brezplačni časopis september 2012 številka 87 letnik 10 · 2019-11-06 · 4 dobro je vedeti...

AKTUALNO:

stran 2

Prepričan sem, da imam prav

stran 21

NE PREZRITE

Zaključena festival Muzejski vrtovi in Novomeška filmska šola

IZ NAŠIH OBČIN

Že dvanajsti Festival dokumentarne fotografije Fotopub

stran 19

brezplačni časopis september 2012 številka 87 letnik 10

Mateja Jerič

petindvajset stopnic

stran 23

»Svobodna v gibanju in razmišljanju. In zvesta sama sebi.«

več na zadnji strani

Straški raftarji druga najboljša ekipa v Evropi

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 102

UREDNIKOV KOMENTAR

Prepričan sem, da imam prav

Edino logično je, da se vrtci pocenijo

V zadnjih tednih se je v javnosti pripetilo nekaj zanimivih objav.

Od prekinitve pogodbe s Patrio glede dobave osemkolesnikov

do prve obsodbe v sojenju t.i. tajkunov v primeru proti Binetu

Kordežu. Če k temu dodamo še pomenljivo neznanje ministra

Vizjaka pri razlagi pojma zlato fiskalno pravilo, ki ga bi morali

zaradi stalnega mahanja z njim znati na pamet malčki v prvem

razredu, bi lahko potegnili črto pod vsem tem in poiskali skupni

imenovalec.

Sporazumna prekinitev pogodbe s Patrio je nedvomno velik

dosežek razuma, saj v časih, ko se vsepovsod režejo socialni

transferji, nima smisla vlagati v obrambo. Za povrh vsega bi vlagali

v obrambne sile, ki sploh ne bi branile domače zemlje. Poleg tega

nas po količini orožja vsaka sosednja država povozi brez težav. A

ne bi bilo smiselno prej spraviti v red domače bojne vrste?

Očitno so svoje vrste strnili tožilci in sodniki, da so v dobrih

100 dneh obsodili početje Bineta Kordeža in pomočnikov pri

manipulacijah z nakupi zemljišč. Čeprav ostaja v zraku občutek,

da je bila ta obsodba izrečena za zgled, da je treba nekoga pribiti

na križ, se mi zdi skorajda smešno, da je nekdo dobil za krajo 8

milijonov evrov dobrih pet let zapora. Koliko bi morali potem

dobiti odgovorni za milijardne izgube v bankah? Nam bo potem

sploh še kaj ostalo od vodstvenega kadra v bančništvu? Ok, tudi

v cerkvi bi se zamajalo marsikaj ob taki doslednosti. Ob tem je

treba reči, da je Bine Kordež pred tem slovel za ekonomskega

strokovnjaka, torej je vedel, kako se tem rečem streže in bi verjetno

znal kakšne nepravilnosti tudi zakriti. Kakšno upanje torej ostane

vsem tistim, ki so in še bodo na prepihu zaradi manipulacij s tujim

denarjem? Bojim se, da je njihovo največje upanje v tem, da bo

ob razkritjih njihovih mahinacij padel madež tudi na del oblasti.

Opozicijske ali koalicijske, to niti ni bistveno.

Je preveč drzna teorija, da so Kordeževo početje obsodili, ker

se je premalo, politiki bližnjih, udeležencev okoristilo s posli?

Je bil ta primer res tako čist glede (ne)vpletenosti politike, da ni

mogel pasti madež na nobeno politično opcijo, pa so ga mirno

vrgli volkovom? Če je to res, potem je fiskalno pravilo še manj

kot črka na papirju. Skupni imenovalec teh dogodkov bi lahko

postalo prepričanje v svoj prav. Kot je Erjavec zagovarjal posel s

Patrio za najbolj transparentnega, tako je Kordež prepričan, da

je vse njihovo početje bilo zakonito. Morda tudi Vizjak verjame,

da je zlato fiskalno pravilo čudežna paličica, ki bo uredila vse.

Prepričan sem v svoj prav, da se vsi trije motijo. Le da državo moje

prepričanje v svoj prav stane precej manj kot njihovo.

Tak je bil naslov članka v enem od slovenskih dnevnikov v mesecu

juliju. Članek med drugim navaja: «Zakon za uravnoteženje javnih

financ (ZUJF) vpliva tudi na višino oskrbnine v vrtcih. Zaradi niž-

jih stroškov dela, ki predstavljajo 80 odstotkov cene programa, se

morajo javni vrtci po Sloveniji načeloma poceniti. Tako predvideva

19. člen pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v

vrtcih, ki izvajajo javno službo. Ta člen določa, da morata občina

ali vrtec predlagati novo ceno, če se med letom bistveno spreme-

ni kateri od elementov cene programa. Elementi so namreč stroški

dela, stroški materiala in storitev in stroški živil za otroke. Največji

vpliv na ceno ima strošek dela zaposlenih, in sicer v povprečju 80

odstotkov cene.«

Prav je, da se učinek napora uravnoteženja javnih financ prenese

tudi izven javnega sektorja. V konkretnem primeru bi to pozitivno

vplivalo na mlade družine, ki so zaradi številnih finančnih obve-

znosti, povezanih z majhnimi otroci, občutljiva socialna skupina.

Hitra analiza po spletu pove, da so številne slovenske občine po-

pravile cene vrtcev navzdol že junija oz. julija. Med njimi ni no-

vomeške občine. Res je, da mora nižjo ceno vrtca potrditi občinski

svet, vendar se odgovornim s pripravo predloga ni mudilo in se

jim še vedno ne. Nasprotno pa je bil rebalans občinskega proračuna

pripravljen že meseca junija in obravnavan (ter sprejet) na julijski

seji. Minimalno 10%, marsikje pa 20% in več, se je nemudoma vze-

lo vsem postavkam, ki so namenjene športnikom, kulturnikom in

upokojencem. Treba je varčevati je bilo glasno sporočilo. Vendar je

pozoren pregledovalec gradiva lahko začuden opazil, da se sred-

stva za plače občinskih uslužbencev zmanjšujejo samo za 0,5%.

Nekoliko čudno, če vemo, da so se plače v javnem sektorju v pov-

prečju znižale za 7%. Hkrati pa nič presenetljivega ob dejstvu, da

so si na Mestni občini Novo mesto izplačali regres nekoliko prej kot

druga leta in sicer pred uveljavitvijo ZUJF 1.6.2012 ter tako izigrali

varčevalni zakon.

Iskreno upam, da bo predlog znižanja cen v novomeških vrtcih pri-

pravljen kmalu. Hkrati me že vnaprej zanima kakšno znižanje bodo

uspeli izračunati spretni občinski matematiki. Prav bi bilo, da se

kdaj naredi tudi kakšen korak nasproti uporabnikom in da nismo

občani vedno naravni sovražniki občinskih javnih uslužbencev. Naj

si za zgled vzamejo ravnateljico vrtca iz Komende, ki mi je pred

nekaj dnevi razlagala, da bodo oni znižali vsaj za 10%. Ker so plače

res šle dol samo za 7%, vendar so oni sedaj dve delavki, ki sta se

upokojili, nadomestili s pripravnicami, pa uspelo jim je znižati stro-

ške elektrike itd.. Zelo spodbudno je zvenelo. Izziv za odgovorne

novomeške veljake na čelu z županom, občinsko upravo in vodstvi

obeh vrtcev.

Avtor članka je občinski svetnik Liste Gremo gor!

Uroš Kocjan

IZ SVETNIŠKIH KLOPI

Gregor Macedoni

AKTUALNO

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 10 3DOBRO JE VEDETI

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 104 DOBRO JE VEDETI

NAHAJAMO SE V TRGOVSKEM CENTRU QLANDIA.

Kolpa je priskočila na pomočKolpa d.d. Metlika je zopet pokaza-

la, da je kot podjetje vpeta v okolje,

iz katerega izhaja. Tako je družini

Težak iz Dol pri Suhorju, ki jim je

maja letos požar uničil hišo, prisko-

čila na pomoč in jim podarila ko-

palniško pohištvo v vrednosti 1800

evrov. Maja letos se je samodejno

vnel požar na strehi njihove hiše in

zagorelo je celotno ostrešje. Janez

in Barbara Težak sta se s prošnjo za

pomoč obrnila na Kolpo d.d. Metli-

ka, saj je bilo potrebno tudi kopal-

nico popolnoma renovirati. Podjetje

iz Rosalnic pri Metliki se je odzvalo

na njihovo prošnjo in jim priskočilo

na pomoč. Pohištvo so jim na dom

pripeljali vodja salona Kolpa Jani

Bevk in njegova sodelavca. Težako-

va sta se izjemno razveselila dona-

cije, saj pri obnovi hiše pride prav

vsak evro in vsak kos pohištva.

Rudi Vlašič

PANLES KUHINJE V NOVEM MESTU V QULANDIJI - Uspeh je, če verjameš v projekt Ime Panles je prisotno v slovenskem prostoru že vrsto let. S svojo vztraj-

nostjo, zanosom in trdim delom so uspeli dati regiji pečat zaupanja vre-

dnega podjetja

Ustvariti želijo podjetje z vsesplošno prepoznavnostjo blagovne znamke

Panles iz Rogaške Slatine. Svoje cilje dosegajo s ponudbo v lastnih sa-

lonih, s stro kovnim pristopom in vztrajnostjo. Ponujajo nove materiale,

nove prodajne pristope, strokovno svetovanje in z veliko stopnjo fleksi-

bilnosti omogočajo kakovostno storitev.

Zavedajo se svoje glavne naloge in odgovornosti, to je, zagotoviti kako-

vost kupčevega bivanja. Svoje kupce spodbujajo, da si ustvarijo čudovit

ambient in da so soustvarjalci kuhinje, kjer preživijo večino časa. Omogo-

čajo jim, da si drznejo vstopiti v svoje sanje, ki lahko postanejo resničnost.

Ničesar ne prepuščajo naključju.

Kuhinja – sožitje lepega in praktičnega

»Nova filozofija bivanja se osredotoča na kuhinjo, ki je prirejena posame-

zniku. Upoštevati moramo čustven, fizičen in psihološki vidik, če želimo

ustvariti dobro in sproščeno počutje v kuhinji in pri kuhanju,« pravi di-

rektorica podjetja Branka Močnik.

Pri oblikovanju kuhinjskega pohištva še vedno prevladujejo gladke, eno-

stavne in čiste linije, uporabljenih je čim manj materialov, izrazito so pou-

darjeni funkcija, barvna harmonija in simetrija. Ni odvečnih detajlov, po-

udarek je na uporabnikovem času in prijazni uporabi. Pri tem pa igrajo še

kako pomembno vlogo vsi, očem skriti, a v kuhinji prepotrebni materiali,

kot so vgradno okovje, svetlobni dodatki, tiho zapiranje, izvlečne mreže,

shranjevalne omare, ločevalni koši za odpadke in podobno. In prav v tem

je Panlesova ponudba tako pomembna, saj vključuje vse navedeno.

Panlesov salon kuhinj v Novem mestu v Qulandiji je resnično pravi stu-

dio kuhinj, veliko različnih modelov, od klasičnih do modernih, različnih

barvnih kombinacij.

V mesecu septembru ponuja Panles ponovno zanimive akcije, tako pri

kuhinjah kot pri aparatih različnih blagovnih znamk..

Panles ponuja svojo uspešnico, kuhinjo Amadea v visokem sijaju z izje-

mnim 45% popustom, so pa še drugi modeli kuhinj z zanimivimi pro-

dajnimi pogoji.

Zanimiva pa je tudi Panlesova akcija »KREDIT ZA VSAKOGAR«, ki je

glede na odzivnost podaljšana tudi v september . Kuhinjo na kredit lah-

ko kupi vsak - ne glede na višino svojih mesečnih prihodkov, ne glede na

to ali je zaposlen za določen ali za nedoločen čas.

Panlesovi svetovalci svetujejo kupcu najprimernejšo rešitev.

SALON PANLES KUHINJE – NOVO MESTO- QULANDIJA-VHOD Z

ZUNANJE STRANI- ALI novičke NA www. Panles-kuhinje.si.

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 10 5ZANIMIVOSTI

NOcOJ BO PA EN LEP VEČERV Športni dvorani Marof bo v soboto, 27. oktobra, ob 19. uri, zabavnoglasbena prireditev NOcOJ BO PA EN LEP VEČER.

Nastopili bodo priljubljeni in zanimivi izvajalci. Nekateri letos

praznujejo okrogle obletnice svojega delovanja. Zapeli bodo

Fantje s PraProtna, najbolj priljubljen narodno zabavni

kvartet, ki letos praznuje 50-letnico svojega umetniškega de-

lovanja in je skoraj pet desetletij pel v ansamblu Lojzeta Slaka.

Vrsto uspešnic bo zapel Daniel PoPoVić. Med njimi tudi

Džuli, katere glasbo je sam ustvaril pred 30 leti in nato leta 1983

z njo uspešno nastopil na Evroviziji. Na citre bo zaigrala tanja

Zajc ZuPan, ki v letu 2012 praznuje 20-letnico glasbenega

ustvarjanja. Ob tej priložnosti je izdala kompilacijsko zgoščen-

ko Najlepše balade z izborom najlepših melodij z vseh albumov.

Nastopili bodo še flavtistka anja Burnik, ansambel roka

ŽlinDRe, Mladi dolenjci, ansambel neMir in najstni-

ška skupina dark Heart. Koncert bo vodila ana ZuPan,

za dobro voljo bo na svoj humorističen način poskrbela MaMa

Manka.

Večer bo pester, zanimiv in poln smeha.

Nocoj bo pa en lep večer.

Lepo povabljeni.

Džuli se je vrtela po vsej Evropi, Skandinaviji, RusijiLeta 1982 je Daniel Popović napisal Đuli, ki je

postala hit po vsej Evropi; drugo leto pa bo že

30 let, od kar se je z njo predstavil na Euroson-

gu v Münchnu. Ker je že nekaj let naš občan,

je prav, da to obletnico njegove uspešnice pro-

slavimo tudi pri nas in tako sem ga prosil za

izčrpnejši razgovor, da ga naše bralke in bralci

bolje spoznajo. Prisluhnimo mu, in obujajmo

stare spomine.

leta 1983 ste na euroviziji kot predstavnik ju-

goslavije zasedli zavidljivo 4. mesto. Vaša pe-

sem Đuli je postala hit v vsej evropi. Kakšna

je bila vaša eurovizijska izkušnja?

Vse okrog Evrovizije leta 1983 se je dogajalo

s tako bliskovito hitrostjo, da tega enostavno

ne moreš tako hitro dojeti. Čez noč sem post-

al mega popularen, Džuli se je vrtela po vsej

Evropi, Skandinaviji, Rusiji, na Bilboardovi

lestivici najboljših 100 sem bil celo pred Mi-

chaelom Jacksonom in Davidom Bowiejem,

tako popularen sem bil. Pesem so prevedli v

ne vem koliko jezikov, potoval sem iz enega

konca sveta na drugega, z mesta v mesto, ni

bilo kraja, kjer nisem imel koncerta, na Dunaju

je bilo npr. 50.000 ljudi na trgu, oboževalci so

kričali in omedlevali kot za stavo. Po Skan-

dinaviji in Evropi so vsepovsod ustanavljali

fan clube, vse kar se je dalo natisniti z mojim

imenom ali sliko, so prodajali. Na Euvroviziji so

se že v tistem času sklepali posli okrog prvega

mesta, celo moji ekipi so ponudili 1. mesto za ne

vem kakšno vsoto, vendar niso sprejeli, saj niso

verjeli da je kaj takšnega sploh možno. Tako so

zmago kupili takratni zmagovalki države Lux-

emburg. Moje 4. mesto je bilo spontano in tega

sem najbolj vesel, saj sem bil dejansko moralni

zmagovalec takratnega tekmovanja.

kako vas je spremenila ta izkušnja?

Izkušnja te seveda spremeni, saj si čez noč de-

jansko iz vrtca prišel na fakulteto, če vzamem

to kot prispodobo in življenje se ti postavi na

glavo. So se pa na moj račun, glede na to, da o

poslih nisem imel pojma, okoriščali vsi okrog

mene, razen jaz sam. V trenutku imaš vse in v

trenutku tudi vse izgubiš, če imaš okrog sebe

neprave ljudi.

Je glasba vaš poklic ali hobi? S čim se še

ukvarjate?

Glasba je moj poklic in moj hobi bi lahko rekel,

saj se obenem ko ustvarjam glasbo, s tem tudi

sproščam. Glasba je moja največja ljubezen, saj

če tega ne čutiš, potem dobre glasbe ne moreš

ustvarjati. Po moje je ni stvari, ki je ne bi znal

narediti, marsičesa se lotim, od popravila av-

tomobila, do sestavljanja pohištva in drugih

hišnih opravil. Nič mi ni težko, primem se

vsakršnega dela.

Pred vami je izid nove zgoščenke. Kakšno je

sporočilo vaših pesmi? Ste sami avtor glasbe

in besedil?

Res je, po kar nekajletnem premoru sem v

zaključni fazi svojega nove zgoščenke, ki sem

jo pripravljal skoraj vse leto. Sam sem avtor

glasbe in besedil, ki sem jih napisal popolnoma

iz življenjskih izkušenj, tako da bi lahko rekel

da so skoraj avtobiografske. Vse inštrumente

sem odigral sam, tako da sem na svoje delo iz-

redno ponosen ker sem popolni perfekcionist

in verjamem, da bo tudi publika moj novi CD

sprejela z navdušenjem, saj se bodo mnogi pois-

tovetili s teksti, začutili, da je glasba delana z

ljubeznijo in bodo pesmi sprejeli za svoje.

Kje vas bomo lahko slišali v bližnji prihod-

nosti?

Trenutno se v organizaciji priznane citrarke

Tanje Zajc Zupan pospešeno pripravljamo

na turnejo, ki jo bomo vlekli vse do pomladi

2013. Na Dolenjskem bomo nastopili 27. ok-

tobra v Novem mestu in dan kasneje 28. ok-

tobra v Čatežu. Upam, da se tam vidimo v

čim večjem številu, saj bo koncert vrhunski,

z več nastopajočimi, tako da bo za vsak okus

nekaj, vmes pa bom imel tudi samostojne nas-

tope o katerih bova z ženo Sašo svoje zveste

oboževalce sproti obveščala preko socialnih

omrežjih in drugače. ivan kepic

Prodaja vstopnic na vseh prodajnih mestih eventima.

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 106 IZ NAŠIH OBČIN

TPV-jevci na Gorjancih v znamenju dobre volje in zdravega tekmovalnega duha

Edinstven muzej na prostem »Gre za edinstven muzej na prostem, v katerega prenašamo stare ko-

zolce in jih obnavljamo. Do danes smo prestavili že 14 kozolcev, te dni

postavljamo še zadnje tri: potem pa bomo postavili še dve sušilni napra-

vi, gre za skupino ostrvi in en mini kozolček, ki predstavlja pravzaprav

prvi korak v razvoju kozolca. Slednje dva se ne štejeta pod kozolce, zato

govorimo raje o sušilnih napravah. Vseh skupaj bo razstavljenih 17 ko-

zolcev oz. govorimo o 19 sušilnih napravah,« je o prvem muzeju na

prostem s kozolci na svetu dejal župan občine Šentrupert Rupert Gole.

Dežela kozolcev nastaja v občini Šentrupert na Dolenjskem. V muzeju

bo zastopanih vseh 6 tipov kozolcev (enojni, enojni s plaščem, enojni

vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Velikost

Dežele kozolcev je 2,5 hektarja, med kozolci pa bo za 1 kilometer spre-

hajalnih poti. Najstarejši kozolec Lukatov toplar v muzeju izhaja iz leta

1795, in ima sedaj 217 let, kar je izredno veliko.

Občina Šentrupert je kozolce odkupila, zanje pa odštela od 600 do 8.000

evrov, odvisno, koliko so bili ohranjeni in veliki. Lastnik projekta je ob-

čina Šentrupert. Celotna vrednost projekta je več kot 700.000 evrov, za-

radi obsežnosti, pomembnosti in izvirnosti pa je projekt podprla tudi

Evropska unija. Prvi del projekta, ki zajema fizično prestavitev z obno-

vo in komunalno infrastrukturo, je sofinanciran iz evropskega sklada za

regionalni razvoj v višini 306.000 evrov. Drugi del projekta, ki je vreden

dobrih 90.000 evrov in zajema programski del, je sofinanciran z nekaj

manj kot 70.000 evri iz sredstev Leader. Ta del projekta se izvaja preko

Lokalne akcijske skupine Dolenjska in Bela krajina, s katerim upravlja

Razvojni center Novo mesto. Pri projektu sodeluje tudi Center za razvoj

Litija, ki v okviru znamke Srce Slovenije povezuje 12 občin iz treh regij.

Direktorica Centra za razvoj Litija, Aleksandra Gradišek, je ob tem de-

jala: »Pričakujem, da bo s tem projektom, ki bo svetovnega merila, večjo

prepoznavnost dobilo tudi območje Srce Slovenije.«

Muzej bo predstavljal turistično, izobraževalno in kulturno središče,

ki bo poleg osnovne infrastrukture – kozolcev v okviru Dežele kozol-

cev med drugim ponujal še strokovno vodenje po muzeju, izobraže-

valne delavnice, igre za otroke in odrasle, team buildinge za podjetja

in organizacije, mednarodne razstave, koncerte, modne revije, nočitve

na kozolcu in posebne poroke, pri čemer so se že pogovarjali z modno

oblikovalko Majo Ferme.

Uradno odprtje Dežele kozolcev bo junija prihodnje leto, v tem času pa

bo občina Šentrupert uredila tudi vso potrebno krajinsko arhitekturo in

pripravila celotno središče. Foto: Boštjan Pucelj

V Gribljah je dišalo po pasulju

Zadnjo julijsko nedeljo so v kampu Pezdirc v

Gribljah ob Kolpi pripravili tekmovanje v ku-

hanju pasulja. Organizatorji so poskrbeli za na-

močen fižol in slanino, za kotličke in posode, za

vso kuharsko opremo ter začimbe pa so morali

poskrbeti kuharji. Med seboj se je pomerilo de-

vet dvočlanskih ekip, ki so se letos po mnenju

petčlanske komisije, kateri je predsedoval Peter

Štefanič, še posebej dobro odrezale. Zmagala je

ekipa Kanuisti, za katero sta kuhala Roman Ka-

pušin in Luka Vardič, druga je bila ekipa Litva,

ki sta jo sestavljala Marjan in Verginija Črnič, tre-

tje mesto pa je pripadlo ekipi Podgurci, v kateri

sta bila Milena in Dušan Masnak. Prve tri ekipe

so prejele lepe praktične nagrade, organizator-

ji pa so na koncu vsem sodelujočim postregli s

slastnih jagenjčkom z ražnja. Organizator Jože

Pezdirc je po končanem tekmovanju povedal,

da bodo kuharska srečanja pripravljali tudi v

prihodnjih letih. Rudi VlašičZa TPV-jevce je bilo tudi letošnjo prvo julijsko

soboto na Gorjancih zelo razgibano. Namreč

tradicionalni piknik za vse zaposlene in upo-

kojence Skupine TPV, poznan kot dan TPV, je

tudi tokrat potekal v sproščenem, družabno-

športnem vzdušju, ki ga je še dodatno pope-

strila dobra volja okoli 700 udeležencev.

Pri športnih igrah, ki so se odvijale v duhu

igraj močno, a pošteno, je bilo napeto. Med

devetimi sodelujočimi moštvi (TPV Prikolice,

Arsed, TPV Johnson Controls, TPV Avto, TPV

Šumadija, 4 lokacije TPV d.d. – Novo mesto,

Brežice, Suhor, Velika Loka) so se najbolje uvr-

stila: 1. mesto TPV Prikolice, 2. mesto TPV

Johnson Controls, 3. mesto TPV d.d., Novo

mesto.

V uradnem delu je prisotne najprej nagovo-

ril predsednik uprave TPV Vladimir Gregor

Bahč, ki je med drugim izpostavil, da si je v

preteklem letu TPV prislužil priznanje RS za

poslovno odličnost in ob tej priložnosti čestital

vsem zaposlenim, torej odličnicam in odlični-

kom, ki so vsi skupaj in vsak posebej prispeva-

li k omenjenemu dosežku.

Podeljene pa so bile tudi nagrade Martina Kr-

pana za leto 2012, ki sta jih podelila član upra-

ve mag. Marko Gorjup in predsednik komisije

za izbor nagrade Martina Krpana Samo Avsec.

Izbor je tudi letos potekal v celotni Skupini

TPV, pri čemer so se inovativni predlogi oce-

njevali po petih kriterijih: inovativnost, gospo-

darski učinek, učinek na nadaljnji razvoj pod-

jetja, okoljski vidik in varstvo pri delu. Skupni

prihranek prijavljenih predlogov je 260.000

evrov.

Po uradnem delu se je veselje v prijetni druž-

bi nadaljevalo do poznih večernih ur. Ob za-

ključku so si TPV-jevci obljubili, da se v takem

številu ponovno snidejo, če ne poprej, ko bo

leto naokrog. Kuhanje pasulja je za nekatere pravi užitek.

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 10 7NE PREZRITE

Noč na Krki 2012Letošnja že tradicionalna Noč na Krki je v soboto 25. avgusta potekala

na Loki pod okriljem Zavoda za turizem, Agencije za šport Novo me-

sto in društev, ki so povezana z reko Krko. Začelo se je že dopoldne

s tradicionalnim devetim belim teniškim turnirjem, ki ga je na igriščih

pod Portovalom organiziral teniški klub Portovald. Vodja belega teni-

škega turnirja Jiri Volt pravi, da je Beli teniški turnir še posebej zanimiv

in privlačen zato, ker udeleženci turnirja nastopajo v starodobnih belih

teniških oblačilih in z lesenimi loparji. Tako kot vsako leto, so tudi letos

podelili nagrado za najizvirnejšo teniško opravo.

V športnem parku Portoval je sledilo slavnostno odprtje modernega

štiristeznega kegljišča, ki ustreza vsem standardom za organizacijo naj-

zahtevnejših tekmovanj in so ga gotovo najbolj veseli novomeški ke-

gljači. Popoldansko dogajanje se je pričelo s promenadnim koncertom

novomeške godbe in nastopom mažoret ter delavnico za otroke, kjer

so izdelovali čolničke in jih nato v temi s prižganimi svečkami s splava

spustili po Krki. Zanimivo je bilo tekmovanje v veslanju z rafti, med

šestimi ekipami so zasluženo slavili člani Gasilsko reševalnega centra

Novo mesto (na fotografiji). Obiskovalci so si lahko ogledali glasbeno

plesno točko – uprizoritev Povodnega moža v izvedbi harmonikarja

Žige Troha ter plesalca Satin Papež in Luka Jedlovčnika ter se še pozno

v noč zabavali ob zvokih skupine Dr. Šment.

Bo pa prihodnje leto zagotovo veljalo obiskati Noč na Krki in se prepri-

čati ali bo pod teniškimi igrišči res kopališče in čolnarna z gostinskim

objektom, kot je pred številnimi obiskovalci obljubil direktor Zavoda za

turizem Ivo Kuljaj. Majda luzar

Obisk otrok na Debelem rtičuV petek, 27. julija so v organizaciji Območnega združenja RK Novo

mesto obiskali dolenjske otroke na letovanju na Debelem rtiču predse-

dnica OZRK Novo mesto in podžupanja MO Novo mesto Mojca Špec

Potočar, župan občine Šentjernej Franc Hudoklin, župan občine Straža

Alojz Knafelj, župan občine Dolenjske Toplice Jože Muhič, župan ob-

čine Škocjan Jože Kapler, županja Občine Šmarješke Toplice Bernard-

ka Kermc in direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje – enota

Novo mesto dr. Tatjana Mlakar ter nekateri predstavniki območnega

odbora RK Novo mesto. Ker so v tem času na Debelem rtiču tudi otro-

ci iz Metlike, se je županom pridružila tudi podžupanja Občine Metli-

ka Željka Janjac.

Gostje so imeli tudi sestanek skupaj z upravo na Debelem rtiču, ki je

bil namenjen iskanju načinov za možnosti organiziranja tudi drugih

letovanj (šola v naravi) na Debelem rtiču. Vsi povabljeni, ki tudi fi-

nančno podpirajo program letovanja, so ocenili, da je letovanje dobro

organizirano, da so otroci zdravi in zadovoljni in preživljajo bogate

počitniške dni. Letos je v organizaciji OZRK Novo mesto letovalo 350

otrok.


Ustvarjalno in zanimivo Poletne jezikovne delavnice LizikaTudi letošnje poletje je Društvo za realizacijo idej Kocka popestrilo

počitnice številnim osnovnošolcem, ki so željni dobre zabave in učenja

jezikov na ustvarjalen in zanimiv način. Poletne jezikovne delavnice Lizika

so namenjene osnovnošolcem, ki se želijo med poletnimi počitnicami do-

bro zabavati, zraven pa še kaj naučiti, so po izjavah udeležencev nekaj

nepozabnega. Delavnice so potekale v prostorih Športne dvorane Marof

in Kluba Marof 103 v več terminih julija in avgusta.

Otroci, so bili na delavnicah razdeljeni v skupine, glede na starost ali

predznanje, izbirali so lahko med učenjem nemškega ali angleškega jezika,

v popoldanskem času pa so potekale še športne in ustvarjalne delavnice.

Glavni namen Lizike je otrokom popestriti počitnice, obenem pa tudi raz-

bremeniti starše, ki čez poletje nimajo organiziranega varstva za otroke

in želijo svojim otrokom privoščiti le najboljše. Učenje jezika preko igric,

plesa, petja, športa in ustvarjanja je za otroke lažje in zabavnejše, otroci se

pri tem tudi sprostijo in uživajo ter navežejo nove prijateljske vezi. Organi-

zator jezikovnih delavnic Lizika se za pomoč pri izvedbi projekta najlepše

zahvaljuje Zavarovalnici Triglav Novo mesto. Majda luzar

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 1010 NE PREZRITE

Dobro obiskane metliške poletne prireditveLetos so v Metliki pripravili že dvajsete mednarodne poletne kulturne pri-

reditve Pridi zvečer na grad. Na otvoritvi se je predsednica prireditvenega

odbora Marta Strahinič zahvalila bivšima županoma Slavku Dragovanu

in Branku Matkoviču ter bivši županji Renati Brunskole, ki so v preteklosti

po svojim močeh stali ob strani prireditvenemu odboru, prav tako se je za

podporo zahvalila sedanjemu županu Darku Zevniku. Številni glasbeni

koncerti, gledališke predstave, večeri etno glasbe, folklorni nastopi, pogo-

vorni večeri, razstave, filmske predstave in predstave za otroke v zadnjih

dvajsetih letih niso bile zgolj na grajskem dvorišču. Prireditve so se selile

tudi na Mestni trg, v župnijsko cerkev, k staremu mlinu v Križevski vasi, k

Trem faram in na igrišče Pungart. Nastope več kot 4.000 nastopajočih si je

v zadnjih dveh desetletjih ogledalo kar okrog 80.000 obiskovalcev. Letos so

največ obiska zabeležili na nastopu družinskega ansambla Tomaševi ter na

gledaliških predstavah Fotr v izvedbi Lada Bizovičarja ter Kurba v izvedbi

Violete Tomič. Občinstvo so na grajsko dvorišče pritegnili tudi nastopi Me-

stne godbe Metlika, Janeza Doltarja, skupin Tamburaški orkester KUD Do-

breč, FS KUD Kamanje, CoraViento in Harvard Din & Tonics, pevca Juana

Vasleta ter gledaliških skupin Maske in ZIK Črnomelj. Pripravili so odprtje

karikatur Branka Babiča in nove knjige Tonija Gašperiča, prireditvi Žum-

berački večer in Verzi poletne noči, regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi

in godcev ljudskih viž pa se je tokrat odvijalo pod Staro lipo pri treh farah.

Rudi Vlašič


Dolenjski Plesalci Plesnega studia Novo mesto so se od 12. do 15. julija. udeležili Evropskega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih, ki je po-tekalo v Kopru. Letošnja odprava na Evropsko prvenstvo je bila do sedaj najštevilčnejša, štiri velike formacije, skupaj 80 plesalcev-tekmovalcev. Plesalci Plesnega studia Novo mesto so zopet pokazali odlično plesno znanje, saj so na stopničkah stali kar 3x in 5x plesali v finalu. Tako so re-zultate iz nedavnega državnega prvenstva samo še potrdili, nekateri pa svoj rezultat v primerjavi z drugimi slovenskimi klubi še izbolšali. Član-ska2 (hip hop mame) mala formacija ''BEST OF THE REST'' in prav tako velika članska2 formacija ''Gangsta Luv'' 1. mesto, mladinska velika formacija ''The One'' 2. mesto, pionirska velika formacija ''Knock you out'' 4. mesto, Maša Udovč solo mladinke 7. mesto, pio-nirska mala formacija 8. mesto, članska velika formacija''Flip That'' 8. mesto, pionirski par Zala Košiček in Kaja Smrekar 16. mesto, pio-nirki Kaja Smrekar 43. mesto in Zala Košiček 65. mesto v solu, Hana Huč in Maruša Germovšek 44.mesto. Plesalci so zopet dokazali, da s pridnim delom in vztrajnostjo pride uspeh. Po zasluženem dopustu bo tu Svetovno prvenstvo, ki bo letos v Bochumu-Nemčija že v začetku ok-tobra.

Čestitke vsem plesalcem in trenerjema Marku Stamenkoviću & Robiju Grmeku bravo...

Plesni studio Novo mesto

Kultura na dlani – Kulturni center Primoža TrubarjaV šentjerneju so pred dobrimi štirimi leti odprli novo zgrajeni kulturni center. Poimenovali so ga po velikem Slovencu Primožu Trubarju, ki je nekaj časa v Šentjerneju služboval.Šentjernejski hram kulture je široko odprl vrata vsem ljubiteljem gledališča, dobre glasbe, plesa in njihovim izvajalcem, zato ni čudno, da je poznan po gostoljubju, domačnosti, profesionalizmu in kvaliteti. V tokratni – četrti sezoni so pripravili nabor predstav, ki so namenjene vsem kulture lačnim. Pripravili so dva abonmaja: v GLEDALIŠKEM bodo gostili tako Županovo Micko, kot Rifleta in čarovnice iz Eastwicka, v otroškem, ZO-JINEM abonmaju pa Andreja Rozmana – Rozo, Gospo Pehtro, Sapramiško… Zaradi Zavarovalnice Maribor, ki je pokroviteljica Zojinega abonmaja, so cene le-tega že četrto leto nespremenjene.Kulturni center Primoža Trubarja je postal stičišče kulture, ki mora ljub tež-kim časom zagotoviti možnost kulturnega udejstvovanja slehernemu posa-mezniku, zato v tej sezoni uvajajo tudi brezplačne vstopnice za brezposelne. Ob predložitvi potrdila jih bo možno prevzeti na blagajni pol ure pred pred-stavo, če bodo v dvorani še prosti sedeži.Več o šentjernejskem hramu kulture in programih najdete na njihovi spletni strani: www.kc-sentjernej.si.Le obiščite jih, boste videli, da niso od muh!

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 10 13OGLASNA SPOROČILA

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 1014 OGLASNA SPOROČILA

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 10 15DOBRO JE VEDETI

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 1016 ŠPORT

Rokometašice optimistično v novo sezonoČlanice ŽRK Krka so v začetku avgusta pričele s pripravami za novo

sezono. Skupaj z vodstvom so se zbrale v njihovi domicilni dvorani v

Stopičah. Pregledali so pripravljeni program in opravili prvi trening.

Vzdušje je sproščeno in delovno. V njihovih vrstah so tudi štiri novin-

ke: Iris Guberinič, Tjaša Veble, Urška Vidic in Katja Čerenjak.

Šahovska novicaV zadnjem počitniškem tednu je na Kopah nad Slovenj Gradcem pote-

kalo kar sedem ekipnih državnih prvenstev v različnih zvrsteh šaha.

Na njem je sodelovalo več kot trideset ekip iz vse Slovenije, med njimi

tudi številno zastopstvo iz Dolenjske in Posavja.

Najprej je bilo na vrsti ekipno mladinsko prvenstvo v standardnem

šahu, na katerem so mladinci Šahovskega društva KRKA Novo me-

sto (Severin Mejak, Ambrož Čopi, Maj Zirkelbach) osvojili peto mesto.

Sevniška mladinska ekipa je osvojila osmo mesto. Enako uvrstitev so

novomeški mladinci dosegli tudi na ekipnem prvenstvu v pospeše-

nem šahu.

Na ekipnem mladinskem prvenstvu deklet v standardnem šahu so

morale Novomeščanke zaradi bolezni zadnjih hip odpovedati svoj

nastop in so ostale brez uvrstitve. Na pospešenem prvenstvu pa sta

novomeški mladinki Andreja Dobrovoljc in Hana Bajt osvojili tretje

mesto.

Pospešeno ekipno prvenstvo je razveselilo člane novomeškega dru-

štva, saj so Jernej Zupančič, Žiga Volf, Robert Rudman in Borut Lužar

osvojili tretje mesto v državi. Šahisti Kočevja so bili peti, igralci Trigla-

va iz Krškega osmi, člani društva K2M Dolenjske Toplice pa deseti.

V maloštevilni konkurenci članic sta kočevski igralki Špela Kolarič in

Karmen Mar postali državni prvakinji v pospešenem šahu.

Na koncu je bilo še najbolj množično hitropotezno ekipno prvenstvo,

kjer so člani šahovskega kluba Triglav Krško Gorazd Novak, Samo

Štajner, Božič Marjan in Stane Novak osvojili drugo mesto. Novome-

ščani so bili tik za najboljšimi četrti, igralci iz Kočevja pa sedmi.

robert rudman

Pomagali otroškemu oddelku novomeške bolnišniceSlovenska namiznoteniška repre-

zentanca je v torek, 4. septembra

na Otočcu s 3:1 v prvem krogu

kvalifikacij za evropsko ekipno

prvenstvo prihodnje leto prema-

gala Turčijo. Dogodek, ki sta ga

pripravila Namiznoteniška zveza

Slovenije in NTK Krka pa je imel

tudi dobrodelno noto. Otroški od-

delek novomeške bolnišnice bo

zbran denar namenil nakupu ul-

trazvoka.

Naš najboljši igralec Bojan Tokič

(34. igralec na svetovni jakostni le-

stvici, 17. na letošnjih OI v Londo-

nu) je Sloveniji priigral dve zmagi,

eno je dosegel Saš Lasan, medtem

ko je moral najmlajši v reprezen-

tanci Jan Žibrat (lani dobitnik

dveh medalj na mladinskem EP)

priznati premoč nasprotniku.

Kot rečeno, pa je imelo dogajanje

na Otočcu tudi dobrodelni značaj.

Z dobrodelno dražbo, prodajo na-

vijaških majic, dresov, loparjev in

žogic s podpisi naših reprezen-

tantov, sta Namiznoteniška zve-

za Slovenije in Namiznoteniški

klub Krka iz Novega mesta zbrala

500 evrov. Predsednik NTK Krka

Tomaž Kralj in prvi mož NTZS

mag. Marjan Hribar sta simbolič-

ni ček predala direktorici Splo-

šne bolnišnice Novo mesto Miri

Retelj in predstojnici otroškega

oddelka Tatjani Pavlin.Denar bo

šel v sklad, namenjen nakupu

novega ultrazvoka, za katerega

sredstva zbirajo že nekaj časa.

Foto: M.klinc/Foto liFe

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 10 17SPOROČILI STE NAM

UstvarjalčekZopet se je začela šola in v prvih dneh se je

marsikomu pripetilo, da se je izgubil kak

svinčnik. Zato nam narišite pot, po kateri bo

svinčnik spet našel v šolo, mi pa bomo za trud

dva srečneža nagradili z lepima nagradama.

Pošljite nam rešitev na naš naslov Udarni list,

Novi trg 10, 8000 Novo mesto.

nagrajenca iz prejšnje številke:

• Marija Blatnik, Beblerjev trg 3,

1000 Ljubljana

• Tim Stopar, Sela 25, 8351 Straža

Po kateri poti bo prišel svinčnik do torbe?

Na letovanju družin kot ena velika družinaSedem družin iz območja novomeške škofije,

ki so se podale na pot proti obali, smo 6. av-

gusta spremljevalci letovanja Škofijske kari-

tas Novo mesto z veseljem pričakali v Sončni

hiši v Portorožu. Po pripovedovanju staršev

in otrok so se tudi sami veselili cilja, pred-

vsem pa težko pričakovanega morja. Težko

pričakovanega še zlasti za otroke, ki imajo

sicer priložnost doživetij na morju zaradi ra-

znovrstnih stisk njihovih družin le redko ozi-

roma te priložnosti do sedaj niso imeli. Ni pa

bil morski oddih edini del letovanja – družine

so bile namreč deležne tudi številnih izkušenj

medsebojnega bogatenja.

Letovalo je devetnajst otrok in trinajst star-

šev. Med njimi so se ustvarile nove prijatelj-

ske vezi, ustvarjali so skupaj z animatorji ter

se veselili ob številnih družabnih in vodnih

igrah. Izkušnje medsebojne skrbi, spoštova-

nja kljub različnosti, priložnosti potrjevanja v

skupini in zavedanja drug drugega, priložno-

sti druženja ter duhovnega srečanja s seboj so

se stkale v odnose povezanosti. Ob odhajanju

je bilo videti, kakšno doživetje je družinam

pomenilo tedensko letovanje – med sabo so si

izmenjale kontakte, se dogovarjale o ponov-

nem snidenju…Težko jim je bilo v trenutku

poslavljanja spregovoriti o svojih doživlja-

njih, a tihoma so bile izrečene besede, ki so

potrdile, da je bilo za njih to res letovanje

družin v globljem pomenu – »Bili smo kot

ena velika družina…«. Da je bila izkušnja le-

tovanja za družine lepa ter nepozabna, pa se

gre ob tej priložnosti v imenu Škofijske kari-

tas Novo mesto zahvaliti vsem, ki so k temu

prispevali – tako družinam, animatorjem, ku-

harici Ani Komljanec, oskrbniku hiše in vsem

tistim, ki so s svojimi rokami in vzpodbudo

priskočili na pomoč v trenutku, ko je bila ta

najbolj potrebna. andreja kastelic

Skupni tabor Gorjanskih medvedovNovomeški skavti vseh starostnih skupin, ki

so taborili po Beli krajini, so se od 20. do 23.

julija družili na skupnem taboru v Špeharjih

ob Kolpi. V nedeljo so skupni tabor zaključili s

sveto mašo in skavtskimi obljubami.

Tabor je za vsakega skavta vrhunec skavtskega

leta, saj otroci in mladostniki z voditelji preži-

vijo teden dni v naravi, se marsikaj naučijo in

spletejo prijateljstva. Letos so imeli novomeški

volčiči, izvidniki in popotniki skavtski tabor

istočasno in so ga zaključili na skupnem delu

v Špeharjih.

Najstarejša skupina popotnikov je potovala od

Špeharjev preko Kozic do Muhve vasi. Nato so

se spustili do Spodnje Bilpe, od koder so pot

nadaljevali z rafti in po Kolpi prispeli do Spo-

dnjih Radencev.

Izvidniki in vodnice so teden od 14. do 20.

julija preživeli v Špeharjih, kjer so postavili

tabor s tabornimi zgradbami. Po vodih so si

en obrok dnevno skuhali v kuhinji, ki so jo

postavili sami, odšli so na potep, na katerem

so si pri domačinih sami prislužili prenočišče.

Ob povratku so spoznavali zavetnika sv. Juri-

ja, se krepili v športnih igrah, opravljali dnev-

ne zadolžitve in se kopali. Obiskala jih je četa

Ljubljana 4, s katero so se preizkusili v špor-

tnih igrah. Vsak večer je potekala tudi nočna

igra kraja zastave, v kateri so dvakrat uspešno

ubranili svoj ponos. Vsak večer se je seveda

veselo zaključil ob ognju.

Tabor najmlajših volčičev in volkuljic je pote-

kal od 17. do 20. junija na Sinjem Vrhu. Otroci

so spoznavali Knjigo o džungli, imeli so veliko

igro, delavnice, v katerih so izdelovali svečke,

lutke, panjske končnice, čolničke iz lubja, to-

mahavke, obeske iz filca, rožne venčke in se

učili postavljati ogenj. Veliko so se tudi gibali,

plavali, igrali košarko, imeli vodne igre, iskali

skrita sporočila in zvečer na ognju pekli hre-

novke.

V petek, 20. julija se je dobrih 80 skavtov vseh

starostnih skupin dobilo v Špeharjih. Vsi so

oblekli nove modre puloverje, saj letos novo-

meški steg praznuje 15-letnico obstoja. Sledile

so športne igre, dan pa se je zaključil z veselim

večerom ob ognju.

V soboto so se taboru pridružili odrasli skav-

ti in starši. Mame medvedke in očetje pastirji

so se organizirali v dva voda. Vsi skupaj so v

veliki igri Gorjanskega medveda rešili nadlog

in nevarnosti, nato pa so se podali na pot pre-

živetja, na kateri so se preizkusili v plezanju,

spuščanju s škripcem, dvoboju, blatni kopeli

... Sledilo je umivanje in namakanje v Kolpi. V

deževnem popoldnevu so potekale delavnice,

v katerih so izdelovali rakete, savno v naravi,

slike s semeni, kreme in sirupe, šivali blazinice

in črke iz filca, se učili samoobrambe in v glas-

beni delavnici spisali himno tabora. Zvečer so

ob ognju zaigrali legendo o nastanku novome-

ških skavtov, zapeli in zaplesali.

Nedelja je bila namenjena slavnostnemu za-

ključku s sveto mašo, ki jo je vodil g. Igor

Stepan, pri kateri je dalo skavtsko obljubo 26

novih skavtov. Po skupnem kosilu in druženju

so še zadnjič spustili zastavo, podrli šotore in

taborne zgradbe ter se z lepimi spomini vrnili

domov pod Gorjance.

Pojoča bobrka

[email protected]

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 1018 NE PREZRITE

Jožefa Kavčič stotič darovala kriPred kratkim je vestna krvodajalka Joži Kavčič iz Ledeče vasi na Cen-

tru za transfuzijsko dejavnost Novo mesto že stotič darovala kri, kar je

res pohvale vredno dejanje. Z darovanjem je začela že leta 1978, ko so

se na odvzem odpravile skupaj s sodelavkami. Kot pravi sama, to rada

počne, ker s tem pomaga ljudem in se ob tem dobro počuti. K temu

dejanju je privabila tudi svoje sorodnike, na zadnje odvzeme je prišla

skupaj z nečakinjo. Prav tako imajo za humano delovanje posluh tudi

v podjetju, kjer je zaposlena in tudi z njihove strani je bila pohvaljena

kot pridna delavka. Ker je zdrava in upa, da ji bo zdravje služilo še

naprej, bo kri darovala, dokler bo mogoče.

V imenu Območnega združenja RK Novo mesto ji je čestitala predse-

dnica mag. Mojca Špec Potočar, čestitkam se je pridružila tudi predse-

dnica Krajevne organizacije RK Šentjernej Milena Drnovšek.

Z glasbo prežet Krkin kulturni večer

Peti Črnfest je zaprl svoja vrataNa avgustovskem festivalu Črnfest so organizatorji BIT, KBŠ in MKK v

atriju črnomaljskega gradu ponudili gledališke performanse, stand up

komedijo, predstave za otroke, rock koncerte, predstavitev knjige, pre-

miero filma, impro ligo. Pri oblikovanju programa je bilo zopet glavno

vodilo usmerjenost festivala v pokrivanje vseh starostnih skupin, od

najmlajših do najstarejših. Nastopili so številni znani glasbeniki, med

katerimi je bil tudi lanskoletni dobitnik nagrade Prešernovega sklada

Zlatko Kaučič. V goste je prišla tudi skupina Bambi Molesters, ki si je

že v zgodnjem obdobju izoblikovala sebi lasten zvok. Gostili so tudi

skupino Lolita, dedinjo in dete ljubljanske alterscene 80-ih. Predstavila

se je tudi ljubljanska skupina Niet, ki je v svoj glasbeni spekter zajela

vse, od drvečega in surovega hardcorea do nežnih balad. Koncertirali

sta tudi obetavni novomeški zasedbi Dubzilla in Incapsa, slišali pa

smo tudi glasbo skupine Sportbilly krši embargo. Festival je sklenila

skupina Katalena, ki je pred enajstimi leti nastala v belokranjski vasici

Črmošnjice. Organizatorji nameravajo festival pripravljati tudi v pri-

hodnjih letih. Rudi vlašič

V samostanski cerkvi Galerije Božidarja Jakca so 27. julija v Krki dru-

gič zapored gostili ruski Komorni zbor katedrale Smolni, s katerim

so leta 2008 odprli pot Krkinim kulturnim večerom. S tradicionalno

poletno prireditvijo, že šesto po vrsti, utrjujejo svoj odnos do kulture

in skrb za kakovostno in bogatejše življenje.

V Krki se že od ustanovitve zavedajo, da je poleg ustvarjanja dobrih

poslovnih rezultatov pomembno predvsem, da v okolju, v katerem

delujejo, omogočajo ljudem bogatejše, bolj kakovostno in lepše življe-

nje. Kultura je v poslovnem razmišljanju Krke trajni element in razu-

mejo jo kot simbiozo dela in umetnosti. Prav zato so se pred šestimi

leti odločili, da bodo tudi sami vsaj enkrat na leto organizirali Krkin

kulturni večer.

Letos so v Galeriji Božidarja Jakca znova gostili Komorni zbor kate-

drale Smolni, s katerim so se Krkini kulturni večer leta 2008 tudi za-

čeli. Zbor iz St. Peterburga je bil ustanovljen leta 1991. Od leta 2004 ga

vodi priznani ruski umetnik Vladimir Beglecov. Za zbor je značilna iz-

jemna lahkotnost v poustvarjanju evropske vokalne tradicije, na drugi

strani pa ohranjanje izročila s prepoznavnim zvenom. V zboru poje 32

glasbenikov, diplomantov sanktpeterburškega konservatorija, veščih

tako zborovskega kot solističnega nastopanja. Na koncertu v Kosta-

njevici so navzočim predstavili rusko cerkveno in narodno glasbo ter

priredbe svetovno znanih uspešnic, zapeli pa so tudi nekaj slovenskih

ljudskih pesmi.

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 10 19IZ NAŠIH OBČIN

Že dvanajsti Festival dokumentarne fotografije Fotopub

Uspeh novomeških mažoretk v FrancijiV francoskem mestu Mazamet je od 31. av-

gusta do 2. septembra potekalo 14. evropsko

mažoretno prvenstvo (Europe Majorette As-

sociation). Članice Mažoretnega kluba Takt

Novo mesto so uspešno nastopile in pokazale

svoje znanje, ki so si ga nabrale v petih letih

delovanja kluba. Anja Fink in Eva Vovko sta

v kategoriji par junior osvojili odlično četrto

mesto. Nika Fink pa je v kategoriji solo senior

osvojila sedmo mesto. Dekleta so s tem uspe-

hom zaključile mažoretno leto. Vendar jih že

v začetku septembra čaka prvi trening v novi

sezoni, kjer se bodo letos prvič tudi same pre-

izkusile v vlogi trenerk in bodo svoje znanje

prenašale na ostala dekleta.

Prenove na metliški osnovni šoliPo 46 letih, odkar je bila zgrajena metliška

osnovna šola, se letos pričeli z menjavo oken

na celotnem objektu. Bila so že v tako slabem

stanju, da so imeli težave s poplavami, pred-

vsem v zimskem času pa je prihajalo do tega,

da so bile učilnice kljub veliki skrbi za kur-

javo hladne. S to investicijo bodo zagotovili

za okrog 20 odstotkov nižje stroške za kur-

javo, zagotovljeni pa bodo tudi boljši pogoji

za prezračevanje šole. Sredstva so v celoti za-

gotovili iz občinskega proračuna, od tega en

del v prihodnjem letu. Izvajalci del so domači

obrtniki in sicer ALU Kovinoplastika Kapu-

šin in Zidarstvo Hanzi Bajuk. Ravnatelj Jože

Mozetič je izjemno zadovoljen, da je prišlo do

menjave oken. Ko bo sanacija opravljena, se

bodo lotili še fasade šole, pa tudi obnove ku-

rilnice. Kot kaže, bodo v novem šolskem letu

manj sredstev namenili predvsem za strokov-

no izobraževanje pedagoških delavcev ter za

nabavo učil in opreme. Prilagoditi se bodo

namreč morali finančnim zmožnostim, ki jih

zagotavlja tako šolsko ministrstvo kot občina.

Trudijo se, da bi z varčevalnimi ukrepi in z

veliko angažiranostjo celotnega kolektiva

čim bolje gospodarili. Želijo si, da bi šola še

naprej ostala urejena in prijazna do učencev,

kot seveda tudi do zaposlenih.

Rudi Vlašič

Idilično zavetje Krke je letos gostilo že dva-

najsti Festival dokumentarne fotografije Fo-

topub, ki ga organizira novomeški zavod

LokalPatriot. Delavnic, ki so potekale na raz-

ličnih zahtevnostnih stopnjah, se je udeležilo

preko 60 ljubiteljev fotografije.

Fotopub se je uradno otvoril s projektom Ge-

orga Georgija z naslovom Izkrivljene linije v

galeriji Simulaker. Projekt Georgija razgalja

kompleksnost sodobne Turčije, ki je na eni

strani ujeta v niti tradicionalizma, na drugi

pa se prepleta z modernimi vplivi zahoda.

Že pred samo otvoritvijo so se v klubu Lo-

kalPatriot zbrali udeleženci napredne, zače-

tne in multimedijske delavnice. Naprednih

delavnic se je letos udeležilo kar 27 ljubiteljev

fotografije. Usmerjali so jih Meta Krese, Piotr

Malecki in Alfredo D'Amato. Začetno delav-

nico je vodil Uroš Abram, multimedijsko pa

Anna Stevens. Novinarsko delavnico je vo-

dil Ervin Hladnik Milharčič, prvič v Sloveniji

pa sta delavnico mokrega kolodija izvajala

Borut Peterlin in Miša Keskenovič. Na vseh

delavnicah skupaj prisostvovalo kar 60 ude-

ležencev iz Slovenije in tujine.

Novomeščani, z umetniškim vodjo, Nizozem-

cem Chrisom de Bode na čelu, so letošnji festival

naslovili s pomenljivim naslovom Evrovizija.

Nagrajenec Četrkove nagrade 2012 je Simon

Chang z projektom Midva 2010-2028. Foto-

graf Simon Chang iz Tajvana že nekaj let živi

v Sloveniji in je lani prejel nagrado Slovenia

Press Photo za najboljšo zgodbo v kategoriji

Ljudje. Njegova zgodba Midva 2010-2028 go-

vori o zanimivih prvih dneh starševstva ter

ponuja čustven vpogled v intimno dogajanje

osebnega življenja mladega fotografa.

Podelili so tudi nagrado oz. naziv FotoPupa

2012, ki je žirijo prepričala z svojim delom,

energijo in fotografsko srčnostjo. Nagrajen-

ko Katjo Papič je izbrala mednarodna ekipa

mentorjev na delavnici.

Fotopub je zares prostor in čas sinergije fo-

tografov, urednikov, teoretikov, gledalcev in

ostalih oboževalcev zgodb, ki jih fotografija

pove na tako svojstven način. Le redki si še

dovolijo zamuditi tako intenziven, topel in

zabaven festival, kot je Fotopub.

Foto: Miša Keskenović in Borut Peterlin

Varno in previdno Pred začetkom šolskega leta so vzgojiteljice

novomeškega vrtca Palčica najmlajše varovan-

ce popeljale po mestnih ulicah. Spoznavali so

prometni vrvež in ne učili varne hoje čez ze-

bre. Zadovoljni in veseli so se v vrtec vrnili no-

vim ustvarjalnim izzivom naproti.

Foto: Majda luzar


Lanena polja v Beli krajini so odcvetela, sinje-

modri drobni cvetovi so se zaprli in dozorela

semena so varna v ovojnici. Da bi lan v pre-

hrambne in tekstilne namene lahko uporabili,

je potrebno pridelek pravočasno in pravilno

pospraviti. „Če bi nas v pridelavi zanimal

le pridelek semena, bi ga lahko poželi. Tudi

strojno. Ker pa želimo nadaljevati belokranj-

sko tradicijo predelave lanu v domače laneno

platno, pa ga moramo populiti ali kot pra-

vimo v Adlešičih popukati, saj je v predela-

vi v tekstil obvezna tudi koreninica bilk. To

delo znamo pri nas opraviti le ročno, za kar

pa je potrebno veliko parov pridnih rok, saj

je Financarova njiva v Dragoših zelo velika.

Zagotovo tako velike njive lanu v Beli krajini

nismo imeli že vsaj stoletje“, pravijo v Krajin-

skem parku Kolpa in na domačiji Raztresen.

Tudi prizadevanja za uporabo lanenega pla-

tna v visoki modi so obrodila uspeh. V Lju-

bljani živeča Belokranjka se je lotila izziva

oblikovanja vrhunskih pokrival iz belokranj-

skega platna. Pod imenom Bellan nastajajo

izdelki iz surovega, na roke tkanega lanene-

ga plana, pridelanega po antičnih postopkih,

iz 100% organskega, naravnega in surovega

lanu. Domače laneno platno je bilo še pred

kratkim prisotno le kot znamenitost in kul-

turna dediščina naših prednikov. Bellan je

produkt tesnega sodelovanja zaščitne znamke

Galob in izdelovalca čepic Rikoma s 60 letno

tradicijo ob podpori Krajinskega parka Kolpa.

Nadaljujejo belokranjsko tradicijo predelave lanu

MALICE, KOSILA, SOLATNI BAR, HRANO VAM PRIPRAVIMO TUDI ZA DOMOV

T: 07 33 25 402, E: [email protected]Športna dvorana Marof, Novo mesto

Klub Marof 103, z restavracijo in veliko pokrito teraso na lepi in dostopni lokaciji ob športni dvorani Marof nudi:

• MALICE • KOSILA • SOLATNI BAR • POPOLDANSKE PRIGRIZKE • CATERING • HRANO

PRIPRAVIMO TUDI ZA DOMOV


Zaključena festival Muzejski vrtovi in Novomeška filmska šolaNovomeška filmska šola je filmski festival in delavnica, ki je letos pr-

vič zadnji teden avgusta filmsko obarvala Novo mesto. Letos je film-

ski festival predstavljal hommage novomeškemu filmu in njihovim

ustvarjalcem. Tako so se na platnih NOFIŠ-a zvrstili Izlet (Nejc Gaz-

voda), Kruha in Iger (Klemen Dvornik), Družina (Rok Biček) in Klic z

gora (Žiga Virc). Delavnica je bila zapolnjena, kar priča o dejstvu, da

v Sloveniji primanjkuje delavnic, ki bi ponujale znanja na vseh podro-

čjih filmskega ustvarjanja.

Prav tako je NOFIŠ prvič podelil nagrado Borci za ideje. Borci za ideje

je natečaj in nagrada festivala Novomeška filmska šola, ki so jo letos

prvič podelili za najboljši mladinski kratki film. Sodelovali so lahko

umetnice in umetniki stari od 15 do 29 let. Po ogledu vseh osmih krat-

kih filmov, je strokovna žirija (Klemen Dvornik, Janez Stucin in Jurij

Moškon) odločila, da nagrado prejme kratki film Razbiti spomini. Gre

za romantično komedijo avtorja Tomaža Kranjca.

Tudi enajsta izvedba tradicionalnega poletnega festivala, Muzejski

vrtovi je bila rekordno obiskana, dva koncerta sta bila razprodana

že pred samim začetkom festivala. Nastopili so: skupina New Wave

Syria, skupina Kill Kenny, premierno se je z novim albumom Stratos-

fera predstavil novomeški kitarist Jernej Zoran. Koncertov Gala Gju-

rina pa se tako in tako ne da pozabiti, česar se očitno zavedajo tudi

Novomeščani, saj je bil njegov koncert popolnoma razprodan.

Novomeško filmsko šolo in Muzejske vrtove je spektakularno zaklju-

čila Josipa Lisac z bandom. Njen pronicljiv glasbeni izraz, mešanica

različnih glasbenih žanrov in edinstvena ter ekscentrična scenska po-

java, je zaznamovala celotno glasbeno sceno na področju bivše drža-

ve. Njeni koncerti so dovršena simbioza kreativnih avtorskih kompo-

zicij, vrhunske instrumentalne izvedbe in seveda unikatnih vokalnih

interpretacij. Prav tako razprodan koncert je bil gotovo nepozaben

zaključek lokalpatriotskih poletnih festivalov. Foto: Boštjan Pucelj

Rodovitno gribeljsko področje ob Kolpi je

področje s tradicijo pridelave kakovostnih

kmetijskih pridelkov. V preteklosti so bili pre-

bivalci tega področja zaradi še posebej kako-

vostne čebule, ki so jo prodajali daleč naokoli,

znani kot »žbularji«. Tradicija žbularjev uga-

ša in vse težje je dobiti kakovostno avtohtono

seme ali čebulček belokranjske čebule. Le še

peščica starejših prebivalcev gribeljsko-kra-

sinskega polja ohranja spomine na žbularijo

in le še nekaj pridnih gospodinj ohranja tradi-

cionalno seme gribeljske čebule.

Vedoželjne gribeljske gospodinje so bile svoja

znanja in bogate izkušnje o pridelavi belo-

kranjske čebule pripravljene deliti med seboj

in posredovati mlajšim generacijam. Zato

so z veseljem vključile v program Znanje za

ohranjanje avtohtonih kmetijskih rastlin, ki

ga je v okviru projekta Izvajanje programov

splošnega neformalnega izobraževanja odra-

slih izvajal Zavod za izobraževanje in kulturo

Črnomelj.

Po zaključku 50-urnega programa so udele-

ženke, večinoma članice Društva kmečkih

žena Griblje, iskale možnosti za nadaljnje de-

lovanje na področju ohranjanja lokalne kme-

tijske rastline in bogatega izročila žbularjev.

Porodila se je ideja o študijskem krožku, v ka-

terem si bodo članice izmenjavale izkušnje, se

učile druga od druge in prenesle svoja znanja

na mlajše generacije v domačem okolju. Kot

akcijski cilj študijskega krožka so si članice

zadale, da bodo izdale knjižico o posebnostih

gribeljskega žbula. Knjižica, ki je sad dela

študijskega krožka in večletnega zbiranja

gradiva nekaterih gribeljskih družin in posa-

ParkLiga in ParkTekDruštvo novomeških študentov bo v sobo-

to, 15. septembra že trinajstič organiziralo

ParkLigo in ParkTek. Svojevrsten športni

praznik ParkLiga se bo odvijal v Športnem

parku Loka s pričetkom ob 10. uri. V sklopu

ParkLige se bodo dopoldne odvijali turnir-

ji v različnih športih, v popoldanskem delu

pa se bo odvijal že tradicionalni ParkTek.

Tako kot že vsako leto do zdaj, je tudi letos

glavno poslanstvo ParkTeka dobrodelnost,

saj se bo celoten izkupiček prijavnin doniral

socialno ogroženim študentskim družinam.

13. ParkLiga in ParkTek bosta poleg dobro-

delnosti poskrbela tudi za spodbujanje špor-

tnih aktivnosti v Mestni občini Novo mesto,

povezovanju vseh starostnih skupin na špor-

Gribeljski žbularji nekoč in danes

tnih igriščih, zabavo za najmlajše in krepitev

tekmovalnega duha za cilj povezovanja. Pro-

gram, urniki tekmovanj in prijave so objavlje-

ni na spletni strani www.dnš.si.

Foto: jaka Šuln

meznikov, prestavlja nekaj osebnih pričevanj

o zgodovini žbularije, izbor receptov tradi-

cionalnih in sodobnih jedi z gribeljsko čebulo

ter nekaj koristnih nasvetov. Strokovni del o

posebnostih belokranjske čebule je prispevala

Gribeljčanka Mojca Marija Črnič.

Nada Babič Ivaniš, mentorica študijskega

krožka Gribeljski žbul, pravi: »Članice štu-

dijskega krožka se zavedamo, da je to le prvi

korak k obujanju in ohranjanju tradicije gri-

beljskega kraja. Želimo si, da bi naše delo po-

stalo izziv drugim za nadaljnje raziskovanje

in delovanje na področju ohranjanja naše av-

tohtone kmetijske rastline in bogatega izroči-

la žbularjev.«

Rudi Vlašič

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 1022 RAZVEDRILO

nagrade podarja:

raZVojni center noVo Mesto

1. nagrada: praktična nagrada



Odgovore pošljite na dopisnici do 15.

oktobra 2012 na naslov: Udarni list,

Novi trg 10, 8000 Novo mesto

Rešitev nagradne križanke št. 86

koristno in Prijetno

1. nagrada: Jožica lindič,

Strojarska pot 3, 8000 novo mesto

2. nagrada: anica Šuštaršič,

Ragovska ulica 25, 8000 novo mesto

3. nagrada: Marija Zorič,

Doblička gora 10/a, 8340 Črnomelj

Ime:________________________________

Priimek:_____________________________

Naslov:______________________________

____________________________________

Davčna številka:______________________

GESLO:

LEPOTIcA MESEcASMEH»Dal sem vam 24 ur dopusta, ker

je prišla vaša žena na obisk,« pravi

oficir vojaku Janezu.«A vi se vrnete

šele čez 48ur!

»Kako mi boste to razložili?«

»To je bilo pa tako tovariš oficir.

Ko sem prišel k ženi v hotel, je bila

ravno v kopalnici in se je kopala.«

»Pa je to trajalo dva dni?«

»To ne, toda dva dni je trajalo, da se je moja

uniforma spet posušila.«

Doktor v psihiatrični bolnici je vstopil v

bolniško sobo in zagledal pacienta, ki je sedel

na stolu in zamišljeno vrtel volan ter govoril:

„Brrrrr brrrrr“. »Kaj pa delaš ?“ ga je vprašal

doktor. „ S tovornjakom se peljem v Pariz“, je

dejal pacient. V sosednji postelji je pod odejo

ležal popolnoma gol pacient, ki je skakal

po postelji. „Kaj pa ti delaš?“ ga je vprašal

psihiater. »Medtem, ko je on na službenem

potovanju, jaz seksam z njegovo ženo.«

Sodnik: »Obdolženi, po odmoru bomo

prebrali razsodbo. Kako se kaj počutite?«

»Kot mladoporočenec. Točno vem kaj me

čaka, samo tega ne vem kako dolgo bo

trajalo.«

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 10 23

Kaj vas pri delu navdihuje?

Ljudje z vizijo in pogumom, da to uresničijo

ali vsaj poskušajo uresničiti.

Kako poteka vaš običajen dan?

Vse mogoče. Kuham marmelado, vlagam

rdečo peso, grem na Gorjance, kolesarim, obi-

ščem kakšno predstavo…

katere tri stvari imate vedno pri sebi?

Šminko, sončna očala in denarnico.

Česa ne bi mogli pogrešati v vašem delov-

nem okolju?

Dinamičnega okolja in raznolikosti delovne-

ga področja.

Kaj bi spremenili v današnji družbi?

Otopelost v vedrost, uniformiranost v uni-

katnost, ponižnost v stoičnost, hlapčevstvo v

ponosno držo.

Če bi imeli možnost, kateri dogodek bi

izbrisali iz vašega spomina?

Prav nobenega.

kateri dogodek v vaši karieri se vam je

najbolj vtisnil v spomin?

Projekt - postavitev kipa Leona Štuklja, ru-

ske akademske kiparke.

na kateri dosežek v vašem življenju ste

najbolj ponosni?

Na svojo družino, v dobrem in slabem.

kateri kraji so vam pri srcu in kam se radi

vračate?

Podeželja, vasi, mesta, hribi,.. Rada se vra-

čam v Azijo, bolj natančno v Istanbul.

Kaj počnete in s čim se ukvarjate v pro-

stem času?

Rada potujem in spoznavam nove kraje in

kulturne navade ljudi.

kaj vas prizadene?

Primitivizem ljudi na vodstvenih in vodil-

nih položajih.

Katero od človeških vrednot najbolj cenite?

Delavnost.

Kako prepoznate sposobnega človeka?

Po rezultatih dela.

najljubša jed in kdo jo zna najbolje pri-

praviti?

Ribe na sto načinov. Moj partner Franci.

ob poslušanju katere glasbe se najbolj

sprostite?

Zadnje časa ob glasbi Hačaturjana, armen-

skega skladatelja.

Kateri letni čas imate najraje?

Sončno, zasneženo zimo.

Katero je bilo najlepše darilo, ki ste ga

prejeli?

Izvid zdravnika, da je vse ok.

Kaj vas v življenju preseneti?

Moč in lepota narave.

Kaj vam lahko pokvari dan?

Izdaja lažnih prijateljev.

Vaša največja razvada je...?

Potovati, potovati, potovati,…

katera športna panoga vam je najbolj pri

srcu?

Kolesarjenje.

Katera so vaša življenjska načela?

Uči se, širi svojo kulturno zavest in duhovno

širino.

Kje se vidite čez 10 let?

Tukaj in tam, polna življenjske energije in

zdravja..

kako se glasi vaš moto?

Ne dovoli, da te udomačijo. Brani in spoštuj

svojo individualnost.

Z enim stavkom opišite, kdo je Mateja Jerič?

Svobodna v gibanju in razmišljanju. In zvesta

sama sebi.

MATEJA JERIČ Majda luzar

Izdajatelj:

Udarni list d.o.o

Novi trg 10

8000 Novo mesto

Uredništvo:

časopis Udarni list

Novi trg 10

8000 Novo mesto

Trženje oglasnega prostora:

031/342 239, 040/731 700

Uredniški odbor:

Majda Luzar

Tanja Brate

Uroš Kocjan

Odgovorni urednik:

Uroš Kocjan

Likovni urednik:

Mojca Papič

Grafična priprava:

Konvikt d.o.o.

Tisk: Set Vevče d.d.

Datum natisa:

september 2012

Naklada: 20 000 izvodov

Distribucija:

Udarni list in

Pošta Slovenije

[email protected] LIST izhaja mesečno

Medij Udarni list, izdajatelja Udarni list d.o.o., s sedežem v Novem mestu,

Novi trg 10, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo

RS, pod zaporedno številko 760.

25 STOPNIc

Kdo je Mateja JeričMateja Jerič je doma s Potoka v občini Straža. Zaposlena je na Mestni občini Novo mesto in od aprila meseca letošnjega leta, ko je občin-ska uprava doživela še eno reorganizacijo, vodi Urad za kulturo, socialo in zdravstvo. Po izobrazbi je uni.dipl.socialna delavka z dvajse-tletnimi delovnimi izkušnjami v sociali. Izhaja iz prakse, njena teoretična znanja se prepletajo z izkustvenim znanjem, saj je bila zaposlena na različnih delovnih področjih in opravljala delo z različnimi uporabniki socialnih storitev. Izkušnje za delo in življenje si je pridobivala v Domu starejših občanov Novo mesto pa v Varstveno-delovnem centru Novo mesto, na Centru za socialno delo Trebnje in Vzgojno-izobraževalni ustanovi v Višnji Gori. Sama meni, da dolgoletno delo na enem delovnem področju prinaša rutino in neustvarjalno držo.

SEPTEMBER 2012, ŠT. 87, LETNIK 1024

Evropsko rafting prvenstvo v Lipnem na Vltavi na

Češkem, ki je potekalo od 30. avgusta do 2. septem-

bra 2012, je prineslo izjemen uspeh ekipe Rafting

kluba Gimpex Straža, ki so nastopili kot člani slo-

venske reprezentance. V štirih dneh so fantje osvo-

jili 5 medalj. Posebej uspešna je bila njihova štiri-

članska posadka, ki je priveslala srebro v slalomu,

spustu ter skupni razvrstitvi, v sprintu pa bron. Še

eno srebrno medaljo je osvojila njihova šestčlan-

ska ekipa v disciplini dvobojevanje. Z doseženimi

uspehi so straški raftarji postali druga najboljša eki-

pa v Evropi. Na prvenstvu je nastopilo 23 ekip iz

16 držav.

Po treh bronastih kolajnah na lanskem svetovnem

prvenstvu v raftingu v Kostariki so Stražani doka-

zali, da so v samem vrhu evropskega in svetovnega

raftinga. Ekipo so sestavljali isti tekmovalci kot lani

v Kostariki: Aljaž Kulovec, Matic Terčelj, Jan Petko-

vič, Zvone Derganc, Peter Vogrinec in Marko Mihe-

lič. Tekmovanja so potekala na reki Vltavi, ki velja

za eno najbolj zahtevnih in divjih rek.

Kapetan ekipe Rafting kluba Gimpex Straža Marko

Mihelič je povedal: » Po sanjskem začetku, ko smo

že prvi dan osvojili bronasto medaljo in tako izpol-

nili zastavljeni cilj, priveslati vsaj eno medaljo, smo

brez napetosti startali naslednje tekme, ki so nam

lepo uspevale. Najtežje je bilo zadnji dan, v spustu,

najzahtevnejši disciplini, ko smo bili že precej utru-

jeni saj smo ta dan imeli kar dva izjemno zahtevna

nastopa po 40 minut. Po odličnem startu smo bili le

nekaj metrov za Čehi praktično nepremagljivi. V cilj

smo priveslali le 20 sekund za njimi. Nemci so za

nami ostali debelo minuto. Posebej smo ponosni na

skupno razvrstitev, drugo mesto med četvorkami.«

Kot zatrjujejo v klubu je bilo letošnje Evropsko pr-

venstvo v raftingu zanje sanjsko. Čeprav so Straža-

ni poznani predvsem kot slalomisti pa jim je uspelo

osvojiti medaljo v vsaki od disciplin. Razmere na

reki opisujejo kot divje, pretok vode je bil izjemno

velik, valovi so bili visoki tudi do treh metrov, na

progi je bilo veliko skal, zato so si nekatere ekipe

zadnji dan, ko je bila na sporedu disciplina spust,

tik pred startom, celo premislile. »Našo ekipo so

pestile nekatere poškodbe, nekaj jih je bilo že med

odhodom in na samem prvenstvu, zato je bila zelo

dobrodošla prisotnost fizioterapevta. Ekipa je bila

tako fizično kot psihološko dobro pripravljena. S

trenerjem Borutom Retljem smo zadnje tri tedne

pred prvenstvom intenzivno trenirali. Za obuditev

ekipnega duha in premagovanje stresnih situacij so

bili dobrodošli psiho treningi z vživitvijo celotne

ekipe v pravo tekmovalno vzdušje. Prav gotovo

smo bili veseli podpore naših navijačev, ki so nas

spremljali na prizorišču », je še povedal Marko Mi-

helič.

Če je doslej veljajo, da so Stražani najboljši v slalo-

mu, šibki pa v spustu in dvobojevanju pa se je letos

pokazalo, da so v teh disciplinah izjemno napredo-

vali, saj so zabeležili močne in silovite starte.

Zaradi hude suše je bil trening v Sloveniji to poletje

skoraj nemogoč. Zaključne priprave so zato imeli

na reki Isel v Avstriji, kjer so trenirali spust in sla-

lom, zadnje dneve pred prvenstvom pa so izkori-

stili za vadbo disciplin slalom in sprint v umetnem

kanalu na reki Donavi v Bratislavi na Slovaškem.

Straški raftarji so na dobri poti, da ob temeljitih

pripravah tako fizičnih kot psihičnih, upravičeno

pričakujejo 14. zaporedni naslov državnih prvakov

in se jeseni 2013 udeležijo svetovnega prvenstva v

Novi Zelandiji.

Kot je povedal župan občine Straža Alojz Knafelj, so

na občini veseli novih uspehov domačih raftarjev in

jim za prihodnje obljubil boljše pogoje za trening.

Občina Straža je že pristopila k projektiranju bo-

doče rafting proge na Krki, na območju od mostu

proti Hruševcu.

Uspeh članske ekipe Stražanov so dopolnili še per-

spektivni mladinci, veslači stari 16 let. Na svetov-

nem mladinskem prvenstvu v Čeških Bujevicah,

od 25.avgusta do 2.septembra 2012, so med 15 dr-

žavami osvojili 6. mesto.

“Tu takú je…”

Franci Kek

Prispevek izraža mnenje avtorja in ne

predstavlja nujno stališča uredništva.

Žaba se ne more zavedati, da živi

v mlaki in da obstaja še kar nekaj

preostalega, njej neznanega, sve-

ta. Človek bi vedenje, da mu ne

more biti prav vse jasno, lahko

imel. Pa ga nima vedno. Še pose-

bej, ko je vzpodbujen z vzgibom,

da si o drugem misli kaj slabega.

»Ej, kaj to delaš Fani? Zakaj si

jo v to porinil? Nehaj že s tem!«

Sklepanje je sicer lepa človeška la-

stnost, ni pa dobro, če je premalo

poglobljeno in zmotno.

Nikakršnega razloga nimam, da

bi se šel predsedniško kampanjo

s Fani Eršte. Pred petimi leti smo

v času predsedniških volitev na-

redili dober film z Arturjem Šter-

nom. Ni razlogov za še enega. In,

res je, v devetdesetih sem imel iz-

kušnjo s kandidiranjem Bineta K.,

ki pa je bila negativna in sploh ni

razloga, da bi jo ponavljal.

Fani pač to želi početi in vse kaj

drugega, kot to vzeti z nekaj do-

bre volje, priča o temnih straneh

človeške osebnosti. Če jo mediji

razglašajo za predsedniško kan-

didatko, je to njihova težava.

Kandidat je lahko le tisti, ki zbe-

re 5.000 podpisov, overjenih na

Upravni enoti. In to večini ne

uspe.

»Zdaj pa še laže, da nima nič s

tem,« bodo rekli. Kdo je tukaj

dober in kdo slab? Kdo je žrtev?

Kdo bedak?

ZADNJA

Straški raftarji druga najboljša ekipa v Evropi

brezplačni časopis september 2012 številka 87 letnik 10 · 2019-11-06 · 4 dobro je vedeti...

Documents