60

časopisskupine HSE

april2011

2

› Uvodnik 3

› Zgodilo se je: Novice iz naših družb 4

› Intervju: Bogdan Barbič, direktor HESS 17

› Fotoreportaža: Mehika 20

Počitniške kapacitete

Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBORMorje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)Gore: Kope – Partizanka(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči)Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči)Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICAGore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči)Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pošta: adrijana.merljak@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICAMorje: Nerezine (tri hišice)Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj)Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJEMorje: Fiesa – hotel BarbaraDodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.siGore: Golte (hotel in apartmaji)Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:info@golte.si

3

ENERGIJAje časopis skupine HSE

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Petra Lesjak (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), mag. Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Janja Štrigl (TEŠ), mag. Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS)

Pobarvanke na naslovnici: so ustvarili otroci v slovenskih vrtcih v okviru akcije Majhna hišica – veliko zavetje

Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje

Naklada: 1.800 izvodov

E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe:petja.rijavec@hse.si

E-Energija:www.hse.si

60Pred vami je šestdeseta številka Energije. Številka šestdeset je sicer na nek način simbol starosti. Konca delovne aktivnosti. Spokojnosti. Miru. Ukvarjanja s samim seboj, z vnuki, s prostim časom, ki ga imaš nenadoma na voljo na pretek: za nakupovanje (če je seveda »penzija« spodobna), branje, sprehajanje, gobarjenje ali pa zgolj ležerno posedanje ob kavici s prijatelji in prijateljicami, ki jih druži enako življenjsko obdobje. Pokoj je čas za to, da se zazremo vase in skozi umirjeno analizo preteklosti načrtujemo preostanek prihodnosti.

Kje je tu naša Energija? Pisalo se je leto 2002, ko smo izdali prvo številko. Takrat je bila v dvobarvni izvedbi precej pusta, tudi vsebina je nekoliko zaostajala za današnjo. Uvodniki so bili mnogo manj (pre)drzni in zbadljivi, mnogo manj pronicljivosti je bilo potrebne za to, da smo povedali, kar nas je pestilo. A kot vse drugo se tudi energetika nenehno spreminja in HSE je v desetih letih obstoja postal gospodarska družba, ki je že zaradi narave svoje dejavnosti, vedno bolj pa tudi zaradi posameznih projektov, nenehno na očeh javnosti. Zato je naša dolžnost, da tudi preko medija, kakršen je naš (že dolgo ne več interni) časopis, komuniciramo svojo plat medalje. Svoja dejstva. Resnico. V tem smo relativno uspešni; Energija sicer ni medij nacionalnega dometa, je pa razdelan »fabrški« časopis s solidno naklado in odprtim seznamom prejemnikov, ki se nenehno dopolnjuje. Na njem so zaposleni v skupini HSE, novinarji, odločevalci, strokovna javnost in civilne iniciative ter posamezniki, ki želijo skupaj z nami, nekateri pa tudi brez nas, doprinesti svoje k večji kakovosti življenja z električno energijo. Brez nje pač ne gre – tako kot ne gre brez informacij. Energijo smo v preteklih letih uspešno nadgrajevali s komuniciranjem preko spletnih strani Modre energije in Modrega Jana, nazadnje pa smo podlegli tudi najbolj razširjenemu socialnemu omrežju, kjer vam ne damo miru s projektom TEŠ 6. Naš časopis tako v komuniciranju ni osamljen, ampak gre z roko v roki z drugimi mediji, z vsem novim, dostopnim in zanimivim. To, da je po letih v pokoju, namreč še zdaleč ne pomeni, da ni več prostora za izboljšave in razvoj. Takšno je tudi naše glavno sporočilo: nikoli ne bodite zadovoljni le s preteklostjo in sedanjostjo, temveč stremite k temu, da vas bo osrečevala tudi prihodnost. Zato pojdite, kamor vas vodi srce, povejte, kar vam leži na duši, in storite, kar si že dolgo želite. Vse skupaj pa začinite z odločno, suvereno in pozitivno komunikacijo. Četudi vas bodo zato morda gledali postrani. Že vedo, zakaj.

mag. Petja Rijavec glavna in odgovorna urednica Energije

› U

VO

DN

IK

4

› Z

GO

DIL

O S

E J

E Iz naših družb

HSE na 19. mestu lestvice 50 najbolje

ocenjenih družb v letu 2010

Dun & Bradstreet in Bonitetna hiša i, d. o. o., Ljubljana sta dvanajst let zapored podeljevala priznanje trem slovenskim družbam za najvišji rating v preteklem letu. Nagrajevanje se je prekinilo v letu 2009, ko nagrade za leto 2008 niso bile podeljene. Zaradi ekonomske krize so postala tveganja prevelika in nenadoma je postalo mogoče in celo zelo pogosto, da so še včeraj uspešne družbe nenadoma tako rekoč čez noč zabredle v hude poslovne težave. V nekaterih primerih so bile težave predvidljive, v nekaterih ne. Predvsem je bilo nemogoče predvideti nepričakovane odločitve lastnikov, ki so zabredli v finančne težave. Vendar se je izkazalo, da je imelo nagrajevanje zelo trdno strokovno podlago, saj do danes, torej po desetletju in pol, ni propadla niti ena od družb, ki so bile nagrajene. Vsakokrat je bilo podeljevanje nagrad povezano z razglasitvijo »50 veličastnih«, to je 50 najbolje ocenjenih slovenskih družb v preteklem letu. V lanskem letu se je slovensko poslovno okolje le začelo stabilizirati in pokazalo se je, kdo lahko v tem času preživi in celo uspeva ter kdo se novemu poslovnemu času ni uspel (v celoti) prilagoditi. Zato so se odločili, da letos razglasijo »50 veličastnih«, to je najbolje ocenjenih družb v lanskem letu, in na 19. mesto je uvrščena družba Holding Slovenske elektrarne, d. o. o..Uvrstitev na ta seznam bo vse leto zabeležena v bonitetnem poročilu naštetih družb, kar pomeni, da bodo deležne ugodnejših plačilnih pogojev pri dobaviteljih in boljših pogojev pri financiranju in zavarovanju svojih poslov. Razvrstitev družb je na ogled na spletni strani www.idoo.si.

Prenovljena spletna stran www.modri-jan.si in zaključeni vseslovenski ekološki projekti med osnovnimi šolami in vrtci

Holding Slovenske elektrarne, ki je nosilec blagovnih znamk Modra energija in Modri Jan, je na svetovni dan vode, 22. marca, objavil prenovljeno interaktivno spletno stran www.modri-jan.si, namenjeno otrokom in mladostnikom, ki združuje izobraževalne in zabavne vsebine, prispevke uporabnikov ter animirano klepetalnico z nagradnimi igrami. Klepetalnica Modri Jan je prva animirana klepetalnica v Sloveniji, ki je moderirana z liki glavnih junakov. Ob določenih urah, ki so objavljene na spletni strani, se po virtualnem svetu skupaj z uporabniki sprehajajo junaki Modri Jan, Sončica, Puhec in Packa Rija. Predstavljajo obnovljive vire energije in skrb za okolje, o čemer poučujejo otroke.

Uvodna stran prenovljene spletne strani Modri Jan

Poleg tega sta se v marcu zaključila vseslovenska EKO projekta »Modri Jan potuje in okoljevarstvene naloge dodeljuje« in »Majhna hišica – veliko zavetje«.5. marca se je zaključil projekt, namenjen osnovnošolcem, MODRI JAN POTUJE IN OKOLJEVARSTVENE NALOGE DODELJUJE. Modri Jan je pregledal vseh 264 prispelih nalog in med njimi izbral zmagovalno šolo – Osnovno šolo Štore, ki je na natečaj poslala največ izdelanih projektov in bo za nagrado prejela energetski pregled objekta. Vsi prispeli projekti so na ogled na spletni strani www.modri-jan.si/ekoprojekt, poleg tega pa bodo predstavljeni v Modri knjigi, ki bo izšla konec maja in jo bodo prejele vse sodelujoče šole.

Eko knjige – Osnovna šola Antona Šibelja; foto: Arhiv HSE

Barvanje z naravnimi barvili – Osnovna šola Antona Globočnika; foto: Arhiv HSE

5

Sapica prijateljstva – Osnovna šola Štore; foto: Arhiv HSE

V okviru drugega vseslovenskega naravovarstvenega projekta MAJHNA HIŠICA – VELIKO ZAVETJE, ki je od začetka januarja potekal med 300 vrtci, so 5. marca prešteli glasove, ki so jih s spletnim glasovanjem prejele ptičje krmilnice in ptičje pobarvanke, in razglasili tri zmagovalne vrtce, ki so Vrtec Kekec Kranj, Vrtec Kekec Grosuplje in Vrtec Laško. Za nagrado jih bo obiskal Modri Jan in otrokom pripravil poučno in zabavno eko animacijo. A s tem še ni vsega konec. Projekt Majhna hišica – veliko zavetje je preprosto preveč navdušil, zaradi odmevnosti, ki je je bil deležen, pa se je HSE odločil, da bo najizvirnejše ptičje krmilnice postavil na ogled vsem. S tem je le še enkrat več potrdil svoj sloves, da rad združuje izobraževalne in zabavne vsebine za otroke. Tako so ptičje krmilnice in pobarvanke ptic od 30. marca do 5. maja razstavljene v Kobilarni Lipica – pred vhodom v pokrito jahalnico, medtem ko so fotografije vseh sodelujočih hišk in otroških pobarvank na ogled tudi na spletni povezavi www.modri-jan.si/ptice. Holding Slovenske elektrarne pa tudi v prihodnje ne bo počival pri izobraževanju otrok o obnovljivih virih energije in skrbi za okolje. Tako nadaljuje z izdajanjem brezplačne okoljevarstvene revije za otroke MODRI JAN. Revija je

Otroci iz Vrtca Kekec Kranj ob ptičji hišici, ki so jo ustvarili in je prejela največ glasov obiskovalcev spletne strani. Foto: Arhiv HSE

Ptičja krmilnica, ki so jo ustvarili otroci v Vrtcu Kekec Grosuplje. Foto: Arhiv HSE

Otroci iz vrtca Laško so ustvarili takšno ptičjo hišico. Foto: Arhiv HSE

med starši, učitelji, vzgojitelji in otroki odlično sprejeta, kar dokazujejo tudi vsakodnevna nova naročila; trenutno je na revijo naročenih že skoraj osem tisoč otrok. Pripravljajo se tudi novi projekti, ki bodo realizirani v letošnjem letu.

6

Javna predstavitev skupine in družbe HSE s poudarkom na naložbi v nadomestni blok 6 TEŠ

23. marca je v Hotelu MONS v Ljubljani potekala javna predstavitev skupine in družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE). Predstavitev je začel mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE, d. o. o., ki se je osredotočil na pomembne energetske projekte, ki jih je skupina HSE izpeljala v zadnjih desetih letih. Eden od ključnih projektov je izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi, ki je v fazi zaključevanja, kar je predstavil Bogdan Barbič, direktor HESS, d. o. o.. Drugi ključni projekt, izgradnjo nadomestnega bloka 6 TEŠ, pa je predstavil mag. Simon Tot, direktor Termoelektrarne Šoštanj.

Osrednji dogodek javne predstavitve je bila okrogla miza z naslovom Nadomestni blok 6: PoTEŠite svojo radovednost, kjer so svoje argumente ZA in PROTI pod taktirko moderatorja Petra Frankla soočili mag. Simon Tot, direktor Termoelektrarne Šoštanj, Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije, mag. Mišo Alkalaj, vodja Centra za omrežno infrastrukturo na Inštitutu Jožef Štefan in avtor knjige Podnebna prevara, dr. Mihael Sekavčnik, izredni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dr. Mihael G. Tomšič, nekdanji minister za energetiko in častni predsednik Slovenskega E-foruma, Gorazd Marinček, predsednik slovenskega E-foruma, prof. dr. Gojko Stanič, pravnik in politolog, in Vili Kovačič, CI Davkoplačevalci se ne damo.

5. številka revije Modri Jan

Na svetovni dan Zemlje, 22. aprila, bo izšla že peta številka brezplačne okoljevarstvene revije za otroke Modri Jan. Tudi ta izvod je možno naročiti na naslovu Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana oziroma si ga ogledati na spletni strani www.modri-jan.si, kjer je tudi elektronska naročilnica.

Mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE; foto: Majna Šilih

Občinstvo je prisluhnilo različnim mnenjem … Foto: Majna Šilih

Bogdan Barbič, direktor HESS; foto: Majna ŠilihMag. Simon Tot, direktor TEŠ; foto: Majna Šilih

Udeleženci burne okrogle mize o nadomestnem bloku 6 TEŠ; foto: Majna Šilih

7

HSE Invest na Kotnikovih dnevih

24. in 25. marca je v Radencih potekal posvet, ki se ga je udeležilo 278 strokovnjakov elektrotehniške stroke – Kotnikovi dnevi. Sodelavci HSE Invest, Robert Gselman, Matjaž Hauptman, Joško Horvat, Rudi Polner in Tomislav

Udeleženci dogodka Kotnikovi dnevi; foto: Arhiv HSE Invest

Rihtarič, so se na dogodku srečali s poslovnimi partnerji in se seznanili z novostmi s področja alternativnih virov električne energije in njihovim vključevanjem v elektroenergetske sisteme, z novimi standardi SIST na področju električnih inštalacij in njihovo uporabo v praksi, s problematiko pri uporabi obstoječih veljavnih standardov in z novostmi s področja električnih inštalacij, z učinkovito rabo inteligentnih električnih inštalacij, z vplivom LED-razsvetljave na električne inštalacije, z delom pod napetostjo na nizkonapetostnih inštalacijah, z ekologijo na področju elektroenergetike ter vplivi na okolje.

Za naročnika TEŠ izdelali PGD za nadomestni blok 6 in uspešno pridobili gradbeno dovoljenje

HSE Invest, d. o. o., Maribor, družba za inženiring in izgradnjo energetskih objektov, je za naročnika Termoelektrarno Šoštanj uspešno izdelala Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in intenzivno sodelovala v vseh upravnih postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja.PGD za blok 6 v grobem zajema glavno tehnološko opremo, stikališče, pripravo in transport proizvodov, pripravo hladilne vode, pomožne sisteme ter tehnološke povezave. V sklopu nalog, ki jih je HSE Invest opravil za naročnika, so bile tudi pridobitve soglasij k PGD oziroma soglasij za priključitev.HSE Invest je kot pooblaščenec investitorja vložil zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nadomestnega bloka 6 z vlogo dne 28. 12. 2010. Zahtevek je bil vložen na Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, ki je pristojni upravni organ za gradbene zadeve za objekte državnega pomena.Vsebino zahtevka določa 54. člen Zakona o graditvi objektov. Med drugim mora biti priložen tudi PGD, katerega vsebina

je predpisana s Pravilnikom o projektni dokumentaciji. Projektant PGD je bil HSE Invest s podizvajalci. Nadomestni blok 6 skladno z Zakonom o varstvu okolja spada med naprave, za katere je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, katerega pravnomočnost je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Okoljevarstveno dovoljenje je bilo izdano 16. februarja 2011 s strani MOP – Agencija RS za okolje, pravnomočno pa 5. marca 2011. Mnogokrat se v javnih medijih pojavlja primerjava v upravnem postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše in nadomestnega bloka 6. Seveda je v obeh primerih treba upoštevati veljavno zakonodajo. Morda je kot zanimivost primerno dodati, da za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo hiše potrebujete eno obsežno mapo projektne dokumentacije PGD, PGD nadomestnega bloka 6 pa zajema 85 map, kar napolni dve veliki omari, količini pa sledi tudi tehnična zahtevnost.Tako je kljub temnim napovedim in lomljenju polen med strokovnjaki in okoljevarstveniki 16. marca 2011 Termoelektrarna Šoštanj pridobila gradbeno dovoljenje za nadomestni blok 6 (pravnomočna in dokončna dne 17. 3. 2011), ki bo z uporabo domačih virov pripomogel k slovenski energetski samooskrbi.

400 kV STIKALIŠČE

HLADILNI STOLP BLOKA 4

UVOZ

W=2

11.0

00 (T

URB

INE

HALL

ORI

GIN

)

RBINE HALL ORIGINE)

OILER CENTER)

UGA

kabelski kanal za 400 kV, 110 kV in 10,5 kV kable

URZ

PE 0

5

110 kV kabel

2x1

0,5 k

V k

abel

400 kV kabe l do 06BAT01

transformator b lokovne

lastne po rabe - 5BBT01

transfo rma tor splošne

lastne po rabe ( zagonski)

5BCT01

b lokovni transformator

5BAT01

obst

oječ

e 400 k

V s

tikal

išče

B5

UVOZ

UVOZ

obstoječauprava

UPRAVNA STAVBA

UAA

baterije zjeklenkami H2

UED

01

UED 05

UED 05

UED

02

UED 05

UED 03

UGP

UGB

UGL

UGJzbirni bazen odpadnih voda

UEU 02

UEU 01

tran

spor

tni m

ost se

ods

tran

i

transport produktov

UVH

Pohodna kineta

UED 04

K1

separator olja

UZOBSTOJEČE ZAKLONIŠČE

P

UBN

PARKIRIŠČA

obstoječe 110 kV stikališče

b lokovni transformator

4BAT01

110 IN 220 kV STIKALIŠČE

ni predmet tega PGD

ni predmet tega PGD

ni predmet tega PGD

UTK 03UTK 02

UTK 01

UTK 04

drenažni rezevoar

POSLOVNI OBJEKT S PARKIRNO HIŠO

SILOS ELEKTROFILTRSKEGA PEPELA

REZERVOAR RAZTOPINE AMONIAKAČRPALIŠČE RAZTOPINE AMONIAKAKAMIONSKO PRETAKALIŠČE RAZTOPINE AMONIAKAVAGONSKO PRETAKALIŠČE RAZTOPINE AMONIAKA

UYCCEVOVODPAB

TRANSPORT PREMOGA

SILOS ŽLINDREUET01UET02

URZ BETONSKA KINETA

UTK04UTK03UTK02UTK01

USEDALNIKUGPREAKTORUGL

UGB DEKARBONATIZACIJA

URA HLADILNI STOLP

UGA ČRPALIŠČE SUROVE VODE

UAA STIKALIŠČEUBF TRANSFORMATORSKI PLATO

UEU02 TRANSPORT PRODUKTAUEU01 TRANSPORT ŽLINDRE

UED04 MOSTUED03 PRESIPUED02 MOSTUED01 PRESIP

UVH SILOS SADRE

UVG RAZŽVEPLEVALNA NAPRAVA

UHQ ELEKTRO FILTRIUHA KOTLOVNICA

STROJNICABUNKERSKI DELUHF

UMA

LEGENDA NOVIH OBJEKTOV

BAZEN ODPADNIH VODIZTOČNI OBJEKT

UGJUGU

KOMPRESORSKA POSTAJAUTF

UHM VENTILATORJI VLEKA

UEJ REZERVOAR KURILNEGA OLJAUBN DIESEL AGREGAT

LOVILEC OLJA IN POŽARNE VODEUGS

OBSTOJEČI OBJEKTI

UED05 PODPORNI STEBER

NOVI OBJEKTI

OBJEKTI OBDELANI PO PROJEKTU

OBJEKT SE OHRANI

ESOTECH št. 803/2007, julij 2008

OBJEKTI OBDELANI PO PROJEKTURUDIS št. 2560-E365/10

OBSTOJEČE ZAKLONIŠČEUZ

PE 05

UEL OLJNA POSTAJA

8

Pripravili zaključek akcije Inovator leta

V začetku leta 2010 so v Premogovniku Velenje in HTZ Velenje začeli akcijo Inovator leta, eno od motivacijskih orodij z namenom spodbuditve ustvarjalnosti pri vseh tistih, ki jim ni vseeno, kako se dejavnosti v procesu odvijajo. V akcijo so bili vključeni vsi koristni predlogi oziroma ideje, ki so prispeli do promotorjev inovacijske dejavnosti v posameznih področjih oziroma organizacijskih enotah. Skupaj je v akciji sodelovalo 27 promotorjev in skoraj 100 inovatorjev (avtorjev in soavtorjev), prevzetih oziroma v akcijo vključenih je bilo 190 koristnih predlogov. 55 odstotkov oziroma 105 koristnih predlogov je bilo realiziranih, drugi pa so v različnih fazah realizacije.Rezultate akcije so razglasili v torek, 15. februarja 2011, v Kulturnem domu v Šoštanju. V kategoriji Najboljši inovator leta so si mesta od prvega do petega razdelili: Simon Lampret, Boris Rednak, Valentin Skaza, Edi Verdnik in Rudolf Dvornik, ki so skupaj (večinoma samostojno, nekaj pa s soavtorji) prijavili 53 koristnih predlogov. V kategoriji Najboljši promotor leta so si prva štiri mesta razdelili: Stanislav Dacar, Silvo Pečovnik, Gregor Železnik in Štefan Miheljak, ki so skupaj prevzeli 130 koristnih predlogov in jih 85 tudi realizirali.V kategoriji Najboljša skupina je prvo mesto zasedla organizacijska enota, ki ima najboljšega promotorja za leto 2010, in tudi prvih pet mest med najboljšimi inovatorji za leto 2010 zasedajo zaposleni iz te organizacijske enote. Zaposleni v njej so v letu 2010 naredili izjemen rezultat – indeks prevzetih KP je 2,1, indeks realiziranih koristnih predlogov pa 1,19 – za kar so si vsi zaposleni ob koncu prislužili posebno stimulacijo.

Najboljša organizacijska enota v letu 2010 na področju inovacijske dejavnosti je PC ESTO iz HTZ Velenje.Inovacijska dejavnost je v pretežni meri plod ustvarjalnosti posameznikov in/ali skupin v neki družbi. V Skupini Premogovnik Velenje si prizadevajo, da za svoje zaposlene ustvarjajo okolje, v katerem z veseljem delajo in imajo možnost biti ustvarjalni.Nagrajencem je čestital direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved: »V Premogovniku Velenje delamo načrtno na področju inovacij, zato je prav, da se znamo tudi pohvaliti z uspehi, ki jih v našem podjetju ni malo. Naš pogled v prihodnost je razdelan vse do leta 2054. V času odprtega trga je pomembno, da je tudi naša osnovna dejavnost povsem podrejena konkurenčnemu vidiku. V letu 2010 smo presegli vse dosedanje parametre proizvodnje, kar je izjemnega pomena, saj se dobro zavedamo, kaj je naš del naloge pri izgradnji bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj – predvideli smo postopno zniževanje cene z zdajšnje ravni na 2,25 EUR/GJ v letu 2015. V tem času bodo izpeljani tudi vsi ključni razvojni projekti, ki jih je s predvidenim gibanjem cene Premogovnik Velenje sposoben izpeljati sam. V smeri nadaljnjega stroškovnega optimiziranja se trenutno odvija več projektov: povečujemo širine delujočih odkopov, kjer smo v zadnjih dveh letih prešli s 140- na več kot 200-metrske odkope, moderniziramo delo na pripravskih deloviščih, pred nami je izdelava novega izvažalnega jaška NOP 2, ki predstavlja izziv naše generacije. Našo Velenjsko odkopno metodo smo razvili do te mere, da velja tudi v svetovnem merilu za BAT-tehnologijo (best available technology), sam Premogovnik pa se uvršča med podjetja s t. i. high-tech delovanjem.« »Brez zadovoljnih zaposlenih ni rezultatov, brez motiviranih zaposlenih tudi ni inovativnosti in na to se dandanes žal pozablja,« je zbrane kot častni gost nagovoril Ivo Boscarol, direktor družbe Pipistrel, ki ji je komisija, ki odloča o evropskem poslovnem priznanju European Business Awards, podelila priznanje za najbolj inovativno podjetje v Evropi v letu 2010 med več kot 15 tisoč prijavljenimi podjetji. V podjetju Pipistrel so sicer že leta 2008 razvili tudi prvo električno letalo na svetu.»Dandanes mora biti človek odprte narave, saj je okrog

Najboljši inovatorji in promotorji v Premogovniku Velenje in HTZ Velenje; foto: I. H. Avberšek

9

nas ogromno znanja in priložnosti, ki jih moramo le znati uporabiti. Inovator je tisti, ki si ne postavlja ovir, tisti, ki razmišlja drugače, nekonvencionalno. Cilje si je treba postaviti zelo visoko, le tako namreč lahko prideš zelo daleč. Vse te male ideje se porajajo v majhnih skupinah, ki so lahko osnova za zelo velike spremembe. Vsaka sprememba se najprej zgodi v glavi.«Direktor Pipistrela je poudaril, da je za inovativnost zelo pomembno, da inovator predvideva trende, mora biti vizionar. Če ne ve, kam gredo trendi, potem tisto, kar razvije, lahko pusti kar v predalu. »Danes predvidevati trende ni več tako preprosto, kot je bilo, ker je področij več, vendar imajo tisti, ki jim to uspe in imajo srečno roko, možnost, da svoj izum tržijo kot inovacijo. Ko sem pred 20 leti v našem podjetju začel s filozofijo, da mora letalo leteti tudi brez motorja, da ima z manj porabe energije večji dolet, ustvarja manj hrupa, so se mi vsi smejali. Do današnjega časa so se stvari obrnile, saj smo postali vsi občutljivi za hrup, cena goriva je visoka, zavedamo se onesnaženja okolja ...«V Premogovniku Velenje so inovacijsko dejavnost sredi leta 2008 zastavili smeleje, jo v letu 2009 razširili na celotno družbo HTZ Velenje, postavili koordinatorje inovativnosti v posameznih službah oziroma organizacijskih enotah, centralizirali informacijski sistem in izpeljali določene, predvsem interne promocijske dejavnosti. Ideje so bile vrednotene skozi naslednja merila: število realiziranih idej, število sprejetih idej ter gospodarski prihranek realiziranih idej.

Zmagovalna ideja je tista, ki šteje

Natečaj Zmagovalna ideja 2010 je natečaj SAŠA inkubatorja, regionalnega podjetniškega inkubatorja v Velenju, za najboljši poslovni načrt SAŠA regije, ki ga organizirajo skupaj s Premogovnikom Velenje. Natečaj je namenjen spodbujanju podjetniške dejavnosti v regiji ter sami promociji pomena inovativnega podjetništva. Temelji na identificiranju inovativnih podjetniških idej, nudenju strokovne pomoči podjetnikom s strani svetovalcev SAŠA inkubatorja, dejavnemu mreženju v sklopu vseh dogodkov natečaja ter izboru, promociji in nagrajevanju najboljših podjetniških idej in poslovnih načrtov start-up podjetij v regiji.Zaključek natečaja z razglasitvijo nagrajencev so pripravili v sredo, 2. februarja 2011, v Zeleni dvorani Premogovnika Velenje. Z natečajem so želeli spodbuditi regionalno tekmovalno vzdušje in kot subjekt podpornega podjetniškega okolja, skupaj z drugimi organizacijami inovativnega okolja

v regiji, gradili prepoznavno, podjetniško usmerjeno regijo SAŠA. Ključnega pomena za razvoj podjetništva v regiji so ponudniki kapitala, proizvodov za inovativna podjetja in razvojno-raziskovalna jedra, ki lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k uspešnemu razvoju podjetij v regiji. Organizatorji natečaja so k dejavnemu sodelovanju pritegnili tudi organizacije, ki v projektu sodelujejo kot pokrovitelj oz. storitveni partner ter tako promovirajo svoje odlične izdelke in storitve. Prav tako so k sodelovanju pritegnili tudi njihove inovativne sodelavce, ki razvijajo obetavne notranje podjetniške projekte in tako gradijo nove poslovne priložnosti za uspešen razvoj poslovanja organizacij v SAŠA regiji.»Inovativne ideje se ves čas rojevajo tudi v Premogovniku Velenje,« je goste nagovoril direktor podjetja dr. Milan Medved. »Na začetku obratovanja velenjskega premogovnika je bilo življenje rudarjev usmerjeno v preživetje in delovne razmere ter borbo za boljšo prihodnost. Današnje značilnosti pa so zaposlovanje visokokvalificiranih rudarskih strokovnjakov, uvajanje moderne opreme, mehaniziranih odkopov, varnost in humanost dela ter skrb za okolje.«Nagrajence je razglasil direktor PV Investa mag. Drago Potočnik, ki je ob tej priložnosti povedal, da je družba PV Invest razvojno naravnano podjetje, ki v sklopu svojih razvojnih dejavnosti podpira in razvija podjetniško podporno okolje v naši regiji. »Seveda si želimo še več podjetniškega duha v regiji, saj je v času, ko krizo gospodarstva že čutimo, to nadvse pomembno. V današnjem času je treba še bolj iskati možnosti, ki nas vržejo iz povprečja. Inovativnost, ustvarjalnost posameznika ali tima rodi ideje. Izkoristek vseh potencialov tako v sebi kot okolju, navdih, prosti čas, znanje, razvoj, investicijska možnost ter kanček sreče so ključni elementi, da ideja ugleda luč pravega podjetništva. Ne gre več samo za inoviranje, gre za inoviranje, združeno z vrhunsko podjetniško pobudo izkoriščanja poslovnih priložnosti.«Regijsko start–up podjetje, ki si je pridobilo laskavi naslov Zmagovalna ideja v SAŠA regiji za leto 2010 ter denarno nagrado v višini 3000 EUR, je postalo podjetje Stories design, ki je pripravilo najboljši poslovni načrt. To je mlado podjetje, ki se predstavlja z vrhunskimi izdelki lokalnega, družbeno-kulturnega, uporabnega sodobnega oblikovanja.Na drugo mesto se je uvrstilo podjetje TIE, d. o. o., ki je prejelo denarno nagrado v višini 2000 EUR, ATEI, d. o. o., pa je za uvrstitev na tretje mesto prejelo 1000 EUR.

Premogovniku nagrada En.Odmev 011 za najprodornejše energetsko podjetje

Na Strateški energetski konferenci En.Odmev je strokovna komisija podelila tudi nagrade za najprodornejša energetska podjetja v kategoriji malih, srednje velikih in velikih podjetij. Premogovnik Velenje je prejel nagrado za najprodornejše energetsko podjetje v skupini velikih podjetij. Premogovnik Velenje je strokovno komisijo prepričal z nadpovprečnimi rezultati, izredno tehnološko dovršenostjo, energetsko učinkovitostjo in položajem tehnološkega vodje v celotni regiji Jugovzhodne Evrope. Mednarodni recenzenti so rekli še bistveno več; da je Premogovnik referenčna točka za premogovništvo celo v Zahodni Evropi. Položaj tehnološkega vodje so si pridobili skozi leta vlaganja v najmodernejše tehnologije. »Čeprav je Premogovnik Velenje energetsko podjetje, se trudijo Najboljši so prejeli denarne nagrade; foto: Tadeja Mravljak Jegrišnik

10

zniževati tudi delež porabljene energije po količini in stroških. Redno dosegajo izredne kazalnike uspešnosti gospodarjenja z energenti, kar vpliva na nižjo ceno premoga in posledično energentov, ustvarjenih iz premoga. Položaj tehnološkega vodje so si pridobili skozi leta vlaganja v najmodernejše tehnologije. Tako dejavno sodelujejo pri razvoju tehnologij za zmanjševanje in zajemanje izpustov CO2, dosegajo sam svetovni vrh pri učinkovitosti odkopov in njihovi količini in sodelujejo pri razvoju najmodernejših tehnologij odkopavanja premoga, le-te pa tudi sami koristijo. Premogovnik Velenje svojo uspešno zgodbo gradi na temeljih tradicije in lastnega znanja, z najboljšo tehnološko opremo, s pripadnostjo zaposlenih, ki so vrhunsko usposobljeni na različnih področjih, ter z drzno začrtanimi razvojnimi koraki, ki so usmerjeni vse do leta 2054«, so povedali v obrazložitvi.

Srečanje partnerjev raziskovalno-razvojnega projekta CoGasOUT

Premogovnik Velenje je v začetku marca priredil delovno srečanje, na katerem so se sestali predstavniki projektne skupine za mednarodni projekt CoGasOUT – med njimi predstavniki fakultet in inštitutov iz Anglije, Španije, Nemčije, Slovaške in Poljske. Premogovnik Velenje je projektni partner mednarodnega raziskovalno-razvojnega (R & D) projekta CoGasOUT, ki ga koordinira fakulteta Imperial College London (ICL). Namen projekta so razvoj in aplikacija najboljših tehnologij (BAT-tehnologij) na področju razplinjevanja zelo debelih/strmih slojev premoga, racionalizacija pridobivanja premoga, večja varnost in humanost delovnega mesta, reševanje okoljskih problemov, prenos znanja in tehnologij v prakso ter mednarodno sodelovanje z namenom pridobivanja evropskih sredstev. Področje raziskovanja sta premogovnika, Premogovnik Velenje ter španski HVL, kjer poteka odkopavanje premoga v debelih oziroma strmih premogovih slojih. 3,7 milijona EUR vreden projekt CoGasOUT, ki ga sofinancira evropski Raziskovalni sklad za premog in jeklo (RFCS), povezuje podjetja, univerze ter raziskovalne ustanove v Angliji (Imperial College London, MRSL), Nemčiji (DMT, K-UTEC), Poljski (GIG), Slovaški (HBP), Španiji (AITEMIN, HVL – Premogovnik) in Sloveniji (Premogovnik Velenje). Premogovnik Velenje ima kot projektni partner 18,4-odstotni

delež. Delo na projektu je razdeljeno v sedem delovnih paketov, v katerih je Premogovnik Velenje enakovreden partner oziroma vodja izvajanja enega od paketov.

Premogovnik Velenje na uglednem seznamu “50 veličastnih”

Bonitetna hiša i v Ljubljani je v februarju objavila seznam petdesetih najbolje ocenjenih slovenskih družb v letu 2010. Na ugleden seznam veličastnih slovenskih družb se je uvrstil tudi Premogovnik Velenje, kar pomeni, da so eno izmed podjetij z najvišjim kreditnim ugledom. Bonitetna hiša i je partnerska družba največje bonitetne hiše na svetu Dun & Bradstreet. Bonitetni hiši sta dvanajst let zapored podeljevali priznanje trem slovenskim družbam za najvišji rating v preteklem letu, vendar je bilo nagrajevanje zaradi ekonomske krize leta 2009 prekinjeno. Izkazalo se je, da je imelo nagrajevanje zelo trdno strokovno podlago, saj nobena od družb, ki so bile do zdaj nagrajene, ni propadla. V preteklem letu se je slovensko poslovno okolje začelo stabilizirati, zato so se odločili, da ponovno razglasijo seznam »50 veličastnih«. Za gospodarsko stabilnost in ekonomsko učinkovitost so pomembna kapitalsko trdna podjetja, ki so sposobna realizirati razvojne projekte in ki imajo zgleden odnos do svojih kupcev in dobaviteljev, kar Premogovnik tudi je.

Priznanja za bonitetno oceno

Tudi tokrat sta družbe ocenjevali Bonitetna hiša i in bonitetna hiša Dun & Bradstreet. Uvrstitev na seznam »50 veličastnih« bo zabeležena v bonitetnem poročilu družb, kar pomeni, da bodo uvrščene družbe deležne boljših nabavnih pogojev z daljšimi odplačilnimi roki, ugodnejših bančnih kreditov, manjših zavarovalniških premij, večjega zaupanja investitorjev ter zaradi manjših stroškov poslovanja tudi boljšega tržnega položaja. Bonitetna informacija je najbolj razširjen in preizkušen pripomoček pri upravljanju s komercialnimi tveganji, ki ne odpravlja tveganja, ampak ga zelo uspešno meri. Objava seznama pomeni javni izraz priznanja za odlične rezultate in uspešno poslovanje. Sodelovanje z družbami, ki so uvrščene na seznam, pomeni minimalno tveganje – verjetnost, da družba, ki ima najboljši rating, ne plača dogovorjene obveznosti, je namreč neznatna (triodstotna).

Nagrado za najbolj prodorno veliko energetsko podjetje En.Odmev 011 je prevzel Rajko Pirnat; foto: Saša Jelen

Predstavniki mednarodnega raziskovalno-razvojenga projekta CoGasOUT; foto: arhiv PV

11

Vse študije potrjujejo upravičenost gradnje bloka 6

V marcu sta bili zaključeni študija o revitalizaciji blokov 4 in 5 Termoelektrarne Šoštanj, ki jo je izdelala družba EVONIK Industries, ter študija o zalogah premoga, ki jo je izdelala družba IMC – Montan Consulting GmbH. Prva je potrdila, da bi nas obnova blokov 4 in 5, brez stroškov financiranja, stala približno 430 milijonov EUR, njuna življenjska doba pa bi bila le 20 let, medtem ko bo življenjska doba bloka 6 40 let. Pri obnovi blokov 4 in 5 bi v primerjavi z blokom 6 bili slabši tudi okoljski in ostali parametri.Študija o zalogah premoga je potrdila, da je premoga za celotno življenjsko dobo bloka 6 dovolj ter je tudi ustrezne kakovosti.

Dobili gradbeno dovoljenje za blok 6

Po pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja so 17. marca 2011 v TEŠ pridobili tudi gradbeno dovoljenje za gradbena dela in hladilni stolp bloka 6.

Proizvodnja v letu 2011

Proizvodnja v TEŠ poteka nemoteno. V prvih treh mesecih je bilo v Termoelektrarni Šoštanj proizvedenih 1206 GWh električne energije na generatorju. V omrežje je bilo oddanih 1069 GWh, od tega je bila 1001 GWh proizvedena iz premoga in 67 GWh iz plina. S tem je bil poslovni načrt presežen za dobra dva odstotka. V februarju je bilo sicer proizvedeno dva odstotka manj od predvidenega poslovnega načrta, v marcu pa je bila za skoraj osem odstotkov presežena načrtovana proizvodnja. Vzrok je bil v spremenljivih hidroloških razmerah, marca pa nekajdnevna zaustavitev NEK. Poleg električne energije je bilo distributerju zagotovljenih tudi 158 GWh toplotne energije za potrebe daljinskega ogrevanja. Za to proizvodnjo električne in toplotne energije je bilo porabljenih 352.308 ton velenjskega lignita in 19.728.090 Sm3 zemeljskega plina.

Nadzorni svet TEŠ, prvič v razširjeni sestavi, potrdil izvajalca gradbenih del za nadomestni blok 6

Na 55. redni seji nadzornega sveta Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki je bila 8. aprila so se nadzorniki prvič sestali v razširjeni, petčlanski zasedbi. Osrednja točka seje je bila potrditev izbora izvajalca gradbenih del za nadomestni blok 6. Po predhodnem soglasju Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki je za projekt TEŠ 6 odobrila 200 milijonov € posojila (pogodba je bila podpisana 12.1.2011), je bila za izvajalca potrjena skupina Primorje d.d.. Njena ponudba je bila, ob izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije, med osmimi prispelimi cenovno najugodnejša.Novi nadzorni svet TEŠ od 6.4.2011 sestavljajo: predsednik nadzornega sveta, mag. Janez Keržan (HSE d.o.o.), dr. Dean Besednjak (HSE d.o.o.), dr. Vladimir Malenković (HSE d.o.o.), Franc Rosec (predstavnik zaposlenih) in Aljoša Tomaž (KD banka d.d.).»Nadzorni svet TEŠ je bil razširjen s ciljem večje preglednosti naložbe v TEŠ 6 in črpanja temu namenjenih sredstev. Danes smo izbrali najugodnejšega izvajalca gradbeni del s številnimi izkušnjami in referencami na področju velikih gradbenih projektov in verjamemo, da bo naše sodelovanje uspešno,« je ob tej priložnosti povedal mag. Janez Keržan, predsednik nadzornega sveta TEŠ. Mag. Simon Tot, direktor TEŠ, pa dodaja:«Projekt TEŠ 6 ima trenutno vsa potrebna soglasja in dovoljenja, zato se gradbena dela lahko začnejo.«Gradbena dela zajemajo izdelavo temeljev in betonskih delov glavnega tehnološkega objekta TEŠ 6. Začela se bodo po podpisu pogodbe, zaključek pa je predviden do konca leta 2014.

Stroji že delajo … Foto: Arhiv TEŠ

12

REACH

1. junija 2008 se je začela v celoti uporabljati uredba o Registraciji, Evalvaciji, Avtorizaciji in omejevanju Kemikalij (REACH) (OJ No. 1907/2006), ki velja za vse nevarne snovi kot tudi za tiste, ki niso označene kot nevarne (Uradni list RS, št. 23/2008 z dne 7. 3. 2008).Po začetku veljavnosti uredbe REACH sta proizvodnja in uvoz snovi (snov kot taka ali v pripravkih) v količinah ene tone ali več letno na proizvajalca oziroma uvoznika mogoča le, če je snov registrirana pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA). Snovi, ki so v postopnem uvajanju, je mogoče kasneje registrirati ob pogoju, da je snov predregistrirana do 1. decembra 2008. V TET je bila predregistracija za pepel narejena 16. novembra 2008 in za sadro 28. novembra 2008. Za potrebe registracije so tako pristopili k postopku REACH registracije in se v ta namen za pepel pridružili vodilnemu registrantu Ash-REACH Consortium GbR ter za sadro EVROGYPSUM. Od korejskega ministrstva za okolje in prostor so, zaradi precejšnjega zmanjšanja stroškov raziskav in analiz, zaprosili za odkup pravic za uporabo že opravljenih študij in jih tudi pridobili. Zdaj so v fazi priprave individualnih dosjejev za pepel in sadro, ki jih pripravljajo v Knoell Consult GmbH. V kemijsko analizo so poslali vzorce pepela, žlindre in sadre, neuradne rezultate že obdelujejo, in če bodo ti ustrezni, pričakujejo uspešno zaključen postopek registracije že v maju 2011. Ko bo registracija potrjena, je treba pripraviti še varnostne liste za posamezne proizvode (materiale).

Področje odlagališča nenevarnih odpadkov, nastalih pri proizvodnji električne energije pred in po ozelenitvi; foto: Arhiv TET

Izdana je Uredba o DPN za projekt ČHE Kozjak

Vlada RS je 17. februarja sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za črpalno hidroelektrarno na Dravi (ČHE Kozjak) ter daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor. S tem je objekt umestila v prostor in prižgala zeleno luč za začetek naložbe, saj uredba omogoča pridobitev potrebnih dovoljenj in soglasij. Uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje DPN, pogoje glede namembnosti, posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanje prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnosti, izvedbo prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje DPN ter dopustna odstopanja.

Kratka zgodovina projekta

Dejansko so ideje o gradnji črpalne hidroelektrarne na območju reke Drave stare že več kot štirideset let. Leta 1961 je bila izdelana študija črpalne hidroelektrarne Ožbalt II, ki je obravnavala možnosti gradnje in višino instalacije glede na verigo dravskih hidroelektrarn ter vplive na energetski sistem. Leta 1979 je bila izbrana optimalna lokacija na Kolarjevem vrhu, ki so jo preimenovali v Črpalna hidroelektrarna Kozjak (v nadaljevanju ČHE Kozjak). Objekt ČHE Kozjak je bil med izvajanjem raziskovalnih del, študij in projektne dokumentacije uvrščen med elemente za pripravo prostorskega načrta republike, v analize razvojnih možnosti, energetsko bilanco ... V letu 1981 je bil izdelan Idejni projekt ČHE Kozjak. Gradnja ČHE Kozjak na Kolarjevem vrhu je bila navedena tudi v Dolgoročnem planu Občine Maribor za obdobje 1986–2000 (Medobčinski uradni vestnik št. 1/86) v poglavju 4.9 Energetika. Dne 6. 2. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, sklicalo 1. Prostorsko konferenco, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Minister za okolje in prostor je v soglasju z ministrom za gospodarstvo sprejel Program priprave državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor, v okviru katerega so strokovnjaki pripravili celo vrsto strokovnih podlag.

13

Nadaljnji koraki v smeri intenzivnega dialoga

Če je pred sprejetjem DPN vse postopke vodilo Ministrstvo za okolje in prostor, so s sprejetjem uredbe nosilec projekta skoraj v celoti postale DEM. Kot glavni investitor projekta so zdaj pred zahtevno nalogo pridobivanja gradbenega dovoljenja in s tem povezanimi soglasji na področju odkupa zemljišč, pridobivanja služnosti itd.. To bo konkreten izziv, saj se bodo v DEM srečevali s težavami, ki bodo osebne narave. Predvsem bo treba poiskati dogovor s civilno iniciativo, združeno v Ekološko društvo Kozjak – Dragučova, ki je do zdaj odločno zavračala vsak dialog o trasi in gradnji daljnovoda. V DEM upajo, da bodo s strpnim dialogom razrešili vsa sporna vprašanja in da bodo v predvidenem roku začeli gradnjo ČHE Kozjak.

Strateški svet Pomurskega razvojnega inštituta se je seznanil z aktualnim stanjem projekta trajnostne preveritve energetske izrabe Mure

18. februarja so predstavniki Dravskih elektrarn Maribor (DEM) na seji strateškega sveta Pomurskega razvojnega inštituta (PRI) njegove člane seznanili z aktualnim stanjem projekta trajnostne energetske izrabe reke Mure. V predstavitvah so izpostavili, da so v zadnjem času po zaključeni trajnostni preveritvi območja v povezavi z energetsko izrabo največ pozornosti namenili strokovnim podlagam, in sicer preveritvi lokacij z vidika varstva narave, v katerih so obravnavane idejne tehnične rešitve hidroelektrarn glede na stroge omejitve okolja in narave. Slednje so se

izkazale kot ene najpomembnejših faktorjev. Zaključki strokovnjakov kažejo, da je gradnja sklenjene verige elektrarn nesprejemljiva, saj bi pomenila prekomeren poseg. V skladu z zaključki preveritev lokacij z vidika varstva narave se tako (za NEP) predlaga možnost izkoristka energetskega potenciala na mejnem odseku Mure, v odseku med Sladkim Vrhom (nadomestni objekt HE Ceršak) in Gornjo Radgono, ter na notranji Muri, v rečnem odseku pretoka od izliva Kučnice v reko Muro do avtoceste (predel Hrastje–Mota–Veržej). Za nadaljnje načrtovanje prostorske umestitve posameznih objektov pa bo treba z vidika varstva narave pripraviti številne omilitvene oziroma izravnalne ukrepe. Predstavniki DEM so ob tem spomnili, da bo opravljeno strokovno delo dobilo pravo veljavo šele ob vključitvi projekta v nastajajoči Nacionalni energetski program (NEP) in od tega bodo odvisni tudi nadaljnji koraki v projektu, kot je umeščanje objekta HE v prostor s pobudo za Državni prostorski načrt. Kot potencialni investitorji so v DEM prepričani, da si projekt v programu svoje mesto z nacionalnega vidika nedvomno zasluži. Projekt so imeli nedavno priložnost predstaviti tudi predsedniku vlade in ministrici za gospodarstvo ob njunem nedavnem obisku Podravja. Zavedajo pa se, da bo treba skozi nadaljnjo strokovno delo vseskozi prikazovati tudi vse vidike vplivov na lokalno okolje in da si bo treba, glede na interese lokalne skupnosti, podporo v okolju z vsakim korakom posebej prislužiti. Ob tem ne gre zanemariti niti dejstva, da je prišlo pri umeščanju objektov v prostor do spremembe zakonodaje, tako da bo vsak korak treba še skrbneje načrtovati. Direktor Dravskih elektrarn Maribor, mag. Viljem Pozeb: »Kar nekaj ljudi me je v zadnjem času spraševalo, ali

Udeleženci seje strateškega sveta PRI; foto: Majna Šilih

14

nameravamo v projekt energetskega izkoriščanja reke Mure stopiti odločneje, na primer z ustanovitvijo nove družbe s sedežem v Pomurju. Menim, da s strokovnim delom svojo resnost v namerah odgovorno izkazujemo z vsakim korakom. A niso vsi koraki odvisni le od nas samih. Resnično si želimo, da bo eden od naslednjih korakov tudi ustanovitev nove družbe v Pomurju, za kar sicer že imamo lastnikovo zeleno luč.« Direktor Pomurskega razvojnega inštituta, dr. Darko Anželj: »Ponovno smo se lahko prepričali, da gre za izjemno zahteven projekt tako s tehničnega kot tudi okoljskega vidika. Vsi smo se strinjali v točki, da lahko v projektu prepoznamo izjemno pomembne razvojne priložnosti, ki jih je smiselno dodatno osvetliti. Zdi se mi, da smo na pravi poti, da še podrobneje opredelimo interese Pomurcev in se ozremo okrog, kako so razvojne priložnosti znali izkoristiti drugi. Potrebne bodo resne obravnave pri usmeritvah, kako naprej, ob tem pa bomo morali biti hkrati pozorni, da ne bomo slučajno kakšne možnosti izpustili in da se nam ne zgodi, da bomo celo ostali brez kakšne priložnosti.«

Od Dravograda do Formina so sklenjeni letošnji remonti in revizije

Pomembno vlogo pri doseganju temeljnih ciljev družbe, to je varne in zanesljive proizvodnje električne energije, ima vzdrževanje. V DEM že vsa leta pristopajo k vzdrževanju po teoriji časovno planiranega preventivnega in kurativnega

vzdrževanja ter vzdrževanja glede na stanje naprav. Redni letni remontni ciklusi so praviloma v prvih dveh mesecih, ko zaradi slabše hidrologije (zmanjšanega pretoka reke Drave) vzdrževalna dela ne pomenijo večjega izpada proizvodnje in ne povzročajo nepotrebnega ustvarjanja viškov. V letu 2010 so s HSE uskladili načrt remontov in revizij agregatov DEM in na tej podlagi izdelali podrobnejše terminske načrte dejavnosti za vsak posamezen agregat. Priprave na remont so zahtevale dejavnosti skozi vse preteklo leto, zlasti pri nadzoru obratovanja elektrarn, načrtovanju potrebnih izboljšav z zamenjavo opreme in izvajanjem modifikacij, pri nabavi materiala in s pravočasnimi dogovori z zunanjimi izvajalci. Da bi se ti procesi realizirali kakovostno v zastavljenih rokih, sta bila potrebna dobra organizacija in sodelovanje med vsemi strukturami v podjetju. Vzdrževalne skupine so razporedili v tri vzdrževalne centre tako, da so lahko hkrati izvajale dela na treh agregatih. To pomeni, da so lahko v eni organizacijski enoti hkrati izvajali po en remont in dve reviziji, razen na spodnji Dravi, kjer so obseg dela porazdelili na dva agregata in jez. Zaradi omejenega števila preizkuševalcev v strokovni podpori so lahko remonte in revizije sklenili le na dveh agregatih hkrati. V vzdrževalnem ciklusu elektrarne v treh letih na posameznem agregatu izvedejo po en remont in dve reviziji. Večino del opravijo delavci DEM sami, zunanji izvajalci pa

Dvižna naprava je omogočala dviganje zapornic v Dravogradu. Foto: Arhiv DEM

15

Incident brez posledic

Varnost in zdravje zaposlenih sta temeljni vrednoti, od katerih je odvisna tudi zanesljivost delovanja hidroenergetskih objektov. V Soških elektrarnah Nova Gorica so leta 2005 sprejeli standard BS OHSAS 18001. V teh okvirih so v družbi pristopili k bolj sistematični spremljavi oziroma merjenju učinka varnosti in zdravja pri delu. Pomemben element spremljave varnosti in zdravja pri delu zaposlenih predstavlja med drugim tudi spremljava t. i. incidentov brez posledic.Incident brez posledic oziroma dogodek brez poškodb (near miss, near hit, close call) je nevaren dogodek, pri katerem je ali pa bi lahko prišlo do poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni.Spremljava incidentov brez posledic (v nadaljevanju incidentov) je v zadnjih treh letih na Soških elektrarnah postala že dobro utečena praksa, s pomočjo katere v družbi lažje obvladujejo tveganja oziroma dogodke v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu, ki se pojavljajo na delovnih mestih. Spremljanje incidentov poteka sistematično, kar pomeni, da se vsak incident obravnava posamično, se ga razišče ter na osnovi stopnje tveganja sprejme določene ukrepe. Število prijavljenih incidentov se iz leta v leto povečuje, kar je predvsem posledica večje ozaveščenosti zaposlenih. Tako se je število opaženih oziroma javljenih incidentov od začetnih šest v letu 2008 povečalo že na štirinajst v letu 2010. Narava incidentov je zelo različna, od incidentov manjšega tveganja do incidentov takšne teže, kjer je bilo treba takoj izvesti določene ukrepe. Pomembna prednost in dodatna vrednost spremljave incidentov sta, da lahko vsak zaposlen z javljanjem oziroma obveščanjem Službe za varstvo in zdravje pri delu o incidentih na posameznih delovnih mestih sam pripomore k večji varnosti in zdravju zaposlenih v družbi.V Soških elektrarnah bodo tudi v prihodnje skrbeli za beleženje in preprečevanje incidentov in samo upajo lahko, da se bo sistematično spremljanje odstopanj obrestovalo. Da bodo tudi v prihodnje beležili le incidente brez posledic.

so angažirani samo, ko ni dovolj lastnih kadrov in ustrezne specifične opreme. V prihodnosti bo treba zaradi stalnih pritiskov s strani HSE po zniževanju stroškov vzdrževanja in hkrati vedno večjih obratovalnih obremenitvah agregatov DEM (npr. neoptimalno obratovanje) vnovič dobro premisliti o drugačni strategiji vzdrževanja na DEM.V okviru rednih remontov in revizij so DEM letos izvedle 15 revizij in 6 remontov agregatov. Izvedli so vsa preventivna vzdrževanja naprav, prav tako pa tudi določene izboljšave, zamenjave in dodelave strojne in elektroopreme. Ker žerjava na HE Dravograd trenutno ni, so ga nadomestili z improvizirano platformo. S tem so lahko poleg rednih revizijskih del izvedli tudi zamenjavo vseh digitalnih turbinskih regulatorjev na agregatih. Remont na agregatih HE Dravograd bo mogoč šele, ko bo na razpolago nov žerjav. Izkušnje remontov na HE Dravograd, predvsem pregledov in obsega potrebnih sanacijskih del na turbinski opremi in betonskih konstrukcijah (vtoka in iztoka), bodo podlaga za odločitve glede spremembe strategije vzdrževanja v prihodnosti. Na agregatih HE Vuzenica so zamenjali vse stare sonde za merjenje ravni na turbinskem pokrovu z novimi proizvajalca KRONE, ker so se izkazali za zanesljivejše. Prav tako postopno zamenjujejo stara tlačna stikala na vezicah vodilnih lopat in varnostnih cilindrih z novimi WIKA stikali. Na agregatih HE Vuhred in HE Ožbalt postopoma vgrajujejo kompenzatorje na generatorskih hladilnih sistemih, s katerimi bodo omejili vpliv vibracij na togo konstrukcijo hladilnikov in cevnega sistema. S to izboljšavo se bo po predvidevanjih zmanjšalo število mehanskih okvar na agregatih. Prav tako so v času remonta na HE Ožbalt in HE Mariborski otok popravili AKZ vodilnih lopat in sanirali začetne kavitacijske poškodbe na gonilnikih turbin. Na vseh agregatih HE Mariborski otok so izvedli določene predelave izstopnih ventilov na filtrih primarne hladilne vode zaradi prevelikega mašenja ter zamenjali digitalne turbinske regulatorje. Na HE Zlatoličje so zaradi skorajšnjega nadaljevanja prenove na agregatu 1 izvedli zgolj najnujnejša dela. Na HE Formin so v okviru remonta agregata 2 zamenjali 36 tisoč litrov regulacijskega in ležajnega olja ter v celoti obnovili hladilni sistem elektrarne. Zamenjali so tudi stikalo lastne porabe iz osnega generatorja. Stari regulator temperature regulacijskega olja so nadomestili z novim, lani posodobljenim sistemom. Zaradi opažene razpoke na oblogi sifona agregata 2 je bila potrebna tudi sanacija obloge in kavitacijskih poškodb na gonilniku turbine.Pri izvedbi nekaterih dejavnosti so sodelovali tudi zunanji izvajalci: IVD, Dravski Bobri, UnicSUB, Anser, Map Trade, Matjaž Medved, s. p., Transing, Litostroj, Catolin Ges.m.b.H, Romer, Zarja in IRMA. Dobra organizacija dela in visoka usposobljenost vzdrževalnega osebja na elektrarnah in v strokovnih službah DEM sta porok za kakovostno izvedbo v načrtovanih rokih brez delovnih nezgod, na kar so še posebej ponosni.

Smaragdna reka Soča; foto: Andrej Curk

16

Podpis pogodbe za izgradnjo akumulacijskega bazena HE Krško

23. februarja 2011 je bila na sedežu javnega podjetja Infra v Leskovcu pri Krškem podpisana pogodba za izgradnjo akumulacijskega bazena HE Krško. Pogodbo sta v imenu naročnikov podpisala direktor Infre, d. o. o., mag. Vojko Sotošek, in direktor družbe HESS, d. o. o., Bogdan Barbič, v imenu izvajalca, podjetja Radok, d. o. o, pa direktor Danilo Senič. Operativne dejavnosti izgradnje akumulacijskega bazena se bodo začela v marcu 2011, polnitev akumulacijskega bazena do kote, ki bo omogočala poskusno obratovanje, pa se bo začela predvidoma konec maja 2012. Ostale infrastrukturne ureditve, ki ne pogojujejo dviga vode reke Save, bodo končane kasneje, v skladu s terminskim planom gradnje HE Krško.

Končana javna razgrnitev osnutka Državnega prostorskega načrta ter Okoljskega poročila za HE Brežice

V obdobju med 4. februarjem in 7. marcem 2011 je potekala javna razgrnitev osnutka Državnega prostorskega načrta (DPN) in Okoljskega poročila za bodočo HE Brežice. Vpogled v celotno dokumentacijo je bil omogočen na različnih lokacijah, in sicer v prostorih Občine Krško, Občine Brežice, določenih krajevnih uradih obeh občin ter na sedežu pripravljavca DPN, Ministrstva za okolje in prostor v Ljubljani.V času razgrnitve je bilo mogoče pregledati osnutek predvidenih ureditev ter tehničnih rešitev na celotnem območju DPN in nanj podati pripombe oziroma predloge

po dopolnitvah. Izvedeni sta bili tudi dve javni obravnavi, namenjeni podrobnejši predstavitvi osnutka gradiva DPN ter Okoljskega poročila širši javnosti. Na pobude in vprašanja, ki so prihajala predvsem s strani občanov Občin Brežice in Krško, so odgovarjali strokovnjaki – pripravljavci obeh razgrnjenih dokumentov. Vse zbrane pripombe, pobude in vprašanja so bila, po poteku zakonsko določenega roka za javno razgrnitev, posredovana na Ministrstvo za okolje in prostor, ki jih je dolžno pregledati in nanje pripraviti ustrezne odgovore ali morebitne nove rešitve.Zaradi bližine lokacije bodoče HE Brežice državni meji z Republiko Hrvaško se dokumenti DPN, skladno z določili Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje, tako imenovane ESPOO konvencije, presojajo tudi na meddržavni ravni. Skladno z navedenim je s krajšim časovnim zamikom javna razgrnitev osnutka DPN za HE Brežice in Okoljskega poročila potekala tudi v sosednji Hrvaški. V Zagrebu je bila s strani njihovega ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, izvedena javna obravnava. K sodelovanju je bila povabljena tudi slovenska skupina strokovnjakov, ki je predhodno že izvedla obe javni razpravi v Sloveniji. Slovensko delegacijo, ki so jo sestavljali predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarstvo, Odbora za HE na spodnji Savi, investitorja, projektanta DPN, projektanta HE, izdelovalca okoljskega poročila ter strokovnjaki, ki so izdelovali strokovne podlage, je vodila mag. Vesna Kolar Planinšič, vodja Sektorja za celovito presojo vplivov na okolje pri Direktoratu za okolje. Iz predstavitvi sledeče razprave je mogoče zaključiti, da je sam projekt izgradnje HE Brežice na hrvaški strani na splošno sicer pozitivno sprejet, vendar z zahtevami po določenih argumentiranih pojasnilih, vezanih predvsem na visoke vode ter morfologijo. Navedena vprašanja, pripombe ali zahteve po dodatnih obrazložitvah bodo po zaključku javne razgrnitve na Hrvaškem uradno predane Ministrstvu za okolje in prostor v nadaljnjo obravnavo.

Gradbišče HE Krško; foto: Arhiv HSE Invest

17

› IN

TE

RV

JU

: B

OG

DA

N B

AR

BIČ

, D

IRE

KT

OR

HE

SS

Hidroelektrarne na spodnji Savi je družba, ki izvaja oziroma zaključuje veliko slovensko elektroenergetsko naložbo. Kako kot izkušen elektroenergetik, prej ste bili direktor Termoelektrarne Brestanica (TEB), zdaj ste direktor HESS, ocenjujete sodelovanje s HSE in ostalimi družbami v skupini?Osebno sem s HSE povezan praktično od samega začetka delovanja skupine, saj sem kot direktor TEB sodeloval pri prvih kolegijih skupine, ob tem sem prevzel še vodenje Skupnega podviga, ki se je preoblikoval v družbo HESS, d. o. o, tako da pravzaprav kontinuirano delujem v okviru skupine HSE od leta 2002. Kljub temu sta začetek zaposlovanja konec lanskega leta in prehod iz TEB v HESS s skupino sodelavcev le pomenila bistveno spremembo v mojem delovanju kakor tudi pri sodelavcih. Vsaka selitev pomeni stres, v tem primeru je bil ta še večji, ker sta bila selitev in začetek zaposlovanja izvedena proti koncu leta, ko so obremenitve največje, tako da smo potrebovali kar nekaj mesecev, da se je delovna obremenitev nekoliko umirila, čeprav je intenzivnost zaradi tekočega projekta še vedno zelo visoka. V teh nekaj mesecih so tudi sodelavci spoznali delovanje skupine HSE, se z njim uskladili, tako da v tem trenutku lahko rečem, da je sodelovanje na vseh področjih zelo dobro. Zlasti sodelovanje s HSE je zelo intenzivno, korektno in

Projekt izgradnje verige HE na spodnji Savi je večnamenski projektPred desetimi leti je Vlada Republike Slovenije ustanovila družbo Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., (HSE). Eden izmed poglavitnih razlogov za ustanovitev je bila izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Leta 2008 je iz projektnega koordinatorja izgradnje omenjenih hidroelektrarn, Skupnega podviga, nastalo podjetje Hidroelektrarne na spodnji Savi, d. o. o., (HESS) v večinski lasti družb skupine HSE, kamor je kot manjšinski družbenik pristopila tudi skupina GEN. V lanskem letu se je družba HESS, d. o. o., preselila v nove prostore in zaposlila ekipo sodelavcev. To je ob dejstvu, da elektrarni Boštanj in Blanca že obratujeta, energetski del HE Krško pa naj bi bil tudi zaključen v predvidenem roku, dovolj razlogov, da smo za tokratni intervju izbrali Bogdana Barbiča, direktorja HESS, d. o. o., da pove še kaj več o poteku projekta izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi.

Bogdan Barbič, direktor HESS: »Energetika je preresna stvar, da bi se z njo lahko igrali politiki. Politične odločitve v oskrbi z energijo, ki ne temeljijo na stroki, so praviloma slabe.«

18

tudi sodelavci pohvalijo vzpostavljene relacije.

Kakšno je sodelovanje z družbo HSE Invest, s katero še posebej veliko sodelujete na projektu HE na spodnji Savi?Vsekakor gre za družbo, ki opravlja eno od ključnih funkcij na projektu izgradnje verige HE na spodnji Savi, to je funkcijo Inženirja po FIDIC-u. To pomeni, da vodi inženiring, nadzor in koordinacijo v vseh fazah gradnje kakor tudi umeščanja v prostor. Teoretično je to res samostojna funkcija, definirana s pogodbo, vendar je v praksi investitor HESS globoko vpet v vse tokove gradnje in umeščanja v prostor. Vzpostavili smo redne koordinacije, ki potekajo vsaj dvakrat na teden, tako da si izmenjujemo informacije, inženirju pa sta tako omogočena hitro odločanje in stališče investitorja. Delo vsekakor zahteva zelo visoko stopnjo medsebojnega zaupanja, tudi na besedo, saj vseh odločitev pač ni mogoče vedno pravočasno dobiti v pisni obliki. Tudi strokovno sodelovanje je korektno, ocenjujem pa, da smo v vseh teh letih sodelovanja vsi skupaj

precej napredovali in se precej naučili tudi eden od drugega. Dejstvo je, da je družba HSE Invest edina družba v Sloveniji, ki lahko vodi in izpelje izvajalski inženiring hidroelektrarne, in škoda je, da teh izkušenj ne izkoristi tudi v tujini. No, za to je vsekakor še čas.

Projekt izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi je tudi skupni nastop obeh energetskih stebrov. Kakšno je sodelovanje s podjetjem GEN Energija?GEN Energija ter TEB sta manjšinska družbenika v HESS, imata svoja predstavnika v nadzornem svetu ter pravice kot družbenika. Intenzivno sodelovanje je predvsem s TEB, ki izvaja večino vzdrževalnih dejavnosti na delujočih hidroelektrarnah, tako da se mi lažje posvečamo naložbi, ki še vedno v družbi predstavlja prek 90 odstotkov dejavnosti. Ker smo še do pred kratkim bili sodelavci, se seveda dobro poznamo, tako da je sodelovanje s TEB dobro in optimalno za obe družbi, saj na področju vzdrževanja zagotavlja visoko stopnjo enakomernega dela.

Kakšen pomen za Slovenijo bo imela celotna veriga hidroelektrarn, ko bo zgrajena? In koliko energije iz obnovljivih virov (OVE) bo vseh pet hidroelektrarn proizvedlo?Veriga petih HE bo proizvedla okoli 720 GWh, ko bo zgrajena, to pa je okoli šest odstotkov slovenske proizvodnje oziroma 22 odstotkov proizvodnje iz obnovljivih virov. Čeprav odstotki niso tako visoki, pa je treba vedeti, da gre v tem primeru za konično in trapezno OVE, kar ima svojo vrednost.

V teh dneh se veliko govori o varnosti jedrskih elektrarn. Kako je z varnostjo zgrajenih hidroelektrarn in kaj vse se upošteva pri načrtovanju tistih, ki se bodo gradile?No, pretočno-akumulacijske hidroelektrarne z relativno nizkimi padci, kot so na reki Savi, so ene varnejših energetskih objektov in jih z jedrskimi po teh merilih sploh ne moremo primerjati. Edina nevarnost pri hidroelektrarnah takega tipa je porušitev nasipov ali jezu v primeru naravne katastrofe oziroma diverzije, ki bi lahko imela posledice za naselja pod jezovi, zato smo še pred gradnjo

Gradbišče HE Krško

19

naročili ustrezne študije porušitvenih valov, ki bi se v takem primeru lahko zgodili. Študije so bile osnovni vhodni podatek za dimenzioniranje nasipov in vseh ostalih ukrepov zaščite naselij vzdolž HE, pokazale pa so, da so akumulacijski bazeni kljub milijonom m3 tako mali, da porušitev enega jezu ne bi povzročila poplavnega vala, ki bi bil višji od stoletne vode. Ker vsa naselja ob elektrarnah ščitimo proti stoletnim vodam, tudi taka porušitev ne bi imela posledic za naselja.

Poplave lansko jesen niso prizadele območij, kjer so hidroelektrarne že zgrajene, so pa prizadele tista področja, kjer še niso. Verjetno bo celotna veriga bistveno izboljšala poplavno varnost.Tako je. Projekt izgradnje verige HE na spodnji Savi je večnamenski projekt, ki poleg energetske izrabe reke omogoča tudi zaščito pred poplavami, izboljšuje možnost kmetijske proizvodnje, ureja infrastrukturo in omogoča razvoj turizma. Dejstvo je, da z izgradnjo verige HE spremenimo celotno pokrajino, zato je prav, da se poskrbi tudi za izboljšano poplavno varnost na celotnem področju. Lanske rekordne poplave so pokazale, da na področju Sevnice, kjer so že zgrajene HE in protipoplavna zaščita, ni bilo praktično nobenih težav in deli naselij, ki so ob takih vodah prej vedno »plavali«, so ostali nedotaknjeni. Veseli smo, da prebivalci teh področij to cenijo, tako da smo prejeli kar nekaj pohval o dobro izvedenih delih. Seveda je bila povsem drugačna slika na delu pokrajine, kjer HE še ni, zlasti v Krškem in vaseh okoli Brežic, kjer so bile posledice precej hude.

Veriga hidroelektrarn na spodnji Savi je eden redkih projektov, kjer umeščanje v prostor poteka sorazmerno gladko (v primerjavi s projekti, ki jim nasprotujejo civilne iniciative, okoljevarstvene organizacije itd.). Kako poteka komunikacija z lokalno skupnostjo zdaj in kako je potekala v začetnih fazah, ki so zaradi zahtevnosti projekta zagotovo zahtevale veliko angažiranja?Tudi pri nas smo imeli in imamo civilne iniciative, ki nasprotujejo izgradnji iz najrazličnejših razlogov,

res pa je, da porabimo precej časa za ustrezno komunikacijo z javnostmi. Na začetku je bilo precej težko in smo delali napake, nevede seveda, saj smo pretirano komunicirali na lokalni ravni, hodili po krajevnih in vaških skupnostih, kar pa se ni vedno izkazalo za najboljše. Kakorkoli, iz teh obiskov smo se naučili eno ključnih pravil, ki se ga držimo še danes – kar obljubiš ljudem, tudi naredi! Edino tako je mogoče vzpostaviti zaupanje ljudi, in ko je to vzpostavljeno, so težave mnogo manjše. Brez lokalnega delovanja bi bilo kaj takega praktično nemogoče; sedež družbe oziroma delovanja se je s projektom celo selil po občinah in zdaj deluje v Brežicah tudi zato, ker gre za umeščanje v prostor zadnjih dveh elektrarn, ki so večinoma v brežiški občini. Vsem kolegom, ki se trudijo z izgradnjo na Muri in srednji Savi, bi to moralo biti vodilo – brez lokalne družbe v Sloveniji ne boš zgradil HE. Očitno je že nekoliko drugačen naglas dovolj, da se vzpostavi nezaupanje ljudi.

Hidroelektrarni Boštanj in Blanca sta že vključeni v slovenski elektroenergetski sistem. HE Krško je v fazi izgradnje. Na kateri točki?HE Krško je v fazi začetka montaže opreme. Ključni deli turbin so že vbetonirani, tudi mostno dvigalo se postavlja, zaključuje se jezovna zgradba, kar je pogoj za intenziviranje montaže. Predvideno je, da bo montaža prvega agregata zaključena do konca letošnjega leta, ostala dva agregata pa do konca marca naslednjega leta. Žal se je zataknilo na akumulacijskem bazenu, ki je del infrastrukturnih ureditev, za izgradnjo pa je po koncesijski pogodbi zadolženo Ministrstvo za okolje in prostor. Razpis za izvedbo del je bil sicer pravočasno izveden v letu 2008, žal pa ga je bilo treba razveljaviti, ker takratni minister Karl Erjavec ni zagotovil finančnih sredstev za izvedbo. Še več, nekateri državni uradniki na MOP so takrat dobesedno ustavili projekt in vse dejavnosti tudi na HE Brežice in Mokrice. Posledice takih destruktivnih dejanj bodo vidne naslednje leto, ko bo energetski del HE Krško zgrajen, vendar bo na suhem, saj akumulacijski bazen še ne bo gotov. Dobro je vsaj to, da je pogodba z izvajalcem akumulacijskega bazena le podpisana in da so dela že v teku.

Kaj bi se morali vsi skupaj naučiti iz zamud na infrastrukturnem delu HE Krško?Da je energetika preresna stvar, da bi se z njo lahko igrali politiki. Politične odločitve v oskrbi z energijo, ki ne temeljijo na stroki, so praviloma slabe.

Kako poteka umeščanje v prostor HE Brežice in HE Mokrice? Po omenjeni ustavitvi oziroma zamenjavi ministra so se dejavnosti na umeščanju v prostor spet normalizirale, čeprav je trajalo zelo dolgo, da smo našli skupni jezik z varstvom okolja. Še danes ne morem z gotovostjo reči, ali je bilo dolgo usklajevanje posledica omenjenih političnih odločitev ali strokovnih pomislekov. No, tudi na področju varstva narave je prišlo do kadrovskih sprememb, uskladili smo okoljsko poročilo za HE Brežice, izvedli javne razgrnitve in javne razprave v Občinah Krško in Brežice ter v Zagrebu, v Republiki Hrvaški. HE Brežice ima namreč čezmejni vpliv, zato tudi sosednja republika enakopravno sodeluje v postopku umeščanja v prostor. Do danes smo prejeli prek 100 strani pripomb in vprašanj, na katere pripravljamo strokovne odgovore. Nič posebnega, le veliko, veliko dela in potrpljenja. HE Mokrice so v vsem tem zavlačevanju dohitele HE Brežice, tako da bomo lahko, kot kaže, obe elektrarni gradili skoraj istočasno. Okoljsko poročilo za HE Mokrice je namreč v delu, tako da če bo usklajevanje uspešno, lahko pričakujemo javno razgrnitev HE Mokrice jeseni. Naslednje leto pa v gradnjo!

Obsežnost projekta vam verjetno ne dopušča veliko prostega časa. Za kaj porabite trenutke, ki vam ostanejo?Prosti čas imam organiziran večinoma ob koncih tedna in s sodelavci smo dogovorjeni, da se ob sobotah in nedeljah praviloma ne kličemo glede službenih dejavnosti, če ni ravno neki izredni dogodek. Tako sem takrat z družino, včasih si privoščim kakšno adrenalinsko vožnjo s štirikolesnikom, poleti pa preživim precej časa v naravi. Žal so konci tedna vedno prekratki.

Intervju in fotografije: HESS

20

› F

OT

OR

EP

OR

TA

ŽA

- M

EH

IKA

Dežela večne zgodovineMehika je zibelka številnih razvitih indijanskih civilizacij, kot so Maji in Azteki. In prav majevska kultura je bila kriva, da sva se odločila za potovanje po tej čudoviti deželi. Ker pa Mehika obsega kar 1.972.550 km2, sva svojo pot omejila na polotok Jukatan. V nasprotju s splošnim prepričanjem Maji niso nikdar izginili. Na tem območju še vedno živijo in številni ljudje še vedno govorijo katerega od majevskih jezikov. Maji so gradili svoja mesta na najbolj nedostopnih krajih – mnogokrat globoko v džungli. Zgradili so templje, astronomske observatorije, palače, trge, igrišča, svetišča in ostale fantastične spomenike.

In kar je najzanimiveje: kolesa niso poznali ali pa ga niso uporabljali. Osnovni pojem Majev je bil čas. Otrok je imel svoj horoskop, še preden se je rodil. Takoj ob rojstvu so svečeniki določili najprimernejši dan, ko naj bi mu dali ime. Zanj je imelo ime magičen pomen; tako so nosili namišljeno ime, tisto pravo pa so poznali le starši in najožji prijatelji. Tudi na skoraj vseh oltarjih, stenah in ploščah je predstavljen čas. Spomenik so lahko postavili ravno zato, da so nanj napisali datum in z njim opisali dogodek, ki ga predstavlja

izklesana podoba. Velike uspehe so dosegli tudi v astronomiji. Izračunali so kroženje Venere in sestavili tabelo sončnih mrkov, ki so jo uvedli kot dvojni koledar, tako da so jih lahko tudi napovedali. Izračunali so natančno dolžino leta, čeprav niso uvedli prestopnega leta. Poleg astronomije so bili tudi genialni matematiki: iznašli so ničlo.Po postanku v Cancunu sva si najprej ogledala Chitzen Itzo, ogromno majevsko mesto, staro prek 1500 let. Glavna piramida, imenovana El Castillo, je bila postavljena kot

Plaža v Cancunu El Castillo v Chitzen Itzi z Mehičanko v narodni noši

Observatorij Nogometno igrišče z žrtvenim oltarjem na vrhu

21

tempelj v čast bogu Kukulkanu, predstavljala pa naj bi tudi koledar. Na vseh štirih straneh piramide je 91 stopnic, ki se vzpenjajo proti vrhu in skupaj z najvišjo platformo predstavljajo ravno 365 dni. Vsako leto ob enakonočju se ob sončnem zahodu od vrha pa vse do konca stopnic, kjer je kamnita glava kače, prikaže kačino telo, ki je posledica igre svetlobe in senc.

Po postanku v Meridi, živahnem milijonskem mestu, kjer glavni trg zvečer oživi in ga napolnijo živahni zvoki salse ter igra in smeh Mehičanov, sva se odpravila naprej do naslednjega majevskega mesta Uxmal, ki leži globoko v džungli. Je zelo lepo ohranjeno mesto s svetišči, trgi, igriščem za igro z žogo in templji. Glavna piramida je prav posebna, prav tako kot njeno ime Čarovnikova hiša, ker je nenavadne ovalne oblike, ki sicer ni značilna za ostale piramide v Mehiki. Po dooooolgem čakanju na avtobus sredi ceste sva ga le dočakala, a kaj ko voznika nisva nič razumela, ker je govoril enega od 50 jezikov, ki jih danes govorijo v Mehiki. Nekako smo se le sporazumeli, naj naju odpelje do nekega mesta, od tam pa bova že prišla do želenega cilja. Prav zanimiv občutek je, ko si sredi džungle in ne veš, kam se pelješ, na lokalnem avtobusu, kjer zaradi gneče 70 km stojiš, domačini pa te radovedno opazujejo, se smehljajo in spremljajo vsak tvoj gib. Seveda je bilo opazovanje obojestransko, saj so se tudi meni zdeli zanimivi, ker so bili vsi po vrsti manjši od mene, čeprav v višino merim le 160 cm.

Campeche je zaspano kolonialno mesto, ki leži na obaliMehiškega zaliva. Stari del mesta je pod Unescovo zaščito in zato lepo obnovljen, sicer pa se tudi tu vse dogajanje zvečer preseli na glavni trg. Ker je bila ravno nedelja, se je poleg igre in glasbe med nas prikradel vonj po okusni mehiški hrani, saj domačinke na ta dan pokažejo vse svoje kuharske sposobnosti in na stojnicah prodajajo specialitete kar iz svojih domačih loncev.Po 16-urni vožnji iz Campecheja sva končno prispela v osrčje Chiapaškega gorovja, ki se dviga vse tja do 2700 m nad morjem, v krasno mestece San Cristobal de las Casas. Mesto je že samo po sebi lepo in zanimivo, hkrati pa je tudi odlično izhodišče za izlete v bližnja indijanska mesta. Obkrožen je z vasmi in mesteci majevskih Indijancev Tzotzil, ki jim je španski jezik tuj, saj je tzotzilščina še vedno živa. Mestece San Juan Chamula je verjetno najbolj posebno, saj ima svojo policijo in vanj ne sme vstopiti noben zunanji pripadnik vojske ali policije. Ljudje so trdoživi, ukvarjajo se s kmetijstvom in izdelovanjem tekstilnih izdelkov, ki jih prodajajo po bližnjih mestih. Glavna značilnost kraja je cerkev, kjer verniki ob prižganih svečah, kadilu, steklenicah kokakole in alkohola klečijo na tleh, prekritih z borovimi iglicami, in goreče ponavljajo molitve v svojem starodavnem jeziku. Za konec pa po navadi kar v cerkvi žrtvujejo in ubijejo kokoš. Chamulčani imajo posebno religijo, ki naj bi nastala z mešanjem majevskih običajev in španskega katolicizma skupaj z inovacijami, ki so jih skozi čas razvili verniki sami.

Uxmal v džungli »Čarovnikova hiša«

22

Prijateljčki na poti

Tudi to je prevozno sredstvo

Popoldanska siesta

Pisane ulice Campecheja

Večerna zabava

Grafit, ki vzame sapo — naslikan na sedemnadstropni stavbi.

23

San Cristobal

Cerkev v San Cristobalu

V takšnem položaju tkejo osem ur na dan

Cerkev v Chamuli Tipična hiša iz blata

Indijanke

Majhna vaščanka Zinacantana

24

Obiskala sva tudi Zinacantan, kjer prav tako živijo Tzotzili. To mestece slovi po čudovitih tekstilnih izdelkih ter po rožah, ki jih gojijo v velikanskih rastlinjakih.Mesto Palenque leži na severovzhodnem delu Chiapasa, na robu džungle in na obronkih chiapaškega višavja. Blizu mesta ležijo ruševine majevskega mesta, ki je skrito v gosti džungli, zato je bilo do zdaj odkritih oziroma očiščenih le 2,5 kvadratnega kilometra površin, kar naj bi po ocenah predstavljalo le okoli 10 odstotkov celotnega mesta. Na pol preraščene z džunglo, obkrožene z živozeleno barvo rastlinja, s kriki opic, žvrgolenjem ptic se še zdaj zdijo kot pozabljeno mesto, ki ga bo vsak čas gozd zopet skril v svoj objem. Iz mesta Palenque sva se odpravila na dvodnevni izlet v džunglo Lacandon, k dvema manjšima arheološkima najdiščema Yaxchilan in Bonampak. Oba kraja se nahajata blizu meje z Gvatemalo, pot do njiju pa vodi po cesti Carretera Fronteriza, kjer menda potekata preprodajanje mamil in tihotapljenje prebežnikov, vasi ob njej pa nudijo zaščito upornikom zapatističnega gibanja. To območje velja za eno nevarnejših v Mehiki, vendar midva na srečo nisva imela nobenih težav. Najprej smo se odpravili do Bonampaka, ki je manjše majevsko najdišče. Pravzaprav je vse skupaj velik in čudovit travnik, na koncu katerega se ponosno dviga mogočna piramida z nešteto strmih in visokih stopnic, ki na prvi pogled vzamejo voljo do vzpenjanja. A trud se poplača, saj se z vrha odpira prečudovit pogled na celotno mestece in širno džunglo, ki se razteza, do koder seže pogled in še naprej. Pot smo nadaljevali v Yaxchilan, ki je na eni strani omejen z reko, povsod drugod pa ga obkroža džungelsko rastje. Do

tja se pride po 20 km plovbe po Usumacinti, mejni reki med Mehiko in Gvatemalo. Yaxchilan je sestavljen iz treh delov, Velikega trga, obkroženega s templji in svetišči, nad njim je v gozdu skrit drugi del, imenovan Mala akropola, od trga dalje pa se nahaja še Velika akropola. Tudi to zapuščeno mesto ima posebno vzdušje, ki ga ustvarja preplet ruševin in rastlinja. Mogočna drevesa so tam že stoletja in njihove korenine so čvrsto prepletene s kamni piramid. Celotno območje preveva občutje nekakšne spokojnosti, daje občutek, kot da se je čas razblinil in da so mogočne zgradbe vse, kar obstaja ta hip.Po ogledih majevskih najdišč so nas odpeljali v čisto pravo lacandonsko vas, kjer smo prenočili pri domačinih. Ljudstvo Lacandón so potomci Majev (danes jih je samo še osemsto), živijo odmaknjeni od sodobnega sveta. Preživljajo se z lovom divjadi v tropskem gozdu, gojenjem banan, koruze in fižola. Večinoma so oblečeni v dolge bele tunike, imajo dolge lase, ki so spredaj – tudi pri moških – pristriženi. Seveda pa tudi oni uporabljajo sodobna komunikacijska orodja, kot so mobiteli in internet. Edina težava je, da v precejšnjem delu džungle, kjer živijo, ni signala … Kako veš, da si v džungli? Pri sosedih najdejo v sobi za dlan velikega pajka, sediš pred hišo in na drevesu hkrati zagledaš kolibrija in papagaja, na vrtu rastejo banane, pogled pa se ustavi na drevesih, saj zaradi gostega rastja razen prve vrste dreves ne vidiš čisto nič več.Peljali so nas na peturni sprehod skozi džunglo, pokazali zdravilne rastline, opozorili na tam živeče živali, tako da smo si na koncu zares zaslužili kopanje pod tamkajšnjimi slapovi. Od tu pa naju je čakala le še dolga pot do morja, kjer sva še teden dni uživala in obiskala Tulum, Islo Mujeres in otok Holbox.

Indijanček Drevo ceiba

25

Poglavar

Tulum

Pri zajtrku

26

Isla Holbox

Isla Mujeres

27

Od vseh treh krajev nama je bil najbolj všeč otok Holbox, predvsem zaradi svoje sproščenosti in ker ga turizem še ni čisto prevzel. Ulice so brez asfalta, po otoku se vozijo le z golf avtomobilčki, kuhar v gostilni gre na ribolov in se z ulovom vrne neposredno v kuhinjo, da pripravi slastno večerjo. Na obali in v morju pa same školjke. Palme na snežno belem

pesku in turkiznozeleno morje … Zvečer se na ulici zberejo lokalni glasbeniki in igrajo kar tako, ne za denar, ampak za svojo dušo. Lepo je bilo in še se vrneva. Če ne drugega, pogledat velike morske pse!

Besedilo in fotografije: Marjeta Horvatič

28 www.modri-jan.si