organizacija proizvodnje v lesnem...

1

ORGANIZACIJA PROIZVODNJE V

LESNEM PODJETJU

ORGANIZACIJA PROIZVODNJE V LESNEM PODJETJU

• Predavanja: 40 ur (prof.dr. Leon Oblak)

• Vaje 35 ur (asist. Matej Jošt)

Govorilne ure

Prof.dr. Leon Oblak

Katedra za management in ekonomiko lesnih podjetij ter razvoj izdelkov

Govorilne ure: torek od 11:00 do 13:00

2

Literatura

1. Oblak, L.: Organizacija proizvodnje, BF, Oddelek za lesarstvo, 2005.2. Rusjan B.: Management proizvodnje, EF, Ljubljana, 2001. 3. Dilworth J.B.: Operations Management, Mc Graw-Hill , New York, 1992. 4. Kaltnekar Z.: Organizacija delovnih procesov, MO, Kranj, 1989. 5. Schroeder R.G.: Operations Management, Mc Graw Hill, New York, 1993.

PREGLED SNOVI1. UVOD V ORGANIZACIJO PROIZVODNJE

2. PROIZVODNI SISTEM IN PROIZVODNI PROCES

3. ČLOVEK KOT DEJAVNIK PROIZVODNEGA PROCESA

4. ŠTUDIJ DELA

5. ŠTUDIJ IN ANALIZA ČASA

6. PRIPRAVA PROIZVODNJE

7. PLANIRANJE PROIZVODNJE

8. NADZOR IN VODENJE PROIZVODNJE

9. NADZOR IN VODENJE ZALOG TER GOSPODARJENJE Z MATERIALOM

10.PLANIRANJE ZMOGLJIVOSTI

11.LOKACIJSKO PLANIRANJE

12.ODLOČANJE

13.KAKOVOST

14.OKOLJEVARSTVO

15.REINŽENIRING




4. ŠTUDIJ DELA








12.ODLOČANJE

13.KAKOVOST

14.OKOLJEVARSTVO

15.REINŽENIRING

3

“Potem, ko smo končali s proučevanjem ENE,

pogosto mislimo, da vemo vse o DVE,

ker ENA in ENA je DVE.

Pozabljamo, da moramo proučiti še IN.

Proučevanje IN pa je proučevanje organizacije.”

(Arthur Stanley Eddington)

KAJ JE ORGANIZACIJA?

ORGANIZACIJA KOT VEDA IN KOT PROCES

Termin organizacija oz. ravnanje oz. management

• Organizacija proizvodnje• Organizacija izdelave• Organizacija tovarne• Organizacija industrije• Organizacija operacij

• Production management• Manufacturing management• Factory management• Industrial management• Operations management

4

Management proizvajanja

Terminologija

• Manager

• Management

• Organizacija

Vrste managerjev

• Nižji manager

• Srednji manager

• Višji manager

• Funkcijski managerji

• Generalni managerji

5

Osnovne naloge managerjev

• Planiranje

• Organiziranje

• Vodenje

• Kontroliranje

Delo managerjev

Potrebne sposobnosti in spretnosti managerjev

• Tehnične spretnosti

• Medosebne sposobnosti, spretnosti

• Konceptualne sposobnosti

• Komunikacijske spretnosti

6

Medosebne vloge managerjev

• Zastopniška vloga• Voditeljska vloga• Povezovalna vloga• Posredovalna vloga• Pregledovalna vloga• Predstavniška vloga

Manager kot odločevalec

Trije temeljni zakoni organizacije

• Zakon minimuma (ozkega grla)

• Zakon entropije (razpada)

• Zakon multiplikacije (pomnoževanja)

7

Zgodovina organizacije (ravnanja) proizvodnje - začetniki

• Adam Smith (delitev dela)

• Frederick Taylor (“The principles of Scientific Management” – 1911)

• Frank in Lillian Gilbreth (študij dela, študij časa)

• Henry Gannt (časovni diagram)

• Harrington Emerson (organizacijske strukture)• Henry Ford (montažna linija, tekoči trak)

• Dodge, Romig, Stewhart (kontrola kakovosti)

• Tippet (standardi, odvečni časi)

• Mayo (človeški faktorji, medčloveški odnosi)

• Muensterberg, Follettova, McGregor (humanizacija dela)

Razvoj organizacijske vede in njeni pomembnejši predstavniki

• Predhodna proučevanja (Aristotel, Galilejo, Descartes, Bernoulli…)

• Klasična teorija organizacije (Smith, Taylor, Gilbreth, Ford, Gantt, Emerson, Davis…)

• Neoklasična teorija organizacije (Newman, Dal, Drucker…)

• Moderna teorija organizacije (Winer, Bernard, Ettington, Bovlding…)

Predhodna proučevanja

8

Klasična teorija organizacije

Neoklasična teorija organizacije

Moderna teorija organizacije

9

Zgodovinski razvoj načinov proizvodnje

• rokodelski način

• manufakturni način

• industrijski način

Industrijski način proizvodnje

• kosovna proizvodnja

• serijska proizvodnja

• masovna proizvodnja

Razvoj proizvodnje in razvoj organizacije (ravnanja) proizvodnje

Na razvoj proizvodnje vplivajo tri pomembne okoliščine:

- tehnična delitev dela

- parni stroj

- zamenljivost delov

10

Tehnična delitev dela

Parni stroj

Zamenljivost delov

11




4. ŠTUDIJ DELA







11.LOKACIJA ZMOGLJIVOSTI

12.ODLOČANJE

13.KAKOVOST

14.OKOLJEVARSTVO

15.REINŽENIRING

Proizvodni sistemi in proizvodni procesi

• Proizvodni proces

• Proizvodni sistem

• Proizvodnja

Elementi proizvodnega sistema

12

Elementi proizvodnega sistema

Vstopki, izstopki

Materiali

13

Oblike in delitev materialov v proizvodnji

Materiali

IZDELAVNIse nahajajo v izdelku

(les, plošče, lepila, vijaki…)

REŽIJSKIniso v izdelku

(brusni papirji, maziva…)

GLAVNIprevladujejo v izdelku

(les, plošče, furnir…)

POMOŽNIv izdelku v manjših količinah

(okovje, lepila, laki, tekstil…)

OBLIKE:surovine, trgovsko blago,

izdelki, polizdelki

Izkoristek materialov(neto, bruto količina materialov)

bruto * % izkoristka bruto * (100 % - % odpadka) neto = =

100 % 100 %

neto količineIzkoristek = * 100

bruto količine

Izkoristki materialov

• Izkoristek iz bukovega hloda v vezano ploščo

• Izkoristek iz hlodovine v deske• Izkoristek iz hlodovine v plemenite furnirje

• Izkoristek iz desk v frize

14

Naloga

Serijsko izdelujemo vrata , pri čemer za 1 kos potrebujemo neto 0,22 m3 bukovega žaganega lesa. Izkustveni izkoristek materiala znaša 55%, predvidevan izmet pa je 2%. Izračunajte potrebno bruto količino materiala za naročilo 100 kosov.

Rešitev

Poslovni proces

15

Dodana vrednost

transformacija(preoblikovanje)

outputi

kontrola

inputi

dodana vrednost

feedback feedback

feedback

Poslovni proces v podjetju

denar

delovna sredstvadelovni predmeti

delovna sila

NABAVA

KADRI

PROIZVODNJA proizvod ali storitev

denarPRODAJA

FINANCE

Proizvodni proces

16

Proizvodni proces

Delitev proizvodnih procesov• Faza

• Operacija

• Prijem

• Gib

Vrste proizvodnih procesov

• proizvodni proces posami čnega proizvoda– sintetični / analitični

– kemični / fizikalni

• proizvodnja ve čjega števila soodvisnih proizvodov ali storitev

17

Vrste proizvodnih procesovposami čnega proizvoda

• sintetični/analitični• kemični/fizikalni

Primeri proizvodnih sistemov in njihovih značilnosti

Proizvodni sistem Glavne poslovne prvine Opis procesa Proizvod ali storitev

Tovarna avtomobilov deli, surovine, barva, orodja, kadri, zgradba

Pretvarjanje surovin, materialov in dela v dokončane avtomobile z montažo

avtomobili

Fakulteta Študenti, knjige, zgradbe, kadri, oprema

Prenašanje informacij, razvijanje znanj

Izobražene osebe

Mizarsko podjetje

Svetovalno podjetje / tržne raziskave

Primeri proizvodnih procesovposamičnega proizvoda

• Proizvodnja železa iz železovih rud

• Proizvodnja naftnih derivatov

• Montaža pohištva

• Proizvodnja desk iz istega hloda

• S - K

• A - K

• S – F

• A - F

18

Proizvodni proces posami čnega proizvoda

proizvodni procesposlovne prvine proizvod ali storitev

Proizvodnja ve čjega števila soodvisnih proizvodov ali storitev

poslovne prvine proizvodi, storitve

Vrste proizvodnih procesov v lesarstvu

19

Vrste tehnoloških postopkov v lesarstvu

Oblike potekov tehnoloških procesov

Linijska oblika tehnološkega procesa

20

Analitična oblika tehnološkega procesa

Sintetična oblika tehnološkega procesa

Kombinirana oblika tehnološkega procesa

21

Tipi proizvodnih procesov v lesni industriji

• delavniška proizvodnja • tekoča proizvodnja• linijska proizvodnja

Delavniška proizvodnja

Tekoča proizvodnja

22

Linijska proizvodnja

Naloga

Potrebno je izdelati serijo 150 kosov izdelkov, število operacij je 3, posamezna operacija na enem kosu pa traja 2 minuti.

Izračunajte potreben čas pri običajni linijski proizvodnji in pri enokosovnem toku.

Rešitev

23

Prednosti delavniške pred linijsko proizvodnjo

Prednosti linijske pred delavniško proizvodnjo

Sodobni trendi

24




4. ŠTUDIJ DELA







11.LOKACIJA ZMOGLJIVOSTI

12.ODLOČANJE

13.KAKOVOST

14.OKOLJEVARSTVO

15.REINŽENIRING

Človek kot dejavnik proizvodnega procesa

Človek je edini aktivni dejavnik proizvodnega procesa. Pri preučevanju človeka kot dejavnika proizvodnega procesa, je potrebno upoštevati:

- osebnost- motivacijo- medsebojne odnose- prilagajanje človeka delu- človekovo delo in učinek- prilagajanje dela človeku- varnost pri delu

Osebnost

25

Osebnostne lastnosti

Osebnostne lastnosti lahko razdelimo v 4 skupine:

1. telesne ali fizične lastnosti2. temperament3. značaj ali karakter duševne lastnosti4. sposobnosti

Telesne lastnosti

Temperament

počasnost, premišljenost, črnogledo razpoloženje, močna in dolgotrajna čustva, ki jih redko pokaže

melanholik

mirnost, počasnost, šibka in dolgotrajna čustva, prijetno in pomirjajoče razpoloženje

flegmatik

silovitost, naglost, razburljivost, aktivnost, prepirljivost, nezadovoljnost

kolerik

živahnost, vedrina, spremenljivo, prijetno razpoloženje, podjetnost

sangvinik

ZNAČILNOST VEDENJATIP TEMPERAMENTA

26

Poznavanje temperamenta

Značaj

Lastnosti značaja

27

Sposobnosti

Delitev sposobnosti

• telesne ali fizične sposobnosti• gibalne ali motorične sposobnosti• čutilne ali senzorne sposobnosti• umske ali intelektualne sposobnosti

Telesne ali fizične sposobnosti

• telesna moč

• telesna vzdržljivost

• telesna odpornost

28

Gibalne ali motorične sposobnosti

• ročne spretnosti

• spretnosti prstov

• sposobnost viziranja

• sposobnost motori čnega reagiranja na dražljaje

• sposobnost izvajanja usklajenih gibov rok, nog ali obojega hkrati

Čutilne ali senzorne sposobnosti

• sposobnost vida

• sposobnost sluha

Umske ali intelektualne sposobnosti

mentalna starostIQ = . 100 90 < IQ > 110

kronološka starost

29

Motivacija

VRSTE MOTIVACIJ

Dejavniki, ki u činkujejo na motivacijo

MOTIVACIJA

INDIVIDUALNE RAZLIKE:PotrebeStališča

ZNAČILNOSTI DELA:Različne zmožnostiPrepoznavanje nalogZnačilnosti nalog

AvtonomijaPovratna informacija

ORGANIZACIJSKA PRAKSA:Sistem nagrad

Pravila

30

Motivacijska metoda Maslowa

SAMOPOTRJEVANJE

FIZIOLOŠKE POTREBE

POTREBE PO VARNOSTI

POTREBE PO VARNOSTI IN LJUBEZNI

POTREBE PO UGLEDU IN SAMOSPOŠTO-

VANJU

KAKO PREPREČITI DEMOTIVACIJO?

Plača, kot glavni (de)motivacijski dejavnik

31

Plača oz. stroški dela

Dejavniki za ugotavljanje plače oz. stroškov dela

Značilnost sistema plačevanja delavcev

• Sistem mora biti stimulativen za delavca

• Sistem mora biti ugoden za podjetje

32

Sistemi plačevanja delavcev

• po času• po učinku

– po količinskem učinku• po normi• po akordu• po enoti proizvoda

– po ekonomskem učinku• po delnih ekonomskih učinkih• po skupnem ekonomskem učinku

Sistem plačevanja po času

Sistem plačevanja po učinku

– po količinskem učinku• po normi• po akordu• po enoti proizvoda

– po ekonomskem učinku• po delnih ekonomskih učinkih• po skupnem ekonomskem učinku

33

Učinki dela v odvisnosti od časa dela in intenzivnosti pri delu

t1 t2

u1

u2

u3

u4

d2

d1

t – čas dela

d – intenzivnost pri delu

u – učinki pri delu

Plačevanje po normi

Plačevanje po akordu

34

Plačevanje po enoti proizvoda

Prednosti in slabosti metod plačevanja po količinskih učinkih

Plačevanje po delnih ekonomskih učinkih

35

Plačevanje po skupnem ekonomskem učinku

Vpliv kolektivnih pogodb na ugotavljanje stroškov dela

Struktura plač v podjetju

36

Dodatki k osnovni plači

UGODNOSTI PRI DELU

Prejemki iz podjetniške skupne porabe

37

Povračila stroškov v zvezi z delom

Povračila stroškov v zvezi z nedelom

Razvoj motivacij

razvoj

stanje skupinske motivacije

individualne motivacije

38

Splet dejavnikov za uspešno delo

USPEŠNO DELO

ORGANI-ZACIJA

IZRABA DELOVNEGA ČASA

STIMULACIJE IN MOTIVACIJE

Zunanji

d e javniki

Medsebojni odnosi

Delovna skupina

39

Sistemi vodenja

• avtokratski sistem vodenja• demokratski sistem vodenja• liberalni sistem vodenja (sistem

individualne svobode)

Avtokratski način vodenja

vodja

delavci

Demokratski način vodenja

vodja

40

Prednosti demokratskega sistema vodenja

Liberalni način vodenja

vodja

Razvoj metod vodenja

razvoj

stanje

demokratične in liberalne metode vodenja

avtokratične metode vodenja

41

Osebnost vodje

Pravila za dajanje navodil in nalog

Prilagajanje človeka delu

Pravilo - “pravega človeka na pravo mesto.”

42

Poklicno usposabljanje

• strokovno izobraževanje

• strokovno usposabljanje

• strokovno izpopolnjevanje

Učenje

Krivulja izkušenj (experience curve) oz. krivulja učenja (learning curve)

43

Krivulja izkušenj (experience curve)

Krivulja učenja (learnig curve)

Dejavnik učenja oz. izkušenj

44

Degresivna krivulja učenja

Progresivna krivulja učenja

Krivulja izkušenj

61,41

72,25

85

100

1.0 2.0 8.0 Kumulativni obseg proizvodnje (v mio enot)

85% krivulja izkušenj – ob podvojitvi skupnega obsega proizvodnje, se stroški na enoto zmanjšajo za 15 %

4.0

Stroški na enoto (v%)

45

Primer

Enota izdelka Izdelavničas za enoto izdelka (v urah)

1. 15,9

2. 12,0

3. 10,1

4. 9,1

5. 8,4

6. 7,5

Pri vsakipodvojitvi proizvodnih količin se znižajo izdelavničasi za konstantno razmerje. Kakšna približno ta stopnjaznižanja je oz. kakšen je povprečen dejavnik učenja ?

Rešitev

Naloga

4,132

5,416

7,08

9,24

12,02

15,91

Izdelavničas za enoto garniture (v minutah)Število garnitur

Izračunajte povprečen dejavnik učenja pri montaži kuhinj.

46

Uporaba krivulje izkušenj in krivulje učenja

Pravila uspešnega učenja

• pravilo aktivnosti

• pravilo delitve

• pravilo odmorov

• pravilo ponavljanja

• pravilo načrtovanja

Človekovo delo in učinek

47

Telesno delo

• težko delo

• srednje težko delo

• lahko delo

Umsko (intelektualno ) delo

Delovni učinek

48

Učinki dela v odvisnosti od časa dela in intenzivnosti pri delu

t1 t2

u1

u2

u3

u4

d2

d1

t – čas dela

d – intenzivnost pri delu

u – učinki pri delu

Krivulja delovne storilnosti

Graf delovne storilnosti pri telesnem delu

odm

or -

mal

ica

0 1 2 3 4 5 6 7 8 0

25

5

0

75

100

125

15

0

trajanje delovnega časa

rela

tivni

učin

ek v

ods

totk

ih n

orm

e

49

Faze dela

• začetni elan • ogrevanje • utrujenost • končni elan

Začetni elan

Ogrevanje

50

Utrujenost

Končni elan

Objektivni in subjektivni znaki utrujenosti

51

Objektivni znaki utrujenosti

Subjektivni znaki utrujenosti

Utrujenost glede na vrsto in težavnost dela

nesposobnost misliti, motnje spominjanja in čustvovanja

duševna (mentalna) utrujenostdolgotrajno težko umsko delo

nespečnost, izguba apetita, tresenje rok, miselna raztresenost

čustvena utrujenostlahko, vendar zelo odgovorno in čustveno obremenjujoče telesno ali umsko delo

brezvoljnost, naveličanost, odpor do določenega dela

zasičenostlahko telesno ali umsko delo, ki se stalno ponavlja

telesna nelagodnost, manj kvalitetno, upočasnjeno delo

difuzna utrujenostsrednje težko telesno delo

delavec prekine delo, ker ni sposoben ničesar več narediti

izčrpanostdolgotrajno težko telesno delo

Znaki utrujenostiVrsta utrujenostiVrsta dela

52

Preprečevanje utrujenosti

• ustrezna organizacija odmorov • uživanje nekaterih snovi• uporaba stimulatorjev

Ustrezna organizacija odmorov

Uživanje nekaterih snovi

53

Uporaba stimulatorjev

Monotonija

Ukrepi zoper monotonijo

54

Trajanje in razporeditev delovnega časa

Motivacija za delo

Dejavnike, ki vplivajo na motivacijo za delo, delimo v tri skupine:

- ekološki dejavniki- organizacijski dejavniki- psihološki dejavniki

Ekološki dejavniki

55

Organizacijski dejavniki

Psihološki dejavniki

Vpliv pohval in graj na delovni učinek

36,728,634,7graja (javno)

10,723,066,3graja (privatno)

0,512,087,5pohvala (javno)

2,125,872,1pohvala (privatno)

slabšienakboljši

Delovni učinek (v %)Situacija

56

Drugi motivacijski dejavniki

Prilagajanje dela človeku

Delovno mesto

57

Oblikovanje delovnega mesta

Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta

Telesne mere

Telesne mere so pri vsakem človeku drugačne. Pri oblikovanju delovnega mesta moramo izhajati iz povprečnih mer, moramo pa upoštevati tudi zgornjo in spodnjo mejno vrednost.

58

Drža delavca pri delu

• delo stoje

• delo sede

• kombiniran položaj

Poraba energije glede na položaj telesa

Delovna višina

59

Delovne višine za delo v sedeči drži

Delovno področje rok

Delovni prostor na delovni mizi

60

Pravilno razmeščen material in pripomočki

Pravilno in napačno razmeščen material

Poenostavljanje in olajševanje gibov

61

Prijemanje ploskega materiala

Delovno področje nog

Delovno področje nog

A – minimalne zahteve

B – ugodne razmere

62

Delo stoje

Delovne višine za delo v stoječi drži

A - višina predmetov, ki jih mora delavec stalno opazovati

B - višina orodja pri delu na stroju

C - ročno delo, ni natančne očesne kontrole, komolci pa so prosti

D – delovna višina pri ravnanju s težkimi predmeti

Kombinirano delovno mesto

63

Kombinirano delovno mesto

Oblikovanje zagrabkov

Vrste ročajev

A – pri vrtečih se kolesih, B – ima odebelitev, na katero se roka lahko nasloni, C – ko je prijem točno določen, D – ko prijem ni točno določen

64

Ekološki dejavniki v delovnem procesu

Ekološki dejavniki v lesni industriji

EKOLOŠKA DIAGNOZA LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA1.RAZRED / 2.RAZRED / 3.RAZRED / 4.RAZRED / 5.RAZRED

ODPADNI PLINI DRUGI EKOLOŠKI DEJAVNIKIODPADNE VODE1.kategorija/2.kategorija/3.kategorija/4.kategorija/5.kategorija 1.kategorija/2.kategorija/3.kategorija/4.kategorija/5.kategorija 1.kategorija/2.kategorija/3.kategorija/4.kategorija/5.kategorija

SPLOŠNIPARAMETRI

ANORGANSKIPARAMETRI

ORGANSKIPARAMETRI

1.skupina / 2.skupina / 3.skupina4.skupina / 5.skupina



ANORGANSKESNOVI

RAKOTVORNESNOVI

ORGANSKE SNOVI V OBLIKIPLINOV, PAR ALI PRAHU

SNOVI IZ NAPRAV ZAPROIZVODNJO IN

PREDELAVO LESNIH TVORIV





POSREDNI EKOLOŠKIDEJAVNIKI

NEPOSREDNI EKOLOŠKIDEJAVNIKI



temperatura

pH vrednost

neraztopljene snovi

usedljive snovi

strupenost

železo (Fe)

baker (Cu)

cink (Zn)

kobalt (Co)

cirkonij (Zr)

amonijak (N)

arzen (As)

bor (B)

KPK

BPK5

celokupni organskiogljik

formaldehid

fenoli

masti in olja

prašnate anorganskesnovi

prašnate anorganskesnovi

trdi odpadki

hrup

toplota

ionizirajoče sevanje

mikrolokacija podjetja

vhodne surovine

izdelki

uničenje (reciklaža)

1.grupa / 2.grupa / 3.grupa /4.grupa / 5.grupa


snovi iz I.nevarnostne

skupine

snovi iz II.nevarnostne

skupine

snovi iz III.nevarnostne

skupine


skupine


skupine


skupine

snovi iz VI.nevarnostne

skupine


skupine


skupine


skupine

snovi iz VI.nevarnostne

skupine


skupine


skupine


skupine

emisija lesnega prahu emisije snovi emisije organskih spojin




lesni prah priobdelavi bukovine

in hrastovine

lesni prah iz brusilnikov

skupni prah

plinaste anorganskeklorovodikove spojine

lesni prah zanaprave s posrednim

ogrevanjem

lesni prah prisušenju bukovine in

hrastovine

lesni prah iz vsehdrugih naprav

organske spojineII. nevarnostne

skupine

organske spojineI. nevarnostne

skupine

organske spojineIII. nevarnostne

skupine

ogljikov monoksid

organske spojine kotskupni organski ogljik

dušikovi oksidi

benzol

Najpomembnejši ekološki dejavniki

Najpomembnejši ekološki dejavniki v delovnem procesu so:

- mikroklimatski dejavniki- razsvetljava v prostoru- hrup, ropot in šumi- prah in zaprašenost- hlapi- tresljaji in sevanje

65

Mikroklimatski dejavniki

Najpomembnejši so štirje:- temperatura zraka- vlažnost zraka- gibanje zraka- kakovost zraka

Temperatura zraka

Vlažnost zraka

66

Gibanje zraka

Kakovost zraka

Razsvetljava

67

Jakost razsvetljave

Primeri minimalne in maksimalne osvetlitve

900300tehnično risanje načrtov

525175montaža

24080pisarniški prostori

6020transportna dela

maxmin

LUXI

Vrsta razsvetljave

68

Načini razsvetljave

Glede na to, kako svetila osvetljujejo prostor ločimo:

- direktno razsvetljavo- difuzno razsvetljavo- indirektno razsvetljavo- kombinirano razsvetljavo

Načini razsvetljave

Kombinirana razsvetljava

69

Vpliv razsvetljave na delavca

Hrup, ropot, šumi

Območje jakosti hrupa

70

Hrup v lesni industriji

Ukrepi za zaščito pred hrupom

• Tehnični ukrepi

• Organizacijski ukrepi

• Osebna varovalna sredstva

Prah in zaprašenost

71

Prah v lesni industriji

Zaščita pred prahom

Hlapi

72

Hlapi v lesni industriji

Zaščita pred hlapi

Tresljaji in sevanje

73

Varnost pri delu

Vzroki poklicnih nesreč in obolenj

• človekova slaba prilagojenost delu• slabi medsebojni odnosi• slaba prilagojenost dela človeku• neupoštevanje splošnih zakonitosti dela

Človekova slaba prilagojenost delu

74

Slabi medsebojni odnosi

Slaba prilagojenost dela človeku

Neupoštevanje splošnih zakonitosti dela

75

Vzgoja za varno delo




4. ŠTUDIJ DELA








12.ODLOČANJE

13.KAKOVOST

14.OKOLJEVARSTVO

15.REINŽENIRING

Študij dela

Ni dela, ki se ne more boljše opraviti, kot se opravlja danes.

76

Namen študija dela

Osnovni namen proučevanja dela

Pomen študija dela

77

Institucije, pomembne za razvoj študija dela

Amerika:ASME – American Society of Mechanical Engineers (Ameriško društvo strojnih inženirjev)

AMA – American Management Association (Ameriško združenje managerjev)

AIIE – American Institute of Industrial Engineers (Ameriški inštitut industrijskih inženirjev)

Evropa:REFA – Verband fur Arbeitstudien und Betreibsorganisation (Zveza za študij dela in organizacijo poslovanja)

BTE – Bureau des Temps elementaries (Biro osnovnih časov)

ILO – International Labour Office (Mednarodni urad za delo)

Osnovni cilji analize dela

Področja študija dela

78

Delitev študija dela

- poenostavljanje (racionalizacija) dela

- študij in analiza časa

- poučevanje dela

- vrednotenje dela

Poenostavljanje dela

79

Področja oblikovanja dela

poenostavljanje dela

oblikovanje pogojev za delo

oblikovanje metode dela

oblikovanje tehnologije

ergonomsko oblikovanje delovnega mesta

študij in oblikovanje poteka gibov

oblikovanje delovnihpripomočkov

tehnološko oblikovanje(mehanizacija)

Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta

• antropometrično oblikovanje delovnega mesta

• fiziološko oblikovanje delovnega mesta

• psihološko oblikovanje delovnega mesta

• oblikovanje delovnega mesta glede pretoka informacij

• organizacijsko oblikovanje delovnega mesta

• oblikovanje delovnega mesta glede na zahteve varstva pri delu

Antropometrično oblikovanje delovnega mesta

80

Fiziološko oblikovanje delovnega mesta

Psihološko oblikovanje delovnega mesta

Oblikovanje delovnega mesta glede pretoka informacij

81

Organizacijsko oblikovanje delovnega mesta

Oblikovanje delovnega mesta glede na zahteve varstva pri delu

Študij gibov

82

Pravila in primeri uspešnih ukrepov študija gibov

Metode in tehnike racionalizacije (poenostavljanja) dela

• Metode stopenjske racionalizacije• Tehnika viharjenja možganov• Tehnika/metoda ABC analize• Vrednostna in funkcijska analiza

Metode stopenjske racionalizacije

Kako izvajati racionalizacijo dela?

postopno oz. stopenjsko(število stopenj ni tako bistveno)

83

Stopnje oz. koraki

Metoda šestih stopenjREFA je razvila 6-stopenjsko metodo poenostavljanja dela:

1. Določitev ciljev

2. Omejitev naloge

3. Iskanje idealnih rešitev

4. Oblikovanje realnih alternativnih rešitev

5. Izbira optimalne rešitve

6. Uvedba izbrane rešitve

Prva stopnja – določiti cilje

• stroškovni cilji

• človeški cilji

• organizacijski cilji

84

• opis delovnega sistema

• sestava skupine

• analiza sedanjega stanja

Druga stopnja – omejiti nalogo

Tretja stopnja – iskati idealne rešitve

Četrta stopnja – oblikovati uporabne rešitve

85

Peta stopnja – izbrati optimalno rešitev

Šesta stopnja – uvesti rešitev

Metoda stopenjskega poenostavljanja dela po Medjugorcu

Medjugorac predlaga naslednjo metodologijo poenostavljanja dela:

• Postavljanje naloge

• Snemanje obstoječega stanja

• Analiza posnetih podatkov (obstoječega stanja)

• Izdelava predloga izboljšanega načina dela

• Praktična vpeljava in izvajanje izboljšanega načina dela

• Spremljanje (kontrola) izvajanja izboljšanega načina dela

• Korekcija (dopolnjevanje) predlaganega načina dela

86

Metoda stopenjskega poenostavljanja dela po Taboršaku

Metodologija za poenostavljanje dela po Taboršaku:

• Določanje problema za izboljšanje dela

• Izračun koristi od izboljšanja dela

• Posnetek in preučevanje sedanjega načina dela

• Izdelava poenostavljenega izboljšanega načina dela

• Izvedba izboljšanega načina dela

Postopek za uvajanje racionaliziranih rešitev v proizvodnjo

• Predstavitev

• Demonstracija

• Učenje

• Kontrola in evalvacija

Tehnika viharjenja možganov“brain storming”

87

Pravila za oblikovanje skupin in potek dela

ABC analiza

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

posledica oz. učinek (%)

A B C

vzrok (%)

Parettovo načelo vzročno-posledične odvisnosti

90

0

10

20

30

50

60

70

80

40

100

88

Primer uporabe ABC analize za ugotavljanje ekološkega stanja v podjetju

Ugotavljanje ključnih oz. kritičnih parametrov onesnaževanja v odpadnih vodah v lesni industriji.

Ključni parametri onesnaževanja v odpadnih vodah

Splošni parametri Anorganski parametri Organski parametri

temperatura

pH vrednost

neraztopljene snovi

železo (Fe)

baker (Cu)

cink (Zn)

KPK

BPK5

kobalt (Co)

neraztopljene snovi

usedljive snovi

amonijak (N)

arzen (As)

cirkonij (Zr)

celokupni org. ogljik

formaldehid

fenoli

masti in olja

Ocenjevanje ekoloških parametrov s pomočjo ABC analize

Splošni parametri

temperatura

pH vrednost

neraztopljene snovi

usedljive snovi

Anorganski parametri

železo (Fe)

baker (Cu)

cink (Zn)

kobalt (Co)

cirkonij (Zr)

amonijak (N)

arzen (As)

Organski parametri

KPK

BPK5

celokupni organski ogljik

formaldehid

fenoli

masti in olja

ABC razrediOcenjevani parametri

89

V drugem razredu pa skupine:

A = ekološki parametri, ki so deležni stalnih, zelo močnih družbenih zahtev in kritik,

B = ekološki parametri, ki so deležni občasnih, ne tako močnih družbenih zahtev in kritik,

C = ekološki parametri, ki bi v prihodnosti lahko bili deležni družbenih zahtev in kritik.

ABC razredi

1. Okoljevarstveni predpisi (zakoni, mejne vrednosti, prepovedi, navodila...)

2. Družbene zahteve (pritisk javnosti, javno mnenje, okoljevarstvene organizacije...)

V prvem razredu oblikujemo naslednje skupine A, B in C:

A = ekološki parametri, ki močno presegajo zakonsko dovoljene mejne vrednosti,

B = ekološki parametri, ki so na meji ali nekoliko presegajo zakonsko dovoljene mejne vrednosti,

C = ekološki parametri, ki so tik pod mejo in bi v prihodnosti lahko presegali dovoljene mejne vrednosti.

ABC razreda

Ocenjevalni parametri

Okoljevarstveni predpisi (zakoni, mejne vrednosti, prepovedi, navodila...)

Družbene zahteve (okoljevarstvene organizacije, pritisk javnosti, javno mnenje...)

Splošni parametri A A

temperatura A A

pH vrednost B /

neraztopljene snovi B A

usedljive snovi A A

Anorganski parametri B /

železo (Fe) B /

baker (Cu) B /

cink (Zn) B /

kobalt (Co) C /

cirkonij (Zr) C /

amonijak (N) A /

arzen (As) B /

Organski parametri B A

KPK B B

BPK5 B B

celokupni organski ogljik B B

formaldehid B A

fenoli A A

masti in olja B A

Ocenjevanje ekoloških parametrov s pomočjo ABC analize

Vrednostna in funkcijska analiza

90

Vrednost izdelka za proizvajalca in za kupca

• Vrednost izdelka za proizvajalca

• Vrednost izdelka za kupca

Vrednost izdelka

funkcija (ustreznost)vrednost =

stroški (cena)




4. ŠTUDIJ DELA








12.ODLOČANJE

13.KAKOVOST

14.OKOLJEVARSTVO

15.REINŽENIRING

91

Študij in analiza časa

Namen študija časa

Naloge pri študiju časa

92

Področja uporabe študija časa

Delitev delovnega časa (po Beniću)

delovni čas

čas dela čas prekinitev

efektivni čas dela

prazni hod

prekinitve po krivdi delavca

organizacijske prekinitve

tehnične prekinitve

Delitev delovnega časa (po Kovaču)

delovni čas

produktivni čas neproduktivni čas

nepotrebni

povzročajo ga delavci

povzročajo ga delovna sredstva

odvisen od delavca

drugo .

potrebni

odvisen od delovnih sredstev

93

Normiranje

Potreba za določanje norm

Vrste norm

94

Doseganje norme

Spreminjanje norme

Podajanje norme

95

Sestavni elementi norme

- pripravljalno zaključni čas

- glavni ali tehnološki čas

- pomožni čas

- dodatni čas

Pripravljalno zaključni čas (tpz)

Glavni (tehnološki) čas (tg)

96

Opravila, za katera velja glavni oz. tehnološki čas

Določanje glavnega oz. tehnološkega časa

Pomožni čas (tp)

97

Dodatni čas (td)

Odstotni delež dodatnega časa (Pd)

Kn - koeficient napora

98

Ko - koeficient vpliva okolice

Kd - koeficient dopolnilnega časa

Izračun deleža dodatnega časa

Če poznamo odstotni delež dodatnega časa, dodatni čas izračunamo po enačbi:

Pdtd = . to

100

td – dodatni čas to – osnovni čas Pd – odstotni delež dodatnega časa

99

Osnovni čas (to)

to = tg + tpto = ta + tč

tg – glavni (tehnološki) čas

tp – pomožni čas ta – čas dela

tč – čas čakanja

Čas za okrevanje (tok)

Poktok = to

100

tok – čas za okrevanje

to – osnovni čas

Pok – odstotni delež časa za okrevanje

Čas za enoto mere (te)

te = to + td + tok

te – čas za enoto mere

to – osnovni čas

td – dodatni čas

tok – čas za okrevanje

100

Predvideni čas za opravljanje delovne naloge (T)

T = tpz + n . te ali T = tpz + n . (to + td + tok)

T – predvideni čas za opravljanje delovne naloge

n – število kosovtpz – pripravljalno zaključni časte – čas za enoto mereto – osnovni častd – dodatni častok – čas za okrevanje

Sestavni elementi časa

Naloga

Izračunajte predvideni čas za opravljanje delovne naloge.(osnovni čas - dodatni čas - čas za okrevanje - čas za

enoto mere – predvideni čas delovne naloge)

Meritve (podatki):- glavni čas: 4 sek- pomožni čas: 2 sek- odstotni delež dodatnega časa: 11%- odstotni delež časa za okrevanje: 10%- pripravljalno zaključni čas: 3 min- naročena količina: 800 kosov

101

Rešitev

Določanje časov izdelave

Sodobni načini določanja časov/norm so naslednji:

- snemanje

- izračuni strojnih časov

- sistem vnaprej napovedanih časov

Snemanje

102

Oprema za snemanje

Postopek za izdelavo posnetka

Pogoji za začetek snemanja

103

Sistemi za določanje delovnega časa

Metode kronometriranja Metode naključnih posnetkov Metode vnaprej določenih časov

KM MNP VDČ

direktno določanje indirektno določanje indirektno določanje

za pretežno pravilen potekdelovnih procesov

za nepravilen potek delovnihprocesov

za popolnoma pravilen potekdelovnih procesov

Rezultati: čas (min, sek) Rezultati: odstotki, proporci(min, ure)

Rezultati: sintetične časovnevrednosti (deli sekunde)

Kronometrična metoda (KM)

Metodologija pristopa k snemanju s kronometrično metodo

1. Splošna pripravljalna dela

2. Priprave na snemanje

3. Poizkusno snemanje

4. Snemanje operacije ali prijema

5. Obračun snemanja

6. Preverjanje rezultatov snemanja

7. Izdelava elaborata snemanja

104

Tekoči način določanja norm

Povratni način določanja norm

Prednosti in pomanjkljivosti tekoče kronometrične metode

105

Prednosti in pomanjkljivosti povratne kronometrične metode

Metode vnaprej določenih časov (VDČ)

Prednosti in pomanjkljivosti metode VDČ

106

MTM (Methods time measurement)Metoda merjenja časa

Osnovni gibi, potrebni za delo

Metoda WF (Work Factor)

107

Spremenljivke pri metodi WF

Ocena delovne vneme oz. prizadevnosti in njen vpliv

Subjektivnost ocene delovne vneme

108

Metoda naključnih posnetkov (MNP)

Metodologija pristopa k snemanju z MNP

1. Splošna pripravljalna dela

2. Priprave na snemanje

3. Poizkusno snemanje

4. Snemanje delovnega procesa

5. Obračun snemanja

6. Preverjanje rezultatov snemanja

7. Izdelava elaborata snemanja

Osnovne značilnosti MNP

Z naklju čnimi intervalizapažanja

Z enakimi intervali zapažanja S praktičnimi intervali zapažanja

MNPS MNPE MNPČ

števne ali atributivne vrednosti števne ali atributivne vrednosti časovno numerične vrednosti

Rezultati: absolutna pogostnost, odstotki, proporci

Rezultati: absolutna pogostnost, odstotki, proporci

Rezultati: dejanskečasovnevrednosti v min, urah

Uporabnost: za dogodke v nepravilno potekajočih procesih

Uporabnost: za dogodke v izrazito nepravilno potekajočih

procesih

Uporabnost: za dogodke, ki se redno pojavljajo ali hitro

spreminjajo, ki imajo dolg in nepravilen ciklus

109

Prednosti in pomanjkljivosti metode naključnih posnetkov (MNP)

Rezultat študija in analize časov

organizacija proizvodnje v lesnem...

Documents