br.42_kapital_ponedelnik 17 maj 2010

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

NA ZATVORAWE, PETOK, 14.05.2010, 13.00~.

MBI 10 0,69%MBID 31 ,14%OMB 0,01%

EVRO/DENAR 61,55DOLAR/DENAR 48,86EVRO/DOLAR 1,26

NAFTA BRENT 78,04EURORIBOR 1,24% INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (14.05)

PONEDELNIK, 17. MAJ. 2010 | BROJ 42 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

� KOLUMNIKIRIL NEJKOVMESTOTO NA @ENITE E VO ODBORITE NA DIREKTORI� STRANA 12

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATAPOL OTELINI INTEL

NE SME VE]E SAMO OBIÊN PROIZVODITEL NA ÎPOVI!� STRANA 14

DEN DONÊVVLADATA NE E SVESNA ZA TEKTONSKITE SLUÛVAWA NA EVROPSKITE BERZI� STRANA 12

MAKEDONSKO - ROMANSKI BIZNIS FORUM VO SKOPJE SO UÊSTVO NA PRETSEDATELITE NA DR@AVITE27 MAJ 2010 GODINA, 11 :30 ÂSOT NA 5 KAT

WWW.MCHAMBER.MK

STAVRESKI:MBI 10 0,69MBID 31 ,14OMB 0,01

EVRO/DENAR 61,5DOLAR/DENAR 48,8EVRO/DOLAR 1,2

NAFTA BRENT 78,04EURORIBOR 1,24INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (14.D D (

3

3

4

0

500500 MILIONI EVRAMILIONI EVRA OD EBRD I EIB ZA OD EBRD I EIB ZA PATI[TA I GASIFIKACIJAPATI[TA I GASIFIKACIJA

KOLUMNAILIJA DIMOVSKIBITKA ZA KREDIBILITET� STRANA 13

� UVODNIKSPASIJKA JOVANOVA“MAKEDONIJA 2020”

� STRANA 2

ERVIN KARLTONDIREKTOR ZA EVROPA NA MERIOT INTERNACIONAL

HOTELOT MERIOT VO SKOPJE NI E PRVA DESTINACIJA NA BALKANOT� STRANA 7

OTKAKO SI PODNESE OSTAVKA OD AGENCIJATA ZA CIVILNO VOZDUHOPLOVSTVO]E BIDE LI ZORAN KRSTEVSKI MENAXER VO TAV MAKEDONIJA?! � STRANA 9

7

SPASIJKA [email protected]

SPASIJKA [email protected]

NAVIGATOR17.05.20102

Makedonija }e zajmi okolu polovina milijarda e v r a o d dvete na-

jgolemi evropski investi-ciski banki za da finan-sira del od najkrupnite kapitalni proekti. Vo slednite nekolku godini, Evropskata banka za obno-va i razvoj (EBRD) i Evrop-skata investiciska banka (EIB) }e ja pomagaat real-izacijata na nekolku in-frastrukturni i energetski proekti vo zemjava, kako {to se gasovodniot sistem i edna od najzna~ajnite hidroelektrani vo zemjava, “Bo{kov Most” - proekti koi zaedno ~inat najmalku 380 milioni evra. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, vikendov vo Zagreb, na Godi{noto Sobranie na EBRD, po-baral od EBRD i od EIB so kreditot od 500 mil-ioni evra da gi finan-siraat i izgradbata na èlezni~kata pruga od Koridorot 8 kon Bugarija, na relacija Kumanovo-Deve Bair, i avtopatot do Grci-ja, Demir Kapija-Smokvica, koj e del od Koridorot 10. So realizacijata na ovie krucijalni, kapitalni investicii, makedonskata ekonomija }e re{i zna~aen del od deceniskite in-frastrukturni i energetski problemi. “Povlekuvaweto na parite }e bide proekt po proekt, zavisno od progresot vo podgotovkata i realizaci-jata na proektite. Kama-tite za kreditite od ovie me|unarodni finansiski institucii se isklu~itelno povolni. Koga stanuva zbor za Evropskata banka za obnova i razvoj, kama-tnata stapka e Euribor plus 1%, dodeka kaj Evrop-skata investiciska banka, stanuva zbor za Euribor plus 0,35% do 0,5%”, izjavi za “Kapital”, ministerot Stavreski. Toj veli deka dvete inves-ticiski banki nekol-kute krupni kapitalni proekti gi ocenile kako kvalitetni, {to na krajot rezultiralo so finansiska poddr{ka

PONEDELNIK 17 MAJ 2010PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

E pridonesot na slabata pobaruva~ka na potro{uva~ite za lo{ata finansiska sos-tojba vo trgovijata. Rakovoditelite na trgov-skite formi ocenuvaat deka finansiskata

sostojba vo prviot kvartal od 2010 godina e ponepovolna vo odnos na prethodniot kvartal, a za naredniot period se pogolemi optimisti. Najgolemo vlijanie imaat slabata pobaruva~ka, zgolemenite finansiski tro{oci, odnosno ka-matite i zgolemenata konkurencija. Koli~inata na zalihite e zgolemena, no se o~ekuva da se namali poradi zgolemenata pobaruva~ka. Trgov-cite se optimisti i za brojot na vrabotenite i za proda`nite ceni.

Bez nikakvi pretenzii za zagrozuvawe na avtorsko pravo i so golema doza na

zadovolstvo, “Kapital” go imenuva noviot proekt na Vladata “Makedonija 2020”, koj kone~no vo zemjava treba da gi donese tolku o~ekuvanite i neophodni infrastrukturni proekti. Vsu{nost, Vladata i nema avtorsko pravo na ovoj proekt, zatoa {to toj e na dràvata. Vladata ima samo obvrska da po~ne da go realizira, zatoa {to so sekoj den odloùvawe, Makedonija ja gubi trkata so ekonomskiot progres i daleku zaostanuva zad zemjite vo regionot, kade {to krucijalnite kapitalni proekti zapo~naa vedna{ po osamostojuvaweto.Vesta {to ja donese minis-terot za finansii, Zoran Stavreski, od Zagreb deka Evropskata banka za ob-nova i razvoj i Evrop-skata investiciska banka se podgotveni da & pozajmat na Makedonija 500 milioni evra za izgradba na kapi-talni proekti, dava nade`. Taa vetuva deka }e se slu~i momentot koga }e po~ne da se gasificira zemjata, ot-kako izgubi nade` deka so ruski “klirin{ki dolari” ili so kakvi ne drugi pari }e se donese gasot do pove}e fabriki i do doma}in-stvata. Vetuva deka }e se izgradi edna od istoriskite hidrocentrali – “Bo{kov most”, vo uslovi koga ne-dostigot na elektri~na energija vo Makedonija seriozno ja zagrozuva ne samo energetskata, tuku i finansiskata stabilnost na zemjata. Ova ne se edinstvenite kapitalni proekti koi & se pove}e od neophodni na zemjava. Izgradbata na pati{ta e eden od najgolemite neuspesi na dràvata, zatoa {to vo

21 vek pati{tata li~at kako da se vo vremeto po Vtorata svetska vojna. A, tie se eden od faktorite od koi zavisi prilivot na stranski investicii, zatoa {to nieden investitor ne vleguva vo zemja od koja nema moderen soobra}aen pristap do drugite pazari i tranzitni centri. A, Make-donija ne go nudi toa. Nema avtopat kon Bugarija, nitu kon Albanija, a do Grcija ima samo delumno, pri {to i toj avtopat e daleku od funkcionalen. Za eleznica ne stanuva zbor, zatoa {to taa e de fakto zaboravena vo 20 vek. Vo takvi uslovi, edna blokada na solun-skoto pristani{te ili na Bogorodica ja ostava Make-donija bez ekonomska vrska so svetot. Vo takov slu~aj, slobodnite ekonomski zoni ne nudat nikakva prednost za investitorite. Verojatno, zatoa i gi nema.Sega se otvoraat novi perspektivi. Kreditite {to gi najavija dvete evropski banki, pod povolni kamatni stapki, a ministerot za finansii Zoran Stavres-ki gi stavi vo funkcija na kapitalnite proekti, & nudat na Makedoni ja nova {ansa. I taa {ansa ne smee da se propu{ti. Nema ve}e opravduvawe za bavnata i nestru~na administracija, koja ne moè da mrdne od mrtva to~ka koga stanuva zbor za podgotovka na infrastruk-turnite investicii. Treba da im se stavi kraj i na sporednite li~ni interesi, koi koga stanuva zbor za krupni investiciski zdelki stanuvaat primarni, pa taka osuduvaat mnogu ten-deri na neuspeh. Evropa preku svoite na-jgolemi banki & dava ogrom-na finansiska poddr{ka na Makedonija. Ministerot za finansii donese top-vest od Zagreb. Na nego i na celiot

“MAKEDONIJA 2020”

vladin tim im ostanuva parite da gi naso~at tamu kade {to treba. Ako i 200-300 milioni evra od evroobvrznicata zavr{at vo kapitalni proekti, namesto za pen-zii, plati i socijalni pridonesi, pridonesot za ekonomskiot rast }e bide u{te pogolem. Na krajot od krai{tata, so ovie pari se zadolùva dràvata, a ne Vladata, a na gra|anite im os-tanuva obvrskata da gi vra}aat. Kapital si zema za pra-vo da go imenuva proek-tot na decenijata zatoa {to pove}e od edna decenija pi{uva kolku i {to gubi Makedonija so toa {to ne investira vo pati{ta, energeti-ka, eleznica, delovna klima. Propu{teni se dve decenii da se in-vestira vo ekonomskiot razvoj na zemjata, koj sega }e ne prave{e mnogu porelaksirani na patot kon Evrop-skata unija i pomo}ni vo re{avaweto na site problemi pred koi e ispravena dràvata na me|unaroden plan.

500milioni evra Makedonija bara zaem od EBRD i EIB

STAVRESKI POBARA KREDITI OD EBRD I OD EIB �

500 MILIONI EVRA ZA INFRASTRUKTURAEvropskata banka za obnova i razvoj i Evropskata in-vesticiska banka }e ja pomagaat izgradbata na gasovod-niot sistem, HEC “Bo{kov Most”, prugata kon Bugarija i na drugi regionalni i magistralni pati{ta

43,6%

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

LEKTORMeri Kondoska

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

KATERINA [email protected]

za zemjava od 500 milioni evra. Stavreski e osobeno zadovolen {to EBRD i EIB osven pari, na Makedonija moàt da & pomognat i so tehni~ko znaewe, konkretno za proektite gasifikacija i izgradbata na èleznicata kon Bugarija.“Ovie dve banki, ne samo {to dosega bea zna~ajni part-neri na na{ata zemja, tuku se raspoloèni, kako {to se pribliùvame vo procesot na integracija kon EU, so pove}e pari da go poddràt ekonom-skiot razvoj na zemjata. Dobro be{e da se vidi deka ovie dve zna~ajni investiciski banki ja gledaat biznis-klimata vo Makedonija kako povolna, a ekonomskite politiki gi ocenu-vaat kako mnogu kvalitetni, i vrz taa osnova nosat odluka da go zgolemat svoeto u~estvo so pove}e finansiski sredstva da ja poddràt Republika Make-donija”, izjavi vicepremierot Stavreski po zavr{uvaweto na Godi{noto sobranie na EBRD vo Zagreb.Sega, vladata treba da odlu~i koi od proektite se prioritetni za da gi dobie parite od ev-ropskite banki. Dokolku Koridorot 10 bide pri-oritet, vo slednite 3-4 meseci bankite moàt da gi odobrat parite. Evropskata investi-ciska banka, glavno, treba da finansira so okolu 250 milioni evra, a dokolku se pokaè deka se potrebni u{te pari, vladata }e pobara i od EBRD.“Za prugata kon Bugarija, potrebno e da zavr{at u{te nekolku analizi

za 7-8 meseci. Odlukata za finansirawe bi ja donesle vo 2011 godina, koga bi moèlo da se povle~at pari za gasifikacijata i prugata. Ostanuva samo da se verifikuva odlukata preku izvr{nite organi na bankite”, izjavi Stavreski za Sitel. Vladata od ovie dve banki izlobirala i okolu 50 milioni evra za izgradba na lokalni i regionalni pati{ta, kako i za san-acija i rekonstrukcija na kanalizaciskite i vodovodnite sistemi vo ruralnite sistemi, proekt koj treba da se realizira do juli.Ovie polovina milijar-da evra }e go zgolemat nadvore{niot dolg na Makedonija kako i evroob-vrznicata, koja verojatno }e iznesuva od 200 do 300 milioni evra. Bruto-nadvore{niot dolg ve}e ja nadmina granicata na umerena zadolènost i iznesuva 60,8% od BDP. Zaklu~no so fevruari, vkupniot javen dolg na zem-java e 2,2 milijardi evra, {to e 32,5% od BDP. No, site se soglasni deka vredi Makedonija da se zadolùva samo za fin-ansirawe na kapitalni investicii vo patnata i èlezni~kata infrastruk-tura i za proekti vo ener-getikata. No, mora da se vodi smetka za stepenot na zadolùvawe.

300milioni evra ~ini samo proektot gasifikacija

ZORAN STAVRESKIMINISTER ZA FINANSII“Povlekuvaweto na parite }e bide proekt po proekt, zavisno od progresot vo podgotovkata i realizaci-jata na proektite. Kamatite za kreditite od ovie me|unarodni finansiski institucii se isklu~itelno povolni. Koga stanuva zbor za Evropskata banka za obnova i razvoj, kamatnata stapka e Euribor plus 1%, dodeka, kaj Evropskata investiciska banka stanuva zbor za Euribor plus 0,35% do 0,5%.”

17.05.2010 3NAVIGATOR

Prosperitetot i stabilnosta na zemjite od prostorot na porane{na Jugoslavija moàt da se obezbedat so vlez vo NATO i EU. Zatoa mnogu se angaìrame,

ne samo vo kontaktite so politi~arite na Balkanot, za da se spre~at kakvi bilo scenarija. Jas sum optimist. Ostvaren e golem napredok. Hrvatska e vo zavr{nata faza na pregovorite za ~lenstvo. So Porane{nata Jugoslovenska Republika Makedonija ~ekame samo zeleno svetlo od edna zemja ~lenka na Unijata za da gi po~neme pregovorite - izjavi evrokomesa-rot za pro{iruvawe, [tefan File. Spored nego, brzinata na reformite zavisi pred s$ od doma{nite politi~ari. “Evropskata komisija gi utvrduva kriteriumite i standardite, ostanatoto e na doma{nite ak-teri”, veli File.

NE IM BE[E DENOTLIDERI

�

ANGELA MERKEL

PROEKT ZA MAKEDONIJA

Proekto t “Saka j j a Makedonija, uìvaj vo svojata tatkovina”

na Zaednicata na edinic-ite za lokalna samouprava, kone~no, e vistinski proekt za Makedonija. Kone~no, dràvata doìvea da bide promovirana i od doma{ni institucii, a ne samo od stranski. Skopskiot gradona~alnik, Koce Tra-janovski, kako pretsedatel na ZELS, na ovaa insti-tucija & go dade su{tinskoto zna~ewe.Pod palka na Trajanovski, a vo organizacija na ZELS, gra|anite }e imaat mo`nost da gi vidat ubavinite na Makedonija i da se zapoznaat so site nejzini delovi. Tie }e slu{nat za investiciskite mo`nosti na oddelni regioni i op{tini, da gi zapoznaat tradicionalnite zanaet~iski predmeti na razli~ni krae-vi, da uìvaat vo vkusnata hrana i da se zabavuvaat so bogatata kulturno-umetni~ka programa. Fakt e deka Makedoncite najmalku si ja poznavaat dràvata. Deka polesno odlu~uvaat da pominat nekoj vikend na {oping i pro{etka

POBEDNIK

GUBITNIK

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI... MISLA NA DENOT

�

MARK KJUBAN AMERIKANSKI PRETPRIEMA^ I MILIJARDER, SOPSTVENIK NA NBA-TIMOT DALAS MAVERIKS

6.6%

44.977%

E NAMALENO VKUPNOTO PROIZVODSTVO NA [UMSKI PROIZVODI VO DR@AVNITE [UMI VO PRVOTO TRIMESE^JE, SPOREDENO SO LANI

ILJADI METRI KUBNI OGREVNO DRVO OD LI-STOPADNI DRVA SE DO-BIENI VO PRVITE TRI MESECI OD GODINAVA

OD SITE VIDOVI ISEÊNI DRVJA VO ZEMJAVA VO PRVIOT KVARTAL OTPA\AAT NA DABOT

DEBAKL ZA ANGELA MERKEL

Otkako go “poslu{a” nejziniot francuski kolega, Nikola Sarkozi,

da ja poddrì idejata da & se pomogne na Grcija ili toj }e ja napu{ti evrozonata, german-skata kancelarka se soo~uva so u{te eden udar. Nasproti golemoto mnozinstvo vo Ger-manija koe se protive{e na davaweto finansiska pomo{ na prezadolènata gr~ka ekonomija, Merkel uspea da go proturka vo parlamentot germanskiot del od paketot od 140 milijardi dolari za spas na Grcija. I kako pos-ledica na vakviot nejzin poteg, Angela Merkel se soo~i i so politi~ki poraz - dobi teòk izboren udar vo Severna Rajna Vesfalija. Konzervativniot blok na kancelarkata Angela Merkel ja izgubi kontrolata vrz Gorniot dom na german-skiot parlament minatata nedela, koga glasa~ite na zna~ajnite regionalni izbori & zadadoa golem udar na nejzi-nata partija, {to se smeta za prva zna~ajna politi~ka posledica od gr~kata kriza. Ostriot pad od 10 procentni

poeni vo sporedba so posled-nite izbori vo 2005 godina, vo ovoj region e pogolem otkolku {to predviduvaa pove}eto analiti~ari. So ova demohristijanite zabeleàa najslabi postvoeni rezultati vo Germanija. Ovoj debakl za vladata, kako {to objasnuvaa ekspertite, pokaùva deka Merkel ne moè i ponatamu da smeta na mnozinstvoto za svojata vladeja~ka koalicija vo Gorniot dom na parlamen-tot, sostaven od delegacii od site 16 dràvi.

vo Solun, Sofija ili Bel-grad, otkolku da zapoznaat nekoj neotkrien kraj na Makedonija. No, fakt e deka i tie mnogu malku ~ule i videle od prednostite {to gi nudi Makedonija. Zatoa, proektot za zapoznavawe na gra|anite so svojata tatk-ovina e vistinski pogodok. So nade` deka ovaa pro-motivna akcija nema da zavr{i u{te na samiot po~etok.

KOCE TRAJANOVSKI

[TEFAN FILE, � evrokomesar za pro{iruvawe

IMA NEKOLKU NE[TA VO BIZNISOT SO KOI SUM SE SOOÎL - POTE[KO OTKOLKU DA OTPU[TI[ NEKOGO E DA OTPU[TI[ LI^NOST KOJA OTSEKOGA[ BILA ILI STANALA MOJ PRIJATEL

@OZE SOKRATE[

Premierot vovede strogi merki na

{tedewe za da ne se slu~i gr~koto scenario vo Portugalija

BIL KLINTON

Se ponudi kako nagrada na lota-

rija za da gi plati dolgovite na svojata sopruga

BLAGOJA SAMAKOSKI

Mikrosam mu ispora~a na svetot ma{ina-

robot za proizvodstvo na delovi za avioni i sateliti

NEXATI JAKUPI

@elbata na grupa pra-tenici za odlo uvawe

na Zakonot za vodi bila posilna od potrebata za negovo primenuvawe

S � È U[TE NEIZVESNA SUDBINATA NA MLEKARNICATA

Kone~nata odluka za likvidacija ili restartirawe }e bide donesena na 11 juni, koga Sobranieto na doveriteli }e treba da glasa za inicijativata na Radevski

@IVKO RADEVSKI SAKA RESTARTIRAWE, NLB TUTUNSKA LIKVIDIRAWE NA SVEDMILK

ALEKSANDRA [email protected]

ZA MAKEDONIJA, ÊKAME ZELENO SVETLO OD EDNA ^LENKA NA EU

3,5 milioni evra inves-ticii vo Svedmilk

najavi @ivko RadevskiPorane{niot direk-

tor na bitolskata mlekarnica, @ivko Radevski, saka da

ja restartira Svedmilk, no najgolemiot doveritel, NLB Tutunska banka, saka likvidacija na skopskata mlekarnica. Kone~nata odluka za likvidacija ili restartirawe }e bide do-nesena na 11 juni, koga Sobranieto na doveriteli }e treba da glasa za inici-jativata na Radevski. Radevski za “Kapital” izjavi deka ako dobie poddr{ka za inicijativata, }e investira 3,5 milioni evra vo mlekarnicata i vo rok od ~etiri godini }e gi isplati pobaruvawata na doveritelite, me|u koi se i farmerite. “Nie dadovme ponuda za prezemawe na Svedmilk. Vo na{iot biznis-plan imame predvideno investicii od 3,5 milioni evra i edna godina grejs-period za ot-plata na dolgovite. Dokolku ja prezememe mlekarnicata, planirame da im gi vra-time parite na kreditorite vo narednite ~etiri godini. Zasega imame poddr{ka od Komercijalna banka i od kooperantite na Svedmilk”,

izjavi Radevski. Na sudskoto ro~i{te vo petokot, ste~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski dostavi predlog so inicijativa od Kompani @ivko Radevski DOOEL da predloì bi-znis-plan za restartirawe na mlekarnicata, za koj treba{e da se izjasni So-branieto na doveriteli. Po nekolku ~asa rasprava, na koja pove}eto doveriteli se izjasnija deka im treba vreme za da odlu~at dali da ja prifatat ili ne ovaa inicijativa, NLB Tutunska banka, koja e i najgolem doveritel vo Svedmilk, izre~no se izjasni deka saka likvidacija na mleka-rnicata i da gi naplati pobaruvawata od re~isi 10 milioni evra. Bankata, na koja ste~ajniot upravnik po podnesenata àlba & odobri razvla~no pravo za naplata na pobaruvawata so {to }e bide izzemena od ste~ajnata masa vo slu~aj na likvidacija, ima udel od 38% vo vkupnite poba-

ruvawa od Svedmilk, {to e golem procent vo odnos na drugite doveriteli koi im-aat mnogu pomali udeli.Od Tutunska banka objas-nija deka iako kaj niv do{le mnogu investitori zainteresirani za da ja re-startiraat mlekarnicata, so nitu eden od niv ne na{le razbirawe, odnosno, nemale seriozna ponuda. Bankata predloì da se likvidira mlekarnicata i kone~no da se re{i ovoj slu~aj. Makrevski, pak, im predloì na doveritelite da go pri-fatat predlogot na @ivko Radevski, bidej}i toj go poz-nava biznisot so mleko, a so restartiraweto na mleka-rnicata taa }e prodolì

so rabota i so otkup na mleko.Farmerite bea iznenadeni od odlukata na Tutunska banka da se likvidira mlekarnica ta . “Si t e smetavme deka Tutunska banka }e prifati plan za reorganizacija. Apeliram do site doveriteli na 11 juni da dojdat na ro~i{teto i da go dadat svojot glas za da se prifati inici-jativata za biznis-plan za restatrirawe. Nie, farmerite, }e glasame za restartirawe na mleka-rnicata i smetam deka imame golem procent za da uspeeme vo toa”, izjavi Vane Andreev, advokat na farmerite.

aj a” c-a, kt ,

t -el i-to

i, S KOCE TRAJANOVSKI

ANGELA MMMMMERERRERERERERKEKEKEKEKEKEKEKELLLLLLLL

NAVIGATOR17.05.20104

� DVA, TRI ZBORA

� GADGETS

“Ako propadne evroto, ne propa|aat samo pari, tuku i Evropa i idejata za Evropskata unija. Evro-pskite dràvi treba da se borat za stabilnost na evroto. Ovoj test e egzistencijalen i mora da se poloì”.

ANGELA MERKELkancelar na Germanija

“Postkomunisti~kite zemji vo fi-nansiskata kriza imaa pogolemi problemi od ekonomiite vo raz-voj, a edna od glavnite pri~ini e tokmu visokiot obem na potro{uva~ki krediti vo stranski valuti, koi zna~itelno poskapea”

TOMAS MIROV{ef na Evropskata banka za obnova i razvoj

“Ako Slovenija na pretstojniot re-ferendum go otfrli arbitra`niot dogovor so Hrvatska, ja ~eka celosna nepredvidliva situacija, me|unarodna izolacija i mo`ni incidenti od koi bi moèlo da se vleze vo opasna bezbednosna situacija”

BORUT PAHORpremier na Slovenija

� SVET

...RASTE EKOLO[KATA KATASTROFABriti{ petroleum presmetuva zagubi

ûvarite na ìvotnata sredina protestiraat pred Belata ku}a poradi ekolo{kata katastrofa vo Meksikanskiot

zaliv po izlevaweto na naftata. Bilansot na ovaa katastro-fa, najgolema vo istorijata na SAD, e 10 milijardi dolari.

...OBEDINETI ARAPSKI EMIRATI“Bankomat” za zlato

Zlatoto stanuva najbarana stoka vo arapskite zemji. Vo Abu Dabi, najeksploatirani se ma{inite koi menuvaat

pari vo zlato i isfrlaat 24 karatni plo~ki od eden, pet i 10 grama.

0-24 �

� FOTO NA DENOT

...PORAKA DO BELGRADMladi} e vo Srbija

Glavniot tuìtel na Ha{kiot tribunal, Ser` Bramerc, nema pri~ina da ne veruva deka najbaraniot ha{ki

obvinet, Ratko Mladi}, ne e vo Srbija. Toj e vnimatelen optimist koga razmisluva za rabotata na srpskite slu`bi

Po~it kon znametoPripadnicite na Bataljonot za po~esti i opsluùvawe i Voeniot orkestar na ARM, zav~era, so sve~ena cer-emonija izvr{ija promena na dràvnoto zname postaveno na jarbolite pred Sobranieto na Makedonija. Ova e po~etok na proektot na Ministerstvoto za odbrana za ceremonijalna promena na dràvnite znami-wa pred Sobranieto, Vladata i kabinetot na Pretsedatelot. Ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, veruva deka ovaa tradicija }e trae so vekovi. Makedonskite znamiwa pred Sobranieto }e bidat menuvani sekoi 15 dena. Idejata e da se pokaè po~it kon dràvnoto zname, koe e simbol na su-verenitetot na Makedonija i obedinuva~ki faktor za site gra|ani, bez razlika na nivnata etni~ka, verska ili polova pripadnost.

Ne sme ba{ uvereni vo prakti~nosta na mobilniot telefon koj ima oblik na

kvadrat, no Motorola re{i da ponudi ne{to novo i na pazarot go pretstavi svojot nov pameten telefon nare~en Flipout. Flipout e interesno tele-fon~e, koe e bazirano na Android 2.1. Telefonot ima QWERTY tastatura na izvlekuvawe i 2,8-in~en displej so 3,1-megapik-selna kamera. Sudej}i po

neobi~niot oblik i ku}i{-teto, koe }e bide dostapno vo pove}e boi, pretposta-vuvame deka e namenet za pomladata generacija.Od ostanatite tehni~ki specifikacii, treba da se napomene deka telefonot raspolaga so procesor od 700MHc, 512 ROM i 256 RAM memorija, kako i vgraden GPS priemnik. Motorola Flipout se o~ekuva da se pojavi na amerikan-skiot pazar ve}e sledniot mesec. Cenata s$ u{te e nepoznata.

MOTOROLA FLIPOUT

POLITIKA17.05.20106

Neformalnata liderska sredba (\or|e Ivanov, Nikola Gruevski, Alija

Ahmeti i Branko Crvenkovski) vo love~kiot rezervat “Jasen”, na koja se jadelo dobro pe~eno “dive~ko”, zavr{i bez najava za nova sredba! I bez oficijalen odgovor dali, ako se imaat predvid okolnostite vo koi se nao|a dràvata, taa e samo najava i po~etok na serija liderski razgovori na koi, pred s$, zaedni~ki }e se bara na~in kako da se re{i imeto. Od VMRO-DPMNE, sepak, najavu-vaat nova liderska sredba (!?). Premierot }e ja svikal lider-skata sredba vedna{ {tom se dobie noviot predlog na Nimic, dokolku toj sodrì konkretni momenti. Na toj na~in, velat od VMRO-DPMNE, }e se bara konsenzus i }e se usoglasuvaat stavovite.Vo SDSM smetaat deka nema da u~estvuvaat na nikakvi lider-ski sostanoci na koi, spored niv, premierot }e se obiduva da izbega od odgovornosta i da ja prefrli topkata kaj niv. Tamu velat deka Crvenkovski, i pokraj najavite deka ve}e nema da u~estvuva na lid-erski sredbi, se pojavil na zav~era{niot ru~ek, poradi

GRUEVSKI PODGOTVUVA “LIDERSKA”, [TOM STIGNE PREDLOGOT OD NIMIC!

serioznosta na situacijata vo dràvata, no celata sredba bila, vo su{tina, prazna. “O~ekuvavme deka po sredbata so Gordon, premierot ima da soop{ti ne{to konkretno, no, toj ne kaà ni{to pove}e od ona {to go ima{e po medi-umite. Iako o~ekuvavme da se slu~i ne{to, sepak, i ovoj ru~ek povtorno be{e edna propadnata sredba bez nikavki konkretni razgovori. Liderot Crvenkovski smeta deka vakvite farsi se apsolutno nepotrebni vo id-nina”, velat visoki partiski izvori za “Kapital”!Inaku, makedonskata javnost ve}e e zapoznaena deka nere{enoto pra{awe za imeto i bezbed-nosnata situacija vo dràvata bea temite na koi razgovaraa, vo sabotata, liderite na na-jgolemite partii, na nefor-malen ru~ek - na pokana od pretsedatelot \or|e Ivanov.Na sredbata ne dojdoa liderite na DPA i na Nova Demokratija, Menduh Ta~i i Imer Selmani (!?) Edniot zatoa {to ja igno-riral institucijata pretseda-tel, a drugiot oti ne sakal da u~estvuva na neformalni sred-bi, so nekonkretna agenda.Formalna ili ne, sredba-ta trae{e pove}e od ~as i polovina, i, kako {to podocna soop{tija liderite, gi otvorile najva`nite pra{awa za idni-nata na dràvata.

[efot na dràvata, Ivanov, soop{ti deka medijatorot Metju Nimic naskoro }e izleze so nov, konkreten predlog za re{avawe na imeto. Pretse-datelot ne saka{e da odgovori dali e ve}e izvesno deka toj predlog e “Republika Severna Makedonija”.“Ne sakam da {pekuliram. Nie poa|ame od ona {to e vo interes na gra|anite na Make-donija i re{enieto }e se bara taka. Jolevski ni kaùva deka naskoro }e imaat sredba so Nimic. Toj dosega ne gi svika zatoa {to saka seriozno da nastapi i da ima konkreten predlog”, veli pretsedatelot Ivanov.Premierot Gruevski povtori deka predlogot {to }e se do-bie }e bide staven na ref-erendum, za krajniot zbor da go kaàt gra|anite. Priznava deka ima silen pritisok od me|unarodniot faktor, no, veli deka toj e postojan i deka vla-data toa go sfa}a kako znak na dobra volja na strancite da pomognat za brz kompromis. Za sredbata so pomo{nikot-dràven sekretar na SAD, Filip Gordon, kade {to jas-no mu bilo pora~ano deka e dojdeno krajno vreme za da se najde dogovor so Grcija, toj, ne saka{e mnogu da zboruva. Veli deka vladata prodolùva so na-porite za nao|awe re{enie.

“NEFORMALEN RUÊK” KAKO UVERTIRA VO “FORMALNA LIDERSKA”!

iskrena volja za pogolem dijalog ili samo farsa za zama~kuvawe na o~ite na javnosta), smeta deka ne smee da se zanemaruva va`nosta na porakata {to ja donese Filip Gordon.“Re{enieto ve}e ne smee da se prolongira, Makedonija os-tanuva blokirana. Ako se ima predvid faktot koj e Filip Gordon i kakva jasna poraka isprati, jasno e deka na podolg period, ova e, verojatno, pos-lednata {ansa {to Makedonija ja dobiva za integracija”, veli Crvenkovski, dopolnuvaj}i u{te edna{ deka SDSM nema da poddrì referendum za koj vladata bi vodela negativna kampawa.

Vo presret na noviot predlog od medijatorot Metju Nimic, kako i vo uslovi koga vo Makedonija se napna-ti me|uetni~kite odnosi, pretsedatelot Ivanov gi pokani liderite na najgolemite partii na ru~ek, na koj se razgovara{e za najva`nite pra{awa. Vo VMRO-DPMNE najavuvaat liderska sredba vedna{ {tom Nimic dade ko-nkreten predlog! Od SDSM se razo~arani od sredbata, oti bila, kako {to velat, samo farsa ...

��

IZNENADUVA^KI GAF NA SRPSKIOT PATRIJARH

"MPC SE PREDAVNICI I EPIZODA SO MINLIV KARAKTER"

Vo intervju za srpskiot vesnik "Blic", Irinej, poglavarot na Srpskata pravoslavna crkva, se osvrna i na MPC, pokaùvaj}i nepoznavawe na su{tinata na problemot okolu koj se vodat pregovorite so SPC

��

MAKSIM RISTESKI [email protected]

Obidite za sozdavawe pravoslavni crkvi vo Crna Gora, vo Make-

donija, a sega i vo Hrvatska, se epizodi so minliv karakter. Otsekoga{ imalo predavnici. Slu~ajot na Makedonija e ne{to postar i poseriozen, ama }e se najde pat i ‘elba za toa da se nadmine. Sega, toa e pote{ko otkolku porano, no se nadevame deka toa }e bide samo epizoda, izjavi srpskiot patrijarh Irinej vo intervjuto za belgradski "Blic". So ovaa izjava patrijarhot Irinej de-finitivno gi demantira{e site optimisti od Makedonija koi navivaa za nego na izborite za nov poglavar na SPC, o~ekuvaj}i povolni vetrovi od sever. Prvi~nata nepodgotvenost ve-dna{ po izborot za patrijarh da poso~i konkretni potezi za izlez od }orsokakot vo koj vlegoa pregovorite me|u SPC i MPC, patrijarhot ja

kompenzira{e so izrazenata èlba za da se re{i ovoj pove}edeceniski spor."Srpskata crkva }e stori s$ za nikoga{ da ne ja zatvori svojata vrata za problemot celishodno da se re{i", izjavi patrijarhot Irinej, na denot na negovoto vostoli~uvawe, potvrduvaj}i ja svojata repu-tacija na umeren i razbran ~ovek, koj }e im dade nov impuls na pregovorite me|u dvete crkvi.No, so poslednata izjava toj pokaà deka mu se tu|i dobrite diplomatski maniri, a, {to e u{te po~udno, poglavarot na SPC pokaà nepoznavawe na su{tinata na sporot. Poistovetuvaweto na MPC so obidite da se formiraat pra-voslavni crkvi vo Crna Gora i Hrvatska e besmisleno, za{to na sekoj, makar i povr{en, poz-nava~ na crkovnite mo`nosti vo ovoj kontekst jasno mu e deka MPC ima kanonska hierarhija (za razlika od crnogorskiot i hrvatskiot slu~aj), zatoa {to poseduva, takanare~eno, apo-

stolsko preemstvo, {to zna~i istoriski kontinuitet vo pre-nesuvaweto na sve{teni~kata blagodat preku rakopolagawe, u{te od apostolskite vremiwa. Apostolskoto preemstvo MPC go primila vo 1958 godina tokmu od episkopi na SPC, vozglaveni od toga{niot srp-ski patrijarh German, koi gi rakopoloìle vo episkop-ski ~in prvite arhierei na MPC, od koi podocna kanonski prodolùva kontinuitetot na sve{tenata hierarhija na na{ata crkva. Poentata e deka osporuvaweto na MPC kako crkva e celosno neosnovano, a deka predmet na pregovorite so SPC (kako crk-va {to posleden pat pred MPC imala kanonska jurisdikcija na ovaa teritorija) e statusot na MPC (avtonomen ili avtoke-falen). Za pra{aweto dali MPC e crkva, dovolno zboruva i faktot {to duri i samiot pretstavnik na "priznatata crkva vo Makedonija", kako {to ja nare~e patrijarhot Irinej POA vo edna od prvite izjavi


“Nie sme silno zainteresirani da najdeme re{enie koe }e bide prifatlivo za nas. ]e prodolìme so na{ite napori da razgovarame na site mo`ni nivoa, i so posrednikot i, koga e mo`no, i direktno”, veli premierot Gruevski. So vakvata formalna, i ve}e ~uena, izjava, Gruevski iz-begna direktno da odgovori na pra{aweto - kolku od re{avaweto na problemot so imeto (i so toa od inte-graciite vo NATO i EU) za-visi ponatamo{niot razvoj na me|uetni~kite odnosi (tenzii)!? I dali na Makedonija & se za-kanuva vnatre{na me|uetni~ka destabilizacija poradi bloka-data na evroatlantskite inte-

gracii.Nasproti cvrstite stavovi na Gruevski i Ivanov deka samo so referendum }e se bara re{enie, liderite na DUI i na SDSM izlegoa so poraki za {to pobrzo zatvorawe na ova pra{awe.“Imeto stana seriozna pre~ka vo evropskata idnina na Make-donija i ova mora da se na-dmine, zatoa {to evropskata perspektiva e najva`na. Jas ne sakam da prejudiciram i da zboruvam hipoteti~ki, no o~ekuvam dobro i prifatlivo re{enie”, pora~uva Ahmeti.Crvenkovski, pak, koj izrazi somne` vo vistinskite nameri na Ivanov za svikuvawe na sredbata (dali se raboti za

po negovoto vostoli~uvawe, Jovan Vrani{kovski, site sve{teni ~inovi (vklu~itelno i episkopskiot) gi primi od arhierei na MPC, iako prika-znata so koja go osporuva nivniot legitimitet dobro ja znae{e u{te pred da klekne pred vladicite od MPC {to go rakopolagaa. Sramota e post festum da ja raskaùva istata prikazna.No, celata besmislenost na izjavata na srpskiot patrijarh za MPC kako "minliva epi-zoda" se otkriva vo kontekstot na pove}edeceniskite pregov-ori {to se vodat me|u dvete crkvi, a ~ija poenta e trajno re{avawe na statusot pod koj MPC }e vleze vo liturgisko edinstvo so ostanatite pra-voslavni crkvi. Neverojatno e kako moè poglavarot na SPC da izjavi takvo ne{to po, na primer, Ni{kata spogodba, koja podrazbira{e privremen avtonomen status za MPC kako neophoden ~ekor za idnata avtokefalija {to dokumentot od Ni{ ja predviduva{e.

Kompanijata Meriot in-ternacional i makedo-nskata firma Divelop

grup vo avgust vo Skopje }e po~nat da gradat hotel na eden od najelitnite brendovi vo svetot na hotelierstvoto. Hotelot Meriot }e se gradi sproti kafuleto "Trend", na plo{tadot Makedonija, a grade`nite raboti treba da zavr{at do krajot na idnata godina. Skopskiot Meriot }e bide vo art deko-stil, so primesi na drugi stari arhi-tektonski stilovi. Luksuzniot hotel so kvalifikacija “5 s” }e se prostira na povr{ina od 20.000 kvadratni metri, }e ima 180 sobi, 16 luksuzni i eden pretsedatelski apart-man, dve sali za ru~ek, spa-centar i gradina so bazen na najvisokiot kat. Idejnoto re{enie za proektot e delo na avstriski arhitekti, no i na Makedonci koi }e pomagaat vo negovata izrabotka. Vku-pnata investicija na Divelop grup e 37 milioni evra. Del od parite se obezbedeni od kapitalot na firmata, a 16 milioni se krediti od doma{ni i stranski banki. Spored Aleksandar Ivanovski, direktor na Divelop grup, so izgradbata na ovoj hotel }e se otvorat 700 rabotni mesta, a politi~kite i biznis-deleg-aciite, svetskite sportisti i mnogu drugi yvezdi vo hotelot }e ja pronajdat potrebnata udobnost. Ervin Karlton, direktor za Evropa na firmata Meriot internacional, vo intervjuto za "Kapital" veli deka izgra-dbata na hotelot vo Skopje e mnogu vozbudliv proekt i deka im pretstavuva golemo zadovolstvo da go objavat vleguvaweto na nivnata kom-panija na Balkanot. Pokraj vo Skopje, vo narednite meseci Meriot hoteli }e niknat i vo Belgrad i Podgorica. Za tri godini, mo`no e vakov hotel da se izgradi i vo Ohrid.Kako se odlu~ivte da vlezete na pazarot vo Makedonija?Ve}e podolgo vreme go razgleduvame pazarot na Balkanot i imavme nekolku neuspe{ni obidi za vlez, bidej}i imame strogi krite-riumi i sakame lokacijata da gi zadovoluva standard-ite na Meriot. Sakame da izbereme i mesto koe }e ima najdobra mikrolokacija. Ova e moja treta poseta na Skopje i se nadevam deka sledniot pat koga }e dojdam toa }e bide za sve~enoto ot-vorawe. Se nadevam deka }e moème da organizirame na otvoraweto da dojdat Madona ili Kristina Agilera. Za nas e mala frustracija {to vo Evropa sme prisutni 35 go-dini, prviot hotel e otvoren vo Amsterdam, i ottoga{ se obiduvame da vlezeme na Balkanot. Postignavme brojka od 172 hoteli vo Evropa. Koga re{ivme da vlezeme na Balkanot, se obiduvavme da najdeme lokacii i proekti koi odgovaraat na Meriot. Se obiduvavme da najdeme i odli~no mesto, kako {to e Skopje. Od lokacijata na gra-dskiot plo{tad bevme pove}e od zadovolni. Za Meriot e mnogu va`no pri izgradbata na hotel da najde i vistin-ski partner. Meriot samo upravuva so hotelot, a toj }e bide izgraden od kompani-jata Divelop grup. Gospodinot Aleksandar Ivanovski, sop-stvenikot na Divelop grup, go obezbeduva kapitalot za izgradba na hotelot. Te{ko e da se najdat site tri raboti odedna{. Toa e edna od pri~inite zo{to so zadocnu-

ERVIN KARLTON

"Dizajnot na hotelot e lokalno pra{awe, bidej}i toj e zamislen kako del od proektot "Skopje 2014". Na{ata uloga vo arhitekto-nskoto re{enie e mnogu pasivna. Sopstvenikot na hotelot go vodi toa. Nie imame nekoi specifikacii koi se odnesuvaat na vnatre{noto ureduvawe na hotelot, no {to se odnesuva na izgledot i na ~uvstvoto, pove}e reagirame otkolku {to dirigirame, bidej}i takov e na{iot globalen pristap. Toa {to go barame nie e stru-kturata na hotelot, odnosno, mebelot i opremata da gi ispolnuvaat na{ite standardi. Zna~i, na{iot brend e glavno orientiran kon uslugata i ~uvstvoto na gostite", veli Karlton

��

vawe vleguvame vo zemjite od porane{na Jugoslavija. Vie go kontaktiravte make-donskiot partner Divelop grup ili toj ve pronajde vas?Divelop grup n$ kontaktira{e i po devet meseci kontakti-ravme so gospodinot Ivanovs-ki i uspeavme da sklu~ime dogovor. Nie proaktivno baravme da vlezeme na nekoj od pazarite na porane{na Jugoslavija. No, dodeka ne najdeme vistinski partner, ne znaeme vo koja zemja }e po~neme da rabotime. Bidej}i prvo vo Makedonija uspeavme da dobieme partner, spletot na okolnosti re{i vo Skopje da se otvori prviot Meriot hotel. Toa {to n$ iznenadi e toa {to vo Skopje nema hotel {to e upravuvan od nekoj me|unaroden brend. Ima samo dva hoteli koi se fran{iza. Sakame na{ata kultura na usluga da ja preneseme vo Skopje, bidej}i va{iot glaven grad ima nedovolna ponuda na hoteli. Ova za nas e izvonre-dna mo`nost na pazarot da vlezeme na golema vrata. Imate li drugi proekti na Balkanot vo momentot?Da imame proekti vo Belgrad i vo Podgorica koi s$ u{te se vo faza na pregovori. Najverojatno za tri do {est meseci }e zapo~nat da se gradat tie dva hoteli. Izgradbata na hotelot ne e investicija na Meriot, tuku na va{ite biznis-partneri. Moète li da ni go objas-nite ovoj biznis-model?Meriot ima pove}e od 3.000 hoteli vo svetot. Nie sme

GOJKO KE[[email protected]

DOBRATA USLUGA KON GOSTITE KAKO PREPOZNATLIVOSTPrviot Meriot hotel e otvoren vo 1957 godina vo dràvata Virxinija vo SAD, vo administrativniot centar Va{ington. Toa, vsu{nost, bil motel, no glaven akcent bil staven na visokoto nivo na usluga, po {to brendot Meriot stana prepoznatliv vo svetot. Meriot sega ima 2.200 hoteli niz svetot i 15 brenda. Pokraj hoteli vo glavnite gradovi, poseduva i nekolku hotelski rezorti. Meriot nudi celosna usluga na gostinot, kakva {to moè da ponudi eden hotel od visoka kategorija. Uslovite koi treba da gi ispolni investitorot za da go dobie brendot Meriot e pri izgradbata na hotelot da gi ispolni arhitektonskite standardi i standardite vo odnos na opre-menosta. Meriot mora da bide 100% siguren deka iskustvoto na gostite vo Skopje }e bide na nivo na sekoj Meriot hotel vo svetot. Kvalitetot na uslugata vo Meriot se vodi od devizata na tatkoto na direktorot Meriot internacional, Vilijam Meriot, koj ima izjaveno: “Ako svoite sorabotnici gi tretirate dobro, toga{ tie dobro }e gi tretiraat gostite i gostite postojano }e se vra}aat kaj vas”. “Mislam deka imame najmo}en brend vo istorijata na hotelierstvoto i imame najdobra kultura za usluga na gostite, i toa e ona {to e najva`no za odrùvawe na eden uspe{en hotelierski brend”, zaklu~uva Karlton.

kompanija koja kotira na be-rzata vo Wujork. Stanuva zbor za semejna kompanija, bide-j}i najgolem del od kapitalot pripa|a na semejstvoto Meri-ot. Na{iot biznis-model ne e da upravuvame so nedvi`niot imot, tuku nao|ame partneri vo koi imame doverba za da upravuvaat so hotelot. Zna~i, se obiduvame da ostvaruvame dolgoro~ni partnerski odnosi so kompaniite kako Divelop grup. Podelbata na profi-tot od hotelot, vo zavisnost od proektot, e razli~na i za toa se pregovara. Ona za {to ne se pregovara e dolgoro~noto partnerstvo, {to zna~i deka najmalku 15 godini }e rabotime zaedno.Kolku ste zapoznaeni so turisti~kata industrija vo Makedonija?Mislam deka ova e pove-}e li~en komentar, otkolku komentar na Meriot, me|utoa mislam deka Skopje e mnogu interesen grad, i kako biznis-destinacija i kako neotkrie-na turisti~ka destinacija. Odli~no e {to na mestoto kade {to }e nikne Meriot, okolinata e moderna, kako {to dolikuva za eden biznis-centar na eden glaven grad. Od druga strana, samo treba da go preminete Kameniot most i da stanete del od edna sosema poinakva prikazna, kade {to dominira isto~nata orientalna kultura. Poradi toa sum mnogu zadovolen od lokacijata na hotelot. Dali razmisluvate da otvor-ite hoteli vo drugi gradovi vo Makedonija, moèbi vo Ohrid, koj e na{iot najgolem

turisti~ki centar?Da, toa e del od na{iot bi-znis-plan. Otkako }e vlezeme vo glavnite gradovi, gledame da sme prisutni i vo drugi gradovi vo edna zemja. Koga pregovaravme za Skopje, go-spodinot Ivanovski zboruva{e i za investicii vo nekoi drugi gradovi vo zemjava, taka {to najdobro e da go pra{ate nego. Nadvore{niot dizajn na ho-telot }e bide vo starinski stil. Dali Vi pre~i toa {to hotelot nema da se gradi vo moderen stil? Kakva e politikata na Meriot vo toj pogled?Dizajnot na hotelot e loka-lno pra{awe, bidej}i toj e zamislen kako del od proektot "Skopje 2014". Na{ata uloga vo arhitektonskoto re{enie e mnogu pasivna. Sopstvenikot na hotelot go vodi toa. Nie

imame nekoi specifikacii koi se odnesuvaat na vnatre{noto ureduvawe na hotelot, no {to se odnesuva na izgledot i na ~uvstvoto, pove}e rea-girame otkolku {to dirigi-rame, bidej}i takov e na{iot globalen pristap. Toa {to nie go barame e strukturata na hotelot, odnosno, mebelot i opremata da gi ispolnuvaat na{ite standardi. Zna~i, na{iot brend e glavno orie-ntiran kon uslugata i ~uvstvo-to na gostite. Imame odredeni specifikacii za goleminata na sobite i za dopolnitelnite uslugi koi gi nudi hotelot, brojot na restorani, hra-nata, klimatizacijata, toa se del od na{ite programi. Vnatre{nosta na hotelot }e bide mo{ne sli~na na drug-ite hoteli. Koga gostinot }e dopatuva vo Makedonija i }e prestojuva vo na{iot hotel, toj treba da znae deka e vo Makedonija. Izborot na fasa-data, koja e vo starovremski stil, ne n$ iznenadi bide-j}i mu veruvame na na{iot lokalen partner i sakame fasadata da bide lokalno prifatena. Bidej}i }e gradite vo cen-tarot, }e ima mal problem so parking-prostorot. Kako }e go re{ite toa?Sakame da dobieme kolku {to e mo`no pove}e parking za svadbi i za drugi golemi nastani, taka {to prefer-

irame da imame po edno ili po polovina parking-mesto za edna hotelska soba. No, na mestata kade {to toa ne e izvodlivo, }e barame nekoi alternativni re{enija. Na koj na~in Meriot u~estvuva vo izgradbata na hotelot. Koi se va{ite barawa do investitorot?Meriot }e ja nadgleduva izgradbata so sopstven ar-hitektonski tim so sedi{te vo Frankfurt i vo London. Toj tim }e ima interakcija so timot od Makedonija koj }e go gradi hotelot. Koga hotelot }e se otvori, }e bide izgraden spored kriteriumite na Meriot. Kako globalnata kriza ja pogodi va{ata industrija?Globalnata kriza n$ pogodi mnogu silno i poradi toa bea zabaveni na{ite globalni investiciski planovi, bide-j}i zavisime od kapital od treta strana i golem broj od proektite koi ~ekaa na realizacija se zabavija. No, vo posledniov period po~nuvame da izleguvame od krizata, ama so golemi pos-ledici. Golem broj proekti za renovirawe na postojnite ho-teli bea otkaàni. Vo posle-dnive meseci se ~uvstvuva trend na podobruvawe na klimata i vra}awe na investiciite. Poradi krizata, na{ite globalni profiti se namalija zna~itelno.

"Dizajnot na hotelot e lokalno pra{awe, bidej}i toj e zamislen k k k "Sk j 2014" N k

��imame nekoi specifikacii koise odnesuvaat na vnatre{noto

irame da imame po edno ilipo polovina parking-mesto za

k b

SKOPJE E PRVA DESTINACIJANA MERIOT NA BALKANOT

DIREKTOR ZA EVROPA NA MERIOT INTERNACIONAL

17.05.2010 7FOKUS

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S

17.05.2010 9OP[TESTVO

Od Agenci-jata za civilno vozduhoplo-vstvo velat deka Krste-vski }e odi na novo rabotno mesto, a od TAV Makedonija neoficijalno doznavame deka e na listata na potencijalni menaxeri vo ovaa kompanija

��

Si zaminuva li Zoran Krstevski od direktorskata pozicija vo Agen-cijata za civilno vozduhoplovstvo za da stane del

od menaxerskiot tim na TAV Makedonija? Oficijalno, ne potvrduva nitu Krstevski, nitu rakovodstvoto na TAV, no, od izvori vo turskata kompanija neoficijalno doznavame deka toj e na listata na potenci-jalni menaxeri na nivnata kompanija vo Makedonija, koja vo narednite 20 godini }e upravuva so skopskiot i ohridskiot aerodrom. Otkako pred ~etiri dena Krstevski ja podnese svojata pismena ostavka do vladata, ostana nedostapen za javnosta za kakov bilo komentar. Ve-dna{ zaminal na odmor i ne odgovori dali negovoto

K O M E R C I J A L E N O G L A S

ZAKONOT ZA VOZDUHOPLOVSTVO PREDVIDUVA:

direktorot na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo �da se bira na javen konkurskandidatot da ima pet godini iskustvo vo ovaa de- �jnost i tri godini da bil na rakovodna funkcijada bide depolitiziran �izborot }e go vr{i Upraven odbor, ~ii {to ~lenovi �}e gi nazna~i Sobranieto.


povlekuvawe od direktor-skata pozicija vo Agencijata moèbi e povrzano so nova pozicija vo TAV Makedoni-ja. Vo negovo otsustvo, na nizata nejasnotii odgovara samo Slu`bata za odnosi so javnosta pri Agencijata za civilno vozduhoplovstvo. “Direktorot Zoran Krstevski podnese pismena ostavka do vladata. Soglasno noviot Zakon za vozduhoplovstvo, so koj se menuva na~inot na izbor na direktorot na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, toj se pov-lekuva i ostava prostor za da se zabrza postapkata za izbor na nov direktor. Drugata pri~ina e {to to j zaminuva na drugo rabotno mesto. Krstevski }e ostane vo Agencijata, na-jverojatno, s$ dodeka ne se nazna~i nov direktor”, veli Liljana Georgieva, portparol na Agencijata. Spored zakonskite izme-ni, Agencijata za civilno vozduhoplovstvo od vladina preminuva vo celosno neza-visno i funkcionalno, regu-latorno telo. Se vosposta-vuva i posebno dràvno telo - Komitet za istraga na vozduhoplovni nesre}i i seriozni incidenti.Zakonot sega predviduva namesto vladata da go bira i nazna~uva direk-torot na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, da se bira na javen konkurs. Kandidatot za direktor na ACVP treba da ima pet godini iskustvo vo ovaa dejnost, tri godini da se nao|a na rakovodna funkcija i da bide depolitiziran. Izborot }e go vr{i Upraven odbor, ~ii {to ~lenovi, pak, }e gi nazna~uva parlamentot. Tokmu ovoj uslov frla somne` dali i kolku noviot direk-

tor na Agencijata }e bide navistina nezavisen.

RAKOVODSTVOTO NA TAV MAKEDONIJA IZNENADENO

Vo TAV velat deka se iznenadeni od potegot na Krstevski. “Jas prvpat od vas doznavam deka gospodinot Krstevski si podnel ostavka. No, na pra{aweto dali toj }e raboti vo TAV Makedonija ne bi moèl da vi odgovoram. Ne bi moèl da vi kaàm nitu dali toj pregovaral so na{ata kompanija. Sepak, toa e informacija od povisoko nivo”, izjavi za "Kapital", direktorot vo TAV Make-donija, Alper Ersoj. Po oficijalnoto prezemawe na makedonskite aerodromi, generalniot operativen direk-tor na TAV, Murat Ornekol,

vo intervju za "Kapital" ne dade konkreten odgovor na {pekulaciite vo javnosta deka Zoran Krstevski se povrzuva so nekoe direktorsko mesto vo TAV Makedonija. “Ne znam od kade se ovie informacii. Nie dosega nemame ni{to oficijalno dogovoreno. No, fakt e deka vo Makedonija nema mnogu lu|e koi se kvali-fikuvani za ovaa rabota. Nie go cenime negoviot pridones vo aviosoobra}ajot i nego-vata pomo{. No, vo momentot nemame dogovoreno ni{to i ne znam {to }e se slu~i vo idnina”, izjavi Ornekol pred dva meseci.

VLADATA NE E ZAGRI@ENAIako ve}e ~etiri dena direk-torskata fotelja vo Agencijata za civilno vozduhoplovstvo e prazna, vladata ne e zagrièna.

Dosega, ostavkata na Krstevski ne e razgleduvana na sednica na vladata. Nadle`niot min-ister, Mile Janakieski, za kogo vakvite slu~uvawa se normalna rabota, ne dade precizen odgovor koga Agenci-jata }e dobie nov direktor, koj soglasno poslednite zakonski izmeni }e se bira na javen konkurs. “]e se nazna~i nov direktor. Prethodno imavme i

drug direktor koj si podnese ostavka. Vladata, soglasno Zakonot za vozduhoplovstvo, koj vaì i za Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, }e nazna~i nov menaxment. Ne e prvpat nekoj direktor da podnese ostavka od razli~ni pri~ini. Osnovno za nas e s$ da funkcionira soglasno Zakonot”, veli ministerot za transport.

or na Agencijata }e bide vo intervju za "Kapital" ne Dosega, ostavkata na Krstevski drug direktor koj si podnese

]e bide li Zoran Krstevski menaxer vo TAV Makedonija?!

OTKAKO SI PODNESE OSTAVKA OD AGENCIJATA ZA CIVILNO VOZDUHOPLOVSTVO

OP[TESTVO17.05.201010

205zemji vo svetot imaat na-cionalni aviokompanii

Pokraj Erlift servis, s$ poizvesno e deka i privat-niot aviopre-voznik MAT

Ervejs naskoro }e stane vtor redoven aviopre-voznik vo zemjava, doz-nava "Kapital" od izvori vo Agencijata za civilno vozduhoplovstvo (ACVP). Pokraj MAT Ervejs, za doz-vola za redoven aviopre-voznik (dezignacija) zai-nteresirani se i Monter i ~etiri drugi {vajcarski kompanii. Direktorot vo ostavka na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, Zoran Krstevski, za "Kapital" veli deka zasega najiz-vesna e dozvolata za vtor redoven avioprevoznik na MAT Ervejs. “Vo ~etvrtokot vo Belgrad, tamo{nata komisija gi razgleduva{e dokumentite na MAT Ervejs. Ako vo zapisnikot se poba-raat dopolnitelni uslovi, povtorno }e gi razgledame dokumentite. Vo odnos na Monter, zasega ne se ispolneti del od uslovite. Mi se ~ini deka ne ispol-nija nekoi finansiski uslovi”, izjavi Krstevski na denot na podnesuvawe na negovata ostavka od pozicijata dire-ktor na ACVP. Toj ne ja poddrùva idejata za dràvata da dobie na-cionalen avioprevoznik. Spored nego, krajna cel na ACVP e da se liber-alizira avioprevozot vo zemjava, a izdavaweto licenci za nacionalni avioprevoznici bilo mi-nato. “Dràvniot aviopre-voznik e nekonkurenten od aspekt na poevtini ceni na aviobiletite. Naciona-lniot avioprevoznik zna~i i pogolemi zagubi. Vi-dete kolkavi {teti trpat golemite ekonomii poradi vulkanskiot oblak koj go blokira aviosoobra}ajot. Samo 35 milijardi evra se neposrednite zagubi, pa dràvata sega }e gi spasuva od zaguba na-cionalnite prevoznici. To~no e deka Crna Gora go formira{e Montegnegro erlajns, no zemjata e mnogu podaleku od pristapuvawe kon EU od nas. Zapadnite zemji potpi{uvaat dogov-


MAT ERVEJS NA ÊKOR DA STANE VTOR REDOVEN AVIOPREVOZNIK

ZEMJITE VO REGIONOT IMAAT, MAKEDONIJA NEMA NACIONALEN AVIOPREVOZNIK �

�� I privatniot avioprevoznik MAT Ervejs naskoro }e stane vtor redoven aviopre-voznik vo zemjava, doznava "Kapital" od izvori vo Agencijata za civilno vozduhoplovstvo (ACVP). Pokraj MAT Ervejs, za dozvola za re-doven avioprevoznik (dezignacija) zainteresirani se i Monter i ~etiri drugi {vajcarski kompanii

Turskata firma Turk Mak in{aat sana ji ve tixaret LTD }e gi

gradi dvete visokokatnici vo naselbata Aerodrom vo Skopje. Taa pobedi na javnoto naddavawe vo Ministerst-voto za transport, na koe se prodade dràvno zemji{te so povr{ina od 21.150 metri kvadratni, po cena od 99,4 milioni denari (okolu 1,6 milioni evra). Turcite treba da izgradat

visokatni objekti za domu-vawe, vo koi moè da ima i mali komercijalni i delovni prostorii, golemi trgovski edinici, verski institucii, sportski i rekreativni ob-jekti. Zgradite }e bidat vi-soki do 40 kata i }e imaat okolu 1.500 stanovi. Inves-titorot e dolèn vo rok od devet meseci da obezbedi odobrenie za gradba, a za {est godini da gi izgradi vi-sokokatnicite. Vo sprotivno,

}e pla}a kazna vo visina od 2% od kupoproda`nata cena na zemji{teto za sekoj izminat mesec. Ministerot za transport, Mile Janakieski, tvrdi deka tenderot e zakonski, iako se trkaa dve sestrinski firmi od ist holding. “Za mene najva`no e da se po~ituva zakonot i da bidat izgradeni objektite, bidej}i toa }e go podobri kvalitetot na ivo-tot na gra|anite”, re~e toj.

Ministerot za ze-mjodelstvo, Qup~o Dimovski, pobara

od srpskiot kolega, Sa{a Dragan, nepre~en vlez na makedonskoto svinsko meso vo Srbija. Na sredbata na dvajcata ministri, {to se odrà vikendov vo Novi Sad, bilo otvoreno pra{aweto za dolgata procedura pri uvoz na makedonskoto svin-sko meso vo Srbija.

Od Ministerstvoto za zemjodelstvo informiraa deka srpskiot minister o~ekuva problemot da bide nadminat za edna nedela, odnosno, }e se imaat predvid ser-tifikatite {to gi izdava Makedonija.Ministerot Dimovski vik-endov go poseti saemot za zemjodelstvo vo Novi Sad, kade {to ostvari sredba i so estonskiot minister za

zemjodelstvo, Valdar Seder i so negoviot hrvatski kolega, Petar ôbankovi}. Na konferencijata za reformite na zaedni~kata zemjodelska politika na EU toj istakna deka za ko-ristewe na IPARD-progra-mata treba da se napravi detalna analiza na teren i programata da se izraboti spored potrebitena zemjata.

ZA [EST GODINI, KULI OD 40 KATA VO AERODROM MAKEDONIJA BARA NEPREÊN VLEZ NA SVINSKOTO MESO VO SRBIJA

ori so aviokompaniite za simbolite na dràvata da bidat na avionite”, veli Krstevski. Toj veruva deka licencite za redovni avi-olinii }e go liberaliziraat av-iosoobra}ajot vo zemjava i }e gi nateraat kompaniite da ponudat pokvalitetna usluga i poniski ceni. “Razvojot na aviosoobra}ajot kaj nas zavisi od kapitalot, {to e problem. Potreben e sve` kapital. Jas mislam deka make-donskiot aviosoobra}aj ima perspektiva. Koga }e se realizira ona {to go najavi TAV, }e imame odli~ni uslovi. Vo re-gionot, samo Sofija }e ima pogolem aerodrom od na{iot. Uslovot e da ima pogolem rast na brojot na patnici, {to }e go razvie i tranzitniot soobra}aj”, ocenuva Krste-vski. Od Erlift servis – Skajvings priznavaat deka kako redoven aviopre-voznik dobivaat odredeni beneficii, vo odnos na poniski dava~ki kon aero-dromite. “Dobivaweto na ovaa dozvola zna~i deka dràvata gi garantira bezbednosta i kvalitetot na na{ata avioko-mpanija. Sega treba da ispratime pisma do agenciite za vozduhoplovstvo vo gra-dovite kade {to }e letame, po {to }e zapo~neme so redoven soobra}aj”, veli Helena Roza, portparol na kompanijata. Del od poznava~ite na aviobi-znisot tvrdat deka Make-donija mora da razmis-luva vo nasoka da dobie nacionalen avioprevoznik. “Apsolutno mora da imame nacionalen avioprevoznik.

Sekoja seriozna dràva ima nacionalen aviopre-voznik. Ne se soglasuvam deka nacionalniot avio-prevoznik po definicija zna~i zagubi za dràvata. Duri i da ima zagubi, ko-rista za dràvata }e bide pogolema”, ocenuva Vawa Bitoqanu, porane{en direktor na dvata make-donski aerodromi.

ZO[TO REDOVEN, A NE NACIONALEN AVIOPREVOZNIK?

Spored informaciite dostapni na Internet, vk-upno 205 zemji imaat svoi nacionalni aviokompanii. Re~isi site zemji vo re-gionot imaat nacionalna aviokompanija. îka{kata Konvencija (Konvencija za me|unarodnoto civilno vozduhoplovstvo) poznava tri vida aviosoobra}aj, redoven (koj moè da bide nacionalen ili privaten), ~arter-letovi i kargo. Redoven avioprevoznik moè da bide i dràvna, no i privatna kompanija. Privatnite kompanii, otkako }e dobijat dozvola za rabota od Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, moàt da izveduvaat samo ~arter-letovi do odredeni destinacii. Duri otkako kompaniite }e obezbedat finansi-ski, bezbednosni i niza drugi evropski sta-ndardi, moàt povtorno, so dozvola od ACVP, da stanat redoven aviopre-voznik za odredeni linii. “So odobruvawe na nekoe barawe, avioprevoznikot dobiva i pogolem broj obvrski zadadeni od dràvata. Ako prethodno kako ~arter-kompanija le-tal samo ako ima dovolen broj patnici, kako redoven prevoznik }e mora da leta i so eden patnik”, objasnuva Krstevs-ki. Redoven avioprevoznik moè da bide i dràvna kompanija. Ako dràvata

poseduva 51% od akciite vo edna aviokompanija, taa avtomatski stanuva nacionalen aviopre-voznik. Vladata s$ u{te ne e zainteresirana da formira dràvna avioko-mpanija, tuku }e subvencionira linii za koi smeta deka se vo interes na makedo-nskite patnici. “Noviot Zakon za vozduhoplovstvo pred-viduva model spored koj vladata na transparenten na~in moè da objavi linii i da gi subven-cionira vrz osnova na dràvnite interesi. Takvi se, na primer, liniite za London, Pariz, Brisel, Frankfurt i drugi. Zakon-skite izmeni dozvoluvaat i lokalnata samo-uprava da investira vo avionski linii, so {to bi se pot-tiknal regionalniot raz-voj, osobeno na turizmot vo Ohrid”, objasnuvaat od Agencijata za civilno vozduhoplovstvo.

ZORAN KRSTVSKIDIREKTOR VO OSTAVKA NA AGENCIJATA ZA CIVILNO VOZDUHOPLOVSTVO“Nacionalen avio-prevoznik e nepoznat termin vo Evropa i zna~i dràvata da poseduva del od kapi-talot na kompanijata, {to zna~i natrupuvawe zagubi. Zapadnite zemji potpi{uvaat dogovori so aviokompaniite samo za simbolite na dràvata da stojat na avionite“.

VAWA BITOQANUPORANE[EN DIREKTOR NA AERODROMI NA MAKEDONIJA“Apsolutno mora da imame nacionalen avioprevoznik. Sekoja seriozna dràva ima nacionalen aviopre-voznik. Ne se soglasuvam deka nacionalniot av-ioprevoznik po defin-icija zna~i zagubi za dràvata. Dokolku i gi ima, sigurno bi bile mnogu pomali od korista za zemjata”.

17.05.2010 11OP[TESTVO

ZA DVA MESECI, PAK ]E NEMA LEKOVI NA RECEPT?! Vo Fondot ne

priznavaat gre{ka za nedostigot na lekovi, no, vo aptekite nema dovolno, pa, tie od pozi-tivnata lista se delat na prijateli, a drugite se prodavaat privatno

��

FONDOT I APTEKITE VO ME\USEBNA PRESMETKA �

Evroobvrznicata }e se odloì dodeka uslovite na pazarot ne se stabiliziraat, izjavi

vicepremierot i minister za fina-nsii, Zoran Stavreski vo intervju za agencijata Rojters. Emituvaweto se odloùva, iako imalo zadovolitelen interes od investitorite za vreme na roud-{outo minatata nedela. “Se razbira, investitorite sakaat da vidat postabilni pazari za da moàt da investiraat vo novi evroobvrzinici vo zemjite vo razvoj. Nie }e bideme trpelivi, bidej}i nema

itna potreba za ovie sredstva. Koga }e bide pazarot gotov, nie }e bi-deme tamu”, re~e Stavreski.Spored nego, investitorite se izbirlivi, no znaat da napravat razlika koga }e vidat slu~aj koj ima cvrsti temeli, a takov bil makedonskiot. Stavreski najavi deka emisijata }e vredi me|u 175 i 250 milioni evra, no, deka ne se brza i “se potpira na zdrav-ite ekonomski indikatori na zemjata za da privle~e investicii”. Toj e optimist deka godinava }e imame ekonomskirast od 2%

EVROOBVRZNICATA ]E SE ODLO@I

Celi tri meseci vodata vo HEC "Globo~ica" i HEC

"[piqe" kontinuirano se prel-eva poradi maksimalno pol-nite akumulacii i namesto da se koristi za proizvodstvo na struja, taa nepovratno se gubi. Vodata od HEC "Vrben" se ispu{ta vo rekata Radika, namesto da se koristi vo HEC "Vrutok" i HEC "Raven". Izra-zeno vo pari, dràvata trpi {teta od okolu 120.000 evra, tvrdi Atanasko Tuneski, ~len na SDSM i porane{en direktor na MEPSO.

Spored nego, izminatite nekolku meseci ne se proizvedeni okolu 200 gigavat-~asovi struja, {to pretstavuva vkupna {teta od okolu 15 milioni evra. Toj ja locira vinata vo Elektrani na Makedonija, koi lo{o go planirale koristeweto na vodite vo akumulaciite. Tuneski bara odgovornost vo ELEM i za toa {to docni pu{taweto vo rabota na HEC "Sv. Petka", poradi {to {tetite bile pet milioni evra godi{no. Od ELEM v~era odgovorija deka e podo-bro vodata vo HEC "Globo~ica"

i HEC "[piqe" da se preleva otkolku da gi poplavi re-onite po tekot na rekata Crni Drim. “Hidrokapacitetite na ELEM rabotat maksimalno i optimalno go iskoristuvaat vodeniot potencijal za proiz-vodstvo na elektri~na energija, a hidrolo{kata sostojba i topeweto na snegovite si go pravat svoeto, za {to ELEM vo slu~ajot e najmalku vinovna”, informiraat od kompanijata.Za HEC "Sv. Petka", pak, go obvinuvaat SDSM za izborot na investitorot.

SDSM: ELEM PRAVI OGROMNI [TETI


Od krizata so ne-dostig na lekovi, delumno, samo ap t e ki t e i z v -lekoa pogolema

dobivka i zatoa najmalku se buntuvaa. Lekovi na recept nema{e, pa, zatoa pacientite moraa da gi kupat na privatno, {to, na nekoj na~in, im odgovara{e na aptekite. Izgubija samo pacientite, koi, za àl,

s$ u{te se soo~uvaat so problemot kako da dojdat do lek na recept, ~ija cena vo golem del ja pokriva Fondot za zdravstveno osigu-ruvawe. Iako od Fondot za zdravst-veno osiguruvawe tvrdat deka buxetot za lekovite na recept e ist kako i pred nekolku meseci, poto~no pred da po~ne da funk-cionira noviot pravilnik. Od aptekite, pak, velat deka buxetot bil mnogu namalen. “Kvotite ni gi namalija za re~isi 40%. So tie kvoti ne moèvme da gi usluìme pacientite”, velat od edna apteka vo skopskata naselba Vlae. I vo drugite apteki, kade {to ne sakaat oficijalno da zboruvaat, potvrduvaat deka so toa {to Fondot im gi namalil kvotite, morale da gi {tedat lekovite. “Iako ne e eti~ki, mora da priznaam deka golem del od lekovite so recept gi odvoivme za svoi lu|e, a ostanatite gi prodavavme. Znaeme deka vaka gubevme i klienti, no faktot be{e toj. Pari za lekovi ima{e pomalku, bez ogled dali Fondot }e go priznae toa ili ne”, velat

od edna skopska apteka. Prepukuvawa ima i me|u Farmacevtskata komora i Fondot za zdravstveno osiguruvawe, bidej}i od Fondot velat deka Komorata bila informirana za novite rasporedelbi spored noviot pravilnik, vo koj sekoja apteka ima razli~ni kvoti, i se soglasila so niv. Od Farmacevtskata komora, pak, tvrdat deka vakvata raspredelba na kvotite edinstveno }e rezultira so nedostig na lekovi na pozitivnata lista. Minatata nedela od Fondot za zdravstveno osiguruvawe ekspresno najdoa pari za novi kvoti za aptekite, bidej}i od presmetkite za prvoto trimese~je zabeleàle deka ima neiskoristeni kvoti. “Fondot za prvite ~etiri meseci godinava ima{e izd-voeno buxet za aptekite od 480 milioni denari. Sepak, otkako se napraveni pres-metki za toj period, aptekite na Fondot mu fakturirale samo 420 milioni denari. Zna~i, sega }e se tro{at ostanatite 60 milioni den-ari”, izjavija od Fondot. Neofici jalno , vo far-macevtskite krugovi ve-}e se zboruva deka tie 60

milioni denari bile pari koi Fondot gi izdvoil za Gradski apteki, no bidej}i tie se zatvorija, kvotite gi prefrlile za aptekite koi imaat nedostig. Velat deka slednite meseci povtorno }e nastane haos niz aptekite, bidej}i Fondot nema pove-}e pari i }e se snao|a so preraspredelba na kvotite,

odnosno, neiskoristenite }e gi prefrla vo apteki kade {to ima deficit. Noviot pravilnik go smeni na~inot na presmetka kolku lekovi so sini kartoni }e moè da se izdavaat na tro{ok na Fondot za zdravstve-no osiguruvawe. Kvotite se presmetuvaat spored formula opredelena vo

noviot pravilnik, odnosno spored brojot na ìteli i osigurenici vo eden grad, farmacevtskite timovi vo edna apteka, dopolnitelno angaìranite farmace-vti, odnosite so Fondot za zdravstveno osiguruvawe i brojot na izdadeni lekovi na recepti za izminatite {est meseci.

KOMENTARI I ANALIZI17.05.201012

DEN DONÊVekonomski analiti~ar

KIRIL NEJKOVRakovoditel na Proektot za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska kor-poracija (IFC) vo Makedonija

DEN DONÊVekonomski analiti~arr

KIRIL NEJKOVRakovoditel na Proektot za korporativno upravuvawe na

rkorporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska kor-

r r u r uMe|unarodnata finansiska kor-Me|unarodnata finansiska kor-

u r u

poracija (IFC) vo Makedonijau r f r

poracija (IFC) vo Makedonija

I pokraj najaveniot paket od 750 milijardi evra od Evropskata unija, po~ituvani ~itateli, me~kata ne saka da se povle~e. Padot od

re~isi 5% na evropskite berzi minatiot petok be{e vistinsko iznenaduvawe, po euforijata na berzite koja sleduva{e po obelo-denuvaweto na detalite okolu fin-ansiskiot paket na EU, na po~etokot od minatata nedela. Jas o~ekuvav deka, barem na kratkoro~en plan, stravot na berzite i na pazarite na kapital okolu finansiskata situ-acija vo EU }e se smiri pred da se vratat so u{te pogolem intenzitet. No, o~igledno e deka radosta na berzite trae{e mnogu kratko.Toa {to mene me zagriùva e deka Vladata povtorno pokaùva kolku ne e svesna za tektonskite slu~uvawa na evropskite berzi i potencijalnite ekonomski pos-ledici. Vo septemvri 2008 godina, koga se slu~uvaa sli~ni potresi na amerikanskata berza, predizvikani od amerikanskata kreditna kriza, toga{niot minister za finansii, Trajko Slaveski, non{alantno gi tretira{e tie nastani, pa, duri i go dade ve}e legendarniot komentar deka finansiskata kriza moè da bide pozitivna za Republika Make-donija. Vo po~etokot na 2009 godina, koga be{e jasno deka globalnata ekonomija e vlezena vo recesija, na{ata Vlada s$ u{te se drè{e na proektiranata stapka na rast na bruto-doma{niot proizvod (BDP) od 5,5%. Poradi toa, prvite nekolku meseci i si tro{e{e od buxetot kako navistina da }e imame rast od 5,5%. Posledicite od neuspehot na Vladata da sfati navreme {to,

to~no, se slu~uva so globalnata ekonomija, kako i non{alantnoto odnesuvawe so buxetskite rashodi, ja ~ine{e Makedonija 600 milioni evra od deviznite rezervi, koi bea potro{eni me|u oktomvri 2008 i mart 2009 godina, za da se zadrì stabilen kurs na denarot, kako i nu`nosta da se izdadat evroob-vrznici so visoka kamatna stapka od 10% vo juni 2009 godina.O~igledno e deka na sli~en na~in i naslednikot na Trajko Slaveski, sega{niot minister za finansii, Zoran Stavreski, isto taka, ne e svesen {to se slu~uva na evropskite berzi. Fali u{te i toj da ni kaè deka finansiskata kriza vo Evropa moè da bide pozitivna za Make-donija. O~igledno e deka na Stavreski ne mu e jasno deka koga berzite kako evropskite se zgolemuvaat za 10% vo ponedelnik, pa, pa|aat za 1% vo vtornik, pa, rastat 1% vo sreda, pa, ostanuvaat na isto nivo vo ~etvrtok, za da padnat za 5% vo petok e potenci-jalno mnogu stra{no scenario. Imajte predvid, po~ituvani ~itateli, deka vo poslednite 50 godni prose~noto ponderirano dvièwe, nagore ili nadolu, na dnevna osnova iznesuva samo okolu 0,5%. Zatoa, dvièwata kako tie {to se slu~ija na evropskite berzi minatata nedela se abnormalni vo sekoja smisla na zborot. A, na-jgolema gre{ka na eden minister za finansii bi bila gre{kata na Trajko Slaveski, koj o~igledno ne sfati koi moàt da bidat realnite ekonomski posledici od vakvite dvièwa na amerikanskata berza koi se slu~uvaa vo septemvri 2008 godina, neposredno pred globalnata ekonomija da vleze vo recesija.Toa na {to ukaùvaat vakvite dvièwa na evropskite berzi e

deka postoi ogromna nesigurnost okolu idninata. Postoi nesigurnost okolu sostojbata na pregolemata zadolènost na odredeni zemji-~lenki na EU, nesigurnost okolu efektite od eventualnoto proglasu-vawe bankrot na edna ili pove}e od problemati~nite zemji-~lenki na EU, nesigurnost okolu likvidnosta na sevkupniot evropski bankarski sektor, nesigurnost okolu vrednosta na evroto, nesigurnost okolu samata idnina na evroto kako valuta, nesigurnost okolu finansiraweto na ogromniot buxetski deficit vo evrozonata, nesigurnost okolu ste-penot do koj Evropskata centralna banka (ECB) }e bide prinudena da intervenira na pazarot za da go poddrì evroto, nesigurnost okolu koli~estvoto na dràvni i privatni obvrznici koe ECB }e go otkupuva na pazarot za da gi potkrepi problemati~nite zemji itn. Site ovie nere{eni problemi i dilemi se pri~ina za abnormalnite dvièwa na evropskite berzi mina-tata nedela. Se razbira, dvièwata na berzite, sami po sebe, ne bi bile pri~ina za grià, ako ne sme svesni deka berzata e najdobriot mehanizam za predviduvawe na realnite ekonomski slu~uvawa vo idninata. Istorijata na berzite pokaùva deka daleku pred da se slu~at realnite ekonomski problem, berzite padnale i mnogu pred da dojdat dobrite vremiwa, berzite ve}e se zgolemile. So drugi zborovi, dvièwata na berzite minatata nedela ukaùvaat deka postojat golemi {ansi realnata ekonomija vo Evropa da ima golemi problemi, a posledicite vo ovoj moment se mnogu neizvesni.Zatoa, bi bilo mnogu podobro

na{iot minister za finansii da go svrti svojot pogled kon doma{nite finansii i navreme da po~ne da namaluva nekoi rashodi pred da bide prisilno nateran da go napravi toa, kako {to mu se slu~i na negoviot prethodnik. Bi bilo dobro da se napravi seriozno revidirawe okolu proekciite na rastot na BDP za 2010 godina. Nebulozno e Vladata da ostanuva na svojata procenka od 2%, dodeka Narodnata banka proektira rast od 1% za 2010 godina. ]e bideme sre}ni dokolku ja zavr{ime godi-nata so pozitivna nula. No, vreme e Vladata i Narodnata banka da pokaàt solidarnost i da napravat seriozen pregled i revidirawe na proekciite za godinava, imaj}i gi predvid serioznite slu~uvawa vo Evropa. Kone~no, vreme e ovaa Vlada da se razbudi od iluzijata deka stranskite investitori }e ja spasat dràvata. Najavata na Stavreski pred nekoj den, deka Ev-ropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) }e “investirala” polovina milijardi evra vo Makedonija, e prodolùvawe na {panskata serija nare~ena direktni stranski inves-ticii. Prvo, vo vakvite migovi za EU ne postoi TEORETSKA {ansa deka nekoj birokrat od EBRD, makar i da bil “visok pretstavnik”, kako {to Stavreski saka da go prikaè, seri-ozno bi se obvrzal na investicii od 500 milioni evra. Vtoro, Stavreski treba da znae koja e razlikata me|u “investicii” i “pozajmuvawa”. No, za sekoj slu~aj da go potsetime: Xonson kontrols i Xonson meti se inves-ticii. Najgolem del od dosega{nite “investicii” na EBRD vo Makedonija se vo forma na pozajmuvawa so kamatna stapka.

Vo momentov, vo fran-cuskiot parlament se razgleduva predlog-zakon so koj }e se predvidi zadolìtelna kvota 40% od direktorite vo od-

borite da bidat èni. Francija }e bide vtora zemja so takva kvota, po Norve{ka. Na po~etokot od 2010 godina, samo 11% od vkupno 580 pozicii na direktori vo najgolemite 40 francuski firmi bile popolneti so èni. Noviot zakon }e napravi obvrska vo rok, ne podolg od na-rednive {est godini, najmalku 170 od ovie pozicii da se popolnat so direktorki.Generalnite direktori na golemite francuski kompanii vo javnosta izjavuvaat deka planiraat sekoja oslobodena direktorska pozicija da ja popolnuvaat so ena. Vo privatni razgovori, tie velat deka }e baraat to~no opredelen tip na eni – takvi koi }e go razubavat odborot i koi nema nitu mnogu, nitu neprijatno da zboruvaat. Ovie komentari se seksisti~ki i verojatno se dadeni so svesnost i so doza na humor. No, ostanuva faktot deka ova e {ansa za golemi promeni vo francuskiot sistem na direktoruvawe i deka moè da bide karikaturizirana. Ne postoi dobra ideja koja ne moè da ima pervertirana realizacija.Publikacijata na Evropskata unija naslovena “@enite i maìte vo

odlu~uvaweto 2007” pokaà deka ènite ne se dovolno pretstaveni vo “site pozicii na mo} vo na-jgolem del od zemjite-~lenki na EU i vo nejzinite institucii”. Is traùvaweto go sporeduva u~estvoto na ènite vo parlament-ite, centralnite banki i biznisite i utvrdi, na primer, vo vrska so privatniot sektor, deka iako enite u~estvuvaat so 44% vo rabotnata sila, tie u~estvuvaat samo so 32% vo poziciite koi moàt da se nare~at liderski vo kompaniite. Spored ova istraùvawe, vo eden prose~en odbor na direktori vo golemite kotirani kompanii vo zemjite na EU, 12% od direktorite se èni. Germanija e neverojaten isklu~ok. Od *DAX 30 kompaniite, ima samo edna ena vo eden od svoite odbori. Ja kaùvaat po ime i prezime – Barbara Kuks e ~len na izvr{niot odbor na Simens. Tolku be{e va`no nejzinoto imenuvawe, {to Simens vo soop{tuvaweto na ovaa cenovno-~uvstvitelna informacija posebno podvle~e deka noviot ~len na up-ravniot odbor na ovaa kompanija e ena i duri istakna deka so toa “Simens stanuva edinstvena od DAX 30 kompaniite koja ima èna vo svojot odbor”. Procentot na èni direktori vo site DAX kompanii e 2,5%, a samo 1% od site generalni direktori vo Germanija vo momen-tov se èni.

Ima dva izve{tai za pozicijata na ènite vo Velika Britanija, koi e upatno da bidat citirani. “Polot i mo}ta 2008” i “@enskite FTSE izve{tai”, od koi vtoriot se izdava sekoja godina. Dvata izve{tai se pesimisti~ki vo pogled na idninata na enite vo dràvnite institucii i vo korporativnite odbori na direktori. Prviot izve{taj e iz-raboten od nacionalnata Komisija za ednakvost i ~ovekovi prava. Toj zaklu~uva deka promenite za vklu~uvawe na ènite vo insti-tuciite vo Obedinetoto Kralstvo se slu~uvaat so brzina na polàv. Analogijata ja vle~at i ponatamu, i velat deka ako se prodolì so ova tempo, }e bidat potrebni 200 godini za da ima ist broj na maì i eni vo parlamentot vo Britanija. Pogolema e brzinata so koja e verojatno da se postigne paritet vo odborite na direktori, no, vero-jatno, razlikata e neva`na, zatoa {to i ovaa brojka ukaùva deka promenite bi se slu~ile na dolg rok so sega{noto tempo. Potrebni se 75 godini za brojot na maìte i enite vo britanskite odbori na direktori da stane ednakov. Samo kako ilustracija - 10 godini otkako be{e objaven prviot “@enski FTSE izve{taj”, procentot na u~estvo na ènite vo britanskite odbori na direktori vo FTSE 100 kompaniite e zgolemen za samo 5%.

VLADATA NE E SVESNA ZA TEKTONSKITE SLUÛVAWA NA EVROPSKITE BERZI

MESTOTO NA @ENITE E VO ODBORITE NA DIREKTORI

�� Francija, vero-jatno, }e stane vtora zemja vo svetot, po Norve{ka, koja }e vovede kvota za minimum broj na èni vo odborite na direktori. [to moème da nau~ime od francuskoto iskustvo?

POJADOK SO DEN

Kolku i da “investira” EBRD vo sledniot period vo Republika Makedonija, najgolem del, pak, }e bide vo forma na pozajmuvawa so godi{na kamatna stapka. A, kako {to gledame so Grcija, sekoja zemja si ima svoj limit vo odnos na toa kolkav dolg moè da izdrì. Pra{aweto do Stavreski e dali toj znae kolkav e toj limit za Makedonija?

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

�� O~igledno e deka na sli~en na~in i naslednikot na Trajko Slaveski, sega{niot minister za finansii, Zoran Stavreski, isto taka, ne e svesen {to se slu~uva na evropskite berzi. Fali u{te i toj da ni kaè deka finansiskata kriza vo Evropa moè da bide pozitivna za Makedonija

Da se vratime vo Francija. Dali e cini~en zaklu~okot deka, vsu{nost, ènite vo Francija mnogu pobrzo }e go dobijat svoeto mesto na visokata direktorska masa za sostanoci od ènite vo drugite zemji vo Evropa? Ne, voop{to ne e cini~en, osobeno ako se zeme predvid deka vo 1804 godina, spored Napoleonoviot kodeks, ènite bea pravno tretirani kako maloletni, deka duri vo 1944 godina dobija celosno pravo na glas i deka duri do 1966 godina ne moèa da prodolàt da rabotat po stapuvaweto vo brak, bez odobrenie na nivniot soprug. Edna potencijalna kandidatka za direktorka vo Francija dobila duri sedum ponudi za direktorski pozicii od januari 2010 godina do denes. Opasno e ako gi prifati site. So toa }e pokaè deka i ovaa blagodorna ideja na, vo princip, paternalisti~kata francuska vlada, }e bide pervertirana so toa {to namesto da se zgolemuva raznoo-braznosta na odborite – taa }e se namaluva. ]e ima pove}e èni, no mo`no e tie da bidat istite. So toa }e se dade i dokaz za tezata {to edna u~ena istraùva~ka na kor-porativnoto upravuvawe ja iznese pred edna godina vo neformalna akademska rasprava vo Makedonija, koga argumentirano se zaloì protiv kvotite za ènite, kako povreda na eden od kriteriumite za izbor na najkvalitetni mo`ni ~lenovi na odborite na direktori. Kvotite ne treba celosno da se otfrlat zatoa {to po{iroko }e gi otvorat vratite za potencijalot za upra-vuvawe {to go imaat ènite, tuku treba da razmisluvame kako da gi napravime {to pomalku podlo`ni na izigruvawa.(Proektot za korporativno upravu-vawe e poddràn od [vajcarskiot

sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetskata banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i nu`no ne gi odra-zuvaat stavovite na IFC.)

17.05.2010 13KOMENTARI I ANALIZI

� KOMENTAR

Ne be{e ni malku naivna posetata na pomo{nikot-

dràven sekretar na SAD, Filip Gordon, vo Skopje.U{te pomalku naivna be{e negovata odluka da otpatuva do Zagreb za da go najde premierot Gruevski i vo o~i da mu kaè kakov “aber” nosi od Va{ington!? Deka e krajno vreme da se re{i sporot so Grcija i deka ako se propu{ti mo`nosta {to sleduva, Makedonija }e treba da po~eka... ]e ~eka Makedonija, vakva, “otepana”. Vo uslovi na ekonomska zaostanatost, otsustvo na investicii, pregolema nevrabotenost, pove-}e od 25% siroma{tija i me|uetni~ki tenzii (koi nekoj }e treba postojano da gi kontrolira, a, toa ~ini mnogu pari, {to gi nema). Vo uslovi na ira-cionalen nacionalizam, koj sekojdnevno dokaùva Makedonci i makedo-nsko bez da ima pri~ina za toa. I bez nekoj da napravil problem okolu toa.Ottuka, ne be{e naiven ni ru~ekot organiziran od pretsedatelot Ivanov, na koj site lideri “mua-betea” za imeto (i za bezbednosta, vrzana so imeto)! Zaklu~okot, sepak, e deka pretsedatelot \or|e Ivanov nema da organizira vakvi sedenki ako ne e staven “no` pod grlo”! Kompromis mora da se najde – ako ne ovaa sreda, toga{, navi-stina – idniot petok!? Svesen e Gruevski, svesen e i Crvenkovski, svesen e i poglavarot g.g. Stefan ... svesni se bukvalno site, koi godini nanazad bea del od igra-ta. No, sega pra{aweto e koj e na poteg! Ottuka, problemot na premierot e {to nema najdobra “marketin{ka ideja” - kako toa da go spakuva! Kako da go soop{ti? Kako da go izvede . . . a, da ne go stopi rejtingot {to “politi~ki ìvot mu zna~i”, graden vo godi-nite nanazad, tokmu na ova pra{awe! Ona {to vo na{ narod se vika – “na glava ti dojde”! Sekako, ednoto re{enie e preku liderski sredbi ({to formalni, {to neformalni) da se me-naxira ona {to moè i da se “spakuva” kako minimum nacionalen kon-senzus so Crvenkovski (i albanskite lideri), sega, po celi ~etiri godini begawe od re{enieto. I po eden teòk nokaut vo Bukure{t!? Zamislete, i toga{ i sega, Makedonija e vo istata to~ka na ko-mpromis.I, sega povtorno od pre-mierot se insistira na referendumot, iako ve-}e nikoj vo Makedonija, i nadvor od nea, ne se protivi na toa! Site odobruvaat molkum, samo ne razbiraat zo{to na toj referendum Gruevski odnapred najavuva deka }e bide protiv! So kogo se kara – so javnosta,

so opozicijata ili so me|unarodnata zaednica?No, vo red! S$ e vo ramkite na zakonot i pravoto. A, verojatno e i legitimno? Kako {to e legitimno i “ìvotno

e va`no” referendumot da bide uspe{en, pa, koj i da e vo toj moment na vlast (!?). S$ e legitimno, ako na krajot rezultira so stavawe kraj na sporot! Da se razbereme, ne zaradi sporot i “proda`bata na Make-donija”, kako {to nekoi obvinuvaat – tuku, zaradi makedonskata in-tegracija vo NATO i EU i predvidlivata idnina na milioni makedonski gra|ani! Tolku va`na vo momentov!Inaku, sporot ve}e izgubi od svojata racio-nalnost (dosaden e). Na momenti se grani~i so op{ta psihoza i ludilo ... Ottuka, se postavuva pra{aweto – ne samo do Gruevski, tuku do site koi jadea od “dive~ot” vo "Jasen"! "[to e ona {to ne moème da go re{ime sega, a }e moème eden den po nekolku meseci, ili godina, ili dve”. . . Iskustvoto od raznite slu~ai niz me|unarodnata politika pokaùva deka crvenite linii znaat nekoga{ da stanat u{te pocrveni! Nekoga{ stanuvaat tolku crveni {to pukaat i liniite, no i vladite(!?) No, nekoga{, pamet-nite lideri – golemite voda~i, znaat od linija na razdvojuvawe da napravat linija na inte-grirawe ... Vpro~em, Nikola Gruevs-ki i Jorgos Papandreu pokaàa deka moàt da razgovaraat. Branko Cr-venkovski pokaà deka saka da bide koopera-tiven vo slu~ajot, bez razlika kolkava cena }e plati SDSM, {to e za pozdravuvawe. A, Alija Ahmeti (kako s$ u{te komandant na ONA) pokaà deka i koga nalikuva na me|uetni~ka destabilizacija, toj namesto v planina, moè da sedne na ru~ek i civilizirano da razgo-vara! Pa, toga{ {to e pro-blemot!? Ajde, Nimic, vreme e!


Dodeka SDSM be{e na vlas t , ima{e mo`n os t i pove}

e {ansi da go re{i pra{aweto na ste~ajcite. No, ne go napravi toa. Ovaa Vlada i ova so-branie donesoa zakon so koj na site gra|ani koi ostanale bez rabota od firmi so dràven ili op{testven kapital, po osnova na ste~ajna post-apka, a navr{ile pove-}e od 25 godini sta` , im se priznava pravoto na finansiski dodatoci.Dodeka SDSM be{e na vlas t, ima{e mo`nos t d a d o n e s e p r o g r ami za poddr{ka na make-donskoto zemjodels tvo. No, ne go napravi toa. Ovaa Vlada gi zgolemi finansiskite subvencii za zemjodelcite do nivo od 100 milioni evra.Dodeka SDSM be{e na vlast ima{e mo`nost i pove}e {ansi da go real-izira proektot za bespla-tni u~ebnici za sekoe dete.No, ne go napravi toa. Ovaa Vlada i ova so-branie donesoa zakoni i programi so koi na sekoj u~enik mu se ovozmoùva da koristi u~ebnici na-baveni od dràvata.Dodeka SDSM be{e na

vlas t, ima{e mo`nos t da gi zgolemi penziite. No, ne go napravi toa.Dodeka SDSM be{e na vlast, ima{e mo`nost da investira, barem malku, vo makedonskoto zdravstvo. No, ne go napravi toa.Dodeka SDSM be{e na vlast, ima{e mo`nost da investira vo kulturata, tradicijata, arheologi-jata. No, ne go napravi toa. Dodeka SDSM be{e na vlast, ima{e mo`nost da gi namali danocite. No, ne go napravi toa.Dodeka SDSM be{e na vlast, ima{e mo`nost, pove}e {ansi, otvoreni barawa od pripadnic-ite na pomalite etni~ki zaednici (Turci, Romi, Srbi, Vlasi i Bo{waci), no i politi~ki predlozi od toga{nata opozicija vo likot na VMRO-DP-MNE, za voveduvawe na ins tit utot zagaranti-rani prateni~ki mesta za pripadnicite na po-malite etni~ki zaednici. No, ne go napravi toa.No, za àl, vsu{nost, i dod eka SDSM e vo opozici ja, vo 2007 go-dina, vo dva navrati, a ne samo edna{, os-tro se sprotivstavi na id e jata na VMRO-DP-MNE za voveduvawe vo na{eto zakonodavs tvo na pravoto za zagaran-tirani prateni~ki mesta na pripadnicite na po-malite etni~ki zaednici. Prviot pat be{e predlog za donesu vawe zakon predloèn od Vladata na Republika Makedonija, a vtoriot pat be{e predlog na zakon so mnogu sli~na sodrìna, no, predloèn od eden kolega vo make-donskiot parlament.O~igledno e deka koleg-ite od SDSM ne razbrale deka najzna~ajnata kara-kteristika koja mora da ja imaat politi~arite e nivniot kredibilitet. Site drugi karakteris-tiki se potrebni i do-bri, no kredibilitetot e nuèn. Site pogore spomenati proekti ili zakonski izmeni se takvi {to direktn o vli jaat na podobru vaweto na ìvotot, standardot ili s tat usot na pogolemi grupacii na gra|ani . SDSM dolgi godini ne go anticipira{e faktot deka gra|anite se tie za koi postojat politikata i politi~kite procesi.

SDSM se stava{e sebesi vo centarot na smis-lata na funkcionirawe na po li t i ~ k i t e pro -cesi, a ne gra|anite. Samo poradi toa ne us-pevaa da vidat d eka ima lu|e na koi, realno, im e potrebna pogolema poddr{ka od dràvata. Samo poradi toa {to sega, dodeka se vo opozicija, im e potreben nekoj glas pove}e, tie se obidu-vaat, sprotivno na svoite stavovi, da predlagaat re{eni ja i zakoni. Ne razbiraat deka tokmu so toa si gi ru{at kredibi-litetot i dostoinstvoto. Ovie d en ovi gledame zasileni aktivnosti na SDSM. Predlagaat zakoni vo sobranieto. Toa e do-bro i treba da prodolì i da se intenzivira. Taka }e imame realen sudir na koncepti i programi. No, zapomnete deka seto toa mora da ima ba-rem malku iskrenost vo sebe. Mora da ima ba-rem malku kredibilitet. Ne bi sakal da go do-vedeme sobranieto vo situacija da diskutira za predlozi koi se ne-prifatlivi, i po malku sme{ni , i za samite predlaga~i, no se stave-ni vo procedura zaradi poli ti~ki marke tin g . Da potsetam na proce-durite na donesuvawe na buxetot za ovaa godina, koga vkupnata suma za premestuvawe od edna vo druga stavka vo aman-dmanite podneseni od kolegite od SDSM be{e nekolkupati pogolema od celiot buxet na dràvata. Ili da potsetam na pred-lozite za razgleduvawe na informacijata za so-stojbata so proda`bata na jabolkata vo Resen, koja od SDSM be{e pod-nesena nekolku nedeli podocna od momentot koga Vladata, op{tinata i zdruènijata na proiz-voditeli na jabolka vo Resen uspea ja da na-jdat zaedni~ko re{enie. SDSM vo ovoj slu~aj vleta edins tveno so cel da skubne barem nekoj siten poen i da pokaè kolkava e, demek, nivnata grià za zemjodelcite.Sli~na situacija po~nuva da ni se sozdava so re-afirmiraweto na predl-ogot na VMRO-DPMNE za zagarantirani prateni~ki mesta na pripadnicite na

BITKA ZA KREDIBILITET

pomalite etni~ki zaedni-ci, no ovojpat od SDSM. I n t e r e s e n p o t e g n a opozicijata. Dobar poteg. No, sega prvo {to SDSM }e treba da napravi e da & objasne na makedonskata javnost koi se pri~inite za promenata od 180 stepeni vo nivnata poli-tika kon ova pra{awe. ]e mora da ob jasnat { t o e t o a { t o k a j niv , pokra j òl~nite raspravii protiv ovaa ideja od nivnite prateni-ci, predizvika promena. A ko n e ob j a s na t , } e dokaàt deka s tanuva zbor za gol pra gma -tizam i èlba za vlast. Ako mislat deka les-no moàt da trguvaat so misli t e i s tavo -vite na gra|anite, }e dokaàt deka, vsu{nost, ni{to i ne promenile vo s v o j a t a ma trica .]e dokaàt deka interesot na SDSM za niv e pred interesite na gra|anite. Sepak, treba da imaat na um deka na site nas, a posebno na pripadnic-ite na pomalite etni~ki zaednici, ni se sveì se}avawata kako SDSM pos tapu va{e so ova pra{awe pred dve godini.No, u{te pove}e, pred nekolku godini SDSM n $ u b e d u v a{ e d e k a so ovoj predlog }e se naru{at me|uetni~kite odnosi vo Makedoni ja. SDSM n$ ubeduva{e deka vakviot predlog nema da bide prifaten od kolegite od albanskata zaednica. Ne bi sakal da po~nam da se somnevam deka moèbi i zatoa sakaat da go otvorat ova pra{awe. Sekako deka }e imame mo`nost da vidime.

ILIJA DIMOVSKIdirektor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNEi pratenik vo sobranieto na RM

�� O~igledno e deka kolegite od SDSM ne razbrale deka najzna~ajnata karakteris-tika koja mora da ja imaat politi~arite e nivniot kredibi-litet. Site drugi karakteristiki se potrebni i dobri, no kredi-bilitetot e nuèn. SDSM dolgi godini ne go anticipira{e faktot deka gra|anite se tie za koi posto-jat politikata i politi~kite procesi. SDSM se stava{e sebesi vo cen-tarot na smis-lata na funk-cioniraweto na politi~kite procesi, a ne gra|anite

”[TO ЌE BIDE ESENVA - NEKA BIDE VEÊRVA”!?

FEQTON17.05.201014

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETU-VAA POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

Soo~uvaj}i se so pazar koj raste vo sekoj kompjuterski seg-ment, od laptopi do smartfoni, od

dekstopi, pa, i do avtomo-bili, glavniot izvr{en

bevme kompanija za ~ipovi. Denes imame platformi, so-ftver i uslugi {to gi dodadovme vo na{iot biznis. Se trans-formiravme vo kompjuterska kompanija, edna od fundamental-nite kompjuterski kompanii na ovoj vek”, dodava toj. Sprotivno na ra|aweto i rastot na kompjuterskata industrija, kade {to Intel be{e eden od pionerite i profitira{e mnogu od toa, denes treba pove}e otkolku snabduvawe so ~ipovi za da se transformira indu-strijata. Intel sega ima potpolna selekcija na ~ipovi, po~nuva-j}i od Atom, namenet za malite laptopi i desktopi, do najbrzite procesori {to se vgraduvaat vo mo}nite serveri. Do krajot na godinava, Intel planira{e da ispora~a 3,3 milijardi ~ipovi, no Otelini veli deka ovaa brojka najverojatno }e dostigne do ~etiri milijardi.

KOMPJUTERSKATA INDUS-TRIJA NE E ZASITENA

Me|utoa, seto toa e poddràno od softverski eko-sistem, so~inet od 14 milioni razviva~i koi {to rabotat na intelovata mikroprocesor-ska arhitektura koja {to gi pridviùva i na uslugite {to gi poddrùvaat, i so toa kompani-jata ja vodi tretata po golemina programa za razvivawe na soft-ver vo svetot. “Razviva~ite se kriti~ni za edna kompjuterska kompanija. Tie kreiraat novi potrebi za lu|eto i procesite kade {to se involvirani ~ipovite. Nie gi gradime na{ite softverski kapaciteti i na organski i

na neorganski na~in, preku akvizicii”, objasnuva Otelini. Vo slednite godini, }e ima mnogu aktivnosti od Intel na poleto na softverot. Vo momentot 22% od vrabotenite vo kompanijata se foku-sirani na ova. Otelini veli deka namerata im e da zarabotat od toa, a ne go pravat toa od zadovolstvo. So site pari i “muskuli” {to gi poseduvaat, Otelini ne samo {to smeta deka Intel }e se distancira sebesi od ostanatite proizvoditeli na ~ipovi – AMD, TSMC i drugite - tuku i }e obez-bedi rast {to gi vozbuduva investi-

torite. “Lesno e da se gledaat

Epl i Gugl i na~inot na koj {to rastat. No, Intel ima

unikatni karakteristiki {to nikoj ne moè da gi kopira”,

veli Otelini. Kompjuterskata industrija odamna ja smetaat za zasitena, no Otelini istaknuva deka ima u{te mnogu potencijal za rast, osobeno vo Kina, Indija i Bra-zil. Golema mo`nost za Intel e da gi plasira svoite ~ipovi i softverot povrzan so niv vo site vidovi na “pametni” uredi, mesta kade {to kompjuterskata tehnologija ne e voobi~aeno zastapena. Toa }e bidat televi-zorite, uredite za regulacija na toplinata, pa duri i mka{inite za perewe. “Ovie pazari }e eksplodiraat. Site tia se postoe~ki biznisi, no }e bidat transformirani so pomo{ na mikroprocesorite, so toa {to }e bidat povrzani so Internet”, veli Otelini. Za vreme na krizata, Intel ja ekonomizira{e svojata rabota. Potrebata da se forsira {to pogolemo proizvodstvo na novi ~ipovi se prepolovi, {to be{e dobro ne samo za kupuva~ite, tuku i za prodava~ite, koi {to ne ~uvaa kaj sebe zalihi na stoka koja zastaruva mnogu brzo, kako {to se toa ~ipovite.

NAJVISOKA PRODUTIVNOST VO ISTORIJATA NA KOMPANIJATA

Izminative ~etiri godini Intel za{tedil 6,6 milijardi dolari preku zgolemuvawe na svojata efikasnost, veli Otelini, a ne-govata produktivnost dostignala najvisoko nivo vo istorijata na kompanijata, so {to sekoj vrabo-ten vo prosek generira po 500 iljadi dolari prihod godi{no.

Vo sektorot za personalni kompjuteri pazarot rastel po 2,4% godi{no, so toa {to imalo rast vo sektorot desktop-kompjuteri i toa na novite pazari kako Kina, a proda`bite se padnati vo SAD i Evropa. So toa {to cenite padnaa, kompjuterite stanaa podostapni na pogolem broj pazari, veli Otelini. Laptopite imaa silen porast na proda`bata na site pazari, osobeno zatoa {to tie s$ pove}e po~nuvaat da gi zamenuvaat desktopite. Otelini prognozira deka pazarot na laptop-kompjuterite }e raste so stapka od 20% slednite pet godini. Tablet-kompjuterite i malite laptopi, t.n. noutbuks, isto taka imaat porast na proda`bite, so toa {to se prognozira deka ovie vtorite }e gi ima okolu 100 milioni na pazarot do krajot na godinava. Ote-lini gi otfrla zabele{kite na zagriènite investitori i analiti~ari deka porastot na proda`ba na noutbuk-kompjuter-ite, koi {to se vo poniskata cenovna grupa na kompjuteri, }e ja na~ne proda`bata na onie poskapite. “Li~no smetam deka tablet i noutbuk-kompjuterite se samo dopolnenie na pogolemite, da ne re~am, glavni kompjuteri. Ne veruvam deka tie }e izedat del od pazarniot kola~ na osta-natite platformi, zatoa {to so tablet pravite razli~ni ne{ta vo odnos na toa {to go pravite so laptop ili desktop”, smeta Otelini.

“KAPITAL” BIZNIS - UMPROTIV GLOEFEKTITE OI INVESTICVAA POZNAFELJTON-30

NE SME VE]E SAMO OBIÊN PROIZVODITEL NA IPOVI!

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: POL OTELINI, INTEL

direktor na Intel (Intel), Pol Otelini, predviduva deka pri-hodite i zarabotkata }e rastat so dvocifrena stapka slednive nekolku godini. Stapkite na rast na najgolemiot svetski proizvodi-tel na mikro~ipovi vo momen-tov se okolu polovina od toa {to go zacrtal Otelini. Intel gi pomina poslednive nekolku godini transformiraj}i se od proizvoditel na mikro~ipovi, za kakov {to go znaat pove}eto od nas, vo kompanija {to pruà celosna kompjuterska usluga, veli Otelini. Na neodamne{nata konferencija za analiti~ari i investitori, odràna vo sedi{teto na Intel vo Kalifornija, Otelini re~e deka kompanijata po~nala da se menuva vo 2006 godina i dodala softver i uslugi vo svoeto port-folio, i seto toa go integrirala vo kompanija {to e spremna za slednata dekada na kompjuter-skiot pazar. “Kompanijata se transformira{e na na~in {to e zabele`liv i n$ pravi razli~ni od porano”, veli Otelini. “Vo 2000 godina

�� Kompjuterskata industrija odamna ja smetaat za za-sitena, no Otelini istaknuva deka ima u{te mnogu potencijal za rast, osobeno vo Kina, Indija i Brazil. Golema mo`nost za Intel e da gi plasira svoite ~ipovi i softverot povrzan so niv vo site vidovi na “pametni” uredi, mesta kade {to kompjuterskata tehnologija ne e voobi~aeno zasta-pena. Toa }e bidat televizorite, ure-dite za regulacija na toplinata, pa, duri i ma{inite za perewe

IGOR [email protected]

� POL OTELINI - “Vo 2000 godina bevme kompanija za ~ipovi. Denes imame platformi, softver i uslugi {to gi dodadovme vo na{iot biznis”

KOMPANII KOMPANII & PAZARI PAZARI17/MAJ/2010 15

EMILIJA STEFANOVA [email protected]

560,4 milioni dolari se potro{eni lani za uvoz na prehranbeni proiz-

vodi vo zemjava

283,5milioni dolari e izvozot na proizvodi za hrana od Makedonija vo

2009 godina

GOLEM TRGOVSKI DEFICIT I VO DRUGITE STOPANSKI GRANKIMetaloprerabotuva~kata i tekstilnata industrija imaat najgolem udel vo makedonskiot izvoz. Okolu 20% od izvozot ostvaren vo 2009 godina se proizvodi od èlezo i ~elik, a 21,6% se obleka. Cenata na metalnite proizvodi e zavisna od dvièwata na svetskite berzi, a na tekstilnite proizvodi od dogovorite so tekstilnite kompanii od Zapadna Evropa.Ostanatiot izvoz, spored ekspertite, e zavisen od potrebite na Zapadna Evropa, zatoa {to okolu 60% od makedonskiot izvoz e naso~en tokmu kon ovie zemji. “Firmite sami treba da se orientiraat kon izvoz na gotovi proizvodi so golema dodadena vrednost i sami da ja menuvaat strukturata na izvozot”, predupreduvaaat ekonomistite. Spored niv, dokolku poleka ne po~ne da se menuva strukturata na izvo-zot, trgovskiot deficit voop{to nema da se namali i Makedonija }e prodolì da bide celosno zavisna dràva. Lani, spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, e ostvaren trgov-ski deficit od 2,3 milijardi evra, a vo 2008 godina deficitot iznesuva{e rekordni 2,8 milijardi evra.

Izvozot na hrana vo poslednite 20 godini e zgolemen za pove}e od 13 pati. No, raste i uvozot na prehranbeni

proizvodi. Sepak, raduva toa {to rastot na izvozot e pogolem vo odnos na uvozot, so taa razlika {to, vrednosno, uvozot e mnogu pogolem od izvozot - re~isi dvapati. Spored podatocite od Dràvniot zavod za statistika, vo 2009 godina od Makedonija se izvezeni proizvodi za hrana vo vrednost od 283,5 milioni dolari, a se uvezeni za duri 560,4 milioni dolari. Samo za sporedba, vo 2004 godina Makedonija uveze prehranbeni proizvodi vo vrednost od 337,5 milioni dolari. Ako, pak, se napravi analiza na podatocite vo izminatite 20 godini, }e se vidi deka ima zna~itelen porast na izvozot na hrana, koj vo 1990 godina izne-suval samo 20 milioni dolari, {to pretstavuva 2% od vkupniot izvoz na dràvata. Nagornata linija na izvozot na hrana be{e prekinata nekolku godini po osamostojuvaweto. Vo sredinata na 90-te godini na minatiot vek, izvozot na prehranbeni proiz-vodi od Makedonija drasti~no se namali. Od 115 milioni dolari, kolku {to iznesuva{e vo 1995 godina, vo 1996 godina pa|a na 81 milioni dolari. Ottoga{, pa do 2003 godina, izvozot na prehranbeni proizvodi drasti~no opadna. Vo isto vreme, pazarite i prodavnicite vo zemjava bea preplaveni so proizvodi uvezeni od stranstvo.

PAD, PA RASTOd 2004 godina izvozot na hrana po~nuva kontinuirano da raste i vo 2008 godina dostigna rekordni 308,4 milioni dolari. No, istata godina e ostvaren pove}e od dvojno pogolem uvoz na proizvodi za hrana – duri 620 milioni dolari. Ova pokaùva deka ne postoi povolen odnos me|u uvozot i iz-vozot na prehranbeni proizvodi, posebno zatoa {to Makedonija se deklarira kako zemja vo koja zemjodelstvoto e strate{ka stopanska granka i za koja se

Spored podatocite od Dràvniot za-vod za statistika, vo 2009 godina od Makedonija se izvezeni proi-zvodi za hrana vo vrednost od 283,5 milioni dolari, a se uvezeni za duri 560,4 milioni dolari. Samo za sporedba, vo 2004 godina Makedonija uveze prehranbeni proizvodi vo vre-dnost od 337,5 mi-lioni dolari

izdvojuvaat stotina milioni evra za subvencii. Drasti~no pogole-miot uvoz zna~i odliv na devizi i uni{tuvawe na doma{noto proizvodstvo. Posebno zatoa {to uvoznite prehranbeni proizvodi vleguvaat vo Makedonija so sub-vencionirani ceni i se golema konkurencija na doma{nite proizvodi.

MORA DA SE MENUVA STRUKTURATA NA IZVOZOT

Ekonomskite eksperti predu-preduvaat deka za da se namali golemiot trgovski deficit, neo-phodno e da se promeni struk-turata na proizvodite koi se prodavaat nadvor od dràvata. Tie prepora~uvaat makedonskite kompanii da se orientiraat kon proda`ba na proizvodi so povisok stepen na dorabotka, koi moàt da se prodavaat i poskapo, {to zna~i deka }e nosat i pogolem profit za firmite.“Treba da se orientirame kon izvoz na ajvar, a ne na piperki, da prodavame vino vo {i{iwa, namesto vo cisterni. Struktu-rata na izvozot mora poleka da se menuva, dokolku sakame da go namalime golemiot trgovski deficit”, veli univerzitetskiot profesor Van~o Uzunov.

ZO[TO MAKEDONIJA UVEZUVA POVE]E HRANA OTKOLKU [TO IZVEZUVA

VANÔ UZUNOVUNIVERZITETSKI PROFESOR “Treba da se orienti-rame kon izvoz na ajvar, namesto na piperki, da prodavame vino vo {i{iwa, a ne vo ci-sterni. Na{ite fabriki namesto da proizvedu-vaat lim, treba ovoj proizvod da go inte-griraat vo proizvo-dstvoto na aparati za doma}instvo koi imaat pogolema dodadena vrednost. Strukturata na izvozot mora poleka da se menuva dokolku sakame da go nama-lime golemiot trgovski deficit”.

POVE]E RASTE IZVOZOT, AMA MNOGU POGOLEM E UVOZOT

Извоr: Дr`авен завод за sтатиsтика

� BERZANSKI INFORMACII

BERZA/AKCII/TRGUVAWE16 17.05.2010

1.250dolari po unca dostigna cenata na zlatoto

minatata nedela

1.450dolari se o~ekuva da bide negovata cena na krajot od

godinata, spored analiti~arite

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok-14.05.2010)

40% porasna vrednosta na zla-

toto dosega, vo odnos na po~etokot od 2009 godina

Zlatoto ovaa nedela dostigna cena od 1.250 dolari po unca. Ovaa cena e najvisoka cena

koja ovoj metal ja ima postignato vo istorijata i pretstavuva zgolemuvawe

od re~isi 40% vo odnos na cenata koja ja ima{e na po~etokot od 2009 godina. Ekspertite smetaat deka zgolemuvaweto na cenata na zlatoto e predizvikano od nedoverbata na investi-torite vo berzite i pokraj prezemeniot plan na EU i Me|unarodniot monetaren fond za izlez od evrop-skata dol`ni~ka kriza.

Analiti~arite velat deka zlatoto }e ostane bezbe-den raj za investitorite, s$ dodeka ne se nadminat somneìte vo vrska so stabilnosta na evrozonata. Optimizmot, po odlukata da se sozdade osiguritelen fond od 750 milijardi evra, na svetskite berzi trae{e samo eden den. Vakviot plan na EU na dolg

rok moè da predizvika golemi inflaciski rizici. Samo za sporedba, vo sep-temvri 2008 godina koga na po~etokot na finansiskata kriza bankrotira{e bankata Lehman Brothers, vrednosta na zlatoto se zgolemi za neverojatni 75 procenti, i toa samo vo eden den. Poradi stravot od inflaciski rizici,

ZLATOTO NEDELAVA DOSTIGNA NAJVISOKA CENA VO ISTORIJATA

METODI [email protected]

odnosno poradi faktot {to germanskata vlada vloùva golemo koli~estvo pari vo odbrana na evroto, tradicionalno re{enie na bankite vo ovaa dràva, a i vo Evropa, e investi-rawe vo zlato. Evroto e pod pritisok od {pekula-tivni akcii na odredeni grupi, {to zna~i deka cenata na zlatoto se zgol-emuva. Vo me|uvreme, nekoi finansiski eksperti predu-preduvaat deka i investi-raweto vo zlato e rizi~no, bidej}i i toa, kako i site drugi surovini, e pred-met na golemi promeni vo cenite. Isto taka, negovata cena moè i da padne dokolku se javi smirenost na pazarot na kapital i dokolku ima dovolno fiksni iznosi na slobodni pari vo ekonomiite za istite da prodolàt so razvoj. No, sepak, vakvoto razmisluvawe ne im e bitno i na potro{uva~ite koi prodolùvaat so kupuvawe, bez razlika na toa dali stanuva zbor za zlatnici ili zlatni pra~ki. Bitno e samo da

od re~isi 40% vo odnos na cenata koja ja ima{e na po~etokot od 2009 godina

Analiti~arite velat deka zlatoto }e ostane bezbe-den raj za investitorite

rok moè da predizvika golemi inflaciski rizici. Samo za sporedba vo sep

METODI [email protected]

grupi, {to zna~i deka cenata na zlatoto se zgemuva. Vo me|uvreme, nfinansiski eksperti prpreduvaat deka i invesraweto vo zlato e rizibidej}i i toa, kako i sdrugi surovini, e predmet na golemi promenicenite. Isto taka, negocena moè i da padne dokolku se javi smirenna pazarot na kapitali dokolku ima dovolnofiksni iznosi na slobo

NAJSIGUREN ÛVAR NA VREDNOSTA

�� Poradi stravot od inflaciski riz-ici, odnosno poradi faktot {to germanskata vlada vloùva golemo koli~estvo pari vo odbrana na evroto, tradicionalno re{enie na bankite vo ovaa dràva, a i vo Ev-ropa, e investirawe vo zlato

bide vo ~ista 24-kara-tna forma. Analiti~arite predviduvaat deka za unca zlato cenata bi moèla da dostigne neverojatni 1.450 dolari do krajot na godinata.

ZO[TO RASTE CENATA NA ZLATOTO

Zlatoto vo ekonomskata lit-eratura u{te od poodamna e poznato kako zasolni{te na ekonomijata vo uslovi koga svetskite pazari se vo kriza. Minatata nedela, koga indeksite na svetskite berzi pa|aa, osobeno onoj na *Dau Jhones, za ~ij pad s$ u{te se istraùva dali be{e od tehni~ka ili od fiskalna pri~ina, povtorno vnimanieto na investito-rite se svrte kon trguvawe so ovoj metal.Na toa se nadovrzuva i

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

17.05.2010 17BERZA/AKCII/TRGUVAWE

Lanskata godina, EMO od Ohrid ja zavr{i so vkupna zaguba od okolu

5,38 milioni evra. Pritoa, od upravata na kompanijata objas-nuvaat deka realnata zaguba e okolu 3,42 milioni evra, bidej}i iznosot od okolu 1,96 milioni evra koj e vklu~en vo vkupnata zaguba se dolì na Zakonot za pretvorawe na po-baruvawata na R.M po osnova na javni dava~ki, pri {to ovoj iznos pretstavuva priznaeni

obvrski sprema FZO i fondot za PIOM. Glavnata pri~ina za vakvite zagubi se dolì na ostvareni nepredvideni tro{oci po osnova na sudski procesi, fakturi od 2008 go-dina knièni vo 2009 godina, kamati po obvrski sprema firmi i od kamati za prido-nesi. Vo kompanijata velat deka i pokraj te{kata finansiska sostojba vo koja se nao|a EMO Ohrid AD vo poslednite 6 go-dini, sepak, kompanijata uspea

da gi ispolni site obvrski kon doma{nite i stranskite part-neri i da go zadrì renometo na kompanijata.

Prviot kvartal od tek-ovnata godina Topli-fikacija ostvarila do-

bivka od okolu 2,35 milioni evra. Ovaa dobivka e za 70% pogolema od dobivkata koja Toplifikacija ja ost-varila minatata godina vo ramkite na istiot kvartal. Toga{ dobivkata iznesuvala okolu 1,38 milioni evra. Kaj kompanijata zna~ajno e i toa {to od januari 2010 godina operativnite dejnosti

distribucija na toplin-ska energija i snabduvawe so toplinska energija gi izvr{uvaat novoformiran-ite firmi-}erki. Do krajot na 2009 godina ovie dejnosti bea izvr{uvani od strana na Toplifikacija, dodeka od januari 2010 godina vo ingerencii na Topli-fikacija i ponatamu ostana da se izvr{uva dejnosta proizvodstvo na toplinska energija.

EMO OHRID SO ZAGUBA OD 5,38 MILIONI EVRA LANI

TOPLIFIKACIJA SO 70% POGOLEMA DOBIVKA VO PRVIOT KVARTAL

neizvesnosta vo Evropa vo pogled na efektite od neodamne{nite izbori vo Velika Britanija, kako i iznosot na pomo{ta za Grcija. Ostanuva otvoreno pra{aweto za toa dali evroto }e ja preìvee vakvata situacija. Iako se o~ekuva site pazari da se dviàt nagore i nadolu, trgovcite velat deka cenite na zlatoto i ponatamu }e se dviàt vo na-gorna linija vo tekot na slednite nekolku kvartali. “Najgole-miot del od ovie kupuvawa na zlato pravat investitori od Evropa kade {to }e pomine podolg period, moèbi polovina godina, pred da se po~uvstvuvaat udobno i povtorno da se vratat na investicii ba-zirani vo evro”, komentira Adam Klopfen{tajn, postar pazaren strateg na bro-kerskata ku}a za fju~ersi Lind-Waldock. Skot Redler, glaven strate{ki direktor vo trgovskata kompanija T3 vo ìvo za CNBC vo sredata izjavi deka zlatoto moè da dostigne brojka od duri 1.400 dolari za unca, pa, duri moè i da dopre plafon i od 1.500 dolari od unca. Zlatoto, isto taka, e atraktivno i vo period na devalvacija na valu-tata. So potpi{uvaweto na paketot za pomo{ od 750 milijardi dolari, evrozo-nata }e bide poplavena so likvidnosta od strana na MMF, so cel da se najde izlez od nejzinite, ve}

e dolgoro~ni, problemi. Ovoj poteg e sli~en na neodamne{nata odluka na Federalnite rezervi da gi vklu~at presite za pe~atewe na dolari koga finansiskiot sistem na SAD

re~isi i da se raspadna, a s$ so cel da bidat vbrizgani pove}e od 1,25 bilioni dolari vo vid na nova gotovina direktno vo bilansite na bankite i vla-dinite hipotekarni agencii Fani Mae i Fredi Mek. Vakviot amerikanski, a sega i evropski, poteg zna~i deka pove}eto od razvien-ite ekonomii na zemjite od Zapadniot svet se potpi-raat na slobodni pari za da se preìvee. Vakvata situacija go objasnuva i rastot na dolarot vo odnos na evroto. Imeno, rastot na dolarot pove}e se dolì na oslabuvaweto na evroto, a ne kako {to se smeta{e dosega deka toa se dolì na vra}aweto na doverbata vo ovaa valuta. Relativnata sila na dolarot vo odnos na evroto ne e bazirana na

negovata realna vrednost, barem ne ako se zeme pred-vid tekovnata ekonomska situacija. Ve}e e izvesno deka Evropa i SAD vo bliska idnina }e vodat borba so deflaci-jata. Seto toa gi prisiluva investitorite da baraat vistinski ~uvar na sigurn-osta vo uslovi na nesig-urni ekonomski dvièwa. Tokmu poradi toa, zlatoto otsekoga{, istoriski i racionalno gledano, bilo najsigurna opcija kon koja treba da se pribegnuva vo uslovi na kriza. Vakvata zgolemena pobaruva~ka da se kupuva po koja bilo cena e potvrda na iskaànite mislewa na analiti~arite vo vrska so negoviot natamo{en rast.

VO MAKEDONIJA NE MO@E DA SE KUPAT ZLATNI PRA^KI Vo momentov, osven kupuvaweto zlato vo vid na nakit ili zlatni pari, nema drugi mo`nosti za da se investira vo kakva bilo vrednost, na nekoj na~in povrzana so zlatoto. Razgovaravme so najiskusnite zlatari vo Skopje i tie ni rekoa deka kupuvaweto na zlaten nakit s$ pove}e opa|a poslednive godini, {to se dolì na opa|aweto na kupovnata mo} na gra|anite. Nepreraboteno zlato (zlatni {ipki) vo zemjava ne moè da se kupat, a kupuvaweto vo stranstvo e mo`no, no ne e tolku ednostavno. Edinstvenata indirektna vrska so zlatoto e kupuvaweto na udeli vo fondovite {to moàt da trguvaat so hartii od vred-nost povrzani so dvièweto na cenata na zlatoto - t.n. fju~ersi i opcii. Toa moè da go pravat privatnite zatvoreni fondovi, a vo zemjava ima registrira-no nekolku.

Vladite moàt da pe~atat pari za da gi platat svoite dolgovi...

No, tie ne moàt da sozdadat zlato. Na primer, ameri-kanskata vlada vo momentov pe~ati toni pari za da im dade na bankite da poza-jmuvaat. So drugi zborovi, ponudata na kni`ni

pari moè da bide beskone~na.

No, ponudata na zlato e ekstremno ograni~ena. Nekoi velat deka celoto proizvodstvo na zlato vo tekot na istorijata na svetot moè da se smesti na edno ko{arkarsko igrali{te vo Medison Skver Garden. No, ne e tolku lesno da se izvadi od zemjata.

Skapocenite metali pominuvaat dobro za vreme na golemi me|unarodni konflikti.

Cenata na zlatoto be{e fik-sirana za vreme na Prvata i Vtorata svetska vojna. No, srebroto, na primer,

porasna za pove}e od 100% za dvete svetski vojni. Cenata na zlatoto porasna za vreme na vojnata protiv terorizmot. Seto toa ne navra}a na br. 2, pog-ore... Vladite, na krajot na krai{tata, pe~atat pari za da gi platat vojnite.

Zlatoto }e raste za vreme na inflacija... i za vreme na de-flacija. Zlatoto raste kako {to se na-

maluva vrednosta na dolarot. No, mnogu lu|e ne razbiraat deka zlatoto }e pominuva podobro za vreme na deflacija, kako {to vla-data gi namaluva kamatnite stapki i pe~ati pari (kreiraj}i inflacija) za da ja neutralizira deflacijata. Ova vodi do zna~itelno povisoki ceni na zlatoto... {to, vsu{nost, se slu~uva vo momentov.

Zlatoto go namaluva rizikot vo va{eto investicisko portfolio. Vo minatoto, zlatoto be{e nakloneto da se dviì spro-tivno od dvièweto na akci-

ite: raste{e ekstremno vo 1970-te godini, koga akciite pominaa mnogu lo{o. Potoa, vo 1980-te i 1990-te, koga akciite doìvuvaa bum, zlatoto izgubi pove}e od polovina od svojata vrednost.

ZO[TO VREDI DA SE POSEDUVA ZLATO?

1

2

3

4


KOMPANII & PAZARI 17.05.201018

Od farmacevtskata kom-panija Alkaloid izves-tuvaat deka vo tekot

na mesec maj 2010 godina }e bide izvr{eno dopol-nitelno vloùvawe od 260 iljadi evra vo postojnoto proizvodstvo na kompanijata vo Srbija.Vloùvaweto }e se izvr{i vo Alkaloid DOO Belgrad, dru{tvo koe e 100% sopst-venost na Alkaloid od Skopje, po pat na zgolemuvawe na osnova~kiot vlog.

So ovaa investicija Alkaloid AD Skopje go prodolùva trendot na zajaknuvawe na svoeto prisustvo na stran-skite pazari. Minatata godina spored finansiskiot izve{taj na kompanijata iznosot na in-vesticii iznesuva{e okolu 8,2 milioni evra. Istite bea napraveni vo ramkite na dva profitni centri i toa na-jgolemiot del vo ramkite na profitniot centar Farmacija. Ovoj iznos na investicii vo

sebe gi vklu~uvaat zgolemuva-wata na materijalni, no i na nematerijalni sredstva.

ALKALOID PRODOL@UVA SO INVESTICII VO STRANSTVOONE voveduva novini

vo portfolioto na tarifniot model

Mobile pripejd X-tra so koi korisnicite dobivaat atraktivni povolnosti i edinstvena mo`nost da zboruvaat po najevtinata pripejd-cena na pazarot. So tarifniot model Mobile pripejd X-tra, korisnicite dobivaat najniska pripejd-cena od 5,5 denari za razgovori i videopovici, SMS i MMS kon site mreì i najevtina cena od

5,5 denari/MV za surfawe od svojot mobilen. So tarifniot model Mobile pripejd X-tra, korisnicite dobivaat mo`nost i da izberat eden od ponuden-ite novi telefoni, pri {to dobivaat bonus kredit na svojata smetka sekoj mesec, i toa vo narednite 24 meseci. Istovremeno, za postoe~kiot

X-tra SMS-paket dvojno se zgolemuva i brojot na vklu~eni SMS-poraki i se namaluva iznosot na mese~nata pretplata i iznesuva 99 denari so vklu~en DDV.

ONE SO POEVTINA PRIPEJD-TARIFA

� ZO[TO NE SE GRADI NA OHRIDSKATA RIVIERA

Nema nitu eden zainteresiran investitor za da gradi hotel vo Ohrid. Iako pred edna

godina Ministerstvoto za transport objavi deka pro-dava tri dràvni parceli na ohridskoto krajbre`je na koi treba da se gradat elitni hoteli, ne se javil nitu eden ponuduva~, iako nekolkupati bile namaleni kriteriumite vo odnos na goleminata na hotelskiot sinxir.Od Ministerstvoto naja-vuvaat deka }e prodolàt so oglasuvawe na ovie lokacii. Spored portparo-lot Dragan Simonovski, za da uspee oglasot za ovie lokacii, vo delot na poseb-ni kriteriumi i uslovi nekolkupati bile namaleni kriteriumite koi se odne-suvaat na goleminata na hotelskiot sinxir koj moè da se prijavi za u~estvo vo javnoto naddavawe.“Predvideno e vo sledniot period da bidat raspi{ani povtorni objavi za ovie lokacii”, veli toj. Od op{tina Ohrid, pak, velat deka dosega ne moèle da baraat investi-tori, zatoa {to dràvata raspolaga so zemji{teto, no, deka od po~etokot na slednata godina, otkako dràvnoto zemji{te }e im bide otstapeno na op{tinite, }e moèle da prezemat konkretni ~ekori za nao|awe investitor. Vo op{tinata àlat {to nema zainteresirani investi-tori, bidej}i stanuva zbor za atraktivni lokacii. Gradona~alnikot Alek-sandar Petrevski vetuva deka otkako }e po~nat da upravuvaat so dràvnoto zemji{te, mnogu lesno }e

�� Iako ne se javi nitu eden zainteresiran investitor za da gradi ho-tel vo Ohrid, Ministerstvoto za transport }e prodolì da gi oglasuva trite parceli

najdat investitor.“Moème so àlewe da konstatirame deka pro-padna u{te eden tender.

Nie tvrdime deka sta-nuva zbor za atraktivni lokacii, no, za àl, nema nikakvi rezultati. Dokolku zemji{teto & se dodeli na op{tinata, mnogu lesno }e najdeme investitori, bidej}i navistina ima golem broj zainteresirani kompanii za izgradba na hoteli vo Ohrid”, tvrdi Petrevski. Spored nego, bidej}i stanuva zbor za dràvno zemji{te, dràvata odgov-ara za nego i op{tinata ne moè da bara inves-titori. Dokolku se po-

javi potencijalen inves-titor, spored Petrevski, op{tinata bi imala do-bivka samo od komunaliite. “Ostanuva da ~ekame do 2011 godina, koga, spored Zakonot za decentralizaci-ja, dràvnoto zemji{te }e go dobijat op{tinite. Toga{ }e moème da pr-ezememe konkretni ~ekori”, veli Petrevski. Na krajot od maj minatata godina, Ministerstvoto za transport i vrski objavi oglas za proda`ba na dràvno grade`no zemji{te

na tri lokacii kaj Ohrid-skoto ezero. Pravata lokacija vo blizina na hotelot Ineks Gorica, so povr{ina pogolema od 15.000 kvadratni metri, nekolkupati be{e objavena na oglas. Tamu treba{e da se gradi hotel od sinxirot Hilton. No, bidej}i kom-panijata-izveduva~ navreme ne gi prefrli parite za zemji{teto, dogovorot be{e raskinat. Po~etnata cena na naddavaweto na toj oglas be{e 9.500 den-ari za kvadrat. Spored

toga{nite uslovi, zain-teresiranite ponuduva~i na javniot povik objaven vo doma{nite pi{ani mediumi i na internet-stranicata na Ministerst-voto treba da poseduvaat sinxir od najmalku pet hoteli, brendirani od sop-stvenikot na brendot. Toa e edinstveniot izmenet uslov od prethodnata ponuda. Za ostanatite dve parceli, spored toga{noto objasnu-vawe od Ministerstvoto, s$ u{te ne bile ras~isteni imotno-pravnite odnosi.

3lokacii na ohridskoto krajbre`je oglasi za

proda`ba Ministerstvoto za transport pred edna

godina, no s$ u{te ne na-jde investitor za izgradba

na hoteli

OHRID GO EKA ZEMJI[TETO, PA ]E BARA INVESTITORI ZA HOTELI


ALEKSANDAR PETREVSKIGRADONAÂLNIK NA OHRID

“ Moème so àlewe da konstatirame deka propadna u{te eden ten-der. Nie tvrdime deka stanuva zbor za atraktivni lokacii, no, za àl, nema nikakvi rezultati. Dokolku zemji{teto & se dodeli na op{tinata, mnogu lesno }e najdeme investitori, bidej}i navistina ima golem broj zainteresirani kompanii za izgradba na hoteli vo Ohrid”

17.05.2010 19KOMPANII & PAZARI

@elba za menaxerski i admin-istrativni pozicii, tehni~ki i proizvodstveni profesii,

trgovija i proda`ba imaat 66% od 7.738 makedonski maturanti testi-rani vo istraùvaweto na Visokata {kola za novinarstvo i za odnosi so javnosta i Biznis akademijata Smilevski. Vo sorabotka so Ministerstvoto za obrazovanie i nauka tie vo izmi-natite dva meseca go realiziraa proektot “Matrica na o~ekuvana karierna uspe{nost” za profesion-alno naso~uvawe na maturantite. Maturanti od celata dràva do-

brovolno se testiraa za da se otkrijat nivnite ve{tini i afiniteti i site dobile matrica so profesii koi se najsoodvetni spored nivniot tip na li~nost. Profesii koi odgovaraat na tipot na li~nosta kaj najmnogu testi-rani maturanti se menax-erski profesii vo mali biznisi, vladini slu`bi, policija, bankarstvo, trgovija, proda`ba, grade`ni{tvo i obra-zovanie za tehni~ki i ekonomski predmeti.

MATURANTITE NAJMNOGU SAKAAT DA BIDAT MENAXERI GRAD SKOPJE PO^NA DA DOSTAVUVA RE[ENIJA ZA FIRMARINA ZA 2010 GODINA

Grad Skopje denovive go po~na dostavuvaweto na re{enijata za ko-

munalna taksa za firma-rina. Makedonski po{ti do dano~nite obvrznici, na adresite na firmite po ovaa osnova }e dostavat 41.581 re{enija za 2010 go-dina. Sovetot na grad Sko-pje, neodamna, na inici-jativa na gradona~alnikot Koce Trajanovski ja namali komunalnata taksa za firmarina za pravnite

lica i trgovskite dru{tva od oblasta na proizvod-stvoto, prometot i uslug-ite na 7.000 denari, a za fizi~kite lica koi vr{at dejnost na 2.400 denari. Kon krajot na januari godinava, grad Skopje im ja blokira{e smetkata na okolu 20.000 firmi zaradi neplateni firmarini za 2007 i 2008 godina, za pod-ocna da go prodolì rokot za pla}awe na dava~kite do 30 april.

ITALIJANSKI TEKNOHOZE DOA\A VO BUNARXIK� UTRE ]E SE POTPI[E DOGOVOR ZA INVESTIRAWE

Investicijata na Teknohoze be{e najavena u{te vo mart minatata godina, pri formiraweto na me{aniot komitet na italijanski i makedonski pretpriema~i {to se odrà vo Skopje

��

Itali j a n s k a t a kompanija Tekno-hoze, ~ija {to investicija vo Makedonija be{e najavena u{te vo

mart minatata godina, de-finitivno }e gradi fabrika vo Bunarxik. Vo ramkite na oficijalnata poseta na zamenik-ministerot za ekonomija na Republika Italija, Adolfo Urso, koja treba da se odrì utre, italijanskiot Institut za nadvore{na trgovija pri ambasadata na Italija or-ganizira italijansko-make-donski biznis-forum, vo ~ii ramki }e bide potpi{an dogovor za investirawe vo slobodnata zona Sko-pje 1- Bunarxik, od strana na italijanskata kompanija Teknohoze i Direkcijata za tehnolo{ki i industriski razvojni zoni na Makedonija.

Na Forumot }e u~estvuvaat 35 italijanski i 60 makedon-ski kompanii od sektorite: grade`ni{tvo, energetika, metaloprerabotuva~ka indus-trija, prehranbena industrija, hemiska industrija i za{tita na ìvotnata sredina. Inaku, investicijata na Teknohoze be{e najavena u{te vo mart minatata go-dina, pri formiraweto na me{aniot komitet na italijanski i makedonski pretpriema~i {to se odrà vo Skopje, a pod pokrovi-telstvo na italijanskiot am-basador i vicepremierot Zoran Stavreski, koj voedno be{e nazna~en i za po~esen pretsedatel na Komitetot. Vo taa situacija, minis-terot Stavrevski gi poso~i potpi{anite memorandumi za sorabotka so italijanskata kompanija za avtomobilska i zemjodelska oprema Orlandi,

vo energetskiot sektor so kompanijata Kover spa, koja e planirano da investira vo izgradba na pet mali hidrocentrali, a voedno se najavija i o~ekuvawata na novite tenderi za izgrad-ba na mali hidrocentrali da se javat novi kompanii od Italija, kako i skoroto zapo~nuvawe so investicii i proizvodstvo na kompanijata Teknohoze. Teknohoze e del od grupaci-jata Vitilo. Kompanijata e oformena vo 2003 godina i se zanimava so proizvodstvo na fleksibilni creva za prenos na fluidi pod sredno visok pritisok. Kvalitetot na nivnite proizvodi go garan-tira primenata na sovremena tehnologija, specifi~niot *know-how kako i stru~nite i kvalifikuvani kadri.Vo ramkite na ovoj forum, voedno, e predvideno i

potpi{uvawe na deklaracija za unapreduvawe na ekonom-skata i investiciskata sorabotka me|u Italija i na{ata dràva. Deklaraci jata }e bide

potpi{ana od strana na ital-ijanskiot zamenik-minister za ekonomija, Adolfo Urso i ministerot za ekonomija na Makedonija, Fatmir Besimi. Isto taka, vo popladnevnite

~asovi, makedonskite kom-panii }e imaat mo`nost da se sretnat so svoite kolegi i pretstavnici od Italija so cel vospostavuvawe na nova delovna sorabotka.

Industriskata zona Bunarxik, kade {to italijanskiot Teknohoze }e gradi fabrika �

BANKI I FINANSII17.05.201020

[parkase banka Make-donija, oficijalno ja otvori svojata 30-ta

ekspozitura, vo Prilep, na ul. Marksova 1/1. [ireweto na delovnata mreà na [parkase banka-Makedonija, so cel {to poefikasno usluùvawe na gra|anite niz celata dràva, e edna od glavnite strate{ki opredelbi na Bankata za 2010 godina. Pokraj ekspoziturata vo Prilep, se planira otvorawe nova ekspozitura i vo Skopje

i realokacija na postoe~kite ekspozituri vo Bitola i Ne-gotino. Ovaa 30-ta po red, ekspozitura, e opremena za da gi izvr{uva site bankarski uslugi. “Brendot na mati~nata banka Steiermärkische Sparkasse pretstavuva sigurnost, doverba i tradicija koja opstojuva vo Avstrija, sosednite regioni i po{iroko vo Jugoisto~na Evro-pa, ve}e 185 godini. Grupacijata pokaà deka konzervativniot pristap vo raboteweto, koj na

prvo mesto ja stava sigurnosta i stabilnosta na bankata i klientite, a potoa profitot i dobivkata”.

Najgolemata konfer-encija od finan-siskiot sektor vo

regionot na Jugoisto~na Evropa, New banking vi-sion 2010, }e se odrì od 25 do 28 maj vo Umag, Hrvatska. Spored najavite na orga-nizatorot, na konferencijata }e prisustvuvaat vrvni menaxeri od najgolemite banki i drugi finansiski institucii vo regionot,

pretstavnici na cen-tralnite banki za da se razgovara za najnovite trendovi i predizvici na modernoto bankarstvo. Na konferencijata e najaveno da se debatira za oporavuvaweto na finansiskiot sektor od krizata, novite prediz-vici, transformacija na komercijalnoto bankarst-vo, karti~noto rabotewe i drugi temi od sovre-menoto bankarstvo.

Makedonija se o~ekuva da dobie okolu 450 mil-ioni evra od Evropskata

banka za obnova i razvoj (EBOR) za paket-proekti od patnata infrastruktura, èleznicata i energetikata. Ova e najaveno na sredbite {to vicepremierot i minister za finansii Zoran Stavreski gi ima{e vo Za-greb so pretstavnici na EBOR. Bankata e zainteresirana za proektot za revitalizacija na èlezni~kite prugi od Kori-

dorot 10 i Kordorot 8, kako i za proektot za izgradba na gasovodniot sistem. Se o~ekuva bankata da go potvrdi i grantot od polovina milion evra za izgradba na fizibiliti studija za èlezni~kata pruga od Ko-ridorot 8, a do krajot na juni, Bordot na direktori na EBOR da donese odluka za zaem od 17,6 milioni evra za rekon-strukcija na elezni~kata pruga dol` Koridorot 10. Na sred-bite odràni na marginite na

Godi{noto sobranie na EBOR, stanalo zbor i za tekovniot proekt za revitalizacija na re-gionalnite i lokalnite pati{ta vo koi EBOR ima investirano okolu 50 milioni evra.

[PARKASE BANKA-MAKEDONIJA SO NOVA, 30-TA EKSPOZITURA

BANKARSKA KONFERENCIJA VO ZAGREB

EBOR ]E INVESTIRA 450 MILIONI EVRA VO MAKEDONIJA VO SLEDNITE NEKOLKU GODINI

Vladata z a s e g a ne pregovara so albanskata ban-ka Kredins, nitu so koj bilo drug i n v e s t i t o r z a

proda`ba na Po{tenska ban-ka vo koja ima sopstveni~ki udel od 33% i edna zlatna akcija so odlu~uva~ki kara-kter. Iako vicepremierot Vladimir Pe{evski, pred 2 meseci najavi deka naskoro planira da ja oglasi pred investitorite proda`bata na Po{tenska banka zaedno so Makedonski po{ti, dosega s$ u{te ne se po~nati konk-retni pregovori od vladina strana za ottu|uvawe na svoite udeli vo ovie kom-panii. “Vladata ne e dominant-en sopstvenik i zasega ne prodava ni{to”, kratko komentira Pe{evski za “Kapital”.No, kako {to objavivme pre-thodnata nedela, spored in-formaciite od dominantniot sopstvenik na Po{tenska banka, Trifun Kostovski, interes za kupuvawe na Po{tenska banka pokaàla albanskata Kredins banka. Kostovski izjavi deka na

�� Vladata zasega ne pregovara so albanskata banka Kredins, nitu so koj bilo drug investitor za proda`ba na Po{tenska banka vo koja ima sopstveni~ki udel od 33% i edna zlatna akcija so odlu~uva~ki karakter. Iako vicepremierot Vladimir Pe{evski, pred dva meseci najavi deka naskoro planira da ja oglasi pred investitorite proda`bata na Po{tenska banka zaedno so Makedonski po{ti, dosega s$ u{te ne se po~nati konkretni pregovori od vladina strana za otu|uvawe na svoite udeli vo ovie kompanii.

VLADATA NE PREGOVARA SO ALBANSKATA KREDINS BANKAOPERACIJA “PRODA@BA NA PO[TENSKA BANKA”

ALEKSANDAR [email protected]

povidok se seriozni prego-vori za kone~na proda`ba na Po{tenska. Ovaa najava za vlez na albanska banka vo makedonskiot bankarski sektor dojde neposredno otkako neodamna interes za Po{tenska pokaàa i tetov~anite od kompanijata Ekolog, no zasega nema in-formacii za nekakva nivna povrzanost so albanskata banka.“Te tovska ta kompani ja Ekolog koja pokaà interes za Po{tenska vedna{ izleze od igra, sega pregovarame so edna renomirana albans-ka banka, Kredins bank i spored na{ite informacii, se raboti za dobra banka zad koja vo sopstveni~kata struktura stoi i belgiskata vlada. O~ekuvam vo nared-niot period da se potpi{e memorandum kako start na procesot na analiza na performansite na bankata i se nadevam deka ovoj pat pregovorite }e zavr{at so konkreten dogovor. Sepak, s$ }e zavisi od Vladata, nivniot del od 33% od kapi-talot i zlatnata akcija {to ja poseduvaat so odlu~uva~ki karakter”, izjavi Kostovski za “Kapital”.Od kabinetot na vicepre-mierot Pe{evski objasnu-vaat deka, dokolku dobijat

ponuda od dominantniot sopstvenik na Po{tenska za odreden potencijalen investitor, tie toga{ }e odlu~at dali se “za” ili “ne” za proda`bata.

PRODA@BATA NA PO[TENSKA SE ODOL-GOVLEKUVA SO GODINI

Ve}e nekolku godini otkako NBM izdade naredba za proda`ba na Po{tenska banka, s$ se sveduva na pre-govori koi ne rezultiraat so dogovor za proda`ba. Najprvo vo 2005 godina, interes za vlez vo make-donskiot bankarski sektor preku Po{tenska pokaà holandskata banka ING. Pregovorite dojdoa do sa-miot zavr{ok, no na krajot pred sklu~uvawe na dogo-vorot, skandalozno i bez nikakva najava Holan|anite se otkaàa od Po{tenska. Zdelka ta propadna so obrazloènie od Amster-dam deka Makedonija ne bila strate{ka zemja za bankarskiot brend. Sedum mese~nite pregovori pad-naa vo voda, holandskite investitori se povlekoa. Po 2 godini, vo 2007 godina interes za kupuvawe na Po{tenska banka pokaà Centralnata kooperativna banka od Sofija (CKB), koja e vo sopstvenost na

dvajca biznismeni za koi se smeta deka bile bliski so toga{niot gradona~alnik na Sofija i sega{en pre-mier na Bugarija, Bojko Borisov. Po nekolku mese~ni pregovori i sredbi me|u makedonskata i bugarskata strana, NBM vo dekemvri 2007 godina dade soglasnost

za proda`ba na Po{tenska na bugarskata CKB. No, i ovoj pat pregovorite ne fini{iraa so konkreten dogovor, iako pretstavnic-ite na CKB duri i uplatija depozit od 9 milioni evra za sklu~uvawe na dogo-vorot za kupoproda`ba. Vladata so svojata zlatna

akcija koja ima odlu~uva~ka pozicija, vo posleden mo-ment se predomisli i ja stopira proda`bata. I pos-ledniot obid za proda`ba na Po{tenska na kompani-jata Ekolog od Tetovo za koj pi{uva{e “Kapital” pred dva meseci zavr{i neuspe{no.

“Vladata ne e dominanten sopstvenik i zasega ne prodava ni{to!”

VLADIMIR PE[EVSKIVICEPREMIER

Pretsedatelot na najgole-mata germanska banka Doj~e bank, Jozef Aker-

man, izrazi javno somnevawe deka Grcija }e go isplati celiot svoj dolg, so {to predizvika ostri reakcii vo germanskite mediumi. Akerman predupredi deka Grcija sekako treba da bide stabilizirana, bidej}i ako zemjata bakrotira, toa sigur-no }e zafati i drugi zemji. Spored nego, treba da se

napravi s$ {to e mo`no za da se izbegne prostruk-turirawe na gr~kiot dolg, {to bi trebalo da bide krajna merka. Zborovite na Akerman, ~ie mislewe ima golema va`nost na pazarite, predizvikaa ostri reakcii vo pe~atot vo Germanija. Spored vesnikot "Fajnen{al tajms doj~land", {efot na Doj~e bank ja propu{til mo`nosta da zamol~i, objavu-vaj}i deka "vo nekoi momenti

e podobro ednostavno ni{to da ne se kaùva".

DOJÊ BANK SE SOMNEVA DEKA GRCIJA ]E GO ISPLATI CELIOT DOLG

17.03.2010 21

17.05.2010 21BANKI I FINANSII

Poznava~ite na mo`-nostite kaj valutnite pazari smetaat deka

so odlukata na Evropskata centralna banka (ECB) da kupuva dràvni obvrznici na sekundarnite pazari, kako del od planot za spasuvawe na evrozonata, najverojatno, }e se postigne prestanok na {pekulativnite aktivnosti na svetskite pazari, no toa isto taka moè da dovede do pad na vrednosta na evroto za pove}e od 10%. Centralnite banki

vo evrozonata ve}e po~naa da kupuvaat od obvrznicite koi gi imaat izdadeno Grcija, Portugalija, Irska i [panija. Analiti~arite od SAD stravu-vaat deka ovie aktivnostite na ECB vsu{nost pretstavu-vaat pe~atewe pari - ne{to {to samata banka veti deka nema da go pravi. Evropskite analiti~ari od druga strana ne se soglasuvaat so vakvite razmisluvawa i tvrdat deka inflaciskite procesi se pod kontrola.

Najgolemiot rival na Nova Qubqanska ban-ka vo Slovenija, Nova

kreditna banka najavuva vlez vo makedonskiot bankarski sektor. Kako {to izjavi za Blumberg glavniot izvr{en direktor na Nova kredit-na banka, Matjaz Kova~i}, bankata planira ja iskoristi krizata za da se pro{iri na balkanot. Tie vo mart godinava ve}e kupija mnozin-ski paket akcii vo srpskata Kredi banka. Zasega ne e

poznato dali }e kupuvaat nekoja od ve}e postoe~kite banki vo zemjava ili }e osnovaat nova. Kova~i} za Blumberg izjavuva deka se zadovolni od raboteweto na nivnata bankarska gru-pacija vo prviot kvartal od godinata. “Planovite za ovaa godina se mnogu ambi-ciozni i targetot za profit e postaven mnogu visoko”, veli Kova~i}. Procenkite od krajot na minatata godina se deka ovaa 2010 godina, neto-

dobivkata na Nova kreditna banka }e iznesuva 34,7 mil-ioni evra.

MO@EN PAD NA EVROTO ZA 10% NOVA KREDITNA BANKA OD SLOVENIJA DOA\A VO MAKEDONIJA

GODI[NO SOBRANIE NA EBOR VO ZAGREB

Pretsedatelot na Evropskata banka za obnova i razvoj, Tomas Mirov oceni deka regionot se soo~uva so najte{ka kriza od po~etokot na tranzicijata

��

Za ostvaruvawe na ekonomskiot rast na regionot, zemjite mora da vloùvaat vo lokalnite fin-ansiski pazari i

poddr{ka na malite i sredni kompanii, istakna pretse-datelot na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR), Tomas Mirov, na Godi{noto sobranie na Bankata {to se odrùva vo Zagreb. Na rabotniot ru~ek so ~el-nicite na zemjite od regionot na jugoisto~na Evropa, toj im pora~a deka nivnite dràvi treba da investiraat pove}e i vo energetskata efikas-nost, regionalnata trgovija, kako i da gi prodolàt ev-ropskite integracii. Doma}ini na rabotniot ru~ek bea hrvatskata premierka Jadran-ka Kosor i pretsedatelot na EBOR, Tomas Mirov, a pokraj niv u~estvuvaa i premierite na Crna Gora, Srbija, Bosna i Hercegovina, Albanija i Makedonija. Mirov oceni deka regionot se soo~uva so najte{ka kriza od po~etokot na tranzicijata i deka izleguvaweto od nea }e bide dolgotrajno i te{ko. Proceni deka pridviùva~ite na rastot od pretkrizniot period }e bidat spre~uvani i vo slednite nekolku godini. êlnikot na EBOR, koja {to e eden od najgolemite inves-titori vo regionot, naglasi deka tranziciskiot proces donese golemi dobivki, no deka rastot na finansiskiot

MORA DA SE RAZVIVAAT LOKALNITE FINANSISKI PAZARI


sektor moèbi bil preteran i se potpira premnogu na finansirawe od stranstvo. “Zatoa, imperativ e sega da se razvivaat lokalnite finansiski pazari”, re~e Mirov. Za da se postigne po{iroka osnova za rast, va`na e poddr{kata na malite i srednite kompanii, a toa bara pogolem pristap do sredstva, posilna politika na konkurentnost, podobro obrazovanie, kako i podo-bruvawa vo fizi~kata in-frastruktura i namaluvawe na birokratijata. Vo toj proces, za{tedata na energija moè da stane konkurentska prednost, za-toa {to spored studiite na Svetskata banka, jugoisto~na Evropa tro{i duri 2,5 edini-ci energija za da proizvede edna edinica BDP. “Uspe{nite ekonomii se izgradeni na dobri trgovski vrski i imaat korist od regionalnata trgovija, {to e u{te edna mo`nost za rast. Jaknewe na trgovskite vrski i investirawe vo in-frastruktura }e gi pokrene trkalata na trgovijata”, re~e Mirov. Mirov se osvrna i na aktu-elnata kriza vo evrozonata, komentiraj}i deka taa na brojni na~ini vlijae vrz zemjite od regionot. “Gr~kata kriza moè da gi zabavi naporite za opora-vuvawe”, predupredi Mirov, koj {to, sepak, smeta deka merkite na EU i MMF pri-donesoa kon smiruvawe na sostojbata.


TOMAS MIROV, PRETSEDATELOT NA EBOR SE OBRA]A �NA GODI[NOTO SOBRANIE NA BANKATA VO ZAGREB

STAVRESKI RAZGOVARA[E SO EBOR ZA INFRASTRUK-TURNI PROEKTI

Dvodnevniot sostanok na EBOR be{e posveten na toa kako najdobro da se poddrì regionot vo periodot {to sledi po svetskata ekonom-ska kriza. Na nego spored najavite, prisustvuvaat okolu 2.500 visoki vladini pret-stavnici, biznis-lideri, me|unarodni i lokalni in-stitucii i gra|anski aso-cijacii. Za vreme na forumot, vi-cepremierot Stavreski os-tvari pove}e sredbi so vi-soki pretstavnici na EBOR me|u koi so direktorot na biznis-grupata za Centralna Evropa i Zapaden Balkan, Piter Rajniger, direktorot za energetika Nandita Par-sad, direktorot za trans-port Sju Baret i direk-torot za prirodni resursi Kevin Bortz. Planirani se i sredbi so delegacija na Evropskata investiciska banka (EIB), kako i so pretstavnici na Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa. Na sredbata so del-egacijata na EIB, Stavreski razgovara{e za proektite {to ve}e se implementiraat, kako i za onie proekti na Vladata za koi bankata ima projaveno interes za finansirawe. Vo petokot , pred zain-teresiranite investitori i me|unarodni finansiski institucii vo Zagreb bea prezentirani i mo`nostite za investirawe i biznis- klimata vo Makedonija, a na

marginite na forumot be{e potpi{an i dogovor za zaem me|u EBOR i Ohridska banka vo visina od 10 milioni evra, {to }e bide iskoristen za kreditirawe na mali i sredni biznisi. Od po~etokot na svoeto rabotewe, EBOR vo Make-donija ima finansirano pove}e od 510.000.000 evra vo pove}e od 40 proekti od

finansiskiot, energetskiot sektor, infrastrukturata i korporativnite dejnosti. Vo narednite godini aktivnos-tite na bankata vo Make-donija }e bidat naso~eni kon poddr{ka na realnata ekonomija, energetskata efikasnost i podobru-vawe na konkurencijata. Vo najnoviot izve{taj za procenkite na ekonomskite

dvièwa EBRD za naredna-ta godina predviduva rast na makedonskata ekonomija od 3,8%. EBOR e me|unarodna fi-nansiska institucija koja poddrùva proekti vo 29 zemji od Centralna Evropa do Centralna Azija. Glavno ne jzinoto inve-stirawe e naso~eno kon privatniot sektor.

BALKAN BIZNIS POLITIKA17.05.201022

GRCITE ]E MORA DA PREKINAT SO MANIPULACII

�� Izbegnuvaweto na pla}awe na danokot odi-gra zna~ajna uloga vo gr~kata dol`ni~ka kri-

za. Dodeka zemjata se bori za finansiski opstanok, dano~-

nite izmamnici stanaa s$ pogole-

ma meta na dano~nata uprava

VESNA [email protected]

Vo bogatite pred-gradija na sever-niot del na Ati-na, kade {to letnite temperaturi mnogu ~esto nadminuvaat 30 stepeni Celzius-

ovi, samo 324 sopstvenici na ku}i vo prijavite za povrat na danok navele deka poseduvaat bazeni. Dano~nite inspektori pri pregledot na satelitskite snimki na taa oblast jasno utvrdile deka stanuva zbor za brojka od 16.974 bazeni. Vakvata pojava na masovni manipulirawa so imotot, upatuva na ra{ireniot trend na izbegnuvawe za pla}awe na

Vo Crna Gora godinava }e ima rabota za 5.000 sezonski rabotnici,

glavno vo turizmot. Iako ne opa|a interesot na sezonskite rabotnici od Srbija, Make-donija, Bosna i Hercegovina, crnogorskite rabotodava~i pretpo~itaat da angaìraat doma{ni rabotnici bidej}i dokumentacijata i taksite za angaìrawe na stranci ~inat i do 300 evra.“I ovaa godina se o~ekuva

deka potrebata za sezonski rabotnici }e bide kako mi-natata godina. Sega imame potreba od 1.500 rabotnici, a do sredinata na juni bro-jot }e se zgolemi”, izjavi Neboj{a Vuja~i} od crnogor-skiot Zavod za vrabotuvawe, i dodade deka najmnogu se baraat gotva~i, kelneri i pomo{en personal za vo ku-jna. Za razlika od minatata godina koga vo Crna Gora rabotnicite od sosednite

zemji moèa da se vrabotat samo so li~na karta, ovaa godina prednost im se dava na doma{nite dràvjani.

Slovene~kata kompanija Gorewe e s$ poblisku do prezemawe na

{vedskiot proizvoditel na aparati za doma}instvo Asko koj e del od itali-janskata grupacija Antonio Merloni i od krajot na 2008 godina e vo ste~ajna postapka. Od upravata na Gorewe potvrdija deka se na ~ekor do navede-nata akvizicija. Isto taka slovene~kiot proizvoditel na bela tehnika istakna

deka vnimatelno ja sledi situacijata na pazarot bidej}i planira da ostvari u{te nekolku akvizicii.“S$ u{te sme vo pregov-ori so Gorewe i ni{to ne e odlu~eno”, izjavija od {vedskata kompanija Asko, so sedi{te vo gradot Vestra. Ima 900 vraboteni, a 80% od proizvedenite aparati gi izvezuva vo Norve{ka, Danska, Avstral-ija, SAD, Nov Zeland i Rusija.

VO CRNA GORA IMA RABOTA ZA 5.000 SEZONSKI RABOTNICI

GOREWE SE POBLISKU DO PREZEMAWE NA ASKO

stama dan

VESNA [email protected]

DANO^NI IZMAMI JA OTE@NUVAAT DOL@NI^KATA KRIZA

danok koj odamna e prisuten vo Grcija. Izbegnuvaweto na pla}awe na danokot odigra zna~ajna uloga vo gr~kata dol`ni~ka kriza, a dodeka zemjata se bori za finansiski opstanok, dano~nite izmamnici, za razlika od porano, stanaa s$ pogolema meta na dano~nata uprava.Bro j n i t e i s t raù vawa , vklu~uvaj}i go i ona koe go sprovede Federacijata na gr~kata industrija, procenija deka vladata poradi izbegnu-vaweto na danocite gubi i do 30 milijardi dolari, a toa e iznos koj odamna bi gi re{il problemite na gr~kite dolgovi.Mnogumina Grci smetaat deka gi kaznila finansiskata kri-za koja ja dovede dràvata

do rabot na bankrot i ja prisili vladata na prezem-awe na pove}egodi{ni merki za {tedewe vo sorabotka so Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Evropskata unija (EU). Mnogumina od niv se so-glasni deka mora da nau~at da ìveat bez manipulacii i da ne dozvoluvaat drugite da manipuliraat. No, prome-nite nema da bidat lesni. Stru~wacite istaknuvaat deka izbegnuvaweto na pla}awe na danok e odraz na kulturata na podmituvawe i korupcija koja e dlaboko vkoreneta. So cel da obezbedat podobra zdravstvena za{tita, Grcite gi podmituvaat doktorite. Podmituvaweto na slu`benicite so cel da se zabrza birokratskata postapka stanala normalna pojava {to

duri i cenite bile javni. Taka na primer, za 300 evra Grcite moàt da dobijat nalepnica za tehni~ka ispravnost na voziloto za izduvni gasovi. Spored stru~wacite, naj~esti dano~ni izmamnici se lu|eto koi imaat registrirano ogromen broj firmi. Vo ovaa grupa pripa|aat taksistite, ugostitelite i elektri~arite, no i inènerite, arhitektite, advokatite i doktorite. Koga dano~nite slu`benici gi pre-gleduvale prijavite za danok na 150 doktori koi imaat or-dinacii vo luksuznata atinska naselba Kolonaki, pove}e od polovina od niv prijavile prihod pomal od 40.000 dolari, a 34 od niv prijavile prihod pomal od 13.300 dolari, so {to se oslobodeni od pla}

awe na danok.

ZAGUBEN AVTORITETIlias Plaskovitis, sovetnik vo gr~koto ministerstvo za finansii zadolèn za revizija na dano~ni zakoni najavi deka vladata planira da sobere 1,6 milijardi dolari pove}e od minatata godina. Ovaa cel za nego e skromna, no napomena deka pretstavnicite od Evropskata unija bile tolku skepti~ni {to ne dozvolile ovaa brojka da se smesti vo planiraniot buxet predviden vo planot za spasuvawe.“Rekoa deka toa go ~ule i mnogupati i deka nikoga{ ne se ostvarilo. Vo izminatite deset godini Grcija go izgubi avtorite-tot vo sferata na pribirawe na danoci, duri i vo periodot koga ekonomijata raste{e.Vo izve{tajot na Evropska-ta unija za nezadovolitelno sproveduvawe na dano~nata politika vo Grcija od 2008 godina be{e otkrieno deka vo periodot me|u 200 i 2007 godina, prose~niot rast na nominalniot Bruto-doma{en proizvod (BDP) iznesuval 8,25%, dodeka danocite poras-nale samo za 7%.Od Ministerstvoto za fin-ansii veruvaat deka noviot

zakon }e ovozmoì podobro sproveduvawe na dano~nata politika. Me|utoa, ostanuva pra{aweto kolku brzo }e bide ostvaren napredokot. Promenite koi gi zapo~na gr~kata vlada dovedoa do protest i golema ogor~enost kaj Grcite. Isto taka ne e jasno dali dano~nite obvrznici se podgotveni na vakov ~ekor. Frso Stavraki, slu`beni~ka od dano~nata uprava pot-vrdi deka postoi somne` na prisutna korupcija vo nivnite redovi, no isto taka napomena deka politi~arite nikoga{ i ne insistirale na pocvrst pristap.

IMOTITE I DOHODI-TE NA GR^KITE POLI-TIÂRI ]E SE SLEDAT POVNIMATELNO

Sudii vo idnina }e go prov-eruvaat nedvi`niot imot na politi~arite vo Grcija, se predviduva vo radikal-nite izmeni na zakonot {to Ministerstvoto za pravda go podgotvuva da go podnese vo parlamentot vo slednite de-novi. Imotot na pratenicite }e se konfiskuva, a tie }e se otstranuvaat od prateni~kata ili druga od niv prezemena funkcija ili dol`nost, dokolku se utvrdi deka se zame{ani vo “of {or” firmi. So zatvor do 10 godini, pak, }e se kaznat politi~arite zaradi sokrien imot, kako i zaradi neprijaveni sumi, {to nadminu-vaat 300.000 evra. Proverkite }e gi pravi pet~lena komisija, vo koja nema da u~estvuva nitu eden pratenik, tuku samo zamenik-pretsedatelot na par-lamentot. Istata komisija }e gi proveruva i finansiite na partiite i predizbornite tro{oci na pratenicite. Nezakonski steknatite imoti i dohodi na drugite nepoliti~ki profesii, pak, }e se sledat od Agencijata za borba so pereweto pari, koja pod lupa }e gi stavi zdelkite na berzata i nivnite bankarski smetki.

17.05.2010 23BALKAN BIZNIS POLITIKA

Na slovene~kite grupacii od 400 kompanii, koi

rabotat vo Srbija, im se pridruì i Maksim grupa od Celje. Maksim grupa vo industriskata zona vo Inxija }e otvori u{te edna Metal – Cinkara vo koja }e investira 21 milioni evra. Spored direktorot na grupacijata Maksim, Maks Bastl, stanuva zbor za

najgolema cinkara vo jugoisto~na Evropa koja }e vraboti 50 rabotnici.Vkupnite ivesticii na slovene~kite pretprijati-ja vo Srbija od 2001 godina se procenuvaat na pove}e od milijarda evra. Najmnogu investicii ima vo bankarskiot sektor, osiguritelnite kompanii, trgovijata, grade`ni{tvoto i preh-ranbenata industrija.

Me|u slovene~kite kom-panii koi vloìle vo Srbija, se izdvojuva trgovskiot sinxir Merka-tor koj vloìl 200 mil-ioni evra.Od druga strana, vloùvawata na srpskite pretprijatija vo Slovenija dostignuvaat skromni 100 milioni dolari, bidej}islovene~kiot pazar se pokaà prili~no zatvoren za kapital od Srbija.

Re~isi 700.000 lu|e vo Srbija ne moàt da gi zadovolat svoite najos-

novni potrebi, izjavi Gor-dana Matkovi}, sovetni~ka na pretsedatelot na Srbija. "Vo sporedba so rezvienite zemji, Srbija i ponatamu e siroma{na i gladna. Okolu 700.000 lu|e ne moàt da gi zadovolat svoite najos-novni potrebi. Sepak, vo sporedba so regionot, se nao|a na istata pozicija

kako i sekoga{, pred BiH, Crna Gora i Makedonija, a zad Slovenija i Hrvatska", naglasi Matkovi}. Spored Matkovi}, fakt e deka po 2000 godina siroma{tijata za prvpat se zgolemila minatata godina, no taa ne e pogolema od onaa vo 2006 i 2007 godina. Koga ja razgleduvate vrabo-tenosta, bez rabota pove}e ostanuvale lu|eto od Bel-grad i od pogolemite centri,

no, dokolku ja razgledate siroma{tijata, najpogodena e vnatre{nosta na Srbija. Na pra{aweto kolku vreme }e bide potrebno za Srbija da se vrati na pozicijata od 2007 godina, Matkovi} odgovori deka toa zavisi od zakrepnuvaweto na ekonomi-jata i od osloboduvaweto od stravot na investitorite, naglasuvaj}i deka sekoe, pa, i najmaloto ne{to moè da isfrli od ramnoteà.

ZA DEVET GODINI, SLOVENE^KI KOMPANII VLO@ILE MILIJARDA EVRA VO SRBIJA

POVE]E OD 700 ILJADI SRBI SE POD PRAGOT NA SIROMA[TIJA


ANTIKRIZNI INTERVENCII

�� Srpskata ministerka za finansii najavuva no-vi antikrizni intervencii koi opfa}aat izme-ni vo zakonot za banki, ste~aj i likvidacija na banki i dru{tvata za osiguruvawe, zakonot za

osiguruvawe na depoziti i zakonot za hipotekaSrpskata vlada pod-

gotvuva izmeni i dopolnuvawa na za-konot za banki. Celta e vo slu~aj da se

proglasi sistemska kriza vo dràvata, da se spre~i da stradaat dano~nite obvrznici. Antikriznite intervencii }e bidat ovozmoèni so izmeni i dopolni na zakonot za banki, ste~aj i likvidacija na banki i dru{tvata za osiguruvawe, zakonot za osiguruvawe na de-poziti i zakonot za hipoteka, soop{ti ministerkata za fin-ansii Dijana Dragutinovi}. So ovoj set na zakonski izmeni, Ministerstvoto za finansii preventivno }e deluva dokolku dojde do nestabilnost vo fin-ansiskiot sektor. Finansiskite institucii }e odobrat dràvna pomo{ samo dokolku so toa ne se naru{uvaat postoe~kite konkurentski odnosi, odnosno ako ne se dava prednost na korisnicite na pomo{ vo od-nos na onie koi ne koristat. Pritoa dràvnata pomo{ na bankite i drugite finansiski institucii nema da bide be-

splatna i korisnicite na pomo{ zaemite }e gi pla}aat preku kamati ili nekoj drug vid nadomestok. Od Minister-stvoto za finansii napomenu-vaat deka so antikrizniot paket na zakoni }e se spre~i izdavawe na dràvni zapisi, dokolku nekoja banka zapadne vo problem.“]e imame kontrola, odnos-no }e moème da spre~ime del od tovarot da se prelee na dano~nite obvrznici”, soop{tija od Ministerstvoto za finansii.

DR@AVATA ]E BIRA POME\U BANKITE I GRA\ANITE

Spored sega{nite zakoni, dràvata garantira za za{tedite na gra|anite do 50.000 evra. Toa zna~i deka dokolku nekoja banka se soo~i so finansiski prob-lem, dràvata }e moè da bira dali tie pari }e gi isplati na gra|anite ili }e ja likvidiraat propadnatata finansiska institucija.“Sega vo bankite se nudi dràvna pomo{. Me|utoa kako osnoven kriterium za odluka dali dràvata }e isplati pari od fondot na osigurenite depoziti ili }e ja poddrì finansiskata institucija,

K O M E R C I J�� Srpskata ministerka za finansii najavuva no-vi antikrizni intervencii koi opfa}aat izme-r r f j u

vi antikrizni intervencii koi opfa}aat izme-vi antikrizni intervencii koi opfa}aat izme-r f

rpskata vlada pod-gotvuva izmeni i dopolnuvawa na za-

SRBIJA PODGOTVUVA ZAKONSKI IZMENI VO FINANSISKIOT SISTEM

odlu~uva~ki }e bide toa {to e pogolem tro{ok za dano~nite obvrznici”, objasnija od Ministerstvoto. Za da bi se spre~ile zlo-upotrebi, odnosno sekoja finansiska institucija da se prijavuva za dràvna pomo{, predlaga~ite na ovie zakoni }e vovedat i nekoi destimulira~ki merki. Ko-risnicite na dràvna pomo{ nema da moàt da ispla}aat dividendi na vrabotenite i bonusi na menaxerite i da gi zgolemuvaat platite. Od Ministerstvoto za finansii napomenaa deka setot zakoni }e se donese no }e vaì samo vo slu~aj na sistemska kriza i deka Srbija ne reagirala so zadocnuvawe, dodavaj}i deka finansiskiot sistem ne e zagrozen.“Po~navme vo vistinsko vre-me, bidej}i vo predvid bea zemeni najdobrite svetski iskustva vo uslovi na kriza, kako i preporakite na Ev-ropskata komisija. Paketot zakoni }e bide postaven pred pratenicite vo juni ili juli”, izjavija od ministerstvoto. Vo kreiraweto na ovoj paket na zakoni osven Ministerstvoto za finansii u~estvuvale i Narodnata banka na Srbija i Agencijata za osiguruvawe na depoziti.

DIJANA DRAGUTINOVI] MINISTERKATA ZA FINANSII

“]e imame kontrola, odnosno }e moème da spre~ime del od tovarot da se prelee na dano~nite obvrznici”.

SVET BIZNIS POLITIKA17.05.201024

Cela Evropa vle-guva vo period na zabrzano {tedewe vo javnata pot-ro{uva~ka i na op{to „ste-

gawe na kolanot”, pi{uva “Fajnen{l Tajms”.Vladite na zemjite od ev-rozonata voveduvaat merki kakvi ne se videni pove}e decenii, pa se stravuva deka nasilni~kite demonstracii, kakvi {to se odràa vo Atina i vo Grcija, }e ima s$ po~esto i niz drugite evropski dràvi.Spored ovoj vesnik, {oki-ra~kata atmosfera posebno e vidliva i se ~uvstvuva vo evropskite zemji koi duri po Vtorata svetska vojna izlegoa od siroma{tijata i otpo~naa period na zabrzan prosperitet, blagodarej}i na postojaniot ekonomski rast vo izminatite decenii. Vla-data na Portugalija, objavi ostra programa za {tedewe, so merki koi se ozna~uvaat deka se bez presedan vo ovaa zemja, so namaluvawe na platite na politi~arite i na direktorite na javnite kompanii, kako i so zgolemu-vawe na danokot na promet i so pogolemo odano~uvawe na onie so visoki primawa. Pred toa, sli~ni vakvi merki navesti i po~na da voveduva

EVROPA ZABRZANO GO “STEGA KOLANOT”STROGI MERKI ZA [TEDEWE VO EVROZONATA �

i [panija.“Fajnen{l Tajms” zabeleùva deka site potezi {to sega gi vle~e EU, a posebno zemjite vo evrozonata, se doneseni so golemo zadocnuvawe i predupreduva deka premnogu ostrite merki za {tedewe, za da se stabilizira javnata potro{uva~ka, bi moèle da predizvikaat nova recesija i da sozdadat novi buxetski problemi.

PORTUGALIJA I [PANIJA SO STROGI MERKI NA [TEDEWE

Premierot na Portugalija @oze Sokrate{ izjavi deka vladata na ovaa zemja }e gi zgolemi danocite i }e gi namali platite vo javniot sektor, otkako vo sredata sli~ni vakvi merki vovede i sosedna [panija. Portugalija }e vovede vonre-den danok na prihod do 1,5%, }e go zgolemi danokot na dodadena vrednost za eden in-deksen procent, od 20 na 21%, i za 2,5% }e go zgolemi da-nokot na profitot na golemite kompanii i banki, prenesoa britanskite mediumi. Vladata, isto taka, }e gi na-mali platite za vrabotenite na visoki pozicii vo javniot sektor i politi~arite za 5% vo naporite ovaa godina da go namali buxetskiot deficit na 7,3% od bruto-doma{niot proizvod, ponisko od nivoto

5% }e se namalat

platite vo javniot sektor vo

[panija, Portugalija i Britanija

Evropskite zemji koi se vo proces na reformi treba postepeno da zavr{at so

odobruvawe na potro{uva~ki krediti vo stranski valu-ti, izjavi {efot na Evrop-skata banka za obnova i razvoj (EBRD), Tomas Mirov. Postkomunisti~kite zemji vo Evropa vo tekot na finan-siskata kriza imaa pogolemi problemi od ekonomiite vo razvoj vo drugite delovi od svetot, a edna od glavnite pri~ini e tokmu visokiot obem

na potro{uva~kite krediti vo stranski valuti, koj po propa|aweto na kursot na nacionalnite valuti, poradi krizata, dovede do zna~itelno poskapuvawe na tie krediti.“I pokraj toa {to integ-riraweto na finansiskite pazari donese pove}e korist otkolku {teta, ne moème da gi zatvorame o~ite pred {tetnite posledici koi gi do-nese taa integracija”, istakna Mirov vo Zagreb.“Finansiskata integracija

dovede do toa nekoi zemji da vlezat vo mnogu golemi rizici. Takviot trend mora da se spre~i...Kratkoro~no na nepokrienite potro{uva~ki krediti vo stranski valuti bi trebalo postepeno da im se stavi kraj”, dodade Mirov.Spored {efot na EBRD, zemjite vo proces na reformi bi trebalo da se naso~at kon zgolemuvawe na kreditite vo doma{nata valuta i za toa da ja iskoristat poddr{kata na me|unarodnite institucii.

DA SE STAVI KRAJ NA POTRO[UVA^KITE KREDITI VO STRANSKA VALUTA

Premierot na Portu-galija, @oze Sokrate{, izjavi deka vladata }e

gi zgolemi danocite i }e gi namali platite vo javniot sektor, otkako vo sredata sli~ni vakvi merki vovede i sosedna [panija. Portugalija }e vovede vonreden danok na prihod do 1,5%, }e go zgolemi danokot na dodadena vrednost za eden indeksen procent, od 20% na 21%, i za 2,5% }e go zgolemi danokot na profi-tot na golemite kompanii i

banki, prenesoa britanskite mediumi. Vladata, isto taka, }e gi namali platite za vrabo-tenite na visoki pozicii vo javniot sektor i politi~arite za 5%, vo naporite ovaa godina da go namali bux-etskiot deficit na 7,3% od bruto-doma{niot proizvod, ponisko od nivoto od 8,3% {to go najavi vo mart. “Od svoite sogra|ani pobarav da gi napravat ovie napori i da ja odbranat zemjata, da go odbranat evroto i Evropa”,

re~e socijalistot Sokrate{, po sredbata na kabinetot na koj bea odobreni ovie merki, koi, inaku, se dogovoreni i so opoziciskata partija PSD, so cel da se obezbedi poddr{ka vo parlamentot. Odlukata na Portugalija dojde po dramati~nata nedela za ev-rozonata koja po~na so done-suvaweto na paketot od pove}e stotici milijardi dolari, {to gi dogovorija EU i MMF za poddr{ka na poslabite ~lenki na evrozonata.

PORTUGALIJA VOVEDUVA STROGI MERKI NA [TEDEWE

od 8,3% {to go najavi vo mart. “Od svoite sogra|ani pobarav da gi napravat ovie napori i da ja odbranat zemjata, da go odbranat evroto i Evropa”, re~e socijalistot Sokrate{, po sredbata na kabinetot koga ovie merki bea odobre-ni, {to inaku se dogovoreni i so opoziciskata partija PSD, so cel da se obezbedi poddr{ka vo parlamentot.Odlukata na Portugalija dojde po dramati~nata nedela za ev-rozonata koja po~na so done-suvaweto na paketot od pove}e stotici milijardi dolari, {to gi dogovorija EU i MMF za poddr{ka na poslabite ~lenki na evrozonata.Prdhodno i [panija obe-lodeni paket-merki za na-maluvawe na izdatocite vo visina od 15 milijardi evra, vklu~uvaj}i i namaluvawe na platite za pove}eto vraboteni vo javniot sektor za 5% i namaluvawe od 15% za vrabo-tenite na podobro platenite rabotni mesta. Vo odnos na ovie merki, prviot zamenik-direktor na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Xon Lipski, izjavi deka [panija i Por-tugalija mora da gi namalat deficitite, no istoto treba da go napravat i drugite zemji. “Evropskite zemji koi se opto-vareni so dolgovite treba da

se prilagodat na namaluvawe na deficitite so cel da ja suzbijat krizata so suvereniot dolg”, izjavi toj. Paketot za spasuvawe na evrozonata vreden iljada milijardi dolari pretstavuva „zna~aen ~ekor”, poso~i Lip-ski. Toj gi pozdravi naporite na kreatorite na politikata na evrozonata vklu~uvaj}i gi planovite na Evropskata centralna banka (ECB) za kupuvawe na dolgovite.

Lipski predupredi deka vo osnova na re{avawe na tie problemi leàt naporite za stabilizacija i prila-goduvawe na sekoja zemja poednie~no. Prakti~no site razvieni ekonomii spored nego mora da gi namalat svoite deficiti vo slednite godini.[panija i Portugalija se obvrzaa deka }e gi namalat tro{ocite vo ramkite na dogovorot za paketot na zae-

�� “Fajnen{l Tajms” zabele-ùva deka site potezi {to sega gi vle~e EU, a posebno zemjite vo ev-rozonata, se doneseni so golemo zadoc-nuvawe i predupreduva deka premnogu ostrite merki za {tedewe bi moèle da predizvikaat nova recesija i da sozdadat novi buxetski probemi

PLATITE NA BRITANSKITE MINISTRI NAMALENI ZA 5%Platite na site ministri i ~lenovi na britanskata vlada se namaleni za 5%, kako merka za {tedewe i namaluvawe na tro{eweto vo javnata administracija. Namalu-vaweto na platite e edna od prvite merki na novata, koaliciona vlada vo Velika Britanija, {to e donesena na nejzinata prva sednica. Kako merka za za{teda, premierot Dejvid Kameron u{te pred po~nuvaweto na predizbornata kampawa najavi deka dokolku pobedi na izborite }e gi namali ministerskite plati, a toa i im go veti na glasa~ite pred izborite. So ovaa merka, koja ima pove}e simboli~no zna~ewe, }e se za{tedat dva milioni funti. No, taa e del od paketot stabiliza-cioni merki na koi insistira noviot premier i koi treba da se zaokruàt so soop{tuvaweto na noviot “vonreden” buxet, predviden za po~etokot od juli godinava. Platite na ministrite se razlikuvaat i se dviàt malku pove}e od 100 iljadi funti za zamenicite ministri i rakovoditelite na posebni vladini departmenti, do 150 iljadi funti godi{no za resornite ministri.Premierot Kameron i negoviot zamenik Nik Kleg na zaedni~kata konferencija otkrija deka dvete partii od koalicijata imaat napraveno dogovor, vladata da ostane do maj 2015 godina, do koga treba da funkcionira i sega{niot sostav na britanskiot parlament.

mot na EU od blizu bilion dolari. Deficitite bi trebalo godinava da dostignat 8,5% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) vo Portugalija i 9,8% vo [panija {to e pove}e od limitot vo evrozonata od 3% od BDP.Ovie dve zemji vetuvaat „zna~ajno” dopolnitelno na-maluvawe na buxetot vo 2010 i 2011 godina, {to treba da bide objaveno vo tekot na mesecot.

17.03.2010 25

17.05.2010 25SVET BIZNIS POLITIKA

Ankara i Atina }e rabotat zaedno za priklu~uvawe na Turcija kon Evrop-

skata unija, izjavi gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, vo intervju za turskiot vesnik "Zaman", vo presret na dvod-nevnata poseta na turskiot premier, Rexep Taip Erdogan, na Grcija."Zaedno }e rabotime za toa Turcija da stane del od Evropa", istakna Papandreu i gi poddrà naporite na

Erdogan vo taa nasoka. "Premierot Erdogan e lider koj ostava traen pe~at vo tur-skata dràva i op{testvo", re~e Papandreu.Toj dodade deka e odlu~en da se bori za ~lenstvoto na Turcija vo EU."Treba da se znae deka jas sum negov sojuznik na toj pat. Grcija e najiskreniot i najva`niot poddrùva~ na Turcija vo odnos na nejzinite perspektivi za ~lenstvo vo

EU", naglasi gr~kiot premier.Vo vrska so neproporciona-lnosta na gr~kite i turskite investicii, Papandreu istak-na deka gr~kite investicii vo Turcija se pogolemi, otkolku turskite vo Grcija, no napom-ena deka ovaa situacija ne e politi~ki motivirana.Papandreu dodade deka zemjite treba da gi re{at spornite pra{awa i da se posvetat na zaedni~kata id-nina vo Evropa.

Direktorot na MMF, Do-minik [tros-Kan, e ube-den deka planot za re-

strikcii na vladata vo Atina }e dade rezultati i Grcija }e izleze od finansiskata kriza. Vo intervju za "Etnos", [tros-Kan veli deka gi razbira ostrite reakcii na gr~koto op{testvo i ako samiot bil ~len na sindikat, }e u~estvuval vo demonstraciite. “Ako Grcite ne sakaat da imaat problemi desetici godini vo idnina, treba da napravat napori u{te sega.

Slu`benicite vo MMF se pove}e lekari, otkolku poli-cajci. Lekarot dava leka-rstva, a nie vi davame pari i vi velime deka treba da go smenite odnesuvaweto”, naglasi toj. [tros-Kan izrazi nade` deka vladata vo Atina }e umee da go sprovede ekonomskiot plan, bidej}i nema drug izlez za re{avawe na krizata. Vo me|uvreme, krizata vo Grcija prodolùva. Vladata planira da objavi spisok so imiwa na ministrite od

vladata na konzervativnata Nova Demokratija koi bile na vlast od 2004-2009 go-dina i za koi se sobrani dokazi deka nesoodvetno up-ravuvale. Dokazite }e bidat dadeni vo parlamentot vo juni, koga se o~ekuva da po~ne so rabota anketna komisija za ispituvawe na pri~inite koi dovedoa do sega{nata te{ka sostojba vo ekonomijata. Vo spisokot se o~ekuva da bidat site porane{ni ministri za ekonomija, finansii, agraren razvoj i obrazovanie.

ANKARA I ATINA ]E RABOTAT ZAEDNO ZA VLEZ NA TURCIJA VO EU

MMF: GRCIJA MORA DA GO SMENI ODNESUVAWETO


Bankarskiot gigant Mor-gan Stenli stana predmet na istraga na amerikan-

skite federalni islednici, koi se obiduvaat da utvrdat dali bankata manipulirala so svoite investitori so kolateraliziranite obvrznici.Kako {to pi{uva "Vol Strit @urnal", Morgan Stenli prodava-la odredeni hipotekarni proiz-vodi povrzani so obvrznicite, a istovremeno investirala dodeka nivnata vrednost pa|ala. Sojuznite islednici istraùvaat dali bankata Morgan Stenli na odgovoren na~in ja prikaàla svojata uloga vo trguvaweto so tie proizvodi, koja delumno i sama ja kreirala. Navodno, istragata se nao|a vo preliminarna faza. Izvr{niot direktor na Morgan Stenli, Xejms Gorman, izjavi deka negovata banka ne kontaktirala so amerikanskoto Ministerstvo za pravda. "Nemame pri~ina da veruvame deka postoi kakva bilo osnova za po~nuvawe istraga zaradi vesta vo "Vol Strit @ur-nal"", izjavil toj.

MORGAN STENLI MANIPULIRALA SO SVOITE INVESTITORI

Amerikanskiot pretsedatel Barak Obama }e pobara od Kongresot da mu odobri 205

milioni dolari na Izrael za zabrzuvawe na proizvodstvoto i postavuvawe na nov protivraketen sistem so mal dostrel."Pretsedatelot razbira kakva zakana pretstavuvaat istrelanite raketi od Hamas i Hezbolah za Izraelcite, i zatoa odlu~i da pobara finansii od Kongresot za poddr{ka na proizvodstvoto na izraelski protivraketen sistem so mal dostrel, nare~en @elezna kupola", izjavi portparolot na Be-lata ku}a, Tomi Vietor. Sistemot @elezna kupola ko-risti mali raketi so radarsko naso~uvawe, za uni{tuvawe vo vozduh na raketi od tipot "katju{a" so dostrel me|u pet i 70 kilometri, kako i na granati. Momentalno vo Izrael se gradat dva dela od noviot protivraketen system, koi

moàt da se posta-vat na koe bilo mesto vo zem-jata za nekolku ~asa. Spored oficijalen Tel Aviv, Hezbolah sega raspolaga

so okolu 40.000 raketi.

OBAMA BARA 205 MILIONI DOLARI ZA IZRAELSKI PRO-TIVRAKETEN SISTEM

PATOT DO USPEHOT17.05.201026

Postojat lu|e na koi ed-nostavno s$ im odi od raka. Bilo {to i da napravat, toa go pravat dobro. Eden od takvite

e, sigurno, i simpati~niot, no i nikoga{ nasmeaniot, Jon Cirijak, nekoga{ sestran i mnogu uspe{en sportist, a denes afirmiran biznismen ~ie seriozno lice i masivni musta}i go pravat lesno prepoznatliv me|u VIP-li~nostite vo sve~enite loì na site zna~ajni teniski turniri. Pomladite ~itateli, moèbi, i ne znaat deka Cirijak, pred da bide teniski as vo sedumdesetite godini na minatiot vek, aktivno igra{e ragbi i na Zimskite olimpiski igri vo Insbruk 1964 godina be{e ~len na romankata hokejarska reprezentacija. Sepak, ovoj sportist vo 1966 godina se opredeli za tenisot, po {to e poznat i deneska, no sega kako trener ili sopstvenik na dva zna~ajni turniri (Bukure{t i Madrid). Vo vremeto koga ak-tivno se zanimaval so tenisot, zaedno so svojot sogra|anin Ilija

Nastase, àre{e i pale{e po mnogu svetski turniri. Vo dabl so Nastase, na primer, vo 1970 godina go osvoi pobedni~kiot pehar na Rolan Garos. No, nema da prodolìme da zboru-vame za sportistot Cirijak, tuku za biznismenot Cirijak. Vedna{ po padot na reìmot na âu{esku, Cirijak sfatil deka Ro-manija }e bide “meka” za stranskite investicii i za privatniot biznis, voop{to, pa, i samiot trgnal vo de-lovni akcii. Od tenisot ne zarabotil mnogu za da moè da napravi ne{to seriozno so sopstvenite pari, pa, zatoa na najdobar na~in go “unov~il” ona {to go poseduval – svojata popu-larnost. Stanal deloven partner na germanskata grupacija Metro AG, a potoa i na Mercedes, obezbeduvaj}i im dobra pozicija vo Romanija. Mnogu nabrzo potoa ja osnoval prvata romanska privatna banka (Banka Cirijak), vlegol vo biznisot so osiguruvawe, proda`bata na av-tomobili, aviosoobra}ajot, televiz-ijata, lovniot turizam... Vo noemvri minatata godina, Cirijak go prodade 49-procentniot udel vo romanskiot uvoznik na Mercedes. Negovite momen-talni proekti vklu~uvaat i ponuda na rezidencijalni objekti vo Bukure{t, Temi{var, Bra{ov i Sibiu, kako i ~etiri kancelariski kompleksi vo

JON CIRIJAK, SPORTSKA LEGENDA I MILIJARDER

SME UVA VO BIZNISOTSME UVA VO BIZNISOTLegendarniot romanski teniser i bonvivan, Jon Cirijak, ne se zbogati od “beliot sport”, no blagodarenie na nego toj stana poznat, {to mu be{e bilet za vlez vo svetot na biznisot vo koj s$ mu odi od raka

��


Bukure{t. So li~no bogatstvo od 1,2 milijardi dolari, Cirijak pred dve godini za prvpat vleze na listata na milijarderite na Forbs, drèj}i ja pozicijata broj 840, a denes e na 937 mesto, so proceneto bogatstvo od 1,1 milijardi dolari. NOVA TOPKA- PODOBAR TENISZa svoite novi delovni planovi zbo-ruva ne rado, no ona {to bi sakal da go napravi vo tenisot, go povtoruva s$ poglasno. Veli deka tenisot bi moèl da bide mnogu pointeresen i poubav, dokolku topkata bi se zgolemila za 12%. Toga{, igra~ite kako Rodik i Safin, koi svojat igra ja zasnovaat na silni udari i asovi, so {to Cirijak smeta deka ja ubivaat teniskata igra, ne bi moèle da pariraat na onie koi ja humanizirale ovaa igra, a toa se Federer i Nadal. Mnogumina se ubedeni deka toj }e uspee da spro-vede revolucija vo tenisot, odnosno

da izdejstvuva zgolemuvawe na obemot na teniskata topka za 12%.

JON CIRIJAK - � “Mojot ìvot se patuvawata, rabotata, sekoga{ nekoja druga èna, s$ pove}e deca”

Denes Cirijak se zanimava so biznis i so sport, no kako menaxer, odnosno sopstvenik i organizator na teniski turniri. Ne treba da se zaboravi nitu toa deka toj svoevremeno vo svojata “ergela” imal i takvi asovi kako {to se [panecot Gilijermo Vilas i Germanecot Boris Beker. I pokraj faktot {to toj izrasnal vo “tesna koà” na totalitarniot reìm na Nikolaj au{esku, vo mladosta znael i toa kako da uìva, osobeno koga se {etal niz svetot kako teniser. I denes, pomalku ili pove}e, se nao|a vo ista forma. Velat deka e kako pep-erutka – leta od cvet na cvet. So drugi zborovi, ni samiot ne znae so kolku ubavi èni bil, a ni kolku gi ima sega. [to se odnesuva do deca – edno e sigurno, gi ima okolu trista! LUKSUZEN NOMADNo, toa se napu{tenite romanski deca, onie koi porano ìveele pod kanalizaciskite {ahti. Za da im dade smisla na parite koi gi poseduva, Cirijak vo okolinata na Bra{ovo, vo Transilvanija, podignal selo za

napu{teni deca. Smesteni vo nekolku preubavi ku}i so golemi dvorovi i gradini, se razbira, i site mo`ni sportski tereni, okolu trista deca bez roditeli ìveat kako vo raj, na ogromno zadovolstvo na nivniot “tatko”, Jon Cirijak. Imalo obidi nekoi od niv da bidat posvoeni od stranci, no Cirijak, sepak, go spre~il toa. Na pra{aweto na eden itali-j a n s k i no v inar da ob j a s n i kako izgleda negoviot ìvot, Cirijak odgovoril : “Toa i sami go znaete: patuvawa, rabota, sekoga{ nekoja druga èna, s$ pove}e deca, nekoi moi, no, i onie bez roditeli. Najdobro e, sepak, {to se griàm za trista mali deca vo Detskoto selo. Toa me ispolnuva so radost i so gordost.”Cirijak so polni gradi go prodolùva ìvotot na “luksuzen nomad”, a za svoeto bogatstvo bez razmisluvawe veli: “Moèbi nekoga{ na moite grobi{ta }e bidam najbogat, no, toa toga{ ni{to nema da mi zna~i”.

17.05.2010 27MENAXMENT

IVAN ROGLI]Triple S LearningIVAN ROGLI]Triplepp S Learninggg

Bez voop{to da navlegu-vame vo klasifikacii, metodologii ili, pak, kakvi

bilo drugi detali, moème so ednostavna logika da konstati-rame deka celta na menaxmen-tot e da go fokusira naporot na individuata, timot ili, pak, organizacijata vo celina, kon ostvaruvawe na postavenite celi, vo dadenoto vreme {to go imame na raspolagaweMenaxmentot moème da go razgleduvame od mnogu razli~ni perspektivi i da zememe pred-vid ogromen broj faktori {to }e imaat svoe vlijanie vrz ostvaruvaweto na postavenite celi. Kolku e pogolema kontrolata vrz ovie faktori, tolku }e bide pogolema verojatnosta za uspeh, bez razlika na celta i koj na~in }e go odbereme za da ja ostvarime istata. Slednata re~enica moèbi }e bide kontradiktorna na pove-}eto stavovi za menaxment i timska rabota, no, za da bideme uspe{ni vo organizacijata i vo timot, pred s$, treba da bideme sebi~ni i uspe{ni sami za sebe. Podocna, sopstvenite celi gi "adaptirame” i gi postavuvame vo linija so celite na orga-nizacijata vo koja rabotime. Vo ramkite na li~niot menax-ment ili, moèbi podobro kaàno, self-management, imame najgolema kontrola nad fakto-rite {to imaat vlijanie vrz ne{tata, najgolema kontrola vrz sopstvenite postapki, pa, zatoa e i najlogi~no ottamu da trgneme kon efektivniot menaxment i

uspehot. Da zapo~neme so dve va`ni oblasti – prioriteti i time-management.

AKO SE E VA@NO, NI[TO, VSU[NOST, NE E!

Ako s$ e na isto nivo, toga{ ni{to vistinski ne se razli-kuva, ne otskoknuva, a so toa ne e ni vistinski va`no.Edna od rabotite {to morate sami da ja utvrdite e {to vi e navistina va`no vo ìvotot. Koga }e go utvrdite toa, }e bide mnogu polesno da se fokusirate na zavr{uvaweto na vistinskite raboti, a s$ drugo }e stane sekundarno vo va{iot raspored. Pove}eto lu|e nikoga{ vo ìvo-tot ne odvoile vreme za posta-vuvawe na celi i utvrduvawe na prioriteti. So samoto toa se predodredile za stihijno funkcionirawe i posvetuvawe samo na momen-talno itnite raboti, bez da ja sogledaat golemata slika i da gi rangiraat aktivnostite. Eve edna kratka prikazna so koja Mark Fric ja demonstrira va`nosta na fokusot i prio-ritetite.Eden profesor na ~as pred svoite u~enici donesol edna staklena tegla. Ja napolnil so kamewa i gi pra{al u~enicite "Dali teglata e polna?”. Site, vedna{ vo hor potvrdno odgovorile. Izvadil sitni kam~iwa, gi stavil vo teglata i tie si na{le mesto me|u pogolemite kamewa. Povtorno pra{al "Dali teglata e polna?”. Ovojpat ne dobil odgovor. Zel siten pesok i go isturil

vo teglata dodeka ne izgledala celosno polna. Pesokot gi popo-lnil i najsitnite praznini me|u kamewata i kam~iwata. Povtorno pra{al "Dali teglata e polna?”. Povtorno, namesto odgovor dobil zbuneti pogledi. Za kraj, zel ~a{a voda i ja isturil vo teglata. Poentata?! Vo ìvotot, pa i vo dnevniot raspored, ako pove}e sakate, moàt da se smestat mnogu raboti, ako prvo se vne-sat "kamewata”. Kamewata se va{ite va`ni raboti, va{ite prioriteti. Otkrijte koi se i dajte im prednost!Vremeto, re~isi nikoga{, ne e problem za zavr{uvawe na rabotite. [to pravime so nego i kako go koristime, e! Site go imame istoto vreme na raspolagawe, istite 24 ~asa. Nikoj ne moè da zeme nekolku ~asa pove}e vo denovite koga e vo gu`va ili, pak, nekolku ~asa pomalku vo denovite koga ima pomalku rabota. Toga{, kako nekoi lu|e zavr{uvaat mnogu pove}e rabota od drugi i postignuvaat izvonredni uspesi?!Ako prebarate "time manage-ment”, Google }e vi ponudi okolu 188.000.000 rezultati. Evidentno e deka ima mnogu te-hniki, softveri i drugi pomagala za menaxirawe na vremeto. Sepak, pozitivnite iskustva na uspe{nite lu|e }e posvedo~at deka pogolemiot del od ovie tehniki se izli{ni, bidej}i vo najgolem del od slu~aite s$ {to treba da se napravi za efikasno iskori-stuvawe na vremeto e, vsu{nost,

menaxirawe, na fokusot. Kako go koristime vremeto e rezultat na izborite {to gi pravime sekoj den, sekoj ~as, postojano soo~eni so ogromen broj raboti {to treba da se zavr{at i na~ini na koi istite moàt da bidat zavr{eni. Odgovorete go ova ednostavno pra{awe – Imate li sistem za odlu~uvawe? Koga kaùvate "da”, a koga "ne” vo vrska so nekoja aktivnost? Za da gi dadete ovie odgovori treba da imate kriterium vrz osnova na koj }e moète brzo i lesno da odlu~uvate vo sekoja situacija. Va{iot fokus go ovozmoùva toj kriterium. Va{iot fokus ve vodi kon ostvaruvawe na prior-itetite, a vrz osnova na sopst-venata definicija za uspeh.Da ja sumirame formulata za uspeh vo edna re~enica – Post-avete prioriteti, fokusirajte se na va`nite raboti i efikasno menaxirajte go raspolo`livoto vreme!

PRIORITETI, FOKUS I VREME

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran trening-centar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodràni vo trening-pro-gramite, koi gi koristat i svetskite liderski kom-panii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

Bidete aktivni vo nekoja profe- �sionalna organizacija ili aso-cijacija. Kako {to veli prvata re~enica, bidete aktivni, a ne samo da se za~lenite vo nekoja vakva organizacija. Ovie aktivnosti se mnogu zna~ajni kako na~in da go prodolìte va{eto obrazovanie, da ja ra{irite mreàta od kontakti, da regrutirate novi vraboteni, ili ednostavno, da sozdavate novi prijatelstva. Isto taka e dobar na~in da & dadete i vie ne{to za vozvrat na profesi-jata so koja se zanimavate, bez ogled koja e taa. Posetuvajte gi site sostanoci i seminari koi {to moète, volontirajte vo upravnite tela na profesion-alnite asocijacii (kako {to se asocijacija na arhitekti, advokatska komora i sl.). Ovie aktivnosti moàt da vi odze-mat mnogu od va{eto vreme, no }e vlijaat pozitivno na va{ata reputacija vnatre, vo kompanijata, a }e vi obezbedat zna~ajno eksponirawe i novi kontakti nadvor od nea. Proslavete go uspehot na �hartija. Kreirajte si sopst-ven mehanizam za {irewe na dobrite vesti okolu rabotata na va{iot sektor. Ne mora da ja soberete celata slava za nekoj uspeh li~no vie, a i ne treba, bidete skromni. No, moète preku primer da pokaète deka ste lider na prvoklasen tim, {to pravi dobri ne{ta za kompanijata. Toa moète da go storite preku soop{tenie ili pridru`no pismo, ne podolgo od edna stranica tekst, kade {to }e gi istaknete dostignuvawata na timot. Dobar format bi bil toj kade {to }e go navedete

MENAXIRAJTE JA VA[ATA REPUTACIJA Li Iakoka, legendaren porane{en direktor na amer-ikanskiot avtomobilski gigant Krajsler, edna{ rekol deka “uspehot ne doa|a poradi toa {to znaete, tuku od toa kogo znaete i kako se pretstavuvate sebesi pred tie lu|e”. Da bidete dobar agent za odnosi so javnosta na samite sebe e edna faza od dolgiot pat kon postignuvawe na uspehot

��

NEKOLKU PRAVILA ZA GRADEWE DOBAR PROFESIONALEN IMIX

problemot, a potoa re{enieto {to ste go ponudile, bez op-tovaruvawe na prikaznata so samobendisano vospevawe na uspehot. Celta e da postignete priznavawe na kvalitetot na va{ite lu|e i da im dokaète na drugite rakovoditeli deka vr{ite kvalitetna menaxer-ska rabota. Bi moèle i da razmislite za pi{uvawe nekoj tekst vo stru~no spisanie. Mediumite imaat neograni~en apetit za sveì materijali, a vie bi moèle da profitirate od toa, zgolemuvaj}i ja svojata reputacija. Pravete prijatelstva vo �visokite krugovi. Sigurno za vreme na va{ite prvi menax-erski denovi ste otkrile deka ìvotot e polesen koga imate {ef {to ve poddrùva ili prijateli na visoki pozicii. Tuka leì edna od klu~nite vistini vo biznisot: Bide-j}i ne moète li~no da kontro-lirate s$ {to vi se slu~uva vo biznisot, mora da vospostavite pozitivni vrski so onie {to go pravat toa. Ova se odne-suva, pred s$, na nekolkumi-nata klu~ni koi }e gi nosat odlukite {to }e vlijaat vrz va{ata kariera. Eden od niv e va{iot {ef, se razbira, no i drugite direktori vo ko-mpanijata, menaxerite na isto

nivo so va{eto, duri i va{ite podredeni vraboteni moàt da go populariziraat va{eto del~e od biznis-svetot. Nekoi od ovie lu|e nosat odluki, nekoi, pak, vlijaat vrz niv. I vo dvata slu~ai, morate da vospostavite direktni, li~ni kontakti so niv. Duri i povi-sokite menaxeri priznavaat deka bi sakale tie vrski da gi imaat vospostaveno porano vo nivnite karieri. Prakti~arite na korporativnite odnosi so javnosta imaat izreka: ”Vremeto za pravewe pri-jateli e porano od momentot koga tie }e vi zatrebaat”. Ne moète odedna{ da “pla~ete” za pomo{ koga ste vo nevolja. Otkoga }e sozdadete prijatel-stvo so nekogo, ne preteruvajte so koristewe na tie vrski. Treba da gi balansirate ne{tata. Ako ste pobarale us-luga i ste ja dobile, vo prvata naredna mo`nost, vozvratete. No, nemojte da odite vo drugata krajnost, pa, da gi zanemarite va{ite prijateli vo visokite krugovi, inaku nema da vi bidat od pomo{ koga }e vi zatrebaat. Za da gi odrùvate vrskite vo ìvotot, mora da go odrùvate li~niot kontakt, no ponekoga{ i kratka poraka moè da zna~i mnogu. Moè da e ~estitka za nekoj deloven us-

peh ili ubav nastan vo privat-niot ìvot, seedno. Poèlno bi bilo da e ra~no napi{ana i pratena na vreme, a ne dve nedeli podocna. Kratok telefo-nski razgovor, isto taka, moè da e korisen. Ponekoga{ se dvoumite dali da mu se javite na kolega, zatoa {to mislite deka nemate ni{to va`no da mu soop{tite. Toa, vsu{nost, moè da bide najdobroto vreme za da se javite, ednostavno da pokaète deka vi e grià {to se slu~uva vo ìvotot na taa li~nost. Moèbi drugata strana ima ne{to {to saka da

spodeli so vas. Zapra{ajte se sekoj den po edna{: Komu da se javam denes?

Izmina tive dva bro ja vi poso~ivme sedum ~ekori za toa kako da go za{titite i podo-brite svojot imix. Li Iakoka, legendaren porane{en direktor na amerikanskiot avtomobilski gigant Krajsler, edna{ rekol deka “uspehot ne doa|a poradi toa {to znaete, tuku od toa kogo znaete i kako se pretstavuvate sebesi pred tie lu|e”. Da bidete dobar agent za odnosi so javnosta na samite sebe e edna faza od dolgiot pat kon postignuvawe na uspehot.

17.05.2010 29 KULTURA

[estoto iz -d a n i e n a festivalot na dokumen-tarni i krat-ki filmovi

Asterfest vo Strumica se odrùva od 27 do 31 maj. Negovoto godine{no moto e “Evroatlantski filmski patokaz”, i na nego }e bi-dat prikaàni pedesetina ostvaruvawa. Festivalot koj s$ pove}e go privlekuva vni-manieto na filmskata javnost ne samo vo Makedonija, tuku i vo regionot, zaradi ne-goviot kontinuiran raste` i godinava }e se obide da gi zaìvee starite, no i da animira novi prostori vo Strumica za prikaùvawe i slavewe na filmot, kako Domot na ARM, kulturniot centar Anton Panov, manas-tirot Veljusa, Carevite kuli i drugi lokaliteti. Zapo~nat pred {est godini vo stilot na one man show od strana na reìserot Goran Tren~ovski, strumi~kiot Asterfest e buxetiran so skromni sredstva: godinava so ne{to nad 1 milion de-nari, a e poddràn i od strana na Evropskata unija i ambasadite na [panija, [vedska, Holandija i Slo-venija. Festivalot poleka, no sigurno uspeva da se profilira vo negovite os-novni programski dimenzii, natprevaruva~kata konkuren-cija na dolgometra`ni doku-mentarci i kratki filmovi, i omaìte na dokaàni tvorci od zemjava i stranstvo. Taka,

�� Godine{noto moto na festivalot, koj s$ pove}e go privlekuva vnimani-eto na filmskata javnost ne samo vo Makedonija tuku i vo regionot, e “Evroatlantski filmski patokaz”

50 filmovi na programite na

Asterfest

SILVANA [email protected]

me|u sedumte programi, vo natprevaruva~kiot segment na Asterfest godinava ima 10 naslovi od sedum zemji vo trkata za nagradite zla-tna, srebrena i bronzena “potkovica” i “starozlat-niot proektor”. Tri se od Makedonija – “Pogledni go ìvotot niz moite o~i” na Marija Xixeva, “Devoj~eto {to bere tutun” na Biljana Garvanlieva, “Vol{ebniot rid” na Petar Xurovski – a ostanatite se slednive: “Zvukot na luwata” ([vaj-carija), “Provincija 35h45” (Rusija), “Albertovata zima” (Danska), “Ku}a 149” (Velika Britanija), “Doviduvawe, kako ste” (Srbija), “[e}eren grad – den potoa” (Grcija) i “Bitka za rekata” (SAD, Germanija). Godine{nite festivalski ~estvuvawa se rezervirani za trojca razli~ni i in-teresni avtori. Najprvin, na otvoraweto, festivalot i Tiveriopolskata film-ska alijansa }e mu dodelat plaketa Aster za visoki dostignuvawa vo avtorskiot film na {panskiot reìser i scenarist Migel Ermoso, koj ima bogato televizisko i pisatelsko iskustvo, oven~ano so nagradi. Drugite po~esni priznanija odat kaj srpskiot reìser i filmski pedagog Boro Dra{kovi} (avtorot na kultniot “@ivotot e ubav”)

i hrvatskiot akter @arko Radi}. Radi} vo sedumdeset-tite i osumdesettite godini be{e eden od najomilenite eks-jugoslovenski likovi vo partizanskite filmovi i serii (Otpi{anite, Kapel-ski kresovi, kako i make-donskiot Presuda na Traj~e Popov), a po dobrovolnata ekonomska emigracija vo Kanada za vreme na voe-nite godini, denes povtorno e eden od vode~kite ak-teri vo hrvatskite telenov-eli (Vila Marija i dr.). Osven programata so doku-mentarci, natprevaruva~ka e i programata so kratki filmovi, koja godinava ima 11 konkurenti, od koi dva se

ASTERFEST

Marija Xixeva - doma{na favoritka �

“Devoj~eto {to bere tutun” na Biljana Garvanlieva �

STOJAN [email protected]

STRUMI^KITE FILMSKI YVEZDIdoma{ni: Goce Cvetanovski so Ferexeto i sre}ata i strumi~anecot Jani Bo-jaxi so Krajot na svetot. Asterfest godinava vovedu-va i natprevaruva~ki blok so animirani filmovi, a programata naslovena Muvilend }e ja prezentira slovene~kata kinematografi-ja.Vo pridru`nite programi se pomesteni simpoziu-mot za kinematografskite problesoci vo Strumi~ko, rabotilnicata za doku-mentarci, promocija na dvojazi~noto izdanie za maliot petgodi{en jubilej na Asterfest i dividi so pet kratki festivalski filmovi.

�� alovski e edinstveniot makedonski umetnik koj ja imal ~esta da sorabotu-va so edna od najzna~ajnite muzi~ki in-stitucii vo svetot i mo-mentalno ima svoja izlo`ba vo londonski-ot muzej Tejt Britan

Jane âlovski – vode~ki umetnik �

SOVREMENA UMETNOST

ÂLOVSKI VO LONDONSKI TEJT

Samostojniot make-donski ume tnik J ane âlov s ki ,

denovive, vo london-skiot muzej Tejt Britan ima svoja izlo`ba koja }e trae do 20-ti avgust. Izlo`bata e naslovena kako “Razmisla pauza pro-ces (situacija)”.âlovski e edinstven makedonski umetnik koj dosega ja imal ~esta da sorabotuva so edna od najzna~ajnite muzi~ki institucii vo svetot. Ova negovo pret-stavuvawe e rezultat na bogatata me|unarodna kariera na umetnikot koj neodamna ima{e svoe izloùvawe vo Ju-ropian Kunsthale vo Keln, HDLU vo Zagreb (vo zaedni~ki proekt so Hristina Ivanovska) i na evropskoto bienale na sovremena umetnost

Manifesta 7 odràno vo Bolcano vo 2008-ta godina. Inaku, {to se odnesuva do izlo`bata, stanuva zbor za proekt koj alovski go ima raz-vieno na pokana od edna od najcenetite institucii vo Velika Britanija, Sovremenoto Umetni~ko dru{tvo, koi se odgo-vorni za razvojot na modernisti~kata kolekci-ja vo muzejot Tejt Britan. âlovski studiral na Fakultetot za likovni umetnosti vo Pensilva-nija (SAD) i na kolexot Benington, a zavr{il postdiplomski studii vo Kitakju{u, Japonija i Akademijata Jan Van Ajk vo Mastriht, Holandija. @ivee i raboti vo Sko-pje, a negovata umetni~ka p r a k t i k a v k l u ~ u v a umetni~ki i kurator-ski proekti, koi od kri-tikata se opi{ani kako pove}easpektni, koop-erativni, orientirani kon sozdavawe konteksti i bazirani na crte`. Negovite glavni in-teresi gravitiraat kon sozdavawe na jazik na slobodni asocijacii i zna~ewa koi se kon-struirani od li~ni iskustva i od pronajde-ni umetni~ki istoriski izvori. Negovite dela ja akcentiraat formu-lacijata na naracija vo konceptualnata umetnost, povrzana so socijalniot diskurs i instituciona-lnata kritika.

LIFESTYLE17.05.20103030

DAMSKATA BITKA ZA BRITANIJA

KOMBINACIJA OD VISOK STIL, UMEREN GLAMUR I STARI PARI�� Samanta Ka-

meron, novata prva dama na Velika Bri-tanija, uspe{no ònglira so privatnite i profesional-nite obvrski. Kako golem vizioner ja vodela kompani-jata Smitson, a od neodamna go pridruùva nejziniot soprug, Dejvid, na patot do politi~kiot uspeh

Samanta vo vtornikot ve~erta go napu{ti svojot dom vo presti`niot kvart Noting Hil vo Lon-

don i zaedno so svojot soprug, dvete deca i tretoto na pat, se vseli vo noviot dom na ulicata Dauning. Ni pove}e, ni pomalku: sta-nuva zbor za novata dvojka na britanskata politi~ka javna scena - semejstvoto Kameron. Dejvid Kameron stana premier na Obedine-toto Kralstvo na 11 maj 2010 godina. Prvpat po edinaeset godini konzervativec }e vladee so Britanija.Dali zad sekoj uspe{en ma` stoi u{te pouspe{na èna? Samanta Kameron, ili kako {to miluvaat da ja nareku-vaat mediumite vo Velika Britanija, Glem Sem Kem, ve}e po~na da gi polni naslovnite stranici. Dali na javnata scena }e dojde nova Xeki O, ili, pak, Karla Bruni-Sarkozi treba da se pla{i deka nov bran od Britanija moè da & ja zaseni pozicijata, mestoto na stil-ikona? Sem Kem dosega mnogu uspe{no menaxira i ònglira so privatnite i profesionalnite obvrski, kako majka na svoite dve deca, Nensi i Artur Elevn, i kako kreativen direktor na kompanijata Smitson. Minatiot fevruari, Sem i Dejvid go zagubija nivniot {estgodi{en sin Ivan, koj boleduva{e od cerebralna paraliza i epilepsija, me|utoa, sega, koga e vo pet-tiot mesec od bremenosta so svoeto ~etvrto dete, Sem Kem e vo potraga po novi radosti.

SMITSON – NEJZIN PAT DO USPEHOT

Samo dva dena otkako nejziniot soprug stana va`na figura na politi~kata scena vo Velika Britanija, Samanta dade otkaz vo fir-mata Smitson i na mestoto kreativen direktor. Sega }e bide nadvore{en sorabotnik, poto~no kreativen konsultant koj }e gi nadgleduva rabotite dvapati vo nedelata.Kolku za potsetuvawe, Smit-

son e kompanija na Bond Strit za proizvodstvo na luksuzni ko`ni aksesoari, raboti za kancelarija, dnevnici, ~anti itn. Nivnata prva prodavnica e otvorena vo dale~nata 1887 godina, a denes se pro{ireni i vo SAD so prodavnici vo Wujork, Los Anxeles. Vo London, nivnite luksuzni aksesoari se izloèni vo Selfrixis, Harods, Harvi Nikols. Kako glavni qubiteli na ovie proizvodi bile kralicata Viktorija, Grejs Keli, a Madona s$ u{te e eden od glavnite kupuva~i. Iako e star brend, sepak, gi sledi trendovite. Blagodarenie na Glem Sem Kem, koja kako kreativen direktor pridonesla mnogu, Smitson s$ u{te e na vrvot. Nea ne ja opi{uvaat mnogu kako dobar biznismen, me|utoa kako odli~en vi-zioner, koja blagodarenie na svojata rabotlivost i iscr-pni idei ja dobiva nagradata Glamur vo 2009 godina za dizajner na godinata. Nejziniot uspeh se gleda i po {estcifrenata suma na platata. Ovaa gospo|a, izrazito bogata, poteknuva od gole-mata familija [efild, koja vo sopstvenost ima imot od 100 hektari i e vo racete na semejstvoto od 16 vek. Nejzinata majka poseduva prodavnica za skapocenosti koi gi oboàvala princezata Dijana. Bogatstvoto koe go imaat zaedno so Dejvid, spored "Dejli Mejl" i Filip Beresford, koj go ispituval bogatstvoto na konzerva-tivcite, e proceneto na 30 milioni funti.

VTORATA DAMA NA PARLAMENTOT

Otkako nastana koalicijata vo Velika Britanija me|u Konzervativnata partija i Liberal-demokratite, po Dejvid Kameron, na 11 maj 2010 godina na mestoto vicepremier dojde Nik Kleg. Na toj na~in, po prvata dama Sem Kem, nastapuva “vtorata dama” na Parlamentot, Miri-jam Kleg. Ovaa 42-godi{na dama ima {pansko poteklo. Rastena e vo u~itelska familija, me|utoa tatko & bil gradona~alnik na Olmedo vo [panija, a bil i senator od Vaqadolid s$ do negovata smrt. Taka {to politikata i ne & bila tolku dale~na. So vicepremierot se zapoznale vo [panija i po dolgo zabavuvawe se ven~ale vo 2000 godina i sega imaat tri deca. Mirijam Kleg se smeta za eden od najdobrite eksperti za pravata na Evropskata unija. Nejzinoto bogatstvo e proceneto na 25 milioni funti. Golema e verojatnosta deka bitkata za prestièn imix nema da se vodi samo na ostrovot. Iako na nacionalno nivo }e se natprevaruvaat dvete dami za mesto vo mediumite, komunikolo{kite eksperti predviduvaat deka Karla Bruni i Mi{el Obama nasko-ro moàt da bidat celosno zaseneti od zdruènite sili na novata kombinacija od visok stil, umeren glamur, superiorno obrazovaniei stari pari.

ADRIJANA [email protected] Samanta Kameron � Zaedno so soprugot-premier �

Dvete dami, obi~no neobi~ni � Mirijam Kleg �

Mi{el Obama � Karla Bruni – Dali }e padne vo senka? �

17.05.2010 31SPORT

SPORTSPORT

Neveruvawe, lutina, o~aj, bes moè da se pro~ita od licata na fudbalerite izostaveni od

sostavite na svoite selekto-ri, vo presret na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika. Vo neveruvawe se i pogole-miot del od naviva~ite za koi neigraweto na odrede-ni yvezdi, ve}e zna~i i kraj na mundijalskite nadeì za selekciite za koi {to navivaat.Ronaldiwo vo 2006 godina be{e proglasen za svetski, a voedno i za najdobar fudbaler {to nastapuva na evropska po~va, no zatoa vo spisokot na selektorot Dunga napraven za {am-pionatot vo 2010-ta, za “super zabecot” nema mesto vo timot na Brazil! Nema mesto nitu za soigra~ot na Ronaldiwo od timot na Mi-lan, Alehandro Pato. Iako vaì za mnogu talentiran fudbaler, posakuvan od naj-bogatite klubovi, mladiot Brazilec ne uspea da se nametne kaj svojot selektor.“Sezonata ne be{e dobra za mene. Poradi ~estite povredi ne moèv da vlezam vo dobra forma i na krajot voop{to i ne se nadevav na mesto vo selekcijata, {to, sepak, ne zna~i deka ne sum razo~aran. No, sega site

moi pogledi se svrteni kon prvenstvoto vo 2014 godina koe {to }e se igra vo Brazil, a za tamu motivite i o~ekuvawata se dvojno pogolemi”, izjavi Pato.Dunga se pokaà kako beskompromisen lider na najuspe{nata reprezentaci-ja na site vremiwa, stavaj-}i im do znaewe na svoite fudbaleri, deka nikoj ne e pogolem od selekcijata, za koja vo dale~noto i poblisko minato nastapuvaa edni od najdobrite igra~i vo istorijata. Selektorot na “kariokite” ima i potpolno pravo za takvo ne{to, pod negova palka selekcijata igra odli~no i bez nikakov problem se plasira{e vo zavr{nicata od svetskata fudbalska smotra.No, ako prikaznata so Dun-ga e primer za voveduvawe na red vo haosot, toga{ so slu~ajot na Diego Maradona i negoviot spisok za ar-gentinskata reprezentacija, ja dobivame obratnata formula. Maradona, od selekci-jata na “Gau~osite” gi izostavi Zaneti, Kambijaso, Gago, Lopez, a po mnogu nategawe so mediumite, so golem napor se re{i da go povika Dijgo Milito, verojatno najdobriot napa|a~ vo momentov. Iako naviva~ite na Argen-tina zdivnaa poradi toa {to “bo`jata raka” pokaà barem

vo pravecot na Lionel Mesi, sepak, mnogu-

mina s$ u{te ne moàt da se pomirat so poigruvawe-to so igra~kiot kadar na nekoga{ najdobriot dribler Maradona“Me ~udi toa {to Mara-dona ne gi povika Zaneti i Kambijaso. Ne sakam da se me{am vo negovata rabota, no bez dvajcata fudbaleri ne moè da se zamisli igrata na Inter. A Inter e pobednik vo nacionalniot kup, finalist vo ligata na {ampionite i e na najdobar pat da ja odbrani titulata vo Italija. Toa se silni podatoci, kako i silna preporaka za Zaneti i Kambijaso, koi {to se edni od najdobrite vo timot”, izjavi pretsedatelot na Inter, Masimo Morati.Morati e svesen deka ne moè da vlijae na odlu-kata na Maradona i deka e docna da se menuva ne{to vo sostavot na argentinska-ta selekcija, no spored nego e neseriozno Argentina da se nadeva na osvojuvawe na mundijalskiot pehar, a vo isto vreme da nasta-puva bez nekolku odli~ni fudbaleri.“Me raduva podatokot deka Diego im vra~il pokana na Milito i Samuel, no ne znam zo{to ostana nem vo pogled na ve}e spomenatiot tandem. Zaneti? Uf nego Maradona ed-nostavno mora{e da go povika”, istakna Morati.Pokraj yvezdite na Inter, argentinskiot selektor ne pronajde za soodvetno vo timot da najde mesto i za eden Lisandro Lopez, oficijalno najdobriot fudbaler vo francuskoto prvenstvo.Mnogu interesn e slu~ajot i so selektorot na fran-cuskata reprezentacija Rajmond Domene{, koj vo timot na “trikolorite” gi izostavi Patris Vijera, Sabri Nasri i Karim Benzema.“Ako se vo pra{awe sportskite kriteriumi, toga{ jas nemam nikakov problem. Sepak, mnogu mi smeta {to so Domene{ se nemam ~ueno po telefon pove}e od polovina godina, a posle tolku natpre-vari i godini

pominati vo reprezentaci-jata, za mene toa e otsustvo na pristojnost. Nema{e da bide lo{o dokolku bev izvesten za odlukata na tre-nerot, a ne od medium-ite da doznavam deka ne sum povikan vo sostavot”, istakna Vijera za kogo poslednoto lo{o iskustvo, sepak, nema da vlijaelo na negovata ubava slika za francuskata reprezentacija, nitu pak, podgotven za da se otkaè od nacio-nalniot dres. Trieset i ~etirigodi{niot fudbaler i natamu bi igral za Fran-cija, no se razbira koga }e dojde do promena na selektorskata pozicija.Selektorot, pak, na an-gliskata reprezentacija Fabio Kapelo, vovede javno boduvawe na fud-balerite, kandidati za mesto vo timot. Tuka nema ni{to sporno, no za~uduva podatokot deka Xo Kol i Geri Nevil spored ocenite dobieni od Kapelo, bea vo samiot vrv od tabelata, a sepak, ne se najdoa nitu na po{irokiot spisok. Itali-janskiot stru~wak istakna deka statisti~ki nekoi fudbaleri ne zasluìle da bidat vo selekcijata, no toa pove}e se dolèlo na nivnoto raspoloènie, otkolku na talentot ili zalagaweto. Ottamu Kapelo u{te na startot od podgo-tovkite na angliskata rep-rezentacija, }e se obide da gi podopravi razni{anite me|u~ove~ki odnosi pome|u reprezentativcite.

SR\AN IVANOVI]ivanovic@ka pi tal.com.mk

MORATI RAZOÂRAN OD MARADONA

Lebron Xe jm s e moèbi najdobriot ko{arkar vo isto-

rijata na Nacionalnata ko{arkarska asocijacija (NBA), no zatoa ne uspea da osvoi nitu eden trofej za svojata ekipa Kliv-lend Kavalirs.Ekipata od Ohajo e elim-inirana u{te vo po-lufinalnata faza od plej-ofot vo Isto~nata konferencija, i toa od timot na Boston, ~ii {to ko{arkari vaèa za autsajderi vo sporedu-vaweto so Xejms i so negoviot soigra~ [ekil O’Nil.Ne pomogna mnogu toa {to vo {este odigrani sredbi Lebron {est-pati ima{e tripl-dabl u~inok, nitu, pak, toa {to pokraj ulogata na glaven poenter, ja dobi zada~ata da go ~uva Raòn Rondo, najefikasniot ko{arkar vo redovite na Boston.“Iznenaden sum {to serijata tolku brzo dojde do krajot. Prijatelot (Kevin Garnet) mi kaà deka do ostvaruvawe na sonot treba da se mine po patot ispol-

net so ko{mari”, izjavi Lebron.To~no, Garnet vaì za eden od najdobrite igra~i vo Ligata, no celi deset godini mu bea potrebni za da dojde do {ampi-onskata titula, a pritoa mora{e i da go zameni dresot na Minesota so onoj na Boston.Ve}e e sigurno deka po stapkite na Garnet }e pojde i Lebron Xejms. Ve}e se iscrpeni site adu-ti na rakovodstvoto na Klivlend, koe ne uspea da go opkruì Lebron so igra~i sposobni da se borat za {ampionskiot prsten.Glavni kandidati za no-voto iveali{te “Kralot Xejms” se Majami, ikago ili Wu Xersi.

KRALOT XEJMS SIMNAT OD PRESTOLOT

Lebron �Xejms verojat-no go odigra posledniot natprevar za Klivlend Kavalirs

SVETSKO PRVENSTVO

NBA

Me raduva poda-tokot deka Diego im vra~il po-kana na Milito i Samuel, no ne znam zo{to ostana nem vo pogled na ve}e spomenatiot tandem. Zaneti? Uf, nego Mara-dona ednostavno mora{e da go povika

...ili }e go osvoi SP ili......ili }e go osvoi SP ili...

Morati ne moè da se izna~udi od postapkite na MaradonaMorati ne moè da se izna~udi od postapkite na Maradona

br.42_kapital_ponedelnik 17 maj 2010

Documents