlagam vodstvu kozmetičnega podjetja uporabo sodobnega načina predračunavanja proizvodnje, ki temeljni na metodi ničelnega predračunavanja. Osnova ničelnega predračunavanja je izhodišče (Milost, 1998, 324–331), da je plan za naslednje obdobje enak nič, pri čemer se je vsak vodja dolžan pojasniti, zakaj bo denar v prihodnje porabljen. Hkrati je dolžan predstaviti tudi posledice, do katerih lahko pride, če predlagane aktivnosti ne bodo uresničene. Ničelno predračunavanje zahteva od vodij, da podrobno analizirajo stroške in koristi vseh aktivnosti, o katerih določajo in menijo, da bi morali biti v naslednjem obdobju opravljeni. Zato moramo upoštevati, da morajo vodje vsako planirano aktivnost stroškovno utemeljiti. Načrtovane aktivnosti bodo upravičene le v primeru, če so njene koristi višje od stroškov, ki nastanejo. In prav iz tega predračunavanja so vodje prisiljene nenehno sikati nove rešitve že ob vhodu v proizvodno linijo.

• Pri upravljanju proizvodnje predlagam vodstvu Kozmetike Afrodita d. o. o. tržno

usmerjenost proizvodnega procesa. Osredotočajo naj se le na kvalitetne in kakovostne izdelke, kajti le dobro ime in kvalitetni izdelki so ključ, ki privede do povišane prodaje izdelkov. Vem in verjamem, da podjetje že sedaj dosega dovolj dobre rezultate z svojimi izdelki, ampak trendi potrebujejo več, zato nova

proizvodna linija lahko drastično dvigne prodajo in sodeluje na vseh dosedanjih prodajnih trgih. Hkrati lahko dosežejo:

- drastično povečanje prodaje izdelkov za frizerje na vseh dosedanjih

tržiščih. - zmerno povečanje prodaje frizerskih in zaradi nove linije ogromno

povečajo prodajo že obstoječih izdelkov.

• Pri upravljanju proizvodnje po zaključku proizvodnega procesa poznamo dva načina spremljanja stroškov (Koletnik, 1996, 171):

- klasični (podpira odzivno obvladovanje stroškov) in - sodobni (vnaprejšnje obvladovanje stroškov).

Podjetju torej predlagam, da za obvladovanje stroškov uporablja sodobnejši način spremljanja stroškov. Sodoben koncept obvladovanja stroškov temelji na Activity-Based Costing (ABC) metodi spremljanja stroškov, kjer spremljamo stroške vnaprej po aktivnostih, nato pa po stroškovnih nosilcih, ki so sodelovali pri aktivnostih. Vodstvo mora pri zagotavljanju konkurenčnosti naprej poznati aktivnosti, katere so potrebne za proizvodnjo učinka in tudi stroške posameznih aktivnostih. Potrebno je imeti jasno določen plan in cilj, kaj podjetje želi narediti in to narediti z čim manjšimi stroški. Takoj ko nastanejo kakšna odstopanja od planov, je potrebno pravočasno ukrepati, zato je, kot sem že omenil, potrebno najprej narediti kvalitetno analizo tržišča in primerjavo podjetja s konkurenti.

4.3 Razširitev proizvodnega programa Program frizerskih izdelkov sem opisal že v poglavju 3.5. Kot smo lahko opazili, je program premalo dodelan in ni dovolj privlačen na izgled. Njihovi izdelki so že v neki meri zadovoljivi za frizerje, potrebovali pa bi še:

- barvne prelive, - negovalne barve, - klasične barve, - posvetljevalce oz. belila

in še veliko ostalih modernih frizerskih izdelkov. Teh je zelo veliko, zato ni smisla naštevati vseh, kajti izdelani so dokaj dobri, niso pa dovolj prodajni in atraktivni za police. Zato bom v tej točki poskušal primerjati podjetje s konkurenti ter na podlagi tega narediti SWOT analizo podjetja. Analiza SWOT je učinkovit način prepoznavanja prednosti, slabosti, morebitnih priložnosti in nevarnosti in pomaga menedžmentu, da se osredotoči na ključne kompetence in aktivnosti ter na področja, kjer je podjetje močno, kjer so največje priložnosti. Z analizo SWOT je mogoče pregledati tudi skladnosti novih idej o izdelkih v povezavi s strateškimi cilji in sprejeto politiko in strategijo podjetja (vir 1).

Analiza je narejena na podlagi primerjave podjetja s konkurenti, kateri že imajo širok asortiment frizerskih izdelkov. Ker ima podjetje veliko možnosti konkurence, bom v analizi naštel temeljne lastnosti, katere se nanašajo izključno na frizerske izdelke.

Slika 14: SWOT analiza V tej analizi sem poskusil predstaviti temeljne razlike med konkurenti frizerskih izdelkov. Konkurentov je ogromno in vsaka frizerska hiša sodeluje z enim od njihove konkurence. Zato bi bilo v prvi fazi potrebno narediti že nekajkrat omenjeno analizo tržišča, da podjetje presodi svoje zmožnosti na domačem in tujem tržišču. Kajti preden se podjetje poda v takšno investicijo, je potrebno dobro analizirati situacijo, se podati v nove izzive ali nadaljevati po zastavljeni poti. Mislim, da se podjetje dobro razvija in deluje zelo uspešno, ampak moje priporočilo za podjetje je naslednja misel: »JUST BEFORE TIME«. Če hočeš biti prvi na mestu, moraš izdelek narediti prej kot ga naredijo ostali.

5 UGOTOVITVE DIPLOMSKEGA DELA

5.1 Temeljne ugotovitve diplomskega dela Skozi svojo diplomsko nalogo sem raziskoval upravljanje serijske proizvodnje. Mislim, da je moje delo vključilo vse zadane cilje. Dobil sem dovolj kakovostne literature in tako sem lahko ustrezno teoretično opisal upravljanja proizvodnje. Tudi naslednji zastavljeni cilj je uresničen, saj mi je podjetje nudilo strokovno pomoč in ogled njihove proizvodnje za kozmetične izdelke. Kot zadnji cilj sem oblikoval predloge za izboljšanje proizvodnje. Skozi moje delo sem ugotovil, da proizvodnja kozmetike spada med serijske proizvodnje (delo v serijah), zato serijska proizvodnja Kozmetika Afrodita d. o. o. proizvaja izdelke za končno potrošnjo, frizerske in kozmetične salone. Imajo zelo moderno proizvodnjo, veliko dajejo na tehnologijo, sledijo trendom in neprestano razvijajo nove izdelke. Zadovoljivi so prihodki od prodaje, saj poslovanje z 11. tržišči sveta daje dobre rezultate, prav tako ustrezen je tudi dobičk. Iz moje analize podatkov od leta 2002 ter do leta 2006 sledi, da so se prihodki od prodaje v teh letih povečali za 9,6 % letno. Ampak ni nujno, da večji prihodki dajejo večji dobiček. Vendar je tudi povprečna rast dobičkov od leta 2002 do 2006 20,2 % letno. Sklepam, da v vseh letih poslovanja podjetja dajejo dober vtis slovenskemu gospodarstvu in iz teh rezultatov lahko uvrščamo podjetje med zelo uspešna in učinkovita. Analiza izdelkov mi je pokazala, da imajo okoli 300 končnih izdelkov. Največji del je v 53 % namenjen izdelkom za kozmetične salone iz programa »salon exclusive«, sledijo z 38 % izdelki za široko potrošnjo, najmanjši del pa predstavljajo z 9 % izdelki za frizerje iz serije izdelkov »salon exclusive«. Za izboljšanje programa za frizerske izdelke sem ugotovil, da je potrebno narediti analizo tržišča, da podjetje dobi informacijo o potrebah tržišča in kasneje je potrebno narediti tudi kakšno anketo. Skozi moje delo sem tudi ugotovil, da podjetje potrebuje vodjo izključno samo za frizerske izdelke. Vodja mora vedeti kaj in kako želi doseči svoj zadani cilj, katerega mora predhodno jasno predstaviti zaposlenim v podjetju. Ker imajo dovolj velike kapacitete in proizvodnjo, sem teoretično poiskal in predlagal podjetju proces upravljanja proizvodnje na vhodu, upravljanju in izhodu proizvodnega procesa. Za konec diplomskega dela sem naredil tudi SWOT analizo, katera je naslikana v diplomski nalogi pri čemer sklepam, da ima podjetje ogromno prednosti in priložnosti tako na domačem kot na tujem tržišču. Mislim, da ima podjetje ogromno elana in priložnosti, kajti v podjetju so zaposlene pretežno mlajše generacije in ravno mladi imajo polno idej in zamisli. Sklepam, da se v podjetju še kako dobro zavedajo pritiska konkurence, zato sem v nalogi podal izključno lastne predloge za izboljšanje serijske proizvodnje kozmetike, katere sem v tako majhnem raziskovalnem času lahko oblikoval.

5.1 Odprti problemi Tudi v Kozmetiki Afrodita d. o. o. se srečujejo z problemi konkurence. Podjetij ki izdelujejo kozmetiko je dokaj veliko, ampak malo je uspešnih in učinkovitih hkrati. Zato se v podjetju dobro zavedajo problema konkurence in razvijajo nove izdelke. V svoji diplomski nalogi sem si zastavil problem in ga s pomočjo raziskovanja poskušal rešiti. Temelji na izdelkih za frizerje, kajti le ti jim prinašajo najmanjše dobičke v podjetju. Zato sem skozi svojo celotno diplomsko nalogo raziskoval serijsko proizvodnjo kozmetike in v zadnjem poglavju podal predloge za izboljšanje serijske proizvodnje frizerskih izdelkov. V podjetju se dobro zavedajo, da bo na področju frizerstva potrebno nekaj narediti, ampak jim zaradi preobilice dela in dobre razvitosti ostalih izdelkov ni bilo nujno širiti izdelke na tej ravni. Predloge, ki sem jih navedel v zadnjem poglavju so zgolj informativne narave in predstavljajo podjetju eden izmed možnih pristopov k reševanju oz. izboljšanju proizvodnje. Najprej je potrebno narediti že nekajkrat omenjeno tržno analizo, nato usposobiti vodjo samo za te izdelke in narediti natančno kalkulacijo o stroških, ki so povezani z proizvodnjo. Kozmetika Afrodita d. o. o. se dobro razvija in dobro vedo kako se streže v kozmetiki. Ampak menim, da je dobro je na trgu smotrno imeti dobro dodelano kolekcijo izdelkov. Izdelkov na področju kozmetike imajo že res zelo veliko, zato bi bilo mogoče kdaj dobro izdelovati kakšno drugo kozmetiko npr.: dekorativno.

6 POVZETEK Okolje, v katerem poslujejo današnja podjetja, je zelo spreminjajoče in kompleksno. Če hočejo podjetja ostati konkurenčna, ni dovolj, da se posvečajo temu, kar počnejo sedaj, ampak se morajo posvečati tistemu, kar bodo počela v prihodnje. Pravočasno morajo zaznati spremembe, se jim ustrezno prilagoditi in jih dobro obvladovati. Raznovrstne priložnosti, in seveda tudi nevarnosti, zahtevajo od podjetij veliko inovativnosti in prilagodljivosti okolju, hkrati pa tudi ogromno znanja. Uspešno in učinkovito upravljanje proizvodnje je ključ do prodajnega uspeha. Proizvodnjo je potrebno neprestano graditi na novih idejah, izdelovati nove izdelke ter imeti dobro marketinško podporo. Seveda so potrebna tudi zagotovljena tržišča, ki ti naredijo lažjo pot do cilja. Vsa sodobna podjetja se zavedajo pomembnosti prodaje, ampak proizvodnja ni povsod enaka in ravno zato nastajajo razlike med konkurenčnimi podjetji. V svoji diplomski nalogi sem predstavil možnosti za izboljšanje serijske proizvodnje Kozmetike Afrodita d. o. o. Sem mnenja, da podjetje kljub dobrim rezultatom potrebuje proizvodne izboljšave. Deluje namreč s stodvajsetimi delavci in sodeluje z enajstimi tržišči sveta, ampak sigurno v proizvodnji nastajajo kakšna ozka grla. Izdelujejo izdelke za široko potrošnjo ter kozmetične in frizerske salone. Ozko grlo jim predstavljajo izdelki za frizerje. Predlogi, ki sem jih opisal v diplomskem delu so namenjeni podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. Moje mnenje je, da imajo dovolj dobro proizvodnjo, pri čemer lahko samo majhna reorganizacija poslovanja naredi drastične spremembe na področju frizerskih izdelkov, proizvodnjo ostalih izdelkov pa je potrebno samo nadaljevati po zastavljeni poti. Ključne besede: proizvodnja, upravljanje proizvodnje, serijska proizvodnja, uspešnost in učinkovitost, izboljšanje proizvodnje, program frizerskih izdelkov.

ABSTRACT The environment in which the today’s companies operate is very variable and complex. If the companies want to remain competitive, it is not enough for them to focus on what they are doing now, they have to focus on what they will be doing in the future. They have to perceive the changes on time, adjust to them and master them. Various opportunities and, naturally, dangers demand a lot of inovativity and adaptability to the environment, as well as a great deal of knowledge from the company, A successful and efficient management of the production is the key to the successful sale. The production has to constantly be built on new ideas, new products have to be produced and the company has got to have a good marketing support. Of course, assured markets are needed to make a path to the goal easier. All contemporary companies are aware of the importance of the sale, but the production is not the same everywhere and because of that the differences among the rival companies emerge. I presented possibilities for improving serial production in Kozmetika Afrodita d. o. o. in my diploma. In my opinion, the company needs improvements in the production despite the good results. The company operates with one hundred and twenty employees and it cooperates with eleven markets in the world, but surely some narrow throats appear in the production. They produce products for the large consumption and for cosmetic and hair saloons. The products for hairdresser’s present a narrow throat. Suggestions described in my diploma are designed for Kozmetika Afrodita d. o. o. company. My opinion is that they have a good enough production where even a small reorganization of operation would make drastic changes in the field of the hairdresser’s products. The production of other products should continue in the set path. Key words: production, production managing, serial production, successfulness and efficacy, improvement of the production, hairdresser’s products program.

VIRI IN LITERATURA

1. Belak, Janko. 1998. Podjetniško planiranje kot orodje managementa. Maribor. EPF.

2. Bennet D.J., Forrenster P.L. 1993. Market- focused Production Systems. New York Desing and Implementation..

3. Bartol K.M., Martin D.C.: 1991. Management – Chapter 11: Managerial control

methods. New York. McGraw Hill Inc.

4. Kavčič, Bogdan. Upravljanje proizvodnje. 2000. Novo mesto. Littera picta Ljubljana.

5. Ljubič, Tone. 2000. Planiranje in vodenje proizvodnje. Kranj. Moderna

organizacija

6. Ljubič T., Jeraj M.: 1999. Uveljavljanje kakovostnega managementa in planiranja. Maribor. Društvo ekonomistov.

7. Milost F. Ničelno predračunavanje.1998. Maribor EPF.

8. Možina, S. in ostali. 1994. Management. Radovljica. Didacta. 9. Potočnik, Vekoslav. 1984. Organizacija proizvodnje. Ljubljana. Ekonomska

fakulteta Borisa Kidriča v Ljubljani.

10. Potočan, Vojko. 2004. Izvedbeni management. Maribor. EPF

11. Rebernik, Miroslav. Ekonomika podjetja. 1997. Ljubljana. Gospodarski vestnik.

12. Rant, Marko. 1976. Operativna priprava proizvodnje. Kranj. Moderna organizacija Kranj.

13. Thommen J.P. 1992. Beteriebswirtschaftslehre Bd. 1-3. Zurick. Thommen Verlag.

14. Todorović, Jovo. 1989. Upravljanje proizvodnjom. Beograd. NIRO »Privredni

pregled«. VIRI

1. Center za razvoj novih izdelkov: Analiza SWOT: http://www.rni.si/?CID=52&K=8 2. Kozmetika Afrodita d. o. o.: http://www.kozmetika-afrodita.net/ 3. Osebna komunikacija: Kozmetika Afrodita d. o. o.

4. Spletna stran Ekonomsko poslovno fakultete Maribor. Diplomsko delo: http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&rid=7818780

5. Spletna stran fakulteta za management, Koper (Dr. Janko Kralj): http://www.fm-

kp.si/zalozba/ISBN/961-6268-83-X/117-124.pdf

KAZALO SLIK IN GRAFOV Slika 1: Horizontalni diagram dejavnosti v proizvodnji funkciji .......................................... 8 Slika 2: Soodvisnost tipa proizvodnje in odločitvenega prostora ......................................... 8 Slika 3: Prednosti in slabosti tipov proizvodnje .................................................................. 10 Slika 4: Proizvodni proces................................................................................................... 12 Slika 5: Sestavine uspešnosti in učinkovitosti..................................................................... 16 Slika 6: Organizacijska shema Kozmetike Afrodita d. o. o................................................. 20 Slika 7: Proizvodnja v Kozmetiki Afrodita d. o. o. ............................................................. 22 Slika 8: Tehtanje v Kozmetiki Afrodita d. o. o. .................................................................. 23 Slika 9: Mešanje v Kozmetiki Afrodita d. o. o.................................................................... 24 Slika 10: Polnjenje v Kozmetiki Afrodita d. o. o. ............................................................... 25 Slika 11: Embaliranje v Kozmetiki Afrodita d. o. o............................................................ 26 Slika 12: Ponudba frizerskih izdelkov »salon exclusive« ................................................... 30 Slika 13: Proces reševanja problema ................................................................................... 32 Slika 14: SWOT analiza ...................................................................................................... 34 Graf 1: Prihodki od prodaje od leta 2002–2006 .................................................................. 28 Graf 2: Dobiček od leta 2002–2006 .................................................................................... 29 Graf 3: Izdelki Kozmetike Afrodita d. o. o. (v %)............................................................... 29