cloud-library.s3.amazonaws.com · vospostavat povisok standard vo site oblasti na `ivotot. - matju...

[to velat voda~ite za Dobro ili Bog?

,,Dobro ili Bog? e mo}no patuvawe niz Svetoto Pismo koe }e ja predizvika i preobrazi va{ata perspektiva za toa {to zna~i da se ìvee dobar ìvot?“

- Mark Baterson, Wujork Tajms najprodavan avtor na knigata

,,Dobro ili Bog? e neverojatna lekcija na rasuduvawe koja }e ve predizvika navistina da go barate Gospod vo odnos na Negovata sovr{ena volja za va{iot ìvot“.

- Xojs Maer, bibliski u~itel i avtor na najprodavani knigi

,,Xon Bivir e po~ituvan u~itel, voda~ i avtor, a nad sè toj e dobar prijatel i sorabotnik vo gradeweto na Bo`joto carstvo. Negovata èlba da go vidi sekoj ~ovek kako ìvee, ne samo dobar ìvot, tuku da go ìvee Bo`jiot ìvot, }e ja zgolemi va{ata vera i }e ve prediz-vika da za~ekorite smelo vo seto ona {to Isus go ima za vas. Pou~u-vawata na Xon i li~nite otkrovenija }e vi dadat nov uvid vo Bo`jata volja i Negovite najdobri planovi za va{ata idnina“.

- Brajan Hjuston, glaven pastor na crkvata Hilsong

,,Koga ~itam prikazni na lu|e koi napravile dotoga{ nevideni rabo-ti od qubov za Bog, kopneam da bidam me|u niv. Dobro ili Bog? zbo-ruva za ona {to se slu~uva vo umovite i srcata na onie koi navisti-na go prifa}aat Bo`joto najdobro, namesto da im se prepu{tat na polesnite imitacii. Ako ja delite ovaa ̀ elba da go poznavate i da mu sluìte na Bog na eden radikalen na~in, ve pottiknuvam da ja pro~i-tate ovaa kniga“.

- Xon K. Maksvel, avtor na najprodavani knigi i govornik

,,Knigata na Xon Bivir, Dobro ili Bog? }e ve predizvika nikoga{ da ne se zadovolite so ne{to pomalku od Bo`joto najdobro. Xon na eden brilijanten na~in nè potsetuva deka }e go najdeme Bog koga }e go pobarame“.

- Xentizen Frenklin, glaven pastor na crkvata Free Chapel i Wujork Tajms najprodavan avtor na knigata Post

,,Dobro ili Bog? }e ve protrese do sr`ta. Ako sakate da prodolìte so voobi~aenite raboti kako dosega, ova ne e kniga za vas. No, ako sakate va{ata perspektiva da bide zasekoga{ promeneta, nahranete se so ovaa poraka. Taa }e go preobrazi va{iot ìvot!“

- Kristin Kejn, osnova~ na Kampawata A21 i avtor na najpro- davanata kniga Nezapirlivi

Sozdatelot na krugot

,,Predizvikuva~ka. Jasna. Potrebna. Dobro ili Bog? e vitalen pot- setnik deka da se bide dobar ne e celta. Ovaa kniga go istaknuva po-tencijalot so cel lu|eto da se pridviàt od svetovniot ìvot na moralna poslu{nost kon vozbudliviot i osveùva~ki ìvot koj se nao|a samo vo Isus“.

- Lui Gilio, pastor na crkvata Passion City, Atlanta, Xorxija i osnova~ na konferenciite Passion

,,Kako zapaleno {kor~e srede dlaboka temnina, Xon Bivir go osvet-luva patot kon manifestiranoto prisustvo na Bog, vo isto vreme, razgoruvaj}i kaj ~itatelot nezasitna èlba koja e zadovolena samo vo intimnata vrska so Nego“.

- Biskup T. D. Xejks, Izvr{en direktor na TDX pretprijati-

,,Dobrinata na Bog e nasekade okolu nas, no dali nie navistina ja razbirame? Vo Dobro ili Bog? Xon Bivir analizira {to zna~i da se bide dobar i kakva e povrzanosta na Bog so toa. Kako {to }e ja ~itate ovaa va`na kniga, vie }e bidete zaintrigirani, predizvikani i mo-tivirani da go barate Bo`joto najdobro za sebe, i da go spodelite so drugite“.

- Kreg Gro{el, glaven pastor na crkvata LifeChurch.tv i avtor

,,U{te edna{, Xon Bivir upatuva neverojaten povik za akcija i dejst-vuvawe, povik koj go menuva ìvotot na Teloto Hristovo. Vo svojata nova kniga Dobro ili Bog? toj im pokaùva na ~itatelite kako tie moàt da go postignat maksimumot vo svojot odnos so Bog, i kako da vospostavat povisok standard vo site oblasti na ìvotot.

- Matju Barnet, glaven pastor na crkvata Angelus Templeu, Los Anxeles, Kalifornija i koosnova~ na centarot Dream

,,Vo Dobro ili Bog? Xon Bivir nè predizvikuva odnovo da go pre-ispitame na{eto razbirawe na Bo`jata dobrina, kako i da gi pre-poznaeme oblastite kade {to sme se zadovolile so na{ite sopstve-ni standardi namesto Negovite. So jasen i dlabok bibliski uvid, i ranlivi momenti od negovoto li~no iskustvo, Xon gi inspirira ~itatelite da ja odbijat falsifikuvanata i la`na dobrina koja sve-tot ja nudi i povtorno da gi predadat svoite srca na sovr{enata sve-tost na nebesniot Tatko. Dobro ili Bog? e kniga nameneta za sekoj sledbenik na Isus koj odbiva da se zadovoli so ne{to pomalku od Bo`joto najdobro“. - Kris Hoxes, glaven pastor na crkvata Church of the Highlands i avtor na knigite Sve` vozduh i êtiri {olji

jata i Wujork Tajms najprodavan avtor

na Od ovoj den ponatamu: Pet obvrski kako da go za{titi-te va{iot brak od neuspeh

Naslov na originalot:Good or God? (Macedonian) by John P. Bevere Jr. Copyright © 2017 Messenger International www. MessengerInternational.org

Originally published in English as Good or God? by John P. Bevere Jr. Copyright © 2015 Messenger International ISBN 978-1-933185-99-6

Dobro ili Bog? od Xon P. Bivir© 2017 Messenger International www. MessengerInternational.org

Izvorno izdadena na angliski jazik kako Good or God? Copyright © 2015 Messenger International ISBN 978-1-933185-99-6

Dopolnitelni materijali od Xon i Lisa Bivir se besplatno dostapni na: www.CloudLibrary.org

Ovaa kniga besplatno se distribuira i ne smee da se prodava! Taa e podarok od Messenger International, slu`bata na Xon i Lisa Bivir.Slobodno mo`ete da pravite kopii od materijalite, da gi stavate na internet ili na koj bilo drug na~in da go spodeluvate ova pou~uvawe so drugite.

Za kontakt so avtorot: [email protected] i pe~ateno so odobrenie od Messenger International.

Izdava: Evangelska Crkva vo RM F.Ruzvelt 16 Skopje

Prevod: Vesna PuzderlievaLektura: Emilija Zlatkova - AnastasovaGrafika i dizajn: Elisaveta GalevaPe~ati: Iris - StrugaTira`: 3000

Vo ovaa kniga avtorot ima koristeno stihovi od razli~ni prevodi na Bibli-jata. Site stihovi, koi se poklopuvaat so standardniot makedonski prevod na Biblijata, vo izdanie na Bibliskoto zdru`enie na R. Makedonija, Skopje, 2007, se koristeni od toa izdanie na Biblijata. Del od stihovite se izvadeni od dinami~niot prevod na Noviot zavet, vo izdanie na HBC ,,Radosna Vest“, Skopje, 1999. Site ostanati stihovi se parafraziran i dinami~en prevod na angliskite prevodi na Biblijata.

Ja posvetuvam ovaa kniga na na{iot sinArden Kristofer Bivir

Ti si trudoqubiv, cvrst, ne`en i mudar.Jas sum voshiten od tvojata ~uvstvitelnost

kon onie koi stradaat. Sine, gord sum na tebe i te sakam zasekoga{.

СОДРЖИНА

Blagodarnost

Za ovaa kniga

Voved

Prvo poglavje: [to e dobro?

Vtoro poglavje: Kako se slu~i?

Treto poglavje: Univerzalen standard za dobro

êtvrto poglavje: Temelot

Petto poglavje: Dali èlbata e dovolna?

[esto poglavje: Na{iot vnatre{en sistem za navigacija

Sedmo poglavje: Qubomorno kopnee za nas

Osmo poglavje: Prijatelstvo

Deveto poglavje: Zaobikolenata vistina

Deseto poglavje: Gorivoto

Edinaeseto poglavje: Dobro ili korisno?

Dvanaeseto poglavje: Podu~uvawe na svet ìvot

Trinaeseto poglavje: Na{ata motivacija

êtirinaeseto poglavje: Na{ite parametri

Petnaeseto poglavje: Razlikuvawe

[esnaesto poglavje: Golemata slika

Tivko vreme i pra{awa za diskusija

Bele{ki

1

3

13

27

43

59

73

89

103

129

145

165

179

193

211

229

247

255

275

xiii

xi

БЛАГОДАРНОСТ

Na mojata sopruga, deca i vnuci: Sekoj od vas e dar od Bog i na tolku mnogu na~ini go zbogativte mojot `ivot. Ve sakam zaseko-ga{.

Na timot, ~lenovite na odborot i partnerite na Messenger International: Vi blagodaram {to stoite ramo do ramo so mene i Lisa. Nie ne mo`evme da pobarame od Bog polojalni i vistinski prijateli da patuvaat zaedno so nas vo dostignuvaweto na naciite vo svetot so slavnoto evangelie na Isus Hristos.

Na Brus, Xejlin, Vinsent, Alison, Adison i Loren: Vi bla-godaram za va{ata trudoqubivost vo sreduvaweto na ovaa poraka so va{ite uredni~ki sposobnosti. Se voshituvam na darbite koi Bog vi gi ima dadeno.

Na Alen: Ti blagodaram na spektakularniot dizajn na naslov-nata stranica na ovaa kniga, tolku ~ist i eleganten.

Na Adison, Kolin, Ester, Tom, Mat, Arden, Alen, Xejlin i Dejvid: Vi blagodaram {to ja ~itavte ovaa poraka vo nejzinite po~etni stadiumi, kako i za va{iot mudar pridones vo vrska so te{kite delovi vo knigata.

Na Tom, Ester, Adison, Ostin i Xon: Vi blagodaram za va{iot mudar pridones vo izdavaweto i marketing promocijata na ovaa kniga.

Na Rob i Venesa: Vi blagodaram za va{ata neumorna rabota i trud da ja donesete ovaa poraka do naciite vo svetot.

Na Na{iot Tatko, Na{iot Gospod Isus Hristos i na Svetiot Duh: Ti blagodaram Gospode {to nè spasi vo celost od na{ite grevovi, {to nè posvoi kako Tvoi deca i {to ja dade ovaa poraka za Tvojot vozquben narod. Tebe ti ja davam celata slava.

ЗА ОВАА КНИГА

Dobro ili Bog? moè da se ~ita od prvata do poslednata strani-ca kako i sekoja druga kniga. Na krajot od knigata e vklu~ena do-polnitelna sodrìna za onie koi sakaat da ja koristat Dobro ili Bog? kako interaktivno prou~uvawe. Ova prou~uvawe moète da go napravite individualno ili vo grupi. Prou~uvaweto e dizaj- nirano da se pomine vo tekot na {est nedeli, no slobodno prila-godete go na va{ite potrebi.

Sekoja nedela vklu~uva: Pra{awa za diskusija vo grupi ili individualno razmisluvaweNedelno tivko vreme koe moète da go vklu~ite vo va{eto li~-no vreme so Bog Za razmisluvawe: vklu~uva stih za koj razmisluvate vo tekot na nedelataPrimena: ednostaven na~in da go primenite ona {to ste go nau-~ile vo va{iot sekojdneven ìvot Poglavjata vo knigata koi korespondiraat so sekoja nedela se

navedeni nad pra{awata za diskusija za taa nedela. Ako ja ~itate ovaa kniga kako del od nastavniot plan i programa

za grupno prou~uvawe na Dobro ili Bog? vi prepora~uvame da gi gledate ili da gi slu{ate predavawata od sekoja nedela i kako grupa da gi odgovorite pra{awata za diskusija koi se nao|aat na krajot od knigata. Potoa, sekoj ~len od grupata neka gi pro~ita soodvetnoto poglavje i delot za tivko vreme pred va{iot sleden sostanok. Ima po edna video sesija na predavawe za sekoja nedela od prou~uvaweto.

Uìvajte!

ВОВЕД

Нeodamna razgovarav na telefon so mnogu po~ituvan naciona-len voda~. Se pozdravuvavme na krajot koga toj neo~ekuvano

mi re~e: ,,Xon, po~ekaj malku. Moram da ti kaàm ne{to. Ima{ napi{ano brojni knigi vo poslednite dvaeset godini, no sega edna mora da napi{e{. Stanuva zbor za blagovremena i proro~ka pora-ka do crkvata, toa e nebesen nalog za tebe“.

Koga zavr{i so zboruvaweto, ve}e bev na kolena voshiten od Bo`joto prisustvo. Samo nekolku nedeli po telefonskiot razgovor, neodolivo ~uvstvo na vozbudenost i kopne` da ja napi{am ovaa kniga se pojavi vo mene.

Porakata na ovaa kniga se fokusira na edno ednostavno pra{awe: dali dobroto e dovolno?

Vo dene{no vreme, terminite dobro i Bog navidum izgledaat kako sinonimi. Veruvame deka ona {to e op{to prifateno kako dobro mora da e vo soglasnost so Bo`jata volja. Velikodu{nos-ta, poniznosta i pravdata se dobri. Sebi~nosta, arogantnosta, surovosta i nemilosrdnosta se zlo. Razlikata izgleda prili~no ednostavna i jasna. No, dali e toa sè? Ako dobroto e tolku o~i-gledno, zo{to toga{ Evreite 5:14 nè pou~uva deka treba da imame izve`bani ~uvstva da go razlikuvame dobroto od zloto?

Apostol Pavle pi{uva: ,,Ne soobrazuvajte se so ovoj vek, tuku preobrazete se so vozobnovuvaweto na va{iot um za da moète da ispituvate i osoznavate {to e voljata Bo`ja: {to e dobro, blagougodno i sovr{eno“, (Rimjanite 12:2). Nie ne moème da pre-poznaeme {to navistina e dobro za na{ite ìvoti ako na{ite umovi prethodno ne bidat obnoveni. Bez preobrazbata koja doa|a preku obnovuvaweto na na{iot um, nie go propu{tame prekrasni-ot, vdahnoven ìvot od Bog koj ni e dostapen vo Hristos.

Pred sozdavaweto na svetot, Bog dizajniral plan za va{iot ìvot, ìvot koj izobiluva so ispolneta cel, bezgrani~na radost i golemo zadovolstvo. Negovata volja i plan za vas se sovr{eni i vo celost dobri. No, postoi la`no dobro koe moè da ve spre~i vo prifa}aweto na najdobroto od Bog.

Za àl, mnogu od nas se zadovoluvame so imitacijata. Nesves-no, (a ponekoga{ i svesno) go otfrlame Bog vo potragata po ona {to izgleda dobro.

Voda~ite na ranata crkva vo nekolku navrati nè predupredu-vaat za ovaa izmama (da se bide izmamen e da veruvame deka sme vo soglasnost so vistinata, a vsu{nost ne sme). Samiot Isus nè predupredi deka izmamata }e bide tolku ve{to prikriena vo na{eto vreme {to duri i izbranite moàt da stanat nejzina `rtva. Dali }e im pristapime na ovie predupreduvawa nemarno i bezgri`no? Dali }e gi otfrlime, samouvereno pretpostavuvaj}i deka ne moème da bideme izmameni i deka instiktivno moème da razlikuvame dobro od zlo?

Dobrata vest e deka Bog ne se obiduva da go sokrie od nas Ne-govoto najdobro. Toj ne e zainteresiran da stavi pokrivalo na na{ite o~i. Toj vetuva deka onie koi baraat }e najdat. Dokolku se posvetime na patuvaweto vo potraga po vistinata, nema da bi-deme izmameni od nejziniot falsifikat. Pra{aweto e dali }e ja barame vistinata kaj Onoj Koj e izvorot na vistinata, ili }e se prepu{time na povr{noto poznavawe na Bog i Negovata dobra volja? Se nadevam deka pri ~itaweto na ovaa kniga, }e ja zacvrs-tite va{ata re{itelnost nikoga{ da ne se zadovolite so ne{to pomalku od najdobroto koe Bog go ima za vas.

Da se pomolime pred da zapo~neme:

Tatko, vo imeto na Isus, otvori gi moite o~i, moite u{i i moeto srce, da vidam, da slu{nam i da ja osoznaam Tvojata volja za mojot ̀ ivot. Sveti Du{e, dodeka ja ~itam ovaa poraka, pou~uvaj me dlaboko i celosno na pati{tata na Isus Hristos. Gledam na Tebe kako na moj u~itel. Zboruvaj mi preku sekoja re~enica od ovaa kniga. Neka mojot ìvot bide zasekoga{ promenet. Amin.

2 ДОБРО или БОГ?

1

ШТО Е ДОБРО?

Никој не е добар, освен Единиот БОГ!- Марко 10:18

Се во универзумот е добро до степенот до кој е во согласност со природата на Бог, и зло затоа што пропушта да го направи тоа.

- А. В. Тозер

,

Дobro i zlo. Site nie ja znaeme razlikata me|u niv, neli? Za-rem ne sme rodeni vo ovoj svet so vrodeno poznavawe na ona

{to e dobro, a {to ne? êsto sum gi slu{al lu|eto kako velat deka ~ove~kite su{tes-

tva po priroda se dobri. Dali e toa vistina? Znaeme deka filmo-vite, dokumentarnite emisii i drugite programi koi gi stoplu-vaat i voodu{evuvaat na{ite srca se onie koi ja istaknuvaat dobrinata na ~ove~kiot rod. Jas ne znam za nitu edna prikazna, roman ili film koi se steknale so golema popularnost, a vo koi zloto triumfira nad dobroto.

Site nie izrasnavme gledaj}i dobri lu|e kako minuvaat niz te{ki predizvici. Okolnostite bea protiv niv, se soo~uvaa so neizbeèn poraz, ~esto sè do samiot kraj, no odedna{ na{ite heroi }e ja izvojuvaa pobedata i pravdata. Gi o~ekuvame i so aplauz gi pozdravuvame ovie finalni presvrti. O~ekuvame dobroto seko-ga{ da pobedi, vpro~em, i Bog e na stranata na dobroto, zarem ne?

Vo poslednive godini producentite na televiziskite mreì iniciraa trend so voveduvawe na realni televiziski emisii vo koi se promovira{e preureduvaweto. Sè zapo~na so emisii kade

se popravaa domovi na zagrozeni semejstva koi nemaa dovolno fi-nansii. Sedevme kako prikovani za na{ite televizori, voshitu-vaj}i se na velikodu{nosta i vozbudenosta na filantropite vo nivnite napori da doprat do siroma{nite i onie vo potreba. Go predviduvavme {okot na korisnicite na ovie uslugi, i pro-solzuvavme vo toj klu~en moment koga ovie nesre}ni lu|e }e go zdogledaa po prv pat svojot renoviran dom. Toga{ se pojavi nova televiziska programa koja im pomaga{e na ,,gubitnicite“ {to se borea so debelina da izgubat golema koli~ina od telesnata teì-na, dodeka drugi programi go davaa svojot pridones so soveti za oblekata, frizurata, {minkata i mnogu drugi raboti.

Nabrzo poznatite i slavni li~nosti se priklu~ija na trendot. Priznati umetnici napravija pat za onie koi inaku ne bi imale mo`nost da gi pokaàt svoite glasovni i tancuva~ki sposobnosti. Se raduvavme koga na nepoznat kandidat }e mu be{e dadena {ansa da stane senzacionalna yvezda preku no}. Kakva dobrina, kakva velikodu{nost, kakva dobronamernost.

Sekoja programa koja go istaknuva{e dobrodetelstvoto, koja gi za{tituva{e nevinite, i koja odvojuva{e vreme za da im po-mogne na onie koi se smetaa za autsajderi vo op{testvoto, ras-te{e vo popularnost. Del od na{ata lista na gledawe televiziski programi bea i emisiite za policijata i lovci na nagradi, vo koi se prikaùvaa apsewata na kriminalcite. Ovie emisii isto taka stanaa del od najgledanite televiziski programi.

Nakratko kaàno, zabavnata industrija e ~esto naso~ena kon dobrotvornosta na ~ove{tvoto.

Marketing proda`bata ne u~i deka izgledot, mirisot i vkusot na proizvodot moraat da bidat dobri so cel da uspee na pazarot. Za eden proizvod da bide uspe{en toj vo celost treba da zvu~i do-bro, i da napravi da se ~uvstvuvame dobro. Proizvodot mora da gi podigne setilata i emociite na potro{uva~ot na edno povisoko nivo, do edna posre}na sostojba. Znaeme deka dobrite proizvodi se prodavaat. Vpro~em, koj bi sakal da kupi ne{to lo{o? Samo lu|e so izvrten um bi posakale da nabavat ne{to {to e zlo.

Slu{ame komentari kako ,,toj e dobar ~ovek“ ili ,,taa e do-bra èna“, i voobi~aeno ja prifa}ame ovaa procenka kako opis na nominalnata vrednost. Ranlivata kategorija na lu|e brzo go spu{taat svojot {tit i sekoja izjava ili postapka od onie koi se proklamiraat samite sebe za dobri ja prifa}aat za bezbedna, verodostojna i sigurna. No, dali ovie procenki se sekoga{ to~ni?

Bi moèle li nekoga{ da se najdeme fateni vo stapicata na taa paranoidna sostojba narekuvaj}i go dobroto lo{o ili lo{o-


to dobro? Zarem sekoj ne ja znae razlikata? No, nie so sigurnost nikoga{ ne bi se na{le vo taa izmamliva sostojba da go nare~eme dobroto zlo ili zloto dobro. Zarem ne e taka?

No, razmislete za ova. Pred mnogu vekovi, bogat mlad ~ovek mu pristapi na Isus Hristos. Toj be{e ~esen i moralno ~ist ~ovek. Nikoga{ ne izvr{il prequba, ne ubil, ne izlaàl, ne ukral ili izmamil nekogo vo svojata rabota. Sekoga{ gi po~ituval svoite roditeli. Be{e primeren gra|anin i najverojatno mnogumina mu se voshituvale. Toj mu oddava ~est na Isus pozdravuvaj}i go so ,,U~itele dobar“.

Eden voda~ mu se obra}a na drug voda~; eden dobar ~ovek se po-vikuva na drug dobar ~ovek. Toj bara{e zaedni~ki jazik so ovoj zna~aen U~itel so koj nikoga{ nemal li~na sredba. Moèbi razmisluval vo sebe: Ako go pridobijam srceto na ovoj prorok povikuvaj}i se na Negovata dobrina, }e go ubedam da mi dade po-volen odgovor na moeto pra{awe.

No, pred Isus da odgovori na negovoto pra{awe, prvo vozvrati so pra{awe, ,,Zo{to me narekuva{ dobar? Nikoj ne e dobar, osven Ediniot Bog“, (Marko 10:18).

Zo{to Isus go ispravi ovoj ~ovek {to go nare~e dobar? Zarem Isus ne e dobar? Sekako deka e! Zo{to toga{ go kaà ova? Dali poradi toa {to ,,dobroto“ be{e pogre{en standard na procenka? So drugi zborovi, mo`no li e ~ove~kiot standard na ona {to e dobro da se razlikuva od Bo`jiot standard?

Ako jas ili vie se stavevme na mestoto na ovoj ~ovek kako nie }e pominevme ako go pozdravevme Isus kako ,,dobar U~itel“? Moàm da odgovoram za sebe. Bo`jo dete sum so godini, sum ja pro~ital Biblijata pove}e od edna{, so ~asovi sum go prou~uval Svetoto Pismo, se molam sekoj den, imam polnovremena slu`ba i sum napi{al nekolku hristijanski knigi koi stanaa bestseleri, sepak bi go dobil istiot odgovor kako i bogatiot mlad voda~. Isus na istiot na~in bi mi rekol: ,,Xon, zo{to me narekuva{ dobar?“ Kako go znam ova? Bo`jiot Duh rabote{e so mene na sli~en na~in na koj Isus go napravi toa so ovoj voda~.

Потресна вест

Dozvolete mi da objasnam. Vo docnite devedeseti godini od dvae-setiot vek, letav za [vedska na konferencija. Letot trae{e cela no} i sletavme vo Stokholm vo ranite utrinski ~asovi. Gi podig-nav kuferite, minav niz carinata i bev toplo pre~ekan od mojot

ШТО Е ДОБРО? 5

{vedski doma}in. Pred da izlezeme od terminalot, toj mi soop- {ti edna vest koja ne samo {to stana vest na godinata, tuku i na decenijata.

Toj re~e: ,,Xon, mnogu tragi~na rabota se slu~i minatata no} dodeka patuva{e navamu, i verojatno ne znae{ za {to stanuva zbor. Dozvoli mi da te informiram“.

,,[to se slu~ilo?“, pra{av i voznemiren i qubopiten vo isto vreme.

Mojot doma}in mi kaà za katastrofalnata soobra}ajna nes-re}a {to se slu~ila samo nekolku ~asa prethodno. Edna od `rt-vite be{e verojatno najsakanata i najpoznata li~nost vo celiot svet. Sè {to prave{e taa be{e vest samo po sebe. Mojata sopruga Lisa i jas se voshituvavme na nejzinata humanitarna i dobrotvor-na rabota i uìvavme da gi ~itame statiite vo spisanijata i ves-nicite posveteni na nea. Vi kaùvam otvoreno, ne samo {to mi se dopa|aa napi{anite statii, mi se dopa|aa isto taka i slikite koi go prikaùvaa nejziniot ìvot. Ednostavno kaàno, jas bev golem privrzanik i qubitel na nejzinoto delo i ìvot. Sekoj pat koga }e se pojave{e nekoja storija na vestite {to ja vklu~uva{e nea, }e prestanev so toa {to go pravev vo momentot za da i obrnam vnimanie na vesta.

Nema zborovi so koi moàm da kaàm kolku me {okira{e vesta za smrtta na ovaa èna. Pokraj toa {to be{e vitalna i dinami~na dràvni~ka, voedno pametna i ubava èna, taa be{e i mlada maj-ka so mali deca. Taa go koriste{e svoeto vlijanie nasekade niz svetot za da pravi golem broj dobri dela za decata bez roditeli i `rtvite od nagaznite mini vo zemji koi bea opusto{eni od vojna. Toa be{e dovolno da go osvoi moeto srce no, nejzinite privle~ni osobini i kvaliteti odea ~ekor podaleku. Ne samo {to gi qube{e lu|eto, taa be{e postojano svesna za niv, pozdravuvuvaj}i gi so iskrena nasmevka ili na nekoj drug topol i li~en na~in oddavaj- }i im priznanie i po~it.

Bev vo sostojba na {ok i neveruvawe po vesta za nejzinata smrt. Kako moè da bide mrtva? Kako moè{e ova da se slu~i?

Mojot doma}in me odnese do hotelot vo koj pretstojuvav. Prva-ta rabota koja ja napraviv otkako vlegov vo mojata soba be{e da go pu{tam televizorot. Vestite koi izvestuvaa za nesre}ata bea na sekoj kanal. Ne moèv da gi razberam pove}eto od niv zo{to bea na {vedski, i gi vrtev kanalite se dodeka ne naidov na vestite na Si-En-En i Bi-Bi-Si Skaj Wuz. Kuferite ostanaa neotpakuvani. A jas sedev na rabot na krevetot vo krajno neveruvawe.

Vestite izvestuvaa za iljadnici oàlosteni lu|e {to stojat


pred rezidencijata na ovaa èna. Lu|e od sekoja vozrast bea sobra-ni zaedno, kamerite gi pokaùvaa kako ostavaat cve}e pred kapi-jata dodeka solzi im te~ea po liceto. Mnogu od niv bea pregrnati ili sobrani vo mali grupi se molea. Svetot be{e vo {ok.

Slednite ~etiri dena ovaa tragedija be{e prenesena na naslovnite stranici na sekoj vesnik {irum svetot. Izve{taite za nesre}ata, istragata, izjavite na nejzinoto semejstvo i sami-ot pogreb dominiraa vo site mediumi. Dràvnici, pretsedateli, svetski lideri i stotici poznati i slavni li~nosti prisustvu-vaa na komemoracijata, koja be{e eden od najgledanite nastani vo televiziskata istorija.

Prviot den vo Stokholm, so ~asovi sedev oàlosten vo mojata hotelska soba, ma~ej}i se duri i so podgotovkata za bogoslu`ba-ta koja mi pretstoe{e taa ve~er. Mojot um postojano se navra- }a{e na pra{awata koi gi imav, dodeka vo isto vreme se borev so gnevot i lutinata poradi besmislenite i ne~uvstvitelni nastani koi dovedoa do nejzinata smrt. A sepak, paralelno so tagata, sta-nav svesen za edna sosema druga misla koja se obiduva{e da izleze na povr{ina.

Se obiduvav da ja otfrlam, da se oslobodam od nea, no ne moèv. Kone~no, po nekolku ~asa razdor i disharmoni~no ~uvstvo me|u moite emocii i mojot duh, kleknav na kolena do mojot krevet i po~nav da se molam. ,,Tatko, taguvam za smrtta na ovaa èna. Me|u-toa, vo moeto srce ~uvstvuvam deka ne{to ne e vo red. [to se slu~uva?“

Re~isi vedna{, slu{nav glas dlaboko vo moeto srce, ,,Pro~i-taj go osumnaesetoto poglavje vo Otkrovenie“. Ne znaev {to se nao|a vo Otkrovenie 18, bidej}i vo toa vreme, so taga kaùvam, toa be{e kniga koja ja nemav prou~uvano vo golema dlabo~ina. Ja otvoriv Biblijata i po~nav da ~itam. Moeto srce po~na zabrzano da ~uka koga stignav do sedmiot stih:

,,Kolku {to se proslavi i ìvee{e rasko{no, tolku maka i jad vratete ѝ. Za{to vo srceto svoe veli: ,Sedam kako carica, vdovica ne sum i maka nema da vidam‘. Zatoa vo eden den }e ja spoletaat kaznite; smrt, àlost i glad, i }e bide izgorena vo ogan, za{to silen e Gospod koj ja sudi. I }e zapla~at i }e zaridaat po nea carevite zemni, koi bludstvuvaa so nea i ìveeja rasko{no..“, (Otkrovenie 18:7-9).

[tom gi pro~itav ovie stihovi, po~uvstvuvav nalet od emocii.


Postoe{e jasna paralela pome|u ènata opi{ana vo ovie stihovi i ènata ~ija smrt dominara{e vo svetot. Se ~uvstvuvav kako ne-koj da me poli so kofa mraz studena voda po liceto. Bev {okiran, zaprepasten i zbunet. Kako moàt ovie stihovi na bilo koj na~in da se odnesuvaat na ovaa dobrotvorna, poznata i slavna li~nost?

Va`no e da se istakne deka apostol Jovan ne zboruva za ne-koj poedinec vo ovie stihovi. Ovoj pasus go naglasuva duhot koj e rasprostranet vo ovoj padnat svet vo koj ìveeme. Sepak, ima{e dovolno sli~nosti so momentalnata situacija i Bo`jiot Duh gi upotrebi ovie stihovi za da donese promena vo moeto razbirawe. Dali ste doìveale nekoga{ Bog da upotrebi del od Svetoto Pis-mo za da progovori vo va{eto li~no iskustvo? Tokmu toa mi se slu~uva{e na mene.

Duhot Bo`ji go predizvikuva{e na~inot na koj jas go merev do-broto, na sli~en na~in kako {to napravi Isus so bogatiot mlad voda~. Svesen za ona {to Bog mi go otkriva{e, protestirav glas-no vo mojata hotelska soba, ,,Gospodi, kako moàt ovie stihovi da imaat bilo kakva povrzanost so nea? Taa vr{e{e razni vidovi humanitarna dejnost, pomagaj}i im na `rtvite od nagazni mini, i na siracite i..“.

,,Taa paradira{e so nejziniot prkos kon avtoritetot i vlasta, kako i so nejzinata prequba pred celiot svet“, vozvrati Bog. ,,Taa ne be{e pokorna na Mene“.

Se u{te vo neveruvawe, protestirav povtorno, ,,No, {to e so seto dobro koe taa go napravi za ~ove{tvoto?“.

Toga{ go slu{nav Bo`jiot Duh kako mi veli, ,,Sine, ne be{e stranata na zloto od drvoto za poznavawe na dobroto i zloto, toa {to ja privle~e Eva. Be{e dobrata strana“.

Bev paraliziran od ovie zborovi izgovoreni tolku jasno vo moeto srce. Po nekolku minuti ja otvoriv Biblijata vo treto-to poglavje od knigata Sozdavawe, kako potvrda na ona {to pred malku go slu{nav. Go pro~itav slednoto:

,,Koga ènata vide deka rodot na drvoto e dobar za jadewe, i ubav na izgled, i deka drvoto e poèlno poradi toa {to dava znaewe, nabra rod od nego i go izede..“, (Sozdavawe 3:16).

Gi vidov zborovite dobar, ubav i poèlen i ostanav so otvore-na usta. Toga{ go slu{nav Bo`jiot Duh kako mi veli, ,,Postoi do-bro koe ne e od Mene. Dobro koi ne e pokorno na Mene“.


Sedev i razmisluvav za ona {to go slu{nav i pro~itav. Bo`jo-to Slovo me razotkri i me popravi. Mojot standard za dobro sose-ma o~igledno se razlikuva{e od boèstveniot standard za dobro.

Bog prodolì da mu zboruva na moeto srce. Toj mi pokaà kako pove}eto ,,dobri“ lu|e, a osobeno hristijanite, ne gi priv-lekuvaat sekusalnite orgii, mra~nata muzika so buntovna lirika, rok yvezdite koi paradiraat so satanizam na nivnite koncerti, masovnite ubistva, te{kite kra`bi ili koe bilo drugo besramno i zlo odnesuvawe. Pove}eto od niv se izmameni i privle~eni kon odnesuvawe i raboti koi izgledaat ispravno, izgledaat dobro i mudro no, se vo sprotivnost na Negovata mudrost. Kaàno ni e:

,,Ima pati{ta, koi na ~ovekot mu izgledaat pravi, no kra-jot nivni vodi vo smrt“, (Pogovorki 14:12).

Ajde prvo da go razgledame vtoriot del od ovoj stih: ,,no krajot nivni vodi vo smrt“. Mnogu hristijani ne obrnuvaat vnimanie na ovie zborovi bidej}i mislat: Jas sum spasen, na pat kon neboto i nema da vidam smrt. Vo nivniot um, ovaa izjava se odnesuva samo na onie koi ne veruvaat. Sepak, da preispitame {to Bo`joto Slo-vo veli tuka.

Poglednete gi zborovite, ,,pat koj vodi vo smrt“. Svetoto Pis-mo dosta ~esto zboruva za patot na ìvotot i patot na smrtta. Bog im izjavuva na onie {to se Negovi (ne na tie koi ne mu pri-pa|aat Nemu), ,,Pa kaì mu na toj narod - vaka veli Gospod: eve, Jas postavuvam pred vas pat kon ìvot i pat kon smrt“, (Eremija 21:8).

Patot ovde ja ozna~uva mudrosta po koja ìveeme. Mnogu ~esto vo Pismoto }e naidete na ovoj zbor. Isus go izrazuva ova na sledniot na~in: ,,[iroki se vratite i {irok e patot {to vodi kon propast (smrt), i mnozina minuvaat niz niv; a tesni se vratite i tesen e patot {to vodat kon ìvot..“, (Matej 7:13-14). No, dali Isus govori samo za ve~nosta vo ovie stihovi?

Bog go postavi drvoto na ìvotot vo sredinata na Edemska-ta gradina. Toa go pretstavuva{e Bo`jiot na~in na ìvot, ja pretstavuva{e Negovata mudrost. Drugoto drvo koe isto taka be{e postaveno vo sredinata na gradinata be{e nare~eno drvo za poznavawe na dobroto i na zloto. Ova drvo go pretstavuva{e patot na smrtta, toa stoe{e kako simbol na ~ove~kata mudrost oddelno od Bog. Vkusuvaj}i od negoviot plod ne samo {to izvr{i vlijanie vrz zadgrobniot ìvot na Adam i Eva, vlijae{e na niv neposredno vo istiot moment. Pred nivnata bezumna postapka, tie


bea neograni~eni, produktivni, zdravi i uspe{ni vo sè {to }e odlu~ea vo svoeto srce da napravat. No, otkako vkusija od plodot na zabranetoto drvo, ìvotot stana teòk. Tie sega se ma~ea so bolest, nedostig od sekakov vid, ma~na rabota i te{kotii doto-ga{ nepoznati za niv. Tie za~ekorija po patot na smrtta.

Me|utoa, Bog e Otkupitel. Toj ve}e ima{e isplanirano da go povrati i nadomesti ona {to ~ovekot go izgubi. Bog napravi zavet so cel da go obnovi patot na ̀ ivotot. Negovata mudrost povtor-no }e proizvede vistinska sre}a, zadovolen i prijaten ̀ ivot, mir, izobilstvo i drugi golemi blagoslovi:

,,Blaèn e ~ovekot, koj se zdobil so mudrost.., i sè {to ti e milo, ne moè da se sporedi so nea. Vo desnicata nejzina e dolgove~nosta, a vo levicata ѝ e bogatstvoto i ~esta; pa-ti{tata nejzini se prijatni pati{ta, i site pateki nejzini se spokojni. Taa e drvo na ìvotot za onie, {to ja prido-bivaat, i blaèni se, onie koi ja zapazuvaat“, (Pogovorki 3:13-18).

Pismoto pokaùva deka koga Bo`jata mudrost e primeneta vo na{ite ìvoti rezultira so plodonosen ìvot, produktivnost, uspeh, dolgove~nost, mir na umot i ~est. Drvoto e ne{to od {to i drugite vkusuvaat. Soglasno ovie stihovi vo Svetoto Pismo, ako go sledime patot na ìvotot (mudrosta), nie stanuvame drvo na ìvot - izvor na hrana za onie koi vkusuvaat od plodot {to nie go proizveduvame. Sprotivnoto e isto taka to~no. Ako ìveeme po ~ove~kata mudrost, nie stanuvame neblagotvoreno i {tetno drvo, a tie koi vkusuvaat od plodot {to nie go proizveduvame }e gravi-tiraat kon ma~na i te{ka rabota, stres, neproduktivnost, bolest, sebi~nost i drugi nusproizvodi od duhovnata smrt.

Da se vratime na na{iot stih vo Pogovorki 14:12, kade {to pro~itavme: ,,Ima pati{ta, koi na ~ovekot mu izgledaat pravi, no krajot nivni vodi vo smrt“. Razgleduvaj}i go prviot del od ovoj stih, gledame deka lesno moè da se primeni na sekoj, i na hristi-jani i na onie koi ne veruvaat vo Bog. Ima pati{ta koi izgledaat pravi - izgledaat dobri, mudri, korisni, strate{ki, prifatlivi, profitabilni i taka natamu. A sepak predupreduvaweto e jasno: ona {to izgleda dobro vsu{nost moè da bide {tetno, opasno i neproduktivno - moè da bide patot na smrtta.

Avtorot na poslanieto do Evreite upatuva otreznuva~ki pot-tik, vo isto vreme i predupreduvawe do vernicite:


,,Za ova bi imale mnogu da vi zboruvame.., bidej}i te{ko sfa}ate. Za{to, iako spored godinite, vie treba{e ve}e da bidete u~iteli, vie sè u{te imate potreba nekoj da ve u~i koi se prvite na~ela na slovoto Bo`jo, i dojdovte do takva sostojba, {to imate potreba od mleko, a ne od tvrda hrana. A tvrdata hrana e za zrelite, koi blagodarej}i na poukata, imaat ~uvstva i se nau~eni da razlikuvaat dobro od zlo“, (Evreite 5:11-12, 14).

Sosema e jasno deka razlikuvaweto e klu~niot faktor vo odreduvaweto na ona {to navistina e dobro, a {to navistina e zlo. So drugi zborovi, ona {to navistina e dobro ne sekoga{ e jasno za na{iot priroden na~in na razmisluvawe, rasuduvawe ili za na{ite setila.

Moèbi }e pra{ate, ,,Zarem avtorot na poslanieto do Ev-reite ne kaà deka na{ite setila moàt da bidat izve`bani i osposobeni da ja prepoznavaat razlikata?“ Da, go kaà toa, no za koi setila zboruva toj? ]e zabeleìte deka na po~etokot na ovie stihovi, pisatelot veli deka im pi{uva na onie hristijani koi te{ko sfa}aat za{to te{ko slu{aat. Za kakvo slu{awe zboruva pisatelot? Dali ovie evrejski vernici imale potreba od slu{ni pomagala? Sosema sigurno deka ne se raboti za toa. Pisatelot se povikuva na sposobnosta da slu{ame vo na{ite srca. Isus posto-jano pou~uva{e, ,,Koj ima u{i da slu{a, neka ~ue!“, (Matej 11:15). Prakti~no site koi go primile ova u~ewe imale fizi~ki u{i, a sepak ne site imale proniklivo i ostroumno srce da go slu{nat Bo`joto Slovo, koe vpro~em be{e najdobroto ne{to za nivniot ìvot.

]e se osvrneme podlaboko na duhovnoto razlikuvawe malku podocna vo knigata; sepak va`nata to~ka koja sakam da ja naglasam vo ovoj moment e taa deka dobroto i zloto ne sekoga{ moàt da se razlikuvaat na povr{no nivo. Pred mojata sredba so vistinata vo taa hotelska soba vo Stokholm, veruvav deka dobroto i zloto stojat pred nas vo edna sosema otvorena, o~igledna i jasna for-ma. Me|utoa zemete go predvid sledniot primer: Eden od glavnite ~lenovi na Isusoviot tim, Petar, zboruva{e za za{tita i dolgiot ìvot na Isus. Izgleda{e deka mu dava dobar sovet na svojot Gos-podar. A sepak Isus ostro go ukori naveduvaj}i pri toa deka ne-govite interesi o~igledno ne se i Bo`ji (poglednete Matej 16:21-23). Ova e samo eden od mnogute primeri vo Pismoto koj moàm da go poso~am so cel da ilustriram deka dobroto i zloto ne se tolku o~igledni na prv pogled.


Solomon se mole{e, ,,Podari mu, pak, na Tvojot sluga, razumno srce.., za da razlikuva {to e dobro i {to e zlo..“, (Prva kniga za carevite 3:9). Potrebno e prosvetleno srce, srce koe e podu~eno da identifikuva {to Bog narekuva dobro, a {to zlo. Eva be{e sovr{ena vo sekoj pogled i vo gradinata kade {to taa ìvee{e Bo`joto prisustvo be{e mo}no i silno. Me|utoa, ona {to taa go sogleda kako dobro, prijatno i profitabilno vsu{nost be{e zlo i {tetno za nejziniot ìvot. Taa be{e izmamena i taa strada{e poradi toa.

Ova nè nosi do celta na ovaa kniga: da ja objasnime i da ja rasvetlime preku Svetoto Pismo i so pomo{ta na Svetiot Duh, razlikata me|u ona {to e dobro za va{iot ìvot i ona {to na krajot }e se pokaè kako {tetno. Ako Eva, koja be{e sovr{ena i ìvee{e vo besprekorno opkruùvawe, moè{e da bide izma-mena, kolku polesno e nie, so na{iot nesovr{en um, ìveej}i vo pokvaren i izopa~en svet - vo edno iskriveno op{testvo - da bi-deme izmameni vo na{ata procenka deka e dobro ona {to vsu{nost e {tetno?


2

KAKO СЕ СЛУЧИ?

Мили мои браќа и сестри, не дозволувајте да бидете измамени. Се што е добро и совршено

е подарок што доаѓа од Бог Таткото...- Јаков 1:16-17, динамичен превод

(Христијанинот)не мисли дека Бог ќе не љуби бидејќи сме добри, туку дека Бог ќе не направи добри затоа што Тој не љуби...

- К. С. Луис

,

Тoj den vo [vedska, sedev vo mojata hotelska soba {okiran, dodeka moite emocii besneea. Bev voshiten od Bo`jiot odgo-

vor na mojata taga poradi smrtta na ovaa poznata li~nost, no sepak bev voznemiren. Bev zbunet i poln so pra{awa. Ve}e so godini bev vklu~en vo slu`ba, pi{uvav knigi i pou~uvav na site kontinenti (osven Antartikot), no moeto nepoznavawe na ona {to navistina e dobro {totuku be{e razotkrieno.

Dominantnoto pra{awe koe minuva{e niz mojot um be{e: Na {to drugo sum gledal kako na dobro, a {to ne e dobro vo o~ite na Bog? Podednakvo va`no be{e i pra{aweto: Koi se posledicite?

Pred da gi odgovorime ovie pra{awa, }e bide korisno da se vra-time povtorno na mestoto kade {to zapo~na se: Edemskata gradina. Ova e sosema logi~en ~ekor, bidej}i ova be{e stihot {to Bog go upo-trebi za da go privle~e moeto vnimanie vo hotelskata soba. Postoi edno konstantno i izma~uva~ko pra{awe vo odnos na prikaznata za Edemskata gradina so koe jas (a i mnogu drugi), se borev so godi-ni: kako ѝ uspea na zmijata da ja ubedi Eva da se svrti protiv Bog?

Da razmislime za ova: Eva ̀ ivee{e vo sovr{ena sredina. Nitu tatko, soprug, rodnina, direktor ili u~itel, nekoga{ ja zloupotre-bil. Taa ̀ ivee{e vo sovr{en mir i spokojstvo, izobilno zgri`ena

so sè, bez bolest ili nedostatok na resursi. No, najdobroto od sè, taa ìvee{e vo harmonija so nejziniot Sozdatel. Bo`joto prisus-tvo ja ispolnuva{e atmosferata na zemjata i Toj ~esto ~ekore{e vo gradinata so Adam i Eva. Toga{ kako ѝ uspea na zmijata da ja ubedi ovaa èna, a isto taka i maòt, da se svrtat protiv Bog?

Ako moème da gi najdeme odgovorite na ovaa misterija, }e se zdobieme so korisen uvid vo toa kako neprijatelot moè da ni go napravi istoto i nam denes. Ako gi znaeme negovite taktiki, nema tolku lesno da padneme kako `rtva na izmama i neposlu{nost kon na{iot Sozdadatel.

Величествената градина

Na po~etokot Bog sozdade sovr{en svet, svet koj be{e prekrasen i bezgre{en, poln so prirodni bogatstva i drugi zadovol-stva i radosti na du{ata. Bog ne sozdade samo nekolku vi-dovi na ìvotni, drvja i pejzaì. Toj dizajnira{e i sozdade pove}e od eden milion ìvi su{testva, preku 250.000 rastenija, nad sto iljadi vidovi drvja i bezbroj razli~ni karpi, po~vi i prirodni resursi. Zemjata be{e remek-delo. Iljadnici godini podocna, nau~nicite sè u{te ja prou~uvaat voodu{evuvaj}i se na nejzinata kompleksnosta. Tie sè u{te go nemaat sovladano razbi-raweto za na{iot svet i verojatno nikoga{ nema.

Bog go dizajnira{e i sozdade seto ova samo poradi objektot na Negovata qubov: ~ove{tvoto. I pokraj toa {to planetata izgle-da{e neverojatno, Bog be{e pottiknat da odi ~ekor ponatamu. Toj li~no zasadi (ne ja sozdade), ~udesna gradina na zemjata.

Sakam pejzaì i gradini. Dozvolete mi da bidam iskren. Ne sakam da rabotam na niv - moète da ja pra{ate Lisa. Taa so namur-ten izgled na liceto }e vi raskaè za mojata nezainteresiranost za gradinarstvoto. No, ona {to mi se dopa|a e da sedam ili da {etam niz prekrasno neguvanite i uredeni gradini, ovo{tarnici, lozja ili {umi. Se voshituvam na boite, na mirisot, na po~vata i na raznolikosta na drvjata i rastenijata.

Neodamna zboruvav vo Konstanc, Germanija, grad imenu-van po ezeroto koe se nao|a pokraj nego. Ezeroto Konstanc e najgolemoto ezero vo Germanija, za{to prima voda od topewe-to na mrazot i snegot na Alpite. Zaedno so Lisa bevme vo poseta na na{i bliski prijateli, i pastori isto taka, Frajmut (dobro germansko ime) i negovata sopruga Xoana.

Imavme nekolku slobodni dena za vreme na na{eto patuvawe,


i na{ite doma}ini qubezno ni ponudija razli~ni zabavni aktiv-nosti so cel da ni go ispolnat vremeto. Otkrivme deka ne postoi nedostig na raboti koi moàt da se napravat vo Konstanc; me|u-toa, edna od rabotite koja sakav najmnogu da ja napravam ne be{e me|u predloènite.

Smesteno vo ezeroto Konstanc se nao|a edno mesto nare~eno Ostrov na cve}iwa. Negovoto pravilno ime e Meino, no Ostrov na cve}iwa e poopisno ime bidej}i celiot ostrov e gradina. Sakav da se pro{etam niz ostrovot, no znaev deka }e bide potreben cel eden den za da se vidi sè.

Lisa, Xoana i Frajmut na po~etokot mislea deka se {eguvam koga predloìv da go posetime ostrovot. Vpro~em, koj bi pomis-lil deka eden ma` koj saka sport i natprevaruva~ki aktivnosti bi posakal da napravi ne{to tolku dosadno kako pro{etka niz golema gradina? No, otkako go spomenav ova nekolku pati, na{ite prijateli zabeleàa, ,,Ne mislevme deka si seriozen? Dali navis-tina saka{ da odi{?“

,,Da!“, rekov jas. I taka re{ivme da se pro{etame niz ostrovot i pokraj maliot entuzijazam od strana na drugite.

Be{e toa spektakularen den. Se odvezovme do ostrovot preku mostot koj vode{e do nego, plativme vleznica na glavnata porta i ja zapo~navme na{ata pro{etka. Ne pomina dolgo vreme pred da bidam plenet od gletkata. Bev voodu{even od ubavinata i kom-pleksnosta na ovaa golema gradina. Dobrata vest e deka ne bev edinstveniot koj be{e voshiten. [egite i podbivaweto na drugite trojca prestanaa vedna{ {tom go zdogledavme ova remek-delo.

Sekoj del od ovaa ogromna gradina be{e praznik za o~ite. Prekrasnite cvetni povr{ini bea prekrasno i sovr{eno uredeni i aranìrani, so pateki za {etawe koi minuvaa srede niv, taka {to sekoe rastenie be{e vidlivo. Ima{e i mapi napraveni od cve}iwa i ogromni statui od ìvotni, deca, duri i ku}i izrabo-teni od razli~ni drvja, rastenija i cve}iwa. Prekrasni fontani bea postaveni niz celata gradinata.

Site zaedno uìvavme vo ubavinata i kreativnosta na mesto-to, za koe be{e potrebno pove}e od polovina den za celosno da se pro{eta - nie uspeavme da vidime samo polovina od toa! Toa popladne ~esto pomisluvav, ,,Ako maìte i ènite, moèa da os-mislat vakov veli~enstven ostrov, praznik na ubavina za o~ite, so izobilie mirisi na zadovolstvo na setiloto za miris, kako toga{ izgledala Bo`jata gradina?“ Za{to ne be{e ve{t gradi-nar, hortikulturist ili arhitekt za pejzaì koj ja dizajnira{e Edemskata gradina. Toa be{e Samiot Gospodar, Sozdatelot.

КАКО СЕ СЛУЧИ? 15

Bog zasadi bogata, rasko{na gradina vo Edem, go stavi Adam vo nea i gi donese site ìvotni kaj nego. Gospodarot saka{e da vidi kako Adam }e go nare~e sekoe od 1.25 milioni vidovi ìvotni na zemjata. Kakva intelegencija moral da poseduva ovoj ~ovek! Adam ne samo {to ima{e sposobnost da gi imenuva site ovie razli~ni ìvotni, isto taka ima{e kapacitet da go zapomni imeto na sekoe od niv - i toa bez pomo{ na Ajpad i sposobnostite na Gugl! Adam be{e brilijanten.

Me|utoa Bog ne gi dovede ìvotnite kaj Adam za toj samo da gi imenuva; Bog, isto taka, saka{e da vidi koe ìvotno }e bide izborot na Adam za negov soodveten pridru`nik.

ôvekot im dade imiwa na site ptici i na site ìvotni, no nitu edno od niv ne be{e soodveten pridru`nik, me|u site niv ne se najde pomo{nik sli~en na nego. Zatoa Gospod mu prati na ~ove-kot dlabok son, i dodeka Adam spie{e Bog mu izvadi edno rebro i mestoto go popolni so meso. Od rebroto, {to go zede od ~ovekot, Gospod ja sozdade ènata i ja dovede kaj maòt. I Adam re~e:

,,Kone~no, eve nekoj sli~en na mene, od mojot vid - koska zemena od moite koski, i plot od mojata plot. ,Neka i bide imeto èna, za{to e zemena od maòt‘“, (Sozdavawe 2:23, dinami~en prevod).

Sovr{eniot pridru`nik za ~ovekot be{e ènata. Tie }e se nadopolnuvaat eden so drug i zaedno }e stanat edna celina. Im be{e dadena zada~a da ja za{tituvaat i da ja ~uvaat zemjata, pokon- kretno gradinata.

Pred Eva da bide sozdadena od Adam, Bog mu dade jasna zapoved: ,,Od sekoe drvo vo gradinata moè{ da jade{, osven od drvoto koe dava poznavawe {to e dobro, a {to zlo. Ne smee{ da jade{ od plodot na toa drvo; ako jade{; istiot den }e umre{“, (Sozdavawe 2:16-17, dinami~en prevod).

Ne go znaeme vremenskiot raspored koga se slu~il sledniot zapi{an nastan. Moèbi se slu~il posle nekolku nedeli, godi-ni, decenii, ili duri i podolgo. No, dojde denot koga najlukaviot yver, zmijata, se naso~i kon Eva i ja stavi pod pra{alnik zapoved-ta na Gospod.

(Kako moè zmijata da zboruva? Li~no jas veruvam deka pred da se slu~i padot, ìvotnite moèle da komuniciraat so lu|eto. Ova e pri~inata zo{to Eva ne bila ispla{ena nitu iznenadena koga zmijata i pristapila. Ova znaewe za sposobnosta na ìvot- nite da zboruvaat verojatno bilo prenesuvano niz generaciite,


bidej}i koga magaricata na Valaam progovori, nitu toj ne be{e iznenaden ili {okiran; poglednete vo Broevi 22:21-35. Toj go pro-dolìl razgovorot so ìvotnoto ne pokaùvaj}i nikakvi znaci na iznenadenost od samiot nastan).

Како змијата го направи тоа?

Dozvolete mi da ja povtoram celta na na{ata istraga za ona {to se slu~i vo Edemskata gradina. Se stremime da doznaeme kako zmi-jata, obzemena od |avolot, uspea da ja ubedi Eva da se svrti protiv Bog vo taa sovr{ena sredina. Da go ispitame nejziniot pristap:

Zmijata ѝ re~e na ènata: ,,Vistina li e deka Bog rekol da ne jadete od niedno drvo vo rajot?“

So ova pra{awe, zmijata go inicira{e prviot ~ekor od nejzi-

nata strategija. Nejzinata cel be{e da ja pokoleba Eva vo boès- tvenata mudrost. Nejzinoto lukavo obmisleno pra{awe ja navede ènata za moment da gi izgubi od vid golemiot broj na dostapni ovo{ni drvja i da go prenaso~i nejziniot fokus na edinstvenoto drvo koe be{e zabraneto.

To~nite zborovi koi Bog im gi upati na Adam i Eva bea: ,,Od sekoe drvo vo gradinata moète da jadete, osven od…“. Negovata velikodu{nost istakna: ,,Od sekoe drvo vo gradinata moète da jadete“. Postojat iljadnici ovo{ni drvja vo svetot, i moja pret-postavka e deka sekoe od niv be{e zastapeno vo gradinata. Kolku pametna be{e zmijata? Eva moè{e da jade od iljadnici drvja, no po izvrtenoto pra{awe na satanata, taa ne moè{e da gi trgne svoite o~i od edinstvenoto drvo {to ѝ be{e zabraneto.

I denes ne e porazli~no. Bog dare`livo ni dal na site nas tolku mnogu darovi - sekoj blagoslov {to neboto go nudi (pogled-nete Efe{anite 1:3). ]e bide potrebna u{te edna kniga samo da gi nabroime! Kaàno ni e isto taka deka site ne{ta se na{i vo Isus Hristos (poglednete 1 Korin}anite 3:21-23). Me|utoa, vo {to se sostoi strategijata na na{iot neprijatel? Po ni{to ne se razliku-va od taa vo gradinata. Toj se obiduva da ja prikrie velikodu{nosta na Bog, za samo da go vidime ona {to ni e ,,zadràno i uskrateno“. Zo{to Bog bi ni uskratil ne{to? ]e go razgledame ova va`no pra{awe malku podocna, no ednostavno kaàno, toa e za na{e dobro. Toj znae mnogu podobro od mene i vas, {to e najdobroto za nas. Zastanuvaj}i na stranata na vistinata {to taa ja znae{e, Eva brzo


ѝ odgovori na ovaa zmija so sposobnost da zboruva:

,,Nie moème da jademe rod od sekoe drvo vo rajot; samo od rodot na ona drvo srede rajot, - re~e Bog, - ne ja-dete od nego i ne dopirajte se do nego, za da ne umrete!“, (Sozdavawe 3:2-3).

Interesno e da se napomene neto~nosta na odgovorot na Eva. Bog ne re~e da ne se dopira plodot na drvoto. Moèbi ova vi iz-gleda kako nezna~itelen detal, no istiot ni otkriva zo{to zmija-ta se naso~i na nea, ne na Adam.

Eva se u{te ne be{e na scenata, koga originalnata zapoved be{e dadena, i taa ja nema{e slu{nato od ustata na Bog, kako {to toa be{e slu~aj so Adam. Li~no veruvam deka na ovoj nastan, pret- hodel den koga taa i Adam ~ekorele niz ogromnata gradina i do{le do drvoto za poznavawe na dobroto i na zloto. Adam poso~il kon nego, kaùvaj}i i na Eva {to Bog rekol konkretno za ova drvo. Ovoj vid na interakcija go narekuvam komunicirano znaewe. Od druga strana, za Adam zapovedta be{e otkrieno znaewe. Vo {to e razlikata? Otkrieno znaewe e koga Bog direktno ni pokaùva ne{to.

Откриеното наспроти комуницираното знаењe

Eden den Isus gi pra{a svoite u~enici: ,,[to velat lu|eto, koj e Sinot ̂ ove~ki?“, (Matej 16:13). Eden po eden u~enicite navedoa sè {to tie slu{nale od drugite: Jovan Krstitel voskresnal od mrt-vite, Ilija, Eremija ili eden od prorocite - ova bea samo nekoi od izve{taite koi ovie lu|e gi slu{nale preku nivnata verzija na Tviter, Fejsbuk, Instagram i blogovi.

Otkako Isus go soslu{al toa {to tie go otkrile preku komu-niciranoto, preneseno znaewe, toga{ Toj gi pra{a: ,,A vie, {to mislite Koj sum Jas?“, (Matej 16:15).

U~enicite bea paralizirani, bez odgovor. Ako Isus ne im go postave{e prvoto pra{awe, verojatno }e bea pod vlijanie na ko-mentarite na drugite, i nivnite odgovori }e go odrazuvaa komuni-ciranoto, soop{teno znaewe. No, motivot na Isus vo postavuvawe-to na ovie dve pra{awa be{e da go otstrani od niv indirektnoto znaewe, so cel da doznae {to Bog im otkril. Petar be{e edinstveniot so odgovor. Bez razmisluvawe toj re~e: ,,Ti, si Hristos, Sinot na @iviot Bog“, (Matej 16:16).

Moàm da zamislam deka Isus se nasmevnal, ja stavil rakata


na grbot na Petar kako potvrda i izjavi: ,,Telo i krv ne ti go otkrija toa, tuku Mojot Otec, Koj e na Nebesata“, (Matej 16:17). Petar ne povtoruva{e, nitu kopira{e informacii od ne{to {to pro~ital na internet ili vo statija na nekoe spisanie! Toj spodeluva{e vistina koja Bog mu ja prenel direktno na nego.

Isus toga{ izjavi deka vakviot vid na objaveno znaewe, otkro-venie e ona na {to crkvata }e bide izgradena i silite na pekolot nema da gi nadvladeat i zaprat onie koi go poseduvaat. Naprotiv, silite na pekolot moàt mnogu polesno da gi izmamat onie koi poseduvaat samo komunicirano, soop{teno znaewe.

Se zdobivame so otkrieno znaewe na mnogu na~ini. Moè da se slu~i dodeka go ~itame Svetoto Pismo ili nekoja inspirira-na kniga, dodeka se molime, dodeka slu{ame propoved, primaj}i vizija kako {to be{e slu~ajot so Petar na pokrivot od ku}ata (poglednete Dela 10:9-16), ili ednostavno koga Bo`joto Slovo ni e otkrieno vo srceto preku Svetiot Duh. Te{ko e da se generali-zira kako otkrovenieto se slu~uva. Ponekoga{ }e slu{nete tivok, mal glas dlaboko vo va{eto srce. Nekoga{ ednostavno znaete bidej}i ste dobile otkrovenie vo va{iot duh. Vo drugi slu~ai va{eto srce po~nuva zabrzano da ~uka i go ~uvstvuvate Bo`joto prisustvo dodeka go ~itate Pismoto. Kako i da doa|a otkrovenie-to, vo krajna linija znaete so sigurnost deka ste slu{nale od Bog, i ova otkrieno znaewe ne moè da vi bide odzemeno.

Od druga strana, komuniciranoto znaewe doa|a preku slu{awe ili ~itawe na izjavite na nekoj drug za ona {to tie go slu{nale od Bog. Znaeweto moè da bide to~no, no ako Bo`jiot Duh ne vi go otkrie toa vo va{eto srce, mnogu lesno moè da dojde do iskrivu-vawe i izobli~uvawe na vistinata.

Na primer, sum slu{nal lu|e kako se rasfrlaat so nivnoto poznavawe na Biblijata: ,,Znae{, Xon, parite se koren na sekoe zlo“. Ona {to ovie pogre{no informirani prijateli pro~itale, ili slu{nale nekoj propovednik kako ja citira ovaa izjava, e vsu{nost 1 Timotej 6:10, kade pi{uva: ,,Al~nosta za pari e koren na site zla“, (dinami~en prevod).

Parite se samo alatka. Samo toa. Alatkata moète da ja zlo-upotrebite ili pravilno da ja koristite. I pi{tolot e alatka. Vo racete na eden kradec, pi{tolot }e bide zloupotreben za gra-be`. Me|utoa, koga pi{tolot e vo racete na policaec moè da bide upotreben da spre~i siluvawe ili ubistvo na nekoja èna. Se raboti za istiot pi{tol, koj sam po sebe ne e inherentno zlo ili dobro. Na istiot na~in, parite se alatka i tie ne se korenot na site zla. Al~nosta za pari e koren na sekakvi zla.


Poedinci koi davaat pogre{ni komentari kako navedeniot poseduvaat komunicirano znaewe namesto otkrieno znaewe. Od moeto li~no iskustvo, komuniciranoto znaewe ponekoga{ e mnogu poopasno od samoto otsustvo na znaewe.

Zborovite koi Eva gi upotrebi za da ja opi{e zapovedta da ne se dopira plodot na drvoto ukaùva na toa deka taa poseduvala samo komunicirano znaewe. Bo`joto prisustvo be{e vo gradina-ta. Bog ~ekore{e so Adam i Eva najverojatno sekoj den (poglednete Sozdavawe 3:8). Sosema e vo red toa {to Adam spodelil so svojata sopruga ona {to Bog go zapovedal, no ona {to taa najverojatno propu{tila da napravi e da go bara i da go pra{a svojot Sozdatel direktno za toa {to bilo kaàno.

Karakteristika na onie koi go baraat Bog e da kopaat podlaboko vo poznavaweto i razbiraweto na Samiot Bog. Slu{nete {to napravija lu|eto od Verija koga Pavle im ja donese porakata od neboto:

,,Evreite od Verija bea otvoreni i mnogu poblagorodni od onie vo Solun i so voodu{evuvawe go primaa ona {to Pav- le im go propoveda{e. Sekojdnevno go prou~uvaa Svetoto Pismo, za da proverat dali ona {to toj im go propoveda e vistina“, (Dela 17:11, dinami~en prevod).

Lu|eto od Verija bea vklu~eni. Tie vnimatelno go slu{aa

Pavle, a potoa samite go prou~uva Svetoto Pismo. Mi se dopa|a zborot poblagorodni. Nivniot um be{e nepristrasen i otvoren za glasot na Svetiot Duh. Kanalot me|u nivniot duh i um be{e ~ist, jasen i otvoren da primi otkrovenie.

Za razlika od mnogu vernici denes, ovie Verijci ne gi dobile svoite argumenti i dokazi od podkasti, blogovi, ili diskusija na Tviter i Fejsbuk. Isto, koga Isus razgovara{e so svoite u~eni-ci za Negoviot identitet, Toj ne be{e zainteresiran za ona {to lu|eto zboruvaa na socijalnite mreì vo toa vreme. Toj saka{e da znae: ,,Lu|e, {to Bog vi otkril vam?“

Moèbi na nekoe od nivnite patuvawa kako grupa, Petar slu{nal nekoj da kaè: ,,Isus, mora da e Hristos“. Vo toj moment, svesnosta za taa vistina eksplodirala vo negoviot um i srce, pot-tiknato od prisustvoto na Svetiot Duh. Toa e toa! Toj e Bo`ji Sin. Toj e Hristos. Dosega ne uspevav toa da go sfatam, no sega znam deka Toj e Hristos! Ova e ~esto na~inot kako ja doìvuvame vistinata koja Bog ni ja otkriva vo na{ite srca.

Ili moèbi se slu~ilo poinaku so Petar. Otkrovenieto moè-


bi do{lo vo negovoto srce edna ve~er dodeka tonel vo son, ili vo tekot na denot dodeka pe{a~el od eden do drug grad, ili vo eden moment dodeka go nabquduval Isus kako razgovara so ostanatite ~lenovi na timot. Moèbi vo eden od ovie momenti, bez Petar da bide svesen za toa, Bog go potsetil na stih od Stariot Zavet, kako na primer Isaija 9:6-7, stih koj go pretskaà doa|aweto na Hris-tos.

Ili moèbi ,,duhovniot moment“ kaj Petar dojde dodeka Isus isceluva{e nekogo. Odedna{ ovoj u~enik se prisetuva na rabinot od negovoto detstvo dodeka go ~ita Starozavetnoto proro{tvo za doa|aweto na Mesijata: ,,Toj vrz Sebe gi zede na{ite nemo}i i gi ponese na{ite bolesti“, (Matej 8:17, potvrduvaj}i go pi{anoto vo Isaija 53:4).

Postojat tolku mnogu na~ini kako otkrovenieto za vistinski-ot identitet na Isus moèlo da se slu~i kaj Petar, no va`nata rabota e deka Samiot Bog mu go objavil toa.

Mislam deka e bezbedno da se kaè deka ova ne e ona {to se slu~i so Eva. Taa nema{e otkrieno znaewe; namesto toa taa se zadovoli so komunicirano znaewe. Moèbi Adam i pratil direk-tna poraka na Tviter: ,,Draga, te vidov kako go gleda{ drvoto za poznavawe na dobroto i na zloto. Ne go dopiraj! Bog veli deka }e umreme ako jademe od negoviot plod“.

Втората фаза

Otkako zmijata go ima{e vnimanieto na Eva vo celost fokusi- rano na ova edno i edinstveno zabraneto drvo, taa moè{e da go inicira vtoriot ~ekor od nejziniot ubedliv trik. Ovoj ~ekor pretstavuva direktna sprotivnost na ona {to Bog ve}e izjavil. Sepak, }e bide mnogu mudro zavitkano vo ne{to {to se ~ini kako zdravo rasuduvawe, prosledeno so vetuvawe za dobivka. Satanata vozvrati:

Toga{ zmijata ѝ re~e na ènata: ,,Ne, nema da umrete! No, Bog znae deka onoj den koga }e vkusite od nego, }e vi se ot-vorat o~ite, pa }e stanete kako bogovi i }e znaete {to e dobro, a {to zlo“. Razmislite za zborovite na zmijata: ,,No Bog znae“. Tie impli-

ciraat deka ne{to e zadràno, ne{to im e uskrateno - i toa ne e bilo {to, tuku ne{to {to }e go napravi ìvotot na Adam i Eva


mnogu podobar. Ova ne{to }e gi odnese na povisoko nivo! So ogled na toa deka drvoto sodrè{e dobro vo sebe, zmijata vnimatelno presmeta seto ova da zvu~i razumno i logi~no. I uspea vo toa.

,,Koga ènata vide deka rodot na drvoto e dobar za jadewe, i ubav na izgled, i deka drvoto e poèlno poradi toa {todava znaewe, nabra rod od nego i go izede“, (Sozdavawe 3:6).

Eva vide deka rodot na drvoto be{e dobar, i ubav na izgled i }e ja napravi mudra. Site ovie se poèlni i korisni svojstva.

Kako {to Eva be{e zagledana vo drvoto, nejzinite misli po~-naa da se dviàt po nov pat: êkaj malku. Ima ne{to dobro i ko-risno vo toa drvo, a Bog go zabrani. Mojot soprug i jas moème da imame podobar ìvot. Moème da bideme pomudri i posre}ni, no toa ni e zadràno. Mislev deka na{iot Sozdatel e poln so qubov i blagodat, no vsu{nost Toj ne izmami. Toj krie ne{to dobro od nas.

So sekoja izminata sekunda dodeka ovie misli prodiraa vo nejziniot um, raste{e i èlbata na Eva da jade od plodot. Kolku pove}e veruva{e deka ima ne{to dobro za nea vo toa drvo, tolku pove}e nejzinata èlba stanuva{e se poopravdana.

Krajnata taktika na zmijata be{e da go iskrivi i izopa~i karakterot na Bog vo o~ite na Eva. Ako uspee{e vo toa, }e us-pee{e da ja svrti protiv Bog. Zo{to? Zatoa {to Bo`jata vlast i vladeewe se vtemeleni i poddràni od Negoviot karakter.

Car David napi{a: ,,Pravednosta i pravdata se osnova na Tvojot prestol“, (Psalm 89:14). Kako car, David znael deka ovie karakteristiki se temelot na eden dolgovremen voda~. Ako carot e praveden, vistinoqubiv i mudar, negovoto vladeewe nema da za-vr{i. Ako namesto toa, vladetelot e ne~esen i nepraveden, negovoto vladeewe nema da trae.

Bo`jiot karakter e sovr{en, no zmijata be{e re{ena da ja ubedi Eva vo sprotivnoto. Taa se obiduva{e da gi iskrivi doka-zite. Izgledot na zabranetoto drvo be{e dobar i ubav. Se ~ine{e deka moè da napravi nekogo mudar, no izgledot znae da prelaè. Zatoa ni e kaàno: ,,Nie ne se sosredoto~uvame na ona {to se gle-da, tuku na pridobivkite {to doprva }e se vidat“, (2 Korin}anite 4:18, dinami~en prevod). Toa {to ne se gleda e Bo`joto Slovo. Ne-govoto Slovo e pravedno, to~no i vistinito.


Не дозволувајте да бидете измамени

Neprijatelot be{e vo mo`nost da ja natera Eva da se svrti pro-tiv nejziniot Sozdatel potkopuvaj}i ja nejzinata perspektiva na Bo`jiot karakter. êsto sum moral da se boram so sli~ni mis-li vo è{tinata na bitkata koga ne gledav deka molitvata mi e odgovorena tolku brzo kako {to se nadevav. Vo takvi situacii se prisetuvam na Bo`jata vernost. Se treniram sebesi preku real-nosta: Bog ne e problemot, Toj ne mi zadrùva ni{to, Toj e dobar i milostiv Tatko.

Zmijata uspea da ja ubedi Eva da veruva deka ima ne{to do-bro za nea, a koe Bog ѝ go zadrùva. Ako ova be{e tolku uspe{no postignato vo edna sovr{ena sredina so èna koja nikoga{ ne bila zloupotrebuvana, navredena ili iskoristena, kolku polesna e denes zada~ata na neprijatelot vo ovoj padnat svet ispolnet so navredi, korupcija, izopa~enost i izmama? Ova e pri~nata zo{to apostol Jakov silno ne predupreduva:

,,Ne mamete se, bra}a moi vozqubeni“, (Jakov 1:16). Imam obi~aj da kaàm deka postoi samo eden problem so izma-

mata, a toa e deka izmamuva! Li~nosta koja e prelaàna i izmame-na, so celoto svoe srce veruva deka e vo pravo, precizno to~na i na stranata na vistinata. No, realnosta e deka gre{i, ne e vo pravo i ne e na strana na vistinata. Kolku zastra{uva~ki!

Eva be{e izmamena i kako posledica na toa napravi prestap, zgre{i. Jakov ne saka i nie da padneme vo istata stapica. Da ja razgledame vo celost negovata izjava:

,,Ne mamete se, bra}a moi vozqubeni. Sekoj dobar dar i se-koj sovr{en podarok ide ozgora, simnuvaj}i se od Otecot na svetlinata, vo Kogo nema promeni ni senka od izmeni“, (Jakov 1:16-17).

Jakov ne veli deka pove}eto dobri darovi doa|aat od Bog. Taka mislat mnogumina. Ne, eksplicitno ni e kaàno deka sekoj dobar i sovr{en dar doa|a od Bog. Podednakvo moème da napi{eme: ,,Ne postoi ni{to dobro za bilo koj od nas, nadvor od Bo`jata vol-ja“. Ve molam, ne zemajte ja slednata izjava neseriozno ili povr{-no, bidej}i ima golema dlabo~ina vo nea: Ne e va`no kolku do-bro ne{to izgleda, kolku sre}ni ve pravi, kolku mnogu e zabavno, kolku bogati ili uspe{ni }e stanete poradi toa, kolku duhovno


ili dlaboko vi se ~ini deka è, kolku razumno vi izgleda, kolku è popularno ili prifateno - i listata prodolùva ponatamu. Ako ne{to e vo sprotivnost na Bo`jata mudrosta (ili Bo`jo-to Slovo), na krajot }e se pokaè kako {tetno i }e donese taga vo va{iot ìvot.

Eva vo celost veruva{e deka pravi mudar izbor - dobar izbor, izbor koj }e im go podobri ìvotot so nejziniot soprug. No, toa ne se slu~i. I dokolku mislite, iljadnici godini podocna, deka va{ata mudrost za ona {to e dobro e pokorisna od Bo`jata, vie ste isto tolku izmameni kako {to be{e i Eva, i }e naidete na golema taga vo ìvotot.

Svesen sum deka moèbi }e pomislite deka zvu~am negativno, konzervativno ili netolerantno, no toa ne e mojata namera. Ed- nostavno ve predupreduvam. Ovaa kniga e polna so upatstva za toa kako da prepoznaete {to navistina e dobro za va{iot ̀ ivot, slu`-ba, biznis, odnosi i mnogu pove}e. Me|utoa, za da moàm vo celost da ja pretstavam porakata na Isus Hristos, moram i da predupredu-vam i da pou~uvam. Pavle go potvrduva toa, koga zapi{a:

,,Nego, nie go propovedame, vrazumuvaj}i gi site lu|e i u~ej}i gi so seta mudrost, za da go pretstavuvame sekoj ~ovek sovr{en vo Hristos“, (Kolo{anite 1:28).

Nitu vie, nitu jas, moème da rasteme vo zrelost bez predupreduvawa i instrukcii. Jas vaka gledam na ova: sekoga{ koga }e kupite nov elektronski ured, alat ili aparat, na prva-ta ili vtorata stranica na prira~nikot so upatstva }e gi pro~i-tate zborovite: ,,Predupreduvawe. Pro~itajte pred upotreba“. Proizvoditelot potoa nabrojuva nekolku predupreduvawa za toa {to da se pravi - ili naj~esto, {to da ne se pravi - so proizvodot. Ovie predupreduvawa se dadeni so cel da ve informiraat kako da ne predizvikate poseriozna {teta bilo po vas ili proizvodot koj ste go kupile. Dokolku ne gi prekr{ite predupreduvawata, proizvodot }e vi sluì so godini. No, ako proizvoditelot ne dade nikakvi predupreduvawa, nesakaj}i moète da napravite ne{to {to }e predizvika {teta ili zaguba na samiot proizvod. ]e sledi nequbezen imejl upaten od vas do proizvoditelot so ukor zo{to soodvetno ne ve predupredile.

Pavle ni kaùva deka treba da obrneme vnimanie na predupredu-vawata vo Noviot Zavet. Ako gi poslu{ame, }e iskusime godini na uspe{no ìveewe vo harmonija so na{iot Sozdatel. Me|utoa,


ako gi ignorirame ili gi prekr{ime predupreduvawata, i nie }e stradame na na~in sli~en na toj na Adam i Eva. Toga{ }e pi{u-vame blogovi, pisma i imejlovi za toa kolku e nepraveden ̀ ivotot kako rezultat na nevoljite i stradawata so koi sme se soo~ile. A sepak Bog jasno kaùva:

,,Prou~uvaj ja ovaa kniga na instrukucii postojano. Razmi- sluvaj za nea dewe i no}e, za da bide{ siguren kako }e go izvr{uva{ sè ona {to e napi{ano vo nea. Samo toga{ }e napreduva{ i }e uspee{ vo sè {to pravi{“, (Isus Navin 1:8, dinami~en prevod).

Bog garantira uspe{en i prosperiteten ìvot dokolku vnimatelno go drìme ona {to e zapi{ano vo Negovata kniga na instrukcii. Me|utoa, ovaa kniga ne sodrì samo motivira~ki, ute{ni pou~uvawa. Taa isto taka sodrì i predupreduvawa.

Za àl, vo ovie denovi vo koi ìveeme, propovednicite i u~i- telite gi izbegnuvaat ovie va`ni predupreduvawa. Ovie delovi od Svetoto Pismo moàt da se sfatat negativno, a nie vo nikoj slu~aj ne sakame obeshrabruva~ki propovedi da doa|aat od propovedalnata bidej}i takviot pristap bi bil neprivle~en i moè da ja popre~i posetenosta na crkvata ili konferencijata. Kako rezultat na toa doa|a do mnogu sudiri me|u vernicite koi lesno moèle da se izbegnat ako sekoj bil pou~en i predupreden.

Ve pottiknuvam edna{ za sekoga{ odlu~ete se: Nema ni{to do-bro za vas nadvor od Bo`jata mudrost ili Bo`joto Slovo, apsolut-no ni{to. Ako go veruvate ova, toga{ da prodolìme ponatamu vo na{ata potraga po razlikata me|u dobroto i Bog.


3

Универзален стандард на добро

,,Секој збор од Бога се потврдува за веродостоен“.

- Поговорки 30:5, динамичен превод

Најдобро се спротиставуваме на грешката со промовирање на солидно познавање на зборот на

вистината...- Матју Хенри

Вo ovaa kniga }e se osvrnam na tri aspekti na konceptot dobro. Prviot aspekt e naso~en kon na{iot su{tinski odnos so Bog;

vtoriot se odnesuva na na{iot karakter i odnesuvawe; dodeka tre-tiot aspekt gi opfa}a na{ite planovi i strategii. Tie se tesno povrzani me|u sebe, za{to prviot aspekt e na{iot temel, vtoriot e ona {to gi drì na{ite ìvoti zaedno, dodeka tretiot ja pret-stavuva izgradbata na na{iot ìvot. Ako prvite dva aspekti se silni, na{iot trud }e bide maksimiziran i traen. No, ako bilo koj od niv e pogre{en ili neispraven, trudot na na{iot ìvot }e bide ote`nat, popre~en i kratkotraen.

Se se}avam na gradeweto na na{ata prva ku}a, kako da be{e v~era. Celiot proces, od po~etok do kraj bukvalno ne pleni so Lisa. Otkako po~na izgradbata, sekoj den odevme na gradili{teto za da go proverime napredokot na rabotata.

Postavuvaweto na temelot ne be{e interesno, taka {to pomi-navme najmalku vreme proveruvaj}i dali e se vo red. Vo isto vreme, edni na{i prijateli izgradija mnogu ubav dom za sebe, nivniot prv dom. Nekolku godini otkako se vselija vo ku}ata, golemi {iroki puknatini se pojavija na yidovite protegaj}i se od podot do tavanot. Bevme pokaneti na ve~era kaj niv i zabeleùvaj}i go o~i-

gledniot problem, gi pra{avme {to ne e vo red. So o~igledno ne-zadovolstvo, ni kaàa deka temelot na nivniot dom e neispraven. Grade`nikot gi skratil postapkata i vremeto na postavuvawe na temelot, i nivnite obidi da dobijat obe{tetuvawe za propu{te-nata grade`na rabota zavr{ile neprijatno. Popravkata na prob-lemot se pokaàla kako isklu~itelno skap i dolgotraen proces. Nivnoto iskustvo ja istakna va`nosta na dobriot temel. I pokraj toa {to postavuvaweto na temelot ne e najvozbudliviot del za nabquduvawe od celiot proces, sepak e od su{tinsko zna~ewe za izgradba na eden dom koj }e trae.

Otkako bea postaveni temelite na na{iot dom, sledniot ~ekor be{e konstrukcijata na ku}ata. Ovaa etapa od izgradba-ta gi napravija na{ite patuvawa na gradili{teto pointeresni. Na{ite poseti traeja podolgo, zo{to bevme vo mo`nost da se dviìme slobodno niz ku}ata. Bevme voodu{eveni da vidime kako sobite dobivaat svoja forma, i imavme porealna slika za toa kako zavr{enata ku}a }e izgleda.

Zavr{nata etapa be{e ~ista vozbuda i pominavme mnogu pove- }e vreme vo nadgleduvawe i proverka na ku}ata vo tekot na ovaa faza od koja bilo druga. Otkako konstrukcijata be{e zavr{e-na i yidovite obloèni, go nabquduvavme instaliraweto na za-vr{nite raboti, podot, lajsnite, {kafovite, rabotnite povr{i-ni vo kujnata i na krajot svetlata. Ova be{e na{ata prva ku}a i moèvme da ja uredime i da ja ukrasime kako {to sakavme. Sekoj den ni izgleda{e kako Boì}no utro. Sè si doa|a{e na svoe mesto.

Eve vo {to se sostoi mojata poenta so ovoj primer: ako pr-vite dve fazi od izgradbata na na{iot dom - temelot i konstruk-cijata na ku}ata - ne bea stabilni i cvrsti, ostatokot od ku}ata }e pretrpe{e {teta, ili vedna{, ili kako vo slu~ajot na na{ite prijateli, so tekot na vremeto.

Na istiot na~in zavr{niot aspekt na porakata na ovaa kniga - koj se sostoi od na{ite ìvotni planovi i strategii - }e bide najinteresen za diskusija. Ovoj aspekt se odnesuva na odlukite koi gi pravime vo na{iot biznis, vo na{ata slu`ba ili vo na{ite ìvotni potragi.

Postojat izbori so koi se soo~uvame vo ovie oblasti koi iz-gledaat dobri; me|utoa dosta ~esto tie ne se najdobroto {to Bog go ima za nas. Ako gi izbereme, ovie pateki }e ne li{at od na{iot maksimalen potencijal. Vistinata e nepromenliva: ,,Gospod ne gi li{uva od blaga (dobro) onie {to odat neporo~no“, (Psalm 84:11). Toj vi posakuva dobro, i Negovoto dobro e sekoga{ veli~enstveno.

]e premineme na ovaa diskusija malku podocna, no isto kako


{to na{iot gradeèn rabotnik vnimatelno se koncentrira{e na prvite ~ekori od izgradbata, vo ovaa kniga morame prvo da gi poloìme temelite i da ja postavime konstrukcijata.

Дефинирање на доброто

Da go pogledneme zborot dobro. Evrejskiot zbor za dobro e tob (tob). Nekolku definicii navedeni vo Kompletniot re~nik na prou~uvawe na zborovite se: ,,da se bide sre}en, da se pravi dobro, pravilno, prifatlivo“. Novata internacionalna enciklopedija na bibliski zborovi go prodlabo~uva zna~eweto naveduvaj}i:

Ovoj ednostaven zbor vo naj{iroka smisla zna~i ,,dobro“. Zna~eweto vklu~uva vo sebe: ubavo, privle~no, korisno, profitabilno, poèlno, moralno ispravno.

Konceptot koj gi povrzuva site ovie zna~ewa na ,,dobro“ e procenkata. Za da se odredi dobroto, potrebno e rabotite, kvalitetite, postapkite i dejstvuvawata da se sporedat so drugi raboti, kvaliteti, postapki i dejstvuvawa...

Izve{tajot za Sozdavaweto go pretstavuva zborot do-bro (tob) na eden bibliski na~in, dodeka Bog ja ispituva{e zavr{enata rabota sekoj den i istata ja proglasuva{e kako dobro. I Bog vr{i procenka. Vsu{nost tokmu poradi toa {to Bog go spodeli Svojot lik i nali~je so ~ove{tvoto, ~ove~kite su{testva imaat kapacitet da donesuvaat pro-cenka na vrednosta. No, grevot ja iskrivi percepcijata na ~ove{tvoto. Poradi ova, samo Bog e vo sostojba sovr{e-no da procenuva. Pisatelite na Stariot Zavet bea ubede-ni deka Bog ne samo {to e daritelot i merkata za dobro, tuku i Edinstveniot koj znae {to navistina e korisno za nas i {to e moralno ispravno. Samo poradi toa {to Bog ja spodelil Negovata procenka na dobro vo Negovoto Slovo, nie koi se potpirame na Nego, sme vo sostojba so sigurnost da potvrdime deka odredena rabota, kvalitet ili nasoka na dejstvuvawe se korisni.1

Klu~niot zbor e procenkata. Adam i Eva izbraa da gi pro-cenat dobroto i prifatlivoto oddelno od Bo`jiot sovet. Tie napravija procenka soglasno porazli~en komplet na standardi: nivniot. I tokmu tuka leì korenot na ~ove~koto neprijatelstvo vo odnos na Sozdatelot. Iako ima zazemeno razli~ni oblici i

УНИВЕРЗАЛЕН СТАНДАРД НА ДОБРО 29

formi, sekoga{ se sveduva na eden osnoven motiv: ,,Jas znam {to e ispravno i dobro za mojot ìvot i ne mi treba nekoj drug za da mi kaè poinaku“. Sepak Bog veli: ,,Ima pati{ta, koi na ~ovekot mu izgledaat pravi, no krajot im e pat kon smrtta“, (Pogovorki 16:25).

Vo prvoto poglavje gi citirav to~no ovie zborovi, no stihot od Biblijata se odnesuva{e na Pogovorki 14:12. Ne e slu~ajno {to istata izjava e povtorena i tuka. Sekoga{ koga odredena izjava se povtoruva vo Svetoto Pismo, e so cel istata da se naglasi. Morame sekoga{ da imame na um, deka za Bog nekoi raboti imaat pogolema teìna i va`nost od drugi (poglednete Matej 23:23). Koga izjavata e povtorena, treba da obratime mnogu pogolemo vnimanie. Vo ovoj slu~aj, se raboti za posilno predupreduvawe.

Bog znae kolku lesno moè da se iskrivi linijata me|u do-broto i zloto. Ako toa se slu~i vo Edemskata gradina, kolku polesno moè da se slu~i denes? Bog predupreduva deka }e ima pati{ta - nau~eni na~ini na odnesuvawe, mislovni procesi, ve-ruvawa, obi~ai, pa duri i tradicii - koi po na{a procenka iz-gledaat prifatlivo, no na krajot }e se pokaàt kako pogre{ni vo gradeweto na na{iot ìvot, a vo me|uvreme }e ne ~inat mnogu maka i trud. Moèbi }e bidat potrebni meseci ili godini za da se pojavat nekakvi rezultati vo ìvotot, no ponekoga{ ni{to nema da izleze na videlina se do Sudniot den. Pavle veli: ,,Zapomnete, kaznata za grevovite na nekoi lu|e e o~igledna, vodej}i kon siguren sud. A kaj drugi grevovite i kaznata }e stanat o~igledni duri po izvesno vreme“, (1 Timotej 5:24, dinami~en prevod). Ne znam za vas, no vtoriot del od ovoj stih pravi da treperam. Ne deka sum ispla{en od Bog, tuku se pla{am da bidam daleku od Nego.

Krajnata linija e dali jas navistina veruvam deka Bo`jata mudrost e sovr{ena i dali mu veruvam deka Toj go ima najdobroto za mojot ìvot? Sekoj ~ovek mora da dade cvrst i siguren odgovor na ova pra{awe vo svoeto srce. Ova su{tinsko presvedo~uvawe ne moè da se razlikuva i da se menuva od edna do druga rabota. Ili Bo`jata mudrost e sovr{ena vo site slu~ai, ili e pogre{na i podobro ni e samite da donesuvame odluki nezavisno od Nego.

Toga{, {to e standardot na dobro vo koj treba da veruvame? [to e toa {to vodi kon patot na ìvotot? Apostol Pavle ni kaùva:

,,Celoto Sveto Pismo e od Boga vdahnoveno. Sè {to pi{uva vo nego moè da ni koristi za da se pou~ime {to e vistinito, i da ni pomogne da sfatime {to e pogre{no


vo na{iot ìvot. Nè poprava koga gre{ime i nè pou~u-va kako pravedno da ìveeme“, (2 Timotej 3:16, dinami~en prevod).

Ajde da ispitame nekoi klu~ni elementi od izjavata na Pavle.Celoto Sveto Pismo. Ne del od nego. Ne samo onie delovi

koi ni se dopa|aat ili so koi se soglasuvame. Ne samo stihovite koi se vklopuvaat vo na{iot na~in na razmisluvawe ili veru-vawe. Se raboti za celoto Sveto Pismo. Bidete iskreni so sebe: dali gledate na Bo`jata mudrost kako na pravilna i to~na vo ne-koi oblasti, no istata ja smetate za zastarena ili bezna~ajna vo drugi slu~ai?

Eva znae{e deka Bog be{e Sozdatelot, i taa uìva{e vo bo-gatstvoto na Negovata dobrina, vo isto vreme voshituvaj}i se na Negovoto ~udesno prisustvo. Be{e opkruèna so prekrasna oko-lina, ѝ bea podareni mir, harmonija, blagosostojba i izbilstvo na vkusna hrana od mnogubrojnite drvja. Sepak, {tom be{e ubedena deka odredena oblast na Bo`jata mudrost ne e vo red, taa se fati vo stapicata na patot koj vodi vo smrt. Ako Eva moè{e da bide prelaàna i izmamena vo edna besprekorna i bezgre{na sredina, vo {to se sostoi na{ata za{tita srede korumpiranosta vo svetot vo koj ìveeme? Ni{to drugo osven Svetoto Pismo.

Sè {to pi{uva vo Svetoto Pismo moè da ni koristi za da se pou~ime {to e vistinito i pravilno. Ne{to moè da ima izgled i pojava na dobro, no me|utoa da se raboti tokmu za spro-tivnoto. Postojat koncepti, pretpostavki, mislewa, kvaliteti i karakteristiki, na~ini na razmisluvawe i mislovni procesi koi izgledaat dobro i pravilno, a sepak ne se. Kako rezultat na ovie skrieni opasnosti, Bog ni dal upatstvo so instrukcii za ìvot za da ne zastranime nesvesno od vistinata i da padneme vo stapicata na patot {to vodi kon smrt. Toa upatstvo e Biblijata.

Jas i vie, mora da se zapra{ame (i iskreno da odgovorime), dali postojano ja ~itame Biblijata? Dali ja prou~uvame? Dali pominuvame vreme baraj}i ja Bo`jata mudrost za na{iot ìvot? Ili moèbi i nie, isto kako i Eva, prepostavuvame deka sme so- lidno upateni vo Negovoto Slovo? Dali nie - dodeka ìveeme na ovaa korumpirana Zemja, i dodeka se borime so na{ite karakteri - podobro od Eva ja razbirame vistinata i so samoto toa se drìme na praviot pat?

Celoto Sveto Pismo e od Boga vdahnoveno. Ne postojat isklu~oci ili skrieni klauzuli vo ramkite na ovaa izjava: ili e


celosen ili voop{to ne e celosen Bo`ji plan. Ako celoto Sve-to Pismo ne e inspirirano i od Boga vdahnoveno, toga{ imame pogre{en prira~nik.

Сигурноста и веродостојноста на Светото Писмо

Da razgledame nekoi detali koi se odnesuvaat na Biblijata. Taa e sostavena od 66 knigi, napi{ani na razli~ni jazici vo period od okolu 1500 godini, od preku ~etirieset lu|e na tri kontinenti (Afrika, Azija i Evropa). Ovie pisateli doa|aat od mnogu razli~ni sredini, zanimawa i so razli~ni perspektivi. Tie bile ribari, pastiri, voeni lica, carevi, carev sluìtel na vino, dok-tor po medicina, sobira~ na danok, izrabotuva~ na {atori i dru-gi. Nekoi od niv pi{uvaa dodeka se nao|aa vo zatvor, dodeka drugi gi zapi{ale svoite zborovi vo carskite palati.

Iako zapisite na ovie lu|e pokrivaat mnogubrojni temi, edinstvoto na temata koja se provlekuva niz razli~nite knigi e neverojatno - i definitivno ne stanuva zbor za nikakva slu~aj- nost. Glavnata tema e: grevot na ~ove{tvoto {to rezultira vo odvoenost na lu|eto od Bog, nivnata nemo} da ja obnovat vrskata so Nego i boèstveniot odgovor na Mesijata, Gospod Isus Hris-tos. Sodrìnata na Biblijata e dosledno isprepletena vo site knigi po~nuvaj}i od Sozdavawe do Otkrovenie.

Faktot deka pisatelite na Svetoto Pismo ne se sostanale zaedno (nitu pak moèle) za da planiraat {to }e napi{at, pros-to voshituva! Nitu edna li~nost ili komisija ne go nadgleduvale nitu pak ja postavile nasokata na samiot proces. Samiot Bog go napravi toa. I poradi toa {to Svetoto Pismo be{e pi{uvano po-dolg vremenski period, pove}eto pisateli ne se poznavale li~no, nitu pak ìveele vo isto vreme. Knigite bile dodavani na ve}e postoe~kata kolekcija dodeka bile pi{uvani vo tekot na 1500 go-dini. (Zastanete za mig i razmislete za vreme pred 1500 godini od denes. Se raboti za vremenski period koj odi tolku daleku nazad vo istorijata prethodej}i na postoeweto na Britanskata Imperi-ja. Neverojatno!)

Denes, generacii podocna, ~uvstvoto e neverojatno koga samo }e pomislime deka Biblijata {to ja ~itame, proizlegla kako edna kniga napi{ana od lu|e koi ne poseduvale eksplicitno znaewe za nejzinata sevkupna struktura. Nivnite individualni ulogi moàt da se sporedat so ulogite na razli~ni lu|e koi do|aat od razli~ni


generacii i kulturi so cel da napi{at poglavja na nekoj roman, bez pri toa da imaat celosen pregled na sodrìnata ili prika-zna do koja treba da se pridrùvaat. ûdesnata koherentnost na ovaa kniga go potvrduva nejzinoto boèstveno poteklo. Kako sim-fonija, sekoj poedine~en del od Biblijata doprinesuva kon sevkupnata harmonija orkestrirana od Ediniot Bog.

Ova znaewe samo po sebe e neosporliv dokaz za boèstvenata inspiracija i vdahnovenost na Svetoto Pismo. No, ajde da odime ~ekor pove}e diskutiraj}i ja preciznosta na ovie razli~ni pi-sateli.

Proro{tvata koi go pretskaùvaat doa|aweto na Mesijata se zapi{ani vo razli~ni Starozavetni knigi pred pove}e od stoti-ci godini, a vo nekoi slu~ai duri i pove}e od iljada godini pred ra|aweto na Isus. Pove}eto Bibliski u~iteli se soglasuvaat deka postojat pove}e od tristotini vakvi proro{tva vo Stariot Zavet. Otkako Isus Hristos dojde na svetot, Toj mu izjavi na Svo-jot Tatko: ,,Eve Me Boè, doa|am da ja izvr{am Tvojata volja, kako {to e pretskaàno za Mene vo Svetoto Pismo“, (Evreite 10:7, di-nami~en prevod). A na lu|eto Isus im izjavi: ,,Tokmu tamu, vo Sve-toto Pismo se govori za Mene!“, (Jovan 5:39, dinami~en prevod).

Ispolnuvaweto na ovie proro{tva od stranata na Isus e neosporliv dokaz za boèstvenata inspiracija i vdahnovenost na Svetoto Pismo. Voobi~aenoto otfrlawe i negirawe na ovoj zaklu~ok e deka moète da najdete i drugi istoriski li~nosti koi moàt da se vklopat vo proro{tvata za Mesijata. Toa e vistina; odredeni li~nosti moàt da ispolnat edno, dve pa duri i nekolku proro{tva. Sepak, da najdete edna li~nost koja moè da gi ispol-ni site e prakti~no nevozmo`no.

Dozvolete mi da go ilustriram ova. Slednite nekolku strani-ci }e bidat so tehni~ki i nau~en karakter, no ve uveruvam deka ovie informacii se va`ni i pretstavuva vistinsko uìvawe da se razmisluva za niv.

Прецизноста и точноста на Светото Писмо

Vo sredinata na devedesetite godini od minatiot vek, eden profe-sor po nauka po ime Piter Stoner izdade kniga so naslov Naukata zboruva. Vo ova delo, toj gi razgleduva proro{tvata na Hristos vo svetlinata na naukata na verojatnost. Vo odnos na negovite ot-kritija, H. Harold Harcler, doktor po nauka, napi{a predgovor na Naukata zboruva:


Rakopisot za knigata Naukata zboruva, be{e vnimatelno razgledan od strana na ~lenovite na komisijata na Ameri-kanskata nau~na afilijacija i od Izvr{niot sovet na isto-to zdru`enie, i generalno e utvrdeno deka istata e zasnova-na i to~na vo odnos na prezentiranite nau~ni materijali. Vklu~enite matemati~ki analizi se zasnovani na principite na verojatnosta koi vo celost se to~ni i profesorot Stoner ovie principi gi ima primeneto na pravilen i ubedliv na~in.2

Stoner ne go sprovede ova prou~uvawe sam, tuku izvle~e zak-lu~oci od pove}e od {estotini studenti po nauka od dvanaeset razli~ni klasa. Toj vnimatelno gi razgleda nivnite naodi i ot-kritija i potoa izdade delovi so cel da gi napravi nivnite infor-macii pokonvencionalni. Nivnite prvi~ni procenki gi vklu~u-vaa slednite osum proro{tva za Isus Hristos:

Hristos }e se rodi vo Vitleem (prorokuvano vo Mi-hej 5:2; ispolneto vo Matej 2:1-7; Jovan 7:42; Luka 2:4-7).Glasnik }e mu prethodi na Hristos (prorokuvano vo Isaija 40:4 i Malahija 3:1; ispolneto vo Matej 3:1-3; 11:10; Jovan 1:23; Luka 1:13-17).Hristos }e vleze vo Erusalim javaj}i na magare (prorokuva-no vo Zaharija 9:9; ispolneto vo Luka 19:28-37; Matej 21:1-11).Hristos }e bide predaden od prijatel (prorokuvano vo Psalm 41:9 i 55:12-14; ispolneto vo Matej 10:4; 26:47-50; Jovan 13:21-27).Hristos }e bide prodaden za triest srebrenici (prorokuva-no vo Zaharija 11:12; ispolneto vo Matej 26:17; 27:3).Parite za koi Hristos e predaden }e bidat frleni vo Bo`-jiot hram za ,,grn~arevata niva“, (prorokuvano vo Zaharija 11:13; ispolneto vo Matej 27:5-7).Hristos }e mol~i pred Negovite obviniteli (prorokuvano vo Isaija 53:7; ispolneto vo Matej 27:12; Marko 14:60-61; 15:3-5).Hristos }e bide poguben so raspnuvawe na krst kako raz- bojnik (prorokuvano vo Psalm 22:16; Zaharija 12:10 i Isaija 53:5; ispolneto vo Luka 23:33; Jovan 20:25; Matej 27:38; Marko 15:24-27).

Pred da prodol`ime, dozvolete mi da vi dadam ednostavna

ilustracija na naukata na verojatnost. Zamislete deka imame de-


1 .

2 .

3 .

4 .

5 .

6 .

7 .

8 .

vet ̀ olti teniski top~iwa i edno belo, stavete gi vo golema kofa i protresete ja. Potoa stavete prevez na o~ite na nekoj ~ovek i po-barajte od nego da izvle~e edno top~e od kofata. Verojatnosta da go izvle~e beloto top~e e eden vo deset. Ova e ednostaven primer na zakonot na verojatnost.

Sledej}i ja ovaa misla, Piter Stoner go izjavuva slednoto vo odnos na ovie osum proro{tva koi {totuku gi nabrojavme:

Smetame deka {ansite koj bilo ~ovek da ìveel do denes i gi ispolnil site osum proro{tva se 1 vo (100.000.000.000.000.000).3

Ovaa statistika e neverojatna, i dokolku ne ste matemati~ar ili nau~nik, te{ko e istata da se razbere. Stoner go ilustrira ova se mnogu mudar primer, koj jas }e go parafraziram. Ako bevme vo mo`nost da osvoime 100.000.000.000.000.000 srebrenici, }e se soo~evme so problem kako da gi skladirame. Ne postoi magacin, nitu zgrada dovolno golema vo celiot svet za da gi sobere. Volu-menot bi bil tolku golem {to srebrenicite bi ja pokrile vo ce-lost sojuznata dràva Teksas vo dlabo~ina od {eeset santimetri. Stanuva zbor za ogromna koli~ina na srebrenici.

Da pretpostavime deka sme gi dobile tie srebrenici. Da obeleìme eden od niv, da go izme{ame celiot tovar i da gi preraspredelime nasekade niz Teksas. Potoa, so prevez da mu gi pokrieme o~ite na nekoj ~ovek, da go stavime vo helikopter i zaedno so nego da letame nad dràvata, ~ekaj}i na negoviot znak da sletame dolu. Otkako }e sletame na zemjata, toj moè da izleze od helikopterot, nosej}i go u{te prevezot na o~ite, i da izbere eden srebrenik. [ansata deka toj }e go izbere obeleàniot srebrenik vo celata dràva Teksas e istata {ansa deka koj bilo ~ovek, od vremeto na prorocite do dene{no vreme, }e gi ispolni site osum proro{tva za Mesijata.

Stoner napi{al:

Ova zna~i deka ispolnuvaweto na ovie osum proro{tva samo po sebe dokaùva deka Bog go vdahnovil pi{uvaweto na ovie proro{tva so takva definitivnost na koja i nedo-stasuva samo edna {ansa vo (100.000.000.000.000.000) za da bide apsolutna.4

Navistina e neverojatno koga razmisluvame za ovie {ansi na verojatnost. Me|utoa, Stoner, ne zastanuva na po~etnite osum


proro{tva. Toj preminuva na razgleduvawe na u{te osum Staroza-vetni proro{tva (vkupno {esnaeset) koi go pretskaùvaat ìvo-tot na Isus. Toj veli:

[ansite eden ~ovek da gi ispolni site {esnaeset se 1 vo 1045.5

Kakov e ovoj broj? Toa e brojot 1 prosleden so 45 nuli. Ili 1.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000

Stoner ja ilustrira i ovaa verojatnost, i u{te edna{ jas }e ja parafraziram. Ako go zememe ovoj broj kako broj na srebrenici, zemjata bi bila premnogu mala za da gi sobere site niv. ]e mora da gi integrirame vo nekoe cvrsto telo, kako zemjinata topka ili drugo nebesno telo. Vo ovoj slu~aj, ovaa topka ili sfera }e ima dijametar {eeset pati pogolem od rastojanieto me|u zemjata i sonceto - se raboti za 8.85 milijardi kilometri!

Dozvolete mi da vi pomognam da razberete kolku golema }e bide ovaa sfera. êsto patuvam vo drugi zemji za da go pou~uvam Bo`joto Slovo. Prekrasno e {to denes imame mo`nost da letame postojano na drugata strana na Zemjata za samo 24 ~asa. Na apos-tolite bi im se dopadnalo ova! Sepak, ako sakame da letame oko-lu na{ata sfera sostavena od ovie srebrenici so mlazen avion, ne bi moèle da go postigneme toa, za{to na{eto vreme ne znae za nekoj ~ovek koj ìveel dovolno dolgo. Bi bile potrebni pove- }e od ~etiristotini godini na postojano letawa okolu ovoj glo-bus na srebrenici! Ako go zapo~nevme na{iot let, na denot koga doselenicite pristignale vo Plimut, Masa~usets, vo 1620 godina, nie se u{te ne bi go zavr{ile kruèweto okolu ovaa topka na srebrenici.

Isto taka treba da imame na um deka ovoj primer ne e kako pre-thodniot - vo koj srebrenicite ja pokrivaa povr{inata na drà- vata Teksas vo dlabo~ina od {eeset sanitimetri. Ne. Vo ovoj primer se raboti za cela edna planeta sostavena od srebrenici.

Zamislete si kako obeleùvate eden od ovie srebrenici i vnimatelno go izme{ate vo ovaa ogromna topka, potoa mu gi vr-zuvate o~ite na nekoj ~ovek i mu velite da izvle~e eden srebre-nik. Dali }e o~ekuvate toa da bide obeleàniot srebrenik? Sega imate pretstava za {ansata edna li~nost da ispolni samo {esnae-set proro{tvata napi{ani za Isus stotici godini pred Negovoto ra|awe.

No, ima u{te! Povtorno, Stoner, ne zastanuva na ovie {esnae-


set ispolneti proro{tva tuku se razgranuva na novi ~etirieset i osum. Ova e pove}e od neverojatno, no obidete se da go razberete slednoto {to toj go napi{al:

So cel da go pro{irime ova razgleduvawe nadvor od site granici na ~ove~koto razbirawe, da razgledame ~etirieset i osum proro{tva, sli~ni po svojata ~ove~ka verojatnost na ispolnuvawe na osumte koi prvi gi razgledavme, koristej}i pri toa mnogu pokonvencionalen broj... Primenuvaj}i go istiot princip na verojatnost, koj dosega go koristevme, sogleduvame deka verojatnosta koj bilo ~ovek da gi ispolni site ~etiriest i osum proro{tva e 1 vo 10157.6

Toa e brojot 1 so 157 nuli po nego. Bi bilo gubewe na pros-tor za da go napi{am toj broj. Stoner u{te edna{ ni pomaga da go razbereme ovoj golem broj koristej}i druga ilustracija. Vo ovoj slu~aj srebrenikot koj dosega go koristevme kako primer e prego-lem. Ni treba pomal objekt.

Elektronot e najmaliot objekt za koj znaeme. Elektronite se tolku mali {to ako gi naredime eden do drug na linija od 25 mili-metri, bi bile potrebni pove}e od devetnaeset milioni godini da gi izbroime, broej}i pri toa so brzina od 250 vo minuta. Toa samo ni pokaùva deka elektronite se mnogu sitni. Pri toa ne zabora-vajte deka se raboti za edna edinstvena linija dolga 25 milime-tri. Ne sakam duri ni da ve preoptovaruvam so toa kolku vreme bi bilo potrebno da se izbrojat elektronite naredeni na linija od 5 santimetri, a so sigurnost ne elektroni naredeni na linija od dolìna od 1.5 metri. Toa e nezamislivo dolgo vreme.

Imaj}i go seto ova na um, da se zapra{ame kolku golema }e bide edna topka koja sodrì vo sebe 10157 elektroni. Za da gi poed-nostavime rabotite, topkata bi bila so radius pogolem od rasto-janieto do najodale~enata to~ka koja ~ove{tvoto ja ima videno vo vselenata, rastojanie koe e trinaeset milijardi svetlosni godini oddale~eno od Zemjata. (Svetlosna godina e rastojanieto so koe patuva svetlinata vo edna godina so brzina od 299.792 kilometri vo sekunda - ne na ~as). Ako imame topka na elektroni ~ij radius e trinaest miljardi svetlosni godini, se u{te }e gi nemavme tie 10157 elektroni. Vsu{nost, }e bevme mnogu daleku od toj broj.

Verojatnosta eden ~ovek ~ii o~i se pokrieni so prevez, da bide pu{ten vo toj svet na elektroni i da go izve~e obeleàniot elek-tron e ista so verojatnosta deka koj bilo ~ovek vo istorijata bi moèl da gi ispolni ovie ~etiriest i osum proro{tvata za Hris-


tos napi{ani od razli~ni pisateli vo Stariot Zavet. Dali sakate da ja pro{irime na{ata diskusija na ostanatite

pove}e od trista proro{tva kolku {to gi ima vo celost? Verojat-no si mislite, Te molime nemoj! Se nadevam deka go mislite toa, bidej}i prakti~no e nevozmo`no toa da se ilustrira na na~in na koj na{ite ograni~eni umovi bi moèle toa da go sfatat.

Dozvolete mi da rezimirame. Imame pove}e od trista proro{- tva zapi{ani od razli~ni lu|e, na razli~ni jazici, od razli~ni zemji, napi{ani vo tekot na stotici godini, i site ispolneti vo eden ~ovek! Kako nekoj moè da odre~e deka vistinskiot Avtor na Svetoto Pismo e Samiot Bog? Dali zborovite, koi proizleguvaat od Negovata usta dobivaat pogolemo zna~ewe za nas?

,,Sekoj zbor od Boga se potvrduva verodostoen“, (Pogovorki 30:5, dinami~en prevod).

Toj e Onoj Koj izjavuva: ,,Jas bdeam budno i aktivno, bdeam nad Moeto slovo, za da go izvr{am“, (Eremija 11:12, dinami~en prevod). Tokmu poradi ovaa pri~ina, ,,Ne ostana neispolnet nieden zbor od site Negovi dobri zborovi“, (Prva kniga za carevite 8:56).

Bo`joto Slovo e poverodostojno od sonceto koe izgreva se-koe utro, {to Isus go potvrduva izjavuvaj}i: ,,Neboto i zemjata }e minat, no zborovite moi nema da minat“, (Matej 24:35). Na{iot Sozdatel gi ima ostaveno nepobitno Negovite otpe~atoci za da znaeme deka Toj e Gospod i Negovata volja ni e objavena vo Sveto-to Pismo.

Слушајте внимателно

Da se navratime na zborovite na Apostol Pavle vo 2 Timotej 3:16, ,,Celoto Pismo e od Boga vdahnoveno i e polezno za pouka i pou~u-vawe vo pravednost (ne pou~uva da go pravime ona {to e dobro)“. Ova ne e kompleksna misla, naprotiv e mnogu ednostavna. Svetoto Pismo e Bo`jo Slovo i moè da mu se veruva kako univerzalen standard za ocenuvawe i utvrduvawe {to navistina e dobro. Ako mislite deka va{ata sopstvena mudrost, ili taa na prijatelot, na ekspertot, na op{testvoto, e pokorisna od Bo`jata mudrost, ve molam razmislete odnovo. Za{to Svetoto Pismo izjavuva:

,,Gospod od neboto go nabquduva ~ove~kiot rod, za da vidi, ima li nekoj {to rasuduva i Boga {to go bara? Site zastra-


nija, site trgnaa po lo{ pat, site se rasipani, nema dobar, nema primeren, nema koj da pravi dobro, nitu eden edinstven“, (Psalm 53:2-3, dinami~en prevod).

Ve}e diskutiravme vo ova poglavje deka Bog obezbedil nepo-bitni dokazi za validnosta na Svetoto Pismo. Vo ovie stihovi psalmistot istaknuva deka sekoja mudrost koja e sprotivna na Bo`joto Slovo, duri i da izgleda dobro, vsu{nost e korumpirana i {tetna za na{ata blagosostojba.

Da gi razgledame zborovite koi ja opkruùvaat izjavata na Pavle do Timotej:

,,Mora da ostane{ veren na rabotite {to si gi nau~il. Znae{ deka se vistina... U{te od mal go poznava{ Sveto-to Pismo… Celoto Sveto Pismo e od Boga vdahnoveno. Sè {to pi{uva vo nego moè da ni koristi za da se pou~ime {to e vistinito, da ni pomogne da sfatime {to e pogre{-no vo na{iot ìvot. Nè poprava koga gre{ime i nè pou~uva kako pravedno da ìveeme. Bog go koristi za da gi podgot-vi i opremi Negovite lu|e“, (2 Timotej 3:14-17, dinami~en prevod).

Mora da ostaneme verni na ona {to sme gi nau~ile. Pavle ne zboruva za ~ove~kite sfa}awa i mislewa, za psihologija, za so-ciologija ili koja bilo druga mudrost proizlezena od svetski-ot sistem, toj zboruva za Svetoto Pismo. Apostolot go povikuva svojot duhoven sin da ostane veren na Pismoto. Toj ja naglasuva va`nosta na drèweto na ovie vistinite vo prv plan vo negovoto srce. Vo kolku porazli~en svet bi ìveele nie, dokolku Adam i Eva go napravea tokmu toa.

Da razgledame edno hipoteti~ko scenario. Vi pretstoi patu-vawe koe bara od vas da pe{a~ite preku ogromno pole so nagazni mini. Ne samo {to ima skrieni eksplozivni napravi, vo poleto isto taka se no|aat i dupki so ìv pesok, smrtonosni stapici, otrovni rastenija i dlaboki jami.

Pred da go zapo~nete patuvaweto, dadena vi e mapa koja ja ot-kriva lokacijata na sekoja nagazna mina i jama, kako i patokazi kako da gi izbegnete stapicite, ̀ iviot pesok i otrovnite rasteni-ja. Kako }e rakuvate so ovaa mapa? Dali }e ja stavite vo ranecot zaedno so kola~ite so energetska vrednost i {i{eto voda, no po-radi predizvicite na va{eto patuvawe }e ja zanemarite? Dali }e se konsultirate so nea samo toga{ koga }e se pojavi soodvetna


potreba za toa? Dali }e i pristapite kako na obi~no, sekojdnevno ~etivo? Dali }e ja poglednete na po~etokot na patuvaweto, a po-toa }e ja trgnete na strana, samouvereni deka samo so edno ~itawe }e moète da gi zapomnite site informacii? Dali nekoja od ovie postapki bi go opi{ala va{eto odnesuvawe? Ako va{iot odgovor e da, vie }e go napu{tite poleto seriozno povredeni ili vo vre}a.

Dozvolete mi da go kaàm o~iglednoto. Mudar ~ovek, vni-matelno }e ja pro~ita mapata, }e ja prou~i, }e gi razgleda site informacii i }e ja spakuva na takov na~in {to }e mu ovozmoì lesen pristap do nea. êsto pati vo tekot na svoeto patuvawe }e se navra}a na nea, vnimatelno biraj}i go svojot pat vo soglasnost na mapata. Dokolku vie se soo~uvavte so vakvo patuvawe, dali bi go napravile istoto?

Fakt e, deka site se soo~uvame so takvo patuvawe sekoj den i na{ata mapa e Biblijata. So ovaa vistina na um, slu{nete go Bo`-jiot sovet vo Svetoto Pismo. ]e navedam nekolku klu~ni stihovi. Ve molam vnimatelno pro~itajte go sekoj zbor, ne brzajte. Niv-nata namena e da ne ohrabrat i da ne predupredat kako da raku-vame so ,,mapata na Svetoto Pismo“ vo tekot na na{eto patuvawe niz smrtonosnoto pole so nagazni mini na ovoj svet. Kako {to }e ~itate, obrnete posebno vnimanie na zborovite vnimatelen i vnimatelno.

,,Bidete vnimatelni da postapuvate soglasno site zapove-di na Gospod, va{iot Bog, sledej}i gi Negovite instrukcii vo sekoj detal“, (Povtoreni zakoni 5:32, dinami~en prevod).

Ne nekoi, tuku site Bo`ji zapovedi. Nie treba vnimatelno da go slu{ame i sledime sekoj detal od Negovite instrukcii. Toj dlaboko ne qubi i ne saka da ne vidi seriozno povredeni ili ubi-eni na na{eto patuvawe. Povtorno:

,,Slu{aj vnimatelno.., i vnimavaj da bide{ poslu{en. Toga{ sè }e ti bide dobro..“, (Povtoreni zakoni 6:3, dinami~en prevod).

Koga vnimatelno slu{ame i se pridrùvame na toa, toga{ sè odi dobro za nas. Samiot Bog go garantira ova vetuvawe. Gi gle-dame istite instrukcii vo Povtoreni zakoni 8:1; 12:28, 32 i 28:13. Ako gi poglednete ovie stihovi, }e otkriete deka ako vnimatelno gi slu{ame i izvr{uvame Bo`jite zapovedi }e uìvame ispolnet ìvot, na{iot trud }e se umnoùva vo efikasnost i sekoga{ }e


bideme na vrvot vo op{testvoto, nikoga{ pod ili zad. Dali sfa- }ate kolku e va`no vnimatelno da gi ~itame, slu{ame i izvr{u-vame Negovite zborovi?

Moèbi }e se sprotistavite: ,,No Xon, ovie instrukcii bea dadeni pod zakonot, ova se Starozavetni obvrski i pobaruvawa. Nie sme pod Noviot Zavet na blagoddata. Zarem Isus ne nè os-lobodi od ova ma~no i monotono ropstvo?“ Da, Isus ne oslobodi od zakonot, no ne i od kontinuiranata opomena vnimatelno da go slu{ame i izvr{uvame Bo`joto Slovo; taa i ponatamu ostanuva od su{tinsko zna~ewe za nas. Slu{nete gi ovie Novozavetni in-strukcii:

Mojsej pretskaàl: ,,Gospod, va{iot Bog, }e vi izdigne od va{iot narod Prorok (Isus), kako {to sum jas. Slu{ajte vnimatelno sè {to }e vi kaè Toj“, (Dela na apostolite 3:22, dinami~en prevod).

Povtorno ni e dadena instrukcija da slu{ame vnimatelno sè (ne pove}eto raboti) {to Isus }e ni gi kaè. Slu{nete go apos-tol Jakov:

,,Ako vnimatelno se zadlabo~ite vo sovr{eniot Zakon, Zakonot {to osloboduva, i ako sekoga{ se pridrùvate do nego, vr{ej}i go toa {to go bara od vas, ne zaboravaj}i go ona {to ste go slu{nale, toga{ Bog }e ve blagoslovi {to go pravite toa“, (Jakov 1:25, dinami~en prevod).

Osven toa, zapovedano ni e:

,,So silata na Svetiot Duh, Koj ìvee vo nas, vnimatelno ~uvaj ja skapocenata vistina koja ti e doverena“, (2 Timotej 1:14, dinami~en prevod).

,,Zatoa treba da obrneme mnogu pogolemo vnimanie na vis-tinata {to ja ~uvme, za da ne slu~i da zastranime od nea“, (Evreite 2:1, dinami~en prevod).

Zastranuvaweto vo ìvotot obi~no ne se slu~uva preku svesen izbor, naj~esto se slu~uva nesvesno. Kako mlado mom~e, dodeka ribarev na ezeroto, ponekoga{ mojata netrpelivost predizviku-va{e da ne go ukotvam brodot pred da po~nam so ribolovot. Za- faten so ribareweto, po triesetina minuti }e poglednev naokolu


i ve}e ne go prepoznavav krajbre`jeto. Nesakaj}i sum se oddale~il od po~etnoto mesto.

Zastranuvame od vistinata koga ne ѝ obrnuvame zna~itelno vnimanie. Toa se slu~uva koga ne go ~itame, ne go slu{ame, ne razmisluvame i ne se pridr`uvame do Svetoto Pismo. Ona {to ne go dr`ime vo fokusot pred na{ite o~i na krajot }e izblednee. Vo takov slu~aj lesno zastranuvame, i Bo`jata volja e zameneta so vlijanieto na lu|eto okolu nas i glasot na op{testvoto. Toga{ go prifa}ame toa {to nam ni izgleda dobro soglasno na{ite neiz-balansirani procenki.

Vo prethodnoto poglavje vospostavivme va`na vistina: a toa e deka ne postoi ni{to dobro za nas nadvor od voljata na Bog. Dali se soglasuvate deka Bo`jata volja e otkriena vo Svetoto Pismo? Ako e taka, vreme e da go izgradime na{iot temel.


4

Teмелот

,,Праведникот е врз вечни основи“.- Поговорки 10:25

Ако во Евангелието го веруваш само она што тебе ти се допаѓа, а го

отфрлаш она што не ти се допаѓа, не е Евангелието тоа во кое веруваш, туку

во самиот себе.- Свети Августин од Хипо

Дozvolete mi da gi povtoram trite apsekti na porakata na ovaa kniga: prviot zboruva za na{iot temel, vtoriot se odnesuva

na ona {to go odrùva na{iot ìvot, dodeka tretiot aspekt go pretstavuva gradeweto na na{iot ìvot. Ovie aspekti }e bidat fokusot na na{ata diskusija vo ostatokot od knigata.

Temelot e od presudna va`nost za ispravniot odnos so Bog. Dokolku ste vernik podolg vremenski period, iskreno vi prepora~uvam da ne ja preskoknuvate konciznata diskusija koja sle-di. ]e vi bide od korist ne samo za da go potkrepite i zajaknete va{iot temel, tuku i za da im pomognete na onie koi gi vodite, ili da izvr{ite vlijanie na drugite da vospostavat odnos so Soz-datelot.

Svetoto Pismo veli:

,,Nema nitu eden praveden ~ovek, nitu eden edinstven; nitu eden {to razbira, nitu eden {to Go bara Boga. Site skr{naa od praviot pat, site se izrasipaa. Nema nitu eden edinstven ~ovek {to pravi dobro“, (Rimjanite 3:10-12, di-nami~en prevod).

Nema nitu eden edinstven ~ovek {to pravi dobro. Osven Isus Hristos, ne postoi nitu eden ~ovek koj nekoga{ ìveel ili }e ìvee, koj postojano pravel ili pravi dobro soglasno Bo`-jata procenka {to e dobro. Pri~inata za ova e vo toa {to sekoj ~ovek se ra|a kako rob. Da, rodeni ste kako robovi, isto kako i jas. ,,Robovi na {to?“, moèbi }e pra{ate. Na grevot. Pavle im pi{uva na onie koi se oslobodeni: ,,Edna{ i vie mu bevte robovi na grevot“, (Rimjanite 6:17, dinami~en prevod).

Adam i Eva, umrea vo momentot na nivnata neposlu{nost kon Bog. Bog gi predupredi za vakviot ishod pred da jadat od zabrane-tiot plod. Me|utoa, pominaa godini pred da iskusat fizi~ka smrt.

Ova nè vodi kon pra{aweto - na koj na~in umrea Adam i Eva vo denot koga jadea od plodot? Smrtta se slu~i vo sr`ta na nivnoto bitie - nivniot duh. Tie bea odvoeni od Bog, Daritelot na ìvo-tot, i se zdobija so inherentni atributi sprotivni na Negovite. Kako rezultat na toa, nivnite potomci }e se rodat so ovie vro-deni osobini koi od generacija na generacija }e se prenesuvaat do dene{en den. Sozdavawe 5:3 ja potvrduva ovaa realnost: ,,Koga Adam ima{e 130 godini, mu se rodi sin koj be{e ist kako nego, spored podobieto i obrazot negov i so duh kako negoviot“, (Po- rakata).

ôve{tvoto pove}e ne be{e sposobno vistinski da go poznava i da go praktikuva dobroto; nivniot vnatre{en moralen kompas be{e kompromitiran. Kako rezultat na toa, samo vlijanieto na Bog na zemjata }e moè da gi pridviì lu|eto kon ona {to navis-tina e dobro i pravedno, bidej}i grevot sega vladee{e so ~ovekot. Bez boèstvenoto vodstvo, percepcijata za dobroto i zloto be{e iskrivena. Noviot gospodar i toj koj sega vlijae{e vrz ~ove{- tvoto be{e istiot onoj koj ja ima{e obzemeno zmijata - satanata, carot na neposlu{nosta.

Bog im ja dade Zemjata na lu|eto. Toj gi postavi da vladeat so nea, no tie go predadoa svojot avtoritet na satanata. Iljadnici godini podocna, |avolot go odvede Isus na edna visoka planina, mu go pokaà svetot i smelo izjavi: ,,Tebe }e ti ja dadam seta ovaa vlast i nivnata slava, za{to mene mi e predadena, i ja davam komu {to sakam“, (Luka 4:6). Satanata be{e vo sostojba da go kaè toa bidej}i ova vladeewe mu be{e predadeno nemu vo Edemskata gra-dina.

Bog ne moè{e da dojde na zemjata vo boèstvena forma za da ne spasi, za{to zemjata im be{e dadena na lu|eto. ôve{tvoto se otkaà od toj avtoritet, i samo ~ovek moè da go povrati nazad. Bog smisli plan mnogu porano od prestapot na Adam, za{to Toj vo


svoeto predznaewe, u{te pred po~etokot na vremeto go predvide izborot {to Adam }e go napravi. Negovata strategija se sostoe{e vo toa da dojde kako ôvek za da ja otkupi slobodata na ~ove{tvo-to od ropstvoto vo koe sega se nao|a{e. Bog go isprati Svojot Sin, Isus Hristos - roden od èna, {to go napravi 100 procenti ~ovek, no za~nat od Svetiot Duh, {to go pravi 100 procenti Bog. Zatoa, Isus be{e sloboden od prokletstvoto na ropstvoto vo koe jas i ti sme rodeni.

Isus ̀ ivee{e sovr{en ̀ ivot na zemjata. Toj nikoga{ ne napra-vi nitu edno delo na neposlu{nost. Kako edinstven bezgre{en ~ovek koj nekoga{ ìveal, Toj go dade Svojot ìvot za sloboda-ta na ~ove{tvoto. Na krstot Toj ja ponese kaznata za sekoj ma` i èna koi ve}e ìveele, koi sega ìveat ili }e ìveat vo idnina-ta. Toj ja prolea Svojata carska krv kako isplata za da ne oslobodi od ropstvoto.

Toj umre i be{e pogreban. Poradi Toj {to ìvee{e sovr{en ìvot pred Bog, tri dena podocna Bo`jiot Duh go voskresna od mrtvite. Toj sega sedi od desnata strana na Semo}niot Bog, koj izjavi:

,,Ako so ustata ispoveda{ deka Isus e Gospod i vo srce-to svoe poveruva{ deka Bog Go voskresna od mrtvite, }e se spasi{; bidej}i so srceto se veruva za opravdanie, a so ustata se ispoveda za spasenie“, (Rimjanite 10: 9-10).

Vo momentot koga go primame Isus Hristos za na{ Gospod, se slu~uva prekrasno ~udo. Na{ata priroda na grev i smrt vedna{ si zaminuva, i sosema nova li~nost se ra|a, sozdadena po podobieto na Isus. Ova novora|awe se odnesuva na na{iot duh (na{eto vis-tinsko bitie), ne na na{eto fizi~ko telo. Na{eto fizi~ko telo e sè u{te korumpirano i rasipano i eden den }e premine. Noviot ìvot doa|a vo celost kako dar na Bo`jata blagodat i vo nikoj slu~aj ne e usloveno od na{eto dobro odnesuvawe ili dobrite dela koi sme gi napravile.

Va`no e da se poso~i deka citiraniot stih od poslanieto do Rimjanite izjavuva deka treba da ispovedame deka Isus e Gospod, ne Isus e Spasitel. Tuka leì fundamentalnata gre{ka koja pre-ovladuva vo crkvata vo zapadniot svet. Zborot Gospod e gr~kiot zbor kirios (kurios), koj ozna~uva ,,gospodar, sopstvenik, suveren avtoritet“.

Da se ispoveda Isus samo kako Spasitel ne donesuva sloboda ili nov ìvot. Svesen sum za silata na ovaa izjava koja odi protiv

TЕМЕЛОТ 45

pravilata na op{to prifatenata pokana koja im ja upatuvame na izgubenite, no izjavata e vistinita soglasno Svetoto Pismo.

Zborot Spasitel se spomnuva 36 pati vo Biblijata. Zborot Gospod se pojavuva preku 7800 pati. Kade mislite deka Bog go stava naglasokot? Gospod - zboruva za pozicijata koja Toj ja drì i treba da ja ima vo na{iot ìvot, dodeka zborot Spasitel - go opi{uva deloto koe Toj go napravi za nas. Nie ne moème da ima-me del od pridobivkite na Negovoto delo ako dobrovolno ne se podredime na Negovata pozicija kako Gospod i Car.

Rodeni sme kako robovi. Ednostavno kaàno, grevot ne posedu-va{e. Sepak, nie sme sozdadeni so slobodna volja; zatoa mora da doneseme cvrsta odluka i da izjavime deka gi menuvame gospodarite. Spasenieto e obezbedeno za sekoj ~ovek, no kako poedinci, treba da izbereme da go prifatime pod Bo`jite uslovi i pravila.

Островски логор

]e se posluàm so fiktivna prikazna za da ja objasnam ovaa vis-tina.

Celoto va{e semejstvo se nao|a na nekoj ostrov, zarobeni od strana na zloben gospodar. Ovaa zemja vsu{nost na po~etokot mu bila dadena vo nasledstvo na va{iot dedo od eden mnogu dobar car od dale~na zemja. Me|utoa, va{iot dedo napravil golema gre{ka; ne ja ~uval zemjata. Ovoj zloben gospodar zaedno so negovata banda na buntovnici, doa|aat potajno i go prevzemaat ostrovot, pravej- }i robovi od va{iot dedo i site negovi potomci. Zliot gospodar i negovata grupa gradat zatvoreni~ki kamp i celoto va{e semejstvo go stavaat zad re{etki.

Na~inot na ̀ ivot na ostrovot progresivno po~nal da ja popri-ma prirodata na zlobniot gospodar i negovite podanici, raspa|aj- }i se do stepen na celosna korumpiranost i razvrat. Kako rezultat na toa, dobriot car go osudil ostrovot. Me|utoa poradi qubovta koja carot ja ima za va{eto semejstvo, pred da go uni{ti ostrovot, toj doa|a i se bori protiv vojskata na zlobniot gospodar, i ja po-razuva.

Carot toga{ gi otvora vratite na site zatvorski }elii i iz-javuva: ,,Site zatvorenici se slobodni. Sekoj od vas moè da izleze od logorot ako se odre~ete od vladeeweto na zlobniot gospodar i ja poloìte va{ata vernost kon mene“.

Blagodarenie na dobrinata na carot, dojde dolgoo~ekuvanata sloboda na va{eto semejstvo. Sepak, dobriot car nema da ve prinu-


di da go sledite. Sekoj zatvorenik mora da odlu~i za sebe. (Ako carot narede{e, namesto da mu dade izbor na sekoj zatvorenik, toga{ toa }e be{e u{te edna forma na tiranija). Ako odlu~ite da ja prifatite slobodata, toj izbor }e bara od vas da ja napu{-tite }elijata, da go sledite carot do negoviot brod, da otplovite nazad vo negovata zemja, da stanete eden od negovite podanici i da ìveete spored zakonite na Negovata zemja. Povolnata prilika e stavena pred vas, no vie mora da se soglasite so negovite uslovi i barawa.

Gledate na dobriot car kako na spasitel na va{eto semejstvo. Me|utoa, za da ima korist od negovoto delo na spasenie, sekoj ~len od semejstvoto mora da se soglasi dobrovolno da mu se pokori na carot, a toa samo po sebe vklu~uva pokornost na zakonite na negovoto carstvo. Nitu eden od zatvorenicite vo va{eto semejstvo nema da moè da go prifati spasenieto na carot od ostrovot, a pri toa da ne se pokori na negovoto gospodarstvo.

Ako izberete da ne go sledite ovoj dobar vladetel, vie ednos-tavno }e ostanete tamu kade {to ste. Me|utoa, borbenite bro-dovi na carot se stacionirani blizu bregot, podgotveni da go bombardiraat i uni{tat osudeniot ostrov vedna{ po negovoto zaminuvawe. Onie vo va{eto semejstvo, koi }e izberat da ne se pokorat na gospodarstvoto na dobriot car }e ja doìveat istata sudbina kako i zlobniot gospodar i negovata banda, iako carot se bore{e da ve oslobodi site vas i {irum vi gi otvori vratite na }eliite.

Slu{nete me, dragi ~itateli. Bog ne go sozdade pekolot za vas ili za koj bilo drug ~ovek. Go sozdade za satanata i negovata an-gelska vojska. Na Sudniot den, Isus }e im re~e na onie koi ne se pokorija na Negoviot suverenitet:

,,Begajte od Mene, prokleti vo ve~en ogan, prigotven za |avolot i za negovite angeli“, (Matej 25:41).

Pekolot e mnogu realno mesto. Isus po~esto zboruva{e za nego, otkolku za rajot. Isus ne gleda{e na Negoviot opis na peko-lot - koj vklu~uva maka, kako i faktot deka nema kraj i nikoga{ ne zavr{uva - kako nedostatok na so~uvstvo. Pekolot e ve~en dom za mrtvite koi go otfrlaat Negovoto vladewe na qubov.

Spored Isus ova mesto na kazna, o~aj i uàsna bolka ne be{e pripremano za lu|eto, no za àl, preku negovata neposlu{nost, na{iot tatko Adam ne vklu~i i nas vo presudata. Sega sudbinata na satanata e i na{a sudbina osven ako ne gi promenime gospoda-

TЕМЕЛОТ 47

rite. Iako Isus go spasi celiot ~ove~ki rod od Bo`jiot gnev, mnogu }e bidat osudeni zaedno so satanata, bidej}i tie sè u{te }e ja imaat negovata priroda vo sebe. Vo su{tina tie izbiraat da ostanat na ostrovot.

Moèbi }e pra{ate: ,,Zo{to Bog da ne bide milostiv i da im dozvoli na lu|eto da vlezat vo Negovoto carstvo takvi kakvi {to se?“ Tie koi {to ne mu se predavaat na gospodarstvoto na Isus sè u{te poseduvaat duhovna priroda koja e korumpirana, rasipna i zlobna. Otkako }e ja napu{tat ovaa zemja, taa priroda e nivna zasekoga{. Ako im se dozvoli da vlezat vo ve~noto carstvo na Bog, tie }e go zagadat i }e povredat mnogu nevini lu|e.

Tokmu poradi ovaa pri~ina Bog gi izgoni Adam i Eva podaleku od drvoto na ìvotot koe se nao|a{e vo gradinata:

I Gospod Bog re~e: ,,Ete, lu|eto stanaa kako nas, znaej}i {to e dobro i {to e zlo. [to ako ja ispruàt rakata svoja i zemat plod od drvoto na ìvotot i go vkusat? Toga{ tie bi ìveele ve~no!“ Toga{ Gospod Bog gi izgoni od Edemskata gradina.., (Sozdavawe 3:22-23, dinami~en prevod).

Bo`jata qubov nè za{titi da ne ja zadrìme trajno mrtvata priroda.

Господство

Poradi toa {to crkvata vo zapadniot svet go naglasuva delo-to {to Isus go napravi za nas kako Spasitel namesto Negovata pozicija kako Gospod, nedostatokot na pokornost na Negovata pozicija na avtoritet sozdava zna~itelen propust vo na{iot te-mel. Slu{nete gi zborovite na Pavle:

,,Kako {to ste go prifatile Hristos Isus za va{ Gospod, mora da prodolìte da go sledite. Neka va{ite korewa ra-stat vo Nego, i neka va{ite ìvoti bidat izgradeni na Nego“, (Kolo{anite 2:6-7, dinami~en prevod).

Pavle ne veli: ,,Kako {to ste go prifatile Hristos Isus za va{ Spasitel“. Na{ite ìvoti mora da bidat pokoreni i izgradeni na Negovata pozicija na gospodstvo, ne na Negovoto delo kako Spasitel. Kaàno so drugi zborovi, zna~i deka nie Mu se poko-ruvame kako na na{ suveren i edinstven Car, i toga{ }e imame


korist od Negovoto delo na spasenie. Prakti~nata primena se sostoi vo na{ata cvrsta posvetenost i vernost na Negovoto Slo-vo, mudrost, sovet, upatstva i zapovedi, kako i popravki i in-strukcii bez ogled dali nie ja sogleduvame pri~inata za toa ili ne. Pove}e ne se hranime od drvoto na sopstvenata procenka na ona {to e pravilno ili pogre{no. @iveeme vo Nego, Negoviot ìvot stanuva na{.

Razmislete za ova. Vo tekot na tri decenii brak so Lisa, gi uìvav pridobivkite na ìveewe so odli~en gotva~. Lisa e iz-vonredna vo prigotvuvawe gurmanski jadewa. Nekoi od moite pri-jateli ja imaat zamoleno Lisa da gi nau~i nivnite soprugi kako da pravat sosovi, prelivi za salati i drugi vkusni soleni jadewa.

Ponekoga{ ѝ se obra}am na Lisa kako na moj ,,mal gurmanski gotva~“. Moèbi sum ja narekol vaka pove}e od desetina pati vo tekot na celiot na{ brak, no poto~no, vo izminatite triesetina godini sum ѝ se obratil iljadnici pati kako ,,moja sopruga“. Zo{-to? Bidej}i toa ja poso~uva pozicijata koja taa ja drì vo mojot ìvot. Drugata titula ja nosi so sebe pridobivkata {to sum ja primil od nea kako moja sopruga.

Samo zatoa {to Lisa gotvi za mene, ne zna~i deka jas i pri-pa|am na nea. Koga bev samec, na eden od moite rodendeni, taa pod-gotvi prekrasno jadewe za mene. No, toj ~in ne ja sozdade na{ata trajna vrska. Zavetot koj go napraviv da se odre~am od site drugi devojki i vo celost da ѝ go predadam moeto srce kako nejzin so-prug, be{e toa {to ja zacvrsti na{ata vrska.

Sli~no e i so na{iot odnos so Isus. So cel da go primime Ne-govoto delo na spasenie, mora da se pokorime na Negovoto gospod-stvo, sopstvenost i vladeewe. Gi predavme vo celost na{ite ̀ ivo-ti bidej}i sme sigurni vo Negovoto sovr{eno vodstvo, karakter i qubov i deka Toj znae {to e najdobro za nas. Iako Toj intenziv-no ja posakuva na{ata sloboda i sovr{eno nè qubi, Toj e Car nad carevite i Gospodar nad gospodarite i nema da dojde vo na{iot ìvot kako vtor po ne{to ili nekoj drug.

Bezbroj pati vo crkvite vo Amerika i vo drugite zapadni zem-ji, sum bil svedok kako propovednicite im nudat spasenie na onie koi tragaat po toa, bez da go spomenat gospodstvoto na Isus. ,,Sè {to treba da napravite e da go ispovedate Isus kako Spasitel i }e stanete Bo`jo dete“, velat propovednicite. Ili ,,Zo{to ne go napravite Isus, va{ Spasitel denes?“ Ili ajde site da ja molime ovaa molitva: ,,Isuse, dojdi vo moeto srce denes i spasi me. Ti blagodaram {to me pravi{ Bo`jo dete. Amin“. Site nivni po-vici da se priklu~at na Bo`joto semejstvo se ponudeni bez nitu

TЕМЕЛОТ 49

eden, edinstven zbor za napu{tawe na svetskiot sistem i sopstve-nite nezavisni pati{ta, so cel da go sledat Nego.

Ovaa poraka izgleda dobra i e vo korelacija so izolirani sti-hovi vo Noviot Zavet. Me|utoa, dali e vo soglasnost so sevkupnata nauka na Noviot Zavet? Dali e toa Bo`jata mudrost? Ili moèbi sme ja skratile i uredile vistinskata poraka na spasenie so cel da smislime i da sozdademe poraka koja dobro zvu~i i e privle~-na za èlbite na onie koi tragaat? Dali se hranime od drvoto na sopstvenata procenka?

Одречи се oд себе

Da ja pogledneme porakata na Gospodarot. Isus jasno mu stavi do znaewe na mno{tvoto koe ode{e po Nego:

,,Koj saka da vrvi po Mene, neka se odre~e od sebe, i neka go zeme krstot svoj i neka odi po Mene. Za{to, koj saka da go spasi svojot ìvot, }e go zagubi; a koj go zagubi ìvotot svoj zaradi Mene i Evangelieto, toj }e go spasi“, (Marko 8:34-35).

Nie treba da se odre~eme od sebe ako sakame da go sledime Nego. I kraj. [to zna~i toa? Ednostavno kaàno, ne moète da im sluìte na dvajca gospodari, za{to moète da mu bidete lojalen samo na eden dokolku i dvajcata pobaraat od vas razli~no dejst-vo ili odgovor. Koga na{eto telo, koe e sè u{te neotkupeno, po-sakuva edna rabota, a Bo`joto Slovo nè naso~uva na poinakov pat, ako sè u{te ne sme izbrale da go sledime Isus kako na{ suveren Gospodar, toga{ mnogu lesno moème da go izbereme sopstveniot nezavisen pat, a pri toa se u{te da gledame i da go ispovedame Isus kako na{ Spasitel. Dali e mo`no da sme zavedeni vo prifa- }aweto na ova veruvawe?

Moèbi ova e pri~inata zo{to Isus re~e: ,,Zo{to mi se obra- }ate so ,Gospode, Gospode!‘, a ne go vr{ite toa {to vi go zboru-vam?“, (Luka 6:46, dinami~en prevod). So drugi zborovi, zborot Gospod stanuva prazna, bezna~ajna i besmislena titula. Ako navis-tina ne mislime koga velime ,,Gospode“, Isus pove}e bi sakal da go narekuvame ,,Golem U~itel“. Barem toga{ }e imame korist od Negovoto u~ewe i nema da bideme izmameni vo razmisluvaweto deka Mu pripa|ame, koga vsu{nost, moèbi i da ne e taka.

Soglasno Marko 8:34-35 i mnogu drugi stihovi vo Noviot Za-


vet, odre~uvaweto od sebe ne e opcija koga stanuva zbor da go sledime Nego ,,nadvor od ostrovot“ na ovoj osuden svet. Toa e za-dolìtelno so cel da bideme spaseni od gnevot {to doa|a. Ot-kriv deka ovoj koncept e teòk za razbirawe za lu|eto vo zapad-niot svet. Veruvam deka pri~inata za ova e vo toa {to nie sme lu|e koi se obiduvaat da gi razberat principite na carstvoto so demokratski um. Demokratijata e delotvorna vo Amerika i vo drugite zapadni zemji, no ako nie se obiduvame da se povrzeme so Bog preku demokratski na~in na razmisluvawe, nema da uspeeme vo toa. Toj e Car, vistinski Car, a ne simboli~na figura na monarh kako onaa vo Anglija.

Demokratijata e definirana kako ,,vlast i vladeewe na naro-dot; forma na vlada vo koja vrhovnata mo} e vo racete na lu|eto i istata e sprovedena direktno od niv ili preku nivnite izbrani pretstavnici“. Ova e mentalitetot so koj lu|eto vo Amerika i vo ostanatite zapadni zemji rastat. Ovoj mentalitet e programiran vo sr`ta na na{eto razmisluvawe i rasuduvawe. Kako rezultat na ova, ako ne{to ne ni se dopa|a, nie veruvame deka istoto moème da go predizvikame ili promenime bidej}i nie imame ,,neotu|ivi“ li~ni prava i sloboda na govor da gi izrazime na{ite gledi{ta i stavovi.

Dozvolete mi povtorno da naglasam. Vakvata forma na vlada se pokaà za uspe{na vo Soedinetite Dràvi zatoa {to se raboti za sistem dizajniran za smrtni lu|e koi ìveat vo pluralisti~ko op{testvo. No, ovie idei ne se prenoslivi na Bo`joto carstvo. Moèbi ova }e predizvika da negoduvame (osobeno onie koi ìve-at vo zapadnite zemji), no Bog e apsoluten vladetel, Toj e avtokrat - za sre}a, Toj e dobar i blagonaklonet, no Toj go ima posledni-ot zbor vo site aspekti na ìvotot. Ako nie go nosime so sebe na{iot demokratski na~in na razmisluvawe vo na{eto ~ekorewe so Bog, na{iot odnos so Bog nema da bide ni{to pove}e od izmis-len odnos.

@ivotot e porazli~en koga go ìveeme pod vistinskiot Monarh. Gospod i Car se sinonimi vo aspekt na prenosnoto zna~ewe na suveren i vrhoven avtoritet. Ako iskreno sakame da go sledime Bog, nie ne moème da go koristime demokratskoto rasuduvawe vo odnos na na~inot kako }e odgovorime na Negovoto vodstvo. Vo toj slu~aj toa voop{to ne se razlikuva od izborot {to go napravija Adam i Eva koga go izbraa drvoto za spoznavawe na dobroto i na zloto. Nie, lu|eto, sè u{te sme na voza~koto mesto i sè u{te nosime odluki vrz osnova na ona {to nie mislime deka e najdobro za na{ite ìvoti.

TЕМЕЛОТ 51

Земи го својот крст

Slednoto koe Isus go kaà e deka treba da go zememe svojot krst. Koja e implikacijata na ovaa izjava? Taa ne moè da zna~i da se odre~eme od sebe, zo{to Isus nepotrebno bi se povtoril Sebe? Go nao|ame klu~noto zna~ewe vo poslanieto na Pavle do Galatite, kade toj izjavuva:

,,Se raspnav zaedno so Hristos; i jas ve}e ne ìveam, tuku Hristos ìvee vo mene. A toa {to sega ìveam vo telo, ìveam so verata vo Sinot Bo`ji, Koj me vozqubi i Sebe se predade za mene“, (Galatite 2:19-20).

Pavle ne zboruva za fizi~ko raspnuvawe, bidej}i toga{ ne bi bil ìv da go napi{e ova poslanie. Toj se osvrnuva na svoja-ta odluka da go sledi Gospodarot godini porano. Pavle go zema svojot krst. Tajnata, {to podrazbira noseweto na krstot se nao|a vo negovite zborovi: ,,I jas ve}e ne ìveam, tuku Hristos ìvee vo mene“. Ova treba da bide izjava na sekoe vistinsko Bo`jo dete. Pove}e ne ìveeme nezavisno od Bog, hranej}i se od drvoto na na{ata procenka za ona {to e dobro, a {to zlo. Ne, nie sega ìveeme vo Nego, crpej}i go na{iot ìvot od Isus. Zavisime od pridobivkata na krstot: sloboda od ropstvoto za da moème sega da ìveeme ìvot na poslu{nost, osposoben i zajaknat od Bog.

Krstot nudi potpolno nov na~in na ìvot. Ili kako {to iz-javuva Pavle vo edno drugo poslanie: ,,Kako {to Hristos voskres-na od mrtvite preku slavata na Otecot, i nie taka da ìveeme nov ìvot“, (Rimjanite 6:4). Ovoj nov ìvot ni dava mo`nost da za-mineme od ona od koe prethodno ne moèvme. Tiranijata na grevot vrz nas e skr{ena, no nie mora da izbereme da go ìveeme toa. Izbirame da se predademe vo celost na Negovata volja.

Pavle prodolùva ponatamu so prakti~no objasnuvawe na zna~eweto na krstot: ,,Onie, pak, koi se Hristovi, go raspnaa telo-to svoe so strastite svoi i pohotite“, (Galatite 5:24). I povtorno, na drugo mesto kaùva: ,,A mene, da ne mi dade Gospod da se falam so ni{to drugo, osven so krstot na na{iot Gospod Isus Hristos, preku Kogo za mene svetot e raspnat, a i jas za svetot“, (Galatite 6:14). Krstot ni dava sila da ~ekorime slobodni od gre{noto telo i silnoto vlijanie na svetskiot sistem.

Kako mlad ~ovek, pred da go zapoznaam Isus, postoea odredeni na~ini na odnesuvawe vo mojot ìvot od koi ne moèv da se oslo-bodam. @alev poradi moeto gordelivo, pohotno odnesuvawe koe


odnovo i odnovo se povtoruva{e nanesuvaj}i mi bolka, no kolku pove}e se obiduvav da se oslobodam, tolku pove}e stanuvav frus-triran. Beznade`no bev vrzan i rob na dominacijata na grevot. Me|utoa, koga se raspnav so Hristos moèv da po~nam da ìveam osloboden od grevot.

,,Sega znaeme deka na{ata stara priroda be{e raspnata so Hristos, za da mu se odzeme silata na grevot vo na{iot ìvot. Zatoa nie ne sme mu pove}e robovi na grevot. Za{to, koga umrevme so Hristos, bevme oslobodeni od silata na grevot“, (Rimjanite 6:6-7, dinami~en prevod).

Se nadevam ne go preskoknuvate seto ova! Primete gi dlaboko ovie zborovi, za{to se realni i vistiniti i ja nosat so sebe sila-ta za va{ata sloboda. Vistinata stanuva u{te povozbudliva. Pri-fa}aweto na krstot pravi mnogu pove}e od samo da nè oslobodi od grevot; nè osposobuva da ìveeme vo poslu{nost kon Nego. Kaà-no ni e: ,,Porakata na krstot zvu~i besmisleno na lu|eto {to se na patot kon propasta! No, za nas {to sme na patot na spasenieto taa pretstavuva Bo`ja sila“, (1 Korin}anite 1:18, dinami~en prevod). Toa {to prethodno be{e nevozmo`no za nas da go napravime vo na{a sila i so na{ite sposobnosti, sega moème da go napravime: ~ekorej}i po Negovite stapki. Sega moème da go imitirame Bog. Sega moème da go sledime Isus.

Da sumirame, nevozmo`no e da go sledime Isus bez da se odre~eme od sebe (napu{taj}i gi na{ite pati{ta i na~ini i pri-fa}aj}i go Negoviot suveren avtoritet) i bez da go zememe svojot krst (implementiraj}i go negovoto osposobuvawe i zajaknuvawe da go napu{time grevot i svetskiot sistem). @ivotot koj sega go ìveeme e preku vera vo Negovata sposobnost koja raboti vo nas i preku nas. Nie crpime od Nego. Kakov slaven paket na spasenie Bog obezbedil za nas!

Сериозно предупредување

Isus predupredi deka po Negovoto zaminuvawe, evangelieto }e bide propovedano i {iroko prifateno so toa {to }e nudi spase-nie bez gospodstvo. Apostolite bea pokonkretni izjavuvaj}i deka ova }e se slu~i neposredno pred vra}aweto na Isus - a toa e vreme-to vo koe nie ìveeme. Ovaa {iroko rasprostraneta poraka na eres }e go sniì Gospod na samo titula namesto na pozicija koja

TЕМЕЛОТ 53

Isus treba da ja ima vo ìvotite na lu|eto. Lu|eto }e go nareku-vaat Isus Gospod, no nema da se odre~at od sebe, da go zemat svojot krst i da go sledat. Vnimatelno pro~itajte gi zborovite na Isus:

,,Ne sekoj {to Mi veli: ,Gospodi, Gospodi‘, }e vleze vo carstvoto nebesno, tuku onoj {to ja ispolnuva voljata na Mojot Otec nebesen“, (Matej 7:21).

Isus gi identifikuva lu|eto koi }e go proklamiraat Nego za Gospod - ne Muhamed, Xozef Smit, Buda, Kri{na, Konfu~ie, ili koj bilo drug laèn prorok vo na{ata epoha. Ne, ovie lu|e }e go narekuvaat Isus Hristos niven Gospod i toa }e go kaùvaat so revnost i strast.

Zo{to Isus dvapati go upotrebi zborot Gospod vo ovoj stih? Koga nekoj zbor ili fraza e povtorena vo Svetoto Pismo toa ne e slu~ajno. Pisatelot saka da istakne ne{to. Me|utoa, vo vakvi slu~ai, ova povtoruvawe ne e samo za da se naglasi ne{to, tuku da se pokaè intenzitetot na emocijata. Na primer, vo Stariot Zavet, koga car David ja slu{na vesta za egzekucijata na negoviot sin od vojskata na Joav, negoviot odgovor be{e krajno emotiven: ,,A carot go pokri liceto i vika{e: ,Sine Avesalome, sine Ave-salome, sine moj, sine!‘“, (Prva kniga Samoilova 19:5). Ne mislam deka David stvarno kaàl dvapati ,,sine moj“. Smetam deka pi-satelot dvapati gi povtoruva ovie zborovi za da moè ~itatelot da razbere so kolku golema taga be{e ispolnet David.

Go gledame istiot primer i vo knigata na Otkrovenie: ,,I vidov i ~uv eden orel kako leta srede nebo i vika so visok glas: ,Te{ko, te{ko, te{ko na onie {to ìveat po zemjata od drugite trubni glasovi na trite angeli {to }e trubat!‘“, (Otkrovenie 8:13). Drugi prevodi velat deka angelot gromoglasno izvikuval. Odnovo, pisatelot go povtoruva zborot te{ko za da go naglasi intenzitetot na emocijata.

Na istiot na~in, Gospodarot ni gi prenesuva silnite emocii na ovie lu|e kon Nego. Tie ne samo {to se soglasuvaat so u~eweto deka Isus Hristos e Bo`ji Sin; tie isto taka se i emotivno in-volvirani i revnosni vo nivnoto veruvawe. Zboruvame za lu|e koi se vozbudeni {to se hristijani, i vo pove}eto slu~ai se raboti za lu|e koi emotivno zboruvaat za nivnata vera i pla~at za vreme na bogoslu`bata.

Ne samo {to imaat dlaboki ~uvstva za Hristos i Negovoto delo, tie isto taka se i vklu~eni vo Negovoto sluèwe:


,,Gledam - iljadnici lu|e na Sudniot den koi ~ekorat kon Mene i mi velat: ,Gospodare, ja propovedavme Porakata, de-moni izgonuvavme, i na{ite proekti sponzorirani od Bog predizvikaa site da komentiraat za niv‘“, (Matej 7:22, Po-rakata). Go koristev parafraziraniot prevod na Biblijata, Porakata,

bidej}i smetam deka najdobro go prenesuva faktot deka lu|eto za koi ovoj stih zboruva ne bea obi~ni nabquduva~i. Tie se direktno vklu~eni vo rabotata na nivnata crkva, ili istata ja poddrùva- at. Tie otvoreno zboruvaat za nivnata vera vo evangelieto: ,,Ja propovedavme Porakata“. Tie imaat udel vo promenata na ìvo-tite na lu|eto kon podobro.

Parafraziraniot prevod na Biblijata, go koristi zborot il-jadnici. Sepak, pove}eto prevodi go koristat zborot mnozina. Gr~kiot zbor e polus (polus), definiran kako: ,,golem broj, golema koli~ina, golem iznos“.7 êsto ovoj zbor e koristen vo prenosno-to zna~ewe ,,vo najgolem del“. Vo sekoj slu~aj, Isus ne zboruva za mala grupa na lu|e, tuku za golema grupa - vsu{nost, sosema e voz-mo`no deka se raboti za mnozinstvoto od sevkupniot broj.

Da zaklu~ime: Isus zboruva za lu|e koi veruvaat vo u~eweto na Evangelieto. Tie go narekuvaat Gospod, tie se emotivno invol-virani, tie ja propovedaat porakata i tie se aktivni vo hristi-janskoto sluèwe. Lesno moème da gi identifikuvame kako vis-tinski hristijani. Toga{ koj e faktorot na podelbata? Kako tie se razlikuvaat od avtenti~nite vernici? Isus ni go kaùva toa:

,,I toga{ Jas }e im kaàm: ,Nikoga{ ne sum ve poznaval; begajte od Mene vie {to pravite nezakonski dela!‘“, (Matej 7:23).

Klu~nata izjava e ,,nezakonski dela“, ili gr~kiot zbor anomija (anomia). Gr~ko-angliskiot leksikon na Noviot Zavet, Tejer, go definira zborot kako sostojba da se bide bez zakon, poradi ne-zainteresiranost, neznaewe ili poradi prekr{uvawe na zakonot. Enciklopedijata na bibliski zborovi dodava uvid naglasuvaj- }i deka anomija moè da odrazuva ,,postapki ili dejstvija koi se direktno i aktivno prekr{uvawe bilo na boèstvenite ili na moralni principi“. Ednostavno kaàno, nezakonski dela vr{i onoj koj ne e veren na avtoritetot na Bo`joto Slovo.

Ovie maì i èni ne se prepnuvaat periodi~no; tuku posto-jano, kako po navika tie go ignoriraat, go zapostavuvaat ili se

TЕМЕЛОТ 55

neposlu{ni na Bo`joto Slovo. Ako navistina se spaseni po bla-godat, tie ne samo {to }e ja preziraat pomislata da gre{at, isto taka tie }e izberat i da go napu{tat grevot koj postojano se povto-ruva. Tie }e go raspnat svoeto telo so negovite strasti i pohoti i }e se stremat kon poboèn karakter i plodnost vo svojot ìvot.

Interesno e da se zabeleì deka Isus eden den }e im kaè: ,,Nikoga{ ne sum ve poznaval“. Zborot poznaval e gr~kiot zbor ginosko (ginosko), koj ozna~uva ,,intimno poznavawe“. Ovie lu|e nikoga{ nemale vistinski odnos so Isus. Iako tie go nareku-vaat Gospod i Gospodar, toa e samo titula, zo{to tie ne go iz-vr{uvale toa {to Toj go kaàl. Dokaz deka nekoj navistina ima vospostaveno odnos so Nego e vo poslu{nosta i izvr{uvaweto na Negovite zborovi:

,,Koga sme mu poslu{ni na Bog, sigurni sme deka go pozna-vame. No, ako tvrdime deka go poznavame, a ne sme mu poslu{ni, laème i vistinata ne e vo na{ite srca“, (1 Jo-van 2:3-4, dinami~en prevod).

Ova isto taka e i implikacijata na Jakov, koga pi{uva: ,,Po-kaète mi kako moè da imate vera, a od toa da ne proizleguvaat soodveteni postapki. A jas, preku moite postapki }e vi pokaàm deka imam vera“, (Jakov 2:18, dinami~en prevod). Ovie izjavi sovr{eno se poklopuvaat so na~inot na koj Isus ja zapo~na svo-jata rasprava: ,,Taka, zna~i, po nivnite plodovi (postapki) }e gi raspoznaete ovie lu|e“, (Matej 7:20, dinami~en prevod). Pos- tapkite za koi Isus zboruva ne se odnesuvaat na hristijanskoto sluèwe, propovedawe na porakata ili posetuvawe na crkvata; bidej}i onie koi }e bidat otstraneti od neboto }e gi poseduvaat ovie karakteristiki.

Tim Keler se osvrnuva na zborovite na Isus:

Ova ni kaùva ne{to mnogu direktno i precizno. Ovie lu|e imaat intelektualno stimulirana vera i imaat emotivno zadovolitelna vera i imaat op{testveno otkupitelna vera. Site nie go posakuvame toa. Sakame da bideme intelektual-no stimulirani, sakame da bideme emotivno involvirani i sakame da bideme op{testveno korisni. Vozmo`no e da po-sakuvame intelektualno stimulirawe, emotivno ispolnu-vawe i da posakuvame da bideme od korist za op{testvoto, a da ne go posakuvame Bog.., bidej}i ako navistina go imame Bog vo svojot ìvot, }e treba da se otkaème od sopstve-


nata volja i tokmu toa ni ja pokaùva razlikata me|u onoj koj se obiduva da go koristi Bog i onoj koj se obiduva da mu sluì na Bog.8

Da go koristime Bog e da go barame Bog samo poradi ona {to moème da go izvle~eme ili da go dobieme od Nego, duri i da se raboti samo za toa da otideme na nebo. Da mu sluìme na Bog e e vo celost da bideme motivirani samo od na{ata qubov za Nego, a ako go qubime, }e gi drìme Negovite zapovedi.

Denes, pove}eto smetaat deka edna li~nost e Bo`jo dete ako go narekuva Isus Gospod, veruva vo Negovoto u~ewe, emotivno e involvirana i aktivna vo hristijanskoto sluèwe. Sepak, jasno vidovme od zborovite na Isus deka ovie karakteristiki ne se pre-suden faktor vo identifikuvaweto na vistinskiot vernik.

Dozvolete mi da go kaàm ova na sledniot na~in. So sigurnost }e gi najdete ovie karakteristiki vo eden vistinski vernik; vsu{nost, ne bi moèle da bideme vistinski vernici bez niv. Me|utoa, poseduvaweto na ovie karakteristiki ne zna~i deka ne-koj e avtenti~no Bo`jo dete. Odlu~uva~kiot faktor e ovoj: dali se imaat odre~eno od sebe, dali go imaat zemeno svojot krst i dali Go sledat? Vo su{tina, pra{aweto e, dali se poslu{ni na Nego-vite zapovedi?

Ovaa diskusija be{e zavr{nata tema na Isus vo Negovata pro~uena Propoved na gorata. Kruna na Negovite neo~ekuvani i iznenaduva~ki zborovi, be{e primerot so koj ja zavr{i Negovata propoved:

,,I taka, sekoj {to gi slu{a i gi ispolnuva ovie Moi zborovi, }e bide kako mudar ~ovek koj si izgradil ku}a na kamen. I zavrna do`d i nadojdoa reki, i duvnaa vetrovi, i navalija na taa ku}a, no taa ne padna, za{to be{e izgradena na kamen. A sekoj, {to gi slu{a ovie Moi zborovi i ne gi ispolnuva, prilega na glupav ~ovek, koj si izgradil ku}a na pesok. I zavrna do`d, nadojdoa reki, i duvnaa vetrovi, i na-valija na taa ku}a, i taa padna, a pa|aweto ѝ be{e stra{no“, (Matej 7:24-27).

Ovaa parabola se odnesuva na Negovoto predupreduvawe za mnozinata na koi }e im bide zabranet vlezot vo neboto, za{to Toj gi povrzuva so svoeto predupreduvawe koga veli ,,I taka“.

Ako poblisku gi razgledate dvete grupi na lu|e identifiku-vani vo ovaa parabola, sè se sveduva na edna mala razlika. Dvete

TЕМЕЛОТ 57

grupi gi slu{aat Negovite zborovi, no prvata ,,gi ispolnuva“, do-deka vtorata grupa ,,ne gi ispolnuva“. Dvete ku}i se izgradeni od istiot materijal - istoto u~ewe. I dvete izgledaat identi~no vo svoeto oboàvawe i sluèwe. Kriti~nata razlika e vo temelot. Ednata ku}a be{e vtemelena na gospodstvoto na Isus Hristos. Drugata ostana privrzana na utvrdenata procenka za toa {to e dobro, a {to zlo - istoto ,,drvo“ na filozofija kon koe Adam i Eva se svrtea.

Otreznuva~ka e pomislata deka istoto bezumie se povtoruva niz vremeto, od gradinata do sega{nosta. Zavzema razli~na for-ma, no korenot e ist. Povtorno sè se sveduva na ova: dali smetame deka nie sme tie {to znaat najdobro kako da ìveeme, ili veru-vame deka Bog znae {to e najdobro?


5

Дали желбата е доволна?

Затоа довршете ја оваа работа, за вашата (ентузијастичка) спремност во посакувањето на истата да биде

еквивалентна и во нејзиното извршување.- 2 Коринќаните 8:11, динамичен превод

Златното правило за да се разбере духовноста не е интелектуалноста, туку

послушноста.- Освалд Чемберс

Рazmislete za ova: Eden mlad ~ovek e vo vrska so edna mlada devojka. Taa e privle~na, zdrava, dobro organizirana, dobra gotva~-

ka, odli~na so deca, i najdobroto od sè, taa poseduva prekrasen karakter. Toj e vquben vo nea i odlu~uva deka taa e vistinska-ta devojka za nego, so koja saka da go pomine ostatokot od svojot ìvot. Sozdava poseben moment, kleknuva na edno koleno, otvora edna mala kutija vo koja se nao|a bleskav dijamantski prsten i ѝponuduva brak.

Na zadovolstvo na mladiot ~ovek, devojkata {iroko se nas-mevnuva, radosno izvikuva, se rasplakuva i otkako }e se pribere malku, vozbudeno mu odgovara: ,,Da! Da! Da! Ne mi se veruva! Jas sum vo {ok. Emociite me sovladaa. Ova e najsre}niot den vo mojot ìvot! Te sakam mnogu! Da, }e se omaàm za tebe!“

Se pregrnuvaat ispolneti so radost. So sè u{te silni emocii vo sebe, devojkata se zagleduva vo negovite o~i i so strast mu vetu-va: ,,]e imame prekrasen ìvot zaedno. ]e bidam najdobra èna. ]e sozdadam prekrasen dom, }e go odrùvam ~ist i ureden, }e got-vam vkusni jadewa za tebe i na{ite deca, }e vnimavam na moeto zdravje, }e se oblekuvam ubavo i moderno i }e vodime qubov koga i da posaka{“.

Mladiot ~ovek si misli: Super! Prekrasno! Jas sum najsre- }niot ~ovek na svetot!

No, toga{ taa izjavuva ne{to koe vo celost mu go privleku-va vnimanieto na mladoto mom~e: ,,Se razbira postojat i drugi mom~iwa koi se u{te mi se dopa|aat, pa moèbi odvreme-navreme }e izleguvam so niv na sostanok“.

Zaprepasten toj promrmoruva: ,,Toa ne moè da bide!“,,Zo{to da ne, mil moj?“, pra{uva taa. Mladi~ot e zaprepasten. Posebniot moment e uni{ten.

Voodu{evenosta ja nema. Negoviot um brzo raboti. ,,Moèbi taa se {eguva? No, zo{to bi se {eguvala so vakva rabota, osobeno ot-kako ѝ predloìv brak?“

Po neprijatnata ti{ina, koja se ~ine{e kako ve~no da trae, taa se obiduva da go povrati raspoloènieto, nudej}i so nov en-tuzijazam kompromis. ,,Vo red, {to ako pominam samo eden den vo godinata so moite drugi mom~iwa? Isklu~itelno }e bidam tvoja 364 dena vo godinata. Samo daj mi eden den so niv“.

Mladiot ~ovek ne moè da poveruva vo ona {to go slu{a. Sega e sosema o~igledno deka taa ne se {eguva so nego. Taa e seriozna. Povtorno ѝ odgovara: ,,Ne, nitu toa nema da moè“.

Taa e zbuneta, no bidej}i taa go saka tolku mnogu, mu nudi u{te podobra spogodba. ,,Vo red, a {to e so ~etiri ~asa godi{no? Samo mi dadi ~etiri ~asa sekoja godina da pominam so moite drugi qubovnici“.

,,Ne!“, mladiot ~ovek odgovara cvrsto. Taa vozvra}a: ,,A {to e so dvaeset minuti godi{no? Samo dvae-

set minuti vo postela so drug qubovnik!“,,Ne!“So cel da donese nekakvo re{enie, taa moli: ,,Mil moj, te

qubam, vsu{nost jas sum ludo vqubena vo tebe. Te sakam pove}e od koj bilo drug ma`. No, jas ja imam ovaa potreba. Jas ednostavno moram da bidam i so drugi mom~iwa. Jas ne moàm da bidam èna samo na eden ma`. Iskreno posakuvam da ti bidam verna, i znam deka e sosema ispravno da gi napu{tam site drugi vrski, no da bi-deme realni. Ima tolku mnogu super mom~iwa, i mene mi se dopa|a nivnoto vnimanie. Zo{to da se otkaàm od toa? Zo{to ne moàm da gi imam i dvete?“

Mladiot ~ovek e tolku razo~aran {to ovoj pat voop{to ne ѝ odgovara; samo ja navednuva svojata glava. Posle nekolku nepri-jatni momenti, taa ne`no izjavuva: ,,Jas ednostavno moram da bidam iskrena so tebe; mislam deka bara{ premnogu. Jas sakam da go uìvam ìvot vo celost!“


Mladiot ~ovek slu{na dovolno. ,,Ova e besmisleno. Nema da stapime vo brak. Vsu{nost, jas i ti pove}e ne sme vo vrska“.

Tie se razdeluvaat i sekoj zaminuva po svojot pat.Da go razgledame ova vnimatelno. Ovoj mlad ~ovek ima prekras-

na, ubava devojka, koja voedno e i prekrasna li~nost. Taa e iz-vonredna vo site aspekti na doma{niot ìvot, go saka, spremna e da mu sluì, i saka da mu go dade najdobroto. Taa e presre}na da se omaì za nego. Seto ova e prekrasno. Sè {to toj treba da napravi e da i dade dvaeset minuti godi{no da pomine so nekoj drug ma`! Zo{to ne se soglasuva so nejzinite uslovi?

Se razbira odgovorot e o~igleden: taa ne mu gi predava vo ce-lost svoeto srce i ̀ ivot. Taa znae deka toa e pravilnata rabota da ja napravi, i do odredeno nivo taa go posakuva toa; no realnosta e deka taa e premnogu privrzana za drugite mom~iwa. Da posakuva{ ne{to e edna rabota; sosema druga e vsu{nost da go pravi{ toa.

Nitu eden zdrav ma` ne bi se oènil so takva devojka, toga{ zo{to bi veruvale deka Isus se vra}a po nevesta koja se odnesuva na istiot na~in? Da gi pogledneme u{te edna{ Negovite zborovi:

,,Koj saka da vrvi po Mene, neka se odre~e od sebe, i neka go zeme krstot svoj i neka odi po Mene. Za{to, koj saka da go spasi svojot ìvot, }e go zagubi; a koj go zagubi ìvotot svoj zaradi Mene i Evangelieto, toj }e go spasi“, (Marko 8:34-35).

Zabeleète deka imaweto èlba da go spasime svojot ìvot }e ne ~ini sè. Isus ne kaà: ,,Koj saka da go zagubi svojot ìvot zaradi Mene i Evangelieto, }e go spasi“. Ne e dovolno samo da saka{ da go zagubi{ svojot ìvot. Toa po ni{to ne se razlikuva od devojkata vo prikaznata za ponudeniot brak.

Za da vlezete vo zavetna vrska so najprekrasnata li~nost vo univerzumot, treba vo celost da mu se predadete na Nego, {to sekako gi vklu~uva site aspekti na Negovoto vodstvo. Interesno, Biblijata go sporeduva na{iot odnos so Bog so odnosot na ènata so nejziniot soprug. Pavle pi{uva:

Svetoto Pismo veli: ,,Zaradi toa ~ovek }e gi napu{ti svo-jot tatko i svojata majka i }e se zdruì so svojata èna, pa tie dvajca }e stanat edno telo. Toa e golema misterija, no vo moeto razbirawe toa se odnesuva na Hristos i na Crkva-ta“, (Efe{anite 5:31-32, dinami~en prevod).

ДАЛИ ЖЕЛБАТА Е ДОВОЛНА? 61

Iako Pavle go upotrebil ova za da gi upati maòt i ènata vo nivniot bra~en odnos, toj, isto taka, jasno stava do znaewe deka ova vo su{tina e napi{ano da go ilustrira na{iot odnos so Isus. Nitu eden ma` ne bi se oènil so èna koja samo ima èlba da mu se predade celosno, no vo realnosta nema da go napravi toa. Dali mislite deka moème da go napravime istoto so Isus? Moèbi toa e pri~inata zo{to Jakov pi{uva:

,,Vie prequbnici! Zar ne znaete deka prijatelstvoto so ovoj svet ve pravi Bo`ji neprijateli? ]e kaàm povtor-no: ,Ako sakate da bidete prijateli na svetot, mu stanuvate neprijateli na Bog‘“, (Jakov 4:4, dinami~en prevod).

Povtorno, toj silno ja naglasuva negovata izjava, naveduvaj}i ja istata dvapati. Ova ne e trivijalna, bezna~ajna rabota; ova e su{tinskiot del na vistinskiot odnos so Bog.

Prequbnik e onoj koj ima zavet so edna li~nost, no sepak vo sprotivnost na zavetot i po cena na prekr{uvawe na istiot, vle-guva vo vrska so druga li~nost. Ovaa li~nost ne e posvetena na spogodbata na odnosot na koj dobrovolno se obvrzala.

Zavetot koj go pravime da go sledime Isus zna~i da se odre~eme od sebe i da go napu{time svetskiot sistem koj ne opkruùva. Ne moème da napravime ni{to pomalku od toa da se obvrzeme na ce-losna poslu{nost i vernost. Ova zna~i deka gi prifa}ame Nego- vata volja i ̀ elbi pred sopstvenite. Vo ovaa razmena na predavawe na na{ite ìvoti na Nego, za vozvrat nie go dobivame Negoviot ìvot. Ova e isto na zdrav bra~en odnos me|u ma` i èna.

Jас се уште го сакам мојот живот

Postojat mnogu lu|e koi so zadovolstvo bi gi primile prido-bivkite na spasenieto, no samo ako moàt da si gi zadràt svoite ìvoti. Interesno e deka pove}eto lu|e sfa}aat deka postoi odrekuvawe koe mora da go napravat za da go sledat Bog, no ne se podgotveni da ja platat cenata. Tie se iskreni so Bog i so sebe.

Imav sosed (}e go nare~am Kevin) koj im pripa|a{e na ovaa grupa lu|e. Be{e profesionalen bora~, eden od yvezdite na bore~kata asocijacija. Toj i negovoto semejstvo ìveeja tri ku- }i podaleku od na{ata. Koga se doselija vo sosedstvoto, negovata sopruga go predupredi da se drì nastrana od nas. ,,Tie se ~udaci koi zboruvaat za Isus“, mu rekla taa.


Nekolku meseci podocna, negovata sopruga doìvea silen napad na panika i pla~ej}i se onesvesti vo racete na Lisa. Ovoj incident ѝ otvori vrata na Lisa da go spodeli Isus so nea, pa so-prugata na ovoj bora~ be{e prekrasno spasena. Za kratko vreme sinovite na ovoj bra~en par isto taka mu gi predadoa svoite ìvo-ti na Isus.

Na{ite semejstva stanaa pobliski, i Kevin i jas stanavme mnogu dobri prijateli. Pominuvavme mnogu vreme zaedno. êsto se druèvme i zaedno so na{ite deca igravme ko{arka, hokej na ulica i golf.

Edna ve~er Bog mi pokaà nekoi nastani koi naskoro }e se slu~at vo ìvotot na Kevin. Be{e docna, okolu 10 ~asot nave~er, no bev silno pottiknat da zboruvam so nego. Otidov do negovata ku}a i spodeliv tri raboti so nego koi }e se slu~at vo negoviot ìvot vo period od devet meseci.

Sekako, site tri raboti se slu~ija. Mislev: Sigurno sega Ke- vin }e mu go predade svojot ìvot na Isus. No, se u{te nema{e nikakva promena.

Nekolku meseci podocna Bog mi pokaà drug nastan koj }e se slu~i vo ìvotot na Kevin. Povtorno razgovarav so nego za toa. Ovoj pat otidov ~ekor podaleku i mu rekov: ,,Kevin, samiot si sve-dok deka Bog ti objavi tri raboti koi ve}e se slu~ija vo tvojot ìvot. Moè{ da sogleda{ deka Toj posegnuva kon tebe. Zo{to ne go predade{ svojot ìvot na Isus?“

Kevin be{e visok 193 santimetri, teòk 109 kilogrami i ima{e samo 4 procenti telesni masti. Vizuelno, toj izgleda{e zastra{uva~ki. Me pogledna i mi re~e: ,,Zatoa {to znam deka postoi cena koja treba da se plati. Znam deka treba da mu go pre-dadam ìvotot na Isus i da mu bidam pokoren, no jas ne sum spre-men da se otkaàm od mojot na~in na ìveewe“.

Potoa mi kaà: ,,Xon, vo na{ata organizacija imame pro~uen bora~. Toj veli za sebe deka e nanovoreden hristijanin, i ima zbo-ruvano za Bog na istite televiziski programi na koi ti samiot si bil intervjuiran. Sepak, jas znam deka toj koristi droga i ìvee seksualno raspu{ten ìvot. Te molam kaì mi, po {to toj se razlikuva od mene? Jas ednostavno odbivam da bidam licemer kako nego. Pretpo~itam da uìvam vo ̀ ivotot vo centarot na vnimani-eto i slavata i pridru`nite privilegii, otkolku da stavam mas-ka“.

Bev zaprepasten od toa {to Kevin go spodeli so mene, a sepak negovata prikazna ne e izoliran slu~aj. Postojat bezbroj lu|e koi


posetuvaaat crkva, go narekuvaat Isus niven Spasitel, izjavuvaat deka se Bo`ji deca, no gi nemaat predadeno nivnite ìvoti na Ne-govoto gospodstvo. Dali se tie navistina spaseni?

Dali e mo`no da sozdavame sledbenici vo na{ite hristijanski krugovi koi ne se Bo`ji deca? Isus im izjavi na voda~ite vo Ne-govoto vreme: ,,Okeani i zemji obikoluvate za da pridobiete eden sledbenik, a koga }e go pridobiete go pretvorate vo sin na peko-lot, dvapati polo{ od vas!“, (Matej 23:15, dinami~en prevod). Ne velam deka voda~ite vo zapadnata crkva se deca na pekolot. Sepak, se pra{uvam, kakvi sledbenici sozdavame?

Posledicite od neupatuvawe povik do onie koi go baraat Bog da se odre~at od svojot ìvot rezultira so sledbenici koi na{le podobruvawe na na~inot na ìvot i vetuvawe za ve~en ìvot. Ot-kako poznatata ,,pokajni~ka molitva na gre{nikot za spasenie“ e izrecitirana, sovesta na noviot vernik e uspokoena i smirena. Teoretski, ovoj sledbenik ve}e ne e daleku od Bog. Vakvite sled-benici pripa|aat na zaednicata na vernici so koi delat zaedni- ~ka vrska. Na stranata na o~iglednoto dobro, tie se zagrièni, pa duri i ponekoga{ u~estvuvaat vo griàta za `rtvite na socijal-nata nepravda, siroma{nite i onie vo potreba. Dodadete ja na ova i dopolnitelnata pridobivka od slu{aweto motivaciski u~ewa i vetuvaweto na rajot, na kraj }e dobiete atraktiven paket od koj mnogumina bi sakale da bidat del.

No, dali ovie sledbenici navistina se spaseni ili se izmame-ni, stanuvaj}i pote{ko za niv da ja slu{nat pravata vistina? Dali ovaa poraka e taa koja proizveduva izmameni sledbenici, spome-nati vo Matej 7, koi eden den }e go slu{nat Isus kako izjavuva: ,,Begajte od Mene, nikoga{ ne sum ve poznaval?“

Дали нашата порака е иста како Неговата?

Dali ova e na~inot na koj Isus posegnuva kon izgubenite? Da se vratime na prikaznata za bogatiot mladi~, koj ~estopati se na-rekuva bogatiot mlad gospodar.

Pred nekolku godini zboruvav na edna konferencija na koja prisustvuvaa nekolku stotici pastori, nadglednici na nekoi od najgolemite crkvi vo Soedinetite Dràvi. I se obrativ na so-branata grupa: ,,Da go pretstavime pristapot na bogatiot mladi~ kon Isus. Moète li da go zamislite kako izleguva od negovi-ot Rols-rojs avtomobil, nametnat so mantil Armani, a na raka-ta nosi Roleks ~asovnik? Nekolku li~ni asistenti go sledat vo


~ekor dodeka mu se pribliùva na Isus. So smiren, rezerviran, i malku aroganten ton, toj pra{uva: ,,Dobar U~itele, {to treba da napravam za da bidam spasen?“

,,Dali mislite deka toa e na~inot kako ovoj nastan bi moèl da izgleda denes?“, gi pra{av pastorite. Za àl, pogolemiot del od niv ja krenaa rakata vo znak na soglasnost.

,,Toa ne e na~inot na koj Svetoto Pismo ne izvestuva deka se slu~ila sredbata!“, rekov jas. Toga{ pro~itav kako vsu{nost e zapi{ano vo Biblijata:

,,A koga izleguva{e na pat, dotr~a nekoj, padna na kolena pred Nego i go pra{a: ,U~itele dobar, {to treba da napra-vam, za da nasledam ìvot ve~en?‘“, (Marko 10:17).

Pred o~ite na nasobranata tolpa lu|e, ovoj ~ovek dotr~al kaj Isus i padnal na kolena pred Nego, molej}i Go da mu kaè {to treba da napravi za da bide spasen. Nemalo nikakva arogancija kaj ovoj ~ovek.

Pomisliv deka e najdobro da ilustriram kako ova se slu~ilo. Zamoliv eden od voda~ite da zastane na sprotivnata strana od go-lemata platforma na koja stoev. Toga{ potr~av kon nego so gole-ma brzina, i koga bev na samo nekolku ~ekori od nego, padnav na kolena, go fativ za krajot od ko{ulata, i glasno i so strast go molev ,,[to treba da napravam za da bidam spasen? [to treba da napravam za da nasledam ve~en ìvot?“

Do dene{en den, nitu vo mojot li~en ̀ ivot ili vo mojata slu`-ba, ne sum doìveal nekoj ~ovek, bogat ili siroma{en, da tr~a po mene, da padne na kolena, i da izvika mole`livo: ,,[to treba da napravam za da bidam nanovoroden?“ Bez somne`, ovoj mlad ~ovek bil i iskren i revnosen!

Isus mu re~e: ,,Zo{to me narekuva{ dobar? Nikoj ne e dobar, osven ediniot Bog!“, (Marko 10:18).

Kako {to navedov prethodno, ovoj ~ovek se nadeval deka }e predizvika povolen odgovor od Isus, oddavaj}i mu ~est so titula-ta ,,U~itele dobar“. Sepak Isus nema da dozvoli ova laskawe da go zaslepi Negovoto rasuduvawe. Spasenieto ne moè da bide,,poed-nostaveno“ i svedeno na nivoto na procenka na ovoj bogat ~ovek za dobroto i zloto.

Od druga strana, ovoj ~ovek imal dobra mera na integritet vo sebe. Toj ne go nare~e Isus Gospod ili Car. Toj znae{e deka ako go nare~e Isus Gospod, toj }e treba da go napravi tokmu ona {to Isus pobara od nego da napravi! Kolkumina denes poseduvaat vakov


karakter? Tie moèbi go narekuvaat Isus Gospod i ja ispovedaat svojata verba vo Biblijata. Sepak tie gi procenuvaat ìvotnite izbori preku svoeto poznavawe na ona {to e dobro, a {to zlo, namesto vnimatelno da sledat {to Gospod bara od niv vo Svetoto Pismo. Tie se nasmevnuvaat i velat amin na bibliskoto pou~u-vawe, no dokolku toa ne odgovara na nivnite celi tie mnogu lesno go blokiraat kako istoto da ne se odnesuva na nivniot ìvot. Tie slu{aat, no tie ne go primenuvaat na sebe toa {to Duhot go zboru-va. Mnogu pati tie smetaat deka porakata e soodvetna za drugite koi tie gi procenuvaat za ,,polo{i“ od niv.

Slu{nete kako Isus mu se obra}a na ovoj ~ovek koj silno po-sakuva ve~en ìvot:

,,Zapovedite gi znae{: ne prequbodejstvuvaj; ne kradi; ne svedo~i la`no; ne navreduvaj; po~ituvaj gi tatka si i majka si“. A toj Mu odgovori i re~e: ,,U~itele, seto toa sum go zapazil u{te od mladosta svoja“, (Marko 10:19-20).

Isus gi citira{e poslednite {est od desette zapovedi, koi se odnesuvaat na ~ove~kite odnosi. Bogatiot ~ovek, gorlivo odgovo-ril deka gi zapazil site ovie zapovedi celiot svoj ìvot, u{te od mladosta svoja. Veruvam deka go napravil toa. Vrz osnova na ovie standardi moème da vidime deka bil dobar, ~esen i praveden ~ovek. Toj se potpiral na ovie dobri karakterni crti i osobini, nadevaj}i se deka }e bidat dovolni da mu zasluàt naklonost kaj Bog.

Me|utoa, Isus namerno gi izostavil prvite ~etiri zapove-di. Ovie zapovedi se odnesuvaat na odnosot na ~ovekot so Bog, od koi prvata zapoved e da nemame drugi bogovi ili idoli pred Se- mo}niot Bog. So drugi zborovi, ni{to vo na{iot ìvot ne treba da se najde pred na{ata privrzanost i qubov kon Bog, pred na{ata posvetenost i pokornost na Nego. Ovoj mlad ~ovek ne gi ima{e is-polneto ovie zapovedi, nitu pak be{e spremen vo toj moment da go napravi toa. Isus saka{e da razotkrie ne{to vo negoviot ìvot {to na krajot moè{e da go spre~i da zavr{i dobro.

Koga go pogledna Isus, mu omile pa re~e: ,,U{te edna rabota ti nedostasuva: odi i prodaj sè {to ima{, razdaj go na siromasi i }e ima{ bogatstvo na neboto; pa dojdi i vrvi po Mene“, (Marko 10:21).


Zabeleète, mu omile na Isus! No, kako Isus ja pokaà svo-jata qubov kon ovoj bogat mlad ~ovek? Toj go predupredi. Isus znae{e deka neizbe`no }e dojde den koga parite na ovoj ~ovek }e go pokolebaat vo poslu{nosta kon avtoritetot na Isus (gos-podstvoto na Isus). Isus be{e pove}e zagrièn mladiot ~ovek da ostane na patot i da ja zavr{i trkata, a ne samo dobro da ja zapo~ne.

Za ovoj ~ovek prepreka bea negovite pari. Za drugi toa moè da bide nivnata devojka ili de~ko, sport, {oping, biznis, filo-zofija, obrazovanie, zavisnost od hrana ili seksualnata opredel-ba. Vsu{nost, kamenot za sopnuvawe moè da bide sè ona na {to gi posvetuvame na{ite ~uvstva i vo {to ja vloùvame na{ata sila mnogu pove}e otkolku {to toa go pravime za Isus.

Dali Isus ja pokaà Negovata qubov za ovoj ~ovek so toa {to ja pro{iri porakata za da moè da ѝ izleze vo presret na negovata druga qubov (taa za parite)? Dali Toj ja ublaì vistinata so cel da ne go navredi? Zo{to Isus ednostavno ne mu re~e da ja moli molitvata za pokajanie, pri toa nadevaj}i se deka }e ja napu{ti negovata qubov za pari vo nekoe podocne`no vreme? Vpro~em, tuka imame ~ovek koj be{e odli~en kandidat, i koj pokaùva go-lem interes da bide spasen. Sè {to treba{e Isus da napravi e da ja povle~e mreàta i }e pridobie{e za sebe bogat, trudoqubiv i istaknat hristijanin!

No, Isus navistina go saka{e ovoj ~ovek. Toj mu ja kaà visti-nata - koja se sostoe{e od silni zborovi - i go prezede rizikot da go izgubi ovoj vozbuden, mo}en ~ovek. Isus pogledna vo negovite o~i i mu kaà deka ne{to mu nedostasuva, a toa ne be{e strast, tuku spremnost i re{enost na srceto i umot da mu bide poslu{en na Carot na carevite bez ogled na cenata koja treba da ja plati.

Veruvam deka ovoj ~ovek, gledal na Isus samo kako na Spasitel, i vo takov slu~aj poslu{nosta e nezadolìtelna. Ako soglasno ne-govata procenka sovetot na Isus be{e dobar, toj }e go poslu{a{e. Me|utoa, ako toj zaklu~e{e deka sovetot na Isus ne e dobar, toj be{e sloboden da si zamine.

Moète li da si zamislite da mu kaète na nekoj koj gorli-vo traga po vistinata, deka mu nedostasuva ne{to {to moè da go spre~i da primi ìvot ve~en? Me|utoa, ako navistina sakame nekogo mora da bideme iskreni vo odnos na vistinata, duri i ako znaeme deka vistinata moè da dovede do otfrlawe.

Mnogu hristijani i propovednici se sluàt so laskawe poradi strav da ne bidat otfrleni od nivnite slu{ateli. Tie imaat po-treba da bidat prifateni. Iskreno, i jas bev takov. Im se dopa|av na site {to }e me sretnea bidej}i sekoga{ im go kaùvav ona {to


tie sakaa da go slu{nat. Gi mrazev konfrontacijata i otfrlawe-to i sakav site da gi napravam sre}ni. Toga{ Bog gi izloì moite nesigurni, sebi~ni motivi. Toj mi go otkri fokusot na mojata qubov. Toa bev jas, a ne lu|eto na koi im zboruvav.

Mnogu e podobro da se kaè vistinata otkolku da se kompro-mitira istata i so toa da se navede nekoj da poveruva vo laga. Mnogu e podobro da ja slu{nat vistinata sega, namesto da prodolàt da veruvaat deka moàt da imaat drugi idoli vo nivniot ìvot, i potoa eden den, koga }e bide premnogu docna, v~udonevideni da go slu{nat Gospodarot kako veli: ,,Begajte od Mene, nikoga{ ne ve poznavav, vie koi bevte izmameni!“

Obrnete vnimanie na reakcijata na ovoj gorliv baratel otka-ko gi slu{na zborovite na Isus:

Koga gi ~u ovie zborovi, toj se iznenadi i si otide naàlen, za{to ima{e golemo bogatstvo. I koga pogledna Isus, im re~e na u~enicite Svoi: ,,Kolku e te{ko za bogatite da vlezat vo carstvoto Bo`jo!“, (Marko 10:22-23).

Ovoj ~ovek, koj be{e tolku revnosen i poln so entuzijazam si zamina razo~aran i taèn!

,,Oh, Isuse, kako moè{e da go napravi{ ova? Ovoj ~ovek ti pristapi vozbudeno, a otkako gi slu{na Tvoite zborovi si zamina naàlen! Zarem ne znae{ deka na baratelite na vistinata tre-ba da im upati{ pozitivna poraka? Tvoite razgovori so lu|eto i Tvoite govori treba da gi podigaat lu|eto, i da napravat tie da se ~uvstvuvaat dobro, a ne da gi rastaùvaat. Pastore Isus, posetenosta na va{ata crkva }e opadne ako prodolìte vaka da se odnesuvate so maìte i ènite, osobeno so bogatite i vlijatel-nite. Odi po nego i ublaì ja porakata, sigurno toj }e ja prifati celata vistina po nekoe vreme!“

Toa e ona {to Isus moè da go slu{ne denes od Negoviot tim voda~i ili od ~lenovite na odborot, vo zapadnata crkva! Isus }e bide povikan da dade ot~et, i }e bide pobarano od Nego da si pod-nese ostavka.

Kako se osmeluva da go navredi ovoj potencijalno golem dari-tel koj samo so eden poteg na penkaloto moè da napi{e ~ek koj }e gi pokrie site evangelizatorski proekti na crkvata za cela godina! Toj moè da bide onoj koj }e go isplati dolgot za izgrad-bata na crkvata vo visina od nekolku milioni dolari. Pasto-rot Isus, ednostavno ne ja razbira dinamikata na gradewe gole-ma, efikasna slu`ba. Moèbi duri i zaboravil kako pozitivno


da vlijaee na lu|eto. Treba da gi ublaì Negovite govori i da pou~uva motivaciski poraki - treba da dava inspirativni govori koi gi gradat ~uvstvata na samopo~it i samodoverba.

Dali ova zvu~i kako ne{to {to moè da se slu~i vo zapadnata crkva? Padnavme vo stapicata da pravime skoro sè samo za da do-bieme nov vernik i da sozdademe sledbenik. Primenuvame tehniki na uslu`nost i prilagoduvawe so cel da ja zgolemime posetenos-ta na crkvata, da dobieme sledbenici na Tviter, da go zgolemime brojot na prijateli na Fejsbuk, ili da gi naterame lu|eto da gi ~itaat na{ite blogovi. Ova ne e ni{to drugo od poraka upatena do Bog deka na{ata mudrost e podobra i porazumna od Negovata. Povtorno stanuva zbor za izbirawe na dobroto namesto Bog.

Vistina e: pokanata za lu|eto da go izberat Isus e potrebna, no taa mora da bide zasnovana na vistinata. Morame da sfatime deka Bog nikoga{ ne pobaral od nas da ja pro{irime porakata na Noviot Zavet, pravej}i ja polesna za lu|eto koi se u{te sakaat da ìveat nezavisno od Negoviot na~in na spasenie. Spasenieto ne se nao|a na drvoto za poznavawe na ona {to nie go ocenuvame kako dobro ili zlo. Soglasno Negovoto Slovo toa se nao|a samo vo drvoto na ìvotot. Site ostanati ,,qubovnici i idoli“ mora da bidat napu{teni, isto kako {to i edna devojka koja veli da na ponudata za brak, mora da kaè zbogum na odnosite so drugi maì. Isus mora da bide prifaten kako Gospod, ne samo Spasitel. Toa e drvoto na ìvotot!

Zabeleète {to napravi Isus otkako bogatiot mladi~ si zamina:

I koga pogledna Isus, im re~e na u~enicite Svoi: ,,Kolku e te{ko za bogatite da vlezat vo carstvoto Bo`jo!“ A u~e-nicite se upla{ija od zborovite Negovi. No Isus pak im odgovori i re~e: ,,êda, kolku im e te{ko na onie, {to se nadevaat na bogatstvoto, da vlezat vo carstvoto Bo`jo!“, (Marko 10:23-24).

Eden den razmisluvav za ovoj nastan, i Svetiot Duh go naso~i moeto vnimanie na edna zna~ajna rabota. Go vizuelizirav ovoj bo-gat ~ovek, po~ituvan vo negovata zaednica, kako poleka si zaminu-va od Isus, nataèn, so navednata glava i so poti{ten izgled na liceto. Sfativ deka Gospodarot ne potr~a po nego za da go zgrabi za ramenici i da mu kaè: ,,Po~ekaj malku, moj prijatelu. Dozvoli mi da te potsetam na mudrosta na Solomon. Toj napi{a vo Pogo- vorki 19:17: ,,Ako mu pomogne{ na siromav, zaem Mu dava{ na Gos-


pod, i Toj }e ti plati za tvojata dobrina!“, (dinami~en prevod). Ti kaàv da prodade{ sè {to ima{ i da go razdade{ na siromasi, no zapomni, soglasno pi{anoto vo Pogovorki, sè {to }e im dade{ na siroma{nite, Gospod }e ti nadomesti. Ne samo {to }e ti vrati, Toj }e ti dade stopati pove}e od ona {to }e razdade{!“

Mladiot bogat ~ovek, najverojatno bil dobar biznismen. Ako Isus mu pristape{e so cel da go pridobie na vakov na~in, toj verojatno }e ìvne{e i }e vozvrate{e, ,,Navistina?“

Isus toga{ bi moèl da kaè: ,,Da! Dali sega moè{ da sogle-da{ deka Jas se obiduvam da te pozicioniram za golem blagoslov, za finansiska ètva? ]e bide{ najbogatiot ~ovek vo nacijata, ne samo vo ovaa zaednica.“ Vo toj moment, ~ovekot sosema sigurno }e se soglasel da go sledi Isus.

To~no e deka Bo`joto Slovo ni kaùva deka koga davame }e ni bide dadeno, isto kako koga i semeto se vra}a so poizobilna ètva za farmerot od ona so koe zapo~nal. Ovaa vistina be{e potvrdena vedna{ po zaminuvaweto na ~ovekot, za{to Petar, vo isto vreme i protestiraj}i i pra{uvaj}i, izgovori:

,,Ete, nie ostavivme sè i stanavme Tvoi sledbenici!“, Pe-tar mu re~e. ,,Da“, Isus mu odgovori, ,,i ve uveruvam deka sekoj {to zaradi Mene i Evangelieto ostavil ku}a, ili bra}a, ili sestri, ili majka, ili tatko, ili deca, ili zemja, }e bide nagraden. Ve}e na ovoj svet, takviot }e dobie sto-pati pove}e ku}i, bra}a, sestri, majki, deca, zemja - iako }e ima i progonstva. A vo idniot svet }e ima ve~en ìvot“, (Marko 10:28-30, dinami~en prevod).

Vo ovoj moment Isus pogledna vo onie koi ve}e ostavile sè za da go sledat Nego i im re~e: ,,]e primite stopati pove}e od ona {to ste ostavile, ve}e na ovoj svet - ku}i i zemja, zaedno so pro-gonstva - a vo idniot svet, ìvot ve~en!“

Zo{to Isus ne mu gi kaà ovie zborovi, ili zborovite na Solomon od Pogovorki, na bogatiot mlad ~ovek koj iskreno po-sakuva{e ve~en ìvot? Zo{to se ~ini kako Isus da ja zadràl ovaa informacija? Odgovorot e ednostaven: Isus nikoga{ ne gi koriste{e blagoslovite, privilegiite, nagradite ili prido-bivkite na carstvoto za da gi namami lu|eto da go sledat Nego. Koga Toj gi povika Petar, Jakov, Jovan i drugite, Toj ednostavno im re~e: ,,Sledete me“. Toj ne im re~e: ,,Sledete me, i Jas }e ve bla-goslovam, }e vi dadam mir, napredok, podobar ìvot i mnogu pove- }e“. Toj ne im re~e nitu: ,,Sledete me poradi toa {to Jas moàm


da go napravam za vas“. Toj im re~e: ,,Sledete me poradi toa Koj sum Jas. Jas sum Isus Hristos, va{iot Sozdatel, Gospodarot, i Carot na univerzumot“.

Ako parite bea motivot za Petar, Jakov, Jovan, Andrej, da go sledat Isus, tie nikoga{ ne bi go napu{tile svojot biznis. De-not koga tie ja ostavija svojata rabota, be{e eden od najprofit-abilnite denovi vo nivnata ribarska kariera. Blagodarenie na Isus, tie postignaa ulov na dva ~amci prepolni so riba! Tie ne bea zapoznaeni so vetuvaweto ,,stopati pove}e“. Ova be{e prv pat da slu{nat za toa. No, ona {to tie znaeja e deka Isus gi ima zbor-ovite na ìvot, zatoa ostavija sè. Parite ne bea odlu~uva~kiot faktor za niv.

Bog nikoga{ ne pobaral eden ~ovek da bide sovr{en za da moè da go sledi Isus. Toj bara spremnost i posvetenost da Mu bideme poslu{ni! Ovoj mlad ~ovek najverojatno poseduval poprefineti osobini od Petar. Me|utoa, Petar be{e spremen da napravi sè {to Gospod bi pobaral od nego. I tokmu toa e ona na {to Isus misli koga ne povikuva da ostavime sè i da go sledime Nego.

Мојот план наспроти Неговиот

Koga go prifativ Isus Hristos za Gospod vo 1979 godina, Bog ved-na{ po~na da raboti vo mene vo odnos na slu`bata. Diplomirav na Purdju Univerzitetot, otseg ma{insko inìnerstvo, se nao|av na priviligiranata lista na dekanot, bev ~len na teniskiot tim i planirav da magistriram na Harvard. Moite li~ni planovi bea da se oènam za prekrasna devojka i da se vrabotam vo oblasta na korporativnata proda`ba ili menaxment. Ne sakav da imam ni{-to so hristijanskata slu`ba. Site sluìteli i propovednici koi sum gi sretnal bea lu|e za koi mislev deka ne moàt da postignat ni{to drugo vo ìvotot. @iveeja vo ku}i koi ~udno mirisaa i nivnite deca bea ~udni. Porasnav vo grad so 3000 ìteli i toa be{e ograni~eniot primer {to go imav za slu`bata. Nikoga{ ne sretnav, nitu pominav vreme so dobar propovednik ili sluìtel, a za koi podocna nau~iv deka gi ima mnogu.

No, toga{ Svetiot Duh dojde vrz mene za vreme na bogoslu`ba-ta i mi re~e: ,,Xon, te povikuvam vo Mojata slu`ba. [to }e napra-vi{ vo vrska so toa?“

Si pomisliv: Moeto semejstvo }e se odre~e od mene, tie se katolici. ]e zavr{am kako ostanatite sluìteli, vo beda i siroma{tija. No, da mu bidam poslu{en na Bog, be{e najva`nata


rabota za mene, pa taka ja navednav glavata i se molev: ,,Da Gos-pode. ]e ti bidam poslu{en i }e propovedam bez ogled na cenata! ]e odam kade i da me prati{ i }e go kaàm toa {to Ti }e mi go kaè{.“

Realnosta na taa odluka ne be{e ni pribli`no sli~na na ona {to jas pretpostavuvav deka }e bide, no Bog ne mi go pokaà toa odnapred. Toj samo saka{e da znae dali jas }e napu{tam sè za da go sledam.

Ako go prou~uvate ̀ ivotot na Petar, Pavle i drugite u~enici vo Dela na apostolite i vo poslanijata, }e vidite deka nivnata poraka se sovpa|a tokmu so ona {to Isus mu go propoveda{e na bogatiot mlad ~ovek! Denes imame otstapeno od ovoj pat. Toa e glavnata pri~ina za padnatata duhovna sostojba vo koja se nao|a Amerika. Toa e pri~inata zo{to mnogumina mislat deka mu pri-pa|aat na Isus, koga vo realnosta ne e taka. Treba da se vratime na gospodstvoto na Isus ako sakame da imame zdrav temel. Nie se u{te jademe od pogre{noto drvo. Ona {to se pokaùva kako dobro vsu{nost nè ograbuva od ona {to e najdobro za na{ite ìvoti.

Propu{tame mnogu od prekrasnite Bo`ji vetuvawa koi Bog gi ima za nas, bidej}i se imame zadovoleno so poraka so pazarna vred-nost namesto so to~nata i verodostojna duhovna poraka. Da bideme iskreni, ako ovoj bogat mlad ~ovek dojde{e vo edna od na{ite najsovremeni crkvi denes, toj bi bil ,,spasen“, i za kratko vreme }e se smeta{e za visoko cenet ~len vo crkvata, a moèbi }e be{e zamolen da mu se priklu~i na crkveniot odbor.

Premnogu ~esto, crkvata denes nudi dobri poraki za spasenie na lu|eto no odvoeno od gospodstvoto na Isus. Za dobroto na lu|e-to i so cel da ne gi mamime, za dobroto na mnogumina koi inaku bi moèle eden den da slu{nat ,,begajte od Mene“, zaradi silata na crkvata, i so cel navistina da ~ekorime vo blagoslovite na Bog, da ja napu{time na{ata neadekvatna, ,,dobra“ poraka na evange-lieto i da se vratime na drvoto na ̀ ivotot - na bibliskata poraka na spasenie.


6

Нашиот внатрешен систем за навигација

Моите очи се насочени на целта, кон која Господ не повикува...

- Филипјаните 3:14, Пораката

Да се вљубиш во Бога е најголемата романса; да Го бараш е најголемата авантура; да Го најдеш е најголемото

човечко достигнување.- Свети Августин од Хипо

Нa{iot temel e gospodstvoto na Isus Hristos. Site aspekti na na{iot ìvot treba da se gradat na ovaa cvrsta osnova. Ako e

taka, toga{ tie }e traat. Ako ne, so tekot na vremeto }e erodiraat ili }e prestanat da postojat.

Slednata etapa na izgradbata na ku}ata e konstrukcijata i se-koj aspekt na ovaa faza e izgraden vrz temelot. Ovoj del od pro-cesot na gradewe drì sè zaedno. Podot, yidovite, tavanot, vgra- denite ormari, svetlata, lajsnite, prozorcite, kadite, i site drugi zavr{ni materijali imaat potreba od cvrsta konstrukcija, za da traat dolgo vreme. So cvrst temel i so jaka konstrukcija moème da izgradime trajna, uspe{na ku}a: ìvot.

Вашиот внатрешен систем за навигација

Za da go pretstavam vtoriot aspekt na uspe{niot ìvot na vera, }e premineme od grade`nata ilustracija na druga analogija.

Da zapo~neme so pra{awe. Koja e va{ata krajna cel? So drugi zborovi, koja ̀ elba gi nadminuva site drugi ̀ elbi? Moète li da bidete iskreni? Ako moète, nema da zavr{ite na mesto na koe ne

,

sakate da se najdete. Razmislete za ova: ako sistemot za navigacija na va{iot pa-

meten telefon e postaven za aerodromot, no, vsu{nost posakuvate da odite vo trgovskiot centar, }e mrmorite nervozno koga va{iot sistem za navigacija }e najavi: ,,Pristignavte na va{ata desti-nacija“, i }e go zdogledate terminalot na aerodromot namesto prodavnicite vo trgovskiot centar.

V~udonevideni, }e protestirate: ,,[to se slu~i? Kako za-vr{iv tuka?“ Odgovorot e sosema ednostaven. Va{iot sistem za navigacija ve odnese tamu kade {to e programiran da odi.

Apostol Pavle ni kaà kade e namesten negoviot ,,sistem za navigacija“: ,,Tr~am kon celta, kon nagradata na gornoto priz-vanie od Bog vo Isus Hristos“, (Filipjanite 3:14). Toj znael kon {to se stremi, i negoviot sistem za navigacija bil postaven. Duri i koga naiduval na otpor, protivewe, prepreki na patot, ili go-lemi nevolji, toj prodolùval da se probiva niz seto toa, ne doz-voluvaj}i tie raboti da go navedat da skr{ne od glavniot pat kon alternativni re{enija.

Kon {to e postaven va{iot vnatre{en sistem za navigacija? Moèbi da imate mnogu prijateli? Moèbi da bidete popularni? Moèbi da uìvate vo odreden ìvoten stil? Moèbi da bidete najdobri vo va{eto pole na rabota? Moèbi da bidete zdravi i sre}ni?

Moèbi }e odgovorite: ,,Go sakam seto toa“. Pove}eto od nas gi posakuvame ovie raboti, no koja ̀ elba gi nadminuva site drugi? Mnogu e va`no da ja napravite ovaa razlika, zatoa {to na krajot toa }e ja odredi va{ata destinacija. Patot koj vodi kon razli~ni krajni to~ki, na momenti moè da izgleda ist, no neizbe`no }e dojde moment vo va{eto patuvawe koga pati{tata }e se razdvojat i vie }e treba da izberete eden od niv.

[to e zenitot na va{ata destinacija? Ako va{ata krajna cel e da bidete moralno ~isti, eti~ki, dobra li~nost, zdravi, finan-siski osigurani i obezbedeni, toga{ moè da zavr{ite na istoto mesto na koe bogatiot mladi~ se najde: da gi poseduvate site ovie osobini, no sepak da vi nedostasuva najva`noto ne{to.

Ako va{ata krajna cel e da imate mnogu prijateli, toga{ moè da se najdete sebe si kako Aron, bratot na Mojsej, vo podno`jeto na planinata so izobilstvo na op{testveni aktivnosti - duri i da bidete vo centarot na vnimanieto i da rakovodite so va{ata op{testvena zaednica - a za seto toa vreme da se oddale~uvate od Bo`joto srce. Zlatnoto telo koe }e go izgradite moè da gi za-dovoli va{ite prijateli i poznanici, no za àl }e otkriete na


krajot deka teleto ve navelo i vas i ostanatite daleku od najdo-broto.

Ako va{ata strast e da bidete poznat govornik, umetnik, voda~ ili ednostavno da imate odreden broj na sledbenici na Tviter ili Fejsbuk, duri i vo hristijanstvoto moète da go postignete ovoj status, no da zavr{ite kako ~ovekot po ime Ozija vo Izrael, naj- poznatata li~nost vo narodot, no umre sam vo izolacija (pogled-nete 2 Letopisi 26).

Postavenosta na va{iot vnatre{en sistem za navigacija moè da bide blagoroden i dobronameren. Moèbi }e se sosredoto~ite na velikodu{no davawe na siroma{nite i onie vo potreba. Ovaa cel e privle~na za mnogumina vo dene{no vreme, i bi trebalo da bide taka. Lu|eto se razvedruvaat koga gi izvestuvame za naporite koi na{ata organizacija gi pravi da im pomogne na siroma{nite, na tie koi se vo potreba i na `rtvite na socijalnata nepravda. Sepak Pavle i napi{a na crkvata vo Korint, deka moè da go razdade celiot svoj imot na siroma{nite, a sepak ni{to da ne postigne (poglednete 1 Korin}anite 13:3).

Moèbi se stremite da bidete najdare`liviot daritel vo va{ata zaednica - cel dostojna za po~it. Me|utoa, eden ~ovek po ime Ananija i negovata sopruga, Sapfira, bea ~lenovi so dobar ugled vo crkvata vo Erusalim. Eden den tie dadoa golem del od prihodot od proda`bata na vredno zemji{te. Tie sakaa javno da ja pokaàt svojata posvetenost vo izgradbata na Bo`jiot dom. Tie o~ekuvaa pofalbi, no, namesto toa, se najdoa osudeni (poglednete Dela 5). Nivniot kraj be{e tragi~en.

Ima{e vreme vo mojot ìvot koga se smetav za blagoroden i poboèn ~ovek. Sekoj den vo tekot na osumnaeset meseci, stanuvav vo pet ~asot nautro i se molev do sedum. Dobar del od molitvenoto vreme go minuvav molej}i go ova: ,,Gospode, upotrebi me da vodam mno{tvo lu|e kon spasenie, da go propovedam Bo`joto Slovo mo}-no i silno, da donesam nacii vo Tvoeto carstvo, da gi isceluvam bolnite i da gi osloboduvam lu|eto“. Istrajno i so golema strast gi molev ovie raboti sekoe utro.

Pominaa meseci i eden den Bog progovori vo moeto srce: ,,Sine, tvoite molitvi se daleku od celta“.

Bev zaprepasten! [to bi moèlo da bide poblagorodno, podo-bro i pougodno za mojot Sozdatel od ona {to go barav od Nego? Se pra{uvav dali pogre{no sum go razbral toa {to mi be{e kaàno. Kako moè site ovie prekrasni duhovni celi da bidat daleku od celta?

Vedna{, povtorno go slu{nav Bo`jiot Duh: ,,Juda ostavi sè {to

НАШИОТ ВНАТРЕШЕН СИСТЕМ ЗА НАВИГАЦИЈА 75

ima{e za da Me sledi. Toj be{e eden od odbranite dvanaesetmina. Toj go propoveda{e Bo`joto carstvo. Gi isceluva{e bolnite, i gi osloboduva{e lu|eto. Juda e vo pekolot“.

Treperev ispla{eno i vo {ok. Sfativ deka Juda go postignal seto ona za {to jas molev, no be{e zasekoga{ izguben. Moèbi, ako povnimatelno go ispital svojot vnatre{en sistem za navi-gacija, negoviot kraj nema{e da bide tolku katastrofalen.

Sfativ deka duri moàm nesvesno da se najdam vo istata kategorija kako i Juda. Iskreno go pra{av Bog: ,,[to treba da bide mojata konkretna cel?“

Уште еден богат млад господар

Ovoj pat, Bog mi pokaà u{te eden bogat mlad gospodar - ne onoj koj dotr~a kaj Isus, tuku onoj koj be{e odgledan kako princ na Egipet, najmo}nata nacija vo svetot vo toa vreme. Negovoto ime be{e Mojsej.

Razmislete za ìvotot na Mojsej. Be{e odgledan bez nikakov nedostatok na pari, hrana, obleka, materijalni dobra ili obrazo-vanie. Negovata pozicija be{e visoko posakuvana od sekoj, bidej- }i toj go ima{e najdobroto od sè. Nikoj vo svetot ne poseduva{e ne{to {to toj ne moè{e da go ima. Mojsej nosel moderna, dizaj- nirana obleka, moèl da kupuva vo sekoe vreme so neograni~eniot buxet koj mu stoel na raspolagawe, i najverojatno gi imal site ,,igra~ki“ dostapni vo toa vreme. Poseduval ko~ija koja denes bi bila poistovetena so Maserati, Lamburxini ili Ferari, kako i sekoj model na Harli-Dejvidson. A ako toj ne saka da vozi, imal li~en voza~ dostapen vo sekoe vreme.

Mojsej nikoga{ ne moral da go ~isti toaletot, da ja mie kadata, da ja kosi trevata, da go is~isti avtombilot, da ja raskreva sobata, da gi izmie sadovite, da ja ispere oblekata ili da vr{i kakva bilo druga doma{na rabota, bidej}i imal slugi i prislu`nici za site tie raboti.

Imal kralski kuvari spremni da prigotvat sè {to bi posakal za jadewe. Uìval vo najubavoto jadewe vo zemjata, prigotveno samo za nego.

Negovata rabota bila zabavna. Ako sakal, moèl da predvo-di vojska, da dizajnira zgradi ili da planira golemi zabavi. Ako sakal igra, uìval vo denot ispolnet so sportski natprevaruva-wa; i vo ve~ernite ~asevi ispolneti so najdobrata zabava. Moèl da gi pominuva denovite kako {to }e posaka.


Toj, isto taka, be{e i najpoèlniot ergen vo zemjata. Moèl da izleguva i da se oèni so koja bilo devojka {to }e go privle~e negovoto vnimanie - kako i da se sre}ava so devojki od drugite na-cii. Vsu{nost, ako Mojsej sakal, moèl da napravi harem od èni i qubovnici.

Ako Mojsej sakal da bide dare`liv, moèl da dava golemi po-daroci. Moèl da gi povika agentite na tajnata slu`ba, polici-jata ili vojskata da gi za{titat negovite prijateli. Moèl da im pomaga na siroma{nite ili da gi zapostavi. Moèl da vlijae vrz zabavnata industrija vo negovata zemja bara}i gi najdobrite iz-veduva~i i akteri da go voshitat. Ni{to ne mu be{e zabraneto osven prestolot na carot. Za pove}eto, negoviot ìvot izgleda kako posakuvana utopija, no toj ne be{e zadovolen. îtame:

,,Preku vera, koga Mojsej porasna, toj gi odbi privilegiite na Egipetskiot carski dom. Toj go izbra te{kiot i stradal-ni~ki ìvot so Bo`jiot narod, namesto oportunisti~kiot lesen ìvot“, (Evreite 11:24-25, Porakata).

Mojsej izbra da si zamine od seto ona {to najvlijatelnata na-cija na svetot moè{e da mu go ponudi. Zo{to bi napu{til ta-kov na~in na ìveewe? Zarem ne moèl da najde zadovolstvo vo sluèweto na Bog dodeka se u{te ìvee vo palatata na faraonot? Ne. Vnatre{niot sistem za navigacija na Mojsej diktiral deka ne-govata vistinska èlba ne moè da se ostvari tamu kade {to vo momentot prestojuva, zo{to pisatelot na Evreite pi{uva za nego:

,,Toj sfatil deka e podobro da strada zaradi Hrista, ot-kolku da gi poseduva site bogatstva na Egipet, zatoa, po-gledot mu be{e vperen napred, kon idnata golema nagrada“, (Evreite 11:26, dinami~en prevod). Kakva golema nagrada? Koga }e go postavam ova pra{awe na

slu{atelite, pove}eto odgovaraat deka stanuva zbor za vetenata zemja. No, ako toa e taka, toga{ mora da se zapra{ame, {to e toa {to zemjata na med i mleko ima da ponudi, a koe plodnata po~va na Egipet ne be{e vo sostojba da go dade? Vo toa vreme, Egipet be{e bogat so prirodni resursi i agrikultura. Dali vetenata zemja be{e mnogu podobra? Dali Mojsej moè da izgradi poubava ku}a vo ovaa nova zemja od palatata vo koja ìveal? Mislam deka moème so sigurnost da odgovorime ne na site ovie pra{awa.

Toga{ koja be{e nagradata kon koja Mojsej se streme{e? Ni


toj samiot ne znae{e to~no denot koja ja napu{ti carskata palata, no znae{e deka ima pove}e - vsu{nost mnogu pove}e. Toj be{e na svojot pat i podocna }e otkrie {to to~no baral.

Razmislete za ova na ovoj na~in: sakate toplo vreme i sakate plaà, a go prezirate snegot i studot. Sredina na zimata e, i vie vo momentot prestojuvate vo Vermont. Temeraturata e 20 stepeni pod nulata, i kopneete po ona {to go sakate. Zatoa trgnuvate na pat i se vozite po avtopatot vo pravec na Jug kade {to e toplo. Ne znaete to~no kade ste se upatile, no znaete deka e mnogu podo-bro od smrznuvaweto vo snegot. Nekade vo sredina na patuvaweto, na edna benzinska pumpa zabeleùvate bro{ura so slika od Palm Bi~, Florida. Se nasmevnuvate i si velite: ,,Ova e toa!“ Vedna{ ja vnesuvate adresata od bro{urata vo va{iot sistem za navigaci-ja. Sega se dviìte vo konkreten pravec, kon plaàta na va{ite soni{ta.

Ova e sli~no so ona {to mu se slu~i na Mojsej. Toj ja napu{ti palatata znaej}i deka ima pove}e, no toj ne ja najde svojata nagrada se do ~etirieset godini podocna na rabot na pustinata kaj edna gr-mu{ka kade {to se sretna so Bog i go iskusi Negovoto prisustvo. Otkako toa se slu~i, sistemot za navigacija na Mojsej be{e cvrsto postaven. Bo`joto prisustvo be{e Negovata nagrada, i dokazot za toa }e dojde podocna, otkako }e go izvede Izrael nadvor od Egipet.

Одбивање на Божјата понуда

Za Mojsej, vremiwata bea te{ki i ispolneti so stres. Bezvodnata pustina niz koja toj i Izraelcite patuvaa be{e polna so golemi predizvici koi edinstveno moèa da bidat olesneti i ublaèni samo so boèstvena intervencija, koja ~esto se ~ine{e zadocneta. Za da bidat rabotite u{te polo{i, negoviot nacionalen rejting be{e na najnisko mo`no nivo. Vo sredinata na ovie turbulentni vremiwa, Bog mu progovori na Mojsej:

,,Napu{ti go ova mesto, ti i narodot kogo go izvede od Egipet, i odi vo zemjata, za koja im vetiv na Avraam, Isak i Jakov, deka }e im ja dadam na potomstvoto nivno. ]e ispratam pred tebe angel da te vodi, i }e gi izgonam Ha- nancite, Amorejcite, Hitijcite, Perizijcite, Evejcite i Jevusijcite. ]e te vovedam vo bogata i plodna zemja. No, Jas Samiot nema da odam so vas..“, (Izlez 33:1-3, dinami~en prevod).


Pomislete samo na okolnostite so koi Mojsej i lu|eto se soo~uvaa sekoj den. Tie nemale raznoli~nost na okolnosti - ubavi dolini, potoci, {umi, ovo{ni drvja, izvori na sveà voda, plodna po~va ili zeleni pasi{ta za nivniot dobitok. Pominalo dolgo vreme koga posleden pat videle pazar, prodavnica ili nova oble-ka. Nivnata ishrana e nepromenliva: ~uden leb koj se pojavuva na zemjata {est dena vo nedelata, i periodi~no po nekoja prepelica za meso. Da go povrzeme ova so nas: obidete se nekolku meseci po red da go jadete istiot leb, ni{to drugo. Vo toj moment }e razbe-rete.

@ivotot bil teòk. Ropstvoto vo Egipet bilo stra{no, no talkaweto niz pustinata po ni{to ne izgleda podobro. Me|utoa, lu|eto imale nade`: nivnata sopstvena zemja, vetenata zemja - Hanan. Bog so godini im kaùval deka zemjata e bogata i plodna, zemja vo izobilie. Sè {to znaele dosega e da ja davaat svojata sila, vloùvaj}i gi najdobrite napori vo gradewe na gradovi za Egip- }anite, za na kraj da gi dobijat nepoèlnite ostatoci. Nakoro tie }e imaat mo`nost da gradat ubavi ku}i, gradovi i sela koi }e bi-dat nivna sopstvenost - nova kultura unikatna za nivnoto potom-stvo, obezbeduvaj}i zna~ajno nasledstvo za nivnite deca i vnuci.

Bog mu zapoveda na nivniot voda~, Mojsej, da gi odvede vo vete-nata zemja. Bog izjavi deka izbran, mo}en angel }e odi so niv, da gi vodi i za{tituva. Ovoj voinstven angel }e gi izgoni site nepri-jateli pred niv. Me|utoa, ima eden problem: Samiot Bog nema da odi so niv.

Moète li da zamislite da gi slu{nete ovie zborovi? Ona {to vie i va{ite pretci go ~ekavte so vekovi, sega vi e ponudeno od Samiot Bog. êtiristotini i trieset godini na bezdomni{tvo, maka, preìvuvawe i nedostatok od sekakov vid, moàt da zavr{at so prifa}aweto na ovaa ponuda. Mojsej sigurno }e ja prifati, }e pobrza da se spu{ti od planinata za da ja objavi ovaa golema vest na sobraniot narod. Lu|eto kone~no }e go pofalat kako golem voda~, i negoviot rejting }e se iska~i na najvisoko mo`no nivo. Site zaedno }e proslavat i }e trgnat vo presret na dolgoo~ekuva-noto vetuvawe.

Ova e tokmu na~inot na koj }e se odviva{e seto ova ako ,,pri-fatlivoto“ dobro be{e postavenata cel. Me|utoa, slu{nete kako Mojsej odgovori na Bo`jata ponuda:

,,Ako Ti Samiot (Tvoeto prisustvo) ne pojde{ so nas, toga{ ne izveduvaj nè odovde“, (Izlez 33:15).


Da se potsetime, kade be{e odovde? Be{e mesto na nedostatok, nevolja, stres i te{kotii - pustinata. Mojsej dade odgovor koj be{e zbunuva~ki, duri i nesfatliv za umot na prose~en ~ovek. Vo su{tina toj izjavi: ,,Ako treba da izberam me|u Tvoeto prisustvo i Tvoj blagoslov, }e se odlu~am za Tvoeto prisustvo duri i da e vo mesto na nedostatok i te{kotii - namesto da go izberam Tvojot blagoslov vo prekrasna sredina“.

Dali Mojsej be{e vo zabluda? Dali pustinskoto sonce go iskrivi negoviot oset za rasuduvawe? Ne. Negoviot vnatre{en sistem za navigacija be{e postaven na ona {to e najdobro. Toa go naso~uva{e da go napravi najdobriot izbor duri i koga Bog mu ponudi dobar izbor, izbor koj zdraviot razum i neprijatnite okolnosti bi naloìle da go prifati.

Obeleènata cel na Mojsej - negovata nagrada - be{e da go poznava Bog na eden blizok i intimen na~in. Ne moète nikoga{ vistinski da poznavate nekoj bez da pominete vreme vo nivnoto prusustvo. Moète da znaete ne{to za nekogo vo otsustvo na niv-noto prisustvo, no ako ne pominete vreme vo prisustvoto na ne-koja li~nost, ne moète vistinski da ja poznavate taa li~nost na eden blizok i intimen na~in. Ova be{e najgolemata nagrada za Mojsej. Za nego, ni{to nema{e pogolema vrednost od ova i ni{to ne moè{e da go odvrati, duri nitu dobrata ponuda od Samiot Bog. Moète li da zamislite kakvo zadovolstvo mu donese ova na Bog?

Moèbi }e pra{ate, ,,Zo{to Bog bi bil zadovolen so odbivawe-to na Negovata ponuda?“ ]e odgovaram na ova so ilustracija od mojot li~en ìvot.

Lisa i jas bevme na edno patuvawe i imavme nekolku slobod-ni dena zaedno. Vo blizina na mestoto kade {to bevme ima{e prekrasen teren za golf. Sakam da igram golf, osobeno na novi pateki. Nekoi prijateli me pokanija da igram zaedno so niv, no imav samo nekolku dena da bidam so Lisa.

Mojata prekrasna èna iskreno mi re~e, ,,Xon, odi“. Jas ѝ odgovoriv: ,,Ne, draga, pove}e bi sakal da go pominam

vremeto so tebe“. Tie nekolku dena bea prekrasni. Lisa be{e presre}na {to ja

izbrav nea pred golfot, bidej}i taa znae kolku ja sakam igrata i vremeto pominato so prijatelite. Lisa mi ponudi da odam, be{e iskrena i nema{e da se predomisli dokolku prifatev. Me|utoa, dlaboko vo nejzinoto srce, taa potajno se nadeva{e deka }e ja iz-beram nea namesto golfot.

Istiot princip ni e otkrien vo slu~ajot so Mojsej. Bog mu dade ponuda koja be{e spremen da ja poddrì. Bog }e isprati angel koj


bezbedno }e go donese Mojsej i narodot vo vetenata zemja. Me|utoa, toa }e be{e patuvawe bez Bo`joto prisustvo. Veruvam deka Bog iskreno ja upatil ovaa ponuda so neizgovorena èlba deka Mojsej }e go izbere Nego namesto momentalnoto osloboduvawe od pusti-nata i polesniot ìvot vo bogatata i ubava zemja.

Odbivaj}i ja ponudata na Bog, Mojsej izjavi dve raboti. Prvata i najvaànata e deka vremeto pominato vo Bo`joto prisustvo e mnogu povredno otkolku vremeto pominato vo uìvawe na Nego-vite blagoslovi nadvor od Negovoto prisustvo. Vtorata rabota e vo toa {to Mojsej veruval vo bezgre{niot i besprekoren integritet na Bog. Iako vleguvaweto vo vetenata zemja }e se odolì, Mojsej znael deka Bog na krajot }e go donese Izrael tamu. Toj znael deka Bog }e go odrì Negoviot zbor. Ako vnatre{niot sistem za navigacija na Mojsej ne bil to~no postaven, so ogled na okolnos-tite, toj sigurno }e napravel porazli~en izbor.

Програмирање на системот за навигација

[to e toa {to prvobitno go pottikna Mojsej da go postavi ne-goviot vnatre{en sistem za navigacija na takov na~in, koga site drugi Izraelci bea porazli~ni od nego vo nivnite motivi? Krat-kiot pregled na prethodnite izbori i na~inite na koi Mojsej se odnesuval, ni go otkriva odgovorot.

Pra{aweto koe povremeno i go postavuvam na publikata e: ,,Kon koja destinacija se dviè{e Mojsej koga go izvede narodot od Egipet?“

Sekoj pat, mnozinstvoto odgovara: ,,Vetenata zemja“. Dali e ova to~no? Odnovo i odnovo koga Mojsej doa|a{e pred

faraonot, toj gi prenesuva{e zborovite na Bog na Egipetskiot car: ,,Pu{ti go narodot Moj za da mi izvr{i slu`ba na oboàvavawe vo pustinata“, (Izlez 7:16, dinami~en prevod; poglednete isto taka Izlez 5:1; 8:1, 20; 9:1, 13; 10:3). Sedum pati, koga mu kaùva{e na faraonot kade treba Izrael da odi, Mojsej gi naveduva{e zbor-ovite oboàvawe i pustina. Nitu edna{ vetenata zemja ne e spo- menata.

Celta na Mojsej be{e da go vodi narodot da se sretne so Bog i da mu izvr{i slu`ba na oboàvawe vo pustinata kaj planinata Sinaj. Zo{to bi sakal da go izvede narodot od Egipet i da go vove-de direktno vo vetenata zemja, bez prethodno da gi dovede do Onoj Koj go vetil toa, do Vetuva~ot? Vakviot na~in bi go promoviral Bo`joto vetuvawe pred Bo`joto prisustvo i bi ohrabil postavu-


vawe na neto~en sistem za navigacija.Za àl, propovednicite i u~itelite vo na{eto vreme ja imaat

promovirano opcijata vetuvawa. Se se}avam vo 1980-tite i 1990-tite godini, slu{avme mnogu pove}e za toa {to Isus }e napravi za nas otkolku koj e Toj. Ovoj vid na u~ewe proizveduva u~enici koi go postavuvaat nivniot vnatre{en sistem za navigacija na Bo`jite blagoslovi namesto na Negovoto prisustvo. Ova ne se razlikuva od èna koja se maì poradi bogatstvoto {to maòt go poseduva. Taa moèbi go saka, no od pogre{ni pri~ini.

Za mene e ~udesen kontrastot pome|u Izrael i Mojsej. Ako razmislite za ìvotot na Izraelcite vo Egipet, tie bea bezmi-losno i surovo zloupotrebuvani. @iveeja vo siroma{no |eto, ja-dea zastojana hrana i nosea stara, iznosena obleka. Celiot niven ìvot be{e pominat vo gradewe ne~ie drugo nasledstvo. Imaa luz- ni na grbot od kam{icite na grade`nite nadzornici, i nivnite sinovi bea ubivani od vojskata na faraonot.

Izrael be{e ~udesno izbaven od Egipetskoto ropstvo, no samo za kratko vreme pominato vo pustinata, zapo~naa da se àlat, da prigovaraat i pove}e pati ja izrazija svojata èlba da se vratat vo Egipet. Komentiraa: ,,Ne e li podobro da se vratime vo Egi-pet?“, (Broevi 14:3) i ,,Za{to podobro }e ni be{e da im robuvame na Egip}anite, otkolku da izgineme vo pustinata“, (Izlez 14:12).

Razmislete za udobniot i rasko{en Egipetski na~in na ̀ ivee-we, koj Mojsej go uìva{e, a koj prethodno go opi{av. Toj, isto taka go napu{ti Egipet i se najde vo istite te{ki i surovi pus-tinski uslovi, no toj nitu edna{ ne se poàli, nitu izjavi deka saka da se vrati nazad vo Egipet! Zo{to? Odgovorot e ednostaven. Mojsej ima{e sredba so Bo`joto prisustvo kaj grmu{kata {to gori, a ne izgoruva. Toj be{e privilegiran da go slu{ne Bo`joto Slovo direktno od Sozdatelot. Izrael ima{e sli~na mo`nost, no se povle~e nazad. Dozvolete mi da objasnam.

,,Ве прибрав кај Себе“

Otkako izlegoa od Egipet, Mojsej go donese Izraelskiot narod kaj planinata Sinaj, na istata lokacija kade {to toj se sretna so Bog kaj grmu{kata. Koga pristignaa tamu, Bog mu zapoveda na Mojsej da mu kaè na narodot:

,,Sami vidovte {to im napraviv na Egip}anite i kako ve iznesov na krilja orlovi, ve pribrav kaj Sebe“, (Izlez 19:4).


Poglednete gi zborovite koi Bog gi kaà ,,ve pribrav kaj Sebe“. Razmislete dlaboko za ovaa izjava. Taa e za~uduva~ki neverojatna koga }e go razberete nejzinoto vistinsko zna~ewe. Bog, Sozdatelot na univerzumot, jasno stavi do znaewe deka glavnata cel na osloboduvaweto na Izrael od Egipetskoto ropstvo be{e za da gi pribere kaj Sebe. Toj posakuva{e li~na i intimna vrska so niv.

Morame da imame na um deka Bog e Bog na odnos, na povrzanost i Toj ima Tatkovsko srce, sekoga{ imal i sekoga{ }e ima. Toj kopnee da gi poznava Negovite deca kako {to tatkoto i majkata kopneat da razvijat odnos so novoroden~eto.

Bog mu se obajvi Sebe Samiot na Mojsej kaj grmu{kata. Toj mu ja dade privilegijata na Mojsej da go iskusi Negovoto prisustvo. Tokmu toa iskustvo sozdade takov apetit vo Mojsej {to toj niko-ga{ pove}e nema{e nikakvi interesi da se vrati nazad vo Egipet, bez ogled kolku dobar negoviot ìvot bil tamu. Ovaa sredba iz-vr{i zna~itelno vlijanie vrz nego i cvrsto go postavi negoviot vnatre{en sistem za navigacija.

Mojsej saka{e Izrael da go iskusi ona {to toj go iskusi, no ona {to iznenaduva e toa {to i Bog go saka{e istoto. Bidej}i Bog ve- }e ima{e pominato vreme so Mojsej kaj grmu{kata, Mojsej moè{e da go pretstavi Bog na Izraelcite, kako i lu|eto pred Bog.

Da go ilustrirame ova so primer. Imame tri lica, i nivnite imiwa se Xordan, Abigejl i Suzan. Ako Xordan i Abigejl ve}e se imaat sretnato, a Xordan i Suzan ve}e se znaat, Xordan e toj koj }e gi zapoznae Abigejl i Suzan. Mojsej se sretna so Bog i pomina vreme so Nego. Toj isto taka ima{e pominato vreme i so Izrael. Zatoa, toj }e bide onoj koj }e rakovodi so sredbata na Bog i lu|eto. Bog mu kaà na Mojsej da ja podgotvi sredbata so ovaa poraka:

,,Vie ste poseben, izbran narod me|u site narodi: carstvo na sve{tenici i svet narod. Toa se zborovite {to sakam da im gi kaè{ na sinovite izraelski“, (Izlez 19:5-6, Porakata).

Tie bea posebni za Nego, i Toj posakuva{e sekoj eden od niv da bide sve{tenik; lu|e koi direktno }e moàt da Mu pristapuvaat vo svoe ili vo ime na drugite. Vo su{tina Toj im nude{e vnatre{-no prijatelstvo. Kakva privilegija! Toga{ Bog izjavi:

,,Pojdi kaj narodot. Slednite dva dena prigotvi go ovoj narod da se sretne so Svetiot Bog. Neka gi isperat oble-


kite svoi za da bidat celosno prigotveni na tretiot den, za{to na tretiot den }e sleze Gospod na Sinajskata Gora i }e go objavi svoeto prisustvo pred siot narod“, (Izlez 19:10-11, Porakata).

Gospod sleze na planinata na tretiot den, no na~inot na koj vozvrati narod be{e taèn. Tie se povlekoa od Bog namesto da se pribliàt poblisku do Nego. Tie mu rekoa na Mojsej; ,,Zboruvaj ni ti, i nie }e slu{ame. No, ne dozvoluvaj Bog da ni zboruva di-rektno nam, za{to }e umreme!“, (Izlez 20:19, dinami~en prevod).

Sinovite izraelski ne moèa da se spravat so Bo`joto prisus-tvo bidej}i tie se u{te go imaa Egipet vo nivnite srca. Tie se u{te gi sakaat svoite interesi namesto Negovite. Da go poznavaat Nego intimno, ne be{e niven prioritet. Negovoto manifestira-no prisustvo go izloì nivniot vnatre{en sistem za navigacija, i tie ne bea spremni da go promenat toa.

Poglednete povtorno na Bo`jite upatstva, vo koi be{e vklu~e-na i zapovedta da gi isperat oblekite svoi. Kakva vrska ima toa? Dali Bog e sitni~ar koga stanuva zbor za fizi~kata higiena? Za da go najdeme odgovorot, ne smeeme da zaboravime deka ~esto vo Stariot Zavet, nadvore{nite postapki i dejstvija imaa za cel da prenesat duhovna realnost.

Ne~istotijata na Egipet se u{te stoe{e na oblekata na lu|e-to. Taa treba{e da bide otstraneta pred lu|eto da moàt da vlezat vo Bo`joto sveto prisustvo.

Egipet be{e simbol na padnatiot svetski sistem. Lu|eto vo ovoj svet ìveat za da mu ugodat na teloto, da gi zadovolat o~ite, ìveat za status, reputacija i ugled - ,,gordosta na ìvotot“, (po-glednete 1 Jovan 2:16). Poznavaweto na Bog ne e nivniot fokus. Namesto toa, naglasokot e staven na ,,Kako moàm da izvle~am ko-rist od toa?“

Бог не бара копачи на злато

êsto dodeka patuvam, zabeleùvam postar, bogat ma` vo dru{- tvo na prekrasna èna, petnaeset do dvaeset i pet godini pomla-da od nego. Naj~esto maòt ne e vo dobra fizi~ka forma i moè pogre{no da se sfati deka e tatko na ènata. Zo{to taa ìvee ili e vo brak so nego?

Vo retki slu~ai tie se iskreno vqubeni eden vo drug. Sepak, naj~esto toa ne e slu~aj - ènata e ona {to e poznato kako ,,kopa~


na zlato“. Ova e àrgon ili navredliv termin, koj se koristi za mlada èna koja ne e zainteresirana za maòt za toa koj toj e, tuku za na~inot na ìvot koj toj moè da ѝ go obezbedi. Taa saka pristap do negovoto bogatstvo i negovoto vlijanie. Me|utoa, ne se raboti za ednostran interes, za{to glavniot interes na maòt ne e ènata, tuku ona {to taa moè da napravi za negovata ego-centri~na li~nost. Toj saka da proektira slika na sè u{te mlad i sposoben ~ovek, i se razbira da uìva vo dobar seksualen odnos.

Ednostavno kaàno, sekoj od niv sebi~no go bara ona {to dru-giot moè da go obezbedi namesto iskreno da se griàt eden za drug. Na nekoe nivo, i dvajcata znaat {to pravi drugiot, no go toleriraat toa so cel da moàt da prodolàt da gi zadovoluvaat svoite strasti i gordosta. Trajnata vrska ne e motivira~kiot faktor tuka; namesto toa, motivot e sebi~no zadovoluvawe.

Neodamna mojata sopruga i jas bevme vo prodavnica za mebel i ukrasi za domot. Osven prodava~kata, edinstveniot drug par so nas vo prodavnicata be{e eden postar ~ovek i mlada èna. Otprvin mislev deka se tatko i }erka, no slu{aj}i go nivniot razgovor so prodava~kata, otkriv deka toa ne e slu~aj. Tie bea par koj kupu-va{e mebel za nivnata nova ku}a.

Bevme vo prodavnicata so niv pove}e od dvaeset minuti, {to mi dade dovolno vreme da gi nabquduvam. Moeto vnimanie be{e svrteno kon nivnata zategnata i povr{na komunikacija. Be{e o~i-gledno deka nemaat mnogu zaedni~ko i poseduvaa sosema razli~ni interesi. Otsustvoto na qubov i radost vo nivnite ìvoti be{e jasno vidlivo. Taa edvaj moè{e da go gleda vo o~i i ima{e zlo-volen izgled na liceto. Be{e oble~ena vo epten tesna obleka i so mnogu {minka na sebe. Toj be{e oble~en vo mlade{ki, hipi stil i se odnesuva{e kako hazarder. Po na~inot kako razgovara{e so prodava~kata, jasno stavi do znaewe deka parite ne pretstavuvaat problem za nego.

Gledaj}i go ovoj par, predizvika da sfatam kolku e poseben mo-jot odnos so Lisa. Se griàm za nea mnogu, i toa ne e zasnovano na nejziniot fizi~ki izgled i pojava, iako taa e ubava. Lisa se griì dlaboko za mene. Nie sme najdobri prijateli i sakame da pominu-vame vreme zaedno. Mi be{e àl za parot vo prodavnicata poradi o~igledniot nedostig na qubov vo nivniot odnos. Ne go spomnav ovoj slu~aj za da gi osudam; moja nade` e deka }e rastat vo nivnata qubov eden za drug i }e uìvaat vo me|usebnoto prisustvo. Sepak, ova ne e obi~no slu~aj, bidej}i odnosot e zasnovan na pogre{en temel.

Sinovite izraelski ja ponesoa so sebe ovaa realaciona ne~is-


totija od Egipet, a Bog nema{e èlba nitu interes za povr{ni raboti. Toj posakuva avtenti~en odnos, ne kopa~i na zlato. Mo-tivacijata na svetot, koja se u{te be{e prisutna vo srceto na Iz-raelcite, ne e vo sostojba da proizvede avtenti~en i iskren odnos, za{to motivite se sebi~ni. Izraelcite moèa da go zapoznaat Bog samo ako se o~istea od ovaa ne~istotija.

Me|utoa, sinovite izraelski ne moèa da se oslobodat od svoite èlbi kako {to toa go napravi Mojsej. Negovata strast be{e naso~ena kon iskren i avtenti~en odnos so Bog. Izraelski-ot narod saka{e pridobivki i li~na korist od Bog. Tolku ednos-tavno.

Како е денес?

Nie sega ìveeme vo Novozavetno vreme, pa dali ne{to se ima promeneto? Moè li nekoj da ja nosi ne~istotijata na ovoj svet vo svoeto srce i sè u{te da ima iskren odnos so Bog? Dali blagodatta na Isus Hristos ja bri{e potrebata za o~istuvawe na samite sebe od ne~istotijata na svetot? Nekolku stihovi od Svetoto Pismo koi denes mnogu retko se naglasuvaat, konkretno zboruvaat za ova:

Kako {to samiot Bog veli: ,,]e ̀ iveam vo niv, }e se dviàm me|u niv. Jas }e bidam niven Bog, a tie Moj narod. Zatoa, napu{tete gi onie {to ne mu pripa|aat na Bog (izlezete od nevernicite), odvojte se od niv, - veli Gospod. Ne dopirajte gi nivnite ne~isti raboti i Jas }e ve prifatam. I Jas }e vi bidam Tatko, a vie }e bidete Moi sinovi i }erki, - veli Semo}niot Gospod“, (2 Korin}anite 6:16-28, dinami~en prevod). ,,Dragi prijateli, sega koga gi znaeme i gi imame site ovie vetuvawa, ajde da se o~istime od sè {to moè da gi oskverni na{eto telo ili duh. Da se trudime, od strahopo~it sprema Boga, da stanuvame telesno i duhovno se po~isti, do celosna svetost“, (2 Korin}anite 7:1, dinami~en prevod).

Tolku mnogu raboti se nao|aat vo ovie nekolku stihovi. Pred se, zabeleète gi zborovite ,,kako {to samiot Bog veli“. Koga Bog prvpat gi izjavi ovie zborovi i koj be{e nivniot kontekst? Pavle ja citira izjavata na Bog dadena na Mojsej dodeka be{e vo prisustvoto na Bog na planinata:


,,]e prebivam me|u sinovite izraelski i }e im bidam Bog, i }e poznaat deka Jas sum Gospod, Bog nivni, Koj gi izvede od zemjata egipetska za da prebiva me|u niv. Jas sum Gospod, nivniot Bog“, (Izlez 29:45-46).

Bog go povtori ona {to Toj Samiot go izjavi vo Izlez 29: Ne-govata èlba za avtenti~na, vistinska vrska. Ova be{e ona {to Toj go bara{e, no Izrael ne mu vozvrati. Samo odredeni poedin-ci, kako Mojsej, David, Daniel, Isaija i mal broj drugi, moèa da imaat intimna vrska so Bog za{to tie izbraa da se o~istat sebesi od svetskite motivi na sebi~no zadovoluvawe. Sega Pavle gi ko-risti istite zborovi za da ni se obrati nam, koi sme izmieni vo krvta na Isus Hristos i spaseni po blagodatta na Bog.

Povtorno, kaàno ni e: ,,]e ìveam vo niv, }e se dviàm me|u niv. Jas }e bidam niven Bog, a tie Moj narod. Ne dopirajte gi nivnite ne~isti raboti i Jas }e ve prifatam“. Ovie zborovi ne se razlikuvaat od ona {to Bog mu go kaà na izraelskiot narod, no sega Bog gi izjavuva na nov narod - a toa sme nie. Negoviot kopne` za intimnost se nema promeneto, no toa ne moè da se slu~i ako se u{te ja imame ne~istotijata na svetot na na{ata obleka. Bog ni posakuva dobredojde vo eden odnos na bliskost i intimnost, no toa ne e bezuslovno. U{te edna{, Toj jasno go stava do znaewe Negovi-ot prezir kon odnosot zasnovan na li~en interes i korist.

Bog ne e slep za na{ite vnatre{ni motivi. Toj ni kaùva da se o~istime od seta ne~istotija, ne samo od teloto, tuku i od srceto i duhot. Toj znae dali nie ja nosime ne~istotijata na Egipet na na{ata obleka (dali ìveeme za sebi~no zadovoluvawe) ili, kako i Mojsej, gi barame Negovite èlbi pred sopstvenite. Isto kako {to Mojsej im zapoveda na Izraelcite da ja isperat svojata oble-ka so cel da se sretnat i da vospostavat intimna vrska so Bog, i nam ni e kaàno preku Apostol Pavle: ,, Da se o~istime od sè {to moè da gi oskverni na{eto telo ili duh. Da se trudime, od stra-hopo~it sprema Boga, da stanuvame telesno i duhovno se po~isti, do celosna svetost“. O~istuvaweto na samite sebe od ne~istoti-jata na svetskiot sistem dava sigurnost deka na{iot vnatre{en sistem za navigacija nema da bide kompromitiran i da go izbere ona {to e dobro namesto toa {to e najdobro.

Vo odrùvaweto na najkorisniot vnatre{en sistem za navi-gacija, postaven na bliskiot odnos so Bog, se ~ini deka zborot svetost e klu~niot faktor. Vo slednite nekolku poglavja }e ja razgledame ovaa vozbudliva realnost.


7

Љубоморно копнее по нас

,,Со кого ќе Ме изедначите и со кого ќе Ме споредите? Кој Ми е рамен?“ - прашува

Светецот. Погледнете кон висините небесни. Кој ги создал ѕвездите? Тој сите нив ги нарекува по име. Поради Неговата голема моќ и неспоредливо големата сила,

ниту една не недостига.- Исаија 40-25-26, динамичен превод

О, вернику, твојот Господ е многу љубоморен за твојата љубов.

Дали Тој те избра?Тој не може да поднесе да

избереш некој друг.- Чарлс Спреџан

Нe postoi ni{to pokorisno i {to ispolnuva tolku mnogu od toa da se bide vo Bo`joto prisustvo. Razmislete malku za ova:

ne se raboti za toa da se bide vo prisustvoto na poznat sportist, priznat nau~nik, popularen akter ili nekoja slavna li~nost, ili mo}en svetski voda~, tuku vo prisustvoto na Sozdatelot na sè ona {to e vidlivo i nevidlivo. Toj e Onoj Koj go zamisli i donese univerzumot vo postoewe, koj e tolku golem {to ~ove~kiot um ne moè da gi razbere negovata golemina i beskrajnost, a sepak tolku detalen {to malite, kompleksni atomi se grade`nite blokovi na celiot fizi~ki ìvot i materija. Ovie atomi se tolku mali, i kako {to spomenavme vo prethodnite poglavja potrebni se mili-jardi od niv da se formira linija dolga {est santimetri. Duri i po opse`noto istraùvawe, nau~nicite se u{te ne poseduvaat celosno razbirawe za niv.

Nadvor od Bog, nema apsolutno nikakva korisna mudrost, znaewe ili razbirawe od bilo kakov vid. Ne postoi ni{to {to Bog treba da nau~i, zo{to Toj navistina znae sè - duri i krajot od samiot po~etok. Mo}nite angelski bitija, postojno stojat pred Nego, pokrivaj}i gi svoite lica i izvikuvaj}i so voshit i stravo-po~it na progresivnoto otkrovenie koj Toj e. Ne e ni ~udno {to najmudrite maì i èni od izminatite generacii se stremele kon privilegijata da go uìvaat Negovoto prisustvo.

Zaprepastuva faktot deka bilo koj ~ovek moè da bide vo prisustvoto na takvo Bitie. Ona {to voshituva u{te pove}e e deka Toj kopnee po na{eto prisustvo mnogu pove}e od {to nie kopneeme po Negovoto. Apostol Jakov izjavuva:

Ili, pak mislite deka Pismoto naprazno zboruva: ,,Do revnost go qubi (kopnee po) duhot {to go vselil vo nas“, (Jakov 4:5).

Da kopnee{ zna~i da ima{ intenziven kopne` ili èlba za ne{to. Koga razmisluvam za ovaa veli~enstvena Li~nost koja kopnee po mene, jas isto taka se soglasuvam, so ona {to David go kaàl: ,,Kolku se dragoceni za mene Tvoite misli, Boè, vo kol-kavo izobilstvo gi ima! Kako da gi prebrojam, koga gi ima pove- }e od zrncata peso~ni?“, (Psalm 139:17-18, dinami~en prevod). Da-vid zboruva{e za Bo`jite misli kon mene i vas kako poedinci, ne kolektivno kako Negov narod. Negovite misli kon vas go nadminu-vaat po brojnost sekoe zrnce pesok na ovaa Zemja. Pomislete samo na siot pesok na sekoja plaà, pustina, golf tereni i igrali{ta. Toa e mnogu pesok - toa se mnogu misli.

Dozvolete mi da go donesam ova vo perspektiva. Dlaboko sum vquben vo mojata sopruga. Vo brak sme pove}e od trieset godini. Sum imal mnogu ubavi misli za nea - vsu{nost sum imal bezbroj misli. Sepak, duri i da sum vo sostojba da ja izbrojam sekoja mis-la {to sum ja imal vo poslednite tri decenii, ne bi napolnil so pesok nitu edna kutija za ~evli, za{to nau~nicite procenuvaat deka vo prosek ima po 1.8 milijardi peso~ni zrnca vo edna kubi~na stapka pesok na plaà.

Da ja razvieme ovaa misla ponatamu. Dali nekoga{ ste sret-nale li~nost koja gi preuveli~uva rabotite? Moèbi toa e ne-koj ribar. Znaete kako e so ribarite. Ribarot ~esto znae da kaè: ,,Uloviv volku golema riba“, i gi ra{iruva racete za da ja ilus-trira goleminata na ribata. Me|utoa, ako ste imale prilika da ja vidite ribata, }e znaevte deka taa e zna~itelno pomala od ilus-


triranata golemina. Ili na primer ~ovek koj izvlekuva statistiki kako od rakav,

razubavuvaj}i go brojot za da ukaè na ne{to. Toj hrabro izjavu-va: ,,Devedeset i devet procenti od ma{kiot pol ne sakaat roman-ti~ni filmovi“. Iako nikoga{ ne videl oficijalen izve{taj ili statisti~ki podatoci po odnos na ova, toj go preuveli~uva pro-centot za da go opravda svojot prezir kon ovoj ànr na filmovi.

Ili na primer li~nost koja veli: ,,Se molam za tebe“, no ako vistinata be{e kaàna, moèbi se molel samo edna{ - i toa so polovina srce. Pretpostavuvam deka sekoj vo daden moment gi preuveli~uva rabotite, no da bideme iskreni: preuveli~uvaweto e laga. No, eve edna neverojatna vistina: Bog ne moè da laè! (Poglednete Broevi 23:19 i Tit 1:2). Ako Bog laè, toga{ Toj }e treba da mu se pokori na ,,tatkoto na lagata“, a toa e satanata - no toa nikoga{ nema da se slu~i.

Ako Bog izjavuva deka Negovite misli za vas go nadminuvaat brojot na sekoe zrnce pesok na Zemjata, moète da bidete sigurni vo toa.

Dali moète da sfatite kolku mnogu Bog misli na vas? Razmis-lete za va{iot sopstven misloven ìvot. Dali preterano razmis-luvate za nekoj so kogo ne sakate da bidete bliski, nitu pak da bidete vo nivno prisustvo? Nitu Toj! Bo`jiot Duh koj ìvee vo nas do revnost kopnee za nas i intenzivno go posakuva na{eto prisustvo. Ednostavno kaàno, Bog saka da ve poznava intimno, kako mnogu blizok prijatel.

Божјата љубомора

Da gi pogledneme u{te edna{ zborovite na Jakov: ,,Ili, pak mis-lite deka Pismoto naprazno zboruva: ,Do revnost go qubi (kopnee po) duhot {to go vselil vo nas‘“. Klu~niot zbor e revnost. [to e implikacijata tuka? Dozvolete mi da ilustriram. Dali mojata sopruga }e bide intimna so mene - bi gi delela so mene tajnite, kopneìte i èlbite na nejzinoto srce - ako jas te`neev po vrska so druga èna? Vo nikoj slu~aj! Ako go pogledneme stihot vo kon-tekst, zborovite pred ovaa izjava glasat:

,,Prequbodejci i prequbodejki! Ne znaete li deka pri-jatelstvoto so ovoj svet e neprijatelstvo na Boga?“, (Jakov 4:4).

ЉУБОМОРНО КОПНЕЕ ПО НАС 91

Su{tinata e vo ova: ,,Dali barate prijatelstvo so svetot? Ako e taka, toga{ ste prequbnik!“

Jakov im pi{uva na hristijani, zo{to petnaeset pati vo ova poslanie toj veli ,,bra}a moi“. Negovata izjava e jasno naso~ena kon onie koi imaat vospostaveno odnos so Bog, koi go imaat pri-fateno Hristos vo svoite ìvoti. Eve ja vistinata: vr{ime pre-quba kon Bog koga mu se dodvoruvame na svetot.

Da prodolàm so mojata ilustracija, ako jas kopneam po vrska so druga èna, ne samo {to Lisa nema da saka da bide intimna so mene, taa isto taka }e bide gnevna i qubomorna - i toa so pravo. Jas se obvrzav da bidam nejzin i samo nejzin. Kopneej}i po druga èna, jas }e go prekr{ev vetuvaweto kon mojata sopruga, zgora na toa }e ispadnev i la`livec.

Jakov ja zapo~nuva svojata izjava so zborovite: ,,Ili, pak mis-lite deka Pismoto naprazno zboruva“. Toj vsu{nost upatuva na pove}e stihovi vo Pismoto, a ne samo na eden. Bog postojano iz-javuva za Sebe:

,,Jas sum Gospod, Bog tvoj; Bog revnitel“, (Izlez 20:5).

,,Gospod, na kogo samoto ime Negovo e Revnitel, e Bog koj qubomorno kopnee za Negoviot odnos so tebe“, (Izlez 34:14, dinami~en prevod).

,,Ne poigruvaj si so Gospod, tvojot Bog - Toj e ogan {to gori, Bog revnitel“, (Povtoreni zakoni 4:24, Porakata).

Postojat mnogubrojni stihovi vo Pismoto koi zboruvaat za Bo`jata revnost. Vo krajna linija, site tie se odnesuvaat na na{iot odnos so Nego.

Pred da prodolìme ponatamu, dozvolete mi da pojasnam: Bog ne veli deka Toj e qubomoren ili revniv na vas, tuku deka Toj e revniv ili qubomoren za vas. Postoi golema razlika. Toj go posakuva va{iot uspeh, Toj saka da bidete odli~ni, Toj se radu-va na va{eto izobilie, i Negovata volja za vas e da bidete pro-duktivni (poglednete Isus Navin 1:8; Pogovorki 4:8, dinami~en prevod; Matej 25:29 i Jovan 15:8). Negovata revnost se odnesuva isklu~itelno na Negovata èlba da bide blisku do vas. Toj ne saka da ve deli so nekoj drug ,,qubovnik“, {to vo golema mera se odnesu-va na svetot. Jakov ednostavno gi potsetuva{e vernicite kako Bog gleda na nevernosta. Ako izvr{ime prequba kon Nego, Negoviot gnev }e se razgori vo qubomora i revnost. Ova ne e trivijalna i


bezna~ajna rabota.No, gnevot ne e edinstvenoto ~uvstvo predizvikano od ne-

verstvoto vo zavetnata vrska. Premnogu ~esto sum gi slu{al so-pru`nicite koi so skr{eno srce gi spodeluvaat so mene {okot, razo~aruvaweto, zbunetosta, tagata i gnevot koi se branuvaat vo niv. Tie vo celost bile napu{teni i predadeni od onoj na kogo mu go predale svojot ìvot, i spektarot na ~uvstva gi pogoduva vo najdlabokite mesta na nivnata du{a. Sum slu{al soprugi koi vo krajna zbunetost izvikuvaat: ,,Zo{to mojot soprug bi go napravil ova kogo mu rodiv deca i mu gi dadov naubavite i najdobri godini od mojot ìvot?“

Moète li da si zamislite kako Bog se ~uvstvuva? Moète li da gi zamislite emociite koi naviraat vo Negovata du{a koga sme mu neverni? Pavle pi{uva: ,,Qubomoren sum za vas, onaka kako {to e qubomoren i Bog“, (2 Korin}anite 11:2, dinami~en prevod).

Pavle zboruvaj}i vo imeto na Bog, gi odrazuva ~uvstvata koi Bog gi ima kon nas, koga nie tragame i kopneeme po nekoj ili ne{-to namesto Nego. Eremija go pravi istoto: ,,Mojata taga e neu-te{liva, nemoè da se isceli; moeto srce e skr{eno“, (Eremija 8:18, dinami~en prevod). Nie mora da zapametime deka sme sozdadeni spored Negoviot obraz, na Negovo obli~je, pa kako {to nie ~uvstuvavme, taka ~uvstuva i Bog!

Bog e qubomoren, bidej}i Toj go dade Svojot ìvot za nas. Toj `rtvuva{e sè za da ja ovozmoì ovaa trajna vrska so Nego. Nego- voto srce i Negovata du{a se dlaboko nataèni i gnevni koga nie ne sme mu verni. Slu{nete gi Negovite zborovi:

,,Mojot narod Me zaboravi. Kako lukavo gi naso~uva{ pa-ti{tata svoi i pravi{ spletki, za da gi pridobie{ qubov-nicite svoi. Pa duri i iskusnite bludni~ki moàt da u~at od tebe! I pokraj toa veli{: ,Ne zgre{iv‘“, (Eremija 2:32-33, 35, dinami~en prevod).

Naj~esto, ne sme ni svesni deka vr{ime prequba protiv Bog; a u{te pomalku sme svesni za goleminata i teìnata na na{a-ta nevernost. Potrebna e vistinata za da gi otvori na{ite o~i. Na{ite srca stanuvaat bes~uvstvitelni za Negovoto skr{eno srce i nataèna du{a. Bog pra{uva: ,,Se sramuvaat li tie, koga vr{at gadotii? Ne, nikako ne se sramuvaat - tie ne znaat nitu kako da crveneat od sram!“, (Eremija 6:15, dinami~en prevod). Isto kako {to Eremija i drugite moraa da poso~at na nevernosta na Izrael, Pavle i Jakov go napravija istoto vo Noviot Zavet.


Светот

Prodolùvame so otpakuvaweto na klu~nata izjava na Jakov, vo koja gr~kite zborovi za prijatel i prijatelstvo se filos (philos) i filia (philia). Nekoi od zborovite koi se koristat za definirawe na filos se: naklonet, prijatelski i ,,povrzuvawe“; dodeka filia se definira kako,,prijatel“ ili ,,da se sprijateli“. V.E. Vajns vo svojot seopfaten re~nik go naveduva slednoto za filija: ,,Ovoj zbor ja vklu~uva ,idejata da qubi{ kako i da bide{ quben‘“. Razmislete za ova vo svetlinata na zborovite na Isus:

,,Da mu pripa|avte na svetot, toj }e ve saka{e kako svoi. No, Jas ve izbrav od svetot i vie ne mu pripa|ate na svetot; zatoa svetot ve mrazi“, (Jovan 15:19, dinami~en prevod).

Pove}e ne mu pripa|ate na svetot, iako nekoga{ bevte del od nego. Sega mu pripa|ate na Bog. Porane{nata li~nost koja ìvee{e vo va{eto telo umre vo momentot koga mu se predadovte na Isus. Postanavte sosema novo sozdanie. Sega ste nanovoredeni i vo zavetna vrska so Bog.

Isus izjavi deka vistinskiot znak na onoj koj mu pripa|a Nemu e da bide omrazen od svetot. Iskreno zapra{ajte se: ,,Dali svetot me mrazi?“ Dali svetot gi mrazi hristijanite koi vie gi pozna-vate? Ako svetot nè mrazi, toga{ kako moème da ìveeme, delu-vame i da bideme plodonosni vo svetot? Kako moème da go doseg-neme svetot? Zarem nema poefikasno da vlijaeme vrz izgubenite ako svetot nè saka? Ovie te{ki pra{awa treba da bidat odgovore-ni, i toa }e go napravime vo slednite poglavja.

Apostolot Jovan ja pokriva drugata strana od izjavata na Isus. Toj smelo ni zapoveda: ,,Ne qubete go svetot i sè {to e vo nego. Ako nekoj go qubi svetot, vo nego nema qubov od Otecot“, (1 Jovan 2:15).

Isus, Jakov i Jovan, koristat silni zborovi vo odnos na li~nost koja e vo zavetna vrska so Bog, a vo isto vreme se povrzuva so svetot, i obratno. Tie gi povrzaa konceptite na prijatelstvo, qubovta za svetot i qubovta na svetot kon nas, so idei kako pre-quba, omraza, neprijatelstvo i so toa deka Bo`jata qubov ne e vo nas. Pred da prodolìme so komentarite za ovie konfrontira~ki izjavi i {to prijatelstvoto so svetot porazbira, prvo treba da utvrdime {to pretstavuva svetot.

Gr~kiot zbor za svet e kosmos (kosmos). Toj e definiran kako ,,sega{niot svet, sega{niot poredok na ne{tata, protivre~en na


carstvoto na Hristos, i zaradi toa, sekoga{ ja nosi so sebe idejata za minlivost, bezvrednost i nepravilni èlbi“.9 Da gi razgle-dame site ovie termini.

Minliv, korenot na zborot minlivost, e definiran kako ,,ne{to {to ne e trajno, dolgovremeno ili postojano“. Ako se vratime ~ekor nazad i pogledneme na na{eto op{testvo niz is-torijata, }e vidime deka toa postojano se menuva. Promenata, vo pogolemiot del, e dobra rabota, bidej}i zna~i napredok, razvoj i rast. Me|utoa, moralnata promena naj~esto skr{nuva daleku od ona {to e avtenti~no dobro za Bog.

Vo na{eto op{testvo, toa {to e moralno prifatlivo i voo-bi~aeno denes, vo naj~est slu~aj bilo nevoobi~aeno i smetano za moralno i socijalno pogre{no, v~era. Za da go ilustrirame ova, da pogledneme eden o~igleden trend. Zemete eden tipi~en film ocenet za nesoodveten za deca pomali od 13 godini, so neophoden roditelski nadzor. Topla lu|e ~ekaat na red pred kino salite za da go poglednat najnovoto izdanie na filmskata industrija. Vo naj~esti slu~ai, komercijalnite filmovi se ispolneti so besram-na nemoralnost. Bludot, homoseksualnosta ili prequbata se pri-kaàni kako poèlni ne{ta. Golotojata, kradeweto, ubistvoto, pa duri i vol{ebni{tvoto se isto taka ~esto zastapeni. I toa ne se ,,zlite“ karakteri tie koi se vpu{taat vo vakvoto odnesu-vawe vo prikaznata na filmot, tuku heroite i nivnite sopatnici. êsto pati dijalogot me|u niv e ispolnet so niza vulgarnosti, a pri toa i Bo`joto ime se koristi naprazno.

Dojdeni sme do toj stepen kade ne samo {to gi prifa}ame, tuku i gi o~ekuvame ovie ne{ta vo filmovite. Me|utoa, ako is-tiot film be{e prikaàn vo kino salite vo pedesettite godi-ni na minatiot vek, publikata }e be{e zgrozena! Amerikancite }e bea navredeni i gnevni poradi upotrebata na vulgaren re~nik, golotija i prikaùvawe na besramniot nemoral. Nacijata bi iz-vikala: ,,Zo{to ovoj film go prikaùva kako prifatliv odnosot na dvajca lu|e koi ìveat zaedno, a ne se vo brak, pa duri i gi pri-kaùva zaedno vo postela? Zo{to ova se prikaùva kako normalen na~in na ìvot? Neverojatno! Sramno! Skandalozno!“ Publikata }e go bojkotira{e filmot.

[to se slu~i? Dali Bog vovede nov standard za toa {to e nor-malno, prifatlivo i dobro? Dali se pomesti granicata? Dali soz-reavme pove}e? Dali bevme premnogu kruti vo pedesettite godi-ni? Dali e ova napredok?

Dokolku gi pogledneme aktuelnite statistiki vo realniot ìvot, }e zabeleìme deka drasti~nata promena vo filmovite e


samo odraz na promenata na moralnite standardi vo zemjata. Edno neodamne{no istraùvawe pokaùva deka brojot na mladi èni koi ìveat so svoite mom~iwa se zgolemil za pove}e od tripa-ti od onoj vo 1982 godina.10 Vestite na Amerika i svetskiot izve{taj objavija deka vo periodot pome|u 2006 i 2010 godina, re~isi polovina od ènite (48 procenti) na vozrast od petnaeset do ~etirieset i ~etiri godini ìveele so svojot partner pred da stapat vo brak; {to e za 11 procenti pove}e od 2002 godina, a 41 procenti pove}e od 1995 godina.11 Bi moèl da prodolàm so vak-va ili sli~na statistika za na{ata promenliva kultura, no toa ne e mojot fokus.

Svetot isto taka ja pottiknuva bezvrednosta. Sekako deka ima razvoj i promeni koi se slu~uvaat vo na{eto op{testvo i koi se od golema vrednost. Napredokot koj go iskusivme vo naukata, tehnologijata, komunikacijata, medicinata i taka natamu, nosat so sebe zna~itelna korist za ~ove{tvoto zgolemuvaj}i ja na{ata sposobnost da bideme produktivni. Ova e vo sklad so Bo`jata prva zapoved ,,plodete se i mnoète se“, (Sozdavawe 1:22).

Me|utoa, dali na{ite moralni promeni pridodavaat vred-nost? Ili se zasnovani na al~nosta, pohotata ili status? Dali go podobrivme odgojot na deteto podloùvaj}i go da bide vospitano od dve èni ili dvajca maì koi velat deka se vo brak? Dali ovaa spogodba e podobra za deteto od taa na griàta i negata na edna èna kako majka i eden ma` kako tatko, ili moèbi ovaa prome-na e napravena za da gi zadovoli nepravilnite èlbi (poslednata karakteristika vo na{ata definicija na kosmosot).

Dali zaedni~koto ìveewe na ma` i èna, sprotivno na obvr-zuvaweto na bra~na zaednica, obezbeduva sigurnost i bezbednost za decata, ili moèbi vakvata spogodba e nameneta za zadovolu-vawe na sebi~nite èlbi na roditelite i e rezultat na nedostatok na posvetenost? Dali iskrivuvaweto na vistinata i ko-risteweto na izmamlivi tehniki za da se zgolemi proda`bata e vo korist na potro{uva~ot ili se nameneti da ja zadovolat al~nosta na prodava~ot? Dali legaliziranata rekreativna marihuana ja podobruva aktivnosta na mozo~nite kletki? Zarem izdadenite nau~ni trudovi ne izvesuvaat za namaluvawe na mozo~nite kletki poradi upotrebata na ovaa droga? Dali nekoja od ovie nepravil-ni, povr{ni i banali èlbi, ne pribliùva poblisku do na{iot Sozdatel?

Svetoto Pismo ni kaùva deka tekot na ovoj svet e vospostaven od duhovite na bezzakonieto koi ve{to rabotat preku ̀ itelite na na{ata generacija (poglednete Efe{anite 2:2). Ednostavno kaà-


no, kosmosot e kultura koja e sozdadena od pomra~enite umovi. Apostol Jovan nè ostava prostor za somnevawe ili kakvi bilo pra{awa, koga pi{uva: ,,Svetot okolu nas e pod vlasta na zliot“, (1 Jovan 5:19, dinami~en prevod). Svetot progresivno se oddale~u-va se podaleku od srceto i avtoritetot na Bog. Vo pogolemiot del negovata pojava ne e o~igledno sprotivna ili zlo; naprotiv; promenite vo svetot se maskirani kako napredok ili dobro. No, ta`nata vistina e taa deka svetot gi zaveduva negovite ìteli daleku od srceto na nivniot Sozdatel.

Novata internacionalna enciklopedija na bibliski zborovi dava dlabo~ina na na{ata definicija. Taa naveduva: ,,Svetovnos-ta ne e pra{awe na vklu~enost vo odredni praktiki koi nekoj gi stava pod znak pra{alnik. Stanuva zbor za nepromisleno pris-vojuvawe na perspektivi, vrednosti i stavovi na na{ata kultura, bez pritoa istite da bidat prosudeni vo svetloto na Bo`joto Slo-vo“.12 Ednostavno kaàno, koga se raboti za svetovnost, nie sme izvorot na postavuvaweto na standard za toa {to se smeta za dobro ili zlo. Perspektivite, vrednostite i stavovite koi ja postavu-vaat linijata se vkoreneti vo zadovoluvaweto na teloto, na o~ite i kopneòt za status, reputacija i va`nost.

,,Ne go qubete ovoj svet i ona {to toj vi go nudi, za{to ako go sakate ovoj svet, vo vas nema qubov sprema nebesni-ot Tatko. Toa {to go nudi svetot: telesnite pohoti i èlbata za fizi~ki zadovolstva, èlbata da se ima sè {to }e se vidi, gordosta zaradi bogatstvoto {to se poseduva i na{ite dostignuvawa - ne e od Bog, tuku od ovoj svet“, (1 Jovan 2:15-16, dinami~en prevod).

Obrnete vnimanie na zborovite ,,toa {to go nudi svetot“. Ova ni dava pregled kako da go otkrieme vlijanieto na svetot - ili vo soglasnost so zborovite na Jakov, ni pomaga da go zabeleìme prequbnikot koj ne bara.

Ve molam slu{nete me, dragi sledbenici na Hristos: svetot e vo potraga po vas. Svetovnata pokana da se vpu{tite vo vrska so nego ~esto e pridruèna od privle~en govor, logika, laskawe, mo`nosti, mo}, vlijanie i - sekoga{ - vetuvawa za li~na dobivka i zadovolstvo. Po ni{to ne se razlikuva od primamliviot pristap na zmijata kon Eva. Ne se razlikuva od èna, prequbni~ka koja gi naso~ila nejzinite o~i kon maòt na nejzinite èlbi. Taa pravi sè za da izgleda kako da se raboti za nego koga vo realnosta sè se sveduva na nejzinata mreà na èlbi i interesi. Taa mreà tajno


gi zarobuva nejzinite obeleàni `rtvi za da moè taa da gi is-polni svoite èlbi.

Mreàta na ovoj svet potajno gi zarobuva svoite `rtvi - onie koi ispovedaat deka se hristijani - za da moè da gi ispolni svoite èlbi da gi namami vernicite daleku od prisustvoto, ìvotot i blagoslovite na Bog. Pisatelot na Pogovorki otvoreno izjavuva deka spalnata soba na svetot e jama na smrtta, nejziniot pat e pat kon pekol. Toj predupreduva deka mnogu silni maì i èni, pad-nale pokoseni od nejzinite primamlivi mo}i (poglednete Pogo- vorki 7:21-27).

Што светот не е

Koga stanuva zbor za definirawe na svetot, se stava golem na-glasok na formata otkolku na motivot. Moeto srce e oàloste-no koga }e slu{nam za mislovniot proces niz koj minale is- krenite vernici koi bile vospitani vo ramkite na legalizmot ili sè u{te se nao|aat zarobeni vo nego. Za legalizmot se zboru-va ~esto, i stanuva zbor za termin koj mnogu ~esto se upotrebuva vo slobodna forma, i pred da prodolìme ponatamu, bi sakal da go definirame. Re~nikot go definira legalizmot kako ,,strogo po~ituvawe ili pridrùvawe do zakonot ili odredbata, osobeno sprema bukvata, namesto kon duhot“. Dopolnitelno e definiran kako ,,prosuduvawe na odnesuvaweto vo odnos na po~ituvaweto i pridrùvaweto na precizno definiranite zakoni“.

Mnogu od nas sme slu{nale razni prikazni koi ja pridruù-vaat ovaa bezìvotna forma na hristijanstvoto. Pastorite udiraat so Biblijata po nivnite propovedalnici, proglasuvaj}i propisi i pravila koi strogo treba da se po~ituvaat i izvr{u-vaat. Gi etiketiraat ènite kako svetovni ako nosat pantaloni, moderna obleka, nakit, {minka, obetki ili kratka, stilski obli-kuvana ili oboena kosa. Maìte isto taka se predmet na nivnite improvizirani propovedi: kritikuvani za modernata obleka {to ja nosat, za pirsevite i dolìnata na nivnata kosa.

No, toa ne e sè. Osudata sledi ako ste videni na zabava vo dru{tvo na gre{nicite. Tie koi gi posetuvaat kino salite ili drugi zabavni nastani, isto taka se kritikuvani. Od visoko se gleda na prijatelite koi doa|aat nadvor od prifatlivite kru-govi, i sekoj napor da se dosegnat izgubenite na eden kreativen na~in ~esto e obeleàn kako nazaduvawe. Vklu~eni na listata na raboti koi ne smeat da se pravat sè i tancuvaweto, vklu~enosta vo


odredeni op{testveni dejnosti, site formi na sekularna muzika, gledawe televizija, svetla ili ma{ini za ~ad vo crkvite za podo-bruvawe na atmosferata - i ova e samo kratok spisok na propisite i pravilata koi se baraat za da se ,,sledi Isus i da se ostane slo-boden od svetot“.

Samo {to navedov nekoi od o~iglednite celi na legalistite: me|utoa, postojat posuptilni formi na legalizam, koi se poded-nakvo opasni. Tie se nametnati - ~esto samonametnati - kriteri-umi kon koi lu|eto strogo se pridrùvaat so cel da go zasluàt spasenieto, da rastat duhovno ili za da go sudat nadvore{niot iz-gled na drugite. Primeri za ova moàt da bidat: molewe dolgi ~asovi, postewe, ili sekojdnevno ~itawe na propi{anite delovi vo Biblijata. Se razbira deka site ovie praktiki sami po sebe se korisni, no istite ne treba da se pravat so cel da se zasluì nekakva forma na duhovna superiornost.

Moèbi se ma~ime da go prifatime prostuvaweto, pa podleg-nuvame na porivot da se kaznuvame sebe na nekakov na~in za da na-doknadime za pogre{noto {to sme go napravile. Ova go oddale~u-va fokusot od krvta na Isus i go vra}a nazad na na{ite dela.

Legalizmot moè da se manifestira vo veruvawe deka nie ima-me pogolem pristap do Bog bidej}i trudoqubivo sluìme vo crk-vata. Ili, pak, veruvame deka na{ite molitvi se slu{nati pobrzo od drugite bidej}i ne sme storile nikakvi zna~ajni grevovi vo posledno vreme. Neiskaàniot stav zad vakviot na~in na razmis-luvawe e deka nie moème da ja napolnime na{ata duhovna ban-karska smetka so dobro odnesuvawe, dela ili raboti. Legalizmot ne ѝ dozvoluva na li~nosta da se odmori i da uìva vo ìvotot kako rezultat na toj dviè~ki pritisok da bide postojano za- fatena vo ,,sluèweto na Bog“, bez ogled dali stanuva zbor za crkvena administracija, volontirawe ili davawe sredstva na si-roma{nite. Qubovta ne e motivicijata, tuku obidot da se zasluì Bo`jata naklonetost.

Klasi~en primer za ovoj vid na legalizam e farisejot koj go osudi ozoglaseniot gre{nik vo gradot sporeduvaj}i go svojot na~in na ̀ ivot so onoj na dano~nikot (soodveten ekvivalent denes bi bil ~len na mafijata). Farisejot povr{no se zablagodari na Bog za negovoto dobro odnesuvawe: toj ne gre{i, ne gi mami lu|eto kako {to toa go pravi mafija{ot, ne vr{i prequba, redovno po-sti i moli, i dare`livo dava na sinagogata. Ironi~no, vo istiot moment dodeka ovoj duhoven voda~ se fali so svoeto odnesuvawe i ukaùva na nedostatocite na voda~ot na sindikatot, toj ozoglasen gre{nik be{e vo zadniot del na sinagogata molej}i go Bog za mi-


lost. Isus re~e deka vtoriot ~ovek be{e opravdan, a ne ,,sovr{e-niot“ farisej koj gi drèl pravilata.

Ovoj vid na legalizam e dlaboko vkorenet vo duhot na ovoj svet, bidej}i se fokusira na statusot, gordosta i samozadovoluvaweto proprateno so drèwe na odredeni propisi i pravila utvrdeni od nas ili drugite. Otstapuva od zavisnosta od Bo`jata sposob-nost vo na{ite ìvoti zo{to go svrtuva na{iot fokus kon sebe samite. Isto taka ni ja krade radosta koja sekoga{ go pridruùva Bo`joto prisustvo.

Eden moj prijatel, koj e biznismen, e mnogu efikasen vo dose-gaweto na lu|eto. Be{e vospitan vo duhot na legalizam, no be{e osloboden od nego. Edna{ mi re~e: ,,Xon, mislev deka sè {to e zabavno, {to nose{e smea ili radost, doa|a od ovoj svet, i be{e strogo zabraneto“. Negoviot pastor, kako i voda~ite bea fo- kusirani na nadvore{niot izgled na lu|eto, ne na vnatre{nata sklonost na srceto. Negovata crkva ima{e mnogu malo vlijanie na lu|eto nadvor od nivnata grupa. Za àl, voda~ite na ovaa crkva ne gi razbrale vistinski zborovite na Pavle: ,,Za{to, ìtelstvoto vo Bo`joto carstvo ne e usloveno od ona {to ~ovek jade i pie, tuku dali ìvee praveden ìvot i dali gi ima mirot i radosta {to gi dava Svetiot Duh“, (Rimjanite 14:17, dinami~en prevod).

Postoi golema i trajna radost koga sme vo Duhot. Radosta im e privle~na na izgubenite, za{to svetot ne ja poseduva. Isus e privle~en za site onie koi se iskreni, pa duri i najozoglasenite gre{nici vo op{testvoto. Sekoj {to se obiduva da go zasluì svoeto spasenie ili da raste vo Hristos preku legalisti~ki u~e-wa ili veruvawa ne poseduva vistinska radost. Tie ìveat vo mnogu mal svet bidej}i onie koi ne mislat isto kako niv se stave-ni na distanca.

]e be{e dobro, ako voda~ite na ovoj biznismen razmisluvale malku pove}e nad zborovite na Pavle kaàni vo edno drugo posla-nie:

,,Vie umrevte so Hristos i Toj ve oslobodi od duhovnite sili vo ovoj svet. Zo{to toga{ prodolùvate da gi sle-dite pravilata na ovoj svet, kako {to se: ,Toa ne smee da se fa}a! Toa ne smee da se jade! Toa ne smee ni da se dopre!‘? Toa se samo uredbi i u~ewa nametnati od lu|e, a se odnesu-vaat na raspadlivi ne{ta, na raboti {to gi upotrebuvame. Iako na prv pogled se ~ini mudro da se pridrùvate do tie pravila, bidej}i povikuvaat na dlaboka pobo`nost, poniznost i odrekuvawe od sebe, i strogost sprema teloto, so


niv ne moàt da se pobedat gre{nite telesni strasti“, (Kolo{anite 2:20-23, dinami~en prevod).

Interesno e toa {to Pavle gi prepi{uva legalisti~kite pravila na pobo`nost, poniznost i strogost sprema teloto, na silite na ovoj svet. Ne deka razvratot, seksualniot nemoral, ubistvoto, kradeweto, opivaweto i taka natamu, ne se gre{ni. Toa e samo poinakva forma na svetovnost. Onie koi se vrzani so legalizam ~esto ne sfa}aat deka svetot protiv kogo tolku silno propovedaat da se izbegnuva, e istiot sistem {to i niv gi drì vo ropstvo.

Klu~ot vo izjava na Pavle se nao|a vo zborovite ,,da se pobedat gre{nite telesni strasti“. Legalizmot ne go ~isti srceto na eden ~ovek, a srceto e metata na svetot, koe silite na ovoj svet sakaat da go inficiraat. Ova e pri~inata zo{to ni e kaàno: ,,Od sè {to e za pazewe, najmnogu ~uvaj go srceto svoe, za{to toa go odreduva tekot na tvojot ìvot“, (Pogovorki 4:23, dinami~en prevod).

Isus izjavi: ,,Dobriot ~ovek od dobroto sokrovi{te iznesu-va dobro, a lo{iot ~ovek od lo{oto sokrovi{te - lo{o“, (Matej 12:35). Se raboti za toa {to skladirame vnatre vo sebe i koi rabo-ti gi gledame kako vredni. O~istuvaweto na srceto go doveduva vo red nadvore{niot ìvot, vo sovr{ena usoglasenost so ona {to Bog go smeta za dobro.

Da zaklu~ime, stisokot na svetot ne e nadvore{en tuku vna-tre{en. Se sveduva na èlbite, namerite i motivite na srceto i umot. Tamu se nao|a bojnoto pole; ova e mestoto kade mreàta se tkae. Tokmu tuka prijatelstvoto ili prequbata so svetot po~nu-vaat, i na krajot se konzumiraat. Toa lesno moè da mu se slu~i kako na ~ovek koj retko posetuva crkva, taka i na onoj koj ne pro-pu{ta bogoslu`ba i koj e vo golema mera vklu~en vo sluèweto.

Sega koga imame podobro razbirawe za toa {to svetot e, a {to ne, da go svrtime na{eto vnimanie na prijatelstvoto. Kako vle-guvame vo prijatelski odnos so svetot? Na koj na~in vr{ime pre-quba so svetot? Ova }e bide na{iot fokus vo slednoto poglavje.


8

Пријателство

,,Нашето пријателство со Бог беше обновено преку смртта на Неговиот Син“.

- Римјаните 5:10, динамичен превод

Она кон што твоето срце се прилепува и доверува, тоа всушност е твојот Бог.

- Мартин Лутер

Пrijateli. Site nie gi imame i uìvame vo prijatelstvoto so niv. Kako mlado mom~e, Deni i Glen bea moite najbliski pri-

jateli. Pogolemiot del od moeto slobodno vreme go pominuvav so niv. Sportuvavme, vozevme velosipedi, istraùvavme, izmislu-vavme igri, izleguvavme zaedno, ili ednostavno }e sednevme nekade i }e razgovarame. Na{ite razgovori se vrtea okolu ona {to be{e va`no za nas vo tie godini: drugi prijateli, devojki, u~ili{te-to, dru{tvenite nastani, atletikata, planovi za karierata, kako i mno{tvo na drugi temi. Na{eto prijatelstvo vo najgolem del be{e zdravo. Se pottiknuvavme eden so drug da bideme podobri lu|e, posilni i pomudri i da go postigneme na{iot potencijal. Se za{tituvavme me|usebno, si pravevme uslugi i si pomagavme vo te{kite situacii. Ednostavno kaàno, tie bea moite omileni lu|e so koi sakav da bidam.

[to e so vas? Pomislete na va{ite prijateli vo izminatite godini. Zapra{ajte se, koi se klu~nite elementi na prijatelstvo- to? Siguren sum }e se sloìte deka pominuvawe vreme zaedno, me|usebno povrzuvawe i razbirawe, delewe na zaedni~ki intere-si - ova se rabotite koi se istaknuvaat vo prijatelstvoto. Qubov-ta, doverbata, po~itta, humorot i me|usebnata privle~nost isto taka, se od vitalno zna~ewe. Sekako deka postojat pove}e kompo-

nenti, vo zavisnost od poedinecot; sepak, za site nas najva`niot aspekt e toa {to uìvame da pominuvame vreme zaedno.

Svetoto Pismo zboruva pozitivno za prijatelstvoto. Eden od moite omileni stihovi e: ,,Kako {to masloto i temjanot gi radu-vaat setilata, taka i slatkoto prijatelstvo ja osveùva du{ata“, (Pogovorki 27:9, Porakata). Nie ne sme sozdadeni za da bideme sami, prijatelstvoto nè ìvnuva i osveùva. Ova be{e glavniot element koj nedostasuva{e vo Bo`joto prvobitno sozdanie. Bog izjavi: ,,Ne e dobro za ~ovekot da bide sam“, (Sozdavawe 2:18). Nie sme sozdadeni na Negovo obli~je, koe vklu~uva kopne` za prija-telstvoto i uìvawe vo nego.

No, ima i druga strana. Isus, Jakov i Jovan zboruvaat nepovol-no za edno konkretno prijatelstvo. Slu{nete gi u{te edna{ zborovite na apostolot: ,,Prequbnici i prequbodejki! Zar ne znaete deka prijatelstvoto so ovoj svet zna~i neprijatelstvo so Bog? Povtorno vi velam: Ako sakate da mu bidete prijatel na svetot, Mu stanuvate neprijateli na Bog“, (Jakov 4:4, dinami~en prevod). Negoviot ton ne e samo nepovolen, tuku direkten, ostar i silen! Da pogledneme koi se indikatorite za vlez vo prijatelska vrska so svetot.

Kласична афера

Vo prethodnoto poglavje nau~ivme deka zborot filia se defini-ra kako ,,da se bide prijatel“ ili ,,da se sprijateli“, i vo sebe ja sodrì idejata da ,,qubi{ i da bide{ quben“. Enciklopedijata na bibliski zborovi ponatamu naveduva: ,,Vo gr~kiot svet idejata za prijatelstvo bila dobro razviena. Filia - kako zbor se koris-tel vo {iroka smisla na ,,poznanik“, kako i vo pointima smisla na li~no i dlaboko povrzuvawe vo vistinska qubov“. Vo su{ti-na, zborot koj Jakov go koristi se odnesuva na {irok spektar na prijatelstvoto. Site znaeme deka postojat nivoa na odnosite, i prijatelstvoto za koe Jakov zboruva go opfa}a celiot spektar. Spored toa, celiot spektar na prijatelstvoto e direktno povrzan so nevernosta.

Izvr{uvaweto na prequba protiv Bog e porazli~no od tipi- ~noto scenario na nevernosta na ènet ~ovek, zatoa da gi razgle-dame ~ekorite vo edna klasi~na afera. Vo pove}eto slu~ai maòt i negovata qubovnica ne zavr{uvaat vo postela pri prvata sredba. Postoi dodvoruvawe, koe moè da bide namerno ili nenamerno.

Sè zapo~nuva so ednostavna sredba na koja se zapoznavaat.


Sredbata moè da se slu~i po pat na socijalnite mreì ili li~-no. Doa|a do inicirawe na iskrata od strana na eden od pozna-nicite. êsto pati interesot na maòt e pottiknat od neispol- netata intimnost so negovata sopruga. Vo poretki slu~ai toj e pottiknat od negovata ̀ elba za pogolema fizi~ka ili emocionalna povrzanost. Po~etnata interakcija se ~ini bezopasna, no so se-koj kontakt interesot na dvete strani se zasiluva. Na krajot si gi razmenuvaat telefonskite broevi i imejl adresite.

Privle~nosta prodolùva da se intenzivira zo{to maòt go odrùva kontaktot so ènata preku sms poraki, imejl, telefon-ski povici ili ednostavno ,,naletuvaj}i na nea“. Ovie ne{ta go prodlabo~uvaat nivnoto nivo na konverzacija. Kopneat eden za drug, no nitu eden od niv ne go priznava toa. Neiskaànata priv-le~nost doprinesuva za vozbudata na prijatelstvoto koe se pove- }e se razviva. Tie ve}e daleku go nadminale prifatlivoto nivo na prijatelstvo.

Kone~no pravat planovi za sledniot ~ekor - sredba na kafe, ru~ek ili sostanok na tivko i samotno mesto. Ova e momentot koga ~uvstvata {to gi imaat eden za drug izleguvaat na povr{ina.

Taa e postojano na negoviot um, i toj kopnee da bide so nea. Toj sonuva i planira kako da bidat zaedno, bez negovata sopruga i prijatelite da doznaat za toa. Negovoto srce pove}e ne kopnee za negovata sopruga, tuku za ovaa èna. Vo prisustvoto na negovata sopruga, toj, vsu{nost ne e prisuten, za{to negovite misli i ima- ginacii se so negovata qubovnica. Sega e samo pra{awe na vreme koga tie }e zavr{at vo postela zaedno.

Kade sè zapo~na? Zapo~na so nesoodvetnite misli i razgovo-ri vo fazata na zapoznavawe. Vo koj moment stana prequba? Dali koga gi razmenija li~nite kontakt informacii ili koga se sret-naa nasamo? Ili koga toj za prv pat ja dopre? Nivniot prv bakne`? Ili prequbata se slu~i koga imaa seksualen odnos?

Vsu{nost prequbata se slu~i, pred bilo koe od ovie obele`ja. Isus frli svetlina na ova koga kategori~ki izjavi: ,,Nemojte da mislite deka ste ja za~uvale va{ata nevinost so toa {to ne ste imale seksualen odnos. Va{eto srce moè da se rasipe so poho-ta, mnogu pobrzo od va{eto telo“, (Matej 5:28, Porakata). Srceto e mestoto kade {to ìveeme, nadvore{nite postapki i dejstvi-ja proizleguvaat od tamu. Prequbata zapo~na koga ~uvstvata na maòt se naklonija kon ovaa èna - vo po~etnata faza na nivnoto zapoznavawe.

ПРИЈАТЕЛСТВО 105

Пријателство со светот

Svetot nè mami daleku od na{ata ,,prva qubov“ na sli~en na~in. Po~nuva so pottiknuvawe na na{ite interesi. Pottikot moè da bide humor, zadovolstvo, udobnost i komfor, vozbuda, intriga, uspeh ili {to bilo drugo koe izgleda privle~no. Isto kako i vo primerot {to go dadov, fazata na zapoznavawe moè da se slu~i po pat na socijalnite mreì ili li~no. êsto pati se slu~uva po-radi nedostig na ispolnetost vo na{iot odnos so Bog. Sme ja izgu-bile vozbudata na prijatelstvoto so Nego. Na{eto vreme na zaedni{tvo so Nego e dosadno i suvoparno. Na{ata potreba za druèwe i prijatelstvo nè privlekuva na drugi mesta.

Privle~enosta na svetot raste so investiranoto vreme vo nego. Pred da pomine dolgo vreme na{ite misli i emocii se zarobe-ni. Ako gi ispitame zborovite na Pavle upateni do dve razli~ni crkvi, }e otkrieme edno predupreduvawe, koe, ako go poslu{ame }e ne za{titi da ne se slizneme vo prequba so svetot:

,,I taka ako ste voskresnale zaedno so Hristos, barajte go ona {to e gore, kade {to Hristos sedi oddesno na Boga; mislete za nebesnoto, a ne za zemnoto“, (Kolo{anite 3:1-2).

Dali vnimatelno gi pro~itavte negovite zborovi? Ako ne, povtorno pro~itajte gi i obrnete posebno vnimanie na obeleànite zborovi: barajte i mislete. Na{iot um e naso~en da razmisluva za ona {to go barame. Pred da prodolàm ponatamu, ajde vnimatelno da gi razgledame zborovite na Pavle upateni do Rimjanite. Povtorno, obrnete vnimanie na zborot mislat:

,,Lu|eto {to se rakovodat spored svojata telesna priroda mislat samo na telesni raboti, dodeka onie {to dopu{ta-at da gi vodi Bo`jiot Duh, mislat na duhovni raboti i se stremat kon nivno ostvaruvawe. No, rakovodeweto spored telesnata priroda vodi vo smrt, a rakovodeweto spored Bo`jiot Duh donesuva ìvot i mir. Umot {to se rakovodi od telesnata priroda e neprijatelski nastroen sprema Bog. Toj ne mu se pokoruva na Bo`jiot zakon. Ne moè da mu se pokori“, (Rimjanite 8:5-7, dinami~en prevod).

Kako pojdovna to~ka na interes zabeleète go zborot neprija-telstvo. Se raboti za istiot gr~ki zbor koj e upotreben vo Jakov 4:4, eksra (echthra). Re~nikot Strong go definira kako ,,neprija-


telstvo, pri~ina za opozicija i sprotistavuvawe“. U{te edna{ Pavle se obra}a na vernik koj se povrzuva so svetot.

Ne e samo mojata qubov za Lisa toa {to me spre~uva da ne iz-vr{am prequba. Se raboti i za toa deka ne sakam da se soo~am so nejziniot gnev. Jas }e stanam meta kon koja }e bide naso~eno nejzinoto neprijatelstvo. Ne sakam ènata {to ja qubam da bide gnevna, razo~arana i neprijatelski nastroena sprema mene. Me|u-toa, ovaa sporedba ne e ni{to so ona {to Pavle i Jakov zboruvaat, za{to nitu eden hristijanin pri zdrav razum ne bi sakal da se soo~i so Bo`joto neprijatelstvo. (Ne zaboravajte, Jakov i Pavle, im se obra}aat na vernicite).

Jona se soo~i so Bo`joto neprijatelstvo i be{e progoltan od golema riba. Samson se soo~i so Bo`joto neprijatelstvo i zavr{i vo ropstvo i go izgubi vidot. Ilij se soo~i, i umre istiot den koga zaginaa dvajcata negovi sinovi. Ima i drugi primeri, kako tie na Saul, Valaam, Joav, Aleksandar kova~ot i mnogu drugi. Da go na-luti{ Bog e lo{a ideja.

Ako sakate pove}e primeri, zemete gi vo predvid komentarite na Isus upateni do crkvite vo Otkrovenieto vo Noviot Zavet. Se raboti za crkvi so nanovorodeni vernici. Na crkvata koja ja kompromitira{e svojata vrska so Bog, Toj se zakani deka }e ѝ go zeme sve}nikot - nivnata svetlina (poglednete Otkrovenie 2:5). Druga crkva be{e predupredena deka Bog }e ,,vojuva protiv niv“, (poglednete Otkrivenie 2:16). Druga crkva dobi predupreduvawe od Bog da vnimava vo sprotivno }e bide kazneta so ,,te{ka bolest“ i so ,,golemi nevolji“, (poglednete Otkrovenie 2:22). Druga crk-va be{e predupredena deka Toj }e ,,dojde kaj niv kako koga upa|a provalnik“, (poglednete Otkrovenie 3:3), a na druga ѝ be{e kaà-no deka }e ja ,,izblue“ od Negovata usta (poglednete Otkrovenie 3:16). Vo krajna linija porakata e deka ne sakate da se soo~ite so neprijatelstvoto na Bog!

Zabeleète ja frazata vo Rimjanite 8:5 ,,mislat na duhovni raboti“. Klu~niot zbor e mislat - nivniot um e naso~en kon ne{to. Da go razgledame podlaboko ovoj zbor. Pretpostavete si deka e zima i termostatot vo va{iot dom e postaven na 20 stepeni celziusovi. Nadvore{nata temperatura e minus 15 stepeni cel-ziusovi. Vo brzawe, ~len na va{eto semejstvo izleguva od domot i ne ja zatvora dobro vleznata vrata. Zaminuva so avtomobilot, i nekolku minuti podocna duvnuva vetar i {irum ja otvora vratata. Vie se nao|ate vo drugiot del od ku}ata, i pred da pomine dolgo vreme ~uvstvuvate deka temperaturata vo va{iot dom drasti~no opadnala. Tragate po ku}ata baraj}i objasnuvawe i ja nao|ate vlez-


nata vrata otvorena, od kade prodira studeniot vozduh. Vedna{ ja zatvorate, no temperaturata vo va{iot dom se spu{tila pod 15 stepeni celziusovi. [to se slu~uva toga{? Otkako }e padne tem-peraturata, termostatot ѝ signalizira na pe~kata da se vklu~i se dodeka temperaturata vo domot ne se vrati na stepenot na koj prethodno bila postavena. Bez kakava bilo svesna vklu~enost od va{a strana, temperaturata se vra}a na 20 stepeni celziusovi.

Da se vratime na na{iot primer so maòt koj vr{i prequba. Godini porano, koga se dodvoruval na negovata sopruga, negovite qubov i èlbi bile naso~eni kon nea. Sonuval da bide so nea, da bide intimen so nea, kako i za momentot koga }e ja pobara za èna. Taa e prvoto ne{to na negoviot um koga }e se razbudi nautro. Taa e postojano na negoviot um i dodeka raboti, koga }e zaglavi vo soo-bra}ajot, a osobeno nave~er dodeka zaspiva. Ednostavno kaàno, koga nemalo potreba da go koristi svojot um za nekoja odredena cel, negovite misli postojano se navra}ale na ona na {to bile postaveni: na nea.

Negovite prijateli zabeleùvaat deka e rasean i odsuten od nivnite razgovori. Mu velat: ,,Ej, ~oveku, kade si se zamislil?“

Zasramen, im odgovora nemarno: ,,Izvinete de~ki, imam tolku mnogu raboti na mojot um“. Ja izbegnuva vistinata za ne gi ras-taì svoite prijateli priznavj}i deka misli na nea. Negovite misli se naso~eni.

No, godini podocna, po svr{uva~kata, po svadbata, otkako im se rodile nekolku deca, toj se nao|a vo prequbni~ka afera so dru-ga èna. Istiot na~in na odnesuvawe go nao|ame i tuka. Negovata qubovnica e postojano vo negovite misli. Koga nema potreba od nekakvo specifi~no razmisluvawe, negovite misli postojano se navra}aat na nivnoto standardno postavuvawe. Duri i vo pri-sustvoto na negovata sopruga, negovite ~uvstva se so negovata qubovnica. Ja bara, kopnee po nea, bidej}i negoviot um e naso~en kon nea. Isto kako {to termostatot avtomatski ja obnovuva tem-peraturata vo ku}ata na odnapred postavenite stepeni, taka i umot se navra}a tamu kade {to e prethodno naso~en.

Kako ova se odnesuva na vernikot? Na po~etokot, koga sme spaseni, nie sme preplaveni so qubov. Mislime na Isus koga }e se razbudime, za vreme na pojadokot, vo avtomobilot, na rabotno-to mesto, za vreme na ru~ek, po zavr{uvawe na rabotnoto vreme, koga sme sami, a osobeno nave~er dodeka se obiduvame da zaspieme. Kopneeme za vremeto na zaedni{tvo so Negoviot Duh. So vozbu-da ja o~ekuvame slednata bogoslu`ba; so vozbuda posegnuvame kon drugite za da ja spodelime porakata za Isus so niv; ili vozbudeno


razgovarame so drug hristijanin za Bo`jite pati{ta. Ednostav-no kaàno, Toj gi opfa}a na{ite misli; na{ata qubov i na{ite ~uvstva se naso~eni kon Nego.

Vremeto minuva. So netrpenie ~ekavme da otideme na bo-goslu`ba, da go iskusime Negovoto prisustvo, da Go oboàvame i da go slu{neme Negovoto Slovo. Sega samo fizi~ki sme tamu, no vo su{tina ne sme prisutni. Na{ite misli mnogu lesno se svrtu-vaat kon na{iot omilen sportski tim, rasproda`bata vo bliski-ot trgovski centar, sostanokot koj ni pretstoi, biznis dogovorot koj visi vo vozduh, zabavata na koja sme pokaneti i drugi ne{ta. [to se slu~i? Dali na{ite misli navistina raseano svrtuvaat vo drug pravec ili na{iot um odi tamu kade {to e postaven, kon ona {to revnosno go barame? Dali nesvesno sme si na{le drugi qubovnici?

Мојата приказна

Dozvolete mi da ja spodelam mojata prikazna. Studirav na Purdju Univerzitetot i za vreme na vtorata godina od studiite, dvajca drugari od bratstvoto dojdoa vo mojata soba i gi spodelija ~eti- rite duhovni zakoni od Kampus Krusejd. Moite duhovni o~i se otvorija i jas go predadov mojot ìvot na Isus. Za kratko vreme gorev so revnost za Bog. Toj be{e tolku realen, jas bev dlaboko vquben vo Isus i isto tolku blagodaren za slobodata {to mi ja dade. Zboruvav za Bog na sekoj koj saka{e da slu{a, duri i na onie koi ne sakaa da slu{at! Bra}ata se obidoa da me isfrlat od brat-stvoto bidej}i im zboruvav za Isus na lu|eto koi doa|aa na na{ite zabavi.

Ima{e devojki povrzani so na{eto bratstvo, koi gi nareku-vavme ,,malite sestri~ki“. Dve od niv bea bilo{ki sestri, i dvete imaa spieno so okolu polovina od vkupno {eeset ma{ki vo na{e-to bratstvo. Ako nekoj od bra}ata saka{e seks, znaeja deka ovie dve devojki se brza i lesna opcija.

Zaedno so u{te dvajca prijateli, vodevme vo molitva edna od sestrite, i vo rok od dvaeset i ~etiri ~asa, taa ja dovede i svoja-ta sestra do Gospod. Bez da im kaème ne{to za nivnoto promi-skuitetno odnesuvawe, tie vedna{ prestanaa da imaat seksualni odnosi so bra}ata od bratstvoto. Namesto toa, po~naa da im sve-do~at na mom~iwata so koi prethodno imaa spieno. Bra}ata bea gnevni. Gledaa na mene kako na voda~, za{to vo toa vreme jas gi vodev bibliskite pouki za celiot kampus vo ku}ata na na{eto


bratstvo.Na krajot, potpretsedatelot dojde vo mojata soba i mi re~e:

,,Xon }e te isfrlime od bratstvoto“. Prodolì da zboruva i ova bea negovite zborovi: ,,Zo{to ne moè{ da bide{ kako ostana-tite hristijani vo bratstvoto?“ Toj zboruva{e za mom~iwata koi posetuvaa crkva sekoja Nedela, no bludstvuvaa so svoite devojki, se opivaa na na{ite zabavi i se vpu{taa vo nepristojno odnesu-vawe koe be{e normata vo na{ata ku}a.

Toa be{e teòk period, no iako vtoriot po avtoritet vo na{e-to bratstvo mi veti deka }e me isfrli, toa ne se slu~i. Interesno e {to tie ne uspeale da soberat dovolno glasovi za da me isfrlat. Imavme dovedeno golem broj na studenti kaj Isus i tie zastanaa na moja strana.

Nekolku meseci podocna otkako go zapoznav i se vqubiv vo Isus, pristigna sezonata na fudbal. Sega bev student na tre-ta godina, i kako i vo prethodnite godini imav sezonski bileti za fudbalskite natprevari. Vo tekot na izminatite dve godi-ni, ne propu{tiv nitu eden, no sega bev tolku vozbuden za Isus, {to go koristev vremeto dodeka trae{e fudbalskiot natprevar da ja studiram Biblijata. Ku}ata be{e tivka bidej}i site bra- }a od bratstvoto bea na natprevarot. Toa be{e prilika da pomi-nam kvalitetno vreme vo molitva i zaedni{tvo so Bog. Nikoj ne mi re~e: ,,Ne smee{ da odi{ na fudbalski natprevari“ i niko-ga{ ne pomisliv deka prisustvuvaweto na fudbalski natprevar e pogre{na rabota. Vsu{nost, slednata godina bev na tolku mnogu natprevari. No, vo mojata treta godina ne odev za{to toa be{e mo`nost da bidam so Bog. Revnosno kopneev da Go poznavam. Mojot um be{e naso~en na nebesnite ne{ta.

Koga diplomirav na Purdju Univerzitetot kako ma{inski in-èner, mnogu od moite bra}a od bratstvoto i drugi studenti go zapoznaa Gospod - vklu~uvaj}i ja i mojata idna sopruga Lisa, koja vo toa vreme se smeta{e za edna od najludite devojki na kampu-sot. Mojata strasna qubov za Isus be{e zarazna i lu|eto ili me sakaa ili me mrazea poradi toa. Nema{e sredina: ako go sretnevte Xon Bivir, brzo }e otkrievte kade srceto i umot mu bea naso~eni bidej}i strasta se izleva{e od mene. Po ni{to ne se razlikuvav od nekoj koj e strastven qubitel na nekoj sportski tim ili de~ko koj e ludo vquben vo svojata devojka.

Se preseliv vo Dalas, Teksas. [est meseci podocna se pre-seli i Lisa, i nabrgu stapivme vo brak. Rabotev za Rokvel In-terne{nel kako inèner. Povtorno naidov na lu|e na koi ne im se dopa|a{e mojata strast za Isus. Tie smetaa deka sum premnogu


otvoren po toa pra{awe i ne moèa da razberat zo{to ne u~estvu-vav vo nivnite nepristojni {egi, nedoli~ni diskusii i sredbite na pijalok po rabota. No, so ogled deka se nao|av vo profesional-no opkruùvawe, moite stavovi i odnesuvawe se toleriraa pove- }e otkolku vo bratstvoto.

Dvaeset i dva meseci podocna bev zamolen da se priklu~am na personalot vo na{ata crkva. Stanuva zbor za edna od najgolemite i najpoznatite crkvi vo Amerika koja ima{e internacionalno vlijanie. Crkvata ima{e pove}e od ~etiristotini vraboteni za poddr{ka na evangelizatorskite proekti, pa koga me zamolija da stanam del od timot be{e re~isi nadrealno za mene. Se ~ine{e kako slednata najdobra rabota po odeweto na nebo! Mislev deka so mojot progon e zavr{eno, bidej}i sega }e rabotam so hristi-jani. Nema pove}e da se soo~uvam so intenzivnite bitki so koi prethodno se borev vo moeto bratstvo i vo Rokvel Interne{nel.

Vo toa vreme Dalas Kaubojs be{e eden od najdobrite timovi vo nacionalnata fudbalski liga. Ne bev golem fan na ovoj klub bidej}i porasnav vo Mi~igen, no go slu{av personalot kako zbo-ruvaat za Kaubojs sekoj Ponedelnik. So kafe vo rakata, }e se so-berea zaedno i so golema strast zboruvaa za statistikata na nat-prevarot od prehodniot den, za golemite potfati, za pobedata ili zagubata.

Od qubopitnost po~nav da gi gledam Dalas Kaubojs na tele-vizija. Na po~etokot gledav edna do dve ~etvrtini od natprevarot. Mi se dopa|a{e da gi gledam bidej}i bea interesni. No, imav i druga korist od toa: mi dade mo`nost da se vklu~am vo inteli-gentnata diskusija za natprevarot so lu|eto vo kancelarijata na crkvata.

Seto toa zapo~na navidum nevino i bezopasno. No, po nekoe vreme, mojot interes za Kauboite se zasili i po~nav da go gledam celiot natprevar. So golem àr mu zboruvav na televizorot, na-vivav, a ponekoga{ im vikav na igra~ite. Na krajot, dojdov do mes-to kade {to ne propu{tav nitu eden natprevar, nitu del od nego. Duri i nadvor od sezonata moite sorabotnici i jas prodolù-vavme so razgovorot za regrutirawe na novi igra~i i kolku dobri }e bidat Kauboite slednata godina. êsto razmisluvav za timot, duri i koga ne diskutirav za statistikite so prijatelite. Stanav revnosen fan na timot!

[tom }e pristigne{e slednata sezona bev obzemen so vozbuda. Sekoja nedela, po bogoslu`bata, brzav da se vratam doma i da go pu{tam televizorot. Sedev kako zakovan za televizorot, iako bev se u{te oble~en vo neudobna obleka (kostum i vratovrska), i imav


potreba da odam vo toalet. No, ne sakav da propu{tam nitu eden moment od natprevarot.

Na poluvremeto odev vo mojata soba da se presoble~am. Ako na Lisa i be{e potrebna pomo{ okolu ne{to, moè{e slobodno da zaboravi na toa, za{to ,,Draga, Kauboite igraat“. Jadevme za vreme na pauzata, po zavr{uvaweto na natprevarot - no nikoga{ dodeka tie igraa.

Ve}e gi znaev site statistiki. Vnimatelno gi razgleduvav i postojano razmisluvav kako moàt da ja podobrat svojata igra. Sega jas bev toj koj go predvode{e razgovorot na rabotnoto mesto. Se falev za nastapot na odredeni igra~i na denot na natprevarot. Razgovorot ne se vode{e samo vo Ponedelnik, den po natprevarot, tuku vo tekot na celata nedela. Ima{e lu|e vo mojata crkva koi imaa sezonski bileti i so zadovolstvo ja prifa}av sekoja ponuda da odam na natprevar.

Da premineme na slednata sezona, edna godina podocna. Kratko vreme prethodno molev ne{to {to mislev deka e dosta ednostavno i navidum bezna~ajno. Me|utoa, ne sfativ deka }e mi go promeni ìvotot.

Mojata molitva be{e: ,,Gospode, te molam o~isti go moeto srce. Sakam da bidam svet, izdvoen za Tebe, i ako ima ne{to vo mo-jot ìvot od koe ne si zadovolen, te molam izloì go i otstrani go od moeto srce“. Nemav pretstava za dlabo~inata na ovaa molit-va i {to }e bide otkrieno.

Fudbalskata sezona se pribliùva{e kon krajot, a so toa i sa-moto finale. Dojde denot na klu~niot natprevar. Kauboite igraa protiv Orlite od Filadelfija. Pobednikot }e odi vo samoto fi-nale, dodeka gubitnikot ispa|a{e od natprevaruvaweto. Bev kako zakovan za televizorot, stoev na noze namesto da sedam na kau~ot. Natprevarot be{e pri kraj i napnatosta na igrata ne mi dozvolu-va{e da sedam. Se igra{e poslednata ~etvrtina, i preostanuvaa u{te samo osum minuti. Kauboite gubea so ~etiri poeni. Yvez-data na timot, odbrambeniot bek go pridviì timot po terenot. Se dvièv nervozno po sobata, vikav frustrirano poradi slaba-ta igra na timot, i reagirav so golema radost koga }e napravea odli~en poteg. Neizvesnosta be{e vozbudliva!

Naedna{, bez nikakva najava, Bo`jiot Duh me pottikna da se molam. Me preplavi nenadeen pottik: Moli se, moli se, moli se! Be{e toa breme, silno, dlaboko ~uvstvo vo moeto srce. Od iskus-tvo ve}e znaev deka vakviot pottik doa|a koga Bo`jiot Duh saka da ne povle~e nasamo da se molime.

Lisa ne be{e vo blizina, pa rekov glasno: ,,Gospode, ostanaa


samo osum minuti od natprevarot. ]e se molam koga }e zavr{i“. Pottikot prodolì, ne popu{ta{e.

Pominaa nekolku minuti. Se u{te nastojuvav da se oslobodam od ~uvstvoto i izvikav: ,,Gospode, }e se molam pet ~asa koga }e za-vr{i natprevarot. Ostanaa samo {est minuti!“

Igra~ite ja dvièa topkata po terenot. Znaev deka }e uspeat da se vratat vo igra i da pobedat vo ovoj vaèn natprevar. Me|u-toa, porivot da se molam ne me napu{ta{e. Naprotiv, stanuva{e posilen. Bev frustriran. Ne sakav da prestanam da go gledam nat-prevarot. Rekov na glas: ,,Gospode, }e se molam do krajot na denot, duri i vo tekot na no}ta, ako toa e ona {to go posakuva{!“

Go izgledav krajot na natprevarot. Kauboite pobedija i sta-dionot be{e naelektriziran od vozbuda. Se pridruìv na slave-weto na publikata. Me|utoa, mu dadov vetuvawe na Bog. Vedna{ go isklu~iv televizorot. Se ka~iv po skalite i vlegov vo mojata kancelarija, ja zatvoriv vratata, i kleknav na podot da se molam. No, porivot da se molam ve}e ne be{e prisuten. Ne ~uvstvuvav pove}e nikakvo breme. Nema{e duri ni najmalo ~uvstvo vo mene. Nema{e ni{to.

Se obiduvav da sozdadam molitveno ~uvstvo, da se pottiknam nekako. Se obidov da se molam, no moite zborovi bea prazni i ed-noli~ni. Ne mi treba{e dolgo za da sfatam {to se slu~i. Go iz-brav natprevarot i Kauboite od Dalas pred Bo`joto barawe da se molam. Ja navednav glavata i so àlewe rekov: ,,Gospode, ako nekoj me pra{a{e: ,Koj e povaèn vo tvojot ìvot, Bog ili Dalas Kaubojs?‘, bez razmisluvawe }e odgovorev: ,Bog, se razbira!‘ No, samo {to pokaàv koj vsu{nost be{e povaèn. Ti bev potreben za ne{to, no jas go izbrav fudbalskiot natprevar namesto Tebe. Te molam prosti mi!“

Vedna{ slu{nav glas vo moeto srce: ,,Sine, Mene ne mi e potreb-na tvojata `rtva od pet ~asa na molitva. Jas baram poslu{nost“.

Поделена верност

Me obzede taga {to bev neveren na Onoj Koj go dade svojot ìvot za mene. I go napraviv toa poradi ne{to od ovoj svet - {to gi hrani srcata, du{ite i mislite na onie koi nemaat drug izvor na ìvot. Moite ~uvstva i mojata privrzanost sosema o~igledno bea naso~eni kon fudbalskiot tim.

Vo svetloto na ova, poglednete gi vnimatelno zborovite na Jakov:


,,Prequbnici i prequbodejki! Zar ne znaete deka prijatel-stvoto so ovoj svet zna~i neprijatelstvo so Bog? Povtorno vi velam: Ako sakate da mu bidete prijatel na svetot, Mu stanuvate neprijateli na Bog. [to mislite deka kaùva Pismoto koga veli deka duhot {to Bog go postavil vo nas e ispolnet so zavist (qubomora)? Pribliète se kon Bog i Toj }e se pribliì kon vas! Izmijte si gi racete, gre{nici, pre~istete si gi srcata, za{to va{ata vernost e podelena me|u Bog i svetot“, (Jakov 4:4-5, 8, dinami~en prevod).

Mojata vernost be{e podelena. Vernosta e identifikuvana preku odlukite {to gi pravime, a ne preku zborovite {to gi izgo-varame. Postojat golem broj na maì i èni koi tvrdat deka se verni, no nivnite dela i postapki go potvrduvaat sprotivnoto. Dali e ova pri~inata poradi koja Bo`joto Slovo ni veli: ,,Mnozi-na }e re~at deka se verni prijateli, no koj moè da najde nekoj {to navistina e veren?“, (Pogovorki 20:6, dinami~en prevod).

Toga{ sosema uvereno }e kaèv: ,,Isus e najva`niot vo mojot ìvot, pove}e od bilo {to ili bilo koj drug!“ Me|utoa, mojot iz-bor go dokaà sprotivnoto. Postapkite i dejstvuvawata se povi-soko nivo na komunikacija od na{ite zborovi.

Apostol Jovan ni dava Novozavetna verzija na Pogovorki 20:6: ,,êda Bo`ji, treba vistinski da se sakame, ne samo na zborovi, tuku na delo, so na{ite postapki vo sekojdnevniot ìvot“, (1 Jo-van 3:18, dinami~en prevod). Vistinata e, deka fudbalskiot klub Dalas Kaubojs go zazede mestoto na mojata prva qubov. Go prediz-vikav na qubomora Duhot koj ìvee{e vo mene. I pokraj toa {to go imav pro~itano predupreduvaweto vo Pismoto, bev slep za zborovite. Bog be{e milostiv i mi ja pokaà mojata gre{ka.

Jovan go napi{a i ova:

,,êda Bo`ji, ~uvajte se od bilo {to (idoli) {to moè da go zazeme mestoto na Bog vo va{eto srce“, (1 Jovan 5:21, dinami~en prevod).

Ne e Jakov toj koj ne predupreduva sega, tuku Jovan, vozqubeni-ot u~enik. Treba da poso~ime deka ova se poslednite zborovi koi gi napi{al vo negovoto dolgo pismo. Vo tie denovi, apostolite nemale mo`nost da upatat telefonski povik, da ispratat sms po-raka, da napi{at ne{to na Fejsbuk, ili preku no} da im ispratat pismo na onie koi gi qubele. Pismata bile retki vo toa vreme i barale mnogu trud za da bidat dostaveni do odredeno mesto. [to


zna~i ako nekoj pi{uva vdahnoveno pismo od Svetiot Duh, najvero-jatno Toj }e gi za~uva najva`nite informacii za na krajot.

Pridruùvaj}i im se na Jakov i Jovan, Pavle isto taka predupreduva da ne mu dozvolime na svetot da go zazeme mestoto na na{ata vernost sprema Isus. Toj veli:

,,Ne moète da odite po dva pati{ta, ne moète da go imate i ednoto i drugoto, da piete od ~a{ata na Gospod eden den, a ve}e sledniot od ~a{ata na demonite! Ne moè da sedite na Gospodovata trpeza, a potoa i na demonskata! Gospodarot nema da go dozvoli toa! Toj ne bara nas - sè ili ni{to! Mis-lite li deka }e se izvle~ete so ne{to pomalku? Gledate ednostrano na rabotite i velite: ,Sè e dozvoleno! Poradi Bo`jata golema dare`livost i blagodat, nema potreba da ja analizirame i nabquduvame sekoja postapka za da vidime dali }e pomine na smotrata.‘ No ne se raboti za toa da se izvle~eme nekako. Sakame da ìveeme dobro, da ìveeme kako {to treba“, (1 Korin}anite 10:21-24, Porakata).

Jas sum voshiten i vo stravopo~it kon ovie stihovi. Tie se tolku soodvetni i primenlivi vo vremeto vo koe ìveeme. Isto taka mi se dopa|a na~inot na koj dinami~niot prevod gi vramuva zborovite na Pavle: ,,Zar se osmeluvame da predizvikuvame qubo-mora kaj Gospoda? Zar mislime deka sme posilni od Nego? Velite: ,Imame sloboda da pravime {to sakame - no ne e sè polezno i dobro za vas‘“, (stihovite 22-23). U{te edna{, ja sogleduvame vo ovie sti-hovi Bo`jata qubomora i revnost za nas.

Нема повеќе фудбал

Pra{aweto {to sega moè da proizleze e dali toa zna~i deka ne smeam da gledam bilo kakov profesionalen sport? Zna~i li toa deka ne treba da zemam u~estvo vo rabotite {to ovoj svet gi kon-sumira? Ako e taka, kako moàm da ìveam i da funkcioniram vo ovoj svet?

Dovolete mi da go postavam pra{aweto na sledniot na~in: Kako ènet ~ovek dali treba da se trgnam nastrana od bilo kakov kontakt so bilo koja èna osven mojata sopruga? Odgovorot e ne. Jas sum vo dru{tvo na èni postojano. Sedam do niv vo avion - kako i vo ovoj moment dodeka ja pi{uvam ovaa kniga na mojot komp-juter, edna èna sedi do mene vo avionot. Jas rabotam so èni. Jas


komuniciram so èni vo mnogu razli~ni mesta i okolnosti.Kako ènet ~ovek, se obiduvam da imam prijatelski pristap

kon ènite, osobeno poradi faktot {to mnogu od niv ovie denovi se maltretirani od strana na maìte. Premnogu ~esto ènite se degradirani na par~iwa meso nameneto da ja zadovoli pohotata na maòt, ili ~esto ne se smetaat za ednakvi so maòt. Toa me luti, za{to znam deka Bog gi sozdade maìte i ènite po Nego-vo obli~je. Toj gi nadaril i maìte i ènite; Toj podednakvo go ima dadeno Hristoviot um na maìte i ènite koi vleguvaat vo zavetna vrska so Nego. Toj ne e pristrasen kon maìte na smetka na ènite; za{to toga{ se odnesuvame na takov na~in vo crkvata?

Me|utoa, jas vnimavam da ne go naklonam moeto srce i moite emocii na romanti~en ili drug nesoodveten na~in kon druga ̀ ena. Jas imam sklu~eno zavet so Lisa. Koga se oèniv za nea, im kaàv zbogum na site drugi èni na zemjata, vo romanti~na smisla na zborot. Na soodveten na~in se odnesuvam kon site drugi èni.

Da go sporedime ova so prijatelstvoto so svetot. Jas sè u{te uìvam vo gledawe fudbal, iako sega mi e te{ko da go zadràm interesot za celiot natprevar. Ja nemam istata strast kako {to ja imav vo vremeto koga mojot um be{e naso~en na Kauboite. Moite ~uvstva i naklonost sega se naso~eni kon ispolnuvaweto na èl-bite na na{iot Gospod. Qubovta i griàta za moeto semejstvo, da se trudam da im pomognam na drugite, da rabotam na poleto na na{ata slu`ba i da gi slu{am mudrosta i sovetot na Bog, se rabo-tite koi gi imaat vo celost moeto vnimanie i naklonetost.

Dali ima{e momenti koga drugi raboti izlegoa nadvor od soodvetnoto mesto {to treba da go imaat vo mojot ìvot? Oh, da! I bidej}i go zamoliv, Svetiot Duh mi pomogna da gi prepoznaam tie ne{ta. Golfot, hranata, filmovite, duri i slu`bata {to ja vr{am, bea nekoi od rabotite so koi treba{e da se spravam, duri i da prestanam da gi pravam za odredeno vreme so cel moite ~uvstva i naklonetost da se vratat na vistinskoto mesto.

Koga mojata qubov za golfot izleze nadvor od kontrola, Sve-tiot Duh me pottikna eden den da mu go podaram celiot komplet na palki na eden pastor. Za{to Duhot pobara od mene da go napravam toa? Ednostavno kaàno, golfot ne be{e nadvor od kontrola vo ìvotot na toj pastor, no be{e vo mojot!

Edna godina i polovina ne igrav golf, i toga{ Bog mu stavil na srceto na eden profesionalen igra~ na golf da mi ja dade ne-govata oprema za golf vredna iljadnici dolari. Bev zbunet. Ovoj profesionalen igra~ na golf, i ~ovek na molitva, mi re~e: ,,Xon, znam deka treba da go napravam ova!“


Nekolku meseci podocna, eden pastor koj pomogna vo otpo~nu-vaweto na ona {to denes e poznato kako najgolemata crkva vo sve-tot, vo Ju`na Koreja, mi kaà deka Bog mu stavil èlba vo srceto da mi podari eden komplet na palki za golf. Vo toj moment, navis-tina bev zbunet! Go pra{av Gospod: ,,[to da pravam so site ovie kompleti na palki za golf?“

,,Igraj golf“, go slu{nav odgovorot vo moeto srce. ,,No, pred edna i pol godina, Ti pobara od mene da gi dadam site

moi palki“.Go slu{nav Bog kako mi veli: ,,Golfot ne e pove}e nadvor od

kontrola vo tvojot ìvot. Toj e sega samo rekreacija i uìvawe za tebe“.

Ottoga{ igram golf. Bog go koristi golfot da mi donese od-mor i osveùvawe; i kako prekrasen na~in da se povrzam so moite sinovi, voda~ite na drugite crkvi i partnerite vo slu`bata. Vsu{nost, vo poslednite tri godini pred pi{uvaweto na ovaa kniga, pove}e od tri milioni dolari nameneti za me|unarodni misiski proekti bea donirani na na{ata organizacija preku ig-raweto golf so prijatelite i partnerite na na{ite golf turni-ri. Ako vo celost prestanev da igram golf vo mojot ìvot, toa nema{e da se slu~i.

Nie nikoga{ ne treba da se pla{ime koga Bog }e pobara poslu{nost od nas. Vsu{nost mnogu e lesno da mu bideme poslu{ni koga Negovoto barawe e usoglaseno so na{ata strast, vo sprotiv-no e naporno.

Побожна тага

Jakov jasno go prikaùva ona {to predizvikuva qubomora kaj Bo`jiot Duh: prijatelstvoto so svetot. Opfativ eden aspekt {to podrazbira prijatelstvoto so svetot, no ima i drugi. Vo slednoto poglavje }e diskutirame za glavnata pri~ina, no vo ovoj moment va`no e da vidime kako treba da vozvratime koga na{ite ~uvstva i naklonetost se pogre{no naso~eni. Da go pogledneme sovetot koj Jakov go dava na vernicite koi se sliznale vo nesoodveten odnos so svetot:

,,Izmijte si gi racete, gre{nici, pre~istete si gi srcata, za{to va{ata vernost e podelena me|u Bog i svetot. Pla~ete poradi toa {to go napravivte. Taguvajte i àlete“, (Jakov 4:8-9, dinami~en prevod).


Otkako Bog mi otkri {to napraviv izbiraj}i gi Dalas Kau-bojs pred molitvata, iskusiv dlaboka taga. Sfativ deka go povre-div Onoj Koj go dade Svojot ìvot za mene preku nesoodvetnata ,,vrska“ {to ja imav.

Neodamna razgovara so eden ~ovek koj izvr{il prequba pro-tiv negovata sopruga, i be{e obnoven po negoviot pad. Toj spodeli so mene kako gre{el vo tekot na {est meseci, i dodeka mi zbo-ruva{e pla~e{e izobilno. Toj e silen ma`, porane{en fudbaler, uspe{en biznismen, i definitivno ne e tip na ma` koj pla~e. Bev iznenaden, dodeka go nabquduvav ovoj ,,maèstven ma`“ kako pla~e. Toj ne pla~e{e poradi toa {to misle{e deka ne mu e prosteno od Bog ili soprugata. Vsu{nost, negoviot brak sega be{e pocvrst od koga bilo porano. Toj pla~e{e poradi faktot deka i go napravil ova na li~nosta koja dlaboko ja saka; toj taguva{e {to ѝ predizvikal takva bolka. Be{e vredno za po~it da se vidi dlabo~inata na negovite ~uvstva i grià za nea.

Odnesuvaweto na ovoj ~ovek prikaà edna vistina. Toa e is-toto odnesuvawe koe vistinskiot vernik treba da go ima poradi negovata nesoodvetna vrska so svetot. Vpro~em, kako {to napi{a i Jakov: ,,Taguvajte i àlete“.

Ovoj ~ovek ne ja prepi{a vinata na negovata sopruga i mu be{e navistina àl. Be{e osveùvawe da se vidi negovata iskrena poniznost. Sum razgovaral i so drugi koi izvr{ile prequba protiv nivnite soprugi, no nivnata reakcija be{e razli~na. Nekako vo nivnata ,,ispoved“ ili ,,svedo{tvo“, tie go povrzaa nedostatokot na qubov ili gre{kite na nivnite sopru`nici kako del od pri~i-nata za prequba.

Pismoto zboruva za pobo`na taga i za svetovna taga (pogled-nete 2 Korin}anite 7:10). Car David be{e primer za pobo`na taga; toj be{e vo dlaboka taga bidej}i go povredi Onoj koj go qube{e izvr{uvaj}i prequba i ubistvo. Toj izvika: ,,Protiv Tebe, samo protiv Tebe zgre{iv; i pred Tebe zlo izvr{iv“, (Psalm 51:4). Toj pla~e{e i taguva{e so denovi i voop{to ne se griè{e za toa {to mislat negovite slugi za na~inot na koj taguva. Toj ne se obiduva{e da go so~uva obrazot; negovoto srce be{e skr{eno. I toga{ be{e obnoven!

Carot Saul be{e porazli~en. Toj isto taka go povredi Bo`jo-to srce, izbiraj}i da se hrani so ona so {to se hrani svetot - za-dovolstvoto i gordosta - namesto da mu bide poslu{en na Bo`jiot zbor. Toj isto taka taguva{e za ona {to go napravi, no negovata taga go vklu~uva{e faktot deka be{e faten, be{e javno zasramen pred onie koi treba{e da go po~ituvaat, i se soo~i so mo`nite


posledici za negovoto vladeewe. Tagata na Saul be{e svetovna. Toj ne izleze od nea ~ist, kako David i porane{niot fudbaler. Saul be{e izmamen i so ne~isti misli. Toa se promeni za kratko vreme, no na krajot negovite vistinski motivi se pokaàa: gor-dosta i sebi~nosta. Negoviot na~in na razmisluvawe nikoga{ ne be{e vistinski promenet.

Apostol Pavle izjavi: ,,Tagata koja Bog saka da ja iskusime nè ottrgnuva od grevot“, (2 Korin}anite 7:10, dinami~en prevod). Ovaa taga e dadena od Bog; i taa e vkoreneta vo na{ata qubov kon Nego. Ako nie go qubime Bog poradi ona {to Toj moè da go napravi za nas, pove}e otkolku {to go qubime Nego, toga{ na{e-to odnesuvawe ne se razlikuva od toa na Saul.

Vo slednite dve poglavjata }e vidime kako prijatelstvoto so svetot vlijae vrz na{eto iskustveno poznavawe i odnos so Bog. ]e otkrieme kako izbiraweto na dobroto pred Bog ne ~ini mnogu, kako na li~no nivo taka i na korporativno nivo kako crkva. No, pred da ja svrtite stranicata, bi bilo dobro da odvoite vreme da se molite i da pobarate od Bog da vi pomogne da identifikuvate bilo kakva nesoodvetna vrska so svetot vo va{iot ìvot.

Tatko, vo imeto na Isus, Te molam ispitaj me, zapoznaj mi go srceto, istraì gi i ispitaj gi moite pati{ta, zapoznaj gi motivite moi. Ako postoi ne{to vo mojot ìvot {to go zazema mestoto na mojata naklonetost i qubov kon Tebe, te molam izloì go toa preku Tvojot Duh. Ne krijam ni{to i ne sakam ni{to da ostane pokrieno. Se molam navistina da bidam i da ostanam vquben vo Tebe, da go prifatam i da go ìveam ìvotot na samoodrekuvawe so cel da go sledam i da mu sluàm na Gospod Isus Hristos. Go molam ova vo imeto na Isus. Amin.


9

Заобиколената вистина

,,Трудете се да живеете свет живот, зашто оние кои не се свети не ќе можат да го

видат Господа!“- Евреите 12:14, динамичен превод

Колку малку знаат луѓето кои мислат дека светоста е здодевна работа. Кога некој ќе се сретне со вистинскта светост, таа е

неодолива.- К. С. Луис

Сvetost. Spomnete go zborot i }e vidite kako lu|eto se stresu-vaat i brzo ja menuvaat temata. Za mnogu lu|e svetosta ne delu-

va privle~no bidej}i ne e ,,moderna“ i moè da stavi prigu{uva~ na ìvotot. Premnogu ~esto se gleda kako sinonim da se zasluì spasenieto preku dela, ili se ~ini deka e u{te eden aspekt na le-galizmot. Koga vo eden razgovor }e se spomene svetosta, ~esto }e slu{nete neodobruvawe: ,,Jas sum sloboden i jas ìveam vo Bo`ja-ta blagodat. Ne obiduvaj se da me stavi{ pod zakonot“.

Me|utoa, Novozavetnata svetost ne e ni oddaleku povrzana so delata na zakonot ili legalizmot. Toa e vsu{nost veli~es- tven na~in na ìvot koj e poèlen na mnogu nivoa. No, vo na{eto vreme, bez somnenie, svetosta vo golema mera e pogre{no razbra-na.

Зошто не зборуваме за неа?

Zo{to koe bilo Bo`jo dete bi sakalo da ja izbegne diskusijata za svetost, koga kategori~ki ni e kaàno: ,,Trudete se da imate svetost, bez koja nikoj nema da go vidi Gospoda“, (Evreite 12:14)? Dali ja sfativte direktnosta na ovaa izjava? Da se bide bez sve-tost, zna~i deka nema da go vidime Gospod! Ovaa izjava go zasluù-va celoto moe vnimanie; {to e so vas?

Zemete go na primer pretsedatelot na Soedinetite Dràvi. Bidej}i jas sum gra|anin na ovaa nacija, i toj e na{iot nacionalen lider, jas sum ,,povrzan“ so nego. Jas sum pod negoviot avtoritet na vladeewe, i izloèn na vlijanieto na site negovi odluki, kako {to se i ostanatite 320 milioni Amerikanci. No, i pokraj toa {to ja imam ovaa povrzanost so nego, do den denes ne mi e dade-na privilegijata na li~en priem kaj pretsedatelot. Vsu{nost, vo moite pedeset i ne{to godini kako Amerikanec, nikoga{ ne sum imal li~na sredba so nitu eden od na{ite pretsedateli.

Od druga strana, postojat drugi Amerikanci koi ja imaat mo`nost redovno da go gledaat pretsedatelot; tie se negovi pri-jateli ili bliski sorabotnici. Vo sekoj slu~aj, tie mnogu podobro od mene go poznavaat ~ovekot koj ìvee vo Belata ku}a.

Sli~no na toa, ima milioni hristijani koi se pod vlasta na Isus Hristos. Toj e nivniot Car. Toj gi za{tituva, se griì za niv, gi saka i odgovara na nivnite molitvi i barawa. Sepak, pra{aweto e, dali Go gledaat? So drugi zborovi, dali go isku-suvaat Negovoto prisustvo? Spored Pismoto, site nie treba da go iskusuvame Negovoto prisustvo. Poslanieto do Evreite veli: ,,No Go gledame Isusa“, (Evreite 2:9, dinami~en prevod). Pavle ja razrabotuva ovaa privilegija vo edno od svoite poslanija:

,,Site nie, pred ~ii lica nema prevez, moème da ja vidime i da ja odrazuvame slavata Gospodova“, (2 Korin}anite 3:18, dinami~en prevod).

,,Slavata Gospodova“, e fraza ~esto pogre{no razbrana, i obi~no ne ja koristime denes. Nie najverojatno bi kaàle: ,,go-leminata na Bog“. Sluèj}i se so na{iot re~nik, zborovite na Pavle }e glasat: ,,Site nie, pred ~ii lica nema prevez, moème da ja vidime Gospodovata golemina“.

Isus isto taka gi identifikuva onie koi }e go vidat ili }e go go iskusat Negovoto prisustvo. To~nite zborovi koi Isus gi kaà na Poslednata ve~era bea: ,,U{te malku i svetot pove}e nema da


Me gleda, no vie }e Me gledate; i bidej}i Jas ìveam - }e ìveete i vie“, (Jovan 14:19, dinami~en prevod).

Postojat dva jasni fakti tuka. Prviot, mnogu realen aspekt na hristijanstvoto e da go vidi Bog. Vtoriot e deka nie sme vo sostojba da go gledame na na~in na koj svetot toa ne go moè.

Zo{to e va`no da se vidi Bog? Prvo, kako vo slu~ajot so pretsedatelot, ako ne go vidime Bog, ne moème da Go poznavame. Nie moème samo da znaeme za Nego.

Postoi i vtora pri~ina koja e podednakvo va`na. Bez da gle-dame vo Gospod, nie ne moème da bidime promeneti i preobraze-ni vo Negoviot lik. Vo istiot stih koj ve}e go citiravme, Pavle spomnuva deka onie koi ja gledaat slavata Gospodova ,,se preo-brazuvaat vo istiot lik, od slava vo slava“, (2 Korin}anite 3:18). Preobrazbata e od presudno zna~ewe vo ìvotot na vernikot.

Dali ste sretnale nekoj koj ispoveda deka go poznava Isus Hristos, i ve}e nekoe vreme veruva vo Nego, no ìvee na takov na~in kako nikoga{ da ne Go ima zapoznaeno? Zo{to e taka? Ovaa li~nost ne go iskusuva procesot na preobrazba. Ne e promenata vo Negoviot lik.

Pavle prorekol deka na{ite denovi }e bidat te{ki. Interes-no e toa {to toj pi{uva, deka ovie stresni vremiwa nema da proizlezat od progonot poradi na{ata vera, kako {to bilo slu~aj vo negovoto vreme, tuku od navodni hristijani koi go ispovedaat Hristos, no ne gi izvr{uvaat Negovite zborovi. Tie i ponatamu }e se odnesuvaat isto kako i onie koi nemaat nikakov odnos so Bog. ]e se sakaat sebesi i nivnite pari, }e im bidat neposlu{ni na roditelite, }e navreduvaat, }e odbivaat da prostat, }e tragaat po slava, popularnost i reputacija, }e stanat predavnici na svoite prijateli, }e go sakaat zadovolstvoto pove}e otkolku {to go sakaat Bog - i listata prodolùva ponatamu. Pavle jasno izjavuva: ,,Navidum }e izgledaat pobo`ni, no tie }e ja odbivaat silata {to moè da gi napravi navistina pobo`ni“, (2 Timotej 3:5, dinami~en prevod). Silata {to tie }e ja odbijat e sposobnosta na blagodatta da gi preobrazi, {to e osnovnata realnost na vistinskoto hristi-janstvo. Dinami~niot prevod na Bibijata veli: ,,Nivnoto odnesu-vawe protivre~i na avtenti~nosta na nivnoto ispoveduvawe“.

Ovie lu|e koi ispovedaat deka se vernici se izmameni, za{to tie se edni od onie koi ,,sekoga{ se u~at i nikoga{ ne moàt da dojdat do spoznanie na vistinata“, (2 Timotej 3:7). Kako {to ve}e kaàv, postoi eden golem problem koga stanuva zbor za izmamata: a toa e deka izmamuva! Nie moème vo celost da veruvame deka se e vo red so na{iot odnos so Bog, a vo realnosta da ne e taka. Mnogu

ЗАОБИКОЛЕНАТА ВИСТИНА 131

takvi ,,vernici“ gi posetuvaat crkvite, konferenciite, ve~erni-te slu`bi na slavewe i oboàvawe, bibliskite {koli i malite grupi za pou~uvawe. Tie sakaat da u~at, no ostanuvaat nepromene-ti vo svojot karakter i odnesuvawe.

Суштината

Eve ja krajnata linija: samo onie koi ~ekorat vo svetost }e go vi-dat Gospod - }e moàt da vlezat vo Negovoto prisustvo. Isus toa mnogu jasno go stavi do znaewe, koga re~e: ,, U{te malku i svetot ve}e nema da Me gleda; a vie }e Me gledate, za{to Jas ̀ iveam i vie }e ̀ iveete. Koj gi ima zapovedite Moi i gi pazi, toj e onoj {to Me qubi; a koj Me qubi Mene, vozquben }e bide od mojot Otec; i Jas }e go vozqubam, i }e mu se javam Sam“, (Jovan 14:19, 21).

Zborot manifestira e definiran kako: ,,da se napravi jas-no ili o~igledno za okoto ili razbiraweto; ednostavno jasno da se pokaè“. Kompletniot re~nik na prou~uvawe na zborovite go definira ovoj zbor, emfanizo (emphanizo), kako: ,,da se napra-vi o~igledno, da predizvika da se vidi, da se pokaè“. Re~nikot stanuva poprecizen vo svojata definicija, koga stanuva zbor za li~nost: ,,Koga se raboti za li~nost, zna~i istata da dozvoli da bide intimno spoznaena i razbrana“.

Isus izjavi deka samo onie koi gi pazat Negovite zapovedi se tie na koi Toj }e im se objavi. Tie }e bidat onie koi Go gledaat, koi }e vlezat vo Negovoto prisustvo i na toj na~in intimno }e Go zapoznaat. Ovaa privilegija ne im e vetena na site vernici, tuku samo na onie koi se stremat da gi izvr{uvaat Negovite zapovedi - onie koi se stremat kon svetost.

Vo 1980 godina, bev zamolen da se pogriàm za glavniot pastor na najgolemata crkva vo svetot. Negovoto ime e Dr. Dejvid Jongi ô, od Seul, Ju`na Korea. Vo toa vreme negovata crkva broe{e 750.000 ~lenovi. Kako gost na na{ata crkva vo Amerika, edna od moite odgovornosti be{e da go vozam od hotelot do crkvata. Bev hristijanin samo nekolku godini, i normalno bev vozbuden poradi privilegijata koja mi be{e dadena.

Dr. ô, patuva{e zaedno so okolu petnaeset biznismeni od ne-govata crkva. Glavniot biznismen me|u niv mi pristapi na denot na bogoslu`bata i mi re~e: ,,Gospodine Bivir, vie ste onoj koj }e go vozi Dr. ô na bogoslu`bata ovaa ve~er, to~no?“

,,Da, gospodine“. So seriozen izraz na negovoto lice, toj re~e: ,,Gospodine Bivir,


imam va`na rabota da razgovaram so vas. Prvo i najva`no, ne zbo-ruvajte so Dr. ̂ o vo tekot na vozeweto. Toj ne saka da zboruva pred da sluì“. Ova ne be{e samo upatstvo, tuku vrven prioritet na listata.

Koga dojde vremeto za bogoslu`ba, ~ekav vo kolata pred ho-telot se dodeka lu|eto koi patuvaa so Dr. ̂ o ne ja otvorija vratata. Dr. ô sedna na mestoto do mene i Bo`jata prisutnost ja ispolni kolata. ûvstvoto be{e neodolivo. Bo`jata qubov i veli~estve-nost bea mnogu realni i o~igledni.

Kako {to vozev, solzi po~naa da te~at niz moeto lice, iako ne sum od tie lu|e koi pla~at. Na polovina pat do crkvata, zaprevme na semaforot i ne moèv da izdràm pove}e. Go napraviv tokmu ona {to glavniot asistent mi re~e da ne go pravam. So po~it mu rekov na mojot sopatnik: ,,Dr. ô, Bo`joto prisustvo e vo avtomo-bilot“.

Toj me pogledna i re~e: ,,Da, znam“. Pominav mnogu vreme so ovoj ~ovek za vreme na negovata poseta.

Igravme golf zaedno. Go vozev i na drugi mesta kade {to treba{e da odi, zaedno jadevme, i na krajot na negovata poseta go odnesov do aerodromot. Vo sekoja situacija, bez razlika dali be{e vo javnos-ta ili ne, Dr. ô be{e poboèn, poln so po~it, iskren, ponizen i skromen vo svojot stav, odnesuvawe i postapki. Se voshituvav na ~asovite koi toj gi pominuva{e sekoj den so Gospod. Be{e sosema o~igledno zo{to Bo`joto prisustvo be{e tolku silno vo negoviot ìvot. Toj navistina se streme{e verno da se pridrùva na zborovite na Isus.

êsto sum go iskusuval Bo`joto prisustvo na sli~en na~in za vreme na bogoslu`bite, dodeka se molam, dodeka go ~itam Bo`joto Slovo ili ednostavno dodeka minuvam niz sekojdnevieto na denot. Razbiram zo{to Mojsej ostavi sè za ova veli~estveno prisustvo. Ima{e i takvi sezoni vo mojot ìvot koga Negovoto prisustvo se ~ine{e dale~no, i ponekoga{ toa se dolè{e {to ne gi pazev Negovite zapovedi. Vo drugi slu~ai be{e poradi èstinata na te{kotijata vo koja se nao|av. Sfa}am deka vtoroto e neizbe`no, no prvoto moè da se spre~i.

Da se manifestira ne zna~i samo da ,,se vidi“, no, isto taka nosi so sebe sè ona {to podrazbira da se bide so Nego. Da se manifestira zna~i da se donese ne{to od nevidlivo vo sferata na vidlivoto, od ne~ueno vo slu{nato i od nepoznato vo poznato. Toa e momentot koga Bog se objavuva Sebesi na na{iot um i setilata, momentot koga Toj ni stanuva poznat. Koga Toj ni dava intimno razbirawe, znaewe i uvid vo Nego Samiot i vo Negovite pati{ta.


Pisatelot na Evreite gi opi{uva privilegiranite kako onie koi ,,svesno vkusile od nebesniot dar i stanale u~esnici na Svetiot Duh“, (Evreite 6:4, dinami~en prevod). I pokraj toa {to Negovo-to manifestirano prisustvo e dostapno za sekoe Bo`jo dete, samo onie koi gi izvr{uvaat Negovite zborovi (koi ~ekorat vo vis-tinska svetost) ja iskusuvaat ovaa privilegija.

Pavle gi citira Bo`jite zborovi, koi Mojsej glasno gi slu{-na. Ovaa izjava e nepromenliva vistina koja se protega ne samo niz Stariot Zavet, no isto taka i vo Noviot Zavet. Izjavata e upatena kon onie koi se ve}e Negovi:

,,Zatoa, napu{tete gi onie {to ne mu pripa|aat na Bog (izlezete od nevernicite), odvojte se od niv, - veli Gospod. Ne dopirajte gi nivnite ne~isti raboti i Jas }e ve prifa-tam“, (2 Korin}anite 6:17, dinami~en prevod).

Sosema e jasno. Bo`joto dobredojde vo Negovoto prisustvo doa|a so uslov, ne e avtomatsko. Nie mora da go ispolnime toa {to Toj go bara od nas pred da ni bide dozvolen priem kaj Nego. Izjavata na Pavle e sovr{eno usoglasena so zborovite na Isus. Porakata, parafraziraniot prevod na Biblijata, za istiot stih veli:

,,Napu{tete gi kompromisot i korumpiranosta; napu{tete gi zasekoga{“, veli Gospod. ,,Ne se povrzuvajte so onie koi moàt da ve zagadat. Sakam vo celost da bidete Moi“.

Pavle ni kaùva koj treba da bide na{iot soodveten odgovor na Bo`joto usloveno vetuvawe:

,,Dragi prijateli, sega koga gi znaeme i gi imame site ovie vetuvawa, ajde da se o~istime od sè {to moè da gi oskverni na{eto telo ili duh. Da se trudime, od strahopo~it sprema Boga, da stanuvame telesno i duhovno se po~isti, do celosna svetost“, (2 Korin}anite 7:1, dinami~en prevod).

U{te edna{ sogleduvame deka celta na stremeòt kon svetost e ~esta da se bide dobredojden vo Bo`joto manifestirano prisus-tvo.


Атмосфера или присуство?

Otkako gi vidovme site ovie citati vo Noviot Zavet od aposto-lite, od Isus i od Bog Tatkoto, nie mora da se zapra{ame, zo{to ovoj vaèn aspekt na Novozavetnoto hristijanstvo ne se diskuti-ra, pou~uva i objavuva po~esto? Dali e mo`no neprijatelot da ima smisleno mudar plan da nè pottikne da prifatime hristijanstvo li{eno od iskrena svetost, koe }e ne spre~i da go vidime Bog, so {to }e stane nevozmo`no za nas da bideme preobrazeni? Ovaa lu-kava strategija na neprijatelot se javuva ne samo na li~no, tuku i na korporativno nivo. Vo odnos na na{ite sobiri, dali e mo`no da go imame zameneto Bo`joto prisustvo so atmosfera?

Edna od golemite promeni koja crkvata ja ima napraveno vo izminatite dvaesettina godini e {to sozdade podobra atmosfera za vreme na na{ite bogoslu`bi. Pred nekolku godini, koga }e vlezevte vo nekoja tipi~na crkva, ~esto pati }e naidevte na ne- kvalitetna zgrada, ~esto pod propi{anite normi, zastaren dekor i zamorni i zdodevni bogoslu`bi. Na{ata muzika be{e odbivna, porakata ~udna i nerelevantna, a na{ata obleka, slobodno moème da kaème - staromodna. Dozvolivme prakti~no sè vo muzi~kata izvedba ili vo porakata upatena do zaednicata sè dodeka toa e napraveno ,,vo imeto na Gospod“. Da bidam iskren, za op{testvoto izgledavme potpolno nekompetentni. Postoeja isklu~oci, no ova be{e normata pred nekolku decenii.

Blagodarenie na mudroto vodstvo vo crkvata, ja promenivme ovaa paradigma. Sega svirime izvonredna muzika, navistina in-spirirana i relevantna. Dizajniravme crkovni objekti koi se udobni i prijatni, so najsovremeno ozvu~uvawe i osvetlu-vawe. Na{ite bogoslu`bi se dobro obmisleni i relevantni, i sozdadovme atraktivni i zabavni kat~iwa za deca i sali za tinejxerite. Mnogu crkvi imaat svoi kafe barovi, mudro raspore-deni podra~ja za druèwe na lu|eto i dobro opremeni bibliote-ki. Gi vodime bogoslu`bite na takov na~in {to tie pove}e ne se odbivni za izgubenite. Ednostavno kaàno, sozdadovme prekrasna atmosfera na na{ite crkveni sostanoci, i veruvam deka Bog e za-dovolen so odli~no zavr{enata rabota.

No, dali ja napravivme nadvore{nosta na{ata krajna cel? Atmosferite se dobri za sozdavawe na voved vo ona {to navisti-na e va`no: Bo`joto prisustvo. Atmosferite se ~ove~ka tvorba. Holivud, Las Vegas, Dizni, Brodvej i drugi vo zabavnata industri-ja se majstori za predizvikuvawe na emocii. Dali se imame svede-no na nivnite metodi? Dali sme zadovolni samo so stimulirawe


na ~uvstvata na lu|eto koi gi posetuvaat na{ite bogoslu`bi? Dali vistinskoto Bo`jo prisustvo gi ispolnuva na{ite svetili{ta, ili nie ednostavno go pravime vo hristijanstvoto ona vo koe dru-gite se mnogu podobri od nas na drugo mesto?

Eva ja realnosta: za da bideme promeneti, nam ni e potrebno Negovoto prisustvo!

Dali moèbi ova e pri~inata zo{to imame lu|e koi se voz-budeni za hristijanstvoto, go sakaat oboàvaweto, prodolùvaat da u~at, no sepak ne se preobrazeni. Ako e taka, posledicite se skapi. Ovie lu|e nema da se soobrazat vo likot na Isus. Pred ne-kolku godini toleriravme lo{a atmosfera, no se se}avam ~esto deka sum bil na bogoslu`bi koi bea ispolneti so prekrasnoto Bo`jo prisustvo. Ne moàm da izrazam so zborovi kako se slu~i toa, no jas bev navistina promenet.

Pra{aweto e, zo{to da ne moème da gi imame i atmosferata i prisustvoto? Nema potreba da izbirame me|u niv! Me|utoa, za da go imame Bo`joto prisustvo mora da se stremime kon svetost.

Od druga strana, lukaviot plan na neprijatelot da dizajnira hristijanstvo li{eno od svetost go napravi evangelieto na Isus Hristos da izgleda kako nemo}na religija za mnozina koi se zagu-beni, a so samoto toa da se sledi Isus stanuva neprivle~no - a vis-tinata e tokmu sprotivnoto, sledeweto na Isus e najfascinantni-ot ìvot vozmoèn za lu|eto.

Што е светост?

[to e vistinska svetost? Gr~kiot zbor e hagios (hagios). Tajer, gr~ko-angliskiot leksikon na Noviot Zavet, naveduva edna od definiciite: ,,izdvoen za Bog, da se bide ekskluzivno Negov“. Vo svetlinata na ova zna~ewe dozvolete mi u{te edna{ da go citi-ram Bo`joto Slovo: ,,Ne se povrzuvajte so onie koi moàt da ve zagadat. Sakam vo celost da bidete Moi“, (2 Korin}anite 6:17, Porakata).

Koga Lisa i jas stapivme vo brak, taa stana samo moja i jas sta-nav samo nejzin. Taa e posvetena na mene i jas sum posveten na nea. Pred da ja zapoznaam i da se oènam so Lisa, jas ne gi zimav pred-vid nejzinite èlbi ili kopneì, od prosta pri~ina {to ne ja poznavav. Lisa ne saka mebel so temna boja, ne saka da gleda pro-fesionalen sport ili filmovi so odredena tematika, ne saka da slu{a xez muzika, kako i golemi muzi~ki bendovi, ne saka da jade odredeni prelivi na salati ili plavo sirewe, i mnogu drugi rabo-


ti. Od druga strana na mene mi se dopa|a{e, pravev, slu{av i jadev skoro sè {to be{e na nejzinata lista! Me|utoa, otkako stapivme vo brak gi izbegnuvav ovie raboti, zatoa {to znaev deka ne ѝ nosat zadovolstvo. No, ima{e mnogu drugi raboti vo koi moèvme zaed-no da uìvame.

No, pove}e od toa, jas se drèv nastrana od nesoodvetni kon-takti so drugi èni. Pred da stapime vo brak, imav mnogu pri-jatelki, i za mene be{e sosema normalno da se druàm so niv, da pominuvame vreme zaedno, pa duri i da izleguvam na sostanoci so niv. No, denot koga ѝ rekov ,,Da“ na Lisa, be{e denot koga mojot odnos so site drugi èni zasekoga{ se promeni.

So eden zbor, jas bev strasno vquben vo Lisa; i sega mi pret-stavuva{e zadovolstvo da ìveam za nejzinite èlbi, a ne samo za moite.

Sum zabeleàl maì koi mnogu malku obrnuvaat vnimanie na èlbite na nivnite soprugi; tie razmisluvaat sebi~no. Tie teh-ni~ki moè da bidat vo brak, no ovie sopruzi i soprugi ne isku-suvaat bliska intimnost. Koga vleguvame vo zaveteniot bra~en odnos, nie vsu{nost se prijavuvme da im sluìme na na{ite so-pru`nici do krajot na na{iot ìvot. Ne postoi prostor za se-bi~nost vo eden dobar brak.

Pred da vlezeme vo zavetna vrska so Isus, nie bevme od ovoj svet i bevme sakani od svetot. Be{e sosema normalno za nas da ìveeme motivirani od ona {to go zadovoluva na{eto telo i gi stimulira na{ite o~i. Tragavme po status, reputacija i sè ostana-to {to ѝ sluè{e na na{ata gordost i sebi~nost.

No, otkako Go sretnavme i vospostavivme odnos so Isus, mora iskreno da se zapra{ame, dali ìveeme za sebe ili za Nego? Nie moè da bideme tehni~ki ,,povrzani“ so Isus, no da ne iskusuvame blisko zaedni{tvo so Nego (da ni nedostasuva Negovoto manife-stirano prisustvo) - sli~no na soprug koj ìvee sebi~no vo negoviot brak.

Pavle pi{uva: ,,Tie {to go prifa}aat od Nego podareni-ot ìvot, nema ve}e da ìveat za da si ugoduvaat samite na sebe, tuku }e ìveat za da Mu ugodat na Hristos“, (2 Korin}anite 5:15, dinami~en prevod). Ova e edinstveniot na~in da se iskusi zdrav odnos (ili brak) so Nego.

Ako go razgledame odnesuvaweto koe Jakov go identifikuva kako prequba so svetot, }e vidime deka toj gi soo~uva vernicite koi mu se navratile na sebi~niot na~in na ìveewe:


,,Ako va{ite srca se polni so ~emerna zavist i sebi~nost, nemojte da se falite i da laète za da ja prekriete visti-nata. Toa ne e mudrost koja doa|a odozgora, tuku ovozemna, sebi~na i doa|a od samiot |avol. Koga lu|eto se zavidlivi i sebi~ni, sozdavaat bezredie i sekakvi zli dela. Od kade proizleguvaat sudirite i kavgite me|u vas? Zarem ne proizleguvaat od va{ite sebi~ni èlbi {to postojano vojuvaat vo va{ite tela? Go posakuvate toa {to go nemate i }e napravite sè za da go dobiete. Se karate, se raspravate i pak ne go dobivate ona {to go sakate, bidej}i ne go barate od Bog. Treba da se molite za toa. No, duri i koga se molite, va{ite molitvi ne se odgovoreni, bidej}i se molite od se-bi~ni pri~ini. Vie ne ste Mu verni na Bog (vie ste pre-qubodejci i prequbodejki)! Zar ne znaete deka qubovta kon ovoj svet, zna~i neprijatelstvo so Bog? Sekoj {to }e odbere da mu bide prijatel na ovoj svet, Mu stanuva neprijatel na Bog“, (Jakov 3:14-16; 4:1-4, dinami~en prevod).

Zabeleète deka zborot sebi~nost ~esto e upotreben vo ovie stihovi. Jakov go pravi ova bidej}i postojat dva vida na odnesu-vawe: davawe i zemawe. Toa e toa. Zemaweto e li~na korist, svetovno i neverno kon Bog. Vernikot koj e motiviran da ìvee na ovoj na~in e identifikuvan kako prequbnik ili prequbodejka. Zapovedite na Isus ne se vrven prioritet vo ova scenario. Names-to toa, prioritet e ona {to jas sakam.

Svetot e dvièn od sebi~nost, a taka e i so vernikot koj ne e svet. Toj ili taa, ne se celosno posveteni na Bog, tuku se egocen-tri~ni vo svoeto odnesuvawe. Zatoa, tie se privle~eni od ona {to gi zadovoluva o~ite i teloto, ili ona {to dava status i reputaci-ja.

Motivicijata zad grevot e sebi~nosta. ôvekot koj krade, go pravi toa za sebe. ̂ ovekot koj laè go pravi toa da se za{titi ili za nekakva li~na korist. ôvekot koj izvr{uva prequba protiv negovata sopruga, ne vodi smetka za nea i negovite deca, tuku za ne-govata li~na strast. ôvekot koj ubiva go pravi toa za sebe. ôve-kot koj ne po~ituva avtoritet go pravi toa bidej}i veruva deka toj znae podobro i saka podobro za sebe. ôvekot koj se stremi kon popularnost i slava go pravi toa za da ja smiri negovata ne-sigurnost i gordost. Vo slu~kata, koga gledav fudbal i odbiv da go poslu{am Bo`jiot zbor i da go isklu~am televizorot za da se molam, go napraviv toa za da si ugodam na sebe.


Нова природа

@itelite na ovoj svet se vrzani za takvoto odnesuvawe bidej}i tie se rakovodeni od telesni (sebi~ni) strasti i èlbi. No, vernikot e osloboden od ova ropstvo (poglednete Rimjanite 6:11-14). Sinot navistina nè oslobodi!

Vo Stariot Zavet, mu be{e zapovedano na Bo`jiot narod da ne pravat grev, no tie ne moèa da ja izvr{at ovaa zapoved bidej}i nivnata priroda be{e gre{na (sebi~na). Stariot Zavet kategori~no potvrduva deka ~ovek nikoga{ ne moè da ìvee dobro vo o~ite na Bog preku svojata sposobnost. Lu|eto, sprotivno na Bo`jata èlba, se vrzani od svoite telesni strasti i èlbi.

Kako novi sozdanija, sega imame nova priroda. Nie sme oìveani vnatre, odnovo sozdadeni na likot Hristov, so vnatre{-na sposobnost da ìveeme navistina dobar ìvot. Poglednete gi zborovite na Pavle:

,,So avtoritetot na Gospod vi velam i ve obvrzuvam: Da ne ìveete pove}e kako {to ìveat lu|eto koi ne znaat za Gospod, za{to tie se beznade`no zbuneti. Nivnite umovi se pomra~eni. Tie se otu|eni od ìvotot {to doa|a od Bog, zatoa {to ne go razbiraat toa, a ne go razbiraat bidej}i srcata im se zakoraveni. Tie se dojdeni do bes~uvstvo, ne-maat sram. Tie ìveat za razvrat i poro~no zadovolstvo i nenasitno vr{at sekakva ne~istota“, (Efe{anite 4:17-19, dinami~en prevod).

Nevernikot e zaroben od èlbite na negovoto telo. Negovi-ot duh e mrtov - bezìvoten. Toj nema vnatre{na sposobnost da ìvee dobro pred Bog. Me zbunuva koga hristijanite se {okirani od odnesuvaweto na nevernicite. Tie ne uspevaat da sfatat deka eden nepreporoden ~ovek samo go pravi ona {to e normalno vo soglasnost so negovata priroda. Toj ~ovek gre{i. Toj e sebi~en. Ako toj ima silna volja, toj moè da stavi dobra maska, pa duri i da izgleda nesebi~no. No, ne pravete gre{ka vo vrska so ova; toj e vrzan za svojata gre{na i padnata priroda.

Pavle prodolùva da ja istaknuva razlikata so vistinskiot vernik:

,,No vie slu{navte za Isus i nau~ivte deka vistinata proizleguva od Nego, zatoa otfrlete ja va{ata stara priro-da, i porane{niot na~in na ìveewe, taa gre{na priroda,


dokraj rasipana, polna so pohot i izmama. Namesto toa, dozvolete Mu na Duhot da gi preporodi va{ite misli i stavovi. Oble~ete ja novata priroda, odnesuvajte se kako novi lu|e, sozdadeni da bidat sli~ni na Boga: pravedni i sveti“, (Efe{anite 4:21-24, dinami~en prevod).

Za razlika od li~nosta koja ne e spasena, na vernikot mu e dadena nova vnatre{na priroda. Nam ni e zapovedano da ѝ se poko-rime, i da ìveeme svet ìvot. Hristijaninot ima izbor {to nevernikot go nema. Hristijaninot moè da ѝ se pokori na mo}nata vnatre{na priroda na novoto sozdanie ili da prodolì da im se pokoruva na èlbite na teloto. Odlukata e na{a.

Позиција наспроти однесување

Vo ovoj moment, va`no e da razjasnime nekoi raboti. Postojat dva va`ni aspekti na svetosta, i Noviot Zavet zboruva i za dva-ta. Zbunetosta sekoga{ proizleguva od spojuvawe na dvata aspekta zaedno.

Prviot aspekt ja opfa}a na{ata pozicija vo Hristos. Pavle pi{uva: ,,Poradi Svojata qubov sprema nas, u{te pred svetot da bide sozdaden, Bog nè odbra da bideme Negov narod, preku vera vo Hristos, i da bideme sveti i bez poroci vo Negovite o~i“, (Efe{anite 1:4, dinami~en prevod). Ovaa svetost se dolì edin-stveno na ona {to Hristos go napravi za nas i zboruva za na{eto mesto vo Hristos. Nie nikoga{ ne moème da ja zasluìme ovaa pozicija so na{eto odnesuvawe; taa e Negov dar za nas.

Koga Lisa stana moja sopruga, toa ne e ne{to {to taa go zasluì, tuku be{e pozicija koja taa ja dobi zatoa {to ѝ go pre-dadov moeto srce. Vo na{iot zavet, taa go napravi istoto za mene. Ovoj aspekt e jasen.

Vtoriot aspekt e odnesuvaweto koe proizleguva od drèwe-to na ovaa pozicija. Otkako Lisa stana moja sopruga, nejzinoto odnesuvawe ja odrazuva{e nejzinata vernost kon mene. Taa pove- }e ne flertuva{e, nitu pak bara{e vrski so drugi maì. Nejzi- nite postapki odgovaraa na nejziniot nepokolebliv odnos so mene, kako moja sopruga. I, se razbira, kako nejzin soprug, i jas go pravev istoto.

Ovoj aspekt na na{iot odnos so Bog e ona za koe zboruvam tuka. Petar go potvrduva ova:


,,Bidete Mu poslu{ni na Bog, bidej}i ste Negovi deca. Nemoj da im se prepu{tate na va{ite porane{ni strasti od vremeto koga ̀ iveevte vo neznaewe. Ne znaevte za ni{to podobro toga{. No, sega mora da bidete sveti vo site svoi postapki, bidej}i vie ste Bo`ji izbranici, a Toj e svet. Samiot Bog vo Svetoto Pismo ni pora~uva: ,Bidete sveti, zatoa {to Jas sum svet!‘ I zapomnete, nebesniot Tatko, na kogo mu se molite, nema milenici, Toj e bez pristrasnos-ti. Toj }e ve kazni ili nagradi spored va{ite postapki. Zatoa odnesuvajte se so strahopo~it sprema Bog sè dodeka ìveete, kako tu|inci ovde na Zemjava“, (1 Petar 1:14-17, dinami~en prevod).

Jasno e deka Petar im se obra}a na Bo`jite deca, ne na zagu-benite. Kaàno ni e deka Bog }e ne kazni ili nagradi spored ona {to go pravime, a toa se odnesuva na na{ite postapki, ne na na{ata pozicija vo Hristos. Krvta Hristova gi prostuva na{ite grevovi, no postoi odreden sud niz koj }e minat Bo`jite deca, vo odnos na nivnite postapki. Pavle go potvrduva ova vo 2 Korin}a- nite 5:9-11. Namernoto ìveewe vo neposlu{nost ne e bezna~ajna rabota. Ako navistina sme Negovi, treba revnosno da sakame da ne go povredime Negovoto srce so toa {to }e ìveeme vo grev.

Isto kako i Jakov i Pavle, i Petar potvrduva deka na{ite stari na~ini na ìveewe bea motivirani od sebi~ni èlbi, i toj ne pottiknuva da bideme sveti vo seto ona {to go pravime. Doz-volete mi da povtoram: toj zboruva za na{eto odnesuvawe i na~in na ìvot, ne za na{ata pozicija vo Hristos. Vo istiot pasus, drug prevod na Biblijata veli deka nie mora da ,,bideme sveti vo seto na{e odnesuvawe i na~in na ̀ iveewe“, (stih 15, dinami~en prevod). Ne postoi siva zona ili zbunetost okolu toa {to Petar misli. Vo soglasnost so Pavle, Petar ednostavno izjavuva deka ako nie sme spaseni po blagodat, nie sme zajaknati preku darot na na{ata nova priroda da ìveeme porazli~no od svetot, da ìveeme svet ìvot.

Da se potsetime na Evreite 12:13, kade {to sme pottiknati da se trudime da ìveeme sveto. Neodamna otkriv propoved na ovoj stih od ârls Sperxan, koja mi go privle~e vnimanieto. Izva-dokot {to sledi }e vi otkrie zo{to:

Postoe{e o~ajni~ki obid od strana na odredeni Antinomi-janisti, da se oslobodat od zapovedta (da se stremime kon svetost), koja Svetiot Duh ni ja nalaga vo ovoj stih. Tie velat deka se raboti za pripi{anata svetost na Hristos.


Zarem tie ne znaat, koga taka zboruvaat, deka, so otvore-no iskrivuvawe na vistinata, tie kaùvaat ne{to {to e pogre{no? Nie treba da ìveme sveto, nie treba da se stremime kon svetost - ova mora da bide prakti~na svetost; sprotivno na ne~istotijata, vpro~em kako {to e napi{ano: ,,Bog nè ne povikal na ne~istotija, tuku na svetost“. Ova e u{te eden vid na svetost. Toa, e vsu{nost prakti~na sve-tost, od vitalno zna~ewe, {to samo po sebe e i smislata na ova predupreduvawe. Se raboti za soobrazuvawe so Bo`jata volja i poslu{nost na Bo`jite zapovedi.13

Od ova {to go ~itame tuka, jasno e deka crkvata ne se soo~uva so oslabenata ideja za svetost, za prv pat, za{to Sperxan go pou~u-val ova vo 1800-tite. No, koga na{eto razbirawe e zasnovano na vistinata vo Svetoto Pismo, moème da vidime deka svetosta se odnesuva i na toa koi sme vo Hristos, i kako nie ìveeme zastapu-vaj}i go Nego.

Eve edna mnogu va`na rabota: nitu na{ata pozicija vo Hristos, nitu na{eto odnesuvawe se rezultat na ona {to sme go zasluìle ili proizvele od strana na na{ite sopstveni zaslugi ili sila. I dvete se proizvod na ona {to besplatno ni e dadeno. Sepak, vo odnos na na~inot na koj ìveeme, nie treba da sorabotuvame i da ѝ se prepu{time na na{ata nova priroda za istata da proizvede dobro odnesuvawe.

Друга дефиниција на светоста

Kako {to vidovme, svetosta zna~i mnogu pove}e otkolku samo da bideme Negovi. Zboruva za odnesuvawe {to e moralno prifatli-vo za Bog. Toa ne vodi do drugata definicija na svetost. Gr~ki-ot zbor hagios (hagios) isto taka, opi{uva: ,,~isto, bezgre{no i pravilno“ odnesuvawe. Ova zna~ewe na zborot predizvikuva strav kaj nekoi lu|e, no ne bi trebalo. Moàm da objasnam {to zna~i ova preku edna neprijatna prikazna od moeto detstvo.

Vo na{eto semejstvo jas bev edinstvenoto ma{ko od {est deca, i zatoa moite doma{ni zadolènija se sostoeja vo raboti kako: miewe na avtomobilot, kosewe treva, sobirawe lisja, ras~istu-vawe na snegot, i taka natamu. Bidej}i jas i moite prijateli go sakavme sportot, na{ata sekojdnevna taktika be{e nabrzina da gi zavr{ime zadolènijata so cel da imame pove}e vreme za nekoja sportska igra.


Be{e prolet, i po dolgata zima, trevata povtorno po~na da raste. Moite prijateli i jas imavme dogovoreno fudbalski nat-prevar po u~ili{te. No, trevnikot be{e zapu{ten, i trevata be{e porasnata. Prethodnata ve~er, tatko mi mi naloì da ja is-kosam trevata pred da izlezam da igram so prijatelite. Treba{e da ja zavr{am doma{nata obvrska pred toj da se vrati od rabota.

Pobrzav doma od u~ili{te, se presoblekov i za prv pat taa prolet ja izvadiv kosilkata od garaàta. Znaev deka moram brzo da rabotam, za{to naskoro moite prijateli }e bidat podgotveni za natprevarot. Go povlekov jaèto za startirawe pove}e od edna{, no motorot ne se vklu~i. Go pritisnav kop~eto za prigu{uvawe nekolku pati za da dobijam dopolnitelen gas vo karburatorot. Prodolìv da go vle~am jaèto odnovo i odnovo, no rezultatot be{e ist: ni{to ne se slu~uva{e.

Si pomisliv, verojatno sum go preplavil karburatorot i }e treba da po~ekam nekolku minuti da se isu{i.

Po~ekav, a vo me|uvreme go proveriv masloto. U{te edna{ gi proveriv site kop~iwa za da bidam siguren deka sè e postaveno kako {to treba. Sè be{e vo red; treba{e da po~ekam samo nekolku minuti. Go napraviv toa, i povtorno se obidov - no motorot sè u{te ne saka{e da zapali.

Po~nav da se frustriram, pa ja proveriv sve}i~kata za da vidam da ne e izvalkana. No, izgleda{e dobro. [to ne e vo red?, se pra{uvav. Kako {to minuva{e vremeto stanuvav se povoznemiren. Ako kosilkata ne proraboti, nema da moàm da ja iskosam treva-ta, tatko mi nema da bide zadovolen, a jas nema da moàm da igram so moite drugari.

[to moàm da napravam?, se pra{uvav. Ako ja odnesam kosilkata na popravka, }e se stemni dodeka ja popravat, i }e go propu{tam natprevarot. Moèbi moàm da pozajmam kosilka od nekoj drug, no i toa }e mi odzeme mnogu vreme. Imavme eden par golemi noìci, no }e treba{e da ostanam do docna vo no}ta dodeka ja ise~am visokata treva; a duri i da uspeev trevata }e bide neramnomerno ise~ena i dvorot }e izgleda uàsno. Toa be{e nevozmo`na ideja.

Bev lut na kosilkata. Poradi nea }e ja propu{tam zabavata, si velev vo sebe. Znaev deka kosilkata be{e rasipana. Bev soo~en so nevozmo`na situacija. Nema {ansa da ja iskosam trevata i da bidam sloboden da se sretnam so prijatelite na vreme.

Toga{, eden moj prijatel, koj isto taka treba{e da igra na nat-prevarot, dojde kaj mene i mi re~e: ,,Xon, dali si spremen?“

,,Ne. Tatko mi mi re~e da ja iskosam trevata pred da moàm da


odam, no kosilkata ne saka da zapali“, mu rekov jas. ,,Nemam vreme da ja nosam na popravka, niti pak da pozajmam druga ili so noìci da ja ise~am trevata. Nema da bidam vo mo`nost da igram denes“.

Mojot prijatel koj be{e malku pomudar od mene, re~e: ,,Dozvo-li mi da ja poglednam“.

,,Sekako, poveli!“, mu odgovoriv o~ajno.Prvoto ne{to {to go napravi be{e da go otvori rezervoarot.

Pogledna vo nego, po~na da se smee i mi re~e: ,,Eve go tvojot prob-lem Xon. Nema gorivo vo rezervoarot“.

Bev zasramen, no i mi olesna, isto taka. Glupaku, si rekov vo sebe. Toa treba{e da bide prvata ra-

bota {to }e ja proveri{. Go napolniv rezervoarot, i kosilkata vedna{ proraboti. Brzo ja iskosiv trevata i zaedno otidovme da se sretneme so na{ite prijateli.

Kako ova se odnesuva na svetosta? Koga }e gi vidime zborovite ~ist, bezgre{en, pravilen - kako definicija na svetosta, stanu-vame frustrirani i vedna{ pomisluvame: toa ne e vozmo`no. Toa e zatoa {to nie se obiduvame da go zamislime vakviot na~in na ìveewe vo na{ite sopstveni sili. Toa e kako da se obiduvame da go ise~eme celiot trevnik so noìci za da stigneme na vreme za natprevarot, krajno nevozmo`no! Poprvo }e se stemni pred da zavr{ime so del od dvorot.

No, nie imame nova priroda, koja moè da se sporedi so posedu-vaweto na kosilka. Sepak, bez gorivo vo rezervoarot, ni koristi isto tolku kako i da ne ja imavme. Ni treba gorivo vo rezervoarot, ako sakame da raboti.

Vo slednoto poglavje }e doznaeme {to e toa {to ja pridviùva na{ata nova priroda - {to e toa {to ne osposobuva da ~ekorime ~isto pred Bog.


10

ГоривотоБраќа ве известувам за благодатта Божја, дадена на македонските цркви.., зашто, според нивните можности, па дури и преку

нивните можности...- 2 Коринќаните 8:1-3

,,Бидете совршени“, не е заповед да се направи невозможното.(Бог) ќе не направи созданија кои можат да ја извршат таа

заповед.- К. С Луис

Сtremeòt kon svetost ne e cel sama po sebe; toa e vlezna vrata vo prisustvoto na Isus. Gospodarot jasno kaùva: ,,Toj {to gi

prifa}a Moite zapovedi i gi ispolnuva, e onoj koj (navistina) Me saka. I Jas }e go vozqubam (isto taka) i }e mu se objavam (}e se ma- nifestiram Sebesi). (]e dozvolam da bidam jasno viden i vistinski }e mu se javam)“, (Jovan 14:21, dinami~en prevod). Intimno Go zapoznavame Gospodarot koga gi ispolnuvame Negovite zborovi.

Pisatelot na poslanieto do Evreite go potvrduva ova: ,,Tru-dete se da imate mir so site i svetost, bez koja nikoj nema da Go vidi Gospoda“, (Evreite 12:14). Mnogu ednostavno: bez svetost, nema da go vidime Isus - nema da vlezeme vo Negovoto prisustvo!

Svetost e da se bide ekskluzivno Negov, izdvoen za Nego. Isto taka zna~i da se bide ,,~ist, bezgre{en, ispraven“. Dvete definicii odat zaedno. Da Mu pripa|ame Nemu e da ìveeme za Nego, da Mu ugodime so na{eto odnesuvawe. Kolo{anite 1:10 veli deka Toj kopnee ,,da ~ekorime (da ìveeme i da se odnesuvame) pred Gospoda

onaka kako {to prilega, i vo sekoj pogled da Mu bideme po volja“, (dinami~en prevod). Vpro~em, Toj se vra}a po slavna crkva, ,,koja nema oskvernuvawe, ili porok, ili ne{to sli~no, tuku da bide sveta i neporo~na“, (Efe{anite 5:27).

Interesno e toa {to ova e edinstveniot opis na onie po koi Toj se vra}a. Razmislete malku za ova - Svetoto Pismo ne ja identifikuva Negovata nevesta kako mo}na, relevantna, orga-nizirana, so liderski kapaciteti, dobro povrzana, ispolneta so oboàvawe ili radosna. Site ovie se prekrasni osobini, no najva`nata karakteristika koja Toj ja posakuva vo Negovata nevesta e taa da bide ,,sveta i neporo~na“.

Drug interesen fakt e deka svetosta e dominanten kvalitet koj go opi{uva Samiot Bog. Prorokot Isaija i apostol Jovan pi{u-vaa za toa deka go videle Bo`jiot prestol. I dvajcata zabeleàle deka mo}nite angeli koi so vekovi Go opkruùvaat Bog, sè u{te izvikuvaat ,,Svet, svet, svet“, (poglednete Isaija 6:3 i Otkrovenie 4:8). Tie ne izvikuvaat,,veren“, ili ,,poln so qubov“ ili ,,dobar“ ili ,,dare`liv“. Bog gi poseduva site ovie prekrasni karakteris-tiki, no svetosta gi nadminuva site niv.

Две опции

Zapovedta da bideme sveti, bezgre{ni i ispravni probuduva edno drevno pra{awe: ,,Kako moème da ìveeme na ovoj na~in?“ Se obidovme vo na{ite sopstveni sili i doìveavme stra{en pad. Sakame da mu bideme poslu{ni na Bo`jiot zakon zapi{an vo na{a-ta sovest (poglednete Rimjanite 2:14-15), no postojano doìvuvame neuspeh.

No, toga{ dojde blagodatta. Ne moèvme da ja zarabotime so dobro odnesuvawe, i sè u{te ne moème. Ne ja zasluìvme i sè u{te ne ja zasluùvame. Bo`jiot dar vo celost ni prostuva i }e prodolì da go pravi toa sekoga{ koga nema da gi dostigneme Ne-govite standardi. Nie sme spaseni od na{ite grevovi!

I pokraj toa {to go poseduvame ova prekrasno znaewe, nie sè u{te sme frustrirani poradi na{ata nesposobnost da gi ispolnu-vame Negovite zapovedi. Zo{to ova e tolku te{ko? Nie sme nano-vordeni, so nova priroda, zo{to toga{ prodolùvame da pa|ame?

Mislime deka moèbi postoi opcija koja ni ovozmoùva izlez od ovaa situacija. Moème da pou~uvame deka svetosta se odnesuva samo na na{ata pozicija vo Hristos, i vo celost da gi zanemarime stihovite koi ne povikuvaat na sveto odnesuvawe, i


na toj na~in da go ublaìme sekoe presvedo~uvawe. Moème da go opravdame na{iot nedostatok na preobrazba, bidej}i, na krajot na krai{tata, nie sme samo lu|e koi postojano }e pravat gre{ki. Na{iot fokus }e bide celosno naso~en kon skratenata doktri-na na blagodatta - kako taa gi pokriva na{ite minati, sega{ni i idni grevovi. Ako nie go veruvame i pou~uvame samo toa, nie pottiknuvame la`na sigurnost, za{to sme ja zamolknale na{a-ta sovest. Sepak, ako gi slu{ame vnimatelno na{ite srca, }e gi slu{neme kako vikaat: ,,Mora da ima pove}e od ova!“

Za àl, mnogu od nas se imaat zadovoleno so ovaa opcija, i na toj na~in, sme zanemarile golem broj Novozavetni stihovi koi ne povikuvaat na poboèn na~in na ìveewe. Moàm da ispi{am stranici so stihovi koi zboruvaat na ovaa tema, no dozvolete mi da zapo~nam so samo eden pasus:

,,êda Bo`ji, ova vi go pi{uvam za da ne gre{ite. Moème da bideme sigurni deka Go poznavame, ako se pridrùvame na Negovite zapovedi. Ako nekoj tvrdi ,Go poznavam Bog‘, a ne se pridrùva na Negovite zapovedi, toj laè i ne ìvee vo vistinata. No, tie koi navistina go pazat Negovoto Slo-vo, pokaùvaat deka imaat sovr{ena qubov sprema Bog. I po toa znaeme deka sme vo Nego. Tie koi velat deka vo Nego prebivaat, treba da gi ìveat svoite ìvoti po primerot na Isus“, (1 Jovan 2:1, 3-6, dinami~en prevod).

Jovan ne napi{a: ,,Ne griète se ako gre{ite, bidej}i, na kra-jot na krai{tata, nie sme samo lu|e“. Ne, toj otvoreno pi{uva: ,,ne gre{ete“. Toa treba da bide na{ata cel. Ako ja proma{ime, da, ja imame krvta na Isus koja ne ~isti. No sepak, na{ata cel e da ìveeme onaka kako {to Isus ìvee{e. I soglasno Pismoto, toa ne e nevozmo`na cel. Zna~i, izborot, da se previdi povtoren grev poradi ,,~ove~kata priroda“, ne se sovpa|a so zborovite na Jovan i brojni drugi Novozavetni stihovi.

Dali ne{to nedostasuva? Dali Bog ja predvidel na{ata dilema i ve}e smislil nekakov plan? Vsu{nost, Toj go napravi toa! Sta-nuva zbor za opcija za koja pomalku se zboruva, no koja sovr{eno se usoglasuva so sevkupniot Novozaveten plan. Se raboti za aspekt na blagodatta za koj mnogumina se vo neznaewe. Toa e gorivoto koe i dava sila na na{ata nova priroda. Ednostavno kaàno, blagodat-ta nè zajaknuva da ìveeme dobar ìvot.

ГОРИВОТО 147

Непозната вистина за балгодатта

Vo 2009 godina be{e sprovedena anketa so iljadnici hristijani niz Amerika. Anketiranite bea nanovorodeni lu|e, bibliski ver-nici od razli~ni crkvi. Pra{aweto koe im be{e postaveno vo anketata be{e: ,,Dadete tri ili pove}e definicii ili opisi na Bo`jata blagodat“. Najgolem del od odgovorite bea: spasenie, ne-zasluèn dar i prostuvawe na grevovite.

Dobro e da se znae deka hristjanite vo Amerika sfa}aat deka sme spaseni samo po blagodat. Spasenieto ne doa|a so poprsku-vawe na voda, so pripa|awe na nekoja crkva, so drèwe na verski zakoni, so pravewe na dobri dela koi gi nadminuvaat lo{ite, i taka natamu. Pove}eto evangelski vernici vo Amerika se dobro vkoreneti vo ovie osnovni vistini za Bo`jata blagodat bidej}i istite vo golema mera se propovedani od na{ite propovedalnici i veruvam deka Bog e zadovolen so ova.

Me|utoa, tragedijata e {to samo dva procenti od iljadnici an-ketirani lica izjavile deka blagodatta e Bo`jo zajaknuvawe.14 A sepak, tokmu ova e na~inot na koj Bog ja definira i opi{uva Ne-govata blagodat. Toj veli:

,,Mojata blagodat e sè {to ti e potrebno, za{to Mojata sila najdobro deluva vo tvojata slabost“, (2 Korin}anite 12:9, dinami~en prevod).

Bog zboruva za Negovata blagodat kako za Negova sila, Nego-vo zajaknuvawe. Zborot slabost zna~i ,,nesposobnost“. Bog veli: ,,Mojata blagodat e Mojata sila i e najdobro optimizirana vo situacii koi se nad va{ata sposobnost“.

Apostolot Petar ja definira Bo`jata blagodat na istiot na~in. Toj pi{uva: ,,Blagodatta i mirot so poznavaweto na Bog i Hristos Isus, na{iot Gospod, da vi se umnoàt. Bidej}i Negovata boèstvena sila (blagodat) ni podari sè {to e potrebno za ìvot i pobo`nost“, (2 Petar 1:2-3). Povtorno gledame deka blagodat-ta se oslovuva kako ,,Negovata boèstvena sila“. Petar naveduva deka sekoj resurs (ili sposobnost) koj ni e potreben da ìveeme poboèn, svet ìvot ni e dostapen preku zajaknuvaweto na blago-datta.

No, faktot deka anketata otkri samo dva procenti na hris-tijani vo Amerika koi ja znaat ovaa vistina, e ogromen problem. Dozvolete mi da objasnam. Za da primime ne{to od Bog, nie treba da veruvame. Ova e pri~inata zo{to Noviot Zavet e nare~en ,,slo-


voto na vera“, (poglednete Rimjanite 10:8). Ednostavno kaàno, ako ne veruvame, nema da primime.

Eve eden osnoven primer za toa. Isus umre za grevovite na ce-liot svet. Sepak, samo onie koi veruvaat se onie koi se spaseni. Zna~i tuka e golemiot problem: ne moème da go veruvame ona {to ne go znaeme. Ako 98 procenti na hristijani ne znaat deka Bo`ja-ta blagodat e Bo`joto zajaknuvawe, toa zna~i deka 98 procenti se obiduvaat da ìveat sveto vo nivnata sopstvena sposobnost. Toa vodi do frustracija i poraz. Nivnata nova priroda ne e zajaknata; so drugi zborovi, nema gorivo vo nivniot rezervoar!

Da premineme na gr~kiot jazik so cel dopolnitelno da go obja-snime ova. Zborot koj ~esto se koristi za blagodat vo Noviot Za-vet e karis (charis). Vo Seopfatnata konkordansa - Strong ovoj zbor e definiran kako ,,dar, blagodet, milost, blagonaklonetost i dare`livost“.

Ako se zeme ovaa prvi~na definicija i se spoi so selektirani stihovi od poslanijata do Rimjanite, Galatite i Efe{anite, }e ja dobiete definicijata na blagodat so koja mnozinstvoto vo Ame- rika e zapoznaeno. Me|utoa, konkordansata Strong prodolùva so svojata definicija: ,,boèstveno vlijanie vrz srceto, i negoviot odraz vo ìvotot“. Gledame deka postoi nadvore{en odraz na ona {to e napraveno vo srceto, a koe zboruva za zajaknuvaweto na blagodatta.

Vo Dela na apostolite, Varnava dojde vo crkvata vo Antiohija, i koga pristigna tamu ,,ja vide blagodatta Gospodova“, (Dela 11:23). Toj ne slu{na za blagodatta, tuku ja vide na delo. Nadvore{noto odnesuvawe na lu|eto go potvrdi zajaknuvaweto na blagodatta vo nivnite srca.

Tokmu zatoa apostol Jakov pi{uva: ,,Pokaì mi ja svojata vera (blagodat) bez dela, a jas preku moite dela }e ti ja pokaàm moja-ta vera (blagodat)“, (Jakov 2:18). Go vmetnav zborot blagodat za vera bidej}i preku vera (veruvaj}i vo Bo`joto Slovo) imame pristap do Bo`jata blagodat: ,,So verata dobivame i pristap kon ovaa blagodat“, (Rimjanite 5:2). Bez vera - bez da veruvame - nema za-jaknuvawe (blagodat). Jakov kategori~ki izjavuva: ,,Dozvolete mi da vidam dokaz za zajaknuvaweto na blagodatta“. Toa e vistinski pokazatel deka sme primile blagodat preku vera.

Blagodatta e dar. Imaj}i go predvid ona {to dosega go nau~ivme, da go pro{irime ova razbirawe ponatamu. Spasenieto e dar na blagodatta. Prostuvaweto e dar na blagodatta. Iscelu-vaweto e dar na blagodatta. Snabduvaweto e dar na blagodatta. Primaweto na Bo`jata priroda e dar na blagodatta. Zajaknu-


vaweto e dar na blagodatta. Site ovie raboti se manifestacija na Negovata blagonaklonetost vrz na{ite ìvoti, i sekoja od niv e nezasluèna.

Vo odnos na zajaknuvaweto, blagodatta ni dava mo`nost da odime podaleku od na{ata prirodna sposobnost. Nie ja nemame sposobnosta da se izbavime od pekolot; no blagodatta ja ima. Nie ne treba da ìveeme vo sloboda, no blagodatta ni ovozmoùva da bideme slobodni. Ne moème da ja promenime na{ata priroda; blagodatta ja menuva, Nie ja nemame sposobnosta da ìveeme sve-to, no blagodatta ne osposobuva za svet ìvot. Ne e ni ~udno zo{-to ja narekuvame blagodatta prekrasna i ~udesna!

Провокативно прашање

Neodamna, dodeka se molev, Gospod me pra{a: ,,Sine, kako ja pret-staviv blagodatta vo Mojata kniga, vo Noviot Zavet?“

Kako avtor, koj ima napi{ano pove}e od desetina knigi, pra{aweto ima{e golemo zna~ewe za mene. Dozvolete mi da objas-nam. Sekoga{ koga voveduvam nov termin vo edna kniga, termin so koj pove}eto ne se zapoznaeni, sakam da dadam primarna definici-ja vo momentot koga za prv pat go spomenuvam. Podocna vo kniga-ta moàm da dadam i sekundarni definicii za istiot. Zna~i koga iskusen avtor voveduva nov termin vo knigata, pretpostavuvam deka ja nosi primarnata definicija.

Mojot odgovor na pra{aweto na Gospod be{e: ,,Ne znam“. Bez dvoumewe, ja zemav mojata bibliska konkordansa i doznav

kako Bog ja pretstavi blagodatta vo Noviot Zavet. Eve {to ot-kriv: ,,I od Negovata polnota nie site primivme blagodat vrz blagodat“, (Jovan 1:16).

Zabeleète Jovan napi{al: ,,blagodat vrz blagodat“. Jas imam eden prijatel koj ìvee vo Atina, Grcija. Toj e roden tamu i ne samo {to go zboruva gr~kiot jazik kako negov primaren jazik, no toj, isto taka, ima studirano i starogr~ki jazik. Toj e eden od onie lu|e na koi im se obra}am koga stanuva zbor za gr~kiot jazik. Toj spodeli so mene deka apostolot vsu{nost ni soop{tuva deka Bog ni go dal ,,najbogatoto izobilstvo na blagodatta“. So drugi zborovi, apostol Jovan izjavuva deka prelevaweto, izobilstvoto ili ona {to blagodatta go pravi za nas, ni ja dava polnotata na Isus Hristos! Dali go slu{navte ova? Polnotata na Samiot Isus Hristos! Toa kaùva mnogu, osobeno vo odnos na prirodata, sposobnosta i silata!


Sakam da ja istaknam goleminata na ovaa izjava preku nekolku primeri. Da pretpostavime deka mu pristapuvam na eden sred-no{kolec koj igra ko{arka za {kolskiot tim. Toj ne e glavniot igra~ vo timot; vsu{nost toj sedi na klupata se do poslednite dve minuti od natprevarot koga timot vodi ili gubi so dvaeset poeni.

Go povlekuvam nastrana i mu velam: ,,Raspolagame so nau~ni metodi koi ni ovozmoùvaat da ja stavime na tebe polnotata na Lebron Xejms“, eden od najdobrite ko{arkari na site vremiwa.

[to mislite deka }e bide negoviot odgovor? Toj }e kaè: ,,Da, sekako, vedna{! [to to~no treba da napravam?“

Otkako }e go napravime toa - ve}e pretpostavuvate - toj ne samo {to }e bide glavnata yvezda vo {kolskiot tim, negoviot tim }e pobedi i na dràvnoto prvenstvo. Negovata {kolarina za studirawe na nekoj od univerzitetite }e bide celosno pokriena, i na krajot }e bide prviot izbor za regrutirawe vo NBA ligata.

Ili da pretpostavime deka mu pristapuvam na nekoj biznismen koj se soo~uva so pote{kotii vo svojot biznis, i mu re~am: ,,Raspo-lagame so novi nau~ni metodi koi ni ovozmoùvaat da ja stavime na vas kombiniranata polnota na Donald Tramp, Stiv Xobs i Bil Gejts“.

[to mislite kakov }e bide negoviot odgovor? ,,Da, go sakam toa. Da go napravime toa vedna{!“, }e izvika vozbudeno. [to }e napravi otkako }e gi primi vo celost sposobnostite na ovie lu|e? ]e po~ne da razmisluva za na~ini na investirawe za koi nikoga{ ne bi pomislil prethodno i }e stane mnogu uspe{en.

Blagodatta ne ni ja dade polnotata na Lebron Xejms, Stiv Xobs, Donald Tramp, Bil Gejts, ili Albert Ajn{tajn, Johan Se-bastijan Bah, Roxer Federer ili koj bilo drug poznat ma` ili èna vo istorijata. Ne, ni ja dava polnotata li~no na Isus Hris-tos! Dali ja razbirate goleminata na ova?

Moèbi ova }e ve iznenadi, no vo Noviot Zavet, Bog ne ja pret-stavi blagodatta kako besplaten dar, spasenie ili prostuvawe na grevovite! Dozvolete mi da bidam jasen. Jas sum ve~no blagodaren za ovie neverojatni pridobivki, no tie ni se otkrieni podocna vo Noviot Zavet. Bog ni ja pretstavi blagodatta kako pridavawe na polnotata na Isus Hristos. Ova zboruva za poseduvawe na Nego-vata priroda i zajaknuvawe! Ova e pri~inata zo{to Jovan smelo izjavuva: ,,Kako {to e Toj (Isus), taka sme i nie vo ovoj svet“, (1 Jovan 4:17).

Dali nekoga{ ste slu{nale nekoj propovednik da kaè: ,,Nie po ni{to ne se razlikuvame od gre{nicite, nam samo ni e pros-teno“, ili ,,Nie sme nedostojni i bezvredni crvi“, ili ,,Nie sme


lu|e so gre{na priroda za koja sme vrzani“. Kako moè nekoj koj ja ~ita Biblijata da zboruva vakvi raboti? Duri i prirodniot svet ne u~i podobro.

Dali nekoga{ ste slu{nale lav da rodi ververica? Dali nekoga{ ste slu{nale ~istokrven trka~ki kow da rodi crv? Sepak, Svetoto Pismo izjavuva deka nie sme koska od Negovata koska i plot od Negovata plod (poglednete Efe{anite 5:30). Kaàno ni e: ,,Vozqubeni, sega sme ~eda Bo`ji“, (1 Jovan 3:2). Ne podocna, koga }e zamineme na nebo, tuku denes, sega, nie sme Bo`ji sinovi i }erki. Kako Bog moè da rodi nedostoen crv? Nie sme rodeni od Bog - Negovoto Slovo e vo nas, nie ja imame Negovata boèstvena priroda. Kako {to e Toj, taka sme i nie vo ovoj svet! Ne vo idniot ìvot, tuku vo ovoj svet vo koj sega ìveeme!

Da gi pogledneme u{te edna{ zborovite na Petar:

,,Bog da vi dava sè pove}e i pove}e blagodat. Negovata boès- tvena sila ni podaruva sè {to ni e potrebno za da ìveeme poboèn ìvot“, (2 Petar 1:2-3, dinami~en prevod).

Koga stanuva zbor za zajaknuvaweto, darot na blagodatta ne e ednokratna pojava vo momentot na spasenieto. Toa e ne{to {to ni treba postojano; nam ni e potrebno ,,sè pove}e i pove}e blagodat“. Zatoa ni e kaàno: ,,I taka, slobodno da pristapuvame kon presto-lot na blagodatta, za da primime milost i da najdeme blagodat za blagovremena pomo{“, (Evreite 4:16). Toa e gorivoto {to ni tre-ba vo na{iot rezervoar!

Slu{nete {to Jakov im veli na vernicite po izloùvaweto na nivniot sebi~en i prequbni~ki na~in na ìvot:

,,Prequbnici! Zar ne znaete deka prijatelstvoto so ovoj svet zna~i neprijatelstvo so Bog? No Toj dava pogolema bla-godat za da se sprotistavime na ovie zli èlbi. Pa zatoa, pokorete Mu se na Boga“, (Jakov 4:4, 6, dinami~en prevod).

Vnimatelno pro~itajte gi u{te edna{ ovie zborovi: ,,No Toj dava pogolema blagodat za da se sprotistavime“ na sebi~nite èlbi. Drug dinami~en prevod veli; ,,No Toj ni dava sè pove}e i pove}e blagodat“. Ova nezasluèno zajaknuvawe ni dava mo`nost koja prethodno ne sme ja imale: kapacitet i sposobnost da ̀ iveeme svet ìvot.


Ovaa blagodat, koja im se dava na onie koi se ponizuvaat preku vera vo Negovoto Slovo, ja vleva silata na Negovata boèstve-na priroda vo na{eto bitie. Gordite se fokusiraat na nivnata sposobnost, poniznite zavisat od Bo`joto zajaknuvawe. Postari-ot brat na David, Elijav, be{e gord ~ovek, koj ne se potpira{e na Bo`joto zajaknuvawe i se soo~i so xinot Golijat so svojata sila (poglednete 1 Samuilova 16-to i 17-to poglavje). David be{e poni-zen ~ovek koj se soo~i so xinot so silata na Bog. Go znaeme ishodot vo dvete situacii.

Isus e primerot za toa kako treba da zavisime i da se potpi-rame na Bo`jata blagodat. Vo Getsemanija toj se nao|a{e vo gole-ma borba. Negovoto telo saka{e da go izbegne ona {to Negoviot Tatko go zapoveda, no Toj se ponizi vo molitva dodeka Negovite u~enici spieja. Toj izvika po ,,gorivoto“, koe mu be{e potrebno za da ja izvojuva Negovata najgolema bitka protiv sebi~nosta. Toa be{e vreme na potreba, i Toj smelo pristapi pred Tatkoto za da ja primi Negovata zajaknuva~ka blagodat i da ja dobie borbata. U~enicite padnaa na ispitot, no ne bez prvo da bidat preduprede-ni od Isus: ,,Iako duhot e hrabar, teloto e slabo!“, (Matej 26:41, dinami~en prevod).

Vo mojata prikazna koga treba{e da ja iskosam travata pred da odam na natprevarot, jas nitu gi kupiv, nitu gi zasluìv kosilkata i gorivoto. Tie bea podarok od mojot tatko. Kosilkata moè da ja pretstavuva na{ata sosema nova priroda, koja treba da ni se dade samo edna{. Poseduvaweto na kosilkata mi go dade potenci-jalot da ja kosam trevata. No, bez gorivo vo nea, e isto kako da nemam kosilka. Gorivoto go pretstavuva zajaknuvaweto na blago-datta. Gorivoto ne e ednokraten dar - mi treba gorivo sekoga{ koga ja kosam trevata.

Blagodatta ni ja dade Negovata priroda koga bevme spaseni, no nam ni treba sè pove}e i pove}e blagodat da ja zajakne na{ata priroda za da moème da ìveeme kako Isus.

Дозволени и недозволени работи

U{te edna{ da se navratime na zborovite na Pavle upateni do Efe{anite. Po sè ona {to zboruvavme, ovie zborovi imaat pogolemo zna~ewe.

,,So avtoritetot na Gospod vi velam: Da ne ìveete pove}e kako {to ìveat lu|eto koi ne znaat za Gospod, za{to tie


se beznade`no zbuneti. Nivnite umovi se pomra~eni. Tie se otu|eni od ìvotot {to doa|a od Bog, zatoa {to ne go razbiraat toa, a ne go razbiraat bidej}i srcata im se zakorave-ni. Tie se dojdeni do bes~uvstvo, nemaat sram. Tie ̀ iveat za razvrat i poro~no zadovolstvo i nenasitno vr{at sekakva ne~istota. Oble~ete ja novata priroda, odnesuvajte se kako novi lu|e, sozdadeni da bidat sli~ni na Boga: pravedni i sveti“, (Efe{anite 4:17-19, 24, dinami~en prevod).

Treba da postoi jasna i vidliva razlika me|u izgubenite i vernicite, ne samo vo ona {to go veruvame, tuku i vo na~inot na koj ìveeme. Ova e zatoa {to imame nova priroda. No, mora da ja oble~eme. So drugi zborovi, treba da se ponizime preku vera i da se predademe na zajaknuvaweto na blagodatta. Poglednete na ova vaka: tatko mi moè da mi ja dade kosilkata, no taa nema{e da mi bide od korist, ako ne stavev gorivo vo nea, ako ne ja vklu~am i ne po~nam da rabotam so nea. Toa zna~i da se oble~e novata priroda. Zna~i deka ja koristime!

Pavle prodolùva da objasnuva kako ova izgleda prakti~no:

,,Prestanete da laète. Da si ja kaùvame vistinata, sekoj na svojot blièn, bidej}i sme organi na edno isto telo. I ne gre{ete so toa {to }e mu dozvolite na grevot da ve kon-trolira. Sonceto da ne zajde nad gnevot va{, za{to gnevot mu dava prostor na |avolot da dejstvuva. Koj kradel, da ne krade ve}e. Namesto toa, neka zarabotuva so svoite race, neka se trudi, pa da moè da im dava i na onie {to imaat potreba od pomo{. Ne koristete lo{ ili gnasen re~nik“, (Efe{anite 4:25-29, dinami~en prevod).

Sum slu{nal kako velat: ,,Stariot Zavet e poln so raboti koi ni kaùvaat {to smeeme, a {to ne, no vo Noviot Zavet sè e povrzano so blagodatta“. Duri i vo crkvite i na konferenciite se pou~uva deka Bo`jata blagodat nè osloboduva od zapovedite, i mnogu lu|e cvrsto veruvaat vo toa. Sepak, Isus re~e deka samo onie koi gi slu{aat i gi izvr{uvaat Negovite zapovedi }e go iskusat Negovoto manifestirano prisustvo. Ovie u~iteli mislat deka gi osloboduvaat svoite slu{ateli, koga vo realnosta tie vsu{nost gi naso~uvaat lu|eto podaleku od ona {to nè nosi vo Bo`joto pri-sustvo. Toa e tolku ta`no.

Fakt e: Isus ni dava zapovedi. Toj nè ovlastuva: ,,Odete i


nau~ete gi site narodi.., i u~ej}i gi da pazat sè {to sum vi zapove-dal“, (Matej 28:19-20). Ne pi{uva ,,sè {to sum vi predloìl“.

Vo ovie denovi vo koi ìveeme, mnogumina gi sakaat Negovite zborovi koi zboruvaat za suverenitet, no neseriozno se odnesu-vaat sprema Negovite zborovi koi povikuvaat na pobo`no odnesu-vawe. Bog e navistina suveren, no bez svesnosta za slobodata na izbor {to ~ove{tvoto ja ima, nie moème da se najdeme na mesto kade {to }e gledame na Negovite zborovi koi ni zapovedaat po-bo`no odnesuvawe, kako na obi~ni predlozi.

Заповеди

Apostolite ni gi prenesoa zapovedite na Isus. Dozvolete mi da gi povtoram zborovite na Jovan: ,,Moème da bideme sigurni deka Go poznavame, ako se pridrùvame na Negovite zapovedi“, (1 Jovan 2:3, dinami~en prevod). Toj prodolùva ponatamu: ,,Da Go sakame Boga zna~i da se pridrùvame do Negovite zapovedi“, (1 Jovan 5:3, dinami~en prevod).

Pavle pi{uva: ,,Vie znaete kakvi poraki (zapovedi) vi dadovme od imeto na Gospod Isus“, (1 Soluncite 4:2). Negovite sledni zborovi glasat: ,,Ova e Bo`jata volja za vas, da bidete sveti“, (1 So- luncite 4:3, dinami~en prevod). Od nas se o~ekuva da se pridrù-vame do zapovedite na Isus so cel da ìveeme sveto.

Petar mnogu jasno ja poso~uva zapovedta da ìveeme sveto. Toj ja identifikuva tragi~nata realnost deka lu|eto }e otpadnat od verata vo poslednite vremiwa. Toj pi{uva deka tie }e ja ,,otfrlat svetata zapoved {to im be{e dadena da ìveat svet ìvot“, (2 Petar 2:21, dinami~en prevod). Ne samo {to ni se dadeni zapove-di vo Noviot Zavet, tie specifi~no se nao|aat pod kategorijata zapovedi obeleàni kako ,,sveta zapoved da se ìvee svet ìvot“.

Ako gi razgledame zborovite na apostol Pavle vo Efe{anite 4:25-29, }e vidime direktni zapovedi da ìveeme sveto:

• Ne laète. • Ne gre{ete so toa {to }e mu dozvolite na gnevot da ve kontrolira. • Ne kradete.• Ne koristete lo{i i gnasni zborovi.

Dali iskreno moème da kaème deka ne postojat raboti vo Noviot Zavet koi ni zabranuvaat da pravime odredeni ne{ta?


Ovie {to gi navedovme, so sigurnost mene mi zvu~at kako raboti koi ne smeeme da gi pravime. Kako vi zvu~at na vas?

Poglednete na ova na sledniot na~in. Koga bev dete, tatko mi mi kaà: ,,Sine, nemoj da istr~uva{ na ulicata po topkata bez da pogledne{ na levo i na desno“. Toa be{e zapoved koja mi vele{e ,,nemoj“, no toj ne se obiduva{e da bide strog ili negativen kon mene. Toj mi ja dade ovaa zapoved, za da ne bidam pregazen na ulica, i da moàm da ìveam dolg ìvot.

Bog ednostavno ni kaùva {to da ne pravime za da moème da ìveeme ispolnet, produktiven i dolg ìvot. A {to e u{te podo-bro, ja imame boèstvenata priroda i gorivoto na blagodatta da gi ispolnime zapovedite.

Престанете да лажете

Da diskutirame za sekoe od navedenite odnesuvawa koi ni kaù-vaat {to e toa {to ne smeeme da pravime.

Na moite patuvawa, sum imal prilika da slu{nam i da bidam svedok na posledicite od mnogu trogatelni slu~ai na ne~esnost me|u hristijanite. Neodamna otidov na ~etiridnevno plani- narewe zaedno so u{te petnaeset pretpriema~i biznismeni, po patekata na Inkite, na Ma~u Pik~u. Toa be{e prekrasno vreme na ubavi gletki, kako i na sluèwe, no blago kaàno, i mnogu te{ka fizi~ka ve`ba.

Pe{a~ej}i nekolku ~asa so ~lenovite na grupata, slu{nav sli~ni prikazni za nivnite iskustva so drugite biznismeni, hristijani, koi laèle so cel da sklu~at dogovor ili da izvr{at proda`ba. Prazni vetuvawa i neispolneti obvrski, se ~ine{e deka se ~esti pojavi, a ne isklu~ok, vo nivnata sorabotka so ne-koj brat vo verata. Mi be{e kaàno deka hristijanite koristat materijali koi ne gi zadovoluvaat standardite, go prekr{uvaat rabotniot kod, kako i rabotnite pravila, nudat uslugi koi ne gi ispolnuvaat, gi zanemaruvaat garanciite i mnogu pove}e.

Eden ~ovek od grupata, spodeli prikazna za kolega, grade`nik. Dvajcata rabotele na izgradba na objekti vo istata oblast. Ovoj ,,brat“ iskopal dupki na imotot na drugite sopstvenici - vklu~u-vaj}i go i gradili{teto na koe rabotel ~ovekot koj pe{a~e{e so mene - i vo niv go frlal otpadniot materijal. Namesto da plati materijalite da bidat izneseni i frleni na soodvetno mesto, toj gi prikrival dupkite. Slu{nav i polo{i prikazni vo tekot na patuvaweto, no ovaa prikazna se istaknuva{e bidej}i ,,bratot“


be{e voda~ na slavewe vo edna evangelska crkva vo toa mesto.Laèweto ne se pojavuva samo na pazarot i proda`nite mesta,

no isto taka i vo vladata, obrazovanieto, hristijanskata slu`ba, medicinata, kako i me|u ~lenovite na semejstvoto i prijatelite. Laème za da go za~uvame obrazot, da go za{titime na{iot ugled, za da se promovirame na posakuvanite pozicii ili za da go zabrzame posakuvaniot kraj. Laèweto e privle~no; moè da go zabraza procesot na ne{to za koe treba da imame doverba vo Bog da go obezbedi.

Kolku ~esto im kaùvame na lu|eto deka se molime za niv, a ne go pravime toa? ]e im vetime ne{to na svoite deca, a ne go ispol-nuvame. Gi otkaùvame dogovorenite raboti otkako sme go dale na{iot zbor. Gi preuveli~uvame ne{tata za da dokaème ne{to. Seto ova se lagi i neminovno }e rezultiraat so povreduvawe na lu|eto.

Dozvolete mi povtorno da ja naglasam va`nosta na ovaa visti-na: pridobivkata od drèweto na zapovedite na Isus e vetuvawe-to na Negovoto prisustvo. Psalmistot ja potvrdi ovaa vistina, koga pra{a: ,,Gospode, koj moè da vleze vo Tvoeto prisustvo?“, (Psalm 15:1, dinami~en prevod). Potoa ni go dade odgovorot: ,,Tie koi {to vetuvaweto si go dràt, duri i koga boli“, (stih 4). Vo Porakata, parafraziraniot prevod na Biblijata, ovoj stih glasi: ,,Drì go svojot zbor duri i koga toa te ko{ta“.

Ako ja zanemarime zapovedta na Pavle upatena do Efe{anite da ne laàt, moème da se osvrneme na zapovedta na Jakov. Toj pi{uva: ,,Nemojte da se falite i da laète za da ja prekriete vis-tinata“, (3:14, dinami~en prevod). Pavle dade sli~na zapoved na Kolo{anite: ,,Nemojte da se laète eden so drug“, (3:9, dinami~en prevod). Zamislete go ova! Pavle, ~ovekot koj Bog go upotrebi da go donese najbogatoto otkrovenie na blagodatta, ni dade zapoved koja ni kaùva {to e toa {to ne smeeme da go pravime. Ako izolirame vakvi ili sli~ni izjavi vo Noviot Zavet - dadeni od strana na Pavle, kako i od drugite apostoli - moème da gi obvi- nime deka se protiv blagodatta, koga vsu{nost ne se.

Ako celata na{a diskusija e naso~ena samo kon eden aspekt na blagodatta (toj koj zboruva deka blagodatta nè pokriva), bez da gi pou~ime vernicite na odnesuvaweto koe ja pridruùva blagodatta i istoto e zajaknato od nea - vo ovoj slu~aj kade {to ni e zapoveda-no da ne laème - nie neminovno }e imame crkva koja go opravdu-va takvoto odnesuvawe za da go postigne posakuvaniot kraj. Dali neuramnoteènoto u~ewe i veruvawe za toa {to e blagodat, bez naglasuvawe na svetosta, nè izloì na ova? Dali nè u~i da ja ig-norirame na{ata sovest?


Не дозволувајте гневот да ве контролира

Slednoto na na{ata lista e: ne gre{ete dopu{taj}i mu na gnevot da ve kontrolira. Sum gi videl licata na ènite i maìte koi ìveat so gneven sopru`nik. Sum slu{nal izve{tai za stravot koj go ispolnuva domot koga li~nosta koja ispoveda deka e vernik ima ispadi na gnev. [to e so decata koi ìveat so roditeli ~ij gnev stanal nasilen i destruktiven? O{tetuvawe na imotot pa duri i fizi~kite povredi rezultiraat od takvite izlivi na gnev. @rtvite ìveat vo teror o~ekuvaj}i go sledniot ispad. Gnevot ja uni{tuva atmosferata na domot, koj ne e pove}e zasolni{te. Vo Nedela, za vreme na crkovnata bogoslu`ba semejstvoto moè da izgleda kako sè da e vo najdobar red, no toa e samo maska. Za àl, sme izbrale neseriozen pristap kon ovaa zapoved ili vo celost ja ignorirame istata.

Ovaa zapoved ne e izoliran slu~aj. Vo poslanijata postojat pove}e zapovedi da go napu{time gnevot. Pavle pi{uva podi- rektno: ,,Oslobodete se od seta gor~ina, gnev i lutina. Nemojte da vikate eden na drug i da se navreduvate“, (Efe{anite 4:31, dinami~en prevod). Jakov ni zapoveda: ,,Vozdrùvajte se od gneve-we. Gnevot ne vodi kon pravi~nost kakva {to Bog o~ekuva od nas“, (Jakov 1:19-20, dinami~en prevod). Pavle povtorno im zapoveda na Kolo{anite: ,,Oslobodete se od gnevot i lutinata, prestanete so toa“, (3:8, dinami~en prevod).

Da se zapra{ame u{te edna{, dali site ovie zapovedi zvu~at kako zapovedi koi ni kaùvaat {to ne smeeme da pravime, dadeni od lu|e koi go primile otkrovenieto na Bo`jata blagodat? Dali nie sme propu{tile ne{to?

Не крадете

Prestanete so kradewe. Kolku ~esto sme pozajmile pari i ne sme gi vratile nazad? Kolku ~esto vleguvame vo golemi dolgovi? Veruvame deka Bo`jite blagoslovi na krajot }e se manifesti-raat vo na{iot ìvot, pa prodolùvame da ja ignorirame mud-rosta i zapa|ame sè podlaboko vo dolgovi. Na krajot moèbi }e proglasime bankrotirawe, prifaten termin koj nè osloboduva od priznanieto deka ne sme go isplatile ona {to im go dolìme na drugite.

Kolku ~esto sme gi koristile resursite na kompanijata za li~-na korist? Toa se narekuva pronevera. Samouvereno izjavuvame:


,,Jas sum hristijanin, spasen preku blagodatta na Bog“. No, ne gi izvr{uvame zapovedite na Isus dadeni preku Negovite aposto-li.

Eden pastor so kogo rabotev, prisustvuva{e na sekoja bo-goslu`ba, gleda{e kako se slu~uvaat ~uda i se fale{e kolku e lesno za nego da moli i posti podolg vremenski period. No, celo vreme, toj proneveruval iljadnici dolari od crkvata. Na krajot be{e faten. Ova e samo edna prikazna za hristijani koi kradat i na nekoj na~in go opravduvaat toa.

Kolkumina od nas sme mamele vo odnos na dano~nite prijavi, ne prijavuvaj}i del od na{ite prihodi? Vo ovoj slu~aj, u{te edna zapoved na Pavle se ignorira: ,,Treba da pla}ate i danoci“, (Rim-janite 13:6, dinami~en prevod). Go opravduvame na{eto kradewe poradi ,,lo{ata rabota“, koja na{ite dr`avni voda~i ja vr{at. No, koga }e nau~ime deka dve pogre{ni ne{ta nikoga{ ne soz-davaat pravilna rabota?

Не користете лоши и гнасни зборови

Eden od dinami~nite prevodi na Biblijata ni ja dava slednata zapoved vaka: ,,Nikakov gnasen ili zagaden zbor, nitu zli zborovi, nitu bezobrazni ili glupavi zborovi da ne izleguvaat (nikoga{) od va{ata usta“, (Efe{anite 4:29). Mnogu ~esto sum slu`el na lu|e koi bile verbalno zloupotrebeni od strana na drugi verni-ci. Tie bea sru{eni od ostri i navredlivi zborovi. Nivnite du{i se povredeni i e potrebno vreme za da bidat izlekuvani.

Mnogu pati sum slu{nal nedostojni razgovori me|u vernicite, duri i dvosmileni i bezobrazni prikazni vo slu`benite kancelarii. Koristeweto na vulgarnosti od propovedalnata ve}e ne e nepoznata i ne~uena rabota.

Neodamna bev na ve~era so eden mlad bra~en par koi nadgledu-vaat golema crkva. Tie se voshituvaa na odredena globalna slu`-ba. Imale mo`nost da ve~eraat so eden od najpoznatite lideri na ovaa organizacija. Za vreme na ve~erata, toj nekolku pati izgovo-ril vulgarni zborovi. Ovoj bra~en par be{e vo {ok meseci podoc-na.


Ја потценивме благодатта

[to se slu~i? Dali stanavme tolku ,,isklu~itelni“ {to go is-frlivme pobo`noto odnesuvawe? Dali go ̀ rtvuvavme na{eto sve-do{tvo za da staneme relevantni? Jas sum 100 procenti naklonet kon toa da bideme relevantni, progresivni i napredni vo na{eto razmisluvawe, no ne po cena na kompromitirawe na Bo`joto Slo-vo.

Nie mora da si go postavime ova pra{awe: apostolite smetaa deka e potrebno da ni dadat zapovedi koi vodat kon pobo`no odnesuvawe, zo{to toga{ ne gi iskaùvame? Dali znaeme pove}e od niv? Dali znaeme pove}e od Isus?

Dali e mo`no neprijatelot da ne ima zavedeno, kako {to napra-vi so Eva? Ovoj pat e malku porazli~no. Eva be{e dobro zapoznae-na so zapovedta da ne jade od plodot na drvoto za poznavawe na do-broto i zloto. Neprijatelot rizikuva{e da bide razotkrien koga direktno se sprotistavi na Bo`joto Slovo. Toa be{e delikatna zada~a za nego.

No, nie mu ja olesnivme rabotata na |avolot. Nie samo izos-tavivme del od Bo`joto Slovo koe nè ni odgovara. Dali se se}avate na Bo`jta zapoved: ,,Od sekoe drvo vo gradinata moè{ da jade{, osven od drvoto za poznavawe na dobroto i na zloto“, (Sozdavawe 2:16-17). Sprotivno na toa, nekoi lu|e denes bi rekle: ,,Od sekoe drvo vo gradinata moè{ da jade{“. Kraj na prikaznata. Tie go izostavaat delot od zapovedta koj veli ,,osven“, tie go izostavaat toa {to ni e zapovedano da ne go pravime - vo odnos na odnesuvawa-ta koi se bezbo`ni.

Vo su{tina nie ja potcenivme Bo`jata blagodat. So pravo iz-javuvame deka blagodatta spasuva, prostuva i e besplaten dar na Negovata qubov. Me|utoa, ne izjavuvame deka taa blagodat ja ima promeneto na{ata priroda i nè zajaknuva da ne ìveeme kako po-rano. Nie propu{tivme, vsu{nost nie izbegnavme da im ja kaème vistinata na lu|eto deka tie sega se zajaknati i osposobeni da go napu{tat bezbo`noto odnesuvawe. Kako rezultat na takvoto mol~ewe vernicite se neupateni vo odnos na pobo`nosta i go pro-pu{taat Bo`joto prisustvo.

Нашите дела се значајни

Neodamna, bev vo sredinata na moeto utrinsko ~itawe na Bibli-jata. Vo toa vreme gi ~itav Psalmite i poslanieto do Evreite.


Zavr{iv so delot od Psalmite i sakav da preminam na Evreite, koga silno po~uvstvuvav Svetiot Duh kako mi veli: ,,Ne, ne go ~itaj poslanieto do Evreite. îtaj go Otkrovenieto“.

Nekolku nedeli porano po~nav so ~itawe na Otkrovenieto, isto taka, pottiknat od Svetiot Duh. Gi pro~itav prvite dve po-glavja, no za àl izgubiv interes da prodolàm ponatamu. Sledno-to utro se vrativ na moeto planirano ~itawe. Dve nedeli podocna, se navrativ na mestoto kade {to zastanav so ~itawe vo Otkro-venieto, tretoto poglavje. Za malku }e padnev na podot koga gi pro~itav zborovite na Isus upateni do crkvata vo Sard:

,,Va{ite dela Mi se poznati. Iako za vas se govori kako za ìvi, vie ste mrtvi!“, (Otkrovenie 3:1, dinami~en prevod).

Prvo, zabeleète {to Isus veli: ,,Va{ite dela Mi se poznati“, a ne ,,rabotite {to gi veruvate“. Toj ne im veli ,,Gi znam va{ite nameri“. Vo drugi prevodi Toj veli: ,,Gi znam delata tvoi“. Jasno e deka Isus ne se osvrnuva na pozicionata pravednost na crkvata, tuku na nivnata nadvore{na svetost - nivnite dela, odnesuvawe, izborite koi gi pravat vo ìvotot i taka natamu.

Toj ja identifikuva crkvata kako crkva koja nosi ime deka e ìva. [to e toa {to ostava takov vpe~atok? Dali e mo`no da sta-nuva zbor za crkva koja raste i e popularna, bogoslu`bite se voz-budlivi, atmosferata e naelektrizirana? Setete se, nie moème nenamerno da ja zamenime atmosferata za prisustvoto. Ako pri- sustvuvate na nekoj pop koncert, }e naidete na tolpa narod, zara-zen entuzijazam i golemo is~ekuvawe za prekrasna ve~er, no dali ovie spektakli se vo soglasnost so Bo`joto srce?

Va`noto pra{awe za de{ifrirawe dali edna crkovna zaed-nica e ìva ili ne e: dali poslu{no gi izvr{uvame zapovedite na Isus ili gradime tesno povrzana zaednica koja vsu{nost se oddale~uva od Negovite zapovedi? U{te edno pra{awe koe treba da si go postavime e: dali objavuvame vistina koja se osvrnuva na sostojbata na srceto {to rezultira so promeneto odnesuvawe, ili proklamirame poraki koi deluvaat na na{ite emocii i go sti- muliraat na{iot intelekt?

Po ovaa otvorena izjava, Isus prodolùva ponatamu:

,,Razbudete se i zakrepenete go ona malku {to vi ostanalo, i {to e ve}e na umirawe! Utvrdiv deka ona {to go pravite e daleku od sovr{eno vo o~ite na Mojot Bog, ne gi zadovoluva Negovite standardi“, (stih 2, dinami~en prevod).


Isus povtorno gi identifikuva nivnite postapki, a ne nivnite veruvawa. Kako {to ve}e navedovme, vo Noviot Zavet ima raboti koi smeeme, no i raboti koi ne smeeme da gi pravime; ovie zapove-di se odnesuvaat na na{ite postapki i dejstvuvawa. Spored Isus, ovaa crkva nitu se stremi kon svetost nitu ja prifa}a istata kako na~in na ìveewe. Toga{ Toj izjavuva:

,,Vratete se na u~eweto {to vi be{e predadeno i {to go ~uvte na po~etokot. Drète se do nego i pokajte se za va{ite grevovi. Ako ne se razbudite, }e dojdam kaj vas koga najmalku se nadevate, kako koga upa|a provalnik!“, (Otkro-venie 3:3, dinami~en prevod).

Ne zaboravajte, Isus ѝ se obra}a na crkvata, a ne na gradot Sard. No ako Negovite zborovi bea nameneti samo za ovaa istori- ska crkva, tie ne bi bile vo Pismoto. Samiot fakt deka se nao|aat vo Biblijata zna~i deka imaat proro~ka primena i denes. Tie se odnesuvaat na dene{nite vernici, isto kako i na toga{nite koga ovie zborovi bile za prv pat izgovoreni. Ovie zborovi se upateni kon nas, zo{to Bo`joto Slovo e ìvo. Zatoa, }e prodolìme da ja razgleduvame izjavata na Isus vo ovoj kontekst.

Isus ni naloùva da se vratime na u~eweto {to go ~uvme i vo koe poveruvavme na po~etokot. So drugi zborovi, ni kaùva deka sme se oddale~ile od svetoto ìveewe. Sme sozdale doktrina na blagodat koja ni dozvoluva da ìveeme onaka kako {to ìveat nevernite lu|e vo na{eto op{testvo; doktrina koja ni ovozmoù-va po ni{to da ne se razlikuvame od niv. Navidum izgleda kako dobro u~ewe, no dali e toa Bo`joto Slovo?

Isus ѝ kaùva na crkvata da se pokae i da se vrati na Negovoto u~ewe. Ima moderni u~iteli koi izjavuvaat deka {tom staneme hristijani, nema potreba pove}e da se kaeme, bidej}i site na{i grevovi, minati, sega{ni i idni avtomatski se prosteni. Ako e taka, zo{to toga{ Isus ni kaùva nam, ѝ kaùva na Negovata crk-va da se pokae i da se vrati nazad kaj Nego?

Ako poglednete na dene{nite neuramnoteèni u~ewa za ,,bla-godatta“, koi privlekuvaat mno{tvo lu|e, }e vidite deka golem del od ovie u~ewa se propagirani od voda~i koi izrasnale so slu{awe na legalisti~ki, iskriveni poraki za svetosta. Da, sve-tosta, e pogre{no pretstavuvana vo mnogu crkveni krugovi, no toa ne go menuva faktot deka taa e od fundamentalno zna~ewe za hris-tijanstvoto. Niz istorijata na crkvata, povikot na svet ìvot e zna~aen del od kolektivnata misiska aktivnost na crkvata i


li~nite, individualni zada~i. Nie mora da se vratime na na{ata osnova: na ona {to sme go ,,~ule i primile na po~etokot“.

Isus prodolùva ponatamu:

,,Sepak, nekoi od vas vo Sard ne si gi izvalkaa oblekite so zlo. Tie }e odat so mene vo bela obleka, bidej}i se dostoj- ni“, (Otkrovenie 3:4, dinami~en prevod).

Obrnete vnimanie na zborovite ,,izvalkaa oblekite“. Setete se na zborovite na Pavle koi ne podgotvuvaat za Bo`joto prisustvo: ,,Da se o~istime od sekoja ne~istota na teloto i na duhot, is-polnuvaj}i ja svetosta vo strav Bo`ji“, (2 Korin}anite 7:1). Isus go isprava patot po koj se dviì crkvata upatuvaj}i ѝ povik da se vrati na svetiot ìvot i da ne ja valka oblekata na teloto i duhot so bezboèn na~in na ìveewe. Ova ne drì vo podgotvena sostojba kako za Negovoto prisustvo, taka i za Negovoto vra}awe, za{to podocna Toj izjavuva: ,,Blagosloveni se onie koi vnimavaat i koi ja ~uvaat svojata obleka podgotvena“, (Otkrovenie 16:15, di-nami~en prevod). Isus zavr{uva so ovie zborovi:

,,Sekoj {to }e izleze pobednik }e bide oble~en vo beli obleki; nivnite imiwa nikoga{ nema da gi izbri{am od Knigata na ìvotot. Koga nivnite imiwa }e bidat ~itani vo prisustvoto na Mojot nebesen Tatko i na Negovite an-geli, Jas javno }e gi priznaam za Moi. Ako imate sluh, poslu{ajte go Svetiot Duh i razberete go toa {to Toj im go pora~uva na crkvite!“, (Otkrovenie 3:5-6, dinami~en prevod).

Da bide va{eto ime izbri{ano od Knigata na ìvotot e mnogu seriozna rabota. Sepak, ovie zborovi doa|aat direktno od usta-ta na na{iot Spasitel. Mnogu e va`no da slu{ame i da obrneme vnimanie na ona {to Bo`jiot Duh go zboruva preku pi{anoto Bo`jo Slovo, i da ne gi ignorirame ovie izjavi koi moèbi ne se sovpa|aat so ona {to prethodno sme go veruvale ili ona {to obi~no se pou~uva.

Bog ne napravi pravedni, nie nikoga{ ne moème da napravime ne{to so {to bi ja zasluìle ovaa pozicija vo Hristos. Me|utoa, soodvetniot na~in na ìvot pridruèn so sveto odnesuvawe, o~i-gledno e mnogu va`no vo o~ite na Bog.

Pavle pi{uva: ,,Bog ni ja pokaà Negovata blagodat za spase-nie na site lu|e. Taa blagodat ne u~i da se otkaème od bezbo`-


niot na~in na ìveewe i od svetovnite pohoti, pa da po~neme da ìveeme razumen, praveden i poboèn ìvot vo ovoj svet“, (Tit 2:11-12, dinami~en prevod). Toa e jasna zapoved. Zo{to toga{ ne ja navestuvame ovaa vistina od na{ite govornici?

Da ne prestaneme da pou~uvame deka ne moème da ja zasluìme, nitu zarabotime Bo`jata blagonaklonetost, prostuvawe ili spasenie. Da prodolìme glasno da ja objavuvame dobrata vest. Me|utoa, da prestaneme da ja potcenuvame Negovata blagodat. Da ja proglasuvame celata vistina!


11

Добро или корисно?Велите: ,,Имаме слобода да правиме што

сакаме! Да, но не е се полезно!“- 1 Коринќаните 10:23, динамичен превод

Потполната посветеност не е суштинска само како услов за влез во рајот, но, исто така и неопходна за највисоки резултати на христијанскиот живот на

земјата.- Дуган Кларк

Кako sluìtel koj ~esto zboruva i ,,se dava“, osobeno me osveù-va koga slu{am poraki od drugi Bo`ji maì i èni. Neodamna

imav takva prilika. Pastorot koj zboruva{e e visoko po~ituvan vo na{ata zemja, nadgleduva golema crkva i e poznat po svoite vi-duvawa za razvoj na lokalnata crkva. Negovata poraka be{e in-teresna, ohrabruva~ka i pou~na. Iljadnici lu|e slu{aa vnimatel-no.

Vo eden moment, pastorot dade komentar koj izgleda{e dobro, mudro i ponizno, no nekako ne mi se dopadna. Toj re~e: ,,Ona {to sakam da go kaàm, moèbi }e zvu~i malku negativno. Obi~no ne zboruvam na ovoj na~in bidej}i jas ne gi osuduvam lu|eto so moite poraki. Presvedo~uvaweto mu go prepu{tam na Svetiot Duh“.

Se obidov da se oslobodam od voznemirenosta vo mojot duh, no ne moèv. Sum slu{nal i porano drugi voda~i kako kaùvaat sli~ni raboti. Logikata deluva{e razumno i zdravo, zo{to toga{ bev voznemiren? Toga{ se setiv na zborovite na apostol Pavle upateni do negoviot mlad pomo{nik Timotej. Po zavr{uvaweto na slu`bata go poglednav stihot:

,


,,Propovedaj go slovoto, nastojuvaj vo pogodno vreme i vo nevreme, ukoruvaj, zabranuvaj, sovetuvaj so golema trpeli-vost i pouka“, (2 Timotej 4:2).

Dozvolete mi prvo da go spodelam kontekstot na ovoj stih. Vo vremeto koga Pavle go pi{uval ova pismo, Timotej be{e pas-tor na golema crkva vo Efes. Ova poslanie vo Noviot Zavet, gi sodrì poslednite pi{ani zborovi na Pavle, upateni ne samo do negoviot mlad u~enik, no, isto taka, i do site nas. Pretpostavu-vam Pavle ~uvstvuval deka krajot na negoviot ìvot se bliì i zatoa mnogu vnimatelno gi izbral negovata tema i zborovi.

Ne sakav da imam samo povr{no poznavawe na zna~eweto na zborovite koi Pavle gi upotrebuva ,,ispravaj, ukoruvaj, ohrabru-vaj“, i po~nav da istraùvam. Go zemav prvo dinami~niot prevod na Biblijata za pojasnuvawe, no pred da dojdam do stihot citiran pogore, prethodniot stih go privle~e moeto vnimanie:

,,I taka, TE ZAKOLNUVAM, (so zakletva te zadolùvam) pred Boga i na{iot Gospod Isus Hristos, Koj }e im sudi na ìvite i na mrtvite, koga }e dojde Toj i Negovoto carstvo“, (2 Timotej 4:1).

Zborot te zakolnuvam (so zakletva te zadolùvam) e preveden so golemi bukvi vo eden od dinami~nite prevodi na Biblijata; ne napraviv nikakva gre{ka pi{uvaj}i go vaka. Ova e so cel da se naglasi zborot. Go kontaktirav mojot prijatel Rik Rener, dol-gogodi{en izu~uva~ na gr~kiot jazik, i se raspra{av za to~noto zna~ewe na ovoj zbor. Eve go negoviot odgovor:

Gr~kiot zbor ,,ZAKLETVA“ - diamarturomai, e zbor koj se koristi koga oficijalni pretstavnici davale zakletva za vr{ewe na javna dol`nost. Liceto koe gi zadolùva so zak-letva za vr{ewe na dol`nosta, }e gi povika site bogovi da gledaat i da slu{aat - stavaj}i golema serioznost vrz onoj koj ja polaga zakletvata - i potoa onoj koj gi zadolùva so zakletvata, }e gi ,,zakolne (zadolì)“ da ja vr{at svoja-ta rabota odgovorno i da zapametat deka bogovite gledaat. Vo kontekst na Timotej, Pavle veli (parafraziram): ,,Go povikuvam Bog da gleda dodeka gi prima{ zborovite koi jas ti gi upatuvam“. Toa be{e sve~en zbor koj mu kaà na Timotej, deka e podobro da bide seriozen vo odnos na ona {to go slu{a, bidej}i Samiot Bog gleda i slu{a - i toa e

ДОБРО ИЛИ КОРИСНО? 167

pri~inata zo{to ostatokot od ovoj stih zboruva za osuda. Pavle saka{e Timotej da ja razbere serioznosta na ona {to toj mu go zboruva{e, a {to Timotej go slu{a{e. Ovoj zbor ,,zadolùvam“ e zbor koj stava golema odgovornost vrz pri-matelot na zakletvata.

Pavle be{e mnogu seriozen so ovoj mlad pastor (a vpro~em i so nas), pogriùvaj}i se negovata zapoved da ne bide gledana kako nezadolìtelna. Kako {to navede Rik, Pavle go dade ova zadolù-vawe vo prisustvototo na Bog i na Isus Hristos. So drugi zbo-rovi, Bog }e mu sudi na Timotej, zaedno so koj bilo drug propoved-nik ili sluìtel, ako ne go poslu{aat ovoj nalog. Eve go nalogot:

,,Navestuvaj i propovedaj go Slovoto! Pravi go toa rev-nosno, so ~uvstvo na itnost (ostani veren, neka Slovoto ti bide na dofat, bidi podgotven), bez ogled dali momentot e pogoden ili ne. (Bez ogled dali e pogodno ili nepovolno, dali Slovoto e dobredojdeno ili nepoèlno, ti kako propovednik na Slovoto, treba da im pokaè{ na lu|eto na koj na~in pogre{no gi ìveat svoite ìvoti)“, (2 Timotej 4:2, dinami~en prevod).

Eden sluìtel i propovednik na evangelieto treba da ,,im po-kaè na lu|eto na koj na~in nivnite ìvoti se pogre{ni“. Ova se istaknuva!

Mojata momentalna misla na porakata {to ja slu{nav be{e: Ne e ~udno zo{to izjavata na pastorot ne mi zvu~e{e pravilno. Zvu~e{e dobro, no toa vsu{nost ne be{e vistinata. Svesno ili nesvesno, toj go izbra ona {to izgleda dobro namesto Bog. Ovoj voda~ ja stavi odgovornosta na Svetiot Duh, no Pavle jasno izjavu-va deka odgovornosta e vsu{nost na{a.

Neodamna mnogu popularen pastor i negovata sopruga bea in-tervjuirani na me|unarodna informativna programa. Dopisnikot ja otvori temata za seksualniot nemoral i nivniot odgovor be{e: ,,Ne e na nas da mu kaùvame na nekoj kako treba da ìvee“.

Znam deka ovoj bra~en par gi saka lu|eto. Tie sakaat izgu-benite da go slu{nat evangelieto i da dojdat kaj Isus. Nivnata vizija e golema - }e bide prekrasno ako site sluìteli ja imaat nivnata strast i re{itelnost. Me|utoa, dali nie go zamenuvame direktnoto zadolùvawe od Bog da ,,im pokaème na lu|eto na koj na~in pogre{no gi ìveat svoite ìvoti“ so na{ata dobra filo-zofija da ,,ne im kaùvame na lu|eto kako treba da ìveat?“


Dali ova be{e taktikata na apostolite? Vo edna prilika, Pavle ja izjavi svojata strategija na eden car, koj ne be{e spasen:

,,Taka, care Agripa, jas ne otkaàv poslu{nost sprema ova videnie {to mi dojde od neboto. Po~nav da im propovedam, najprvo na Evreite vo Damask, a potoa vo Erusalim i vo site oblasti na Judeja. Potoa prodolìv da im propovedam i na neevrejskite narodi, da im objasnuvam deka treba da se pokaat i da se svrtat kon Bog, i so svoeto povedenie na delo da potvrdat deka navistina se pokajale (se promenile)“, (Dela 26:19-20, dinami~en prevod).

Da im se kaè na nespasenite lu|e deka treba da se pokajat za nivnite grevovi, i po obra}aweto da potvrdat deka navisti-na se promenile, direktno se spravuva so toa kako tie treba da ìveat. Za àl, evangelskata filozofija na Pavle i taa na bra~-niot par koj be{e intervjuiran se vo celosna sprotivnost. Ednata filozofija e Bo`ja, drugata e dobra.

Pavle ja pokaà negovata re{itelnost da se pridrùva kon boèstvenata strategija koga se pojavi mo`nost da razgovara so u{te eden poznat ~ovek i negovata sopruga, isto taka voda~ koj ne be{e spasen. Ispitajte ja negovata taktika preku temata za koja zboruva{e:

,,Po nekolku dena, dojde Feliks so svojata èna Drusila, koja be{e Evrejka. Go povikaa Pavle da im zboruva za ̀ ivo-tot na vera vo Isus Hristos. Go slu{aa dodeka toj im zboru-va{e. Dodeka toj zboruva{e za pravednosta, insistiraj}i na praveden odnos so Bog i lu|eto, na ìvot na moralna disci-pliniranost i zauzduvawe na telesnite strasti i za Bo`jiot sud {to pretstoi, Feliks po~uvstvuva deka rabotite stanu-vaat premnogu li~ni i nelagodni, se ispla{i i mu re~e da siodi: ,,Toa e dovolno za denes. Koga }e bide pogodno vremeto, pak }e te viknam“, (Dela 24:24-25, Porakata).

Feliks pora~a da go donesat Pavle, bidej}i toj i negovata so-pruga bea zainteresirani da ja slu{nat porakata na Pavle za ve~-niot ìvot. Dvete glavni temi na koi Pavle se osvrna dodeka mu zboruva{e na ovoj bra~en par koj ne be{e spasen bea: moralnata disciplina i sudot koj doa|a. Zborovite na Pavle bea tolku silni i direktni {to ovoj bra~en par se ~uvstvuva{e mnogu neprijatno. Kako ova se meri so na{ite moderni taktiki na sluèwe na izgu-


benite? Ima takvi crkovni voda~i na koi glavnata cel im e da gi pridobijat lu|eto da dojdat na slednata nedelna bogoslu`ba. Se razbira, pridobivaweto na lu|eto da se vratat vo crkva slednata nedela e za pofalba, no toa ne e krajnata cel. Celta na Pavle ne be{e da sozdade ̀ elba vo lu|eto za u{te eden sostanok; tuku verno da ja zboruva vistinata.

Neodamna, prisustvuvav na mladinski sostanok na koj zboru-va{e popularen pastor. Toj be{e na turneja niz zemjata objavuvaj- }i ja negovata poraka za Bo`jata qubov. Pove}e od iljada lu|e se sobraa vo prepolnetata sala, da go slu{aat. Atmosferata be{e naelektrizirana, lu|eto bea vozbudeni da ja slu{nat porakata na ovoj mlad voda~. Pred negovata poraka, publikata be{e informi-rana dva pati od strana na menaxerot i od samiot voda~, deka ovaa ve~er }e slu{neme samo ,,dobra vest“, i deka toj nema da zboruva ni{to ,,negativno“. ,,Dobrata vest“ be{e postavena kako sprotiv-nost na ,,negativnata“. Sepak, postojat momenti koga dobrata vest na prv pogled se ~ini negativno, osobeno ako toa nosi ispravawe na kursot vo na{ite ìvoti. No, ako taa popravka ne spasuva od patot na smrtta, toga{ kako treba da gledame na porakata?

Koga izleze na scenata, ovoj pastor se povrza so publikata koristej}i mudar humor vo prvite dvaesettina minuti. Potoa po~na da zboruva za qubovta so koja Isus ne qubi. Toa be{e po-raka koja gi stopli i ohrabri srcata na prisutnite. Toga{ upati povik za spasenie bez pritoa da gi povika lu|eto da go promenat kursot na svojot pat - da ja napu{tat nivnata qubov kon svetot i neposlu{nosta kon Bog. Ni{to ne be{e kaàno za pokajanie za grevot, fundamentalno u~ewe koe treba da go pridruùva spase-nieto (poglednete Evreite 6:1). Mnogu odgovorija na negoviot po-vik taa no}.

Dali porakata na ovoj pastor be{e vo soglasnost so porakata na Pavle do carot Agripa ili Feliks i Drusila? Dali negovata poraka be{e vo soglasnost so zborovite na Petar, koj strogo im pora~a na onie {to posakuvaat spasenie: ,,Zatoa pokajte se i svr-tete se kon Boga, za da vi bidat izbri{ani grevovite“, (Dela 3:19, dinami~en prevod). Dali tie koi tragaa po spasenieto ja napu{ti-ja sredbata taa no} spaseni?


Спротивставени крајности

Da se zapra{ame povtorno, zo{to e tolku lesno da se ni{a klatno-to na potpolno sprotivnata strana - tolku daleku od legalizmot koj go prezirame se do toj stepen {to sega gi izostavame klu~nite elementi na evangelieto?

Mnogu od dene{nite voda~i bile podignati od onie na koi denes se gleda kako na strogi crkovni tatkovci. Vo dvaesetiot vek, ovie tatkovci ne se pla{ea da se soo~at i da go izloàt grevot; tie ne povikuvaa na sveto ìveewe. Vo tie godini ne postoeja tolku mnogu golemi crkvi kakvi {to imame denes. Cvrstite, pres-vedo~uva~ki poraki od Svetoto Pismo ~esto gi odvra}aa nazad neiskrenite traga~i na vistinata.

Podocna, nekoi voda~i, kako del od strate{kiot plan, donesoa zaklu~ok deka moàt da se izgradat golemi crkvi so golem broj sledbenici, ako se svrtat isklu~itelno kon pozitivni i inspira-tivni poraki. Gi minimiziravme i potcenivme presvedo~uvawe-to, ukorot i ispravkata dodeka baravme niz Biblijata poraki koi ohrabruvaat. Prestanavme da im kaùvame na lu|eto kako nivnite ìvoti ne se vo poslu{nost na Bo`joto Slovo. Ova stana na{ata strategija vo dvaeset i prviot vek. Sepak, slu{nete go prodolè-nieto na Pavloviot nalog do Timotej:

(Ti kako propovednik na Slovoto, treba da im pokaè{ na lu|eto na koj na~in pogre{no gi ìveat svoite ìvo-ti). Bidi postojan i neumoren vo trpenieto i pou~uvawe-to, presvedo~uvaj, ukoruvaj i ispravaj, predupreduvaj, pot-tiknuvaj i ohrabruvaj“, (2 Timotej 4:2, dinami~en prevod).

Eve {to zna~at trite klu~ni gr~ki zborovi upotrebeni vo ovoj stih - eleg~o (elegcho), epitimao (epitimao) i parakleo (parakaleo). Definicijata koja Strong re~nikot ni ja dava na zborot eleg~o e da ,,presvedo~i{, da ukaè{ na gre{kata, da ukori{, da osudi{“. Komletniot re~nik na prou~uvawe na zborovi e pospecifi~en vo svojata definicija: ,,Vo Noviot Zavet, da presvedo~i{ zna~i da dokaè{ deka nekoj gre{i i so toa da go posrami{“. Toa e silna definicija!

Vtoriot zbor, epitimao, e definiran kako ,,(direktna) odgovornost ili obvinenie, ukor“. Toa e direktno! Tretiot zbor, parakleo, e definiran kako ,,da ute{i{, da ohrabri{“. Toa e as-pektot koj podiga i inspirira, i toj navistina e potreben.

Fokusiraj}i se na prvite dva zbora, Pavle im zapoveda na pro-


propovednicite da propovedaat poraki koi }e presvedo~uvaat, uko-ruvaat, }e povikuvaat na odgovornost, }e ukaùvaat na gre{kite i }e dokaàt deka ~ovekot zgre{il. Vo svetloto na definicijata na ovie zborovi, treba da se zapra{ame za ispravnosta na paradig-mata na dene{noto vodstvo vo zapadnata crkva. Dali dene{nata strategija e mudrosta na Bog ili mudrosta na dobroto? Vo mojata polnovremena slu`ba, pove}e od dvaeset i pet godini, propove-daj}i niz crkvite i zboruvaj}i na konferencii, moàm iskreno da kaàm deka sme preminale na stranata na dobroto.

Moàm da spodelam bezbroj prikazni vo prilog na ova, no dozvolete mi da raskaàm samo edna. Bev zamolen da zboruvam vo mnogu golema crkva vo severozapadniot del na Soedinetite Drà-vi. Mu se voshituvav na voda~ot na crkvata i na negovata rabota i se raduvav na vremeto pominato so nego i negovata sopruga, nivni-ot liderski tim i crkvata.

Nekolku nedeli pred nastanot, dobiv imejl od pastorot, vo koj pi{uva{e: ,,Xon, se raduvame na tvoeto doa|awe i so netrpenie o~ekuvame da ja slu{neme tvojata poraka vo crkvata. Dodeka ja podgotvuva{ propovedta, smetam deka e dobro da ja spodelam so tebe na{ata kultura. Nie sme pozitivna crkva; na{ite lu|e ne se naviknati da slu{aat negativni poraki. Zatoa, te molam, koga }e ѝ se obrati{ na zaednicata, neka tvojata poraka bide so ohrabru-va~ka, pozitivna tema“.

Povtorno se pojavuva pra{aweto, kako ovaa ,,mudrost“ se meri so ona so {to Pavle go zadolì Timotej da go pravi? Za sporedba, }e gi navedam na originalniot jazik ,,pozitivnoto“ i ona na {to nie denes gledame kako na ,,negativno“.

Pozitivno: 1) parakleo: uteha, ohrabruvaweNegativno: 1) eleg~o: da presvedo~i{, da ukaè{ na gre{- kata, da ukori{, da osudi{, da dokaè{ deka nekoj zgre{il 2) epitimao: (direktna) odgovornost ili obvinenie, ukor

Imame tri zapovedi dadeni od Pavle. Dve od trite se smetaat za ,,negativni“, a samo edna e ,,pozitivna“. Da go kaàm ova i na drug na~in: 67 procenti od zapovedite se ,,korektivni“, a 33 pro-centi se ,,afirmativni“. Ne impliciram deka 67 procenti od po-rakata treba da bide korektivna. Me|utoa, pra{aweto koe treba da si go postavime e, dali imame izlezeno nadvor od ramnoteà?

Ako na{ata cel e 100 procenti pozitivno i inspirativno


u~ewe vo na{ite crkvi, toga{ kako rezultat na toa, dali moèbi denes imame zgolemen broj na pozitivni lu|e koi veruvaat deka se na praviot pat so Bog, koga vo realnosta tie sè pove}e se oddale~uvaat od Negoviot karakter i prisustvo?

Суштината на заповедта

Pisatelot na poslanieto do Evreite ne izvestuva:

,,Niedno ukoruvawe (disciplina) ne e prijatno - toa e duri bolno vo vremeto koga go primame. No podocna, onie {to se odgledani vo disciplina, }e po`neat plod na spokojstvo i praveden ìvot“, (Evreite 12:11, dinami~en prevod).

Postojat dve va`ni to~ki tuka. Prvata e deka disciplinata e bolna! Ohrabruvaweto ne e bolno, no ukoruvaweto, ispravka-ta i izloùvaweto na gre{kata sè. Vtoro, disciplinata za koja pisatelot na poslanieto do Evreite zboruva e odgleduvawe, tre-nirawe za sveto ìveewe.

Pra{aweto koe sega treba da go postavime e kako Bog nè odgleduva? Kako Toj nè obu~uva? Ako se navratime na ona {to Pavle mu go napi{a na Timotej, }e ja vidime celata slika:

,,Celoto Pismo e od Boga vdahnoveno (dadeno preku Ne-gova inspiracija). Sè {to pi{uva vo nego moè da ni ko-risti da se pou~ime; da ni pomogne da se popravime pres-vedo~uvaj}i ne za grev; da nè disciplinira vo poslu{nost i da ni pokaè kako pravedno da ìveeme, treniraj}i nè vo pravednost (vo sveto ìveewe, soobrazeno so Bo`ja-ta volja vo mislata, celta i postapkata). Svetoto Pismo sovr{eno go podgotvuva sekoj Bo`ji ~ovek da umee da pra-vi dobri dela od sekakov vid. I taka, TE ZAKOLNUVAM, (so zakletva te zadolùvam) pred Boga i na{iot Gospod Isus Hristos, Koj }e im sudi na ìvite i na mrtvite, koga }e dojde Toj i Negovoto carstvo: Navestuvaj i propove-daj go Slovoto“, (2 Timotej 3:16 - 4:2, dinami~en prevod).

Dali gi zabeleàvte zborovite ukor, presvedo~uvawe za grev, popravka na gre{kata i disciplinirawe vo poslu{nost? Dali, isto taka, zabeleàvte deka Svetoto Pismo nè odgleduva, nè tre -nira vo sveto ìveewe i deka Pavle mu zapoveda na Timotej, i na


nas, da go propovedame Slovoto (Svetoto Pismo)? Ako gi spoime zaedno site ovie raboti, eve ja parafraziranata su{tina na ona {to ni e zapovedano:

Timotej, i koj bilo drug propovednik na evangelieto, fakt e: boèstvenata disciplina e bolna, no istata nè obu~uva i odgleduva vo sveto ìveewe. Bog ja sproveduva disciplinata (treningot) preku Pismoto vdahnoveno od Boga, koe sovr{eno go podgotvuva sekoj Bo`ji ma` ili èna, koi }e zboruvaat za Nego. Zatoa, propovedaj go Slo-voto - Svetoto Pismo. Za{to ti kako Bo`ji glasnik, treba da im pokaè{ na lu|eto na koj na~in pogre{no gi ìveat svoite ìvoti. Preku soodvetno i pravilno ko-ristewe na Pismoto, }e go postigne{ ova koga vo qubov }e primeni{ ukor, presvedo~uvawe za grev, popravka, dis-ciplinarawe vo poslu{nost i ohrabruvawe. Ova e boèst-ven proces na obu~uvawe na slu{atelite za svet ìvot.

Svesen sum deka ova e dijametralno sprotivno na na{ata crkovna kultura vo dvaeset i prviot vek, i moè da deluva kako {ok. No, dali sakame silna crkva, ili sakame crkva koja e zave-dena? Dali sakame da kultivirame zdravi ili izmameni lu|e? Ovie instrukcii se dadeni za da ne se oddale~ime bez da znaeme od srceto na Bog. Ako sakame sigurno da ~ekorime so Isus, nie mora da bideme vtemeleni vo Pismoto. Nevozmo`no e da ja pomirime na{ata sega{na kultura so zapovedite dadeni vo Noviot Zavet. Potrebno e da napravime promena ako sakame da vidime pojava na zdrava crkva!

Пожелно или корисно?

Pavle, so uvid od Svetiot Duh, moèl da predvidi kako propovednicite i ostanatite sluìteli nema da ja izvr{uvaat ovaa zapoved, i gi pretskaàl posledicite i padot koi }e se slu~at:

,,]e dojde vreme koga lu|eto nema da go slu{aat (toleriraat, trpat) pravilnoto u~ewe. Naprotiv, za da si najdat opravduvawe za svoite gre{ni strasti i zadovolstva, }e si po-vikaat mnogubrojni u~iteli, {to }e im go kaùvaat ona {to sakaat da go slu{nat (i na toj na~in da gi neguvaat gre{kite do koi se dràt)“, (2 Timotej 4:3, dinami~en prevod).


Dobredojdovte vo toa vreme! Da se zapra{ame, {to e pove}e poèlno: ohrabruva~ka, sre}na, pozitivna i lesna poraka? Ili poraka na predupreduvawe, ukoruvawe, popravka, ukaùvawe na gre{kite i presvedo~uvawe?

Sekoj, vklu~uvaj}i me i mene, mnogu pove}e bi sakal da slu{a poraka so sodrìna koja ja odrazuva prvata kategorija na poraki. Jas sum pozitivna li~nost, i prirodno mi e da gravitiram kon op-timisti~ki poraki. Ako mu se dade izbor, sekoj normalen ~ovek }e go stori istoto.

Ako postojat dve crkvi edna do druga, i znaete deka vo edna od niv moè da slu{nete zborovi koi direktno }e se osvrnat na va{eto gre{no odnesuvawe, a vo drugata }e slu{ate samo pozi-tivni, inspirativni poraki, }e ja izberete vtorata crkva. Toa e ona {to Pavle re~e deka }e se slu~i na krajot - lu|eto }e go izberat dobroto namesto Bog. Vistinskoto pra{awe ne e {to e popoèlno, tuku {to e pokorisno?

Da bideme iskreni. Pove}eto lu|e ne sakaat da slu{aat za ovoj kriti~en izbor me|u porakite. No, razmislete za ovoj primer. Na eden ~ovek, po ime Stiv, mu e dijagnosticiran rak. Tumorot e vo rana faza, i dokolku hirur{ki se otstrani, lesno moè da se spre~i zakanata po ìvotot na ovoj ~ovek. Doktorot mu kaùva: ,,Stiv, moème da go otstranime tumorot so ednostavna hirur{ka postapka“.

Potoa Stiv odi da bara vtoro mislewe. Vtoriot doktor ne se pridrùva kon medicinskite istraùvawa i instrukciite koi gi primil kako student po medicina. Mu se dopa|a {to e doktor i saka da im pomaga na lu|eto, no na negov na~in. Mu kaùva na Stiv da ne se griì, deka sè e vo najdobar red i deka mu pretstoi dobar ìvot. Ovoj doktor, so entuzijazam veli: ,,Stiv, tvoeto zdravje e dobro“.

Stiv so golemo olesnuvawe si zaminuva od kancelarijata na vtoriot doktor. Si misli vo sebe: Kolku dobar doktor. Mi kaà dobri raboti. Me ohrabri. Sega toj e, vsu{nost, malku voznemiren i lut na prviot doktor {to be{e tolku negativen i {to pobara od nego da mine niz procedura koja e neprijatna, bolna i skapa. Toj mu soop{ti na Stiv deka negovata sostojba e seriozna. Negoviot pristap be{e direkten i ne be{e osobeno ohrabruva~ki.

Blagodarenie na vtoroto mislewe, Stiv veruva deka nema ni{-to za {to bi trebalo da bide zagrièn. Me|utoa, dve godini podoc-na Stiv e mnogu bolen i samo nekolku nedeli go delat od smrtta, bidej}i maliot tumor porasnal do golemina koja pretstavuva smrtna opasnost po negoviot ìvot. Tumorot napadnal mnogu


vitalni organi vo negovoto telo. Nikakov tretman ne moè da mu pomogne sega na Stiv.

Dve godini prethodno, be{e polesno da se slu{ne mislewe-to na pozitivniot doktor. No, {to e ona {to toga{ be{e pove- }e potrebno - vistinata ili laskaweto, korektivnata merka ili pozitivniot govor? Na Stiv mu be{e kaàno deka e zdrav, koga vsu{nost toj be{e bolen. Ve}e e premnogu docna da se vrati nazad. Posakuva da ja poslu{a{e vistinata.

Dali ova moè da bide mestoto na koe duhovno se nao|ame vo zapadnata crkva, i kako voda~i i kako ~lenovi na crkvata? Postoe{e vreme vo istorijata na Izrael koga verskite voda~i imaa usvoeno samo pozitivno sluèwe. Go izbegnuvaa soo~uvawe-to i edinstveno zboruvaa na na~ini koi ohabruvaat i podigaat. Bog izjavi {to Toj misli za nivnite poraki: ,,Tie lekomisleno i povr{no ja lekuvaat smrtnata rana na Mojot narod. Davaat ga-rancii za mir, a mir nema“, (Eremija 8:11, dinami~en prevod). In-teresno e toa {to porakata koi tie ja zboruvale vo su{tina ne se razlikuva od misleweto koe vtoriot doktor mu go dade na Stiv.

,,Не ми се допаѓа поракта!“

Neprifa}aweto na korektivnata vistina e prastar problem. Vo drug vremenski period, eden Izraelski car planira{e eden pot-fat. Toj povika stotici duhovni sovetnici i gi pra{a dali nego-vite planovi }e bidat uspe{ni. Ovie sovetnici dobija odli~na mo`nost da mu ja zboruvaat vistinata na carot, no eden po eden, tie odgovorija: ,,Da, }e uspee{“. Prodolìja ponatamu da go pred-viduvaat dobroto koe }e proizleze od negoviot potfat.

Judejskiot car isto taka be{e prisuten, no negovoto srce be{e ~uvstvitelno kon Bog. Toj kopnee{e po vistinata, koja mu ovoz-moì da rasuduva dobro. Toj ne go naseti Bo`jiot glas vo zboro-vite na ovie sovetnici, i pokraj toa {to site go zboruvaa istoto. Toj prodolì da bara zbor koj }e odekne vo negovoto ~uvstvitelno srce.

Na krajot, Judejskiot car go pra{a voda~ot na Izrael : ,,Nema li tuka u{te nekoj sovetnik, koj }e ni ja kaè vistinata?“

Carot na Izrael odgovori: ,,Vsu{nost, ima u{te eden takov ~ovek. No go mrazam. Toj nikoga{ ne propoveda ni{to dobro za mene, samo propast, propast, propast“, (1 Carevi 22:8, Porakata). Sepak, za da go uspokoi Judejskiot vladetel, carot na Izrael nare-di ovoj ,,negativen“ sovetnik da se donese pred carskoto sobranie.


Imeto na ovoj prorok be{e Mihej i carskiot glasnik, koga go najde mu re~e: ,,Eve, zborovite na prorocite ednoglasno mu pret- skaùvaat dobro (uspeh) na carot; i tvojot zbor neka bide soglasen so zborot na sekoj od niv, iskaì i ti dobro“, (1 Carevi 22:13).

Mihej odgovori: ,,Se kolnam vo Gospod! ]e go kaàm ona {to }e mi go kaè Gospod“, (1 Carevi 22:14). Toj go stori tokmu toa, i toa be{e korektiven zbor koj go naluti carot. No, izleze na kra-jot deka site pozitivni sovetnici zgre{ija vo odnos na ishodot, dodeka Mihej be{e vo pravo.

Kade se ovie sovetnici ili sluìteli kako Mihej denes? Zo{-to ne gi slu{ame nivnite za{titni~ki predupreduvawa i presve-do~uvawa sè po~esto? Zo{to nivnite knigi koi nè povikuvaat na svetost ne se najprodavanite knigi? Zo{to tie ne se najpopular-nite govornici na konferenciite? Zo{to tie ne se najgledanite na Jutjub?

Bog preku apostol Pavle, jasno gi poso~i Negovite direktivi za vodstvoto, a sepak nie pou~uvame na drug na~in. Vsu{nost eden mnogu poznat pastor za vreme na zaedni~kiot ru~ek mi re~e: ,,Xon, ako pogledne{ na pogolemiot del na pastorite vo na{ata zemja koi imaat uspe{ni crkvi, }e vidi{ deka tie propovedaat poraka na nade`, blagodat i ohrabruvawe“. Eden od negovite pomo{ni-ci dodade: ,,Xon, moèbi }e treba da go preispita{ ona {to ti pou~uva{ za blagodatta“. Toj se bore{e so aspektot na blagodatta koj zajaknuva i preobrazuva.

Ni treba nade` i ohrabruvawe, no isto taka ni treba i poprav-ka, disciplina i presvedo~uvawe. Toa e ona so {to Pavle go za-dolì Timotej. Zo{to mora da bide sè ili ni{to? Zo{to mora da go ni{ame klatnoto na potpolno sprotivnata strana? Ajde da go ponudime sè ona {to Pavle mu go kaà na Timotej.

Главната состојка

Dozvolete mi da vi dadam u{te edna ilustracija. Itar i ne~esen prodava~ na polovni avtomobili }e vi go kaè ona {to sakate da go slu{nete. Toj }e se nasmevnuva, }e se smee so vas, }e vi kaè kolku dobar ~ovek ste, i zatoa {to ste tolku pametni, avtomobi-lot {to ste go odbrale e najdobriot od site. ]e si re~ete vo sebe: ,,Duri ni mojata sopruga ne mi zboruva na takov ohrabruva~ki na~in kako ovoj ~ovek!“ Pri~inata e vo toa {to va{ata sopruga ve saka, dodeka ovoj ~ovek vi laska za da vi gi zeme parite. Ova nè nosi do najva`nata sostojka vo oblikuvaweto na na{ata poraka: qubovta. Koga mu propovedame na Teloto Hristovo, na{ite po-


raki mora da bidat iskapeni vo qubovta i da proizlezat od so~uvstvitelno srce.

Eden mlad ~ovek mi pristapi po zavr{uvaweto na bogoslu`ba-ta dodeka stoev do masata so literatura. Toj se nasmea i mi re~e: ,,Isto kako i vie, i jas sum povikan da zboruvam proro~ki, i da donesam ispravawe vo crkvata“.

Na~inot na koj go kaà toa, napravi da se ~uvstvuvam nepri-jatno. Osetiv deka toj pove}e saka da gi iskara i osudi lu|eto, ot-kolku {to ima{e vistinska grià za nivnata blagosostojba.

,,Dali saka{ da ja znae{ tajnata na proro~koto propovedawe“, go pra{av.

Liceto mu svetna vozbudeno, o~ekuvaj}i sovet za uspe{na slu`ba.

Mu rekov: ,,Celo vreme dodeka propoveda{ poraka koja prediz-vikuva i poprava, mora apsolutno da gi saka{ lu|eto na koi im se obra}a{“.

Me pogledna so za~uden izraz na liceto. Po nekolu momenti, odgovori: ,,Mislam deka Bog ima nezavr{ena rabota vo mene“. Mi be{e drago deka go prizna toa.

êsto i jas sum se borel so propovedawe na poraki koi soo~u-vaat. Gi sakam lu|eto mnogu, ja sakam crkvata i gi sakam Bo`jite voda~i. Dodeka ja pi{uvam ovaa kniga, ili koga propovedam ko-rektivni poraki, srceto mi se ispolnuva so bolka bidej}i sakam da gi ohrabruvam i da im oddavam priznanie na lu|eto. No, od dru-ga strana, znam deka vistinskata qubov ne laska; taa ja kaùva vis-tinata. Go zboruva toa {to e potrebno za da im donese zdravje na slu{atelite. Pavle pi{uva deka treba da ja zboruvame vistinata vo qubov, i deka toa }e predizvika slu{atelite da rastat i da soz-revaat vo Hristos (poglednete Efe{anite 4:15).

Postojat sluìteli koi propovedaat korektivni poraki, na-glasuvaj}i ja svetosta na eden ne~uvstvitelen i bezobyiren duhoven na~in. Tie imaat malku ili voop{to nikakvo so~uvstvo za onie na koi im se obra}aat. Toa e tragi~no i {tetno. Site nie mora da bideme motivirani, pridvièni i ispolneti so qubov kon lu|eto na koi im zboruvame, vo sprotivno ne bi trebalo voop{to da zbo-ruvame. Revnosno treba da kopneeme za nivnata blagosostojba, pove}e od {to bilo drugo. Nie ne treba da zboruvame so stav ,,Ti re-kov“, ,,Znam pove}e od tebe“, ili ,,Jas sum podobar od tebe“. Na{ata komunikacija treba da bide iskrena, posakuvaj}i go najdobroto za niv. Nie mora da gi po~ituvame i cenime na{ite slu{ateli ili onie so koi se sre}avame vo razli~ni opkruùvawa, kako pova`ni od nas samite. Ova e srceto na Bog, na Isus Hristos i na Svetiot Duh.

12

Подучување на свет живот ,,Раните зададени од искрен пријател се подобри од многуте бакнежи од

непријателот“.- Поговорки 27:6, динамичен превод

Се што ја омаловажува или брише светоста на Бог преку лажен поглед на Божјата љубов, е невистинито и неверно на

откровението на Бог дадено преку Исус Христос.

- Освалд Чемберс

Тrener e lice ~ija rabota e da go podobri kvalitetot na ìvotot na negoviot klient. Na nekoj na~in, apostol Pavle ni naloù-

va da bideme duhovni treneri. Sledej}i gi propi{anite Bo`ji pati{ta i na~ini, go podobruvame kvalitetot ne samo na na{ite ìvoti, no, isto taka i na onie koi gi podu~uvame.

Nie ne moème da gi podobrime Bo`jite pati{ta. Adam i Eva se obidoa da go napravat toa, i nivniot pad be{e katastrofalen. Tie bea prvite od mnogute koi se obidoa da go napravat ova bezumie. Kako treneri, na{ata rabota ne e samo da podu~uvame, tuku i da predupreduvame i da vnesuvame ispravki. Bez korekcii, nie im ovozmoùvame, i na nekoj na~in im dozvoluvame na onie koi gi podu~uvame da prodolàt po patot na tagata i uni{tuvaweto. Povtorno, poradi ovaa pri~ina, Pavle go bodri Timotej: ,,Ti, kako propovednik na Slovoto treba da im pokaè{ na lu|eto na koj na~in pogre{no gi ìveat svoite ìvoti“, (2 Timotej 4:2, dinami~en prevod).

Na po~etokot na poslanieto na Pavle do Efe{anite, toj zbo-ruva za na{ata nova priroda spoena so blagodatta koja ja zajak-nuva istata. Kombinacijata na ovie dve karakteristiki go pozi-

,


cionira vernikot za preobrazen ìvot. Ova mu dava na vernikot sposobnost da se identifikuva so Hristos, i vo isto vreme da stoi nastrana od pati{tata koi se {tetni za nego.

Pavle ponatamu ja dava listata na zapovedi koi go definiraat ovoj ìvot. Tie ne se te{ki ili nevozmo`ni, kako {to bea Staro-zavetnite zapovedi. Tie se samo odnesuvawe koe se o~ekuva od nas bidej}i imame nova priroda.

Da go pro~itame ostatokot od negovata lista so zapovedi:

,,Vie ste sveti Bo`ji lu|e i me|u vas ne smee da ima blud, gnasotii i al~nost. Za takvi grevovi nema mesto me|u Bo`-jiot narod. Ne smee da ima bezobrazni, glupavi razgovori i dvosmisleni {egi. Seto toa ne vi prilega. Namesto toa, iskaùvajte ja va{ata blagodarnost sprema Bog. Ne opivajte se so vino“, (Efe{anite 5:3-4, 18, dinami~en prevod).

Povtorno ovaa lista ni ukaùva na rabotite koi ne smeeme da gi pravime. Da povtoram, ne se raboti za lista na zapovedi, koi ako gi drìme, }e nè spasat. Naprotiv, stanuva zbor za lista koja ima za cel da nè so~uva od prequbata so svetot, za da moème da ostaneme vo manifestiranoto prisustvo na Isus. Dozvolete mi povtorno da gi navedam site gre{ni odnesuvawa.

Odnesuvawata za koi diskutiravme vo prethodnoto poglavje bea:

• Ne laète.• Ne gre{ete so toa {to }e mu dozvolite na gnevot da ve kontrolira.• Ne kradete.• Ne koristete lo{i i gnasni zborovi.

Ostatokot na listata e:

• Ne bludstvuvajte.• Ne vr{ete gnasotii. • Ne bidete al~ni.• Ne kaùvajte bezobrazni prikazni.• Ne u~estvuvajte vo glupavi razgovori.• Ne kaùvajte vulgarni {egi.• Ne opivajte se so vino.

Noviot Zavet e poraka na blagodatta, no kako poraka za koja mnogumina velat deka ne sodrì zapovedi ili raboti koi ni kaù-

ПОДУЧУВАЊЕ НА СВЕТ ЖИВОТ 181

vaat {to ne smeeme da pravime, ovaa lista - koja se nao|a vo samo edna od dvaeset i sedum knigi na Noviot Zavet - e prili~no dol-ga! U{te poironi~no e deka apostolot na kogo mu be{e dadeno dlabokoto otkrovenie na blagodatta, ja sostavi ovaa lista! Dali ovie zapovedi treba da se ignoriraat ili treba da bidat sfateni seriozno?

Не блудствувајте

Prvata to~ka na ovaa lista e deka ne smee da ima blud i seksualen nemoral. Kako Bo`ji sinovi i }erki, nie ne treba da vr{ime pre-quba, da se vklu~uvame vo homoseksualnost, ili da se vpu{tame vo kakva bila seksualna aktivnost osven ako ne sme vo brak.

Premnogu ~esto naiduvam na parovi koi ìveat zaedno, a koi tvrdat deka se hristijani. Ova ne e retka pojava - toa e vsu{nost dosta zastapeno i ra{ireno vo crkvata. Mnogu od ovie parovi po-setuvaat evangelski crkvi, otvoreno zboruvaat za svojata vera i se voshiteni od ,,ona {to Bog pravi“ vo nivnite ìvoti. No, nema nikakvo navestuvawe deka se presvedo~eni i deka àlat za nivni-ot grev. Tie ednostavno ne veruvaat deka zaedni~koto ìveewe e pogre{no, i pokraj toa {to ne se vo brak. Zo{to? Moèbi pora-di toa {to ne slu{nale poraki od propovedalnicite kako onie na Pavle, Petar, Jakov, Jovan i Juda, koi povikuvaat na poboèn, ~ist i svet ìvot. Govorite na nivnite pastori na nedelnite bo-goslu`bi se ohrabruva~ki i pozitivni, no ne nosat soo~uvawe ili presvedo~uvawe. Tie se bez disciplinata na svetiot ìvot.

Vo na{eto op{testvo e prifateno, pa duri i se smeta za dobra ideja da se ìvee zaedno pred brak, da se ima seks pred brak i da se sklu~uvaat homoseksualni brakovi. Za àl, kako evangelski hris-tijani, na{eto poznavawe na Svetoto Pismo e ~esto pati povr{-no. Bez vnimatelno da se zagledame vo Bo`joto Slovo, mnogu od nas gi imaat usvoeno ideite na na{ata kultura. Mislata koja pre-ovladuva e: Ako sme vqubeni, zo{to da ne ìveeme zaedno?

[to e so homoseksualnosta? Toa isto taka e dosta zastapena i ~esta pojava, no ne samo me|u onie koi nikoga{ ne bile vklu~eni vo nekoja crkva. Neodamna mi be{e pokaàna Fejsbuk stranica na edna èna koja porano bila voda~ na oddel vo edna hristijanska slu`ba. Sega taa e vqubena vo druga èna, i planiraat da stapat vo brak. So golema taga gi gledav slikite od nivnata svr{uva~ka i drugi intimni momenti.

Vo minatoto, onie koi otpadnale od nivniot odnos so Bog, bea svesni za toa. Me|utoa, ovaa èna zboruva{e so entuzijazam za


Bo`jata qubov i za nejzinata posvetenost na Bog. Kako moè da se oèni za druga èna, koga Isus jasno izjavuva: ,,Zar ne ste ~itale vo va{ite biblii deka Tvorecot, vo po~etokot gi sozdade maòt i ènata eden za drug, ma{ko i ènsko gi sozdade? Bidej}i Bog ja sozdade ovaa organska zaednica na dvata pola, nikoj ne treba da ja oskvernuva Negovata tvorba“, (Matej 19:4, 6, Porakata). Isus izja-vi deka brakot e namenet za ma` i ̀ ena - dva sprotivni pola. Zo{-to ovaa èna ne e svesna deka ja oskvernuva Bo`jata institucija? Dali toa ne e jasno propovedano od propovedalnicata?

Jas razbiram zo{to op{testvoto se oddale~uva od Bo`jata pr-vobitna namera za brakot. Nespasenite poseduvaat gre{na priro-da. Izgubenite maì i èni se bez Bog vo ovoj svet i tie imaat ograni~eno poznavawe za ona {to e navistina dobro i zlo. Nivno-to odnesuvawe ne treba da ne voznemiruva, za{to tie mislat i go pravat ona {to go diktira nivnata priroda. Ona {to zagriùva se vernicite koi go usvojuvaat ona {to svetot go narekuva dobro, kako prifatlivo za Bog. Statisti~ki gledano, se zgolemuva brojot na crkvite koi go ohrabruvaat homoseksualniot na~in na ìveewe, kako i homoseksualnite brakovi. Me|utoa, crkvite go ohrabruvaat ovoj trend ne samo preku ona {to go zboruvaat, tuku i preku ona {to go premol~uvaat. Slu{nete gi vnimatelno ovie zborovi:

,,I, ako pravednik otstapi od pravdata svoja.., toj }e umre, bidej}i ne si go predupredil, toj }e umre vo grevot svoj, i pravednite dela {to gi napravil, nema da se spomnuvaat pove}e, no krvta negova }e ja baram od tvoite race“, (Eze-kiel 3:20, dinami~en prevod).

Ovoj stih zboruva za predupreduvawe na vernikot - na praved-nikot. Ako nie ne gi predupredime vernicite za nivnite grevovi, posledicite se seriozni.

Moèbi }e se sprotivstavite: ,,No, Xon, toa e Stariot Zavet. Kako moè{ da kaè{ deka nivnata krv }e se bara od racete na propovednikot vo Novozavetno vreme vo koe ìveeme?“

Zboruvav na konferencija, kade eden pastor mi se sprotivstavi okolu ova pra{awe. Be{e lut i mi re~e: ,,Kako se osmeluva{ da ja stava{ krvta na drugite vrz nas. Toa se Starozavetni raboti.“

Mu rekov ,,]e sakate li da ja otvorite va{ata Biblija vo Dela na apostolite, 20-to poglavje i da gi pro~itate na glas stihovite 26 i 27?“

Eve {to pro~ita: ,,îst sum i nevin, i ne sum odgovoren za va{ata krv. Bidej}i ne propu{tiv ni{to od Bo`jiot plan za


lu|eto, tuku vo celost vi go objaviv“, (dinami~en prevod). Pastorot me pogledna vo {ok i re~e: ,,Xon, sum go pro~i-

tal ova, no nikoga{ ne sum go videl na ovoj na~in“. Na krajot od na{iot razgovor, mi re~e: ,,Mnogu mi e àl {to te obviniv“. Ja cenev negovata iskrenost.

Sakam direktno da im se obratam na voda~ite na crkvite preku ovoj paragraf od Pismoto koj {totuku go pro~itavme. Toa bea zborovite na Pavle upateni do voda~ite na crkvata vo Efes, no isto taka i nie, koi pou~uvame i propovedame, }e bideme vinovni ako ne gi objavime vo celost Bo`jata volja i plan na Negoviot narod. Ako zboruvame samo poraki koi ,,ohrabruvaat“, zadrùvame golem procent od Bo`jiot sovet. Kako posledica, na{ite lu|e }e gravitiraat kon ona {to svetot go smeta za dobro, vo ni{to ne razlikuvaj}i se od nedisciplinirano dete koe pravi nerazumni gre{ki. Vo krajna linija nivnata krv }e bide na na{ite race.

Dozvolete mi dadam u{te eden primer. Gledav eden pastor kako im soop{tuva na lu|eto vo negovata golema crkva deka e ho-moseksualec, za vreme na prenosot na bogoslu`bata na nivnata veb stranica. Toj kaà deka e umoren od kriewe; i deka ne saka drugite koi se vklu~eni vo ovoj na~in na ìveewe da stradaat po-radi presvedo~uvaweto (toj go nare~e ,,osuda“).

Toj sistematski gi navede site stihovi vo Biblijata koi gi otkrivaat Bo`jiot stav i gledi{te za homoseksualnosta i gi ot-frli istite kako nerelevantni. Potoa toj smelo im re~e na ne-govite gleda~i: ,,Apostol Pavle, be{e odli~en koga stanuva zbor za duhovnata realnost {to zna~i da se bide ,,vo Hristos“, no za àl ne be{e takov koga stanuva zbor za ~ove~kite odnosi“, i so toa gi ublaì i prigu{i instrukciite na Pavle za seksualnite odnosi. Pastorot prodolì da objasnuva deka Pavle pogre{il vo prvoto poglavje od poslanieto do Rimjanite, koga implicira deka ako nie ne go oboàvame Bog moème da zavr{ime vo homoseksu-alnost (poglednete Rimjanite 1:21-27). Spored ovoj pastor, zbor-ovite na Pavle ne moàt da bidat vistiniti, bidej}i, kako {to toj re~e:,,Polovina od voda~ite na slavewe vo Amerika se homo-seksualci“. (Se pra{uvav koe istraùvawe ja ima objaveno ovaa statistika?). Dodeka go gledav ovoj ~ovek kako zboruva, bev svedok na nekolku ovacii od lu|eto vo zaednicata.

Otkako gi slu{nav iskrivenite zborovi na ovoj pastor, Bog mi progovori i re~e: Pro~itaj go prvoto poglavje od poslanieto na Rimjanite“. Eve {to najdov:

,,Poradi toa Bog gi prepu{ti na nivnite sramni stras-ti. Duri i nivnite èni ve}e ne vodat qubov na priroden


na~in, tuku pravat protivprirodni raboti, vodej}i qubov edna so druga. Istoto go pravat i maìte. Napu{taj}i go prirodniot odnos so ènite, gi raspaluvaat strastite eden sprema drug, maì so maì pravat sramni ne{ta i vrz sebe dobivaat zasluèna kazna za svojata rasipanost. Iako znaat deka spored Bo`jiot praveden Zakon site {to taka postapuvaat zasluùvaat smrt, sepak, ne samo {to si te- raat po svoe, tuku gi pottiknuvaat i drugite taka da pra-vat“, (Rimjanite 1:26-27, 32, dinami~en prevod).

Kako moè ovoj sluìtel da go otfrli Pismoto koe homosek-sualnoto odnesuvawe go proglasuva za ,,sramno“? Ne e potrebno li~nosta da bide duhovna za da znae deka takvata seksualna praksa ne e prirodna. Duri ni ìvotnite ne se vpu{taat vo takvo odnesu-vawe. Zo{to mislime deka Bog propu{ta da go zabeleì, ili deka go ignorira, odobruva, i ohrabruva takvoto odnesuvawe?

Pomislete samo na site hristijani koi ja slu{naa porakata na ovoj pastor, a koi se borat so porivot da podlegnat na ovie po-hotlivi èlbi i gre{en na~in na ìvot. Nivnata sovest im veli: Pogre{no e Bo`joto dete da pravi vakvi raboti. A sepak, zborovite na ovoj pastor }e bidat iskoristeni da se prigu{i toj vna-tre{en glas. Ne samo {to se pozicionira{e sebesi za sud, no, toj, isto taka gi ohrabruva i drugite da go pravat istoto.

[to e so ovaciite na lu|eto vo crkvata? Dinami~niot prevod na Biblijata, izjavuva vo Rimjanite 1:32, deka site onie koi ,,gi odobruvaat i im aplaudiraat na drugite {to praktikuvaat vakvi raboti“ }e bidat osudeni.

[to }e pravime so zborovite na Pavle?

,,Zar ne znaete deka nepravednicite nema da bidat me|u naslednicite na Bo`joto carstvo? Nemojte da se zalaù-vate! Ni bludnicite, ni idolopoklonicite, ni prequb-nicite, ni polovo izopa~enite, ni homoseksualcite, ni kradcite, ni al~nite, ni pijanicite, ni klevetnicite, ni izmamnicite nema da bidat me|u naslednicite na Bo`joto carstvo!“, (1 Korin}anite 6:9-10, dinami~en prevod).

O~igledno, postojat i drugi grevovi koi se {tetni. No, nie ne smeeme da go ignorirame ona {to ovie stihovi go zboruvaat za svoevolnite i kapriciozni seksualni praktiki.

Nasokata na svetot e toksi~na. Ako nie ne ja objavuvame vis-tinata za seksualnata nemoralnost, za bludot, od na{ite propove-dalnici, lu|eto nema da bidat svesni {to e pobo`no odnesuvawe


i }e bidat lesno izmameni od zliot. Tie }e go prifatat ona {to svetot go identifikuva kako dobro, duri i }e mislat deka Bog toa go odobruva.

Не вршете гнасотии

Sledno na listata na raboti koi ne smeeme da gi pravime se ne- ~istotijata i razvratnosta. Nie treba da se drìme nastrana od site vidovi na pornografija, gnasni i bezobrazni videa ili pohotlivi razmisluvawa. Isus re~e: ,,Jas, pak, vi velam deka sekoj {to }e pogledne tu|a èna i vo mislite }e ja posaka - vo svoeto srce toj ve}e izvr{il prequba so nea!“, (Matej 5:28, dinami~en prevod). Psalmistot pi{uva: ,,Nikakvo zlo ne sakam pred svoi o~i da dràm“, (Psalm 101:3, dinami~en prevod).

Pornografijata nudi momentalna i privremena stimulaci-ja i zadovolstvo zatoa {to apelira na èlbite na na{eto telo, no taa }e ja korodira na{ata sposobnost da bideme intimni so na{iot bra~en drugar i so Bog. Na krajot, nè ostava nezadovolni so na{iot bra~en drugar i so nas samite. I pokraj toa {to moè-bi izgleda kako pornografijata da zapaluva iskra, vsu{nost zapa-luva smrtonosen fitil koj na krajot }e aktivira eksplozija na zbunetost, vina, sram i nesigurnost.

Sè do neodamna, pornografskite veb stranici bea najpopular-nite onlajn destinacii - tie {totuku bea nadminati od socijal-nite mediumski stranici. Pove}e od edna vo deset veb stranici se pornografski po svojata sodrìna. Nad 40 milioni Amerikanci redovno gi posetuvaat ovie stranici, i sekoja sekunda 28.258 ko-risnici na internet gledaat pornografija.15

Ova ne e isklu~ivo samo ma{ki problem. Edna od pet èni nedelno gleda pornografija onlajn, i mnogu od niv go izrazuvaat ~uvstvoto na bespomo{nost vo vrska so masturbacijata.16 I maìte i ènite gi hranat svoite zavisnosti nadvor od veb mreìte so raboti kako spisanija ili erotski knigi, a osobeno vtorite koi se mnogu popularni me|u ènite.17

[to e so crkvata? Spisanieto Hristijanstvoto denes, napra-vi anketa vo koja pastorite bea pra{ani dali posetile pornograf- ska veb stranica vo izminatata godnina. Pedeset i ~etiri procen-ti odgovorile potvrdno. Ova se voda~ite na na{ite crkvi! Drugi statistiki pokaùvaat deka 50 procenti od site maì, evangelski vernici, se zavisni od pornografija,18 a anketata sprovedna od strana na Si-En-En pokaà deka 70 procenti na maì, hristijani, se borat so ovoj problem.19


Mora da se zapra{ame, dali inspirativnite poraki i porakite na ohrabruvawe koi prete`no se propovedaat od na{ite propove-dalnici, se pri~inata za ovaa epidemija, koja sega e najvisoka od koga bilo?

Se borev so pornografija do dvaeset i sedum godi{na vozrast. Toa be{e vremenski period koj gi vklu~uva{e moite po~etni go-dini vo slu`bata. Bev siguren {tom se oènam so prekrasna i uba-va èna, grevot }e prestane; me|utoa, toa ne go spre~i, duri i se vlo{i. Podigna yid me|u Lisa i mene. Ne bev osloboden se do esen- ta, 1984 godina, koga mu kaàv na eden Bo`ji ~ovek za mojata za-visnost, a toj direktno mi odgovori: ,,Prestani so toa!“ Negoviot ukor be{e silen. Jas ne dobiv nikakva poraka na ohrabruvawe od nego! Primiv cvrsti instrukcii i predupreduvawa koi go stavija stravot Bo`ji vo mojot ìvot.

Zborovite na toj ~ovek me predizvikaa da baram od Bog da me oslobodi. Vo rok od devet meseci bev celosno osloboden, i do den denes ~ekoram vo taa sloboda. Otkriv deka Bo`jata blagodat e mo}na! Taa moè da oslobodi ~ovek koj bil vrzan so pornografija od negovata edinaeset godi{na vozrast. Ova e u{te edna pri~ina zo{to me rastaùva faktot {to propovednicite ne sakaat da ja obrazloùvaat sevkupnata polza od Bo`jata blagodat. Ako jas ne ja otkriev blagodatta - ne samo kako besplaten dar, prostuvawe na grevovite i spasenie, tuku i kako Bo`jo zajaknuvawe da ìveam nad moite prirodni sposobnosti - jas sè u{te }e bev vrzan so por-nografija.

Не бидете алчни

Definicija na al~nosta e ,,intenzivna i sebi~na èlba za ne{-to, osobeno za bogatstvo, mo} ili hrana“. Kolku ~esto vernicite go iskrivuvaat i izopa~uvaat vo al~nost Bo`joto vetuvawe deka }e ni pomogne da bideme blagosloveni, uspe{ni i prosperitet-ni. Nivniot fokus e na ,,mene“ namesto da bidat opremeni da sluàt i da davaat na drugite. Al~nosta e lakomost, a toa e idolo- poklonstvo (poglednete Kolo{anite 3:5). Koga sme al~ni, gi stavame na{ite èlbi, strasti, apetiti, slava, status, popular-nost i finansiska dobivka nad Bog i drugite.

Ima mnogu prikazni koi moàt da bidat raskaàni za toa kako al~nosta se nametnuva vo ìvotite na vernite. Valaam ja izgu-bi negovata vrska so Bog poradi toa, kako i Kain, Korej i mnogu drugi koi nekoga{ stoeja vo Bo`jata prisutnost. Mnogu sliznu-vaat vo al~nost bidej}i ne se predupredeni. Predupreduvawetopreku pou~uvawe i propovedawe zna~i da se oddale~ime od davawe


samo pozitivni i ohrabruva~ki poraki. So cel da im pomogneme na maìte i ènite da stanat zreli vo Hristos, nie ne smeeme samo da pou~uvame, no, isto taka i da predupreduvame (poglednete Kolo{anite 1:28).

Kako dete uìvav vo pou~uvaweto na moite roditeli, no ne se grièv za nivnite predupreduvawa. No sepak, podocna doznav deka tokmu predupreduvawata }e mi go spasat ìvotot. Ako tatko mi ne me preduprede{e za posledicite na zaglavuvawe na {rafciger vo {tekerot, moèbi od qubopitnost }e se obidev da go napravam toa i }e zaginev od elektri~en udar.

Pavle ѝ kaà na edna od negovite sakani crkvi: ,,Zatoa bidete budni i pomnete deka celi tri godini dewe i no}e ne prestanuvav so solzi da pou~uvam sekogo od vas“, (Dela 20:31). Sekoj den i no} celi tri godini! I go pravel toa so solzi! Dali nie gi predupredu-vame lu|eto? Dali go pravime toa sekoj den? Ili, pak, nie koi propovedame i pou~uvame ednostavno se nadevame deka na{ite ohrabruva~ki poraki }e gi dràt na{ite slu{ateli podaleku od al~nosta? Dali se griìme? Ve}e so godini ne sum slu{nal pora-ka koja zboruva da ja izbegnuvame al~nosta!

Pavle e onoj koj propoveda{e blagodat, no toj, isto taka e i onoj koj so strast izvikuva do crkvata vo Efes, a voedno i do nas: ,,Ne zapa|ajte vo al~nost“.

Slu{nete gi isto taka i zborovite na apostol Jakov:

,,Od kade proizleguvaat sudirite i kavgite me|u vas? Zarem ne proizleguvaat od va{ite neobuzdani strasti {to pos-tojano vojuvaat vo va{ite tela? Go posakuvate toa {to go nemate i }e napravite sè za da go dobiete. ]e puknete od zavist na toa {to drugite imaat, no vie ne moète da go dobiete, pa se karate, se raspravate, i vojuvate za da im go odzemete. Ne go dobivate ona {to go sakate, bidej}i ne go barate od Bog. No duri i koga barate - ne dobivate, bidej}i barate so gre{ni motivi, za da gi zadovolite va{ite neo-buzdani strasti. Toa e prequbodejstvo sprema Bog!“, (Jakov 4:1-4, dinami~en prevod).

Te molime, Jakov, nemoj da bide{ tolku negativen! Dali apos-tolot e nam}orest, krut i strog? Ili moèbi toj navistina gi saka{e lu|eto na koi im pi{uva{e? Dali e ova pri~inata zo{to toj zboruva{e otreznuva~ka vistina namesto da dade popularna i inspirativna poraka? Dali ova moè da e pri~inata zo{to Bog go upotrebi nego da napi{e del od Noviot Zavet, namesto da izbere podobar motivira~ki govornik vo negovoto vreme?


Воздржувајте се од несоодветна комуникација

Sledno na listata e: ne se vpu{tajte vo glupavi razgovori ili vulgarni, bezobrazni {egi i prikazni. Ova vklu~uva gledawe videa ili slu{awe muzika ili drugi audia so takva sodrìna.

Me zamolija da im pomognam na mladite lu|e vo timovite za sluèwe koi se zbrkani od faktot deka nivnite voda~i koristat vulgaren jazik, raskaùvaat bezobrazni {egi, ili zboruvaat na na~in koj po ni{to ne se razlikuva od na~inot na koj zboruva ~ovek koj ne e spasen. Zo{to voda~ite go pravat toa? Dali moèbi poradi toa {to ne im kaùvame na Bo`jite voda~i i na Bo`jiot narod: ,,Ova ne e odnesuvawe koe mu prilega na ìtel na Bo`joto carstvo?“

Pavle im pi{uva na Kolo{anite: ,,Neka va{ite razgovori bi-dat qubezni, milozvu~ni i privle~ni“, (4:6, dinami~en prevod). Na{iot govor treba da bide poln so blagodat.

Не опивајте се

Sledno na listata e: ne opivajte se - nitu so pivo, nitu so vino, nitu so koj bilo alkoholen pijalok. (Ovaa zapoved moème da ja primenime i na narkotici, bez ogled dali se raboti za legalni ili nelegalni, ili za lekarski recept). Povtorno imame zapoved koja ni kaùva {to da nè pravime.

Alkoholot e zavodliv (poglednete Pogovorki 23:31-33). Toj lesno moè da ne namami da ispieme pove}e bez da znaeme koga da prestaneme. Alkoholot ima sposobnost da go namali, i na krajot da go iscrpi zdravoto rasuduvawe. Ograni~uvawata se kompro-mitirani, i za{titnite prirodni funkcii na srceto i na mo-zokot se razoruàni. Ova moè da se sporedi so otstranuvaweto na za{titniot ekran od kompjuterot. Se otvorame i izloùvame sebesi na {tetni mislovni procesi kako {to diskrecijata opa|a i blednee. Vo su{tina, alkoholot go otstranuva sistemot za bez-bednost od na{iot mozok. Duri i ako moème i znaeme koga da prestaneme, nesvesno moème da gi inspirirame drugite na pijan-stvo. Dozvolete mi da spodelam edna prikazna.

Eden pastor piel alkohol vo eden restoran vo negoviot grad. Eden od negovite ~lenovi, neodamne{en vernik, bil vo istiot restoran. Toj bil bogat biznismen, koj pred da bide spasen se borel so alkoholot. Po negovoto obra}awe, toj izbegnuval da pie alkohol i moè da bide identifikuvan kako nekoj koj ,,odvaj se ot-trgnal od ìveewe vo zabluda“, (2 Petar 2:18, dinami~en prevod).


Otkako go videl negoviot pastor kako pie alkohol vo resto-ranot, ovoj biznismen pora~al alkohol i zavr{il vo tridnevna pijanka. Vo tekot na ovie tri dena toj napravil mnogu nemudri de-lovni odluki, i gi zagubil re~isi site finansii. Duri i postra{-no, go zagubil svojot brak. Koga podocna bil zapra{an zo{to piel, negoviot odgovor bil: ,,Go vidov mojot pastor kako pie, i si pomisliv, ako moè toj, moàm i jas“.

Se razbira, ovoj ~ovek na krajot na krai{tata e odgovoren za negoviot lo{ izbor, no zarem takviot ishod ne treba site nas da ne zamisli za na{eto vlijanie vrz drugite?

Vo posledno vreme, sè pove}e sluìteli se ~uvstvuvaat slo-bodni da pijat alkohol vo javnost. Se citiraat stihovi od Pismo-to za poddr{ka na nivnoto tvrdewe deka imaat pravo na toa. Eden od stihovite e 1 Timotej 3:3, kade {to Pavle mu kaùva na Timotej deka crkovnite voda~i ne treba da mu se ,,prepu{taat na vinoto“. Gr~kiot zbor {to Pavle go koristi e paroinou (paroinou). Kom-pleteniot re~nik za prou~uvawe na zborovi go vklu~uva slednoto vo definicijata na ovoj zbor: ,,Se odnesuva na vino - pijan. Zborot ne vklu~uva odgovorna i umerena upotreba na alkohol, tuku, ja ima predvid idejata na zloupotreba ili kontinuirano koristewe na alkohol. Slikata koja ovoj zbor ja dava e taa na poedinec koj pos-tojano ima {i{e (ili vinski mevovi) na masata i na toj na~in in-dicira zavisnost“. Eden od dinami~nite prevodi na Noviot Zavet ni ja dava slednata verzija na ovoj stih: crkovniot voda~ ne smee da bide ,,pijanica“, (1 Timotej 3:3, dinami~en prevod).

Vo drugo poslanie Pavle go sovetuva Timotej: ,,Upotrebuvaj po malku i vino, poradi stomakot i ~estite boleduvawa“, (1 Timotej 5:23). Timotej be{e ekvivalent na glaven pastor vo Efes. Razmis-luvaweto na mnogu pastori denes e: Ako crkovniot voda~ niko-ga{ ne treba da vkusi vino, kako {to toa e slu~aj so Nazirejski-ot zavet, Pavle ne bi mu rekol na pastor Timotej da upotrebuva vino duri i poradi negovite lekoviti svojstva.

Najmnogu citirani stihovi od Pismoto vo odnos na ovaa diskusija se onie kade {to Isus ja pretvora vodata vo vino (pogled-nete Jovan 2:1-11). Mislata se sostoi vo toa deka Isus ne bi ja pretvoril vodata vo vino vo javno opkruùvawe ako e pogre{no da se pie.

Ako se zemat predvid samo ovie stihovi, toga{ lesno nekoe lice moè da tvrdi deka pastorot koj pie alkohol vo javnost e opravdan vo svojata postapka. Me|utoa, nie ìveeme vo op{testvo kade alkoholizmot e {iroko rasprostranet. Vo Soedinetite Dràvi, re~isi 88.000 lu|e godi{no umiraat od pri~ini povrzani so upotreba na alkohol,20 i alkoholizmot e treta vode~ka pri~ina


za smrt koja moè da se spre~i ako navreme se lekuva.21 Vo 2007 godina, Va{ington post objavi deka eden od trojca Amerikanci, imaat ili imale problemi so alkoholot.22 Nacionalniot insti-tut za zloupotreba na alkohol i alkoholizam objavi deka vo 2012 godina, 25 procenti od lu|eto na vozrast od osumanaeset godini ili postari se izjasnile deka bile vklu~eni vo prekumerno piewe vo posledniot mesec. Toa e neverojaten procent - eden od ~etvori-ca vo samo eden mesec! Bi moèl da dadam mnogu pove}e statisti- ~ki podatoci, no va`nata rabota koja sakam da ja istaknam e deka Amerika ima sklonost kon zloupotreba na alkoholot.

Zloupotrebata na alkohol e {iroko rasprostraneta, ne samo vo Soedinetite Dràvi. Vo 2012 godina, 6 procenti od smrtnite slu~ai vo svetot (3.3 milioni) se pripi{uvaat na konsumiraweto alkohol. Na globalno nivo, zloupotrebata na alkoholot e pettiot vode~ki faktor na rizik za prerana smrt i invaliditet. Me|u lu|eto na vozrast od petnaeset do ~etirieset i devet godini, al-koholot e na prvo mesto!23

Kako rezultat na ovaa epidemija, kako odgovorni vernici, treba da ja pridviìme na{ata logika eden ~ekor podaleku i da ja razbereme po{irokata implikacija na zapovedta na Pavle vo odnos na jadeweto na meso `rtvuvano na idoli. Kaàno so negovi zborovi: ,,Zatoa, ako hranata {to ja jadam naveduva nekoj od moite prijateli da napravi grev, }e prestanam da jadam meso do krajot na mojot ìvot!“, (1 Korin}anite 8:13, dinami~en prevod). Pavle jasno stavi do znaewe deka ne e grev da se jade meso `rtvuvano na idolite. Me|utoa, ako toa predizvikuva poslabiot brat vo verata da bide navreden ili da se soblazni, toj re~e deka nema povtorno da jade.

Moè da se dade argument koj }e go poddrì pravoto na hris-tijaninot da pie mali koli~estva na alkohol, no kako vernici - a osobeno onie od nas koi se voda~i vo crkvata - dali sakame da go prezememe rizikot da bideme kamen na sopnuvawe, ili da gi nama-mime povtorno vo zavisnost onie koi odvaj mu izbegale na grevot na alkoholizmot, osobeno koga ìveeme vo op{testvo, koe e perforirano so takva zlupotreba? Dokolku pastorot koj piel vo restoranot bil rakovoden od ovaa mudrost, moèbi biznismenot }e be{e po{teden od negovoto tragi~no tridnevno opivawe.

Nie mora da begame od sekakva forma na pijanstvo. Toa ne e odnesuvawe koe mu prilega na edno Bo`jo dete, i vo nikoj slu~aj ne e trivijalna rabota. Otse~no sme predupredeni: ,,Zar ne znaete deka nepravednicite nema da bidat me|u naslednicite na Bo`joto carstvo? Nemojte da se zalaùvate! Ni bludnicite, ni idolopok-lonicite, ni prequbnicite, ni polovo izopa~enite, ni homosek-


sualcite, ni kradcite, ni al~nite, ni pijanicite, ni klevetnicite, ni izmamnicite nema da bidat me|u naslednicite na Bo`joto carstvo!“, (1 Korin}anite 6:9-10, dinami~en prevod).

U{te eden vaèn aspekt treba da se zeme predvid vo na{ata diskusija. Nie se nao|ame vo duhovna trka, i na{iot Trener ni kaùva da ,,go otfrlime seto breme {to nè zadrùva po patot, a osobeno grevot, {to tolku lesno moè da ne zavede“, (Evreite 12:1, dinami~en prevod). Postojat grevovi koi mnogu polesno ne napa|aat i obzemaat za razlika od drugi, i se ~ini od prethodno spomenatite statistiki deka zloupotrebata na alkohol e visoko na listata. Zo{to toga{ da flertuvame so ne{to {to uni{tilo tolku mnogu lu|e?

Za kraj, da se zapra{ame, zo{to nie, koi vistinski sme isku-sile ispolnuvawe so Svetiot Duh se svrtuvame kon ve{ta~ki sred-stva za smiruvawe i osloboduvawe od napnatosta? Dali sme ispol-neti so Duhot samo na zbor, a ne iskustveno, pa zatoa ni e potrebna pomo{ od supstancii?

Немојте да се залажувате

Razgledavme samo edno poglavje od poslanieto do Efe{anite. Postojat golem broj na drugi zapovedi vo Noviot Zavet. Povtor-no, ne zaboravajte, ova ne e lista do koja treba da se pridrùvame za da bideme spaseni; tuku, ovoj na~in na ìvot im se pripi{uva na onie koi }e ìveat vo manifestiranoto prisustvo na Bog.

Slu{nete kako Pavle ja zavr{uva negovata lista na raboti koi nè smeat da se pravat:

,,Ne dozvoluvajte nikoj da ve mami, nao|aj}i opravduvawe za vakvite grevovi! Za vakvi raboti Bog gi kaznuva site ne-poslu{ni lu|e! Ne u~estvuvajte vo rabotite koi ovie lu|e gi pravat. Trudete se da otkriete {to Mu e milo na Bog i toa pravete go. Ne u~estvuvajte vo bespolezni raboti, koi se dela na temninata. Naprotiv, razotkrivajte gi! Za ona {to tajno go pravat nekoi lu|e sramota e duri i da se zbo-ruva. Vnimavajte kako ìveete! Neka bide toa mudro, a ne nerazumno“, (Efe{anite 5:6-7, 10-12, 15, dinami~en prevod).

Ne dozvoluvajte da bidete izmameni od onie koi se obiduvaat da gi opravdaat nivnite grevovi. Posledicite se dosta nepovolni. Nie mora vnimatelno, ne bezgri`no, da utvrdime {to e toa {to mu ugoduva na Bog vo na{iot na~in na ìvot. Mnogumina od nas


se odnesuvaat kako da sme na igrali{te, koga vo realnosta sme na bojno pole. Nie sme vo vojna, ima meta postaveno na na{ite glavi, i neprijatelot neumorno raboti za da nè sru{i. No, ako ostaneme vo svetlinata, nema da uspee vo toa, bidej}i prekrasnata Bo`ja blagodat e vrz na{ite ìvoti.

Ve ohrabruvam: stremete se kon povisok ìvot. Pritisnete. Potprete se na blagodatta za da ìveete poboèn, neporo~en ìvot sred ovoj izopa~en svet koj umira. Imate sè {to vi e po-trebno, zatoa {to Bog besplatno vi ja dade Negovata priroda. Ne tro{ete ja i ne ja primajte naprazno ~udesnata Bo`ja blagodat.

13

Нашата мотивација Знам дека вие веќе сте цврсто втемелени

во вистината и добро ги знаете овие нешта, но сепак јас секогаш ќе настојувам да ве потсетувам. Се додека сум во овој ,,шатор“, моето смртно тело, сметам дека ми е должност да ве потсетувам. Нашиот Господ Исус Христос ми покажа дека моите дни овде на Земјата се изброени и јас брзо ќе го напуштам овој шатор. Затоа ќе направам се што зависи од мене, та и по моето заминување вие да ги помните овие

нешта.- 2 Петар 1:12-15, динамичен превод

Одвојувањето од пријателството со Бог го сметаме за единствената ужасна работа, а станувањето пријател на Бог единствена

работа достојна за чест и желба.- Григориј од Ниса

Пovikot da `iveeme sveto ne e predlog ili preporaka. Ne e ne{to kon {to se stremime, no da e realno nedosti`no. Toa e

zapoved {to se o~ekuva da ja ispolnime. Apostol Petar jasno stavi do znaewe deka povtoruvaweto na

kriti~nite vistini i zapovedi dadeni od na{iot Gospod Isus Hristos se od vitalna va`nost. Konceptot na potsetuvawe se spomnuva tri pati vo stihovite navedeni pogore. Lu|eto koi gi ~itale pismata na Petar, ve}e znaele {to pi{uva vo niv, sepak toj izjavuva deka i po negovoto zaminuvawe na neboto, negovite ~itateli mora postojano da gi pregleduvaat ovie va`ni vistini. Zarem ne e dobra idejata i nie, isto taka, da posvetime pogolemo

,

,


vnimanie na va`nosta na negovata poraka?Na po~etokot na negovite dve pisma, Petar pi{uva: ,,Vie mora

da bidete sveti vo site svoi postapki“, (1 Petar 1:15, dinami~en prevod). Dve zapovedni izjavi se sre}avaat ~esto vo Svetoto Pis-mo: treba da bidete i mora da bidete. Nie sme mudri ako verno se drìme do zapovedite koi ni velat deka treba. Nie sme nera-zumni dokolku ne sme verni na zapovedite koi ni velat deka mora! Zapovednata izjava na Petar sodrì: mora da bidete.

Jasno e deka apostolot zboruva za na{iot na~in na ìvot. Nie ne treba da bideme ispla{eni, nesigurni ili obeshrabreni od ova. Nam ni e veteno: ,,Negovite zapovedi ne se te{ki“, (1 Jovan 5:3). Ova zna~i deka Negovite zapovedi se dosti`ni i ostvarlivi, a ne nerealni.

Petar prodolùva da objasnuva vo ostatokot od negovoto prvo poslanie, i mnogu pove}e vo vtoroto, {to ìveweto svet ìvot zna~i prakti~no. Toj izjavi: ,,Ve predupreduvam kako ,privremeni ìteli, tu|inci na ovaa Zemja‘, da ne im se prepu{tate na tele-snite strasti, za{to tie vojuvaat protiv va{ite du{i“, (1 Petar 2:11, dinami~en prevod).

Bojnoto pole e na{iot um. Na{ite misli, na{ite emocii i na{ata volja, se tie koi postojano treba da se proveruvaat i da se dràt pod kontrola. Site grevovi zapo~nuvaat vo ovaa arena. Bitkata obi~no se pojavuva koga najmalku ja o~ekuvame, a ~esto se javuva koga sme vo blizina na lu|e {to ne veruvaat vo Bog ili vo prisustvo na vernici koi ìveat vo kompromis. Petar eksplicitno ja identifikuva ovaa realnost: ,,Odnesuvajte se primerno sprema lu|eto koi ne Go poznavaat Bog“, (1 Petar 2:12, dinami~en prevod).

Apostolot se osvrnuva na na{eto sveto odnesuvawe vo odnos na vladata, vrabotuvaweto, brakot i drugite odnosi. Toj zboru-va konkretno za sekoj odnos, no naglasuva deka na{ata najgolema mo`nost da dademe silno svedo{tvo }e se slu~i so bezbo`nite sosedi, sorabotnicite i kolegite studenti - osobeno onie so koi sme se druèle pred da go predademe na{iot ìvot na Hristos. Toj veli:

,,Sekako deka va{ite porane{ni prijateli se ~udat zo{to vie ne ste pove}e del od staroto dru{tvo. No vie nema potreba da polagate smetka pred niv. Tie se onie koi }e bidat povikani da poloàt smetka - pred Samiot Bog“, (1 Petar 4:4, Porakata).

Petar ponatamu predupreduva na u~iteli koi }e se pojavat i

НАШАТА МОТИВАЦИЈА 195

koi ,,podmolno }e voveduvaat pogubni eresi“, (2 Petar 2:1, dinami~en prevod). Tie }e privle~at kon sebe golema tolpa: ,,Mnogu-mina }e go sledat nivnoto pogubno u~ewe i }e trgnat po nivnite sramni pati{ta“, (stih 2). Porakata, parafraziraniot prevod na Biblijata za ovie la`ni u~iteli go kaùva slednoto: ,,Tie brzo }e navle~at vrz sebe uni{tuvawe, no ne pred da uspeat da regruti-raat tolpa na zbuneti sledbenici koi ne znaat da razlikuvaat dobro od lo{o, pravilno od pogre{no. Zaradi niv lo{o }e se zboruva za patot na vistinata“, (stihovi 1-2).

Ovie u~iteli }e bidat ,,me|u nas“, na na{ite konferencii, vo crkvite i doma{nite grupi. Predupredeni sme: ,,Ovie lu|e se go{tevaat so vas na va{ite zaedni~ki ve~eri vo spomen na Bo`jta qubov“, (Juda 12, dinami~en prevod; poglednete i 2 Petar 2:13). Dve raboti }e se slu~at kako rezulat na me{aweto na vistinata so u~eweto koe tie go propovedaat.

Prvo, lu|eto pove}e nema da bidat vo sostojba da razlikuvaat pome|u pravilnoto i pogre{noto. Odnesuvaweto koe nè odvleku-va daleku od srceto na Bog }e bide obeleàno kako prifatlivo, a vo nekoi slu~ai, duri i dobro. Pridrùvaweto i vernosta kon Bo`joto Slovo i propovedaweto na istoto }e se gledaat kako le-galisti~ki i osuduva~ki.

Zaedno so predizvikuvaweto na raspadliv ,,hristijanski“ na~in na ìvot, ona {to }e se pou~uva }e dejstvuva kako prigu{u-va~ na rasuduvaweto. Ovie izmamlivi propovednici i u~iteli }e bidat nadareni, odli~ni govornici i }e uspeat da razoruàat mnogumina vr{ej}i vlijanie na niv. Poradi toa {to celosnata volja na Bo`joto Slovo ve}e nema da pretstavuva vrven standard, stapkata na vernici koi }e bidat namameni na neposlu{nost }e bide najvisoka na site vremiwa.

Vtorata posledica e deka evangelieto }e poprimi lo{ glas. Ova moè da se slu~i samo ako ovie u~iteli vo svoeto u~ewe koristat dovolno zborovi koi se usoglaseni so vistinata:

,,Skr{nuvaj}i od vistinskiot pat, tie zatalkaa“, (2 Petar 2:15).

Ovie voda~i po~nale kako pobo`ni sledbenici na Hristos, no ne istrajale, {to objasnuva zo{to go znaat hristijanskiot govor, no go kompromitirale negoviot integritet.

Petar poso~uva deka ako se stremime kon sveto ìveewe, nikoga{ nema da padneme - nikoga{ nema da podlegneme na vlijani-eto na ovie la`ni u~iteli. Na{ata sigurnost leì vo ova. Po-toa Petar otvoreno pi{uva za `rtvite koi }e bidat namameni vo


ova falsifikuvano u~ewe i na~in na ìvot preku vlijanieto na la`nite u~iteli:

,,Ako tie navistina se ottrgnaa od valkanite naviki na ovoj svet koga doznaa za na{iot Gospod i Spasitel Isus Hristos, i sega pak se vpletkuvaat vo stapicata na razvrat-nosta i pretrpuvaat poraz, toga{ nivnata sega{na sostojba e polo{a od onaa na po~etokot! Podobro }e be{e da ne go zapoznaeja patot na pravednosta, otkolku, otkako go zapoz-naa, da ѝ svrtat grb na zapovedta {to im be{e dadena da ìveat svet ìvot!“, (2 Petar 2:20-21, dinami~en prevod).

Ova e neverojatna, zastra{uva~ka informacija i navisti-na vredi da se povtori. Ovoj golem apostol zboruva za lu|e koi, vsu{nost, }e izbegaat od stisokot na grevot preku prifa}aweto na Isus Hristos vo nivniot ̀ ivot. No, poradi pogre{noto u~ewe, neispravnoto veruvawe i gubeweto na rasuduvaweto, tie povtor-no }e mu se prepu{tat na bezbo`noto ìveewe. Toj, vsu{nost, naveduva deka sega{nata sostojba im e polo{a od onaa pred da go prifatat Isus, i deka }e be{e podobro za niv nikoga{ da ne go zapoznaeja patot na vistinata otkolku da ja otfrlat zapovedta da ìveat sveto. Kako otreznuva~ki!

Povtorno gledame deka zapovedta da ìveeme sveto e kriti~-na i seriozna zapoved!

Две непобедливи сили

Bo`jite zapovedi ne se te{ki, bidej}i na{ata nova priroda, zaedno so zajaknuvaweto na blagodatta, nè osposobuva da gi iz-vr{uvame. No, da bideme realni. Nie moèbi ja poseduvame ovaa sposobnost, no {to e toa {to ne motivira da ja drìme zapoved-ta da ìveeme sveto vo è{tinata na bitkata? Odgovorot e: dve nepobedlivi sili.

Dozvolete mi da dadam objasnuvawe na prvata sila preku edna prikazna. Koga bev mladinski pastor, vo 1980-tite, se podgotvu-vav da zboruvam na na{ata redovna mladinska slu`ba. Osetiv deka Bog saka da mi zboruva, zatoa se smiriv pred Nego i slu{nav glas vo moeto srce: ,,Pro~itaj Jovan 14:15“.

Ne znaev {to pi{uva vo Jovan 14:15, pa brzo svrtev na taa stranica i zabeleàv deka toj stih zapo~nuva nov paragraf vo mo-jata Biblija. Gi pro~itav zborovite na Isus: ,,Ako Me qubite, pazete gi Moite zapovedi“.

Prodolìv da ~itam ponatamu se do dvaeset i ~etvrtiot stih. Site ovie stihovi bea povrzani so petnaesetiot stih. Temata na ovoj del e drèweto na zapovedite na Isus. Ona {to jas razbrav be{e: ,,Drèj}i gi Moite zapovedi, dokaùvate deka Me qubite“. Otkako go pro~itav posledniot stih, Gospod progovori na moeto srce: ,,Ne razbra dobro. Pro~itaj u{te edna{“.

Odnovo gi pro~itav stihovite. Povtorno porakata koja ja primav od pro~itanoto be{e ista: ,,Drèj}i gi Moite zapovedi, dokaùvate deka Me qubite“. Povtorno go slu{nav Bo`jiot glas: ,,Ne razbra dobro. Pro~itaj u{te edna{“.

Mojata qubopitnost navistina be{e predizvikana. Gi pro~i-tav u{te edna{ site deset stihovi, za odnovo da ja slu{nam ista-ta poraka od Gospod: ,,Pro~itaj gi povtorno“. Otkako istoto se povtori sedum ili osum pati, mojata frustracija raste{e sè pove- }e.

Re{iv zabaveno da ~itam i gi pro~itav stihovite so brzina na polàv. ]e go pro~itav zborot ako, }e zapravev, }e go kaèv na glas i }e razmisluvav za nego. Potoa }e preminev na sledniot zbor Me i }e go povtorev istiot proces. Prodolìv vaka do sa-miot kraj, {to mi odzede mnogu vreme. Po petnaesetina minuti kone~no zavr{iv so ~itaweto na site deset stihovi i vedna{ go slu{nav Duhot kako mi veli: ,,Ne razbra dobro. Povtorno pro~i-taj gi stihovite“.

Izvikav iritirano: ,,Gospode, te molam prosti na moeto neznaewe! Mora da sum glupav! Otvori mi gi o~ite, za da vidam {to saka{ da mi kaè{!“

Toga{ povtorno go pro~itav stihot 15: ,,Ako Me qubite, pazete gi Moite zapovedi“. Zabeleàv yvezdi~ka do zborot pazete. Po-glednav vo fusnotata na marginata vo mojata Biblija i pro~itav deka poto~niot prevod glasi: ,,}e gi pazite“.

Otkako ja staviv ovaa fraza na mestoto na zborot pazete, sti-hot sega glase{e vaka: Ako Me qubite, }e gi pazite Moite zapove-di“. Koga go pro~itav stihot na ovoj na~in, ne{to eksplodira{e vnatre vo mene. Sega vidov {to Bog saka{e da mi kaè.

Toga{ go slu{nav Bog kako veli: ,,Xon, Jas ne rekov deka ako gi pazi{ Moite zapovedi, }e dokaè{ deka Me qubi{. Jas ve}e znam dali Me qubi{ ili ne! Ona {to Jas velam e deka ako se vqubi{ vo Mene, }e bide{ motiviran da gi pazi{ Moite zapovedi!“ Moeto prvi~no razbirawe na ovie stihovi be{e legalisti~ko. Noviot uvid be{e za eden quboven odnos, koj e klu~en za motivacijata.



Страсна љубов

Dozvolete mi da ilustriram. Dali nekoga{ ste bile vqubeni? Koga bev veren so mojata sopruga, Lisa, bev ludo vquben vo nea. Taa be{e postojano na mojot um. ]e napravev sè {to moèv za da pominam vreme so nea. Se se}avam na edna prilika koga pominavme nekolku ~asa zaedno. Kone~no se pozdraviv so nea, no Lisa mi se javi za kratko vreme i mi re~e: ,,Xon, go zaboravi paltoto vo mojot dom“. Bev voodu{even deka sum go zaboravil bidej}i toa mi dade mo`nost da ja vidam povtorno.

Odgovoriv: ,,Dobro, mislam deka }e treba da dojdam da go zemam!“ I dvajcata se nasmeavme. Toa dovede da pomineme u{te ne-kolku ~asa zaedno.

Ako na Lisa ѝ be{e potrebno ne{to, bez ogled na neprijatnos-tite, dokolku postoe{e mo`nost za toa, }e go obezbedev. Ako taa mi se jave{e docna vo no}ta i mi re~e{e: ,,Du{o, sakam kornet sladoled“, }e odgovorev: ,,So kakov vkus? ]e dojdam za pet minu-ti!“ ]e napravev sè za da ja ispolnam sekoja nejzina èlba, ili kakvo bilo barawe da ima{e. Eve ja su{tinata: nejzinata èlba be{e radosna zapoved za mene.

Poradi mojata intenzivna qubov za Lisa, pretstavuva{e radost za mene da napravam sè {to taa }e pobara{e. [to i da bara{e, ne be{e ma~no za mene da go napravam. Jas ne odgovarav na nejzinite potrebi za da ѝ dokaàm deka ja sakam; jas go pravev toa bidej}i bev vquben vo nea!

Ova go ilustrira ona {to Isus go kaà. Poradi na{ata inten-zivna qubov sprema Nego, ja pronao|ame na{ata radost vo ispol-nuvaweto na Negovite èlbi. Negovoto Slovo ne e restriktivno ili te{ko, tuku strast koja ne obzema!

Da odime napred nekolku godini vo mojot brak. Bev silno vklu~en vo slu`bata, i bez da bidam svesen za toa, mojata qubov za Lisa po~na da slabee. @elbata na Lisa ne be{e pove}e moja zapoved. êsto doa|a{e vo nezgodno vreme, i ponekoga{ nejzinata èlba mi pretstavuva{e teret. Imav sosema porazli~en stav koga stanuva{e zbor da ѝ sluàm. Ne go pravev so vozbuda, kako {to be{e pred da stapime vo brak. Pove}e ne velev: ,,So kakov vkus? Vedna{ doa|am!“ Mojata reakcija sega be{e: ,,Seriozno? Draga, za-trupan sum so drugi raboti koi treba da gi napravam!“ Pove}e ne barav mo`nosti da pominam vreme so nea. Pominuvav vreme so nea bidej}i toa be{e pravilnata rabota da se napravi. Mojata nova strast be{e mojata rabota.

Slu{nete {to Isus ѝ veli na crkvata:

,,Gi znam delata tvoi, trudot tvoj i trpenieto tvoe… No, imam ne{to protiv tebe, za{to ja ostavi svojata prva qubov. Spomni si od kade si padnal i pokaj se, i vr{i gi porane{nite dela..“, (Otkrovenie 2:2, 4-5).

Poglednete ja povtorno izjavata na Isus: ,,Gi znam dela-ta tvoi… Spomni si od kade si padnal i pokaj se i vr{i gi po-rane{nite dela“. Tuka se zboruva za dva razli~na vida na dela. Prvite dela bea motivirani od strasnata qubov na crkvata kon Isus, {to se sovpa|a so mojot porane{en stav kon mojata sopruga: ,,So kakov vkus saka{? ]e dojdam za pet minuti“. No sega, delata na crkvata bea rezultat na obvrska, motiv koj ne se razlikuva od mojata sega{na reakcija sprema mojata sopruga: ,,Seriozno? Dra-ga, imam premnogu rabota vo momentot“.

Vo odnos na Isus, porakata e ovaa: Koga za prv pat se vqubivme vo Nego, bevme vozbudeni da napravime sè za Nego. Sega strasta e opadnata; a poslu{nosta stana dol`nost.

Na koj na~in moème da go popravime ovoj nedostatok? So toa {to }e pomineme pove}e vreme so Nego vo Slovoto, vo molitva i vo oboàvawe. So toa {to }e gi naso~ime na{ite misli kon Nego, ne samo dodeka sme vo crkva ili za vreme na na{ata utrinska po-bo`nost, tuku so postojano prifa}awe na Negovoto prisustvo vo tekot na celiot den. Isto taka treba da go zamolime Svetiot Duh, na{iot postojan Pridru`nik, sekoj den da gi ispolnuva i osveù-va na{ite srca so qubovta na Bog (poglednete Rimjanite 5:5).

Ne moète premnogu da go sakate Bog; toa samo }e dodava strast na va{iot ìvot. Nikoga{ ne zaboravajte; ,,Qubovta nikoga{ ne propa|a“, (1 Korin}anite 13:8).

Свет страв

Drugata motivira~ka sila e pobo`niot strav. Toa e doblest koja Pavle jasno ja naveduva za da ne odrì na patot na svetosta:

,,I taka, vozqubeni, imaj}i vakvi vetuvawa, da se o~istime od sekoja ne~istota na teloto i na duhot, ispolnuvaj}i ja svetosta vo strav Bo`ji“, (2 Korin}anite 7:1).

Svetosta sozreva vo stravot Gospodov. Ovaa edinstvena visti-na ja sre}avame niz celiot Nov Zavet.

Pavle ѝ pi{uva na edna druga crkva: ,,So strav i trepet gra-dete go va{eto spasenie“, (Filipjanite 2:12). Potrebna e dlaboka



po~it, treperewe i svet strav da se bide poslu{en na Bo`jite zapovedi. Petar, vo odnos na drèweto na zapovedta da se ìvee svet ìvot, pi{uva: ,,Sè dodeka ìveete kako tu|inci, ovde na Zemjava, odnesuvajte se so strahopo~it sprema Bog“.

Pisatelot na poslanieto do Evreite ne pottiknuva da se stremime kon svetosta, so ovaa izjava: ,,I taka, primaj}i go nepokoleblivoto carstvo, da iskaème blagodarnost so koja }e Mu sluìme na Boga blagougodno so po~it i vo strav“, (Evreite 12:28). Stravot od Bog e blagougoden i prifatliv na~in da Mu se sluì.

Mnogu se zbuneti koga stanuva zbor za stravot Gospodov. Zarem stravot ne e ona od {to bevme oslobodeni? Koe mesto go ima ovoj zbor vo na{iot re~nik sega?

Bog e qubov. Toj e na{ Tatko. Sepak mora da obrneme vnimanie na stravot Gospodov, bidej}i ~esto se zboruva za nego vo Noviot Zavet.

Nekoi go minimiziraat stravot Gospodov velej}i: ,,Toa samo zna~i da se oboàva Bog“. Svetski poznat u~itel mi go kaà ova pred da zboruvam na nacionalna konferencija vo Ju`na Afrika. Moeto pra{awe vo odnos na negovata definicija be{e: ,,Zo{to Pavle zboruva za strav i trepet ~etiri pati vo Noviot Zavet, ako stravot Gospodov se odnesuva samo na oboàvaweto?“ Trepet e ne{to pove}e od oboàvawe.

Edinstvenata definicija na re~nikot Strong za zna~eweto na gr~kiot zbor tromos (tromos), treperewe, e: ,,tresej}i se od strav“. Imaj}i go ova predvid, kaàno ni e: ,,gradete go va{eto spasenie treperej}i (tresej}i) se od strav“. Ovaa izjava vklu~uva dlaboka po~it, pa duri i zdrav teror (zdrav strav) - {to zna~i stravot Gospodov sodrì vo sebe ne{to pove}e od na{eto voobi~aeno razbirawe na oboàvaweto. Za zna~eweto na stravot, moè da go slu{nete i ovoj odgovor: ,,Toa e u~ewe na Stariot Zavet. Nie ne treba da se pla{ime od Bog za{to Toj ne ni dal duh na strav, tuku na qubov“. Onie koi go velat ova go imaat pome{ano duhot na stravot so stravot Gospodov.

Koga Mojsej go donese Izraelskiot narod vo podno`jeto na planinata Sinaj, kade Bog go manifestira{e Negovoto prisus-tvo, narodot se upla{i i se oddale~i, pa mu rekoa na Mojsej da Go moli Bog da ne ja manifestira Negovata golemina pred niv. Slu{nete go odgovorot na Mojsej na narodot:

,,Ne pla{ete se: Bog dojde za da ve ispita i stravot Negov da bide vo vas, za da ne gre{ite“, (Izlez 20:20).

Se ~ini kako Mojsej da si protivre~i samiot na sebe: ,,Ne pla{ete se. Bog dojde za da ve ispita i stravot Negov da bide vo vas“. No toj ednostavno prave{e razlika pome|u toa da bide{ is-pla{en od Bog i da go ima{ stravot Gospodov. Postoi golema razlika. Zo{to Bog bi sakal da bideme ispla{eni od Nego? Ne e vozmo`no da ima{ intimnost so nekoj od kogo se pla{i{; sepak, Bog revnosno posakuva da bide intimen so nas.

Li~nosta koja e ispla{ena od Bog krie ne{to i kako rezul-tat na taa tajna, se pla{i od Bog. Prvoto ne{to {to Adam i Eva go napravija otkako zgre{ija protiv Bog be{e da se sokrijat od Negovoto prisustvo (poglednete Sozdavawe 3:8). Od druga stra-na, ~ovek koj go ima stravot Gospodov vo sebe nema {to da krie; naprotiv, }e bide ispla{en da bide daleku od Bog!

Zatoa, prvata definicija na stravot Gospodov e ednostavno da bide{ prepla{en da bide{ daleku od Bog. Da se boi{ od Bog e dlaboko da go po~ituva{. Najvisoko Go po~ituvame, Mu oddavame ~est, Go uvaùvame i Mu se poklonuvame pove}e od koj bilo ili {to bilo drugo.

Svetiot strav mu ja dava slavata na Bog koja Toj ja zasluù-va; treperime tresej}i se od strav pred Nego so dlabok voshit i stravopo~it. Cvrsto go pregrnuvame Negovoto srce, uvaùvaj}i gi Negovite èlbi pred èlbite na koj bilo drug, vklu~uvaj}i ne i nas samite. Nie go sakame toa {to Toj go saka i go mrazime toa {to Toj go mrazi. Ona {to e va`no za Nego, stanuva va`no i za nas. Ova e pri~inata zo{to ni e kaàno: ,,Onie koi imaat strav Gospodov vo sebe }e go mrazat zloto“, (Pogovorki 8:13, dinami~en prevod).

Izlez 20:20 izjavuva deka pobo`niot strav }e ne ~uva da ne zgre{ime. Vo ist stil ni e kaàno: ,,So stravot Gospodov, lu|eto go izbegnuvaat zloto“, (Pogovorki 16:6, dinami~en prevod). Pavle isto taka pi{uva deka stravot Gospodov e sila koja ne motivira da se drìme nastrana od grevot (poglednete 2 Korin}anite 7:1).

Ovie stihovi stanaa realnost za mene koga go posetiv vo zatvor najpoznatiot televiziski evangelizator i propovednik na Zemjata vo 1980-tite. Be{e vo zatvor poradi prestapite naprave-ni protiv na{ata nacionalna vlada. Isto taka ima{e izvr{eno i prequba.

ôvekot se nao|a{e vo zatvor re~isi pet godini, no na sami-ot po~etok od izdrùvaweto na zatvorskata kazna, toj doìveal sredba so Isus vo negovata }elija, koja vo celost mu go promenila ìvotot. Edna od moite knigi go doprela dlaboko i toj pobara da go posetam.

Nikoga{ nema da go zaboravam ~ovekot koj vleze vo sobata za



poseti vo zatvorot. Me pregrna so solzi vo o~ite, i ostana taka edna minuta. Toga{ me fati za ramenici i so golema strast me pra{a: ,,Ti li ja napi{a knigata ili e napi{ana od avtor na tek-stovi koj pi{uva za drugi avtori?“

,,Ne, gospodine, toa bev jas. Jas go napi{av sekoj zbor“. Vozbudeno mi re~e: ,,Imame tolku mnogu da razgovarame, a

samo devedeset minuti za da go napravime toa“. Toj vedna{ sedna i po~na da mi ja raskaùva negovata prikazna.

Edna od negovite prvi izjavi be{e: ,,Xon, ne be{e toa osudata na Gospod koja me stavi vo ovoj zatvor. Toa be{e Negovata milost, bidej}i ako prodolèv da ìveam na na~in na koj ìveev, }e za-vr{ev vo pekol zasekoga{“. Negovata izjava me zaprepasti. Bev iznenaden od negovata iskrenost i od poniznosta.

Go slu{av pove}e od dvaeset minuti, i toga{ mu postaviv pra{awe koe me izma~uva{e. Znaev deka na po~etokot na negovata slu`ba imal golema revnost i qubov za Bog. Sakav da znam kako ja zagubil negovata strast.

Na krajot, ednostavno go pra{av: ,,Vo koj moment prestana da go qubi{ Isus? Kako se slu~i toa?“ Barav znaci koi poso~uvaat kako ja gubime qubovta kon Nego, osobeno kako propovednici.

,,Ne prestanav“, odgovori toj cvrsto. Bev {okiran i na nekoj na~in zbunet od negoviot odgovor. Kako moè da go kaè toa? Voz-vrativ so pra{awe: ,,Kako misli{, ne si prestanal da go qubi{? Ima{ izvr{eno prequba. Ima{ izvr{eno izmama - osuden si na zatvor. Kako moè{ da kaè{ deka ne si prestanal da go qubi{ Isus?“

Povtorno me pogledna direktno vo o~i, i bez dvoumewe mi re~e: ,,Xon, go qubev Isus celo vreme, duri i koga se slu~uvaa tie raboti“.

Bev tivok, i siguren sum deka na moeto lice se zabeleùva{e golema zbunetost. Toga{ mi re~e: ,,Xon, go qubev Isus, no nemav strav od Nego“.

Nekolku minuti sedevme vo ti{ina. Toj dozvoli negovite zborovi da potonat dlaboko vo moeto srce. Emociite silno me po-tresoa. Toj ja prekina ti{inata trezveno izjavuvaj}i: ,,Xon, ima milioni Amerikanci koi se kako mene. Tie go qubat Isus, no ne-maat strav od Bog“.

Фиктивен Исус

Toa be{e definira~ki moment vo mojot ìvot bidej}i ovaa sredba go razbudi mojot apetit da dobijam odgovori na moite

pra{awa. Kako moè ~ovek koj go qubi Bog za~esteno da gre{i, pa duri i da napravi takov grozen grev? Kako moàt milioni lu|e koi go qubat Bog da ìveat bezbo`ni ìvoti? Tie go oboàvaat Bog, tie se aktivni vo nivnite lokalni crkvi, tie imaat revnost za Bo`jite raboti; a sepak se promiskuitetni, vrzani za por-nografija, laàt postojano, pijat prekumerno, se razveduvaat od pri~ini koi nemaat bibliska osnova - i ova e samo kratok spisok na rabotite {to gi pravat. Tie go qubat Isus, isto kako i ovoj ~ovek, no zo{to toga{ ne gi pazat Negovite zborovi? Isus re~e deka ako Go qubime }e imame sila da Mu bideme poslu{ni. [to e toa {to nedostasuva?

Dali odgovorot moè da bide deka tie ispovedaat qubov za nekoj kogo vsu{nost ne go ni poznavaat? Dali ovoj televiziski evangelizator i tolpata lu|e na koi im zboruva{e, sozdadoa slika na Isus, koja vo realnosta, ne go pretstavuva vistinskiot Isus? Mo`no li e ovoj fiktiven Isus da bide onoj koj vsu{nost i go dava na nivnata telesna priroda ona za koe taa kopnee?

Razmislete za ova: mnogu lu|e vo na{ata nacija se zaneseni od sportistite i poznatite i slavni li~nost vo Holivud. Nivnite imiwa se ~esta pojava vo na{ite domovi, dodeka mediumite gi razotkrivaat detalite od nivnite li~ni ìvoti preku brojnite televiziski intervjua, spisanija i vesnici. Gi slu{am nivnite oboàvateli koi zboruvaat za niv kako da se najbliski prijateli. Sum videl lu|e koi emotivno se involviraat vo nivnite bra~ni problemi, duri i taguvaat kako da se del od semejstvoto, koga }e se slu~i nekakva tragedija.

Sepak, ako ovie oboàvateli nekoga{ gi sretnat svoite ,,slavni i poznati prijateli“ na ulica, nema da bidat otpozdrave-ni od niv, nema da dobijat nitu klimawe so glavata vo znak na priznanie. Ako se dovolno hrabri da go zaprat nivniot prijatel, moè da otkrijat deka vistinskata li~nost e sosema porazli~na od slikata {to tie ja imale za nea. Vo krajna linija, se raboti za fiktivna vrska.

Izraelskiot narod go napravi ova po nivnoto izleguvawe od Egipet. Otkako Mojsej zamina na planinata, daleku od lu|eto, i tamu pomina ~etirieset dena i no}i, Bog stana tivok - ne vo odnos na Mojsej, tuku vo odnos na Izraelskiot narod. Vo ova vreme na ti{ina, Aron i voda~ite, koi bea daleku od Bo`joto prisustvo, po~naa da sozdavaat ,,bog“ koj dare`livo }e im izleze vo presret na nivnite strasti i telesni èlbi.

So godini propu{tav ne{to zna~ajno vo ovaa prikazna, bidej- }i ne go imav pro~itano tekstot na hebrejski. Aron go narekuva teleto {to go sozdade Jhvh ili Jehova, koe e pravilnoto ime na



Bog (poglednete Izlez 32:5). Osven ovoj incident, Jhvh ne se ko-risti kako ime za laèn bog ili idol nikade vo Biblijata. Ova ime e tolku sveto, {to hebrejskite pisateli ne gi pi{uvaat samoglaskite koi se sodràni vo imeto. (Nie }e go napi{eme i izgovorime kako Jahve).

No, ne be{e samo Aron. Narodot go prizna ova tele za bog, izjavuvaj}i: ,,Eve, go Izraele tvojot bog, elohim, koj te izvede od zemjata egipetska“, (poglednete Izlez 32:4, 8). Ovoj hebrejski zbor e upotreben triest i dva pati samo vo prvata glava vo knigata Soz-davawe. Prviot stih vo Biblijata veli: ,,Vo po~etokot Bog, Elo-him, gi sozdade neboto i zemjata“.

Za razlika od Jahve, pribli`no 90 procenti zborot Elohim se koristi za Semo}niot Bog. Ostanatite 10 procenti se koristat da se opi{e laèn bog. Poradi toa {to Aron go identifikuva{e teleto kako Jahve, so sigurnost moème da pretpostavime deka i narodot zboruva{e za istoto.

Eve ja su{tinata: Celata nacija prizna deka Jahve gi spasil, gi oslobodil od ropstvoto i se grièl za niv obezbeduvaj}i sè {to im e potrebno. Me|utoa, tie sozdadoa fiktiven Jahve, nekoj koj sosema se razlikuva od vistinskiot, Koj be{e na planinata so Mojsej.

Kaàno ni e deka ,,Po~etok na mudrosta e stravot Gospodov“, (Pogovorki 1:7). Kakva mudrost? - e pra{aweto koe treba da go postavime. Toa ne moè da bide mudrosta koja se sostoi vo poznavaweto na Pismoto, bidej}i fariseite i u~itelite na Za-konot bea eksperti koga stanuva zbor za Pismoto, no tie bea daleku od Bo`joto prisustvo i ne mu bea ugodni na Bog. [to nè doveduva do slednoto pra{awe: Kakvo znaewe treba da posedu-vame? Na{iot odgovor se nao|a vo Pogovorki 2:5: ,,]e go razbere{ stravot Gospodov, i }e go najde{ znaeweto za Boga“.

Dozvolete mi da go kaàm ova na sledniot na~in. Preku vis-tinskiot vid na strav }e dojdete do intimno poznavawe na Bog. ]e go poznavate vistinskiot Bog - vistinskiot Isus, ne fiktiv-niot. Pavle gi ukoruva Korin}anite, velej}i im: ,,Dozvoluvate i dobro podnesuvate sè {to nekoj }e vi kaè, duri i vi propovedaat za nekakov drug Isus od onoj koj nie go propovedame“, (2 Korin- }anite 11:4, dinami~en prevod).

Ovoj poznat televiziski evangelizator, zaedno so tolpata narod, za koja mi zboruva{e, ne go qubat vistinskiot, beskompro-misen Isus Koj sedi oddesno na Bog. Namesto toa, tie go qubat fiktivniot Isus, onoj koj go ignorira, pa duri i go dozvoluva na~inot na ìvot za koj kopneat. Tie nikoga{ Go nemaat vistinski zapoznaeno ili se imaat oddale~eno vo nivniot odnos so Bog.

Ako se raboti za vtoriot slu~aj, toa ne se razlikuva od dvajca prijateli koi se oddale~ile eden od drug zaminuvaj}i po razli~ni pati{ta vo ìvotot, samo za da otkrijat godini podocna deka se sosema porazli~ni od porano. Da se saka fiktivniot Isus, ne ni dava sila da gi pazime zborovite izgovoreni od vistinskiot Isus Hristos. Vo su{tina, te{ko e da qubi{ nekoj koj vistinski ne go poznava{.

Bez svetiot strav Gospodov vo nas, ne moème vistinski da go poznavame Bog. Mojsej Go poznava{e intimno. Bo`jiot glas i Ne-govite pati{ta bea ~isti i jasni za nego. Izraelskiot narod go znae{e Bog samo preku Negovite dela - na~inot na koj Toj odgovara{e na nivnite molitvi. Za Izraelskiot narod, Bo`jiot glas be{e grom. Na Mojsej mu be{e dozvoleno da dojde blisku vo Ne-govoto prisustvo. Na Izraelskiot narod mu be{e kaàno da se vratat vo svoite {atori i da glumi (da si igra) crkva (poglednete Vtorozakonie 5:29-30).

Како се задобиваме со свет став?

Na{eto najva`noto pra{awe toga{ e: Kako go primame svetiot strav Gospodov? Ednostavno, treba da go barame - no toa mora da go napravime iskreno.

Isus izjavi: ,,Pa taka, zna~i, ako vie, koi ste lo{i, umeete da im davate dobri darovi na ~edata svoi, kolku pove}e nebesniot Otec }e im dade Duh Sveti na onie {to Mu baraat?“, (Luka 11:13). Moèbi }e pra{ate: ,,Zarem Isus ne zboruva tuka za Svetiot Duh, a ne za stravot Gospodov?“ Slu{nete {to veli Isaija za Isus i za Svetiot Duh:

,,I }e potera fidanka od Jeseevata pewu{ka, i steblo }e izrasne od nejziniot koren; }e po~iva vrz Nego Duh Gos-podov, duh na mudrost i razum, duh na sovet i krepost, duh na znaewe i bogobojazlivost; }e se ispolni so strav Gos-podov..“, (Isaija 11:1-3).

Poslednata karakteristika na Bo`jiot Duh navedena tuka e ,,Duh na strav Gospodov“. Jas li~no veruvam deka toa e najva`niot aspekt koj treba da go barame od Bog. Postojat dve pri~ini zo{to go veruvam toa. Prvo, kaàno ni e deka stravot Gospodov e po~e-tok na mudrosta, poukata, razbiraweto i znaeweto (poglednete Psalm 111:10; Pogovorki 1:7; Pogovorki 8 i 9). Vtorata pri~ina, i vo sekoj slu~aj, najubedlivata pri~ina - stravot Gospodov e radost



i zadovolstvo za Isus. Zarem Negovata radost ne treba da bide i na{a? Vsu{nost, kaàno ni e deka Isus be{e slu{nat poradi Ne-govata bogobojazlivost (poglednete Evreite 5:7). Edna rabota e da se moli{, sosema druga e da bide{ slu{nat.

Obete, i stravot Gospodov i Bo`jata qubov se nusproizvodi na ispolnetosta so Negoviot Duh, za{to Pavle pi{uva: ,,Qubovta Bo`ja e izleana vo na{ite srca preku nam dadeniot Sveti Duh“, (Rimjanite 5:5). Ve pottiknuvam iskreno da barate da bidete is-polneti so Duhot na svetiot strav Gospodov i so rasplamtena qubov za Bog.

Валкани садови

Ova nè nosi do {iroko rasprostranetata postoe~ka kriza. Imame seriozen nedostatok vo crkvata na dvaeset i prviot vek. Nedosta-tokot ne e na sadovi, tuku na ~isti sadovi, vo koi Bog }e go izlee Negoviot Duh. Da se vratime na poslednite zborovi koi Pavle gi napi{a na ovaa zemja. Toj smelo izjavi:

Bez ogled na toa, temelot {to Bog go ima postaveno e cvrst. Vrz nego stoi napi{ano: ,,Gospod znae koi lu|e se Negovi. Sekoj {to se povikuva na Gospodovoto ime mora da se ot-kaè od sekakov grev“, (2 Timotej 2:19, dinami~en prevod).

Pavle zboruva za ona {to nè pravi, i kako crkva i kako poedinci, nepokoleblivi. Postojat dve izjavi napi{ani na temelot, koi toj gi identifikuva. Standardniot prevod na Biblijata veli deka ovie zborovi se ,,zape~ateni“ na temelot; Porakata, para-fraziraniot prevod na Biblijata veli deka se ,,vreàni“ na nego.

Prvo, Bog znae koj mu pripa|a na Nego. Ova se ute{ni zborovi. [tom Mu se predademe vo celost na Nego, Toj ne nè zaborava. Nie stanuvame zenica vo Negovoto oko.

Vtoro, na temelot stoi vreàno: ,,Sekoj {to se povikuva na Gospodovoto ime mora da se otkaè od sekakov grev“. Povtorno go gledame zborot mora, a ne zborot treba. Ova e mnogu silen jazik koj ja komunicira va`nosta na odvra}awe od bezbo`niot na~in na ìvot. Zo{to? Odgovorot e vo slednite dva stiha:

,,Vo bogatite ku}i nema samo sadovi od zlato i srebro, tuku ima i drveni i glineni sadovi. Nekoi se za sve~ena, a nekoi za sekojdnevna upotreba. Taka e i so lu|eto. Onie koi }e prestanat da pravat zlo i se is~istat, Bog }e gi izdvoi za

posebni zada~i. Nivnite ìvoti }e bidat sveti i ugodni za nivniot Gospodar; i tie }e moè da vr{at sekakva dobra rabota“, (2 Timotej 2:20-21, dinami~en prevod).

Gr~kiot zbor za sadovi ednostavno zna~i toa ,,sadovi“ ili ,,kontejner“. Ako nie kako sadovi sme ~isti, toga{ sme pogodni da ja vr{ime rabotata na Gospodarot. Toga{ sme pogodni da bideme ispolneti so Negovoto mo}no prisustvo.

Sekoe utro, bez razlika kade i da sum vo svetot, go jadam is-tiot pojadok. Zapo~nuvam so ~a{a topla voda so limon vo nea, i vedna{ potoa {olja ~aj od bel jasmin. Petnaeset minuti podocna jadam edna ~inija ovesni ̀ itarici, ~ia semki, meleno leneno seme izme{ano so bademovo mleko i ~ist javorov sirup. Za ovoj poja-dok mi se potrebni sadovi - {olja za ~aj, staklena ~a{a i ~inija. Eve go faktot: nikoga{ ne sum koristel valkana {olja, ~a{a, ili ~inija za da go podgotvam mojot pojadok. Sekoga{ baram ~isti sa-dovi. Go sakam vkusot na mojot pojadok, i zatoa ne sakam da bide za-gaden. Fakt e deka ako ima ne~istotija na sadot - bez razlika dali toa e ~inijata, {oljata ili ~a{ata - ne~istotijata }e ja rasipe sekoja dobra sostojka stavena vo sadot. Zo{to toga{ Bog bi sakal da go izlee Negoviot Duh vo valkan sad?

Spored zborovite na Pavle nie ja imame odgovornosta da se o~istime samite sebe. Toj ne kaà: ,,Krvta na Isus ne ~isti od site na{i grevovi, minati, sega{ni, ili idni, pa zatoa ne griète se za grevot koj postojano go pravite, bidej}i ste pokrieni so Ne-govata krv“. Ne, toj izjavi: ,,Sekoj koj }e se is~isti sebesi (od ona {to e neblagorodno i ne~isto, koj }e se odvoi sebesi od kontakt so kontaminirani i korumpirani vlijanija) }e bide (toga{, samiot toj) sad izdvoen i korisen“, (stih 21, dinami~en prevod).

Nie mora da se o~istime. I kraj. Pavle ne zboruva za na{iot pozicionen odnos so Hristos blagodarenie na Negovoto delo. Toj se osvrnuva na na{eto odnesuvawe. Slu{nete gi odnovo negovite zborovi: ,,Onie koi }e prestanat da pravat zlo i se is~istat, Bog }e gi izdvoi za posebni zada~i“.

U{te edna{ gledame deka Bo`joto prisustvo - Negoviot Duh - nema da bidat izleani vo valkani sadovi, tuku vo ~isti sadovi.

Последицата

Nie sme informirani deka bezzakonieto (neposlu{nosta kon Bog) e tajna, i istata e na delo vo op{testvoto. No, dobrata vest e deka postoi sila koja ja zadrùva:



,,Tajnata na bezzakonieto ve}e dejstvuva, samo toa nema da bide izvr{eno dodeka ne se otrgne onoj koj {to ja zadrùva sega“, (2 Soluncite 2:7).

Na{eto pra{awe treba da bide, koj e toj {to go zadrùva bez-zakonieto? Moè da bide edna od ovie dve opcii: Svetiot Duh ili Teloto Hristovo. Preveduva~ite na Biblijata o~igledno veru-vale deka stanuva zbor za Svetiot Duh, pa ottuka vo nekoi prevo-di na Biblijata Onoj po~nuva so golema bukva. Da pretpostavime deka se vo pravo.

Imam pove}e od pedeset godini, dodeka go pi{uvam ova, i vo mojot ìvot, nikoga{ ne sum bil svedok na takov stepen na porast na bezzakonieto vo na{ata nacija, kako {to e toa denes. Niko-ga{ ne sum videl takva re{itelnost od strana na vladata, medium-ite i op{testvoto da go obeleàt nezakonskoto odnesuvawe kako dobro, kako {to e toa denes. Postoi pri~ina za toa. Taa zadrù-va~ka sila - Svetiot Duh - ne e tolku zastapena i rasprostraneta denes. Bo`joto prisustvo naglo opa|a na Zapadot vo prviot del od dvaeset i prviot vek.

Zo{to e taka? Ako nie objavuvame evangelie koe ne ja istak-nuva preobrazbata, na krajot }e zavr{ime so deficit na ~isti sa-dovi, {to pak sozdava nedostatok na Bo`joto manifestirano pri-sustvo na Zemjata. Setete se, koga Isus umre na krstot, zavesata vo hramot se rascepi na dve, od gore do dolu. Bo`joto prisustvo ved-na{ se iseli od sadot napraven od ~ove~ka raka, za da se vseli vo sadovi koi ne se napraveni od ~ovek - Bo`joto prisustvo se izlea vo srcata na preporodenite maì i èni.

Bo`jiot Duh ne se iseli od hramot za da se vseli vo zajdison-ceto, drvjata, prekrasniot pejsa`, vo nekoja pesna, video ili koj bilo drug medium. Bo`joto prisustvo se preseli vo sadovi od krv i meso. Ako sadovite se valkani Bo`joto prisustvo vo op{testvoto se namaluva, i ottuka, bezzakonieto e se pomalku zadràno.

Nie moème da go promenime ovoj brz pad ne so glasawe za do-bri kandidati vo kancelariite, so lobirawe protiv na{ata vla-da, so otpu{tawe na sega{niot mediumski personal, so protes- tirawe pred klinikite za abortus, ili mnogu drugi aktivnosti. Edinstveniot na~in kako moème navistina da se borime so bez-zakonieto e da se predademe na zajaknuvaweto na Bo`jata blagodat i da ìveeme pobo`ni ìvoti. Na ovoj na~in davame posilen glas i vlijanie na Svetiot Duh vo na{eto op{testvo.

Nedostatokot na propovedawe na vistinskata svetost ne ~ini mnogu, kako na li~no, taka i na korporativno i nacionalno nivo. Nie moème da go promenime toa! Pastori, voda~i i site Bo`ji

lu|e - da zastaneme cvrsto zaedno soop{tuvaj}i ja vo celost Bo`-jata volja i plan od Svetoto Pismo. Ajde da izgradime cvrst temel i ramka vo ìvotot na onie na koi vlijaeme. Ajde da go vidime bezzakonieto dràno pod kontrola vo na{eto op{testvo preku zadrùva~kata sila na Svetiot Duh, {to }e rezultira so ètva na du{i za carstvoto na Bog.


14

Нашите параметри ,,Секој што спечалил нешто со она што му е доверено, ќе му биде дадено уште и тој

ќе има изобилно“. - Матеј 25:29, динамичен превод

Не се работи за мојата способност, мојот одговор на Божјата способност е тоа што е

важно.- Кори Тен Бум

Дa se vratime na na{ata ilustracija na izgradbata na ku}a. Diskutiravme za gospodstvoto na Isus kako za na{ temel.

Potoa ja razgledavme ramkata ili strukturata na ku}ata, koja go pretstavuva posveteniot na~in na ìvot. Da premineme sega na zavr{nata etapa od procesot na gradewe. Ovaa faza ja definira osobenosta na ona {to go pravime. Gi vklu~uva na{ite soni{ta, planovi, strategii, ìvotnite odluki i produktivnosta. Pavle pi{uva:

,,Nie sme Bo`jo sovr{eno, vrvno delo. Sozdadeni sme preku Isus Hristos, za da ìveeme ìvot ispolnet so dobri dela, {to Bog u{te odamna gi isplaniral za na{ite ìvoti“, (Efe{anite 2:10, dinami~en prevod).

Nie sme sozdadeni vo Isus Hristos ne samo da bideme Bo`ji deca, no, isto taka, da bideme i produktivni ìteli na carstvoto.

Vo stvarniot proces na izgradbata na eden dom, postavuvaweto na stolarijata, plakarite, podot, plo~kite, mermernite rabotni povr{ini, bojadisuvaweto i na krajot osvetluvaweto, se raboti koi go ozna~uvaat krajot na izgradbata na domot. No, ovoj aspekt


}e izgleda dobro i }e trae samo ako prvite dve etapi od izgradbata se cvrsti.

êsto se soo~uvame so izbori vo ìvotot koi izgledaat dobro; me|utoa, dosta ~esto tie ne se Bo`joto najdobro za nas. êsto se ~uvstvuvame deka na{ite izbori vo ̀ ivotot se ograni~eni. Avram i Saraja zaklu~ija deka edinstveniot na~in da imaat sin e Avram da se oèni za sluginkata na Saraja, Agara. Kako rezultat na ovaa odluka se rodi Ismail. Sepak, Bo`joto Slovo e jasno deka ,,sinot na robinkata nema da bide naslednik zaedno so sinot na slobod-nata“, (Galatite 4:30). Vo ovaa situacija Bog go otkupi izborot koj Avram i Saraja go napravija; me|utoa ova ne e sekoga{ slu~aj. êsto ovie pogre{ni izbori i pateki }e nè ograbat i li{at od na{iot maksimalen potencijal.

Eden od mnogute primeri, ~ij izbor ne be{e otkupen, od Sta- riot Zavet e Saul, koj nao|aj}i se pod pritisok, donesuva odluka da prinese ̀ rtva pred pristignuvaweto na Samoil. Vo ovoj slu~aj, izborot ne be{e otkupen; i Saul go zagubi carstvoto (poglednete 1 Samoilova 13).

Koga se soo~uvate so zna~ajni odluki, razmislete za procesot na odlu~uvawe na sledniot na~in. Ako pri pe{a~eweto naidete na pateka za koja e o~igledno deka e najmnogu koristena, sosema prirodno }e odlu~ite da ja sledite. Me|utoa, ako pe{a~ite so iskusen voda~, toj moèbi znae za druga pateka koja e poìvo-pisna i koja pobrzo }e ve donese tamu kade {to sakate da stignete. Voda~ot }e vi pomogne da napravite podobar izbor.

Kaàno ni e ,,Tvoeto Slovo im e svetilka na moite stapala, svetlina na mojata pateka“, (Psalm 119:105, dinami~en prevod). Koga sme dobro vtemeleni vo Bo`joto Slovo, toa ja osvetluva na{ata pateka, {to e od presudna va`nost koga stanuva zbor za donesuvawe mudri ìvotni odluki.

Vo situacijata na Avram i Saraja, i dvajcata go ograni~ija Bog, {to ~esto se slu~uva koga }e izbereme da odime po svojot pat. Da go ispitame Bo`joto Slovo i da vidime kako toa nè vodi vo donesuvaweto odluki.

,,Не е достапно за вашиот дом

Vo tekot na prvite nekolku godini od na{iot brak, Lisa i jas ìveeme vo dva grada, Dalas i Orlando. Edvaj moèvme da si gi dozvolime prvite dve ku}i {to gi imavme. Prvi~no, nekolku godi-ni ̀ iveeme vo stanovi bidej}i nemavme dovolno pari za da posedu-vame na{ li~en dom. Prodolìvme da gi posetuvame ku}ite koi

,,

bea na proda`ba - no samo za da sonuvame kako bi izgledalo da ìveeme vo niv.

Koga bevme vo mo`nost da kupime ku}a, preovladuva~kiot fak-tor be{e cenata. Pove}eto ku}i ne moèvme da si gi dozvolime, za{to mojata plata be{e 18.000 dolari godi{no vo Dalas, i 27.000 dolari godi{no vo Orlando. Da ostaneme vo stan, pove}e ne be{e opcija za nas, bidej}i sega imavme dve deca i sakavme da imame dvor kade {to tie }e moàt da si igraat. Vo dvata grada so nedeli razgleduvavme ku}i vo najdostapnite sosedstva koi se nao|aa na razumna oddale~enost od na{ata crkva i rabotnoto mesto. Vo dva-ta slu~ai, otkrivme deka najekonomi~nata opcija se monta`nite ku}i. Dvete grade`ni pretprijatija imaa okolu polovina duzina nacrti od koi moèvme da izbereme, i sekoj pat go izbiravme ona {to be{e najevtino.

Bevme tolku vozbudeni koga dojde denot da go izbereme ente- rierot za vnatre{nosta na ku}ata. Na{iot prodava~ ne odnese vo glavniot izlo`ben salon kade bea prikaàni mnogu prekrasni materijali. Gi ima{e site vidovi na mermerni i travertin plo~-ki, razli~ni vidovi na drveni podni povr{ini, prekrasni pla-kari, i golem broj rasko{no izvezeni tepisi. Vidovme delikatno izraboteni lajsni vo oblik na kruna i unikatni kamini napraveni od kamen.

Potoa na{iot prodava~ ni go pokaà delot vo izlo`beniot sa-lon kade {to moèvme da gi izbereme na{ite materijali. Vo ovoj oddel nema{e izbor na mermerni i travertin plo~ki; vsu{nost, nema{e nikakvi plo~ki. Plakari napraveni od javor, dab i bor, isto taka, ne postoeja. Nema{e lajsni vo oblik na kruna, kameni kamini, ili drveni podovi koi moèvme da gi izbereme. Na{iot edinstven izbor bea tepisi so lo{ kvalitet, linoleumski pod i kompresirani drveni plakari po eftina cena.

Prodolìvme da baravme da ni pokaàt podobri materija-li, no postojano gi slu{avme ovie odgovori: ,,Ne se dostapni za va{iot dom“, ili ,,Toa }e ja zgolemi cenata“. Koga pra{avme kolku }e ne ~ini dokolku se odlu~ime za podobri materijali, ni dadoa golema brojka, koja se razbira ne moèvme da si ja dozvo-lime. Lisa i jas, go napu{tivme izlo`beniot salon, trudej}i se da se ohrabrime eden so drug, no vsu{nost i dvajcata se ~uvstvuvavme dosta obeshrabreno i razo~arano.

НАШИТЕ ПАРАМЕТРИ 213


Способни да направиме

@iveeme vo svet koj go odrazuva na{eto iskustvo vo izlo`beniot salon. Na lu|eto ~esto im se kaùva: ,,Ne moè{“. ,,Ne se nadevaj premnogu“. ,,Toa e premnogu visoka i nedosti`na cel“. ,,Vklopi se i bidi normalen!“ Ili: ,,Toa e nadvor od tvojata liga“. Listata na ovie restriktivni komentari e beskone~na. êsto logikata iz-gleda razumna i sovetot e dobar, no {to e vistinata?

,,A na Onoj, Koj, spored silata {to vo nas dejstvuva, moè da izvr{i izobilno sè {to }e pobarame ili pomislime“, (Efe{anite 3:20).

Ovoj stih komunicira sosema poinakva poraka od onaa koja na{eto iskustvo vo izlo`beniot salon ni ja prenese. Bog ne ni dava parametri koi ne ograni~uvaat. Negovite granici odat po-daleku od ona {to moème da vidime, da sonuvame, da zamislime, da se nadevame ili da pobarame.

Klu~niot zbor vo ovoj stih e zborot moè. Dozvolete mi da go ilustriram ovoj zbor so edno scenario.

Multimilijarder im pristapuva na trojca mladi pretprie-ma~i i im ponuduva: ,,Sakam da go finansiram biznisot na va{ite soni{ta. Ne o~ekuvam ni{to za vozvrat; samo sakam da go vidam va{iot uspeh. Moàm da vi dadam onolku kapital kolku {to e po-trebno da zapo~nete“.

Prviot od trojcata pretpriema~i e mlada èna koja odlu~u-va da otvori pekarnica. Potrebno ѝ e prostor, izlog na du}anot, nekolku pe~ki, tavi i tepsii za pe~ewe, kujniski pribor, kasa, sostojki potrebni za pecivata i nekolku drugi raboti. Taa go do-nesuva delovniot plan kaj milijarderot i bara 100.000 dolari. Bez dvoumewe, toj go prefrla baraniot iznos na nejzinata smetka.

Sledniot pretpriema~ e mlad ~ovek. Toj odlu~uva da izgradi ku}i. Potrebno e da kupi nekolku parceli, surovinski materi-jali, alati, tovaren kamion, kako i da iznajmi mal kancelaris-ki prostor. Go izgotvuva negoviot deloven plan i bara 250.000 dolari. Povtorno, milijarderot vedna{ gi prefrla parite na ne-govata smetka.

Tretiot pretpriema~ e mlada devojka koja saka da izgradi de-loven kompleks vo koj }e ima trgovski centar i tematski park. Vo okolinata na gradot taa nao|a zemja so povr{ina od ~etiristoti-ni hektari, koja e na proda`ba. Se raboti za najdobriot nedvièn imot koj ve}e izvesno vreme e na pazarot, bidej}i malkumina moàt da si dozvolat da go kupat. Taa dava ponuda koja e prifa-

tena.Taa bara tim na arhitekti koi }e go izgotvat nejziniot son.

Taa opi{uva dve unikatni, sosedni, kancelariski zgradi, na dva-naeset kata so sopstven dvor. Vo drugot del na imotot taa plani-ra da izgradi prekrasen trgovski centar na otvoreno ispolnet so visokokvalitetni prodavnici i prvoklasni restorani. Nad pro-davnicite se nao|aat luksuzni stanovi. Taa bara da bide izgraden luksuzen hotel so pet yvezdi vo sredinata na proektot. Posledni-ot del na imotot go ~uva za izgradba na eleganten tematski park. Gi opkruùva site ulici so rasko{ni drvja, voveduva velosiped- ski pateki, i seto toa go zaokruùva so prekrasen park so drvja i cve}iwa vo blizina na trgovskiot centar.

Nejzinata vizija e da privle~e uspe{ni delovni lu|e, stanari i hotelski gosti vo nejziniot park. Za vozvrat taa }e im ponu-di visokokvaliteni prodavnici, mirno opkruùvawe, unikatno iskustvo vo tematskiot park i prvoklasni restorani. Hotelot }e nudi prekrasno smestuvawe za gostite i delovnite lu|e. Taa, isto taka, saka nejziniot kompleks da bide mesto za odmor. Nejzinata nade` e da privle~e lu|e od celata zemja, koi bi doa|ale so cel da se odmorat, da kupuvaat vo prodavnicite, da uìvaat vo tematski-ot park i vo izvonrednata usluga na ekskluzivniot hotel.

Taa zaedno so arhitektite raboti na detalite se dodeka ne e sigurna deka planot e besprekoren, vistinsko umetni~ko delo, bez nikakvi gre{ki i nedostatoci. Potoa mu pristapuva na milijar-derot, mu gi pokaùva planovite i bara 245 milioni dolari. Kako i so drugite dvajca pretpriema~i, toj vedna{ gi prefrla parite na nejzinata smetka.

Tri godini podocna milijarderot gi povikuva trojcata mla-di pretpriema~i na zaedni~ki sostanok. Toj saka da vidi prezentacija na nivniot napredok. Eden po eden, tie gi dostavija svoite izve{tai. Pekarata zarabotuva nekolku iljadi dolari mese~no. Grade`nikot na domovi, izgradil ~etiri ku}i i zarabotil pove- }e od dvesta iljadi dolari vo ramkite na izminatite tri godini.

Stanuva tretiot mlad pretpriema~ i dava izve{taj za nejziniot kompleks. Vo momentot 90 procenti od kapacitetot na hotelot se zafateni, i 87 procenti od kancelariskiot prostor se izdadeni. Nejzinite stanovi se prodadeni. Trgovskiot cen-tar e 98 procenti ispolnet so visokokvalitetni prodavnici i restorani. Nejzinata neto dobivka e milioni dolari mese~no. Taa izvestuva deka gradot odredil datum za javno da go nagradi nejziniot kompleks, bidej}i celata zaednica na nekolku na~ini profitira od negovoto funkcionirawe: estetski go razubavuva gradot, otvora novi rabotni mesta, privlekuva turisti i nosi



priliv na dano~ni prihodi. Taa, isto taka, izdvoila procent od dobivkata za da otvori socijalna kujna vo siroma{niot del na gradot.

No, ne zavr{uva tamu. Taa izvestuva deka golem procent od pove}emilionskata dobivka se nazna~eni za otvorawe na sli~ni kompleksi vo tri drugi gradovi, koi }e se otvorat na vremensko rastojanie od {est meseci vo narednata godina i polovina. Taa obu~ila tri menaxerski timovi koi }e gi nadgleduvaat ovie novi kompleksi. Taa o~ekuva ostvarenata dobivka vo slednite pet go-dini da sozdade investiciski kapital za otvorawe na u{te pet novi kompleksi vo drugi klu~ni lokacii.

Po soslu{uvaweto na nejzinata prezentacija, prvite dvajca pretpriema~i stanaa tivki i izrazot na nivnite lica se smeni. Milijarderot go sogleduva toa i gi pra{uva zo{to se poti{teni.

Mladata èna, sopstvenik na pekaranicata, progovori prva: ,,Pa, gospodine, se razbira deka taa e pouspe{na od nas, zatoa {to taa pobara mnogu pove}e pari otkolku nie. Taa moè da napravi pove}e bidej}i ѝ dadovte pove}e“.

Milijarderot pogledna vo mladiot grade`nik i go pra{a: ,,Dali se soglasuva{ so nea?“

Mladiot ~ovek odgovori: ,,Iskreno, gospodine, se soglasuvam. Taa ima{e mnogu pove}e na raspolagawe od nas dvajcata“.

Milijarderot pobara od negoviot li~en pomo{nik da go do-nese zapisnikot od nivniot prv sostanok. Nekolku minuti podoc-na, pomo{nikot se vra}a so zapisnikot.

Dobrotvorot mu re~e na svojot pomo{nik: ,,Te molam pro~itaj ja izjavata {to ja dadov na sekoj od ovie pretpriema~i pred tri godini“.

Pomo{nikot pro~ita: ,,Sakam da go finansiram biznisot na va{ite soni{ta. Moàm da vi dadam onolku kapital kolku {to e potrebno da zapo~nete“.

Milijarderot se svrte kon onie ~ii lica bea ta`ni i gi pra{a: ,,Zo{to zaviduvate na ona {to taa go dobi? Zo{to mislite deka taa ima nekakva prednost nad vas? Na sekoj od vas mu kaàv deka moàm da vi dadam onolku kapital kolku {to vi e potrebno za da ja ispolnite va{ata vizija. Ne staviv nikakvi ograni~uvawa kolku moàm da dadam i vsu{nost na sekoj od vas mu dadov onolku kolku {to pobaravte. Zo{to nemavte pogolemi soni{ta i zo{to ne napravivte pogolemi planovi?

Toga{ milijarderot se svrte kon mladata èna, sopstvenik na pekarnicata i ja pra{a: ,,Zo{to ne napravi plan za pogolema pe-karnica? Jas }e ti go dadev potrebniot kapital. Zo{to ne poba-ra finansii za poefikasen marketing? Lu|eto gi sakaat tvoite

proizvodi; moè{e da uspee{. Me|utoa, moeto najgolemo pra{awe e: ,,Zo{to ne planira{e da otvori{ pove}e pekarnici nasekade niz gradot, i eventualno da planira{ fran{iza niz celata zemja, ovozmoùvaj}i na toj na~in tvojot biznis da raste?“

Potoa se svrte kon mladiot ~ovek i mu postavi sli~ni pra{a-wa: ,,Zo{to ne obu~i nekolku nadzornici i ne vraboti nekolku podizveduva~i za izgradba na dvaeset ku}i godi{no, namesto vo prosek edna ku}a godi{no? Na toj na~in }e sozdadevte mo`nost za pove}e novi rabotni mesta. Zo{to ne kupi pove}e parceli? Zo{to ne otvori filijali na tvojata kancelarija niz dràvata i na toj na~in da sozdade{e mo`nost za izgradba na ubavi ku}i vo nekolku gradovi? ]e ja finansirav tvojata vizija bidej}i }e im pomogne{e na semejstvata vo tie gradovi, a so samoto toa i na dràvata. Tvo-jot doseg be{e ograni~en bidej}i tvojot kapital be{e ograni~en, a toj be{e ograni~en zatoa {to tvojata vizija be{e ograni~ena“.

Изобилство

Kako hristijani, nie ~esto potsvesno mislime deka ne treba da imame premnogu. Sepak dali takvoto razmisluvawe se usoglasuva so ona {to Bo`joto Slovo go pou~uva? Isus izjavi:

,,Sekoj {to spe~alil ne{to so ona {to mu e dovereno, }e mu bide dadeno u{te i toj }e ima izobilno“, (Matej 25:29, dinami~en prevod).

Bog nema problem so izobilstvoto. Ona na {to Toj se protivi e koga izobilstvoto nè poseduva. Koja e razlikata? Li~nosta koja e poseduvana od izobilstvoto e li~nost koja bara blagoslov, imot, materijalni raboti, finansii, sposobnost ili mo} so edinstvena cel da gi zadovoli i smiri svoite èlbi. Ili koga od strav natru-puva resursi.

Golem broj lu|e, koi go slu{nale u~eweto za prosperitet vo vtorata polovina na dvaesettiot vek, stana al~ni na ovoj na~in. Nivnata al~nost predizvika mnogu voda~i i vernici da se pov-le~at od propovedaweto na Bo`jta vistina vo vrska so izobilstvoto. Mnogumina po~naa da go preziraat zborot prosperitet. No, vistinata e taa deka nam ni e potrebno izobilstvo za da iz-vr{ime pogolema i poefikasna rabota vo gradeweto na ~ove~kite ìvoti za Bo`joto carstvo. Dali moèbi ova e pri~inata zo{to Bog izjavi: ,,Vozquben, se molam da bide{ zdrav i vo sè da ti bide dobro, kako {to ѝ e dobro na du{ata tvoja“, (3 Jovan 2).



Vo na{ata ilustracija, multimilijarderot ne dade na sekoj pretpriema~ 245 milioni dolari, kako {to be{e slu~ajot so pos-lednata devojka. Toj dade na sekoj soglasno nivnata vizija. Ako ja prou~ite parabolata koja ja sodrì izjavata na Isus vo vrska so izobilstvoto, }e vidite deka slugite ne zapo~naa so istata suma na pari. Im bea dadeni razli~ni iznosi: ,,Na sekoj od niv im dal spored nivnite sposobnosti: na prviot mu doveril pet iljadi zlatnici, na vtoriot dve iljadi, a na tretiot iljada“, (Matej 25:15, dinami~en prevod). Nivnite sposobnosti bea vo soglasnost so ona {to tie moèa da predvidat.

Vo mojot primer, prvata devojka moè{e da predvidi samo mala pekarnica. Mladiot ~ovek moè{e da predvidi samo nekolku ku- }i godi{no. Sposobnosta na tretata devojka bara{e pove}e, bidej- }i taa moè{e da predvidi mnogu pove}e.

Dobroto koristewe na zajaknuvaweto na blagodatta zna~i da se koristi za gradewe na ìvoti, za gradewe na carstvoto. Ako vni-matelno ja razgledame parabolata, }e naideme na interesen fakt. Dvajcata slugi bea verni na svojot gospodar. Tie go umnoìja ona {to im be{e dadeno. (Vo na{ata prikazna so trojcata pretprie-ma~i, samo eden od niv go umnoì toa). Gospodarot, vo parabolata na Isus, ja pofaluva nivnata multiplikacija narekuvaj}i ja dobra (poglednete Matej 25:21, 23).

Slugata koj go zadrà ona {to mu be{e dovereno, be{e iden-tifikuvan kako mrzliv. Gospodarot mu gi odzede zlatnicite i mu gi dade na onoj koj poseduva{e izobilno. So toa gospodarot gi zgo-lemi zlatnicite na toj ~ovek od pet na deset iljadi. Odgovorot na gospodarot e daleku od socijalisti~ki; ako sakame da bideme iskreni, vsu{nost e kapitalisti~ki po svojata priroda.

Nie mislime deka dobriot hristijanin }e ,,izdrì“, ako moème taka da se izrazime. So drugi zborovi, toj e zadovolen so toa da ima dovolno da moè da preìvee, no vo realnosta toa zna~i da se bide mrzliv. Bo`jata prva zapoved dadena na ~ove{tvoto be{e: ,,plodete se i mnoète se“, (Sozdavawe 1:22). Bog ne zboru-va{e samo za bebiwa. Toj izjavuva{e: ,,Sè {to vi davam, o~ekuvam da go umnoìte i za vozvrat da go pretstavite pred Mene“.

Bog mi ja doveri sposobnosta da pou~uvam. Preku Negova-ta blagodat (silata koja raboti i deluva vo na{iot tim, na{ite partneri, mojata sopruga i mene), toj dar be{e umnoèn i donesen nazad pred Nego preku pou~uvawe niz celiot svet, pi{uvawe kni-gi, stavawe poraki na internet, distribuirawe na milionski re-sursi na pastori i voda~i na globalno nivo, blogirawe, obu~u-vawe na drugi u~iteli, i listata prodolùva ponatamu. Dosega Toj ima napraveno mnogu pove}e od ona {to sum moèl da sonuvam

kako mlad ~ovek. Sepak, imam dva odgovara na seto ova. Prvo, moja-ta zagriènost e, dali sum Go ograni~il na nekakov na~in? Vtoro, moe zadovolstvo i moja radost e {to moàm da vidam sè {to Nego-vata sposobnost ima napraveno! Ovie dve misli me dràt ponizen i revnosen vo isto vreme.

Нашиот сад

Ima tolku mnogu {to Toj moè da napravi preku sekoj eden od nas. Bez ogled dali nie toa go sfa}ame ili ne, site nie imame postaveno nekakvi ograni~uvawa. Spored Efe{anite 3:20, ovie ograni~uvawa se odredeni preku ona {to moème da ,,pobarame ili pomislime“, koga stanuva zbor za pomagawe na drugite. Jasna-ta poraka koja Bog ni ja upatuva e: ,,Mojata blagodat vo vas moè da odi mnogu podaleku od granicite koi gi imate postaveno“. Isus toa go kaùva na ovoj na~in: ,,Sè e mo`no za onoj koj veruva!“, (Marko 9:23).

Na{ite granici - ona {to nie moème da go zadrìme - odlu~u-vaat kolkavo u~estvo }e imame vo neograni~enite zalihi. Vo mo-jata prikazna za milijarderot i pretpriema~ite, sodrìnata na sadot na prviot pretpriema~ be{e vizija na koja i bea potrebni 100.000 dolari, na vtoriot mu bea potrebni 250.000 dolari, a tre-tiot pobara 245 milioni dolari.

Iskreno kaàno, goleminata na na{iot sad e taa {to go ograni~uva Bog. Mo`no li e Bog da nè pra{uva: ,,Zo{to mislite samo na ona {to e potrebno za da preìveete? Zo{to mislite samo na vas i va{eto semejstvo? Zo{to ne za~ekorite vo potenci-jalot koj go imam staveno pred vas? Vo Moite o~i toj mentalitet ne e dobar. Toa e mrzlivost“.

Ova e pri~inata za{to Pavle strasno se moli za nas da znaeme i da razbereme:

,,Kolku e neizmerna i neograni~ena i ogromna goleminata na Negovata sila so koja Toj raboti vo nas koi Mu veru-vame“, (Efe{anite 1:19, dinami~en prevod).

Poglednete gi vnimatelno zborovite koi gi istaknav vo ovoj stih. Zastanete i dlaboko razmislete za sekoj eden od niv. Neizmerna. Ne moète da ja izmerite. Neograni~ena. Nema nikakvi ograni~uvawa. Ogromna golemina. Ne postoi pogolema sila vo univerzumot.

Zabeleète deka seta ovaa sila raboti vo nas. Toa ne e sila



koja povremeno ja dobivame od prestolot na Bog. Toa e Negovata sila koja ve}e e vo nas.

Taa sila, isto taka, e i za nas. Ni ovozmoùva da se multipli-cirame. Ni pomaga da bideme plodonosni. Ne pravi poefikasni vo pomagaweto na drugite. Preku nea bleskame kako sjajni svetla.

Ovaa sila ne e ni{to drugo osven Bo`jata blagodat!

Владеење во животот24

Bo`jata blagodat e neizmerna. Taa e nezasluèn dar na spaseni-eto, prostuvaweto, novata priroda i zajaknuvaweto da se ìvee poboèn ìvot. Taa, isto taka, ni ovozmoùva da se multiplici-rame, da bideme plodonosni i da vladeeme vo ìvotot. Blagodatta e navistina ~udesna! Slu{nete gi vnimatelno zborovite na Pav-le:

,,Onie {to ja primile Bo`jata izobilna blagodat i podare-nata pravednost }e zavladeat so ìvotot vo polna sila, povtorno po zasluga na eden edinstven ~ovek, Isus Hris-tos“, (Rimjanite 5:17, dinami~en prevod).

Goleminata na ovaa izjava se ~ini skoro nevozmo`na za da bide realna, bidej}i nejzinite implikacii se neverojatni. Moè-bi tokmu ova e pri~inata zo{to mnogumina ja imaat zanemareno. Preku Bo`jata blagodat nie treba da vladeeme vo ìvotot. Nie sme zajaknati i ovlasteni da pobedime i nadvladeeme sekoja pre-preka koja ovoj svet }e se obide da ja stavi pred nas. @ivotot na ovaa Zemja ne treba da go dobie najdobroto od nas; nie treba da vladeeme so nego. Nam ni e naloèno da ostavime zna~itelen be-leg vo na{ite sferi na vlijanie. Toa e na{iot mandat.

Kako ova izgleda prakti~no? Nie treba da izlezeme od status kvo pozicijata, nie treba da ja nadmineme normata. Nie sme po-vikani da izvr{ime vlijanie - da bideme glava, ne opa{ka, da bi-deme nad, ne pod (pogledete Vtorozakonie 28:13). Nie ne samo {to treba da se izdigneme nad nepovolnite okolnosti na ̀ ivotot, nie, isto taka, treba da gi zasenime onie koi nemaat sklu~eno zavet so Bog. Nie treba da bideme voda~ite sred neprosvetleniot svet vo koj ìveeme. Glavata e taa koja ja postavuva nasokata, kursot na dvièwe i trendovite, dodeka opa{kata sledi. Nie treba da bideme voda~i vo site aspekti na na{eto op{testvo, a ne sled-benici. Dali e ova realnost? Ili ne uspeavme da go dostigneme ona {to Bog go narekuva dobro?

Dozvolete mi da go pojasnam ova. Ako va{ata profesija e vo oblasta na medicinata, preku Bo`jata blagodat ja imate sposob-nosta da otkrivate novi i inovativni na~ini na lekuvawe na bolestite i zaraznite zaboluvawa. Va{iot potencijal e neiz-merliv i neograni~en. Va{ite kolegi treba da se voshituvaat na va{ite otkritija, i va{ata rabota treba da gi inspirira. Va{ata inovativnost i va{ata mudrost }e gi predizvika da se po~e{aat po glava i da se zapra{aat: ,,Od kade gi dobivate ovie idei?“ Ne samo {to moète da bleskate, vie, isto taka, moète da ja multi-plicirate va{ata efikasnost vo oblasta vo koja rabotite. Dru- gite }e se stremat da gi sledat va{ite ~ekori i }e nastojuvaat da go spoznaat izvorot na va{ata sposobnost.

Ako ste dizajner na veb stranici, va{ite kreacii treba da bi-dat sveì i inovativni, do taa mera {to drugite }e ja imitiraat va{ata rabota. Vie i drugite vernici vo va{eto pole na rabota treba da gi postavite dene{nite trendovi koi op{testvoto }e gi sledi. ]e bidete barani poradi va{ata rabota i }e bidete pozna-ti po va{ata inovativnost. Vie ste tolku pred drugite {to os-tanatite vo va{eto pole se ~e{aat po glavata i zboruvaat eden na drug: ,,Od kade ja dobiva ovaa kreativnost?“ Se multiplicirate so toa {to go prenesuvate va{eto znaewe na drugite, ja rastete va{ata industrija i {to davate za Bo`joto carstvo.

Ako ste nastavnik vo javno u~ili{te, preku zajaknuva~kata blagodat koja e vo vas, razvijte novi, kreativni i inovativni na~i-ni na koi }e go prenesete va{eto znaewe, razbirawe i mudrost na va{ite u~enici, koi nikoj drug vo va{iot sistem na obrazovanie gi nema zemeno predvid. Vie moète da ja postavite linijata i da gi inspirirate u~enicite na takov na~in {to }e predizvika dru-gite da se voshituvaat. Va{ite kolegi }e razgovaraat me|u sebe: ,,Od kade gi dobiva ovie idei?“ ]e se multiplicirate so repro-dukcija na va{ite sposobnosti vo va{ite u~enici i preku raz-vivaweto na drugi nastavnici i prosvetiteli.

Kako deloven ~ovek, ma` ili èna, moète da smislite ino-vativni produkti i proda`ni tehniki, koi vo golema mera gi nad-minuvaat drugite. ]e angaìrate ostroumni marketing strategii koi se pred svoeto vreme. Ve{to }e voo~uvate {to e isplatlivo, a {to ne. Znaete koga da kupuvate, a koga da prodavate, koga da vlezete vo nekoj biznis, i koga da izlezete. Ostanatite biznis-meni }e se ~e{aat po svoite glavi, obiduvaj}i se da sfatat zo{to ste tolku uspe{ni. ]e se multiplicirate preku razvivaweto na mladi pretpriema~i i dare`livoto davawe za gradewe na Bo`jo-to carstvo.

Istiot princip e primenliv ako ste muzi~ar, istraùva~,



sportist, nau~nik, policaec, stujard, doma}inka, ili dokolku ste vraboteni vo mediumite, vojskata ili koja bilo druga oblast vo ìvotot. Site ovie primeri, vozvi{eni ili ne, go oblikuvaat na{iot mandat.

Sekoj od nas e povikan vo razli~ni sektori na op{testvoto. Kade i da se nao|ame, nie treba da go manifestirame vodstvo-to. Na{ite biznisi treba da napreduvaat duri i koga drugite se ma~at. Zaednicite vo koi ìveeme treba da bidat bezbedni, pri-jatni i napredni. Na{ite rabotni mesta treba da napreduvaat. Na{ata muzika treba da bide sveà i originalna, imitirana od sekularnite muzi~ari. Istoto se odnesuva i na na{ite grafi~ki, video i arhitektonski dizajni. Na{ata kreativnost treba da gi inspirira drugite i da bide barana na sekoe nivo.

Na{ata izvedba, bez razlika dali stanuva zbor za sportot, zabavata, umetnosta, mediumite ili koe bilo drugo pole, treba da se istaknuva. Koga pravednicite vladeat na{ite gradovi, na{ite dràvi, na{ite nacii napreduvaat. Koga nie pou~uvame i vodime, na{ite {koli se istaknuvaat so izvonrednost. Koga vernicite se vklu~eni ima izobilie na kreativnost, inovativnost, produk-tivnost, spokojstvo, ~uvstvitelnost i integritet. Kako u~enici na Isus Hristos nie treba da bideme svetlina vo ovoj temen svet. Vo su{tina, preku Bo`jata blagodat nie treba da se razlikuvame srede mra~noto op{testvo vo koe ìveeme.

Над нормата

Pro~itajte go svedo{tvoto za Daniel:

,,Daniel, tolku mnogu se istaknuva{e nad pro~elni- cite i nad satrapite so svoite izvonredni i isklu~itel-ni kvaliteti, ta carot misle{e da go postavi nad celoto carstvo“, (Daniel 6:3, dinami~en prevod).

Ova e za voshituvawe. Pred se zabeleète deka Daniel se is-takna sebesi. Ne pi{uva deka ,,Bog go istakna Daniel“. Sekoj od glavnite prevodi na Biblijata veli deka Daniel se “istakna se-besi“. Porakata, parafraziraniot prevod na Biblijata izjavuva deka toj ,,vo celost gi nadmina drugite“ voda~i.

Kako Daniel go napravi toa? Toj ima{e isklu~itelni kvalite-ti bidej}i toj be{e ~ovek koj be{e povrzan so Bog. Ne bi trebalo da bide ni{to porazli~no za koj bilo ~ovek vo kogo ìvee Bo`-jiot Duh.

Novata amerikanska standardna Biblija veli: ,,Daniel po~na da se istaknuva sebesi, bidej}i ima{e izvonreden duh“. Zborot izvonreden zna~i: ,,da se odi nad normata, da se izleze od status kvo pozicijata, da se nadmine voobi~aenata mera“. Ponekoga{ moème podobro da razbereme nekoj zbor ako prou~ime {to zborot ne pretstavuva. Antonimite na zborot izvonreden se: voobi~aeno, sekojdneveno, ili normalno. Da se ìvee normalen ìvot zna~i manifestirawe na sprotiven na~in na ìvot od onoj koj poseduva izvonreden duh.

Duhot na Daniel be{e izvonreden. Ako na{iot duh e izvonre-den, na{iot um i na{eto telo treba da go sledat istiot primer. Ako na{iot duh nè vodi, kreativnosta, inovativnosta, mudrosta, znaeweto i site drugi aspekti na ìvotot, se oblikuvani porazli~no otkolku ako samo go ìveeme ìvotot so na{a sila. Ako nie navistina ja razbirame blagodatta koja raboti vo i za nas, toga{ znaeme deka ne postojat ograni~uvawa.

Da ne gi zaboravime zborovite koi ja opi{uvaat Bo`jata sila koja deluva vo nas: neizmerna, neograni~ena i ogromna golemina. Daniel za~ekori vo sè ona {to mu stoe{e na raspolagawe vo ne-goviot odnos so Bog. Toj dobro go poznava{e negoviot zavet so Semo}niot - toj znae{e deka treba da bide glava, a ne opa{ka. Nie imame daleku pomo}en zavet so Bog od Daniel.

Da ja razgledame podetalno situacijata na Daniel. Toj i ne-govite trojca prijateli bea doneseni kako zarobenici od maliot narod Izrael vo najmo}nata nacija vo svetot. Ako ste Amerika- nec, i mislite deka na{ata nacija be{e silna i mo}na vo mina-tiot vek, fakt e deka na{ata zemja ne e ni pribli`no tolku mo}na kako {to bil Vavilon, relativno kaàno. Vaviloncite vladeele so svetot - so celiot toga{en svet! Tie bile prvi vo ekonomijata, politikata, vojskata, op{testvenoto ureduvawe, naukata, obrazo-vanieto i umetnosta.

Vaviloncite bea najsofisticiranite lu|e na Zemjata prak-ti~no na site poliwa. Sepak doznavame deka vo odnos na Daniel i negovite prijateli: ,,Za {to i da gi pra{a{e carot, bez raz-lika za kakov problem da se rabote{e, ovie ~etvorica znaeja de-set pati pove}e od ostanatite vo carstvoto“, (Daniel 1:20, dinami~en prevod). Drugite prevodi velat deka tie bile deset pati podobri, deset pati pomudri i imale razbirawe deset pati pogolemo od drugite. Tie primenuvale idei na koi mudrite lu|e od ovaa vode~ka nacija nikoga{ ne ni pomislile, i nivnite idei deluvale. Vo su{tina, nivnata kreativnost, inovativnost i uvid bile deset pati pomo}ni od tie na drugite voda~i koi go nemale vo sebe Bo`jiot Duh.



Поголеми од Даниел

Imaj}i go ova predvid, pro~itajte gi zborovite na Isus: ,,Vi ve-lam deka me|u rodenite od èna nema pogolem od Jovan Krstitel“, (Luka 7:28, dinami~en prevod). Ova zna~i deka Jovan Krstitel e pogolem od Daniel. Ne se obiduvajte da gi sporedite ovie dvaj-ca preku ona {to tie napravile. Jovan Krstitel be{e vo slu`ba; Daniel sluè{e vo gra|anskata vlast. Me|utoa, Isus jasno otkri-va deka Jovan e pogolem. No, potoa prodolùva velej}i:

,,No i pokraj toa, i najmaliot vo Bo`joto carstvo e pogolem od nego“, (Luka 7:28, dinami~en prevod).

Zo{to najmaliot vo Bo`joto carstvo e pogolem od Jovan Krs-titel? Isus se u{te ne be{e otiden na krstot za da go oslobodi ~ove{tvoto, zatoa Jovan nema{e nanovoroden duh. Ne moè{e da se kaè za Jovan: ,,Kako {to e Toj, taka e i Jovan Krstitel vo ovoj svet“, (1 Jovan 4:17). A sepak, ova e kaàno za nas! Jovan Krsti-tel ne be{e voskresnat i postaven na nebesata vo Hristos Isus (poglednete Efe{anite 2:6). A sepak ova e vistina za nas! Ova e pri~inata zo{to najmaliot vo Bo`joto carstvo sega e pogolem od Jovan Krstitel. Go razbirame li ova?

Nekoi bibliski u~iteli veruvaat deka imalo okolu dve mili-jardi hristijani na ovaa zemja od vremeto na voskresenieto na Isus do denes. [ansite se mnogu mali, no ako vie ste najmaliot od tie dve milijardi vernici, vie sepak ste pogolemi od Jovan Krsti-tel - {to zna~i deka ste pogolemi i od Daniel.

Pra{awata koi sega se pojavuvaat se: Dali navistina znaete koi ste? Dali se istaknuvate? Dali ste deset pati popametni, podobri, pomudri, pokreativni, i poinovativni od onie so koi rabotite, a koi ne se vo zavetna vrska so Bog preku Isus Hristos? Ako ne, zo{to? Moè li da bide poradi toa {to ne veruvame vo pogolema mera na Bo`jata blagodat?

Da razmislime za ova malku podlaboko. Isus izjavi deka nie sme ,,svetlinata na svetot“, (poglednete Matej 5:14). Referencata deka nie sme svetlina srede temninata ne e ne{to {to se pojavu-va samo edna{ vo Noviot Zavet. (Poglednete Matej 5:14–16; Jovan 8:12; Dela 13:47; Rimjanite 13:12; Efe{anite5:8, 14; Kolo{anite 1:12; Filipjanite 2:15; 1 Soluncite 5:5 i 1 Jovan 1:7; 2:9–10.) Ovaa vistina treba da bide tema koja preovladuva vo na{ite ìvoti vo Hristos.

[to zna~i da se bide svetlina na svetot? Pove}eto mislat deka ova nao|a primena samo vo na{eto odnesuvawe - da bideme

qubezni, dobri, milostivi - prosledeno so faktot deka moème i znaeme da go citirame Jovan 3:16. [to ako Daniel vaka gleda{e na zna~eweto na poimot svetlina na svetot? [to ako negovata cel sekoj den be{e da se odnesuva so lu|eto vo carskite kancelarii dobro i qubezno i da im kaè na svoite kolegi: ,,Ej, Vavilonski voda~i, Psalmot 23 veli: ,Gospod e Pastir moj, ni{to nema da mi nedostasuva‘“.

[to bi kaàle administratorite i guvernerite, ako Daniel ja napu{te{e kancelarijata za da odi da se moli za vreme na pau-zata za ru~ek? (Toj toa go prave{e sekoj den). Siguren sum deka bi kaàle ne{to sli~no na ova: ,,Mnogu ni e milo {to fanatikot izleze od kancelarijata. Se nadevame deka }e pomine celo pop-ladne vo molitva. Toj e tolku ~uden!“

Zo{to donesoa zakon spored koj Daniel ne moè{e da se moli? (Poglednete Daniel 6:6-8). Dali moèbi poradi toa {to toj be{e deset pati popameten, pomudar, poinovativen i pokreativen od site ostanati? I bidej}i toj be{e unapreden nad sekoj od niv se dodeka ne stana glaven na site voda~i, moèbi tie bea malku qubomorni.

Ovie voda~i bea zbuneti i verojatno se konsultiraa edni so drugi, velej}i: ,,Nie ednostavno ne razbirame! Nie sme obu~eni od strana na najinformiranite, najtalentiranite i najmudrite u~iteli, nau~nici i voda~i vo celiot svet. Toj doa|a od ovaa nezna~itelna mala zemja, od kade mu se toga{ ovie idei? Kako e tolku mnogu podobar od nas? Sigurno se raboti za molitvite koi gi moli tri pati na den. Da doneseme zakon so koj }e gi spre~ime negovite molitvi za da prestane da ne zasenuva“. (Sekako, im sluè{e na celta toj da bide faten i pritvoren za prekr{uvawe na zakonot).

Daniel be{e sjajno svetlo i toa se dolì na faktot deka toj be{e izvonredna li~nost. Negovite isklu~itelni kvaliteti predizvikaa toj da blesne so intenzitet vo o~ite na negovite sovremenici. Na niv ne im se dopa|a{e toa, zatoa {to mu zavidu-vaa. Me|utoa, moàm da zamislam deka mnogu drugi, vklu~uvaj}i go i carot, vidoa dokaz na ìviot Bog vo sposobnostite na Daniel. Toa gi privle~e do taa mera {to mu oddadoa po~it na Danieloviot Bog.

Ne be{e Danielovoto poznavawe na Pismoto ili toa {to be{e dobar i qubezen i {to se mole{e tri pati na den, {to prediz-vika lu|eto da go zabeleàt. Se raboti za faktot deka toj be{e mnogu podobar od ostanatite vo negovoto pole na rabota i posedu-va{e poboèn karakter. Negoviot li~en temel, strukturata i za-vr{nite materijali bea izvonredni.



Доказот во мојот живот

Li~no sum ja iskusil silata na Bo`jata blagodat vo mojot ìvot. Eden od najte{kite predmeti za mene vo sredno u~ili{te be{e angliski jazik i kreativno pi{uvawe. Se ma~ev sekoj pat koga ni be{e zadadeno da napi{eme sostav od tri stranici. Mi bea potrebni mnogu ~asovi za da go napi{am sostavot, no ne bez prethodno da potro{am polovina od tetratkata. Kinev stranica po stranica od ona {to smetav deka e lo{o napi{ano. Postignav 370 od 800 poeni vo delot za angliskiot jazik na standardizirani-ot test za sposobnosti. Za da vi pokaàm kolku lo{ be{e rezultatot, na site moi patuvawa sretnav samo eden ~ovek koj ima{e pomalku poeni od mene!

Koga Bog mi pokaà vo molitva vo 1991 godina deka saka da napi{am kniga, si pomisliv deka Toj me pome{al so nekoj drug. Na sli~en na~in kako Sara vo Stariot zavet, i jas dobro se nas-meav na taa ideja. Ne znaev kako da napi{am edno poglavje, da ne zboruvam za cela kniga? No, ona {to jas ne go zemav predvid be{e neizmernata, bezgrani~nata i ogromna golemina na Bo`jata bla-godat vo mene.

Deset meseci podocna otkako ja primiv zapovedta od Bog da ,,napi{am kniga“, dve èni od razli~ni dràvi mi pristapija vo period od dve nedeli i mi gi kaàa ovie zborovi: ,,Xon, Bog saka da pi{uva{. Vsu{nost, ako ne go napravi{ toa, Toj }e gi dade porakite na nekoj drug“. Po ovie nastani, potpi{av dogovor so Bog i ja priznav mojata potpolna zavisnost od Negovata blagodat. ]e vi go raskaàm ostatokot od prikaznata vo slednoto poglavje, no tuka samo }e izvestam deka se napi{ani devetnaeset knigi, i milioni kopii se distribuirani po celiot svet na pove}e od de-vedeset jazici.

Blagodatta me osposobi ne samo da pi{uvam, no, isto taka, i da zboruvam. Prv pat koga Lisa me slu{na javno da zboruvam, vedna{ po stapuvaweto vo brak, taa zaspa vo prviot red. Tolku bev lo{. Edna od nejzinite najdobri prijatelki sede{e do nea i spie{e tolku dlaboko {to moèv da vidam plunka kako i te~e od {iroko otvorenata usta. Toa dopolnitelno me ohrabri! Lu|eto ve}e ne zaspivaat koga zboruvam javno. Prethodno go pravev toa vo moja sila; sega nau~iv da veruvam, da zavisam i da ѝ se prepu{tam na Negovata blagodat.

Bev neuspeh vo ovie dve oblasti vo mojata sposobnost. Me|u-toa, tokmu preku ovie dve raboti Bog mi dade privilegija da im sluàm na milioni lu|e.

Навистина добар живот

Da gi sumirame na{ite parametri potrebni za ìveewe dobar ìvot. Ako moète da veruvate, ni{to ne e nevozmo`no za vas. Za{to Toj moè da napravi preku vas izobilno sè, mnogu pove- }e od ona {to moète da go posakate ili zamislite. Dostapnata vnatre{na sila preku koja Toj }e go ostvari va{eto ìvotno delo e neizmerna, bezgrani~na i nadminuva sè ostanato. Va{iot ìvot ne treba da izgleda kako iskustvoto {to Lisa i jas go imavme vo izlo`beniot salon dodeka gi biravme zavr{nite raboti za na{iot nov dom. Vie nemate nikakvi ograni~uvawa bidej}i vie ste toa {to ste i go pravite toa {to go pravite blagodarenie na Bo`jata blagodat! Zatoa dozvolete mu na Svetiot Duh da ja pro{i-ri va{ata vizija. Sonuvajte golemi soni{ta, veruvajte i dviète se napred so soodvetni postapki i dela.

Postoi faktor koj e klu~en za ispolnuvaweto na ona {to go zboruvavme vo ova poglavje. Bez razbirawe na ovaa karakteristi-ka, sosema e verojatno deka }e bideme frustrirani duri i zavede-ni vo na{ata potraga da bideme efikasni i da se multiplicirame. Vo slednoto poglavje, }e diskutirame za ovoj atribut nare~en razlikuvawe.


15

Разликување

А тврдата храна е за зрелите, кои благодарејќи на поуката, имаат чувства да

разликуваат добро и зло.- Евреите 5:14

Светоста не е луксузна привилегија за неколкумина; таа е едноставна должност,

за вас и за мене.- Мајка Тереза

Вozrasni se onie koi se zreli, i pri toa ne mislam na fizi~kata, tuku na duhovnata zrelost. Fizi~ki se ra|ame kako deca i ras-

teme vo vozrasni. Na istiot na~in, se ra|ame duhovno kako bebiwa i se o~ekuva od nas da rasteme vo zrelost, do mera na vozrasta na Hristovata polnota.

Postoi zna~ajna razlika me|u dvete. Fizi~koto sozrevawe e svrzano so vremeto. Dali ste slu{nale za dvegodi{no dete koe e visoko eden metar i osumdeset sanitimetri? Potrebni se petnae-set do dvaeset godini za da se postigne toj rast. Me|utoa, duhov-niot rast ne e obvrzan od vremeto. Dali ste sretnale vernici koi samo edna godina ~ekorat so Hristos, no se pozreli od onie koi se spaseni ve}e dvaeset godini?

Spored Evreite 5:14, indikacija za zrelosta e koga na{ite vnatre{ni setila to~no razlikuvaat pome|u ona {to e navistina dobro i zlo.

Va`no e da se napomene deka va{eto srce ima pet setila, isto kako i va{eto telo. Ovoj fakt e o~igleden niz celoto Sveto Pis-mo. ,,Vkusete i }e vidite, kolku e dobar Gospod!“, (Psalm 34:8). Samo vo ovoj stih se opfateni dve setila.


Isus izjavi na mno{tvoto: ,,Koj ima u{i, neka slu{a i neka razbere“, (Matej 11:15, dinami~en prevod). Skoro site koi bea prisutni moèa da slu{at fizi~ki; no Toj zboruva{e za nivnite vnatre{ni u{i.

Pavle ja citira{e izjavata koja Bog ja upati na Izrael: ,,Ne dopirajte gi nivnite ne~isti raboti i Jas }e ve prifatam“, (2 Ko-rin}anite 6:17, dinami~en prevod). Istiot apostol napi{a deka Bog ,,na sekoe mesto preku nas go projavuva mirisot na spoznani-eto na Samiot Nego“, (2 Korin}anite 2:14).

Site pet setila se opfateni samo vo ovie ~etiri stihovi!

Разликување

Kako da prestaneme da gi me{ame dobroto i zloto, osobeno vo ovie denovi koga izmamata e nasekade zastapena? Kako da ne padneme vo istata stapica vo koja padna Eva koga poveruva deka zloto e dobro, prijatno i mudro? Odgovorot e preku razlikuvaweto. No, kako da go razvieme? Preku avtenti~en, poboèn strav.

Prorokot Malahija pretskaà deka vo poslednite denovi }e ima dve grupi na vernici - onie koi imaat strav Bo`ji, i onie koi nemaat. Koga }e naidat te{ki vremiwa, onie na koi im nedostasu-va poboèn strav, postojano }e se àlat, sporeduvaat i mrmorat. Ne im se dopa|a {to mora da mu sluàt na Bog, i pritoa da trpat sprotistavuvawa, nevolji i te{kotii; dodeka onie {to se zli i nemaat nikakov odnos so Bog, napreduvaat.

Onie koi se bojat od Bog minuvaat niz istite stradawa i te{kotii, no tie pravat ne{to porazli~no. Tie zboruvaat za do-brinata na Bog. Tie se borat dodeka minuvaat niz nevoljite, veruvaj}i na ona {to Bog go veli za nivnite te{ki okolnosti. Tie se pozagrièni za Bo`jite èlbi, planovi i carstvoto, otkolku za nivnata privremena neudobnost. Tie znaat i tie se vtemeleni vo Bo`jata vernost. Nivniot stav e:

,,Makar i da ne procuti cre{ata, a i da ne sozreat jagodite, makar jabolkite da se izedeni od crvi, i nivata da ne dade plod, makar i ovcite da ne ostanat vo trloto, pa i rogat dobitok vo oborite da nema, jas i toga{ so radost }e mu peam na Gospod, }e se veselam vo Boga na moeto spasenie. Se potpiram na Bog, Negovata vlast }e nadvladee, i zatoa ne se pla{am, Gospod Bog e moja sila. Tr~am kako srna. Se ~uvstvuvam kako car na planinata!“, (Avakum 3:17-19, Pora- kata).

Bog objavi preku prorokot Malahija deka Toj }e go napravi Negoviot narod Negovo posebno bogatstvo. (Setete se na opisot na Pavle na ,,posebnite sadovi“, vo 2 Timotej 2:21). Malahija pret- skaà deka edna od prekrasnite prednosti za onie koi se bojat od Bog e {to tie ,,}e ja vidat razlikata me|u pravednikot i bez-bo`nikot“, (Malahija 3:18). So drugi zborovi, ovie vernici nema da go pome{aat ona {to ne e dobro za dobro. Vo prethodnoto poglavje gi identifikuvavme parametrite na Bo`jata dobrina: izobilnost koja odi podaleku od ona {to moème da pobarame ili pomislime. Za nekoj ~ovek, izobilstvo-to moè da pridonese kon negoviot pad, me|utoa za nekoj drug toa moè da bide golema mo`nost. Ako izobilstvoto e va{ata cel, so sigurnost }e padnete vo istata stapica kako Eva, Kain, Valaam, Korej, Saul, Giezij, Juda, Aleksandar, crkvata vo Laodikeja i bez-broj drugi. Me|utoa, ako va{a primarna cel e da mu ugodite na Bog, }e ja imate sposobnosta da razlikuvate {to e dobro i zlo - kapacitet koj vi ovozmoùva pravilno da rakuvate so va{eto izobilie.

Klu~ot se nao|a vo razlikuvaweto, i stepenot na na{ata sposobnost da razlikuvame e proporcionalen na na{iot strav od Gospod. Dozvolete mi da povtoram: kolku pove}e se boime od Bog, tolku pove}e sme vo sostojba mudro da razlikuvame. Na po~etokot na svoeto vladeewe, Solomon se mole{e: ,,Podari mu, pak, na Tvo-jot sluga razumno srce za da mu sluì na Tvojot narod i da razli-kuva: {to e dobro i {to e zlo“, (1 Carevi 3:9).

Mudrosta so koja Solomon vladee{e be{e voshituva~ka! Vo godinite, koga go slede{e Gospod, toj napi{a: ,,Ako gi povika{ znaeweto i razumot; ako gi bara{ kako srebro i gi istraùva{ kako riznica, - }e go razbere{ stravot Gospodov i }e go najde{ znaeweto za Boga“, (Pogovorki 2:3-5).

Me|utoa, koga Solomon go zagubi stravot Gospodov, be{e zbunet i ne moè{e da ja prepoznae razlikata me|u dobroto i zloto. Za nego sè stana ,,sueta“ i ,,gonewe vetar“. Celata kniga Propovednik e slika na eden zbunet ~ovek, koj go zagubil stravot od Boga i kako rezultat na toa i svojata proniklivost. Toj se nao|a{e vo ta`na sostojba na umot. Niz godinite, srceto mi be{e skr{eno za mnogu voda~i i vernici za koi moàm da posvedo~am deka na sli~en na~in go imaa zagubeno stravot Gospodov i podleg-naa na izmamata poradi gubeweto na sposobnosta da razlikuvaat.

Kako {to ve}e navedovme, pobo`niot strav ne motivira da sorabotuvame so Bo`jata blagodat za da se o~istime od sekak-va ne~istotija. Interesno e deka na{eto razlikuvawe zavisi od ìveeweto na eden poboèn ìvot. I povtorno, ja gledame sve-

РАЗЛИКУВАЊЕ 231


tosta kako struktura koja gi poddrùva na{ite ìvotni odluki, nezavisno dali se raboti za na{ite karieri, odnosi, finansii, op{testveni mo`nosti ili koj bilo drug aspekt na ìvotot.

Na{ata strast pred se treba da bide stravot Gospodov. Ako ova e na{iot vrven prioritet, toga{ izobilstvoto nema da ne izmami. Kaàno ni e: ,,Onoj {to se nadeva na bogatstvoto svoe, }e propadne“, (Pogovorki 11:28). No, vo istata kniga go ~itame i ova: ,,Moi se sovetot i pravdata; jas sum razum, vo mene e sila-ta, vo mene se bogatstvoto i slavata, bogatata riznica i pravda-ta“, (Pogovorki 8:14, 18). I povtorno: ,,Plodovi na smirenosta se: stravot Gospodov, bogatstvoto, slavata i ìvotot“, (Pogo- vorki 22:4). Vistinskite bogatstva se resursite koi vi ovozmoù-vaat da go ispolnite ona za koe Bog ve postavil na zemjata da go napravite, a ova sekoga{ vklu~uva vlijanie vrz drugite, {to vodi kon gradewe na carstvoto.

Pra{aweto koe iskreno treba da si go postavite sekoe utro e: Dali sum motiviran denes od stravot Gospodov ili od èlbata za steknuvawe izobilstvo? Ako va{ata cel e pobo`niot strav, toj }e ve za{titi i so~uva od izmamata da se vpu{tite vo zlo za da go dobiete toa {to e dobro.

Dozvolete mi da pojasnam: resursite, bogatstvata, i izobilstvoto se dobri. No, ako tie se va{ata cel, }e vi nedostasuva raz-likuvawe da prepoznaete dali sredstvata za nivnoto postignuvawe se zli. Edna bibliska prikazna }e ni pomogne da go objasnime ova.

Дали е ова време за примање?

Vo Izrael be{e voobi~aeno da se donese `rtva ili podarok za prorokot. Kako mlad ~ovek, idniot car Saul i negoviot sluga gi baraa zagubenite magariwa na negoviot tatko. Po iscrpuva~kata potraga, slugata predloì da otpatuvaat do bliskiot grad za da vidat dali prorokot Samoil, koj ìveel tamu, }e moè da im po-mogne da gi pronajdat magariwata. Saul vedna{ odgovori: ,,Dobro, da odime, no {to }e mu odneseme na toj ~ovek? Za{to leb ne ostana vo torbite na{i, a i podaroci nema za da mu odneseme na Bo`jiot ~ovek. [to imame?“, (1 Samoilova 9:7). Ova be{e voobi~aen pristap na lu|eto koga odele kaj nekoj prorok.

Da premineme na drug vremenski period vo Izrael. Vojskovo-decot na Aramejskata vojska, po ime Naaman, dojde pred vlezot na domot na prorokot Elisej. Mu bea dadeni instrukcii, koi otkako gi poslu{a, mu donesoa celosno iscelenie od leprata. Naaman se vrati kaj Elisej za da mu zablagodari i da mu dade dar. Prorokot

odgovori: ,,Se kolnam vo ìviot Gospod, pred ~ie lice stojam! Nema da go primam“, (2 Carevi 5:16). Naaman go nagovara{e da go zeme darot, no Elisej povtorno go odbi.

Li~niot pomo{nik na Elisej, po ime Giezij be{e svedok na ce-lata interakcija. Toj {okirano gleda{e kako Naaman si zaminuva bez da go dade voobi~aeniot dar na prorokot. Otkako Elisej si zamina, Giezij potr~a po Naaman. Naaman vide deka nekoj tr~a po nego, sleze od kolata da go presretne i go pra{a Giezij dali e sè vo red.

Giezij go uveruva Naaman deka sè vo red, no potoa go laè velej- }i mu deka Elisej sega se nao|a vo golema potreba. Eve gi negovite zborovi, kaàni vo imeto na prorokot: ,,Ete, sega dojdoa kaj mene od Efremovata Gora dve mom~iwa od proro~kite sinovi; daj mi eden kikar srebro i dve promeni obleka“, (2 Carevi 5:22).

Naaman vozvrati so davawe na dvapati pove}e od ona {to bilo ,,potrebno“. Se razdeluvaat, Giezij se vra}a doma i gi krie daro-vite me|u ostanatite raboti vo negoviot dom.

Potoa, Giezij doa|a kaj Elisej i zastanuva pred nego. Elisej go pra{uva kade bil. Toj laè, tvrdej}i deka nikade ne odel. Elisej, toga{ izjavuva:

,,Zarem ne sfa}a{ deka jas bev tamu vo duhot, koga Naaman se vrati od kolata svoja da te presretne? Dali e ova vreme da se zema srebro i da se zema obleka, ili maslinovi drv-ja i lozja, siten ili krupen dobitok, slugi ili sluginki? Bidej}i go napravi ova, ti i potomstvoto tvoe, }e stradate od leprata na Naaman zasekoga{“, (2 Carevi 5:26-27, dinami~en prevod).

Nedostatokot na poboèn strav kaj Giezij (a so toa i na raz-likuvawe), go pozicionira{e da bide izmamen. Toj misle{e deka e vreme da se prima, a ne be{e vreme za toa. Toj veruva{e deka darovite bea zasluèni, i moèbi misle{e deka toj treba da gi primi koga negoviot gospodar gi odbi. Na krajot na krai{tata, i toj, isto kako i Elisej, se ima ̀ rtvuvano i go ima predadeno ̀ ivo-tot na Bo`joto delo. Zarem ne e Bo`ja volja tie da napreduvaat? A eve kaj niv dojde ovoj bogat bezbo`nik koj oboàva tu|i bogovi. Zarem bogatstvoto na gre{nicite ne se ~uva za pravednite? Toj zaklu~i deka Elisej postapi nerazumno koga go odbi darot {to so pravo mu pripa|a za izvr{enata slu`ba.

Racionaliziraweto na Giezij gi opravda sredstvata {to toj gi upotrebi za da go dobie ona {to toj smeta{e deka so pravo go zasluìl. Mu nedostasuva{e razlikuvawe bidej}i go identi-



fikuva{e zloto kako dobro. I plati uàsna cena za svojata ne-poslu{nost.

Крајот ги оправдува средствата

Ima tolku mnogu prikazni koi bi moèl da gi raskaàm za da ilustriram kako potragata po zemskite bogatstva names-to stremeòt za stravot Gospodov, gi ima prepnato voda~ite i vernicite. Sum bil svedok na dolgoro~nite posledici i skapa-ta cena koja mnogumina morale da ja platat. Navidum mo`nos-ta za dobivka izgledala privle~na, razumna i dobra. Na po~e-tokot se ~inelo deka nivniot trud e blagosloven i uspehot gi ~eka zad agolot. No, toga{ rabotite se promenile na polo{o, i dolgoro~nite posledici bea skapo plateni. Sum bil svedok na razvod na brakovite, gubewe na slu`bite, propadnati biznisi, finansiski zagubi, zdravstveni komplikacii, uni{teni odno-si - i seto toa proprateno so gubewe na li~niot integritet i doverba od strana na najbliskite.

Delovnite lu|e imaat spodeleno brojni neprijatni iskustva vo raboteweto so drugi hristijani vo sferata na proda`bata i pazarot. Iskusile sebi~nost, laèwe, kradewe, zavist, izmama i pronevera na pari. Zo{to se slu~uvaat vakvi raboti? Ednos-tavno objasnuvawe: krajot koj izgleda dobro gi opravduva kom-promitira~kite sredstva so koi }e se postigne toa. Pomislata e: Bo`ja volja e jas da uspeam, da imam resursi i da uìvam vo vlijanieto. No, tie ne go koristat Bo`joto Slovo kako fil-ter za vnimatelno da go nabquduvaat i analiziraat svoeto patu-vawe. êsto izgleda deka kompromisot e edinstveniot pat po koj moè da se odi. Na{iot brod }e isplovi ako ne dejstvuvame. ]e propu{time odli~na mo`nost ili blagoslov. Potreben e zrel karakter koj }e ~eka Bog da obezbedi.

Satanata mu ponudi kompromis na Isus na po~etokot na Negovata slu`ba. Toj go isku{a Isus nudej}i mu bezbolen skraten pat da gi povrati carstvata vo svetot ({to Isus dojde da go postigne), ako mu se pokloni. Za ~ove~kata strana na Isus, ova verojatno zvu~e{e kako privle~na ponuda. Ako Toj ja pri-fate{e ponudata na satanata, }e moè{e mnogu brzo da ja prid-viì Negovata slu`ba napred, kako i da gi izbegne te{kotiite i stradawata koi Mu pretstoeja. Sè {to treba{e Isus da napra-vi e da mu se pokloni na satanata.

Kolku ~esto satanata ni nudi ispolnuvawe na ona {to Bog go stavil vo na{ite srca, no za da go dobieme toa, mora da gi

kompromitirame integritetot, karakterot i poslu{nosta? Oboàvaweto ne e definirano preku bavna pesna so pou~en tekst. Oboàvaweto se izrazuva preku na{ata poslu{nost. Na kogo sme mu poslu{ni? Moème da peeme bavni pesni vo crkvata, dodeka na{iot na~in na ìvot (koj zboruva mnogu poglasno od na{ite pesni) vsu{nost ja oboàva temninata.

Prethodno spomenav deka pove}eto pisateli go istaknuvaat primarnoto zna~ewe na nepoznatiot zbor pri negovata prva upotreba vo knigata. Ako poglednete koga za prv pat se pojavuva zborot oboàvawe vo Biblijata, }e dobiete vistinsko razbirawe za negovoto zna~ewe. Prvi~no ovoj zbor e upotreben koga Bog mu kaà na Avraam da ja `rtvuva najva`nata li~nost ili rabota vo negoviot ìvot, bez pritoa Bog da ja navede pri~inata zo{to go bara toa.

Otkako Avraam propatuva tri dena so negoviot sin Isak, pris-tignuvaj}i vo podno`jeto na planinata Morija, im re~e na nego-vite slugi: ,,Ostanete vie ovde so magareto, a jas i deteto }e odime onamu, pa otkako }e se pomolime }e se vratime kaj vas“, (Bitie 22:5). Toj ne se iska~uva{e po planinata za da pee bavna, melodi~-na pesna na Bog. Avraam se iska~uva{e vo poslu{nost na Bog, za da go prinese na smrt, kako `rtva sepalenica, najskapocenoto ne{to {to go ,,poseduva{e“. Negovoto oboàvawe be{e definirano od negovata poslu{nost.

Dali moèbi ova e pri~inata zo{to Bog mu pora~a na svojot narod: ,,Otstrani ja od mene bu~avata na tvoite pesni i na tvoite himni. Za{to zvucite na tvojata harfa nema da gi slu{am. Namesto toa, sakam da vidam beskrajna reka na spravedlivo ìveewe, pravdata da te~e kako silen potok“, (Amos 5:23-24, dinami~en prevod). Mi se dopa|a terminot ,,beskrajna reka na spravedlivo ìveewe“. Toa e ona {to jas go narekuvam nepokolebliva poslu{nost.

Na~inot na koj lu|eto ìvele vo vremeto na Amos ne e dos-leden na Bo`joto Slovo, no tie se u{te pi{uvale, sobirale i peele novi pesni na oboàvawe. Vistinskoto oboàvawe se ot-kriva preku toa na kogo sme mu poslu{ni, a ne na kogo mu peeme.

Избирање на доброто наместо Бог

Dozvolete mi da spodelam kako se slu~i da padnam vo primamli-vata stapica koja ja kompromitira{e mojata poslu{nost. Na{ata slu`ba be{e vo po~etna faza, pomalku od dve godini. Se sosto{e isklu~ivo od moite patuvawa vo mali crkvi koi imaa sto ili po-malku lu|e. ̂ esto patuvavme so na{ata Honda Sivik, i so dve mali



deca na zadnoto sedi{te. Imavme prostor samo za na{ite kuferi i dve kutii so kaseti koi gi delevme na na{ite sostanoci.

Kako {to spomenav prethodno, Bog edno utro mi progovori vo srceto da napi{am kniga. Ja odloìv poslu{nosta od dve pri~ini. Prvo, kako {to ve}e kaàv, kreativnoto pi{uvawe be{e eden od moite najte{ki predmeti vo sredno u~ili{te; vtoro, koj bi sakal da izdade kniga od nepoznat avtor? Na krajot, sepak, go poslu{av Bog i po~nav da pi{uvam.

Be{e potrebna edna godina da se zavr{i knigata, vo koja vloìv mnogu ~asovi na naporna rabota. Im pristapiv na dve iz-dava~ki ku}i i im go predadov rakopisot, nasloven kako Pobeda vo pustinata. Prviot izdava~ re~e deka knigata e ,,premnogu propovedni~ki napi{ana“. Vtorata izdava~ka ku}a voop{to ne odgovori. Bev obeshrabren. Lisa i jas se odlu~ivme za na{ata edinstvena opcija: samite da ja izdademe knigata. Sobravme pari za da se ispe~atat nekolku iljadi kopii i gi prodavavme vo malite crkvi koi gi posetuvavme. Knigata im se dopadna na lu|eto koi ja pro~itaa, pa napi{av druga kniga slednata godina. Povtorno, na{ata edinstvena opcija be{e samite da ja izdademe.

Nekolku meseci po izdadavaweto na vtorata kniga, urednik vo nacionalna izdava~ka ku}a se javi vo na{ata kancelarija. Se pretstavi i so entuzijazam ja spodeli pri~inata za negovoto javu-vawe. ,,Xon, nekoj ni ja dostavi tvojata kniga Pobeda vo pustina-ta. Na{ata izdava~ka ku}a veruva vo ovaa poraka, i sakame da ti pomogneme da ja dostavi{ do mno{tvoto“. Razgovaravme nekolku minuti. Toj gi opi{a razli~nite na~ini na koi }e ja prodavaat knigata i se pofali so nivniot tim za marketing i publicitet. Se ~ine{e premnogu dobro za da bide vistinito; kone~no knigata }e bide dostapna na nacionalno nivo.

Me|utoa, otkako go zavr{iv razgovorot so izdava~ot, se ~uvstvuvav nespokojno. Razgovorot ne zvu~e{e dobro vo mojot duh. Se molev slednoto utro i silno po~uvstvuvav deka Bog mi veli: ,,Ne ja prifa}aj nivnata ponuda“.

Razgovarav so Lisa za ova. Otkako prodiskutiravme, taa se soglasi so mene deka iako ponudata izgleda dobro, taa, isto taka, se dvoumi.

Podocna, istiot den, Lisa mi re~e: ,,Dragi, nemam dobro ~uvst-vo za toa koga se molam“. Vo toj moment bev ubeden deka ne treba da ja prifatam ponudata.

Sledniot den urednikot povtorno se javi. Iako ve}e znaev {to e Bo`jata volja za ovaa rabota, sepak, se u{te sakav da go slu{-nam ona {to urednikot }e go kaè. Mojata ̀ elba da ja oddolùvam diskusijata, ukaùva{e na problem, iako jas ne go sfativ ova vo

toa vreme. Zo{to ednostavnata poslu{nost ne mi be{e dovolna? Zo{to sakav da gi slu{am i ponatamu negovite pri~ini zo{to da ja izdadam knigata kaj niv? Dali moèbi poradi toa {to hrane{e pogre{na èlba vo moeto srce? Dali toa go gale{e moeto ego?

Urednikot revnosno ja spodeli so mene vozbudenosta na nego-vata kompanija da ja izdadat mojata kniga. Toj insistira{e na toa deka mojata poraka treba da se slu{ne i deka toa e zbor od Bog za na{ata nacija. Nivnata kompanija rabote{e so site vrvni dis-tributeri koi mnogu lesno moàt da ja dostavat mojata kniga vo se-koja hristijanska kniàrnica, kako i vo sekularnite kniàrnici niz celata zemjata. Mi raskaùva{e prikazni za drugi nepoznati avtori koi izdale knigi kaj niv i stanale poznati govornici na konferenciite. Toj tvrde{e deka seto toa e rezultat na vlijanie-to na negovata kompanija.

Ovoj ~ovek prodolì da mi se javuva sekoj vtor den vo tekot na slednite nekolku nedeli bidej}i jas ne rekov ne. Kolku pove- }e slu{av, tolku pove}e se ~ine{e razumno da ja izdadam knigata kaj niv. Dojdov do toj stepen kade ve}e nema{e nikakva pretpazli-vost vo moeto srce. Vnatre{noto svedo{tvo na Svetiot Duh be{e zamolknato. Dozvoliv na laskaweto i na ~ove~koto rasuduvawe da ja stivne Bo`jata zapoved vo vrska so ovaa rabota. Ednostavno kaàno, moeto razlikuvawe be{e zamolknato.

Izlez 23:8 izjavuva: ,,Ne primaj mito, za{to mitoto gi zaslepu-va o~ite na onie {to gledaat i gi izvrtuva delata na pravednite“.Laskaweto e forma na potkup, i toa me zaslepi. Gi izbrav mo`nos-ta i izobilstvoto namesto stravot Gospodov.

Iako mojata èna silno me predupredi protiv toa, sepak go potpi{avme dogovorot, i vedna{ sekakov vid na problemi se po-javija.

Vo toa vreme Lisa i jas bevme vo brak edinaeset godini. Od vreme na vreme taa znae{e da kaè: ,,Se ~ini deka ti nikoga{ ne se razboluva{!“ Toa be{e vistina, mnogu retko nastinuvav, i duri i da se slu~e{e toa, nastinkata minuva{e za dvaeset i ~etiri ~asa. No, od denot koga go potpi{avme dogovorot se borev so bolest od koja nikako da se oslobodam.

Zapo~na so grip, koga povrativ po vtor pat kako vozrasen ~ovek. Otkako pomina gripot, fativ nekakov virus. Lisa i jas bevme na patuvawe nadvor od gradot za da ja proslavime godi{ni-nata od brakot, a jas se borev so visoka temperatura celo vreme. Treskata prodolì i slednata nedela. Bev govornik vo edna crk-va, i po zavr{uvaweto na sekoja bogoslu`ba brzav da se vratam vo hotelskata soba, vedna{ legnuvav, tresej}i se pod pokrivkata.



Treskata prodolì i tretata nedela i ne moèv da veruvam deka trae tolku dolgo. Nikoga{ ne sum se borel so bolest kako sega. Na krajot silnite antibiotici ja spre~ija, no edna nede-la podocna otkako gi ispiv lekovite, fativ silna nastinka. Se ~uvstvuvav mizerno, grloto mi be{e vospaleno, glavata mi pa|a{e od teìna i drugi dosadni i neprijatni simptomi. Bolesta pro-dolì.

Pomalku od dve nedeli otkako zakrepnav od nastinkata si go povrediv kolenoto. Povredata be{e tolku te{ka, {to morav da nosam svrznik i odev na paterici nekolku nedeli. I kako ova da ne be{e dovolno, odnovo bev pogoden od drug virus. Ovoj ciklus na bolest i povreda, trae{e pove}e od tri meseci. Lisa be{e potpolno zdrava seto ova vreme.

Dodeka seto ova se slu~uva{e, imavme golemi maki so iz-dava~ot. Se ~ine{e deka za ni{to ne moème da se dogovorime. Na{iot odnos be{e pod silen pritisok i nema{e nikakov napre-dok vo proektot.

Kako seto ova da ne be{e dovolno, se soo~ivme so sekakvi dru-gi problemi za koi izgleda{e deka e nevozmo`no da se re{at. @ivotot stana isklu~itelno teòk vo tie tri meseci. Dali moèbi ova e pri~inata poradi koja David napi{al: ,,Pred moe-to stradawe bev zastranil, a sega go pazam Tvojot zbor“, (Psalm 119:67).

Bog be{e dosta milostiv vo ovaa situacija, i mi dozvoli da go vidam svoeto bezumie. Go staviv uspehot na slu`bata pred poslu{nosta na Nego.

Ja priznav mojata gre{ka pred Bog i mojata sopruga. Mi be{e prosteno i bev o~isten. Negovata milost e tolku ~udesna!

Me|utoa, se u{te bev faten vo stapica. Ni treba{e ~udo za da izlezeme od dogovorot so izdava~ot. Lisa i jas se fativme za race i se molevme za Bo`jata intervencija.

Vo period od dve nedeli, izdava~ot ni pi{a deka go raskinu-vaat dogovorot. Mi olesna, no toa dojde so cena koja moravme da ja platime: ova isku{enie ne ko{ta{e pove}e od 4000 dolari. Za mlada slu`ba kako na{ata toa be{e ogromna suma na pari - vsu{nost be{e ednakva na polovina od buxetot za eden mesec.

Божјата прилика

Nekolku meseci podocna, prijatel po ime Skot me pokani na ru~ek. ,,Xon, sakam da zapoznae{ eden moj prijatel“. Se soglasiv.

Vo restoranot Skot me zapozna so svojot prijatel, koj, isto

taka se vika{e Xon. Izleze deka ovoj ~ovek e voda~ na mnogu poznata izdava~ka ku}a. Po voobi~aeniot razgovor na me|useb-no zapoznavawe, vo sredinata na ru~ekot, Xon me pra{a na koja tema propovedam momentalno. Otkako mi go postavi pra{aweto prestanav da jadam.

Po~nav da ja spodeluvam so nego temata za koja zboruvam: navredite. Okolu petnaeset minuti, so golema strast im zboruvav na Skot i na Xon.

Vo eden moment Xon me prekina i mi re~e: ,,Sakam da znae{ deka ne moème da ja izdademe ovaa poraka bidej}i nie izdavame pribli`no dvaeset i ~etiri knigi godi{no. Ovie knigi se na dobro poznati avtori ili pastori“.

,,Jas ne baram od vas da ja izdadete ovaa poraka“, mu odgovoriv. ,,Samo odgovarav na va{eto pra{awe za temata za koja zboruvam vo posledno vreme“.

,,Sekako“, re~e toj. ,,Te molam prodolì“. Prodolìv da zboruvam vo slednite pet ili deset minuti za

stapicata na navredata. Otkako zavr{iv, Xon me pra{a: ,,Moè li da mi dade{ rako-

pis od porakata?“ Iznenaden od negovoto pra{awe, vozvrativ: ,,Neli rekovte

deka ne moète da ja izdadete?“ ,,Ovaa poraka mora da bide izdadena, sakam rakopisot da mu go

predadam na sopstvenikot na izdava~kata ku}a“. Izdava~kata ku}a ja prifati porakata i knigata e naslove-

na kako Stapicata na satanata. Za kratko vreme stana edna od najprodavanite knigi. I dodeka ja pi{uvam ovaa kniga, pove}e od milion kopii se prodadeni i knigata e prevedena na pove}e od {eeset jazici.

Nikoga{ nema da go zaboravam denot koga izdava~ot mi se javi i mi re~e deka go sakaat rakopisot i deka vedna{ }e potpi{at dogovor so mene. Go zavr{iv telefonskiot razgovor, otidov da se molam i jasno go slu{nav Bog kako mi zboruva vo srceto: ,,Prvata izdava~ka ku}a be{e tvoja ideja. Ovaa izdava~ka ku}a e Moja ide-ja“.

Ova iskustvo jasno mi ja pokaà razlikata me|u dobroto i Bog. Kako {to ~esto se slu~uva, prilikata za dobro se pojavi prva. Bo`jata prilika dojde podocna. Istoto se slu~i so Avram i Sara-ja: Ismail dojde prv, Isak dojde podocna.



Доказ за побожен страв

[to e toa {to me dovede vo pozicija da ja donesam lo{ata odluka so prviot izdava~? Iskreniot odgovor e deka mojot fokus be{e naso~en kon izobilstvoto - da ja prenesam porakata do mno{tvo-to - otkolku na stravot Gospodov. Ova otvori vrata za logikata i o~igledniot uspeh da go zasenat i zamolknat ona {to Bog jasno mi go objavi vo srceto.

Poslu{nosta e nadvore{en dokaz za vistinskiot strav Gos-podov. Koga se boime od Bog, nie }e Mu bideme:

• Poslu{ni bez odloùvawe.• Poslu{ni duri i koga toa nema nikakva smisla.• Poslu{ni duri i koga boli.• Poslu{ni duri i koga ne gledame nikakva korist.• Poslu{ni do samiot kraj.

Analiza na postapkite na Avraam otkriva deka toj gi ispol-nil site ovie kriteriumi. Da go oìveeme golemiot test na koj be{e staven.

Edna no}, Bog mu zapoveda da go `rtvuva svojot sin Isak. Dali toj slu{nal dobro? Dali e toa samo lo{ son? Vo nikoj slu~aj, razmisluva toj. Kako e mo`no toa! Go sakam svojot sin. Ne moàm da go ubijam Isak. Veteno mi e deka carevi i nacii }e proizlezat od nego. Kako ova vetuvawe }e se ispolni ako go ubijam?

Avraam izvikuva: ,,[to! Gospode kako moè{ da mi kaè{ da go napravam toa? Ti mi veti deka narodi }e proizlezat od nego!“ Nema nikakov boèstven odgovor, samo ti{ina.

Avraam minuva niz spektar na emocii. Siguren sum deka taa no} ne moè{e dobro da se naspie. Na kolkumina od nas }e im bea potrebni nedeli, meseci, pa duri i godini da razmisluvame za ovaa zapoved, za na krajot da se ubedime sebesi deka ne e razumna?

No, Avraam e porazli~en. îtame: ,,I utredenta rano, otkako stana, Avraam go osedla magareto svoe“, (Sozdavawe 22:3). Toj ved-na{ ja poslu{a zapovedta.

Dali nekoga{ ste bile vo blizina na lu|e koi lekomisleno komentiraat: ,,Bog se bori so mene vo vrska so ovaa rabota ve}e nekolku meseci“, i se smeat dodeka go kaùvaat toa. No, koga }e razmislite toa e tragi~no, bidej}i ona so {to tie se falat e niv-niot nedostatok na poboèn strav.

Bog mu zapoveda na Avraam da go `rtvuva najgolemoto vetu-vawe vo negoviot ìvot - ona {to go ~ekal dvaeset i pet godini - i

pritoa Bog ne dava nikavo objasnuvawe zo{to go bara toa. Nema nikakva smisla za Avraam da go `rtvuva Isak, no sepak e

poslu{en na Bog.Pomislata da go `rtvuva svojot mlad sin dlaboko go povredu-

va. Vnatre{nata bolka prodolùva da go izma~uva Avraam preku trite dena na patuvaweto. Be{e polesno na po~etokot, otkako go slu{na Bo`jiot glas, no so sekoj izminat den na boèstvenata ti{ina bolkata stanuva{e sè posilna. Borbata go dosegnuva svo-jot vrv koga Avraam i negoviot vozquben sin go podignaa `rtve-nikot. Sepak Avraam i ponatamu e poslu{en.

Semo}niot ne mu kaùva na Avraam deka, ako e poslu{en, druga `rtva }e bide obezbedena na mestoto na negoviot sin. Za razlika od mene i tebe, Avraam ja nema knigata na Sozdavawe da ja ~ita, zatoa ne go znae ishodot. Toj ne gleda nikakva korist vo ovaa zapoved, sepak prodolùva da bide poslu{en.

Kolku e toa porazli~no denes. Tolku mnogu lu|e imaat potre-ba da ja vidat korista od poslu{nosta na Bog, pred da ja sprove-dat na delo. Kako u~iteli, gi podgotvuvame na{ite poraki za da ja pokaème korista od poslu{nosta na Bog. Kako avtori, ako ne vklu~ime vo naslovot na knigata nekakva li~na korist za ~itatelot, knigata nema da se prodava.

Kone~no, Avraam go pominuva rastojanieto: se iska~uva na planinata, go gradi `rvenikot, go zavrzuva Isak na nego, spre-men da go probode so no` srceto na svojot vozquben sin. Toj e poslu{en do kraj.

I dodeka noòt se pribliùva do Isak, naedna{ se pojavi an-gel koj vikna: ,,Ne krevaj ja rakata svoja na deteto, i ne pravi mu ni{to! Eve, sega znam deka se pla{i{ od Boga {tom ne go poàli ni sinot svoj edinec zaradi Mene“, (Sozdavawe 22:12).

Kako angelot znae deka Avraam se pla{i od Bog? Bidej}i toj poslu{a vedna{, koga nema{e nikakva smisla, koga bole{e, koga ne postoe{e vetena korist, i koga go pomina rastojanieto. Toj ima{e golemo bogatstvo, no najdragoceneta sopstvenost be{e ne-goviot sin. No, bogatstvoto ne be{e fokusot na Avraam. Negovi-ot prioritet e poslu{nosta kon Bog.

Pobo`niot strav ne opremuva da rakuvame so izobilstvoto, resursite i bogatstvoto na zdrav na~in. Na ova misli Svetoto Pismo koga veli: ,,Blagoslovot Gospodov - zbogatuva, i ne donesu-va so sebesi taga“, (Pogovorki 10:22).



Безумен пристап

Ako go sporedime u~enikot na Isus, Juda, so Avraam gledame ogromna razlika. Juda ednostavno ja ignorira{e vistinata ako ne ode{e vo prilog na negovata cel. Toj proneveruva{e pari od kov~eto nameneti za slu`bata, be{e izmamnik, go predade negoviot Voda~, ne se griè{e za siroma{nite, i be{e licemer (po-glednete Matej 26:25, 49 i Jovan 12:6; 13:2). Negovoto rasuduvawe be{e zamagleno. Bidej}i mu nedostasuva{e poboèn strav, toj ne moè{e da razlikuva me|u pravilnoto i pogre{noto, dobroto i zloto.

Eden odreden den, bogata èna isturi celo {i{e na skap parfem vrz Isus. Juda se razluti i glasno progovori za ,,bezum-noto“ odnesuvawe na ènata. Toj re~e: ,,Ovoj parfem moè{e da se prodade za trista denarii, a parite da im se razdelat na siro- masite!“, (Jovan 12:5, dinami~en prevod). Negoviot komentar be{e logi~en i ubedliv, i izvr{i vlijanie vrz ostanatite u~enici. Tie mu se pridruìja vo osuduvaweto na postapkata na ènata.

Isus go ispravi vlijanieto na Juda izjavuvaj}i: ,,Ostavete ja ènata na mira! Zo{to ja kritikuvate {to go napravi ova dobro delo sprema Mene? Nejzinoto delo }e se raskaùva nasekade po svetot, za spomen na nea“, (Marko 14:6, 9, dinami~en prevod). Isus gi prepozna nejzinite postapki kako dobri i trajni; dodeka Juda go osudi nejzinoto odnesuvawe kako lo{o i minlivo. Negovoto razlikuvawe be{e iskriveno. Toj ne be{e uskladen so Bo`joto srce.

Poglednete go sledniot stih:

Toga{ Juda Iskariot, koj be{e eden od dvanaesette u~eni-ci na Isus, otide kaj sve{teni~kite poglavari i se ponudi da im go predade Isus, (Marko 14:10, dinami~en prevod).

Ova be{e kapkata {to ja prelea ~a{ata. Za Juda ve}e be{e premnogu, mu be{e dosta od liderskata strategija na Isus. Go slede{e ovoj ôvek od Galileja, o~ekuvaj}i Toj da go vospostavi Davidoviot prestol. Spored prorokot Isaija, Mesijata treba ve~no da vladee. Pominaa tri godini, zo{to Isus sè u{te ~eka? Ako Isus go vospostavi carstvoto, toga{ Juda - kako eden od Nego-vite glavni voda~i i Negov blagajnik - }e moè da dojde na po~esna pozicija, poseduvaj}i bogatstvo i vlast.

Juda si pomisli: ]e go zabrzam procesot. Nema da ~ekam pove- }e. Go sakam moeto mesto na mo}, vlijanie i bogatstvo. Dosta mi e da bidam meta na ismejuvawe i progonuvan od voda~ite. Ne sakam ve}e da me gledaat kako sopatnik na lud ~ovek. Ako Go pre-

dadam na voda~ite, kone~no }e ja pokaè Negovata mo} i jas }e go dobijam moeto istaknato mesto.

Moèbi }e se somnevate vo mojata interpretacija na motivite na Juda, no jas smetam deka zvu~i razumno. Juda postojano ja gle-da{e mo}ta na Isus vo isceluvaweto na bolnite, vo smiruvaweto na burata, vo voskresnuvaweto na mrtvite, vo prokolnuvaweto na smokvata, vo otvoraweto na slepite o~i i gluvite u{i, i brojni drugi ~uda. Juda ~esto go slu{a{e Isus kako zboruva za carstvoto. Go slu{na Petar i drugite kako ispovedaat, duri i go pozdravu-vaat Isus kako Mesija. Goleminata na Isus be{e pred nego sekoj den.

Me|utoa, otkako Isus be{e osuden na smrt, Juda sfati deka zgre{il vo svoeto razmisluvawe, zaàli za svojata postapka i se obesi. Negoviot plan na dejstvuvawe ne go postigna ona za {to toj al~no kopnee{e.

Ovie dvajca lu|e, Avraam i Juda, jasno ja pretstavuvaat raz-likata me|u onoj koj se pla{i od Bog i onoj koj ne se pla{i. Edni-ot poseduva{e razlikuvawe; drugiot ̀ ivee{e vo izmama. Nivnite individualni izbori samo go otslikuvaa ona {to be{e vo nivnite srca. Ishodot za ovie lu|e be{e mnogu razli~en. I dvajcata se zapameteni, no od razli~ni pri~ini.

Site nie }e bideme zapameteni; ne postoi somne` vo toa, zo{-to nie sme ve~ni bitija. Pra{aweto koe treba da si go postavime e: kako sakame da bideme zapameteni? Va{iot strav od Gospod }e go odredi odgovorot.

А суштината на се е

Ni treba ~isto srce za razumno da rasuduvame, a ne zamagleno. Potoa, koga treba da utvrdime dali nekoj potfat e inspiriran, ili ednostavno e minlivo dobro, nema da bideme izlaàni. ]e napravime mudri izbori vo odnos na na{iot bra~en drugar, lu|e-to so koi se druìme, na{ite najbliski prijateli, karierite, mo`nostite, investiciite, na~inot na koj gi odgleduvame decata, crkvite vo koi sluìme, obrazovanieto koe go prifa}ame i drugi beskrajni odluki so koi se soo~uvame vo na{ite ìvoti.

Koga Solomon dojde do krajot na svojot ìvot, otkako isku-si golema slava, i u{te pogolemo bezumie, kaà: ,,Toa e celata prikazna. Ova e mojot kone~en zaklu~ok: ,Imajte strav od Bog i pazete gi Negovite zapovedi, za{to toa mu e dol`nost na sekoj ~ovek. Bog }e ni sudi za sè {to pravime, vklu~uvaj}i gi site ta-jni raboti, bilo da se dobri ili lo{i“, (Propovednik 12:13-14, dinami~en prevod).

,



Solomon stana bezumen ~ovek, go izgubi svoeto razlikuvawe, i ve}e ne moè{e da razlikuva {to e navistina dobro, a {to ne. Bog ni dava uvid vo negovoto bezumie preku knigata na Propo- vednikot. No, dobrata vest e {to moème da vidime deka Solomon na krajot se vra}a na razumnoto rasuduvawe. Toj sfatil deka ne postoi ni{to pova`no vo ìvotot od odrùvaweto na poboèn strav. Ili kaàno so negovi zborovi: ,,A su{tinata na sè e: Imaj strav od Boga“.

Pa taka, moi prijateli, ako posakuvate da gi vidite rabotite na na~in na koj Bog gi gleda, ako sakate da ja razberete i da ja spoznaete mudrosta vo nejzinata najgolema i najvisoka odlika, toga{ izberete go stravot Gospodov. Nikoga{ nema da zaàlite za va{ata odluka.

16

Големата слика

,,Како Ти Мене што ме прати во светот, и Јас ги пратив во светот“.

- Јован 17:18

Предoдредениот крај за човекот не е среќа, ниту здравје, туку светост.

- Освалд Чемберс

Дa napravime ~ekor nanazad i da ja pogledneme celosnata slika. Bog ve qubi dlaboko i ne`no. Toj go posakuva samo najdobroto

za vas. Sè {to doa|a od Bog e dobro, no ne sè ona {to e dobro e od Bog. Ottuka proizleguva deka postoi dobro koe moè da ne spre~i da go primime ona {to e najdobro. Site nie go posakuvame najdo-broto, no patot {to vodi do tamu ne e sekoga{ o~igleden, potreb-na e proniklivost za istiot da se identifikuva i raspoznae.

Vo na{eto patuvawe na zemjata, pokraj Bog, postoi nekoj so kogo mora da se spravime - a toa e na{iot neprijatel, satanata. Toj posakuva da nè povredi, i negovata glavna namera e da go skr{i srceto na Onoj koj nè qubi. Svetoto Pismo ni kaùva deka na{iot neprijatel ,,se preprava vo angel na svetlinata“. Ponatamu ~itame: ,,I negovite slugi, isto taka, se prepravaat vo slu`beni-ci na pravednosta“, (2 Korin}anite 11:14-15, dinami~en prevod).

Zaklu~no, postojat brojni mo`nosti, izbori i na~ini koi iz-gledaat dobro, no nivniot kraen ishod e taga, beda, zaguba i smrt (poglednete Pogovorki 14:12). Razmislete za ova: na{iot nepri-jatel, negovite slugi i negovite na~ini i pati{ta - koi za krajna cel ja imaat na{ata propast - se maskirani kako dobro. Svetoto Pismo ne kaùva deka tie moàt da se prepravaat, tuku deka tie se prepravaat. Zatoa, ve molam, ne propu{tajte go ova: obi~no, ona


{to e najopasno za vas nema da se pojavi vo forma na ~isto zlo. Poprvo, }e se pojavi pod maskata na dobroto.

Vo ranite godini na hristijanstvoto, na{iot neprijatel trg-na da ja uni{tuva crkvata. Vernicite bea progonuvani, ma~eni i ubivani. No, kolku pove}e neprijatelot se trude{e da go uni{ti Bo`jiot narod, tolku posilna crkvata stanuva{e. Zatoa {to sata-nata ne e glupav, vsu{nost e prili~no pameten, toj do{ol do zak-lu~ok kako da go uni{ti Bo`jiot narod - so toa {to }e im ponudi dobar ìvot nadvor od Bo`jata mudrost. Ova vo su{tina e istata strategija koja toj ja primeni i vo Edemskata gradina.

Denes, posle mnogu vekovi na suptilni takti~ki manevri, moèbi podobro ja razbirame efektivnosta na satanata, zatoa {to se nao|ame na mesto kade {to sme prifatile varijacii na vistinata - onie koi ni izgledaat dobri, lesni i ugodni - namesto samata vistina. Gromoglasno ja pozdravuvame dobrinata na Isus i Negovata uloga kako Spasitel (koi se kategori~ni vistini), no ja namaluvame vrednosta, mo}ta i stepenot na Negovoto gospo-darstvo i vlijanie vrz na{ite ìvoti. Go imame prifateno su- verenitetot na Bog i na{eto poziciono stojali{te na pravednost pred Nego, no ja imame prevideno na{ata odgovornost da veruvame i da gi slu{ame Negovite zapovedi dodeka se stremime kon svetosta. Kako rezultat na ,,dobrite“ doktrini koi gi imame sozdadeno, ~istotata na na{eto odnesuvawe i na~in na ̀ iveewe, stanaa re~i-si neva`ni i bezna~ajni.

Mnogu vernici, vo nivnoto hristijansko ~ekorewe, se imaat fateno vo stapicata na odrùvawe namesto multiplicirawe - kolku da preìveat namesto da iskusuvaat izobilie. Vo su{tina, formuliravme teologija zasnovana na na{eto sopstveno razmis-luvawe i poddràna od izolirani delovi od Svetoto Pismo, namesto da go prifatime vo celost sovetot na Bo`joto Slovo, kako kone~en i kraen avtoritet za namerite {to neboto gi ima so nas.

Ovoj trend moè i treba da bide skr{en. Vreme e povtorno da navlezeme vo Svetoto Pismo i iskreno da pobarame vodstvo od Svetiot Duh so cel da ja poznaeme vistinata. Ne treba pove}e da go ~itame vo Svetoto Pismo samo ona {to go veruvame, namesto toa treba da mu pristapime iskreno i so otvoreno srce i um i da veruvame vo toa {to go ~itame, baraj}i od Bo`jiot Duh da ni gi otkrie, kako i da gi otstrani odnapred zamislenite i neosnovani pretpostavki.

Crkovni voda~i. Ve pottiknuvam da gi pou~uvate vo celost Bo`jata volja i sovet. Pogriète se va{iot glaven motiv da bide hranewe na stadoto so vistinata i iskreno dosegawe na izgubenite

so celosnata bibliska vistina na spasenie, namesto samo da gra-dite golem broj sledbenici. Ako va{a primarna cel e da gi prido-biete lu|eto koi doa|aat na crkva za povtorno da dojdat slednata nedela, pobarajte Svetiot Duh da vi prosti i povtorno da ja na-so~i va{ata glavna strategija na grià za Bo`joto stado vo ram-kite na vistinata. Ostanete relevantni, sveì i inovativni vo metodot, no bezvremeni vo odnos na porakata.

Vernici. Bez ogled do kade dopira va{eto vlijanie - bez ogled dali stanuva zbor za u~ilnica, laboratorija, kancelarija, pole, domot ili pazarot - so srce ispolneto so qubov ìvejte ja i zbo-ruvajte ja vistinata vo va{ite sekojdnevni kontakti i odnosi so lu|eto. Dozvolete im so voshit da izjavat deka gledaj}i ve vas tie go videle Isus. Dozvolete im da go iskusat Negovoto prisustvo vo va{iot ìvot. Ako se stremite kon vistinskata svetost, vie }e zra~ite so Negovoto veli~ie.

Ako ne ìveeme spored zapovedite na Hristos, go propu{tame Negovoto prisustvo i Negovata crkva ne mu ovozmoùva na ovoj svet da go spoznae Nego.

Iskreno kaàno - nie sme tie koi stradame vo ovoj slu~aj. No, duri i pove}e od nas, stradaat onie koi ìveat vo na{eto op{testvo. Prvo, otkrovenieto na Isus e zadràno, i na izgubenite im se uskratuva kontaktot so prisustvoto na Edinstveniot koj moè da gi ispolni. Vtoro, vernicite, na{ite bra}a se izloèni na zaraz-nata bolest nare~ena kompromis, koja ima potencijal vo sebe da gi odvede daleku od srceto na Bog i Negovoto prisustvo.

Isus toa go kaà na sledniot na~in: ,,I za niv Jas se posvetu-vam“, (Jovan 17:19). Za dobroto na onie vo Negovoto op{testvo Toj se izdvoi Sebesi vo poslu{nost na Tatkoto. Negoviot primaren motiv za toa ni e otkrien vo vtoriot del od Negovata izjava: ,,ta i tie da bidat osveteni preku vistinata“.

Do Negovoto vra}awe, jas i vie sme edinstveniot Isus {to ovoj svet }e go vidi. Da im go pokaème vistinskiot Isus, ne fik-tivniot, bessilen i nemo}en Isus. Da ne prifa}ame i da ne se zadovoluvame so ni{to pomalku od najdobroto. Da ja prifatime vistinata i da vidime navistina dobri plodovi kako rezultat na na{ata nepokolebliva poslu{nost i qubov.

ГОЛЕМАТА СЛИКА 249

@ivejte dolgo, stremete se kon svetost, i bidete uspe{ni vo va{ite nastojuvawa. Na toj na~in, }e napravite promena vo ìvo-tite na drugite.


,,A na Onoj Koj mo`e da ve zapazi da ostanete bezgre{ni i bez porok, i da ve postavi pred slavata Svoja vo ra-dost - na Ediniot Premudar Bog, Na{iot Spasitel preku Isus Hristos, Na{iot Gospod, slava i veli~ie, sila i vlast preku site vekovi, sega i vo site vremiwa. Amin!“, (Juda 24-25).

Dragi prijateli,

Dobro ili Bog? e pove}e od samo kniga. Toa e poraka koja moè da gi inspirira lu|eto nasekade niz svetot da se priklu~at na dvièweto na svetosta. @ivotot e izobilen koga ste mu pokor-ni na gospodstvoto na Isus i ìveete preku Negovata blagodat. Sakam da ve opremam da prodolìte da go nosite ova otkrovenie vo va{ata sfera na vlijanie.

Moète da mu se priklu~ite na ova dvièwe povrzuvaj}i gi so ovaa poraka na svetosta voda~ite, crkovnite zaednici, semejstvata, prijatelite i op{testvoto vo koe ̀ iveete. Be{e potreben eden ~ovek, Pavle, da pou~uva mal broj na lu|e vo malo u~ili{te, za na krajot da se dosegnat site koi ìveeja vo Azija, za samo dve godini! Tie stanaa nositeli na Bo`joto prisustvo (poglednete Dela na apostolite 19:1-10). [to e toa {to Bog moè da napravi preku nas, ako nie se obedinime vo zaedni~kata strast i revnost za Nego?

Mo`nostite da ja spodelite ovaa poraka postojat vo ramkite na va{iot sekojdneven ̀ ivot. Moète da ja koristite ovaa poraka za:

• Mali grupni prou~uvawa• Prou~uvawa za celata crkva• Kancelariski knièvni klubovi• [kolo na sluèwe• I mnogu pove}e!Bez ogled dali }e upotrebite nekoja od ovie idei ili }e pri-

menite va{a, mojot tim e posveten da ve poddrùva. ]e sozdademe soodvetno re{enie za vas preku besplatnite materijali, ponuda na resursi na popus i mnogu pove}e. Kako dodatok na ovaa kni-ga sozdadovme Dobro ili Bog? nastaven plan i programa, koj se sostoi od {est video i audio sesii - se so cel da ve opremat da ja donesete ovaa poraka vo srcata i ìvotite na lu|eto okolu vas.

Vi blagodarime za va{eto partnerstvo so nas vo spodeluvawe-to na Bo`joto Slovo so lu|eto nasekade niz svetot!

Iskreno, Xon Bivir

Za poddr{ka ili resursi pi{ete na:[email protected]

Тивко време и прашања за дискусија

ТИВКО ВРЕМЕ И ПРАШАЊА ЗА ДИСКУСИЈА 257

ПРВА НЕДЕЛАПрочитајте ги поглавјата од 1 до 3

Ovaa nedela se sovpa|a so videosesijata broj 1

ПРАШАЊА ЗА ДИСКУСИЈА

Eva odlu~i da jade od plodot na zabranetoto drvo bidej}i iz-gleda{e dobar, ubav na izgled i poèlen. Objasnete gi ovie atributi? [to zna~i koga ne{to izgleda dobro? Koga izgle-da ubavo? Koga izgleda poèlno? Na koi specifi~ni na~ini moè sekoja od ovie tri raboti da nè odale~i od poslu{nosta na Bog? Celata prikazna za Edemskata gradina e spoena so edinstvena-ta rabota koja Bo`jiot avtoritet ja ima{e zabraneto. [to ni zboruva ova za doverbata i ~ove~kata priroda? Kako moème da ja neutralizirame tendencijata da se stremime kon ona {to Bog go zabranuva? Knigite, podkastite, blogovite i drugite alatki koi ne u~at za Bog se vredni resursi. No, dali razbiraweto na razlikata me|u otkrienoto i komuniciranoto znaewe ja menuva va{ata perspektiva na koj bilo na~in vo odnos na niv? Ako e taka, kako? Od prikaznata za bogatiot mlad ~ovek, doznavame deka postoi razlika pome|u soznanieto deka Bog e povrzan so dobroto i vo prifa}aweto na Bog kako izvor na dobroto. Kako moème da bideme sigurni deka Bog e izvorot na na{iot koncept na dobrina? [to veruvate za to~nosta i avtoritetot na Biblijata? Pro~i-tajte povtorno 2 Timotej 3:16. Dali postoi jaz pome|u ona {to ovoj stih u~i i ona vo {to vie veruvate? Diskutirajte za toa vo svetloto na ona {to go nau~ivte ovaa nedela.

1.1.

2.

3.

4.

5.

258 ТИВКО ВРЕМЕ И ПРАШАЊА ЗА ДИСКУСИЈА

TИВКО ВРЕМЕ

,,Господ е кон сите добар“.- Псалм 145:9, динамичен превод

Prikaznata za planot na satanata da ja izmami Eva deluva otreznu-va~ki. Koga Eva be{e izmamena da poveruva deka Bog ѝ zadràl ne{to dobro, taa vo toj moment ne preboluva{e razo~aruvawe vo ìvotot. Taa ne taguva{e poradi zaguba, nitu pak zazdravuva{e od maltretirawe. Taa ìvee{e vo sovr{ena sredina kade {to uìva{e celosna grià i sekojdnevna komunikacija so Bog.

Da se prifati Bog kako izvor na ona {to e dobro zapo~nuva so imaweto nepokolebliva uverenost deka Samiot Bog e dobar. Ova samo po sebe be{e dovolen predizvik vo Edemskata gradi-na. Denes, se soo~uvame so mnogu pove}e faktori koi moàt da ja predizvikaat na{ata vera vo Bo`jata dobrina.

Za razlika od Eva, vie so sigurnost se imate soo~eno so ra-zo~aranost, zaguba, maltretirawe, zbunetost, nedostatok ili bol-ka. Vlijanieto na ovie raboti moè da pomine nezabeleìtelno se dodeka ne postoi konflikt pome|u ona {to nie go sakame i ona {to Bog bara od nas da go napravime. No, koga }e dojde isku{enie-to, site nerazre{eni pri~ini za somne` po~nuvaat da {epotat vo na{iot um. Se pra{uvame dali Bog ni zadràl ne{to, po~nuvame da se somnevame deka ne postoi nikakva korist vo toa da gi vr{ime rabotite na Negov na~in. No, setete se na Pogovorki 14:12: ,,Ima pati{ta, koi na ~ovek mu izgledaat pravi, no krajot nivni vodi vo smrt“. Sè ona {to e nadvor od Bo`jata volja za nas, nema da dovede do dolgotraen ìvot, radost, ispolnetost ili blagoslov - bez raz-lika kolku dobro i da izgleda.

Vo tekot na slednata nedela, ve ohrabruvam iskreno da ja ispi-tate va{ata vera vo Bo`jata dobrina. Zamolete go Svetiot Duh da vi pokaè dali drìte nekakov spomen, se}avawe, stav ili na~in na razmisluvawe, koi moàt da predizvikaat nedoverba i neposlu{nost kon Bog. Potoa, pronajdete stihovi vo Svetoto Pismo koi ja otkrivaat Bo`jata dobrina i zapo~nete istite da gi proklamirate vo va{ata specifi~na situacija. Ponizno pokanete go Svetiot Duh da go obnovi va{iot um preku Bo`joto Slovo. Negovata vistina }e ve oslobodi!


За размислување

,,Blagodarete Mu na Gospoda, bidej}i Toj e su{ta dobrina, bidej}i Negovata qubov e ve~na!“, (Psalm 107:1, dinami~en prevod).

Примена

Koga Isus Navin i sinovite izraelski vlegoa vo vetenata zemja, tie moraa da ja preminat rekata Jordan. Be{e sezona na ètva, i nadojdenata reka se preleva{e preku svoeto kori-to. No Bog intervenira{e i go zapre dotokot na vodata, za da moè Izraelskiot narod da premine na suvo. Otkako preminaa na drugata strana, Bog mu zapoveda na Isus Navin da gi sobere lu|eto i da izgradat spomenik od kamewata blizu do mestoto kade {to preminaa, za da se se}avaat sekoga{ na ona {to Toj go napravi za niv. êsto e polesno da gi zapametime rabotite koi trgnale pogre{no, otkolku da se potsetime na dobrite ne{ta koi Bog gi napravil. Zatoa ovaa nedela, po~nete so izgradba na spome-nici na Bo`jata dobrina vo va{iot ìvot. Kupete si dnevnik, zapi{ete si bele{ka vo va{iot telefon, ostavete si glasovna poraka, ili najdete nekoj drug na~in da gi za~uvate momentite (golemi ili mali) na Bo`jata vernost kon vas. Ovie spomeni }e stanat svedo{tva koi }e go ohrabrat va{eto srce i }e ja pottiknat va{ata vera koga te{kotiite ili somneìte }e se obidat da ja razoruàt va{ata uverenost deka Bog e dobar.

ВТОРА НЕДЕЛАПрочитајте ги поглавјата од 4 до 5



Diskutirajte za razlikata pome|u pozicijata na Isus kako Gospod i Negovoto delo kako Spasitel. Kako ova se sporeduva so ona {to ste go slu{nale ili veruvale dosega? Dali ne{to vo va{eto razmisluvawe ili odnesuvawe treba da se promeni so cel da se usoglasi so u~eweto na Biblijata za gospodstvoto na Isus? Ako site nie treba{e da se preselime vo nekoja nova zem-ja denes, vleguvaweto vo taa zemja }e bara od nas sklu~uvawe dogovor deka }e se pridrùvame kon nejzinite zakoni i stan-dardi. Dali na ovoj na~in ste go gledale va{iot odnos so Bog? Zo{to da i zo{to ne? Pretpostavete si deka razgovarate so nekoj koj saka da stane hristijanin. Vrz osnova na ona {to go nau~ivme ovaa nedela, {to }e ѝ kaète na li~nosta? Pro~itajte Marko 8:34-35. Otkrivme deka èlbata da se odre~ete od sebe, ne e isto kako i vistinskoto odrekuvawe od sebe. Objasnete {to moè da predizvika edna li~nost da os-tane na nivo na èlba namesto da dejstvuva soglasno zborovite na Isus. Da se navratime na Matej 7:21. Isus identifikuva ~etiri dobri karakteristiki {to duri i nekoi lu|e koi vistinski ne go sledat Nego moàt da gi poseduvaat: veruvawe vo Nego- voto u~ewe, emocionalna involviranost, vklu~enost vo propovedaweto na evangelieto i vklu~enost vo slu`bata. Znaeme deka Bog nè ne povikuva da dejstvuvame od ~uvstvo na osuda ili strav. [to mislite deka e soodvetniot odgovor na ova otkro-venie?

1.1.

2.

3.

4.

5.



,,Но ние сме жители на небото,каде што Господ Исус Христос живее“.- Филипјаните 3:20, динамичен превод

Od perspektiva na Noviot Zavet, izjavata ,,Isus e Gospod“, e vo su{tina rezime na hristijanstvoto. Soglasno Rimjanite 10:9, pre-poznavaweto i priznavaweto na gospodstvoto na Isus e mestoto kade {to hristijanskiot ìvot zapo~nuva. No, za mnogu od nas, izjavata ,,Isus e Gospod“, nema golemo zna~ewe. Toa moè da bide fraza {to nie ja izgovarame, molime ili peeme; no, sme skloni da se isklu~ime od faktot deka da se nare~e Isus Gospod zna~i da Go priznaeme kako najgolem avtoritet vo na{iot ìvot.

Pred da vlezeme vo ̀ ivotot na vera, bevme ̀ iteli na ovoj svet. Nemavme pri~ina da ja znaeme ili da ja barame Bo`jata volja za nas. No, pove}e ne sme ìteli na svetot. Sega sme ìteli na Bo`-joto carstvo - nebesnoto carstvo. Sè vo na{iot ìvot treba da gi ispolnuva standardite na ova carstvo i da ja odrazuva prirodata na negoviot vladetel: Gospod Isus Hristos.

Kakva e Negovata priroda? Za da doznaete, prou~ete ja pri-kaznata za Isus vo Getsemanija, koja se nao|a vo Marko 14:32-42. Prikaznata se slu~uva neposredno pred Isus da bide predaden vo racete na Rimjanite da bide raspnat. Obrnete posebno vnimanie na krajot na stihot 36, kade {to Isus mu veli na Svojot Tatko: ,,Sepak, neka se ispolni Tvojata volja, a ne Mojata!“, (dinami~en prevod).

Odeweto na krst e zna~aen ~in na pokornost, no vistinata e deka ne postojat mali raboti koga stanuva zbor za poslu{nosta. Da se po~ituva Isus kako Gospod zna~i deka se pokoruvame na Ne-govata volja duri i koga kompromisite se ~inat mali i nezna~ajni, i koga poslu{nosta e nepovolna ili nepopularna. Velime: ,,Neka se ispolni Tvojata volja“ vo sè.

Dali ste go prifatile Isus pod ovie uslovi? Ili se u{te ima ne{to vo va{iot ìvot - moèbi nekoj grev koj ~esto se povtoru-va ili sebi~ni ambicii - na {to redovno mu davate prioritet nad ona {to Bog vi zapoveda da go napravite? Ne treba da se ~uvstvu-vate osudeni ili zasrameni. No, sega e vreme da barate nov na~in na ìveewe. Dojdete pred Bog vo molitva i zamolete go Svetiot



,,Predajte Mu se na Bog so seto va{e srce i predajte Mu go seto va{e vreme, predajte mu se vo celost na Bo`jiot na~in na delu-vawe“, (Rimjanite 6:13, Porakata).

Примена

]e diskutirame podocna za na~inot na koj Bog nè zajaknuva i osposobuva da ìveeme vo poslu{nost bez da popadneme vo le-galizam ili sram. No, ovaa nedela, ve ohrabruvam iskreno da se zapra{ate: Dali navistina se imam pokoreno na gospodstvo-to na Isus?

Site nie imame oblasti na nevnimanie, koi sme gi previ-dele. Eve {to vi prepora~uvam da napravite: Najdete nekoj na kogo mu veruvate i kogo go qubite - sopru`nik, blizok pri-jatel, ili voda~ koj veruva vo vas i go saka najdobroto za vas. Spodelete so niv ona {to go nau~ivte ovaa nedela za principot na gospodstvoto i zamolete gi da ja spodelat nivnata perspek-tiva. Dali tie sogleduvaat zanemareni oblasti na kompromis vo va{iot ìvot, raboti koi gi nemate re{eno?

Dokolku imaat ne{to da spodelat so vas, slu{ajte so ot-voreni u{i i otvoreno srce. Potoa nivnoto sogleduvawe donesete go pred Bog vo molitva. Pobarajte od Nego da vi ja otkrie vistinata za ona {to vi be{e kaàno. Poniznosta e mo}no oru`je protiv izmamata; ovaa obi~na ve`ba moè da do-nese neverojatna preobrazba!

Duh da vi pomogne navistina da go po~ituvate Isus kako va{ Gos-pod. Kako {to }e pominuvate vreme vo Negovoto prisustvo i vo Negovoto Slovo, Toj }e ve nau~i kako da ìveete kako ìtel na neboto.



ТРЕТА НЕДЕЛАПрочитајте ги поглавјата од 6 и 7



Sekoja dobra cel stanuva opasna koga ja dislocira na{ata èlba da go poznavame i po~ituvame Bog. Diskutirajte gi sled-nite celi. Na koj na~in tie se dobri? Sprotivno na toa, kako istite moàt da ne zastranat od patot ako gi napravime na{a primarna cel vo ìvotot?

Finansiska sigurnostPopularnostVlijanieDare`livostFilantropsko dostignuvaweEfektivna slu`ba

Zamislete si deka ste bile so Mojsej koga Bog mu ponudi da go vovede Izrael vo vetenata zemja no bez Negovoto prisustvo. Vo toj moment, {to e toa {to }e vi pomogne{e da ja donesete istata odluka {to ja donese i Mojsej? Koi se nekoi od znacite koi poso~uvaat deka odnosot na ne-koi lu|e so Bog se sostoi pove}e od ona {to Bog moè da im dade, otkolku koj Toj e? Ako va{iot odnos so Bog po~nal da gi pokaùva ovie znaci, kako moète da ja popravite va{ata nasoka? Spodelete ja va{ata perspektiva za toa {to zna~i da se bide efikasen vo dosegnuvaweto na svetot bez da stanete prijatel so svetot? Legalizmot ne e ni{to pove}e od u{te edna forma na svetov-nost. Kako moème da go za{titime na{eto prijatelstvo so Bog bez da popadneme vo religiozen na~in na razmisluvawe?

1.1.

2.

3.

4.

5.



,,Полнота од радост има пред Твоето присуство“.- Псалм 16:11, динамичен превод

Eden od najgolemite ispiti na verata e ne{to {to izgleda prili~-no bezopasno i ponizno: pokratkiot pat.

Mojsej se soo~i so pokratkiot pat za vreme na negoviot prestoj vo pustinata. Patuva{e od Egipet do planinata Sinaj so buntoven narod koj postojano se àle{e, i mo`nosta za vlez vo vetenata zemja so sigurnost deluvala privle~no. No, dali Mojsej }e kaè da na vetuvaweto po cena na Bo`joto prisustvo?

Iljadnici godini podocna, Isus isto taka se soo~i so izborot na pokratkiot pat, dodeka se nao|a{e vo pustinata. Koga Isus treba{e da ja zapo~ne Negovata javna slu`ba, satanata mu dade mo`nost da gi zaobikoli te{kotiite i direktno da premine na prisvojuvawe na avtoritetot vrz naciite. Sè {to treba{e Isus da napravi be{e da go oboàva. Dali Isus }e napravi kompromis za da go dobie na polesen na~in ona {to Bog }e go ispolni preku stradawe?

Faktot deka satanata se obide ovaa taktika da ja primeni na Bo`jiot Sin zboruva mnogu za toa deka toj znae kolku efikasna taa moè da bide. Nie }e ja razgledame ovaa prikazna povtorno podocna vo na{eto prou~uvawe; no ona {to e va`no sega e deka Isus ne be{e edinstveniot koj uspe{no odolea na satanskiot trik. Mojsej gi odmeri opciite, da ostane vo pustinata so Bog ili da vleze vo vetenata zemja bez Nego; i ja izbra pustinata. Zo{to? Znae{e {to }e propu{ti dokolku ja izbere{e drugata opcija.

Sakam da bidete vo mo`nost da odgovorite da so celoto va{e srce na slednoto pra{awe: ,,Dali Bo`joto prisustvo e va{ata glavna cel?“ No, za va{iot odgovor da bide pove}e od samo in-telektualna ve`ba, prvo mora da bidete vo mo`nost da odgovorite na edno drugo pra{awe: ,,Dali znaete {to zna~i da se bide vo Bo`joto prisustvo?“

Dragi prijateli, sakam da se vqubite vo prisustvoto na Bog kako {to Mojsej go napravi toa. Sakam da poseduvate takov kopne` za intimnost so Nego, {to nitu eden pokratok pat nema da se ~ini vreden da se prezeme. Takva revnost, takva strast doa|aat edinstveno preku li~noto iskustvo na Bo`joto prisustvo.



,,Ako me pobarate od sè srce }e Me najdete“, (Eremija 29:13, dinami~en prevod).

Примена

Jakov ni veli: ,,Pribliète se kon Boga, i Toj }e se pribliì kon vas“, (stih 4:8). Da se pribliìme zna~i da odvoime vreme da se molime, da go oboàvame Bog i da go ~itame Negovoto Slovo, pri toa da ne gledame na ovie raboti kako zada~i koi treba da se izvr{at, tuku kako na~in na vospostavuvawe na odnos so nekoja li~nost, vo na{iot slu~aj Bog. Dokolku go barate Bog sega, toa }e ve pozicionira da go napravite vistinskiot izbor koga }e naidete na kakva bilo raskrsnica vo ìvotot.

Vo sekoj odnos, dvete strani imaat ne{to da ponudat edna na druga - raboti kako ohrabruvawe, sovet i prakti~na poddr{-ka. No, zdravite odnosi ne se sostojat vo ona {to moème da go dobieme od lu|eto; stanuva zbor za samite lu|e. Ponekoga{ zaboravame na ova vo na{iot odnos so Bog. Bidej}i Bog e iz-vorot na sè {to ni treba, moème da bideme tolku fokusi- rani da barame raboti od Nego, {to zaboravame vsu{nost da Go zapoznaeme.

Bog saka da gi donesuvame pred Nego na{ite barawa! No, ako ste seriozni da go napravite Negovoto prisustvo va{a glavna cel, obidete se da go fokusirate va{eto vreme so Bog ovaa nedela na Nego. Razmisluvajte za Negoviot karakter. Doz-najte {to e toa {to Mu nosi radost. Izberete prikazna od Sve-toto Pismo i razmisluvajte {to vi otkriva taa za toa koj e Bog. Se molam, vo tekot na toa vreme da otkriete raboti koi }e ve predizvikaat da se vqubite podlaboko vo va{iot Sozdatel.

ЧЕТВРТА НЕДЕЛАПрочитајте ги поглавјата од 8 и 9



Ne bi bilo neobi~no za nekoj da misli deka negoviot um e na-so~en kon poznavaweto na Bog, za da otkrie deka vnimanieto mu e odvle~eno od ne{to drugo. Kako moè edna li~nost da po~ne da raspoznava na {to navistina e naso~en nejziniot um? Vo mnogu sovremeni kulturi, lu|eto se vpu{taat vo ekstremno odnesuvawe za da izgledaat, da se odnesuvaat ili na nekakov na~in da im se pribliàt na poznatite i slavni li~nosti, koi verojatno nikoga{ nema da gi zapoznaat. Sprotivno na toa, Bog vetil deka onie koi Go baraat }e Go najdat. [to mislite zo{to lu|eto ~esto im se sprotivstavuvaat na promenite na nivniot na~in na ̀ ivot koi moàt da im pomognat da Go zapoz-naat Bog, koga se podgotveni da napravat drasti~ni promeni za da zapoznaat nekoj ~ovek? Moète li da se setite na nekoi na~ini na koi moète da se osigurate deka navistina go barate Bo`joto prisustvo, a ne samo dobra atmosfera? Predloète idei, kako za individual-no, taka i za korporativno opkruùvawe. Va`no e da se diskutira za svetosta vo ramkite na odnosot so Bog, zo{to svetosta vo krajna linija e da se poznava Bog. Kako ve`ba vo ovoj princip, obidete se da poglednete na poznatite deset zapovedi, koi se nao|aat vo Izlez 20:1-17, od relaciono gledi{te. [to sekoja od ovie zapovedi ni kaùva za Bog? Eve eden nevozmoèn predizvik: obidete se da razmisluvate za svetosta od Bo`ja perspektiva. (Nevozmo`no, da, no potrudete se!) Znaej}i go ona {to go znaete vo vrska so toa koj e Bog i {to Toj posakuva za nas, zo{to e va`no Negoviot narod da bide svet, kako vo svojata pozicija, taka i vo svoeto odnesuvawe?

1.1.

2.

3.

4.

5.



,,Правете ги сите оние работи кои водат кон светост“.

- Римјаните 6:22, динамичен превод

êkav da dojdeme do ovoj moment vo na{eto prou~uvawe da ja ispi-tame temata na svetost, bidej}i sakam da bidam siguren deka raz-birate deka taa nema ni{to zaedni~ko so kontrolata, ~uvstvoto na vina ili pridrùvawe do standardi vospostaveni od ~ovek. Se raboti za odnos.

Da pretpostavime deka imate ~len na semejstvoto kogo mnogu go sakate, no koj postojano se odnesuva na nequbezen, grub i destruktiven na~in, bez nikakva po~it kon vas. I pokraj toa {to ja sakate ovaa li~nost, pretpostavuvam deka }e vi bide te{ko da uìvate vo nejzinoto prisustvo. Dokolku li~nosta ne e podgotve-na da se promeni, }e treba da postavite zdravi granici vo va{iot odnos. Ova najverojatno }e ja vklu~uva i odlukata da ne bidete se-kojdnevno vo nejzinoto prisustvo.

Diskutiravme minatata nedela deka Bog e Li~nost, ~ie prisustvo go barame. No, Bog e isto taka vo celost svet. Moè da bide te{ko ili {tetno za nas koga sme vo prisustvoto na nekoj so lo{o odnesuvawe, no vsu{nost e nevozmo`no nekoj da ìvee vo Bo`joto prisustvo bez da bide svet. Toa e pri~inata zo{to ìveeweto na svet ìvot e zna~ajna rabota!

Pro~itajte go povtorno stihot vo Evreite 12: 14: ,,Trudete se da ìveete svet ìvot, za{to bez svetost nikoj ne }e moè da Go vidi Gospoda!“, (dinami~en prevod). Zborot preveden kako tru-dete se zna~i ,,da se napravi ne{to so intenziven napor i so odre-dena namera ili cel“.25 Obrnete vnimanie na dvata elementi na zna~eweto na zborot trudete se: intenziven napor i odredena cel. Kako {to ve}e utvrdivme na{ata cel e da bideme vo Bo`joto prisustvo. Da go svrtime sega na{eto vnimanie kon naporot koj go vloùvame vo stremeòt da ìveeme svet ìvot.

Svetosta nema ni{to zaedni~ko so legalizmot i bezìvotnite religiozni pravila. Stremeòt kon svetost, }e bara od nas da bi-deme dve raboti:

1. Studenti na Bo`joto Slovo. Postojat mnogu raboti koi ~ove~koto rasuduvawe i op{testvoto gi narekuvaat dobri,



,,Zatoa nie treba da go otfrlime seto breme {to nè zadrùva na patot, a osobeno grevot, {to tolku lesno moè da nè zavede. Istrajno treba da ja tr~ame trkata koja Bog ni ja opredeli“, (Evreite 12:1, dinami~en prevod).

Примена

Pavle i pora~a na crkvata vo Korint: ,,Sledete go mojot primer, kako {to jas go sledam primerot na Hristos“, (1 Korin- }anite 11:1, dinami~en prevod). Dali postoi nekoj vo va{iot ìvot koj o~igledno go poznava Bo`joto Slovo i go slu{a Ne-goviot Duh? Pokanete go na razgovor vo tekot na ovaa nedela. Pra{ajte go za negoviot odnos so Bog i kako rastel vo razbi-raweto na Biblijata i prepoznavaweto na Bo`jiot glas. Ne-govite soznanija, najverojatno, se steknati vo tekot na mnogu godini, zatoa slu{ajte vnimatelno!

no ne i Bog. Isto taka, postojat nekoi ograni~uvawa koi zvu~at duhovno, no koi ne se nao|aat vo Biblijata tuku se nametnati od kulturata ili tradicijata. Svetoto Pismo e na{iot standard. Treba da navlezeme vo nego, da bideme potopeni vo nego, za da ja razbereme Bo`jata definicija na svet ìvot.

2. ûvstvitelni na Bo`jiot Duh. Bog nikoga{ nema da pobara

Vodstvoto i nasokite, koi gi primate od ovie dva izvora }e ve dràt na praviot pat!


od vas da napravite ne{to sprotivno na Negovoto Slovo. No, Toj ve poznava podobro od koj bilo drug. Toj gi znae oblastite vo koi ste osobeno ranlivi i ~uvstvitelni na isku{enija pa taka Toj moè da vi dade specifi~ni nasoki za rabotite koi Toj saka ili ne saka da gi pravite.


ПЕТТА НЕДЕЛАПрочитајте ги поглавјата од 10 до 12



Soglasno Biblijata, centralnata karakteristika na Bog i Negovata crkva e svetosta. Dosega, {to }e re~evte deka e definira~kiot atribut na Bog? A na crkvata? Dali ona {to go nau~ivte ovaa nedela pretstavuva predizvik za va{ite pret-postavki? Dali inspirira novi uvidi i soznanija? Delumnata verzija na porakata za blagodatta ja sveduva istata na ne{to {to samo gi pokriva na{ite gre{ki. Soglasno Novi-ot Zavet, blagodatta gi prostuva na{ite grevovi, no isto taka i nè zajaknuva, nè osposobuva da ~ekorime vo svetost. Za nekoi, prviot del od porakata moè da zvu~i polesno. Objasnete zo{-to Novozavetnata poraka za blagodat e podobra vest. Pro~itajte Pogovorki 27:6. Diskutirajte za ovoj stih vo kon-tekst na idejata deka e podobro za nas da ne propovedame ili pou~uvame ne{to {to zvu~i negativno. Samo poradi toa {to porakata e korisna i blagodatna ne zna~i deka e poèlna. Vsu{nost, prvi~nite sredbi so visti-nata ~esto pati predizvikuvaat bolka ili voznemirenost, no donesuvaat trajna sloboda i preobrazba. Dajte primer za nekoe iskustvo koe e korisno, no ne e poèlno. Kakvo prosvetluvawe donesuva va{ata ilustracija za na~inot na koj treba da se in-volvirame vo Bo`joto Slovo? Koga lu|eto zboruvaat za menuvawe na svetot, ~esto mislat na raboti kako zakonodavstvoto ili op{testvenite dviè-wa. [to e toa {to ja pravi li~nata svetost, mo}na sila za in-spirirawe na promena vo op{testvoto?

1.1.

2.

3.

4.

5.



,,Зајакнувај во благодатта што ти едадена во Христос Исус“.

- 2 Тимотеј 2:1, динамичен превод

Postoi jasna razlika pome|u dvete poraki koi preovladuvaat denes vo odnos na blagodatta. Dvete moàt da se sumiraat vo ed-nostavno pra{awe: dali sakate da se ~uvstvuvate dobro ili sakate da bidete dobri? (Koga velam da bidete dobri, mislam da bidete Bo`ji).

Prifa}aweto na Novazavetnata poraka na blagodat ne zna~i deka izbirame da bideme mizerni i nesre}ni. Naprotiv, Isus ja opi{a Negovata misija me|u ~ove~kiot rod na ovoj na~in: ,,Moja cel e da im dadam bogat i zadovolitelen ìvot, ìvot vo seta ne-gova polnota“, (Jovan 10:10, dinami~en prevod). Trajnata radost sekoga{ se nao|a vo Isus. Se raboti za usoglasuvawe na na{ite prioriteti so nebesnite. Bog nikoga{ nema da go podigne na{iot komfor nad na{eto dobro. No, dali nie }e go napravime toa?

Fakt e, nie moème da odlu~ime vo koja poraka na blagodatta sakame da veruvame. Moème da go ~itame Pismoto i da gi izbereme samo onie raboti koi se sovpa|aat so na{iot na~in na razmislu-vawe. Moème da se odvratime od slu{awe na te{ki poraki i da gi slu{ame samo onie lu|e koi go kaùvaat ona {to sakame da go slu{neme. Kako primerot so ~ovekot i dvajcata doktori, moè da izbereme da ìveeme po dijagnozata koja ni zvu~i najprijatno.

Ako go izbereme ovoj pat, }e se ~uvstvuvame dobro! No, da gi slu{neme poznatite zborovi na Isus: ,,Kakva }e mu bide polzata na ~ovekot, ako i siot svet go dobie, a svojata du{a ja zagubi?“, (Marko 8:36, dinami~en prevod). Da se vratime na na{eto pra{awe, dali sakate da se ~uvstvuvate dobro ili sakate da bidete dobri?

Se nadevam deka po~nuvate da sfa}ate deka porakata na bla-godatta kako zajaknuvawe e neverojatno prekrasna vest. Koga nie veruvame deka blagodatta sluì samo za pokrivawe na na{ite gre{ki, nie postojano }e se prepnuvame vo ìvotot, osakateni od voobi~aeniot grev i izma~uvani so lagi i strav. No, koga go prima-me zajaknuvaweto na blagodatta, nie sme vo sostojba da go ìveeme ìvotot kako {to Isus go ìvee{e: slobodni, sigurni, so~uvstvitelni, silni i blagosloveni. Bo`jata blagodat ne e teì-na koja ne pritiska nadolu. Tuku, kako {to Apostol Jovan veli:



,,Ja ima{ Mojata blagonaklonost i toa ti e dovolno. Mojata sila najdobro se zabeleùva vo tvojata nemo}“, (2 Korin}anite 12:9, dinami~en prevod).

Примена

Dali ste podgotveni da se otkaète od ona {to moèbi se ~ini polesno ili poudobno so cel da uìvate vo ìvotot na Bo`ji na~in? Ako e taka, toga{ kaète mu go toa na Bog vo molitva:

Tatko, Ti blagodaram za Tvojata blagodat koja me za-jaknuva. Sakam da ja primam ne samo kako prostuvawe na moite grevovi, tuku i kako Tvoja sila koja me zajaknuva da pravam raboti koi inaku ne bi moèl da gi napravam so sopstvena sila. Veruvam deka Ti si dobar. Zatoa znam, deka sekoja Tvoja zapoved e vo moj najdobar interes. Sakam da te proslavam Gospode! Preobrazi me da bidam se pos-li~en na Tebe. Vo imeto na Isus, amin.

,,Da Go sakame Boga zna~i da se pridrùvame na Negovite zapovedi bez tie da ni pretstavuvaat breme. Sekoj {to e preporodeno ~edo Bo`jo moè da nadvladee protiv svetot. Taa pobeda protiv svetot se postignuva preku na{ata vera vo Hristos“, (1 Jovan 5:3-4, dinami~en prevod).

Ako Bog navistina e dobar, i ako Toj navistina go saka najdo-broto za nas, ne treba da bideme za~udeni - ona {to Toj go zapoveda e najdobriot pat za nas! I blagodarenie na silata na Negovata blagodat koja deluva vo nas, otkrivame deka Negovite zapovedi ne se te{ki. Toa e neverojatno!

ШЕСТА НЕДЕЛАПрочитајте ги поглавјата од 13 до 16



[to e toa {to predizvikuva lu|eto da o~ekuvaat pomalku od Bog od ona {to Toj e vo sostojba da napravi? Ako ste se soo~ile so nekoi od ovie faktori, kako gi nadminavte? Razmisluvajte za ilustracijata na milijarderot i trojcata sopstvenici na biznis. [to mislite, {to e toa {to prediz-vika vizijata na tretiot predpriema~ da bide pogolema od viziite na nejzinite kolegi? Zamislete go nejziniot stav vo odnos na minatoto i idninata. Zamislete go na~inot na koj taa se podgotvi za sredba so investitorot. [to e toa {to napra-vi taa, a {to moète da go napravite i vie za da gi podignete va{ite o~ekuvawa za Bo`jiot plan za va{iot ìvot? Vrz osnova na ona {to go nau~ivte vo ova prou~uvawe, objasnete ja razlikata vo pristapot kon rasuduvaweto pome|u li~nost so zemski na~in na razmisluvawe i Bo`jo dete. Koi unikatni alatki i ramki mu pomagaat na hristijaninot da ra-suduva dobro? Kako stravot Gospodov go menuva na~inot na koj gi doìvu-vame te{kotiite? [to velat i {to pravat lu|eto koi imaat stravopo~it kon Bog, koga pritisokot doa|a vrz niv? Kakov vid na odnesuvawe ne praktikuvaat tie?Dojdovme do krajot na ova prou~uvawe. Identifikuvajte gi rabotite koi }e gi ponesete so sebe, individualno i kako gru-pa. Kakvi praktiki, principi, i vrednosti }e implementirate vo va{iot sekojdneven ìvot od sega ponatamu? Kako seto toa }e izgleda? Pogriète se va{ite ~ekori na akcija da bidat prakti~ni i konkretni za da se dviìte napred vo sila!

1.1.

2.

3.

4.

5.



,,Плодовите на смиреноста и стравот Господов се: богатството, честа и задоволен живот“.- Поговорки 22:4, динамичен превод

Vo tekot na na{eto prou~uvawe, ispitavme nekoi te{ki temi, me|u koi: gospodstvoto, svetosta i vistinskata priroda na bla-godatta. Odgovorivte na predizvikuva~ki pra{awa vo odnos na va{ata perspektiva i ìvotot koj dosega go ìveevte. Sega sakam da go svrtam va{eto vnimanie na ìvotot koj moè da go ìveete.

Poglednete go stihot vo Efe{anite 3:20, vo Porakata, para-fraziraniot prevod na Biblijata:

,,Bog, so Svojata delotvorna mo}, moè da napravi pove}e za nas - mnogu pove}e od ona {to moème da go zamislime, pretpostavime ili posakame vo na{ite najsmeli soni{-ta! I Toj toa go pravi, ne preku nadvore{en pritisok, tuku preku vnatre{no deluvawe, preku Negoviot Duh, koj dlaboko i ne`no raboti vo nas“.

Bog ne se {tede{e Sebesi za da ne napravi Negovi. Toj ne kupi po najvisoka mo`na cena koga ja plati na{ata otkupnina so ìvo-tot na Negoviot Sin. Nema pri~ina da veruvame deka odedna{ Bog bi stanal skràv.

Bog ni dal sè {to ni e potrebno za da go uìvame najdobroto {to Toj go ima za nas: vistinata na Negovoto Slovo, vodstvoto na Negoviot Duh i silata na Negovata blagodat. Sepak, kako {to veli i stihot vo Efe{anite, Bog ne nè prinuduva na partnerstvo so Negovata cel. Toj nè pokanuva da ja upotrebime verata, ra-suduvaweto i poniznosta za da otkrieme ìvot koj gi nadminuva na{ite najsmeli soni{ta.

[to e toa {to ve zadrùva? [to e toa {to ja ograni~uva va{a-ta imaginacija? [to e toa {to pravi da barate malku koga vi sto-jat na raspolagawe neograni~eni resursi?

Vreme e da po~nete da sonuvate zaedno so Bog. Dali dosega o~ekuvavte i veruvate premalku? Koi vetuvawa se pla{ite da gi prifatite? Zo{to? Dozvolete Bo`jata dobrina da ve inspirira. Po~nete da barate raboti za koi edvaj moète da veruvate deka }e se ostvarat. Toj veti deka }e ispora~a i podobro od toa!



,,Oko ~ove~ko ne videlo, uvo ~ove~ko ne slu{nalo, nitu pak ~ove~kiot um moèl da go zamisli toa {to Bog go ima prigotveno za onie {to Go sakaat“, (1 Korin}anite 2:9, dinami~en prevod).

Примена

Zboruvavme za soni{tata i ograni~uvawata; da bideme po-specifi~ni sega. Posvetete vreme vo tekot na ovaa nedela da sonuvate vo dlabo~ina. Za po~etok, zemete par~e hartija ili digitalen bele`nik i navedete gi glavnite oblasti od va{iot ìvot. Va{ata lista najverojatno }e gi vklu~uva slednite raboti:

Odnosot so BogDrugite odnosi i vrskiBrakot i semejstvoto (sega ili vo idnina)FinansiiKarieraLokalnata crkva i slu`bataSpecifi~ni celi ili strasti

Pod sekoe zaglavie, napi{ete gi va{ite o~ekuvawa za taa oblast. Ova treba da bide zapis na na~inot na koj razmislu-vate za va{iot ìvot vo privatnosta na va{eto srce i um. [to navistina o~ekuvate od va{iot odnos so Bog? Koja e najdobra-ta idnina {to ja predviduvate za va{ite finansii? Za va{eto semejstvo?

Sega, pominete vreme vo molitva za rabotite koi gi zapi{avte. Zamolete go Svetiot Duh da vi gi otkrie Nego-vite perspektivi i vetuvawa. Kade stravot go ograni~uva va{iot svetogled? Kako minatite povredi i razo~aruvawa ja imaat ograni~eno va{ata imaginacija? [to mislite deka ne mu e va`no na Bog, i {to Toj ima da kaè za toa? Zapomnete, va{ata vizija go odreduva va{iot kapacitet. Bog gi ima ot-straneto ograni~uvawata od va{iot ìvot. Vreme e i vie da go napravite istoto!


БЕЛЕШКИ

Nova internacionalna enciklopedija na bibliskite zborovi, stranici 315-316. Lawrence O. Richards, New International Encyclopedia of Bible Words (Grand Rapids, MI: Zondervan, 1991). Naukata zboruva: Nau~en dokaz za to~nosta na proro{tvoto i Bib-lijata. Peter Stoner, Science Speaks: Scientific Proof of the Accuracy of Prophecy and the Bible (Chicago: Moody Press; online edition, 2005), Fore-word, http://sciencespeaks.dstoner.net.Isto, treto poglavje. Isto. Isto. Isto. Kompleten re~nik na prou~uvawe na zborovite vo Noviot Zavet: ,,polus“. Spiros Zodhiates Th.D., ed., The Complete Word Study Dictionary: New Testament (Chattanooga, TN: AMG Publishers, 1992), s.v.“polus.”Arhiva na propovedi na Timotej Keler. Timothy Keller, The Timo-thy Keller Sermon Archive (New York City: Redeemer Presbyterian Church, 2013). Accessed via Logos Bible Software.Kompleten re~nik na prou~uvawe na zborovite vo Noviot Zavet: ,,kosmos“. The Complete Word Study Dictionary: New Testament, s.v.“kos-mos.” ,,Zaedni~koto ìveewe pred brak ve}e ne gi zgolemuva {ansite za razvod“. Daily Mail Reporter, “Living together before marriage no longer increases chances of divorce,” Daily Mail.com, March 22, 2012, accessed February 26, 2015, http://www.dailymail.co.uk/news/article-2118719/Living -marriage-longer-increases-chances-divorce.html.,,Sè pove}e lu|e ìveat zaedno pred brak“. Jason Koebler, “More Peo-ple Than Ever Living Together Before Marriage, U.S. News & World Report, April 4, 2013, accessed February 26, 2015, http://www.usnews.com/news/arti-cles/2013/04/04/more-people-than -ever-living-together-before-marriage.Nova internacionalna enciklopedija na bibliskite zborovi, stranica 639. Lawrence O. Richards, New International Encyclopedia of Bi-ble Words (Grand Rapids, MI: Zondervan, 1991).,,Se bara svetost“, propoved na ârls Sperxan. Charles Spurgeon, “Holiness Demanded” (sermon, Metropolitan Tabernacle, London; published September 22, 1904). Accessed via Logos Bible Software.

1.

2.

3.4.5.6.7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

Istraùvaweto e sprovedeno od Messenger International. Poglednete ja knigata na Xon Bivir: ,,Istrajni: Silata koja vi e potrebna za nikoga{ da ne se otkaète“. (stranici 26-27). John Bevere, Relentless: The Power You Need to Never Give Up (Colorado Springs, CO: Water- Brook Press, 2011).,,Statistika za pornografijata na Internet“. “The Stats on In-ternet Pornography, ”Daily Infographic, accessed January 24, 2014, http://dailyinfographic.com/the-stats-on-internet-pornography-infographic.,,Brojot na èni zavisni od pornografija. 10 statistiki koi moàt da ve {okiraat“. “How Many Women are Addicted to Porn? 10 Stats that May Shock You,” Covenant Eyes, accessed March 27, 2014, http://www.covenanteyes.com /2013/08/30/ women-addicted-to-porn-stats.Prethodnite tri paragrafi se adaptirani od: Xon i Lisa Bivir ,,Prikaznata za Brakot“. (Palmer Lake, CO: Messenger International, 2014), 181–182. Statistika za pornografijata. Covenant Eyes, Pornography Statistics: 2014 Edition, 20. Jason Rovou, “Porn & Pancakes fights X-rated addictions,” CNN, April 6, 2007, accessed February 9, 2015, http://edition.cnn.com/2007/US/04/04/porn.addiction/index.html.,,Alkohol - fakti i statistika“, Nacionalen Institut za zloupo-treba na alkoholot i alkoholizam. Accessed February 9, 2015, http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/overview-alcohol-consumption/alco-hol-facts-and-statistics.,,Edna tretina Amerikanci imaat problem so alkoholot vo odre-den moment“. Steven Reinberg, The Washington Post, July 2, 2007, accessed February 9, 2015, http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/arti-cle/2007/07/02 /AR2007070201237.html.,,Alkohol - fakti i statistika“.Isto.Verzija na materijalot za blagodatta e navedena vo mojata kniga ,,Istrajni: Silata koja vi e potrebna za nikoga{ da ne se otkaète“. Ovoj materijal se temeli na porakata koja ~esto ja spodeluvam vo mojata slu`ba na propovedawe, i tuka ja parafrazirav su{tinata na ova u~ewe. Relentless: The Power You Need to Never Give Up ( Water-Brook Press, 2011). Gr~ko-angliski leksikon na Noviot Zavet: Vrz osnova na domenot na semantikata, stranica 662. Johannes P. Louw and Eugene Albert Nida, Greek-English Lexicon of the New Testament: Based on Semantic Domains (New York: United Bible Societies, 1996).

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.23.24.

25.

276 БЕЛЕШКИ

ПРИКАЗНАТА ЗА БРАКОТ

Еднаш многу одамна...Brakot be{e zasekoga{. Toa be{e zavet koj spoi eden ma` i edna èna. Ova tkaewe gi napravi i dvajcata posilni, po-blagorodni i podinami~ni izrazi na ona {to bea sozdadeni da bidat. Zaedno im be{e podobro otkolku sami. Svadbenata ceremonija be{e samo po~etok. Taa be{e premin kon izgradbata na nivnoto sre}ni do krajot na ìvotot. Sekoj izbor i sekoe dejstvo bea dizajnirani za izgradba na ìvotot koj nivnata zaednica go zastapuva{e. Soprugot i soprugata za~ekorija vo golemoto nepoznato, so ispreplete-ni srca, race i glasovi za da ja izrazat qubovta na nivniot Sozdatel. Kako go zagubivme dopirot so ovaa dlaboka qubovna prikaz-na? Vo Prikaznata za brakot, Xon i Lisa Bivir ve pokanu-vaat povtorno da go otkriete Bo`jiot originalen plan. Bez ogled dali ste vo brak, sami, ili svr{eni, va{ata prikazna e del od Negovata.

Ovaa interaktivna kniga vklu~uva:

- Tivko vreme za sekoj den- Pra{awa za diskusija vo grupa- Alatki za mapirawe na brakot od va{ite soni{ta- êkori za uspe{no da ja napi{ete va{ata prikazna

ДОБРО ИЛИ БОГ?Knigata koja sega ja drìte vo race e del od materijalot za pou~uvawe na Dobro ili Bog? od Xon Bivir. So ~itaweto na ovaa kniga i so koristeweto na dopolnitelnite materijali koi se dostapni na priloènoto DVD ili na veb stranica-ta na CloudLibrary.org, }e bidete vo mo`nost da go prou~uvate sekoj del od ovie dinami~ni serii koi go menuvaat ìvo-tot. Nivnoto pravilno izu~uvawe, }e go podobri i }e vli-jae na va{eto hristijansko ~ekorewe, osposobuvaj}i ve da napravite pove}e za Bog.

Celosniot nastaven plan i programa na Dobro ili Bog? gi sodrì slednite komponenti:

Dobro ili Bog? Kniga Edinstveniot pe~aten del od ovoj prira~nik. Ovaa kniga se nao|a i na resursniot disk kako PDF.

Dobro ili Bog? DVD Priloèniot disk gi sodrì site materijali za pou~uvawe vo digitalen format. Nema da bidete vo mo`nost da go pu{tite ovoj disk na va{iot doma{en dividi pleer. No site datoteki moàt da bidat v~i-tani i potoa da se ~itaat na va{iot tablet, kompjuter ili pametni telefoni.

Dobro ili Bog? Audiokniga Site {esnaeset poglavja od knigata Dobro ili Bog? pro~itani na va{iot jazik vo MP3-format.

Dobro ili Bog? Videosesii Site {est videopou~uvawa vo MP4-format.

Dobro ili Bog? AudiosesiiSite {est audiopou~uvawa vo MP3-format.

Dopolnitelni MaterijaliPriloèniot disk ja sodrì i knigata Prikaznata za brakot od Xon i Lisa Bivir.

Ovie, kako i drugi materijali za pou~uvawe se dostapni na:CloudLibrary.org

СИТЕ ОВИЕ МАТЕРИЈАЛИ ОД НАСТАВНИОТ ПЛАН И ПРОГРАМА СЕ

ПОДАРОК ЗА ВАС!

Slobodno moète da pravite kopii od ova DVD, kopii na ma-terijalite, da gi pratite preku imejl do prijatelite, da gi kopirate tekstovite vo Word dokument, da gi pra}ate pou~u-vawata na va{ata crkva i da gi stavate na internet za da moàt drugite da gi koristat. Distribuirajte gi ovie resur-si sekade kade {to ima glad za dobro pou~uvawe na Bo`joto Slovo i za hristijanski ìvot poln so sila.

Dopolnitelni informacii za komponentite na materijalot za pou~uvawe na Dobro ili Bog?:

Datotekite na ova DVD ne moàt da bidat pu{tani na voobi~aen dividi pleer. Zatoa {to stanuva zbor za video, audio i tekstualni dokumenti, moàt da bidat pu{teni i gledani samo na kompjuter ili digitalen ured.

MP4 videomaterijalite moàt da bidat v~itani i pu{teni na va{iot tablet ili kompjuter.

MP3 audiomaterijalite moàt da bidat v~itani na va{iot audiopleer, pameten telefon ili kompjuter.

PDF-digitalnite materijali moàt da bidat v~itani na va{iot tablet ili kompjuter. Tie lesno moàt da se ~itaat, da se pe~atat ili da se dupliraat.

Dopolnitelni materijali za pou~uvawe se dostapni na:

Cloudlibrary.org

cloud-library.s3.amazonaws.com · vospostavat povisok standard vo site oblasti na `ivotot. - matju...

Documents