digitalni video

II. gimnazija Maribor

Avtor: Sara Raduha

Mentor vsebine in oblike: prof. Mirko Peec

Maribor, april 2009

Seminarska naloga pri predmetu Informatike

Digitalni video 2009

II. gimnazija Maribor Stran 2

Kazalo vsebine:

1 UVOD 4

2 JEDRO 5

2.1 VIDEO 5

2.2 FILM 5

2.3 VRSTE KAMER 6

2.3.1 DVD-KAMERE 6

2.3.2 MINI DV-KAMERE 7

2.3.3 KAMERE S TRDIMI DISKI 7

2.3.4 DIGITALNE KAMERE S POMNILNIKIMI KARTICAMI 7

2.3.5 KAMERE VISOKE LOLJIVOSTI 8

2.4 DVA SISTEMA KODIRANJ 9

2.4.1 HDV (HIGH DEFINITION VIDEO) 9

2.4.2 AVCHD (ADVANCED VIDEO CODING HIGH DEFINITION) 9

2.5 VRSTE ZAPISOV 10

2.5.1 MPEG-4 (MOVING PICTURE EXPERTS GROUP 4) 10

2.5.2 AVI (AUDIO VIDEO INTERLEAVE) 10

2.5.3 DIVX (DIGITAL VIDEO EXPRESS) 11

2.5.4 WMV (WINDOWS MEDIA VIDEO) 11

2.5.5 MP4 ( MPEG-4 VIDEO FILE) 11

2.5.6 3GP (THIRD GENERATION PARTNERSHIP PROJECT) 11

2.5.7 FLV (FLASH VIDEO) 12

3 ZAKLJUEK 13

4 VIRI 13



Kazalo slik:

SLIKA 1: DVD KAMERA ( VIR: MOJMIKRO.SI) ..................................................................................................................... 6

SLIKA 2: MINI DV KAMERA (VIR: MOJMIKRO.SI) ................................................................................................................. 7

SLIKA 3: KAMERA S TRDIM DISKOM (VIR: IMAGES.GOOGLE.SI) .............................................................................................. 7

SLIKA 4: DIGITALNA KAMERA S POMNILNIKO KARTICO (VIR: IMAGES.GOOGLE.SI) ..................................................................... 7

SLIKA 5: KAMERA VISOKE LOLJIVOSTI (VIR: ENAA.COM) ...................................................................................................... 8

Kazalo tabel:

TABELA 1: VRSTE ZAPISOV ........................................................................................................................................... 10



1 Uvod

i kaj, svet se digitalizira. Kalkulatorji so potroen material, raunalnik je v hii bolj

nujen kot vse drugoTako je tudi z digitalnim videom obkroa nas vsepovsod.. Z

njim se sreujemo na internetu, televiziji Seveda, da nastane taken izdelek pa so

potrebne digitalne kamere, ki so izredno prefinjene elektronske naprave, ki zmorejo ustvariti

udovite rezultate v razlinih razmerah. Sodobne video kamere vsaki poskrbijo za zanesljivo

nastavitev osvetlitve in ostrine, sami pa lahko poskrbimo za eleno poveavo oziroma zoom.

Prav zaradi vsestranske uporabe in praktinosti sem si izbrala digitalni video. Tako vam bom

v tej seminarski nalogi nasploh predstavila digitalni video. Od vrste zapisov pa vse do vrste

kamer

N



2 Jedro

2.1 Video Video (latinsko za Jaz vidim) je tehnika elektronskega zajemanja, snemanja, procesiranja,

shranjevanja, predvajanja ter rekonstruiranja sekvence mirujoih slik, ki skupaj v zaporedju

tvorijo gibljive scene. Tehnika videa je bila najprej uporabljena za televizijo, kasneje pa se je

razvila v ve razlinih formatov, ki omogoajo tudi snemanje domaim uporabnikom.

Videoposnetke si lahko danes ogledujemo tudi preko interneta na raunalnikih zaslonih.

2.2 Film Film je umetnost gibanja. Tako film predstavlja podroje sedme umetnosti kot tudi eno od

najbolj razirjenih oblik zabave. Filmska umetnost je ena najmlajih umetnosti. Zdruuje

besedno, likovno, glasbeno, plesno in gledaliko umetnost. Film se je razvijal in se razvija e

danes tako na umetnostnem podroju kot tudi na tehnolokem (bolje kamere, filmski trak,

tonske naprave,). Film je ena najbolj prepriljivih in kreativnih umetnosti, saj lahko

prikazuje realnost ali domiljijo.

Film je sestavljen iz posameznih lenov, ki jim pravimo fotografije. Osnova filma je torej

fotografija - kot eno sekundo filma v bistvu vidimo ve zaporednih fotografij. Na zaetku so

posnete slike na celuloidnem traku predvajali s hitrostjo 16 ali ve slik na sekundo, danes pa

25 slik.

Prva na tleh stojea katli podobna naprava za gledanje filma je bila nekakno zasebno

predvajanje, saj se je film gledalo skozi luknjo v katli. Ta naprava je postala priljubljena

predvsem na karnevalih. Nato so to napravo naredili za ve ljudi. Kasneje so naredili tudi

nekaken prvi kino, ko so po pet teh naprav postavili v dve vrsti. Skozi leta so se razvile e

mnoge druge naprave za predvajanje filma.

Poznamo:

Neme filme (brez zvone spremljave)

Zvone filme (tukaj se pojavijo dokumentarni, risani in lutkovni filmi)

Sodobne filme( se je razvijal do danes in se e razvija)



2.3 Vrste kamer

Poznamo:

DVD- kamere

Mini DV-kamere

Kamere s trdnimi diski

Digitalne kamere s pomnilnikimi karticami

Kamere visoke loljivosti

Pri digitalnih kamerah je najopazneja razlika ravno pri medijih, na katere zapisujejo video zapis:

videokaseta (Mini DV in HDV1), DVD-disk (navadno 8 cm DVD-mediji vseh vrst in formatov), trdi disk (HDD2, ki ga praviloma ni mogoe jemati iz kamere), pomnilnike kartice (SD, Memory Stick Pro ...)

2.3.1 DVD-kamere

DVD kot zapisovalni medij v digitalnih kamerah je bliskovito pridobival priljubljenost zadnjih nekaj let;

s priblino podobnim tempom, kot so se cenili, mediji in

DVD-predvajalniki. Kamere uporabljajo v glavnem 8 cm

DVD-medije. Najceneji so seveda mediji DVD-R ali DVD+R,

ki omogoajo samo enkraten zapis. DVD-RW in DVD+RW

omogoata vekraten zapis. Prepisljivi medij al sasoma in

zaradi nenehne uporabe (pisanje in brisanje) izgubi svoje

lastnosti in postane neuporaben. DVD-RAM je draji in

vzdrljiveji prepisljivi medij, je pa silno redko uporabljen v

kamerah (v glavnem ga podpirata Hitachi in Panasonic) in je

tudi slabo podprt med predvajalniki.

1 Visoka loljivost (High Definition Video)

2 Trdni disk

Slika 1: DVD kamera ( vir: mojmikro.si)



2.3.2 Mini DV-kamere

Mini DV je prisoten e dalj asa prav hitro pa ga

izpodrivajo drugi mediji. Celo samo ime je e

postalo sinonim med uporabniki formata DV,

eprav gre bolj za opis velikosti kasete. DV-video se

v kamerah zapisuje na majhne kasete. Prav takne

kasete pa so uporabili tudi v prvih HDV-kamerah, ki

so se pojavljale na trgu. Na mini DV-kaseto je

mogoe posneti 60 minut videa v DV- ali HDV-

formatu ali 90 minut v niji kakovost

2.3.3 Kamere s trdimi diski

S pocenitvijo in zmanjevanjem trdih diskov ter poveevanjem njihove prostornine je bil nujen korak njihova uporaba v digitalnih kamerah.

Najprej srameljivo, potem pa kar na hitro so se podjetja drugo pa

drugim odloala za proizvodnjo tovrstnih kamer. Dandanes so

tovrstne digitalne kamere e tudi sila dostopne, saj ceneje veljajo e skoraj manj kot nekoliko bolji kompaktni digitalni fotoaparat.

Digitalne videokamere s trdimi

diski uporabljajo enak format

zapisa kot DVD-kamere, torej

MPEG-2.

2.3.4 Digitalne kamere s

pomnilnikimi karticami

Navadno gre za manje naprave, v katere bi

teko ali nikakor stlaili drugaen pomnilniki

medij. Navadno se uporabljajo SD, Memory

Stick Pro, Compact Flash in e kakna. V

glavnem gre za kartice vejih kapacitet, sicer

pa so to prav tiste, ki jih tudi sicer uporabljate

v svojih digitalnih fotoaparatih.

Slika 3: kamera s trdim diskom (vir: images.google.si)

Slika 2: mini DV kamera (vir: mojmikro.si)

Slika 4: Digitalna kamera s pomnilniko kartico (vir: images.google.si)



2.3.5 Kamere visoke loljivosti

Specifikacija HD doloa ve podroij, najnatanneje pa je doloena velikost oziroma

loljivost slike. Standardna video slika (SD) ima loljivost 720 x 576 pik za PAL in 720 x 480 za NTSC. Specifikacija HD dovoljuje dve razlini

velikosti slike: manjo 1280 x 720 in vejo 1920 x 1080 pik. Veja slika je tako skoraj trikrat veja

od standardne.

Dve velikosti HD-slike sta poimenovani kar po

velikosti kot 720 in 1080. Veji format je poasi priel prevladovati tako pri HD TV kot tudi pri

HD-videu. Tudi veina proizvajalcev se je odloila za del standarda z vejo loljivostjo.

Slika 5: kamera visoke loljivosti (vir: enaa.com)



2.4 Dva sistema kodiranj

Seveda pa se zabava tukaj e ne kona. Naslednji korak je kodiranje oziroma stiskanje slike, saj je recimo format 1080 le preobseen v polni kakovosti in surovi obliki. Tako sta trenutno dva sistema kodiranja, ki sta privlana za uporabnike.

2.4.1 HDV (High Definition Video)

HDV so zaeli uporabljati e leta 2004 tudi v dostopnejih modelih kamer. HDV uporablja dva procesa za zmanjevanje datotek pri im manji izgubi kakovosti slike. Prvi je anamorfino raztezanje. Zadeva izhaja e iz 50. let prejnjega stoletja. Z uporabo posebnih le je mogoe iro sliko stisniti na manjo irino. HDV ne posname slike irine 1920 pik, ampak 1440 pik, ki pa niso kvadratne ampak v razmerju 1,333:1. Naslednji korak je stiskanje slike.

HDV uporablja kodek MPEG-2, ki je enak, kot ga najdemo pri DVD-filmih. Namesto niza

slik nam ostanejo skupine slik. Vsaka skupina je stavljena iz ene cele in niza delnih slik, ki

opiejo dogajanje do naslednje polne slike. Problem je pri urejanju, saj je treba film dekodirati in ponovno sestaviti vsako sliico, da bi lahko rezali in spajali na poljubnem mestu v filmu. Za to pa so potrebni zelo zmogljivi procesorji.

2.4.2 AVCHD (Advanced Video Coding High Definition)

Panasonic in Sony sta razvila nov format digitalnega video zapisa visoke loljivosti, ki omogoa zapis tudi na 8-centimetrske DVD-ploe. Loljivost je lahko 180i ali 720p, za kodiranje je uporabljen kodek MPEG-4 AVC/H.264, za zapis zvok pa Dolby Digital oziroma

AC-3 ali PCM. Kodiranje je namenjeno manj zahtevnim in cenejim HD-kameram. Torej se usmerjajo na domao rabo v nasprotju s HDV-jem, ki se odkrito spogleduje z nekoliko drajimi in profesionalnimi kamerami.

AVCHD uporablja enako anamorfino raztezanje kot HDV, a uporablja kodek H.264, ki moneje stisne sliko pri karseda majhni izgubi kakovosti. Moneje stiskanje podatkov seveda pomeni obremenitev za procesor v primeru, ko elimo film urejati, saj je treba film dekodirati. Ker gre za noveji sistem kodiranja je na voljo zelo malo programske opreme za urejanje tovrstnih filmov. Seveda stanje ne bo takno prav dolgo.



2.5 Vrste zapisov

Tabela 1: Vrste zapisov

2.5.1 MPEG-4 (Moving Picture Experts Group 4)

MPEG-4 je bil prvi predstavljen leta 1998 in je skupek standardov za zapis zvoka in videa, ki ga je ustvarila ISO/IEC (MPEG). V MPEG-4 je vgrajenih veliko zmonosti standardov MPEG-1 in MPEG-2 ter drugih podobnih standardov, pa tudi veliko novih zmonosti, kot je (VRML podpora za 3D objekte, predmetno usmerjena sestava datotek (vkljuuje zvok, video in VRML predmete), podpora za zunanje sisteme DRM in ve tipov interaktivnosti

2.5.2 AVI (Audio Video Interleave)

AVI je kratica za Audio Video Interleave in ga je uvedel Microsoft leta 1992 kot sestavni del

Video za Windows. Kot e kratica pove, je to format za shranjevanje zvoka in videa v skupno datoteko ter soasno predvajanje obojega. Zvok in video lahko zakodiramo s kodeki (DivX, Xvid ).. AVI datoteka zavzame obliko enojnega bloka v RIFF oblikovani datoteki, v kateri je porazdeljen v dva bloka. Eden se imenuje osnovni blok, drugi pa sekundarni opcijski blok. AVI datoteka je razdeljena na bloke. Prvi podblok se identificira kot 'hdrl' del. Ta blok

je glavni in vsebuje informacije o videu. Te informacije so irina, viina in tevilo slik (frame) na sekundo. Drugi podblok se identificira kot 'filmski' del. V tem bloku so vsebovani

audio/vizualni podatki, iz katerih je sestavljen AVI film. Tretji opcijski podblok se identificira

kot 'idxl' del in navaja lokacijo podatkov v bloku, kjer so podatki.

Vrste zapisov (kratice) Originalno ime Konnica

MPEG Moving Picture Experts Group 4

.MPEG

AVI Audio Video Interleave .AVI

DIVX Digital Video Express . divx

WMV Windows Media Video .wmv

MP4 MPEG-4 Video File .mp4

3GP Third Generation Partnership Project

.3gp

FLV Flash Video .flv



2.5.3 DIVX (Digital Video Express)

DivX je delo Francoza Jeroma Rota, ki se je zaradi precejnjih omejitev Microsoftovega MPEG4v3 kodeka odloil le-tega preoblikovati v svobodnejo obliko. Nastal je zmogljiv kodek, ki je omogoal stiskanje videa tudi pri vijih loljivostih. Razliica tega skupka kode je znana kot DivX3. Ker Microsoftova programska koda kategorino ni odprta, velja DivX3 za nelegalnega. Sprio velike uspenosti DivX3, ki se je hitro zasidral med uporabniki, e zlasti internetnimi, je nastalo zdruenje OpenDivX, ki je izdalo naslednika DivX4. Nato je priel e DivX5. Vse te verzije so za razliko od DivX3 legalne.

2.5.4 WMV (Windows Media Video)

Windows Media Video (WMV) je stisnjen video format za ve kodekov, ki ga je izdelal Microsoft. Originalni kodek, poznan kot WMV, je bil prvotno izdelan za internetne aplikacije

kot konkurent Real Videu. Preko standardizacije SMPTE si je WMV prisvojil tudi druge

formate, kot so npr. HD DVD in Blue-Ray Disc. WMV je izdelan tako, da lahko upravlja z

vsemi video formati. Datoteke so lahko visoko stisnjene in so lahko uporabljene kot internetni

radio. WMV datoteke so lahko katerekoli velikosti in stisnjene, da ustrezajo razlinim hitrostim povezave in s tem nalaganjem. Konnica .wmv opisuje ASF datoteke, ki uporabljajo Windows Media Video kodeke.

2.5.5 MP4 ( MPEG-4 Video File)

MPEG-4 Part 14, imenovan tudi MP4, je multimedijski format kot del MPEG-4. Je stisljiv

format in ga lahko zakodiramo z razlinimi kodeki. Narejen je bil na osnovi Apple QuickTime formata in je skoraj identien QuickTime. Najpogosteje je uporabljen za shranjevanje digitalnega avdio in video pretoka, lahko pa je uporabljen tudi za shranjevanje

podatkov, kot so podnapisi in mirujoe slike. Kot veina sodobnih formatov omogoa MPEG-4 Part 14 tudi pretok preko interneta Konnica za MPEG-4 Part 14 je .mp4, poenostavljeno pa mu pravimo kar MP4.

Pomembno je poudariti, da veliko naprav, ki jih oglaujejo kot MP4 predvajalniki, to v resnici niso, ampak so enostavni AMV video MP3 predvajalniki in ne predvajajo MPEG-4 Part 14

oziroma kateregakoli drugega MPEG-4 formata.

2.5.6 3GP (Third Generation Partnership Project)

3GP je multimedijski format, definiran s Third Generation Partnership Project (3GPP) za

uporabo na 3G mobilnih telefonih.



3GP je poenostavljena verzija MPEG-4 Part 14 (MP4) formata, narejen z namenom

zmanjanja velikosti datoteke zaradi pasovne prepustnosti na mobilnih telefonih. 3GP datoteka je vedno big-endian, kar pomeni, da shranjuje in prenaa vedno najprej najpomembneje bite, nato ele ostale. Prav tako vsebuje opise velikosti slik in bitrate. Po prenosu datoteke na raunalnik si lahko 3GP datoteke ogledamo v razlinih predvajalnikih (RealPlayer, QuickTime, Media Player Classic ali VLC).

2.5.7 FLV (Flash Video)

Flash Video imenujemo datoteni format, ki je namenjen za dostavljanje videa preko interneta s pomojo Adobe Flash Playerja verzij 6, 7, 8 ali 9. Zadnje verzije vsebujejo H.264 video in HE-ACC avdio. Flash Video postaja vedno bolj razirjen in priljubljen, saj ga na svojih spletnih straneh uporabljajo velikani, kot so YouTube, Google, Video, MySpace, , kakor tudi mnoge televizijske hie, med njimi tudi 24.com. Flash Video lahko po zaslugi zelo razirjenega Adobe Flash Playerja in vtinikov za spletne brskalnike spremljamo na veini operacijskih sistemov. Video in zvok sta izredno stisnjena, zato je za dekodiranje potrebna

solidna strojna oprema, zaradi esar obstaja monost, da Flash Videa na nekaterih starejih raunalnikih ne bomo mogli spremljati. V blinji prihodnosti (trenutno Beta verzija) bo Flash Ravno zaradi te vsestranskosti formata Flash (med drugim tudi monost navigacije in kontrolnih gumbov) in integriranosti v spletne brskalnike bo poasi izrinil tekmece.



3 Zakljuek

Ugotovila sem, da je dandanes teko slediti tehnologiji, saj skoraj vsak dan

na trie prihaja nekaj novega- naprednega.

Ob tej seminarski nalogi sem spoznala veliko novega.

Ugotovila pa sem, da so knjige za takne stvari zelo neuporabne in zastarele, zato

sem veino informacij dobila iz medmreja.

Delo z digitalnim videom me je e nekdaj zanimalo, vendar nikoli nisem imela prave monosti

za boljo poglobitev, a je le prila. Najveji izv pa mi je bila montaa videa.

Upam, da sem Vam v tej seminarski nalogi podala dovolj informacij.

4 Viri

http://www.academia.si/clanek/58-vrste-datotecnih-zapisov-za/stran-2.html, 25. 4. 2009

http://sl.wikipedia.org/wiki/Video, 25.4. 2009

http://sl.wikipedia.org/wiki/Film, 25. 4. 2009

http://iris.pfmb.uni-mb.si/old/ext/kamera/newpage2.htm, 25. 4. 2009

http://www2.arnes.si/~ljuad7/vrste.html, 25. 4. 2009

JOINSON,S: 101 udoviti izdelek, ki ga omogoa digitalna kamera. Tehnika zaloba Slovenije, 2007.



Stvarno kazalo:

3

3GP, 10

A

AVCHD, 9

AVI, 10

D

DIVX, 10

DV, 6

DVD, 6

DVD-RAM, 6

F

Film, 5

FLV, 10

H

HD, 8

HDV, 6, 9

M

Mini DV, 6

MP4, 10

MPEG, 10

MPEG-2, 7

V

Video, 5

W

WMV, 10

digitalni video

Documents