86

asopis skupine HSE / september 2017

Intervju z mag. Stojanom Nikoliem, finannim direktorjem in lanom poslovodstva HSE Termoelektrarna otanj je bila v vroih dneh nepogreljivi len oskrbe Slovenije z elektrino energijo

Poitnike kapacitete

Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBORMorje: Vrsar - Valkanela (mobilna hiica, 6+1 lei); Biograd - Soline (mobilna hiica, 6+1 lei); Mareda (dva apartmaja, 4 leia, 5 lei); Barbariga (apartma, 4 leia); Novalja Gajac (dva apartmaja, en 5 lei, en 6 lei)Gore: Kope Partizanka (dva apartmaja, en 7 lei, en 5 lei); Kope Brusnica (apartma, 7 lei); Rogla (apartma, 4 leia)Toplice: Moravci (apartma, 5 lei)

Dodatne informacije in prijave: Polona Pok, tel. 02 300 53 87, e-pota: polona.pok@dem.si

SOKE ELEKTRARNE NOVA GORICAGore: Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 leii); Monica (dva apartmaja s 4-5 leii); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 leii)

Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pota: adrijana.merljak@seng.si

PREMOGOVNIK VELENJEGore: Golte (hotel in apartmaji)

Dodatne informacije in prijave: tel. 03 839 11 04, e-pota: info@golte.si

TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE v likvidacijiToplice: ate (apartma, do 5 oseb)

Dodatne informacije in prijave: Joe Ahac, tel. 03 565 12 35, e-pota: joze.ahac@tet.si

Uvodnik 3

Intervju: mag. Stojan Nikoli, finanni direktor in lan poslovodstva HSE 4

Zgodilo se je: Noviceiznaihdrub 7

3

Energetska trilema je poroilo, ki ga vsako leto oktobra objavi Svetovni energetski svet (World Energy Council - WEC). V njem stehta trajnostno naravnanost in uinkovitost energetike v 125 dravah sveta. Letonje poroilo bo torej kmalu objavljeno, med energetiki pa je e sliati tiha priakovanja o izboljanju slovenske uvrstitve na lestvici. Slovenija je e lani dosegla odlien rezultat. Uvrstila se je na 12. mesto, pred njo pa so bile Danska na prvem mestu, sledile so vica, vedska, Nizozemska, Nemija, Francija, Norveka, Finska, Nova Zelandija, Avstrija in Velika Britanija na 11. mestu.Svetovni energetski svet v razvrstitvi drav oziroma indeksu energetske trileme primerja drave po treh kazalcih, in sicer po energetski varnosti, energetski enakosti, (dostopnosti odjemalcev in zmonosti nakupa) in okoljski naravnanosti. Izmerjeni rezultat pokae dejansko uresnievanje zastavljene nacionalne energetske politike v praksi. Zakaj je indeks energetske trileme pomemben za skupino HSE? In obratno. Zakaj je skupina HSE tudi pomembna za dobro uvrstitev Slovenije na globalni lestvici? Zagotovo zato, ker je eden kljunih stebrov slovenske elektroenergetike. Skupina HSE je namre najveja proizvajalka elektrine energije iz obnovljivih virov v Sloveniji in dobaviteljica priblino tretjine elektrine energije, proizvedene iz domaega premoga. Navsezadnje je tudi eden od kljunih investitorjev v obnovljive vire, denimo v hidroelektrarne na spodnji Savi. Nedvomno je zaradi opisane vloge pomemben len pri presoji nacionalne energetske slike, s svojim uspenim delovanjem pa prispeva k pomikanju celotne slovenske energetike na vije stopnice v svetovnem kontekstu. Medtem, ko priakujemo jesensko objavo indeksa energetske trileme in nao uvrstitev, se za drube v skupini HSE e kaejo obrisi letonjega leta in finanna slika pod rto. Kaken bo letonji pridelek je vpraanje, ki ga v energetiki, podobno kot v kmetijstvu, postavimo jeseni. Razlika pa je v tem, da septembra in oktobra, ko kmetje in vinogradniki pospravijo pridelke in oberejo grozdje, e sestavijo sliko dobre ali slabe letine, energetiki pa ele obrise. Vpraanje, kakna slika poslovanja se zarisuje po devetih mesecih leta, smo zastavili finannemu direktorju HSE mag. Stojanu Nikoliu. V pogovoru za Energijo med drugim izpostavlja uinek dolgotrajnih nizkih vodostajev Drave in Soe na proizvodnjo in prodajo elektrine energije, kar je seveda pomembno vplivalo na uspenost poslovanja. Da kljub optimizmu e vedno hodimo po robu, je njegovo sporoilo.Svojevrstna ironija je, da sta prav zaradi vremena kmet in energetik v doloenem pogledu v enakem poloaju. Oba sta tako reko vremenska odvisnika, pa naj delujeta v Sloveniji ali katerikoli drugi dravi med 125 tistimi, katerih energetsko uinkovitost meri WEC. Za dobro ali slabo letino, tako v kmetijstvu kot v proizvodnji elektrine energije iz hidroelektrarn, e vedno - kljub razvoju znanosti in sofisticiranih novih tehnologij - ostajamo odvisni od vremena. Morda bo prav jesenska naklonjenost vremena v obliki obilnega deja napolnila rena korita, dvignila proizvodnjo iz hidroelektrarn in, upajmo, polepala tudi finanno sliko poslovanja. Tako ali tako pa velja rek: kdor dela dobro, se mu dobro tudi povrne.

Lidija Pavlovi

ENERGIJA je asopis skupine HSE

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Glavna in odgovorna urednica: Lidija Pavlovi, vodja Slube za korporativno komuniciranje skupine HSE

Uredniki odbor:Lidija Pavlovi in Petja Rijavec (HSE), Sandi Ritlop (HSE Invest), Majna ilih (DEM), Martina Pavlin (SENG), Tadeja Jegrinik (PV), Natalija Grebenek (TE), Luka Podjed (TET v likvidaciji)

Fotografija na naslovnici: Goran Vadlja Kamenjaevi: Notranjost hladilnega stolpa bloka 6 TE

Oblikovanje in prelom: Majna ilih

Tisk: HTZ Velenje, I.P., d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje

Naklada: 1.000 izvodov

E-pota za vpraanja, predloge in pripombe: lidija.pavlovcic@hse.si

E-Energija: www.hse.si

Trikrat stehtani

4

Leto 2016 je bilo leto preobrata. Tako pie v letnem poroilu drube in skupine HSE, ki je izlo sredi poletja in v katerem se lahko pohvalimo, da smo poslovali z dobikom, zmanjali zadolenost, ustvarili 1,2 milijarde evrov prihodkov in 22 milijonov evrov istega dobika. Dobri poslovni rezultati so zagotovo ne le pomembna popotnica, temve predvsem motivacija za prihodnje obdobje, etudi to ne bo enostavno. Slabe hidroloke razmere, ki so vplivale na izpad proizvodnje hidroelektrarn v skupini HSE, bodo namre vplivale tudi na konni finanni rezultat skupine. Kljub temu pa je mag. Stojan Nikoli, finanni direktor in lan poslovodstva HSE, optimist. Poudarja, da skupina HSE vse obveznosti tekoe poravnava in da se bo do konca leta zadolenost dodatno zniala, z novimi projekti, ki jih nartujemo, predvsem s t. i. vertikalno integracijo, pa se bodo postopno zaeli novi pozitivni premiki na prihodkovni strani.

>IN

TERV

JU: M

AG. S

TOJA

N NI

KOLI

, FIN

ANN

I DIR

EKTO

R IN

LA

N PO

SLOV

ODST

VA H

SE

mag. Stojan Nikoli, finanni direktor in lan poslovodstva HSE

E VEDNO HODIMO PO ROBU

Izlo je letno poroilo skupine in drube HSE za leto 2016, ki ste ga poimenovali leto preobrata. Lahko na kratko komentirate, zakaj tako zvene slogan oziroma katere so bile tiste glavne toke preloma, zaradi katerih je bilo lansko leto poslovno tako uspeno?

Leto 2016 bi lahko poimenovali s tevilnimi pozitivnimi

pridevniki. Kljunih tok preloma je bilo kar nekaj: v letu 2016 smo konno finanno zaprli investicijo v TE blok 6 in postavili stabilno in dolgorono strukturo financiranja, taisti blok 6 je dobil dokonno uporabno dovoljenje in prvi, odkar sem se pridruil HSE, smo celo leto nemoteno obratovali z vsemi proizvodnimi kapacitetami. Vse to je pripomoglo k temu, da smo prvi po letu 2012 obrnili trend poslovanja celotne skupine navzgor.

5

Letonje leto je z vidika hidroproizvodnje slabo, saj je hidrologija elektrarn na Dravi in Soi e ve mesecev podpovprena. Lahko torej sklepamo, da se v letu 2017 zgodba o uspehu ne bo ponovila? Kako se bo po vai oceni konalo leto 2017?

Stanje v letonjem letu je res zaskrbljujoe. V celotni regiji primanjkuje vode, s tem pa tudi poceni elektrine energije. To pomeni, da se je cena elektrine energije poviala, kar nam sicer izboljuje poloaj za naprej, v letu 2017 pa se bo predviden 10-odstotni izpad skupne proizvodnje in 25-odstotni izpad proizvodnje iz sistemskih hidroelektrarn poznal tudi v konnem rezultatu skupine. Po prvih ocenah bodo rezultati na ravni EBITDA podobni tistim iz leta 2015. Poleg slabe hidrologije na podplanski rezultat e vedno vplivajo tudi nije doseene cene elektrine energije (v primerjavi z letom 2016) in dejstvo, da drava kljub priakovanjem ni uvedla sheme, ki bi proizvodnji elektrine energije iz domaih virov omilila vplive nizkih cen.

Konec lanskega leta je imela skupina HSE za 896 milijonov EUR kreditov. Kakna je naa trenutna zadolenost? Bomo zmogli tekoe poravnati obveznosti, tudi zaradi e omenjene slabe hidrologije in predvidenega izpada prihodka iz tega naslova?

Skupina HSE vse obveznosti tekoe poravnava. Do konca leta se bo zadolenost dodatno zniala in bo okoli 850 milijonov evrov. Neto dolg pa bi moral pasti pod 800 milijonov evrov. Negativni vplivi na poslovanje, o katerih sem govoril prej, vsekakor vplivajo na nao dolgorono kreditno sposobnost in s tem tudi na sposobnost poravnavanja obveznosti. Za hidrologijo me osebno ne skrbi, saj sem od leta 2014 dalje lahko opazoval vsakrno hidrologijo, od izjemne, slabe in povprene do izjemno slabe. Zato verjamem, da se bo popravila in bo na dolgi rok v povpreju. Bolj pa me skrbi maehovski odnos lastnika do tveganj, s katerimi se sooamo proizvajalci elektrine energije zaradi nizkih cen le-te. Kot omenjeno podporna shema, ki bi omilila tveganja, ni bila uvedena, alternativ, ki so jih obljubljali, ni od nikoder in tako smo e vedno prepueni samemu sebi in vremenskim ter trnim razmeram. Kljub stabilizaciji razmer in optimizmu, ki izhaja iz leta 2016, pa lahko reem, da e vedno hodimo po robu in to stanje se ne bo izboljalo, dokler zadolenosti ob sedanjih trnih razmerah ne zniamo pod 500 milijonov evrov ali cena elektrine energije dolgorono ne zraste na ravnen med 45 in 50 evrov.

Veliko je govora o investicijah skupine HSE, vendar e vedno ni povsem jasno, katere imajo zeleno lu in katere so na akanju. Kakni so v tem trenutku investicijski narti skupine? Katere nalobe so nujne in katere lahko poakajo?

Trenutno so upraviene izkljuno investicije, ki jih lahko umestimo v skupino nalob za zagotavljanje varne in zanesljive proizvodnje iz obstojeih objektov in ta skupina nalob je nujna. V naslednjem letu bo s tem povezana aktivnost poveana, saj nas akajo ekoloka sanacija bloka 5, remont blokov 5 in 6, remont rpalne hidroelektrarne Ave ter veja investicijsko-vzdrevalna dela na hidroelektrarni Plave ter priprave na obnovo HE Formin. Na tem delu varevanja ni in ta del investicij, ki zagotavljajo izpolnjevanje temeljnega poslanstva skupine HSE, sam jemljem kot obveznost - enako kot obveznosti, ki izhajajo, denimo, iz kreditnih pogodb.

Drugi del poslanstva skupine HSE, kot ga sam dojemam, to je zdruevanje finannih, kadrovskih in drugih resursov za investicije v nove proizvodne objekte, pa je trenutno v mirovanju. V enem delu na to vpliva zaostreno finanno stanje, ki sem ga e omenil. V vejem delu pa je teava v dejstvu, da v trenutnih razmerah praktino nobena investicija ni ekonomsko upraviena. Kot finanni direktor neposredno v investicije nisem vkljuen, moram pa oceniti njihovo ekonomsko upravienost in to oceno podajam svojim kolegom. Splona ugotovitev v tem trenutku je, da brez podpornih shem, ki so tudi povzroile padec cen elektrine energije, nove investicije niso upraviene.

Kako bi preprosto pojasnili ekonomsko upravienost neke investicije v energetski objekt?

Vzemimo enostaven primer hidroelektrarne v srednjem ali spodnjem toku Save, torej hidroelektrarne, ki se je gradila oziroma je najblije izgradnji. Povprena elektrarna na tem delu lahko proizvede okoli 100 GWh elektrine energije letno. Po trenutnih cenah je vrednost te elektrine energije med 3,5 in 4 milijoni evrov letno, obratovalni stroki znaajo med 1,5 in 2 milijona evrov letno. Investitorju torej ostaneta priblino 2 milijona evrov. Povprena investicija v energetski del (infrastrukturo pokrije drava) pa znaa med 100 in 120 milijoni evrov. Doba vraila investicije tako znaa med 50 in 60 let. e eli hiter odgovor o ekonomski upravienosti, se mora na tem mestu vpraati, ali bi sam zagrabil tako prilonost? e bi investiral sam, bi pri hidroelektrarni na primer elel imeti dobo vraanja pod 25 let - e bolje pod 20 - to pa bi dosegli bodisi s priblino 20 evrov vijo ceno elektrine energije, torej med 55 in 60 evri, ali pa pol nijo ceno investicije.

Skupina HSE vse obveznosti tekoe poravnava. Do konca leta se bo zadolenost dodatno zniala in bo pod 850 milijoni. Neto dolg pa bi moral pasti pod 800 milijonov EUR.

Trenutno so upraviene izkljuno investicije, ki jih lahko umestimo v skupino nalob za zagotavljanje varne in zanesljive proizvodnje iz obstojeih objektov.

Termoelektrarna otanj je nosilka trenutno najveje energetske nalobe v Sloveniji, estega bloka TE. Toda lansko leto so poslovali s 40 milijoni evrov izgube. Kdaj je realno priakovati, da bo blok 6 ustvarjal dobiek oziroma se bo zael sam odplaevati nenazadnje je bilo to ob zaetku izgradnje eno od osrednjih priakovanj?

Postavljate mi vpraanje, vredno milijardo EUR. A e nadaljujem zgornjo misel: TE je lahko pozitiven, e in ko se bo na trgu t. i. dark spread zvial za 10 do 15 evrov ali bo ta razlika nadomeena s katerim od podpornih mehanizmov, ki jih pozna evropski pravni red in s katerim bi bodisi zviali prihodke ali pa zniali strokovno ceno za 40 milijonov evrov na letni ravni.

Termoelektrarna otanj in Premogovnik Velenje sta trenutno in verjetno tudi do konca obratovanja premogovnih blokov bosta nerazdruljiva siamska dvojka.

Toda TE ni samo esti blok, tu sta e bloka 4 in 5. Delovanje bloka 4 je pogojeno s spregledi EIB, ki se podaljujejo vsakih est mesecev. Glede na dolgoroni plan izkopa premoga v PV in okoljske obremenitve je predvideno prehodno obdobje do leta 2030, ko v TE obratujeta peti in esti blok.

6

Peti blok trenutno stoji. Kdaj ga bo TE zagnal oziroma kako poteka investicija vanj?

Investicija e ne poteka, priprave nanjo pa potekajo skladno s terminskim planom. Do 30. septembra letos morajo biti sklenjene kljune pogodbe za izvedbo energetske obnove bloka 5 in takrat bomo dobili tudi natanen terminski nart investicije.

Je zdruevanje TE in PV e opcija?

TE in PV sta trenutno in verjetno tudi do konca obratovanja premogovnih blokov bosta nerazdruljiva siamska dvojka. Prve analize vejega obsega sinergij v primeru zdruevanja niso pokazale, monost zdruitve pa je vsekakor e vedno na mizi z vsemi prednostmi in slabostmi.

Ko e govoriva o aleki dolini zadnje ase aktualen, pere problem, so odkodnine lokalnim skupnostim. Obine trdijo, da so do odkodnin upraviene. Kakno je stalie HSE in kako potekajo pogovori s predstavniki lokalnih oblasti?

Odkodnine se plaujejo za povzroeno kodo, ki pa mora biti doloena in dololjiva. Rudnik, elektrarne in lokalne skupnosti na tem obmoju sobivajo e krepko ez sto let, z vsemi prednostmi in slabostmi taknega sobivanja. Sam rad poudarim prednosti, kot so za slovenske razmere nadpovpreno plaana delovna mesta za skoraj tri tiso zaposlenih, velik multiplikativni uinek energetike na lokalno gospodarstvo, izredno velik poudarek rudnika na sanaciji vpliva na okolje, ki se kae v urejenosti obal jezer in monosti razvoja turizma, ekoloke prednosti modernih energetskih objektov, s katerimi smo dosegli, da sosedi elektrarne in rudnika dihajo precej bolj ist zrak kot denimo mi, ki sedimo v Ljubljani, in to po vseh kljunih kazalcih onesnaeval. Elektrarna zagotavlja tudi poceni toploto gospodinjstvom in gospodarstvu. Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da oba naa proizvodna objekta v tem delu drave na okolje tudi negativno vplivata. Glede tega se z obinami vseskozi pogovarjamo in dogovarjamo in menim, da smo v zadnjem obdobju prili do skupnega stalia, da je potrebno preuiti monost reevanja negativnih vplivov skozi nadomestila, kot jih poznajo lokalne skupnosti Posavja zaradi vpliva Jedrske elektrarne Krko.

e ena, e dolgo odprta tema, je zdruevanje podpornih procesov (ZPP) na ravni skupine HSE. Gre za e skoraj pet let trajajo projekt, zaradi katerega je bilo neteto polemik in prelitega ola. Kako poteka? Zdi se, da se zadeve, razen morda na podroju informatike, ne premaknejo z mrtve toke.

Zdruevanje podpornih procesov je obseen in kompleksen projekt. Trenutno smo v predpripravljalni fazi. Ena kljunih predpogojev za uvedbo ZPP sta uvedba enovite IT podpore procesom in njihovo poenotenje. Oboje smo izvedli z uvedbo informacijskega sistema SAP v tiri drube skupine in danes lahko ugotovimo, da je IT podpora enovita. Pri poenotenju procesov pa nas aka e kar nekaj dela.

Glede na povedano lahko zatrdim, da smo s postopki zdruevanja podpornih procesov blije kot se zdi, kar dokazuje tudi dokaj enostaven prevzem izvajanja tevilnih podpornih funkcij TE na HSE. Vsekakor pa bi rad videl, da ta projekt za svojega vzamejo tudi odvisne drube skupine HSE in da se zaposleni v teh drubah, ki so na nekaterih podrojih tudi bolj kompetentni in bolje organizirani kot smo na HSE, vkljuijo v izvajanje ZPP. Namen zdruevanja namre ni centralizacija, kot radi sliimo, temve optimizacija in izboljevanje vseh poslovnih procesov v skupini.

Namen zdruevanja podpornih procesov ni centralizacija, kot radi sliimo, temve optimizacija in izboljevanje vseh poslovnih procesov v skupini.

Ste prvi nadzornik Premogovnika Velenje. Katere kljune prelomnice, doseke drube, bi izpostavili za as svojega mandata?

V preteklih letih smo v PV naredili izjemo velik napredek. al moram ta napredek primerjati z letom 2014, ki je bilo za Premogovnik eno najtejih, saj razmer pred tem ne poznam. Kot finanni direktor HSE in predsednik nadzornega sveta premogovnika lahko ugotovim, da smo drubo finanno sanirali, izboljali komunikacijo ter korporativno upravljanje. Iztisnili smo male delniarje in zakljuili praktino vse spore, povezane z njimi. Na poslovnem podroju pa smo dosegli zastavljeni cilj, to je polno lastno ceno premoga pod 2,75 EUR/GJ, ki je v primerjavi z letom 2014 nija za 20 odstotkov, kar omogoa drubi pozitivno poslovanje. Vse to smo dosegli v rednem dialogu in ob sodelovanju s socialnimi partnerji, brez vejih napetosti med HSE, upravo PV in zaposlenimi v rudniku. Prav tako smo PV osredotoili izkljuno na osnovno dejavnost ter dezinvestirali veino poslovno nepotrebnega premoenja.

Podobno kot za skupino HSE pa lahko tudi za Premogovnik Velenje ugotovim, da e vedno hodimo po robu in da lahko vsaka, tudi manja teava poslovanje rudnika ponovno zamaje. Zato si elim nadaljnjega razumevanja zaposlenih in socialnih partnerjev, ki predstavljajo skoraj dve tretjini strokovne cene premoga, hkrati pa je na kratek rok obveznost do zaposlenih fiksna. Cilj reorganizacije in tudi pogajanj o novi kolektivni pogodbi je ravno ta: da v nagrajevanje vnesemo nekaj fleksibilnosti, ki bi omogoila Premogovniku Velenje dodatno nagrajevanje ob uspenem poslovanju ter zmanjanje tveganj v primeru, da pride pri poslovanju do teav.

Zakljuiva pogovor z zaetno iztonico, ki je bila dobro poslovanje skupine HSE v letu 2016 z obrisi prihodnjih nartov. Lahko izpostavite nekaj kljunih projektov, ali pa izzivov, ki so pred skupino HSE? Kateri bodo tisti, ki bodo pripomogli k njeni prepoznavnosti na eni in poslovni uspenosti na drugi strani?

Kljuni projekti znotraj skupine HSE v letu 2018 bodo, kot sem e omenil, nadaljevanje projekta zdruevanja podpornih procesov, pogajanja o novih podjetnikih kolektivnih pogodbah, zaetek poenotenja procesov IT s skupino PV, uspena izvedba vseh remontov in investicije v blok 5 Termoelektrarne otanj, prenova procesov in komunikacijskih ter informacijskih tokov v trenju. Med kljunima zunanjima projektoma pa bi izpostavil vertikalno integracijo oziroma vstop skupine HSE na maloprodajni trg, kjer si bomo konno utrli trenjsko pot do konnega kupca, ter iskanje monosti za zmanjanje tveganj nizkih cen elektrine energije.

Intervjuvala: mag. Petja Rijavec

7

Iz naih drub

>ZG

ODILO

SE

JE

Skupina HSE v letu 2016: Poslovanje z dobikom ob manji zadolenosti in nijih strokih

17. julija 2017 je HSE na svojih spletnih straneh objavil letno poroilo skupine in drube HSE za leto 2016. Ocenjujejo ga kot uspeno, saj so poslovali z dobikom in zmanjali zadolenost, kar je v primerjavi z letom 2015 velik preobrat. Proizvodnja elektrine energije elektrarn v skupini HSE je bila glede na leto poprej vija za 15 odstotkov in je skupaj znaala 7,8 TWh. Skupina je v letu 2016 ustvarila 1,2 milijarde evrov prihodkov in 21,7 milijona evrov istega dobika. Poleg tega so uinke zaeli kazati tudi ukrepi na podroju racionalizacije in optimizacije poslovanja, saj so se stroki poslovanja zniali na veini kljunih podroij.

Nizke cene elektrine energije na evropskih trgih so kot e nekaj let poprej zaznamovale tudi leto 2016. Kljub neugodnim razmeram je skupina HSE z uspenimi prodajno-trgovalnimi aktivnostmi in z doslednim izvajanjem ukrepov poslovnega prestrukturiranja in racionalizacije poslovanja poslovala uspeno. Po dveh zaporednih letih poslovanja z izgubo je ustvarila isti dobiek v viini 21,7 milijona evrov ter 156,5 milijona evrov EBITDA, kar je za 29 odstotkov ve glede na leto prej. V primerjavi z letom 2015 so bili stroki storitev niji za 14 odstotkov, stroki dela pa za tiri odstotke. Celotne finanne obveznosti skupine HSE so na dan 31. december 2016 znaale 899,6 milijona evrov in so se v primerjavi z letom 2015 zniale za 11 odstotkov. Druba HSE pa si je z refinanciranjem kratkoronih posojil zagotovila dolgorone vire sredstev v viini 180 milijonov evrov ter dodatnih 50 milijonov evrov dolgoronega okvirnega posojila. Z izvedbo finannega prestrukturiranja sta se tako v letu 2016 pomembno izboljala finanni in likvidnostni poloaj skupine HSE.

Rezultat trgovanja z elektrino energijo v letu 2016 kljub nijim cenam ostaja na primerljivem nivoju z letom 2015. To je predvsem posledica uspenega izvajanja prodaje lastne proizvodnje in boljega rezultata iz naslova prodaje sistemskih storitev. V strukturi prodaje se poveuje dele prodaje na tujih trgih, kjer je skupina HSE e od ustanovitve dalje uveljavljen poslovni partner. Prisotni smo namre v ve kot dvajsetih evropskih dravah, tako kot lani borz z elektrino energijo kot preko podrejenih drub v neposredni lasti HSE in predstavnitev v tujini, poudarja mag. Stojan Nikoli, finanni direktor HSE. Koliinska prodaja skupine HSE je znaala 28,3 TWh, kar je tiri odstotke ve kot v preteklem letu, proizvodnja pa je bila v letu 2016 za 15 odstotkov vija glede na leto 2015.

Predsednica uprave SDH obiskala HSE

Predsednica uprave SDH Lidia Glavina in direktor sektorja energetike na SDH Veneslav Radi sta se odzvala vabilu poslovodstva HSE in 11. julija 2017 obiskala sede drube. Seznanili so ju z aktualnim stanjem v skupini HSE na podroju proizvodnje in trenja elektrine energije ter izvajanja sistemskih storitev. Predstavili so jima potek nartovane vertikalne integracije in zdruevanja poslovnih funkcij in procesov v skupini ter nartovano racionalizacijo strokov poslovanja. Ogledala sta si tudi, kako v ivo poteka trgovanje z elektrino energijo.

Teie stratekih usmeritev v prihodnje bo na prestrukturiranju in razdolevanju skupine HSE za poveanje dodane vrednosti. Poudarek bo na trajnostni proizvodnji elektrine energije ter prenovi in smotrni gradnji okoljsko sprejemljivih objektov. Intenzivno bomo koristili potencial trgovanja z elektrino energijo in razvijali ter uporabili znanje ve kot tri tiso zaposlenih v skupini HSE, poudarja Matja Marovt, generalni direktor HSE, in dodaja: e naprej si bomo prizadevali za poslovno krepitev skupine HSE preko konsolidacije lastnitva in korporativnega upravljanja, ob hkratnem vzdrevanju stabilnih, dolgoronih poslovnih odnosov in vzpostavljanju novih stratekih partnerstev v regiji kot tudi v Sloveniji.

Letno poroilo si lahko preberete na spletni povezavi http://www.hse.si/si/publikacije/letna-porocila. Izlo je tudi v kratki, tiskani izvedbi, v katero je vstavljena USB kartica s podrobno vsebino.

Naslovnica letnega poroila skupine in drube HSE

Letno poroilo

skupine in drube HSE

Matja Marovt, generalni direktor HSE

Matja Marovt imenovan za generalnega direktorja HSE s polnim mandatomNadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je 1. avgusta 2017 imenoval Matjaa Marovta za generalnega direktorja HSE s tiriletnim mandatom. Poslovodstvo HSE sestavljata skupaj s finannim direktorjem mag. Stojanom Nikoliem.

Matja Marovt je bil od lanske pomladi lan nadzornega sveta HSE, drubo pa je kot generalni direktor zaasno vodil od letonjega 19. aprila.

Matja Marovt je z umirjenim in preudarnim nainom vodenja, predvsem pa s konstruktivnim dialogom, ki ga je vodil doslej, potrdil naa pozitivna priakovanja. Verjamemo, da si bo kot generalni direktor HSE skupaj s finannim direktorjem prizadeval za stabilno vodenje in poslovanje skupine HSE, je dejal predsednik nadzornega sveta Milan Perovi.

Generalni direktor HSE Matja Marovt je k stabilnosti vodenja kot prioritete svojega mandata dodal e druge cilje: Prizadeval si bom, da se bomo v skupini HSE kot najvejem proizvajalcu elektrine energije v Sloveniji in enem od vodilnih trgovcev z elektriko profesionalno odzivali na aktualne trende v energetiki, okolju in tehnologijah. Na poti do brezogljine drube pa bo na skupni cilj zagotavljanje varne, zanesljive in okolju prijazne oskrbe z elektrino energijo.

Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inenir elektrotehnike, podiplomski magistrski tudij s podroja managementa kakovosti je opravil na britanski Sheffield Business School, za svoje delo pa je bil nominiran za evropsko nagrado za magistrska dela EFQM. Pred imenovanjem na mesto zaasnega lana poslovodstva HSE je deloval kot samostojni poslovni svetovalec z bogatimi vodstvenimi izkunjami iz velikih in mednarodnih podjetij. Bil je direktor tehnine direkcije v podjetju Adria Mobil, lan uprave drube Prevent Global, e prej pa je bil vrsto let na vodstvenih funkcijah v Gorenju.

Izla je septembrska tevilka revije Modri JanRevija za spoznavanje in ohranjanje narave Modri Jan, ki jo izdaja in brezplano distribuira HSE, v septembrski tevilki znova prinaa zanimive vsebine. Najmlaji bralci in njihovi stari bodo izvedeli vse o mokriih, Ljubljanskemu barju, Seoveljskih solinah, pa o Braziliji, Boliviji in krokodilih. Revija Modri Jan v HSE presega vsa priakovanja; tevilo naronikov nenehno naraa, samo letos je novih ve kot 150. Naslovnica 30. tevilke revije Modri Jan

8

9

Nepogreljivi len oskrbe Slovenije z elektrino energijoTermoelektrarna otanj je v poletnih tednih, ki so jih zaznamovale nadpovpreno visoke temperature in suno obdobje (emur primerna je bila tudi hidrologija slovenskih rek, ki je bila nija od dolgoletnih povpreij), obratovala na najviji ravni in v tistem obdobju pomembno prispeva k zanesljivemu in stabilnemu obratovanju elekroenergetskega sistema Republike Slovenije. Dnevna proizvodnja elektrine energije na pragu je dosegala med 14 in ve kot 18 GWh. V petek, 4. avgusta 2017, je TE dosegla drugo najvejo proizvodnjo elektrine energije na pragu v letonjem letu, in sicer 18,4 GWh (najvija letonja proizvodnja na pragu je bila januarja 18,6 GWh). Dele TE v celotni slovenski proizvodnji elektrine energije pa se je denimo v zaetku avgusta gibal okoli 40 odstotkov.

Termoelektrarna otanj; foto: Goran Vadlja Kamenjaevi

Termoelektrarna otanj pridobila dovoljenje za nadaljevanje obratovanja bloka 4Termoelektrarna otanj je v petek, 7. julija 2017, pridobila pisno dovoljenje Evropske investicijske banke t. i. spregled oziroma waiver - za nadaljnje obratovanje bloka 4 do 31. decembra 2017. Tako sta v otanju znova na voljo dve proizvodni enoti za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z elektrino energijo. e posebej je bilo njuno angairanje pomembno v poletnih dneh, ko so temperature znova presegle povpreje in so bili vodostaji rek nizki, proizvodnja elektrine energije iz hidroelektrarn pa temu primerno slaba.

10

Predstavitev LIFE projekta Drava V Sloveniji je rpanje evropskih sredstev ena izmed nacionalnih prioritet. Na podroju varstva narave mehanizem Evropske Unije LIFE podpira projekte za varstvo ogroenih ivalskih in rastlinskih vrst in habitatnih tipov na obmojih Natura 2000. Tako je Drutvo za opazovanje in prouevanje ptic Slovenije (DOPPS) v sodelovanju s partnerji - kot sofinancer pa je sodelovala druba Dravske elektrarne Maribor - v letih od 2012 do 2017 prvi izvedlo LIFE-projekt Obnova renega ekosistema niinskega dela Drave v Sloveniji, ki je hkrati eden najvejih LIFE-projektov v Sloveniji doslej.

Projektno obmoje je Drava med Mariborom in Srediem ob Dravi. Konkretne naravovarstvene akcije so se izvajale na strugi reke Drave med Mariborom in Zavrem, na Ptujskem in Ormokem akumulacijskem jezeru in na obmoju nekdanjih bazenov Tovarne sladkorja za odpadne vode, ki so sedaj v lasti DOPPS. Celotno projektno obmoje je znotraj meja Natura 2000 obmoja Drava.

Glavni cilji projekta1. S konkretnimi naravovarstvenimi akcijami na obmoju

zagotoviti uinkovito varstvo kvalifikacijskih vrst Natura 2000 obmoja in s tem ustvariti osnovo za sonaraven oziroma trajnostni razvoj tega obmoja.

2. Izboljati pravni naravovarstveni status obmoja z razglasitvijo krajinskega parka in naravnega rezervata.

3. Dosei in formalizirati kompromis med izvajanjem vodno vzdrevalnih del in naravovarstvenim upravljanjem za zagotavljanje ugodnega stanja vrst Natura 2000.

4. Okrepiti zavest prebivalstva na obmoju Natura 2000 Drava o naravni dediini in o pomenu njenega varovanja ter pokazati, da je varstvo narave (Natura 2000) razvojna prilonost za lokalno prebivalstvo in ne omejitev.

Glavni cilji projekta so se uresnievali s konkretnimi akcijami, ki jih delimo v est sklopov: A, B, C, D, E in F. Akcije A so pripravljalne akcije projekta, ki so potrebne, za uinkovito izvedbo del na terenu, B so akcije nakupov zemlji, C so konkretne naravovarstvene akcije na terenu, D so akcije monitoringa spremljanja uinkovitosti akcij C, E so akcije informiranja javnosti in izobraevanja, F pa so akcije vodenja projekta in povezovanja z drugimi projekti.

V nadaljevanju so predstavljene akcije, ki so jih finanno podprle Dravske elektrarne Maribor.

A1 Izdelava projektne dokumentacije za naravovarstvene ureditveZa vse naravovarstvene ureditve torej akcije renaturacije je potrebno predhodno izdelati narte za izvedbo. Ker je pri naravovarstvenih ureditvah lo za vodarska dela odpiranje rokavov, vzpostavljanje dotoka vode je te narte izdelal partner projekta Vodnogospodarski biro Maribor (VGB), ki je pri izvedbi prevzel tudi projektantski nadzor. Pri izdelavi nartov so bili vkljueni strokovnjaki DOPPS in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN).

Izsek narta odprtja rokava v Vurberku; foto: Arhiv DOPPS

11

A2 Hidravlina analiza in prodonosnost, model visokovodnega valaEden glavnih naravovarstvenih problemov struge reke Drave je majhen pretok ez celo leto. Veino asa po strugi tee le ekoloko sprejemljiv pretok, veina vode pa po HE kanalih. Znailni in varstveno pomembni reni habitati se zato spreminjajo prodia in breine se zaraajo in izgubljajo biodiverziteto. Na strugi vsakoletno potekajo vzdrevalna dela za zagotavljanje pretonosti struge in zmanjanje poplavne nevarnosti. Vzdrevalna dela na projektu potekajo veinoma z bagrskimi deli in so zato potrebna nemajhna sredstva. e vrsto let je v strokovnih krogih prisotna ideja zagotavljanja pretonosti struge s periodinimi vejimi izpusti vode v strugo Drave. S takno izvedbo bi po naravni poti strugo oistili, hkrati pa obnovili naravne habitate. V akciji, ki jo je izvedel VGB, je bil modeliran uinek taknega izpusta, izvedeno parametriziranje ter izdelana ocena finanne uinkovitosti.

A6 Predlog podrobnejega narta upravljanja vodnih teles na projektnem obmoju DravaS to akcijo se je elelo izdelati konceptualno zasnovo izvajanja vzdrevalnih del na strugi reke Drave med Mariborom in Zavrem, ki zagotavlja doseganje vodnogospodarskih ciljev urejanja (zagotavljanje pretonosti, varnosti pred erozijo in poplavno varnost), hkrati pa upoteva varstvene cilje obmoja Natura in zagotavlja ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov. Na ta nain je sektorski nart upravljanja hkrati upravljavski nart obmoja Natura, kot to predvideva slovenski koncept upravljanja natura obmoij. Za trajnostno vodnogospodarsko upravljanje je potrebno upotevati celoten reni sistem z vsemi njegovimi medsebojnimi funkcionalnimi in prostorskimi povezavami in pri tem poleg vodarskih in naravovarstvenih ciljev vkljuiti vsa ostala relevantna podroja.

Za pripravo osnutka predloga podrobnejega narta upravljanja vodnih teles na projektnem obmoju je bila izdelana temeljita analiza stanja, ki je vkljuila vsebine, pomembne za opredelitev stanja celotnega poplavnega obmoja, SWOT analiza, preverjeni so bili primeri dobrih praks na primerljivih renih sistemih, izdelan je bil osnutek predloga podrobnejega narta upravljanja. V postopek so bila poleg izhodinih podroij (vodarstvo in naravo varstvo) vkljuena tudi vsa druga relevantna podroja, kot so lokalne skupnosti in njihovo prostorsko planiranje, raba naravnih virov, kot so energetska

raba, gozdarstvo, kmetijstvo, interesna zdruenja (ribii, lovci), nevladne organizacije in ostale javnosti. Ves as je potekalo intenzivno usklajevanje s pristojnimi strokovnimi intitucijami in dravnimi organi ter sorodnimi projekti v teku. Rezultat je bil usklajen osnutek predloga podrobnejega narta upravljanja vodnih teles na projektnem obmoju, ki je bil predan pristojnim dravnim organom v nadaljnji postopek.

Obmoje, ki ga je obravnava osnutek predloga podrobnejega narta upravljanja vodnih teles, je definirano s hidromorfolokimi znailnostmi reke in vsebinami obmoja Natura 2000 ter obsega Dravo med Mariborom in Srediem ob Dravi.

C9 Odpiranje zasutih renih rokavovPo izgradnji elektrarn na spodnji Dravi se je pretok v strugi zmanjal, prodia so se zarasla in reni rokavi veinoma zasuli. S tem se je zmanjal tudi obseg habitatov naravovarstveno pomembnih vrst favne in habitatnih tipov. V projektu so odprli tri zasute rene rokave in jih ponovno povezali z reko. Lokacija prvega rokava je pri Vurberku na desnem bregu Drave (Zumrova jama) rokav doline osemsto metrov ni imel stika z reko zaradi zasutja na ustju, ki so ga odstranili. Drugi rokav je na levem bregu Drave pri iztoku Dravinje v Dravo rokav doline dva tiso metrov je bil na mnogih mestih nepretoen in tam so ga odprli. Tretji rokav je na sipini tri kilometre dol-vodno od Borlskega mostu tristo metrov dolg zasut rokav so odprli v nasprotni smeri toka. Med pticami je akcija pozitivno vplivala na vodomca, malega martinca in navadno igro reni rokavi so namre prehranjevalni habitati teh vrst med drugimi vrstami pa na vidro, pezdirka in bolena. Lokacije odpiranja rokavov so bile izbrane skupno s predstavniki naravovarstvene in vodarske stroke.

C11 Naravovarstvena ureditev sipin za malega deevnikaMali deevnik je indikatorska vrsta golih prodi. Na strugi reke Drave gnezdi med 75 in 87 parov. V okviru monitoringa vpliva vodno vzdrevalnih del na malega deevnika so ugotovili katere habitatne tipe in kakno strukturo prodi preferira. Mali deevnik je v preteklih letih prenehal gnezditi na petih vejih prodiih, ki so se zarasla. V akciji so prodia v skupni povrini 5,7 hektarjev oistili in uredili za malega deevnika, upotevajo znanja o ekolokih zahtevah vrste.

Izgled odprtega rokava; foto: Arhiv DOPPS Mladii malega deevnika; foto: Arhiv DOPPS

12

Vetrne elektrarne

Vetrna elektrarna je elektroenergetski objekt, s katerim pretvarjamo energijo vetra v elektrino energijo. Sestavlja jo manje ali veje tevilo vetrnih turbin z generatorji (vetrnicami), transformatorska postaja in daljnovod, ki vetrno elektrarno povezuje s prenosnim omrejem.

Vetrna turbina (vetrnica) je nameena na vkopanem betonskem temelju, e se nahaja na kopnem, oziroma na posebnih izvedbah temeljev, e se nahaja na morju. Na temelj je obiajno pritrjen jeklen stolp, na vrhu stolpa pa se nahajata prostor z opremo (podolgovata jeklena katla) in trikraki rotor.

Glede na vetrovne pogoje so moderne vetrne turbine lahko razlinih moi in s tem tudi dimenzij. Trenutni razvoj vejih proizvajalcev e gre v smeri preko 10 MW na turbino. Takna turbina ima premer rotorja 150 metrov in ve. Tip turbine je v najveji meri odvisen od moi oziroma hitrosti vetra, ki se obiajno gibljejo med 5 in 25 m/s (med 18 in 90 km/h).

HSE Invest je v letu 2016/2017 sodeloval kot inenir za zunanjega naronika na projektu izgradnje vetrne elektrarne na Hrvakem moi 21 MW, ki jo tvori devet turbin po 2,3 MW. V sklopu tega projekta so se v drugi polovici avgusta letos udeleili tudi izobraevanja pri proizvajalcu opreme v kraju Brande na Danskem. Izobraevanje je bilo namenjeno predvsem podrobnejemu spoznavanju tehnologije izdelave ter funkcionalnosti posameznih sklopov turbine.

Pogled v notranjost vetrnice; foto: Arhiv HSE Invest Montaa vetrnice; foto: Arhiv HSE Invest

S olanja na Danskem (v ozadju je 4 MW turbina za potrebe olanja); foto: Arhiv HSE Invest

13

Malica ni kava in cigaret je zmagovit projekt v okviru programa dobrih praks na podroju varnosti in zdravja pri delu V organizaciji Ministrstva za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti ter pod pokroviteljstvom Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu je junija v Mestnem muzeju v Ljubljani potekala slavnostna podelitev priznanj na temo Dobra praksa na podroju varnosti in zdravja pri delu v letih 2016/17. Priznanje je letos pripadlo drubi Soke elektrarne Nova Gorica d.o.o. (SENG), ki je prepriala komisijo s projektom Malica ni kava in cigaret. Glavni namen projekta je izboljanje kazalnikov zdravstvenega stanja zaposlenih v drubi in posledino sprememba njihovih prehranjevalnih navad. Komisijo je preprial inovativen in sodoben pristop k reevanju problema neustreznih prehranjevalnih navad.Na podelitvi, ki je potekala v prostorih Mestnega muzeja v Ljubljani, je najboljim podjetjem in organizacijam priznanja podelila Christa Sedlatschek, direktorica Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. Priznanja so prejeli e podjetje Revoz iz Novega mesta, druba Impol iz Slovenske Bistrice ter Policijska postaja Murska Sobota. Predstavnik ministrstva, dravni sekretar Peter Pogaar je poudaril, da so prav dobre prakse na podroju zdravja in varnosti pri delu kljune za izboljanje kazalnikov na tem podroju. Ob tem je izrazil eljo in apeliral na manja podjetja, da bi se vkljuevala k tovrstnim projektom. Nacionalno tekmovanje za primere dobrih praks na podroju varnosti in zdravja pri delu se izvaja vsako drugo leto. Gre za v praksi uporabljene reitve, namenjene uinkovitemu prepreevanju tveganj na podroju varnosti in zdravja pri delu s pomojo dobrih in uinkovitih reitev.V podjetju SENG so na podlagi vsakoletnega spremljanja zdravstvenega stanja zaposlenih ugotovili, da trenutni zdravstveni kazalniki niso vzpodbudni oziroma zadovoljivi. Analize zdravstvenih pregledov so namre pokazale, da se med zaposlenimi pojavlja predvsem problem povianega holesterola, krvnega sladkorja, krvnega pritiska ter poveane telesne mase. Eden glavnih vzrokov za slabe kazalnike zdravstvenega stanja je v najveji meri povezan prav z neprimernim prehranjevanjem.

Ker redni ukrepi, ki jih izvajamo na podroju varnosti in zdravja pri delu, niso prinesli zadovoljivih rezultatov, smo se v letu 2015, z namenom izboljanja kazalnikov zdravja zaposlenih, odloili, da moramo k problemu pristopiti ire in v sodelovanju z drugimi partnerji, je povedal Toma Valentini, vodja slube za varstvo in zdravje pri delu drube SENG. Projektna skupina Malica ni kava in cigaret je bila skrbno sestavljena, saj je imel vsak projektni partner svojo vlogo; Cobit kot razvijalec programskega orodja in partner je bil zadolen za strokovno vodenje projekta, SENG kot podjetje, v katerem se je pilotski projekt izvajal, Zavod ConSense je skrbel za komunikacijske aktivnosti pri projektu in diseminacijo rezultatov ter Sindikat KNSS - Neodvisnost kot partner, ki je pozitivne uinke projekta iril preko delovanja sindikatov in svetov delavcev na obmoju celotne Slovenije. Pri projektu Malica ni kava in cigaret je sodelovalo veliko tevilo zaposlenih v drubi SENG, ki so se razlikovali tako po starosti (od 29 do 61 let) kot tudi po zahtevnosti delovnega mesta - v skladu z Izjavo o varnosti z oceno tveganja (laja, srednje teka in fizino zahtevna delovna mesta). Tekom projekta je potekal tudi razvoj in testiranje posebne mobilne aplikacije Prehranski navigator, s katero lahko danes kdorkoli, ki ima dostop do svetovnega spleta, preverja, kako se prehranjuje in kako lahko izbolja svoje prehranske navade oziroma ivljenjski slog. Projekt je finanno podprl in sofinanciral tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.V asu trajanja projekta so potekale tevilne podporne aktivnosti, kot so predavanja dietetiarke, dodatni zdravniki pregledi za zaposlene, zdrave malice na delovnem mestu in podobno. Ob zakljuku projekta se je pokazalo, da so sodelujoi v projektu s pomojo aplikacije Prehranski navigator in z bolj zdravimi obroki izboljali svoje zdravstveno stanje. Tako so pokazali ovrednoteni rezultati zadnjega merjenja zdravstvenih kazalnikov. Projekt Malica ni kava in cigaret je bil izveden celovito kot program prenosa znanja o zdravem prehranjevanju in vplivu pravilnega prehranjevanja na delovno storilnost. Prednost projekta je tudi v tem, da ga je mogoe uvesti v razline delovne organizacije. Njegovi uinki so dolgoroni, saj zaposlenim ostajata znanje in zavest, da je pravilno prehranjevanje pomembno za njih same in njihovo zdravje. Zapuina projekta se v drubi SENG kae predvsem v najrazlinejih aktivnostih na podroju zdrave prehrane - uporaba ajnih kuhinj, dostava sveega sadja po vseh objektih drube, monost izbire zdravih in domaih izdelkov v avtomatih s prigrizki in e bi lahko natevali. Zaposleni razumejo namen in pomen odmora za malico, saj z zdravim obrokom dolgorono poskrbijo za svoje zdravstveno stanje in ohranjajo ustrezno kondicijo za obvladovanje negativnih uinkov stresa ter za ilo in zdravo staranje.

Silvester Medveek (Sindikat KNSS Neodvisnost), Toma Valentini (SENG), Aneja Lien (SENG), Nina Bizjak Bajec (COBIT), Marjan Pintar (direktor SENG), Sandra Kran (Zavod ConSense), Klavdij otar (COBIT), Jernej Medveek (COBIT d.o.o.). Foto: Arhiv SENG

14

Premogovnik Velenje odslej druba z omejeno odgovornostjoNa 27. seji Skupine Premogovnika Velenje, ki je bila 17. avgusta 2017, je bil sprejet sklep o preoblikovanju Premogovnika Velenje iz delnike drube v drubo z omejeno odgovornostjo. Okrono sodie v Celju je 23. avgusta 2017 izdalo sklep o vpisu spremembe v sodni register. S tem je Premogovnik Velenje tudi uradno postal druba z omejeno odgovornostjo.

Upravna stavba Premogovnika Velenje; foto: Miran Bekovnik

Za generalnega direktorja drube Premogovnik Velenje, d. o. o., je imenovan mag. Ludvik Golob, za direktorico drube pa je imenovana mag. Mojca Letnik. Generalni direktor in direktorica zastopata drubo skupno. Kot predstavnika kapitala sta v nadzornem svetu drube Matja Marovt in mag. Stojan Nikoli ter kot predstavnik delavcev Danilo Rednjak. lani Nadzornega sveta drube ter njeno poslovodstvo bodo svoje funkcije opravljali do izteka zdajnjega mandata.

110 let Rudarske reevalne ete Premogovnika VelenjeVarnost je vrednota, za katero si v Premogovniku Velenje z razlinimi aktivnostmi in preventivnimi ukrepi vseskozi prizadevajo. Za uradni zaetek delovanja Jamske reevalne ete tejejo 20. julij 1907, ko so imeli takratni reevalci ob navzonosti inpektorja prvo vajo reevanja v novih prostorih reevalne postaje.

Zaetki organiziranega reevanja v Premogovniku Velenje po dostopnih pisnih virih segajo v leto 1893, ko je 30. januarja in 20. februarja v jami eksplodiral metan. Rudarska reevalna sluba se je ves as razvijala in izpopolnjevala,

tako na podroju opreme kot tudi kadrov. V osemdesetih letih minulega stoletja, ko je bila proizvodnja premoga na vrhuncu (letna proizvodnja ve kot pet milijonov ton), je bila reevalna sluba najtevilneja. Tako je leta 1984 tela 272 lanov, od tega je bilo 215 aktivnih reevalcev.

Ozaveanje zaposlenih, da lahko za vejo varnost pri delu najve naredimo sami, vzpostavitev vrhunskega varnostnega sistema, izdelan Nart obrambe in reevanja ter tevilni drugi ukrepi so le del aktivnosti, ki jih imamo v podjetju vzpostavljene za zagotavljanje najvije mone stopnje varnosti, je povedal mag. Bogdan Makovek, glavni tehnini vodja Premogovnika Velenje in hkrati vodja Rudarske reevalne slube. Kljub natetemu zaradi specifike dejavnosti, ki se odvija 500 metrov pod povrjem zemlje, v jami namre e vedno lahko pride do neljubih dogodkov in izrednih

15

Reevalna vaja; foto: Aleksander Kavnik

razmer. V taknih razmerah najbolj raunamo prav na dobro usposobljene jamske reevalce, ki letos zaznamujejo 110 let delovanja.

Danes dobro opremljena Jamska reevalna eta teje 96 lanov, od tega 76 reevalcev, usposobljenih za delo z izolacijskimi dihalnimi aparati. Za izobraevanje reevalcev je dobro poskrbljeno, saj organiziramo strokovna predavanja, usposabljanja s podroja nudenja prve pomoi pri tem sodelujemo z zdravniki, preverjamo znanje nameanja reevalnih aparatov, izvajamo fizino testiranje oz. t. i.

Uspeni pri pridobivanju evropskih sredstev za raziskave in razvojV Premogovniku Velenje ve pozornosti namenjajo raziskavam in razvoju. Z razvojnimi projekti, ki smo jih pripravili v zadnjem letu, smo uspeno kandidirali pri evropskem Raziskovalnem skladu za premog in jeklo (Research Found for Coal and Steel RFCS). tirje projekti, ki so bili septembra minulo leto prijavljeni pri evropskem RFCS in v katerih sodeluje velenjski Premogovnik, bodo drubi v prihodnjih letih prinesli sofinancirana sredstva v viini skoraj 700.000 evrov.

Premogovnik Velenje je v izvajanje mednarodnih sofinanciranih projektov vpet e dobro desetletje. Z dobro zastavljenimi projekti se uspeno prijavljamo na razpise evropskih skladov, ki sredstva namenjajo razvoju in podpirajo napredne tehnologije, je povedal generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob in dodal, da je Premogovnik Velenje v letu 2016 na razpis RFCS prijavil projekte Zajem CH4 iz jamskega zraka s pomojo nanomembran in katalizatorjev, Premogov prah preventiva in kurativa, Jamsko reevanje razvoj tehnologij in zagotavljanje informacij ter Razvoj ekspertnega sistema narta obrambe in reevanja (NOR) in sistem optimizirane logistike. Navedeni projekti so bili v zaetku marca letos odobreni za sofinanciranje. Predvideni znesek sofinanciranja bo v treh letih znaal skoraj 700.000 evrov. S projekti, pri katerih sodelujemo z uglednimi partnerji iz Poljske, Velike Britanije, Nemije, panije, Grije, eke idr., smo zaeli v juliju.

Letos marca je v Premogovniku potekal delovni sestanek mednarodnega razvojno-raziskovalnega projekta Coal2Gas, ki

Cooperjev test ter testiranje v dimni komori, organiziramo reevalne vaje v jami in poarnem rovu, je e pojasnil mag. Bogdan Makovek.

Rudarska reevalna sluba, v okviru katere sta organizirani Jamska reevalna eta in Reevalna postaja, organizira in izvaja reevanje ob morebitnih nezgodah, izvaja vse potrebne aktivnosti na ogroenih obmojih ter zagotavlja prvo pomo ponesreenim v jami. lani imajo ustrezna znanja, so usposobljeni za delo v zaplinjenem obmoju ter za zagotavljanje prve pomoi, zato so povezani tudi v sistem zaite in reevanja na dravni ravni.

obravnava podroje podzemnega uplinjanja premoga. Projekt, ki ga sofinancira RFCS, bo konan v sredini letonjega leta. Premogovnik Velenje je bil povabljen v skupino z namenom posredovanja geoloko-geomehanskih podatkov za izdelavo digitalnih modelov ter za vzorce lignita za laboratorijske eksperimente uplinjanja premoga.

S podroja iste premogovne tehnologije so e bili izvedeni projekti EUREKA, CoGasOUT in GHG2E, ki so bili usmerjeni v raziskavo premogovega plina ter ukrepov za zmanjevanje tveganj. Poleg projekta Coal2Gas je v zakljuevanju tudi projekt TOPS (Tehnoloke monosti povezovanja podzemnega uplinjanja premoga ter shranjevanja CO2), ki prav tako obravnava monosti podzemnega uplinjanja premoga. V tem asu najpomembneji projekt MapROC (Monitoring, Assessment, Prevention and Mitigation of Rock Burst and Gas Outburst Hazards in Coal Mines spremljanje, vrednotenje, prepreevanje in ublaevanje posledic hribinskih udarov in izbruhov plina v premogovnikih) je usmerjen v raziskavo nastanka stebrnih udarov in razvoj ukrepov za njihovo prepreevanje. Ta bo konan konec leta 2018.

Premogovnik Velenje pri projektih veinoma sodeluje z raziskovalno-razvojnim delom, ki ga opravljajo nai strokovnjaki, ter vanje primarno vkljuuje material in opremo, ki ju v vsakem primeru potrebujemo, je poudaril mag. Golob. Na taken nain se trudimo dosei maksimalno dodano vrednost projekta, ki ni samo finanna. V lui razvoja je pomembno tudi sodelovanje s priznanimi mednarodnimi partnerji. Poleg sofinanciranja je pomemben e dejanski razvoj, ki ima lahko mone zelo velike finanne, varnostne ipd. uinke. Ponosni smo na dejstvo, da Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Premogovnik Velenje navaja kot uspeen primer rpanja R & R sredstev iz Evropske unije.

16

Oglas HSE 3-tisk.pdf 1 28.5.13 20:15