diplomska naloga mateja obadiČ - share.upr.si · izvleČek v diplomski nalogi smo predstavili...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

MATEJA OBADIČ

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

ELEMENTARNE IGRE ZA SPODBUJANJE

GIBALNEGA RAZVOJA V ZGODNJEM

OTROŠTVU

Mateja Obadič

Koper 2016

Mentor: dr. Iztok Retar, pred.

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Iztoku Retarju, predavatelju, za strokovno usmerjanje

in podporo ter pomoč pri načrtovanju in pisanju diplomske naloge.

Posebno zahvalo namenjam svojemu možu Jocotu in hčerkama Tjaši in Petri,

svojim staršem ter bratu za vso podporo in pomoč. Brez vas mi ne bi uspelo!

Zahvaljujem se sošolkama Daši in Karmen za vse zabavne in tudi stresne trenutke

v času študija.

Zahvala je namenjena tudi sodelavki Maji, strokovnim delavkam, ravnateljici in

pomočnici ravnateljice vrtca Medvode, ki so mi omogočile opravljanje študija in

dokončanje diplomske naloge.

Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri nastanku moje diplomske naloge.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Mateja Obadič, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Elementarne igre za spodbujanje gibalnega razvoja

v zgodnjem otroštvu:

· rezultat lastnega raziskovalnega dela,

· so rezultati korektno navedeni in

· nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

_______________________

V Kopru, dne ____________________

IZVLEČEK

V diplomski nalogi smo predstavili elementarne igre, njihove vrste in cilje, vpliv na

otrokov gibalni razvoj ter katere od njih najpogosteje uporabljamo v vrtcih. Elementarne

igre so tiste, pri katerih uporabljamo naravne oblike gibanja in kjer pravila prilagajamo

situacijam in potrebam. Značilnosti iger so preprosta pravila in gibanja s prilagajanjem

igralnega prostora, velikosti igrišča, števila otrok, časa igre, športnih pripomočkov ter

ciljev. Elementarne igre vplivajo na vsa področja otrokovega razvoja, posebej na

socializacijo, medsebojno pomoč, sprejemanje zmage ali poraza, mnenja drugih.

Raziskovali smo elementarne igre, kot jih predstavlja teorija, ter njihovo uporabo v

slovenskih vrtcih. Ugotoviti smo želeli, ali elementarne igre spodbujajo gibalni razvoj

otroka ali vplivajo na njegov celostni razvoj ter razvijajo njegove gibalne sposobnosti in

kompetence. Zanimalo nas je tudi, katere igre vzgojiteljice pri svojem delu najpogosteje

uporabljajo za spodbujanje gibalnega razvoja otrok. Na podlagi analiz smo hipoteze

potrdili, saj smo ugotovili, da z elementarnimi igrami zelo pripomoremo k otrokovemu

gibalnemu razvoju. 96 % anketirancev meni, da elementarne igre najbolj vplivajo na

gibalni razvoj, 80 % jih pripisuje vpliv tovrstnih iger na socialni razvoj, 78 % na telesni,

61 % na čustveni in 46 % na spoznavni razvoj. Vzgojitelji igre uporabljajo predvsem za

dosego ciljev, zaradi priljubljenosti pri otrocih, ker so otrokom všeč, ker so preproste in

ker so varne.

V diplomski nalogi smo uporabili relevantno domačo literaturo in kvantitativno

raziskovalno metodo. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje stališč smo uporabili anketni

vprašalnik. Pridobljene podatke smo predstavili v preglednicah in slikah s pomočjo

programa Microsoft Word, obdelali pa smo jih z uporabo programa Excel. Največ

anketirancev je bilo ženskega spola v starosti od 41 do 45 let, s srednješolsko formalno

izobrazbo ter z delovno dobo od šest do deset let. Na anketo se jih je največ odzvalo iz

osrednjeslovenske regije. V raziskavo je bilo vključenih več vzgojiteljev kot pomočnikov

vzgojiteljev.

Ugotovili smo, da elementarne igre zelo vplivajo na otrokov gibalni razvoj,

najmanjši vpliv pa imajo na spoznavni razvoj. V igrah, ki jih vzgojitelji največkrat

uporabljajo pri svojem delu, je moč zaznati tekmovalne elemente. Uporabljajo jih

predvsem zaradi doseganja ciljev v skladu s kurikulom, upoštevajo pa tudi priljubljenost

iger pri otrocih. Vzgojitelji se zavedajo odgovornosti večjega tveganja in nevarnosti, ki

lahko nastopijo v obliki poškodb in morebitnih čustvenih težav zaradi poraza.

Ključne besede: gibalni razvoj otrok, elementarne igre, predšolski otroci,

slovenski vrtci, gibalne sposobnosti.

ABSTRACT

Elementary games for encouraging movement developement in early childhood

In the diploma thesis we have presented elementary games, goals and types of

such games, its influence on child's motor development and which games are most

frequently used in kindergartens. Elementary games are games in which we use

natural forms of movement and where rules are adjusted to situations and needs.

Characteristics of these games are simple rules and movements with adjustable space

in a playroom, the size of the playground, the number of children, time, sports

equipment and goals. Elementary games influence all fields of child's development,

especially socialization, mutual help, accepting victory or defeat, opinions of others.

In the diploma thesis we have researched elementary games as they are

presented in theory and how they are used in Slovene kindergartens. We wanted to

figure out whether elementary games encourage child's motor development, if they

influence child's full development and develop his/her motor skills and competences.

We wanted to know which games are most frequently chosen by kindergarten teachers

for encouraging motor development of children they work with. We confirmed the

hypothesis on the basis of analysis for we found out that elementary games contribute

enormously to child's motor development. When asked about the influence of

elementary games on child's full development 96 % of participants answered that

elementary games influence motor development the most, 80 % on social

development, physical 78 %, emotional 61 % and cognitive 46 %. Teachers mainly use

these games to achieve goals, because of their popularity among children, simplicity

and lastly because they are safe to use.

In this diploma thesis we studied relevant home literature and used a quantitative

research method. For collecting the data and ascertaining viewpoints we used a

questionnaire. The acquired data was presented in charts and images in Microsoft

Word and processed in Excel. The majority of participants were female aged from 41 to

45, with formal secondary education and 6 to 10 years of working experience. The

majority of participants who responded to this survey come from the Central Slovenia

region, there were more teachers than assistant teachers.

We have learned that elementary games influence greatly child's motor

development and have the least effect on cognitive development. In the games that

kindergarten teachers most frequently use at work one can notice competitive

elements. Teachers use them to achieve goals set by the curriculum and because they

are very popular among the children. Teachers are also aware of the responsibility for

greater risk and danger that might appear in the form of injuries and possible emotional

difficulties due to defeat.

Key words: motor development of children, elementary games, preschool

children, Slovene kindergartens, motor skills

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 2

2.1 Celostni razvoj ................................................................................................... 2

2.1.1 Telesni razvoj ............................................................................................. 2

2.1.2 Kognitivni razvoj ......................................................................................... 3

2.1.3 Čustveno–socialni razvoj ............................................................................ 4

2.1.4 Gibalni razvoj ............................................................................................. 4

2.1.4.1 Gibalne sposobnosti ......................................................................... 7

2.1.4.2 Naravne oblike gibanja ..................................................................... 9

2.2 Igra ...................................................................................................................11

2.3 Elementarne igre ..............................................................................................12

2.3.1 Cilj elementarnih iger ................................................................................12

2.3.2 Delitev elementarnih iger ...........................................................................13

2.3.3 Elementarne igre v literaturi ......................................................................14

3 EMPIRIČNI DEL .......................................................................................................17

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema ...............................................................17

3.2 Cilji ...................................................................................................................17

3.3 Raziskovalne hipoteze......................................................................................17

3.4 Metode dela .....................................................................................................18

3.4.1 Izbrane raziskovalne metode ....................................................................18

3.4.2 Vzorec merjencev .....................................................................................18

3.4.3 Vzorec spremenljivk ..................................................................................18

3.4.4 Postopek zbiranja podatkov ......................................................................19

3.4.5 Omejitve raziskovanja ...............................................................................19

4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ...........................................................................20

4.1 Osnovne značilnosti merjenih spremenljivk ......................................................20

4.2 Preverjanje hipotez ...........................................................................................26

5 SKLEPNE UGOTOVITVE .........................................................................................32

6 LITERATURA............................................................................................................34

7 PRILOGE ..................................................................................................................36

KAZALO SLIK

Slika 1: Prikaz anketirancev glede na spol ..................................................................20

Slika 2: Prikaz anketirancev glede na starost ..............................................................21

Slika 3: Prikaz najvišje dosežene izobrazbe anketirancev ...........................................22

Slika 4: Prikaz delovne dobe anketirancev ..................................................................23

Slika 5: Prikaz statističnih regij vrtca, v katerih so anketiranci zaposleni ......................24

Slika 6: Prikaz delovnega mesta anketirancev .............................................................25

Slika 7: Prikaz oddelkov v vrtcu, kjer delajo anketiranci ...............................................26

Slika 8: Prikaz mnenja vzgojiteljev glede vpliva elementarnih iger na gibalni razvoj ....27

Slika 9: Prikaz mnenja anketirancev o vplivu elementarnih iger na otrokov razvoj .......28

Slika 10: Prikaz namena elementarnih iger .................................................................31

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Faze in stopnje gibalnega razvoja ........................................................ 6

Preglednica 2: Odzivi na anketo ..................................................................................19

Preglednica 3: Prikaz elementarnih iger po navedbi anketirancev ...............................29

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Anketni vprašalnik za vzgojitelje .......................................................................... 36

Obadič, Mateja (2016): Elementarne igre za spodbujanje gibalnega razvoja v zgodnjem

otroštvu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Gibanje je v Kurikulumu za vrtce (1999) definirano kot samostojno področje, ki ga

je potrebno razvijati že od otrokovega rojstva dalje tako, da se glede na njegove

zmožnosti, razvoj in potrebe prilagajamo z izbiro primernih dejavnosti in s spodbudami.

Gibalni razvoj otroka je najpomembnejši v prvih letih življenja, saj se takrat postavijo

temelji za nadaljnji razvoj. Otroci se razvijajo od osnovnih, elementarnih, naravnih oblik

gibanja k bolj zahtevnim, kompleksnim športnim dejavnostim, ki jih kot mladostniki in

odrasli izvajamo skozi celo življenje.

V kurikulumu za vrtce je zapisano, da je otrokova potreba po gibanju primerljiva z

njegovo potrebo po spontani igri. To sta otrokovi primarni potrebi. Igra je odvisna od

stopnje otrokovega razvoja. Prehaja od povsem preprostih oblik (kot funkcijska igra) k

vse bolj zapletenim, ki vsebujejo tudi pravila. Mednje spadajo tudi elementarne igre, ki

smo jih preučevali v diplomski nalogi.

V teoretičnem delu diplomske naloge smo se najprej osredotočili na otrokov

celostni razvoj – telesni razvoj, kognitivni, čustveno-socialni in gibalni razvoj, nato pa

smo področja otrokovega razvoja povezali z igro. V ospredje teoretičnega dela smo

postavili elementarne igre, kot jih predstavlja literatura. V empiričnem delu smo želeli

ugotoviti uporabnost elementarnih iger v praksi v slovenskih vrtcih. Želeli smo pridobiti

mnenja vzgojiteljev o vplivu tovrstnih iger na področja otrokovega razvoja in nekaj

primerov elementarnih iger, ki jih največkrat uporabljajo pri svojem delu.



2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Celostni razvoj

Predšolska doba predstavlja za otroka najpomembnejše obdobje, saj v tem času

poteka njegov najintenzivnejši razvoj na vseh področjih. Otrok se v tem obdobju razvija

celostno. Temeljna področja, na katerih zaznamo najintenzivnejši in najhitrejši razvoj,

predstavljajo telesni, gibalni, spoznavni, čustveni in socialni razvoj (Zajec, Videmšek,

Štihec, Pišot in Šimunič, 2010).

Na otrokov razvoj omenjenih področjih vplivajo štirje dejavniki – rast, zorenje,

izkušnje in adaptacija. Rast predstavlja dedno pogojeno komponento razvoja, na

katero nimamo vpliva; kaže se v telesnem razvoju otroka. V stopnjo zorenja so

vključene kvalitativne spremembe pri otrokovem razvoju, ki predstavljajo filogenetske

funkcije (naravne oblike gibanja). Izkušnje se kažejo ravno obratno, in sicer v razvoju

ontogenetskih funkcij oziroma razvijanju otrokovih potencialov na podlagi izkušenj, ki

mu jih ponudi okolje (Cemič, 1997). Videmšek in Pišot (2007) menita, da imajo poleg

naštetih dejavnikov pomemben vpliv še tri komponente – dednost, okolje in lastne

aktivnosti. S prepletanjem teh dejavnikov otrok sodeluje najprej pri preobrazbi samega

sebe, dolgoročno pa tudi okolja, v katerem živi.

Otrok v predšolskem obdobju svet doživlja in zaznava preko dražljajev, ki izhajajo

iz njega samega in iz njegove okolice. Pridobi jih preko izkušenj. Najbolj opazen je

gibalni razvoj (v povezavi s telesnim), saj poteka od naravnih oblik gibanja k

zahtevnejšim gibalnim in športnim aktivnostim (Zajec idr., 2010).

2.1.1 Telesni razvoj

Razvoj vsakega človeka poteka po določenih zakonitostih. Najbolj pomembna

zakonitost na področju telesnega in gibalnega področja je razvoj, ki poteka v dveh

smereh, in sicer v cefalokavdalni smeri (nadzorovanje gibanja od glave do nog) in

proksimodistalni smeri (nadzorovanje gibanja od hrbtenice navzven – od grobih do finih

gibov) (Nemec in Krajnc, 2011).

Najhitrejša rast otroka je v prvih treh letih življenja. »V prvih petih mesecih se

povprečna teža otrok glede na porodno podvoji, do prvega leta pa skoraj potroji«

(Nemec in Kranjc, 2011, str. 44). Okoli tretjega leta starosti se otroško telo spreminja

tako, da postane vitkejše, otrok začenja pridobivati mišice in kilograme. Dečki so višji in

težji od deklic. Z dvigovanjem glave pri treh mesecih se začne dojenčku ukrivljati



3

hrbtenica (iz oblike črke C v zdravo obliko črke S pri odrasli osebi), ki postane izrazito

ukrivljena okoli šestega leta starosti. Zaradi gibanja in razvoja telesa pa končno obliko

dobi z biološko zrelostjo (Nemec in Krajnc, 2011).

V prvih dveh letih srce svojo težo podvoji. Srčni utrip pri dojenčkih predstavlja 130

udarcev na minuto, pri otroku od drugega do šestega leta od 110 do 90, pri odrasli

osebi pa od 70 do 80 udarcev na minuto. Na srčni utrip otroka lahko vplivajo tudi drugi

dejavniki, predvsem čustvena doživljanja. Krvni pritisk predšolskega otroka je nizek.

Pljuča otroka so slabše raztegljiva, dihalne poti pa ozke. Diha s spodnjim delom

pljuč, kar pomeni, da diha trebušno (s trebušno prepono). To dihanje je značilno za

mlajše otroke in moške. Otroci med 3. in 7. letom dihajo kombinirano – trebušno in

prsno. Ženske pa kasneje dihajo prsno (Videmšek in Pišot, 2007).

Ob rojstvu otroka so možgani eden od najbolj razvitih organov. Glede na druge

dele telesa je glava večja. Od petega do šestega leta starosti doseže živčni sistem

okrog 90 % končne vrednosti, možgani tehtajo okrog 1200 gramov. Rast glave se pri

dvanajstih letih zaključi (Nemec in Krajnc, 2011).

2.1.2 Kognitivni razvoj

»Kognitivni razvoj vključuje intelektualne procese, kot so zaznavanje,

predstavljanje, presojanje, sklepanje, spomin, govor in reševanje problemov, ki

omogočajo mišljenje, odločanje in učenje« (Marjanovič Umek, 2004 v Pišot in

Planinšec, 2005, str. 26). Najbolj poznana teorija kognitivnega razvoja je Piagetova.

Kognitivni razvoj razdeli v štiri stopnje in jih opredeljuje z univerzalnostjo.

1. Senzomotorična stopnja (v prvih dveh letih otrokovega življenja) vključuje razvoj

refleksov, primarnih, sekundarnih in terciarnih krožnih reakcij (s stalnostjo predmeta)

ter njihovo usklajevanje.

2. Predoperativna stopnja (od drugega leta do šestega/sedmega leta) vključuje

začetke simbolnih funkcij z značilnostmi egocentrizma, animizma, artificializma,

finalizma, centrizma, realizma, ireverzibilnostjo mišljenja, miselno konzervacijo količin,

razumevanjem razvrščanja in urejanja ter odsotnostjo logičnega mišljenja.

3. Obdobje konkretno-logičnih operacij (od šestega/sedmega do enajstega leta

starosti) vključuje razumevanje stvari, ki jih na predoperativni stopnji otrok še ni mogel

dojeti s pomočjo konkretnega materiala in situacij.



4

4. Stopnja formalno-logičnih operacij (od enajstega/dvanajstega leta dalje)

predstavlja eno ključnih razlik s prejšnjimi stopnjami – uporaba abstraktnega mišljenja

(Nemec in Krajnc, 2011).

2.1.3 Čustveno–socialni razvoj

Čustveni razvoj predstavlja področje otrokovega razvoja, ki se razvija že od rojstva

naprej. Nanj vpliva veliko dejavnikov, kot so zorenje, učenje, izkušnje, spoznavni

procesi in samodejavnost. Čustva se razvijajo od povsem osnovnih do kasneje

kompleksnejših čustvenih izrazov. V zgodnjem otroštvu lahko čustva otroka razdelimo

tudi na pozitivna (veselje) in negativna (strah, jeza). Če je negativnih čustev preveč, se

njihov vpliv začne kazati tudi na gibalnem, kognitivnem in socialnem razvoju (Videmšek

in Pišot, 2007).

Socialni razvoj se začne razvijati po tretjem oziroma četrtem letu starosti. Gre za

razvijanje sposobnosti komuniciranja, recipročnosti, empatije in reševanja problemov,

ki se kaže v vse večji medosebni interakciji na različnih ravneh (Pišot in Planinšec,

2005).

2.1.4 Gibalni razvoj

»Gibalni razvoj je odraz zorenja (na katerega vplivajo predvsem genetski, pa tudi

okoljski dejavniki), ki določa univerzalno sosledje pojavljanja posameznih gibalnih

sposobnosti v razvoju, ter posameznikovih izkušenj, ki vplivajo zlasti na hitrost

doseganja mejnikov v gibalnem razvoju« (Zajec idr. 2010, str. 74).

Avtorici Nemec in Krajnc (2011) sta gibalni razvoj z drugo besedo poimenovali

motorični razvoj, za katerega je značilno vedno boljše nadzorovanje gibanja mišic.

Gibanje je ena najpomembnejših otrokovih potreb, saj preko tega spoznava sebe in

okolje. Gibalni in duševni razvoj sta med seboj povezana, saj se primanjkljaj na enem

področju odraža na drugem. Gibalni razvoj v prvih mesecih življenja predstavljajo

refleksi. Vmesna stopnja med refleksi in namernimi gibi so spontani ritmični gibi

novorojenčka.

»Razvoj gibanja se odraža v večji telesni moči, hitrosti, ravnotežju ter usklajenosti,

gibljivosti in natančnosti gibov, pa tudi v vzdržljivosti« (Nemec in Kranjc, 2011, str. 48).

Avtorici (prav tam) sta gibalni razvoj razdelili v dve najpomembnejši skupini: razvoj

grobih ali velikih gibov in razvoj drobnih ali malih gibov.

Najpomembnejše skupine pri razvoju grobih ali velikih gibov predstavljajo mejniki v

nadzoru glave, trupa, hoje in teka. Otrok lahko ob rojstvu glavo premika levo in desno.



5

Če ga položimo na trebuh, začne glavo počasi dvigovati in pri dveh do štirih mesecih jo

večina otrok že drži pod kotom 45 stopinj (t. i. »pasenje kravic«). Do tretjega meseca

otrok lahko že samostojno drži glavo brez naše opore (prej tega ni bil zmožen). V prvih

sedmih mesecih se otrok obrača okoli svoje osi – od prvega do tretjega meseca se

prevrača z boka na hrbet, pri petih do sedmih mesecih pa se večina otrok že

samostojno obrne s hrbta na trebuh. Otroci se okoli šestega meseca začnejo plaziti in

laziti. Ti dve naravni obliki gibanja ugodno vplivata na razvoj hrbtenice (krepitev

ramenskih, hrbtnih mišic in mišic nadlahti). Med osmim in desetim mesecem večina

otrok že samostojno stoji, med devetim in trinajstim mesecem pa jih večina tudi shodi.

Hoja je na začetku zelo okorna. Do konca drugega leta starosti pa se pri nekaterih

otrocih lahko pojavi tudi tek. Hoja in tek se oblikujeta nekje do šestega leta (takrat

gibanje postane podobno odraslemu človeku).

Najpomembnejše elemente drobnih ali malih gibov predstavlja pincetni prijem,

koordinacija oko–roka, začetki opismenjevanja ter ročnost ali stranskost. Z drugo

besedo jih imenujemo tudi fina motorika. Kaže se pri prijemanju predmetov. Sprva

otroci predmete primejo s celotno dlanjo, pri približno devetih mesecih pa opazimo, da

otrok z dvema prstoma pobere majhen predmet – to imenujemo pincetni prijem (prijem

z blazinicama palca in kazalca). Napredek v koordinaciji oko–roka se kaže v vse

večjem nadzoru drobnih gibov (primeri: zlaganje kock druga na drugo v prvem letu,

hranjenje z žlico v drugem, pitje iz skodelice z ročajem do tretjega leta …). Ročnost ali

stranskost pa pomeni prevladovanje roke oziroma strani telesa, s katero pišemo, jemo

in počnemo vsakodnevne stvari. Običajno jo razvijemo do tretjega oziroma četrtega

leta starosti.

Gibalni razvoj poteka preko gibalnih vzorcev, ki jih zgoraj omenjeni avtorici

imenujeta refleksi (razvoj gibanja od refleksov do spontanih ritmičnih in hotenih gibov).

Cemičeva (1997) gibalne vzorce razdeli v tri skupine:

· Položajni gibalni vzorci (tonični refleksi): »To so prvi gibalni vzorci pri

novorojenčku, ki praviloma izginjajo od drugega meseca pa do prvega leta

(zorenje možganov in hrbtenjače)« (prav tam, str. 15). Pojavijo se, ko otrok

spremeni položaj glave. Poznamo dve obliki tega gibalnega vzorca, in sicer

simetrični tonični vratni refleks (nagib glave nazaj – iztegovanje rok in krčenje

nog) in asimetrični vratni refleks (zasuk glave v eno stran, izteg roke na isti

strani, nasprotna roka se skrči).



6

· Postavitveni vzorci (statični refleksi): Predstavljajo refleks, ki otroku omogoča

normalno držo glave glede na položaj njegovega trupa (predstavljajo razvoj

grobih gibov).

· Stojno-gibalni vzorci (statokinetični refleksi): Predstavljajo refleks, pri katerem

se telo prilagaja novim situacijam zaradi zunanjih sil – ohranjanje ravnotežja

telesa.

Opisane gibalne vzorce so raziskovalci umestili (Preglednica 1) v več stopenj in

podstopenj, saj njihov razvoj poteka po točno določenem zaporedju. Rezultat

predhodne stopnje je izhodišče za vzpostavitev naslednje. Razvojne faze in stopnje si

sledijo v naslednjem zaporedju:

Preglednica 1: Faze in stopnje gibalnega razvoja (Gallahue in Ozmun, 1998 v Zajec

idr. 2010, str. 76).

Faze gibalnega razvoja Okvirno starostno obdobje Stopnje gibalnega razvoja

REFLEKSNA GIBALNA

FAZA

· prenatalno obdobje

do 4. meseca

· od 4. meseca do 1.

leta

· stopnja vkodiranja

(zbiranja) informacij

· stopnja dekodiranja

(procesiranja)

informacij

RUDIMENTALNA

GIBALNA FAZA

· od rojstva do 1. leta

· od 1. do 2. leta

· stopnja inhibicije

refleksov

· predkontrolna

stopnja

TEMELJNA GIBALNA

FAZA

· od 2 do 3. leta

· od 4. do 5. leta

· od 6. do 7. leta

· začetna stopnja

· osnovna stopnja

· zrela stopnja

SPECIALIZIRANA

GIBALNA FAZA

· od 7. do 10. leta

· od 11. do 13. leta

· od 14. leta naprej

· splošna stopnja

· specifična stopnja

· specializirana

stopnja

Značilnosti refleksne in rudimentalne faze so opisane s pomočjo gibalnih vzorcev,

saj v prvih dveh letih otrokovega življenja predstavljajo način njegovega gibanja.

Temeljna gibalna faza predstavlja stopnjo, v kateri gibanje postaja vse bolj usklajeno.

Otroci raziskujejo zmogljivost svojega telesa in gibanja, ki jih pridobijo na tej stopnji



7

(spoznajo se z uporabo naravnih oblik gibanja, raznimi igrami, v zreli stopnji pa začnejo

spoznavati kombinacije gibanj v raznih športih). Otroci na tej stopnji pridobijo temeljne

gibalne spretnosti. Po vstopu v osnovno šolo pa nastopi zadnja, specializirana gibalna

faza, v kateri otrok že začne z izvajanjem kompleksnejših športnih aktivnosti. Zadnja

faza je najbolj odvisna od okolja, v katerem otrok živi. Tem več spodbud in možnosti za

razvijanje in spoznavanje športnih spretnosti ima, tem boljši bo njegov razvoj na

športnem področju (Pišot in Planinšec, 2005).

2.1.4.1 Gibalne sposobnosti

Sposobnost je nekaj, kar človek zmore; predstavlja njegov osnovni potencial.

Gibalno sposobnost z drugimi besedami imenujemo tudi psihomotorična, psihofizična

ali telesna sposobnost. Predstavlja dimenzije človeka, o katerih lahko sklepamo samo

na podlagi konkretnega gibalnega dejanja (Pistotnik, 1999).

»Zelo pomemben segment motoričnega razvoja je razvoj motoričnih sposobnosti,

ki sicer v daljšem obdobju poteka kontinuirano, čeprav so značilna obdobja stagnacij in

tudi upadanja sposobnosti« (Pišot in Planinšec, 2005, str. 19).

Različni avtorji (Pistotnik, 1999; Cemič, 1997; Retar, Pišot in Jelovčan, 2016)

predstavljajo sedem glavnih gibalnih sposobnosti (šest gibalnih in eno funkcionalno).

Posamezna spodobnost je ključnega pomena za otrokovo gibalno delovanje, saj

vsebuje določene značilnosti.

· Koordinacijo opredeljujemo kot sposobnost, ki nam omogoča učinkovito

oblikovanje in izvajanje sestavljenih, zapletenih gibalnih nalog. Je najbolj

značilna gibalna sposobnost za človeško vrsto (Pistotnik, 1999). Pomeni

usklajevanje gibov v prostoru in času (prostorska orientacija). Pomembno se je

zavedati telesa, smeri in telesa v prostoru. Koordinacija se nekje do 6. leta

starosti močno razvija (takrat pridobimo največ izkušenj). Do 11. leta je razvoj

koordinacije še vedno strm, nato pa do 15. leta malce upade. Po 15. letu začne

ponovno malo naraščati do 20. leta, nato pa postopoma upada (Pistotnik,

1999). Koordinacija je kot gibalna sposobnost povezana še z močjo,

ravnotežjem in hitrostjo (Cemič, 1997). Retar, Pišot in Jelovčan (2016) navajajo,

da je najpomembnejše obdobje za razvoj koordinacije predšolska doba, zato

gibalna izobrazba strokovnih delavcev predstavlja ključ za njen uspešen razvoj.

· »Ravnotežje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih gibov, ki so

potrebni za vračanje telesa v ravnotežni položaj, kadar je ta porušen«

(Pistotnik, 1999, str. 112). Ravnotežje pomeni ohranjanje stabilnega položaja;



8

delimo ga na dinamično in statično (Cemič, 1997). Na ravnotežje vplivajo tudi

telesni dejavniki. Poleg centra ravnotežnostnega organa v srednjem ušesu

(vestibularni aparat) in ravnotežnostnega centra v malih možganih jim

pomagajo tudi čutila vida in sluha, taktilni receptorji, golgijev tetivni aparat in

mišično vreteno (Pistotnik, 1999). Ravnotežje je pri predšolskem otroku zelo

težko obvladljiva gibalna sposobnost. Sicer se začne razvijati že ob rojstvu,

ampak se nekje do 6. leta še ne razvije popolnoma. S starostjo ravnotežna

sposobnost ponovno upada (Cemič, 1997).

· Moč je sposobnost, pri kateri telo kar se da učinkovito izkorišča sile mišic, s

katerimi premaguje zunanje sile (sile gravitacije, vztrajnosti lastnega telesa ali

predmetov, trenja, sila partnerja ali nasprotnika). Moč se pojavlja v treh oblikah,

in sicer v eksplozivni (hitrostno premagovanje zunanjih sil), repetativni

(ponavljajoče premagovanje zunanjih sil) in statični (dolgotrajno napenjanje

mišic) (Pistotnik, 1999). »Količino vadbe ali trajanje obremenitve pa opredelimo

s številom ponovitev naloge, številom serij in številom vadbenih enot« (Retar,

Pišot in Jelovčan, 2016, str. 12).

· Hitrost predstavlja sposobnost s katero izvedemo gib z največjo frekvenco ali

premagovanju ovir v najkrajšem času. Od vseh gibalnih sposobnosti je najbolj

odvisna od dednih lastnosti (Pistotnik, 1999). Cemič (1997) in Pistotnik (1999)

pojavne oblike hitrosti opredeljujeta različno. Pistotnik navaja hitrost reakcije,

hitrost enostavnega giba in hitrost ponavljajočih gibov, Cemičeva pa dodaja še

hitrost izvedbe enega samega giba, sprint in agilnost. Gibalna hitrost se razvije

nekje do 12. leta pri deklicah, pri dečkih pa še malo kasneje (Cemič, 1997).

Razvijanje hitrosti otrokom najhitreje približamo z dejavnostmi, ki vključujejo

naravne oblike gibanja, predvsem elementarne igre in gimnastične vaje (Retar,

Pišot in Jelovčan, 2016).

· Natančnost predstavlja gibalno sposobnost, pri kateri je zelo pomembna

natančna določitev smeri in intenzivnosti gibanja do želenega cilja. Pri

preciznosti so zelo pomembna čutila vida, kinestetična čutila (mišično

napenjanje) in sam osrednji živčni sistem (povezava s centri v možganskem

deblu) (Pistotnik, 1999). Cemičeva (1997) preciznost deli na dve pojavni obliki,

in sicer, da se vodeni predmet privede do cilja in da vrženi predmet zadane cilj.

· Z drugo besedo gibljivost poimenujemo tudi fleksibilnost. To je gibalna

sposobnost, s katero dosegamo maksimalne obsege (amplitud) gibov v sklepih

posameznika (Pistotnik, 1999). Cemičeva (1997) navaja topološko delitev

gibljivosti s petimi členi: gibljivost ramenskega obroča, hrbtenice (trupa),



9

kolčnega sklepa, zapestja in skočnega sklepa. Prav tako kot ravnotežje tudi

gibljivost delimo na statično in dinamično. Za razliko od drugih gibalnih

sposobnosti ta z leti upada, iz česar izhaja, da so najbolj gibljivi otroci.

· Vzdržljivost je funkcionalna sposobnost, ki se kaže v sposobnosti daljšega

izvajanja gibanja z nezmanjšano učinkovitostjo. Z drugo besedo vzdržljivost

poimenujemo kondicija. Delimo jo na splošno in specifično (ki se pojavlja ob

določeni dejavnosti) in na statično ter dinamično vzdržljivost (Cemič, 1997).

2.1.4.2 Naravne oblike gibanja

Naravne oblike gibanja delimo v tri temeljne skupine:

· pedipulacija oziroma lokomocije (vsa premikanja telesa v prostoru), npr.

plazenje, lazenje, hoja, tek, plezanje, skoki (v višino, daljino in globino), padci;

· manipulacije (osnovne gibalne operacije s posameznimi deli telesa), npr. meti,

lovljenja, udarci, blokade in prijemi;

· osnovna sestavljena gibanja, ki jih največkrat uporabljamo v vsakdanjem

življenju, in sicer potiskanje, vlečenje, dviganje in nošenje (Pistotnik, 1999).

Različni avtorji (Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2002; Videmšek in Visinski, 2001) v

opisih opredeljujejo devet naravnih oblik gibanja, ki predstavljajo najpomembnejše pri

gibalnem razvoju otroka.

· »Plazenja so gibanja, pri katerih se za premikanje v prostoru uporabljajo roke,

noge in trup, pri čemer je trup v stiku s podlago« (Pistotnik, Pinter in Dolenec,

2002, str. 30). Izvajajo se lahko na trebuhu, hrbtu ali na boku, naprej, nazaj ali

bočno. Predstavlja gibanje, pri katerem si krepimo mišice, in sredstvo za

povečanje zahtevnosti gibanja pri razvoju koordinacije, ravnotežja in moči

(Videmšek in Visinski, 2001).

· »Lazenja so gibanja, pri katerih se vadeči premikajo s pomočjo rok in nog, trup

pa je dvignjen od podlage« (Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2002, str. 38). Pri

lazenju se lahko gibljemo naprej, nazaj ali bočno. Pri tem krepimo hrbtne in

ramenske mišice ter mišice nadlahti, razvijamo sposobnost koordinacije,

ravnotežja in moči (Videmšek in Visinski, 2001).

· »Hoja je osnovna oblika gibanja, ki jo uporabljamo za premikanje v prostoru«

(Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2002, str. 48). Človek je v pokončnem položaju in

se izmenično opira na spodnji okončini. Hodimo lahko naprej, nazaj ali bočno.

Gibalni sposobnosti, ki jih razvijamo s hojo, sta ravnotežje in koordinacija




10

· »Tek je hitrejše gibanje, pri katerem se zaradi močnejših in hitrejših odrivov od

podlage pojavi brez podporna faza (faza leta)« (Pistotnik, Pinter in Dolenec,

2002, str. 55). S kombinacijo teka in hoje pri otroku razvijamo vzdržljivost,

vplivamo pa tudi na delovanje telesa, natančneje notranjih organov, dihal,

prebavil in krvnega obtoka (Videmšek in Visinski, 2001).

· »Padci so gibanja telesa iz praviloma višjega, pokončnega položaja v nižji

položaj (najpogosteje leže)« (Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2002, str. 60). Delimo

jih glede na smer gibanja, v katero telo pada (naprej, vznak in vstran) in

površino telesa, na katero pada. Pri padcih razvijamo gibalno sposobnost

koordinacije (prav tam).

· »Plezanja so gibanja, pri katerih se vadeči premika v različnih vesah s pomočjo

svojih okončin« (Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2002, str. 65). S plezanjem

razvijamo tri gibalne sposobnosti, in sicer moč, koordinacijo in ravnotežje


· »Skoki so gibanja, za katera je značilno, da so sestavljeni iz treh faz: odriva,

leta in doskoka« (Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2002, str. 81). Poznamo tri vrste

skokov: v daljino, višino in globino (prav tam). Pri otroku s skoki razvijamo

sposobnost koordinacije gibanja in ravnotežja (Videmšek in Visinski, 2001).

· »Potiskanja so gibanja, pri katerih je objekt običajno pred vadečim, ki ga skuša

odriniti od sebe. Vlečenja pa so gibanja, pri katerih skuša vadeči objekt

pritegniti k sebi, kar pomeni, da se bo objekt gibal k izvoru sile oz. bo sila

usmerjena od objekta« (Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2002, str. 91). Z

dejavnostmi potiskanja otroka krepimo na moči (Videmšek in Visinski, 2001).

· »Dviganja so gibanja, pri katerih predmete ali lastno telo premikamo v nasprotni

smeri od sile gravitacija. Nošenja pa so gibanja, pri katerih se predmet med

premikanjem v prostoru zadržuje v dvignjenem položaju« (Pistotnik, Pinter in

Dolenec, 2002, str. 98–99). Pri vajah dviganja in nošenja je pomembno, da jih

prilagodimo otrokovi starosti in na začetku izvajamo preproste in lažje naloge.

Razvijamo gibalno sposobnost moči (Videmšek in Visinski, 2001).

Poleg vseh naštetih naravnih oblik gibanja avtorji Videmšek, Berdajs in Karpljuk

(2003) dodajo še upravljanje s prsti, rokami in nogami. Opisujejo ga kot osnovo za

izvajanje zahtevnejših gibalnih vzorcev v poznejših življenjskih obdobjih. Primer

dejavnosti, ki jo navajajo pri opredelitvi, je tipanje različnih predmetov, ki se razlikujejo

po obliki, velikosti, teksturi ... Avtorja Pišot in Jelovčan (2006) vsem zgoraj naštetim



11

naravnim oblikam gibanja dodata še valjenje in kotaljenje, ki pri izvajanju zahtevata

veliko mero varnosti in asistence vzgojitelja.

2.2 Igra

Igra otroku predstavlja aktivnost, ki je prilagojena njegovim sposobnostim in stopnji

dojemanja. Nanj vpliva celostno – pomaga mu pri razvoju na več področjih (gibalnem,

socialnem, čustvenem), pri socializaciji, predvsem pa je dejavnost, ki ga pripravlja na

vsakdanje življenje (Pistotnik, 2004). Avtorici Nemec in Krajnc (2011) igro predstavita

kot dejavnost, ki je sama po sebi bolj pomembna od njenega cilja. Otroku igra pomeni

svobodno, spontano dejavnost, za katero je največkrat notranje motiviran. Igra

predstavlja namerno dejavnost, ki je usmerjena na predmet, v njej ni posledic, zanjo je

notranje motiviran, pri njej pa mu pomaga njegova domišljija.

V Sloveniji je najbolj poznano delitev otroške igre izdelal Toličič. Razdelil jo je v

štiri glavne skupine.

· Funkcijska igra – ta vrsta igre poteka predvsem v prvih dveh letih življenja,

pojavlja pa se skozi celotno predšolsko obdobje, vendar s starostjo upada.

Otrok predmete raziskuje, prijema, okuša, razvija gibalne spretnosti, spoznava

vzrok–posledico.

· Domišljijska igra – t. i. simbolna igra se pojavi od drugega do petega leta

starosti in je povezana z intelektualnim razvojem. Otrok posnema stvari iz

okolja s simbolnimi ali namišljenimi predmeti.

· Dojemalna igra – ta se odvija v celem predšolskem obdobju. Gre za dejavnosti

z opazovanjem, posnemanjem, poslušanjem. To vrsto iger poznamo v obliki

igre vlog, dramsko ali sociodramsko igro.

· Ustvarjalna igra – ta poteka že med drugim in tretjim letom starosti, igralna

aktivnost pa prevladuje šele po šestem letu. Tu otroci ustvarjajo svoje izdelke,

risbe, zgodbe, oblikujejo, gradijo (Toličič, 1961 v Videmšek, Šiler in Fišer,

2002).

Nemec in Kranjc (2011) tej delitvi dodata še dve vrsti iger.

· Konstrukcijska igro – pojavi se ob koncu prvega leta starosti, starejši otroci jo

uporabljajo pogosto, saj je povezana z intelektualnim razvojem in koordinacijo

oko–roka, z natančnostjo, vztrajnostjo, ustvarjalnostjo, poznavanjem in

razumevanjem prostorskih odnosov.



12

· Igre s pravili – pojavijo se med drugim in tretjim letom. Tu se otrok nauči

upoštevati pravila, jih razume in se jim podredi. Sem spadajo poleg športnih

iger tudi gibalne, namizne in pevske igre.

2.3 Elementarne igre

Nemec in Krajnc (2011) med otroške igre uvrščata igre s pravili, kamor spadajo

tudi športne igre, med katere uvrščamo elementarne igre.

»Elementarne igre so igre, ki vključujejo naravne oblike gibanj in v katerih imamo

možnost prilagajanja pravil trenutni situaciji in potrebam« (Videmšek, Kovač, 2010 v

Marjanovič Umek, 2010, str. 69).

Elementarne igre avtorici Videmšek in Visinski (2001) opisujeta kot skupinske,

preproste, enostavne in razumljive ter pri katerih se uporabljajo naravne oblike gibanja.

V šolskem obdobju postanejo te igre športne – otroci med seboj tekmujejo. Pistotnik

(2011) vidi elementarne igre kot igre s pravili, prav tako preproste in prilagodljive ciljem,

sposobnosti in znanju. Poleg tega morajo biti zabavne in imeti možnost za

tekmovalnost, ker s tem ohranjajo zanimanje otrok in odraslih. Tu so preprosta gibanja,

pravila, ki jih lahko spreminjamo glede na starost, znanje, prostor in število otrok. Čas

igre lahko prilagodimo otrokovemu zanimanju (Videmšek, Šiler in Fišer, 2002).

Elementarne igre so igre z elementarnimi oblikami človekovega gibanja, kjer

prilagajamo pravila tako situaciji kot potrebam. Z njimi razvijamo gibalne sposobnosti in

spoznavamo različne gibalne informacije. Vplivajo na vzgojo, socializacijo, vključevanje

v družbo, na čustva in vedenje posameznika. Elementarne igre so pomembne tudi za

naše zdravje in telo, saj imamo vedno večje gibalne zmožnosti (Pistotnik 2004).

Videmšek in Pišot (2007) vidita elementarne igre kot skupinske igre, pri katerih je igra

pestra in ne dolgočasna, saj bi otrok tako lahko hitro izgubil zanimanje zanjo.

2.3.1 Cilj elementarnih iger

Elementarnih iger se ne poslužujemo samo zaradi same igre in zabave, temveč

tudi zaradi doseganja ciljev. V pripravljalnem delu vadbe se poslužujemo iger, ki so

živahne, saj moramo otroke pripraviti na glavni del vadbe, kjer dobijo nova znanja,

utrjujejo obstoječa, razvijajo gibalne in funkcionalne sposobnosti, sodelujejo v skupini,

upoštevajo pravila. V sklepnem delu vadbe uporabimo igre za telesno in duševno

umirjanje (Videmšek, Šiler in Fišer, 2002). Zmaga pomeni za otroke motivacijo, pri

čemer dosežejo cilj ter razvijajo gibalne sposobnosti v vseh vadbenih enotah (Pistotnik,

2011).



13

Avtorici Videmšek in Jovan (2002, str. 74) navajata osem ciljev elementarnih iger:

· »spoznavanje vsebin in pravil preprostih elementarnih iger,

· razvijanje občutka za sodelovanje v skupini,

· pridobivanje občutka za medsebojno pomoč,

· razvijanje vztrajnosti, odločnosti, borbenosti,

· usvajanje osnovnih načinov gibanj z žogo,

· razvijanje koordinacije gibanja celega telesa,

· natančnosti in moči,

· vplivanje na srčno-žilni in dihalni sistem ter gibalni aparat.«

Vsem avtorjem je pri opredelitvi elementarnih iger skupno to, da so to igre, kjer so

vključene naravne oblike gibanja kot hoja, tek, lazenje, plezanje, skoki, meti itd. in kjer

imajo igre preprosta pravila, zato hitro razumljiva in preprosta gibanja z možnostjo

prilagajanja tako potrebam kot okoliščinami.

2.3.2 Delitev elementarnih iger

Pistotnik (2004) je elementarne igre razdelil med elementarne igre v

pripravljalnem, glavnem in zaključnem delu vadbe, elementarne igre na snegu, ob vodi,

v vodi in pod vodo ter družabne igre in potegavščine. Namen pripravljalnega dela se je

ogreti in zbuditi zanimanje otrok za glavni del vadbe, pa tudi za doseganje ciljev. Za to

so primerna lovljenja, skupinski teki z izmenjavo mest in tekalne igre. V glavnem delu

vadbe elementarne igre uporabljamo za razvoj gibalnih sposobnosti in pridobivanje ter

utrjevanje gibalnih spretnosti in znanj. Izbira igre je pomembna, saj moramo vedeti, kaj

želimo z njo doseči in na kaj hočemo vplivati, da bi dosegli cilje, ki smo si jih zastavili.

Pri tem uporabljamo štafetne igre, kjer večje število skupin med seboj tekmuje (kdo

hitreje in boljše opravi nalogo). Štafetne igre omogočajo razvoj moči, hitrosti,

koordinacije. V glavnem delu vadbe lahko uporabljamo tudi moštvene in borilne igre. Z

moštvenimi igrami razvijamo sodelovanje ekipe, z borilnimi pa na razvoj moči in

gibalnih sposobnosti, kot so hitrost, koordinacija, gibljivost, inteligenca. Elementarne

igre v zaključnem delu vadbe vplivajo na telesno in duševno umiritev vadečih. Pri tem

uporabljamo predvsem manj obremenilne igre za ravnotežje, preciznost, orientacije v

prostoru in za hitro odzivnost. Pri elementarnih igrah na snegu otroke najprej ogrejemo

z živahnimi igrami ter jih s tem privajamo na tehniko gibanja in gibanje z opremo. Z

igrami ob vodi, v vodi in pod vodo otroka pripravimo, da se brez strahu privadi na vodo.

Avtorji Retar, Pišot in Jelovčan (2016) so elementarne igre opredelili kot športne

igre, ki jih lahko v gibalni dejavnosti uporabljamo kot glavno ali pomožno sredstvo za



14

dosego ciljev v uvodnem, glavnem in zaključnem delu vadbe. Ogrevanje z

elementarnimi igrami v uvodnem delu vadečim omogoča hkratno aktivno sodelovanje,

kjer se izbere dinamična igra, ki vpliva na krvožilni in dihalni aparat ter na usklajeno

gibanje mišičnih skupin. Pravila igre so enostavna, tako da jih otroci hitro razumejo.

Igra hitro postane živahna po možnosti povezana z glavnim delom vadbene enote, ki

vpliva na razvoj gibalnih sposobnosti. V zaključnem delu vadbe elementarne igre

omogočajo razvoj natančnosti s ciljanjem v tarčo, ravnotežja, prostorske orientacije in

hitre odzivnosti z manjšo dinamiko gibanja.

Videmšek, Šiler in Fišer (2002) elementarne igre delijo na živahne in umirjene.

Živahne igre uporabljamo v pripravljalnem delu vadbe, kjer otroke telesno in psihično

pripravimo oz. ogrejemo za glavni del. Umirjene igre izberemo v zaključnem oziroma v

sklepnem delu, kjer otrokom omogočimo umirjanje.

Avtorici Videmšek in Visinski (2001) sta elementarne igre razdelili glede na dve

starostni skupini. Izvajanje v prvi starostni skupini (od prvega do tretjega leta) poteka

tako, da se otroci lovijo, skrivajo, rajajo z uporabo pripomočkov ali brez, v drugi

starostni skupini (od 3. do 6. leta) pa se otroci lovijo, tečejo skupinsko z menjavo mest,

igrajo štafetne igre, igre ravnotežja, preciznosti, hitre odzivnosti, brez uporabe

pripomočkov ali z njimi.

2.3.3 Elementarne igre v literaturi

Pri pregledu literature najdemo najrazličnejše elementarne igre. Nekatere so v

sistem uvrščene pod istim naslovom, ampak z različnimi pravili, spet druge imajo

različna imena in ista ali podobna pravila.

Retar, Pišot in Jelovčan (2016) predstavljajo v praksi najpogosteje uporabljene

elementarne igre:

· ČRNI MOŽ je igra, kjer se izbrani otrok v vlogi črnega moža postavi na eno

stran, ostali pa na drugo stran igrišča. Ko črni mož zavpije: »Kdo se boji črnega

moža?« mu ostali odgovorijo: »Nihče!« Črni mož jih ponovno vpraša: »Kaj pa

če pride?« Odgovorijo mu: »Pa zbežimo.« Črni mož začne loviti otroke, ki

tečejo proti njemu in v nobeno drugo smer. Ko nekoga ulovi, mu ta pomaga pri

lovu ostalih otrok. Otrok, ki ni ujet do zadnjega, je črni mož.

· DAN IN NOČ je igra, kjer morajo otroci dobro poslušati, saj morajo na besedo

dan, ki jo izreče vzgojiteljica, vstati, na besedo noč pa ponovno sesti. Otrok, ki

se zmoti, izpade iz igre.



15

· LOVLJENJE V PARU poteka tako, da se otroci v parih držijo za roke. Par, ki

ima rutko, lovi ostale pare. Ujeti par dobi rutko in lovi naprej.

· MAČKA IN MIŠ je igra, kjer se otroci držijo za roke in tvorijo krog. Otrok v vlogi

mačka je znotraj kroga, ostali, v vlogi miša pa zunaj. Mačka lovi miško, ta pa

mora pred njo bežati. Otroci z dviganjem in spuščanjem rok pomagajo miški uiti,

mačko pa pri lovu ovirajo. Ko je miška ujeta, vlogi prevzameta naslednja otroka,

ki ju določi vzgojitelj ali otroci sami.

· POTRES, POPLAVA, LETALO pa je igra, kjer otroci hitro tečejo po prostoru in

ob besedah vzgojiteljice potres tečejo k steni, poplava splezajo na orodje v

bližini, letalo se uležejo na tla.

· PTIČKI V GNEZDA je igra, kjer otroci dobijo vsak svoj obroč, ki ga uporabijo za

gnezdo, v katerem gnezdijo. Na ukaz vzgojiteljice, ki reče »ptički letajo«, otroci

»odletijo« iz svojih gnezd in letajo (tečejo) po prostoru. Medtem ko ptički letajo,

vzgojiteljica vzame en obroč oz. gnezdo, in ko reče »ptički v gnezda,« otroci

tečejo nazaj v gnezda. Tisti, ki ostane brez gnezda, izpade. Zmaga tisti, ki

vedno dobi gnezdo.

· OBEŠANJE PERILA poteka tako, da so otroci razdeljeni v skupine po največ

pet otrok. Vsaka skupina dobi toliko krpic blaga iste barve ter ščipalk, kolikor je

njenih članov. Otroci so postavljeni v kolono za črto. Zraven imajo en obroč za

ščipalke, drugega za krpice. Ko vzgojitelj da znak, otrok pobere dve ščipalki in

eno krpico ter hitro teče na drugo stran, kjer je napeta vrv v višini otroških glav

ter obesi krpico na vrv. Hitro teče nazaj k svoji skupini in ko je čez startno črto,

začne nalogo opravljati naslednji, prejšnji pa se postavi zadaj v kolono. Igra

poteka, dokler niso vse krpice obešene in pobrane. Zmaga tista skupina, ki je

prva pravilno izvedla nalogo.

Videmšek in Stančevič, 2004, Šiler in Fišer, 2002 pa navajajo še naslednje igre:

· JAKEC, KJE SI (Videmšek in Stančevič, 2004), pri kateri otroci tvorijo krog in se

držijo za roke. V sredini kroga stojita Micka in Jakec, ki imata zavezane oči.

Micka skuša ujeti Jakca, zato sprašuje: »Jakec, kje si?«, on pa odgovarja:

»Tukaj sem,« in se ji poskuša izmakniti. Ko je eden od njiju ujet, ju zamenja

nov par. Ista igra pod drugim imenom je JANEZ IN MICKA, ki je zapisana v

knjigi avtorjev Videmšek, Šiler in Fišer (2002).

· REPKI in LISIČKE KRADEJO REP, ki sta prav tako različici iz knjige avtorjev

Videmšek in Stančevič (2004). Igra poteka tako, da vsak igralec dobi svojo

rutko ali kolebnico ter jo obesi za hlače na hrbtu, da mu prosto visi navzdol.



16

Otroci tečejo po prostoru in poskušajo loviti repke drugih otrok, pri tem pa

pazijo, da ga sami ne izgubijo. Igra je končana, ko večina ostane brez repkov.

· ŽABA IN MUHE (Videmšek in Stančevič, 2004), ki ima prav tako več različic.

Podobna je igri iz knjige avtorjev Videmšek, Šiler in Fišer (2002) pod imenom

ŽABA LOVI MUHE. V skupini otrok določimo, kdo bo žaba, ki bo lovila muhe s

teniško žogico, navezano na konec vrvi, jo držala v rokah in je nikoli ne spustila.

Ostali otroci so muhe, ki letajo po prostoru. Ko je muha ujeta, postane žaba.



17

3 EMPIRIČNI DEL

V tem poglavju bomo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli s ciljem raziskovanja

elementarnih iger v praksi. Najprej bomo opredelili raziskovalni problem, predstavili

raziskovalne cilje in metode, na koncu pa predstavili potek in rezultate raziskave o

elementarnih igrah, ki jih vzgojitelji/-ce najpogosteje uporabljajo pri svojem delu.

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema

Igra je otrokova primarna potreba. Razvoj poteka od povsem preproste funkcijske

igre k vse bolj zapleteni igri, kjer je potrebno upoštevati pravila in biti v interakciji z

drugimi. Elementarne igre spadajo v vrsto iger, pri katerih otroci uporabljajo naravne

oblike gibanja, hkrati pa morajo upoštevati določena preprosta pravila. V diplomski

nalogi smo preučevali elementarne igre kot jih predstavlja literatura, hkrati pa smo

želeli z raziskavo ugotoviti, kakšna je njihova uporaba v slovenskih vrtcih. V literaturi

raziskovalci navajajo (npr. Zajec, Pistotnik, Videmšek, Šiler, Pišot …), da elementarne

igre lahko pozitivno vplivajo na gibalni razvoj in prispevajo k boljši kompetentnosti

otrok, zato nas je zanimalo, ali slovenski vzgojitelji to spoznanje poznajo in pri svojem

delu tudi upoštevajo in katere elementarne igre najpogosteje uporabljajo v vrtcu.

3.2 Cilji

Glede na predstavljeni problem smo v raziskavi postavili sledeče cilje:

C1: Ugotoviti, ali elementarne igre spodbujajo gibalni razvoj otroka.

C2: Ugotoviti, ali lahko elementarne igre vplivajo na celostni otrokov razvoj.

C3: Ugotoviti, ali lahko z elementarnimi igrami razvijamo gibalne sposobnosti in

gibalne kompetence.

C4: Ugotoviti, katere elementarne igre vzgojiteljice pri svojem delu najpogosteje

uporabljajo za spodbujanje gibalnega razvoja otroka.

3.3 Raziskovalne hipoteze

Na podlagi zastavljenega problema in ciljev smo zasnovali naslednje hipoteze:

H1: Elementarne igre po mnenju vzgojiteljev prispevajo k razvijanju otrokovega

gibalnega razvoja.

H2: Z elementarnimi igrami po mnenju vzgojiteljev vplivamo predvsem na otrokov



18

gibalni razvoj za razvijanje gibalnih sposobnosti in gibalnih kompetenc.

H3: Vzgojiteljice za spodbujanje gibalnega razvoja otroka največkrat uporabljajo

elementarne igre s tekmovalnimi elementi.

3.4 Metode dela

3.4.1 Izbrane raziskovalne metode

Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili študij relevantne domače literature ter

kvantitativno raziskovalno metodo.

Pridobljene podatke smo analizirali s programom Microsoft Office Excel z uporabo

deskriptivne statistike. Podatke bomo v nadaljevanju prikazali s pomočjo tabel in slik.

3.4.2 Vzorec merjencev

Raziskava temelji na nenaključnem in priložnostnem vzorcu vzgojiteljev,

zaposlenih v slovenskih vrtcih, ki ustrezajo kriterijem:

· so zaposleni v vrtcu,

· imajo skupino otrok, v kateri delujejo vsakodnevno,

· pri delu uporabljajo elementarne igre.

Od vseh (67 anketirancev) sta bili le dve osebi moškega spola, kar predstavlja 3

% vprašanih. Največ anketirancev spada v starostno skupino od 41 do 45 let (19 %

oziroma 13 oseb). Največ anketirancev sodi v osrednjeslovensko regijo (66 % oziroma

46 oseb). 64 % oziroma 45 anketirancev je zaposlenih na delovnem mestu vzgojiteljice

in 59 % (41 anketirancev) jih deluje v drugi starostni skupini.

3.4.3 Vzorec spremenljivk

Vzorec spremenljivk predstavljajo vprašanja avtorskega anketnega vprašalnika,

povezanega z elementarnimi igrami (Priloga 1). Anketni vprašalnik sestavlja 12

vprašanj, od tega jih je osem vezanih na sociodemografijo, preostala vprašanja pa na

preučevanje raziskovalnih vprašanj. Anketiranci so pri osmih vprašanjih izbirali po en

možen odgovor, pri dveh so lahko izbrali več odgovorov, pri dveh pa so sami zapisovali

odgovore.



19

3.4.4 Postopek zbiranja podatkov

Anketni vprašalnik smo najprej naredili v programu Microsoft Word, kasneje pa

smo ga prestavili v spletno anketo. Vprašalnik smo na podlagi mnenja desetih pilotskih

anketirancev dopolnili in javno objavili na spletu 10. 4. 2016. Načrtovali smo, da bo

anketni vprašalnik odprt do 10. 5. 2015, vendar smo ga zaključili 19. 4. 2016, ko je na

nagovor kliknilo 324 anketirancev, na anketo 186 anketirancev, 70 jih je anketo začelo

izpolnjevati in jo delno izpolnilo, v celoti pa je anketo rešilo 67 anketirancev.

Preglednica 2: Odzivi na anketo.

Kumulativni status Frekvenca Stopnja

Klik na nagovor 324 100 %

Klik na anketo 186 57 %

Začel izpolnjevati 70 22 %

Delno izpolnjena 70 22 %

Končal anketo 67 21 %

3.4.5 Omejitve raziskovanja

Ključne omejitve, izhajajoče iz uporabljenega instrumentarija in raziskovanja, ki jih

je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov, so predvsem nabor vprašanj

anketnega vprašalnika, raba spletne ankete kot način merjenja in samoocenjevanje kot

oblika pridobivanja podatkov. Zaradi priložnostnega, nenaključnega vzorčenja, regijsko

neuravnoteženega in relativno majhnega vzorca moramo biti pri morebitnem

posploševanju rezultatov zadržani.



20

4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

V nadaljevanju bomo prikazali in interpretirali rezultate, ki smo jih dobili s pomočjo

spletnega anketnega vprašalnika. Rezultate bomo prikazali s preglednicami in slikami,

ki jih bomo interpretirali tudi besedno.

4.1 Osnovne značilnosti merjenih spremenljivk

Anketni vprašalnik smo razdelili na dva dela, in sicer na del, ki se navezuje na

socialno-demografske značilnosti in del, ki se navezuje na raziskavo.

Slika 1: Prikaz anketirancev glede na spol.

Iz slike 1 je razvidno, da je spletno anketo rešilo več žensk kot moških, in sicer je

bilo od 68 anketirancev 66 žensk (97 %) in dva moška (3 %). Razmerje med ženskimi

in moškimi je bilo pričakovano, saj v Sloveniji v poklicu vzgojitelja prevladujejo ženske.

Moški; 2

Ženske; 66

Spol

anketirancev



21

Slika 2: Prikaz anketirancev glede na starost.

Iz podatkov, prikazanih na sliki 2 je razvidno, da je v anketi sodelovalo največ

vzgojiteljev, starih od 41 do 45 let. Njihovo starostno skupino je zastopalo 13

anketirancev (19 %), nekoliko manj anketirancev pripada skupini, starih od 51 do 55 let

(16 %). V ostalih starostnih skupinah (od 26 do 30 let, od 31 do 35 let in od 36 do 40

let) je število anketirancev osem, kar predstavlja 11 % vprašanih, sedem anketirancev

(10 %) pripada starostni skupini od 56 let naprej, najmanj anketirancev pa je starih od

20 do 25 let, to so le štiri osebe (6 %). Rezultatov, pridobljenih z anketo, nismo

pričakovali, ker se je na anketo odzvalo največ anketirancev iz starostne skupine od 41

do 45 let. Pričakovali smo, da se bo odzvalo največ oseb, starih od 20 do 25 let, vendar

se je teh odzvalo najmanj.

4

8 8 8

13

9

11

7

20 do 25 let 26 do 30 let 31 do 35 let 36 do 40 let 41 do 45 let 46 do 50 let 51 do 55 let 56 let in več

Starost anketirancev

Starost anketirancev



22

Slika 3: Prikaz najvišje dosežene izobrazbe anketirancev.

Iz slike 3 je razvidno, da je bilo v raziskavo vključenih največ anketirancev s

srednješolsko izobrazbo (34 %). 19 anketirancev (27 %) ima končano višjo/strokovno

izobrazbo, 17 (24 %) visoko/univerzitetno izobrazbo, osem anketirancev (11 %) pa ima

višješolsko izobrazbo. Anketiranci z dokončano nižjo ali srednjo poklicno šolo in

končanim magisterijem v tej raziskavi niso bili zastopani. Rezultati, ki smo jih dobili s

pomočjo ankete, so bili pričakovani, saj menimo, da ima v Sloveniji več vzgojiteljev

srednješolsko izobrazbo (tako pomočniki vzgojitelja kot tudi vzgojitelji, ki zaradi let

delovne dobe lahko delajo na mestu vzgojitelja).

0

24

8

1917

0

Izobrazba anketirancev

Izobrazba anketirancev



23

Slika 4: Prikaz delovne dobe anketirancev.

V raziskavi je sodelovalo največ anketirancev z delovno dobo od šest do deset let.

V to kategorijo sodi 16 anketirancev (23 %), 12 (17 %) jih ima delovno dobo od nič do

pet let. Devet anketirancev (13 %) spada v kategorijo od 31 do 35 let, osem (11 %) pa

v kategorijo od 36 do 40 let. Od 11 do 15 let delovne dobe ima sedem anketirancev (10

%), od 21 do 25 let šest (9 %), od 16 do 20 let in od 26 do 30 let pa posamično pet

anketirancev (7 %). Rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo ankete, so pokazali, da je

delovna doba anketirancev uravnotežena, saj od osmih možnih odgovorov odstopa

samo eden, ki ima delovno dobo od 6 do 10 let. Anketiranci so tako prikazali, da je

razporeditev vzgojiteljev z več in manj delovne dobe enakomerna.

12

16

7

56

5

98

0 do 5 let 6 do 10 let 11 do 15 let 16 do 20 let 21 do 25 let 26 do 30 let 31 do 35 let 36 do 40 let

Delovna doba v vrtcu

Delovna doba v vrtcu



24

Slika 5: Prikaz statističnih regij vrtca, v katerih so anketiranci zaposleni.

Iz slike 5 je razvidno, da je 46 anketirancev (66 %) zaposlenih v vrtcih

osrednjeslovenske regije, 11 (16 %) v zahodni regiji, 7 (10 %) v vzhodni in štirje (6 %) v

južni regiji. Severna regija v tej raziskavi ni bila zastopana, saj se na spletno anketo od

tam ni odzval nihče. Z rezultati smo ugotovili, da je največ anketirancev (več kot

polovica) iz osrednjeslovenske regije, s čimer se je pokazala večja odzivnost

vzgojiteljev in pomočnikov iz tega območja.

117

46

04

Zahodna regija Vzhodna regija Osrednjeslovenska

regija

Severna regija Južna regija

Statistična regija vrtca

statistična regija vrtca



25

Slika 6: Prikaz delovnega mesta anketirancev.

Iz slike 6 je razvidno, da je bilo v raziskavo vključenih več vzgojiteljev kot

pomočnikov vzgojitelja, in sicer je bilo vzgojiteljev 45 (64 %), pomočnikov vzgojitelja pa

20 (29 %). Menimo, da je razlog za takšno razmerje med vzgojitelji in njihovimi

pomočniki položaj vzgojiteljev, saj formalne zadolžitve v glavnem izvajajo oni.

Vzgojitelj/-ica; 45

Pomočnik/-ica

vzgojitelja/-ice; 20

Delovno

mesto

anketirancev



26

Slika 7: Prikaz oddelkov v vrtcu, kjer delajo anketiranci.

Pri zadnjem vprašanju, povezanim z demografijo, smo anketirance spraševali o

oddelku, v katerem delujejo v vrtcu. Iz slike 7 je razvidno, da 41 anketirancev (59 %)

deluje v drugi starostni skupini, 19 anketirancev (27 %) v prvi starostni skupini, sedem

anketirancev (10 %) pa v kombiniranem oddelku. Razvojni oddelek v tem primeru ni bil

zastopan. Odgovori, ki smo jih dobili z zadnjim vprašanjem, so bili pričakovani, saj

menimo, da vzgojitelji, ki delujejo v drugi starostni skupini v vrtcu večkrat izvajajo

elementarne igre, saj te že vsebujejo pravila, določene gibalne vzorce, ki pa jih otroci v

prvi starostni skupini še niso dosegli.

4.2 Preverjanje hipotez

V raziskavi smo preverjali tri hipoteze. V nadaljevanju bomo predstavili ugotovitve.

Hipotezo H1, ki predvideva, da elementarne igre po mnenju vzgojiteljev prispevajo

k razvijanju otrokovega gibalnega razvoja, lahko potrdimo, ker je več kot polovica

anketirancev odgovorila (slika 8), da elementarne igre lahko zelo oziroma precej

prispevajo k otrokovem gibalnem razvoju.

19

41

7

0

1. starostna skupina 2. starostna skupina Kombiniran oddelek Razvojni oddelek

Oddelek v vrtcu

Oddelek v vrtcu



27

Slika 8: Prikaz mnenja vzgojiteljev glede vpliva elementarnih iger na gibalni razvoj.

Iz slike 8 je razvidno, da 38 anketirancev (54 %) meni, da se z elementarnimi

igrami zelo prispeva k otrokovemu gibalnemu razvoju. 18 anketirancev (26 %)

odgovarja, da elementarne igre razvijajo gibalni razvoj v precejšnji meri, 13 (19 %) jih

meni, da z njimi razvijamo otrokov gibalni razvoj, en anketiranec (1 %) pa meni, da

elementarne igre razvijajo otrokov gibalni razvoj le nekoliko. Ostalih ponujenih

odgovorov ni izbral nihče. Mnenje vzgojiteljev lahko enačimo z zapisanim v literaturi,

kar pomeni, da so dobro strokovno usposobljeni.

Drugo hipotezo lahko na podlagi pridobljenih podatkov potrdimo, saj se anketirani

strinjajo, da z elementarnimi igrami vplivamo predvsem na otrokov gibalni razvoj in

razvijanje gibalnih sposobnosti ter gibalnih kompetenc.

0 0 1

13

18

38

Sploh ne

razvijajo

Malo razvijajo Nekoliko

razvijajo

Razvijajo Precej razvijajo Zelo razvijajo

Vpliv na razvijanje gibalnega razvoj

Vpliv na razvijanje gibalnega razvoja



28

Slika 9: Prikaz mnenja anketirancev o vplivu elementarnih iger na otrokov razvoj.

Pri vprašanju o vplivu elementarnih iger na otrokov celostni razvoj je bilo možno

izbrati več odgovorov. Iz slike 9 je razvidno, da 66 anketirancev (96 %) meni, da

elementarne igre najbolj vplivajo na gibalni razvoj, 55 (80 %) jih meni, da imajo tovrstne

igre največji vpliv na socialni razvoj, 54 anketirancev (78 %) v ospredje postavlja telesni

razvoj. Na predzadnje mesto so postavili vpliv elementarnih iger na čustveni razvoj (42

anketirancev oziroma 61 %), 32 anketirancev (46 %) pa meni, da takšne igre najbolj

vplivajo na spoznavni razvoj. Ugotavljamo, da je v vzorcu enakomeren vpliv,

odstopanja se kažejo samo pri spoznavnem razvoju, kar pa nas ni presenetilo, ker

spoznanja iz literature kažejo na najmanjši vpliv elementarnih iger na spoznavni razvoj.

Tretjo hipotezo, ki predpostavlja, da vzgojiteljice za spodbujanje gibalnega razvoja

otroka največkrat uporabljajo elementarne igre s tekmovalnimi elementi, na podlagi

pridobljenih podatkov prav tako potrjujemo.

54 55

32

42

66

0

Telesni razvoj Socialni razvoj Spoznavni

razvoj

Čustveni razvoj Gibalni razvoj Sploh ne

vplivajo

Vpliv elementarnih iger

Vpliv elementarnih iger



29

Preglednica 3: Prikaz elementarnih iger po navedbi anketirancev.

IME IGRE 1. odgovor 2. odgovor 3. odgovor SKUPAJ

Ptički v gnezda 11 10 1 22

Kdo se boji črnega

moža

7 6 2 15

Igre z žogo 2 7 5 14

Potres, poplava, letalo 5 3 5 13

Lovljenje 3 6 3 12

Zajci in lovci 3 5 3 11

Lisička, kaj rada ješ 4 2 4 10

Štafetne igre 4 1 1 6

Tek 3 2 1 6

Neustrezni odgovor 2 1 3 6

Repki 3 1 1 5

Semafor 1 1 3 5

Mačka in miš 1 1 3 5

Igre orientacije v

prostoru

2 1 / 3

Gremo lovit medveda 1 / 2 3

Jakec, reši me 1 1 1 3

Poligon 1 1 1 3

Dan in noč 2 / 1 3

Obroči / 2 1 3

Plazenje / / 3 3

Hoja 2 / / 2

Mati, koliko je ura 1 1 / 2

Volk in ovce 1 / 1 2

S padalom in žogo 2 / / 2

Ribič gre na lov 1 / 1 2

Sprostitvene igre 1 1 / 2

Atomčki 1 1 / 2

Muhce / 1 1 2

Žabji jezik / 1 1 2

Skrivanja / 1 1 2

Gnilo jajce / / 2 2



30

Kipar dela kipe / 2 / 2

Rajanje 1 / / 1

Kraljevi dragulji 1 / / 1

Slalom 1 / / 1

Muh'ce 1 / / 1

Lepljivka 1 / / 1

Bolhica / 1 / 1

Lisica in zajčki / / / 1

Osnovna gibanja / 1 / 1

Moštvene igre / 1 / 1

Rajalne igre / 1 / 1

Skakanja / 1 / 1

Fit spomin / 1 / 1

Dobri in zlobni

čarovnik

/ 1 / 1

Vsi za menoj / 1 / 1

Limbi / / 1 1

Pobiranje stvari / / 1 1

Indijanci / / 1 1

Socialne igre / / 1 1

Ponazarjanje gibov / / 1 1

Borilne igre / / 1 1

Vitezi / / 1 1

Reševanje zaklada / / 1 1

Gimnastične vaje / / 1 1

Vsi domov / / 1 1

Ples / / 1 1

Hotel dog / / 1 1

Igre odzivnosti / / 1 1

V živalskem vrtu / / 1 1

Žabe skačejo / / 1 1

Bežite, dežuje / / 1 1

Pri tem vprašanju so morali anketiranci zapisati imena treh elementarnih iger, ki jih

v vrtcu najpogosteje uporabljajo. Na podlagi podatkov smo rezultate zbrali v



31

preglednico 3, iz katere je razvidno, da prvih 12 najpogosteje izbranih iger uvrščamo v

kategorijo iger s tekmovalnimi elementi (predvsem za izpadanje iz igre). Tekmovalnost

je zastopana tudi v nekaterih igrah, ki v odgovorih niso bile navedene večkrat; njihova

pogostost pojavljanja pa je lahko zanemarljiva.

Slika 10: Prikaz namena uporabe elementarnih iger.

Pri zadnjem anketnem vprašanju smo ugotavljali, zakaj anketiranci uporabljajo

zgoraj zapisane igre, in prišli do ugotovitve, da jih največkrat uporabljajo zaradi

doseganja kurikularnih ciljev z različnih področij. Tako je odgovorilo 46 anketirancev,

kar predstavlja 67 % vseh. 45 anketirancev (65 %) meni, da igre izbirajo zaradi

priljubljenosti pri otrocih, 41 anketirancev (59 %) pa navaja, da igre uporabljajo zato,

ker so otrokom všeč. 33 anketirancev (48 %) uporablja elementarne igre zaradi njihove

preprostosti, 10 anketirancev (14 %) pa zaradi varnosti, kar kaže, da se vzgojitelji

zavedajo odgovornosti, ki lahko nastopijo v obliki poškodb, čustvenih težav, ki jih

povzroči poraz. Omenjeni razlogi pripomorejo k dejstvu, da vzgojitelji elementarne igre

ne uvrščajo med varne, čeprav so zelo učinkovite pri doseganju ciljev v zvezi z

gibalnim razvojem. Pri izbiri upoštevajo otrokovo mnenje o priljubljenosti določenih iger

in uporabljajo tiste, ki so jim všeč.

33

46 45

10

41

Preproste Učinkovite(dosegajo cilje)

Priljubljene Varne Všečne otrokom

Namen uporabe elementarnih iger

Uporaba iger



32

5 SKLEPNE UGOTOVITVE

Na podlagi odgovorov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, in njihove

analize smo ugotovili, da elementarne igre razvijajo gibalne sposobnosti in gibalne

kompetence, prispevajo k celostnemu razvoju otroka in da igre, ki jih vzgojitelji

največkrat uporabljajo v vrtcu, vsebujejo tekmovalne elemente. Ugotovili smo, da

elementarne igre vplivajo predvsem na otrokov gibalni razvoj, velik poudarek pa so

anketiranci dali tudi na socialni razvoj. Med proučevanjem strokovne literature smo

prav tako ugotovili, da elementarne igre zelo vplivajo na otrokov gibalni razvoj,

predvsem na razvoj gibalnih sposobnosti, na uporabo in napredek pri uporabi naravnih

oblik gibanja. Poleg pomembnosti gibalnega razvoja pa literatura navaja tudi velik vpliv

na socialni razvoj, saj naj bi bile igre usmerjene v otrokovo interakcijo z drugimi otroki,

pomoč, socializacijo, druženje in sodelovanje za dosego skupnega cilja v skupini.

Ugotovili smo, da se igre, ki so največkrat omenjene v literaturi, prav tako največkrat

pojavljajo tudi v vrtcu. Omenjene igre imajo v sebi tekmovalni element, vendar smo

med raziskovanjem iz strokovne literature ugotovili, da je namen igre odvisen od

vzgojiteljevih pravil in načina, kako igro v danem trenutku predstavi otrokom. Vzgojitelj

lahko izbere igro »na izpadanje«, kjer bo v ospredju tekmovanje, lahko pa izbere igro,

kjer otroci zbirajo kazenske točke in se tako med samim potekom igre izogne

tekmovanju; to stopi v ospredje šele na koncu z vprašanjem, kdo je zbral najmanj točk.

Razlago vsebnosti tekmovanja v igrah so avtorji Retar, Pišot in Jelovčan (2016, str. 34)

opredelili tako: »V primerjavi s športnimi igrami imajo elementarne igre preprosta in

prilagodljiva navodila (glede na cilje in sposobnost otrok), medtem ko imajo športne

igre natančno določena pravila, ki jih ne smemo spreminjati. Cilj igre pa je zmaga. Pri

elementarnih igrah pa je zmaga le motivacijsko sredstvo za dosego izbranega cilja.« Z

raziskovanjem smo ugotovili, da elementarne igre vsebujejo tekmovalne elemente,

vendar je vse odvisno od cilja, ki ga z določeno igro želi doseči vzgojitelj.

Raziskovanje elementarnih iger z vidika teorije kot tudi prakse nam je prineslo

nova spoznanja o pomembnosti njihove uporabe. Ugotovili smo, da elementarne igre

vplivajo na otrokov celostni razvoj, predvsem na gibalnega in socialnega, na kar so v

anketnem vprašalniku nakazali tudi vzgojitelji. Ugotovili smo tudi, da se igre, ki so

največkrat omenjene v literaturi, največkrat pojavljajo tudi v praksi, kar so potrdili

anketiranci.

Kljub zadržanosti pri posploševanju rezultatov zaradi nereprezentativnega vzorca

in samoocenjevanja anketirancev ter načina pridobivanja podatkov smo osvetlili



33

problematiko rabe elementarnih iger, s katero se vzgojitelji soočajo pri spoprijemanju z

učinkovitim gibalnim učenjem.

Rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo slovenskih vzgojiteljev, saj

so bili v vzorec vključeni vzgojitelji iz osrednjeslovenske, zahodne, vzhodne in južne

regije, vzgojitelji iz severne regije pa so bili izvzeti, saj se od njih na anketo ni odzval

nihče.

Z ugotovitvami lahko prispevamo k preglednejšemu pojasnjevanju učinkovitega

uresničevanja poslanstva vzgojiteljev na področju gibalnega poučevanja. Kljub temu bo

v nadaljevanju potrebno izvesti še nadaljnje raziskave, predvsem na večjem vzorcu in

tudi z uporabo kvalitativne raziskovalne metode.



34

6 LITERATURA

Cemič, A. (1997). Motorika predšolskega otroka. Ljubljana: Dr. Mapet.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana:

Grafenauer založba, d. o. o.

Marjanovič Umek, L. (2001). Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor:

Založba Obzorja.

Pistotnik, B. (1999). Osnove gibanja. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za

Šport.

Pistotnik, B. (2004). Vedno z igro: elementarne in družabne igre za delo in prosti čas.

Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Pistotnik, B., Pinter, S., Dolenec, M. (2002). Gibalna abeceda. Ljubljana: Fakulteta za

šport, Inštitut za šport.

Pišot, R. in Jelovčan, G. (2006). Vsebine gibalne / športne vzgoje v predšolskem

obdobju. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče,

Inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna založba Annales.

Pišot, R. In Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: gibalne

sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami

psihosomatičnega statusa otroka. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-

raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna založba

Annales.

Retar, I., Pišot, R. in Jelovčan G. (2016). Gibalne športne aktivnosti otrok v zgodnjem

otroštvu. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. Priročnik za

študente – predšolska vzgoja.

Videmšek, M., Berdajs, P., Karpljuk, D. (2003). Mali športnik: gibalne dejavnosti otrok

do tretjega leta starosti v okviru družine. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za

šport.

Videmšek, M., Stančevič, B. (2004). Popestrimo športno vzgojo. Ljubljana: Fakulteta za

šport, Inštitut za šport.



35

Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Videmšek, M., Jovan, N. (2002). Čarobni svet igral in športnih pripomočkov: predšolska

športna vzgoja. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Videmšek, M., Šiler, B., Fišer, P. (2002). Slepa miš, ti loviš!: ustvarjalne gibalne igre za

otroke. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport in Zavod za šport

Republike Slovenije.

Zajec, J. Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. Šimunič, B. (2010). Otrok v gibanju doma

in v vrtcu: povezanost gibalne/športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih

staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Koper: Univerza na

Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave,

Univerzitetna založba Annales.



36

7 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik za vzgojitelje

Q1 – Ali menite, da elementarne igre prispevajo k razvijanju gibalnega razvoja otrok?

Sploh ne razvijajo Malo razvijajo Nekoliko razvijajo Razvijajo Precej razvijajo Zelo razvijajo

Q2 – Naštejte po vrstnem redu (1 najpogosteje) 3 (tri) elementarne igre, ki jih najraje izvajate v skupini za spodbujanje otrokovega gibalnega razvoja:

Vpišite besedilo

Vpišite besedilo

Vpišite besedilo

3 elementarne igre:

Q3 – Zakaj uporabljate prav te igre za spodbujanje otrokovega gibalnega razvoja? Ker so: Možnih je več odgovorov

preproste učinkovite (dosegajo cilje) priljubljene varne otrokom všeč

Q4 – Na katero področje otrokovega razvoja po vašem mnenju vplivajo elementarne igre: Možnih je več odgovorov

Telesni razvoj Socialni razvoj Spoznavni razvoj Čustveni razvoj Gibalni razvoj Sploh ne vplivajo

IF (1) (Demografija) XSPOL – Spol:

Moški Ženski



37

IF (1) (Demografija) XSTAR4ac5b1 – Starost:

20 do 25 let 26 do 30 let 31 do 35 let 36 do 40 let 41 do 45 let 46 do 50 let 51 do 55 let 56 let in več

IF (1) (Demografija) XIZ8surs9 – Katera je vaša najvišja dosežena izobrazba?

Nižja ali srednja poklicna Srednješolska izobrazba Višješolska izobrazba Višja/strokovna izobrazba Visoka/univerzitetna izobrazba Magisterij

IF (1) (Demografija) XDS4ess10 – Delovna doba v vrtcu:

0 do 5 let 6 do 10 let 11 do 15 let 16 do 20 let 21 do 25 let 26 do 30 let 31 do 35 let 36 do 40 let

IF (1) (Demografija) Q5 – Označite, v katero statistično regijo sodi vrtec, v katerem ste zaposleni:

Zahodna regija Vzhodna regija Osrednjeslovenska regija Severna regija Južna regija

IF (1) (Demografija) Q6 – Na katerem delovnem mestu ste zaposleni?

Vzgojitelj/-ica Pomočnik/-ica vzgojitelja/-ice



38

IF (1) (Demografija) Q7 – Označite, v kateri starostni skupini otrok delate trenutno:

1. starostna skupina (1 do 3 let) 2. starostna skupina (3 do 6 let) Kombiniran oddelek Razvojni oddelek

diplomska naloga mateja obadiČ - share.upr.si · izvleČek v diplomski nalogi smo predstavili...

Documents